Lete XX., št. 47 IJpravniStvu -jubJjana djuatijeva & — reJefon St 3122 3123, 3124. 3125 1126 Inseratnt xideleJc: Ljubljana, Selen-burgova ui - TeL 3492 In 2492. Podružnica Marlbor Srajsk) trg 1, Telefon St 2455 Fodružnica Celle. Kocenova ullca 2. — Telefon §t 190 EafiunJ ori post ftek zavodih: LJubljana 9t 11.842. Praga «slo 78 1*0 CVieri 5t 105 241 Nova belgijska vlada Izredno dolgo trajajoča kriza belgijske vlade je obrnila nase pozornost evropske politične javnosti. Saj to ni bila običajna vladna kriza, ki se tiče notranjega režima samo v političnem smislu. Njeni vzroki segajo v mnogo važnejše osnove države in sicer v obliki, ki zadeva po svojih končnih posledicah tudi odnošaje do inozemstva. Resnica je sicer, da se je belgijska kriza sprožila nad eno samo osebo, vrh tega tako. ki niti ne pripada pravemu političnemu svetu. Dr. Maertens pa ni bi vzrok hude krize po sebi, marveč zato, ker je bil z njegovo osebnostjo ter s političnimi aferami, ki so bile in so z njo združene, zadet in pretresen ves kompleks belgijske narodnopolitič-ne problematike. V Maertensovem primeru se je pokazalo, kako v državi z narodnostnimi spori more že nedolžna osebna zadeva povzročiti najhujše komplikacije, ker se borba takoj zasuče okrog načelnih nasprotij, ki se skrivajo za osebnimi aferami. Zgodovina stare cesarske Avstrije nam nudi brezkončni inventar podobnih zadev, ko so se najhujše parlamentarne borbe koncentrirale okrog navidezno majhnih vprašanj, osebnih, šolskih, upravnih, železniških itd. V resnici pa so se ob njih vršile načelne borbe narodnih skupin, boj narodov za polno nacionalno uveljavi j en je. Povsem take prirode je primer z dr. Maertensom Nad vse je interesantno, kako sta obe stranki okrog njega razvili svoje načelno gledanje na vso narodno borbo v Belgiji. Liberalci in z njimi zveza bivših bojevnikov sokrat-komalo odklanjali rehabilitacijo dr Maertensa, ker se je bil z dezertacijo in udejstvovanjem v vodstvu aktivistov za časa nemške okupacije za vedno kompromitiral za javno uveljavljanje. Toda flamski nacionalisti so se postavili na stališče, da se Maertensov korak ne sme presojati samo s tega vidika, marveč da ga je treba pojmovati drugače. Maertens je ravnal, kakor je ravnal, iz protesta zoper dotedanje neupoštevanje Flamcev, njegov korak je "osledica dotedanjih krivic, ki so se bile godile Flamcem, ne pa zločin sam po sebi Prav iz tega razloga so zahtevali rehabilitacijo, smatrajoč, da je treba vso to osebno afero vzeti kot dolgi niz vzrokov in posledic, ki se nobenega od njih ne sme premotrivati posamič. Z rehabilitacijo da se prav za prav obsojajo one stare krivice, ki so se godile Flamcem in ki so povzročile nastop aktivizma za časa vojne, odnosno nemške okupacije. Treba je tedai začeti zdraviti razmere pri koreninah, ne pa posamezne faze notranjega obolenja. Radi takih in podobnih načelnih nasprotij se je ob dr. Maertensovi aferi razgrnila vsa notranja borba v Belgiji in se postavil program za samoupravo obeh etnografsko različnih delov Belgije. Čas vladne krize je bil seveda prekratek, da bi se že našla možnost za dokončne solucije. Saj bo tudi v Belgiji treba dolgotrajnih naporov, da se najdejo one oblike bodočega sožitja med Valoni in Flami, ki bodo obema narodnima taboroma v prospeh, a državi. ne v škodo. Podoba je, da se razvoj, ki stremi za avtonomijo obeh delov, z uspehom nadaljuje in more komaj še biti dvoma o tem, da se trajno ne da več zadržati. Toda obilo je še problemov, ki jih je treba rešiti, preden se dosežejo dokončne solucije. Bržčas bo še marsikatera huda vladna kriza pretresla Belgijo, preden bodo urejene vse te sporne zadeve. Saj se dandanes tudi v valonskem delu Belgije čim dalje bolj jači struia, ki želi napraviti konec sporom s Flamci ter privoliti v samoupravo obeh delov. V zunanjem svetu se bolj pogosto, kakor bi bilo potrebno po dejanskem stanju, govori o nevarnostih, da se pri tem napravi konec belgijski skupnosti sploh. Ne da se sicer zanikati, da so tudi ljudje, ki bi jim bila taka solucija najbolj simpatična; ne samo med Flamci, marveč tudi med Valoni. Toda vendarle so to samo posamezniki in kvečjemu prav neznatne struje. Največ je bilo dosedaj govora o Samskih ekstre-mistih, ki sanjajo o nekaki velikoho-lanclski skupnosti. To so zares samo sanje. vrh tega sanje neznatnega števila ljudi, ki iih ni mogoče resno jemati v poštev. Saj so Flami »het katholijke Vo»1!?«, kjer združitev s protestantsko Nizozemsko ne bi mogla zlepa postati popularna. Po napoleonskih vojnah je bila Belgija združena z Nizozemsko, pa se je samolastno ločila od nje leta 1830. Realna politika more tedaj s popolno upravičenostjo pričakovati bodočih solucij na trdnih osnovah belgijske državne skupnosti Pri urejanju bodočih samoupravnih norm pa se že sedaj vidi, kako mnogo težav bo povzročal zlasti problem Bruslja, državne prestolnice Bruselj velja za dvojezično ozemlje, leži sredi flamske okolice, toda njegovo prebivalstvo je po ogromni večini francosko, to se pravi valonsko orientiramo, in to tudi oni del prebival- 1 Ljubljana, petek g. februarja 1939 Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečne Din 25.-% Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo. Ljubljana, Knafljeva ulica &, telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev i, _telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo RESNE BESEDE IZ LONDONA IN PARIZA Halifax o popolni politični in vojaški solidarnosti Anglije in Francije - Anglija noče vojne, če pa bo prisiljena, bo znala braniti svojo svobodo kakor vedno London, 23. febr. br. V lordski zbornici je zunanji minister lord Halifax danes ponovno potrdil angleško-francosko politično m vojaško sonda. .iost. Lord Adison ga je namreč na včerajšnji seji vprašal ali so resnične govorice, po katerih naj'bi bila solidarnost Anglije in Francije omejena na določeno indirektno podporo v primeru vojne. Ker je Halifax izjavil, da bo na to vprašanje odgovoril danes, je bilo v vsej politični javnosti za njegov današnji govor največje zanimanje. V gornji zbornici so bile vse galerije nabito polne. Seja se je pričela ob 15. in se je zunanji minister Halifax oglasil k besedi takoj po otvoritvi. Lordi so njegov govor po. novno prekinili, da bi z aplavzom dali izraza svojemu soglasju. Halifax je ob veliki tišini izjavil: Gotovi krogi so izjavo o solidarnosti Velike Britanije in Francije, ki jo je dal Chamberlain pred dnevi v spodnji zbornici, ponovno skušali podcenjevati ali omejiti. Solidarnost obeh narodov in držav je popolna in vsestranska. Vsak poskus njenega podcenjevanja je obžalovanja vreden. Velika napaka je, pripisovati Chamberlainu, ki je o tej solidarnosti podal kratko, a zato skrajno jasno izjavo, kakršnekoli rezerve. Med Veliko Britanijo in Francijo ni ni-kakega spornega vprašanja in tudi nika-kega nesporazumljenja Zaradi tega niti v Frar-iji, niti v Veliki Britaniji ni potrebno solidarnost obeh držav vedno znova na-glašati. Obisk prezidenta francoske republike koncem prihodnjega meseca v Londonu bo dal ponovno priliko za viden izraz solidarnosti med obema narodoma in državama. Nesmiselna so vsaka drugačna tolmačenja nekaterih krosov o politiki Velike Britanije, ko dokazuje popolno soli- nikomur. To dokazuje tudi že veliko prizadevanje angleške in francoske vlade, da se ohrani mir v Evropi in na svetu. Kar se tiče vprašanj, ki so postala aktualna v odnošajih med Francijo in Italijo. Anglija ni prvenstveno prizadeta Vsekakor jo ta vprašanja zadevajo le posredno, kolikor prihajajo v poštev za nadaljnji razvoj odnošajev Anglije s Francijo. Poudariti je treba, da doslej niti v Franciji niti v Italiji ni bila izražena zahteva, da bi Anglija posredovala pri ureditvi problemov, ki so na dnevnem redu za obe državi. Italija podrobno razlogov nastalega spora in svojih zahtev formalno tudi še ni objavila. V tujini se pojavljata glede angleškega stališča čestokrat predvsem dve napačni razlagi Tako včasih pravijo, da se Anglija ne oborožuje samo zato, da bi zgolj branila svoje ozemlje in svoje interese, temveč tudi zato. da bi pričela s preventivno vojno. Ves svet ve, da v Angliji ni stranke in politika, ki bi samo poskusil misliti na to, da bi angleški narod brez vsakega razloga povedel v vojno. Angleški narod na tako politiko nikoli ne bo pristal. Drugi zainteresirani krogi v tujini skušajo spet predočiti angleško težnjo po miru na ta način, da je Anglija sedaj preslabotna in vse preveč neodločna, da bi kakorkoli izvajala drugačno politiko Obe tolmačenji o stališču Anglije sta napačni Že pred nekaj desetletji se je govorilo o dekadenci Velike Britanije Kako napačni so bili ti nazori, je Do.iasnil sam nemški kancelar v svoji knjigi »Mein Kampf«. Prečital je odlomek iz Hitlerjeve knjige, v katerem se posebej opozarja na nemško predvojno proDaeandn« zatrjevanje o propalosti angleškega naroda Te nesmiselne govorice so se širile celo po nemških šolah Skorai slehern darnost s Francijo angleški narod sam 1 Nemec je bil okužen s prepričanjem d bolj kakor vse še tako jasne in nedvoumne izjave Ta solidarnost pa je tudi nujna ne le zaradi angleškega zemljepisnega položaja v odnosu napram Franciji nego tu " zaradi popolne enakosti razumevanj in nazorov obeh vlad in narodov o medna rednem političnem položaju Zaradi tega tudi nj nobene nevarnosti, da bi ena ali druga vlada pričela izvaiati nolitiko ki bi ne bila v skladu « temi nazori in bi kakorkoli oškodovala interese in politiko druge vlade. S posebnim poudarkom Da moram reči, da aneleško-franeoska «solidarnost ne pomeni nikake nevarnosti za katerokoli drugo silo, ker dejansko ni naperjena proti se Angležev ni bati Nemcem se je ta propaganda strašno maščevala Hitler ie v svoji knjigi še točno zabeležil, kako se je spomnil na nekega moža. ki se ni m«-gel načuditi kako sta se moffla na fran coski fronti obče srečati nemški in an gleški vojak Ob zaključku svojega eovora ie lord Halifax na^lasil da ie moeoce v resnic' mirno urediti vsa snnrna vnrs»§an.ia Posledice vsakršne v^inf» so vedn<"> šknHiiiv* za oba talora Anel'ji noč«* voine os» bo angleškemu narodu voir«a vc?ii»na ho enako močan k?kor ie bil vedno, ko ie moral braniti svojo svobodo. posredovati v sporu med Italijo in Francijo. Anglija v zadnjih 14 dneh v ničemer ni spremenila svojega stališča. Angleška vlada je še zmerom mnenja, da se mora spor urediti neposredno med obema prizadetima državama Angleška vlada tudi ne more pristati na noben poskus, po katerem bi se kakorkoli spremenil sedanji status quo na Sredozemskem morju, kakor je bil določen tudi po angleško-italijanski pogodbi. Nemški poslanik pri Halifax» London, 23. februarja. AA. Angleški diplomatski krogi pripominjajo, da je lord Halifax včeraj sprejel nemškega veleposlanika v Londonu Dirksena. Oba diplomata sta izmenjala misli o mednarodnem položaju. Dirksen odpotuje jutri v Berlin kjer bo ostal teden dni, in je zato izrazil željo, da obišče lorda Halifaxa, predno zapusti London. Amerika bo dobila 6000 novih letal Washington, 23. febr. AA. Senatni odbor za vojaške zadeve je včeraj soglasno sprejel zakonski načrt o novem kreditu 350 milijonov dolarjev za letalstvo. Odbor je zvišal število letal, ki je bilo v prvotnem načrtu, od 5.500 na 6.000. Predlog je odbor odstopil plenumu. Protinemška demonstracija Washington, 23. febr. AA. Na včerajšnji seji parlamenta je takoj po tradicionalnem prečitanju Washingtonovega zadnjega naročila dobil besedo demokratski poslanec Martin, ki je z najostrejšimi besedami napadel ameriške Nemce. Dejal je, da so vsi, ki so sodelovali na nedavni seji zveze ameriških Nemcev, izdajalci demokracije in Zedinjenih držav. Parlament je sprejel Martinov govor z velikim odobravanjem. Smernice ruske politike v francoski presoji Znaki pomirjanja, ne pa tudi zbližanja z Italijo in Nemčijo — Stališče do malih držav Francija ne odstopi niti pedi svoje zemlje Daladier: Smo za sodelovanje z vsemi, ne ustrašimo pa se tudi nobenih groženj Pariz, 23. febr. AA. Na snočnjem banketu, ki ga je ameriški klub v Parizu pri redil v proslavo obletnice Washington ove ga rojstva ter so mu prisostvovali tud vojvoda W.ndsorski zunanji minister Bon net in šef generalnega štaba Gamelin je ministrski predsednik Daladier počastL spomin Washingtona. nato pa je naglasil dobre strani francosko-ameriškega prijateljstva, ki ga utrjujeta volja do miru in upanje, da bo povsod zmagala miroljubnost. Francija in Amerika imata isto politiko, namreč politiko ohranitve miru. Hočemo mir ,ker smo demokratična država, toda prav zato ne bomo nikdar pristali na nečasten mir in dasi smo protivniki vojne, ne bomo ostali neodločni v primeru vojne nevarnosti. Mi bomo odločno stali na braniku miru, ker ne želimo, da se ponovijo absurdni zločini in žrtve človeštva, ker ne želimo, da se vse gmotne in moralne dobrine porušijo. Vemo, da se z vojno ne da doseči nobena trajna rešitev kakega vprašanja, vendar pa ne bomo pristali na nobeno abdikacijo, za nas sta mir in svoboda dva nerazdružljiva pojma. Mi ne bomo izbrali eno in žrtvovali drugo. Naša stva, ki je flamskega pokolenja. Zato bo dodelitev Bruslja najtežja, ako res pride do delitve Belgije v dve avtonomni pokrajini. Toda vse to so še problemi bodočnosti. Aktualna je rešitev vladne krize, ki se še ne giblje v območju teh vprašanj. Zanjo so končno merodajni od-nošaji v belgijskem parlamentu, ki se iz njih zrcalijo konkretne politične možnosti. Pri parlamentarnih volitvah 1. 1936 so dobili socialisti 70 mandatov, katoliki 63. liberalci 23. razen tega pa še reksisti 21, flamski nacionalisti 16 ter komunisti 9 poslancev Tz tega se razvidi, da morejo tudi socialisti in katoliki sami sestaviti vlado, ki bi razpolagala z zanesljivo večino v parlamentu. V tem smislu se je zares rešila vladna kriza, ki je trajala skoro dva tedna. Toda poleg predstavnikov obeh najmočnejših strank so vstopili v kabinet tudi neparlamentarci-strokovnjaki v znatnem številu, a še je ostalo nekaj ministrskih mest nezasedenih, kar se more tolmačiti kot vrata v bodoče možnosti. Vse kaže. da pomeni sestava nove vlade provizorno solucijo dolgotrajne krize, rešitev, ki naj pomeni osnovo za nadaljnja pogajanja ter ustvaritev možnosti za boljši aranžman, za trajnejša razmerja. ljubezen do miru ni znak slabosti ali stra iiopetnosti, temveč se naslanja na mnogo globlje razloge. Francija spada v Krog ei viliz ranih narodov k: žuijo da se m;i ihram z vsemi sredstvi in da se odstran v'saka misel da se bran: prav.ca 3 s lo V današnjih težkih razmerah morami zbrati vst naše s le, da se upremo pret njam napadalcev s katerekoli strani Francija se pretenj ne bo ustrašila in n«-bo dovolila niti najmanjše okrnitve svoje, ga ozemlja. Francija je za vsako lojalno politiko in lojalno sodelovanje z vsemi, ki želijo zmanjšati oboroževanje poudarjamc pa. da je naša sijajno opremljena vojska zid ki se ne da zavzeti. M; se že vnaprej približujemo vsem miroljubnim akc jam in ne obstoja nobena potreba, da se zato vežemo s posebnimi pogodbami in obljubami Vse to je postransko, ako gre za službo svobodi, pravici in miru. Svoj govor je Dalad er končal z izrazi spoštovanja napram predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu, ki je eden voditeljev svetovne miroljubne politike kateremu izraža francoski narod svojo brezmejno hvaležnost in sporoča svojo neomajno ljubezen. Končno je govoril ameriški veleposlan'k Bullitt, ki je naglasil. da je namen Roose-veltove zunanje politike ojačenje francosko-ameriškega prijateljstva. Anglija ne bo posredovala med Italijo in Francijo London, 23. febr. o. »Daily Telegraph« poudarja danes, da niso točne vesti, po katerih naj bi bil Chamberlain sklenil Pariz, 23. febr. b. Tukajšnji oficiozni »Temps« objavlja iz Moskve daljše poročilo o smernicah ruske zunanje politike, v katerem poudarja med drug.m: Četudi se Rusija formalno ni odpovedala niti politiki kolektivne varnosti niti politik. nedeljivega miru. postopa vendar tako. kakor da bi se odgovorni ruski činite-Iji tem načelom začasno odpovedali. Opaziti ie namreč, da kažejo v Moskvi vedno bolj tendenco pomirjen ja toda ne tudi sbl žanja z obema evropskima totalitarnima državama Nemčijo in Italijo dočim -lastopajo vedne bolj odločno proti Japonski V časopisju in po radiu se vedno bolj poudarja podobnost med zunanjo politiko totalitarnih in demokrat čn h držav kar se po ruskem mnenju kaže zlasti v politiki Anglije in Francije nasproti generalu Francu Dasi si v Moskvi ne žel:jo mednarodne osamljenosti vendar poudarjajo, ia se razen morda Zedinjenih držav samo Rusija lahko izogne morebitnim konfl k-tom med evronskimi velesilami. Anglija in "Yanciia sta Rusiii dali po Monakovu v *em pogledu svobodno r"ko kar Moskvi -»'a^šuje niene nm^n^enolitične akcije Onaž^ 5* nadalje kpknr nad al ni i e svo-e poročilo »Tempsov« informator da se je Rusija v svoji zunanjepolitični praksi v odnošajih do malih držav, ki leže med njo in Nemčijo, odpovedala dosedanjemu načelu: »Z nami ali proti nam«. Tako na primer v Moskvi ne zahtevajo več od Poljske, da se odloči za Rusijo ali Nemč.jo, temveč dopuščajo možnost da vzdržuje Varšava istočasno dobre zveze na obe strani. Spremenila se je tudi ruska taktika vprašam ja oborož tve Alandskega otočja, o čemer sta se Finska in švedska pred kratkim sporazumeli. Zdi se. da v Moskvi povsem zaupajo švedskim in finskim zagotovilom glede namena te oborožitve. Tudi prostovoljna nevtralizacija Latvije ne zbuja v Moskvi nobenega očitka. Navzlic demantijem z uradne strani se zdi nadalje zelo verjetno, da je bila Rusija takoj obveščena o jamstvih ki iih je poljski zunanji minister Beck dobil v januarju od Hitlerja glede Ukrajine. V Moskvi smatrajo, da se je ekspanzija usmerila za sedaj v Sredozemlje, prekinitev diplomatskih odnošajev Rusije z Madžarsko pa je vsekakor pomen la svarilo za vsak primer. Med ruske rezerve za vsak primer spada tudi b^sarabsko vnrašanje. Na prijateljstvo Turčije pa se Rusija popolnoma zanaša. Berard zopet v Burgosu Splošno se pričakuje, da bosta prihodnji teden Francija in Anglija priznali Francovo vlado de facto in de jure Pariz. 21 febr br Posebni delegat frange vladt senator Berard 'e davi vrnil v Burgos Že dopoldne se je sesta' z nacio aalističnim čunanjim ministrom generalom lordanom Kako» vse kaže. b-"» -voje razgo vore zaključil do sobote, nakar bo odpo 'oval nazaj v Pariz V nedeljo popoldne bo 'unanjemu ministru Bonnetu podrobno poročal o rezultatih svoje misue V ponedeljek se sestane francoska vlada, ki bo razpravljala zgolj o ureditvi občih in diplomatskih odnošajev s špansko nacionalistično vlado Po informacijah iz zanesljivih k-ogov bo francoska vlada tedaj bržkone že priznala vlado generala Franca m bo obenem imenovala svojega novega poslanika v Španiji. Po drugih vesteh odločitev v ponedeljek še ne bo padla in bosta Daladier in Bonnet na seji ministrskega sveta le pooblaščena. da uredita vprašanje francosko- španskih odnošajev v sporazumu z angleško vlado. Danes dopoldne je imel zunanji minister Bonnet daljši razgovor z angleškim poslanikom Phippsom. Govorila sta o Berardovi misiji v Burgosu. Bonnet je angleškega po slanika podrobno obvestil o informacijah, ki jih je prejel od senatorja Berarda iz Saint Jean de Luza. Po zatrjevanju pariških, kakor tudi Ion- Kitajska se pripravlja za veliko ofenzivo Japonska vlada se je zaradi incidentov v Hongkongu opravičila Angliji Cungking, 23. febr. o. Iz kitajskih virov prihajajo vesti, da se bo v kratkem pričela velika kitajska ofenziva, pri kateri bodo sodelovale nove velike formacije kitajske vojske, ki so bile opremljene z najmodernejšim orožjem. London, 23. febr o. Incidenti v Hongkongu so izzvali v Angliji veliko ogorčenje. Vsi današnji listi odločno zahtevajo, naj se vlada ne zadovolj z morebitnimi opravičili zastopnikov japonskih oblastev, nego naj energično zahteva na tem, da se napadi na angleško ozemlje na Daljnem vzhodu ne bodo več ponovili Kakor poročajo iz Tokia je japonski zu- nanji minister Ari ta davi povabil v zunanje ministrstvo angleškega poslanika in se mu je opravičil zaradi japonskega letalskega napada na hongkonško področje. Dejal je, da so japonska letala zasledovala bežeče kitajsko vojaštvo v okolici Sunčua in da je neko letalo po pomoti odvrglo več bomb tudi na angleško kolonialno ozemlje. Sporočil mu je, da se je vrhovni poveljnik japonske vojne sile v Kantonu zaradi tega Incidenta takoj opravičil pri tamkajšnjem angleškem konzulu. Angleški poslanik je zunanjemu ministru Ariti istočasno izročil protest angleške vlade zaradi tega dogodka. donskih krogov je vsekakor kmalu pričakovati angleško in francosko stvarno in pravno p iznanje vlade generala Franca. Obe vladi bosta vlado v Burgosu priznali bržkone sredi prihodnjega tedna. Obenem bo prežident španske republike Azana pozvan, da v 24 urah poda ostavko na svoj položaj. Ofenziva proti Madridu se še ni pričela Burgos. 23. febr. o. Tu so bile davi de-mantirane vesti, po katerih se je že pričela ofenziva nacionalistične vojske na centralni španski fronti. V damanti ju notranje ministrstvo naglaša, da se ofenziva šele pripravlja in da bo do njenega začetka poteklo najmanj še 14 dnL Monarhisti za premirje Rim, 23. febr. o. V imenu španskega monarhističnega kluba je markiz Hermo-za poslal generalu Francu in predsedniku španske republikanske vlade Negrinu pismo, v katerem ju poziva, naj se pogodita za premirje. Italijanski listi z ogorčenjem beležijo ta korak španskega grofa in objavljajo hkratu zagotovilo bivšega španskega dvornega maršala de los Andesa. da bivši kralj Alfonz ni v nikaki zvezi z mo-narhističnim klubom in tudi ne z markizom Hermozo. Tudi ne ve, kdo je markizu dal pobudo za njegov korak. Smrt velikega španskega Pariz, 23. febr. Iz Cereta poročajo, da je umrl sloviti španski pesnik Antonio Machado v 64 letu starosti. Po polomu španske republikanske fronte je pobegnil v Francijo s svojo 90 let staro materjo. Machado je bil eden največjih književnikov moderne Španije. Sklicanje korpo racij-ske zbornice v Rim, 23. febr. w. Dosedanja italijanska poslanska zbornica bo po uradni objavi a kraljevim ukazom dne 2. marca razpu-ščena. Na podlagi tega ukaza se bo sestala nova fašistična korporacijska Zbornica skupno 8 senatom 23. manca. Trideseto zakonodajno dobo italijanskega parlamenta bo otvoril ob tej priliki kralj Viktor WnywMrt • preefcoJnün govorom, Delo finančnega odbora Proračun ministrstva za vojsko In mornarico |e bil včeraj sprejet soglasno in z aklamacijo Beograd. 23 febr p Finančni odbor narodne skupščine je tudi dane? zasedal ves dan Razpravljal je o proračunih ministrstev za vojsko in mornarico, za gradnje ter za lume in rudnike Prvi je prišel na vrsto proračun za državne obrambo Vojni minister general Miljutin Nedič ie podal obširen ekspoze ki so ga poslanci čestokrat prekinjali z ovacijami vojski Proračun za naše obrambne sile znaša 2.9 milijarde din Minister ie podrobno pojasnil. kako so krediti razdeljeni na vojsko. letalstvo, mornarico, obmejne čete in na materialne izdatke Proračun ministrstva vojske in mornarice znaša 22 60/« celokupnega državnega poračuna Proračun je velik, a vojski je treba v vsakem primeru omogočiti razvoj in izpopolnjevanje tako da bo zmerom pripravljena in sposobna izpolniti svojo sveto nalogo M;nister je dalie opisal stanje naše oborožitve Problem organizacije in finansi-ranja naših vojnih sil pa ie slej ko prej v tesni zvezi z občim stanjem državnih financ Vojaška uprava si prizadeva, da se krediti ki so ji na razpolago, racionalno razdele in uporabijo po točno določenem načrtu Ustanoviti pa bo treba poseben fond za državno obrambo O tei stvari je že govoril s finančnim ministrom in ga pozval da ga podpre, ko bo narodnemu predstavništvu stavil konkretne predloge o omenjenem fondu Žrtve, ki jih zahteva naša narodna obramba. je nadaljeval minister niso in ne bodo nikoli ostale brez koristnih sadov Naša vojska v dobi miru ni le šola za vojno, neso tudi zdrava nacionalna in kulturna šola za najširše plasti namda V primeru vojne ko nastane vprašanje kako braniti meie in življenjske interese naroda, ji pripade odločilna vloga in naloga Izvedla jo bo tem bolie. čim boliša bodo sredstva, ki jih bo imela na razpolago Nahajamo se v periodi nezadostne m=dnaro^ne stabi'nosti Oblaki na političnem obzorju ne dopuščajo, da bi se zanemarili osnovni elementi narodne ob rambe Ze doslei so se voiska. letalstvo in mornarica stalna razvijale in napredovale v vseh smereh Minister ie podal tudi zanimive statistične p-datke o oboroževanju rajnih držav Izdatki za vojne sile so znašali v miT;innih dr+ične valute: V odstotkih so se vojni krediti povečal* od teta do 19^7 v Japonski za 230 v Angliji za 135, v Rusiji za 88, v Češkoslo- vaški za 80, v Franciji za 50. v Nemčiji zs 25. v Belgiji za 25. v USA za 22, v Italiji za 20 v Švici za 20. v Poljski za 17. v Rumuniji za 17 in v Jugoslaviji za 16 odstotkov. V debato o proračunu vojnega ministrstva sta posegla le dva govornika ki sta p-edlagala naj se proračun ».prejme z aklamacijo. kar se je tudi zgodilo. Vojni minister se je kratko zahvalil za nov izraz zaupanja narodni vojski. Gradbeno in rudarsko ministrstvo Po kratki pavzi se je pričela razprava o proračunu ministrstva za zgradbe Minister dr Krek je v ekspozeju poudaril da so krediti ministrstva premajhni, da bi 6C lahko z njimi izvršila vsa gradbena dela, ki so v načrtu Na ministrstvo pa bo odpadel velik del 4 mihjardnega investicijskega posojila. Skupna dolžina cest v naši državi znaša 42.965 km. Od teh je v državni upravi 10.247 km Za gradnjo cest bo letos od investicijskega posojila porabljenih 500 milijonov din Program obsega za prihodnjih 6 let prav za prav izdatek 2 milijard din. Na dravsko banovino bo odpad'o 209 milijonov število uslužbencev se je povečalo za 121 Po ek.vpoze/u se je razvila debata ki je trajala eno uro Proračun je bil sprejet Seja ie bila nato prekinjena Dopoldne je finančn odbor pričel razpravljati o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike MmisteT Pantič je v eks-oozeju opozoril, da se je proračun ministrstva zmanjšal za 174.5 nvlijona din ker so -e iz resora izločili rudnik' Breza, Zenica. Lubija m Vareš. ki so se priključili državnemu pndjetju Jugočelik d d v Sarajevu. M-nister je podal nato pregled posameznih kreditnih postavk, potem pa razpravi »al o vrhovnem šumskem nadzorstvu o upravi državnih gozdov o vrhovrem rudarskem ìadzorstvu. o državni rudarskih podjetjih, o rudarskem šolstvu itd K razpravi o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike se je prijavilo precej šnje število govornikov taso oa bo finančni odbor najbrž šele kasno v noči zaključil razpravo o tem resoru. Jutri dopoldne pridejo na dnevn5 red p'oracun ministr; tev za trgovino in industrijo, za telesno vzgojo ter za socialno politiko in narodno zdravje. »Slovenski dom« o Stojadinovičevih namerah Včeraj je »Jutrom objavilo po najnovejših podatkih predvčerajšnjih hrvatskih listov nekaj odreab ki jih je pripravljala vlada dr Stojadinoviča za finančni zakon V obrambo predsednika JRZ se je oglasila opoldanska izdaja ^.Slovenca« ki se začudeno vprašuje Kaj pa je Stojadinovič tako hudega nameraval ? List piše. da cela zadeva še zdaleč ni tako presenetljiva, kakor bi jo rado naredilo »Jutro«, ki priob-čuje te stvarj samo, da bi se maščevalo nad človekom, katerega velika zasluga je, da je preganjal JNS. »Slovenski dom« tudi poudarja, da se vse to, kar je dr Stojadinovič pripravljal, v reanici ni nič novega. Kar se tičt gospodov, ki so to napisali jim prav radi verjamemo. Iz njihovih člankov in raznih notic smo celo mi naivni ljudje že vse zadnje tedne sem slutili, »da se nešta iza brda valja«. »Opoldansko glasilo JRZ dokazuje, da je hotela Stojadinovičeva vlada prav za prav samo kodificirati. kar se je že prej delalo, ter se zlasti v pogledu privilegijev, ki so bili nameravani za politične oblasti, začudeno vprašuje, katera stranka, kateri režim in kateri ljudje so v Sloveniji in državi iz okrajnih glavarjev naredili bogove. Kar se tiče krutih političnih kazni za uradnike in upokojence radi politične neposlušnosti, jih odpravlja opoldanski »Slovencev privesek z vprašanjem, kaj se je pa pod vlado JNS-arcev godilo uradnikov in upokojencem če so se drznili držati zako- na. ali pa celo svojega prepričanja. Odgovor je precej enostaven, nič! Nekoliko na živce gredo Slovenskemu domu določbe zaradi občin Ali tudi tu je takoj našel še večjega krivca češ da so bili pod vlade JNS-arskega bana dr Ma-rušiča razpuščeni vsi svobodno izvoljeni občinski odbori. Kako je bilo z JNS in banom dr Marušičem to je javnosti prilično znano Kdaj pa bili svobodno tzvoljeni občinski odbori razpuščeni in kdo jih je razpustil to smr že nekolikrat povedali Toda gospodje v Kopitarjevi ulici so sklenili. da zgodovine za dobo od l 1929 do l. 1931 za nje kratkr maio ni Ze vedo. zakaj. Zato bi bilo tudi zaman jih opozarjati na letnice kega in grškega poslaništva. Po prisrčnem sprejemu na postaji se je turški zunanji minister s svojo soprogo in spremstvom odpeljal v hotel »Majestic«. kjer so že bili rezervirani zanj posebni apartmaji. Nocoj je turški poslanik na našem dvoru Ali Hajdar priredil turškemu zunanjemu ministru na čast večerjo v prostorih poslaništva, ki so se je udeležili skoraj vsi òlani vlade. Jutri zjutraj se bo turki državnik odpeljal na Avalo, kjer bo položil venec na grob Neznanega junaka nato se bo vpisal v dvorne knjige in še v dopoldamkih urah obiskal zunanjega ministra dr Cincar-Mar-koviča. Iz zunanjega ministrstva se bo odpeljal na obisk k min. predsedniku Cvetko-viču. Popoldne mu bosta predsednik vlade in zunanji minister vrnila ob'sk. Tedaj se bodo razgovori nadaljevali in tudi zaključili. Zvečer bo zunanji minister dr Cincar-Markovič priredil svojemu gostu intimno veče-jo. v soboto zjutraj pa bo min Saradzoglu odpotoval v Solun, kjer se bo sestal z grškim min. predsednikom Metaxa-som, ki ga bo tam pričakoval. Turčija priznala Francovo vlado Berlin, 23. febr. h. Kakor poročajo iz Ankare, je Turčija kot prva država Balkanske zveze oficielno priznala Francovo vlado v Burgos u. Odločitev o Palestini bo padla še ta teden Ker se Arabci in Židi na londonski konferenci ne morejo sporazumeti, bo Anglija predložila svoj načrt London, 23. febr. b. Spričo vedno manjših izgledov za spravo med Arabci in Židi na palestinski konferenci se iz poučenega vira doznavajo naslednje podrobno, sti o verjetnem zadržanju angleške vlade za primer popolnega neuspeha: Že ob sklicanju palestinske konference je angleška vlada dala jasno razumeti, da ima za vsak primer pripravljen svoj poseben načrt ako bi se na konferenci izkazal sporazum med arabskimi in židovskimi delegati za nemogoč Seveda bodo angleški udeleženci konference te dni še poskušali vse da M zbližali stališči obeh delegacij, že sedaj pa pr^vla^uje v angle5kih urad. nih krogih vtis, da Je že nastopil trenutek. ko bo morala angleška vlada stopiti iz svoje rezerve in predichiti svoj načrt za ureditev palestinskega vprašanja Chamberlain je o poteku pogajanj na konferenci sproti informiran. Zdi se. da se bo angleška vlada že do konca tega tedna odločila, ali naj smatra, da je doživela palestinska konferenca neuspeh. Nadaljnjem pogajanjem med delegacijami na konferenci je v toliko že postavljen termin, ker je iranski ministrski predsednik general Nuri es Said izjavil, da ne more ostati v Londonu več kot do 27 februarja v arabskih krogih računajo v ostalem, da bo odločitev o Palest-ni padla najkasneje do konca tega meseca. ška sodba o angleški gospodarski akciji v jugovzhodni Evropi Dunajski »Neues Wiener Tagblatt«, ki je združen z bivšima dnevnikoma «Neue Freie Pre.->se« in »Neues Wiener Journal« posve ča v tej svoji novi oblik? še prav jjosebno pozornost evropskemu jugovzhodu V vče rajšnji številki govor- na uvodnem mestu o povečani angleški aktivnosti v tem predelu Evrope in piše med drugim: »Vedno znova se ponavlja stara zgodba: Kdor ima mnogo hoče -meti še več Tako je v človeškem osebnem živlienju in tako je tudi v politiki, kje nekateri srečni posestnik' vedno znova poskušajo odvzeti tako zvanim nemaničem še ono malo kar so si ti v trudapolnem in težkem delu pn dobili Pravlnost teh ugotovitev dokazuje-h» v zadnjem času zanimivi razvoji v jugovzhodnem prostoru kjer se vedno bolj opa ža prizadevanje Anglije da bi z vsem' sredstvi. ki so tej bogati državj na razpolago, pridobila na terenu Očividno hoče Anglija na evropskem jugovzhodu prizadeti ves sistem meddržavn«- blagovne izmenjave, ki ga ie Nemčija s trudom zgradila v svojem prometu z jugovzhodnimi državami. To angleško namero je pred kratkim odkrito oriznal londorski vteučiliški profesor Thomas Greenwood v nekem svojem članku, ki so ga objavili rumunski listi. Spričo takih namer se morajo zdeti precej čudne izjave z angleike oficiozn,e st a-ni. da v Angliji prav za prav nihče ne mi->1» na to, da bi Nemčijo s tega področja pregnal ali ji konkuriral. V resnici se vedno bolj kaže. da je aktivnost antjle^'kih gospodarskih agentov v tem predelu Evrope izredno močna. Zadostuje, ako ooozo-rimo v tej zvezi samo na obiske odličnih angleških predstavnikov, kakor Hender.-o-na. ki se je mudil v Bukarešti m Budimpešti in se razgovarjal o poglobitvi angleških gospodarskih odnošajev z Rumunijo in Madžarsko. nadalje člana spodnje zbornice Wiseja. lo da Sempilla ter istočasno bivanje gospodarskega strokovnjaka Kennetha de Courcyja v Sofiji itd Angleško zanimanje za Turčijo pa je že prej dokazalo zlasti znano posojilo. Prav tako spada me sto danes v nadlego ljudem, sta tudi njej mnogo škodovali. — danes je tudi ona — biezposelna. Zato pa še ni izgubila vedrine, ki jo zmerom spierr.lja. Zavedna kočevska Slovenka je bila ustanovna članica prvega slovenskega društva na Kočevskem, namreč »Sloge« v Stari cerkvi. Dalje je ustanovna članica podružnice CMD v Stari cerkvi in podporna članica sokolske čete. Vedno je bila delovna za slo vensko stvar na Kočevskem Kljub temu je priljubljena tudi pr> mnogih lojalnih kočevskih Nemcih Že ves čas. odkar izhaja »Domovinaje njena zvesta naročnica, pri dobila pa je za »Domovino« tudi mnogo na ročnikov med kočevskimi Slovenci. K lepe mu jubileju njenega plodnega dela ji toplo čestitamo! skem odseku se zbira okoli 70 akademikov, ki se na sestankih in predavanjih vsestransko pripravljajo na življenje. Tiskovni odsek izdaja mesečno društveno glasilo »Slovenski odmevi« (preje »Beograjski Slovenec«). Planinski odsek prireja/redne izlete na Avalo, kjer ima svoje zavetišče pri šupljih stenah. Pevski odsek poje vsak mesec v beograjskem radiu in nastopa na domačih prireditvah Društvo razpolaga z lepo urejeno knjižnico in čitalnico, kjer so članstvu na razpolago vse važnejše slovenske revije in časopisje. V okviru Društva Slovencev sta še dve samostojni društvi: šahovski klub »Vidmar«, ki z uspehom nastopa na beograjskih šahovskih prireditvah, in »Slovensko žensko društvo«, ki posveča svojo glavno skrb siromašnim beograjskim Slovencem. Kot samostojno-telo v okviru društva bi mogli imenovati še Akademski podporni fond. ki pomaga siromašnim slovenskim akademikom v Beogradu pri študiju. Društvo je v poslednjem času izdatno razširilo svoj delokrog. Prevzelo je poverjen i štva za več slovenskih založb in mladinskih časopisov. Ustanovljena je podružnica Glasbene matice. Planinski odsek pa je organiziral podružnico SPD. Nedavno so pričeli v društvenih prostorih tečaj slovenskega jezika, ki ga vodijo priznani učiteljski strokovnjaki in ki je naletel med slovensko šolsko mladino na velik odziv. Skromen pregled široko razpredene delavnosti Društva Slovencev nam dovoljno priča o njegovem pomenu za beograjske Slovence. V udobnih prostorih, ki jih je letošnja uprava najela v mirni Lomini ulici, je središče kulturnega delovanja, socialnega oskrbovanja osirotelih rojakov ln prijetno domače shajališče. Nesporno se najdejo še mnoge napake in pomanjkljivosti, ki se bodo morale s časom odstraniti. Ali društvo je še mlado in če bo zasledovalo tudi še v nadalje tako resno svoje namene, kakor v poslednjem času, se smemo od njega mnogočesa nadejati. Od njega se mnogo tudi zahteva, saj je od 17.000 Slovencev v prestolnici organiziranih v obeh društvih samo okoli tisoč. Ostali se izgubljajo in propadajo, raztreseni po široki beograjski periferiji. Društvo Slovencev je nepolitično. To je v programu društva poudarjeno z željo, da se v njem zbere čim več beograjskih Slovencev, da bi tako društvo, močno in ugledno, moglo dostojno reprezentirati slovenski živelj pred beograjsko javnostjo. To pa očitno ne gre v račun »Slovencu«, ki se redno, kadarkoli govori o beograjskih Slovencih, spotakne ob Društvo Slovencev in njegove voditelje, pritiskajoč jim na čelo pečat »strašnega« liberalizma. Naj se po svoje razburja kakor se hoče, ker si ne moremo vsi natakniti enako ukrojenega svetovnonazorskega telovnika. Pač pa ne moremo razumeti, kako si upa dodeliti Društvu Slovencev drugovrstno in podrejeno vlogo, kakor smo imeli priliko Citati v »Slovenčevi« božični številki, ko dejanja vendar govore nasprotno. R. K. Smrtno ranjeni spoznal napadalca Osumljeni vztrajno taji zločin Novo mesto, 23. februarja V zveza z napadom na krošnja rja Janeza, štublerja iz Vel. Lešc pri Suhorju so orožniki v torek aretirali okrog 30 let starega posestnika Ilija Drkusiča iz Drage pri Suhorju. Moža so potem ves dan zasliševali na Suhorju, vendar osumljenec ni hotel ničesar priznati. Spričo tega Drku-sičevega trdovratnega molčanja so orožniki telefonano vprašali bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, ali je smrtnopo-škodovani štubler pri zavesti in ali bi se z njim lahko govorilo. Na zadovoljiv odgovor so orožniki včeraj zjutraj s prvim ljubljanskim vlakom dovedli v bolnišnico usmiljenih bratov k ranjenemu štublerju vklenjenega Drkusiča. Ko je bledi in izmučeni štubler zagledal obraz svojega napadalca, se je od strahu ves zdrznil, naposled pa zločinca tiho vprašal, zakaj mu je to storil. Ko so orožniki zastavili štublerju vprašanje, ali je Drkusič napadalec in ali je pomota izključena, je štubler odgovoril, da ima na-padalčevo sliko v osehi aretiranega Drkusiča stalno pred očmi in da je vsaka zimo-ta izključena. Pri konfrontaciji, ki je bila v prvem nadstropju bolnišnice, se je aretirani Drkusič neprestano jokal in zatrjeval, da je nedolžen. Smrtnoranjeni štubler, ki je po svojem prikupnem značaju dobro znan tudi v Novem mestu, je izpovedal, da je šel od do- j ma v torek zgodaj zjutraj. Njegov namen je bil. da pride pravočasno na postajo v Metliki, od koder se je nameraval peljati po opravkih v Črnomelj. Za nakup potrebnega. blaga je vzel s seboj 1.100 din. Ko je dospel po stezi pred sotesko Perčice, je zagledal moškega s puško dvocevko. V možaku je takoj spoznal posestnika Tlijo Drkusiča iz Drage. Ker se je Drkusič naj-brže bal, da bi ga štubler ne spoznal, je urno zbežal izpred njega proti soteski in ga tam v zasedi počakal. Po štublerjevem prihodu v sotesko je odjeknil iz daljave kakih 20 korakov proti njemu strel, ki ga je zadel od leve strani v hrbet. Ko se je štubler po prvem strelu zadet še ozrl proti smeri oddanega strela, je spoznal Drkusiča, držečega v rokah puško. Tedaj pa je že zagrmel po soteski drugi strel in Stu- pri Suhorju napadeni 31-letni kroSnjar Janez Štubler iz Velikih Lešc je bil smrtno ranjen z dvema streloma iz lovske puške v hrbet ln prsi. Tudi slika, po kateri smo napravili klišč, je bila prestreljena od zrn bler se je s prestreljenimi prsi, vratom in glavo zgrudil nezavesten. Debele šibre iz dvocevke so mu ranile tudi levico. Ranjenčeve bolečine so zelo hude ln siromak samo prosi, da bi bil že kmalu na kak način rešen velikega trpljenja. Napadalca Drkusiča, ki še po konfrontaciji taji, da bi bil napadalec, so orežniki odvedli nazaj v zapore metliškega okrajnega sodišča. Neznani gospodični je pomagal pobegniti Značilen dogodek izza septembra pred sodiščem Ljubljana. 23 februarja Med septembrskimi demonstracijami so dobili policijski stražniki nalog razgnati množice z Aleksandrove ceste. Med stražniki je bil tudi Vencelj Demšar, ki je prijel za ramena nekega gospoda in gos pod i č no, ki sta zaostala in nista hotela nanrej Nad tem se je gospodična seveda razburila in menda začela .stražnika tudi p sova t i zaradi česar ji je napovedal aretacijo in jo pozval s seboj na upravo policije. Ker ni hotela zlepa, je poskusil z grd a Toda še preden sta dospela na Bleiweisovo, se je gospodična z obema rokama oprijela želez ne ograje in stražnik si je zaman prizadevat da bi jo spravil naprej. V tem se je stražniku in tisti upornici približalo več demonstrantov in eden izmed teh. današnji obtoženec pred sodnikom poedincem. ab solviran tehnik Drago Žbogar. se je zagnal proti stražniku. Stražnik je zavihtel svoj pendrek. da bi ga z udarcem odgnal od sebe, toda Zbogar je udarec prestregel, prijel za palico in jo skušal stražniku istr-gati iz rok. Med tem ruvanjem pa je uporna gospodična izkoristila priliko in zbežala. Za njo jo je iz stražnikovih rok popihal tudi Žbogar. a ga je stražnik s pomočjo svojih tovarišev, ki so mu pritekli na pomoč, vendarle še mogel zajeti. Zbogar. ki se je moral pred sodnikom zagovarjati pod obtožbo, da je zakrivil prestopek proti državnemu oblastvu, ker je s silo preprečil državnemu uslužbencu vršiti njegov posel, je dejanje v ccloti priznal, zagovarjal pa se je. da je to storil le zaradi tega, ker je videl, da je hotel stražnik udariti gospodično z gumijevko, pa je prestregel udarec, ki je bil namenjen niej Obtožnica je nadalje navajala v .svojih razlogih, da sta stražnik in priča Josip Valentinčič potrdila, da 6tražnik ni nameraval udariti V kraljestvu siromakov Na obisku pri bajtarjih v Turjaških gorah Ko sem se pripeljali z jut-anjim vlakom v Velike Lašče, so se po dolini med Laščami in Robom prihuiljeno plazile megle. Še preden pa sem po enourni vožnji dospel v prvo vas robarsike župnije, so se megle dvignile in sonce je oblilo delino. koder sta včasih Levstik in Stritar pekla kromnir \'a Robu sem se z glasil pri gospodu Jožetu Ovnu. Ljubeznivi gostitelj, ki je duša vsega naprednega življenja na Robu. se je odločili. da me spremi na težko in nehvaležno pot v hribovske vasi, kjer je v mailih bajtah revščina sitalen gost. Od Roba do Krvave peči je približno 12 km. Pot je hribovita m naporna. Po novi cesti, ki se s podporami za brezposelne postoono gradi že neka'j let in ki bo vezala Rob s Krvavo pečjo, je pot mnogo krajša. Onstran Roba se je svet odprl. Na obeh straneh klisure so proti Sv. Primožu in Mokrcem nametane male vasice, katerih vsaka ima po 5 ali 6 bajt Ni čuda. da jih je kakor jagod na molku. Kazno pa je. kolikor sem presodil po imenih vasi, da so ostanki razbitih zadrug, ki so v davnih letrh mogoče lepše živele m sha'ale v teh hribih kakor danes, četudi so brli takratni prebivalci teh hribovskih vasi tlačani mogočnega turjaškega grofa. Naj naštejem nekaj vas.i, ki so nametane med Robom in Krvavo pečjo: Podhojni hrib. Osredek, Centa, Purkače. Sekiri šče. Uzmane. Mački, Bukovec. Proti vrhu Sv. Primoža, čepe v bregu vasi: Sterpeti. Pečki, Mohorji. Sek). Rupe. Bort e ce. Zgonče. Bani. Neredi. Gradišče, Baudki. Tomažini. Sleherna vas ima. kakor sem že omenil, samo po nekaj bajt. bajta pa ima »hišo«, ki po navadi ni večja kakor mala cum nata. saj pogosto ne merijo »hiše« več kakor po 6 kv. metrov. Prva pot naju je zanesla v Os'cdek. Vstopila sva v bajto, kjer se po domače pravi »Pri Malarju«. Gospodar je čevljar, vendar že nekaj let ni prijel šila in drete v roke. Ljudje v soseski hodijo poleti bosi. pozimi pa čepe v bajtah. Kdor mora ven, vč, da nc bo šel daleč po leskove palice za izdelovanje zobotrebcev. Noge si ovije v žakljcvrno — in v pol ure je pri kraju z delom »Mailar« pa nima dela ne zaslužka. Domača hči Francka je globoko sklonjena, ko sedeč za starinsko, črvivo ja-vor j evo mizo izdeluje zobotrebce V desni j roki d ži krivček, v levi drobno paličico, 1 ki jo koniči in oblikuje s krivčkom, dokler ni zobotrebec gotov Sedemnajst let ji je. Lepa je ko jutranja zarja, oče in mati pa že naprej vesta, da se ne bo mogla možiti. gospodične, temveč da je hotd od sebe odbiti le obtoženca, ki ga je naskočil. Kar se pa tiče ravnanja stražnikov z Zbogarjem po tem dogodku, za katerega si je obtoženi preskrbel tudi zdravniško spričevalo, pa po mnenju obtožnice ne pride več v poštev za vprašanje krivde glede dejanja, ki je pod obtožbo. Sodnik je obsodil Zbogarja na 300 din denarne kazni, toda zaradi neoporečnosti le pogojno za dobo 2 let. Vozač in žrtev — oba kriva prometne nesreče Med sterilnimi prometnimi nesrečami, ki so biie zadnji čas predmet sodnih obravnav. je prišla danes na vrsto tudi tista, ki se je lani oktobra primerila na Grudnovem nabrežju ob Ljubljanici in katere žrtev je postala Julijana Funkcij. Zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa jc stal danes pred sodnikom pocdinccm hlapec France Čimžar s Tvrševe ceste. Ugodnega dne je Cimžar peljal s težkim tovornim vozom, na katerem so bile natovorjene vreče moke čez most Sv. Jakoba in nato zavil na desno proti Grudnovemu nabrežju, kjer je voz prišel vštric z mestnim tovornim avtomobilom. s katerega so razkladali cestni material. V tem trenutku sc je obema voziloma nasproti pojavila Julijana Funkcij, ki je poleg sebe peljala kolo. Voz jo je na ozki cesti potisnil ob zid poštnega vrta in je pri tem sunku dobila tako težke notranje poškodbe, da je kmalu za tem na posledicah umrla. Čimžar jc od vsega početka zanikal vsa-kršmo krivdo in jo za nesrečne posledice zvračal na poškodovanko. češ da je po lastni neprevidnosti povzročila nezgodo. Obtožnica je v razlogih sicer sana priznavala delno krivdo poškodovanke, toda enako krivdo je valila tudi na obtoženca, češ da bi bil mogel kljub neprevidnosti poškodovanke nesrečo preprečiti s tem. da bi se bil sam držal predpisov o zaščiti varnosti cestnega prometa. Temu mnenju se je pridružil tudi sodnik, ki je Čimžarja obsodil na 50 dni zapora. Zaradi neoporečnosti pa mu je izvršitev kazni odložH pogojno za dobo 2 let. Film »0] leti sivi Sokol« v Ljubljani Po daljšem odmoru bomo imeli te dni v Ljubljani krasni sokolski film »Oj leti sivi Sokol«, ki nam prikazuje sokolsko življenje in ki ga je priporočilo srednješolski mladini tudi ministrstvo prosvete. V kinu »Slogi« bodo predvajali ta film za vso šolsko mladino daness iutri in v ponedeljek ob 11. V torek bo film predvajan ob 20. za sokolsko članstvo in naraščaj v kinu Moste. V nedeljo 26. t. m. ob U. pa za vojaštvo ljubljanske garnizije v kinu Mostah. Vstopnina za srednješolsko mladino je 2 din, za odrasle v kinu Moste pa bodo vstopnice po 3, 4, 5 in 6 din. Vabljena je srednješolska mladina in sokolsko članstvo, da si ta zanimiv film ogleda. Ko se je film prvič predvajal v Beogradu pred najvišjimi predstavniki vlade in dvora, je bila kritika nadvse laskava. Film prikazuje življenje našega mladega kralja v družbi svoje vzvišene matere Nj. Vel. kraljice in kraljevičev na Bledu, prav tako so v filmu poslednji posnetki blagopokoj-nega Viteškega kralja v družbi naših Sokolov in govor blagopokojnega kralja Sokol-stvu. Bratje, sestre, sokolska mladina, oglejte si film v kinu Slogi ali v Mostah! Dve tragični smrti Prežganje, 23. februarja Na Prežganjem so imeli pred pustom edino ohcet pri Vavtarjevih v Volavljah. Zato so se hoteli Vavtarjevi še posebej postaviti z gostijo. Za kuharico so si izbrali svojo sorodnico teto Uršulo Musar-jevo iz Device Marije v Polju. Veselo so sprejeli kuharico pri Vavtarjevih, ki je brž vzela v roke vse priprave za gostijo. Dan pred svatbo pa je stari teti postalo na lepem slabo. Pričela je tožiti o bolečinah, zato so ji domači svetovali, naj se med delom včasih vleže. Teta je ubogala. V bojazni, da se ne bi pri peki kaj pokvarilo pa je le vstala in stopila do peči. Tam pa se je nenadno zgrudila. Domači so ji priskočili na pomoč, močili so jo in jo skurali obuditi iz nezavesti, teti Urši pa že ni bilo več pomoči. Umrla je za kapjo. Sv. Križ, 23. februarja čeprav je v svetokrižkih hribih doma precejšnja revščina, si ljudje radi privoščijo priboljšek za vse tri glavne pustne dneve in sicer za debeli četrtek, pustno nedeljo in pustni torek. Tudi pri Lenartovih v vas'ci Preski v polšniški občini so sklenili, da bodo skuhali svinjino, spekli potico in zalili obe dobroti s cvičkom z Mo-ravške gore Za pot se je odločila gospo- I—2 zrnci omogočajo lahko normalno »tolico. 2 komada din 1.50: 12 komadov din 8.—; 60 komadov din 27.—. Reg. S. br. jlS8S/*8 dinja Doroteja, 56 let stara ženska. Namenila se je spotoma obiskat še nekaj svojih prijateljic, da jih pobara o zdravju. Pred odhodom je zložila troje steklenic, nakar je odšla do sorodnikov v Moravsko goro, kjer se začenjajo prvi dolenjski vinogradi. Doroteja Lenartova je opravila obiske in tudi obiskala svoje prijateljice. Zvečer se je vračala domov. Ko je prišla do naselja Vodic, je krenila na bližnjico, kjer je kakih 10 stopnic. Tam pa je doletela Dorotejo smrtna nesreča. Najbrže je na zledenelih stopnicah zdrsnila in pri padcu se je udarila v stopnice tako močno, da je omedlela, če bi jo bil kdo pravočasno našel in ji nudil pomoč, bi ne bilo iz majhnega padca nič hudega, ženica pa je nezavestna obležala na mrazu. Ko so jo našli drugo jutro domačini, je bila mrtva. Zmrznila je v noči na pustni torek. Naš drsalni par SILVA PALME — DR. POLO SCHWAB oba člana SK Ilirije, sta starta la s častnim uspehom na evropskem prvenstvu v Zakopanem in na svetovnem prvenstvu v Budimpešti (Podrobnosti o njunem nastopu na Madžarskem in mnogih zanimivosti s tega najvažnejšega drsalnega tekmovanja vsake sezone objavljamo v posebnem članku v jutrišnji številki.) Ob grobu Sava Zupančiča V nedeljo smo na kratko poročali o nenadni smrti Sava Zupančiča, sodnega uradnika iz Loža in rezervnega pilota, ki je doma tako nesrečno padci, da so ga morali prepeljati na kirurški oddelek, pa je kljub vsej skrbni negi zdravnikov po kratkem trpljenju izdihnil. Pokojni Savo je bil iz ugledne družine upokojenega šolskega upravitelja Janeza Zupančiča in brat znanega alpinista Uroša. Bil je iz tiste generacije, ki je doraìèala v času najhujše reakcije in trpljenja, v letih svetovne vojne, pa ni čuda. da se je ku-koT mnogi njegovi tovariši, ki jih je prva doba po prevratu zanesla v šolske klopi, s tolikšno vnemo in zvestobo oprijel nacionalne ideje. Iz nacionalnega zanosa se mu je rodil tudi sklep, da je zapustil gimnazijo in vstopil v šolo za vojaške pilote. Hrepenenje po drznem, tveganem življenju jc bilo v krvi. saj je bil tudi njegov stric Jože Zupančič letalski major. Pozneje pa je Savo zapustil letalsko stroko in vstopil v sodno službo. Simpatičnega, iskrenega, pogumnega fanta bomo vsi. ki smo ga poznali, ohranili v toplem spominu. Dote ne bo imela. Danes pa se fantje ženijo samo z dekleti, ki premorejo vsaj nekaj tisočakov dote. »Francka, pa vsak dan delaš zobotrebce?« vprašam kar t ja venda ti. »Vsak dan,« pravi in zardi »Od jutTa do večera. Včasih, če imamo pri hiši kaj goreče vode. pa tudi pozno v noč.« »Pa koliko zaslužiš na dan?« »Če sem pridna in če imam les že naža-gan na krcljrčke in razklan, kar s'ori-jo oče, napravim na dan 30 butaric. Za sto butaric dobim pri trgovcu v dolini 7 dinarjev.« »Da. to je ves naš zasJužek.« se je stari Mailar otožno nasmehnil. »Ampak denarja nisem že nekaj mesecev videl. Trgovec kupuje zobotrebce, toda denarja ne izplača. Tega niti treba ni. Za izkupiček dobimo koiuzno moko...» Osupnidmika in da bi ji rad pomagal Dekle je udj cenilo vražarjeve sposobnosti in je ado odštelo denar za čudodelno pijačo, ki aaj bi ji spet pridobila Josipovo ljubezen Ko je dekle popilo neko brozgo meneč, da je to pijača »za ljubezen«, a je bila pijača »proti ljubezni«, je hudo zbolelo. Njem itaršj so vražarja ovadili policiji. KINO SLOGA, tel 27-30 Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri, izredno vesela in zabavna novinarska ljubavna komedija! REPORTAŽA O LJUBEZNI, Tyrone Power, Loretta Younj. ai- Nemški dialog! Jutri! FLASH GORDON (Potovanje z raketno ladjo na Mars). — Senzacijonalno in napeto filmsko delo. ki bo zanimalo slehernega gledalca Rezervi-rajti si vstopnice! Najfantastičneje zamišljena pustolovščina tega stoletja. Za zdravje In lepoto Vaših las uporabljale edino »1-OKVIL« Hair oli. — ulje m tase. Odstranjuj«- Vam prhl-aj. — Dobi se seveda « P«rfiiini*nji NADA, Ljubljana, Frančiškanska ulica. *»Triumf vina« v Novem Sadu in Pe-rovaradinu. Na pustni torek so priredili veseljaki v Novem Sadu in Petrovaradinu *arneva'ski obhod v znamenju vina in sa-ija pred očmi 30 tisoč glave množice se e razvil obhod kakšnih 20 lepo okrašenih voz in številnih maskiranih skupin -ti so oreds+avljale po večini triumf vina Med vozovi, ki so bili aranžirani s sodi '.r drugimi kletarsk'mi pripomočki, je sedel vinski bog Bakh V sprevodu so vozili tudi velikanski likalnik ter letalo z nan'som »London—Minakovo« z neizog'bnim Cham berlainom, dežnikom in angelom miru. I? UwMi^ne u— Za 60.C00 din strupov in -»redstpv za desinfefccije in cesinst-kcije oo mestni fi-zikat ljubljanski porabil prihodn: leto v boju proti nalezljivim boleznim in mrčesu. Dobava 600 kg formalina. 170 kg kre. zola, 100 kg amoni jaka 450 kg špir ta m 150 kg strupa bo razpisana v sobntn^m »Službenem listu« Velik del stroške* za razkuževanje stanevanj šol !td mora nositi sama mestna občina in tudi ve'.ik de) strupov za pokončavanje mrčesa oiača občina sama ter je v ta namen v proračunu 10.000 din za razsteničenje stanovanj manj premožnega p"ebival~tva Mest-ni desirssikcijski zavod pa kličejo rudi razni trgovci, kakor na pr Tgovci i tebami in zelilčr. če se v njih zaredi mrčes m pa zasebne stranke Tako iobi bč na velik dei strošk->v za razkuževama ;n de-sinsekcijska sredrtva spet nazaj Vaša javrost še mnogo premalo pozna .tonsti tega mestnega zavoda ter bi se ga lahko orav koristno posluževala v najrazličnejših primerih saj Ljubljančani zdaio prav /elike vs te za nezanesljiva sredstva -ro-'i mrčesu mestni des-«s°kc'i^ki «svod pa so to oadlegf odpravi prav zanesljivo .jubliana ie bilfc prer? svetovno vo-no m?d "st'mi redkimi mesti ki stenic ni?o njt-Toznala Med "trugimi nesrečami m težavami Dan je pa voina z?pust!la za spo. nin tudi ste.iire z3tc si pa mora naše orebivalstvc prizadevati rta si s pravlno esm-ekciio spet pridobimo sloves mesta '-.rez st n!c u— Revna ljubi'ansk h lutkovn'h olrov 'ugoslovenski lutkarski savez v Liub'iani vabi cenieno občinstvo na revijo ljub-'janskih lutkovnih odrov, ki bo dne 26 t m. v salonu gosti'ne pri Keršiču v Smd-iji šški (Celovška cessai Nastopijo s cabaretn'rm tačkami lutkovn- oder liub-1 jamskega Sokoli Pokola I. Sokola fti^ka n Češke obes Pridite na^me-'a'i se bos*-e lo solz! Pričetek bo ob pol 20. uri. Vstopnine ne bo. u— To je bila pojedina... V sredo ob 17 je bila v kleti Zvezde odprta razstava kuharske umetnosti pod vodstvom našega mo.stra kuharja Leona Jurše Prireditelj je lahko ponoser na tako uspel aranžma Ne pozabimo da je letošnja prireditev omembe vredna že zaradi tega. ker ni bila izdelana od tujih nego slovenskih rok. Prodoren uspeh je dokaz da imamo tudi v tej stroki dobro naraščaj Razstavna miza je bila bogato obložena z raznovrstnimi majonezami različno pripravljenimi izdelanimi morskimi ribami, okusno pripravljenim rakoin tradicionalnim slani-kom pecivom sadjem sredino mize pa je dičila imenitno pripravljena dekl'ca v kri-nolini Razstava je trajala do 19.. pozneje pa se ie pr:čela pojedina ki se je razvila v prisrčno zabavo G Leo Jurša ki je izdelal že več uspelih b fejev je tudi tokrat dokazal sol'dno kuharsko znanje in sposobnost. da bi bil kos tudi težiim nalogam. Vsekakor pa b bila zanimiva razstava združenih slovensk h kuharjev u— Drevi igra slavni pianist Aleksander B<'rovsKi svoj klavirski koncert v veliki filharmonični dvorani. Borovski je že reka i 'et zapoT^ma v Lii'bliani izredno spoštovan in visoko cenjen klavirski umetnik kar dokazuje vedno večji obisk njegovih klavirskih večercv Prepričani smo. da mu istare dosedanja publika tudi nocoj zvesta in da bo treat* snored. na katerem so zastopala dela Bacha. Beetbov-na Kunca Papandopuia, Chopma in L'szta privabi' nocoj v veliko filharmo. nično -tvorano mro?o drugih prijateljev klavirske igre Ni treba poudarjati, ia je Borovski urr e trn" k "vptovneea slovesa eden natvečiih sodobnih nia.-istov Zato p-novno vabimo na noenišnv koncert, ki se oo začP' to-*r>o r>b 20 Vstmrp'ee v kniipanv O'ashene Matice. Prenosa po radiu ne bo! u— Dramski teraj Se^'jak bsk'-ga gledališča ponovi v nedeljo ob 15*4 uspelo otroško igro »Pepelko« Iera je bila na premieri in renrizi de'ežna živahnega za-nimania in odobravanja velikeea in malega «ted-ls'va ki se je ob p^Vo not?-kaiočem dej^niu Zborno 7abavalo Z vsebino ki je otroškemu č"stvovanju ?elo bl'zu. in ipralci od katerih =o n^atH i7ka-ali Drecei ìpralskepa darü bo ta isra nedvomno še dolar Driv1^ča,,alq č>rrav ig ip cfj-a f|om<>n'o«a n*"—'IMSTH'I S^^tu. bo tudi od^arii el'd"'10'' odkril v niei marsikaj 7animive~a in 7abav^p«a r»=>iqnie -Drornliajr ela'bsn i'n p1°sni vložki, ki so bili Dri p*-v'h or^d~tavah predmet na-"di>šore~a ^d brava^ia. u— Soča-nmtiea vrbi vse svoie člane in prii"tei>e 25. t m v soboto rfc pol 21 v dvorano k »levu« (na 0~s^svptski cestii na predavani« g un've-z'tetnega pr-fe--oria dr Art Orvrka: rRazvoi naše l:te. -aturf po svetovni voi^' s posebn'm ozi-rom na Pr-m-rsko« G pred" v? teli bo označil r prvem de'u na kratko ideine nmeri ki so sp poi?vi'e v slovenski literaturi i?!1 S v rtivpm ^p'u bo -»črtal obširneje pr.isn značilnejš'h nesni-kov ir. p'satPÜev te dr*>e Gradnik Gruden Pvegelj Sorli Srečko Kcs vel in drugi mlaiši Ot tej pril'ki poda g odvetnik dr vatej Pretner nekai r»zve-elj;vih no-d"tkiv o sr>^an4pm položi ju vointh oi-^kodnin rršim drž^vH^roTO. Priz-^eti ra vo-Ho fkodc ln vsi ki Vas to zanima pridite. Vstop prost. u— predavanje PrtrodOMTovnega društva. O ceni elekt lčne erergije bo pier'a' ai v torek 28 t. m v mineraloški predavalnici univerze s- inž Drago Matanovič. Začetek cb 18 15. u— žrtev napada. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali iz Mokronoga nevarno ranjenega 28!etnega delavca Jožeta Močnika. V neki gostilni ga je nekdo s tolikšno silo udaril s s:?onsko steklenico po glavi, da je dobil hude poškodbe in je njegove stanje precej resno u— Društvo »Soča« opo?arja svoje člane in prijate'je, ki povprašujejo zarad: sedanjega stanja vojne škede. da se bo o tem poročalo na jutrajšnjem običajnem setanku po epredavanju ob l/:21 uri v salonu pri Levu. Prizadeti ne zamudite te prilike u— TK alni ca ori jen taistih preprOg Moka. Subotica. razstavlja od 25. t. m. do 5. marca v dvorani pri sšestici«, Tyràeva cesta 8. Iz Maribora a— Jutri »Prodana nevesta«. Ob priliki jutrišnje premiere Smetanove »Prodane neveste« nastopijo poleg Igličeve v naslovni vlogi, Pavla Kovica kot Kecala, Manoševskega kot Janka in Anžlovarja kot kmeta Krušine, v večjih vlogah še Jarc kot Vašek. Kovič - Zamejičeva kot Ljudmila. Skrbinšek kot Miha. Čep če va kot Kata. Rasberger kot vodja komedijantov, Lub^jeva kot Esmeralda. Verdo-nik kot Indijanec. — V nedeljo popoldne se ponovi nepreklicno zadnjič in ob globoko znižanih cenah Nušičeva komed ja »Pok jnik«, zvečer pa prva ponovitev opere »Prodana nevesta«. a— Jubilej Ancice Mitrovičeve v »Aid:«. V kratkem proslavi ga. Ančica Mitrovi-čeva tudi v Mariboru svoj srebrni umetniški jubi'ej Gostuje kot Amneris v »A;di« a— Najlepše maske. Ob priliki pustne prireditve ISSK Maribora je dobila priznanje najlepše maske go^pa Vikica Maver S'edijo Greta Muhičeva. Vilma K;šo-varjeva. Pavla Perglerjeva ter Ilona Fra-sova a— Policijska vest. Za pristava je premeščen v notranje ministrstvo g. Milorad Lazarevič a — Anketa Mariborskega tedna je b la snoči v mestni posvetovalnici na Rotov-škem trgu. Anketo je otvoril predsednik Mariborskega tedna dr Fran Lipoid, ki je v svojih izvajanjih orisal letošnji mariborski teden Prosil je oblastva. mestno obči-n_ ter gospodarske, kulturne in športne organizacije za sodelovanie Mariborski teden bo od 5. do 13 avgusta v istem obsegu kakor lani Svoje sode^vanie so zagotovili zastopniki skoraj vseh kulturnih nacio-na'n'h, gospodarskih in športnih organizacij. a— Posestno gibanje. Marija in Ignacij Arzenšek sta kupila od dr P Strmška stanovanjsko hišo in parcelo v Magda-lenski ulici 21 za 240.000 din Posestnik Ivan Vcdopivec je prodal Ivanu ter Oti-liji Vogler iz Špratovcev hišo in parcelo v Stritarjevi ulici 44 za 550 000 din Indu-strijec Josip Anderlik je kupil od vrtnarja Ivana Jemca 992 m2 veliko parcelo v Tomš:Č2vi ulici za 180.000 din. Marija Ra-poc je kupila od posestnika Ivana Tonija hišo in stavb'šče v Dalmatinski ulici 32 za 180.000 din. a— Pcgrcb F. Kovači? e ve. Pri telefo-ničnem prenosu se je v osmrtnico po pokojni gospe Frančiški Kovačičevi vrinila pomota Pogreb bo danes 14 t m ob pol 16 iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko p~k^pališče in ne na okoliško pokopal;šče, kakor se je poročilo pomotoma glasilo. a— Most se je p°drl p^d t°žo tovornega avtomobila preko potoka Gunje v Do-brovniku. Tovorni avto so z največjo težavo potegnili iz potoka. hoda od bajte ima malo senožet. Seno je v oprtnem košu znosil domov Zdaj ima nekaj zajcev, družina pa je brez masti in brez mleka. Lani mu je zbolela žena. Delal je na cesti, zvečer je moral po celodnevnem težkem garanju na cesti za ba'to oko-pavati krompir V nedeljo, ko je de'o na cesti počivalo. «* je nadeval v lonček suhih koruznih žgancev. ga povezal v culo in od?el peš v Ljubljano obie«kat ženo, ki je jezila v bolnišnici Z otroci je oblagodarjen. »Kaj hočete«, ae mi je nasmehnnl. ko je bra! začudenje na mojih očeh nad tolikšnim drobižem. »Menda smo mi hribovci že taikšne blagoslovljene krvi. Pri nas doma je bilo 8 fantov in 3 dekleta.« »Škafe delate?« sem vprašal, ko sem zagledal v kotu nekaj novih lesenih škafov.« »Slabo zaslužim.« je odvrnil s suhim glasom. »Za škaf dobim pri trgovcu v dolini osem dinarjev Obroči m les za en škaf pa me stanejo 3 dinarje Če delam po 16 ur na dan. naredim dva škafa « Pretežka matematica :e bila to zame. da bi mogel razumeti, kako more z desetimi dinarji dnevnega zaslužka preživljati sebe. ženo in še kopico otrok Odšel sem z boleč mo v sircu. Na Centi je socialni položaj kajžarjev še slabši. Tamkaj stanuje v mali kajži vdova s kopico otrok Od česa žive te sirote, msem mogel uganiti Družina je brez red-nika. Oče je bil deset let v Franciji Vsega skupaj je prišel trikrat domov. Tamkaj je delal v gozdovih. Ko je moral Francijo za- pustiti. se je vrnil v domače hribe Brez de-(a m mogel živeti, zafo se ie vdinial za drvarja v kočevsike hribe Tamkai ga ie ubilo drevo, ki ga je podžagal in se p ekasno umakni'1___ S o et v druffi bk Bajta je slaba Oknice se ne /a pira j o. kaj bi jih popravljal. ko pa je s>tena vegasta m se ne dajo dobro zapreti! Enc/s-taven pripomoček zoper mraz. ki skozi reže v oknicah sili v bajto: gospodinja je na tresla med vnania iin notranja krila rnkmc -»koral dc polovice okenske škatle suhega žagama Piha ne. am pak zračiti sobe tudi ne morejo Zrak v sobi ie zatohel. Gospoda* Primož vzdehrie koše Prodaja jih po S ali 6 dinarjev če je spreten, napravi na dan en koš Toda les in vitrice mora imeti že pripravljene' Pred vojno ie biil na Dunaiu. kier ie pekel ko 9tanj Trpi. dvojno trpi. ker ie spoznal življenje v tujini tud; s sončne strani doma pa gi:eva od vtradeža in pomanjkanja. V kotu sedi Primožev ded Pokašljuje Kai- naprej mu d se so'ze po poraženem licu Osemdeset let mu je Slab je. da se ; komaj drža na nogih solznice pa so mu že i pred leti oslabele, da ima zmerom mokre j oči. »Star sem,« pravi jokaje, »tako rad bi umrl pa me smrt noče« Stari ljudje po navadi radi tako govore, čeprav se potihem le bojé -vmrti Star Fr mož na ie g voril po pravici Verjel sem mu B ez de'a tudi on ne more shaiati Pa 'zde'uie /obotrob ce Pcc'asi de-'aio stare treneta io"e rn.':e Vorašam. koliko butaric naredi na dan »Dve « mi od navori To e j 7a>«h'ži v 50 dn-*h colih sedem dinarjev, kavt* trgovec v dolini da s?dem dinarjev za sto butaric Sok-rišče je vas prrvi Krvavo r>s:io. Otroci hotf'jo v šolo na Rob. četudi imajo t;a kaj skoraj dve uri daleč do"im bi p »šli na Krvavo peč v 20 minu'ah Interesi župnije so vča .ih zahtevali tako. In še da-es ni d ruga "e. Menda ni nikogar, ki bi se zavzel za prešolanje S smrem'jeva'cem vstopiva v revno bajto »Boži"evi« imajo pet otrok Vsi imajo vročino Leže no peči in jo'eio Mati je obupana »Povejte mi. go snod.« joče, »kakšno bolezen imajo? Oni dan mi je rekla soseda da so ti mozolji najbrže koze « Kri mi zastane v žilah od stra hu Osepnice niso. to takoj uginem O^pi ce tudi nc. ker jih poznam Nekakšni iz puš"aji so. pa še danes ne vem. kakšni Zdravnik je v Laščah. 20 km da'eč Kdo bi ga k.l:cal v te hribe ko bajtarji n pravcati pekel na viùavah ...« L Z. Ce se hočejo dobra srca spomniti reve-žev, ki jih članek opisuje, naj blagovolijo darila poslati na naslov: Ivan Arko. trgovec v Ribnici. G. Arko bo poskrbel, da , pride pomoč v prave roke; a— O JNS za Maribor ima v nedeljo 25. 1 m. ob pol 10 pn Zamorcu svoj redni občni zbor. Dohod v dvorano z dvorišča. Vabljeni tudi starejši člani JNS. a— Kekrutm spisKi v Maribor pristojnih mlad^ničev rojstnega letnika 1919 so izgotovljeni in so na vpogled družinskim poglavarjem v sebi št. 3 mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu 11 vsak dan med uradnimi urami od 1. do 15. marca t L V tem času imajo družinski poglavarji pravico pregledati vpisano rekru-tovo družinsko stanje in staviti eventualne spreminjsvalne predloge, ki jih je treba okrepiti z dokaznimi listinami. Po tem roku se vpogled v rekrutni spisek ne bo več dovoljeval. a— Tragična smrt občinskega reveža. 631etni občinski revež Franc Krojs se je iz Reke napotil v hočko Pohorje. Ob mraku je prišel k posestniku Visočniku, potem pa krenil proti domu. Ob vozni stezi pri Visočnikovem vinogradu so ga našli mrtvega naslednje jutro. Pri preiskavi se je ugotovilo, da se je pod Krojsom. ki je stopil preveč na rob steze, vdrla zemlja. Revež je padel 2 m globoko na velik kamen ob katerem si je razbil lobanjo. Bil je pri priči mrtev a— Vlom v planinsko kočo na Uršlji gori. Orožniki so zajeli 431etnega rudarja Maksa Veselka. ki je osumljen, da je izvršil lani v novembru vlom v planinsko kočo SPD na Uršlji gori ter odnesel posteljnino, jestvine in druge predmete Del ukradenih predmetov so našli ob priliki hišne preiskave pri Veselku. ki pa se sedaj izgovarja, da je kupil te predmete od nekega neznanca. a— Usoden padec s podstrešja 161etni mehanični vajenec Erik Jereb iz Studencev je padel s podstrešja in si pri padcu zlomil desnico. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnišnici. a— Ubogi p?šci. Neki avtomobilist 1e vozil preko državnega mostu s takšno brzino, da je podrl na pločniku delavca Simona Rusa, ki si je pri padcu precej poškodoval desno nogo. a— Bittsarji in pesti. Pri Dogošah so navalili štirje neznanci na 311etnega hlapca Avgusta Fenša iz Sv. Miklavža št 37. Pobili so ga s pestmi in boksarji na tla in so ga tako premikastili. da je obležal z nevarnimi poškodbami na glavi in po vsem telesu. a — Vlom v Kamnici. V noči na četrtek so se neznani storilci vtihotapili v pisarno znanega drevesničarja Ivana Dolinška v Kamnici. Z vetrihi so odprli vrata in pretaknili vse predale. Odnesli so 100 znamk, 300 din gotovine, aparat znamke »Kodak« in red sv Save. Policijski daktiloskop je skušal najti prstne odtise, pa ni imel uspeha, ker so vlomilci operirali z rokavicami a — Ni bila človeška lobanja. V zvezi z najdbo brezposelnega Danila Freileja in čevljarskega pomočnika Ignaca Marina ob dednem bregu Save pod Zrkovsko cesto se je izkazalo, da ni bila človeška, temveč pas i a lobanja. Iz Celia e~ Smrt ugledne gospe. Včeraj zjutraj je umrla v Razlagovi ulici štev. 11 v 66. letu starosti ga. Barbara Borlakova. roj. Južapova, soproga industrijca g. Štefana Borlaka v Celju. Pokojna je bi'a vzorna žena in srčne dobra mati ter je bila zaradi svojega blagega srca splošno priljubljena in spoštovana. Pogreb bo jutri, v soboto. ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. pokojni bodi ohranjen lep in trajen spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! e— Delavska godba apnenlčarjev v Za-gradu—Pečovniku pri Celju je na svojem 2. rednem občnem zboru sklenila preimenovanje društva v Delavsko godbeno društvo v Celju s sedežem na Folulah. Sprememba je bila potrebna, ker so nekateri kritizirali, da je to tovarniška godba in da ne more biti nihče član društva, če ni za-posljen v apneniku v Pečovniku. Sedaj lahko vsakdo postane član društva. Zato naj se priglasi čim več članov, da bo dobilo Celje v kratkem dobro delavsko godbo. Društvo se tudi zahvaljuje vsem dobrotnikom za dosedanjo podporo. e— Mestna občina bo oddajala v torek 28. t. m. v najem zemljišča (njive in travnike) in sicer: ob 8. zjutraj pri okoliškem pokopališču, ob 10. pri mestnem pokopališču, ob 14. na bivšem Rajarjevem posestvu ob Savinji, ob 16. pa na Spodnjem Lanov-žu. e— Dve hudi nesreči pri delu. Ko je vozil I31etni posestnikov sin Ivan šumečnik iz šmihela nad Mozirjem v sredo drva po cesti, se je težko naloženi voz prevrnil nanj in mu zlomil desno nogo nad gležnjem. V celjski cinkarni se je istega dne ponesrečil 561etn! delavec Ivan Pakič iz Celja. Pri delu ga je zgrabil stroj in mu zmečkal desno roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celisk* bolnišnici. e— Lovsko društvo Celje bo imelo v soboto 25. t. m. zvečer v mali dvorani Celjskega doma svoj redni letni občni zbor, nato pa družabni večer s pestrim sporedom. e— 7. redni občni zbor Kreditne zadruge državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Celju bo v soboto 25. t m ob 20. v mali dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu. Iz Novega mesta n— Trden spanec ni vedno Koristen. pG celodnevnem napornem delu je nedavno zvečer šel posestnik Poljenec Janez v La. komcah. občina šmihel—Stop!če. spat kar na močro zakurjeno kmečko peč. Ko se je zjutraj zbudil,"ni mogel vstati Preveč razgreta peč mu je v njegovem trdem spanju ožgala hrbet in spodnja del telesa, da se ni mogel sam premakniti. Dne 28 februarja ob 11 dop. bo prodana na okrajnem sodišču št. 35, hiša št. 5 na Bregu. Cenjeno ra: din 40.658 Najnižii po-nu d Hin so ono Kavcija potrebna pri dražbi din 4 065 80. I n— v zahvali za p®«*, go. Pepco Kastelle pomotno nista bila imenovana meščanska £ ola in celotni učiteljski zbor, kar na tem mestu popravljamo. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obak-at ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvoxni velefilm »Ženska temnica«. Predigra Paramountov zvočmi tednik. Prihodnji film »Marionete« V glavni vlogi slavni pevec Beniamino Giglu Iz Kran*a r_ šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil bodo za sre-ze Kranf RadovlHco in Skof jo Loko v petek 3. marca ob 8. pri sreskem načelstvu v Kran-'u Interesenti nai pravi1™ opremljene prošnje pravočasna vložijo pri sre «kem načelstvu v Kranju. _____ (■ospodarsivo Zaslužek delavstva v lanskem letu I O gibanju povprečnega števila zavarovancev pri okioaiem uiadu za zavarovanje delavcev v Ljubljani ter o gibanju povprečne zavarovane mezde in povprečnega dnevnega zavarovanega zaslužka smo lani sproti poročali na podlagi mesečnih poročil okrožnega urada Na podlagi teh mesečnih poročil lahko sedaj podamo kratek pregled o gibanju članstva, delavskih mezd in celotnega zaslužka v preteklem letu v primeri s prejšnjimi leti. Lanski zaslužek delavstva v Sloveniji Ker se je lani v zvezi s splošnim dvigom cen ponovno dvignila povprečna zavarovana mezda in je obenem naraslo zavarovano število delavcev in nameščencev, se je povečal tudi zavarovani zaslužek, in to v primeri s prejšnjim letom za 68 milij. din. Skupni zavarovalni zaslužek delavcev in nameščencev, ki so zavarovani pri OUZD v Ljubljani (brez rudarskih in to-pilniških delavcev in onih nameščencev, ki so zavarovani pri TBPD) je lani znašal 735 milijonov din in se je v primeri s prejšnjim letom povečal za 10.2% (v letu 1937 je znašalo povečanje 85 milijonov din ali 14 6%). Gibanje letnega povprečja zavarovanih članov OUZD. letnega povprečja dnevne zavaro\ ane me7de in celotnega zavarovanega zaslužka je bilo zadnja leta naslednje: dnevna, zav. celoletni članstvo mezda zaslužek 1930 97.688 26.45 din 765 milj. din 1933 75.564 23 23 „ 527 „ 1934 79.010 22.63 „ 537 „ 1935 79263 22.40 „ '533 „ 1936 85.917 22 57 „ 582 „ „ 1937 94.495 23 51 ' „ 667 „ 1938 98.768 24.77 „ 735 „ „ Povprečno število zavarovanega članstva se je lani povečalo le še za 4273 ali za 4.5%, medtem ko je znašal v prejšnjem letu prirastek 8578 ali 10%, v letu 1936 pa 6654 ali 8.5%. Pri povprečju zavarovanega članstva smo lani dosegli najvišie stanie pred krizo iz leta 1930 in smo to stanje tudi za malenkost prekoračili. Povprečna dnevna zavarovana me'da se je ponovno dvignila od 23.51 na 24.77. vendar pa še precej zao^ta^a za letom 1930. in sicer za 6 3% Značilno je, da smo najnižje stanje povprečne dnevne zavarovane mezde doseeli leta 1935. medtem ko smo imeli naini*ie stanìp ò'anc+va ir» reintnppa zaslužka leta 1933 Ce za- varovanega delavstva ie bil inni za 908 mi'iionnv več*? neern v naW»''*®!" '»fu 1933., vendar ie se za 30 milijo- nov v primeri z letom 1930. Zaslužek delavstva v Jugoslaviji Pravkar objavlja tudi Suzor podatke o gibanju zavarovanega članstva pri vseh krajevnih organih v državi, in sicer za mesec december preteklega leta. V primeri s pre;šnjim mesecem je število zavarovancev pri vseh krajevnih organih v decembru nazadovalo od 728 481 na 688.806. Padec od novembra do decembra znaša torej 39 675 članov medtem ko je znašal padec v decembru prejšnjega leta 35 616 članov, v decembru 1936 leta pa 21 463 V primeri z decembrom 1937 je bilo povprp*no število zavarovpn'h f^anov pri vseh krajevnih organih še za 14.864 višje. Proti poviiaiju železniških tarif Zagrebški »Jugoslovenski L^vd« objavlja vsebino spomenice ki jo je poslala zagrebška Industriiska zbornica prometnemu ministru v zadevi povišan ia železniških tarif. Iz te spomenice posnemamo naslednje: Po informacijah iz Beo2r?>da se pripravlja linearno povlš?nie želpzrišV^e blagovne tarife za 5 do 10°V v svrb<» n^v®-čanja železniških dohodkov ?a ?50 do 2C1 milijonov din. Smatramo, da nam v tei zvezi ni treba iznašati sedanj ^a st^ i-. našega gospodarstva, ki je zašlo v občutno stagnacijo. Težko je reči koliko ča sa bo še trajala ta stagnacija zlasti glrd • na razvoj pobTčnih razmer v ino?em~tvu ki vzbujajo skrb in boia^en V ind'istr'j: se opaža znaten zastoj in je prišlo že do odpuščanja delavstva Nazadovanje p^ opažamo tudi v zunanji trgovini v zvezi s težkočami pri izvozu glavnih izvoznih predmetov. Naravna posledica takega stanja je d? se bo tudi dohodek železnic zmanjšal Izključeno pa je, da se more dohodek bistveno povečati s povišanjem tarife, ker mora tako povišanje negativno vplivati na sam prevoz blaga, ki se bo še zmanišal. Kolikor v resnici obstoia namera povišati železniško tarifo, Vas prosimo, da izvolite odrediti, naj se predhcdno za^liš: tarifni odbor, kjer so zastopniki našega gospodarstva, da se omogoči vsestranska in stvarna razprava o tem vprašanju Nov pritisk na zadružnike Električne zadruge v šiški Nedavno smo poročali, da je tudi sto sedmorice v Zagrebu zavrni} revizijski re kurz Električne zadruge v šiški glede vpisa likvidacije zadruge in je s tem potrdil stališče okrožnega in apslaoijskega sodi šča v Ljubljani da brez sklepa občnega zbora ne more priti do likvidacije zadruge Te dni pa so zadružn:ki, ki so julija 1938 podpisali vlogo z zahtevo po sklican u izrednega občnega zbora zadruge, pre eli od zadruge priporočena pisma naslednje vsebine: »Prosimo, da se dne 25. t. m. od 16 do 17. ure javite na zaslišanje v zadevi nekega Vašega podpisa in kršitve nekaterih določil pravil. Ako se ne bi odzvali, boste eventualne posledice nosili sami.« Glede na te dopise je akcijski odbor izdal naslednjo okrožnico: Meseca julija Ì938 ste kot član Električ ne zadruge za Spodnjo in Zgornjo š ško podpisali polo z zahtevo, da načelstvo Električne zadruge ski če izredni občni zbor. Načelstvo fn nadzorstvo Elktrične zadruge do danes tej zahtevi ni ugodilo, pač pa je skušalo preiti preko tega na ta način. da je kakor vam je to znano črtale vse zadružnike kol č'ane češ da zagrne-" več ne obstoja. So-11"«» -"e pre-''««* n-*-^ stva in nadzorstva za likvidacijo Električ Povprečno je bilo lani v vsej državi zavarovanih 715.192 delavcev in nameščencev (brez rudarskega in topilniškega delavstva) nasproti 680.011 v prejšnjem letu in 520.980 v najslabšem letu 1933, medtem ko smo imeli v najboljšem letu pred krizo, to je v letu 1930 631.181 zavarovancev. Dviganje zaposlenosti v zadnjih letih ni bilo povsod enako in je pri Okrožnem uradu v Ljubljani manjše nego pri ostalih krajevnih organih skupaj, kakor kaže naslednja primerjava: članstvo pri OUZD pri ostalih Ljubljana kraj. organih skupaj 1930 97.688 533.493 631.181 1933 75 564 445.416 520 980 193P 98.768 616.424 715.192 razlika nasproti 1930 + 1.080 +82.931 +84 011 + 1.0% +15.4% +13.3% Kakor kažejo gornje številke, se je članstvo pri OUZD v Ljubljani dvignilo le za 1% preko najvišjega stanja v letu 1930, medtem ko se je članstvo pri ostalih krajevnih organih v primeri z letom 1930 povečalo za skoro 83.000. to je za 15.4%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri vseh kraievnih orfanih v de-cempru preteklega leta 23.85 din, to 1e za 0 78 din več neeo v decembru prejšniega leta in za 2.05 din več nego v decembru 1936. Lani je znašal celotni zavarovani zaslužek delavstva v Jugoslaviji (brez rudarskega in topilniškega delavstva) 5073 milijonov din nasproti 4613 mili ionom v letu 1937.. 4007 milijonom v letu 1936.. 3667 mi-liionom v letu 1935. in 3606 milijonom v lptu 1934 V primeri z zaslužkom v letu 1934. znaša povečanje v milijonih din: zaslužek zavarovancev pri OUZD pri ostalih vLjubliani kraj. organih skupaj 1934 537 3069 3606 1938 735__4338_5073 razlika 1Q34—1938 + 108 + 1«>69 +1467 + 37% +42% +41% Zaslužek zavarovanega delavstva je bil lani v vsej državi za 1467 milijonov din ali za 40.8 °/o večji nego leta 1934. Povečanje zaslužka pa je v resnici precej manjše, ker so se od leta 1934 povečali življenjski stroški Tako je indeks cen v trgovini na d?belo v tem razdobju narasel cd 63 na 30, torej za 27°/o L? slabih 14 °/o (raelika med povišanjem indeksa cen za 27°/o in povišanj? zaslužka za 41,o) predstavlja torej realno povišanje delavskega zaslužka. Številke, ki se nanašajo samo na okrožni urad v Ljubljani, so vrhu tega manj povoljne nego številke, ki se nanašajo na povprečje za vso državo. Zaslužek delavstva, zavarovanega pri OUZD v Ljubljani, je b;I lani le za 37n/o večii nego leta 1934, medtem ko znaša ta razlika pri ostalih krajevnih organih 42°'o. Kar pa se tiče samih mezd. je treba ugotoviti, da je povprečna dnevna zavarovana mevda od leta 1934 narasla ie za 7°'o (pri OUZD v Ljubljani za 9.50/o) kar ie mnogo manj. nego znaša povečanje življenjskih stroškov. = Dobave. Uprava zavoda »čačak« v čačku sprejema do 27. L m. ponudbe za dobavo potenciometrov, do 28. t. m. pa zc dobavo elektronskih cevi. Uprava zavod: »Obildčevo«, Kruševac sprejema do 28. t m. ponudbe za dobavo firneža, sm.rkove ga pjitna, vijakov, ščetk metel, sidok gumijast-h cevi, gumi.a v ploščah, gumija sLh zamaškov, manometrov, raznih ven tilov i. dr. Dravska delavnica v Ljubljan. Kobaridska ulica, sprejema do 4. maret pismene ponudbe za dobavo nafte, cilindr-skega in strojnega olja, bencina, pe troie ja in tovotne masti = Licitaciji. Dne 6. marca bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 200.000 kg kalijevega solitra. Dne I 7. marca bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo verig s škopci za plutačo. ne zadruge zavrn'lo, ker se mora likvidacija zadruge izvršiti le potom občnrga zbora Načelstvo Elktrične zadruge je razposlalo sedaj na vse one, ki so podpisali zahtevo po skicanju izrednega občnega zbora. vabilo da se zgiasijo dne 25. t. m. v zadružni p sarni z grožnjo da bodo imeli sicer nositi posledice. Načelstvo se poslužuje zopet stare taktike, da bi se zognilo izrednemu občemu zooru pa hoče na za-družn ke pritisn ti da bi svoje podpise preklicali, in to glede na dejstvo, da je okrožno sod šče v Ljubljani odredilo razpravo zaradi sklicanja izrednega občnega zbora Električne zadruge za pr hotinji torek 28 februarja t. 1. Opozarjamo Vas da se vabilu načelstva El.ktrične zadruge ne odzovete in s tem vztrajate na zahtevi sklicanja izrednega občnega zbora, ker le na ta način boste varoval svoje koiisti pri zadrugi. Gospodarske vesti = Koali; genti za uvoz L Anglije. Odbor , a uvoz pn Narodni bank, obvešča vse zaint3;vs rane uvoznike sezonskega blaga iz Anglija d-> bj začenši si marcem t. 1 izdajai uvozn kom dovoljenja za uvoz in plačiio sezonskega blaga angle-jkjga i?\o.a v br me kontingentov, ki iim priradajo za drugo tromesečje letošnjega leta. Zadnja dražba Kožuhovine bo 6 marca v teko. eni letu Kdor še ni oddal svojega b.aga na to d-ažfco, naj ga čimp.eje pjJje na raslov: »Livja koža«, Ljubljana — Veiesejem. — Težkoče pri vnov'e ju izvozne a pre_ I stžka v pšenici. Od lanskega p^e^zka p enice smo doslej izvozili v inozemstvo vsega 12.500 vagonov. Izvozni p.esežek pa je znatno večji in se ceni v celoti na 45-OJO vagonov. Seveda pa je na drugi strani upoiteva.i, da kmetovalci, zlasti v žito-rodnih kraj h naše države, nimajo tako nujne potrebe prodati pšenico, kakor prejš. nja leta. Vsekakor pa je možno, da se bodo pojavile na našem trgu še znatne količine. Ker prodaja tega neizvoženega presežka še ni zasigurana in ker bi imel Pri-zad znatno izgubo, če bi moral v bodoče izvažati nakupljene količine na svobodna tržišča v inozemstvu, kjer znaša pogosto cena le 70 din za meterski stot, je bila nedavno odkupna cena Prizada znižana od 160 na 140 din (baza šlep Tisa). Cena 140 din velja seveda le za najboljšo pšenico, ostale odkupne cene pa so sorazmerno n žje. Z vprašanjem vnovčenja izvoznega presežka v pšenici se je te dni bavil v svojem ekspozeju pred finančn m odborom narodne skupščine tudi novi kmetijski mini ster inž. Bešllč, ki je dejal, da je računati z znatn:mi težkočami pri vnovčenju tega vi.'k a. če ne nastopijo nepričakovani vzroki, zzasti eventua'na večja domoča poraba p?cnic? ali rezervirsn^st pro'>i"'»ev pri nr-dai' te- '■"' .'arj°'1je rezerv pri kmetovalcih annuii. . ______ j Borze 23. februarja Na jugoslnvenskih borzah so se nemški klirinški čeki danes trgovali nespremenjeno (po 13.80), prav take argleški funti (specialni tečaji 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu in Beogradu nudili po 35.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci trgovala po 474 (v Beogradu je bil promet po 474.50 in za april po 473 50). V ostalih državnih vrednotah pa ni bilo zaključkov. OK\ IZ K Ljubljana. Amsterdp.m 2328.50—2366 50, Berlin 1754.12 - 1771.88, Bruselj 733.50 — 745.50. Curih 995 — 1005. London 204.40 — 207 60. New York 4343 62 — 4403-62, Pariz 115.25 — 117.55. Praga 149.75 — 151.25, Trst 229.70 — 232.80. Curih. Beograd 10, Pariz 11.65. London 20.62, New Ycrk 439.8750, Bruselj 74 0250 Milan 23.1250. Amsterdam 235 00. Berlin 176-60, Stockholm 1061750. Oslo 103 60. Köbenhavn 92.05 Praga 15.05. Varšava 53 Budimpešta 87.25 Atene 3.90, Bukarešta 3.37. EFKRT1 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 474 — 475, za maj 473 — 474, 4«/0 agrarne 61 25 — 62, 4% severne agrarne f,0 75 — 6125, 6»/o begluške 90 50 — 91 50, 6<". dalm. agrarne 90 — 90.50. 7°/a stabiliz. 98 50 — 100, 7o/o hrvest. 101 — 102, 7% Seligman 100 den., 7*/n Blair 95 — 95 50. 8«/n Blair 10150; delnice: Narodna banka 7800 den., PAB 227 50—230. Trboveljska 190 den., Gutmann 35 — 40, šečerana Vel. ! Bečkerek 500 bi., šečerana Osijek 78 — 95. Osiječka ljevaonica 175 bi., Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 474—475 (474 501 za april 473 — 473 50 ( 473.501, 4«/0 agrarne 61-20 — 61.50, 4"/n severne agrarne 60 75 — 61 (61). 6°/o begluške 90.75 — 91 (90.75), 6°/o dalm. agrarne 90.25 — 90 75 (90.50), 7®/„ stabiliz — (99), 7•/# invest. 101 den.. 7«/o Blair 94 — 94 50 ( 94.25 ) 8n'0 Blair 100 50 — 102 (10050), Narodna bank» 7820 den., PAB 234 — 235 (231). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 23. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 68.75. za julij 68.75, za sept. 69.6250; koruza: za maj 49.75, za julij 51.1250. za sept. 51.75. + W>nn'peg, 23. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 62.75, za julij 63.3750. -f- Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: baška in slavonska 153 — 155, sremska 152 — 154; banatska 152 — 155. Rž: baška 142 50 - 14t> Ječmen: oaški 14 sremsKi 64 65 Kg 152 & - l5"i »an 68 Kg 180 -185 Oven. baški sremski in slavonski 165 - 16" 5® Korma hnška pariteta Indjija 'in Vršac 96 — 98, baška pariteta. Indjija sušena 107 — 111. Moka: baška in banatska *0g« in >0gg« 242.50 - 252.50; »2« 222.50 — 232.50: »5« 202 50 - 212.50 »6« 182.50 — 192.50: »7« 15250 - 162 53; »8« 110 — 112.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 282.50 - 285 Otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100. BOMBAŽ + L'verpool. 22 febr. Tendenca stalna Zaklj čni tečaji" za febr"ar 4.83 (prejšnji dan 4 85), za maj 4.78 (4.79), za sept. 4.51 (4.50). Iz življenja na deželi Iz Ptu|a j— Gostovanje ljubljanske drame. V mestnem gledališču bo v petek 24. t. m. ob 20. gostovalo ljubljansko narodno g'edali-šče z Niewiarowiczevo komedijo v treh dejanjih »Hollywood«. j— Sreski odbor Rdečega križa vabi člane in občinstvo na redno letno skupščino Rdečega križa, ki bo v nedeljo 26. t. m. ob pol 11 v deški ljudsk-' šoli v Ptuju. j— žrtev pustnih maškar. v Apačah pri Sv. Lovrencu sta divjali po vasi dve skupini fantov, ki sta bili našemljeni v magare. Ko pa sta se obe gruči srečali, je med nj mi nastala bitka, med katero je bil hudo poškodovan posestnikov sin Skledar Tnžef Z noži in koli sta ga obdelala po »lavi in vsem telesu brata Za^'ca iz Apač. Skledar se zdravi v ptujski bolnišnici. Iz Ti bovelf t— Za premiero Fcdarjeve »Mature«, ki bo v soboto, je Sokolsko gledališče v Trbovljah izdalo skrbno urejeno številko svo. jega gledalskega lista. Uvodna beseda je posvečena spominu Ivana Cankarja, našega največjega dramatika, dobršen del lista pa prinaša razmišljanja o »Maturi«. Zarimiv je pregled opravljenega dela in dela, ki ga ima Sokolsko gledališče v programu. Nekaj top ih besed velja dvema odličnima sodelavcema odra, Robertu Plav-šaku in Milku Raku, ki praznujeta te dni obletnici uspešnega delovanja: prvi je že 15 let. drugi pa 10 let na Sokolskem odru v Trbovljah. t_ Koncert Učiteljskega komornega kvarteta. Nedavno je bil pod okriljem »Zvona« koncert, ki ga je izvajal Učiteljski godalni kvartet* in klavirski kvartet. Prva točka sporeda je bil Beethovnov klavirski kvartet v d-duru, napisan od kletnega dečka. Izvajan je bil s preciznostjo in mladostno zanešenostjo. obenem pa s čudovito toplino in muzikalnostjo. Melodična linija ;e bi'o vseskozi na površju, le SkoJa, da je klavir motil s tehničnimi nedostatki celotno ubranost. Klavirski solo (Beethoven, Sonata cis-mol-znamenita Lu. nina sonata) ki ga je izv^ala gdč. Ogri-nova 1e bil na zav'dljivi vi?in'. Krasen ton, ki ga je solistka izvabila iz sicer sla- ' bega klavirja, da slutiti izreden talent. Violinski solo (g. Mizerit) je bil zastopan j Raffovo Kavatino in 3. stavkom iz Vi-aldi,evega koncerta v a molu. Kavatino, q Ji je potreben absolutno oovršen ton posebno pri dvojenkah), je solist izvajal i precej svojstvenim poudarkom dobro, a e cčitno zanj premehka. Z izvedbo je po-cazai ve-iko samostojnost v dognanju kladbe. Vivaldijev stavek je solistu izred-10 uspel, predvsem v pogledu tehnične iz-edbe. Z energičnim, barvitim tonom in emperamentnim prednašanjem je dal kladhi močan izraz, ki je izzval navdušenje občinstva. Zadn;o točko sporeda (Mo-artov godalni kvartet v b-duru, znan kot -ovski kvartet) je godalni kvartet izvajal 3 finim čutom skladnosti in linijskega poudarka. V celoti je kvartet vigran in uravnovešen, tako tonsko kakor izrazno. Kaže, da je zmožen velike zvočnosti, ki pa zaradi neprikladne dvorane ni prišla na površje. Učite jski godalni kvartet je dosegel popoln uspeh, s katerim je ovrgel skeptična namigavanja tistih obiskovalcev, ki jih na koncert ni bilo. Mladim učiteljem umetnikom lahko iskreno čistitamo in želimo mnogo uspeha v umetniškem razvoju. Iz Slo ven jega Gradca »g— Pustni korzo. Po enoletnem presledku se je na pustni torek spet vršil tradicionalni pustni korzo. že vsa povojna leta imajo nekak monopol na pustni korzo bližnji Starotržani, ki so ga tudi letos priredili. Za lepo okrašenim konjenikom je korakala pestro oblečena godba ki je tolkla po starih loncih in drugi kuhinjski posodi. Za godbo se je peljal okrašen voz s Kurentovo nevesto, za njim pa so se razvrstili še ostali vozovi, ki so po svoji pestrosti prekašali drug drugega. Najori-ginalnejši je bil voz s človeško vprego, na katerega koncu sta neprestano plesali dve lutki v človeški velikosti. Seveda pa tudi ni manjkalo medveda, kamele in sličnih atrakcij. Pustni korzo je zbujal veliko veselje na slovenjgraških ulicah, ki so bile p Ine občinstva Pripetil pa se je neprijeten incident. Neki sirovež je namreč napadel neko masko in jo laže poškodoval. Baje je videl v maski predstavljanega duhovnika. Upamo, da bodo oblastva s primerno kaznijo preprečila, da bi se tako divjaštvo še kdaj ponovilo. DOL. LOGATEC. »Zvočni kino Sokol« predvaja v soboto 25. t m. ob 8. in v nedeljo 26- t. m. ob 4. in 8. dvejni program: »Nevihta« in »Mali pomorščaki s Shirley Tempie. V sredo 1. marca in v četrtek 2. marca ob 8. se predvaja prekrasen češki velefilm »Poročnik Rjepkin«. „Vrata v svobodo" Pred poldrugim letom so naši dobro-voljci izdali veliki zbornik »Kladivarji Jugoslavije«. Bil je to možat odgovor tvor. cev Daše svob?>Vrata v svobodo«. V njem je dtbrovoljec Rajko Pavlin podal v zgoščeni obliki kratko zgodovino do-bro-voljcev in njihovih najpomembnejših deL Prav je, da so ti naši bojevniki nekoliko stopili iz svoje rezerve, že njihzva predavanja ob dvajsetletnici Jugoslavije so naletela na tako lep odmev med občinstvom, kakor je to morda le malokdo pri-čak,:-, eeklyp) iiiilliirni pregled Razstava černigoj—Carà Ob istem času z razstavo Italijanske knjige imamo v Jakop.čevom paviljonu razstavo del dveh umetnikov iz Trsta kiparja m slikarja. Italijana in Slovenca. Zdi se nam pav. da preko vseh ozirov spoznamo umetnostna stremljenja naših najbližjih sosedov. Pričujoča i izstava s:-cer nima oficieinega značaja, t idi ni pri. rejena v kake propagandne namene, marveč ona ie umetnostno svrho. lahko pa že po nji sklepamo o visoki stopnji umetnostne kulture pri sosedu. Čeprav bi si človek mislil, da Trst v tem pogledu ne pomeni mnogo, utegne že na tej razstavi spoznati. da ni tako in da imamo pred seboj pol. nevredne zastopnike stopnje in višine sodobne umetnosti v Italiji, če je že provinca na tako visoki stopnji, koliko višji utegne biti center! černigojeva pot od k o n s t r u k-tivizma k realizmu Avgusta černigoja v Ljubljani že po. znamo. Nerazumevanje in grozo vzbujajoči konstruktivist najbolj vnet zagovornik ekstrenih idej p:vojnega časa pri nas, slikarski iskalec četrte dimenzije se je umiril. šel preko mladostnega in vihravega zaleta, se zresnil in krenil na razvojno pot Ugo Carà in sodobna italijanska plastika Kipar, ki mm ga je černigoj predstavil, je Ugo Caia. Za to poznanstvo mu moramo biti ivaležni, kajti v njem smemo gledati zastopnika moderne italijanske skulpture ki se prav tako kakor povsod drugod po svetu ozira po domačih vzorih v starejši umetnosti. Posledice sodobnih političnih gesel o nacionalni vrednosti vse. ga domačega in o avtarkiji utegnemo t paziti tudi v umetnosti. In Italijani se ozirajo daleč nazaj po svoji bogati umetnostni zakladnici, celo v umetnost Rimljanov. Delno lahko gledamo v Caràju zastopnika teh umetnostnih struj, vendar dovolj samoniklega, da je daleč od vsega kopiranja in prisiljene romantike, v njegovi s' ulpturi opažamo stremljenja in stil, kakor pri nas ni zastopan. Razstavil je tudi starejša dela, zato lahko fragmentarno sledimo razvoju. Po naturalističnem izražanju zunanjosti v slikoviti maniri (-»Danilo« ) je začel opuščati naturalistične grobosti in se poglobil v n: tran je doživetje upodobljenca (»Podoba slikarja«), dokler ni končno vedno bolj sledil in iskal to podobo (»Neznanec«). Tako se je tudi foa> A. Cernlgoj: Lošinj, obala (1938) 0 časom. Zato moremo prijetno iznenade-ni ugotoviti tišino po viharju, mirno izražanje novih gesel in spoznanj. V tej metani :n"fozi pa lahko spoznamo živega umetnika to njegovo življenjsko sposobnost, kajti vztrajanje pri istem načinu vodi v stagnacijo. Seveda mora tak prehod slediti organičnemu razvoju, katerega pravi umetnik v sebi čuti in ki mu zna prav slediti. V černigojevih delih lahko opazimo tak razvoj, in čeprav imamo pred seboj najnovejša dela, so vendar ostale tu in ta.m vidne še stare reminiseence, iz katerih lahko spoznamo vmesne razvojne stopnje. (»Tržaška luka« v barvni razdeljenosti in kompoziciji). če motrimo sedanje černigojevo stanje, moremo ugotoviti dva stilna znaka, ki govorita o dveh strujah v njem. Obe sta v i=!'kah evidentno predstavljeni in izraženi, mogoče si tudi časovno sledita in torej ne sovpadeta, vendar bi mogla to pokazati le retrospektivna razstava. Enega teh.na-čirov bi mogli imenovati novo impresionističen; viden je v načinu dela, v nana. S an ju, kakor tudi v izbiranju barv. Umetnik r.ametuje barve v kratkih potezah čopiča, izbira žive, sveže, neranirjene barve, tako kontrastne druga poleg druge da uč-rkujejo večkrat skoro razb'to, neuravnovešeno. Slike »črnuče«, »Sv. Križ pri Trstu«, s Hlev«, »Akt«, »Portret«, »M'r-je« so med drivri.mi zastopniki te smeri Drugi način pa krže neki notranji mir. barvno in gmotno uravnovešeno?! potezi čopiča je do1 ga in potegnjena, barve so enakomerno i^.b'a-e, tonsko s' ustreza io-če; v tem lajiko vidimo že nekaiko enaka stremljenja kakor pri sorodni koloris^Č-d struji pri" nas. Miren, č;st in jasen vtis, ki ga nr.pra.vljajo te sl ike je prikupen in nam sliko "mnogo približa. Tongko uravnovešene so dela kakor »Obo1a«. »Večer«, pcs&bro »Val Darche«, »Vel?ki Lošinj«, ;>Skvero«, slike Trsta in druge. Popolnoma izven obeh načinov slikanja pa so njegove kompoz'cije (štev 33 do 36)). V njih smemo gledo.ti dekorativne študije oz. predštudije za izvršitev del v drugih tehnikah. Lete so razstavljene za spoznavanje njegove bolj ali manj obrtne umetnosti. černigoj je prijeten sb'kar realistične smeri; kaže vse znoke sodobnih slikarjev ki študirajo barve in njih med^ebo'ne od. nose. Njegov kontakt z umetnostjo je živ. prav tako tudi stik z zer~!io tam pre^o katere oplsm-a^e« je ostai in nam je zaradi tega. še bližji. maino spremenil; slikovitost je vedno bolj opuščal in se znašel bolj ah manj v idealiziranju, kjer je odkril svojstven način Izražanja, svoj slog mehkega prelivanja in opuščanja prevelikih detajlov. V tem se je približal delom zgodnje renesanse, česar pa ne moremo dokazati z nobenimi otipljivimi primeri, marveč lahko le občutimo. Je to novi quattrocento, ki pa n:\ma s starim nobene, niti formalne vrsanje zsveae, marveč ga tako te čutimo Posebno v obdelavi spominja na imena ki so kras vsake galerije. Preprosta sred. stva. mehki prelivi med ploskvami brez velikih trdih zarez finesa in mehkoba poleg liričnega občutja, to so značilnosti njegovega sloga, pri tem nam ožive pred očmi čudoviti portreti Des'deria da Set-tignana. V Carajevj »Marini« bi mogli občutiti skoro mehko lirično slovansko občutje Francesca da Laurane. Isti plemeniti podolgovati obraz, fino izobi'kovane ustnice in lepe visoko obokane obrvi ter živ izraz življenja v očeh nam reprezenri-rajo vso lirično nastr^jenie in rino občutje umetnikovo V drugih deì'h pa moremo opaziti še ono drugo arkadno pot<=z" skuloture. Doprsna podoba mlade Trža-čamke, izraz mladosti, in torzo sta po občutju in vtisu arhaično navdih"ieni Nikjer v antiki ne nnideimo sücne sku'ntu-re niti odlomki takih sku^priir ni*o ohra njeni v muzejih ali sralerijah in vendar s'-te°-a antPneea občutka ne moremo zn**-b:ti. To ne pomeni za kipfria nič «suhega marveč je samo rys'p^'oa sli*nih s+'em Ijan.i v umetnosti in sìVnl so tudi 'zrezm najini, verirr pa ^orarli 'r^etn'na ns konj-ia riti ni treba ria ie 'rpplrir^n« Pf k^keim določenem ali nedoločenem spominu . Fineso in skoro *e ore^,rpenost moremo OT>a7:ti V ni°£rOVlh lPPPn'h r.l-p^^i-g.h portretih, v kpt°ri*i iTpTriSč« 'e^e v podčrtavanje struk^u^p obraza fMf'V" p-i"va *iirv,of":,'a^ V ^n^ern moremo CarM? ^z~~čiti k^t mehvegra l'ričnes-a ur^^NinVa "lav z tran i'm žVen^m kvrarìa finere ter glasnika ve'lke ir1 riire Vf io n1"1-' "-v~"ž n»ca razvaja S cr-o-i—^-n-n-n-vi f V», kvalitet rfl^TPinn 'rnof; le p-lo^oVI ?n umetniki sV'n-ii Te z wo nr*****-^*^?) ponosni v p+remljenj na domača tla, ne s kopiranjem. Razstava prer'pfoVM« velk dogodek in ie ljubitelj' i metro ti no sme. jo prezreti. F. K. Ko« A« M, Sl3tn§3tt in är. Vi, Mačeh v filol&giji Jezikoslovna sorodnost vzhodnošta-jerskega in hrvatrko-kajkavskega narečja ? V najnovejšem zvezku »Južnosloven-skega filologa«, ki ga izdaja prof. dr. Aleksandar Belič v Beogradu, je izšla daljša, 43 strani obsegajoča razprava univ prof. dr. Fr. I I e š i 6 a »Neke kajkavske (slovenačke i hrv -kajkavske) jezičke pojave, naročite u prezimenima.« Povod za to jezikoslovno razglabljanje je dalo piscu stališče mariborskega zgodovinarja in slomškoslovca dr. Frana Kovačiča, da je treba pisati genitiv priimka Slomšek Slomšeka in pa spor za pregibanje imena Maček (dr Vlad mirja Mačka ali Mače ka), ki se je pojavil pri Hrvatih in vzbudil razne filološkf polemike. Dr. Hešič izhaja iz zanimive ugotovitve da se v severovzhodnem slovenskem narečju rabi končnica jak pri samostalnikih, ki imajo v centralnem slovenskem govoru končnico ik, kar veže severovzhodno slovensko govorico bolj s sosednim hrvatskim kajkavskim dialektom, kakor pa s centralnimi slovenskimi narečji. Prav tako značilen pojav je končnica jak v mnogih priimkih na vzhodnoslovenskem jezi kovnem področju. Obema pojavoma je po- svečeno prvo po^l-.jL pi.of f vivt ^az-prave, ki prehaja v ugetevi-ev o jez.kov-nem edinstvu severovzhodnega slovenskega narečja s sosednim hrvatsko-kajkav-skim; ugotovitev, ki jo je treba prav kakor nadaljnje, prepustiti kritiki prof. Ramovša in njegove šole, V drugem delu razprave razglablja prof Ilešič o končnicah š(č)ak in š(č)efc. v priimkih; tudi v tem primeru prihaja pisec do sklepa da je končnica š(č)ak tipična za slovenski severovzhod in. za sosedne hrvatske kaj-kavce a §ék. ji je zàpadna slovenska soseda. Iz tega bi pc piscu izhajalo, da »jezička granica nikako ne Ide zajedno sa bivšom granicom Hrvatske i slovenačke štajerske, «ego da ona Ide preko slove-načkog ozemlja.« V tretjem poglavju se bavi pisec s končnicami ek in ec v nomi-nativu« v nadaljnjem poglavju pa s temi končnicami v deklinaciji in kaže, da se štajersko-slovenska narečja v postopanju zev končnici ek ujemajo s sosednimi hr-vatskokajkavskimi narečji, obenem pa se razločujejo od južnocentralnih slovenskih dialektov. V prV (slovensko hrvatski kaj-kavski) skup ni odloča o tem. ali ostane ali ne ostane e deminutivnost aii nedemi-nutivnost besednega pomena. Podobno je zev končnici ec. pisec opaža, da pri priimkih sploh obstoji težnja, da se v deklinaciji ne izgubi obl'ka, kakršno imajo y nominativo. To je posebno očitno na ] mejah drugih jezikov, v katerih se konec besede v deklinaciji ne spreminja, ali vsaj neznatno. S tem prehaja pisec k tujim vplivom na pisanje in izgovor naših priimkov in navaja mnoge značilne primere. Šele po tem filološkem ovinku prihaja dr. Ilešič k zastavljenemu praktičnemu vprašanju: A. M Slomška in dr. VI. Mačka. Pisec se tu postavlja na pravilno stališče, da je slovenski književni jezik enoten književni jezik in da torej za pregibanje priimka Slomšek velja v pisavi in zbornem govoru glasoslovje dolenjskega narečja, torej: Slomška, Slomšku, ne pa Slomšeka, Slomšeku. kakor hoče dr. Ko-vačič. Prav tako odklanja pisec etnološko utemeljitev in se takisto izreka zoper kompliciranje pravopisa imen z zgodovinskimi razlogi V nadaljnjem delu svoje razprave se bavi s srbskohrvatskim pregibanjem imena dr. Vladimir Maček, ki pa nas tu ne zanima, ker je za slovenski jezik spor dokončno odločen s stališčem v pisavi Slomšek-Slomška; sicer pa ni pri nas sploh nikogar, ki bi hotel pisati Ma-ček-Mačeka. Italijanska knjiga o Ukrajini Ukrajinsko vprašanje je — kakor se zdi — dokončno zapustilo prejšnje meje filološkega in narodnostno teoretičnega spora; postalo je bolj kakor kdaj v zgodovini politično vprašanje v tistem usodnem, lahko bi rekli: dinamičnem smislu, ki je združen z obsežno propagandno in politično načrtno akcijo in ki se ne zmeni za objektivna merila ali za dognana dejstva. V megli sedanjosti ni moči dogleda-ti, kakšen bo njegov bodoči razvoj. Zelo verjetno je, da bo to vprašanje morda že v bližnji bodočnosti vprav zgodovinskega pomena za bodočnost vzhodnega slovan-stva in za uravnovešenje srednjeevropskega »dinamizma« in vzhodnoevropskega slo-vanstva na ogromni evrazijski ploskvi, ki je po svojih gospodarskih in populacijskih možnostih »dežela bodočnosti«. Pravkar je izšla v Rimu (Edizioni Vetto-rini) v zbirki »Collana Eurasia di Studi Storico-Politici« nad 200 strani obsegajoča knjiga Riccarda B o n d i o 1 i j a »Ucral. na La storia e l'anima di un grande popolo.« Spis je ognjevit zagovor popolne ukrajinske nacionalne, kulturne in državno polit;čne samostojnosti in bo dobro rabil onim, ki hočejo spoznati ukrajinsko vprašanje z vidika njegovih radikalnih pristašev. Bondiolijeva knjiga je razdeljena v sedem delov: prvi prikazuje Ukrajino kot živo nacionalno realnost, drugi sega v staro zgodovino, ki je bila vsekdar sporna zadeva med ruskimi in ukrajinskimi zgodovinarji, nadaljnji del pa obravna. va usodo ukrajinskih dežel v dobah litav-skega in poljskega gospostva ter prikazuje njih zgodovinski razvoj vse do revolucije 1. 1917 Nadaljnje poglavje nam kaže usodo Ukrajincev »pod boljševiškim jarmom«. Te politično zgodovinske slike, kj seveda ne morejo zatajiti avtorjeve tendence, prehajajo v četrtem ln v nadaljnjih poglavjih v pregled ukrajinskega duhovno kulturnega življenja. V ospredje je postavljeno delo Torasa ševčenka, največjega barda Ukrajine čigar »Oporoka« je citirana v uvodu te knjige. V zaključnem delu knüge je orisan gospodarski značaj ukrajinskih dežel. V dodatku se avtor vra ča k politiki, ko razpravl-'a o Podkarpat-ski Ukrajini in o ukrajinskem vprašanju kot problemu evropskega ravnotežja. Zapiski Češki rurali*ti. V Pragi so se minule dni iestalj ruralistični pisatelji, t. j. oni. ki pro sj-amatsiko obravnavajo v svojih spisih živ Ijenje na vasi, problematiko kmets-tva človekov odnos do zemlje in kmečkih p'cd n'kov Ruralhti'na struja se uveljavlja že nekaj časa v češki poeziji m lepi prozi Imajo svoie založništvo z naslovom »No-vina« ki ird.aia zbirko »H'asv zemč« v ka feri te i t." lo že večje število kvalitetnih le oo .lovnih snisov. Na inrm^mhneiši rurali stični pisatelj ie dr losef Knap ki ie bil nred !et; sotrudnik »Jut ove« kulturne rubrike in »UubHansl-e^a zvona« Drugi po memhneiš' Tvsniki in ni«"te'ii te struie so '•'n Fr Krèlìna V dr J. V Sedi1 o.k. Io, Kou^e'ak dr R Habrina Vq nroč.Vem sestanku s.o sklenili ustanoviti »Zd-užonje rura';stnv« ki si te izvolilo za nrcdicdnika dr losofa ^n^na Snričo '•eda "jega razpokoma na Češkem bo ta literarna struja. ki na:bo!j usfreza sieda"'emu režimu, imo'a v češkem d"hovnem življe-n'u zmntno važ-ejšo v'o«»/? kakor jo je mo "•'a 'meti v prvi republiki Češha wra c č'n»gor*k'Tn mo'Vom Šef opere v Moravski Ostravi Jaro.lav Vogel ie dovršil svoio opero z naslovom »Jova ni« Nje vseb:na ie posneta iz črnogorskega ž; v'j on ;a ki Pa Čeh* poznajo »udi iz -nriov Jo-"fa Ho-V'ka in s sük laros'ava čormoVa Prem'ora nove opere bo v zad-dn°h nmrea. Cannar v am.r'š'! izvoljen Frank J. Lausche, za podpredsednika Edward Tome, za tajnico Genevieve Gerčč.r; v odboru sta ?e A. J. Klančar in William Lausche. Klub bo gojil kulturne stike s staro domovino in je zato vreden naše pozornosti kakor tudi moralne podpore. Le-to bi morda nakaže izkazovali založniki in izdajatelji, če bi mu poTiljali časopise in knjige na naslov g. Anthony L Klančar ja, 1047 Eas>t, 67- th Street, Cleveland, Ohio. • » SPORT Pester nogometni spored Gostovanje zagrebške Ferrari j e v Ljubljani V nedeljo ob 15. na igrišču ob Tyrgevl cesti Za nedeljo s>i je naša Ljubljana izbrala dobrega gosta. Res ni nedeljski gost reno-miran. vendar pa tako močan klub da se mu je morala v jesenskem prvenstvu ukloniti najmočnejša enajstorica Concordije. V medsebojnem prvenstvenem boju je morala Concordija kloniti s 2:3. Tudi ostale svoje nasprotnike je Ferraris odpravila tako, da je svojo pozicijo na 1. mestu v prvenstveni tabeli precej utrdila. Moštvo Ferrarije sestavljajo večjide! mladi fantje, telesno zelo razviti, ki so tehnično dobro izvežbani. Igrajo hiter in prodoren nogomet, imajo robustno obrambo, a najbolj jih krasita veliki clan in borbenost. Letos bo formirana druga nacionalna liga. v katero bosta prišla I. in II. — plasirani klub iz Zagreba. Zato bo zanimivo videti, kakšna bo razlika med ligašem iz I. in II. lige. Tekma se bo pričela ob 15. na igrišču ob Tvrševi cesti. Predtekmo bosta odigrala Ljubljana II in SK Kranj. Igralo bo ob vsakem vremenu! Prijateljska tekma med Marsom in Reko Pokalna tekma ob 10.30 na igrišču za Kolinsko tovarno V nedeljo se v Ljubljani odigra drugo kolo podsaveznega pokalnega tekmovanja Tako si bosta v nedeljo stali nasproti kompletni moštvi Marsa in Reke. Pri Marsu smo opazili že zadnjo nedeljo, da je v dobri formi in so fantje pripravljeni žrtvovati vse. da si letos zopet pribore svoj stari sloves. Kako je z Reko, je težko reči Igrala je samo eno tekmo, toda v nedeljo bodo Vi-čani sigurno vložili v igro vso svojo dobro voljo in požrtvovalnost. Tekma bo ob lOVt na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Grafika v Trbovljah V nedeljo bodo imeli v Trbovljah zanimivo nogometno prireditev. V goste bo prišla ljubljanska Grafika lepo nogometno borbo dveh delavskih klubov. Tekma se bo začela ob 15.30 na igrišču Amaterja v Trbovljah K!ub vab' vse prijatelje in športnike, naj pridejo to tekmo pogledat. Pokalna tekma v Celju V nedeljo 26 t. m. ob 15. se bo na celjski Glaziji začela pokalna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Za to srečanje vlada v mestu živahno zanimanje. Navodila za udeležence državnega prvenstva v alpski kombinaciji v dnevih 4. in 5. marca na Pohorju. Udeleženci državnega prvenstva v alpski kombinaciji imajo pravico do polovične železniške vožnje, in sicer za potovanje tjakaj od 2. do 5 marca in za povratek od 4 do 7 marca Na odhodni postaji ali pri »Put-niku« mora obiskovalec kupiti celo vozno karto do Maribora ali do Brezna-Ribnice in železniško leigtimacijo K-13 za ceno 2 din. Železniška vozna karta se ob prihodu v Maribor ne sme oddati, ker velja obenem z legitimacijo K-13, na kateri se potrdi obisk državnega prvenstva v alpski komb:naciji. za brezplačen povratek do odhodne postaje Z!gocanje železn'šk''h legit'macij bo v občinskem uradu v Ribnici na Pohorju in v biljetarnici »Putni-ka« Maribor na kolodvoru Železniške le-«itimariie se bodo žigosale od 4 do 7. marca in s'eer v Ribn:ci na Pohorju brez-nla*nč>. v Mariboru pa proti pristojbini 5 dia Naši smučarj' na Češkem. Po končanih tekmah za svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanem je del naše reprezentance odpotoval na Slovaško, v Visoke Tatre, kjer bodo jutri in v nedeljo tekmavanja za prvenstvo češko-Slovaške V Tatranski Lom-nici, kjer je središče tekmovanja, je že zbranih skoraj 150 tekmovalcev za ta tekmovanja. med njimi mnogi slavni inozem-ci ki so se na povratku s poljske za teden dni ustavili še pri Čehih. Kakor beležijo nekateri listi je imel naš Hubert Heim pri treningih, ki so bili ves ta teden smolo ln je v smuku z vso silo zadel v slovaškega tekmovalca Tiborja Kra-lika. pri čemer se je Kralik tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico Kolikor se sliši, Kravk za tekmovanje ne bo sposoben, Heimu pa na srečo ni hudega. SK Slavlja. Drev! ob 20. sestanek članstva. Prinesite s seboj legitimacije ter poravnajte članarino! člani, ki imate še opremo, jo oddajte danes zaradi pregleda inventarja in popravila. Današnji sestanek je važen ker je zadnji pred občnim zborom, ki bo 5. marca ob 9. pri »Strajzlu« na Poljanski cesti. Tajnik. SK Svoboda, Ljubljana. Zaradi nedeljske tekme bo drevi ob 181/* obvezan sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici, nato važna odborova seja zaradi občnega zbera. STK Moste. Drevi sestanek. Važno zaradi nedeljskih tekem. Naše gledališče DRAMA Petek, 24. ob 15.: Brezov gaj. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. (Ob 20.: gostuje drama v Ptuju: Hollywood). Sobota, 25.: Hollywood. Izven. Znižane cene. Nedelja, 26 ob 15.: pikica in Tonček. Mia. dinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20.; Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Opozarjamo na nedeljsko ' mladinsko predstavo. Vprizorila se bo prvič v tem mesecu Kästnerjeva mladinska igra »Pikica in Tonček« pri znižanih dramskih cenah. V glavnih vlogah: ga. Janova in Sta-rič. Delo je izredno zabavno ter primerno za mladino in odrasle. OpERA Petek. 24 fe<>r.: Zaprto. Sobota. 25.: Ere z onega sveta. Red B. Nedelja, 26. ob 15.: Gejša. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.. Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Med najlepša slovanska operna dela spada Gotovčeva opera »Ero z onega sveta«. S tem delom je imel skladatelj Goto-vac izredne uspehe, doma in v tujini. V letošnji sezoni se bo igral »Ero z onega sve. ta« v devetih različnih mestih v inozemstvu. Pri nas se bo ponovil »Ero« v soboto za red B. V glavnih vlogah: Heybalova, Kogejeva, Franci Betetto in Janko. V nedeljo bosta v operi dve operetni predstavi. Popoldne »Gejša« pri globoko znižanih cenah od 24 din navzdol, zvečer »Jesenski manevri« pri znižanih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 24.: Zaprto. Sobota, 25. ob 20.: prodana nevesta. Premiera. Red C. Nedelja. 26. ob 15.: Pokojnik. Zadnjič. Globoko znižane cene. Ob 20.: Prodana nevesta. R A I Sobota, 25. februarja Ljubljana. 12: Vesele plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mlad nske povesti ter kramljanje in prepevanje tetke Maričke. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: O gorah (dr. Jože Rus). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Nekaj besed k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: Zunanja polit:ka (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Slovenski humoristi: Vesel večer z Radom Murnikom. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra Radijski orkester. Beograd. 16.45: Plošče Ln narodna glasba. — 20: Pesmi. — 20.50: Madžarska opereta. — 21.35: Plošče in plesi. — Zagreb. 17.15: Orkester. — 20: Operni prenos. —• Praga. 19.25: Otroški pevski zbor. — 20: Pester spored. — 22.20: Plošče in plesi. — Varšava. 21: Glasbeni mozaik. — 23.15: Lahka glasba s plošč. — Sofija. 16.30: Lahka in komorna glasba. — 19: Mandoline in petje. — 20.55: Lahka in plesna muzika. — Dunaj. 12: Lahka glasba. — 16: Zabaven spored. — 18,15: Društveni orkestri. — 20.10: Beethovnove klavirske sonate. — 21: Radijska vesek'ca. — 22.30: Kakor München. — 24: Nočni koncert. — Berlin. 19: Arije in baletna muzika. — 20.10: Lehar in Kiinneke. — 21: Kakor Dunaj. — 22.30: Lahka godba in ples. —• 24: Nadaljevanje veselice. — München. 19: Vesela muzika. — 20.10: Koncert po željah. — 22.30: Sobotni ples. — 24: Nočni koncert. — Pariz. 21: Zvočne slike. — 21.30: S'mfonična glasba. — 22.50: Variete. — 23.45: Plošče in plesna muzika. — Rim. 17.15: Orkestralni koncert. — 21 j Operni prenos in ples. SOKOL Sokol v Železnikih je priredil na pustni večer v sckolskem domu veselico s plesom. Prireditev je bila nad pričakovanje debro cbiskana. AI ed obiskovalci smo videli goste tudi iz škofje Loke in Kranja in okoliških vasi. Sviral je del vojaške godbe planinskega polka iz škofje Loke. kar je prireditev zelo dvignilo. Prireditev pa bi se skoro ne bila vršila. Pristojno krajevno cblastvo namreč ni hotelo društvu izdati dovoljenja za ples vse dotlej, dokler ni poseglo vmes sresko načelstvov škofji Loki in v Z3devi interveniralo. Na pustno nedeljo se je plesalo v več okoliških gostinah, pa ni bilo nikakih ovir. Nerazumljivo ram je, zakaj bi prav Sokol v Železnikih ne smel imeti veselice z plesom. S"J£no0ta * Roman o Francu Ferdinanda (Avtoriziran prevod) Imel je sina in dediča, štiriletnega prestolonaslednika Rudolfa. »Niti če bi oba umrla, cesar in prestolonaslednik«, je premišljevala, »bi moj mož še ne bil najbližji čakalec na prestol; za leto dni je mlajši od svojega brata Ferdinanda Maksa, ki je za dve leti mlaši od cesarja. Nobenega upanja! Cemu še živim? Zato, da bom rodila otroke, ki so že naprej obsojeni v jalovo, neslavno življenje.« Nadvojvoda Karel Ludvik se ji je pripeljal do Malmocca naproti. V feldmaršallajtnanski uniformi je stopil na ladjo in se sklonil nad princesino lepo, ozko roko. Zatrjeval ji je, da je krasnejša od njegovih najkrasnejših sanj o krasni ženi. »Velika reč bo na svatbi«, je vneto pripovedoval, »strašno mnogo gostov, cesarska palača v Benetkah je s svojimi štiri sto sobami premajhna zanje!« Prizadevno je našteval imena avstrijskih, bavarskih in španskih sorodnikov, ki so v Benetkah pričakovali mlade dvojice. »Kak blebetač!« je mislila sama pri sebi. »Brez uniforme bi bil podoben milarju.« Ob petih so ju poročili v kapelici cesarske palače. Zeninova mati, pametna, odločna nadvojvo-dinja Zofija, je med poročno slovesnostjo neneho-ma gledala nevesto: s skrbjo in nezaupanjem. Takoj po poroki je z gibom glave poklicala avstrijskega poslanika k sebi in mu zašepetala: »Ali ni bolna? Takšna je videti, kakor da bi imela jetiko.« »Ne zamerite, cesarska visokost«, je odgovoril s še tišjim šepetom, »nihče mi ni dal naročila ali pooblastila, naj poizvedujem zastran tega.« ROJSTVO Nadvojvoda Karel Ludvik je bil vajen, da je ubogal mater brez oporekanja. V njegovih očeh ni bilo to ne sramota ne slabost, saj je bil celo njegov vladajoči brat, cesar Franc Jožef, ves pod vplivom krepkovoljne matere, ki je hotela biti druga Marija Terezija. Nadvojvodinja Zofija je bila z brezprimerno požrtvovalnostjo pripravila najstarejšega sina za vladarski poklic. Mlajši sinovi so bili prepuščeni vzgojiteljem, ki jim je bilo zapovedano, naj nauče mlade prince pokorščine, ničesar drugega kakor pokorščine. Drugi sin nadvojvodinje Zofije, Ferdinand Maks, ki je bil že v otroških letih občutljiv in častihlepen, nagnjen k sanjarjenju in ne brez nadarjenosti, je pod tem zapostavljanjem močno trpel. Karel Ludvik je bil čvrstejši od brata in se ni zavedal, da ravna mati z njim kakor brezčutna mačeha. Terjali so od njega, da bodi ubogljiv in pobožen. Postal je bil ubogljiv in pobožen. Biti ubogljiv in pobožen je bilo udobno, upirati se in premišljevati o Bogu in svetu pa neudobno. Tri-indvajsetletnega so ga bili oženili z nekazno šestnajstletno saško princeso, zbeganim detetom, ki ni moglo roditi otroka in je po komaj dveletnem zakonu umrlo. Da bi dal mlademu nadvojvodi opravka, ga je bil cesar imenoval za namestnika na Tirolskem. V gorah, med dobrodušnimi Tirolci, se je mladi zakonski mož in pozneje mladi vdovec dobro počutil. Ljubitelj lovske zabave, neskončno potrpežljiv trnkar, strasten obiskovalec cerkva, je v gozdovih, ob bregovih potokov in rek, v cerkvah in mrakotnih inomoških in bolcanskih vinarnah preživljal lepe čase ter odgovarjal za svoje početje samo cesarju in materi. Potem je začutil cesar potrebo, da podeli državi novo ustavo, ki je segla tudi v nadvojvodovo življenje: zanaprej je bil vsak namestnik odgovoren ne le cesarju, ampak tudi ministrskemu predsedniku. Radi tega je moral Karel Ludvik zapustiti svoje mesto, kajti z dostojanstvom člana cesarske hiše se ni ujemalo, da bi bil podrejen civilnemu radniku nižjega rodu. Ker nadvojvoda ni bil poraben za vojaško službo — generalsko uniformo je nosil, dasi prav za prav ni bil vojak — ga je mati sklenila vnovič oženiti. Rodbinsko življenje naj bi ga varovalo dolgočasja in slabe druščine. Marija Anunciata ji je bila iz več razlogov dobro došla snaha. Habsburgovci so imeli z Burboni že mnogo zakonskih zvez, to je bilo dobro staro izročilo. Sestra odstavljenega kralja, ki je bil zdaj povsem brez moči, ni mogla postati nevarna; po drugi strani je bilo upati, da prinese s seboj v zakon popolno razumevanje dinastičnih zahtev habsburške hiše in avstrijskih državnih potreb. Strogi red, ki ga je bil Franc Jožef pod materinim vplivom uvedel v Avstriji, se ni mnogo razlikoval od vladarskih poti kralja Bombe. Mladi cesar je bil v svojih prvih stiskah takisto kakor kralj Bomba podaril državi ustavo; kmalu nato je ustavo preklical, prav kakor kralj Bomba. Kakor kralj Bomba, se je bil tudi mladi cesar odločil, da ne bo vladal z ljudstvom, ampak s policijskimi predpisi. Mladi cesar se je bil, takisto kakor kralj Bomba, zagledal v dva velika namena: v utrditev avtokratske vladavine in v razširjenje moči dinastije kot vrhovno načelo. Mladi cesar je bil, enako kakor kralj Bomba, v letih revolucije podpisal dva tisoč smrtnih obsodb ter dal obesiti vse kolovodje prevrata, grofe prav tako kakor potepuhe. Kralj Bomba je bil pameten, odločen vladar; gotovo je bil svojo hčer tako dobro vzgojil, da se od njenega značaja ni bilo bati mučnih presenečenj. Repenčasta snaha, ki bi hodila sama svoja pota, se je zdela cesarjevi materi nekaj groznega. Imela je že dve snahi, ki ji nista bili po godu. Cesarica Elizabeta se je razvijala na moč nerazveseljivo; s svojimi romantičnimi muhami, s svojim zaničevanjem izročila, s svojo neobrzdano posmehljivostjo, ki ni prizanašala ne cesarju ne cesarjevi materi, je venomer zbujala pohujšanje. A cesarica je bila — vsaj do zdaj — politično neškodljiva; mnogo nevarnejša se je zdela cesarjevi materi druga snaha, Belgijka Šarlota, ki je svojega moža, nadvojvodo Ferdinanda Maksa, izpodbujala k političnim skokom v stran. Sofija je ti dve slabo vzgojeni snahi sovražila. Zena nadvojvode Karla Ludvika je imela nalogo, zabavati moža, roditi otroke in daleč od velikega sveta živeti bogaboječe življenje skromne podeželne plemkinje, ki ji sreča, da je sprejeta v cesarjevo rodbino, ni smela stopiti v glavo. Bolehne, za življenje nezmožne žene ni nadvojvodinja Zofija svojemu sinu nikoli želela. Zato se je prestrašila, ko je v Benetkah pred poročnim oltarjem zagledala brezkrvni obraz devetnajstletne Marije Anunciate, jetično rdečico, ki je zalival a ta bleda lica, in vročični blesk mračnih, velikih črnih oči. Razsrdila se je. Zakaj ni bil nihče javil, da je Napolitanka bolehna videti? Zdaj ni bilo moči ničesar več izpremeniti. Prav nič drugega ni mogla, kakor priporočiti mladi dvojici daljše bivanje v kakem toplem kraju, ki bi pomagal proti bolezenskim kalem. Nadvojvodinja Zofija se je odločila za kronovino Goriško; tam naj mlada zakonska dvojica preživi prvo zimo. Ubogljivi nadvojvoda se je odpeljal s svojo mlado ženo v Gorico. Marija Anunciata ni vedela, da je resno bolna. Njenega pogostega, krhkega pokašljevanja niso bili ne v Napolju ne v Rimu s skrbjo opazovali. Vsi otroci kralja Ferdinanda so kašljali, vsi so časih tožili, da jih zbada v prsih. Karel Ludvik je rekel svoji mladi ženi, da je Goriška najlepša kronovina Avstrije in njeno prebivalstvo najbolj vdano izmed vseh. Marija Anunciata ni oporekala. Bila je rešena osramujočega pogleda na brata, ki ni imel nič dostojanstva, in ni več živela v pregnanstvu, vse drugo je bilo nevažno. Prav nič ni hrepenela po tolikanj slavljeni prestolnici cesarstva, po dvorskem življenju v senci častihlepnih in zavistnih žensk, ki so bile po činu višje od nje. Samotno pokrajinsko življenje v Gorici ji je bilo ljubše. »Vse ali nič«, je rekala sama pri sebi. Slava njenega kraljevskega doma je bila ljudem v posmeh, njena rodbina ponižana, očetov spomin oskrunjen. Marija Anunciata ni bila imela moči, da bi to zabranila. Morala se je vdati. Hotela je, da ne bi tega nihče videl. 3 Začasna dobava ovojnega materijala Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel dne 10. (petek) marca ob 11. uri v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanoviceva ul. 3-m tretjo javno ofertalno pismeno licitacijo za začasno neposredno dobavo ovojnega materijala za pol leta za svoje krajevne organe. Dobavna doba počenši z 16. marca 1939. dalje. Ponudbe taksirane po predpisih odredb T. br. 25 taksne tarife zakona o taksah je treba oddati ali po pošti dostaviti v zapečateni in zaprti kuverti do gori navedenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba štev. 305). Vrednost nabavke cca 500.000.— din za pol leta. Kavcijo v znesku din 25.000 za naše državljane, a din 50.000 za i.nozemce je treba položiti ali pc pošti poslati blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba štev. 420) najdalje do 10. ure na dan licitacije. »Pogoji licitacije« kakor tudi tiskovina »Ponuda« se lahko dobe brezplačno vsak delavnik za časa uradnih ur pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba štev. 305). Štev. 8140-1939, od 21. februarja 1939. Iz pisarne Osrednjega israda za zavarovanje delavcev v Zagrebu Oglasi v „Jutru41 imajo vedno največji uspeta 2 G. Ih. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Ko je vlak spet drdral svojo pot, je kapitan vzdihnil: »Da, tako sem se odpravil na levji lov, zdaj se pa vračam s celim živalskim vrtom, samo leva nimam nobenega! Rad bi le vedel, kod se skrivajo!« — »Na levo se ozri!« je odvrnil Janko. Kapitan se je ozrl in ... štiri dvojice levjih oči so mu zažarele naproti! MAU OGLASI Službo dobi Podzastopnika za prodajo »Kappel« pisalnih strojev v Ljubljani in na Kranjskem, išče generalno zastopstvo Kleindienst & Fcsch, Maribor, Aleksandrova. 44. 5679-1 Velik hotel išče prvovrstnega šefa sale za vodstvo velike restavracije in kavarne, sposobnega za sestavljanje najfinejših banketov, z znanjem jezikov in 2 finim obnašanjem. Po radbe $ sliko na ogl. odd. Jutra pod »Ia moč«. 2147-1 Frizerko dobro moč, sprejmem takoj. Perhaj Ivan, Ljubljana, Cerkvena ul. 19. 3654-1 Dve gojenke do 18 let, ki žele igrati, potrebuje prvovrstna familijar-na kapela. Ponudbe s fotografijo na: kapelnik Grgič Drago, Travnik, kolodvor. 3662-1 Iščem buffet prodajalko in blagaj-ničarko za točilnico. Pismene ponudbe na Boh Ludvik, Gregorčičeva ulica 5, Lana. 3666-1 Krojaškega pomočnika mlajšega, damsko delo — sprejmem. Pintarič, Wol-fova 12. 3668-1 Prodajalka izurjena v železnini, galanteriji, porcelanu, zanesljiva, vestna, dobi trajno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana št. 2222«. 3667-1 Pekovski pomočnik dober delavec, kateri bi raz-našal tudi kruh s kolesom, dobi takoj stalno službo. — Nastop takoj. Pekarna E. Novak, Grosuplje. 3637-1 Spretna pisarniška moč absolvent Trgovske akademije ali dvorazredne trgovske šole, začetnik ali z nekoliko prakse dobi službo. Resne ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spretna moč«. 3636-1 Manipulantko - začetnico veščo strojepisja, sprejmemo. Ponudbe pod »Za deželo« na ogl. odd Jutra. 3647-1 Pridno kmečko dekle mlajših let, ki bi imela vc selje do vsega dela, sprej-nrem. Plača din 200, vse drugo v hiši. — Pisati na hotel Evropa, Gospič 3646-1 Službe išče Službo postrežnice išče 23-letno solidno dekle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vsako delo«. 3672-2 500 din nagrade plačam osebi, ki mi preskrbi mesto delavke v dobrem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada«. 3671-2 Prodam Prodaja V ponedeljek in torek, 27. in 28. februarja se vrši v Strojnih tovarnah in livarnah prodaja rabljenih pisalnih miz, omar, delavskih omar, ključavničarskih miz, lesenih štelaž, ključavničarskega in kovaškega orodja ter jermen. 3670-6 Aparat za trajno kodranje popolnoma nov, prodam po zelo nizki ceni. Anica Krč, Kranj, Blejska e. 4. 3538-6 Kupim Norec (Federhammer) mali, kupim. Ponudbe pod »52308« na Publicitas, Zagreb. 3638-7 Avto, moto Ardie 125 ccm ESA 350 in Ford avto zelo poceni naprodaj. Likalnica, Ljubljana, Vegova ul. 12. 3681-10 Tovorni Ford amerikanski BB 4-cilindrski 3 tone, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Bri-celj. Rogaška Slatina. 3627-10 Izgubljeno Dve kolesi pnevmatiko za luksuzni avtomobil sta se našli v bližini Laškega. Dobita se pri Špediciji Črešner, Maribor, Kopališka. 3680-28 Posest Gozd kupim, lep, dobro - -ščen od 50 do 200 ha i iine. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro »Gozd«. 3645-20 Hiše trgovske in stanovanjske ter stavbene parcele nudi v ugoden nakup Pristavec Franjo, real, pisarna, Ljubljana Erjavčeva c. 4a. 96-20 tanovanje Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico — oddam za april. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3669-21 Enosob. stanovanje iščem 15. marca ali 1. aprila. Ponudbe pod šifro »15. marc« na ogl. odd. Jutra. 3613-21a atJDZLLLTl Prazen kabinet oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3656-23 Sostanovalca v lepo sobo na ulico, z vso oskrbo, sprejmem takoj ali 1. marca. Sv. Jakoba trg 5. 3659-23 Preprosto sobico opremljeno, s posebnim vhodom, iščem v bližini gl. kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3665-23 Sobo oddam takoj dvema gospodoma v centru---*» Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3644-23 hiU'ÌM'WÙ Preklic Podpisana ne odgovarjam za dolgove, katere bi napravila moja mladoletna hči Vida Grom. Antonija Giom, Vrhnika št. 9 3683-31 Izjava Podpisani Ignac Smeh, so-boslikar v Slovenjem Gradcu izjavljam, da ne priznam prav nobenih dolgov in nisem plačnik zanje, ki bi jih naredila moja sedaj od mene ločeno živeča žena Terezija Smeh. Slovenj Gradec 22. februarja 1939. Ignac Smeh. 3643-31 777= Gdč. želi spoznati značajnega drž. uradnika. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Situirani 36«. 3609-24 Eifi Prazno sobo svetlo, s posebnim vhodom, v bližini glavne pošte, samo za prvo polovico marca, — vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tečaj«. 3652-23a Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe1 Blizu mesta, Bežigrad. Boljša dama, Blagajničarka, Diesel, Dober delavec. Donos, Dečko, Deutsch 101, Dober najemnik, Diskrecija 36, Direkten import, Eksistenca, Gotov denar. Gotovina. Hitra rast, Hotelski direktor, Harmonija, Hvaležnost, Iščem srečo, Kro jaška oprema, Kuharica, Kemikalije, Kreditna zadruga, Ključavničar, Lepo stanovanje, Ljubljana 800, Ljubitelj strana, Ljubljana 100, Ljubljana, 1. marec. Nagrada ali služba. Osebni sporazum, Odlični, Obrt, Promet 30.000, Plačam takoj, Pošteno dekle. Prvovrsten delavec. Proti gotovini, Posojilo 30, Prometna točka, Potrebno nekaj kavcije, Resno želim. Redka prilika. Rabljene, Reference, Radio, Rentabilnost, Sreča 22, Simpatija, Samostojna prodajalka, Stotisoč, Stroj, Stalno 15.000, Solnčno, Sa-vinjčanka, Sentiment, Stalno nameščenje, Spomlad 1940, Torbar, Tyrseva c., Točen opis. Tkalski mojster, Temperamentna, Takojšnja dobava, Upokojenec, Uren in zanesljiv. Ugodno 87, Vožnja v tu in inozemstvo, Vsega vajena V Ljubljani 10, Veselje do doma, Z 1939, Zanesliiv pomočnik, Zmožna, Začetnica. INSERIRAJ V „JUTRU"! Posestnica vdova brez otrok, išče znanja radi osamelosti in razvedrila boljšega g. drž. upokojenca inteligenta, dobrosrčnega, odkritega, od 50 do 55 let starega. Cenj. ponudbe s polnim ìaslovom in sliko, katera se vrne pod častno besedo na ogl. odd. Jutra pod »Resno 678«. 3640-25 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Od Vab je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Cistiti au barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svedolikataio Najslajša in najboljša krepilna pijača Je BERMET-VINO ČRNINA IZ FRUŠKE GORE. Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to Specljaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 t naprej ga razpošilja R. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. NSERfRAJTE V ,.JUTP"T" f Zapustil nas je za vedno naš brat MIRO VELJAK NAČELNIK KOROŠKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA Pogreb bo v petek, dne 24. februarja na mestno pokopališče v Siovenjemgradcu. Lahka naj mu bo gruda, ld jo je tako požrtvovalno oral. Koroško Sokolsko okrožje Naznanjamo prežalostno vest, da je naša nadvse marljiva, skrbna in nepozabna soproga, mama, stara mama, tašča, gospa BARBARA BORLAK roj. JU2AP SOPROGA INDUSTRIJALCA V CELJU danes, dne 23. februarja 1939 ob pol 4. url zjutraj, po kratkem bolovanju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti, za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb drage pokojnlce bo v soboto, dne 25. februarja 1939 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Celje, Razlagova ul. 11 na okoliško pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 27. februarja 1939 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi. Blago pokojnico priporočamo v trajen spomin. CELJE, dne 23. februarja 1939. STEFAN BORLAK, soprog; JOSIP, MARIJA, ANGELA, otroci; SONJA BORLAK rojena ROBLEK, snaha; SERGIJE TOMIC pi. PRAVDAZOV, ANTON KO P USAR, zeta; LIDIJA, ROMAN, DAMIR, vnuki. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za popoln jen je mest: 1 mesta referenta zdravniške stroke kategorije A položaja VI pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev; 2 mesti odnosno v primeru izpraznjenja 1 mesta z napredovanjem 3 mesta referentov zdravniške stroke pri Osrednjem uradu začetnega položaja kategorije A položaja VII ter po 1 mesto pomožnega zdravnika po pogodbenem svojstvu na svojih zdraviliščih »Bresto-vac« in »Klenovnik«. Natančnejši pogoji za ta mesta so navedeni v natečaju, ki je uvrščen v Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije v Beogradu, Narodnih novinah v Zagrebu in v Službenem listu kr. banske oprave dravske banovine. Pobližje informacije se dobe tudi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev soba 313 IH. nadstr. Štev. 2.660/1939. V neizmerni žalosti sporočamo, da se je Vsemogočnemu da' padlo poklicati k Sebi maziljeno s sv. oljem v boljše življenje našo zlato, preskrbno soprogo,mamico, staro mamico, sestro, teto in taščo, gospo Meleno *4tacete ro}. ŠpenGo HIŠNO POSESTNICO Pogreb nepozabne pokojnlce se vrši v petek popoldne ob 4. uri iz mrtvaške veže, Stara pot 2, k večnemu počitku k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. februarja 1939. Filip Maček, soprog; Milica por. Lukič, hčerka; ing. Stanko, sin; Zvonimir Lukič, trgovec, zet; Franci, vnuk; Marija in Ana, sestri; Joško in Peter, brata » ter ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra< Stanko Virant - kot tiskarnarja Fran Jeraa. - Za insemini dei jo odgovoren Alojz Nova*. - Ys* v Ljubljani,