100. itevtim.
29013
ZLN.MI
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavlja v upravništvu prejemaj*:
relo leto......K 24—    ,    celo leto......K 22 —
pol leta  .  » ... * .  . 12*—        pol leta .......
četrt leta........6*— četrt leta........5*50
na mesec....... 2*—   '    na mesec....... 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
Iskala vsak «am zvečer Javili« nadalje tn
Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
številka vol|n 10
.Slovenski Narod* velja po poiti: aa Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama telefon it ta.
celo leto.......K 25—
pol leta........13*-
četrt leta........650
na mesec.......• 230
celo leto ......K
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Cpravalatvo: Bnaflova nllca *L 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it ft*
Debacle Aehrentholovoe politike no Balkanu.
Dunaj, 29. aprila.
V živem spominu so se Masarv-kova izvajanja o nezmožnosti avstrijske diplomacije na Balkanu in ogorčeni ugovori zunanjega ministra grofa Aehrenthala, češ, rta Avstrija skrbno varuje svoje važne pozicije v balkanskih državah ter ima zlasti v Belgradu velezmožnega in nad vse zaslužnega poslanika grofa Forgacha, s katerim se zunanji minister popolnoma identificira.
Te odločne izjave so napravile takrat precejšen vtisk in marsikdo, ki se je preje popolnoma strinjal z izvajanji prof. Masarvka je začel resno premišljevati ni-li morda nekoliko pravice tudi na Aehrenthalovi strani.
Zlasti vesoljno klerikalno časopisje je takrat jusalo nad porazom češkega politika ter poveličevalo treznost in premišljenost politike nagega zunanjega ministrstva. Takrat 3e je odtegnil prof. Masarvk z mirnim smehljajem iz delegacijske dvorane ter poudarjal, da pride čas, v katerem bodo avstrijski državljani še prav neprijetno občutili »pravilnost« one politike proti kateri je on pričel sistematični boj.
Prof. Masarvk morda ni slutil kako kmalu se uresničijo njegove besede.
Odpoved obiska srbskega kralja, ki se je sicer radi lepšega izvršil od avstrijske strani, je bil zunanji povod naravnost katastrofalnega poloma Vehrenthalovih balkanskih diploma-iov. Štiriindvajset ur po oni senzaci-jonalni odpovedi je bila že razglašena premestitev grofa Forgacha iz Belgrada. To se je sicer že dolgo pričakovalo, toda javnost, ki je verovala A" sijajna Aehrenthalova spričevala, je smatrala grofa Forgacha za enega izmed onih, ki bodo še igrali v avstrijski zunanji politiki znamenite vloge. Kako razočaranje! Oni For-gach, kateremu je grof Aehrenthal kot zadoščenje za Masarvkove napade izpostava! pri cesarju čast tajnega svetnika je sedaj premeščen v Draždane, na mesto, ki je radi svoje ]x>litične neznatnosti od nekdaj zadnja predpenzijska štaeija avstrijskih diplomatov.   To je obenem najhujša
obsodba za zunanjega ministra samega, ki se je z vsemi koraki grofa Forgacha vedno odločno identiiici-ral.
Prišel pa je še drugi udarec za grofa Aehrenthala. Pred par aieseci si je ta posadil v Sofijo svojega zaupnika v osebi novega avstrijskega poslanika barona Giersa. Danes se javlja, da je baron Giers prestavljen v Haag, ki je podoben Draždanom, in to po kratkih treh meseeih njegovega sofijskega poslaništva!
Zdi se, da se na najvišjem mestu vedno jasneje uvideva pogre^euost naše balkanske politike, zdi se, da so nastali tam resni dvomi o zmožnostih in talentih našega Bismarcka in njegovih ljudi in smatrati je oba zgoraj navedena slučaja kot direktne udarce proti grofu Aeh rent halu, ki so tim očividnejši, ker s<? zunanji minister še vedno mudi procul negotiis v Opatiji.
Njegove slave je konec. Že ga zapuščajo »prijatelji« in kdo ve, ali se povrne na Dunaj še kot aktiven državnik . . . _
U znamenlu napredha.
V Mostah, v gostilni pri Miškotu, se je vršil včeraj popoldan za razbistri tev moščanskih spoznavanj naprednih elementov v Mostah velepo-meinben shod. Shod je bil mestoma zelo buren, nasprotstva med socijalno demokratičnim in narodno naprednim mišljenjem so izzvala marsikatero besedo, ki je bila sicer nepotrebna, vseeno pa dobro, da je bila izgovorjena. Eno pa je treba nagla-šati, da je ravno ta shod dokazal, da so si socijalni demokrati in narodni naprednjaki pač nasprotniki, nikakor pa naravnost sovražniki na celi črti. Nasprotstvo, ki vlada v nekaterih točkah, ne more biti ovira, da bi v drugih točkah ne mogli nastopati obe stranki složno proti skupnemu sovražniku, klerikalnemu zmaju. Še v drugem ozim pa je bil ta shod vele-pomemben. Pokazal je od obeh strani, da hočeta nastopati obe stranki s poštenostjo druga proti drugi in da je izključeno, da bi kdaj mogle poseči po onem zahrbtnem orožju, ki ga dan na dan uporablja klerikalna stranka. Padla je marsikatera pikra beseda, tudi očitanj ni manjkalo, končno pa je izzvenelo le vse v en sam akord, da sta obe stranki edini
v tem, da je njih naloga nastopati složno proti klerikalni stranki. Kakšno bo to složno nastopanje, o tem govoriti že danes, bi bilo prezgodaj. Morda bosta korakale obe stranki ločeno, a planile nad sovraga v odločilnem trenotku skupno, ali pa bodo našli obojestranski volilci način, kako dosežejo pošten kompromis. Prvo se bo zgodilo gotovo v vseh onih slučajih, v katerih upa vsaka obeh strank zase na uspeh proti klerikalcem, v slučaju pa, ko niti socialno demokratični, niti narodno napredni stranki sami ne bo mogoče izvojevati zmage nad klerikalci, pa je pošten kompromis neizogibno potreben v interesu napredovanja.
Za predsednika shoda je bil izvoljen socialni demokrat g.
Podobnik.
Kot prvi govornik pa je nastopil urednik g.
Pust osi emšek,
ki se je bavil začetkom svojega govora z razmerjem delavstva in meščanskih slojev.
Danes in pri nas so razmere take, da morate meščanska stranka in stranka delavstva hoditi složno roko v roki proti skupnemu sovražniku klerikalizmu. Ta potreba ne obstoji samo v Ljubljani, ta potreba obstoji v celi naši deželi. Vse, kar misli in čuti napredno, sc mora najti v boju proti skupnemu sovražniku, klerikalizmu, ki grozi, da preplavi ne le deželo, marveč tudi mesta.
In ravno sedaj je napočil čas, ko morata urediti obe napredni stranki svoje korake proti skupnemu sovražniku.Načelna nasprotstva, ki nas raz-družujejo danes, nas bodo razdruže-vala tudi jutri, klub tem načelnim nasprotstvom pa je mogoče, da nas ravno sedanji čas najde združene v boju proti skupnemu sovražniku, združene, ne morda v eno stranko, marveč dogovorjene v postopanju proti skupnemu sovražniku. Niti ena, niti druga stranka pri takem dogovoru ne more ničesar izgubiti, marveč le pridobiti, ker je poraz klerikalne stranke potem neizogiben, med tem ko na« klerikalci, če nismo edini, morda vsakega posebej porazijo.
Govornik se ozira nato na zadnje občinske volitve v Ljubljani in dokazal, da so klerikalci s svojim volilnim redom in s pluralitetnim sistemom ubili v III. volilnem razredu
ljudsko voljo in ukradli socijalno-de-mokratični stranki vsaj dva mandata na korist Nemcev. Ta volilni red so skrpali klerikalci in vlada ga je potrdila samo za to, ker so upali, da spravijo na ta način ob moč vse one sloje, ki streme za napredkom. (Neki klerikalec, Oražem, sprevodnik južne železnice, ki se mu je poznalo, da ni ravno prevelik antialkoholik, tako, da ga je morala njegova, bolj razumna žena, spraviti domov.)
V Mostah se vrše najbrže kmalu po državn. volitvah volitev v občinski zastop. Sedaj pa stoji na čelu občine človek, pristaš one stranke, proti kateri morata obe stranki stopiti v neizprosen boj, človek, katerega vreči je cilj zastopnikov obeh nasprotnih strank v Mostah. Treba pa je za to kooperacije obeh naprednih strank. Če hočete iztrgati klerikalcem iz rok občinsko upravo, je neobhodno potrebno, da se narodno-na-predni in socialno demokratični elementi strnejo v trdno falango proti klerikalizmu, seveda tako, da niti ena niti druga stranka ne izgubi ničesar na svojem značaju. To moramo pred vsem imeti pred očmi, da bi vsak naprednjak in vsak socialni demokrat bil pravičnejši proti drugi napredni stranki kakor klerikalec. Vsakemu naprednjaku je ljubši socialni demokrat v občinskem zastopu in vsakemu socialnemu demokratu ljubši naprednjak kakor pa brezdomovinski klerikalec, ker vsi smo lahko prepričani, da bi ta ali oni veliko bolj skrbel za koristi občine, kakor pa klerikalec.
Nepostavno stanje v občini Moste vzdržuje deželni odbor in to zaradi tega, ker ve, da je razpoloženje tako, da je odklenkalo klerikalni samovladi, čim razpiše občinske volitve. Samo, da ostane na čelu občine klerikalen pristaš, zavlačuje deželni odbor občinske volitve. Pa še z drugimi sleparijami hodijo na dan. V volilnem imeniku je izpuščenih nad 200 volil-cev. Ali pa ve kdo, da je izpuščen le en sam klerikalec? (Glasno zanikanje na socijalno-demokratični in napredni strani). Izpuščeni pa so samo napredni elementi, socijalni demokrati in naprednjaki.
Zakon predpisuje, da se mora. reklamacijsko postopanje in rok za reklamacijsko postopanje javno razglasiti na občin, deski. Nobeden pa ni videl na občinski deski razglasa za reklamacijsko postopanje. (Burno pritrjevanje od obeh strani.) Pač je
nabit razglas, da se razpisujejo dr-žavnozborske volitve, razglas o re-klamacijskem postopanju pa ni nabit in ni bil nabit. Rok pa je med tem časom potekel z včerajšnim dnevoni.
Složnosti je treba med obema strankama, ki imata podobne interese, da premagamo klerikalnega zmaja, če se bomo pa med seboj prepirali, bo imel od tega korist le klerikalec.
Govornik opisuje potem gospodarstvo S. L. S. v deželnem zboru odkar je dobila večino, ter dokazuje, da nosi največ bremen indirektni davkoplačevalec. Bremena, ki jih bo nalagal cestni zakon in desetmilijonsko posojilo, bodo v pretežni večini nosili ravno ti sloji in ti sloji so iz večine pristaši socialne demokracije.
Ljubezen do trpečih in ljubezen do kmeta proglašajo klerikalci kot svoje načelo. To njih govorjenje pa zopet ni nič drugega, kakor velika sleparija, če bi bili Klerikalci res oni prijatelji kmetov, za katere se izdajajo, bi še lahko z njimi shajali, toda niti ni res. Oni so nasprotno najhujši sovražniki našega kmeta. Naš kmet je veliko, veliko bolj podoben delavcu. Pri nas nimamo onih velikih kmetovalcev kakor po drugih deželah, in popolnoma izg**ešeno je, če klerikalci na Dunaju delajo tako politiko kakor zastopniki veleagrareev. Naš kmet je izvečine majhen kmet in njegovi interesi so docela drugačni kakor interesi onih velikih agrarcev. Naš meščan, naš delavec, oba izhajata iz našega kmeta in to ravno vsled tega, ker je naš kmet majhen kmetovalec in ker ga rodna gruda več živi t i ne more.
Prehaja nato na militaristieno stran in na ono žalostno sloveče glasovanje dr. Šusteršiča za 320 milijonski kredit za nove vojne ladje.
V ljubljanski okolici se temu dr. Šusteršiču že maje njegov poslanski stolec in če smo napredni elementi pripravljeni in se zavedamo svoje moči, ga mu omajemo, da sfrči z njega. Toda ne udajmo se nikakemu optimizmu. Boj bo trd in ljut. Ni misli, da bi glasoval naprednjak s socialnim demokratom, ravno tako ni misli, da bi glasoval socialni demokrat z naprednjakom, toda že to bo veliko zadoščenje, če pride do ožje volitve. Kadar pa pride tako daleč, takrat ]>a vse, kar je napredno za onega kandidata, ki je protikleri-kalen. Vtem slučaju bomo hodili pač
LISTEK.
Skušnjave Tomaža Krmežljatika.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
Tomaž, že ves sestradan in oslabel, je bil sedaj prisiljen iti po zaslužku. Kruljenje njegovega želodca je prevpilo ljubezensko ječanje njegovega srca. Zastavil je pri hišni gospodinji zlato verižico, na kateri je gospa Ines nosila od škofa blagoslovljeni škapulir in se posvetil okrepčali ju svojega telesa. Med tem, ko je jedel in pil, je bežal njegov duh v bodočnost in delal nove načrte.
»Literatura ni nič, absolutno nič.« To je bil prvi sklep Tomažev. »Agent postanem, agent za vse, kar se bo dobilo.«
Njegov pogled je obvieel na lepaku, ki je visel na gostilniških vratih. V hipu je bil Tomaž na nogah.
»Kaj — Anton Zeleznik — moj dobrotnik — samostojni obrtniški kandidat za občinski svet — je-li mogoče!«
Pazljivo je prečital lepak od prve do zadnje črke in se ni mogel načuditi.
»Res je — kandidat je — Anton Zeleznik kandidat — to se mu bodo
smejali. In shod priredi — danes — ob petih popoldne na Virantovem vrtu. Pa če bi preklje padale z neba — ta shod moram videti.«
Sedel je zopet za mizo in jedel in pil dalje. Oslabel od stradanja ni nič zapazil, kako ga je vino vse bolj prevzemalo. Le nestrpno je gledal na veliko uro na steni in pil in pil.
Popoldne se je odpravil na Vi-rautov vrt. Hodil je z negotovimi koraki in vroče mu je bilo in ves vrtoglav je bil in neverjetno pogumen.
»Kaj bi onegavil,« je govoril polglasno. »Po shodu pojde Železni k s svojimi pristaši gotovo v krčmo — kar k njegovi ženi pojdem. Naj se zgodi kar hoče. Kaj pa je, če me ven vrže t Prava reč! Mene lxxio najbrž še mnogokrat ven vrgli tod in tod, naj se torej navadim.«
Virantov vrt je bil poln občinstva. Tomaž se je oziral po ljudeh, če je kje kak znanec, a je videl samo Ko-zoglava, ki je otepaval volilni golaž in pil, kakor bi imel gobo v trebuhu.
Tudi gospod Anton Zeleznik je bil že na bojišču, a ni bil ne tako rde-eeličen, ne tako vesel, kakor po navadi. Tomaž je vzlic svoji pijanosti spoznal, da utegne imeti gospod Zeleznik velike skrbi.
»Bog vedi ali se zopet boji kake preiskave ali pa ga je strah pred volilci.«
Tudi gospod Zeleznik je zapazil Tomaža in je prišel k njemu.
»Kod pa se skrivate?« je vprašal gospod Zeleznik. »Vaš boter vas išče po celem mestu, Natalija se joka, da ste zaradi nje v vodo skočili in rnoja žena tudi izprašuje po vas.«
»Bil sem bolan, da, in nesrečo sem imel,« se je izgovarjal Tomaž. »Sicer pa je gotovo literat Kozoglav pravil, kaj je bilo z menoj.«
»Nič ni pravil,« je dejal Zeleznik. »Ni pol ure tega, kar sem ga iz-praševal. Rekel je, da ste se Evrope naveličali. A to je postranska stvar. Nekaj bi vas rad prosil in če mi izkažete to uslugo, vam bom jako hvaležen.«
Ker je gospod Anton Zeleznik obenem pokazal svojo denarnico, je Tomaž umel, kako obliko zadobi Železni kova hvaležnost in je bil takoj pripravljen izkazati posestniku te obilne denarnice vsako uslugo.
Gospod Zeleznik je peljal Tomaža na kegljišče. Ker so zbrani volilci že postali nemirni in začeli klicati: »^Začnite — shod se mora vršiti,« je bil gospod Zeleznik hndo zbegan.
»Ljubi gospod Krmežljavček,« je rekel in stisnil Tomažu nekaj bankovcev v roke, »pomagajte mi iz zadrege. Vi ste pogumen človek. Glejte, naša stranka, veste, katoliška stranka, me je prisilila, da kandidiram. A na shod m prišli sami liberalci. Kamor pogledate, same liberalce vidite. Kozoglav mi je aieer spisal prav lop govor —• a liberalci me no boda po-
slušali. Smejali se mi bodo in norca se bodo iz mene delali in še ven me bodo vrgli. Prosim vas, pomagajte mi.«
»Ko bi le vedel kako,« je dejal Tomaž. »Povejte, kaj naj storim.«
»Storite kar hočete, samo da bo shod razgnan,« je prosil Tomaž. »Samo da nastane kraval in da meni ne bo treba govoriti. Jaz sem hvaležen Človek, gospod Krmežljavček, l>oste videli, da sem res hvaležen.«
Zopet je gospod Anton Zeleznik pokazal svojo denarnico in prosil tako nujno, da je Krmežljavček vse obljubil, dasi se mu je nekaj sanjalo, da se podaja v veliko nevarnost.
Zbrani volilci so med tem vse glasneje zahtevali, naj se shod začne. Tomaž je šel k Železnikov! mizi in je v največji naglici izpraznil nekaj kozarcev vina med tem, ko je neki mo-žiček z nožem trkal ob čašo in začel zahtevati mir.
»Otvarjam današnji shod,« je za-klical možiček s tankim ostrim glasom: »Vsi veste, čemu smo se danes zbrali...«
»Zahtevamo, da se voli predsednik,« je zaorilo po vrtu. »Vsak shod mora imeti predsednika.«
Gospod Zeleznik je bil ves bled in se je tresel kakor bilka. Držal je klobuk in dežnik v rokah in samo čakal, daj mu bo mogče »častno pobegniti.«
»Gospod Krmežljavček prosim vas... zdaj jo čas,«
Tomaž je splezal na svoj stol in je zavihtel svoj klobuk.
»Posluuuh,« je tulil tako glasno, da je vse preupil. »Posluuuh — mene volite za predsednika ali pa za poslanca. Boste videli, ves svet se vam bo čudil. Jaz imam po očetu žejo in po materi katoliško prepričanje in sam nisem nič prida človek. Mene volite.«
»Ven ž ujiin,« je zaoril mogočen bas. »Taki pobalini sploh nimajo nič iskati na shodih.«
»Ven ž njim,« se je oglasil mogočen zbor.
»Jaz kandidiram,« je vpil Tomaž, ki vsled pijanosti in razburjenosti sploh ni vedel kaj govori. »Če bom izvoljen, bom pred lagal, naj so v špehkamro postavi električen klavir, da zaprtim ne bo dolgčas. Da, in telefon bomo napeljali v spoved -niče .. .
»Ven ž njim, dol ga vrzite — nesramni pobalin — še volilee ni — še moker je za ušesi.« Tako je vpilo raz-Ijučeno občinstvo, a Tomaž je bil ves iz uma in je tulil, kakor bi mu zobe drli.
Tedaj pa so razjarjeni volilci začeli dvigati palice. Med liberalci in med klerikalci je nastal prepir. Hude besede so letele sem in tja in stoli so se začeli prikazovati v zraku. Tomaž pa je tulil in tulil in talil.
aasUa
Vsak svojo pot, udarili pa bomo klerikalce skupno.
Socialni demokrat gospod Hlebš
je nato ugovarjal g. Pustoslemšku v nekaterih točkah, na katere je le ta v kratkih besedah odgovarjal. Iz toga odgovora posnemamo le nekatere poglavitne točke.
Poslanec Rybaf v Trstu ki je tudi glasoval za vojaški kredit, ni izvoljen na naprednem programu in je sam vedno naglasa 1, da je izvoljen samo od narodnjakov v Trstu. Poslanec Rybaf pa tudi ni imel nikdar stika z narodno napredno stranko na Kranjskem, zato tudi prav nič odgovorna ni za njegovo glasovanje.
Očital je g. Hlebš napredni stranki obstrukeijo v deželnem zboru. Vsaka stranka pač zastopa svoja načela in se poslužuje takih sredstev, ki preprečijo uzakonitev takih zakonov, ki so v kvar njenim načelom. Ob->trukcija je bila le sredstvo samoobrambe in napredni poslanci niso bili v obstrukciji morda za prazen nič, marveč samo zato, ker so hoteli klerikalci vse meščanske sloje ogoljufati.
Bilo je še več replikacij, taiko glede volilnega reda, ko je 1.1906. napredni občinski svet hotel dati do tedaj brezpravnim slojem v IV. kuriji 6 mandatov, dočim so socijalni demokrati sedaj dobili samo en mandat. Vsaka stranka se izpreminja in se taora izpreminjati, če hoče iti z duhom časa. tudi napredna stranka se je izpopolnjevala in izpopolnjuje se I udi socijalnodemokratiČna stranka. Vsaka stranka pa ima tudi pravico 5>voje volilce seznaniti s svojimi kandidati.
Kot drugi govornik je nastopil gospod orofesor
Keisner,
ki je izražal začetkom svojega govora svoje zadovoljtsvo nad tem, da je ravno ta shod dokazal, da je med obema naprednima strankama mogoč >porazum, če bosta obe stranki ohranile tudi v naprej kot. svoje vrhovno načelo, v nasprotju s klerikalno >tranko, poštenje.
Soeialnodemokratična stranka ni izšla iz slovenskega naroda, ona je tudi stranka stanu, narodno-napred-na stranka pa je izšla iz slovenskega naroda. Program socialnodemokra-tične stranke je izšel iz velikih in-dustrialnih mest in so pri nas razširja v oni meri, kakor se razširja pri nas industrija. Narodno napredna -t ranka si je zapisala na svoj prapor pred vsem boj proti Nemcem, boj za narodnost in boj proti onim elementom, ki uničujejo napredek ljudstva, tedaj boj za narodnost in za duševno svobodo.
Pred tednom smo imeli vsi napredni sloji v Ljubljani velikansko šolo. Sami nismo poznali svojih vrst, ker pri volitvah ni bilo volilne obveznosti, klerikalci pa so računali na nezavednost žensk in okoličanov.
S. L. S. ni niti slovenska, niti ljudska stranka, ona zasleduje le skriti cilj zasužniti ljudstvo, da služi poneumnjeno in duševno zaostalo duhovščini. Proti nadvladi tega klerikalizma gre naš boj.
Socialni demokrat ima gotovo vsak ta cilj pred očmi, da izboljša sani sebi svoje gmotno stanje, ob 4'nempaima svoj pogled obrnjen tudi v bodočnost. Kakor gospodar, ki zasadi na svojem vrtu na svoja stara leta drevo, ne pričakuje sadov za sebe, marveč ima svoj pogled obrnjen v bodočnost in dela za svoje otroke in njih otroke, tako je delo tudi vseh nas. Prvo, na kar moramo gledati, je izobrazba.Ne samo boja za zvišanje plače, ne samo materialne strani in dobička ne smemo imeti pred očmi, marveč prva skrb nam mora biti, da zasiguramo tudi svojim otrokom boljšo bodočnost, kar pa dosežemo edino s tem, da jim nudimo več izobrazbe. Klerikalna stranka pa hoče tudi, da naj ostane naš človek neizobražen, ona hoče tedaj nazadovanje, lo pa samo zaradi tega, ker ve, da ji je odklenkalo za vselej, kakor hitro je ljudstvo doseglo gotovo stopnjo izobrazbe.
Ozira se nato na moščanske razmere in kritiku je tekom nadaljnega govora pristransko in strankarsko postopanje deželnega odbora. Deželni odbor je vendar institucija za celo deželo in pričakovati bi bilo, da je vsem deželanom enako pravičen, naš deželni odbor pa ima oči in srce samo za klerikalne namene, brez ozira na druge deželne potrebe. Deželni odbor pozna na prim. samo klerikalno ^Gospodarsko Zvezo« in je le njej žrtvoval ukradeni vseučiliški fond.
Zbrali smo se, ne da se spreobra-čamo, zbrali smo se, da se med seboj opozarjamo na nevarnost, ki preti našima strankama in da manifestiramo, da smo siti gospostva klerikalne stranke, da ji zakličemo:
doli z nepošteno stranko!
(Živahno odobravanje.)
Oglasil se je nato socialni demokrat g.
Petrič,
ki je pogreval nekatere fraze iz »Slovenca«. Poudarjal je, da gre v prvi vrsti za želodec.
Njemu je odgovarjal odvetniški kandidat g.
Lotrič,
ki se je v prvi vrsti bavil z meščanskimi razmerami ter priporočal za občinske volitve v Mostah kompromis obeh naprednih strank, pošten kompromis, kakršen je dovoljen tudi socialnodemokratični stranki.
Govorila sta nato še enkrat gg. Hlebš in Pust os lem šek, nakar je zaključil Podobnik ta nad vse pričakovanje sijajno uspeli manifestacijski
shod naprednega mišljenja,
ki daje za Moste in za ljubljansko okolico najlepše nade na boljšo prihodnost že v najbližjih dneh in na poraz klerikalne hidre.
Politična Kronika.
Gledališka predstava, ki se javnosti predstavlja z novim vojaškim kazenskim procesom in v kateri je baron Bienerth prevzel vlogo premaganega junaka, v soboto še ni bila končana. Avstrijski ministrski predsednik se še vedno bojuje in povzema vse mogoče, da bi bil poraz gotov. Demisije pa vendar noče podati. V soboto se pravzaprav skupna konferenca obeh vlad ni vršila. Vsled tega je moral pa vojni minister baron Schonaih na sceno, skoraj gotovo samo za to, da krije barona Bienertha. Vladni listi se na vso mopročo načine trudijo, da bi konstruirali nova nesporazumijeuja, težkoče in razpore, in poročajo, da je moral baron Sehonaich včeraj iti v Schonbrunn, da mu pove cesar svoje mnenje o nekaterih podrobnostih, ki se baje tičejo pred vsem Bosne in Hercegovine in pa tekstiranja zakona. Po avdijenci se je podal vojni minister v ogrsko ministrstvo, kjer je imel posvetovanje z grofom K h n e -n o m - H e d e r v a r y j e m , na kar e odšel k baronu Bienerth u , s katerim se je dogovoril, da se bodo naslednjega dne nadaljevala skupna posvetovanja. V soboto popoldne oh petih se je sešel avstrijski ministrski svet, ki je trajal čez dve uri. Gotovo ^e ni, kdaj bo cela igra končana. Da bi pa baron Bienerth ^nesel lavori-ke, to se gotovo ne zgodi.
»Hamburger Nachriehten« prinašajo vest, da je že definitivno odločeno, da grof Aehrenthal odstopi. Poslednji žebelj za njegovo rakev je bila ona navdušenost, s katero je grof Aehrenthal deloval na to. da bi se srbski kralj Peter sešel s cesarjem Francem Jožefom I., pri čemur pa niti mislil ni, da s tem pripravlja stvar, ki postane v svojih posledicah našemu vladarju neprijetna. Prvi žebelj in sicer največji, ki je že sam na sebi zadoščal, je bilo sodelovanje grofa Aehrenthala pri zagrebškem in dunajskem procesu in pa dokaz, da se je s ponarejenimi brzojavkami in drugimi listinami proizvajala malo dostojna igra. Grof Aehrenthal odstopi že v najbližjih, tednih in danes se zagotavlja z vso gotovostjo, da se z dopusta ne vrne več v svoj urad.
*
Mohamedanski slušatelji dunajskega vseučilišča so objavili v sarajevskem časopisu »Samouprava« izjavo, v kateri protestirajo proti na-ziranju, kakor da bi hoteli bosanski mohamedanci delovati s katoliškimi Hrvati za trializem.
•
Petrogradska »Rječ« piše o i n-špekcijskem potovanju ruskega vojnega ministra: Minister odpotuje v ozemlje, ki bi postalo v slučaju napada Kitajcev bojišče. Veliko vlogo bo igralo amur-sko ozemlje in severno Mandžursko. Kitajska armada bi lahko iz Girina dospela v par dneh v južni Usuri, kjer Rusija nima nikakršnih trdnjav in kjer so ruski polki oddaljeni drug od drugega 180 kilometrov. Sovražnik bi prav lahko prerušil zveze med posameznimi ruskimi posadkami! Vsled obsežne špionaže pozna Kitajska prav dobro vso vojno silo Rusije. — V Kantonu so revolucionarji zažgali palačo podkraljevo, 50 hiš in pomorili 70 vojakov podkraljeve straže. Zveza Kantona s Hongkon-gom s pomočjo parnikov je začasno prerušena. Predsednik odbora province Hupe se je odpeljal v Peking, da zahteva sklicanje izvanrednoga zborovanja ustavne stranke, da se posvetujejo o situaciji na Kitajskem. Prebivalstvo ga je v slavnostnem sprevodu spremilo na kolodvor. ~ Japonski listi poročajo, da je Japonsko ponudilo kitajski vladi svojo pomoč v denarnih vprašanjih. Kitajska si je pred nedavnim časom izposodila v Severni Ameriki denar v mand-žurske svrhe, ker je vzbudilo na Japonskem nevoljo. Japonci žele, da se
iz jušne Mandžurije  odstranijo vsi
nejaponski interesenti, pred vsem Američani. Če kitajska ne sprejme japonske ponudbe, tedaj menijo, da bo Japonska začela groziti Kitajski z vojno. Japonsko hoče kolikor mogoče iztisniti iz Kitajske.
s s
Ne le Nemčija, temveč tudi Avstro - Ogrska in Italija sta napram
Franciji izjavili, da francosko-š p a n sik a e k s p ed i c i j a v P e z ne sme imeti nikakih drugih smotrov, nego napraviti mir in red. Vse tri velevlasti so izrekle svoje pomisleke zoper francosko politiko na Maroškem.
Štajersko.
Klerikalci izrabljajo gospodarske zavode v političnem boju. V »Slovenskem Gospodarju« čitamo številko za številko, da lazi z narodnim denarjem za zadružno delovanje plačani »nad-revizor<( Pušenja k po političnih shodih in seje med kmečkim ljudstvom prepir in sovraštvo v času, ko je tako hudo ogrožen ves naš narodni kredit in ko bi morali enotno delati na to, da si kolikor mogoče opomoremo. Tako je nastopil ta človek zadnjo nedeljo v ptujskem okraju proti dr. Ploju na način, ki se ga mora kar najostreje obsojati. In še več; ne le uradniki klerikalne ljubljanske zadružne zveze hajskajo pri nas na političnih shodih (Pušenjak in Traven), velo občni zbori kmečkih hranilnic in posojilnic se združujejo s klerikalnimi volilnimi shodi. Ali imajo kmečke hranilnice in posojilnice * naloge klerikalnih političnih društev? Dosedaj imamo v tem oziru dva slučaja: Sv. Bolfank v Slov. goricah in Laški trg. To ste povrh tega mali in slabi posojilnici, zlasti v Lašlkem trgu bi lahko vedeli, kako sila nevarno je se spuščati v politične špekulacije z denarnim zavodom, ki je komaj še le prebolel težko krizo. Ali ne bo posegla tu vmes politična oblast in »Splošna zveza avstr. kmetijskih zadrug na Dunaju?« Protestiramo dalje najodločnejše, da bi hodil po klerikalnih shodih hujskat poslovodja mariborske zadruge za vnovčevanje živine, neki Zebot. Tega človeka vzdržuje država s podporami za delo, le pa za hujskarijo. Končno še izražamo svoje začudenje nad tem, da bode govoril vladni komisar za agrarne operacije Sima-Gall dne 7. maj-nika v Brežicah na shodu, ki ne bode služil nič drugemu ko za agitacijo kandidatu ene slovenske stranke, dr. Benkoviču. Tudi g. Sima-Gall je vladni uradnik in mora biti kot tak nepristransk, ne pa posreden agito-tor za klerikalce. Pozivamo vse politične faktorje na Sp. Štajerju, da se tem našim protestom pridružijo!
Le počasi — medved je še v planini! V »Slov. Gosp.« čitamo neko zahvalo, katero je sklenil gornjegrajski okrajni zastop bivšemu poslancu dr. Verstovšku »za vso skrb in sodelovanje« v korist okraja. Obenem se tega gospoda naproša naj bi tudi v prihodnje ne odtegnil svoje »vplivne« pomoči okraju. — Cela ta zahvala je maslo mlajšega Turnšeka. Ta gospod 'e namreč prinesel gornjegrajsk. okr. zastopu vest, da mu je povedal dr. Verstovšek, naj bi prosili pri splošni zavarovalnici v Gradcu proti nezgodam za posojilo 200.000 K, ki bi ga dobili tam po 4V4%; ker ima okraj sedaj posojila po 5%, bi se s tem precej prihranilo. Okrajni zastop je sedaj vložil prošnjo za posojilo, o katerem se še ne ve, če ga tudi dobi; obenem je pa sklenil bobnečo zahvalo Verstovšku, ki posojila — ni izposlo-val in ga na — njegovo priprošnjo tudi nikdo ne bode dal. Najlepše bo, če bodo preurni gornjegrajski okr. zastopniki s prošnjo in zahvalo pošteno — obsedeli. Sploh pa ne bi bila nobena zasluga temveč navadna dolžnost Verstovškova, da bi se za lepe desetake nezasluženih dijet malo potrudil za okraj, ki mu je pripomogel do mandata in ki je glede svojih bremen zares olajšave potreben.
Uradniške spremembe pri Južni železnici na Štajerskem. Na novo so sprejeti železniški aspiranti: Franc Gorše,- Trbovlje, Edvard Grah, Ruše in Leopold Loigsre, Št. Jur. — Predstavljen je asistent Peter Schneider iz Špitala v Vuhred in Hektor Palese iz Vuhreda v Špital, aspirant Adolf Pulko iz Laškega trga v Špilfeld in asistent Janez Ruppe iz Grobeinega v Donawitz.
Občinska naklada na pivo. Štajerski deželni odbor je dovolil občini Sp. Poljskava pobiranje občinske naklade 50 v na vsak hektoliter piva, ki se stoči v občini.
Iz Celja. Klub napr. slov. akademikov v Celju je sklenil na svojem izvanrednem občnem zboru dne 22.. aprila prirediti na predlog tovariša predsednika meseca septembra ali oktobra veliko ljudsko slavnost, na katero še sedaj opozarjamo in prosimo bližnja društva, da se blagovolijo na to ozirati.
Ii Maribora« Odbor za veliko Ciril - Metodovo slavnost ne zboruje za naprej več ob četrtkih, temveč vsaki torek. Prihodnja tak« seja se vrši v torek, 9. maja ob osmih zvečer v restavraciji »Nar. doma«. V sredo, 3. t. m. imaj a sejo samo dame, da se dogovore radi kostumov in lišpanja posameznih šotorov. Pri tej priliki opozarjamo cenjene rodoljube iz okolice, ki bi bili nripravljeni sodelovati na kakisibodi način pri tej slavnosti, da se o pravem času prijavijo, eventuel-no udeležijo prihodnje odbor ove seje. C M. podružnici.
Drobne novice. Obesil s o je v Pobrežu pri Mariboru bivši zavirač Južne železnice Ivan Plečko. Vzrok je neznan. — Dedno plemstvo je podelil cesar štaj. dež. poslancu Rudolsu pl. Mayr - Melnhofu. — Hude posledice pretepa. Andreja Kompana iz Pes je vasi pri Velenju sta dva kmečka fanta vrgla na tla in tako strahovito pretepla, da je nekaj dni kasneje umrl. — Zgorela je 24. aprila ponoči koča posestnika Janeza Kotnika v šoštanjski opolici. Posestnik ni bil zavarovan. Zažgala je hudobna roka.
KoroJRo.
Tarifna pogodba mizarskih pomočnikov. 23. aprila so končali mizarski pomočniki in mojstri v Celovcu svoja pogajanja glede tarifa. V tej pogodbi dobe pomočniki prav znatne prednosti. Delavni čas bo odslej znašal 9 ur na dan, ob sobotah pa 8 ur. Ure pa se določijo na sledeč način: po leti od 7. zjutraj do 12. opoldan in od polu 2. popoldan do polu 6. zvečer. V zimskih mesecih se razteza delavni čas od polu 8. zjutraj do 12. opoldan in od polu 2. do 6. zvečer. Ob sobotoh končajo delo v 5. popoldan. Skupno znaša delavni čas na teden 53 ur. Delavni čas se je tedaj skrčil na teden za 3 ure. Najnižje plače so določili sledeče: prvo pomočniško leto 35 v, drugo do peto pomočniško leto 40 v in po petem pomočniškem letu 45 v za uro. Do sedaj je znašala plača za uro 30 v oziroma 35 v. Tudi razsodišče, obstoječe iz 3 mojstrov in 3 pomočnikov, je bilo ustanovljeno.
Primorko*
Dr. Defranceschi v Gorici. Vsa Gorica je edina v slavi dr. Defranceschi ja, ki ga je nevedni in s slepoto udarjeni kranjski deželni odbor pregnal iz naše dežele. Vsi listi so polni uprav čudežnih operacij, ker ljudje v Gorici doslej še niso imeli prilike občudovati prave umetniške zdravnikove roke. Želimo g. Defranceschiju kar največjega uspeha!
Goriški šolski svet, laška ekspozitura. Razpisano je bilo mesto c. kr. učitelja v Gorici. Oglasila sta se dva prosilca in sicer Slovenec s kvalifikacijo in Italijan brez kvalifikacije. Šolski referent Prinzig se je z vso silo potegnil za Italijana in njemu je pritegnil tudi nadzornik Hauer, Gregorčič pa je seveda ponižno prikimal. Toda glej ga spaka, goriški šolski svet je obračal, naučno ministrstvo pa je obrnilo. Klub temu, da so se za Laha potegovali tudi laški poslanci, je bil imenovan Slovenec.
Cerkev v Rihembergu. V Rihem-bergu je pridigal Štrancar, da naj rihemberško starešinstvo takoj začne graditi novo cerkev, ki bi stala samo malenkost 200.000 K. Po iznebil se je tudi zelo pametne, zaradi katere so mu Rihemberžani tako hvaležni, da njegovega imena ne morejo izgovoriti brez zaničevanja. Rekel je dobesedno: »Saj ne boste plačevali samo vi. temveč tudi vaši potomci...« Lepa tolažba to, da bodo nas Rihember-žane, če bi bili res tako zabiti, da sedemo Štrancarjn na limanice, naši otroci še v grobu preklinjali. To pa se gotovo zgodi, če se zakopljerao čez ušesa v dolgove, ki jih treba ni. Štrancar nima otrok, ki bi ga preklinjali, ker jim ni vedel zagotoviti boljše bodočnosti, zato naj le dela na svojo roko in na svojo odgovornost, nas pa naj pusti pri miru, sicer utegne zagrmeti, da bo joj!
Srečni Dornberg. Za župnega upravitelja v Dornbergu je imenovan tamošnji kaplan Mihael Trošt.
Umrl je v Trstu v starosti 69 let gospod Ivan Lisec, vpokojeni nadzornik c. kr. priv. južne železnice. Pokojnik je pred leti služboval tudi v Ljubljani in je bil v vseh krogih zaradi svojega koncilijantnega značaja visoko čislan. Bodi blagemu narodnjaku prijazen spomin.
Od c. kr. orožništva, Ritmojster Fran Rupnik orožniškega poveljni-štva št. 3 v Inomostu je imenovan za majorja in premeščen k orožniškemu poveljništvu št. 7. v Trstu.
Deficit gledališča »Verdi« v Trstu. Gledališče »Verdi« v Trstu izkazuje 54.000 K primanjkljaja in to v prvi vrsti zaradi previsokih gaz najetim umetnikom in pa, kakor pravi »Piccolo«, zaradi raznih nerodnosti vodstva.
Samomor. Iz neznanega vzroka se je obesil predvčerajšnjem zjutraj 281etni postresček Romul Kerkič na podboju vrat, ki vodijo v njegovo stanovanje v ulici Madonnina št. 9. v Trstu. Domači pa so to zapazili, £u odrezali in prepeljali v bolnišnico, kjer je nesrečnež popoldne umrl.
Za prodajalce gob. Tržaško na-mestništvo razglaša, da smejo okoličani tekom sezone prodajati gobe samo v ulici Sv. Zaharije. Kdor hi s« protivil tej odredbi, temu se zaplenijo gobe in mora plačati poleg tega še do 100 K globe, oziroma bo obsojen na 10 dni zapora.
Uboj v zloglasni hiši. V neko zloglasno hišo v Trstu so prišli v petek po noči Ivan Cassegou, natakar v gostilni »Al Fornaretto< v ulici Punta del Forno, Anton Maraspin, delavec v ladjedelnici, stanujoč v ulici del Toro št. 11 in Humb^rt Rigotti pomočnik, stanujoč v ulici Riborgo. Ko so bili prijatelji v omenjeni hiši, se je začel med njimi zaradi prostitutke Asunte Michelin iz Vidma prepir, kateremu je kmalu sledil pretep. Zlasti Maraspin in Rigotti sta se pre-tepavala na stopnišču, naenkrat pa se je Rigotti zgrudil zaboden v trebuh po stopnicah, med tem ko je Maraspin pobegnil. Na Vpitje Žensk pa so pritekli redarji in Maraspina ujeli in aretirali. Rigotti ja pa ki je imel dve težki rani v trebuhu, da so mu čeva visela ven so prepeljali v bolnišnico, kjer je klub takoj opravljeni operaciji umrl že čez nekaj ur.
Kandidature v Dalmaciji. Dalmatinski Srbi nameravajo postaviti dva kandidata in sicer dr. Baljaka in dr. Vukotiča.
pozor, somišljeniki,
na državnoztte volite imenike!
Volilni imeniki za državnozborske volitve v Ljubljani so skrafno pomanjkljivo sestavljeni: NebroJ naših somišljenikov je izpuščenih.
Zato pozivamo nnjno vse naše somišljenike, naj nemudoma pregledalo volilne imenike in se prepričajo, ako niso izpuščeni.
Volilni  imeniki  so razpoloženi na magistratu in v pisarni narodno napredne stranke v Dolenčevi hiši v WoIfovi nlici.
Somišljeniki, storite svojo dolinost pravočasno, da ne izgubite svoje volilne pravice I
Dnevne vesti.
-f-Klerikalni protest proti občinskim volitvam ljubljanskim. Zadnji dan minolega tedna so klerikalci vložili pri deželni vladi svoj protest proti občinskim volitvam.   Ta ugovor utemeljujejo s tem, da   so občinske volitve neveljavne, ker so bili volilni zavitki prozorni in ker   so   se pred ženskim voliščem zgodile demonstracije. Ugovor klerikalne stranke je ne* umnost in prav nič drugega. Volilne zavitke je izdala vlada in ta gotovo ni izdala zavitkov, ki bi nasprotovali postavi. Kar se pa tiče »demonstracij« — če se morejo tiste otročarije sploh imenovati demonstracije -se te zgodile pred volilnim lokalom in niso čisto nič vplivale na izid volitev. Sicer pa niso provzročili nemire in nerode   naprednjaki, marveč klerikalci. Naprednjaki in Nemci so šli na deželno vlado protestirat proti klerikalnim nasilnostim in naprednjaki in Nemci so zahtevali, naj pošlje vlada orožnike, da bodo volilke varovali pred klerikalci. Vlada je tudi na željo naprednjakov in Nemcev poslala orožnike   proti klerikalcem in je torej z oboroženo   silo morala klerikalce ugnati. Zdaj pa govore ti isti   klerikalci   o demonstracijah! Klerikalni   protest proti občinskim volitvam seveda ne more imeti prav nobenega uspeha,   kajti od cesarja sankcijonirani zakoni vendar niso izdani, da bi jih vlada rabila za kloset ni papir, nego da se po njih ravna. More se iti le za to, v katerem času bo vlada zavrnila klerikalni protest Da je protest   popolnoma neuteme ljen, to je jasno. Vlada pa lahko re šitev zavleče. V klerikalnih krogih se govori, da je med baronom Sehwar zem in med dr. Šusteršičem že skle njen dogovor, da bo vlada rešitev kle rikalnega rekurza zavlekla čez dr žavnozborsko volitev. Da bi tako po polnoma nepostavno zavlačevanje i_e ostalo brez konsekvenc, to se pač ob sebi umeje.
t Blazna togota dr. Šusteršiča Zdaj ko imamo Črno na belem prer1 seboj govor, ki ga je govoril dr. Šu steršic na ženskem shodu v Unionu zdaj šele vidimo v polnem obsegu iako strahovit udarec za klerikalce po meni narodnonapredna zmaga pr' občinskih volitvah 23. aprila« Kar y govoril dr. Šusteršič na tem shodu to ni več govor, nego brezumno in ljenje  človeka,   ki se mu je hipu*
33
zmešalo. So ljudje, ki svoje besnoeti ne trna jo krotiti, ki jih besnost tako prevzame, da ne vedo kaj delajo in Isej govore. Tako je bilo z dr. Shi-»tsršioem. Kar je govoril dr. Šueter-iie na ženskem shodu, priča le eno, da je bil v tisti vri zrel za prisilni jopic. Ta Šustereičeva besnost kaže, kako strašno ga je zadel poraz dne 23. aprila. Ne čudimo se temni Mož je res mislil in je bil prepričan, da zmagajo klerikalci pri obč. volitvah in, da dobi našo ubogo Ljubljano v svoje kremplje. V ta namen je kil prikrojen novi obč. volilni red, to je dr. Šu^teršič kot popolnoma gotovo stvar dopovedoval baronu Scbwarzu, ministru Hardtlu in ministrskemu predsedniku Bienerthu. In vse se je izkazalo kot neresnično in dr. Šu« stenic ni samo tepen, nego tudi blamiran. Povrh se pa zaveda, da bo po-raa klerikalcev pri obč. volitvah ljubljanskih uplival na vse letošnje volitve na Kranjskem. Ze zdaj je videti, kako se začenjajo po celi deželi jribati napredne sile, kako se povsod kažejo znaki novega življenja in to ga navdaja s strahom in i jezo in to vse skupaj je storile, da se mu je na renskem shodu zmešalo. Samo z motenim duševnim ravnotežjem se da spraviti ono totalno blazno razhajanje, s katerim se je dr. Šusteršič na renskem shodu tako nesmrtno osme-šil, da ga še njegovi najožji somi Mljeli iki nič ne opravičujejo, nego le sodijo, da ni vedel kaj govori.
-f- Klerikalna stranka spušča sedaj vse strele svoje temue jeze na dr. Tavčarja. Kolikor so napi ju vali in nalili gnojnice na omenjenega mož;«, o tem pričujejo vse številke »Slovenca* zadnjih dveh mesecev. Kolikor se je v teh številkah radi dr. Tavčarja napisalo najnesTamnejših neresnic, vse to bo še čez stoletja glasao govorilo. kčLko je poulični ta list zastopal nadela katoliške vero v leieli. Vendar pa sino prepričani, da <e dr. Tavčar za vse te napade prav čisto nič ne briga. Ce vprašate dr. Šusteršiča. ki se časih dela. kakor bi um presedale podlosti > Slovenca«, sedaj zavije oči rekoč: »Slovenec« ni glasilo moje stranke, me torej nič ne briga, kar piše. - - Ako se pa dr. Tavčar hoče glede našega lista postaviti na isto stališče, potem tnlitn Šuklje in Šusteršič, kakor da sta ravnokar zbesnela. Dr. Tavčar pa \ zlie temu odklanja vsako odgovornost radi ljubljanskih nun in to v vsakem oziru. Dr. Tavčarju nune niso ničesar storile, a tudi on tem nunam še nikdar ničesar zalega ni storil. Radi njega omenjene nune lahko volijo, kjer hočejo, in če se jim zljubi lahko še celo za vsako volitev agiti-r*ajo. Naravnost, otročje pa je, kar pišejo klerikalci o dr. Tavčarjevem župausnvu«. Pooblaščeni smo izjaviti, da se dr. Tavčar za županstvo Tisto nič ne trga in da je že na mero-dajnem mestu izjavil, če žele višji krogi, da postane g. Ivan Štete župan ljubljanski, da jim ga privošči v božjem imenu. Sicer je nekolika smešno, dn bi mm* diktirale Ljubljani župana, a če drugače ni — radi Hr. Tavčarja ga lahko diktirajo.
-j- Strah pred občinskimi volitvami. Na£ vladika tir. Jeglič Bona-venfura je prav dobro vedel, kakšno j>rotiversko dejanje je izvršil s tem, da je prisilil v samostanu zaprte nune na javna volišča, ker jim j<"* izvo-jeval papeževo dispenzo. Kakor pozi-^iilec, ki do vrsi vsi zločin pobegne in se skriva v gozdeh in neobljudenik *rajih, lato je odpotoval tudi naš najvieji duŽni pastir iz LjublJAnc, ker se je bal ljudske nevolja! Kakor .te poročal njegov organ, se je napotil u as škotf v Jeruzalem in v sveto deželo sploh. Želimo mu iz vsega srca srečno potovanje in pa da bi se v sve-tih krajih zavedal vseh onih krivic, ivi jih je prizadel svojemu revnemu narodu ter naj bi se res skesan in spokorjen vrnil v nesrečno svojo domovino. Piat!
4- Gospod dr. Papež, odvetnik v Ljubljani je dr. Tavčarju podal možato besedo, da ni v nikaki zvezi 9 Slovenoevo« notico. »Dr. Tavčar v disciplinarni preiskavi«. Radi tega obžalujemo vse napade na g. dr. Papeža, ter jih preklicu jemo.
-f- Fiat volnntas eius! V »Slovencu«, štev. 96. in 97. letos piše g. dr. L. listek z naslovom: »Nem hlapec« iz stare poljske zgodovine. Popisuje se zadnji nastop nadškofa Stanislava s poljskim mogočnim kraljem Boleslavom. — Nadškof je nastopil proti svojemu kralju in svojemu narodu sovražno, kajti kralj >am mu je zagrozil: »Osramotil si kraljevo visokost, zato moraš poginiti; to prisegam pri moji kroni in kraljestvo, jaz Boleslav kralj!« In jek ljudstva je bil: »Poginiti mora — smrt izdajici!« je klicalo sto glasov! Kako pa se dobro godi našim narodovim izdajicom, našim klerikalcem? Ali naj tudi naše ljudstvo ponavlja klic poljskih veljakov: »Poginiti morajo — smrt izdajicam!?«
-j- Kulturno delovanje ljubljanskih UršulinJt osvetljuje naslednji spomin stare Ljubljančanke,   ki je
hodila pred 65 lati k njim v šolo. Takrat je vihtela v njenem razradu čr-tolnik ra. Mihela, velika huda ženska moškega obraza. Gorje prstom, po katerih je podal! Posebno piko je imela na deklice iz krakovekeara in trnovskega predmestja. Kričala je večkrat nad njimi: »Krakovske pre-siee, solato pojdite prodajat; kaj boste v šolo hodile!«
+ Kje je itedrga? To vprašanje stavimo na onega »kotitelja slavne sodrge« v Ljubljani, ki piše zadnje easo najbolj besne in sramoteče Članke v škofovem glasilu »Slovencu«! Ali so sodrga oni pošteni, zavedni, nekateri tudi že osiveli značajni ljubljanski mesčanje in vse časti in spoštovanja vredne meščanke, ki so mirno in dostojno vršili svojo narodno dolžnost ter z glasovnico v roki oddali glas onim možem, koje smatrajo sposobnim za častna in brezplačna mesta v občinskem svetu — ali je pa sodrga ona 3000 glav broječa masa iz tukajšnje tobačne tovarne, katerih niti petina nima volilne pravice? Odgovorite na to!
-f Iz brloga klerikalne mularije. Ob mestnih volitvah je ozmerjal klerikalec trnovski, ki nosi med somišljeniki »mitro«, opravičenega volil-ca g. župnika Berceta z besedami: »Zavožen far!« Ta izrek je takoj likvidiral prisotni narodnjak s tako simpatično zaušnico, da jo birmanec lahko da fotografirati. Mi ta čin klerikalne mularije samo registriramo.
+ Z u n ionskega shoda. Neka priletna in vseskozi poštena ženska, ki ne zna ne br;iti ne pisati, nam je pripovedovala: *Ko sem zadnji četrtek prišla po svojih opravkih v Ljubljano, me je sestrična, pri kateri sem prenočila, spravila zvečer v Union na »katoliški« shod. Mislila sera, da bom cula kako lepo pridigo. Kako pa se začudim, ko se prikaže na odru človek, ki je po mojem mnenju pridrvel naravnost iz gostilne in tako grdo kričal in obsipal neke ljudi, ki pa jih ni bilo notri, s tako ostudnimi in grdimi priimki, da me je sram te psovke pred vami ponoviti. Ženske pa, ki so bile rz neznanih vzrokov silno razburjene, so ploskale, pljuvale, vpile živ jo ter se sploh obnašale kakor bi znorele. Jej, jej, potem pa pravijo, da so ti ljudje »katoliški«. Brez komentarja.
-f- Kako klerikalci ljudstvo de-moralizirajo. Včeraj popoldne se je na Turjaškem trgu zgodil velekarak-terisličen prizorček. Srečali sta se dve služkinji. Prva je rekla, da gre v cerkev. Tedaj pa se je druga na vso moč začudila in je vzkliknila: »Kaj boš v cerkev hm: Ha. saj so vollt^/e že končane.« Tako daleč so torej pripravili klerikalci i>reproste ljudi, da jim je cerkev in molitev samo se pripomoček za volitve. V cerkev hodijo le zaradi volitev in zaradi ničesar drugega. To bo soveda obrodilo prav primerne sadove!
— Poset srbskih profesorjev v Ljubljani. V soboto dopoldne so srbski profesorji, razdeljeni v več oddelkov, prisostvovali pouku na I. in II. državni gimnaziji, na učiteljišču in mestnem dekliškem liceju. Na vseh zavodih so jih sprejeli ravnatelji ter jih iskreno pozdravili. Kolikor smo informirani, so se srbski profesorji zelo pohvalno izrazili o naših učnih zavodih in pedagoških spodobnostih učnih naših moči. Po hnspitaciji so si srbski gostje ogledali deželni muzej, ki jim je tako po svoji lepi ureditvi, kakor zlasti po bogastvu krasnih zbirk izredno ugajal in imponirah Iz muzeja so se napotili v »Narodni dom«, kjer jih je zlasti zanimala ureditev sokolske telovadnice in pisarna naše šolske družbe. Popoldne ob 1. je bil na čast srbskim gostom banket v veliki dvorani hotela »Tivoli«. Med banketom je igrala godba »Slovenske Filharmonije^. Pripominjamo da so se banketa tudi udeležili: dr. Lovro Požar, ravnatelj I. državne gimnazije, dr. Janko B e z j a k, ravnatelj II. državne gimnazije, in J. M a -chf r,ravnatelj mestnega dekliškega liceja. Kolo napitnic je otvoril predsednik dr. Fran 11 e Š i č, ki je v iskrenih besedah pozdravljal srbske goste ter proslavljal hrvaško - srbsko - slovensko kulturno vzajemnost. Profesor dr. Štefanovi č je v imenu srbskih profesorjev v vznesenem govoru napil slovenskim tovarišem. Predsednik »Glasbene Matice« dr. V 1 a d i m i r R a v n i h a r je naglasa 1 veliko važnost vzajemnega kulturnega dela ter nazdravil srbskim profesorjem kot pravim kulturnim pijonirjem. Ravnatelj I. gimnazije v Belgradu, Sava Antono-v i č je proslavljal Slovence kot marljive delavce na kulturnem polju ter napil slovenskemu narodu. Tvorni-čar Dragotin Hribar je izrekel željo, naj bi profesorji pri vzgoji mladine skrbeli tudi za gospodarsko izobrazbo, ki je predpogoj vsakega uspešnega razvoja. Profesor Mili-voj Popović, bivši načelnik ministrstva prosvete, je naglašal, da bodo srbski profesorji ponesli najlepše spomine na Ljubljano in Slovence domov v Srbijo ter v imena svojih tovarišev povabil slovenske profesor-
je, da posetijo Belgrad ter se na licu mosta ponos o srbskih kulturnih razmerah in napravah. Profesor Josip W e s t e r je analiziral kulturne stike med Slovenci in Srbi, počenši od Kopitarja in Vuka Karadžica pa do današnjih dni ter nazdravil slovensko - srbskemu bratstvu. Tajnik društva srbskih profesorjev dr. K o -stić je slavil Slovence kot velekul-turen narod ter se v imenu svojih tovarišev zahvaljeval na bratskem sprejemu in gostoljubnosti s strani slovenskih profesorjev. Urednik P u -stoslemšek je naglašal, da je zbližanje slovanskih narodov na jugu mogoče edino na kulturnem polju, pri čemer pa mora biti izločena vsaka politika, ter nazdravil srbskim profesorjem kot delavcem na kulturnem poprišču. Po končanem banketu so se srbski gostje v spremstvu svojih slovenskih tovarišev napotili na Rožnik, kjer se niso mogli dovolj nadiviti prekrasnemu razgledu na ljubljansko polje in na snežne vrhove Karavank in Savinskih Alp. Ob 8. zvečer je bil v hotelu »Tivoli« poslovilni prijateljski sestanek, pri katerem je svirala godba »Slovenske Filharmonije«. Tega sestanka se je udeležil tudi gosp. deželni poslanec in deželni odbornik dr. I v a n T a v -č a r z gospo soprogo. Poleg godbe je skrbel za zabavo kvartet gosp. prof. dr. Rozine. V imenu srbskih profesorjev je govoril Jarema Ž i v a -novic, ki je naglašal potrebo kulturne vzajemnosti srbsko - slovenske ter v slovo izrekel nado, da se bodo započeti stiki med srbskimi in slovenskimi profesorji poglobili in oja-čili na korist enokrvnih narodov slovenskega in srbskega. V imenu slovenskih profesorjev se je od srbskih gostov poslovil dr. 11 e š i c , kličoo jim: na skorajšnje svidenje. Srbski gostje so se včeraj zjutraj ob pol 6. odpeljali z brzovlakom v Postojno, da si ogledajo sloveeo Postojnsko jamo. Na kolodvoru so se poslovili od jih predsednik »Društva slovenskih profesorjev« dr. Žmavc, dr. Ilešič in več ostalih slovenskih profesorjev. Iz Postojne so se srbski profesorji odpeljali na Reko, odkoder se naravnost vrnejo v svojo domovino. Nadejamo se. da poneso najlepše spomine na ure, prežite na Slovenskem, da si jih ob skromnih naših razmerah nismo mogli sprejeti tako, kakor bi mi radi, in kakor bi oni kot zaslužni pi-jonirji kulture zaslužili.
— Jurjevanje na ljubljanskem gradu. Stara, pozabijenju iztrgana navada Ljubljančanov, je tudi včeraj privabila na tisoče in tisoče občinstva na stari naš ljubljanski grad. Sv. Peter, ki je takrat pogledal skozi.nebeško linico na Ljubljano, se je sicer parkrat zasolzil, ko je videl zavist in jezo v srcu naših klerikalcev, sv. Juri pa ga je najbrže potolažil. »Saj ne vedo, kaj delajo,« mu je rekel in ga potrkal po rami. »Moje Ljubljančane tako za norce imeti,« se je oglasil sv. Peter, »to pa vendar ne gre. Bom jim že pokazal tem klerikalcem! Kar pride sem gori v nebesa, so sami kranjski liberalci in koliko težkih bremen nosijo, skoro kakor mučeniki za Neronovih časov, klerikalcev pa skoro nič ni. Ne vem, ali se je smrt zmotila, ali pa klerikalne vrste ne umirajo odkar imajo dr. Zajca v bolnišnici. Ta dr. Zaje mi je zadnjič vse moje nebeške buklje zmešal. Poročal mi je, da v Ljubljani ljudje mro kar po odstotkih. Pogledal sem potem skozi lino, pa sem videl, da me je hotel samo nafarbati. Ne boš! sem si mislil in mu vrgel par kapel nebeške vode na nos v dvojno svarilo in znamenje.« »Le tem kranjskim klerikalcem nič ne verjemi,« ga je tolažil sv. Juri. »Arhangel nadpo-štar mi je pravil zadnjič, koliko klerikalnih popravkov mora vsak dan pošiljati v naše »Nebeške novice«, ki jih urejuje tisti trpin, ki ga nam je »Slovenski Narod« poslal sem gor.« In sv. Peter je odprl drugič lino in je obesil solnce ven, da razveseli Ljubljančane. Ko pa je odzvonilo v nebesih Ave Marijo, pa je prijel luno za dva roglja in par zvezd je posejal po nsnetem nebu. Spodaj pa so se Ljubljančani veseli vračali z jurjevanja, ki je, kakor vsako leto, tako brez dvoma tudi letos vrglo lep dobiček naši šolski družbi v veliko zadovolj-nost naših požrtvovalnih dam, ki so neumorno stregle po neštevilnih šotorih. Veselo razpoloženje je vrvelo po dvorišču in po nekdanjih delavnicah za jetnike in* ob zvoku kranjsko naštimanih harmonik so se vrteli mladi pari. Sv. Petru in sv. Jurju pa smo poslali brezžično brzojavno zahvalo, da sta bila tako liberalna in se veselila z nami liberalci.
— Aviatik Lettis, ki pride v kratkem v Ljubljano, je v soboto zvečer priredil polet v Gorici. Navzlic močnemu vetru je dvakrat uspešno letel po vež bali šču. Navzočni so bili zastopniki vseh oblastev in mnogo občinstva.
— Uporaba državnih organov in uradov za vodne aadrnge. V posebnem slučaju je neko okrajno glavarstvo, ne da bi si poprej izprosilo dovoljenja višjega ohlastva, na znanje
vzelo in s tem odobrilo pravila vodne zadruge, ki so obsegala določila o uporabi državnih organov m uradov za opravljanje poslov vodovodne zadruge. Ker se državni organi in uradi samo po pravilih ne morejo poznati v sodelovanja pri poslovanju vodne zadruge, je tako postopanje nedopustno, zlasti ker s tem postanejo državnim organom in uradom precej znatni posli in stroški. Po zaslišanju udeleženih osrednjih oblastev je c. kr. poljedelsko ministrstvo z razpisom z dne 10. decembra 1910, štev. 24.330 ukazalo deželnim oblastvom, naj obvestijo c. kr. okrajna glavarstva v nadaljnje ravnanje,da se smejo pravila vodnih zadrug, ki obsegajo uporabo državnih organov, uradov in blagajen, vzeti na znanje in tako odobriti samo tedaj, kadar se v pravila sprejme pristavek: »Uporaba državnih organov, uradov in blagajn, ki jo določujejo ta pravila, je odvisna od potrditve pristojnega višjega oblastva; ta pritrditev se sme vsak čas preklicati, ako uporaba državnih oraranov, uradov in blagajn, ni izrecno predpisana z zakonitim določilom.« Predstojno višje oblastvo pa da dovoljenje samo takrat, kadar dotična pravila obsegajo tudi določilo, da vodna zadruga povrne vse stroške, ki nastanejo iz uporabe državnih organov, uradov in blagajn.
— Pri današnjem naboru je bilo izmed 166 nabornikov potrjenih k vojakom 41, 8 pa je bilo določenih za vojaško bolnišnico.
Poroka. V Kol inu se je poročil g. Fran R a d e š č e k , uradnik Ko-linske tovarne kavnih primesi z gdč. Marenko R e j n o v o iz Kolina. Bilo srečno!
Matej Rihar, dekan v Šmartnem pri Litiji, brez koncesije rrprovee z žlindro, superioetatom, koruzo, otrobi, krompirjem, cementom ter prav-darski doktor in oberpolicaj je opravljal na veliko soboto poseben posel. Večkrat je že preganjal mirne ?mar-tinske fante po trgu ter jih pital z barabami in smrkovci in podil druge okoli cerkve. Tudi omenjeni dan je nahrulil nekega premogarja, ki je doma iz Kostrevniee. Ali naletel ni na pravega. Vsi fantje pač niso toliko potrpežljivi in omikani kot so šmartinski. Fiharju se zna končno pripetiti kakor se mu je svoj čas v Šentvidu pri Zatičini. Sicer je pa teh burk, ki jih uganjata on in dični župan Hostnik že zadosti. Vsaka stvar ima svoje meje!
Iz Mokronoga. Trg Mokronog, ki je v naprednih rokah, tudi resno napreduje. Dobili smo pretečeno leto nove moderne vodnjake, letos pa se postavljajo v drevoredu pred farno cerkvijo moderne klopi, katere lahko konkurirajo z vsakim mestom. Pred sodnijo se namerava napraviti mal park s klopmi za tujce iz okolice in domačine. Pobožne ženice so nabirale denar za majniški oltar ter »nafehta-le« približno 700 K. Župnik Bukowitz bo torej ozaljšal z nabrano vsoto tudi majniški oltar. Vse je torej na tekmi za napredek in olepšavo, kar je vse časti vredno in pohvalno. Edino, kar kazi nas trg, je to, da leži okoli cerkve in na trškem svetu obilo crkvenih plošč od tlaka, kamenje in drugi odpadki, kamor jih je dal odpeljati še lansko leto župnik Buko-witz. Ta stari tlak, ki je opljuvan od raznih bolnih ljudi, se sedaj vsak dan pari na solncu ter zaljša trg, katerega župnik niti vprašal ni za dovoljenje. Ako je to v olepšavo trga ali pa v zdravstvenih ozirih primemo, o tem naj sodijo pristojne oblasti in napredni trg Mokronog.
Iz Bele Krajine. Olika »č u -k o v«. Vzgoja, ki jo uživajo kmetski fantje v klerikalnih organizacijah, rodi od dne do dne boljše sadove in pošten človek kmalu ne bo varen na cesti niti doma pred klerikalno vzgojeno bando »Čukov«. Telovadni odsek belokranjskega »Sokola« v Gradacu tako vrle* napreduje, da je veselje videti krepke fante, ki so lahko za vzgled vsakemu Sokolu. Zaraditega je postal ta odsek klerikalcem trn v peti in ker mu drugače ne morejo škoditi, so se lotili prav barabskega dela, ki je vreden klerikalne Čukari-je. Pred enim letom so ukradli »Čuki« temu odseku skoraj čisto nov drog, potem so napadli s poleni in kamenjem nekaj Sokolov, ki so se vračali iz sokolskega zleta in pred dobrim tednom so storili še bolj junaški čin s tem, da so raztrgali Sokolom več telovadnih oblek, nekaj jih pa ukradli. Upamo, da to podlo, nizkotno delovanje tatovskih »Čukov« vrlih Sokolov pri njih delu in napredku ne bo oviralo, ker na tako bando se noben pošten človek ne more ozirati.
Ob državni cesti v Metliki so odprli pred letom kanal v svrho čiščenja. Ko je bilo delo gotovo, smo upali, da bodo zopet napravili vse, kakor je bilo prej, toda tu se ni čisto nič zgodilo in še vse leži tako razkopano, kakor takrat. Ta brezbrižnost, s katero gotovi odgovorni faktorji pri državni cesti nastopajo, presega že vse meje in treba bo enkrat izprego-voriti v tom ozira odločno besedo.
Prt mostni policiji ljubljanski je
oddati še 5 mest začasnih policijskih stražnikov, kateri se v predpisani dobi nastavijo stalno. Oziralo se bo lei na one inteligentne mladeniče, ki imajo za ta stan veselje in ki so biH pri vojakih fiarži. Tudi je razpisanih 5 mest stalnih policijskih stražnikov. Prošnje je vlagati takoj.
Nesreča. Ko so danes dopoldne podirali ob Fran Josipovi cesti zid starega vojaškega preskrboval išča, se je pri vratih podrl zid, katerega je izpod kopa val 431etni prisil jenec Alfred Rom, rodom iz Dunaja. Ko se je začel obok podirati, so drugi delavci zaupili, naj se umakne. Rom je skočil mesto na cesto, na dvorišče, meti tem pa je že padel obok, ga vjel in na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v hišno bolnišnico.
Po prijateljsko. Snoči sta se v neki gostilni v Kolodvorski ulici sprla delavca Mile Stakič in Nikolaj Čutie, oba rodom iz Perušiča ter si naposled skočila v lase. Najprvo sta se le praskala, potem sta pa pograbila vsak za svoj vrček ter se začela z njima prav prijateljsko obdelavati. Pri tem je Stakič Čutiča tako udari! po glavi, da mu je prizadejal veliko rano. Sam je pa le nekoliko opraskan po vratu. Poklicani stražnik je oba aretiral.
S ceste. Ko sta v soboto peljala na Ilovici oče in sin po javni poti voziček, je iz neke hiše prirentači! nek posestnik ter jima začel z lopato groziti, d« jima poseka glave. Ker sta se ustrašila, sta voziček pustila in zbežala.
Karambol. Včeraj popoldne sta Pred škofijo nasproti pripeljala dva kolesarja ter trčila skupaj s tako silo, da sta oba padla s koles, ne da bi se bila kaj poškodovala. Eden ima pri kolesu 20 K škode.
Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Elizabeta Kadunc je izgubila pumpaduro z ročnim delom. — Plačilni natakar Makso Jager je izgubil žepno tula - uro i enim pokrovom-vredno 16 K. — Stanislava Šerjak šolska učenka je našla malo črno denarnico z manjšo vsoto denarja. Branjevka Ana Česen je našla bankovec za 10 K. — Kuharica Jerica Jerebova je izgubila črn dežnik. Mizarski vajenec Ernst Teuerscbuh je našel žepno uro. — Marija Per-schetova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
Slovenska Filharmonija koucer tira jutri,   2. maja v hotelu »Južni kolodvor«. Kolodvorska ulica št. 4-'
Imenik
za državnozborske volitve
je na vpogled v posvetovalnici na magistratu in v tajništvu narodno-napredne stranke v Wolfovi ulici 101. Ker je bilo že pri zadnjih občinskih volitvah Izpuščenih mnogo volilnih upravičencev, opozarjamo naše somišljenike, da se prepričajo, če so v imeniku.
Društvena naznanila.
Društvo inženirjev v Ljubljani vabi na svoj ustanovni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 7. maja t. 1. v gornji dvorani hotela Fnion. Začetek ob 10. dopoldne. Dnevni red: poročilo pripravljalnega odbora, volitev odbora in društvenega soda in slučajnosti.
Društva v pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja občni zbor bo v četrtek, 4. majnika t. 1. ob 10. dopoldne v dvorani hotela >Iliri-ja«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 22?,
Občni zbor »Planinskega društva«. V soboto zvečer se je vrsll v restavraciji v »Narodnem domu« občni zbor »Planinskega društva«, katerega se je udeležilo poleg: ljubljanskih članov tudi lepo število zunanjih članov podružnic. Poročal je o društvenem delovanju predsednik gosp. dr. Tominšek ter opozoril zlasti na to, da skuša »Nemško planinsko društvo« speljati pota od naših koč v stran, tako tudi od naših največjih gorskih postojank. Iz blagajnikovoga poročila posnamemo sledeče: Koncem leta 1910 je imelo skupno društvo 3172 članov, in sicer osrednjo društvo 1034 — za 58 več, kakor prejšnje leto — in 19 podružnic skupaj 2138 — za 12 več, kakor prejšnjo leto. Skupno število članov se je tedaj pomnožilo za 70 članov. Tudi to leto je društvu bridka smrt vzela več sotrudnrkov, in sicer: Svofooda Karla, člana osrednjega društva in načelnika podružnice v Idriji ter Miho Tršiča, gorskega vodnika za Savinjske planine. Ustanovila* se je nova podružnica v Gorici, ki ima lepo število članov. »Planinski ples« je sijajno uspel, kakor prejšnji in dal lep dobiček. Zaznamovalo se je več potov in steza nanovo in opremilo s tablicami, uvedle so so pri tem kovi-naste table s vzboČenimi napisi; mno-
$6 markacij se je obnovilo in popra-vilo, osobito v Triglavanskem pogorju. Društvo je izdalo orientacijski zemljevid v posebno veliki smeri, ki se je postavil odnosno namestil na jsromatno važnejših   kolodvorih in krajih na Gorenjskem in tudi na ko-iodvoru južne železnice v Ljubljani. Zemljevid je zrisal g. Alojzij Kna-felje. Društveno glasilo »Planinski Vestnik« provzroča mnogo stroškov. V preteklem letu se je dovršila stavba »Aljaževega   doma« v Vratih in pa preskrbela   popolna oprava. V triglavski koči na Kredarici se je napravila še ena sobica v novi del stavbe, preskrbela vsa oprava in tudi zunanje obi t je z niecesnovimi skodli-cami. V turistovski koči v Kamniški Bistrici se je oprava popolnila. »Vodnikova koča« na Velem Polju se je, kakor znano, prestavila. Lansko leto >mo jo še nekaj popravili, ji preskrbeli potrebno opravo   ter znotraj z deskami obili.   Osrednje društvo je pridobilo v Kamniških planinah novo postojanko »Schmidingerjevo ko-«:o« na Veliki Planini. Vzlie neugodnemu vremenu v lanski sezoni, je bil promet v kočah zadovoljiv. Število vpisanih obiskovalcev teh koč, ki so: i Triglavski dom«,   »Aljažev dom«, >>Vodnikova koča«, »Kadilnikova ko-i-a . turistovska hiša v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini, Kamniška koča na Kamniškem Sedlu, je lansko leto doseglo število 5643 — za 97o več. kakor prejšnje leto. Obisko-aJeev je bilo še dokaj več. Društvo je sklenilo, ustanoviti   tudi rešilno jw)stajo za Julijske alpe, ki bo name-Ncena v Kranjski gori. Izvirne fotografije prepuščajo brezplačno večinoma naši amaterski fotografi. Iz blagajniškega poročila podamo samo nekatere glavne podatke. Članarina ,ie zna-šala 5448 K, »Planinski Vest-Bik je vrgel 6233 K 09 vin., »Planinski ples« 8373 K 60 vin. Vseh prejemkov je bilo 112.699 K 02 vin. Izdatkov pa je bilo za »Vestnik« 6282 kron 92 vin., za pota   in markacije 2341 K 18 vin., za V. planinski ples ">243 K 84 vin., za oskrbo koč 15.832 kron 46 v., za stavbe 22.770 K 30 vin. Prebitek znaša 2488 K 15 vin. Skupno imetje znaša   142.716 K 82 vin., dolgov pa ima društvo 53.048 K 80 vin. Društvena pravila so se nato iz-premenila v tem smislu, da se pritegnejo podružnice k osrednjemu odbo-y\i k sodelovanju na ta način, da volijo odposlanci podružnic na shodu delegatov odposlance za osrednji od-J*>r. in sicer voli v^saka podružnica »tajmanj enega delegata. Podružnice, ki imajo nad 50 članov, pa volijo za -akib nadaljnih 26 članov po enega delegata. Ti delegati volijo potem odposlance v osrednji odbor. Ustanovnimi se zviša od 60 K na 100 K. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: dr. Fran Totninšek, načelnik; ravnatelj Ivan Macher, na-»>lnikov namestnik;   Josip Hanpt-man. Ivan Petrovčič. Anton Šušter-šie, Oskar Skušek.   Ivan Korenčan, Viktor Skaberne,   Leon Mencinger, Janko   Mlakar, dr. Jernej Demiar, »idborniki;   Jože Kunaver, Bernard Ceseutti, Ivan Podgornik, namestniki odbornikov; Ivan Mejač, Hinko Lindtner. preglednika. — Na predlog kranjske podružnice je bil izvo-jjen za častnega člana profesor Anton Zupan. — Za »Kocbelvov dom« pod Ojstrico so nabrali končno navzoči 50 K 04 vin.
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. IT. redni občni /bor društva se vrši v soboto, 6. velikega travna t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji J. Stanek, IV., Schleif-,niihlgasse 6. Prijatelji društva dobrodošli!
Rflzjlea po slomjhem svetu.
— Za književno edinstvo Jugoslovanov. Znameniti hrvaški pisatelj Ljnba Babic - Gjalski jo v svojem govoru na občnem zborn »Društva hrvaških književnika« rekel med dru-triin tudi to-le Na vsem Balkanu, pa daleč v podunavske ravnine in v alpske visočine je en jezik pri vseh Slovanih. V resnici so samo narečja one razlike govora, ki ga govori slovanski človek od Julijskih Alp pa daleč tleli do rnmelijskih ravnin. In če je torej etniška skupina na tako obsežnem prostoru po jeziku istovetna, ali mi naravno, da pravi prijatelj napredka in prosvete razmišlja, dali bi ne bilo mogoče, da se ta enotna etniška skupina pretvori tudi v eno in isto literarno konsumno področje? Ta problem moramo rešiti ali pa bomo neizogibno izgubili našo stvar. Žalibog vladajo dandanes v tem ozi-ru velike poteškoće, ker so Bolgari in Slovenci dvignili svoja domača narečja na stopnjo književnih jezikov. Ce torej moramo prepustiti času književno ujedinjenje Bolgarov in Slovencev z nami, ne smemo odlagati književnega edinstva Hrvatov in Srbov ,.,«
Vid brtizejstega itnji
ne m mudite reklamaoJjske« ga roka mm drža¥nozborske volitve.
Volilni imenik
te razpoložen v feetUaeJi lntri ▼ terek vrl Mevenm evera« vejo-t ranjeni ▼ sredo pri flgoveu, v četrtek pri Fortunl, vsakokrat od
8. do 9. aro sveder. Rcklaraicijiki rek potcCc s 6. najem.
Književnost
— »Svobodna Misel«, ta z ozirorn na našo generacijo in sodobno soci-jalno-kulturne razmere na Slov. toli važni ter velepomembni list, je moral, kakor znano, radi prevelikih finančno - tehničnih težkoč 1. mejnika 1910 prenehati, ker pa se od tedaj slovenske razmere ne samo niso zboljšale, temveč obrnile v marsičem na slabše in ker dohaja dan na dan na staro uredništvo nebroj poizvedb, prošenj, naročb itd., in ker se je zadnje čase od mnogokoje strani izrazila želja po nadaljevanju publikacije »Svobodne Misli«, bodemo poskusili obnoviti odloženo, a koristno delo. Od 1. majnika t. 1. bode torej »Svobodna Misel« zopet izhajala kot 4. letnik in se bode takoj nadaljevalo s 5. številko, kjer se je moralo lani izdajanje prekiniti. Kdor je bil naročnik 4. letnika bode dobival na stari račun še ostalih 0 številk. Kdor pa se naroči na noro, temu se dopošlje-jo lani izšle 4 številke. Uredništvo s© bode potrudilo, da ostane »Svobodna Misel«, kar se tiče vsebine zanimiva, vsestranska in lahko umljiva, kakor je bila dozdaj. Posebno pozornost ho-&emo obračati na domače, slovenske razmere, list bode prinašal kolikor mogoče aktualnih kulturno - verskih in kritično - filozofskih spisov, tako da bode »Svobodna Misel« obenem gla*ilo slovenskih svobodomiselcev in kulturno - socijalna revija. Upamo, da bodo podpirali sotrudniki prejšnje ^Svobodne Misli«, tudi novo, ki ji je idejno identična, jo priporočali in razširjali, od naročnikov pa pričakuj* ran. da se bodo spomnili vedno točno tudi svoje dolžnosti, ter redno pošiljali malenkostni znesek 3 K; za Ameriko 4 K (letno) za naročnino in to bode storil vsakdo tem rajši in točneje, ako pomisli da podpre s tem narodni nas obstoj, pomore razširjati presveto in pospeši kulturno osamo-»vojitev slovenskega ljudstva!
— Volja in dejanje. Psihologič-na analiza. Spisal dr. K. Ozvald. Založila ^Omladina«. Cena 70 v. To je naslov brošure, ki jo bo vsak ^mikanec čital z fanimanjem in s pridom. Filozofična razprava je to, a pisana
ako poljudno, da jo razume tudi ne-filozof. In praktične vrednosti je, praktičnega pomena za vse Slovence, kajti nMOflasj* med voljo in deja-nj*m je v nas večje kakor pri mnogih drugih narodih.
Izpred sotflfto.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Afera brata Habit pred sodišče m. Znana sta ta dva suro vež* že občinstvu, posebno pa stanoval < em na Rešljivi in Sv. Petra cesti, na Vodnikovem in Mestnem trgn. Tam sta namreč vprizorila 30. novembra 1. 1. okoli 11. ure po noči tak kraval, da se je vse občinstvo na cesti in skozi okna ogorčeno pritoževalo in obsojalo pustolovska miroveža. V kratkem naj navedem sliko te afere, ki kaže v vsej nagoti surovost teh pobesnelih nemčurskih pustolovcev. Brata Ivan in Julij sta rojena v Dunajskem Novem mestu, sinova železniškega uslužbenca in postopata brez stalnega dela po Ljubljani. Odlikuje se od starejšega brata mlajši Ivan, ki ima že prirojen nagon k vaga-hnndstvu in se posebno rad pajdaši in brati s posestniki cirkusov, gaš-perlov in podobnih malih hud, ki se ustavljajo v ljubljanskem pratru Lattermanovem drevoredu. Omenjenega dne sta popivala obtoženca v družbi s tovarišema Podkrajškom in Lipovškom po ljubljanskih predmestnih gostilnah. Nazadnje no bili pri »Znamenju« na Sv. Petra cesti. Na poti od tam so srečali vojaka če-tovodjo Franca Miklavca, ki je sel s svojo družbo proti domu. Vanj se je zaletel Ivan Habit, začel ga psovati in zmerjati. Potegnil mu je z nožnice sabljo in mu jo hotel vzeti. Z bratom sta ga pritisnila k zidu in ga s palicami in pestmi med vpitjem in hroščem brez vsakega povoda pretepala. Prišel je stražnik, ki je napadalca odstranil in se o dogodku informiral pri četovodji. Glasom iipovedbe četo-vodja in lastnega prepričanja je moral stražnik seveda oba Habit« aretirati. To pa je bilo tem dvema odveč. Začela sta vpiti: »Psi sto, ne pa poli-
caji, Bauberpolisei, Windiache Hnn-da, Knoekte itd.« Tolkel in beanil je posebno Ivan. Trije stražniki so jih zvezali in med groznim vriščem odpeljali. Priče izjavljajo posamezno, da sta bila podobna živini. Na Vodnikovem trgu sta pretrgala močno verigo in hotela uiti. Ko se jima to ni posrečilo, se je vrgel Julij na tla in so ga morali na stražnico odnesti. Ivan pa je norel še dalje. Sest stražnikov ga je le težko ukrotilo in končno so ga vendar brez poškodbe spravili v zapor. V celici je vse razbil. Vzel je kol in čakal ž njim pri vratih, da ubije vsakogar, kdor vstopi. Prijeli so ga vendar, oblekli mu prisilni jopič, katerega je zgrizel. Jul. Habit po ima drugo, še bolj delikatno krivdo nad sabo. Zaljubljen je bil nekaj časa v neko Ano Planinškovo. Ta pa se ga je naveličala in je začela govoriti z nekim četovodjem. Povedala mu je odločno, da ga ne mara. In stal je neko noč pred njenim stanovanjem — vasoval je namreč pri njej četovodja — celo noč do ranega jutra in še dalje dopoldne. Vedno jo je nadlegoval, jo prosil in ji grozil, vse obenem. Dekle se ga je branilo in balo. Dobil jo je nekoč pod Tivoli, in g sladkim obetanjem jo je zvabil, da je šla ž njim proti Bleiweisovi cesti. Na sredi pota pa jo je zagrabil za vrat, pritisnil k drevesu in jo vsekal z nožem, ki je podoben stiletu in kot nalašč za klanje pripravljen, trikrat z vso silo po glavi. Izmuznila se mu je vendar, oslabeli so udarci na trdni kapi, odnesli so jih bujni in gosti lasje ter deloma neka svilnata lasna ovoja. Spodrsnili so sunki in glavo le obrezali. Ko je divjak to napravil, je skočil k bližnjemu drevesu in se sunil sam z nožem dvakrat v prsa. Ta dva sunka sta bila boljša in res smrt-nonevarna. Bil je dalje časa v bolnišnici, kjer je okreval. Oba obtoženca zastopa dr. Wurzbach. Oba tajita vse kar le moreta, kar pa se ne da utajiti, o tem pa nič ne vesta, kako in kdaj in če sta zakrivila. Ivan trdi, da je epileptičen. Ce malo več pije, se razburi in postane nasilen, vendar pa v takem položaju ne ve, kaj dela. No, pa takih je več. Prisegel je cel zbor prič, ki so vso ovadbo v polnem ob-»egm potrdile. Sodna zdravnika dr. Plečnik in dr. Schuster sta zanikala, da bi se Ivan Habit svojih dejanj ne zavedal. Će epileptični ljudje pridejo res v tak položaj, da ne vedo kaj delajo, se tudi pozneje svojih dejanj ne spominjajo. Habit pa je preiskovalnemu sodniku navedel celo podrobnosti. Priča Anton Verovšek pa je izjavil, da ga je obtoženec spoznal in ga klical med zmerjanjem naravnost z imenom. Državni pravdnik je v kratkem resnmiral vsa inkriminirana dejanja in predlagal zapor ali pa norišnico. Zagovornik pa je vstrajal pri ovojem zagovoru in zahteval z ozirom na izjavo sodnih zvedencev fakultetno zdravniško spričevalo o duševnem stanju Ivana Habita. Po daljšem posvetovanju sodnega senata je razglasil predsednik svetnik g. Kobler sodbo. Obsojen je bil Ivan Habit na 10 mesecev, Julij Habit pa na S mesecev strogega zapora. Zagovornik je prijavil za oba obtoženca ničnostno pritožbo, tako da se bo ta cela umazana afera prala še pred ka-sacijskim dvorom.
Razne stvari
* Na smrt je obsodilo porotno sodišče v Heilbronu na Nemškem 25-letnega železniškega kurjača, ker je namenoma nmoril svojo ženo.
* Kuga. Ta teden je zbolelo na otokn Javi 117 ljudi za kugo, 58 jih je pa umrlo.
* Zblaraeli državni pravdnik. V Ženevi so aretirali na cesti državnega pravdnika. Nadlegoval in prosjačil je mimoidoče, kdor pa mu ni kaj podaril, da je surovo ozmerjal. Zdravniki so izjavili,  da je zblaznel.
* Najvišja hiša v New Yorkn. Izdelani in odobreni so bili minoli teden načrti za najvišjo hišo v New Vorku. Hiša bo visoka 750 čevljev. Imela bo 30 nadstropij, vrhu teh pa se bo dvigal stolp, ki bo imel tudi 25 nadstropij.
0 Zagoneten umor blagajnika. V
ililann so našli dne 26. t. m. v banki Lombardija zabodenega blagajnika in ravnatelja filijalke. Pri njem so našli ključe, vendar pa so bile blagajne nedotaknjene in ni nič pokradenega. Poleg njega je ležala ženska glavnica, iz česar se sklepa, da je blagajnika umorila kaka ženska.
* Svetovni avtomobilski rekord je dosegel minuli ponedeljek Američan B u rman na dirkališču Da v t on a v Floridi. Prevozil je kilometer v 15*88 sekundo in angl. miljo (1000 m) v 25*40 sekunde. Preračunana povprečna hitrost pride torej v kilometrih na eno uro 226-7 kilometrov in v miljah v eni uri 228 094 v dveh miljah pa 225*959 kilometrov, česar do sedaj še ni nihče dosegel. To je skrajna hitrost, katero človek lahko prenese in obenem voz vodi. Ce bi vozil s tako hitrostjo, bi priiel is Gradca na Dunaj v 52 minutah.
Telefonsko in Brzojavno poroda.
Volilni boj na Štajerskem. Brežice, 1. maja. Na mnogobrojno obiskanem shodu zaupnikov brežiškega volilnega okraja je bil z velikim navdušenjem postavljen za dr-iavnozborskega kandidata predsednik narodno napredne stranke na Štajerskem dr. VckosUv Kukovce iz Celja. Na shodu je bil navzoč tudi nekdanji državni poslanec iz brežiškega okraja baron Alfred Moskon iz Pisec, ki je grajal z ostrimi besedami razdirajoče delo Bcnkoviča v okraju.
Slovenji gradeč, L maja. V Šmartnem na shodu zaupnikov je bil enoglasno postavljen za kandidata župan Ivan Verdnik iz Otiškega vrha pri Spodnjem Dravogradu.
Žalec, 1. maja. Državnozborski kandidat Roblek je imel včeraj dva shoda in sicer v St. Pavlu in v Št. Petru, katerih se je udeležilo nad 200 kmetov, ki so svojemu bivšemu poslancu in kandidatu priredili prav prisrčne ovacije.
Jezikovno vprašanje v vojaškem kazenskem procesu.
Dunaj, 1. maja. Včeraj so se vršile konference obeh ministrskih predsednikov, katerim je prisostvoval tudi skupni minister. Na teh konferencah je prišlo do popolnega sporazuma, tako da so sedaj vsa sporna vprašanja definitivno rešena. Ministrski svet pa je sklenil, da o 'jeli zadevi javnosti ne poda nobenih na-tančnejih informacij.
Mlad morilec.
Dunaj, 1. maja. Včeraj popoldne je tu umoril 221etni Schop svojo mačeho. Zadavil jo je z rokama, ker ga ni pustila iti na izprehod. Mladi morilec je sin nekega višjega uradnika.
Slovenski klerikalci in Poljaki. Krakov, 1. maja. Tu se vrši takozvani »Jugoslovanski shod«, ki se ga udeležujejo tudi slovenski klerikalci. Poleg tega pa se vrše med poljskimi klerikalci in slovenskimi klerikalnimi politiki tudi konference, ki se bavijo z možnostjo skupnega političnega nastopa obeh strank.
Koalicija Justhove stranke in soci-jalistov.
Budimpešta, 1. maja. Koalicija Justhove stranke in socijalistov glede splošne, enake in tajne volilne pravice bo še danes javno proklamirana.
Odpovedani obisk kralja Petra.
Belgrad, 1. maja. Kralj Peter je dal poklicati k sebi vse zastopnike znamenitejših inozemskih listov, da jim razjasni odpoved svojega obiska na avstrijskem dvoru. Rekel je, da je bila odpoved obiska potrebna iz ozi-rov na zdravje avstrijskega cesarja in da je cesarju zelo hvaležen, da ga je na ta način obvaroval morebitnih neprijetnih demonstracij ob njegovem odhodu.
Ministrska kriza na Turškem.
Carigrad, 1. maja. Kakor poročajo listi, je veČina turških ministrov že podala svojo demisijo. Demisija je posledica razpora v mladoturški stranki.
Položaj v Maroku. (
Berolin, 1. maja. Kakor se poroča iz Pariza, je francoska vlada odločena storiti vse, kar more zagotoviti francoskim podanikom v Maroku življenje in telesno varnost. Vse velesile pa pričakujejo, da francoska vlada ne bo prekoračila mej pogodbe in programa. Vsako prekoračenje teh mej bi pomenilo kršenje algeeirskih aktov, ker je bistvena točka teh aktov neodvisen marokanski vladar. Ce bi se francoska vlada ne hotela držati teh aktov, bi tudi druge velesile ne bile več vezane na ono pogodbo, kar bi lahko imelo nepregledne posledice. Doslej francoska vlada še ni storila nobenih koia-kov, ki bi mogli škodovati dobremu sporazumu med velesilami.
Železniška nesreča.
Oaston, 1. maja. (Pensilvanija). V bližini postajališča v Eastonu je skočil s tira vlak,   v katerem je bilo
250 učiteljev, ki so bili na poti v Waskington. Vozovi so začeli goreti, nekaj potnikov je mrtvih, polovice potnikov je ranjenih, med njimi nekateri težko. Tri osebe pogrešajo.
Napreden shod v Škocjanu
je bil včeraj. Neki kaplan, ki je se moker &a ušesi, se je obnašal tako, da so ga kmetje zagrabili in ga z brcami vrgli iz sobane.
Darila.
Za pogorelee v Gradišču pri Skofelei so darovali: g. Šarabon, Ljubljana 20 K, g. Jagodic, Kranj 5 K, Jesih, Rudnik 1 K, omizje »Zeleni hrib« 1 K. Skupaj 27 K. Hvala!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. aprila: Milan Purkart, sin voznika cestne železnice, 11 mesecev, Dolenjska cesta 24.
Dne 29. aprila: Franc Cotman, bivši delavec, 83 let, Radeckega cesta 11. — Ivan Briifach, pisarniški oficijant c. kr. deželne vlade, G2 let, Cojzova cesta 9. — Mihael Silavinec, rejenec, 9 mesecev, Prule 6.
V deželni bolnici:
Dne 24. aprila: Ivan MoČilnikar, delavec, 17 let. — Stanislava Majee. hči čevljarskega mojstra, 3 leta.
Dne 25. aprila: Jakob Ložar, posestnikov sin, 22 let. — Pavla Svetce, delavka, 16 let. — Marija Fritz. tovarniška delavka, 29 let.
Borzna poročila.
Llnbllsmska
»Kreditna banka v Ljubljani".
Pridal karti tfaaajske fctm 1. maja 1111.
4% 42*
«•/• #•/• 4% 4%
■aiettoaal pastirji.
majeva reata . . . , arefema reata . . . avitr. kronski renta
SfT- m n
krtu )tko deželne poaojuo k. e. čslke de*, baakt
Sr**ke.
n   w lsS4 . .
ttjkt.....
icntli»ke I.iisaje
n. „
•grške hlpotečae . dan. komunalne avtu. kreditne . . Ijabljanike .  . • avatr. rdeč. krila
a*aillkji . . . . tnrikej        • • •
Belnloe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kradftnega zavoda . Dunajske bančne dražb« . Južne železnice .... Driavae ielezatce . , , aifriae-Moatan .... Ceike sladkorne drofbe • Zlvnostenska banke. . . Valoto.
Cekini...... .
Marke •••••••
franki .......
Lire.......
Snblfi.......
Žilne) ••n« v Budimpešti.
Dne !. maja 1911. Tfrmln.
Seatnri	
92-71	92*95
§655	§675
9279	92 90
ti 25	91 45
34-50	95 50
94 —	95 —
211 75	217 75
309 50	315-50
!54-	1W-
295 50	301 5*
285-25	291 25
255-50	26150
520 —	530* -
520*-	530 —
86*50	92 se
75-—	81—
54 se	ee-se
38 25	4231
251-50	254 5«
468 —	468-50
•51-20	«52 2C
545-25	546 25
	114 16
i 76040	761 40
1 847-—	84«-—
i 290- -	293--
1 282-—	334*30
I 11-36	11-33
I 117 25	117 45
1 95*—	9510
l 94-40	94 60
i 153-25 l	254 —
PSenica za maj 1911
* » oktober 1911. . R2 ra april 1911 .... Koruza za mejnik 1911 . . Koruza za juli 1910 . . . Oves za oktober 1911   . .
Efekt!**
Trdneje.
za 50 kg 12-65 za 50 kf 1160 za 50 kg 946 za 50 kg 6 66 za 50 kg 6 77 za 50 kg  7 65
Meteorologltno poročilo.
fSIn ni mfi^m Stt-1.        STteifl ritu tlti 71I-I
aprila J	Cas tpaio-?anja	SUsje ksre-metra t mm	it	Vetrovi	Nebo
29 •	2. pop. 9. zv.	720 5 728-3	17 7 130	sr. jjzah. si. jzah.	pol oblač. oblačno
30.	7. zj.	725-5		si. svzh	dež
v m	2. pop 9. zv.	726 6 7^0 2	IM 8*4	ST. svzh. brezvetr.	jasno
1	7. zf	732-2	7*0	si. zah.	oblačno
Srednja predvčerajšnja temperatura 11*7% norm. U8l in včerajšnja 9 7% norm. 12-C*1. Padavina v 24 urah 4 9 mm in 71 mm
St. 3250/V. u.
1571
Mestni magistrat razglaša:
C. kr. kobilarnica v Pibru na Štajerskem sprejme za ježo mladih in lahkih plemenskih konj mladeniče 14—17 let kot jezne gojence.
Gojenci dobe 5 do   13 kron na mesec,  naturalno oskrbo ia obleko. Za slučaj sposobnosti se potrdijo gojenci k žrebčarstvu^ kjer se vzgoje sja fpretae trebčarske podčastnike.
Natančna-** pojasnila daje mestni  vojaški urad v »Mestnem domu«
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 22 aprila 19U. It asaraiiiiji eMnakle •fravll mesta Ljailjaae začasne t+stifijeal c. kr. ietelee vtade sveftnft|
Laschan 1. r.
ki ji je kaj leieče na zdravem negovanju kože, zlasti ki hote odpraviti pege kakor tudi dobiti in ohraniti nežno mehko kožo se umiva le z 491 Hlijinim mlečnim rai-Komad do 80 v se Mi lom s konjičkom v vseh lekarnah drogenjan (Znamka lesen konjiček), in trgovini s perfnmi. Bergmann In Romp.. Belin a. L
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško  priporočeno Črn O daJ-matinsko vino 233
KQč
najboljše sredstvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 450.
Br. Novakovič, Ljubljana.
z znamko repate zvezde je najboljše blago
402
Tolmin!
Prodi
Tolmin!
»lika
pripravno za vsako obrt. 1507 Natančneje se izve pri lastniku
B. Šorli v Gorici, ulica Ustna 12.
Pristen dober t i
se dobi pri 4220
L. SEBEN1KU u Swi Sliki.
1500
LjiUe Benetke
so zopet odprte.
Dve stanovanji
v I. nadstr. s 3 oziroma 4 sobami in pritiklinami   se   OđđajO  S  1. avg.
1.1. na Kongresnem trgu štev. 3.
Istotam je Oddati tudi večji
lokal
(vila z vrtom)
3—4 sobe,  kuhinjo, kopalno sobo, sobo za služkinjo na periferiji ali v obližju Ljubljane
se išče od mala naprej.
Ponudbe pod „Poletno stanovanje" na upravništvo „Slov.Naroda".
Na Jesenicah, Gorenjsko
se radi preselitve da v najem
opremljen loka
kjer je že več let vpeljana trgovina, s skladiščem   oziroma   stanovanjem ali
meblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. — Gospodom sotrudnikom ali samostojni izvežbani prodajalki se nudi dobra prilika zagotovljene eksistence Natančneje podatka se izve pri Anton Hafner]«,
Škofja Loka, Glavni trg. U83
v
cu
in
1549
prodajalka
dobro izurjena mešane stroke, zmožna slovenskega   in  nemškega jezika, ter
iw učenec
z dobrimi šolskimi spričevali, se Sproj mejo v trgovini   mešanega blaga
Ivan Šeleker,  Šmartno pri Litiji.
Natančneje pri hišnici.
1568
Službe išče
V obratu stoječa 1503
30 konjskih sil močna
se poleti proda.
Ogleda se lahko v tiskarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20.
M
kot poslovodja — ali za prvega polirja, — končno za stavbnega tehnika 1546
pri večjem stavbnem podjetju ali stavbniku in sicer najraje na deželi, bodisi na Kranjskem, Sp. Koroškem ali kje v Bosni. — Prosilec boljše stavbinske šole je zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi. Ponudbe na upravništvo ,Slov. Naroda" pod „resen A. Z. 270".
a
Zbirka
v slovenskem jeziku.
i
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 B; po pošti 6 K 20 vfn.
jVarodna knjigama
v Ljubljani.
USB'
Hotel
1913
„Zlata kaplja"
Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 27
v bližini kolodvora. Lepe zračne sobe. •■•
Priznano fina kuhinja.
Izborne pijače.
Nizke cene.
Lepi restavraciji U prostori.
a 3V 4 ali S sobami — kopoljo, električno razsvetljavo,
se oddajo za avgustov termin.
Poizve se: Poljanski cesta 22, pritličje d.
Specijalna trgovina
e a
• e
Ljubljana, Dunajska cesta 12. i iathiaiovi kiti.
667      Za »bila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
Zadejte Polo vplech.
lahvich jen se zak, ochr
ilspornvm lisirojim k^k€wynt s
v Ljubljani
priporoča naslednja
Adrejev Levstik: Rdeči smeh .
AŠbarci Izlet v Carigrad .   . . r>      Prešernov albam    . .
Brrj: Ustoličenje koroških vojvod »   Slovensko nemška meja na
Koroškem......
»   Narodni kataster Koroške .
Dene* - Šumarsk*/: Brodkovsk i odveinik.......
Bojan: Doktor Holman   .   . .
Burneit. Mali lord.....
Cavhat: Aleš iz Razora .   . .
m\ Časnikarstvo in naši časniki
Čech Sratoplfk: Med knjigami in ljudmi ......
Erjacec-Sajoric: V naravi   . .
Half'nj: Dnevnik.....
Jurčič: Zbrani spisi I.—XI. . .
Jelinrk: Ukrajinske dume   . .
Lah: Vaška kronika ....
IstpU: Strahovalci dveh kron 1.1!. a Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. . .
Murnih: Najhujši sovražniki
Oblak: Stara devica .... Razne pripovesti ....
Bemec: L ja bežen Končano ve Klare
Premaganci.....
» V študentotskth ulicah . »    Zadnji rodovine Benalja
JMie: Mina.......
Šenčur: Čet trnje do sreče. .
Šepetatec: Zaljubljeni kapucin . Štiri ruske slike ....
Thcuriet: Undina.....
Trstenjak: Slovensko gledališče
Vesel: Libera nos a malo   . .
Zamik: Zbrani spisi   .  ,  . .
Žm; Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu
dela:
broš.
K 140, y> — 80 » 240 » —30
vez, 240
» 140, » — 60
» 150, » — 50 » 1-60, » 150, » --80
-> — 50 » 120, » — 60 » 1-20, » — 30 » 1-70, »
» —-80, » —-60 » — 60, u —-80 ) 150. » —-60, » 150, » 1-50, » 120, » 120, a 1-, » —60, » —-90 ■ 2-» 1-40, »   1 —
»  3 —
240
250
260 250
1 70
2 —
2-70 2 —
1 60
1- 60
250 1 60 250 250 2'-
2- 20 1-80 1 60
220
hiJIcn
HojN
obstoječa is ene sobe, predsobe in kuhinje, se ta poletne mesece oMa na Lavereit Vprašati ravnotam. 1570
Proda se
hiša z vrtom in njivo
ob glavni cesti t Mengšu ste v. 63. V hiši je bila že mnogo let gostilna in je pripravna
tudi za kako drugo obrt. 1555
Natančna pojasnila daje lastnica, B. Zabavnik tn, Sv. Petra cesta st. 14.
Adrija
la in (iiilaklm
Oblastveno dovoljena 2798
prodaja domačih zdravilnih zeliit ter stropov za lovske in tehnične namene.
J. Čvančara
v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo
čaja, ruma, konjaka, raznih esenc za izdelovanje rama in likerjev, redilnih sredstev za ii*ino, kemikalij !r prfprsv za kemične laboratorij®. Fotcgraiskah potrebščin in aparatov.
Naročila  se   izvršujejo   z   obratno pošto.
Temna delavnica na razpolago.
-psu
Z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z Jj£ dodanim [(■
in drugimi zakoni in ukazi Kazenski postopek zadeva-jočimi.
Trdo vezan 5 K 60 v., po pošti 5 K 80 v.
i u
Proda se v Metliki
1569
z gostilniško koncesijo vred.
Lepa prilika sedaj, ker se bo v kratkem zidala železnica. Ponudbe v teku S dni na upravništvo »Slov. Naroda«.
Spreten
1565
za Ljubljano in okolico dobro uveden pri trgovcih z drogerijskim in kolonijalnim blagom se Sprejme pri zmožni tvornici izdelkov za lovljenje muh. — Ponudbe pod ,yK. B. 10" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
prav dobro dolenjsko rdeče |
-vino-
proda 40Wk
Fran Zesser v Krškem.|
na Starem trgu št. 30 ss je kakor navadno
vso noč odprt a.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
veleprima,  najboljše kakovosti, rume-nomesnat 1447
semenski in jedilni m pa nizki ceni v vsaki množini tunika Iv. A. Hartmann nasl. ^vg. Tomažič v Ijubljani.
C. kr. avstrijske    <jfe   državne železnica
Izvleček iz voznega reda.
Wel|atvc»ai   od t
Odhod is Llnhliane Q«i. ieL)
7^>4 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7*?5 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, St. janž, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
9*12 dopoldne. Osebni vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
11 »40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
1>32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje.
3'30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
0"S6 zveoer. Osebni vlak v •meri: Tržič i Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisstidorf, Vlissingen, Trhli.
7*40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. janž, Rudolfovo, Kočevje.
10-IO ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst.
Odhod is Llnbljane (drlarni kolodvor).
7*T28 zjutraj Osebifi vlak: v Kamnik. 2*05 popoldne: Meanec v Kamnik. 7-30 zvočen Mešanec v Kamnik.
11*— peneči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru.
Prihod v L|nblfnno (Jasa iolesaln
7-14   zjutraj:   Osebni   vlak  iz  Jesenic, v zvezi  na brzovlak iz  Berlina, Draždan Prage, Linca,   Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, TrliČa S'52 zjutraj: Osebni vjak iz Kočevja, Ru-
dolfovega, Grosuplja, St. Janža. 10*12 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monako ve^a, Solnograda, lnomosta, Badgasteina. Beljaka. n-20 dopoldne: Osebni vlak it Gorice,
Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2'59 popoldne:   Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic   Rudolfovega, Grosoplfa, St. Janža.
4M7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, lesenic, Trliča. 6*58 zveoer: Osebni vlak iz Jesenic v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*15 zveoer: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža
Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic Tržiča. ©•O7 zveoer: Osebni vlak iz Kočevia, Strate-Toplic, Radolfovega, Grosuplja. St Janža, 11*22 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihod v Ljubljano (državne železnica). O-4-O zjutraj: Mešanec   iz Kamnika, i o-bo dopoldt>t Mešanec fz Kamnika, evio zveoer: Mešanec iz Kamnika. IO 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le >j nedeljah in praznikih v mesecu oktobru.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v sreda) e erropejakenh časa,
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. I
al Delniška glavnica K 5,000.000. ttr Hal i* ianWaa uliiial Mnllf. S. Reaorvai fosaal S10.0M hVaa. ■
Stritarjeva ulica itev. 2.
CAlOTOnap Tratel9 8oWel|0¥el
■oatorvaU fond 610.000 hVoa.
39
Sprejeaa vloge na knjižice ii mi tekofi nbm tor fh JL  li I obrestajc rt tac vitji p Ostik "J" |2
JhpnVjc it prtili srtftc n wciMstic papirje vseh vrst O P* tatvtca Inrau
73
6
91
3
2428
935497
R+C
6744
Hftft coni
novosti mnutahlnrnega h modnega Moto!
Zahtevolte vzorce!
SWt»jwa Hini
Vzorec zavarovan.
Otvoritev trgovine.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom prve dal maja ateste:, dvorila
na Tržaški cesti št. 13, nasproti c. kr. tobačne tovarne
manufakturno trgovino pri jelenu.
Založila bom trgovino z najboljšim blagom vseh vrst in se priporočam, zagotavljajo«! najtočnejšo postrežbo, za obilen obisk
z odličnim spoštovanjem
Marija Hirschmaim.
Ljubljana, dne 1. maja 19.T.
Optični zavod z električnim obratom.
MM
Prvi
I
veliko zalogo koles z originalno znamko
Oglejte si!
4*^ »Puch 1911"
pn fr. Čudna,    v Cjubljani
Prešernova  Ulica —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od K 110*— naprti vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschitf.
Pouk za vezenje s strojem brezplačno, »s
Ceniki  zastonj  in poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
izprašani
\t in
Dragotin Jurman
LjiiL;juna, Šelenburgova ulica št. 1
Ml. IKJIi
£jubljana, Voljova nI. št. 5.
priporoča svojo bogato z al O 00 najmodernejših, najfinejših
cilindrov, ■ klobukov,
slamnikov in čepic.
Ljjlago ceno in solidno.,
Oblastveno avtorizirani in  sodno zaprisežen
ingenieur Ig. Stembov
LJubljana,  Šubičeva ulica štev. 5.
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, JŽ vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd
957
inai
ID
3
:-: so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
Ion   wtey. 291.
Narodna knjigarna
Prešernova ulica štev. 7    v Ljubljani    Prešernova ulica štev. 7
združena s
. j pisalnimi risalnimi in šolskimi
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, a ■ a   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga   ■ ■.
DaV najboljše kakovosti In po najnižiih cenah. ^§KSt
■
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastri ran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.      najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo-
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora ▼ vseh velikostih, za dama ti la gospodo, za navadno rabo in tudi za darila.
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast.
Jfarotaa knjijanu sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
------ vseh sistemov
po tovarniških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitka, vizitnice, oznanila, faktura, trgovska piana itd. itd.
T^-trtni ia tlak »Naredao Hafrorno«,
Baaaaaaaaaaaaaaaaaaa
822974
11
43
F6-