230 Jtevlllia.
U Uubllanl. v sredo. II. novembra 1908.
xli. leto.
Uredništva telefon št 34.
dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vsa
i en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Amerika
znaniia tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in^po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Posamezne številke po 10 h-
Upravništva telefon št. 85.
Ho predvečer volne?
Včeraj je vojno ministrstvo izdalo komunike, iz katerega je razvidno, da so pri 15. armatlnem koru poklicani v aktivno službovanje trije prvi letniki nadomestne rezerve in prvi letnik rezerve.
Naj se vojna uprava št* tako trudi s sofizmi dokazati, da je ta odredba povsem nedolžna in da nima nobenega stika z mobilizacijo, vendar ne bo javnosti preverila, da je poziv rezervistov 15. armadnega kora pod zastavo prvi korak k splošni mobilizaciji.
A še nekaj dokazuje ta odredba Aojne oblasti.
Dunajsko in drugo časopisje, ki stoji v ozki zvezi z vladnimi krogi, je doslej slikalo mednarodni položaj Avstro-Ogrske kot docela neopasen, zatrjevalo se je, tla so l>aš v zadnjem rasu napete razmere na jugovztoku monarhije izgubile mnogo na svoji prvotni ostrosti, da je torej skoro izključeno, da bi mogli na Balkanu nastati takšni zapletijaji. ki bi lahko izzvali krvavi konflikt.
Še pred par dnevi se je na borzi oficialno proglasilo, da je položaj na jugovzhodu monarhije manj kritičen, kakor je bil in da ni nobenega vzroka za vznemirjenje.
V ponedeljek, dne 16. t. m. se je minister zunanjih del baron Aehreu-thal izrazil o položaju takole: »Po mojem mnenju ni prav nobenega motiva, ki bi upravičeval v zadnjih dneh razširjene vesti. Situvacija ni danes bolj neugodna, kakor je bila v času, ko je monarhija raztegnila svoje suverenitetne pravice na Bosno in Hercegovino.«
Tako je govori; vodja avstro-oirrske zunanje politike v ponedeljek, a včeraj, v torek, je izšel komunike vojnega ministrstva, ki razglaša, da so se rezervisti 15. armadnega kora, ki je razpredeljen po Bosni in Hercegovini, poklicali pod zastavo.
To govori cele knjige in izpričuje, da položaj vendar ni tako brez nevarnosti, kakor se je to skušalo pred javnostjo naslikati in dokazati.
Sicer pa, kdor je pazno motril politične dogodke od časa, ko se je proglasila aneksija Bosne in Hercegovine, je moral že zdavna priti do prepričanja, da je položaj Avstro-Ogrske na jugovztoku tako opasen, da bi se bilo naravnost čuditi, ako bi vojna uprava ne ukrenila najobsežnejših varnostnih odredb.
Državniki, ki imajo vodstvo zunanje politike v rokah, morajo biti o
rwuimiiir.fWs
dogodkih, ki se doigravajo sedaj na Balkanu in v ostali Evropi, vsaj toliko informirani kakor navadni politiki, ki sicer ne sede ob izviru »politične in diplomatske modrosti«, a imajo vkljub temu jasen upogled v razmere, ki so se v zadnjih mesecih razvile na bčilkanskem polotoku.
In če ti državniki niso bili in niso sedaj slepi, so morali monarhijo že zdavna pripraviti za vse even-uivalnosti. Ako tega niso storili, niso izpolnili svoje dolžuosti in ta malomarnost, brezskrbnost in podcenjevanje več nego resnega položaja se lahko še bridko maščuje nad njimi.
Pesek javnosti v oči metati v svrho, da se premoti o resničnem položaju, je v danih okolnostih nele neumestno, nego  tudi neodgovorno.
Mednarodni položaj avstro-ogr-ske monarhije je brez dvoma vele-kritičen.
To mora priznati vsak, ki ima količkaj soli v glavi in če se tudi s politiko bavi samo kot diletant.
O napetem razmerju med Avstro - Ogrsko na eni in med Srbijo in Črno goro na drugi strani ne bomo govorili, ker je to znano vsemu sveto.
A kakšna je situvacija v Bosni in Hercegovini sami?
Će bi se ta situacija presoje vala po dejstvu, da iz Bosne in Hercegovine same še ni prišla v javnost niti ena neugodna vest, bi se moralo verovati, da vlada v anektiranih pokrajinah najvzornejši mir in red in da je prebivalstvo pozdravilo aneksijo z največjim navdušenjem.
No, kdor pa ume presojati položaj po vesteh, ki »niso došle« ali bolje ki »niso dosegle svojega cilja«, ve, da situvacija v Bosni ni tako rožnata, kakor se jo slika, ker ni iz teh dežela nobenib vznemirjajočih poročil.
Ivaževati je treba pri tem, da je vsa poštna in brzojavna uprava v Bosni in Hercegovini v vojaških rokah in da se je v samem cesarskem manifestu o aneksiji priznalo, da v Bosni in Hercegovini doslej ni bila zajamčena pisemska tajnost.
To je dejstvo, ki da misliti, dej stvo, po katerem se lahko sklepa na vesti, »ki niso dosegle svojega cilja«.
Ako vse to preudarimo, ne moremo trditi z absolutno gotovostjo, da bi bile vesti, ki dohajajo o dogodkih v Bosni in Hercegovini iz ino zemstva, popolnoma brez vsake podlage, brez vsakega temelja.
A tudi naša vojna oblast je z včeraj izdanim    komunikejem pri-
znala, da v Bosni vendarle ni polo žaj tako nedolžen, kakor se je doslej mislilo.
K ne brezopasni situvaciji v anektiranih deželah pride še kritičen mednarodni jioložaj za avstro-ogrsko monarhijo vobče.
Javna tajnost je, da je med Turčijo, Srbijo in Crno goro sklenjena defenzivna zveza, ki je naperjena proti Avstriji. Ako v slučaju vojne že Srbija in Črna gora sami nista quantite negligeable, so pri mogoče nastalem krvavem konfliktu združene Turčija, Srbija in Crna gora tako mogočen faktor, da ga je treba resno uvaževati.
Javno mnenje se hoče uspavati z zatrdilom, da osmanska država Avstro - Ogrski absolutno ni sovražna. Mogoče, toda temu nasproti stoji dejstvo, da se v Turčiji holj kakor kje drugje izzvaja z vso doslednostjo bojkot avstrijskega blaga. Ta bojkot je dosedaj povzročil Avstro - Ogrski škode nad 50 milijonov. Ali je to znak posebne naklonjenosti Turčije k Avstro - Ogrski? Ako na merodaj-nib mestih smatrajo ta bojkot kot znak posebnega prijateljstva do naše države, svobodno jim, mi in ves ostali svet ima o tem svoje mnenje.
Anglija nastopa, odkar se je proglasila aneksija Bosne in Hercegovine, kot najodločnejša sovražnica \vstrije in njeno delo je, da se je sklopila proti Avstro - Ogrski naperjena turško - srbsko - črnogorska defenzivna zveza.
Jasno je, da bo angleška vlada tudi bodoče odkrito in trajno podpirala vse težnje, ki bodo naperjene proti Avstro - Ogrski.
Kaj pa Rusija? Kdor se spominja izjav ruskih politikov brez razlike strank, komur so v spominu besede carja Nikolaja samega srbskemu kraljeviču Gjorgju, kdor čita ruske časopise, ta ne bo niti trenotka dvomil, da bo Rusija z vso svojo močjo stala na strani Srbiji in Črni gori.
Baš te dni je imel ravnatelj ruskega brzojavnega agentstva pl. Giers kot pooblaščenec ministra Iz-voljskega konferenco z najuglednejšimi politiki v ruski dumi, da sondira, za kakšno politiko napram Avstro - Ogrski so odločujoči krogi v gosudarstveni dumi.
Predsednik Homjakov, grof Bo-brinski in vsi drugi voditelji ruskih strank so izjavili, da zahtevajo od vlade, da mora srbske in črnogorske zahteve zastopati proti Avstro - Ogrski z vso vnemo in z vso odločnostjo.
In naj se že dvomi o tem, da bi Rusija v slučaju vojne med Srbijo in Avstro - Ogrsko aktivno posegla vmes, to je gotovo, da Rusija ne bo nikdar priznala aneksije Bosne in Hercegovine.
Da bo isto storila tudi njena zaveznica Francija, o tem ni dvomiti.
Ostaneta še zaveznici Italija in Nemčija.
Italija igra že sedaj jako dvoumno vlogo napram svoji avstro-ogrski zaveznici in prav lahko je mogoče, da ji baš v resnem slučaju obrne hrbet.
Ovaževatj je treba pri tem, da Garibaklinska ideja v Lahih še vedno živi in da je italijanski kralj v najtesnejših rodbinskih zvezah tako s črnogorsko kakor srbsko vladarsko hišo.
Edina nada Avstro - Ogrske je torej v danih okoliščinah — Nemčija.
Ali bo ta izpolnila v njo stavljene nadet Kdo ve?!
Če bi odločevala volja cesarja Viljema, bi se o tem gotovo ne dalo dvomiti. A tako . . . Dvorezna je bila vedno nemška politika in kdo je porok za to, ako tudi danes nima Nemčija v ognju dveh želez, kakor svoje dni Bismarck?!
Avstro - Ogrska je torej v sedanjem momentu isolirana na vseh straneh, perspektiva za njo za bodočnost je neugodna do skrajnosti.
Sklepamo z izvajanji vojaškega strokovnega lista »Danzers Armee-Zeitung«: »Srbija in Crna gora hočeta vojna, toda ti dve državi nista sami, zakaj za njima stoje večji in silnejši. Naša monarhija stoji pred dvojno vojno, pred vojno na dve ali tri fronte, a za to vojno nismo dorasli. To so naglašali delegati, a vojni minister je moral to potrditi . . .«
Kranjsko hranilnico.
»Deutsche Sparkassen - Zeitung« se bavi v svoji 23. številki od 7. novembra 1908 s »Kranjsko hranilnico«.
Najrajši bi cel članek ponatisnili, ako bi se ne bali, da nam ga ne zaplenijo; radi tega posnamemo iz članka sledeče:
»Kranjska hranilnica« je nemška hranilnica. »Kranjski hranilnici« so na pomoč priskočili štirje de-i-.arni zavodi; porogljivo pristavlja »Deutsche Sparkassen-Zeitung«, da mnoge velike nemške hranilnice niso ponudile   svoje   pomoči »Kranjski
hranilnici«, ker niso hotele kazati dvoma v likviditeto »Kranjske hranilnice«.
To je res klasičen izgovor za nemške hranilnice, ki vidijo svojo nemško sestrico, »Kranjsko hranilnico«, v veliki zadregi, pa ji ne pridejo na pomoč, ker nočejo kazati svojega dvoma o njeni H k v idi tet i.
Tako piše o »Kranjski hranilnici« nemški list.
Pa to še ni vse, kar pove »Deutsche Sparkassen-Zeitung« — ona piše še sledeče:
»Kranjska hranilnica« je izvajala iz dogodka tudi edino prave posledice, ker zadržuje velike denarne zneske, katere je namenila v proslavo eesarjeve šestdesetletnice za dobrodelne namene, dokler se njeni vlagatelji ne pomirijo.
Torej so vlagatelji »Kranjske hranilnice« vznemirjeni in radi tega »Kranjska hranilnica« zadržuje velike zneske v proslavo cesarjeve šestdesetletnice. No, kaj je nameravala porabiti za to hranilne vloge? Ta bi bila lepa, da bi še morda razni nemški gospodje s slovenskim denarjem zaslužili kake križce! Najlepše pa zveni konec članka, ker pravi:
Tako postopanje se mora odobravati, ker nič bi bolj ne škodilo nemškemu značaju »Kranjske hranilnice«, kakor kazati dobrodelni enačaj zdaj, ko so ji nasprotni oni krogi, katerim bi morala v prvi vrsti pripadati darila.
To je hud poper, ker tako nemško nacionalen list, kakor je ravno > Deutsche Sparkassen-Zeitung« s tem sama trdi, da bi morala »Kranjska hranilnica« dajati v dobrodelne s 1 o-v e ii s k e namene — a ona daje največ v nemške namene.
Ta nemška obsodba nemške »Kranjske hranilnice« nam je veliko zadoščenje in več pove, kakor če bi pisali o »Kranjski hranilnici« cele bukve.
Neka nemška hranilnica na južni jezikovni meji je privatnim potom izvedela — tako piše »Deutsche Sparkassen-Zeitung« — da je deželna vlada naročila vladnemu komisarju, naj zahteva imenik in izkaz vseh meničnih dolžnikov (t. j. dolžnikov, ki so dobili od hranilnice posojila na menice — in ne na vknjižbo, ker bi se posojilo najbrž ne dalo uikam vknjižiti).
Hranilnica pa se boji, da bi uradniki politične oblast, ki so v nasprotnem narodnem taboru, tak iz-1 az morebiti v škodo hranilnice zlorabili.
LISTEK.
Ho rodnih tleh.
Povest; spisal (Fr. Ran t. (Dalje.)
III.
Dr. Brnot je imel navado, vstajati za rano. Skoro vsak dan je bil že ob šesti ali kvečjemu ob polusedir. i uri v svoji pisarni. Delal je bi tro, ne tia bi se količkaj zamujal z nepotreb-Dostimi. Tako je skoro redno izvrši 1 tlo devete ure vse, kar je imel opravkov. Njega niso klijent je nikdar motili pri delu. Dopoldne in popoldne, če ni imel opravka na sodišču, jim je bil na razpolago in izkoriščal je ta čas tudi za politično delo. Ljudje hj ke čudili, da ima vedno čas zanje, ker niso slutili, kako si je posle uredil.
Dan po večerji pri Vrhovčev i b, je bil dr. Brnot še prej na delu, kakor druge dni. Delo mu je gladko teklo od rok, dasi ga je bilo mnogo. Odpravil je potem nekaj strank in nekaj bagatelk pri sodišču in imel tako ob enajstih že vpisano lepo vso tieo v ekspenzar.
»Taki dnevi so mi všeč,« je go-voril sam s seboj, ko je v spalnici oblekel frak in se s cilindrom na glavi ogledoval v zrcalu. »Porabil sem
EVOJ čas dobro in napravil lep zaslužek ; zdaj pojdem snubit Vrhovčevo Anico. Ob treh popoldne je volilni shod, ob sedmih zvečer sestanek zaupnikov. Tako se mora delati, če hoče človek priti naprej. Kdor kaj zna in rad dela, ta pride pri nas vedno naprej.«
Voz je že čakal in je dr. Brnota na Vrhovčev grad odpeljal.
»Vrhoven misli, da sem mu svoj današnji obisk napovedal zaradi volitev. To bo gledal, ko izve, da me je pripeljalo vse kaj drugega.
Samozavestno je sedel na svojem vozu. Niti enkrat ga ni obšla misel, da se njegovi nameni ne posrečijo. Vajen je bil potezati se za stvar, ki jo je hotel doseči, z neupogljivo trdovratnostjo in če se mu ji tudi desetkrat ponesrečila, vedno jo je začel iznova in silil in vrtal toliko časa, da je dosegel svoj smoter. Bil je prepričanja, da je sploh vsaka stvar na svetu dosegljiva, samo e*' ima tisti, ki se zanjo zavzema, dovolj trdne volje in vztrajnosti.
Vrhovec je pričakoval dr. Brnota v mnenju, da se mu pride priporočit kot državnozborski kandidat. Uvaževal je nadarjenost in delavnost dr. Brnota, sploh mu ni mogel ničesar oči tati,, a vzlic temu mu ta kandidatura ni bila simpatična. Sprejel je dr. Brnota sicer jako prijazno, a vendar ne tako, kakor si je ta želel. V začetku  sta govorila o Brnotovi
kandidaturi na pol šaljivo in le na pol resno. Oba sta lavirala, nobeden ni hotel s pravo barvo na dan. Končno je dr. Brnot vendar pogovor tako zasukal, da se Vrhovec ni več mogel ogniti jasnemu odgovoru.
»Nisem se še odločil, ali naj vašo kandidaturo podpiramo ali ne,« je izjavil Vrhovec. »Treba je, da se poprej pogovorim z merodajnejšimi svojimi somišljeniki. Glavni pomislek je, da nam nečete predložiti pre-( urnega programa. Zdi se mi, kakor bi hoteli sedeti obenem na več stolih. Sicer pa se vam ni bati, da bi vam jaz kake sitnosti delal. Prestar sem že, potreben sem počitka in, odkrito rečeno, sem se naveličal gledati, da naši naprednjaki hočejo samo vse komandirati, a v boj za svojo stranko, v resničen boj, nečejo iti, ker jim ne diši ne delo, ne agitacija.«
Dr. Brnot ni bil z Vrhovčev itn odgovorom nič prav zadovoljen.
»Bitka se je slabo začela,« je s-am pri sebi rekel dr. Brnot, a poguma ni izgubil. Za take slučaje je imel posebno taktiko, v kateri se je tekom svoje odvetniške prakse izvež-bal do virtuoznosti. Bistvo te taktike je bilo prepričevati nasprotnika ne le z resničnimi argumenti, nego tudi k navideznimi, s sofizmi, podtikanji in dolžitvami vseh vrst. Dr. Brnot je vedel, da Vrhovec sedanjega poslanca ne mara. Zato je predvsem poskusil, da ga še bolj očrni in izvedel
je svoj namen z običajno svojo spretnostjo. Vrhovec je poznal to dijalek-tiko, a ni se mogel ubraniti njenega vpliva. Dr. Brnot je Vrbovca v najkrajšem času pripravil do pripozna-nja, da mora dosedanji poslanec pri volitvah pasti, pa naj bo potem že izvoljen kdorkoli.
Od tega spoznanja je bil samo še en korak do obljube, podpirati vsaj dobrohotno Brnotovo kandidaturo in predno se je Vrhovec zavedel kako in kaj, je že imel dr. Brnot njegovo obljubo, da ga bodo naprednjaki vsaj volili kot manjše zlo, ker je vsaj v svojem srcu napreden in se samo iz taktičnih vzrokov in le navidezno pajdaši s klerikalci ter dela tudi nemškutarjem obljube.
Vrhovca je to obdelavanje zelo utrudilo. Bil je že brez moči in brez volje, ko je dr. Brnot vstal s svojega stola in poklonivši se Vrbovcu rekel nekam slovesno.
»Sicer pa vas nisem danes obiskal samo zaradi svoje kandidature. Naposled je moja izvolitev zame stvar sekundarnega pomena. Od te ni odvisna moja sreča. Prišel sem pa semkaj iskat svojo srečo in ta, vele-cenjeni gospod, je v vaših rokah.«
Vrhovec je pač razumel, kaj je hotel dr. Brnot s tem reči, a veselilo ga to naznanilo ni.
Dr. Brnot je v tem hipu pač obžaloval, da še ni imel prilike razkriti Anici svojo ljubezen, oziroma, da je
ni iskal, a odnehal ni vzlic kislemu obrazu, ki ga je naredil Vrhovec.
Začel je Vrhoven pripovedovati, kako dolgo že ljubi njegovo hčer, kako je poskušal izruvati to ljubezen iz svojega srca, a se mu ni posrečilo, in kako je končno prišel do spoznanja, da nima življenje zanj nobene vrednosti, če ne postane Anica njegova žena. Namigoval je, da bo v kratkem imel zasluženo precej lepo premoženje, sicer pa da ima pred seboj prihodnjost in da bo s toliko večjim veseljem delal za obči in za svoj blagor, če bo s tem povečal Aničino srečo. Brnot je govoril zdaj mehko, nežno, ljubeznivo, zdaj ponosno in samozavestno in je Vrhovca res nekako omamil.
Samo nekaj dni odloga je zahteval Vrhovec, češ, da si mora stvar vendar vsestransko premisliti, ker se mu doslej sploh še sanjalo ni, da ljubi dr. Brnot njegovo hčer. Zahteval je odloga tudi, da bi se mogel s svojo ženo v miru posvetovati in da bi tudi Anica imela čas se odločiti.
Dr. Brnot ni bil s tem kar nič zadovoljen. Želel si je hitre, da, takojšnje odločitve. Po svoji navadi je začel Vrhovca zopet obdelavati, češ, da ne bo imel miru, dokler ne izve svoje usode in da je najbolje, če govori Vrhovec takoj s svojo ženo in s hčerjo.
(Dalje prihodnjič)
Hranilnica prosi za nasvete, kalio bi se mogla zoporstaviti taki zahtevi.
Mi pa vprašamo: Kako je hranilnica mogla privatnim potom izvedeti, kaj je deželna vlada naročila vladnemu komisarju; — kdo ji je izdal odredbo deželne vlade?!
In pribijemo še, da se hranilnica hoče zoperstavljati odredbi deželne vlade.
Tu nekaj grdo — smrdi.
U borbi zo slovenstvo.
(Nekaj razmišljevanja). (Konec.)
Za slovensko narodno malomarnost in mlačnost ni nobena stvar tako značilna, kakor popolna brezbrižnosti vseh slovenskih strank za slovenske kolonije v tujini. Kdo se meni za te kolonije, kdo se je kdaj že ganil zanje?
Nimam tu v mislih slovenskih kolonij v Ameriki in na Nemškem. Za te taktično ne moremo nič izdatnega storiti. Klerikalci poskušajo vsaj nekaj za izseljence storiti, seveda je pri njih verski cilj prva stvar in narodni le postranska, a pozitivnih uspehov niso dosegli. Ker so avstrijske oblasti doma in v Ameriki popolnoma nesposobne varovati delavske interese v obče in jim že celo ne hodi na misel, skrbeti za izseljence v narodnem oziru, bi bilo pač treba, da bi obe slovenski stranki skupno vzeli v roko skrb za izseljence v Ameriki. To bi se dalo storiti na kaj priprost način in brez posebnih stroškov.
Za delavstvo na Nemškem skrbi v verskem oziru duhovščina v narodnem oziru pa nihče. Tudi tu bi se morali obe slovenski stranki združiti, da bi vzdrževali vsaj enega potovalnega učitelja.
Najžalostneje je, da se nič ne brigamo za slovenske kolonije v Gradcu, v Voitsbergu, v Brucku, v Eisenerzu itd. Tam živi na tisoče vojakov in nihče se zanje ne zmeni. Samo v Gradcu je naseljenih kakih 80000 Slovencev, ki se bodo vsi poiz-gubili v nemškem morju. Večinoma pripadajo ti Slovenci delavskemu stanu. Gradec ima pač veliko privlačno moč na južno Štajersko. Služkinje, ki žive v Gradcu, so skoro po večini Slovenke; ravno tako so Slovenci znatno zastopani med rokodelskimi pomočniki, med tovarniškimi in drugimi delavci ter med različnimi kategorijami uslužbencev. Ti ljudje nimajo nobene organizacije. Prepuščeni so sami sebi. Nebene-ga slovenskega otroškega vrtca ni v Gradcu, nobene slovenske šole, tako da se mora ves naraščaj odtujiti.
Če hočemo te ljudi ohraniti slovenski narodnosti, je predvsem potreba, da jih organiziramo v skupine po njihovih stanovskih in materijalnih interesih. Iz teh organizacij bi se potem razvile skupne narodne naprave, ki bi tvorile podlago slovenskemu narodnemu življu v Gradcu. Kako je treba delati, tega se lahko naučimo pri dunajskih Cehih. Kar velja za Gradec, to velja tudi za druge nemške kraje na Štajerskem, kjer žive slovenski priseljenci.
Za slovenstvo pomeni izguba teh elementov silno dejanjsko škodo. Izseljevanje je posledica naših mizernih gospodarskih razmer. Ljudje beže iz domovine, ker jim ne daje zadosti kruha, ker je drugod več in lajšega zaslužka kakor doma. Te razmere se ne dajo čez noč zboljšati, ker je samo velika industrija v stanu dati našim ljudem toliko zaslužka, da ne bodo silili v tujino, nego ostajali doma. Te industrije nimamo in je še dolgo ne bomo imeli, ker ni kapitala, riti strokovnih moči. A vsaj skrbeti je treba, da se nam ne izgube in ne potujčijo tisti, ki so primorani, iskati v tujih krajih za-elužka. Doseči se da to samo in edino potom organizacije, sloneče na materialnih koristih udeležencev in z narodno podlago. Take organizacije slovenski kolonisti ne bodo sami ustvarili, zato je treba, da jo ustvarijo z združenimi močmi vse slovenske stranke.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
D u na j , 17. novembra. Državni zbor ima prvo sejo 26. t. m. ob 11. dopoldne. Druga točka dnevnega reda je volitev štirih podpredsednikov. Tudi drugi podpredsednik na Začkovo mesto se bo moral voliti. Baron Bienerth bo razvil svoj program ter opozarjal, da ima sedanje uradniško ministrstvo provizorni značaj. Obenem bo ministrski predsednik predložil več zakonskih načrtov o podržavljenju raznih železnic.
Novo ministrstvo.
Dunaj, 17. novembra. Danes popoldne je ministrski predsednik baron Bienerth konferiral s predsednikom gosposke zbornice kne-
zom Wmdischgratzom in s predsednikom poslanske zbornice dr. Weiss-kirchnerjem o razdelitvi dela v jesenskem zasedanju. — Zvečer je bil prvi ministrski svet. Določile so se priprave za državni zbor, ki se skliče dne 26. t. m. Istega dne se skliče tudi gosposka zbornica k prvi seji. — Minister dr. Schreiner je izjavil, da se bo novo ministrstvo takoj lotilo svoje naloge: pripraviti temelj za novo koalicijsko vlado. Predvsem pa morate bili do sklicanja državnega zbora izgotovljeni najvažnejši ] »red log i, namreč jezikovni zakon in zakon o razdelitvi Češke na okrožja.
Kaj smatra novi nemški minister za svojo glavno dolžnost?
Dunaj, 17. novembra. Novi nemški minister-rojak dr. Schreiner je izjavil, da bo posebno pozornost posvečal narodnemu boju v alpskih deželah. Vsi Nemci se morajo združiti ne samo na političnem, te-muč tudi na gospodarskem polju. Nemška obrambna (bojna!) društva so vsa zadnja leta pripravljala z nenavadno previdnostjo uprav uzorno ■la na narodnem polju, tako da se v alpskih deželah ministru ne bo treba brigati za narodno podrobno delo, tein uč v prvi vrsti za to, da pospešuje delovanje teh obrambnih društev, jih izpopolni in v vsakem oziru podpira. — (Tak je tedaj program nemškega ministra. Kako potreben bi potemtakem bil Jugoslovanom minister-rojak).
Dogodki na Balkanu.
Pomnožitev vojašva v Bosni in Hercegovini.
Dunaj, 17. novembra. Dasi je vojna uprava šele sedaj razglasila izjemne odredbe glede vojaških posadk v Bosni in Hercegovini, vendar so se bosanske posadke pomnožile že meseca oktobra. Vojaški novinci sc uajprej pri svojih polkih v dopolnilnem okraju izvežbajo, preden jih pošljejo v Bosno. Ker so vsled tega bile posadke ob srbski in črnogorski meji slabe, poklicani so bili starejši Jetniki za ta čas v Bosno. Tako je odšlo od 99. polka na Duuaju 10 čast-kov in 140 vojakov v Fočo in Cele-bie. Vsled najnovejše odredbe vojnega ministrstva se pomnožijo vse stot-nije v Bosni in Hercegovini na 165 mož. Ta odredba zadene vojake vseh narodnosti, razen Slovencev, ker ima 15. armadni voj bataljone iz vseh vojev, izvzeta sta le 3. (graški) in 14.
Crnogorske čete v Hercegovini.
Belgrad, 17. novembra. Zatrjuje se,   da so črnogorske  čete že udrle v Hercegovino. Vojni materijal   za   Srbijo konfisciran.
Solnograd, 17. novembra. Tukajšnji carinski urad je zaplenil 79 zabojev, ki so bili oddani v Parizu z napačno navedeno vsebino, a so bili v njih vojaški revolverji in patrone za Srbijo.
Turčija in Avstro-Ogrska.
Carigrad, 17. novembra. Turška vlada nalašč zavlačuje evro-pejsko konferenco, da se med tem časom oboroži ter tako pripravi, da bo labko zahtevala od Avstro Ogrske odškodnino ali pa zarožljala. Pri tem podpira Turčijo v prvi vrsti Anglija.
Bolgarsko-turška pogajanja.
Carigrad, 17. novembra. V današnji seji so izjavili bolgarski de-legatje, da je Bolgarija pripravljena ne samo plačati odškodnino za ori-jentsko železnico, temuč tudi jnirav-nati ostanek vzhodno - rumelijskega tributa v teku 38 let. Nato so turški delegatje izjavili, da se Turčija s tem ne zadovolji, temuč spravi pred konferenco velesil vprašanje o bolgarskem tributu in o turških vrhovnih pravicah nad Bolgarijo.
Srbska skupščina.
Belgrad, 17. novembra. Prihodnje dni se zopet skliče srbska skupščina k izrednemu zasedanju, da bo minister Milovanovič poročal o uspehu svojega potovanja v inozemstvo. Od tega poročila je odvisno na-daljno postopanje Srbije glede aneksije in kompenzacije.
Državna kriza na Nemškem poravnana.
B e r o 1 i n , 17. novembra. Danes je bil državni kancelar knez Bii-low dve uri pri cesarju. Razgovor je bil baje zelo oster. Biilow je prišel od cesarja skrajno razburjen. Vendar je baje vsa kriza poravnana in 3iilow ostane na svojem mestu. Ca-sar je namreč izrazil Bulowu, da *e v bodoče ne bo zgodilo ničesar, kar bi moglo napraviti ustavno odgovornost vodilnega državnika iluzorno.
Občni zbor „AkfrienOe."
Predsnočnjim je bil v salonu hotela »Ilirija« letošnji redni občni zbor ljudskega izobraževalnega dru-
štva »Akademije«. Udeležba je bila pičla, kakor ie tudi zanimanje za to tako kulturno društvo malenkostno. To nam ne more biti v čast!
Predsedoval je zborovanju in ga vodil predsednik dr. Ravni-h a r, ki je po običajnem pozdravu podal tajniško poročilo o preteklem poslovnem letu.
»Akademija« je vršila svoje delo tudi to leto v smislu v pravilih začrtanega namena: delovati za um-stveno in moderno nravstveno izobrazbo. To pa je storila z umstveni-mi in strokovnimi predavanji ter s čitalnicami in knjižnicami.Materialna podpora društva je bila skromna. Zahvaliti se je za prispevke denarnim zavodom in članom. Mnogo manj zadovoljiva je bila duševna podpora društva. Njegova predavanja niso našla onega zanimanja v slovenskem občinstvu, ki si je želi »Akademija« in ki ga je pričakovala po štiriletnem društvenem obstanku. Dočim je v prvih dveh letih poziv društva glede prireditve predavanj našel po slovenski domovini živahen odmev, je v zadnjem letu ta poziv ostal takorekoč glas \ pijočega v puščavi. S tem pa še ni rečeno, da se sploh ni predavalo po Slovenskem. Nasprotno, predavanj je bilo povsod mnogo. Da se je predavanje v Slovencih dvignilo, je velika zasluga »Akademije«. Občinstvu ni zameriti, da se ni oklepalo ravno društvene zastave. Bo je pa treba prisiliti, da bo podpiralo javno kulturna predavanja. Ako naša javnost še ni zrela za to, je naloga »Akademije«, da jo napravi zrelo za pojmovanje tudi takih vprašanj. Da pa narod, ki se kulturno stoprav dviga, ne more do vzet i kulturne zadače v nekaj letih, je umevno in naravno. Zato treba celih generacij, ki jim je treba vcepiti drugačnega   mišljenja in naziranja.
Trša je sodba o naši mladini, zlasti oni, ki je komaj zapustila vseučilišče. Le neznaten je odstotek mla-deničev, ki čutijo, da njih življenjska naloga ni samo v skrbi za lastno osebo, ampak tudi za sočloveštvo, v prvi vrsti za najbližjo nam organizacijo tega socloveštva, za skupino istega rodu in jezika. »Akademija« je bila s te strani preteklo leto popolnoma osirotena, zaznamovati nima nobenega naraščaj.
Člani društva so predavali po Slovenskem. Dr. Lončar n. pr. je nnel 16 predavanj v Idriji, cesarski svetnik Franke pa 3 v Št. Vidu nad Ljubljano. V Ljubljani so predavali zagrebški vseučiliški profesorji, in sicer dr. Š i 1 o v i č: »Uvjetna osuda .i uvjetni dopust«, dr. Š u r m in: »Hrvati i Slovenci u prvoj polovini 19. vijeka«, dr. Šišič: »Madjari i Hrvati od 1790.—1868.«, dr. M i 1 e r: »Opravdanost sociologije«, dr. Heinz: »O životu n podzemnom svijetu«, dr. Baz al a: »O etiki u nacijonalnoj ekonomiji«. Letošnjo sezono je zopet otvoril dr. Šišič: »O Herceg - Bosni povodom aneksije«. Zahvala gre glede teh predavanj dr. Bazali, ki je na hrvaški strani prevzel prireditev teh predavanj, na slovenski strani pa« dr. Ilešiču. Predavanja so bila vseskozi dosti dobro obiskana, glavni kontingent obiskovalcev je bilo naše narodno žestvo, kar je dobro in veselo znamenje.
»Akademija« je hotela postati središče vseh izobraževalnih društev ter je v tem pogledu izpremenila pravila. Njen poziv na društva po Slovenskem, je ostal skoraj docela brez odmeva. Iz izvenkranjskih pokrajin ni bilo niti odgovora. Članov ima »Akademija« kakih lOkranjskib čitalnic in bralnih društev. Stremljenju društva, da postane zveza slovenskih izobraževalnih društev,pa je vstal konkurent v nameravani zvezi slov. izobraževalnib društev na Kranjskem. Dasi se je snovateljem te zveze povedalo, da je nepotrebna nova ustanovitev in da naj stopijo v »Akademijo«, ni vse nič pomagalo.
»Akademija« je upravljala Simon Gregorčičevo javno ljudsko knjižnico in čitalnico, ki sta bili do 1. aprila združeni. Tega dne sta se pa ločili in vodi prvo filozof Zalar, drugo pa vpok. nadučitelj Hrast. Čitalnica šteje danes 76 časopisov, in sicer 49 slovenskih, 18 hrvaških, 16 čeških, 1 slovaški, 2 ruska, po en rusinski in poljski, 2 italijanska ter 16 nemških. Obisk čitalnice je do 1. aprila znašal po 80 oseb na dan, pozneje pa po 60 oseb. Knjižnica šteje danes nad 1800 knjig Lani se je pomnožila za 600 knjig. Od teh je okoli 900 slovenskih, 700 nemških, 100 hrvaških in 100 čeških, ruskih in drugih. Vsak mesec se izposodi iz knjižnice po 1200—1300 knjig. Lani se je izposodilo 130.000 knjig na 1000 legitimacij. Citateljev je bilo 840. Izmed pisateljev čita jo najrajše Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, Stritarja, pesnike manje izmed teh največ Aškerca in Gregorčiča, po Cankarju ne segajo skoro nič, izmed mlajših pripovednih pisateljev sta najpri-Ijubljenejša Lah in Šorli. Slovenskih znanstvenih spisov sploh ne čitajo.
' Letos je poskusila »Akademija« z galerijo slik, ki jo upravlja odbornik Lajovic. To je stalna razstava reprodukcij najznamenitejših del slikarske in deloma tudi upodabljajoče umetnosti. Novo prireditev je sprejelo občinstvo prijazno. Del te razstave je sedaj v Kranju.
Dohodki čitalnice in knjižnice so znašali 5072 K 87 vin. (lanski preostanek 1826 K 2 vin., prispevek mestne občine ljubljanske 2250 K, dohodki čitalnice 326 K 28 vin. (po 2 vin. od izposojene knjige), doh. knjižnice 388 K 19 vin. itd.,) stroški pa 4443 K, torej 629 K 87 vin. prebitka.
Odbor je storil, kar je mogel v teh razmerah. Nadaljna usoda društva je odvisna od dobre in slabe volje njegovih članov.
O tem poročilu se je razvila dolga debata.
Predvsem je vprašal dr. 11 e -T, i č , zakaj ni tajniškega poročila podal prof. Kenda, ki je tajnik društva.
Predsednik je odgovoril, da se je Kenda kot tajnik popolnoma odrekel! Njegovo postopanje se je ostro grajalo.
Dr. I 1 e š i č je bil nato mnenja, da kal nazadovanja v društvu obstoji v tem, ker odborniki ne store svoje dolžnosti. Ce se dajo voliti, prevze-mo dolžnosti, katere spolniti so vezani.
Dr. Grošelj je bil mnenja, da je treba ljudi zavezati na spolnjeva-nje njih dolžnosti, posebno pa predavatelje.
Ing. T u r k je dejal, da se ,ie »Akademija« obrnila na razna društva in jim ponudila predavanja, a malenkostno število se je odzvalo vljudni ponudbi. Iz Gorice, Trsta In Nabrežine je pa bilo toliko prošenj, da ni bilo mogoče vsem ugoditi.
Dr. Ti č a r je razmotrival vprašanje, kako bi se dalo oživeti življenje v predavanju na deželi. To se zgodi na ta način, da izidejo iz odbora navodila predavateljem, kaj in kako naj predavajo. Ljudje, ki žive med dotičnim ljudstvom, bi pa morali naznaniti, kaj je potrebno za on-dotno ljudstvo. V področju društva naj se snujejo strokovni odseki, ki bi gotova predavanja priporočali in skrbeli, da se nazorna vzorna ljudska predavanja izdelajo vsaj v ogrodju. Taka predavanja naj bi se dala tiskati in se med ljudstvom razdelila.
Dr. R a v n i h a r je menil, da je ideja prav lepa, samo bati se je, da se ne bi uresničila. Pusto-s 1 e m še k je bil istotako proti snovanju strokovnih odsekov. Ce se osnujejo, se vse društveno delovanje razbije. Delovanje društva je ložje in goto ve j še, če je vse v rokah odbora.
Nato se je govorilo o vzornih predavanjih, ki naj se izdado.
Dr. Grošelj je dejal, da enkratna predavanja nimajo uspeha, ampak le ciklusi predavanj.
Dr. 1 1 e š i č je menil, da je treba v ljudeh vzbuditi zanimanje za predavanja, potem dobe zanimanje za vednost.
Prof. R e i s n e r je rekel, da je vprašanje, kaj in k o m u se predava in ne, kdo predava. Vseučiliška predavanja v Ljubljani ne dosežejo svojega cilja, ker so poslušalci ljudje različnih slojev in različne prediz-obrazbe. Vsako predavanje mora biti le za gotov sloj. Občinstvo je treba poiskati v različnih organizacijah, če pa teh ni, jih je pa treba ustanoviti. Govornik je proti strokovnim odsekom v društvu.
Dr. Š v i g e 1 j meni, da se naj predava, kot si je predavatelj začrtal predavanje. Ni on kriv, če ga vsi poslušalci ne pojmijo.
Predsednik je obljubil, da bo prihodnji odbor upošteval vse te nasvete, ki so jih stavili.
Nato je podal blagajniško poročilo dr. Demšar. Dohodkov je bilo 796 K 63 vin., stroškov pa 704 K 93 vin. Med dohodki je dar »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico« v znesku 100 K ,oni ribniške posojilnice s 100 K, glavne slovenske posojilnice s 50 K in splošnega kreditnega društva s 30 K. Društvo ni na tako slabih nogah. V gotovini ima 640 K, 900 K je dolga pri »Mestni hranilnici«, skioptikona sta pa vredna nad 1000 K. Rednih članov je 55, izrednih pa 150.
To poročilo se je kakor preje tajnikovo odobrilo.
Pri sledečih volitvah so bili soglasno izvoljeni v odbor: dr. C e r k , dr. Demšar, ces. svetnik Franke, dr. Grošelj, L a j o v ic , P u s t o s 1 e m š e k , dr. Ravni-h a r , prof. Reisner, dr. Stoje in ing. Tur k, namestniki so: dr. Lončar, Merhar -in dr. P e stotnik, pregledniki računov pa dr. K r e v e 1 j , dr. Š v ig e 1 j in dr. T i č a r.
Ko je predsednik glede zveze izobraževalnih društev omenil, da se bo gledalo, da se bo delo delilo in ne delala kaka konkurenca, je bilo zborovanje končano.
Ljubljanski občinski mi
V Ljubljani, 17. nov.
Predsedoval je župan Ivan H r i. bar.
Njuni predlog
je prijavil in utemeljeval občinski svetnik Franchetti o tem, da trgovinsko ministrstvo in obrtne oblasti slovenskim obrtnim zadrn. gam dopisujejo le v nemškem jeziku. Stavil je resolucijo, v kateri se za hteva, naj občinski svet uvede akcij,, v odpomoč temu nedostatku, ker s** s prevodi izgubi večkrat pravi pomen. Xa Županov nasvet se je predlagatelj zadovoljil, da se prepus-; njegov predlog personalnemu in pravnemu odseku, da o njem poro< n v prihodnji seji.
Za deželnozborske volitve.
Dne 14. pr. m. se vrše dežel no. zborske volitve iz nove splošne kurije. V Ljubljani bodo posebne volilna komisije v vseh osmih volilnih okrajih. V tozadevne komisije je določil občinski svet sledeče občinske svet. Dike: za I. okraj podžupan dr. vit*/, B 1 e i w e i s in Š u b i e , za II. okraj Berganl in pL Tmkoczy, za
III. okraj Dimnik in M a ye r , za
IV. okraj L e n č e k m Ma 1 1 y , za
V. okraj U š e n i č n i k in V e 1 k a v r h . za VI. okraj K n e z in V i vi -m a r , za VIL okraj M i 1 o h n o j a in Lik oz ar in za VIII. okraj Pavšek in Lenče. (Poročevalt, občinski svetnik dr. Mnjaron).
Nadomestna volitev v upravni odbor »Mestne hranilnice«.
Na mesto odstopi vsega Viktorja R o b rin a n n a   je  bil   izvoljen v upravni  odbor »Mestne hranilnic občinski svetnik dr. O r a ž e n. (Po-ročevalec občinski svetnik dr. M a j a r o n).
Preuredba plač uslužbencem »Mest. ne hranilnice«.
Dne 5. maja t. 1  je sprejel oh cinski svet predlog občinskega svetnika dr. T a v carja, naj se gradnikom   »Mestne   hranilnice«   zvišaj • plače ter se jim sploh uredi službeno razmerje. Upravni odbor je vsled tega predlagal sledečo preuredbo: Ta nik plače 4400 K, stanarine 1000 K. pet 41etnice po 400 K. kontrolor 350(1 kron, 900 K, 400 K   blagajnik 3501 kron, 900 K, 4(M) K. I. pristav 300C kron, 800 K, 300 K. II. pristav 280 kron,   800  K,  300  K,   III. pristav 2800 K,  800 K,   300 K,   I. oficijnl 2600 K, 700 K.  300 K,  II. oficijal .'400 K.  700 K,   300 K,   I. asistei 2000 K,  500 K,  300 K,  II. asisten 1900 K, 500 K, 300 K,  III. asi>; 1800 K, 500 K, 300 K.   IV. asisten' 1800 K, 500 K, 300 K. V novi stat u pridejo od sedanjih  uradnikov: taj nik   Iv.   Hrast,   kontrolor Anto Trstenjak,     blagajnik    P r t i nar, I. pristav K u r a 1 t , II. pri stav     Šušteršič.     III. pristav A b u 1 n e r: I. oficijal T r t n i k . Ji. pristav Hiter; I. asistent M e š e 1. II. asistent Čolna r. — Slugam s zviša plača na letnih 1200 K, nad;: Ije dobe pet triletnic po 100 K in naturalno stanovanje ali 300 K stanarine.
Mesto 3. asistenta se na nove zistemizira in takoj razpiše. Celokup-ni povi še k bo znašal 7100 K na leto. Nanovo se razpiše tudi služba kuri! ca z letno plačo 1000 K, s petimi tri letnicami po 100 K in stanarino. M sto praktikanta se zistemizuje /. let nim adjutom 1000 K. Nadalje so « sprejele tudi pragmatične določb« glede pokojnine (351etna služba) z uradnike in vdove. Vsi predlogi -bili sprejeti soglasno tudi v 3. branju. (Poročevalec občinski svetni M i 1 oh n o j a).
Nadalje so se tudi sprejele neka tere spremembe pravil »Mestne hra uilniee«.
Ustanovitev   »Kreditnega društva pri »Mestni hranilnici«.
Novo kreditno društvo ima n* nien, podpirati osebe, ki se pečajo i trgovino in obrtjo v slovenskih de/v lah, v prvi vrsti na Kranjskem, t'Ki ni kreditnega društva ne morejo biti obenem člani upravnega odbor« »Mestne hranilnice«. Prečitala so obsežna pravila, ki so prilagođen' po pravilih že obstoječih sličnih za* \ odov v drugih kronovinah. Pravih so bila sprejeta en bloe. — Občini svetnik T u r k je predlagal, naj 7iaprosi deželno vlado, da pravil; čimpreje potrdi. Sprejeto. (Poro&j valeč občinski svetnik dr. Maja r o n).
Naknadna ureditev prejemkov mesi nih uradnikov.
Ker bi bili po regulaciji, ki je sprejela v zadnji seji, uradniki do 8. razreda prikrajšani glede pcj letnic, in da se tudi glede teh uradni kov zenačijo prejemki s prejemki dr žavnih  uradnikov po najnovejši rt gulaciji, nasvetoval je župan za uran nike od 6. do 8. razreda novo, P? plačilno vrsto, v kateri  bi znašal plača  za  uradnike v VI. činovne
(Dalje v prilogi.)
Priloga „SlovensKemo Narodu" it 270, dne 18. novembra 1808,
razredu 9600 K, v VII. razredu 7200 kron in v VIII. razredu 5200 K. Sprejeto.
Stavbne in stične zadeve.
Cecilija Podkrajškova je prosila i za podpis nove izbrisne pobotnice pri j prodanem     zemljišču    v    Gradišču | vknj i ženili   občinskih   terjatev, ker je prvo pobotnico izgubila. Se je ugodilo. (Poročevalec  občinski svetnik dr. M a j a r o n).
Glede prodaje mestnega sveta za državnim kolodvorom (Spodnja Šiška) tesarskemu mojstru Ivanu Za-kotuiku po 2 K za m2 v skupnem znesku 19.759 K se sklene pravovc-ijavna pogodba s pogojem, da temu pritrdi deželni odbor. (Poročevale-občinski svetnik  K n e z).
Za nakup neka t* rili strokovnih knjig iz zapuščine dvornega svetnika Romana Vasice se je dovolilo 132 K. (Poročevalec prejšnji).
Priziv Ferdinanda Staudaeber-ja proti stavbnemu dovoljenju Filipu Supančiču za njegovo vilo v Nunskih ulicah, se je odklonil. (S tem nemškim prizivom je moril občinski svet poročevalec občinski svetnik H a n u š).
Isti poročevalce je poročal o prizivu dr. Jos.^Sajovca proti stavbnemu dovoljenju Pavlu Turku v Streliščih ulicah. Ker se stavitelj ni poprej dogovoril s sosedom, se je prizivu ugodilo ter se vrsi nova komisi-jonalna obravnava.
Občinski svetnik Mali y je stavil samostalni predlog, da se napravi več klopi za sprehajališča in javne nasade, in sicer v Lattermanoveui drevoredu in pod Tivclijem 30, v parku ob Blersveisovi cesti in pred justieno palačo pa po 10 novih klopi. Sprejeto.
Slovenci
zbirajte za žrtve!
Dnevne vesti
V Ljubljani 18 novembra
— Meščanska pivovarna v Bu-dejevieah. Prijatelj našega lista nam piše: Poznam razmere v Budejevicah precej dobro in zato se mi je zdel popravek« ravnateljstva ondotne meščanske pivovarne in nje tukajšnjega zastopnika »poslano«, ki naj bi natvezila slovenskemu občinstvu, da meščanska pivovarna ni nemško podjetje, skrajna predrznost. Obrnil sem se pa vseeno po potrebne informacije naravnost v Budejevice in dobil sem odgovor, ki je tako jasen in precizen, da ga noben § 19. ne (•vrže. Naj ga citiram: »Danes sem dobil dopis, v katerem me prosite, da vas informiram v zadevi meščanske pivovarne v Budejevicah. Storim to tem raje, ker je bila meščanska pivovarna v Budejevicah od nekdaj in je še danes protičeško in uain budejevišksin Čehom skrajno sovražno podjetje, vkljub temu, da skoro tretjina delnic pripada Čehom in da so si tudi v upravnem svetu Čehi iz vojevali nekako zastopstvo. Ta okolnost pa, da v upravnem svetu sedita dva Čeha, nikakor ne moti nemške večine, da bi ne vodila podjetja v popolnoma nemškem, nam sovražnem duhu. .Nemška večina upravnega sveta se nikakor ne ozira >ia češke člane in dela, kar se ji ravno zdi. Da je meščanska pivovarna res germanizujoče podjetje, izvira iz Teh taktov. 1. Uradništvo in služab-aištvo je skoro izključno nemške narodnosti, le par dninarjev je čeških, pa tudi ti so siljeni pošiljati svoje otroke v nemške šole, nemško voliti m pri ljudskem štetju navesti nemški cbčevalni jezik. Popolnoma irelevantno je, ali pritiskajo v tem smislu na delavce nemški uradniki pivovarne ali pa upravni svet. 2. Delavci Iz meščanske pivovarne so priglašeni — približno 50 po številu - - s fingi-ranimi dohodki za osebno dohodari-no, vsled česar se število nemških volileev na umeten način pomnožuje. Trditev, da je kandidiral ravnatelj pivovarne kot češki kandidat za Budejevice v državni zbor, je navadna laž. Gre se tu pač za g. BI. Schattin-gra, enega od Cehov, ki sede v upravnem svetu. Ta pa ni ravnatelj pivovarne, temveč samo nadzornik pisarne in ima za to remuneracijo 400 K. Kandidiral pa je pri zadnjih volitvah za deželni zbor za kmečki okraj Vodnany-Pisek, ne pa za mesto Budejevice. Sicer je pa ta kandidatura in oseba g. Schattingra pri celi stvari postranskega pomena in na popolnoma nemški upravi pivovarne prav nič ne izpreminja. Nasprotno moram konstatirati, da je akcijska pivovarna v Budejevicah (nje glavna zalogu se nahaja v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 26. — Op. pis.) ena od čeških trdnjav v Budejevicah, da je popolnoma in izključno češka in daruje na »eto iz svojega čistega dobička več kot 30.000 K češkim  narodnim na-
menom. Na to svoje podjetje so Bude je viški Čehi z vso pravico ponosni In pričakujejo tudi od širše javnosti, češke in slovanske sploh, da se bo k njemu obračala  z  isto ljubeznijo, s ! kakršno zremo mi Čehi v Budejevi- J cah na svojo češko akcijsko pivovarno.« Od neke druge strani sem dobil sledeče i>opoluoma  zanesljive informacije i    -Meščanska   pivovarna je jila ustanovljena leta 1795. in je bila do pred kakimi 7—8 leti v rokah Tasehkove  stranke   (Taschek je župan in politični voditelj budejev iških neinškutarjev. -   0]». pis.). predsednik je bil Tasehkov oče. Ta stranka je pivovarno v pravem pomenu besede okradla za ca. dva milijona kron. Nazadnje  je  opozicija  zmagala in Taschek starejši in cela vrsta drugih gospodov bi bili prišli pred kriminal, da se ni stvar mirne   poravnala s tem, da so Taschek & Comp. povrnili pivovarni škodo. Pivovarna je bila vedno in je še danes nemška, vkljub temu, da je danes v upravnem svetu par Čehov. Uradovanje je izključno nemško, pri volitvah voli pivovarna z Nemci,   pri  vpisovanju v šole sili delavce, da dado otroke   v nemške tole itd. Kratkomalo, v nemških krofih nastopa pivovarna kot reprezen-tant bndejeviškega   nemštva,   v čeških ali slovanskih krogih pa prinese na krožniku lista dva češka odbornika in pravi, da ni nemška; to je pa zgolj samo finta. Mešeai Ika pivovarna je poleg tega konkiirentka »Češke budejeviške akcijske pivovarne«, češkega podjetja, ki na leto daruje tisi >če    za    češke    kulturne namene; akcijsko pivo je izvrstno,  za plzen-skim najboljše od čeških piv.« Dodajam še to, da je budejeviška akcijska pivovarna prva izstopila iz kartela avstrijskih pivovarom proti kateremu se je tudi pri nas prav ostro bojevalo, in daje od piva na Slovenskem prodanega gotove odstotke naši »Ciril-Metodovi  družbi«. — Prihodnjič pa kaj o Hardinuthu, ki je eden glavnih   germanizatorjev v Budejevicah, kar nam pa ne brani, da bi ne kupovali njegovih peres in svinčnikov; ti so osobito takrat zelo porab-ni,  ko   pišemo   navdušene narodne članke ... V. M. Z.
— Naslovi na poštnih pošiljat-vah. Zadnjič smo navedli slučaj, da je bilo iz Amerike poslano pismo z izključno slovenskim naslovom pra-,vihio in pravočasno dostavljeno adre--atn v Ljubljani. Neki slovenski trgovec v Vojniku pri Celju, ki ima obširno korespondenco z inozemstvom, dobiva redno pisma z izključno slovenskim naslovom iz Londona, iz Berolina in iz drugih krajev brez vsake zamude. Nad čemer pa se v Londonu in v Berolinu nihče ne iz-podtika, to ni všeč različnim poštnini uradnikom na slovenski zemlji. Nekateri neinškutarski poštni uradniki na slovenski zemlji so toli drzni, da črtajo slovensko ime »Vojnik« na pismih in zapišejo »Hochen-cgg«. Naj bi državni poslanci le enkrat napravili primeren škandal ministru — pa bi bilo kmalu drugače.
— G&riftki deželni odbor In prepoved« tačfti novo vtao do konca leta 19$8. Is Gorice: Naš deželni odbor je zopet eno skufc&l.
"Prcsil je namestništvo, nsj prepove točiti novo vino do novega leta. Na-mestništvo v Trsta je rps izdalo t&ko prepoved, ki je pa vzbudila pravcati viher v ondotnih krajih Goriške. Vinogradniki v goriški okolici in v Vipavski dolini so bili tako razdraženi, da so hoteli v velikem številu priti v Gorico slovesno protestirat proti taki prepovedi, ki jim jemlje kruh izpred ust. Okrajni glavar goriški je bil toliko previden, da je Šel takoj sam k na-mestništvu povedat, da je taka prepoved neumestna, da jo župani ne razglasijo, ter da se ji upro vsi vinogradniki. Energično se je potegnil za koristi vinogradnikov . „Slovenski klub", in ker je čulo came-tništvo od vseh strani le pre teste, je hitro sisti-ralo prepoved V prvih trenotkih vse-občega razburjenja med vinogradniki se je imelo pred očmi le tako neumestno in krivično prepoved, vsled katere bi bili morali vinogradniki stradati, ako bi ostala v veljavi, ni se pa mislilo, kdo je pravzaprav provzročil to škandalozno prepoved. No, le kmalu se je izvedelo, da je napravil ta škandal — deželni odbor, v katerem sedijo cbstrukoionisti: doktor Pajer, dr. Maram', Berbuč in Klančič. Slednja dva sta izvoljena od vinogradnikov, pa tako nastopata proti njihovim najvitaluejšim interesom. Ljudje kar verjeti niso hoteli, da je kaj takega mogoče. In vendar je res. Dr. Gregorčič vedno trdi, kako koristno delo vrši on s svojimi pristaši za kmeta, ali če le kdo hoče, pa ae zaloti njega iu njegove pristaše na delu proti kmetom. Berbuč in Klanci č s ta njegova pristaša, in z glasovi teh, gotovo tudi s privoljenjem drja. Gregorčiča, je deželni odbor sklenil isposlovati pri namestništvn označeno prepoved. Ko je pa odbor dosegel prepoved, so pa zaropotali proti tej prepovedi po „Gorici" in „Primorskem listu", kakor hitro so videli,
kak odpor je rodila v vrstah vinogradnikov. Ista komedija, kakor lani ob deželnem volilnem redu. Najprvo ga j h izposloval Gregorčič, potem pa je lopotal in sklepal pruLeete proti njemu. — Na Goriškem imajo dosti starega vina le bogataši in veliki vi-notržoi, drugi pa ne. In na ljubo tem naj bi trpei manjši in-srednji vinogradnik, ki mora plačati sedaj davke, poravnati dolgove ter se preskrbeti za bodočnost? Ljudstvo obsoja to početje v gorkih u«, s dah, žigosa postopanje Gregorčičevih dežel n h odbornikov tet čut*, kako nujno potrebno je, da pridejo v naš deželni odbor novi možje, ki imajo srce za zaŠe trpeče ljudstvo — Gregorčič bo sioer hotel zakriti ta grozoviti škandal, ali javuo mnenje je, da je to eden z&dujih udaroev njemn in njegovi stranki, pod k u ter ni mora izginiti  s površja.
Goriški deželni zbor še vedno ni razpuščen. Zagotavlja se, da pride v kratkem v Gorico tržaški namestnik princ Hoheolohe, da bt ustvaril med strankami nekak modus vivendi; imel bo konference z načelniki strank. Ker je pa gotovo, da ostanejo vse stranke na znanem stališču, se lahko smatra za gotovo, da goriški deželni zbor ne bo več sklican, marveč se razpusti najdlje tekom enega meseca.
— Pozor pred sleparji! Pred
kratkim amo opozorili občinstvo pred ljudmi, ki se v Ljubljani :n okolici it daj aj o za ranjence 20. septembra, dasi takrat niti v Ljubljani niso bili. Zdaj se nam poroča iz Opatije, daje tam beračil kot žrtev 20. septembra neki človek, ki je pravil, da se piše Kogoj in da je bil do 20. septembra v službi pri trgovcu Šarabonu v Ljubljani Doiičnik je navaden slepar, ker pri Šarabonu so imeli zadnjega uslužbenca pod imenom Kogoj pred kakimi petnajstimi leti. Naj ljudem, ki izrabljajo slovensko usmiljenost na tak način, vsakdo pokaže vrata, še boljše pa je, da jih izroči bližnjemu policaju ali orožniku. Poudarjamo Še enkrat: Kdor hoče kaj darovati za žrtve 2 0. septembra, naj pošlje Združenemu narodnemu odboru v Ljubljano ali pa našemu upravništvu! Žrtev je veliko, zato bodi tudi naša rado-darnost velika!
— Nemški narodni praznik.
Nemci prirejajo zadnje čase narodno praznovanje na ta način, da prirejajo vsa nacionalna društva skupno veselico v prilog nemškemu šulferajnu ali „Stidmarki". Sohillerjevo ime zlorabljajo pri tem le za pretvezo. Take prireditve don&šajo nemškim bojnim društvom lepe tisočake. Ali bi ne mogli tudi Slovenci na enak način slaviti rojstni dan našega pesnika-prvaka Prešerna na korist velevažoi naši družbi Sv. Cirila in Metoda. Iu Še nekaj. Pri tej priliki pristopajo nemška pevska in telovadna društva kot ustanovniki k šulferajnu ter naberejo ustanovnino med člani. Tako je „turnrat" v Borovljah pristopil kot ustanovnik k šulferajnu m Siidmarki". Slovenska pevska in Sokolska društva, storite tudi tako!
— Reklam&cilski rok za de želnozbor*ke volitve je z včerajšnjim dnem potekel. Število reklamacij je neznatno, dokaz, da se letos ni nobena stranka preveč zanimala za zadevo, nSloveneca je sioer zadnjič poročal, da utegne biti mnogo reklamacij, ker baje ni okoiu 10 000 volileev in drugih oseb zglašenih, pa se proroko vanje v nobenem oziru ni uresničilo.
— Slovenski kažipot za LJnb-
Ija&O je le v tisku. Na raz a a vprašanja se pojasnuje, da je popolnoma izključeno, da bi bila v njem natisnjena katera tistih tvrdk, ki so v „Siidmarkinem" nWegweiserju "
— Profesorska ves*. Suplent
na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, g. dr. Pavel Kozina, je imenovan za pravega učitelja na tem zavodu.
— Iz želoiniiko službe V
okrožje tržaškega ravnateljstva drž. železnic pride Tadej Novak, stavbni komisar pri žel. vodstvu v Lvovu.
Iz pisarno slov- gledališča.
V četrtek se igra prvič drama „Matiu, ki jo je spisal slovenskemu občinstvu priljubljeni novelist in pesnik Fr. Ks. MeŠko, čigar dramatski prvenec „Na smrt obsojeni" je dosegel lani v Ljubljani in povsod, kjer so ga igrali doslej, najlepši vtisk. V svoji novi drami, Čije snov je tudi zajeta iz domaČega slovenskega življenja ob nemških mejab, je hotel g. župnik Meško predvsem pokazati nezdravi, kvarni vpliv tujine; obenem pa energično zavrača one, ki se vedno ro-gajo domovini in rodoljubju ter zanašajo med nafi narod, posebno med mladino, tuje ideje in dela, prikrojena vsa po tujem kopitu in spisana ali slikana v tujem duhu. Ti mlačni, s tujino zastrupljeni Slovenci hvali sajo vse tuje v umetnosti, trgovini, v naravi in v narodu; za vse domače, Četudi je lepo, dobro in zdravo, pa imajo le roganje, hudobno kritiko in b agatelizo vanje. Vse to mori nase ljudstvo, vse to duši naš napredek ter jemlje veselje do dela marljivim
in sposobnim slo ven. rojakom. Tujci trobijo slavo vsemu svojemu, četudi je slabo; zato inponirajo ter se rede in bogate. Slovenci pa so kakor škorpijoni, ki pika in usmrti sam sebe! Nosiieo nesebične ljubezni do domovine in do pozitivnega delovanja za narod je stari župnik (g. režiser Dra-gutinovjč); Slovenec ki je že postal odpadnik, je logar Križnik (g. Danilo); vzorna zavedna rodoljubka je Tinka (g. Winter), ki je prava hči svoje blage matere, vdove no inženirju (ga. Dragutinovićeva) Nesrečnica je najdeuka Silva (ga. Borštnikova), ki v hiši plemenite vdove Sorelčeve spoznava, da le dom ji«ore dati človeku trdno podlago, mir in srečo; ker nima doma, propade Silva, kakor propade njen nasilni ljubimec, cigan Sandor simbol tujine ter Milan (g NuČič); potujčeoi slov. slikar. Žrtev tujine je tudi brat Ivan, dijak (g. IličVj. Tinka, nežna in mlada, stoji ne le sama trdno, nego drži še druge pokoncu, saj je neomajno vkopana v domaČa tla. Drama „Mati" je polna rodoljubnega žara in strehc na vsiljivo tuj-stvo ter je zato zelo — aktuvalna. Naštudirana je najsktbneje po inter-oijah g. avtorja.
Slovensko gledalifiče Repriza „Netopirja" je zopet napolnila gledališče tako, da se nam je na pr. mla dina v parterju kar smilila. Predstava je bila hvalevredna. Vsi so se potrudili po svojih močeh in zaslužijo priznanje. S tem pa še ni rečeno, da bi predstava ne mogla biti še bol ša.
—8—
Nad emu opravnlfttvu se piše: Pri omizju prijateljev vašega canje-nega lista, koji se tako energično zavzema za našo sveto narodno stvar in kojega naša dobra in pravična vlada hoče uničiti potom konfiskacij, nabralo se je v gostilni „Konsum-nega društva" v Bojanu 5 K v pokritje ogromnih stroškov, koje radi tega trpi uprava. Nadejajo se, da bode obilo posnemovalcev se biležim s prijateijskim pozdravom J. A — Iskrena hvala zavednim rodoljubom, ki nas podpirajo v boju za pravično stvar. Živeli!
Koncert 6odowskega. „Glas-
bena Matica" priredi v petek, dne 20. novembra 1908 ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela „Union" kenoert slavnega pianista Leopolda Godow-skega. Spored: 1 a) Beethoven: „32 varijacij", o-mol; b) Sohumann: „Car neval", op. 9 Seenes mignonnes qna-tre notres Preambule. Pierrot. Arle-quin. Valse noble. Easebius. Fkrestan. Coquette. Replique. Papillons. Lettres dansantes Cniarina. Chopin Estreila. Reconnaissance. Pantalon et Colom bin. Valse Allemande. Paganini. Aveu. Promenade. Pause. Marohe des Davi dsbtindler   oontre   les Philistins.
2. a) Rameau (1683—1764): „Sara-bande", a mol; b) „Gavottea, a-mol; o) nMusette en Rondeau", e dur. d) Soarlatti (1683 — 1757): „Koncert, Allegro", a-dur, (Na novo obdelal Leopold Grodovvskv. Se prvič izvaja).
3. Chopin: „Sonata", b-mol, op. 35. Grave doppio movimento. Soherzo. Maroia fanebre. Finale (presto) 4 a) Sohubert - Liszt: „Fiuhliogsgiaube". b) Liszt: „Au bord d' une souroe". o) Liszt: ^Koncertna etuda", f mol. d) (3rodcwsky: Kontrapunktična parafraza o Straussovem valčku „Wein, Weib und Gesang,* (Novo! Se prvič izvaja!) Začetek točno ob 8. zvečer. Cene  prostorom:   sedeži po 4, 3 in
2 K, stojišča po 1 K, za dijake po 60 vin. se dobivajo pri gospej ČeŠar-kovi v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni.
Koledar dražbe Sv. Cirila in Metoda za leto 1000 je pravkar izšel. Kaj prinaša ? Svoje blago je razvrstil v dva predala; prvemu je naslov : „Narodnemu delu", v drugem pa: Vestnik družbe Sv. Cirila in Metoda. V prvem predalu se najprej spominja velikega dobrotnika naše šolske družbe in vsega slovenstva bi ago pokoj nega Viljema Polaka, čegar podobo in podpis spremljajo zanimivi spomini Podlim barskega nanj. Marljivi R. Orel je objavil tehtne vesti o šolstvu med beneškimi Slovenci. Vrli obmejni narodni delavec Lev BrunČko je v znameniti studiji predoČil „Sistem češkega manjšinskega dela." To je spis, ki naj ga 2 krat,
3 krat prečitajo vsi, ki hote delati na obrambnem polju, in naj se nče iz njega, kako treba urediti narodno delo, da pojde uspešno izpod rok. Drugi koledarjev predal se začenja z zgodovino drnibine tržaške šole o njeni 201etnioi iz peresa J. P. Potem slede Članki: Pomen „Legitimaoijskega lista" za družbo Sv. Cirila in Metoda in za narodna društva. Delovanje vranske podružnice leta 1907/8 in poziv: Podružnice, združite sel Poleg običajnega poročila o skupščini objavlja koledar selo natančno druibino bilanco in proračun. Pripomniti moramo, da smo zapazili v tem oddelku letos nekaj novega: po-druinioe so razvrščene po višini lanskih dohodkov — izvrsten nagib, da v bodoče čvrsto tekmujejo med seboj.
Toliko narodnemu delovanju posvečenega gradiva ni Še doslej objavil noben družbin koledar: zato ga naj-topleje priporočamo V-*k«ma slov. narodnjaku bodi dolžnost, da ga prijazno sprejme in s položnico pešlje družbi Sv. Cirila in Metoda, v Ljubljano zanj vsaj 1 K 20 v, aH morda Še kaj več.
Ugodnosti pri orožnik vafsk domobrancev  leta 1900. Orožne
vaje domobrancev se bodo prihodnje leto vršde v dveh rok h in  s:c^r nekako od srede mesec* junija do sre de julija ter od srede as*gusta   da srrde septembra.   Dan   poziva   na orež-o v»*jt> *«e bo   svoječa*r.i.>   riigJasil Iz posebnih ozirov nt%    pravilu, stan in poklic si lahko vs*fed; sam izbere in izvoli, h  kateri  orožni   vaj: ga pokličejo in se bodo  v-?e tozadevne Želje po možaosti vpoštevale; to pa zlasti pri onih  domobrsneih,  ki se pečajo s poljedelstvom. V to svrho se   je    treba    najkasneje do konoa meseoa  decembra t. 1. zglasiti   pri   svojem občinskem uradu (v Ljubljani v mestnem vojaškem oddelku, Mestni dom, I. nadstropje, vrata Št. 3) da se izražena želja zabeleži in predloži kompetentni oblasti. Opozarjamo vse interesente na to ugodnost s pristav-kom, da se druge oprostitve od orožnih vaj drugo leto ne bodo dovoljevale razen v posebnega ozira vrednih slučajih. Z ozirom na vse to naj nihče ne zamudi ugodne prilike, ki mu jo nudi ravnokar navedena določba.
Mestni magistrat ljubljanski
je objavil glede drsanja in sanjkanja sledeči razglas: „V zmislu občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887 št. 26, odstavek 2, lit. a, b in c, odreja podpisani mestni magistrat iz c žiro v na osebno varnost obč ostva kakor tudi glede varovanja nasadov za drsanje in sanjkanje sledeča določila: 1) Drsanje in sanjkanje je samo na posebnih, oblastveno za to potrjenih krajih dovoljeno. Predno pa se kak tak prostor začne rabiti v rečeni namen, treba si je izposlovati tuuradnega dovolila, ki pa se daje samo na podlagi zadovoljivega lokalnega ogleda. 2) Povsod drugod, zlasti na javnih cestah, trg h, potih in nasadih, v Pod-turnskem parku in gozdu, na Gradu, Golovcu itd, je drsanje in sanjkanje strogo prepovedano. 3) Posebno pod Turnem je drsanje samo na mestnem drsališču in sanjkanje le na obeh v to uradno dovoljenih sanjkališčih dopustno in sioer je za odrasle odnosno izurjene sanjkače določeno veliko 8anjkalisče, ki se pričenja na vrhu nad „Razgledom" in vodi mimo „Svi-carijeu, skozi brezov gozdič in po travniku do drevoreda, ki vodi v Šiško; za otroke in manj izurjene sanjkače pa služi sanjkališče, ki se pričenja na pobočju poleg brezovega gozdiča in vodi po travniku proti „Cekiuovemu" gradu. 4) Za drsališča in sanjkališča je izdelati takozvani „Drsalni" odnosno „Sanjkalni redu, po katerem se imajo udeležniki ravnati in za katerega je izposlovati tuuradnega potrdila. Obsezati ima za dotični Šport običajna pravila in navajati tudi vse naredbe za preprečenje nesreč. Nabiti ga je na očitnem kraju. Proti prestopnikom se bo v zmislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96 postopalo z denarnimi globami, odnosno z zaporom, v kolikor ne pripada kaznovanje teh prestopkov sodnim oblastvom."
Stavbna kronika. Letošnja stavbna sezona se nagiba h koncu in na stavbiščih odkladajo zidarji kele in težaki lopate! . . . Laški delavci so odšli in ž njimi tudi izdatni zaslužek, ki pa bo le njim kaj zalegel, nam — nič! . . . Pri nas so jedli le polento pa nezabeljeno solato! . . . Zdaj pa poglejmo stavbno gibanje: Na Kode-ljevem je sezidanih in tudi že pokritih šest poslopij vojaškega preskrbo-vališČa. Nova „Švicarija" (enonad-stropno poslopje) je dograjeno in postavljajo nanje že strešnik. Na Rakovniku je cerkev s zvonikoma do polovice dograjena, pa provizorično obokana in pokrita, da se more notri služba božja opravljati. 2elezobetonska (deloma dvo- deloma trinad-stropna) stavba je dograjena in deloma ometana, par prostorov je tudi že v uporabi. Spomladi bo osnažena. Poslopje bo služilo šoli, za učiteljska stanovanja ter za delavnice v obrtne in rokodelske svrhe. Med oerkvijo in starim šolskim traktom je nov eno-nadstropen trakt sezidan s spalnicami. Na Dolenjski cesti je enonadstropna hiša trgovca Fr. Babica ometana in osnažena. V Strehških ulicah pokrivajo novo gospodarsko poslopje Fr. Pusta. Na Pri vozu grade Še dvonadstropno hišo zasebnega uradnika Fr. Kavčiča, F. Supančičeva vila ob Nunskih ulicah je dodelana. V Lattermanovem drevoredu je temeljno zi-dovje za slikarski atelije R. Jakopiča dograjeno. Ob Stari poti bo v kratkem pokrito enonadstropno bolniško zavetišče sa neozdravljive bolnike s Kranjskega. Ob Prisojnih ulicah je na A ur o vem svetu zgrajena in tudi
ie pokrita Grajžar - Hatnerjeva eno-nadstropna hiša. Ob Cesti na jasno železnico se suši Fr. Pawliczkova vila, ob Vrhovčevih ulioah pa A. Žumrova. V Gosposkih, deloma pa v Salendrovih ulioah je videti še dragocene ostanke is potresne dobe: na gmajni grofa Auersperga pase neka ljubljanska korenina svojo koso in po podrtinah nekdanje kranjske de* želne hiše se pode zdaj miši in podgane, po letu pa kuščarji in netopirji, tako da grabi človeka ob temni poletni noči kar strah pod pazduho ko stopa tam mimo teh starih grofovskih in deželnih šano. Sic transit gloria mundi! . . . Prihodnjo pomlad preidejo pa stavbne parcele vojaškega erarja ob Dunajski cesti v last mestne občine. Ljubljana se Širi! Ljubljana napreduje, — počasi, pa sigurno!
Plin ovo (Auro v o) lnč so dobile zadnja dva tedna ulice in trgi: Peternelove, čevljarske, Gosposke in Židovske, pa Turjaški trg. Uprav ve-likomestno razsvetljeni so zdaj: Marijin in Mestni trg pa Stritarjeve ulice. Ali bi se ne dal Frančiškanski most temu primerno z eno bloČnioo na sredi ali na oglih s štirimi p lino • vimi kandelabri razsvetliti, ne pa da brli na sredi stara električna žarnica I Videat plinarnično ravnateljstvo!
Oskrbovalna komisija o kr. domobranskega pešpolka  št 27
▼ Ljubljani naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se vrši dne 30 novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v njeni pisarni javna razprava glede oddaje snaženja volnenih predmetov ter snaženja in popravljanja perila za bolnike in bolnico za .Čas od 1. januarja do 31. decembra 1909. Razglas, ki obsega natančneje pogoje in podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornioe v Ljubljani na vpogled
Avstrijski Lloyd razpisuje zalaganje svojih ladij z mesom začenši s 1. januarjem. Mesarji, ki se za to zanimajo, in drugi liferantje, izvedo vse podrGbncsti pri naČelstvu mesarske zadruge v Ljubljani.
Pivovarna Kosler v Sp Šiški je mnogo delavcev odslovila. VeČina teh delavcev je sedaj v največji bedi, brez zaslužka in brez podpore ter lakoti m mrazu izpostavljena. Prosi se slavno občinstvo, da priskoči tem slovenskim revežem na pomoč, bodisi z milodari, ali pa da jim preskrbi službe. Znano je, da so ti reveži brez svoje krivde službo izgubili; mora se jih torej tudi prištevati k nedolžnim žrtvam septembrskih razmer. — Podpore naj se blagovolijo pošiljati upravništvu „Slov. Naroda" ah pa odboru, ki sprejema darila za žrtve, seveda z izrecno opomnjo, kaj je namenjeno za odpuščene delavce Ko-slerjeve   pivovarne.    Službe   iščejo:
1 tov.  paznik, 1 klepar,  2 kurjača,
2 sodarja, več kletarskih delavcev in delavk. Obvestila glede teh služb sprejema Ivan Tomaž in, Sp. Šiška št. 179, bivši tovarniški paznik
Umrl je v Preddvoru pri Kranju 71 letni g. Anton E k a r, oče časnikarja gosp. Antona E k a r j a Pokopali so ga danes.
Razglednice s Simon Jenkovo
podobo nameravajo izdati njegovi rojaki v Podrečah pri Mavčičah. Tudi spominska plošča se bo vzidala.
Z« častnega občana so izvolili v Mirni ondotnega upokojenega nad-ucitelja Martina GrČarja.
Državna podpora Poljedelsko ministrstvo je dovolilo kmetijski podružnici v Št. Janžu pri Krškem 1200 K državne podpore.
Lov na medveda so napravili te dni kočevski lovci. Srečali so res medveda in medvedko z dvema mladičema, a ustrelil je neki Kraus le enega mladiča, a za ostalih dveh kožo so potem popivali par dni po raznih gostilnah. V kočevskih gozdih je baje le Še kakih 10 medvedov.
Vipavsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 22. novembra popoldan ob 4. v prostorih g župana PetrovČiČa veselico s petjem in igro. Igral se bode ^Napoleonov samo varu.
Pasla steklina se letos na Kranjskem nekam epidemično širi, pa le — vsled nemarnosti ljudi, ki na svojo žival ne obračajo niti skrbi niti pozornosti pri hrani. Največ steklih psov priklati se s kmetov, kjer nima žival ne primerne hrane ne nadzorstva. Opozarjamo na to brezbrižnost, okrajna glavarstva, zlasti zdaj po zimi ko se sestradana žival kaj rada klati okoli.
Odbor „Narodne čitalnico11 v
Hrastniku je sklenil darovati v proslavo cesarjevega jubileja 5 K (več ne zmere) za Miklavžev večer Ciril-Metodovemu vrtca v Hrastniku. Obenem je sklenil, da se „čitalnioa" ne udeleži oficijalno jubilejne slavnosti, ki jo prirede hrastniško-trboveljska društva dne 1. decembra.
Doiolnozborsko volitve na Štajerskem. Za kandidata v mestih in trgih del. zborshega volilnega okraja slovenje graške ga je od nemških nacijonalcev postavljen maren-berški   župan  Alojzij   L a n g e r,
ki mu ie hajlajo po spodnjeitajerskih
nemških listih.
Celjski vodovod in - Slovenci
Piše se nam: Ob volilnem shodu, ki ga je sklioal poslanec Mark hI 11. novembra t. 1. v celjskem „Deutaohes Hausu, obregnil se je zgovorni dr. med. Juri Jesenko, podžupan oelj ski, ob nas Slovence, češ, da nasprotujemo oeljskemu vodovoda ter da ne uvezujemo „die sanitaren Segnungen dieser Instituton" ! Le malo počasi, gospod doktor! Mi Slovenci vemo povsem ceniti dobroto dobro urejenega vodovoda, a odločno smo bili vedno proti načinu financiranja te naprave ter proti temu, kako se je ta uprizarjala. Sioer pa bodemo „S?g-nunge" šele videli, odnosno okušali. Doslej le vemo, da se je preliminar za to institucijo že izdatno prekoračil ter da so se, še predno smo okusili kapljice vode, že pojavile razne nedostatnosti, katerih odprava pa mnogo stane in katere nepravilnosti nas na vdajajo z opravičeno bojaznijo do te blažene „sanitarne" instalacije. Plačati bodemo morali tudi mi Slovenci; potem imamo pač pravico, tudi reči katero vmes. Capito, g. sanitatsrat?!
Otroški vrtec v Gabrjih pri Celju se je, kakor se nam piše, 17. novembra t. 1. po odredbi distrikt-nega zdravnika radi škrlatioe tudi zatvorit.
Iz Ptuja se nam piše: Zabavni večer, katerega je priredila ženska podružnica sv. Curila in Metoda, je uspel jako sijajno. Vsaka točka se je z veliko spretnostjo dovršila. Obisk je bil prav lep, navdušenje veliko in prosta zabava nad vse živahna in vesela, čisti dobiček znaša 90 K in se odpošlje vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. K temu lepemu uspehu so nam poleg gospodiČen veliko tudi pomagali gospodje, katerim vsem se tem potom odbor naše podružnice najiskreneje zahvaljuje. Eaako tudi vsem cenjenim udeležoikom, ki so pripomogli k lepemu dobičku. Orne niti moram tudi, da se je ta večer prodalo do 1000 narodnih kolkov.
Zabave v nemškem gledališču V Ptuju. V ptujskem nemškem gledališču v oblačilnici so nemškutarski 431etni brusač Krajce, 18letni pleskarski pomočnik Toplak in 221etni slikarski pomočnik Sadrawetz nekega Jakoba Dolinska po gotovem delu telesa, ki je sicer zakrit, namazali z železnim lakom v svojo zabavo. Osro-žno sodišče v Mariboru je pa videlo v tej zabavi prestopek zoper nravnost po § 516 kaz. zak. in obsodilo Krajnoa na 6 tednov, Toplaka in Sadrawtza pa vsakega na en mesec. Pravijo, če bi vse razne zabave po nemških gledališčih prišle pred sodišče, bi imelo to pogosto priliko uporabljati § 516. kaz. zak.
L ju s l]an ski inženir pod ključem. V Ptuju so zaprli nekega človeka, ki pravi, da je Karel Bar ti in inženir iz Ljubljane. Napravil je preveč dolgov.
Smrtna nesreča Na progi med PoliČanami in Slovensko Bistrico je padel iz tovornega vlaka nadsprevod-nik Ivan Pack iz Maribora in obležal z razbito lobanjo mrtev.
Umrl Je v Št. Petru v Savinski dolini dne 17. novembra, kakor se nam piše, ondotni veleposestnik Wolf v 47. letu svoje starosti. — Z njim se je porušil eden glavnih stebrov „nemštva" v slovenski Savin-ski dolini na Spod. Štajerju.
Ob izpitih za učiteljsko uspo-soblleoost v Maribora novembra
meseca t. 1. se je zgiasilo 62 kandidatov in kandidatinj. — Prvič so delale to pot, tako se nam piše, ta izpit absolventinje nemškega deželnega učiteljišča v Mariboru, ki je bilo, kakor znano, ustanovljeno v — ponemčevanje naše slovenske deoe.
Konec bojkota proti pivo na Štajerskem. „Domovina" piše: Delavstvo, ki se je bilo uprlo proti samovoljnemu povišanju cen na pivo od strani bogatih pivovarnarjev in je 1. julija t. 1. začelo podraženo pivo bojkotirati, je doseglo svoj cilj Karteli -rani pivovarnarji so spoznali, da so proti organiziranim konsumentom vendar le preslabi, zato so se začeli s socialnodemokratično organizacijo pogajati. 11. t. m. je prišlo do sporazumi j en j a, vsled katerega bodo karte-lirani pivovarji dajali onim konsam-nim društvom in tovarniškim pivar-nam, ki točijo pivo po navadnih cenah za ležak (Lagerbier) 30% in za marčno pivo po 20J/0 popusta, in sicer ako ti konsumi in pivarne točijo te dve vrsti piva po najvišjih oenah od 38 v in 42 v za liter. Kartelirani pivovarna? ji ne bodo nikakor več vplivali na cene piva, po katerih je bodo gostilničarji, konsumi in tovarniške pivarne nadalje točile svojim gostom. Ta dogodek jasno priča, da je tudi za konsumente velikanske važnosti, ker jih varuje pred samovoljnim in neutemeljenim povišanjem cen raznih živil.
Nomon ost omen. Znano je, da so Lahi in Lahoni v zadnjem času mnogo slovanskih krajevnih imen po-italijanČili, n. pr. Crna prst. — Dito
nero (do!), Sesana: Oesiano, Postojna: Postnmia, Škcfije: Albaro. Lani-šče: Niliuo, Podgora (pri Gorici): Piedimonte, Klana: Catalana (sio!) i. dr. Te spake beremo v iredentar-skih listih i u celo istrski deželni odbor je toliko predrsen, da pošilja dopise v „Nilino" itd. Tako je tudi občinski tajnik Marki, ki je bil poprej učitelj, prekrstil ime Veprineo v Apri-ano (latinski aper = mrjaseo) in slavna „giunta" se je kar zaljubila v to pristno florentinsko ime hrvaške vasi. Caden slučaj je pa to, da se ime Apriano lahko tudi razlaga iz i tal napri ano" (apri = odpri, ano = zadnjica, After) in Marki je bil upo ko jen (kot učitelj) ravno zaradi homoseksualnih pre greško v a la Eilen-burg! Torej „uomen est omen", bi se lahko reklo.
Ljubljanski igralci v GoricL Iz Gorice: „Narodna Prosveta" je pridobila ljubljanske igralce, da pridejo v Gorico, kjer prirede v nedeljo iu ponedeljek, 22. in 28. t. m. predstavi. Predstavljalo se bo v nedeljo v „Trgovskem domu" igrokaz „Ma-š k era da", v ponedeljek pa veseloigro „Nioba".
Tržaška burja je v nedeljo razsajala, da je bilo groza Imela je hitrost 97 km na uro. V luki je bilo mnogo ladij poškodovanih, ker jih je vihar metal semtertja, par se jih je pa odtrgalo in jih je burja zanesla na široko morje, kjer so jih lovili z drugimi parniki. V pond. je v Trstu burja odnehala na 63 km hitrosti na uro, kar tudi še ni nobena dobrota od te naravne sile. V mestu tržaškem je več ljudi dob lo pri padcu vsled burje večje iu manjše poškodbe. Tako se je 70letna Marija Hvala tako pobila na glavi, da je morala v bolnišnico. 40letni sodar Ivan M e r v i Č si je pa zlomil nego
A U mora biti mlsdiaa dobra ?
V Tistu so našli na cesti 14letnega dečka, ki je ležal nezavesten in kot mrtev. Zdravnik je dognal, da se je fante napil opojnih pijač. Kaj naj postane iz takih otrok?
Zaradi hudodelstva proti nravnosti so zaprli v Trstu 35letnega Julij ana V o s i o h a. Pregrešil se je nad lOietno deklico.
Ravnatelj hrvaškega učite« ljiftča v Ksstvn ima glagoliški spis iz 1. 1653 (v čakavskem narečju), v katerem beremo : „Jele i Bernardina, hčere pokojnoga Simona Purgara, renucciaše (= sta poklonili oerkvi) pet de bal uljik i s zemlom za uvike (= za večno) fratrom svetoga Gar-gura (= Gregorija) u Kopru, da imajo govoriti (= brati) šest mis (= maš) svako lito za dušu pok. Simona, ki oblig (= katero zavezo) uzesmo mi obnJuževati mi i ki budu za nami u vike." Spodaj pa beremo podpis od druge roke iz 1. 1815 : nNa 13. juna 1815. ove mise za Purgara bihu bačene, da se nO govore, pod Ino-cenoiom papom XIII, zač (= ker) uljike pozeboše lita 1909 i tako mostir (= samostan) ne poteže (= vleči) ni št ar (= nič) niti se veće (=več) mise govore." Ker so oljke pozeble (revice!), se ne smejo več brati tiste maše zadušnice, ki so nobh'g za uvike" !!
Najtanjša grožnja.  Ako dijaki
med predavanjem ne mirujejo, jim rečejo profesorji po navadi tako le: „Ča ne bo takoj tiho, začnem izpra-ševati" (ali kaj stičnega). A neki Franc Spintre, vulgo Spiontre, ki je bral namesto pouka navadno časnike ali pa drugače tratil dragooeni Čas, je pa imel originalno grožnjo: „če na bo te miru', bom pa razi ago u!" In to je zaleglo, ker so že poznali njegovo „tradiranje".
Akademično društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju ima svoj 3. redni občni zbor zimskega tečaja dne 21. t m. ob pol 8. zvečer v lokalih restavracije „Klisa bethhof-« XVIII. Gentzg. 115 z običajnim spored m.
Odbor ^Podpornega društva za slovenske vi okosolce v Pragi"
se je na občnem zboru dne 10. listopada 1908 za društveno leto 1908/09 sestavil tako le: Predsednik: o. kr. vladni svetnik Ivan Ar h, o. in kr. ravnatelj zasebnih posestev Njegovega Veličanstva Podpredsednik: dr. Bohu si a v Franta, svetnik deželnega odbora. Blagajnik: dr. Še bes ta. odvetnik in hišni posestnik. Tajnik za slovensko agendo: dr. Mihajlo Rostohar, pisatelj. Tajnik za češko agendo: Fran Herio, praktikant o. kr. vseučiliščne knjižnice. Odbornik: dr. Ivan Žmavo, amanuensis c kr. vseučiliščne knjižnice. Namestnika: dr. Karel Cho-dounsky, o. kr. profesor na češkem vseučilišču, in Vladimir J. Hrazsky, o. kr. prcfe*or na češki tehniki. Revizorja: Jožef Val en ta, nadinže-ner deželnega odbora, in dr. Peter Nesy, odvetnik. — Slovenci, spominjajte se nP odpornega društva!" Posebno gospodje, kateri so v Pragi studirali, med temi osobito oni, ki so bili podpirani j od društva, agitujte za društvo, | nabirajte za društvo prispevke iu po { možnosti   sami   prispevajte! . Letos
imamo v Pragi čez 160 slovenskih dijakov, med temi je mnogo podpore zelo potrebnih : slasti pa je dijak, ker je isključeno, da bi si mogel kaj postrani zaslužiti, skoro popolnoma na društvo odkazan. Prispevke sprejema društveni blagajnik g. dr. Karel Še-basta, advokat a majitel domu. Praga H Spalen* ul. č. 9.
Smrt slovenskoga delavoa v
tujini. Pri grozni nesreči v Hammu na Vestfalskem se je ponesrečil tudi slovenski delavec Ivan Cepuder.
ŽSletnice svojega umetniškega delovanja bo dne 21. t. m. praznoval zaslužni član hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu g. J o s. Anic. Sedanji jnbilar je bil pred več leti režiser in igralec sloveoskega gledališča v Ljubljani; užival je tu splošno simpatijo in ga je ljubljansko občinstvo ohranilo v najboljšem spominu
Atentat z dinamitom. Dr. Horvat, odvetnik v Šidu na Hrvaškem, je dobil te dni anonimno pismo, v katerem se zahteva, da položi 10 000 kron na gotovo mesto, sioer bo ubit. Horvat je sioer naznanil stvar orožnikom, ki so iskali tloČinoa, a ga niso našli. V četrtek se je pa odveč-nikova družina vsled silnega poka zbudila iz spanja. Zločinec je položil na okno dinamitno patrono, ki se je razpoftila. Ranjen k sreči ni nihče.
Vsi „veleizdajalci" fttrajkajo.
Kakor poroča „Srbobranu, so vsi oni, ki so zaprti v Zagrebu zaradi „vele izdaje", začeli gladovalni štrajk, ker jih še zdaj niso zadišali
Nevarnega tatu in vlomilca so prijeli v Zagrebu v osebi Stanka Ah c a, ki je izvršil večinoma vse zadnje vlome v tem mestu.
Od 120 kron le en vinar V Zagrebu je Luika Bartol ukradla nekemu natakarju 120 K in zbežala. Dobila je kmalu družbo z dvema potepinoma, s katerima se je dobro imela. Dobro so pili, jedli in tako dalje. Ko so jim policaji prišli na sled, sta „kavalirja" zbežala, pri Liziki so pa našli samo en vinar denarja. Zaprli so jo, zapro pa kajpada tudi onadva, ki imata vsekakor del ukradenega denaria.
Slovenci v Ameriki Za jetiko je umrl v Jolietu, lil. Martin K o-čevar iz Metlike. — V dosmrtni zapor je obsojen Matija Stari ha istotam, ker je umoril nekega gostilničarja. — V Eveleth, Minn. je uto-ni'a 16 mesečna hči Jožefa Praznika v škafa vode. — Na poroda je umrla istotam Marija Franoelj. — V pretepu je bil v Newhurgu smrtno-uevarno ranjen Franc Mišic iz Rau-dall, Ohio. Tepei seje zaradi prepira, kdo je plesal z lepšim dekletom. — Za jetiko je umr, v Cjevelandu 30 letni Ivan Sprohar doma iz Košane. V tovarni v Clevelandu je odtrgalo po par prstov Ivanu Ru dolfu in Rudolfa Perdanu. — V Clevelandu se je ustanovilo novo slovansko podjetje Potokar in Knaus, ki. kakor poroča „Clev. Amerika", izdeluje „pop. sodavodo in druge mehke pijače " — V So Broaklvou pri Cievelandu je neki Slovenec iznašel nove vrste kravate (samovez-nice) iz usnja Oblast v Wasching-tonu mu je čestitala na iznajdbi, ko je prosil za patent.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. nov. do 7. novem bra 1908. Število novorojencev 17 (= 22 10yoo), mrtvorojena 2, umrlih 20 (= 26 00°/00), med njimi so umrli za jetiko 7 (2 tujca), vsled mrtvouda~l, sa raz-hčnimi boleznimi 12. Med njimi tuj-oev 10 (= 60 00'Vo), iz zavodov 15 (= 75 00%). Za infekcij ozni mi boleznimi je obolelo, in sioer: za ošpicami 1, za S kr latico 7, za tifazom 1, za vratioo 1, za ušenom 8, za egiptovsko očesno bolezen 6
Izkaz posredovalnico slove a snega trgovskega društva „Merkur" v LJubljani. V službo sa sprejmejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondenta, 2 skladiščarja, 11 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 bla-gajničarka, 3 prodajalke, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodja, 23 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov specerij ske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 10 kontoristinj, 8 blagajničark, 5 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
Prvi „Kinematograf Patke" prej „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od
danes do vštetega petka sledeči spored: Sidonija pije naše vino. (Komično). Sport navodi. (Zanmiv naravni posnetek.) Hudobnež. (Žaloigra v 17. slikah) Cirkus v miniaturi. (Sanje otroka. Krasna projekcija v barvah.) Marijonete se zabajo. (Dolga komična projekcija.)
Divji lovec« Ko je danes zjutraj delaveo Ivan Ver bič iz Loga pri Bre-
zovici po Tržaški cesti nesel na prodaj dva divja sajoa, se je tam službujoči policijski stražnik začel za moža zanimati in prišel nato, da ima opraviti z divjim lovcem, katerega je potem povabil s seboj na magistrat, da se je dognala njegova identiteta. Mož se je v zagovoru kremenito za-galopiral. Pripovedoval je, da je oba zajci ustrelil nek neznan loveo in ko je ta nanj zavpil, se ga je lovec tako prestraši), da je vrgel puško čez ramo ter popustivši divjačino zbežal, kar so ga nesle noge. Zajca je pa Verbič pobral, ker se mu jih je škoda zdelo, da bi bila tam zgnila. Preiskali so oba zsjca in dognali, da nista bila ustreljena, marveč vjeta v zanjko. Zajoa so konflskovali, Verbič pa pride pred sodišče.
Tatvina Včeraj ponoči je bilo v neki gostilni v Kolodvorskih ulioah delavcu Rudolfu Peganu ukradeno za 33 K obleke, 30 K vredna srebrna ura in njegova delavska knjižica. Njegovemu tovariša Cirilu Kuratu pa je nepokli oan gost odnesel dve žepni uri z verižicama in denarnico z 10 K. Storilca še niso izsledili.
Delavsko gibanic. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Slovencev, 20 Hrvatov iu 25 Maoedonoev. V Heb je šlo 45 Hrvatov, na Koroško se je odpeljalo pa 36 si ovenakih tesačev.
Izgubljeno in najdeno. Šolski učenec Milan Pouckar je našel srebrno žepno uro. — Najden je ljudskošolski učni načrt. Izgabiteljica ga dobi nazaj na osrednji policijski stražnici. — Gospa Frančiška Ostermanova je izgubila zlat uhan. — Gdč. Katarina Hribernikova je izgubila srebrno verižico. — Avguština Zoričeva je iz-gubila zlat uhan. — Zasebnioa g. Mira Zakrajško.a je izgubila srebrno žensko u o. — Posestnik Jožef Mauo je izgub 1 šest kos (slamoreznic) — Stražnik Anton Švigelj je našel črn muf.
Zgubil se je bernhardineo s pasjo znamko litijske občine, belorjav. eno leto star, sliši na ime O dim. Kdor kaj ve o tem psu, naj to naznani Ernestu Humru v Litiji.
Uradne vesti. Na kočevski gimnaziji se z II. semestrom 1908/09 odda mesto za klasično filologijo kot glavni predmet. Prošnje je vlagati do 10. dec 1908 pri dež Šolskem svetu za Kranjsko v Ljub Jani. — Pri računskem odde'ku fia. direkoije v Ljubljani je prosto mesto višjega račun, svetnika v VII., oz. rač. svetnika v Vni, ozir. računskega revidenta v IX., ozir. računskega choijala v X. činov, razredu Prošnje je vlagati v štirih tednih pri predsedstvu fiaančne direkcije v Ljubljani. — 28. novembra t. 1. bo v i radnih prostorih okr. glavarstva v Kranju javna dražba lova krajevne občine Mavčiče. — Pri okr. sodišču v Črnomlju bo 9. januarja 1909 dražba posestva vlož. štev. 74 kat. obč ne Predgrad, obstoječega iz hiše Št. 25 v Predgrađu in zemljiške parcele št. 771/7. Posestvo je cenjeno na 12 400 kron. Najmanjši ponudek znaša 6200 K, pod njim se ne prodaja. — K okr. sodišču na Vrhniki naj pridejo vsi tisti, ki jim gre kot upnikom kaka tirjatev do zapuščine po dne 20. sept. 1907 umrlem Simonu PiŠierju iz Borovnice, zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne 28 nov. 1908 dop. ob 9 ali naj pa d-tega Časa vlože svojo prošnjo.
Koncert seksteta v kavarni 9,Avstrija11 se vrši vsak četrtek, ne v sredo, kakor je bilo zadojiČ naznanjeno.
Drobni sovin.
— Strašna ionska. V Aohdorfa
pri Landshutu so zaprli neko Wim-mer, ki je jemala otroke na hrano ter jih potem zastrupljala. Zastrupila je tudi 12 svojih otrok.
— Tudi žrtev nepremišljene izjavo nemškega cesarja. Glavnega adjutanta nemškega* cesarja grofa Hulsen-Haeselerja je zadela kup, ker je cesarju odkrito povedal, kako sodijo v Častniških krogih o znani cesarjevi izjavi. Cesar se je namreč vsled tega hudo razkačil ter je obrnil grofa hrbet, kar je grofa tako užaio-stilo, da ga je zadela kap. Splošno se je opazilo, da pri pogrebu cesar ni vodil grofice vdove, kakor je običajno, temuč knegiujo Furstenberg. Pokojnikov brat, generalni intendant, je vsled dogodka demisioniral.
— Roman v grofovski hiti.
Pri grofu Haronoourtu na Ogrskem je bil za vzgojitelja bivši pruski nad-poročnik Karlsten, ki je sedaj pobegnil s starejšo gre f jvo hčerko preko Pragrskega v Trst, od tam pa v Ameriko.
— Zakaj ao smeri ski trusti bogati? Ameriška vlada toži stod-korui trust za naknadno carino 3,624.120 dolarjev, ker je za toliko vsoto trust zadnja leta osleparil carinske urade.
—- Cesar Jo daroval za 42 av-str'Jskik rudarjev, ki so ponesrečili v Radbotu pri Hammu, 10.000 K.
Izpred SOlDffiL
utsche Fra u on a us vornehmen Štande.
Danes dopoldne je bila pred tu-mjem okrajnim sodiščem razprn-o tožbi ljubljanskega župana Iva-Hribarja in Ivana B a j ž 1 j a roti Leopolriini S o h w a r z zaradi iljenja časti. Sodnik je bil sodni ristav B u 1 o v e e , zastopnik toži-jljev dr. Hribar, toženke pa dr. \ m b r o s i t s ch. Obravnava se je ršila že enkrat (21. oktobra) na vžbo župana Hribarja, češ, da je Le-poldina Schwarz rekla 22. septem-ra: Jetzt hat dieser verfluehte Biir-rmeister mit seinen Demonstrati-*n erlebt, dass er aus dem Parla-cnte hinausgeschmiessen wird. Pri dj obravnavi je pa toženka rekla, :;i jo je Ivan Bajželj dotičneg-a dne ahrulil z bosedami: Ihr deutsehe [onde, wenn ihr nieht sloveniseh preeht, so werden wir eueh ersehla-en. Dasi je bil Bajželj preje na :bo Lieopoldiiif Schwarz zaradi eh besedi oproščen, ker se je po pri-h izkazalo, da jih ni izrekel, ven-je obtoženka še 21. oktobra pono-ila svojo trditev. Zato jo je tožil daj še Bajželj in o obeh tožbab je »ila danes obravnava.
Ko se prebral zapisnik zadnje ::zprave, je bila zaslišana obtoženima mati Marija, soproga upokojena delovodjo Južne železnice. Škofe, da ni povedala priča, zakaj je ijen mož upokojen, kor smo prepričani, da bi bil za lahko službo, ki jo e imel pri železnici, pri svojih lepih noskih letih še vodno sposoben. Prijo izjavila, da hoče »dor Wahrheit Ehre geben«, in izpovedala:
22. septembra som sla s hčerjo Beti domov. Pred oglom protestantske cerkve som srečala svoji hčeri Foldi in Mio i, ki sta prišli od doma. Obstale smo in Leopoldina mi je pripovedovala, da jo neki Fritzen prani, da je dež. predsednik rekel županu, naj ne bo protestnega shoda, r pride do Oosa. župan pa da je re-tel, da ne pride do ničesar, da prevzame odgovornost on. Nato smo šle garažen. Šla som domov, dekleti pa po časopise. Ko >ta >o vrnili, sta poredali, da ju je Bajželj nahrulil, naj slovenski govorita. Takrat, ko smo stale skupaj, som videla v bližini iiajžlja, ki je sel mimo. Kaj je iinel dekletoma, vem le toliko, kolikor 4a mi povedali sami. Beti je šla z inenoj domov.
Alarija S o h \v a r z. ITletna sestra toženko izpove:
Šla sem s sestro Leopoldino 22. •t-ptembra zvečer v mesto. Pri pro-I'-tantski cerkvi nam je prišla nasproti mati in Beti. Obstale smo in tu je pripovedovala Leopoldina materi, da se splošno govori, da je bil dež. predsednik proti protestnemu shodu, da pa je župan Hribar dejal. <;a ne pride do ničesar. Mati je šla z Beti domov, c ločim sem šla jaz z Le-opoldino daljo v mesto. Koj ko jo sla mati proč, pristopil je k nama Bajželj, ki je stal preje pri nekem drevesu. Takoj nam je rekel: Ihr deu-tsehen Humi«'. wenn ihr nieht sloveniseh sprechen wollt, so werden wir eueh ersehlagen. Tudi pljuval je na naju. S sestro >«im šla dalje, da bi poklicala stražnika, pa nisva nobenega dobili pred kavarno Evropa. Na vprašanje dr. Ambrositseha pravi, da Leopoldina ni rekla: Jetzt hat lieser verfluehte Biirgermeister er-lebt, dass sie ihm aus dem Parlament heraussehmeissen. To bi bila morala slišati na vsak naein.
Beti S e bvarz, 151etna sestra »btoženke, izpove kot mati.
Karel M a y e r . 381etni postni oficijal, pove: V gostilni pri »Figov-f-n« je pravil Bajželj, da je imel pre-> rabuko na cesti, da jo neka ženska Govorila: »Jetzt hat der Hribar ge-nug mit seinen Demonstrationen« in da je pristavila, da je z Dunaja prišlo poročilo, da je ali da bo vržen iz parlamenta.
Fran Stupica, 391etni, trgovec, izpove, da mu je Bajželj rekel na oesti pred »Figovoem«, da sta ni u 'ive dekleti dejali, da bo Hribar [z parlamenta vržen. Ne ve, ali je rekel, da sta dejali, da je to prišlo iz Dunaja ali od vlade. Bajželj je bil nekoliko razburjen in zdi se mi, da rekel, da ga jezi, da kaj takega -liši. Pijan ni bil.
Adolfa J O n k a izpoved se predre, ker ni imel časa priti k razpravi. Pred »Figovoem« mu j<- pokazal Bajželj dve dekleti, ki da sta nekaj rekli čez župana Hribarja.
Dr. Hribar je nato predlagal najstrožjo kazen obtoženke, ker je že orezobraznost prve vrste, da je še po "i>rostitvi Bnjžlja trdila 0 tem, da ie ?abil one besede.
Dr. A m b ros i t s e h je bil za f'!'Gostitev.
Razsodba se je glasila: Leopoldina Schwarz je kriva, da je 22. septembra rabila besede: »Jetzt hat die-ser verfluehte Biirgermeister mit seinem Demonstrationen erlebt, dass £r aus dem Parlamente hinausge-*hmiessen wird, es   ist   sehon die
Nachricht davon von Wien da«, s čimer se je pregrešila zoper § 491. kaz. zak., in da je pred sodiščem pri obravnavi 21. oktobra obdolžila Bajžlja, da je dejal: »Ihr deutsehe Hunde, wenn ihr nieht slovenisch sprechen wollt, werden wir eueh ersehlagen«, s čimer je zakrivila pre-giešek po § 487. kaz. zak. in se obsodi na 40 kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti pa na 4 dni zapora. Tudi se obsodi v povrnitev stroškov tožbe.
Razlogi: Dokazano je, da je ob-težeuka res izrekla omenjene besede, ki so bile izrečene na javnem prostoru. Zakrivila je obtoženka z njimi razžaljenje časti.
Dr. Ambrositsch se je pritožil zoper izrek o krivdi in kazni, dr. Hribar pa zaradi prenizko odmerjene kazni.
Telefonska h brzojavna poročila.
Ministrski svet.
Dunaj, 18. novembra. Včeraj zvečer je bil v ministrstvu notranjih del ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Seja je trajala dve uri. Sklenilo se je, da bosta imeli obe zbornici parlamenta 28. t. m. slavnostno sejo povodom cesarjevega jubileja. Baron Bienerth se odpelje v petek v Pešto, da se posvetuje z ogrsko vlado glede jubileja. Poziv pod zastavo.
Dunaj, 18. novembra. »Frem-denblatt« piše, da so pri 15. vojnem koru poklicani oziroma pridržani pod zastavo oni, ki se že sedaj nahajajo v vojaški službi in katerih službovanje bi poteklo 31. decembra t. 1-, in vsi tisti, ki služijo sedaj kot nadomestni reservisti. Reservisti, ki so letos že absolvirali orožne vaje, se ne pokličejo pod zastavo.
Generali pehote.
Dunaj, 18. novembra. Odslej l>o-do generalni majorji imeli naslov »general infanterije«.
Crnogorski napad na avstrijske mornarje?
Dunaj. 18. novembra. Po Trstu in Pulju se širi vest, da so Črnogorci napadli 6 mornarjev z oklopnice »St. Georg«, ki so se vračali iz Kotora na ladjo. Vsi ti mornarji so bili baje "ežko ranjeni. Vojno ministrstvo izjavlja, da nič ne ve o tem dogodku.
Povratek dr. Milovarovića.
Belgrad 13. novembra. (Posebna brzojavka „Slovenskega Naroda**.) Minister zunanjih del dr. Milovanović se vrne v Belgrad šele prihodnji teden in ne, kakor se je prvotno mislilo, te dni. Potoval ne bo preko Dunaja, marveč čez Reko. To dokazuje, da je Srbija odbila poziv ministra barona Aehrenthala, da bi se direktno pogajal z Avstro - Ogrsko glede Bjsne. Srbija bo mirno čakala na rezultat evropske konference, k e r j i j e z a-gotovi j eno, da se bovečina velesil z vso odločnostjo zavzele za srbske interese.
Misija dr. Milo*anovića Berolin, 18. nov. Misija dr. Milo-vauovića baje v Rimu ni bila uspešna. Minister namerava baje takoj po povratku v Belgrad demisionirati. Takoj za njim baje odstopi tudi ves kabinet.
Turč ja ni zaprla meja proti Srbiji.
Bdgrad, 18 novembra. (Poseb. brs. ?8iov Nar.u) Vest, da bi bila Turčija zaprla mejo proti Srbiji, je tendenciozna laž. Odaošaji med Srbijo in Turčijo so najintimnejši, zato je tudi takšna neprijatelska odredba napram Srbiji dooela izključena.
Poset turških poslancev in čast nikov v Beigradu.
Belgrad, 18 novembra. P os. brz. „Slov. Nar ") Takoj po otvoritvi turškega perlamenta obišče Belgrad okoli 20 turških poslancev in ravno-toliko častnikov. Črnogorski odposlanec v Carigradu.
Carigrad 17. novembra. Brigadir V u ko ti 6 se je napram uredniku laškega lista „La Tarchia" izrazil, da je njegova misija v Beigradu veljala sklopljen j u sr buko črnogorske zveze, njegova misija v Carigradu pa je Še veliko delikatnoj Še narave.^Um-ljivo jo torej, da o tej misiji ne more ničesar natančnejšega povedati.
Sporazumfjenje med Srbi in Mlado-turki.
Belgrad (Poseb. brz. »SI. Nar) Pisatelj Branidav NuŠić, ki se je kot delegat srbskega odbora narodne obrambe pogajal z mladoturškimi odbori v Skoplju, Solunu, Bitolju in Uarigradu o skupnem postopanju proti skupnemu sovražniku Avstriji, je pri svojem povratku v Belgrad našemu poročevalcu kategorično izjavil, da se je med srbskim odborom in Mladoturki doseglo popolno sporazumi j enje.
Upor v Heroegovini?
Cetiaja 18. novembra. (Poseb. brs. „Slov. Naroda") V Bosni in Hercegovini je opažati v zadnjem Času veliko vsnem rjenje med narodom in bati se je, da bnkne vstaja. Vojna uprava je dala ■ orožništvom aastraiiti hiše vseh uglednejiih Srbov in mohamedanoe v. Avstrijska vojska gradi ob črnogorski meji po noči močneutrdbe in prevaža streljivo is M o« stara in Trebinja v Bilek in Grab. Posadka v Trebi-njnje pomnožena na 10.000 mož. Vsi gorski prelazi, kjer bi Črnogorska vojska mogla prekoračiti mejo, so minirani.
Birokretiiem na delu v Rusiji.
PetrOflrad 18. novembra. (Pes. brz. „Slov. Nar.") Včeraj je bil v klubu „Mirnega obnovljenja-4 velik shod, na katerem so razpravljali o bosanskem vprašanju. Na shodu so bili navzoči tudi srbski profesorji Pavlovič, Košutič in Belič. Kct govorniki so nastopili vodja kadetov Pavel Miljukov, Aleksander Sto-lypin, brat ministrskega predsednika, in knes Trnbeokoj. Vsi govorniki so naglašali, da vsa ruska javnost kategorično zahteva, da se Rusija s vso odločnostjo zavzame za zahteve Srbije in Črne gore glede Bosne iu Hercegovine. Knez Trnbeokoj je estro napadal bosansko upravo, kar je dalo navzočemu policijskemu zastopniku povod, da je shod razpustil. Knez Trnbeokoj je prote-stiral proti razpustitvi shoda ter nagla šal, da bo slovanska vzajemnost ostala tako dolgo prazen fantom, dokler se bo v Rusiji branilo svobodno govoriti v slovanskem duhu. Da se ta sramota odstrani, da v slovanski Rusiji ni dovoljeno govoriti odkrito o slovanskih stvareh, je treba najprvo strmoglaviti zanikrno, nesposobno germanorLsko birokratstvo.
Zatvorite* meje preti Srbi i? Belgrad, 18. novembra. (Poseb. brz. „Slov. Nar u) Avstro Ogrska namerava zapreti mejo preti Srbiji. Srbskim ribičem je prepovedala v sako približanje avstro ogrski savsko-donavski obali.
Bojkot avstrijskega blaga
Belgrad, 18 novembra. (Poseb. brz. „Slov. Naru) Srbski trgovci so sklenili, da ne bodo od novega leta naprej, naročali niti za en vinar avstrijskega blfga.
Pozor!
V spopolnitev gospodarske osamosvojitve sklenil je podpisani „Združeni nar« dni odbor" naprositi oba slovenska dnevnika, da prinašata vsako soboto redni zaznamek, na katerem bodo navedeni slovenski obrtniki in trgovci v Ljubljani in sicer samo ime, obrt j ti ulico, kjer izvršuje kdo to obrt ali trgovine*. Ker imata oba lista z opustitvijo nemških ljubljanskih inseratov precej Škode, in pa, da se omogoči vsem, tudi naj evnejšim obrtnikom in trgovcem priti potom listov v spomin občinstvu, določila sta oba lista za tako priobČitev imen prav majhen znesek, namreč za vsako ime in za vsako soboto le 50 h. To je v očigled velikemu uspehu tega zaznamka jako nizka cena. Z izdajo tega zaznamka se prične to soboto. Priglasila inseratov sprejemata upravništvi obeh listov eden za druzega od danes dalje. Slovenci, zganite se v svojo korist, ter tem načinom odškodujte oba lista za opustitev nemških ljubljanskih inseratov.
„Združeni narodni odbor"
Darila.
samskem večera gospi ce Mici Mejakov« 232 K Skupaj 76 96 K. —Srčna hvala! — Živeli!
Za obsoloaoo vsled demonstracij: G B. Polak Kouty na Šamavv 2 K. — Vesela dražba t gostilni pri »Kovaču* ▼ Zg. Šiški 5 80 K. — V gostilni Stergnlc v Begunjah so zložili rodoljubi 18 K. Skupaj 25 80 K. Srčna hvala !
Za irtve M. septembra: Gosp.
dr. Kušar, odvetnik v Kranju 50 K iz civilne pravde Cof -Rozman. — Grunfeld nabral na lovu pri „Papa* v Kranja 2'10 kron. — G. Tončka dr. Prevčeva ▼ Kostanjevici nabrala 27 K, in sicer so darovale naaledne dame in gospodje: Etna Toporiš 5 K, pošiljateljica 5 K, Malči Kobau 1 K, Sonja Kalan 1 K, sodnik Toporiš 5 K, pristav Vrančić 3 K, Rado Jereb 3 K, Lud Jelčnik 3 K, ter dr. Bela Češark 2 K, skupaj 27 K. — G. Anton Debevc, posestnik perotninskega zavoda pod Rožnikom 5. Skupaj 84*10 K. Srčna hvala! — Živeli!
Upra&nidtvu' našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirile in Metoda
0 priliki godovaDJa svojega svaka Mir-kota Fegica v Studenca je nabrala g. Pepca Intihar 10 K. — G. Otihja Kam-bič je kaznovala gdč. Pepco Levstek za
1 K, ker je bila v prodajalni Ohler Ko., ki |e seveda nemškutarska in radi tega Slovencem zelo priporočljiva. — G. Julija Švigelj v Rušah nabrala pri omizju nekaj gospodov 18 K. Gostje v gostilni g. Švi-geljna v Rnžah5 21 K. — G. Lojzika Roš v Hrastnika 210 K, katere so po 10 b zložili gostje v gostilni Ros iz hvaležnosti, ker so smeli poslušati slavnega govornika g. „Korlicaa. — Gosp. Anton Novak v Senožečah, nabral v ožji družbi ob priliki odhoda g. I. G. iz Senožeč 5 K. — V gostilni Stergnlc v Begunjah je nabrala g. Mara Mohorčičeva o priliki otvoritve Kmetske posojilnice 12 K — Mesto venca na krsto nepozabljenega sorodnika Jakoba Dekleva darovali so sorodniki in prijatelji 20 33 K. — G. Iv. S m rek ar   mL   v   Mokronogu   nabral na
Zbirka prebivalcev mesta Krško sa ranjene irtve. (Objavljeno
v 6. izkazu nZdruženega odbora z dne 5. oktobra 1908): Gosp. Rozalija Kunej, Videm 1 K, g. Anton Goslar 1 K, gdč. Poni k var pri g. Kunej 50 h, g. Franc Giraldi, dimnikar 1 K, g. Strgar Jože 60 h, Barbič, postiljon 20 h, Bolejc Jernej, hlapec 20 h, Tomaž Wirgler, c. kr. živinoz iravnik 2 K, Franc Gregorič, gostilničar 4 K, rodbina dr. Romihova 20 kron, gdč. Pavšič, pošt. eksped. 1 K, g. Janez Podpac, krojač 1 K, Franc Silovi-nac.   brivec 2 K,   gdč.   Berta Silovinac
1 K, gdč. Pavla Lirer 2 K, g. Jože Žabkar 1 K, Leopold Levstik 1 K, Franc Sovre, dijak 1 K, Mihael Krieger 2 K, gdč. Terezija Rumpret 2 K, rodbina Fr. Rumpretova 5 K, ga Lina Anži^-ek 2 KT g. Franc Perhavc 1 K, Karel Fessler 2 K, Maks Kos, mizar 2 K, rodbina Tavčarjeva 5 Kf g. dr. Gallasch 10 K, Alojzij Hut 2 K, Franc Ž*gar 2 K, gdč Marija Humek 1 K, g. Karel Havelka 2 K, Janez Sterle 1 K, Ivan Nep. Renier, župnik 50 K, ro .bina Stancerjeva 5 K, trgovski sotru iniki tvrdk« Engelsberger 5 K, trg. sotrudniki tvrdke Auman 3 K, g. Ivan Obrovnik redar 1 K, Viktor Auman, trg. 5 K, Matija Žitko 1 K, Avgust Kos 2 K, Ivan K< lesnik 1 K, Teodor Žnideršič 2 kroni, Anton in Amalija Jagovic 10 K, ga. Amalija Papež 4 K, g. Peter Vašel, redar 1   K,   Ivan   Grubič   1   K, Anton
i Poklin,  trgovec 2 K, Ivan  Jerman 3 K, ga. Frančiška Dolinšek 4 K. Marija Zener
2 K, g. Ivan Kadunc 1 K, Franc Roš-toher 2 K, Franc Vidmar, kaplan 3 K, Ivan  Zazula 1 K,   g. dr   Vilko Maurer
2 K, dr. Fran Vončina 2 K, Martin Sku-bic 1 K, A bert Levičnik 3 K, Ferdo Kobal 1 K, Ivan Radanovič 3 K, [Rupert Engelsberger 5 K., dr Janko Hočevar 20 kron, Maks Zotter 2 K, Dragotia Pinterič, 1 K, gdč. Marija Puher 2 K, ga. Matilda Klemenčič 1 K, Elsa Stary 1 K. Jože Beguš 1 K, Franc Ivačič 1 K: Marija Vodopivec 1 K, Jož* fina Hočevar 40 K, Slavko Kraker, učenec III. razr. 40 h, gdč. Marica Perhavc, 1 K, ga. Slava Scagnetti 2 K, g Anton Šnšteršič 5 K, uc'enci in učenke IV. razr. ljudske š< le 3*10 K, g. Jažefa Rajh, služkinja 40 h, dr. Leonid Pitamic 1 K, Marija Pfeifer 4 K. Karel Schener 2 K, učenke V. razr.
3 K, gdč. Jozefina Jerman 2 K. g. Flo-rijan Rozman, 2 K, Ivan Magerl 2 K, Hedvika Zazula 2 K, dr. Jurij Pučko 20 kron, Jozefina Omerzu 1 K, gdč. Malči Rupert 2 K, g. Viktor Naglic 1 K, Ivan Vanič 5 K, Val. Forgiorini 1 K, Janko Stare 2 K, kapucinski samostan 3 K, R^pič 2 K, Anton Jurčec 3 K, rodbina Klobučar 2 K, pomočniki g. Klobučarja 1*40 K, Kurent in Gomzi dijaka 40 h, g. Ivan Rajar, Živinozdravnik 3 K, Antonija Antobič 1 K, Jižefa Sotler 60 h. Viktor Kostanjevec 1 K, gdč. Ana Kozolc, natakarica pri g. Jermanu 60 h, gosp. Karel Humek. učitelj mešč. šole 1 K. rodbina Volavšek 16 K. Skupaj 372 40 K.
Narodovo zdravilo, laifo ao sine imenu rat bolesti ute&njoćo, mišice in živce krep-Cujoce, kot mazilo dobro snano 1tMollovo francosko žganje in sol", katero ae splošno in uspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih premajenja. Cena steklenici K 1*00. Po pofitnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!) na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLLrov preparat, zaznamovan s varstveno znamko in podpisom.    9 35— 16
Proti praha jem, luskinam in izpadanja las
aelnja n »J bolj«« priznan«
TaiDo-clin tinktura
satera  okrepčal«   iasisće,   odstranjuj r luske io preprečuje izpadanje les.
I »t ^1*1 a navodoM 1 brona.
RarpoStlja  ■*  a  obratno  pošto na  manj ko: dve steklenici
Zaloga vsan prelakiše.in zdravil, medlo, mil, medicin«!, vin, specijalist, nejflnejžih parfumov, kirurgisk h 3bv*zt svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dtž. lekarna Milana Leusteka
i LJubljani. Ruljm cesta it. I
polog iiavoagrajoaoga Pran Jošefovega
ImbiL sietta. 26  4 i
glEOTCiOSICnO
I •
'i
n*ti raorj»m »06. 8r»d&!i mftnl tUk 736 t
j novem. ]	Cas epaso-vaaja	Stanja barometra v mm	M	Vetrovi	Nase
17.	9. zv.	7453	-50	brezvetr.	oblačno
18. a	7.zj. 2. pop.	744-5 743*8	—35 sl. ssvzh. 191 brezvetr.		■ -
Srednja včerajšnja temperatura —8 0 , norm. 32 . Padavina v 24 urah 00 mm.
Zahvala*
4147
Ganjeni presrčnega sočutja med budo boleznijo in ob smrti našega nepozabnega in ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Moba Dekleva
posestnika,
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa ob lna sožalja ki so nam došla in za veliko udeležbo pri pogrebu naio najpri-srčnejšo, zahvalo. Zahvaljujemo se pa še posebno č. g. župniku I. Skrjancu za tolažila umiraiočemu in) spremstvo k večnemu počitku, enako tudi g nadučttelju Ćenčiču in gdč. učiteljici Kalin za spremstvo s šolsko mladino, g. Spolariču, vodju premogokopa za p o daritev krasnega venca, vrlemu pevskemu zboru iz Barke za ganljivo petje ter vsem, kateri so nam karkoli lajšali veliko bolest ob prerani, bridki in nenadomestljivi izgubi predragega nam pokojnika.
Vremski Britof, 17. nov. 1908. Žalujoči ostali.
Sedlarskega pomočnika
sprejme tako] v trajno delo Pru Engeie v Kočevju. 4i«o
Gostilna
na deželi, blizu Ljubljane ob državni oesti, blizu kolodvora, lepo opravljena, 8 kegljiščem, vrtom in prostornim hlevom, so odda takoj 4i39—i Več v uprav. „Slov. Naroda".
Mirna stranka išče za februar
termin v sredini mesta
stanovanje
z 2 sobama event. tudi brez kuhinje.
Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". 4125—1
notarski kandidat
s prakso išče slnibe Vstop po novem leta.
Ponudbe pod šifro ^Kandidat" na uprav. „Slov. Naroda".       4i48—l
Hiša
enonadstropna, a ograjenim vrtom in več stanovanji, so proda Pripravna je tudi za obrtnike. Prosta lega ob Ljubljanici, na Prolah it. 4, LJubljana Pojasnila daje lastnioa hiše rav notam. 4143-1
2enitna ponudba.
Poštena Slovenca, 22 Ut stara, jmojna tudi nemščine, trgovine vajena, %i je v trgovini jfe samostojno poj/o-vala, j dobrimi izpričevali, mirnega enačaja, domače vzgojena, bi se rada om oyiia y m a njštm irgo L cem n a Jfranj-s>tem, Jforoškem ali Štajerskem*
Jfesne ponudbe, če mogoče ssliko pod ^namko »odkritosrčnost 22u na upravn. „S^ov. /faroda". 4146—1
Stenograf
ki bi hotel dve gospioi na domu brzo poučevati  v   slovenski stenografiji,
se nnlno išče.
Ponudbe z zahtevo honorarji do nedelje na upravmštvo tega lista pod naslovom „Stenograf." 4i38—2
ob 4., 5., 6., 7. in S. ari
Ob nedeljah la »rasalktb:
ob 10. in 11. uri dopoldne in
ob S., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne.
v »a ko soboto ln sredo bo v program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
L prostor 00 vin., II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 10 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po sntiani ceni.   1.  prostor 20 vin II prostor 10 vin. 4142
V kavarni »AVSTRIJA"
je Trsa.3s četrtels
KONCERT
seksteta na lok. «52..
začetek ob 9. vstop prost
BROCKNER, glasbila
(Dobavitelj zveze c. kr. državnih uradnikov) Scbonbach pri Hebu, Češko priporoča najceneje najboljše glasbene instrumente in strune vseh vrst. Razpošiljanje po povzetju Zamena dovoljena ali denar nazaj. Ilustr. cenovnik zastonj in poštnine prosto Stare mojstrske gosli in celo se zamenjavajo ali kupujejo. 4141—1
frpsti sitnu
- in praktikant •
se sprejmeta
v nanu/aktnrno trgovino na debelo.
Naslov pove npravnifitvo „Slo-
venskega Naroda4
41 !4—3
Išče ao so takoj
lokal
sredi mesta, obstoječ is vsaj enega večjega prostora na ulico in is 2-3 dragih prostorov.
Ponudb d pod utako|f< na uprav.
nSlov. Naroda". 4 44—1
Obratni uradnik
Za stavbno obrt s tesarstvom, mizarstvom in ključavničarstvom na Kranjskem se 14Če tehnično isobra-žen uradnik, ki bi oskrboval kalku!a oijo teh obratov. Prednost imajo taki, ki so že opravljali enako delo in so če mogoče zmožni obeh jezikov. 4074 2
Ponudbe z referencami in zahtevo ■ plače na upravništvo nSlovenskega I Naroda" pod „obratni uradnik \
1
Poštne pošifjatve dvakrat na dan.
I
r
Trgovinu s špecerljo, delikatesom! in
gjaia fr. kham Ijubljana
nasproti  hotela „Union**
priporoča razen vsega druzega blaga tudi: ——
Doma kuhane brusnice.
I
Brzojavi: Kharn, Ljubljana.
i
XXVII. kralj ogrska
državna dobrodelna loterija
za splošno koristne in dobrodelne namene Ta loterija ima 11.969 dobitkov v skupnem znesku 365.000 kron, ki se izplačajo
▼ gotovini
Glavni dobitek 150.000 kron.
Dalje:
1 glavni dobitek ... K 20.C00 1 , „ . . . „ 1000 1 \ „ .... 5X00 5 dobitkov po   : .  .   . 2XG0
10 dobitkov po . . K 1 000
T50      n       9 . . „ uo
300        „        „ - . „ 50
1500       .       . . . . 20
10C0O       .       - . . . 10
Žrebanje bo nepreklicno 30. decembra 1908
Srečka t^taiie 4 JE*.
Srečke se dobivajo pri kr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v Buda-Pešti (glavni carinski urad),  pri vseh poštah,  davčnih,  carinskih in salinskih uradih, na vseh železniških postajah in po skoro vseh trafikah in menjalnicah.
3878—3        Krali, ogrsko loterijsko dobodarstveno ravnateljstvo.
OQXX»03O0OCXDO0OO0<IX>0OC
Ivan iax in sin
v Ii|nU|;
Dunajska oesta št. 17
priporočata svoji bogato zalogo
voznih kolos
o o 8
Šivalni stroji
■aapaaaal kani is vmmI« v kUL
Pisalni stroji .ADLER'.
Gostilna
„Pri Brjbenćku4 aa 8iinc&h
s novo urejenimi prostori, bcetileusko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred ao  Odda zaradi bolezni tako} alt poznajo v naiem.
===== Išbotam ao Odda tudi ==
prodajaimca, več muruj ia Urok
Več se izve na alineah št. 37 pri L]nbl]anl 40 8-5
■t A
ni
Kdor želi kupiti v Jtalozah
dobro vinsko kaoliii
naj se blagovoli oglasiti pri
Franju Gnilšafc
Sv. Barbara v Halozah,
ker on posreduje pri kupčiji vsakega trgovca. 4145
*>°
o fL
SUKNAI
In modno ts* hlaso za obleke
priporoča tlrma
Karal KociiD
tvornico za scKno
y Humpolcu
Tvoraiske cene.
ia Ceskesa. 27 Vzorci franko.
o
I
spisal
Valentin Žun.
s
Cena 3 K, s pošto 20 vin. več.
Um To znamenito delo, edino K 1» svoje vrste v slovenskem je ^ P zikn, je prav sedaj   v dobi W
Snajhuj&egag- ^odar»*eg^ ffi boja, neprecenljive vrednosti [[g za vsakega Slovenca.
i Jama tojigaraa" s
h    v Ljubljani. t
Nizko pod ceno
prodaj »na rta d I poona\nJUavnJ« p ro m tora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
3871 20 za gcspcde in d. e čire
kakor najmodernejšo konfekcijo za Dame in deklice.
Konfekcijska opna A. LuKK. ** ** 1 =^=
Za slabokrvne in prebolele
Pllte Pr'^ni marsa5a v steklenicah   7,01 po JfC 1*50 *      najfinejše vino Vermouth v stekl.7101 po X V—
Dalje priporočam :
~j Pristna namizna in desertna vina
najboljše produkcije po primernih cenah.
SaVlK-^ac^na   n^oz. 3910—6
FRUNCESCO   CflSCIO; Šelenl^go^ulice
pralnica m Svetlo Hvalnica
na }{ranjsk.em
Ljubljano, I{e!educr5J<c alicc $\, 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in Zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika-:-:   Cene so znižane in nižje kot drugod.   :-: :-: Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere tn napravi kot novo. — 2 dežele poslano perilo se vrne v 4 dneh oprano in zlikano
2a številni obisk Se priporoča velespostovanjem
33i6 - 9
Si. Sorc.
Jffcrebitne reklamacije naravnost meni.
Samo na debelo!       Samo na debelo!
Lud. Dolenc
Ijutljana, Kongresni trg it. H.
priporoča gg. trgovcem svojo dobro opremljeno
= zalogo s pleteninami =
in sicer: srajre. moje, Joplee, hlaee, nogorlee, rohavlee, olroaUr oM^kser (skoki) ttd. s
Bombaž in vnma za pletenje v različnih barvah. Zepae ir, »r«**- Ukane in del«%»«l4«*- traive, ovratnike, sapestnlre.
Zen«h» zbornike. Qumbe za obleke, zavratnike in zapestnice.
Modne in biserne animbe. 4004—4 ======  Pismena ntročila poštnina prosto. —=====
Za mnogobrojne naročila se priporoča ter zagotovija najcenejšo,
točno in solidno postrežbo z velespostovanjem
Lud. Dolenc.
£jubljanaf Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
1
6
1443—31
porUetsha
prevzema ter da materiial
JOSIP PUH
Ljubljana, Gradaške ul. 20.
Ceno! Solidno!
m «      i ■ inženir - Mdrolekt
Vodovodi KonradUchnik,LluDllana
KannlijDcije, kopališke naprave  BettmiMwt mm m *.
8684—111   Projekti in izvršite/ pri domač*
specialni tvrdki (tehn. zved, mnenja ob poveritvi gradbe zastonj
Brzoltnf: LoclinlR-LlulJlJaBi,
Sprejema lavarovanja Sloveikega življenja po najrasnovrotnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga lavarovalnica. Zlaeti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt ■ manjkajočimi m »plačili.
Vsak  elan   ma po preteka  patih lat prarieo do dividende.
„SLftVIJA"
45—134
m  m  m  m   v z ej e m H o xavarovalna banka v Pragi.  -  -  - -Roi.fondi: 41,335.041 01 K. Izplačano odškodnine in kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m vaeaiitosi ilotanako^narodiio upravo. Vaa pojasnila da}«:
ttoaoralnl aaatop v Llubllani, šigar pisarne io v laatnej bančuej hiii
Zavaraje poslopja is premičnine proti požarnim  škodam po najnižjih eenab Škode cenjuje takoj  in najknlantneje. Uživa  DajboljŠi  alovea, koder posluje.
Dovoljuje  ia čistega   dobička izdatne podpore   v   narodne  in obcnokotistse namene.
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani
se slavnemu občinstvu priporoča.
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo
•   • •  %_■----.       ♦ •
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo L. Stros v Idriji.
4121—2
3462—13
• • • •
v lastni Delavnici.
I. WrOLiroli:
krznar In izdelooatelj čepic
3647—12
v Ljubljani, Sv. Petra cesto itev. Zl
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših Uoiuhovin, lalobultnr, lastno izdelovanje črple vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih koz.   Si. >«iJhži>o se opozarja na bogato izb ro It a* p In vseh drugih %ojsi0laln |»o«rrt>fiein.
Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji cent ter kupuje koze illajatelne po najvišjih dnevnih cenah.
Postrežba točna, cene solidna.
Gostilna
s konoesijo Kramar v Ljubljani, Dolealska cesta št. 5 se da
v najem (zakup)
a dnem I. februarja 1909 ali pa tudi takoj.
Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Stari trg Stev. 30. 3960—4
kožuhovino hsh^
kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri
,Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič
I_i3"UL"tol5axLa<, ^reatrxi- trg: 5.
Velika izbira zadnje novosti, damskih in otročjih klobukov.
I Najnovejše Muze
A moderni pasovi, damski in otroški predpasniki,
H
svilnate, batistne, čipkaste, volnate in iz modnega blaga
spodnja krila, ovratniki in kravate
F\ Just^Mo«schUe
2252 22
Izjava.
S tem izjavljam, da nima nihče pravice, na moje ime jemati kake potrebščine pri trgovcih ali pa zame kasirati denar, ako ni izrecno pooblaščen z mojim podpisom.
Peter Jttatelič
posestnik In lastnik zavoda za plakatira n|e In snaženja stanovanj
Zastonj in poštnine prosto naročajte '       moj novi veliki ———
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN rjE
■
iT
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 32 §
priporoča povodom bližajočih se praznikov jjj
I kuhano maslo " UiMtt"~
vega masla,
V najem se oddajo znani
gostilniški prostori pri „Lizi"
s Kegljiščem, hleol In obUlrnlm doorlščem o Gorici,
- S-vapnelnsLca olica 2. -
V ravno tej hiši je oddati 4082—2
več čednih stanovanj
z razgledom na nlico.
^7"©1 prestari iiiže "bed.o      1$:raLtIsiem. jprencvljeni.
Stavba se pod ugodnimi pogoji tudi proda.
Podrobnosti se izvedo pri „ Goriški ljudski posojilnici" v Golici,
Gosposka ulica Stev. 7.
X X X X X X X
jfiodni salon
Častitim damam priporoča . _
: klobuke :\
le najfinejšega okusa
35a Škof-Vanek
Autorizirana plejna jola
u duoroni hotela „pri )n>lieu". m
Usojam se Vašemu blagorodju javljati da sem zopet otvoril svojo plesno
šolo in da se je pričel
specialni tečaj za gospode in gospodične
boljše slovenske družbe
vsak ponetfeljeli in peten ob 8. zvečer.
V kratkem novi ples moje kompozicije: „Sokolska".
Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v moderne plesove; francoske
in ameriške novosti 1fo*lA«lMt« rLIrl Francoska četvorka,  plesana a finimi originalnimi /OSlCOnjl ChlC! koreograflčnlmi koraki.
Dajem posebne ure vsak čas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi v privatnih hišah in družbah.
nvatnih hišah m oruioau. 0   . . d
Informacije in vpisovanje vsak dan o*I«.-«- ad°«l°ldn# tCf °d 2.-4. popoldne v hotela „prl Mallču" L nadstr. vrata št. 3.
Z vsem spoštovanjem 9985-4
C3-I-cl11o luCorterra-
avtoriiirani plesni učitelj.
::   Pod Jrančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni, ta o tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma ('zgotovljene. ::
X X X X X X X
I surovo maslo in sir §
domačega izdelka.
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa v celih hlebih UUL, D0 10-30 kg težkih. Cena najnižja.
^ 6 3881—7
S
10 oli 20 vinorjev
je za prijatelja glasbe majhen izdatek, za gostilničarja pa tisoči kron
40 0 0
KRON
l
3
H
5
H M H
a a
rPosorl PosorT^JI
Kavarna
,Leon'
V Ljubljani 8s» «a
na Starem trgu št. 30 je vsaki dan
oso noč odprto.
Na razpolago je ma|MTa|il ameriški bU|ard m alak-o o   trltal klavir,   o o
Z odličnim ■poštovanjem
Lio In Faul Pogačnik.
v
♦ 4
a # * *
a
4
»t 4 *
4 4
i 4 4 4 4 4 4 4 4
stanje.
V nobenem lokalu bi ne smelo manjkati
„Hupfeldovega" instrumenta
ki so v vsakem pogledu vzvišeni nad vsakim drugim instrumentom. Ljudje dandanes z veseljem obiskujejo prostore, kjer imajo godbo, zato je nabava glasbila v dvojnem osiru priporočila vredna.
t SSS £5» S —*
£udvik J(upfel3 9.Muna VI., jKariahiljerstr. 5|t.
U Evropi največja tvornica
klavirskih igralnih instrumentov.
M prvih odlik. 750 delavcev.
3104-3
NOVOST!
4090—2
NOVOST!
Cisoretni papir in cigaretne stročnice
nedoNežao izvrstne kakovosti«
Vprašanja naj se naslavljajo na Ivana Bonaca v Cjubljani.
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pobiŠtvo. Lastne delavnioe. 2825—28
Veletrgovina z železom
„Merkur"
3599 13
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
xi 11 n e r
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Jffestnitrg, nasproti rotovža  £jtibljana jKestni trg. nasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Schaff-hausen, (jlashutte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ============== iz kina srebra. =====
Vedno  največja izbira najnovejših   salonskih ur,   ter specialitete atenskih ur a kukavico, budilk in drugih.      3549 13
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po posti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanj© blaga na vse kraje sveta!
Zimske obleke, zimske juknje,
kožuhi, (dolgi in taffi),
salonske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Strogo solidna, strokovnjaška postrežba.
Zaloga Mek a. kunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
858—77
Veliko zalogo
gramofonov m plošč
tudi s slo venskiiti k
plošče od
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2291 Ljubljana. S ari trg 26. «
i Ceno posteljno perle, i
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor puh mehkega 6 K, veleprima pulje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
■zgotovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, šČiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 350, 4 K razpošlje po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594—7
^Cetlsris Bergper
eschenltz št. 225, Sumava, češko. Neugajajoče se zamenja ali denar vrne. Cenovniki zastonj in franko.
J
Zehtev&jte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilurtrovani katalog
B preko 3<-C:' slikami vstrh vrst nikljast h, srebrnih in zlatih nr, dalje vseh vrst solidne zlatnine in srebrnioe, glasbil jeklenega in usoja-tfga blaga, kadilnih priprav itd. po izvirnih
3705—11 t v omiških cenah
Nikljasta ura remonto-
arka.......K 3!0
Sistem Roskopf pat.. m   4*— Švicarska izvirna Roskopf pat.....9   6*—
Registr.   Adler Roskopf nikljasta remon-t o ar k a na s dro   . . ,   7*— Gol dinasta remontoar-areas kolesjem ,Luna' in dvojnimi  pokrovci „   9*— Srebrna ren. ont. a kolesjem  G'oria' cdprto  „    8 40 Srebrna remoatoarka z dvojnimi j okrovci .  „ 12 60 Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet, 15 gr   teže....... 9   2 60
Ruska tnlska nikljasta remontoarka s kolesjem ,Lnna( K M 60, ura s kukavico K 8 50, bndil-nica K 2 90, kuhinjska ura K 3'—. schvrarz-
waldska ura K 2 50. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica za are Ivan Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 667, Češko.
Na debelo In drobno po nizkih
oenah priporočam svojo bogato
laloteno
trgovino
z salonterllskim In vseh vrst kramarskim Dinjom 3529 In pleteninami. 8
Devocionalije
in vse vrste blago za boi|a pota.
Tvornlika zalogo kram. glavnikov.
finlon Škof
.-• Ernest Jevnikarjev naslednik -•-
Dunajska t, v Mil gostilne it. 6*.
Kavarna in restavracija
99
Švica rija
se priporoča cenj. občinstvu
Pozor!     Slovenske dame t Pozor!
Elegantne klobuk
-= za dame in za otroke
2321 19
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
/. ftlialka v Kranju, Glavni trg. v .*.
■ #   Slovenci Slovencem #
■ Zelo važno za trgovce In obrtnike
Ll
Ker imam še precejšnjo zalogo
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Oene so brez konkurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
Vsem Slovencem se priporoča
Fr. I$liČi Ljubljana, jtfestni trg 11.
PoflDirajmo se medsebojna! Y slosi je moc!
Največja narodna
KONFEKCIJA
za Same, Deklice, dečke in novorojenčke
. Kristofič-Bučar
v LjiitoljOLiii, Stari trg: st. 28
priporoča
krasne
3527 5
v težki
svili, volni in drugem modnem blagu
najnovejša modna krila, kostume, delne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vsevratno perilo in druga oblačila. Najfinejše
otročje kapice, klobučke, plaseke, pariške modrce, nogavice, x   rokavice, Jopice  in  drage pletenino. — Fino ra vratnice, ~ j£>  \^ naramnico, ovratnike, srajce in drago perilo za gospodo. / ^\
>w 7nnflnin naročila i« iz vršu le lo tako i In točno, s
Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. Cene radi male režije brez konkurence.
se opozarjana
manufakturno trgovino
Češnik&Hilouec
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice—lingarjeve ulice
JU j*i*>l j Ana •
3614-4
katera je že popolnoma založena
z noino uelsim blagom
za dame in gospode,
ter drugimi zimskimi potrebščinami.
Cene najnižje!
Isdajatelj in odgovorni urednik Baef a Pnitoilemlok,
Lastnina in tisk »Narodne tiskarn*«.