104. številka. Ljubljana, v soboto 7. maja 1904. XXXVII. leto. v. ■*mW&v Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelo in praznike, ter vejja po posti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na đom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja [delala toliko ?eč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila se plaCoje od peterostopne peUt-vrste po 12 h, Ca se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h,.fia ^trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se bivole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. 15' Občni zbor Narodne tiskarne. V nedeljo dne 1. maja 1904, občni zbor Narodne tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zato se skliče nov občni zbor delniškega društva Narodne tiskarne na dan 15. maja 1904 ob 11. uri dopoldne v hiši Narodne tiskarne vr ICnaflovih ulicah št. 5 z istim, za občni zbor dne 1. maja 1904 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor Narodne tiskarne. Žlindra iz ministrstva. C. kr. poljed&lsko ministrstvo je že davno na glasu, da najkrepkeje -rešuje propaHsnj« kmetskega stanu. Zakoni, tičoči se km^tskega pt?.i?u, se narede po zaslugi kmetijskega ministrstva vedno tako, da so na korist borzijancem, v ovojem lastnem področju pa dela tn ministrstvo fcakr, kakor da ni ministrstvo za kmetijstvo, nego ministrstvo za klerikalstvo. Skoro trideset let je poljedelsko ministrstvo klerikalna domena, s uspehi tega trideset!?t-Dega pospeševanja kmetske ga stanu s? dajo lahko pr^oeniti, ce se uva-iuje, da je bilo izseljevanjp pred 30 leti v Avstriji skoro nepoznana stvar, danefl pa narod kar trumoma b*ži iz svoje domovine. Zdrj ae j« poljedelsko ministr-Etvo zcpet proslavilo z imenitn m činom. Dovolilo je »Zadružni zvezi« loOOO kro.i podpore, in s cer zaleti 1902. in 1903, ko je Se »delovala« ped imenom »Gospodarska zveza«. Ne bomo preiskovali, če je ta podpora res v kaki ožji zvezi s tem, da so se kranjski klerikalci nameravanemu obstruirjnju volitve delegatov na koriat vlade z vso odločnostjo uprli — daai je bila podpora dovoljena prsv tiste dni, niti ne bomo pretresali vprašanja, če Sušteršičeva frakcija vsied ttga plačila neče podpisati M!ado£ebom predloga, naj ee ministrstvo obtoži. Pri nas so si vlade s takimi »podporami« že večkrat pomagale in imele že tudi pri kranjskih klerikalcih uspehe. A tudi če dovolitev le »podpore« ne spada pod poglavje o politični korupaij1", če tu ožiiodrani zadrugar R chUr ni igral vloge Dienesa, :e ta »podpora« vendar nekaj neču venega in če bi se radi t^ga izplačalo predlagati obtožbo poljedelskega iirniatra, bi veakdj moral priznati, d* je obtožba utemeljena. Že to je popolnoma neopravičljivo in protizakonito, da dovoljuje ministrstvo podpore za nazaj. Vladi se dovoljujejo krediti samo za eno leto in iz tega izhaja, da sms dovoljevati podpore sarno jz kreditov za dotično leto, ne pa za naiaj. manj pa sme porabljati že zapad!© kredite, kakor se je menda zgodilo v tem slučaju Viada je vsled obstrukcije v državnem zboru v zuatnih denarnih stiskah. Že dve leti sem ni dobiti skoro za nobeno stvar podpore. Tudi za najnujnejšo, cbČekoristne naprave ne da vluds ničesar, češ, ni denarja. ŠusteršiČeva obstrukcija je cdžrla kranjskim vinogradnikom deželne podpore, a vlada vzlic prošnji deželnega odbora ni ničesar hotela dati za vinogradnike. R ?s, d\ ji zakon to branj, ali če bi bila imela dobro voljo, bi dotični denar na pr. lahko posodila daželnemu odboru in stvar bi bila v redu. Za nujne, potrebne, koristne stvari, nima vlada denarja, ni od viade dobiti ničesar, za sleparsko organizacijo, ki služi samo političnim koristim duhovniške stranke, pa ima tisočake na razpolaganje! Da se bolje spozna značaj tega vladnega koraka, naj navedemo naslednje: Tekom lanskega leta je »Trgovsko in obrtno društvo« v mnogoštevilnih spomenicah pojasnilo pogubo-nosno delovanje klerikalne organiza cije in neetevilna sleparstva, ki se uganjajo v teh zadrugah. V teh spomenicah so se naveila le fakt«; pojasnilo se je s fakti, kako klerikalci gospodarijo, kako ubijajo trgovce in obrtnike, kako sleparijo kmete, kake kupčije dela »Gospodarska iveia«, kako sistematično neguje in izvršuje »Gospodarska zveza« (zdaj »Zadružna zveza«) falsihciranje računskih sklepov in kako uničuje kmetske eksistence s tem, da jih zvijačno zapeljava, da podpisujejo za/lotične b^nkerotne zadruge zadolžnice. Namen vseh teh spomenic je bil, izpo3iovati, da se odredi posebna preiskava in da se zaslišijo ne samo obteženi klerikalci, nego tudi težitelji liberalci. Ministrstvo notranjih zadev je res naročilo deželni vladi v LjubliaV, da mu predloži natančen izkaz o zadružništvu na Kranjskem in deželna vlada je po obširnih poizvedbah in mnogih zaslišanjih to storila. Na jesen lanskega lete, so se naši zastopniki na Dunaju o stvari informirali in od merod&jnih strani se je reklo, daje popolnoma izključeno, da bi »Gospodarska zveza« dobila kako podporo, ker je vlada spoznala, da j e d e 1 o v a n j e »G o-spodarske zveze« naravnost »gemeingefahrli ch«. Take so bile vladne disporiaije Šd pred nekaj meseci. Med tem so klerikalci začel: tudi na Dunaju ob-struirati, in ravno v času, ko se je šlo za volitev v delegacije, je vlada tej iBti »Gospodarski zvezia z odločbo z dne 24 aprila vrgla 13 000 K. Naj ee nihče ne čudi, če bodo klerikalci smatrali to podporo kot premijo za njihova sleparstva in Če bodo odslej s podvojenimi močmi nadaljevali svoje delo. Zapomniti si je pa treba, da v časih, ko vlada nima denarja za nobeno koristno in po steno stvar, se ne straši nekorektnosti v poslovanju z drž. denarjemle da podpre strankarsko podjetje, kateremu je sodišče utisnilo pečat sleparstva. Vojna na Daljnem Vztokn. Izpred Port Arturja. Poroča se iz Port Arturja. da se je v Četrtek pojavilo na obzorju japonsko brodovje, obstoječe iz 12 velikih bojnih ladij. Ob 4 uri popoldne je priplulo več torpedovk, ki so se združile z ostalim brodovjem. Okoli 5. ure se je cela eskadra oddaljila v smeri proti zapadu Po vesteh iz Londona Japonci še vedno trde, da se )im je posrečilo, zapreti izhod iz portarturškega pristanišča. Iz ruskega vira se dose-daj ni došla nobena vest, ki bi to potrdila, vsled česar ae pač mora smatrati, da dotična japonska trditev ni resnična. Doslej so se ruska poročila še vedno odlikovala po svoji verodostojnosti in niso zamolčala ničesar, četudi morda to ni bilo Rusom v prilog. Da bi seda; nakrat Rusi zamolčali tako važno dejstvo, kakor je zabarikadiraijje portartur-ške luke, pod danimi pogoji pač ni verjetno! Kaj bi v tem slučaju moglo pomagati Rusom to prikrivanje? Dokler se torej ona vest. da so Japonci z branderji dosegli ono, kar so nameravali, z ruske strani ne potrdi, moramo jo smatrati kot neistinito. V Londonu so seveda o resnic* nosti japonskih poročil popolnoma prepričani, zato sodijo t vojaških krogih, da se mora Port Artur vzpričo sedanjega položaja na bojišču držati jedva do srede meseca junija. Angležki listi zatrjujejo, da vlada tudi v ruskih krogih že isto prepričanje in da je v zvezi s tem tudi nepričakovani odhod velikega kneza Borisa Vladimiroviča in namestnika Aleksejeva, ki je bil določen, da poveljuje portarturški eskadri, dokler ne pride na svojo mesto admiral Skridlov. Toda vsa ta domnevanja so popolnoma neutemeljena in izvirajo le iz pobožne želje sovražnikov Rusije da bi Port Ariur že vendar enkrat prišel v japonske roke. Kolikokrat so že dosedaj Angleži in Japonci izračunali natanko dan, katerega bo padel Port Artur v japonsko pest, ne da bi se b lo prorokovanje izpolnilo! Nadejamo se, da se tudi topot ne uresniči! Izkrcanje Japoncev na polotoku Liaotong Iz Londona se javlja, da so ae Japonci izkrcali severno zapadno od Port Arturja v zalivu Port Adama in na nasprotni strani na vzhodnem obrežju polotoka Liaotong pri Picevu (Pucevu) nasproti otokom Eiijot. Napad japonskega brodovja na Port Artur je bi! samo manever, da bi se b tem prikrilo izkrcevanje japonskega vojaitva na Liaotongu. Po poročilih iz Čifuva. bo se Japonci jeli v četr-Uk izkrcevati na vzhodnem obrežju Liatonga nasproti otokom Elijot. Japonci so se odločili, da se izkrcajo na tem mestu, ker so ae potem re-kcgnoieiranja prepričali, da se je na vshcdni obali do Takušana še konetm meseca aprila nahajalo razmeroma le malo ruskega vojaštva. Poročevalec ruskega bnojavnega agentstva brzojavlja iz Mukdena, dasoJaponei v noči dne 5. t. m. pod zaščito vojnih ladij izkrcali svoje vojaštvo pri Picevu. V petek zjutraj so se pojavile japonske predstraže južno od železniške postaje Pu-la-tien, kjer semandžur-ska železnica najbolj približa morju, in so streljale na sanitarni vlak rdečga križa, ki je voiil ranjence ii Port Arturja. Vse te vesti so popolnoma resnične, ker so že tudi potrjene iz uradnega ruskega vira! General Flug je namreč včeraj poslal vojnemu ministrstvu v Petr>-grad to-le brzojavno poročilo: Po meni došlih poročilih je priplulo v Četrtek zvečer pred Picevo sedem japonskih vojnih ladijj katerim je nekoliko LISTEK, Na Krim! Spisal dr. J o s. C. Oblak. Lep kos zemlje slovenske se razgrinja pod nami, ko se oziramo z Ljubljanskega gradu ali z Rožnika naokrog. Na severu se ponosno dvigujejo skalnati gorski orjaki, katerim rumeni Boince častitljive glave. Proti severozahodu in zatuku veže „hribov zelenih pas" oko in srce: pogled nam plava po prijaznih vrhovih Polhograjskega pogorja, v ozadju pa nas pozdravlja sloveči očak Triglav. S plešaste Notranjske zro čez ljubke Vrhniške griče sive straže golega Krasa. Na vzhodu in jugovzhodu se nam smehlja s prijaznih dolenjskih gričev nebroj belih cerkvic, &a jugu pa prijetno miče oko temno gorovje, ki obmejuje južuo stran ljubljanskega barja. Gosti lesovi krijejo to gorovje, od nog do glave — vir blagostanja prebivalcem, stanujoČim v njega podnožju to doliuah. Proti vzhodu prehaja polagoma v svetle dolenjske griče, proti zahodu pa se poteza do Vrhnike, kjer se tudi končuje proti jugozahodni strani ljubljansko barje. Temu gorovju gospodari temni Krim in njegov nižji sosed onstran globoke usede — Iške doline — gozdnati Mokric. Na severozahodni strani od Krimovega vrha se svetijo daleč na okoli zeleni pašniki Planinice, v okviru temnih lesov; v ospredju pa se blestijo s treh gričev tri bele cerkvice : Sv. Ane, Sv. Jožefa in Žalostna gora. Proti zahodu tja do Vrhnike se vleče ta leso-vita gorska skupina kot dolg temen greben. Na vzhodni strani Mokrica se skriva med zelenim drevjem nad zelenimi tratami cerkev na Kureščku, na levo od tod pa ona Sv. Ahaca. Našo pozornost zbuja le temni gospodar tega gorovja, „zarobljen in kosmat od pete do vrha", ki je znan kot vremenski prerok; kajti kadar si potegne kapico Čez glavo, tedaj bo — dež. Cist in veder Krim pa pomenja lepo vreme. Tako Ljubljančani, — katere pa češče tudi „nafarba". Manj znan pa je kot razgledna gora. Res DO obeta na prvi pogled ta malo vab- j ljiya g°ra tam Da Ju£a pustega barja ne razgleda, ne drugih znamenitosti — a to le na prvi pogled! Kdor pa je enkrat polezel na Krim, poleže gotovo še v drugo. Hoja po teh tihih in temnih jelovih gozdovih, v katere le tuin-tam skozi gosto vejevje trepeče solnČni žarek, ostane ti nepozabna; ta dobro-dejni mir, ki si ga tolikrat želimo v tem burnem žitju, napravi na te tako blag vtis, da zaželiš še dostikrat potovati po teh krajih. Nekolikokrat se ti ponudi tudi prilika, da stopiš v ta-jinstvene podzemeljske hramove, — kapnice, vsled Česar se imenuje Krim in njegova soseščina Predkras. „Slov. plan. društvo" je zazname-valo že pred leti na Krim dva pota: z Gornjega Iga in od nasprotne strani iz Preserja čez Planinico ; ta dva pota sta izmed neŠtevilnih potov, ki vodijo na vrh, najbolj priporočljiva Neroden je bil do novejšega časa dohod do podnožja Krimovega; zato so se ga prijatelji narave tako ogibali. Toda zdaj hodi krimskemu turistu poleg dolenjske zlasti južna železnica s svojo pred nedavnim časom otvorjeno postajo „Preserje" prav. Torej hajdi na Krim, kjer prebiva oni strašni zmaj, ki napravija Ljubljančanom s svojimi potresi tolik strah! Ta zmaj je baje nekdaj prebival v ljubljanskem barju; po molitvi pobožnega moža pregnan pa se je preselil na Krim. Kadar začne razsajati. Čutimo potres. Ce se popelješ do Škofljice, nimaš dosti več odtod nego uro hoda in v Studencu si, odkoder te privede cesta bližje Krimovemu podnožju v Iško vas, ležečo s konca romantiške Iške doline, ki se razteza med Krimom in Mokri-cem daleč noter v gorovje. Nekaj časa hodimo po lepi, vedno ožeči se dolini, skozi katero se vije bistra Ižica; baš je jela postajati prav vabljiva, ko zavijemo na desno od ceste navzgor proti Gor. Igu. Zadovoljno pogledamo večkrat s strme poti po kteri vozi Iža-nec drva iz Krimskih gozdov, nazaj v prelepo dolino, čez barje proti beli Ljubljani, največkrat pa se obrne naš pogled proti vrhu temnozelcnegu Krima, ki se na desno pred nami tako lepo očituje. Ravno na vrhu je videti razredčeno drevje — zelena tratica, odkoder je prost razgled na vse strani sveta. V eni uri smo v Gor. Igu, kjer se svet nekoliko zravni (f>00 m pod vrhom) in je deloma obdelan. Prav blizu vasi je brezno, podobno lijaku in ob robu z grmovjem obrasteno. Vanje prideš le od ene strani. [Skoro se zoži v malo luknjo, — in skozi to je vhod v podzemeljske hrame. Po vseh štirih se moramo plaziti od kraja, a le nekaj metrov, in nahajamo se v precej velikem prostoru. Bati se ni nobene nevarnosti. V jami so kapniki, a ne veliki. Pod skalnato steno nekoliko upognjeni gremo dalje in pridemo zopet v večji prostor, ki se pa hitro zoži, — ozka luknja nam kaže daljno pot. Ker ne utegnemo laziti po tej Še malo znani jami, si odbijemo kar tu par kapnikov za spomin in se splazimo zopet na beli dan. Še več takih jam je po krimskih gozdovih, o eni bomo še govorili. Z Gor. Iga se zavije pot ua desno navzgor v temni les. Prijeten hlad, razlit po gozdih nam olajšuje pot, ki po staja vedno strmejši. Dobri dve uri lezemo navzgor. Gozd se razsvetli in — na vrhu stojimo, 1100 m nad morjem! Prosto nam plava pogled na vse strani Kranjske dežele. Za mejnik med Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko poinej e sledilo štirideset transportnih parnikov. Zjutraj so se Japonoi jeli pod zaščito svoje artiljerije i z k r-oavati vPioevu in na obrežju Kap G e r m i n a 1 a. Ko je bilo izkrcanje končano, se je dognalo, da je izkrcano vojaštvo transportiralo 60 parnikov. Naši vojaški oddelki so vzeli vse spise poštnega in brzojavnega urada v Picevu sabo in se umaknili z obrežja. Po poročilih Kitajcev se je že v četrtek zvečer izkrcalo 10.000 Japoncev, ki so se utaborili v kitajskih vaseh. Sovražnik je odposlal dve koloni, približno tako močni, k^kor je ceii polk, v smeri proti zapadu. V petek je približno sto mož japonske pehote, ki je zasedla neki grič zahodno od železniške proge, dva kilometra od fora V a s a m -tiau streljalo na vlak, vozeč iz Port Arturja. V vlaku je bilo več potnikov in v sanitarnem vozu tudi več bolnikov. D ta cd teh sta bila ranjena na nogah. Vlak je vozii z veliko hitrostjo in je srečno dcspel v Vasamtian V obmorski pokrajini in v Inkovu je vse mirno. — Japo "ci so se tcrej na Liaotongu iz krcali in ni več nikakega dvoma, da je v času, ko mi pišemo te vrste, železniška zveza med Port Arturjem in Liaojangom in Mukdenom že pretrgana. Sedaj nastane vprašanje, ali bo general Kuropatkin prepustil Port Artur samoobrambi, ali bo pa takoj napadel Japonce na Liaotongu in jih skušal poraziti. Kakšen vojni načrt ima Kuropatkin, ne ve nihče. Ako bo prepustil Port Artur svoji usodi, bedo ga brez dvoma Japonci že v nekaj dneh jeli oblegati s kopne in morske strani. Nadejati se je ljutih bojev, borbe na življenje in smrt. Sedaj se šele pt-ične prava vojna! Ruska zmaga na kopnem? Kakor se iz Petrograda poroča, se tam trdovratne vzdržuje vest, da je ruska armada izvojevala veliko zmago in hudo porazila Japonce. Kje je biia bitka, ali pri FengvangČengu, ali na pol otoku Liaotong, se ne pove. Mogoče je oboje. Vsa poročila so se vjemala v tem, da je v najkrajšem času velika bitka pri Fengvangčengu neizogibna. Ali se je morda ta bitka že vnela in končala z rusko ztnago? Prav lahko je to mogoče! Takisto pa je tudi mogoče, da je general Kuropatkin, ki razpolaga še z nepoškodovano železniško progo iz Liaojanga, kjer se nahaja glavno rusko taborišče, proti jugu, že napal japonsko armado, ki se je izkrcala pri Picevu na Liaotongu in jo uničil. Mobilizacija vse ruske armade. Pariški »Mctin« poroči iz Petrograda, da se bo vsa ruska armada mobilizirala in sodi se, da &e bo t«, splošna mobilizacija dala izvesti do konca meseca julija. Povodom že določene revije vojaštva bo oar Nikolaj obelodanil pomenljiv oklic na armado. General Kuropatkin je carju zatrdil, da s? Japoncem ne bo posrečilo, zavzeti Port Arturja z morske strani. Baltiško brodovje Ruska vlada je baje odpovedala naročbo raznih parnikov, ki bi imeli nalogo, baltiško, na potu na Daljni Vztok se nahajajoče brodovje ore-skrb)je?ati na širokem morju s premogom, vsled česar se sklepa, da je Rusija sploh opustila misel, da bi poslala na bojišče svojo baltiško eekadro. Ta vest je popolnoma izmišljena! Baltiško brodovje odrine vsekakor na bojišče, Čim bodo končane vse priprave! Iz ruskega pristanišča Libava v Kiel došli mornarji z Rusiji prodanega parnika »Marija Terezija« poročajo, da od plujejo vLibavi usidrani, od ruske vlade kupljeni brzovozni parniki »Belgija«, »Knez Bi oma rok« in »Marija Terezija« 14 junija s 30 torpedo v kami na bojišče na Daljni V 11 o k. Japonske operacije. Pričakuje se, da bodo Japonci še svojo druge armado izkrcali v izlivu reke Jaiu in potem jeli prodirati proti mandžurski železnici. Južno od Črte Liaojang Fengvančeng je teren veliko ugodnejši za artiljerijo in tren, kakor severno od te Črte, vsled česar se sklepa, da si bodo Japonci izbrali to pot. Nekaj nad eden teden bo šs trajala koncentracija. Kdaj da bo japonska armada jela resno operirati, je baje odvisno od tega, kakšno stališče bo zavzel kitajski podkralj JuanČikaj, ki bi bije vsled japonskih vojnih uspehov rad stopil na japonsko stran in se udeležil vojne proti Rasi;i. Navzlic temu prevladuje mnenje, da Japonci še ne bodo te dni sprejeli nooene večje bitke. Fengvangčeng. Pariški večerni listi poročajo, da so Rusi zapustili Fengvangčeng iu se brez vsake* ;a boja umaknili proti severu. Ta vest še ni potrjena in zveni zelo neverjetno! Državni zbor. D u n a j, 6. maja. Seja je bila dobro obiskana, da se je mogla takoj po 11. dop. otvoriti. Do 1 22. pop. so se Čitale došle vloge; o interpelacijah se je naznanila le glavna vsebina. Na predlog posl. Klofača sta se vršili dve glasovanji po imenih. Potem se je nadaljevala razprava o S i 1 e n y j e-vem nujnem predlogu. Govoril je posl. Černy, nakar se je debata zaključila. Pri glasovanju je bila uujnost odklonjena. Posl. dr. Pacak je vprašal predsednika, zakaj se ni precital njegov predlog, naj bi se dr. Korberjevo mi nistrstvo obtožilo. Podpredsednik Kai ser je odgovoril, da mora tak predlog j imeti 40 podpisov. Ker pa pri omenje- i nem predlogu teh ni bilo, ga tudi ui naznanil zbornici. Posl. Daszvuski je spravil v razgovor znano afero poljskega poslanca Waleskega. Rekel je: „ Govoriti moram o zelo umazani zadevi, o pravi korup-cijski pogodbi, ki jo je sklenil poslanec Waleski z vlado. Prakticiranje posl. Waleskega je pri neki skupini (poljski klub) v navadi, svoje mandate zlorabljajo v umazane svrheu. — Podpredsednik Kaiser ga je prekinil, naj ne sumniči pavšalno cele skupine poslan cev. — Posl. Daszynski: »Nisem jih imenoval, bodo že vedeli. (Smeh.) V tej skupini so poslanci, ki so sklenili z vlado pogodbe za zalaganje armade in druge kupčije. Posl. Szajer, ki je bil jetičen (veselost), se je sedaj zredil. Vedeti hočete, kateri so spekulant) e v tej zbornici, kake kupčije se sklepajo in kdo je onečastil svoj mandat ; zato predlagam, naj predsedstvo sestavi seznamek korupcionistov v tej zbornici. Zalibog, nimamo zakona o inkompatibiliteti, toda zadnji kričeči slučaj posebne predrznosti in nesramnosti zahteva, da se vendar nekaj stori. Dobro bi bilo imeti tak seznamek in obenem tudi seznamek takih, ki so upravni svetniki. (Klici: „Tudi bančni ravnatelji!u) — Podpredsednik Kaiser je odgovarjal, da so take obtožbe gotovo žalostne in vsak poslanec mora take dogodke obžalovati, toda pred-sedništvo nima sredstev, da bi v takem slučaju kaj doseglo. Potem se je seja ob uri popoldne zaključila. Prihodnja seja bo v torek. Politični položaj. Dunaj, 6. maja. Jutranji dan je določen za posvetovanja kvotni deputaciji in v lekarniškem odseku. V torek ali v sredo bo zadnja seja državnega zbora. Poljaki si prizadevajo, da bi vlada med delrgacijskim zasedanjem državnega zbora ne odgodila, ker še vedno upajo, da dosežejo s svojim posredovanjem vendar uspeh, ako se jim prepusti dovolj časa. Dunaj, 6. maja. Ta dni &ta imela dr. K o r b e r in načelnik Češkega kluba dr. Pacak dogovorjen sestanek v stanovanju odličnega češkega voditelja. Dogovori pa niso imeli nikakega vspeha. Dunaj, 6 maja. Obrtni odsek je dognal danes razpravo o celem krošnjarskem zakonu. Na predlog posi. Pacherjase je poslalo vladi vprašanje, zakaj ne predloži zbornici načrta o obrtnem zakonu in kakor more to zavlačevanje opravičiti. Nadalje se zahteva, naj vlada ta odsek proglasi permanentnim. — Odsek za podpore po ujmah prizadetim je oredložil poslanski zbornici sledeči predlog: 1. vlada se poživlja, da v najkrajšem času predloži računsko poročilo o izdanem denarju zrn podpore; 2. vlada se po življa, ds. izterjava davke od tistih kmetovalcev, ki eo prišli vsled ele mentarmii nezgod v stiske, z največjo prizane«ljivostjc; 3 vladi se naroča, da izvede poizvedbe o elementarnih Škodah takoj in hitreje kot dosedaj. „ Krščanski1 Dunaj. Dunaj, 6. maja. Pri današnjih občinskih volitvah v I. razredu so liberalci izgubili pet mandatov; s tem sta tudi okraja Wieden in Margaret h en „kršćanska*. Liberalna opozicija v občinskem svetu šteje sedaj 20 mož. Dogodki na Balkanu. London, ti. maja. V višji zbornici je govoril gosi. Spencer o položaju v Macedoniji. Lord Ne\vton je je rekel, da civilni agentje niso storili nikakih korakov v iz vedenj u reform. Predlagal je, naj se skliče mednarodna konferenca. — Minister zunanjih zadev marki of Lansdowne je izjavil, da bo turžko-bolgarski dogovor najbrže imel koristne posledice. Glede civilnih agentov je rekel, da obžaluje, ker ne more povedati o njihovih uspehih nič pomirljivega. G rško-turška afera v Smirni. Carigrad, G. maja. Neljubo afero je turški poslanik v Atenah poravnal z grško vlado na prijateljski način. Grški poslanik v Smirni, Anto-nopulo, je imenovan za konzula v Črni gori. Švedija se oborožuje. Petrograd, G. maja. Švedska vlada je začela na ruski meji graditi trdnjavice ter zbira tam svoje čete. „Novoje Vremjau piše o tem: „ Upajmo, da Švedija ne išče na ruski meji zagonetnih dogodkov. V ostalem pa tudi mislimo, da se nima Švedija v ozirom na namere Rusije ničesar bati. Švedsko oboroževanje ni potemtakem v nobenem oziru utemeljeno in je vsekakor le posledica prazne bojazni." Za papežev protest se ne brigajo Pariz, G. maja. Minister D e 1-c a s s e je naročil francoskemu poslaniku pri Vatikanu, naj naznani papeževemu tajništvu, da smatra Francija papežev protest proti potovanju predsednika Loubeta v Rim za praznega in ničevega in za nedoposlauega. Ena nemška kneževina manj. B ero lin, G. maja. Oldenburška vlada je predložila deželnemu zboru predlog, naj se odpravi samostojna vlada kneževine L u b e c k ter se mesto knežje vlade ustanovi okrajno glavarstvo. Kneževina Lubeck je imela od leta 1852 samostojno vlado s sedežem v Autinu. Kneževina leži ob Vzhodnem morju, obsega 042 km* ter Šteje 37.340 prebivalcev. Važnost učenja ruskega jezika za Slovence. Pozornost vsega sveta je sedaj obrnjena na Daljni Vztok, kjer se bori mogočna Rusija sicer s pritlikavim, toda vsled svoje lokavosti in zvijače jako nevarnim sovragom Japoncem. Od tega, kdor v tem boju zmaga ali podleže, zavisi jako mnogo. Tu se ne borijo namreč le belokožci z rume-nokožci in ne bije le boj evropejske kuluture i budistično-azijatskim svetovnim naziraujem, ampak to je predvsem borba slovanstva z izvenevropejskimi in evropejskimi sovragi. Ravno vsled tega pa je čisto naravno, da tudi mi Slo- venci z veliko vnemo zasledujemo dejstva na Daljnem Vztoku in da želimo iz vse svoje duše zmage ruskemu orožju. Ni moja stvar raziskavati, kdo bode zmagovalec v tem čudnem boju, ampak namen naslednjih vrsti«; je, opozoriti rojake na važnost učenja ruskega jezika. Rusija je dandanes, če že ne najmočnejša, vsaj ena najsi lnejšili držav in že to dejstvo pove dovolj o važnosti jezika, ki se ga ta silna država po služuje v svojem notranjem poslovanju. A ne le to, ampak dejstvo, da je ruski jezik eden najbolj razvitih svetovnih jezikov, v kojem so in se pišejo pravi duševni velikani, govori za učenje ni ščine. Kdor čuti torej v sebi potrebo širiti svoje duševno obzorje in se naslajati na duševnih proizvodih pisate Ijev in pesnikov velikanov, isti se ne bode strašil malega truda, ki ga povzroča Slovencu učenje ruščine, kajti ta trud se mu bode poplačal stotero v nasladu in zabavi, ki se uudi človeku, ko Čita umotvore v izvirniku. Sicer pa tudi slovanski ponos zali teva od nas, da si prilastimo največje in najvažnejše slovansko narečje. Pustimo, naj mislijo in govorijo naši klevetniki o nas, kar jim je ljubo in drago, ter spoznavajmo istino, da bode slovaustvo le tedaj res silno in svoji kulturni misiji lahko sledilo, kadar bode duševno združeno. Duševna zdru žitev pa je brez posredovalnega jezika nemogoča in zato je znanje ruščine neobhodno potrebno, kajti le ruski jezik je v resnici sposoben za posredovanje. Ne v utopiji političnega pansla vizma torej, ampak v duševnem zbli zanju leži moč slovanstva in zalo se učimo ruskega jezika. Sedanji svet pa je realen iu obenem praktičen in se ne trudi rad, ako ne vidi v svojem trudu materijalnih koristi. Tudi v Slovencih se že pojavlja ta utruja in zato si bode marsikateri mislil, kaj če mi znanje ruščine, ako od nje nimam ma terijalnih koristi. Od čitanja klasikov se namreč ne da živeti in naj si bodejo ti klasiki še tako klasični. Zato pa ho čem ravno iz praktičnega stališča še posebej povdarjati važnost učenja ruskega jezika. Nam Slovencem se ne fafl pre dobro. Dokaz rečenemu je, da slovensko ljudstvo od leta do leta v večjih trumal; zapušča domovino. Za zdaj so še nižji sloji, ki so prisiljeni iskati si kruha izven domovine, a dolgo temu ne bo, ko bodemo imeli tudi duševucga prole-tarjata v izobilju. Domača obrt peša in domače industrije skoraj ne poznamo in zato se nam že zdaj vsiljuje vprašanje, kam z onimi delavskimi močni! za koje ne bode kmalu dela in kruha doma? — Predvsem bodemo pač nm rali skrbeti za to, da si domača obrt opomore in »e domača industrija osnuje. Se poprej, kakor za to, pa nam bode N beti za poprišče, kamor bodemo oddajali svoje proizvode, ker sicer obrti ojačiti in industrije osnovati ne moremo. Rusija je silna, toda p«»leg svoje ogromne sile je država, ki se šele širi in mogočno razvija. Naravnu je torej, da Rusija ne stvarja vse iz sebe, kar potrebuje, in je vsled tega primorana pokrivati svoje potrebe z blagom oz. roma silo tujega pokoleuja in to posebno iz protivne ji Nemčije. Nemci (ne avstrijski) so dobri ra-Čunarji. Oni proučujejo ruske razmere in se, ker vidijo v tem veliko matci jalno korist, pridno uče ruskega jezik a, In kako je pri nas I V naši one moglosti in zaslepljenosti ne vidimo kje tiči dobro za nas. Razen peščico razui uikov ogromna večina inteligence gleda z nasmehom na one, ki si želijo pri 8vcjiti ruski jezik dobro vedoč, da m remo imeti Slovenci od znanja ruščii;e Dalje v dHIoq(. štejejo radi Krim, in res je nekak naravni mejnik med temi tremi predeli. Pod nami se širi velika ravan, raztezajoč se na jugu iu jugozapadu od Ljubljane — barje. Mirno se vije skozi zeleno ravnino lena mati Ljubljanica, z njo pa se ljubko križajo bele ceste. Prijazni zeleni grički, vzdigajoči se tu in tam iz ravnine, zabranjujejo enoličnost. V njih podnožju in po ravnini se blešče bela sela, venec gora pa, ki oklepa prostrano ravan, krasi čarovito pokrajino. Nad Ljubljano, ki se beli okoli Gradu, se razprostira rodovitno polje in bujni travniki, napajani od bistre Save, proti severu tja do Kamniških planin. S širnega polja nas pozdravljata dva vrha Šmarne gore in njena prijazna soseda Vranšica. Na severu kipe v sinje nebo slikovite Kamniške planine in Karavanke. Izza po-rastlega predhribja Brezoviškega, ki obmejuje severozahodno stran barja, se nam naproti smejejo vrhovi polhovgraških dolomitov. Tja čez skalovito Grmado in zeleni Stožec in dalje čez zeleno hribovje (škoijeloško in bohinjsko) pozdravljamo „snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja", ki kraljuje tam gori med sivimi podložniki. Proti zahodu se beli Vrhnika v podnožju prijaznih hribeev. Vesele zremo po idrijskem hribovju, po vrhovih Trnovskega lesa, Hrušici, Pivki, na Nanos, Javornik, Streliški vrh in druge straže plešastega Krasa. Tam doli proti jugu že prav na meji kipi v nebo mogočni Snežnik. Pogled nam plava po Krasu daleč proti zahodu in jugu. Proti vzhodu motrimo mična dolenjska brda tja do mej bratske Hrvatske, odkoder nas pozdravljajo megleni Gorjanci. Ob lepem, jasnem vremenu, pravijo, se vidi prav do Zagreba. Od severovzhoda čez titijflko-moravako gorovje gleda mar8ikak vrh zelene Štajerske. Zopet nam nese pogled čez bujne travnike do mogočnih Kamniških planin. Zares veličastna slika! V naši bližini pa se kopičijo vrhovi in gozdovi. V zeleni kotlasti dolinici v podnožju treh gričev, Li jih krasijo tri nežne cerkvice čepi vas Preserje, in tja se napotimo z vrha Čez Planinico*). Težko se ločimo od krasnega prostorčka. Po travi jo uberemo navzdol *) Na vrhu se baje pot^vi zavetišče (stolp;; iz gotovih vzrokov jo nasvet ovati zidano. za rdečimi znamenji, in kmalu nas zopet objame zeleno vejevje, |pa ne za dolgo časa. Gozd se razsvetli in pred sabo imamo malo tratico sredi gozda, obdano od vseh strani od košatega drevja — kako prijazno počivališče! Zopet korakamo skozi senčnat gozd, in kmalu smo zopet na enaki tratici. Skalnati pot, od katerega se cepijo na obe strani ueštevilni poti, pa se zopet shajajo, nas vodi polagoma navzdol po tihem lesu. Dve uri hodimo — bližamo se Planinici. Gozd se odpre — in pred nami se širijo veliki, lepi pašniki, ki nas spominjajo na gorenjske planine. Med sadnim drevjem sredi trat se blešči par hišic in mala, borna cerkvica Sv. Tomaža. To je Planinica. Ižanski grof, pravijo, se je pred veliko leti tu mudil. Kar mu pride nasproti medved, ki ga hoče raztrgati. V grozni stiski obljubi grof sezidati svojemu patronu cerkev, če ga reši pogube; eprosti se zverine in da sezidati cerkvico sv. TomaŽu na čast, okoli katere se je polagoma naselilo par kmetov. Le malo ljudi dospe v ta mični kraj sredi zelenili trat, ako prav se čuje govorica, „da trikrat k Sv. Tomažu na božjo pot je ravno to- liko kot enkrat v Kim . . S Planinice je krasen razgled, ko jega zakriva edino-le v ozadju Krim. Prav pod nami v zelenem zanožju se blesti malo jezerce v bližini vasice, ki je dobila po njem svoje ime. Kaj ljubek pa je pogled na znane tri cerkvice nad Preseljeni in vasico Kamnik v mali usedi med gričem Sv. Jožefa iu Zalo stno goro. Malo doli od Planinice je „ledena jama", temen, lijast, obrastel kotel, iz katerega se vali gosta mrzla megla; v veliki, ledeni podzemeljski dvorani v katero dospeš skozi strmo žrelo, pokriva led skale tudi poleti kot zagrinjalo in daleč čez nje visi. Ni posebno prijetne tod okoli brskati in dlje časa bivati, — kajti nehote te obhaja neka groza v tem sicer zanimivem naravnem ledenem hramu. Kdor se ne napoti dol na vabljivo Jezero, in odtod na Podpeč pod Sv. Ano, spremi nas v Preserje — na po stajici ua svidenje! Zavijemo na levo. Steza nas vodi med bujnimi pašniki, čez katere je razgrnila flora svoj pestri, pisani plaŠČ. Kmalu pa se zopet veselimo gozdnega hlada, in ko smo zopef iz gozda, nas vodi pot med zele\ brinjem, ki prerašča kameuati breg. Spomnimo se dobre iu poštene domače pijače, ki jo umejo v Preserju izborno kuhati, ter konkurirajo z znanim Cve kom, ki zdravi ž njo najrazličnejše lezni, baje tudi — kugo . . . Ha potu večkrat postojimo ter II divimo prelepi pokrajini okoli Preserja; v bližini ugledamo jezerce, ki je de/ju precej veliko, — Ponikva. Ti se nabira voda, tekoča skozi dolu ki se vleče od Trenerja proti jur proti Rakitni tam že za Krimom; kajti dolina jo proti barju zaprta iu voda. ki se nabira v Ponikvi, priteka moi zemljo onkraj izpod Sv. Jožefa v barje in naprej v Ljubljanico. Vidi se, da -res v Predkrasju. V Preserju, kakor tudi v blizu jem Kamniku Bog na več krajih roko moli in tam je dobro biti. pa smo .a glažek al' pa dva" po prestanem p »tu tudi zaslužili. Marsikomu bo bolj prijalo uapra viti partijo na Krim iz Preserja navzgor in na Ig navzdol; to je tudi priporočati Vsekakor pa je partija od obeh strani prijetna iu zanimiva. Torej le na Krim- prej ali slej ogromno duševno in materijalno korist. Ruske meje so od dne do dne Širše, ruska moč je vedno jačja in ruske potrebe Čim dalje večje. Ravno vsled velikosti in hitrega razvoja je nemogoče, da bi Rusi s svojo lastno produktivnostjo mogli kriti svoje duševne in materijalne potrebe in so ter bodejo tudi nadalje primorani kriti jih s tujim blagom jn tujo silo. Široko polje delavnosti je toraj odprto in se še odpira za nas. Toda kdor bode hotel delati na tem polju, tisti bode moral umeti ruščino. Zato je neobhodno potrebno, da seuČimo ruskega jezika, ker sicer ne bodemo deležui dela in iz tega dela izvirajočih duševnih in materijalnih koristi, ki nam jih nudi Rusija in nam jih bode nudila še v veliko večji meri. Propaganda za učenje ruščine nima toraj tistega strašnega lica, ki si ga še vedno predočujejo naši birokrati, ker učenje ruščine je poleg stremljenja po duševnem in samodušnem zbližanju slovanstva Čisto ekonomičnega pomena in nima in tudi imeti ne more sorodstva z utopijo političnega panslavizma, v kojega treznomisleč človek ne verjame več. Strah vladnih krogov pred ruskimi krnžki ni toraj samo neopravičen, ampak se da tudi jako lahko odstraniti. Potreba je le, da se ruščina vpelje v naše šole in ruski krnžki bodejo prenehali svoje delovanje sami od sebe. Upajmo, da se bodejo tudi naši ljnbi Avstriji dnevi zjasnili in da se bode spoznala velika važnost znanja ruskega jezika. Ce pa ne, potem tudi od vlade podpirana ruska eksportna društva ne bodejo dvignila avstrijskega eksporta v Rusijo, ker je že zdaj gotovo, da bodejo ruski kupovalci prej ali slej ruščine nezmožnim avstrijskim prodajalcem pokazali vrata. T. Pšice iz ribniške doline. § 120. Opozarjamo vnovič na naš § 129., ki je identičen s § 129. kazenskega zakona. § 121. Gospod dekan je zopet prebiral pšice na leci. Pritoževal se je, da n; denarja za cerkveno popravilo. Zato bo oddal delo na javni dražbi, pa bodo ljudie plačali. Mi pa pravimo: Ko bi 3treho ohraDili v dobrem stanju, bi ne pretekalo. Da »e očedi prašno zidovje, za to pa ni treba posebnih stroškov. Treba je le resne volje in dobrega gospodarstva, da se davkoplačevalci obvarujejo nepotrebnih izdatkov. Prosimo gospoda dekana, da prebere tudi ta paragraf. § 122. Z ozirom na »Sioven-čeve« opazke, prosimo, da se v pri nodnjeiF »Siovencu« resi sledeča zastavica: {J č i t e 1 j u Keteju primanjkuje denarja; učitelj Jaklič ima pa vilo. Kaj je bolj čudno? § 123 »Olepševalno društvo« za trs: Ribnica bode pričelo v kratkem delovati. Skrajni čas. Vederemo! § 124 Pretekio nedeljo ae je pričela majnikova pobožnost. Impozantno je otvoril smarnice kaplan Gnidovec v Dolenji vasi. Ko je zapel litanije, in so mu pevci odpeli s spremljevanjem orgel, je nakr&t vstal, se obrnil proti občinstvu in zakiicai: »Pojte vsi brez orgel! To bo bolj domače. Tedaj pojte brez orgel!« Učitelj, ki je obenem orga nist, je takoj vzel klobuk in odšel. Isto so storili tudi pevci. Ljudstvo je bilo vsled tega silno razburjeno. Kaplan Be je pozneje javno opravičil. Na jasnem pa še vendar nismo, ali je nameraval z opazko 1. maja učitelja moralno prisiliti, da opusti orglarijo, in mu tako v pravi kato liški ljubezni odščipniti košček kruha, potem pa jo preklical samo vsled » skrajne ljudske nevolje, ali je imel res druge viroke aa to. Soditi ne moremo; nase mnenje pa je: Pre misli trikrat pred no storiš enkrat! § 125. O postu je bilo. Kaplan Skubic je imel opravek v vssiei Lipovec Spovedoval je neko staro ženo. Po opravilu je stopil sredi vasi, kjer je bilo zbranih krdelo otrok, in ras-glasi), da Veliko soboto ne bo blago slavlja l velikonočnega j» gajeta pri Andr. Hdnigmanu, kakor je bila stara navada, ampak pri Oraimu, vulgo Fajfarju. (Saj se spominjate, g. urednik, kako sta tam nekdaj dekan in kaplan preganjala čarovnice.) Otroci so se brž razpršili vsak na svoj dom povedat, ka) so oznanili gospod. Ho nigmanova žena )e šla vprašat de kana, zakaj se je to zgodilo. O-igo-voril ji je, da zato, ker je njen mož oporeka), da bi se cerkev v Hrvačah do tal podrla in nova sezidala. Povedal je tudi, da drugega vzroka nima, češ, da ne ve niti za Hon g manovo niti za Fajfarjevo hišo. »Kako bi ne vedeli?« je rekla žena. »Ko ste blagoslavljali lipovško kapelico, ste bih v naši hiši, ko ste co-pernice preganjali, pa v Fajfarjevi.« Nato se je poslovila. Kdo bi si mislil, da bodo copernice kdaj reklama za blagoslov velikonočnega jagnjeta! Jd žje prou! Svoji k svojim! § 126 »Pevbii zbor za dva litra vina« prodaja sobotni »Slovencev« novičar iz kočevskega okraja »kč«, — znani lažnik in cbrekovatec, — ter pravi med drugim: ». ..Preteklo nedeljo je ta (ribniški) pevski zbor zabaval goste v gostilni pri Načetu Merbarju v Prigorici. Med gosti je bil baje tudi nemški jud. in ta jim je — tako se govori — ponudil dva litra vina, čo mu zapojejo eno nem ško in — — — in — zapeli so jo!« Podpisani pevski klub plača ribniškemu novičar ju 20 Mrav vina in še posebno nagrado 200 K, ako do kaže, da je ponudil pevcem nemški jud dva litra vina, če mu zapojo kako nemško in da je pevski zbor nato nemški pel. Dokler pa tega ne dokaže, imenujemo ga lažnika. Ribniški pevski klub. Vipavski torbar. Z brezžičnim brzojavom, denuncijantskega sistema so spojili vipavsko šolo — farovško palačo. Glavni urad je nastavljen začasno v pisarni šolskega vodstva. Naše naj iskrenejše čestitke! P. A. Sanaborski D a k b e l se je baje izrazil na naše zadnje notice, da raje da vse svoje premoženje škofovim zavodom, kakor da bi mu dal Bog nesrečo, postati katoliški poslanec. — Duhovniški volilni štab je z izjavo g. Biažiše — prav zadovoljen. K. F. Gospod župnik iz Ustja se je pokazal ob svojem prihodu pra vega božjega namestnika. Seveda šturekemu Krokarju — pardon — Kramarju ni bilo prav, da je novi gospod miroljubnega značaja in kmalu mu ;e jel prebirati svoje umazane levite. Mi se za danes ne bomo pečali natančneje s to, nam sicer dobro znano zadevo, izražamo le željo, naj se vsa stvar glede zastave katoliškega izobraževalnega društva poravna tako, da bodo napredni Ustjani, ki so v veliki večini — zadovoljni, in gosp. župnik Zupančič nsj bode prepričan, da bode našel tako na Ustju najlepše življenje. — Ne svetujemo mu preveč poslušati »socialista« Kramarja, ki ima pred očmi — in naj ti natakne tudi deset cvikarjev (ne, ne, to je liberalna moda) reči smo hoteli Izza temnih dni. (.Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Smrt papeža Nikolaja III. je dala povod velikim izgredom v Rimu. Bil je hoj med plemenitaši, a bil je tudi boj med kardinali, ki so se zbrali v Viterbu. Karol d* Anjou je prihitel osebno tja, da bi spravil na papeški prestol sebi pokornega človeka. Meščani so naskočili škofovo palačo, so zaprli in kruto pretepli dva kardinala, sorodnika umrlega papeža in prisilili druge kardinale, da so se glede novega papeža hitro odločili. Novi papež, Martin IV., je bil rodom Francoz in bil je popolnoma v rokah Karola d' Anjou. Razmere so se hitro obrnile na slabše. Papež je dosegel, da je postal Karol d' Anjou zopet rimski senator, da je torej dobil tisto oblast, ki mu jo je bil papež Nikolaj III. šele pred kratkim za vedno vzel. Sploh je zdaj moč in veljava Karola d' Anjou silno narasla, saj je papež vse storil, kar TiU je kralj ukazal. Prve službe v papeški državi, kakor v raznih drugih italijanskih državah, so priile zdaj v roke Francozov. Francozi so narod grozovito drli in zatirali ter utesnjevali na vse načine svobode mestnih republik. Papež sam ni bil pravzaprav druzega, kakor jetnik Ka rola g Anjou, ki se je čutil kot vladar cele Italije. V teh dnovih največjih triumfov Karola d' Anjou, je krvav dogodek kar naenkrat provzročil popoln prevrat in uničil moč grozovitega kralja in sad krvavih bojev in neštevilnih kletev rimskih papežev. Zatirana Sicilija se js 31. marca 1282. dvignila proti Karolu d' Anjou. »II ves pro siciliano« je eden najznamenitejših dogodkov svetovne zgodovine, kajti svetovna zgodovina pravi: Sicilijanei so imeli prav, ko so se z mečem uprli tiranstvu tujcev, prav tudi zato, ker dinastične pretenzije in kabinetne pogodbe nincajo moči nad ljudskimi pravicami. Sicilijanei so pomorili vse Francoze, kar jih je bilo na otoku, in poklicali na pomoč papeža. Rimski pa- ofisl — vedno le »brihtne« gor)soške bsske. G S. V lase sta si skočil« dve gospoda višje klerikalne inteligence v Vipavi, katerima je selo pri src« hitri avaosement. — Na pritožbe glede vodnjaka — odgovorimo prihodnjič" dotlej naj ozdravita gospoda eventu elnega »mačka« na kak — drug način. D. J. Vipavski dekan Brjaveo ima poleg noaljanja, katerega celo na priiniei ne more opuščati, tudi Še drugo navado, da se semter-tje zaleti na ta ali oni način v naše napredne gospode uradnike. — N»j-bol) pa ga jezi, da ne hod.jo nekateri triki 1 beralot k službi božji, ne pomisli pa da je temu v prvi vrsti sam kriv Kdo hobodil v cerkev, ko ni človek nikdar varen,daga dekan s prižnioe ne napade! — Tako se je že zgodilo, da je Erjavec za cesarske maše, ki je bila ravno v nedeljo — grdo žalil v cerkvi uradništvo, ki je bilo izpostavljeno tako posmehovanju mnogebrojno zbranega občinstva. — Sploh pa je silno težavno govoriti z našimi farji, ako ne greš v cerkev, pravijo: taki so »liberalci«, ako pa obiskuješ redno s užbo božjo, pa dobiš — »hinavca« pod nos. Potem pa jih razumi človek.' J. L. Tedenski pregled. Ni še v Logu stolpne ure, čakajo — Antona Bonaventure. Trnje, ki Svetega Štefana ovija, je prava Erjavčeva dekamja. Naša trditev je bila le zmota, da ni bilo v hramu katol'škem pet- jota — Markova cerkev se je izpraznila, le s ,,smradovi iz pekla11 — vnovič goreče sprijaznila. — Katoliško druStvo se kmalu razvije, kar bo zasluga — nosijača Matije! — Koller podražki se zelo veseli, da vsaj mežnarja imenovati pravico dobi. — M a r č i č trditve nam nič ne spodbija, da mu je lepa u Sla popadija. — Kmalu novost bi iz Št ur i j prezrli: krokarji Kramarje bodo požrli.-- Poeta natus. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. maja. — Kaj nas loči? Klerikalci imajo zopet veliko skrb. Belijo si glave, kaj pravzaprav loči narodnonapredno stranko od klerikalcev. Sicer sta stranki že skoraj dvajset let ločeni, a klerikalci še vedno ne vedo, kaj jih loči. Mi smo mnenja, da nas loči vse: naši nazori o narodnostnem vprašanju so popolnoma drugačni, od nazorov klerikalcev; naša stremljenja v političnem, kulturnem, cerkvenopolitičnem in Če hočete tudi mednarodnem ožini so nasprotje tega, za čimer streme klerikalci. Po našem najsvetejšem prepričanju, ki je opravičujejo milijoni dejstev, je klerikalizem na našem narodnem telesu to, kar je na Človeškem telesu rak. Ako se raka o pravem času operira, lahko Človek ozdravi; mi hočemo ozdraviti narod in zato skušamo izžgati raka, ki ga razjeda, namreč klerikalizem. Klerikalci so nasprotno vedno trdili, da jih loči od nas globoko brezno, češ, mi smo liberalci, mi smo nasprotniki cerkve, naša narodna stremljenja da so grešna, naša kulturna stremljenja da so pogubna, da preganjamo farje itd. itd. A glej čudo! Včeraj je v tako zvanem „lepem klubuu na Dunaju vpliven član klerikalne klike oznanil novo resnico : proglasil je, da klerikalcev ne loči od nas naša svobodomiselnost 1 pež ni niti en trenotek ugibal, kam naj se postavi: ali na stran naroda, ali na stran tujega tirana Karola d Anjou. Papež je junaški narod pahnil od sebe in ga preklel. In tu se je zgodil prvi slučaj, da je vsa dežela prezirajo zavrnila papeževo prekletje in pretrgala državnopravno zvezo z rimsko cerkvijo. Že nekaj mesecev po vstaji je prišel kralj Peter Aragonski in sprejel iz rok naroda sicilsko krono. Zet krasnega a nesrečnega Manfreda, je kot dedič hohenstaufskib pravic segel po sicilski kroni in maščeval Manfreda in Konradina. V lepem svojem pismu na Karola d' Anjou je pisal Peter: »Tu vero Nerone nero-nior, et eradelior ssraoenis, innocen-tem agnub in tuo reolusum caroere mortis judicio sumjecisti. . .« Sicilska revolucija je našla živahen odmev po celi Italiji. Gibellini so se pogumno dvignili in segli po mečih. Celo različna mesta v papeževi državi so se dvignila. Krvavo klanje v Palermu se je ponovilo v Forli, kjer je bilo en dan ubitih niti jih ne loči od nas to, da »preganjamo" duhovnike — te uboge »preganjane*1 ovce! — nego loči jih od nas — zveza z Nemci. Le j, lej! Kdo bi si bil to mislil! Torej vse, kar so doslej škofje in duhovniki govorili in pisali proti naši stranki, je bil le humbug, samo pesek v oči, in je naša svo bodo-miaeluost uresničenja vredno naziranje, »preganjanje farjev" koristno in zaslužno delo? Tega pač nismo pričakovali. Prosimo vljudno, naj se ta zanimiva izjava jasno in določno razglasi, da se bomo potem tudi pomenili glede zveze z Nemci. — Pravi prijatelji! Tudi »Domoljub« trdi, da je pri štrajku na Javorniku in aa Savi ravnateljstvo ugodilo zahtevam delavcev, med tem ko je resnica, da lahtevam n i ugodilo. Delavci delajo po istem za posamezne kategorije določenem tarifu kakor prej. Toda »Demoljub« mora lagati, saj bi sicer delavci izprevideli, kako jih klerikaloi goljufajo. »Domoljub« tudi piše, da sodelavci na Javorniku in na Savi pri tem štrajku uvideli, da so klerikalci njihovi pravi prijatelji. Ob, to pa! Te svoje prijatelje so delavci res spoznali. Ti dobri prijatelji so delavce najprej nahuJBkali na štrajk, potem jih varali na vseh koncih in krajih, obetajoč jim to in ono, igrali vlogo dvoreznega noža, in ko so tako daiavce pripravili ob 30,000 K, zdaj še »farbajo« svet, da so jim pomagali do zmage, dasi so jim provzrcČili samo škodo. Prijatelji pa taki, da je kar veselje! Samo v žep ni posegei nobeden teh prija teljev! — Uspehi poneumnje vanja. Sistematično poneumnjevanje kmet skega ljudstva rodi izdatne uspehe. Naši duhovniki so lahko zadovoljni. Nalovili so v svoje mreže toliko kmetskih ljudi, da imajo zdaj prav lepe dobičke. Bisaga se polni; razmerno s tem rase seveda neumnost. Kako korenito so duhovniki svoje pristaše že poneumnili, zato imamo izborno merilo v »Domoljubu«. »Dušna hrana«, ki jo ta list poklada kmet-skemu ljudstvu, kaže, kako nazaduje med klerikalnimi kmeti inteligenca. Kranjsko kmetsko ljudstvo je pO naravi inteligentno, toda duhovniki so znali svoje pristaše tako omamiti in poneumniti, da lahko ž njim počenjajo kar hočejo. Čitajta »Domoljuba«! Tako bedasto kakor »Domoljub«, se še pred par leti ni smelo pri nas pisati. »Domoljub« je živ dokaz, kako klerikalizem ljudstvo poneumnjuje. — Na zadnjo sejo trgovske in obrtne zbornice je prinesel tovarnar Gassner spisan govrr o štrajku na Javorniku in na Savi. Predno je začel ta govor čitati, je s tresočim glasom povedal, da je silno izmuSen. Opravičeval se je, da se je moral od Tržiča do Ljubljane peljati z vozom, in ni mogel priti na vlak, ker je moral biti v Tržiču pri procesiji sv. Florijana. Ali se je gospod Gassner ba), da pogori v Ljubljani in je zato klical na pomoč sv. Florijana? Bolje bi bilo, da 2000 Francozov. Perugija je odpovedala papežu pokornost in so meščani s papeškimi in kardinalskimi oblekami oblečene slamnate može javno sežgali. Papež je pobegnil v Montefiascone, ker so se Rimljani uprli in niso hoteli biti več pokorni ne papežu ne svojemu senatorju Karolu d Anjou. Zavzeli so kapitol, pobili francosko posadko, vrgli sena-torjevega namestnika v ječo, odstavili senatorja in ustanovili ljudovlado. PapeŽ se ni upal jim kljubovati, nego ae je ž njimi izlepa pobotal. Karol d Anjou ni mogel preboleti izgube Sicilije. Umrl je 7. januarja 1285. Vsi njegovi smeli načrti so bili uničeni, sicilsko krono je nosil dedič in maščevalec Hohenstau fov, v čigar rokah je bil kot jetnik tudi Karolov sin. Papež Martin IV. je umrl Čes malo časa, 28 marca 1285. z zavestjo, da so tolikrat prokleti gibelini vendar zmagovalci in da se ekskomunikaoiji smeje Peter Aragonski, ker je nosil svojo krono sicer ne po volji papeža, pač pa po volji naroda. pokliče na pomoč sv. Daha, nuj rszsvetli tistega, ki mu spisuje njegove fulminaotne govore. — Pošteni ljudje bo našim duhovnikom pravi trn v peti. Poštenih ljudi nikdar pri miru ne puste, samo če bi radi kaj denarja, takrat pozabijo na vse liberalstvo in se prilizuj* jo, kakor kužek, če duba klobaso. Tako je povsod in razume se, da tudi v Smledniku. _La/iljubu, ki ga pišejo sami lažnjivi duhovniki, je v zadnji Številki napadel celo vrsto poštenih ljudi iz Smlednika. Mora že tam biti kako umazano popče, ki ga pošteni ljudje nič prav ne ob raj taj o in ki se maščuje zato s tem, da jib v greznici za duhovniške laži napada. No za na padenee je to le čast. Vsakdo ve, da duhovniki napadejo vse poštene ljudi, vsakdo pa tudi ve, da je ni večje sramote, kakor če ti „Slovenčeviw in „Do-moljubovia duhovniki koga hvalijo. Posebno se „Domoljub** jezi na „Narodu. Seveda! Kaj bi duhovniki lahko uganjali, ko bi ne bilo „Naroda**. Zato se jeze, pa to jim nič ne bo pomagalo! Božji mlini meljejo počasi, a sigurno. In tudi „Naroda je v nekem smislu božji mlin — počasi sicer, a sigurno bo zmlel zavrženo klerikalstvo, pa naj se popčeta še tako napenjajo. — Kršćansko - socijalno delavstvo v tobačni tovarni in nadzornik Topolansky, V spominu bo še vsakomur, kako strastno so še nedavno takozvani krščanskoso-cijalni delavci v tobačni tovarni napadali nadzornika Topolanskega. Ko je došel povodom zadnjih nemirov v tobačni tovarni odposlanec glavnega ravnateljstva tobačne uprave v Ljubljano, so g. Topolanskega razjarjene cigararice dejansko insultirale in pozneje so krščansko socijalni delavci med drngim stavili vladnemu zastopniku tudi pogoj, da se mora odstraniti Topolan-sky, ako se hoče, da se povrne mir in red v tobačno tovarno. To je pač znamenje, da je bilo razmerje med tem gospodom in med klerikalnim delavstvom silno napeto. Dasi Topolansky ni bil premeščen kakor so zahtevali gospodje Krek, Mojškerc in drugovi, vendar se je v tovarno vrnil mir in red in kakor se kaže, se je doseglo celo sporazum-ljenje med nadzornikom in krščansko-socijalniini delavci. Leti so namreč, ako se ne motimo, v torek imeli mašo na Rožniku in k tej maši je baje posebna deputacija krščanskih socijalcev prav vljudno povabila tudi g. Topolanskega — svojega najhujšega sovražnika, kakor so še nedavno tega kričale cigararice. Kako je bila deputacija sprejeta in ako se je povabljenec odzval vljudnemu pozivu, o tem molče viri. Radovedni smo, kako se je doseglo spora-zumljenje med prejšnjima ljutima sovražnikoma. Ali so krščanski socijalei Šli k Topolanskemu v Kanoso, ali pa je morda g. nadzornik kapituliral pred onimi cigararicami, ki so ga pred kratkim valjale še po blatu ? Vsekakor bi bilo zanimivo, dobiti na to vprašanje jasen odgovor. — Hudo blamažo je doživel oblastni Anton U r š i č iz St. Vida pri Vipavi. Ker mu je g. Janko Blagaj -n e, šolski vodja na Raki z dopisom v „Slovenskem Narodu" pojasnil svoje mnenje o njegovi častivrednosti ob priliki občinskih volitev in ker ga je v tem s polnim imenom podpisanem dopisu krstil in proglasil za znanega petijotarja, vložil je Uršič zoper Blagajneta kazensko tožbo radi časti pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Tu je bil Blagajne v istini obsojen na 20 K. Ali vzklicna kazenska sodnija v Ljubljani je vsled pritožbe g. Blagajneta, ki ga je zastopal gosp. dr. Konrad Vod usek, to sodbo razveljavilo, Češ, da okrajna sodnija glede „znanega petijotarja*4 ni kompetentna in spada to očitanje pred porotnike, kamor je vzklicna instancija Uršičevo tožbo tudi odstopila. Jedva pa je UršiČeva tožba priromala pred deželno sodnijo, že se je oglasil tudi L'ršič Janez z zanimivo pismeno izjavo, da svojo tožbo zoper g. Blagaj-neja — umakne. Tako se je tedaj „znani petij otar* strahovito osmo-dil in ostane kar je bil. Menda je to zakrivil strah pred dokazom resnice — ali pa se Uršiču hlačice tresejo pred še večjimi stroški. — Urban Pintar in Lojze Grošelj de ne mirujeta. Se vedno preganjata Poljance s svojimi kazenskimi tožbami, katere jima en masse izdeluje penzijonirani kriminalnist odvetnik J. P. Venoajz. Z* njega je to justificiranje poljanskih kmetov seveda imenitna in mastna ekspensar-ska pečenka, ter mu mi te poljanske groše tudi prav iz srca privoščimo. Vendar naj si Pintar in Grošelj Lojze zapomnita, da od tega dragega preganjanja domačinov hranilnica in mlekarna sama nima prav nikafcega dobička. Le z večjim studom in g;i]e vom se obrača zbegano ljudstvo od teh dveh zadrug in konkurz vedno hujše trka na ta konzumarska vrata. Torej le tako naprej, le tožariU dalje, cenjena poštenjakoviča, dokler vama sape ne zmanjka in ae stvar ne za-euče. Tačas hočemo govoriti dalje. — župnik v Preski je uad vse originalen mož. Iz Medvod se nam o njem poroča: rKje je Andrejeva? — Veste Andrejeva, pa še ena! Kje pa sta? Kje je Andrejeva, Andrejeva saj veste, saj jo poznate, pa še una, no saj jih poznate! Jih moram nekaj poučiti, poučiti jih moram, veste, poučiti. Samo za 2 minuti, veste, za 2 minuti jih moram poučiti, ja, poučiti, da poučim tisto Andrejevo in še uno . . Tako je nas župnik Janez Brence v Preski predzadnjo nedeljo gibajoč se med Mariji-jinimi hčerami v cerkvi po svojem eer-kvenem govoru iskal Andrejeve in še ene, da bi jih nekaj poučil, seveda poučil v dveh minutah. V cerkvi se pri nas smejemo vsako nedeljo, ljudje pravijo : Imamo tejater. Ta naš Janez meuda nima nikakega posla doma. Ve J no je na cesti. Za vsakim oglom se ga vidi tudi pozno zvečer, ko išče kako Andrejevo in lovi kake Marijine device, da bi se mu katera ne izgubila. Nedavno tega je bil ples ; mlada dekleta seveda rada malo poskočijo, Četudi so v Marijini družbi, iu ako ravno naš Janez dekletom ostro zabiČuje pod smrtnim grehom, da jim ni več pomagati, ako bodo na ples hodile, vendar se dekleta i malo brigajo za njegovo prepoved, pa le gredo na poskok. Drugi dan je Janez Brence vse bajte preiskal ter praševal: „Kje je Micka? Micka, kje je Micka? Kje je Franca, Franca, kje Franca, Vaša Franca? Kje je Tona, tista Tona, no Vaša Tona, ki je včeraj plesala?u Oh, te grdobe, vse so plesale, plesale so, veste, mati plesale, te grdobe, doli so plesale, saj veste, oh ja, kaj bo ž njimi kaj bo ž njimi" itd. G. župnik Brence! Naravnost Vam povemo, pustite naša dekleta v miru. Naši fantje so že zelo nepotrpežljivi postali. Ako ne nehate, se Vam lahko kaj neljubega pripeti, kajti metle se še vedno namakajo. Gospod I Bonaventura, Vam pa kličemo vsi žup-ljani: reši nas, o Gospod, vsega zlega! I — Nemško uradosanje. Dne 24. t. m. je šel tržaški delavec Fran Sila s svojim očetom v svojo rojstno župnijo v postojnskem okraju I po krstni list. Župni urad mu je napravil krstni list v nemškem! jeziku in isto tako mu je okrajno j glavarstvo v Postojni napravilo spričevalo o vedenju v nemškem | jeziku. V Trstu je šel Sila, ki se misli vkrcat', na zdravstveno pomorsko oblast, kjer pa teh nemških listin niBO razumeli in so si pomagali s slovenskim tekstom. Čemu torej ta nemščina? — Nekoliko statistike. Po zaupnih poizvedbah je bilo koncem I aprila na Kranjskem 83 Marijinih hčera v blagoslovljenem stanju. Pri tem pa je uvaževati, da iz raznih krajev nimamo poročil. Gorenje število se zna I še pomnožiti, ker prirede ta mesec Marijine hčere shod na Slevici. Fantje, pozor! — Velika ljudska veselica. Za slavnost ob II. vsesokolskem izletu, ki se bo vršila v Ljubljani 16., 17., in 18. julija, se delajo že sedaj velikanske priprave. Ena najlepših točk te slavnosti je ljudska veselica v največjem slogu, veselica, kakršne Ljubljana doslej še ni videla. Aranžma so prevzele ljubljanske gospe in gospodične, ki so so takoj lotilo nelahke naloge. Prvo posvetovanje so imele dame v četrtek popoldan. Sklenile so, da prirede veselico po Tivolijem, slično Prešernovi, ki se je vršila lansko leto V „Zvezdi", samo da bode letošnja slavnost sijajnejša in večja, ker seje nadejati uprav ogromne udeležbe. Že- leti je, da posveti vsaka zavedna ljub ] ljanska Slovenka nekaj svoje pozornosti I in pomoči tej veliki sokolski ljudski i veselici. Zato prosi pripravljalni odbor, I da se zglasijo pri gospeh: Franji dr. [ Tavčarjevi, Ivani SupanČičevi ali go-I spodični Jelici Lozarjevi — vse dotične dame, ki so bile vabljene na prvi sestanek in ki so pri volji, pri veselici I sodelovati, da bo odbor vedel, ali more nanje reilektirati. — V koncertu „G!asbene Matice", ki se bo vsouoto, dne 14. majnika na korist p e n z i j -skemu fondu vršil, bodo sodelovali: gdč. Vida Prelesnik, gdč. Ana K11 a r, g dr. Gvido Sernec, g. Niko Štritof, ensemble go-slarskih učencev glasbene šole, oddelek ženskega zbora »Glas b*ne Matice« šolski dekliški zbor, dijaški z b o r »Glasbene Matice« in popolna vojaška godba pešpolka štev 27. — Slovensko planinsko društvo išče za »Aljažev dom« v ! Vratcl gija in Danska po 7000, Argentinija 6000, Španija TtOOO, Grška i u Norveška po 3000, tile 2000, Egipt, Uruguaj m Bolgarija j>o ll , tisoč. Vendar pa ima največ pošt Z cd i njeni države, SjajjBIvl 77.000, Nemčija ima sicer več urad-uištva, toila le 46.268 uradov, Angleška ima 22.000, indija ll 000, Rusija 12.000, Praucija 11.000. Vse druge drŽave imajo manj kot 10.000 pošt. • Nenavadna bolezen. Sra-karica pritira svojega biiriuajstletucga sina k zdravniku. Sin molči in / fi^P Dalje v prilogi. "Vtf vedeno pogleduje po sobi. „0 zdravnik, glas je izgubil, že dva dni ni besede iz njega," pripoveduje Žena plašno. Sin jo gleda in pusti, da mu zdravnik pregleda glavo pri svetlobi. „Zini! Hm, ali je jezik zdrav?" „Je-e-e.w „Vzdigni glavo, da vidim vrat. Mislim, daje vse v redu na vratu. Iztegni jezik. Tako. Potegni ga nazaj. Dobro. Ali te boli?u „Ne-e-e.u „Hm, hm, gospa Srakarica, nie mn ni," reee zdravnik nestrpno. „Dečko, zakaj pa ne govoriš?" „Kako bom pa govoril, ko ne vem kaj?" * Galilejev dokaz. V Galileje-vem životopisa so nekatere povedke, ki kažejo, da je bil mož zbadljivo šaljiv. Naravoslovec Lotario Sarsi je rekel, da so Babilonci kuhali jajca v fračah s tem, da so frače urno sukali. Galilej je odgovoril: „Vzrok takega učinka ni tako v sorodu s stvarjo, kateri ga pripisu jejo. Da dobimo pravi vzrok, hočem to takoj dokazati: Ako učinek ne sledi pri nas, ki je sledil pri drugih v prejšnjih časih, je vzrok, ker v naših poskusih nečesa manjka, kar je bilo vzrok nekdanjega uspeha, in ako nam le ene reci manjka, je to pravi vzrok. Imamo pa jajca,, frače in močne može, da vrte jajca v fračah in vendar se ne skuhajo, še več. ako so bila gorka v začetku, se tem potem še hitreje ohlade, in ker uam drugega ne manjka, kakor da smo Babilonci, sledi, da je babilonstvo pravi vzrok, da so se jajca skuhala in ne zračno drganje, in to sem hotel dokazati. * Ubogi Mihec. Ptujsc se pogovarja z deklo Nežo, ki lupi krompir za kosilo. Zraven nje stoji devet letni M l^c in radoveden zija v ptujoa. »No kako pa fantič, ali je taj pr den? Vjjraša ptujec mimo grede. Neža malo pomisli in ogovori: 1, rsisiii?*-, da je uk, kakoršaih je Bg dal veliko Gospod učitelj pravi, je pra^. hudoba, o^e ga zmerja r«rn*zar«ca in pre3*čka. mati pa misli, d« |e anueljtek«. ' Popis moža. Tukaj je Jože-kov popis mož«: Možje so ljudje, • ^re žene vzamejo. Oni pijejo,) kadi]1., kolnejo io imajo prsv veliko žepov, pa n" srodo v cerkev Znebiti bi a*i, r**o ho »meh ženske klone- k e. Včasih bo dd cenejši m Ooij diw; kukv r i«ne. Oba, mož in žena priH;«;si r piceT 8** bolj pr* ž-na. * Domrv*fr?a sis*?etmli. Pri nas so stoletni ljudje redka prikazen, v severnoafriških deželah Maroko, Al-gir in Turuis pa stoletnih ljudi nihče ne ob čudu e. ker so takorekoč vsakdanje prikazni. TOletnemu možu še pravijo v Afriki, da je v najboljših letih. Neki angleški turist pripoveduje, da mu je tak TOletni mladenič hotel vsakovrstne neznatne stvari prodati za trojno preplačilo neprestano zatrjujoč: .Pri prorokovi bradi! Naj mi stari oče umrje, ako ni res, kar pravim." Anglež je ualašč poizvedoval ter res videl deda tega TOletnega goljufa. Starec je imel že 110 let, vendar pa je še na semnjih ravno tako zgovorno goliufal kakor njegov vnuk. Tako visoko starost dočakajo ti prebivalci, ker v svojem življenju ne poznajo ne duševnih ne telesnih naporov, temuč jim delajo roke in duh enostavno in leno. Na deželi je povprečno še več stoletnih kakor v mestih. Tudi ženske dožive tako visoko starost, a morajo vkljub temu težko delati. Često je videti stare ženice, ki so vprežene poleg vola ali osla v pljug. Ko je neki tujec vprašal nekega ber-'viskega poglavarja, zakaj pusti vpregati svojo 901etuo teto, odgovoril mu je poglavar: „Ženske je podaril Alah v veselje in korist. Ako postanejo prestare in grde, da bi nam delale veselje, pora bimo jih za koristno delo." * Iz življenja Anionina D^oFa&a* Pokojni če?ki urretnik je vkljub s}avi in denarju ostri vedno priprost; mož, zvest svojim prirojenim n,:;:omešCP4oyi;ifkoczyja. Rusko-japortska vojn*. Patrograd 7. maja. Včeraj popoldne ob treh v Port Aiturju oddana brzojavka naznanja, da kroži okrog Port Arturja šest japonskih križar k. Z oz»rom na god carice je bila paradu, pri kateri je imel general Štesei govor. Rekel ie, da preti sedaj Port Arturju ne le z morja, nego tudi s kopnega velika nevarnost, da pa upa, da bo rusko vojaštvo znalo vsak napad odbiti in da ostane poluotok Ljaotang v ruskih ro kan London 7. maja. Japonci so na polotoku Ljaotong izkrcali kakih 10.000 mož VVashmgton 7. maja Ameriški poslanik v Tokio javlja, da so se Japonci izkrcati 40 milj nad Port Arturjem na najožjem kraju poluotoka Ljaotang. S tem se je začelo obleganje Port Arturja s kopnega London 7 maja. Iz japonskega vira 80 došla obširna poročila o izkrcanju Japonce na poluotoku Ljaotong. Iz njih ie posneti, da so se dotič-nemu kram približali najprej dve transpotni ladji, kateri je spremljala ena torpedovka. Pomoščaki so šli prvi na kopno, dasi so Rusi nanje streljali. Gazili so nad 1000 metrov daleč v morju, potem pa zavzeli oni okoliš dominujočo višavo, ne da bi bili streljali. Ko se je na višavi prikazala japonska zastava, so se približale druge transportne ladje in se je začelo izkrcavanje London 7. maja Iz Seula se naznanja, da so po brzojavkah iz Antunga Japonci dne 4 t. m. po hudem boju baje zavzeli Fenhvančeng London 7. maja. Japonska vlada razglaša z ozirom na vest, da je od severoameriškega Lloyda kupila osem parnikov, da ja ta vest izmišljena Gospodarstvo. Tržno poročilo. Situvacija žitnega trga v tekočem tednu je zavisela ponajveč od vremen skih poročil, mnogo tudi od poljskih del in vsled tega malenkostnih dovozov ter končno od [semtertje nekaj večjih povpraševanj, kar vse je uplivalo na ceno v smeri navzgor. Poročila o tu- patam nastopivši slani so povzročila, da so imetelji zahtevali za itak v malih množinah oferirano točno blago višje cene ter dovoze še bolj omejili. K temu so se pridružila še poročila iz New-Vorka, ki tudi tendirajo kvišku. Vzpričo vsega tega se je efektivno blago trdovratno obdržalo na svojih cenah, v kolikor se niso cene dejansko dvignile. Isto velja tndi za termin-cene. Pšenica prihaja v tako malih množinah na trg, da zadostuje komaj za sprotno porabo, Čeprav je le-ta tudi neverojetno omejena, ker sleherni kupi le to, kar neobhodno potrebuje, meneč, da bo pozneje kupil ceneje. Da pa temu bržčas ne bo tako, spričuje že dejstvo, da se mora Že danes zadovoljevati s primeroma visokimi cenami, ako hoče blago dobiti. Efektivno blago je na borzi v teku tedna poskočilo no minelno za X2t/i do 15 vinarjev pri 50 kg, kar pomeni pri resnični nabavi blaga dokaj višjo zahtevo. Uzančna pšenica za maj se je povspela od ^7b'j preteklega tedna na TJ5/9o do včeraj, za oktober od 7S7/SS na 8,,3/04 ter torej zopet lahko opažamo, da se dviga sicer neznatno toda trdovratno, kar je za nadaljni razvoj dokajšnega pomena; kajti ravno to polahno dviganje cen privede do višin, kterih bi se Človek ne nadejal. fr^Rž se za oktober dviga in notira včeraj 6M/W, dočim je za točno blago prav malo zanimanja. Koruza ostaja nadalje nespremenjena tako za točni odjem, kakor tudi za termin. Dovozi v primeri s konzumom niso ravno preveliki, odtod cene nespremenjene. Oves se tudi vzdržuje za točni in poznejši odjem. Kava notira za točni nakup nespremenjeno ter je videti, da so se cene ustanovile, ker še do danes niso spremembe na terminskem trgu vplivale nanje. Termin notira nekoliko nižje, ker so dovori iz sredine Brazilije nekoliko večji, nego se je prvotno cenilo, dočim se poročilom o kvarah rastline za prihodnjo žetev baje vsled suše ne J pripisuje posebne verodostojnosti. Špirit notira nespremenjeno. P e t r o 1 e j enako. K i ž. Razne kvalitete so sedaj prišle na trg, vendar pa so ekspedicije iz Trsta sila počasne. Mlini motivirajo to s tem, da so baje z naročili preobloženi, upajo pa, da bodo sedanjo počasno ekspedicijo v nekaj dneh zopet lahko točno izvrševali. Odjemalcem je treba vsled tega potrpeti. Tendenca nespremenjena, trdna. Sladkor notira nespremenjeno. Odprto pismo*' Gospodu Karolu Rebeku taaiop niLu aRdtčo Z>zie« v Ljubljani Jako nerad, a prisiljen po okol-nostih in izvan po — rtcirao čudnem načinu Vašega zahrbtnega postopanja nasproti meni. Vas moram danes vendar javno prositi nekega pojasnila. Zvedel bi namreč rad, k<*j Vam jo dalo povoda, da s-e mi po tretji Ofc»ebi dali pisati p-smo, v katerem ste se izrekb: »To je past ? a Tavčarja, v katero bo gotovo notri padel« in kaj ste s temi besedami nameravali ter če Vas ni vodil znabiti namen, pripraviti me ob koncesijo ali me vsa; spraviti z oblastjo v ko: fhkt Seveda se Vam ta nakana, čo 4te Jo imeli, ni posrečila in tudi po prečiti ni mogla. Odkar posredujem izseljevanja — in posredujem jih j slučajno izmed vseh konkurentov nepretrgano najdalje — nisem in*e! še niti najmanjšo neprilike ne z oh-lastvi ne s konkurent, ker flo mi po eni Btrani strogo merodama p »stavna do te~nat*» tim» tt*karn<*rja MMicftsliJ«> | lfydrove žitne kave ?o*toa 6 »fc poatij*. 4 K tO a> ir« '..domači prijatelj" •moi odkMBaMaaa uitcaj omajam Mirna VjirsCa fotarna jittt t trt &r&f+\7/t „Le Delice" cigaretni papir, cigaretne stročnice. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Dunaj, I., 671-9 5. Klobuki za oame. — Moj bogato ilustrovani Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno io. priporočeno, Ulnllnr prosto čistilo za zobe je dr. J. JPoftua, c. in kr. dvornega zobozdravnika na Dunaju \II1 a, prirttni Anatherin | UNtaa in zobna voda pror.i vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-ljeni steklenici h K 2 HO, 2— in l'—. treme za zofie v lončkih bftfl škodljivega miia. a 6u vin. ohrani usta, z jbe in zobno meso res vrtino lejio. z iravo, brez duha in bolečin il 2936 —18 ..Aiiaiherhr1 pasla M zobe v steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. Pra-nelt za zo?»e K 126 1*1- niha za zo«»e K 2--. 5Illo Iz zeilae 60 vin Osebam II v visi i starosti • • talca i ALBOFERIN cettik 1904 i redilno jn krepilno sredstvo. za damske klobuke — — razpošiljam — — brezplačno in franko. Naročila in popravljanja točno — — in po nizki ceni. — — JVtodni salon klobukov - — za dame HENRIK KENDA Redi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi. j K11 ti I e n o prHzliiiti«*iio: odHeul zdravnIHI *a priporočajo za slabo I krvne in prebolele ljudi in slabotno otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in dr >jrer>jah, kot pra&ek UK) gr K 6—, v tabletah 100 kosov K 1 60 in v čokoladnih tabletah 100 ko&ov K l 80. Poslednje nalaM* za ofrolte. 2998-50 Vprašajte »ioJe*a zdra*niita. v Ljubljani. P24-7 L. LUSER-jev oftližzatnrislo. Priznano najboljše sredstvo proti kur-800 jim očesom, žu!j*»m Itd. 7 Glavna zaloga : L 8CHWENK-ova lekarna Z* I » „ obliž We.rflSp.F-ltjY za turiste vaj ^-^a Jva pcKI-20. Dobiva se v vseh lekarnah. Mn»go denarja si prihranite, če si doma barvata obleke, bluze, trakove, nogavice. ■ troSke obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uepeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago .,FI.OX". eni zavitki po 20 h, originalni lončki vsaka barve a 70 h (črno in viSnjevo tegetthof-blau> 10 h več Poskusni zavitKl so zastonj, ker se za tu založenin 2o h pn nakupu originalnega lončka odateje. p o d J f tje F fi 55* bHr\ i I .031-18 z o h 1 « jy o Dunaj, "VT, WaUgrasse 34. 1 Vsaka rodbina naj bi t svoj prid rabila le Kathreinerievo i Kneippovo sladno kavo kot primes vsak-♦iaiijk kavu pijači. jata- ^ «**> ^ g Proti zoboboiu in gnilobi zob Izborno deluje dobro znana antiseptična IMelusine ustna in zobna voda katera utrdi d lem no in odstranjuje neprijetno napo \t. ust. 1 ateklenlea a navodom 1 K. Melusine zobni prašek i eiaUatgira «0 vin. Razpošilja se vsak dan z obratno posto. = Cdlna zaloga. = Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinalnih vin, dpeciialitet, najfinejših parfumov, kirurgienih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna .Milana Leuste&a v Ljubljani, Resljeva cista st. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožetovega lubil. mosta. 38—18 IN. izkaz daril in prispevkov za dijaško kuhinjo v Kranju od 1. marca do v-o. aprila 1904: Erv. Burdvch, lekarnar v Škotji loki 10 K, profesorski kolegij z;i marce 13 K, prispevki meščanov 41 K, Pavel pl. del Negro 20 K, dr. Fr. Zupanec, c. kr. vlad. svetnik v Ljubljani 10 K, dr. Jan Vav-potie, c. kr. okr. zdravnik v Novem mestu 4 K, učiteljski zbor dekliške ljudske šole v Kranju ro K namesto venca na krsto pok. Mat. Roossa, župnik bik. Strupi v Šmartnem pod Šmarno goro za leto 1904 lo K. dve telovadkinji slogam, ki so jih oblekli i"2o K, posojilnica v Radovljici 100 K. prispevek mestne oečine Kranj za 1. 1004 500 Kj Ant. Gabrijelčič, gostilničar na Brezjah, za pot v Kranj 2 K, skupilo »za Bled in okolica« w2 izv. 60 v, F. in M. 450 K, Viktor Recher 20 K, mesto vstopnine k predstavi dne 26. marca od zaspanega 2 K, prof. Evg. Jarc 5 K mesto vstopnine k omenjeni predstavi; nadalje iz istega namena : gospa prof. Zigo-nova 2 K in adjunkt Seliškar 5 K, župnik Ig. Fertin v Zasipu 5 K, >svinje« na biljardu 4 K, volilo ranjkega Roossa 10 K, (po uprav. »Gorenjca-), dr. Ant. Arko v Skorji Loki 10 K, Fr. Strupi, župan in načelnik okr. cest. odbora v Cirčičah 10 K, meščani za aplil 53*20 K, profesorski kolegij 12 K, »Narodna čitalnica < v Kranju 250 K kot prebitek 3kratne predstave aLegijonarjev&, klekovec 3O v, posojeno krono vrnil 1 K, dr. Gv. Srebre, odvetnik v Brežisah 20 K, J. Likozar 22 K; notar Anton Slamcerger 10.20 K, kaz. zadeva Tine Zevnik "> K in Jože Vidmar 10 K, Kranjska hranilnica v Ljubljani 100 K. Nadinženir Blondek 2 K, sSokol« da je smel pomagati starosti suknjo obleči, »Sokolića,« ki je pomagala dvema Sokoloma suknie obleči, >bakšiš« 1 K 20 v. Odbor » dijaške huhinje « v Kranju izreka vsem darovalcem najsrčnejšo zahvalo in jih prosi nadaljnih podpor, da mu bo mogoče ostati pri istem številu podpiraneev kot dosedaj. S 1. majem je namreč primoran z ozirom na draginjo plačevati ze kosila po 22 in večerje po I4 v, tako da bo približno 1S0 K več stroškov kot drugače. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze b". maja 1904. 7V&lo*beni papirji 4 2° o majeva renta . . 4'21/0 srebrna renta . . 4° o avstr. kronska renta J«/, „ zlata 40,o ogrska kronska „ 4° U „ zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske o posojilo mesta Spljet *¥«•/• m Zadei 418° 0 bos.-herc. žel.pos. 1902 4° a češka dež. banka k. o. 4% „ „ 2.o. . 41 s° o zst. pisma gal. d. hip. b. Denar i Blaj?o 99 75 9^95 9965 9975 99-60: 99-80 119-10 11930 97 90; 9810 118*101 11830 100— i 100-75 100-25 10125 100-—! ion- -10O65 10165 100-—! 10025 100— ! 100-25 101- 65 102-65 106-90- 107*90 101-—I 102.— IV o peš t kom. k lO°/o Pr..... 41/a°/0za8t. pisma Innerst. hr 4l / o „ ., ogrske cen. dež. hr......j! 100-50; 101 — z pi8. ogr. hip. ban. ; 10020 10120 obl. ogr. lokalnih že- leznic d. dr. . . . .j: 10010! 1GT— 100- 75 101 75 98- 50: 99- 50 100-296-25 298 25 101— 102 — »Jo Al 0 41 ,* o obl. češke ind. banke 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . 3% „ juž. žel. kup. VtVi 41 a6 o avst. pos. za žel. p. o. Sreč ti e. Srečke od 1. 1854 .... ., „ „ 1860V, . . . n „„ 1864 ... . tizske 1Q5_! _■_ 182— 18450 260 —: 263*-161 65! 163 65 zem. kred. I. emisije j: 297 — 30/ H. ogr. hip. banke srbske a trs. 100 turSko..... srečke . 465 — 80*— 77--68 — 29 2* 66-7:-— 504-- 7e>25 640 75 Basilika Kreditne „ Inomoške Krakovske „ Ljubljanske „ Avst. rud. križa,, Ogr. „ „ „ Rudolfove „ Salcburš&o „ Dunajske kom. „ De'nlce. Južne železnice Državne železnice Avstr .-ogrske bančne delnice lfif'2 — Avstr. kreditne banke . . Gorske „ „ Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Briix; Alpinske montan .... Praftke žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tcvr. družba Češke sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 20 franki 20 marke....... Scvereigna....... Marke........ Laški bankovci..... Rubiji........ Dolarji........ 29J"—I 298 — 271 - 277*— 90—! 95 80 131*—j 132 — 2125 2225 475 — 84-8150 72 — 55 40 3025 71 -80 — 514'- 80'— 64175 1612 — 642 75 643 75 756— i 757 — 249-50 250-75 626*— I 635 — 410 50. 41150 1990 -'2000 4915'J! 49ž-.ri0 o2H— j 332 — 466- 1 468 20 152—i 155 — 1135; 1907 23-46i 11-39 1^*09 8&sa 24- 11722' 117-42 95-20! 95-40 252 75, 253 75 4-84! 5- - Žitne cene v Budimpešti. Dne 7. maja 1904. Terfuta. Pšenica za maj 1934 . . „ „ oktober 1904. Koruza „ maj 1904 . . „ julij 1904 . . Oves „ maj 1994 . . Efektiv. h 50 , 50 „ 50 „ 50 793 8 04 603 M H 519 . ? 1 5-31 ii N n m Častite naročnike »Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. maje: Bogdan Jenko, zdravnikov sin, ivs ura Dalmatinove ulice 1. Debilitas vitae. — Franja GostiŠa. služkinja 22 let. Radeckega cesta U sekund. dementia jetika. - Fran Pirkovič, črkostavcev sin, 14 mes. Streliške ulice 15. pljučna tuberk. Dae 5. maja: Amalija Predalič, delavčeva hči 5! t mes. Trnovski pristan 36. Črevesni katar. V deželni bolnici: Dne y. maja: Ivana Bučar, delavčeva hči 5 let Vulnus lac. dex. Tetauus. Metsarologičao poročilo. VUiu* o*d m'n'* Cm Stanjđj ~ŽS>~ 1 van a mi..L_ i g J (v mm,! ^ n Btooo 6 9. zv. I 7316 9 8 brezvetr. | jasno 7 7. z j. 730 7 j 5 9 ti jvzhod megla n 2. pop 729 6 11 1 bL vzhoi oblačno 11] i Srednia včerajšnja Uamperatara: 99', oovmale: 12 3 » r'n* v 2* ir»h : 0 0 mm. lščein za Ljubljano 1321-1 spina zastopilca za moj znani Cvekov brinovec. Pismene ponudbe z referencami ua Frana Cveka v Kamniku. 30 JU to 00 Nespremenjeno. iz boljše rodbine se sprejme takoj v trgovini z železnino Karol Kavšeka nasledniki Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16. Zgodovinska povest Pi |sk. (ponatis iz „Slov. Naroda-) iT je izšla! Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Narodu**, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Sclmentnerju v Ljubljani. Iztis po K I-6O, po pošti K ISO Cena vžigalic:^157112 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48.— franko LjtibljanaS % popusta, f VŽIGALICE ,"jzbe c*v Cirila in Metoaa Zaloga pri Jv Perdano v Ljubljani, j i %aM. po '^^Te vžigalice ^77~~y o v prid družbi *v. Cirrta in Metod vLJUBVAHI. 2 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52*— franko Ljubljana, 2% popusta Iv. Perdan, Ljubljana. LJANSKI ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVEIU LETNIK XXIX (1904) Izhaja po 4 pole ohseZen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter *toji vse leto g K 20 b, pol leta 4 K 60 h. Če*-* leta a K 30 b. Za vse neavstrijskb dežele it K 10 h ua leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 60 h. „Narodna Tiskarna14 v Ljubljani. i Stanovanje s 3 sobami, predsobo, kuhinjo, kletjo in drvarnico v Slomškovih ulicah št. 23 se za avgustov termin Odda mirni stranki. 1318- Prodajalka tobaka se sprejme. Več pove Ivan Modšc, trgovec v Novi vasi pri Rakeku. 1305- Stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in podstrešja — se odda takoj na Dolenjski cesti ltpri Ribču". Izve se istotam. 13U8 -2 Trgovski 26 let star, izurjen v špecerijski trgo vini, zmožeu slovenščine, italijanščine iu nekoliko nemščine, žeji s kavcijo 500 K sprejeti trgovino kot voditelj ali kako drugo primerno službo. Naslov: „J. B. trg. pomočnik poste restante v Trstu." 1326 -J Zastopnika za Ljubljano sprejme valjčni mlin VMo Maji v Kranju. 1324_i prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žgacja, vseh Spi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen. 7G9— 9 Zanesljivi Specialni recepti. Ceniki In prospekti gratis in franko. Karel Filip Pollak tovarna za esence v Pra^rl. (Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.) V nedeljo, dne 1. maja 1904, sta se zatekla dva psa prepeličarja imenom Lord in Pluto. Oba sta rujava; na gobcu in nogah ter nad očmi svetlorujava. Pošten najditelj se prosi, da ju odda proti visoki nagradi lastniku Franu Stupica, c. kr. notarju v Tržiču na Gorenjskem. 1295 3 najstarejša ljubljanska pasredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice št. 6 1339 prl-poročn In namešča le boljše službe iskajoče vsake vrste za I/Jubljniio In drugod. Potnim* • fi4»»j. — IYtttftn£iie|e v pltiornl. — "Vestna In kolikor 11107.no hitra postrežba zateotovjena. Čudovita novost! ^5 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briijantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni ^aklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-■ ih manšetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo V etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se H0Q raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hifri. Krasnih &J5 komadov z uro, ki ie 3ama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. raspošiljalnica S. Kohane, Krakov |)OMlno predalo 99, Ako ne ugaja, se denar vrne. 1314 Pouk ¥ friziranju! GdČna. MARIANA KATTNER, damska frizerka z Dunaja, javlja ča-stitim damam, da ,se z današnjim dnem zopet prične pouk v friziranju t hotelo ji MaliCu" I. nadstr., vrata 23. i332 Izučen trgovski pomočnik mlad, kmečkega stanu, za mali eksport (brez prodaje) z razločno pisavo — se sprejme. Ponudbe z navedbo plače uprav-ništvu „Slov. Naroda". 1330-1 Važno za trgovce in gostilničarje! Wm prodaj Nta iz proate roke iT dve hiši ~*M prva na Bučki tik župne cerkve, v kateri je že nad 80 let obstoječa trgovina in gostilna, druga pa nova na Studencu tik farne cerkve, v kateri je dobro vpeljana trgovina. Cene in plačilo po dogovoru. — Več pove •Ion. K. Troal, Studenec, pošta Radna pri Sevnici. 1334_1 Trgovski pomoćnik dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, — išče službe — s 1. junijem. Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda**. taaS— 1 Ježki in lahki vpreženi ter jahalni konji v veliki izberi in različni vozovi se dobe pn 1J16-1 Prodajalna na Starem trgu št. 26 pripravna za 133*-1 prodajo prekajenega mesa in klobas se odda takoj v najem. Pogoji se poizvedo istotam ali pa ua Mestnem trgu št. 7, I. nadstropje. dvoje stanovanj vsako z 2 sobama in pripadki in sicer eno takoj — drugo pa za avgust: dalje mesečna soba takoj. 1337-1 Kje? pove upravništvo „SL Nar.u. za aeio m s uzoe V I priporoča za bližajočo se Bežijo spretne računske natakarje, donašalce jedil, podnatakarje, točilce, dalje računske natakarice s kavcijo, postrežnice in pridne deklice za vse ; hotelske siuge, sluge k gospodi, gostilniške točaje in raznašalce. Obenem pripomnim, da Ije naprodaj kompletno opravljena kavarna pod jako ugodnimi pogoji. Vse natančneje na Dunajski cesti št u pri 1331 — 1 AIA- Novotnjr. Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung Uvoz Trst. Izvoz Razpošilja se carine prosto in popotaoma brez vsakih stroSkov. Najboljša kava5 V** £ (jSL) 1 kS P° K 4'90, 6 •— 8—, 10*-, 12 -. Minii7nn nlio (so.icek okoti30litrov lldllllZllU Olje 0ft kg. po okoli 3U K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 3<) litrov (?o k" Spredaj ruma obllkn, ii »e tiš> p ♦ ♦ priporoča v največji izberi Alojzij perschć v Ljubljani Pred škofijo št. 21. >> x^^^^SWBwC&kJftft*f2 ^[*a IX* s t »g, taa% Tovarna in prodaja oljnatih ? barv, ftrneža in lakov. 4 —H Električni obrat, fr*- Mi M\ liti s 4 i i i »i i Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra s. kr. drl In c. kr. prlv. ]už. želez. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. ZfiloK.t čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejšo, najboljše in neprecenljivo sredstvo *ia likisjd sečnih, tal pod imenom „Rsplđol v Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v naj.no stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano re&lno in fino po najnižjih cenah ' m Su /enih ostankov veliko v zalogi. t se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGO1HL I xxxi Ljubjanl x x x strasse 50 Seveda le ker rabim 820—7 nagrajeno Kako ste pač ft rin§ dosegli tako °- S EID L - OVO lepe, zdrave kOStnetiŠkO UStllO VOdO , ki higijensko deluje na zobe in ki je naprodaj po ZOD6 : vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K. --Oldastveuo konu-oaiouirani dekliški zavod \ zvezi z razširjeno nadaljevalno in gospodinjsko šolo gospe A KinziNOHSKK Soli j« priklopi}« - učni zarod z j t žeusku šivalua deia. ^ospe L. .Mitllcr - na Dunaju, L, Franziskanerplatz 5. Poučujejo izkušene učne osebe. Vestno, zvesto eoienje in nadzorstvo. 1'rAncoziiija in Angležinja v hiii. Pro^pt-kti in referenco na razpolago. Za reference: gospa prof. okr šol. lmtlzoniika .^iipaiičič-e^a. 315 - 1 Kdor hoče ohraniti svojo elegantno in stanovitno obutev naj rabi le: najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev. 355-13 IVappoda j povsod! Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Ges , Eger i. B u. Leipzig I Zaradi preuredbe obrata se v naši tiskarni ceno proda: 1 cirkulacijski cevni kotel, sistem Dttrr-Gehre, 39 m kurilne vodne ploščine, 8 atm. obratnega pritiska; 1 cirkulacij ski cevni kotel, sistem Durr-Gahre, 34 m kurilne vodne ploščine, 13 atm. obratnega pritiska; 1 parni stroj, 25 konjskih sil, 1 parni stroj, 15 konjskih Bil, oba z Rieder-krmilom; 1 dinamo-stroj( Siemens & Halske za 70 ampere pri 160 voltih; 2 seselki za polnjenje kotlov, različne transmisije, prestave in jermenska kolesa. 1319—2 Ig. pl, Kleinmayr & Fed. Bamberg. S Otvoritev Trta in kegljišča na „Zelenem Mm", g 0 Jutri, v nedeljo, 8 maja ob 4 popoldne JJ V bo 0 S na ..Zelenem hribu" S S otvoritev vrta in kegljišča S fi* spojena 0 S s tamburaškim koncertom. S 4 8MF" Vstopnina pi*osta« 4Bk O Točila se bodo pristna vina in sveže pivo, ter se bodo skrbelo tudi za Q q dobro jed, kavo, čokolado itd. »Priporočam se posebno slavnemu učitelj6tvu v priredbo majskih J* izletov na ta lop senčnat vrt *w J Prosim slavno občinstvo, da me izvoli poCaititi v mnogobrojnom Številu iQt ter se priporočam 8 spoštovanjem {Q} * E. in M. Koder g 9 1336 restavracija „Zeleni hrib". $ V slučaju neugodnega vremena se vrši otvoritev vita na praznik A 0 (četrtek) 12. maja t. I. g} Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38. po iii^JnI«Jt «rnl. MIvMlnl stroji Blrlltle in v to stroko spadajoča popravila, izvrsaje prav dobro In eeno. atlk gld A. KUNST ^ Ljubljana Židovske ulice -3b. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero. VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mero se shranjujejo in zaznamennjejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. al??f VffVVff f ftfftftt^ Ign. Fascliiog-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reich m hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najprlprostelšlh kakor tudi najfinejših, z zoltc medjo ali mesingom montiranih za obklado z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&e. n 9 n % n n n n n n n n n n n n n a a A.KRACZMEK*. LjiMiata Sv. Petra cesta 6. priporoča popolno zalogo E~> kratkih - klavrjev, mignonov in panin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. Edino zastopstvo za. Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr dvorna zaiaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše. za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča . Miklauc Ljubljana 20 Špitalske ulice štev. 5. Hiša z vrtom w WL^Iublfanl9 cesta na južno železnico st 26, blizu Južnega kolodvora, pripravna za vsako, zlasti gostilničarsko obrt se iz proste roke pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer proda. Več pismeno ali ustmeno od 11.—12. ure dopoldne pri posestniku istotam Posredo?alci izključeni. 1146—3 I I I i I i i Škrat" edini slovenski humoristično-sati-rični tednik ki prinaša izključno originalne slife. Jshaja v Jrstu vsako soboto. — /taročnina sa vse leto 6 JJJ ja pol leta 3 }{. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled! m Botri in botrice! Priporočam veliko zalogo birmskih daril kakor vsakovrstne zlatnine, sre-brnine, namiznega orodja (Besteck) in žepnih ur. Obilnega obiska prosi z veleapo štovanjem Karel Januš Juvelir in zlatar 1323—l Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3. POZOr brivci! 13C9-2 § I I I I Najboljše brivsko milo — parkimirano ali neparfamiraoo — se dobi samo pri tvrdki H. Spreitzer, v Ljubljani. 1 kg. za 96 vin. „CUNARD-LINE" Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih, in tovorov „TRST-NEW Y0RK" 838-10 Prvo in edino vkrcavanje . . . , . pomikov v domačem pri- biavni zaslop parooro dne družbe etaniSču. Prosta izborna hrana in pijača Sedaj naj- PIINARD l- INF" mžje cene. Vsak potnik naj ||wUI1nl lLr"LII 1L ae obrne prej za podrobneji poduk na^ob^astveno po- LjUbljaM, MaNjIn tf| ŠtBf. 1 francoski cirkus Guillaume. Ljubljana, Latermanov drevored. Danes v soboto, dne 7. maja 1904 c» 1» 9« ***** xveć«3P 1338 monstre predstava s finim sporedom. Jutri v nedeljo, dne 8. maja 1904 S predstavi. opoldne ol» 4. m*l. Zvečer o Menjajoči se spored. V ponedeljek, dne 9. maja 1904 i. •t 3Ewe«&e** športna predstava s tinim Športnim sporedom. z odličnim spoštovanjem R. Guillaume, ravnatelj. Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem doslej pod fcvrdko Peter Šterk („pri Petru") v hiši svojca strica g. Frana Leskovica (prej dr. J. Drča) v Florijanskih ulicah št. I obstoječo prodajalnico špecerijskega, « m kolonijalnega iti nasladnega blaga 1529 prevzel in jo bom pod tvrdko V. Leskovic vodil nadalje. Najvljudneje vabim slavno občinstvo, da se pri nakupovanju poslužuje moje prodajalne ter zagotavljam že naprej, da 8i bodem najskrbueje prizadeval postre&i slavnemu občinstva točno, z najboljim blagom in po možno nizkih cenah. Dostavljam še, da sem priredil svežo zalogo kave. riža in olja najboljše vrste ter bilježim, v uadeji, da bode si. občiustvo počastilo mojo prodajalno z mnogobrojnim posetom z odličnim spoštovanjem y LeSkOViC 99 SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporaba zalaznih opor. Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM! FALESCHINI & SCHUPPLER INŽENIR IX MESTNI STAVB1NSKI MOJSTER. C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec. 235—16 Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb LJUBLJANA Daljo stopnice, reser-varje, mostove, vodna In kanalizacijska naprave« člstline naprave za kap-nlco, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake ===== vrste. — NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. Objavljenje. Od cestnega odbora za sodni okraj Senožeče se naznanja, da bo pristojbina mitnice na reški deželni cesti pri Vremih za tri leta, to je od 1. Junija 1. itM»4 «lo 1. Junija l. ItMI? na javni dražbi pBJF* dne 16. maja 1904 ~"3p(g ob 9. uri dopoldne v hiši gospoda Maksa Dekleva v Vremskem Britofu dana v zakup pod sledečimi pogoji: 1. Zakupnik zadobi pravo, mitniško pristojbino pobirati, katera znaša: a) od enega upreženega voznega živinčeta po............8 vin. b) od enega teškega gnanega živinčeta, (vola, konja, bika, krave, junčka, junice, mezga iu osla) ali neupreženega živinčeta po........4 „ cV od enega lahkega gnanega živinčeta (teleta, ovce, koze, prasca in svinje) po 2 „ Živinče, neseno ali peljano. ne spada pod mitniske pristojbine. 2. Zakupniku stoji v porabo mitniSki hlod s pritiklino, potem stanovanje v mitnični hi§i proti letnemu ponaprednemu izplačilu najemščine 50 kron na cestni odbor Sem žoče. 3. Zakupnina se mora vsak mesec na slavni c. kr. davkarski nrad v Senožečah ponazadno plačati, sicer pa 5 od sto obresti od vsakega zapadlega obroka plačati. 4. Dražbe se lahko vsak udeleži, ki ima za to zakonito sposobnost in zamore dati pogojeno varnost ter iz mitniških zakupov ni izrecno izločen. ° 5. Kdor bi v imenu kakega drugega hotel dražiti, se mora s sodnijsko poverjenim pooblastilom svoiega pooblastitelja pri komisiji pred dražbo izkazati in taisto njej izročiti. Pismene, s postavnim kolkom previđene ponudbe morajo: o; Varščino (Kaution) vsled odstavka 8. teh pogojev v gotovini ali pa v državnih papirjih po zadnje spoznanem borznem kurzu ali pa z dukazanim spričevalom, da je ta znesek pri eni eraričnih zalog v gotovini ali pa v državnih papirjih po kurzni vrednosti vložen ali hipotekarno ali pupilarno utrjen bil, tedaj če je kavcija hipotekarno zagotovljena, mora biti taista z deželno aH zemljiško-knjižnim zastavnim vpiskom ali izpiskom in sodnijsko cenitveno listino od hipoteke previđena. b) Take ponudbe morajo do 15. maja 1904 ~3pH okrajnemu cestnemu odboru v Senožečah zapečatene doiti c) Pismene ponudbe morajo znesek v številkah odločno in razumljivo povedati in mora ponudnik svoje ime in priimek, potem stan in stanovalce podpisati. Stranke, pisave nezmožne, naj svoje lastnoročno znamenje k pismeni ponudbi pridenejo, v kateri mora biti podpisan tudi eden podpisalec kot priča in še ena priča ter obeh stan in stanovaliSče. Če je več oseb skupno eno pismeno ponudbo vložilo, morajo v taisti povedati, da se kot nerazdelni soplačevalci eden za vse in vsi za enega, na dop^ lnitev zakupnih pogojev zavežejo. Obenem morajo v ponudbi tistega soudeleženca naznaniti, na katerega ime se bo napisal zakupni objekt d) Take ponudbe ne smejo imeti nobenih pristavkov (KlauseK kateri bi utegnil prikrajševati dražbene pogoje, ampak morajo odločno izraze vati, da hoče ponu-jaiec vse v tem objavljenju zapopadene in one pri ustmeni dražbi prečitane. v dražbeni zapisnik zapisane pogoje natanko izpolnjevati. e) Zunaj morajo pismene ponudbe imeti tale napis: „Punudba za zakup mitnice pri Vremih**. f) Pismene ponudbe so pravovezihie za ponojalca od časa njih vloge, za cestni odbor pa šele od dneva, katerega se potrditev ponudbe dotičnemu ponujalcu na znanje da. Pismene ponudbe bodo po dovršeni ustmeni dražbi vpričo zakupnih dražbenikov odprte in razglašene. Zakup se bo potem, ne da bi se naprej dražilo, tistemu priznal, kateri bo ali po ustmeni dražbi ali po predpisani pismeni ponudbi največ ponudil, pa naj si bo, da je ta ponudba izklicani znesek dosegla ali presegla, če je za sklepanje dotične zakupne pogodbe pripravna. Omeniti je, da ako bi pismena in ustmena ponudba enaka bila, dobi ustmena, od dveh ali več enakih pismenih ponudb dobi pa tista prednost, za katero bo žrebanje odločilo, izpeljano po dražbeni komisiji. 7. Zakupnik je navezan, šesti del cele zakupnine kot kavcijo položiti, ki se jo lahko plača v gotovini, državnih papirjih ali fidejusorično. 8. Vsak mora, predno se sme dražbe udeležiti, izplačati dražbeni komisiji znesek 200 K kot začasno kavcijo; to plačil- je lehko, kakor gori rečeno, v gotovini, zemljiško-odveznih obligacijah ali c. kr. državnih papirjih po zadnje spoznani kurzni vrednosti. 9. Precej po dovršitvi dražbe bodo kavcije nezakupnikom povrnene, zakupniku pa bo taista šele po dogoto v ljenju kavcije (v zmislu točke 7.) povrnena; to dogo tovljenje se mora zgoditi pred izročitvijo zakupnega objekta. Vsi drugi splošni zakupni pogoji se morejo ogledati pri cestnem odboru v Senožečah in v Postojni. Odbor skladnih cest v Senožečah dne 4. maja 1904. i ■ o i ^^-^^"^ Obrazec za pismeno ponudbo. Jaz ponujam za zakup pobiranja mitniške pristojbine na reški deželni cesti pri Vremih za čas od 1. jumja 19U4 do 1 junija 1007 zakupni znesek (ponudbeni znesek v številkah) piši: (ponudbeni znesek v črkah*, in zagotavljam, da se hočem pogojev, ki so v dotičnem objavljenju označeni, točao držati. Kot začasno kavcijo prilagam tu znesek 300 K. (Podpis mora biti po objavljenem predpisu) 1297—2 Pozor! Priporočam svojo bogato zalogo puik najnovejilti sliiteiiiov in najnovejše vrste, revolverjev i. t. d., vseh pripadajočih rekvizitov in munlelje, posebno pa opozarjam na partrocevne puške ts» katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v bvojo at**o k ) spadajoče naroetoe in poprave točno, Bohdno in najceneje. Z velespoStovanjem 4—19 Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. aaT~ UuBtrovan cenik, te pošilja na zahtevo zastonj. *M AVGUST REPIC" Ljubljana, Kolezijske ulice 16 (v Tmovam) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne po najnlžjlla eeunh. Prodaja stare vinske sode. J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu). Največja zaloga klobukov najnovejše fapone. ' 0» IVI.»k«? *a - Prodaja na drobno In debelo. CZ^^ C'«ulk.l brezplačno. z zlato medaljo na razstavi v Parizu m. Dragotin Puc tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18 izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi vse v to stroko spadajoee predmete lastnega Izdelka* Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. a vt*5 aa 1 £ Od aa m m is Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščicama J. ZALAZNIK Jill jalke: Glavni trg 6 in Sv. Petra cesta 26 g i h k m i 5* m IŽT3 Avg. Agnola Ljubljana,:Dunajska cesta 13 Gostilniška in kavarnarska namizna posoda £ po najnižjih cenah. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnat«lJ8tfo drž. Seleuiioe v Beljaka. is TOiaega rtda. veijaven od dne l. maja 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. P KOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoći osobni v*ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f ate, Inomoat, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Auaaee, Solnograd, cea K'*in-Reiflin6 v Stejr, v Line, na Dunaj via Ama te t ten. - Ob 7. uri 6 m. zjutraj oaobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Pranzenafeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solno rad, Inomoat, cez Klein-lieifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne oaobni vlak v Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 ari 66 m popoldne oaobni vlai*. ▼ Trbi«, Beljak, Celovec, Franzenafeste' Ljubno, Cez Selzthal v Vinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Paria, cez Klein-Reifling ? Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipako, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi oaobni vlak v Trbiž, Boliak, Franzensieste. Inomoat, Monakovo (direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Oaobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj ▼ Novomeato, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri B m popoldne: iatotako, ob 7. ari 8 m zveCer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja cez Amatetten, Monakovo, Inomost, (direktni voz I. in II, razr. Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak — Ob 7. uri lis m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten,Prago (direktni voz I. in H. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenafeata, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Sol-nograda in Inomosta Cez Klein-Reifling iz Stejra, Linca,'Budejevic, Plznia, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipakega. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega msata in KoCevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCevja in ob 8. uri 36 m zvečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK Meftani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zveCer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNrKA. Mefiani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvC. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem Času, ki je za 2 min. pred krajevnim Časom v Izubijani. i D. SERAVALLI Cjiebljana x Slomškove ulice Stev. 19 x £jubljana Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi. Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—16 Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize lz mozaika ln cementa, vodovodne Školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. ^ Delo okusno in solidno z garancijo. ^ Cene po dogovora nizke. Postrežba točna. Josip Makovec * Založnik........ zveze c. kr. avst. .... državnih _ uradnikov. slikarski in pleskarski mojster c. kr, državne železnice. LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 6. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>:xx>^ Najzanesljivejša izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva! lakirarstva, sobnega slikarstva in slikanja napisov. Specialist za fladranje, lesne imitacije in moderno slikanje sob. 1327-1 vseh vrst firneža, laka in barv. 1 y^c^c^iy^Cf^mj^c^jKy^% ^^s^»^^^..^».^.^f.^!.^. Največja zaloga, za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in Copicev mizarje. Lakov, Emajlne prevlake, pristnih angleških, za vozove. pristne, v posodicah po Vi in 1 kg. Jantarjeve glazure 70 DOrl^ Edino trpe2no in H w. najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pOde; najcenojfie in najboljše. za vsa-previa&e najboljia in najcenejša tvrdka za narocsiaije ozir. nakupovanje Oljnatih barv, Oljnat h bar v v tubah dr. Schonielda. FirnA7a lrirelene£a iz lanenega II MC4.a 0ija; pnaten, kranjski Steklarskega k!eja( pristnega, zajamčeno trpežnega. Ginco alabistrskega in l|#90| ^ stukaturnega. Karbolineja, najboljšega Fasadnih bar^ za a pao. Rorv/ Cllhh kemiCoihprHt«-Uai V, dUll.ll, nihi rudninskih. Kleja za mizarje in 61 >bne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. M5 - -J 1 ndpiUUId, kovrstne pi Brunnlina Ba barvani°naraf- •-r ■ t* 11 v,/1111 a Iiega le8a j pohištva. Oljo proti prahu ADOLF HAUPTMANN I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja. LJUBLJANA. t «1*110* IJrno I. 1«* J*. alka Slatina 5 sedlarskih pomočnikov 290 2 se takoj sprejme. Naslov pove upravništvo 7S1. Nar. Jernej Bahovec trgovina papirja, pisalnega in risalnega oror^ja v Ejubljani Sv. Petra cesta štew. 2 Filijalka: Resljeva cesta štev. 7 priporoča: Najboljše urejeno znlojE« raz-Ifenes-st papirja, tr;fo\-in [loiolov n\tc ituJS^r, hoInS^ISi /vc/.kov, blljrz-nir. ersillut ttftl. I»iiuuilt, % % *£i*ij*l*a litvenike v rasnih vezeh. TS^kavlne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. R£*»<* ^loveiiHklJi llterulov. Razno salanter. hlagro itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba, DCtSD 8» JOSIP STUPICA jerc;;f nar In seillar 1 Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. ^ » Cene nizke. » » » N 6 o (D C Q S * 8 ogastvo las z lasnim cvetom in po-mado ,Li«ge Long' po I K; isernati zobje z ,Menthol( - ovo ustno vodo in zobnim praškom po l K 60 h; £ epota polti in telesa 7 „Aida" BtSltSaa milom: cvetlično 60 h, cream l K. Dobiva se le v Orlovi lekarni Mr. Ph. Mardetschlager, kemik, Jurčičev trg ^ Jurčičev trg v lij u lil Jani. Razpošilja se proti vpošiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem. 3v.Seunig | trgovec z usnjem na drobno in debelo 20 v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča prah Posedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|iuaiaefl 11* cenah: 1 kar* £>0 h, vee a 90 h, pri nakupu večje množine 5e ceneje. j»OVO! Patentirano Jlfovo! nepremočljivo mazilo *a počrnenje javili čevljev, usnja itd. Štajersko Železnica, pošta in telegraf. Prospekti zastonj. Prekrasna lega, kisika poln zrak brez praha Moderni komfort, živahno družabno življenje. — Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem In modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, inha!atorij, pneumatska In parova celice, celice za segret zrak, masaža, šolnine kopeM, zdravilna gimnastika. Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih in ledvicah, za telesno zaprtje4; hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In jabelku. --— Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih in Marijinih varlh.--— I li Xaktewa| * m cenovnik o vsakovrst- od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko , ™Wtaj?P^lj^ ™J™*" vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, eirkularje, uradna1 povabila, koverte, povabila na bhcde itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo 65 črkami fl. —-70 l&O ,. „ -85 1*27 P20 >» ii 140 1-60 »i >i 2n 2-— 253 Črk fl 2'40 354 ,: „ 3-- 468 „ „ 360 640 „ „ 5--809 m 6" — J. LEVVINSON. tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela Dunaj I, Adlergasse 7 (teleiofn 12.179) vejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in sooči za perilo, solidno izvršeni jn iiihk s. 1 na Ruskem, 111 Puški nskaja 16. (---•-:»'. i;fkl zaMlonJ. 76--18 v 1. nadstropju, obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in drvarnice, se odda takoj ali za avgust Povpraša naj se pri lastuiku, llradeekega vas st. 1, pri dolenjski mitnici. 1254—2 Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlarli) na Horoiikeni se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 18 Poskusite pristni Varstvena znamka. Po okub.j in zdravem učinka prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 6—104 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava l vrste. V nedeljo, 8. maja 1904: zadnji dan razstave velainteresantne serije ijV Japonska. Od pondeljka, 9. maja 1904 do sobote, 14. maja 1904 s Vožnja Andreeja in tovarišev na Špicberge in zanimiv polet z zrakoplovom. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. VmiiU tian — tudi ob n*»«I«»IJah In praznikih — o«l|>rt» oii O. do ure dopoldne In od S. do 1>. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 1325 ravnateljBt^rc. Pariška svetovna razstava 1900. ^DOCTECR PIEBRE SPARIŠ $2 Proda se največja, euonadstropna hica št. si, pri lllOO ,Kra!jiču' xr Št. Vidu nad Ljubljano, ob državni cesti, oddaljena 5 minut od kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna;, travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta št. 220; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313-2 Po^or mizarji, tesarji in stavbeniki!! V novi lesni trgovini nasproti c. kr. drž. železnice se prodaja les na drobno po spodaj zaznamovanih cenah. isoi—j Majhna hiša z vrtom \ LJubljani se kupi. 1306-2 Ponudbe pod fVSt. R." sprejema upravnintvo nSlov. Naroda*. HM—1 Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-č pove Ivan Gale, Tržaška 1 cesta štev. 2. 1^92—4 i ■ p«tcr !V(atclic Snažitelj steneuanj Petra ne^ip 5t. 25 j priporoča p. n. občinstvu najvljud-' neje svoje podjetništvo ter jamči ja točno in solidno delo 2 Sveiovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 972—10 s Tovarna pečij ustanovljena 1888. Založnik zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v V8akoršni izpeljavi. Že 30 5et so najbolje priznana. Priznana tudi kot 4k=r---- najboljši in naj- *rpežnej§i izdelek. Največja prihranitev '-oriva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča ra hotele, gostilne, restavracije, kavarne '> dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 543-21 Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph" Ool Opekarska cesta, IjjUUlJdUct, Ve|jkj slra(jon 9i priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu evojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših pre&anih in poljubno barvanih do najpripro« stejSih prstenih pečij različnih vzorcev kakor: renai88anee, barok, got-ske'secesion itd., kakor tttdiltedilnlke in krušne ped lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 9)9-6 Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Smrekov las Mecesnovles iz Koroške iz Koroške in Gorenjske in Štajerske Deske i. II. j III. L II. in. j Debelina ena cola ena c o i a vin. vic. i/ 6 5 4 14 10 8 •L 8 7 6 14 10 s: 4/ 10 8 7 15 13 10 12 11 10 20 18 i« 15 14 12 24 22 19 V« 18 16 15 28 24 29 20 18 16 40 30 26 •L — _1 ~ 54 34 22 Remelni / 6 ?6 32 26 7/t 52 45 42 /S 72 62 56 10 1 10 110 100 90 •-'3' 9 — 16 - 30' P« — 19 — M^H^rt od 33 do S a čevelj3 K — 64. Vrami „ 4 »« ,.......- -70. Kogar nadleguje kašelj naj poskusi kaSelj ublažu-joSe in veleokusne Kaiser-jeve prsne bonbone. J i /Lil ,1,tl »prleeial Jnniri I ■ W ko fotov * *«!•<•>!» pri I4»nIJii. lirlpavoMf i. l4»lnr)u in zaNlIzriiJu. Zavrmte, kar se vam ponudi drugega ! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke". Zavoj 20 in 40 vin. 2780-28 Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. - V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovic. V«*l3ilO k občnemu zboru Posojilnice za Stari trg, Lož in sosedstvo kateri se bode vršil dne 29. maja t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni gospoda Ivana Bencina v Starem trgu. SP0REI>: 1. Odobrenje bilance za leto 11*03. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev nadzorstva. 4. Razni nasveti. 1307 SB *A* !■■ *Jr* *k* •** •*» *i* *i- »!• Rudolf Kirbisch slaščičarna v Ljubljani pripoi*o^a t isak dan sladoled, ledeno kavo in ledeno čokolado. Proda se tudi nova lepa steklena omara (nastavek). V druge roke se odda „Das intere-ssante Blatt" in „Leipziger illustr. Zeitung". 10-3—4 *Mm t* t .J t i . . . T . . .j. . » ^ , , . . . . . . . ^ . . ^ tf* *4u *•?» . k» »Mm «*» JKj t t t i i t t t r t t naška: Sidro. Liniment Caps. Comp. iz Klcliler r l.kiuii«- % PrattTl priznano Izborno, bolečino tolažeče mazilo; po 80 h.t K 14" m K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pn nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj *o jemljejo le originalne steklenim v zak?epnicah z naSo varstveno znamko sidro" iz Rlchterjeve latefBBi p Leni jo vsakdo prepnć^.. da je da je dobil originalni izdelek. 26o3—06 •slrlatrrjr%u lekarna |irl %latriu «i v Pragi, L, EliSčina e. B Dobra harica j© izšla Mi^JrMir.t.i■ j© izšla v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h. Obsera na 576 straneh več nego |800 receptov za pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse : kuharica s svojega strokovniaSkai stališča, literarna kritika garadi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harskih knjigah nenavadne opreme, in konefno varčna gu»tH>dinia zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemftke kuharske knjige. 888 — 24 3516-4 GLOBUS- jnažilni el^jtral^t nego vsako drug'o kovinsko čistilo. St 13146. Razglas. 1105-1 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 600 K v ta namen, da pošlje mestni magistrat primerno število ubožnih škrofulotnih otrok v morsko kopelj v Gradeži. Mestni magistrat oznanja to s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 3S. maja letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Mestni magistrat v Ljubljani dne 14. aprila 1904. FR. P. ZAJEC ur ar D Ljubljana " Stari trg št. 28 Nikeln&eta remontoar ara. od gid. ■•»«■. Srebrna cilinder rem. ara od gld 4»—. Ceniki za*toni in rranko. Gamaše, galoše. Solidno blago. Nizke cene. Zaloga obuval I 2 v '5 P. H, Pollak * Co-, Dunaj- , | Preje gld. 105. Ravno ista vožnja in postrežna -V';^^ i kakor preje. gld. 70. Zelo znižane vozne eeue v Ameriko. Sz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld. s prosto dobro hrano v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe mM. iiurg-Ant n 9! Mm Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 K are na moj naslov: 2282 5 fr. Seunig, tjubtjaita, Dunajska cesta št. 31. £*3ravje Je največje bogastvo! Kapljice sv. Man Ud Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo veak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih iiblažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zr««ti« lekarna, 5Ktt-ffreti, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 916-5 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Mar a. Denar se poči tja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstori. a se ne pošilja. — Cena je i*a&lecl*ija in sicer franko dostavljena na vsako posto: 1 ducat (iS »teltienl«-) 4 K. I 4 ducate »te^leml«) 14. * dueafa («4 Mtekleiftle) H 14. I tt daMtof (ttO Mlel41 eni«*) 83- — 14. 3 tlueat* <:*« *leltlenlt») ii 14. | Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr nadlogar; Stjepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukeiič, Siviija; J.sip Seljamč, seljaK itd. Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36( poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! Milostiva gospa! J Blagovolite zahtevati moje najnovejše vzorce svilnatega blaga franko. Henrik Kenda v Ljubljani Mestni trg št. 17. i FRAN CHRISTOPH-ov T1 svetli lak za tla je brez duha, se hitro susl in dolgo traja. "V I_ij-u.~blja.nl: S Anton Stacul in Brata EbeH« fi V Škofji Loki: .tf*»tevž ^ijjou: v Kranju IV. D«!en/; O v Postojni: C Pikel. hž*-2 2 + £jubljana in okolica. £ M.U.Dr- Ivan Portik zasebni zdravnik za notranje bolezni ordinira ia2i t od 9. — 11. uri dopoldne od 4. — 6. ure popoldne v hiši št. 5, Gledališke ulice - U. nadstropje.----- Važno! D n t* i tj tj gospodinje, trgovce is živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogva, kemikalije, rellšča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redi In e in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f <>£ct igrali £*ie u p u rate in potrebščin<», kirurgična obve-zita vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ritnia in l4oiaJufc~.it. - svežih neralt&ih vod in solij za Kopel. OMastf. konus, oddaja strupov. posebno pri poroči uvo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se IvvrftajSjjo točno in solidno. ->* Drogerija h- ■ N N U Ant g Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Kane 0 B Blaž Jesenko IijuMiana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih klobukov cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Nollcliio hlaipo. nizke ren*. ^ tanje brao. ifcg 9. marca 190- K 5,628.04118 mt^ao^ m zim m imz—~~ ufierrni i tkud 1 Kmetska iiuarju i K 82.838-41 posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejene zaveso v navi las- ^ h**t* na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vlage po 4 % % ^ hre* odbitka rcatiietgit clavKd. katere^:* plačuje \s p a gojilnic a »auin x» vlo^iaiKe. g Posojila po &%> in po S VI«. 91 ^ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 iet jžj ali pa v krajšem času oo dogovoru. URADNE URE: r&zun : edelj ixi praznikov daa od 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4 ure popoldne. Poštnega hranilničnoga urada št 828 408 I I i. krojač in dosov!tfi!j uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 10 priporočil svojo veliko zalogo gotovih ob!dk za gospode in dečke, iopic in plašoev za gospe, nepre- 18 močljivih havelokov i. t. d. X i i ust Zabkar s anš9 Dunajska cesta il*&&<&li*%r£\T*$.'*.>&L 868-6 Ji strojna in ključavničarska delavnica se priporoča stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov : napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih iu začinili naprav, »apravo turbin po naj no vej s j h konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. 8 i u i s i H Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. j| Obla«fe po meri bo po najnovejših * □zorcih m najnižjih cenah i^vrenjejo x. n n H U K K Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: »robne križe, kutlc, g»rc*i. vrtne klopi, ntl%e, stebre, trombe vodo ittl. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: Železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavhinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin zh vrtne ograje, pisnike, travnike itd IN t\f'i-1 i in .tpur. m %;thtevui>|e n«, i-ti^|>ol n «-lr» «1» «Jf» »X-* «1? Veliki požar zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi brizgalnicami nove sestave, kojc od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903'v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvcmi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEK skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev. 1 *Y* cj. t^. m/^m fcj. *J* «■ *|» *j» «|» t. Največja zalaga navadnih do najllnejiih otroških vozičkov in navadne do najfinejše žime. M. Pakič " v Ljubljani. »eznanim naročnikom w pošilja s povzetjem. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporočat« svojo bogato zalogo voznih kolu, glasbenih avtomatov in pisalnih strojev. 3£rasno izbero I^onfe^eije za dame in deklice X kakor tudi manufakturno blago vsakovrstne preproge i. t. čl. p rip oroea im Schuster li j ubijana v Spitalske ulice štev. 7. < xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X Solidno blago, v Nizke cene. O XXXXXXXKXXXXXK>QsPp^ ^ * ^ ^ m ^ ^ ^ iS m r Iz LJUBLJANE v NEW-Y0RK z brzoparniki Mm filldi II. Kronpriiiz filkeli Kaiser Willielm der Grosse Kaiserin Maria Theresia (največji in najhitrejši parniki t stane vožnja S postnimi parniki veliko ceneje. Prosta hrana že v Bremenu. met TI A J Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri ni SOV ~W povišajo cene ameriških železnic. 18J 15 Ljubljana Kolodvorske ulice 35 nasproti stari ,,Tišlerjevi" gostilni. Zadnji mesec! loterija zaklada cesarice Elizabete pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA. Glavni dobitek v vrednosti 915—7 kron, dalje dobitki po lO.OOO, aOOO, 3000. ItfOO, IOOO 14 itd., vsega skupaj 7000 dobitkov. Sna srečka veljal krono. Srečke se prodaja v IJublJaiii — v ljubljanski kreditni lmnkl in v Imiimurin podjetju J. €?• 31tiyer|a. 1 Samo 5 kron stane, dokler bo kaj zaloge, 47* kg, okoli 48 kosov, lepo sortiranoga, najfinejšega, pri prešanju nekoliko poškodovanega toaletnega mila najfinejšega vonja. — PoSilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej M. Frank, Dunaj, 950—11 II., Rueppgasse 29. UF" Pijte-^1 Kiauerjev ..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. kupuje In predujM vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000.000»— Zamjan ■ ikskMptu|i Hji predujmi u vridnostN paptrj«. izžrebane vrednostne papirje in Za.Tra.r-uJ« srečk, proti vnovčoje zapale kupone. 3sr\xrz:ixl l^g-vibL Vinkuluje in devinkuluje vojaške zenitninske kavcijo. KMkitui|tl In luiiKHNO menic. *1L4| tOF Bonnu nnr<»«lla. Podružnica v SPLJETU. <255> Mviiurnr tIo«« Mprrjema v tekočem računu ali na viozne knjižice proti ugodnim u bresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. 39—52 Promet s čeki In nakaznicami. —i najzdravejši vseh likerjev. Bratje N0VAK0VIĆ ^J^kljcMlcl lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo. O © O 769-16 AAAvAAr prve in druge košnje domačih travnikov se proda. Več se izve pri Iliji Predoviću v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7. Cd lete 1869. se IŽO Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki pa priporočajo odlični zdravniki, skoro ▼ vseh evropskih državah i odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim lliajem in para*, izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na davi in v bradi. JierfferJ^vo kotranovo milo ima v aebi 40 ottstotkov lesnega fcotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki oe nahajajo v trgovini. Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto ko-trunovega mila s uspehom uporablja- Bergerjevo kotranovo zvepleno milo, Kot bUxije kotranovo milo za odpravljanje nesnage s polti, proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot aenadkriljivo kOBmetičuo milo zA umivanje in kuj-rt nje «o vsakdanjo rabo služi Bergeujevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano Cena komada vsake vrste s navodilom onpora"bl 70 v. Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Hergrrjeva kotranova mila in pazite na poleg stoječo varBtveno \eka(rra lameli mimgili Premnogi zdravniki so se izrekli, da boljšega sredstva za rast las kakor je ,,Lovacrin" ni več moči iznajti. flLovacnn" nepogojno odstranjuje plešavost, izpadanje las in luskine; prezgodno osiveli lasje pa dobe po ,,Lovacrinu" svojo prirodno barvo nezaj. Po „Lovacrinu" postanejo lasje, tudi najodpor-nejši, dovršeno lepi, svilnato mehki in volni kakor žamet, bujni, pomi in bleščeči. „Lovacrin" lasiSče na jako dobrodejen način izborno osveži in ojači, krepi in pospešuje z jako izdatnimi rastl'nskimi izvlečki prav intenzivno rast las in brade, krepi slabotne obrvi in trepalnice, natavna lepota las pride do polne veljave, olajšuje tudi valovanje las in vsako česanje sploh, je za (-branjenje las sredstvo prve vrste, krepi tanke in redke la«e, koža na glavi in lasje ostanejo čioti, snažni in zdravi, dolgi otroški lasje postanejo lepo valoviti in kodrasti, pri vporabi je kaj praktičen in ni* kakor zvezan z n^prilikami. kakor drugi načini umivanja. Lovacrin** je jako milo sredstvo, ki nikdar, čeprav neznerno rabljeno, na kožo ne deluje dražijivo, ker služi samo za lepotilo Najodličnejse svoje vrste. i etika stekteniem m f^oi urri na*4, ki zadostuj* za reč mese€'er, stane .5 kram, steklen i€-e 12 kran, V steklenic *?0 kron, M*ašitja prati pot zetju ali ve se denar naprej pastjo* rapski depat JVL JEIIfC, Dunaj VI. Jffariahilferstr. 45. Naprodaj tudi v mnogih drogerijah, parfumerijah in lekarnah. prlziialtilli fil«em. 13C0 znamko 'in na predstojeći flrmin podpis 6. Hell & Co. na vsaki* etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju lSS3*in ajzlato svetinjo na svet. razstavi v Parizu 1900. Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali «a ne morejo prenašati, izdelujemo iz brezbarvnega sčiičenega ko-trana atitrazolna. mila, ki jih prodajamo pod ozntme-nilom Hellova antrazolna mila (hela. kotranova mila) Glavne vrsta su : ~4tt.tr in lO odotot, a nt vazalno boraknovo milo, A.ntrazolno žvepl. mito, a ti t raz. iveplmomleirno milo, antraz. r/licrr. toaletno milo. Antrazolna mila so se valed zdravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem iu nečistosti polti. Vsak kos stane 80 vin. 2saprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah. Glavna razpošiljalnlca : G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8. V Jjjutijant se dobiva v lekarnah: MIlan LeuHtek. HI. HlarcletMt*lilii-jcer, J- Mayr, 6. Pleeoll, U> pl. Trnkuezj in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 630—8 Vaš „LOVACRIN" je tu v šestih slučajih proti luskinam (seborrhOe^ in izpadanju las (effluvium) prav izvrstno služil in ga v primernih slučajih zopet vporabim. Vsekakor mi pa, prosim, pošljite še tri steklenice ,,LoVA< "RINA". Med. dr. Vtadistav Borački, Trav rad Vam potrdim izvrstni uspeh „LOVACRINA". To je doslej go- ovo izmed najboljših antlaeptiških in luskine odpr»vljajooih voda za lase, obenem pa mil in prijeten. Mi»ji pacienti ga hvalijo in priporočajo meri »*o» jtmi družuiki. J»£«f<*. flr*. X. žlargulirs. ,,LOVACRrN"", vodo za lase, sem za primeren slučaj priporočil in potrdim, da je bil po nekolikih tednih res zapaziti viden usp«»h. Vsekakor je sredstvo na kožo na glavi delovalo antiseptiško, Priporočam ga tudi drugam. Med. dr. S&tmttš Hela. Z „LOVACRIN'OM", ki ste ga mi poslali, sem v štirih slučajih prezgodnje plešavosti, oziroma izpadanja las vsled bolezni dosegel prav znatno izboljšanje in ga bom v svoji praksi rad odrejal. Med. dr. Joief Karo*. Z „LOVACRINOM", sem doslej prav zadovoljen. "Prvič je, da sem se zaupal takemu 6redt)tvu. Sam na Bebi sem opazoval, da ginejo luskine, na preje plešastih mestih pa so počeli poganjati majhni, drobni lasje. Priporočim ga tudi t svoji domovini. llnl. dr. Kazimir Schamet. Po Vašem naročilu sem ,,IX)VACRI>'' večkrat rabil in Vam po resnici potrdim, da je ob tvorjenju luskin iu podobni razmerah jrr».«./. r. Itraidane, Ostra-Allee 29 : Z Vašim „LOVA- BBDKKM*4 som dosegla znamenit uspeh. Lasje bo mi kosoma izpadali, pa že 8 dni po vporabi vašega ,,LOVACKlN.V bo lasje ponehali izpadati in sedaj po štirih teduib se polagoma tvori prejšnja bujnost. A>. kralj, lisfko.tt knjeginja liohensollt-ruska: Trosim ie 2a tri steklenice ,,L,OTAClilNA". Gospa Mtavft. morstra Marta- Mttzfn: Kva/aniko (Nemčija"! : S steklenico ,,LOVArKIN'Ali sem bila jako zadovoljna in je takoj pospešila novo rast las. ftrfffira letina Zirhi/, %jchyfttUfm: Izvolite poslati semkaj še sest, grofici f^rrnnrville pa eno itekloaieo .,1." »\"At'KINA". 0.>-p llrnrst 1*1. So)»nenf>ur.*ki, I.ipnik (Moravsko): Pošljite mi še tri steklenice ,,IA >V Al'U IKA", ker sem na svojo radost s steklenic-), ki sem jo dobil, dosegel naravnost presenetljiv uspeh. Priporočal bom Vaše sredstvo tudi drugod. /Vn/c.vor J. Sr/mlh'r na DlOM^H piie: Več let sem imel plešo in sem pred nekaj meseci začel rabiti Vaš ..l.OVACKIN*'. Sedaj je pa vsa plava pokrit* z gostimi lasmi, česar niso zainogli mnogi zdravniki, to je storil ,,LOVACRIN". i;ii-*>:i />'- t;i> uh/ili Sfhrnidt j»l. - lltacjt ki >-/**'i rt*, c. in kr. majorja soproga, liaden pri Kunaju : Prosim pošljito mi takoj zopet 6 steklenic ,,1-OVA-CKINA", ker sem te steklenice porazdala svojim znancem. Gospod M. jil. 7tr(nuif/r l*e*tuh iOirr:=ko): Ker sem z vspehom „LOVA-CIUNA" zadovoljen, pošljite mi, prosim, takoj zopet 3 steklenice. Gospa /'domih'/Mi Kamnitl, e, kr. okr. stražmeštra soproga Tirklabrttck (Gor. Avstr.) : S steklenico .,Ij< *VACRINA", ki ste mi jo poslali oktobra, sem prav zadovoljna in tja bom rabila tudi zauaprej. Gospod Milan Dragomirovič, Jajce (Rosna): Pošljite mi, prosim, še 3 steklenice „LOVACKINA", ker sem z njim res dosegel lep uspeh. Gospa 1'erfvmi Istvanttč. Hudajifsta, ML A. laktelep št. 51. Priposlani ,,LOVACRIN" se je prav dobro obuesel iu ga bom svojim prijateljem priporočala. Po vporabi prve stekjenice je izpadanje las popolnoma prenehalo in že so pričeli rasti novi. Gospod I-V«« Sf*nitzt Hrader Z ,.L< »VACRINOM** sem prav zadovoljen in ga hočejo imeti tudi vsi moji toaedje. (Sledi naročilo ^ Gospod Viljem <*htran. Ladja ..Victoria Louise'*, II illulmshajrn -,,LOVACRIN" se je za rast las pri meni obuesel v zadovoljnost in prosim se za 6 steklenic. Gospod Ivan Miiritz, Hadisin (Saško): Javljam Vam po vporabi steklenice Vaše izvrstna lasne vode ,,LuVACR1NA", da sem jo rabil z dobrim uspehom in prosim še za 3 steklenice. Leno posestvo oddaljeno ■/« ure od Ljubljane, v bližini velike ceste, pripravno za gostilno, v obsegu 18 oralov, arondirano, s kras nim sadnim vrtom se proda skupne z živino in opravo ali pa tudi posestvo samo. Pogoji so zelo ugodni! Naslov prodajalca se izve v uprav-nižtvu „Slov. Narodau. 1287—a Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take priložnosti! 500 komadov za 1 gld 95 kr. Krasno pozlačena, precizna ura, ki točno gre in ki se zanjo 3 leta jarafi, z jako pri—m verižico ; moderna svilnata kravat* za gospode 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode i. imit. žlahtnim kamnom ; krasen nsnj. mosnjiček jako hno žepno zrcalo; par mansetnih gumbov I gumbi za srajce, (3"/0 duble-zlato) s patentiranim zaklepom; jako fin tintnik iz niklja• fin album s 3ti najl. slikami ; eleg. par. broAj za dame (novost); 1 par boutonov od simili bri-lanta, jako podobno; H šaljivi predmeti za stan in mlade; 20 različnih stvari za korespondenc o in še 400 drugih različnih stvari, ki se rabijc pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse se pošlje z uro \red, ki je sama teg* deraria vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja proti pošt. povzetju ali če »e denar pošlje naprej. 3 Dunajska cet.tralna razposiljalnica 1294 P Lust, Krakov i Krakau) št 168. NB. Za neugajajoče se denar vrne. S Yažno zcn bolne um iolodcu! Poiiiunjktinjr hImmiI, irime % i«»«lrti. islckboMtl. ela\»bol zarad slabega prebavljanja, ne «Jtt« buMtl, iitotritjia % prfb»i tj 1» ti J u odstranijo takoj znane Bradyjevs želodčne kapljic: (marijaceljske). Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem Steklenica z navodilom stane hO vin. - Dvojnata steklenica K la4€l. !HT Itoblia \ l>* armtti. TU. Kjer bi se pa ne dobilo pošlje tjakaj centralna razposiljalnica C. Bradyv lekari.a wPn ogrskem kralju", Dunaj Fleisch« markt i, če se požlje naprej K -i*AO z j č malih steklenic ali & K za 3 velike ste klenice franko. Prfd ponaredbami svari, pristne m ct*Ijske želodčne kapljice m<»- # rajo imt-ti varstveno zi 62U—4 in podpis. iice mo- ^ n- rnamko- 'A 1+*tt Cene stanovanjem do 1 junija in od V septembra 25' . pod tarifo. Krapinske lilt Sezona od 1. maja do konca oktobra. m Top1 ■mam Hrvatska Leta 1903 je bilo 4737 ljudi. ( gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Bo gatec, lok. žel. Grobelno-Rogatec, pe uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibui k vsakvmu vlaka proge Zabok• Krapin^e toplice, k postaji Rogatec k dopoldansko:;/-' vlaku. — 303 do 35° R (37.u do 4:^ gorke akratoterme, ki eminentno u; h proti protinu, mišični in členski revm njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevri'-glji, kožnih boleznih In ranah, kron." Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri n* ličnejsih ženskih boleznih. — Velike bi-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeii, izvrstno urejene potilnice (sudanji , masaža, elektrika, Šved. vdira gimnastika. — Udobna stanovanja, d*, nedrage restavracije; stalna topliška godbi. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ei Mai. — Brošure se dobe v vseh ki nah. Prospekte in pojasnila pošilja 1053—4 kopališko ravnateljstvo. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Uno je SMT' zajamčeno čisto "^KI »n brez vsak«' škodljive primesi. — iv-re izvrstno. Kdor boče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHT" in varstveno znamko ..JELEN". 1082—7 Dobiva se povsod! ža čevlje najboljše čistilo na svetu! ^_ _ _ ... ki dajeČevljem tetnno- CllWI1fftlonnT-v08cl10 Za Čevlje črn blesk in ohranjuje ■ IIUluKU &-n^MMMTB U8nje stanovitno. r&lHnAlailfltB'0^i'nd mast za svetle čevlje, ki se po njej ■ d ■IVIvllU Lbbmhw lepo svetijo i usnje konservira. Fernolendt 18—19 lepo svetijo i usnje . ., (rrna ločeUna matit) nalašč za IVlgrin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ■■■■■■■ sagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane nepremoCljivo, mehko in voljno, Be tudi v mokroti ne od-barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, Crno bleščijo. iva ««r j»c»mr»«»«*» nPMI c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832) C. kr- dvor. dobavitelj. Dunaj, I. Sctiulerstrasse 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prix". Štefan Fernolendt -V zor! Amerikanci!!! AH' right! m~b Pri meni 80 gld. samo a Zakaj ? ? ? ?ove: Karol Rebek od c. kr. vlade potrjeni zastopnik proge jRdeča zvezda'. Ljubljana, Kolodvorske ulice 41. sedanjosti. 1224 - 3 Z odličnim spoštovaujem Josipina Gnesda. Kopališče v hotelu „prt Slonu" v Ljubljani. Vdano podpisana se usoja vljudno javljati gg. zdravnikom in vsem p. n. obiskovalcem kopališča, da je nastavila kopa-liščnega mojstra, ki ima izvrstna izpričevala odličnih zavodov in je posebno vajen masaže, hldroterapeit<*Uili procedur in odstranjevanji* kurjih oees. Z mnogimi novo*fnal in prcnovljenj i, kakor parnimi, pr^iiJiatK kailninii ter baslnsfeJnil koncBinS« zlasti pa še s žcleznato mahovno-fimi kopclml^ ki jih je uvedel vlad. svetnik prof. dr. Valenta pl. Marehthurn, upa podpisana ustreči vsem zahtevam Kaj je in kaj obsega ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: i 7 Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna *U w w w U za vse vstrijsko obsega v 10. 02. 11. zvezkih, ki se laliko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT*. 3182-44 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: . DUNAJ.....K 13-— jI Zv VI.^PRIM. L DALM. , K 6.6O . SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 |! Zv. VII. UR. I. PREDARL.. „ 12 - Zv. Zv. Zv. III. C.AVST. I. SLCB. Zv. IV. ŠTAJERSKO . . Zv. V. KOR. f. KRANJSKO „ 8 „ 11.80 ., 10.- Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32 Zv IX. MOR L sLEZUA „ 25. Zv. X. GAL. I. BUKOV. . „ 27. Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstva. Zaradi preuredbe trgovine se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni damski in otroški predmeti kakor tudi platneno blago opuste in se bodo od ponedeljka 18. aprila počeniši 40 °/o x*&zpx*oclttJali s do 75 °/o popu- , nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno. Perilo, srajce! korzeti, hlače, frizirski plašči. Spodnja krila, svilnata, volnata in satenasta. Predpasniki, za dom in za šolo. Jloderci, tudi najnovejših oblik. Spodnje jopice, tkane Spodnje hlače, tkane. Bluze. Varoralei modercev, beli in barvasti. HFogavice, vsakovrstne. Oblačilea za dečke in deklice Cepiče za dečke. Čepice, ploščate za deklice. Rokavice za dame in otroke* Kopalno perilo. Čipkasti trakoyi. Platno za rjuhe, 150, 175, 195 cm široko Platno za perilo, 60, 78, 90,117 cm široko Namizni prti, izcela in na meter. Serviete. iirarnituie za karo. Ilrisalkc. na tucate in na meter. Krisalnc rute, za kuhinjo in za jedilno opravo. ?filicu, podo gaste preproge, prtiči za kredence iu pladnje. . Različni drugi predmeti. Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat, ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga. Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike. Z velespoStovanjem 1007—9 C.J.^amann. L i ubijana, 14. aprila 1904. To hl«f;o iie poalJJn na tlom n« ojrled. Nikogar se ne sili, da kaj kupi! SMtarja I g man de r 6 i rlerwasse r (Igmandska grenčica) se prav posebno odlikuje pred celo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles, zaprtju in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, zlati žili, napenjanju, pritisku krvi, polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkom užite deluje brez bolečin in ne da bi se oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah s prirodnimi vodami v celih in polovičnih steklenicah. — Navodilo je pridejano. 038-10 Zdravilišče Tojlicu na Dolenjskem, dol. žel. postaja Stiaža-Toplice. Toplica 38° C. Kopalna in pitna zdravljenja s poBebnim učinkom pri protinu, trganju, ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Vel.ki kopalni basinl, oddeijene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opravljene Bobi za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Doore in cene reatavrac je. Sezona od 1. isiuju do 1. «»ktubm. Prospekte in pojasnila daje 1185 2 kopaliuko api*avltel|iitvo. i*al 3• c* 1275-1 državna dobrodelna loterija za splošno koristne in dobrodelne namene. Loterija obseza 7ti9i dohitkov v skupnem znesku 3G.5.c*4M* kron, ki se izplačajo v gotovini. Crla^rni dobitelt 150.000 kron. Dalje: 1 glavni dobitek.....K 500 0 1 m n .....n 20-000 1 ,. „ .....„ 10.000 2 dobitka po......., 5.000 5 dobitkov po......„ 2.000 10 ,........... 1.000 20 dobitkov po 50 100 1000 6500 K 5u0 . ico ■ 50 - M Žxe"ba.m.;je nspreklicno 30. Junica 1904 't$gW Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dokodarstrenem rarnmteljst%u v MSudmpelti (glavni carinski nrad., pri vseh postnih davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseti železniških postajah in skoro po vseh trafikah in menjalnicah. Kralj, ogrsko loterijsko duhodarst^ero ravnateljstvo. Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni mošM čevlji iz usnja z obšivkom par gld. 2-80. Izvrstni m£«ški čevlji za zavezovati Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo par gld. 2-50. Močni, gladki moški čižmi (stitieti* par gld. 2-80. Izvrstni ženski čevlji z -umbi par gld. 3-—. Elegantni, barvani moški čevlji za zavezovati, par gld. 3-50. Priročni moški čevlji iz jadrovine par gld. Barvani moški usnja ti sandali par gld. 2-75, Priročni ženski čevlji za na ulico par gld. 1-30. Elegantni I salonski če%lji par gld. 1-50. Ženski čevlji z navsknžnimi zaponauii, črni iu barvani, par gld. 2-—. Najfinejši krem (mazilo) za rujava m črna obutala. Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo. Alfred Franke! kom. družba prej: IModlinška tovarna za čevlje v Ljubljani Špitalske ulice štev. 9. i Zastopnik: A. Preatoni. 736 9 C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pri poznano izvrsten foi*ilaMil m cm —a !■# v vedno jednafcomonii, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlak ovne in odoonoe trdote đ»lr# iittdUrftlJuJori dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno nfi Priporočila in spričevala raznih uradov in i: a j h ; o v 11 o j a i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: "»-a Dunaja 1*, BKaadLmftItmnmlur* 9* ft.'. I 5 * r z m ~ Najboljši rastlinski liker je in ostane U65-3 Planinski biser ki ga izdeluje in prodaja Josip Jebačin v tjubljant. "Z 9 s r z 9 m 4< 9 N 9 & 9 ■» S «1 ^^^^^^^^ Preselitev gostilne! Dino Ji sbieo Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznanti, da sem dozdaj obitojeCo i na Mestnem trgu št. 11 premestila v Križevniške ulice štev. 3 (pospe J UM e kjer jo bodem nadaljevala mesto pod imenom ,Pod skalco' z izpremembo „Pod skalo44. Cenjeni moji dosedanji obiskovalci blagovolijo naj upoštevati to premestitev ter me počastiti Se v bodoče z dragim mi obiskom. Moja prva naloga bode vedno, da postrežem svojim gostem z pristnimi domačimi in drugimi vini ter bodem skušala tudi v kuhinjski zadevi zadovoljiti svoje goste. Zahvaljujoč se vsem p. n. gostom za dosedanji obisk gostilne, priporočam s j ]im i v nadalje: istotako naj se tudi blagovolijo v bližini stanujoči ozirati na novo prevzotje gostilne. z velespostovanjem i3io i Antonija Kovač. I I „ZLATO □f n u u n n rs i o) Kaj je „ZLATOROG"? 19 je zdravniško preizkušeni rastlinski liker....... ja jamčano brez primeša zdravju škodljivega špirita, ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG Je prij^uo grenčastega okusa in izborno aromatičen. ZLATOROG Je najboljše okrepčilo zjutraj in na večer...... ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG ZLATOROG Je sPl0h priporočljiv na želodcu bolehnim. . ZLATOROG Je V8*ecl svoje pristnosti zdravju neškodljiv. ZLATOROG Je 8pi°n najboljše okrepčilo............ je izborno na želodec in mišice vplivajoč, je izvrstno vplivajoč na prebavo in tek. je priporočljiv za hribolazee m izletnike. Registrovana znamka in ime pod št. 209. od 15. aprila 1903. Edini izdelovatelj in lastnik I. Richar destilacija vZg. Šiški pri Ljubljani u -G) I Ponatis iz certifikata kmetijsko-kemijskega preskušališča v Ljubljani: Št. anal. 2360. Freskusnja likerja „ZLATOROG" od I. Richar ja, destilacija v Zgornji Šiški, je pokazala, da je preskuSeni liker „ZLATOROG*' iz sladkega sadja in raznih zelišč napravljena prekapavina (destilat) izvrstne kakovosti. Ljubljana, dne IH. aprila 1904. 1147—3 Dr. E. Kramer 1. r. Prodaja: LJen Ljubljana, Sv. Petra cesta. Poskusite in sodite! 19 Kdor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja pri«. ft«'l»«i*iit»**-A pulite liMubruri a. H. 541—11 Izdelovatelj vozov FRANC VISJAN Ljubljana, Rimska cesta št- II priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—16 VOZOV« OtoiTziipa^ Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo- moderno slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu*, pa tudi .Sloventc" ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna fcotć, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja U nobenem slovenskem do mi plasti v društvenih dvoranah se ne sme pogrešati sohi iio4-41 Prešerna in 1 * Vodnika. Jsti ste v3omo izdelani v ue-likosti %2 ctm., ter staneti po 7 f^ron. doprsni kipi Vodnica, Prešerna, Slomška* Jurčiča, Jfersnikcc, JLevstika, Tolstega in Petra Jfarage-orgjeviča, 25 ctm. veliki, bres podstavka po 3 krone. Simon Gregorčič v velikosti 22 ctm. s podstavkom, ja -V 180. Zabojčkc računim ja lastno ceno. Jf narocbi vabi prav uljudno Jernej Babo ve c trgovina papirja v Ljubljani Sv. petra cesta št. 2. Ohranitev zdravega • ŽELODCA * tiči največ t ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi i>reb»Tljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta nampn naj se ral>i najpripravnejše znano sredstvo dr. Jtutie palzam za ielo*lec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih z-.iraviluilt zelišč za lek. Vsbuja apetit in pospešuje prebav-ljauje in provzroča lehko odvajanje tako, d* služi e najboljšim uspehom za gojenje želo.lea. VARILO! --m Vsi deli embalaže / imajo zraven stoječo postavno depono-vano varatv znamko lilavna zalo*«« lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi, e. in kr. dvornega dobavitelja = .,|»rl rniciii orlu" = Praga, MalA Sirana, ogel Nerudove ulice. Po pošti razpocilta le vsak elac. Proti vpofiiljatvi K 2 58 se posije velika steklenica in za K 1 50 mala Rte-klenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poStnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih : G. Piccoll, U. pl. Trnkoezv, M. Mar b detschlager, J. Mayr. 1112 2< Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga « pohištva 15fJ-20 za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, ilmnati modroci, otroški vozički itd. C O i* l . CD Naznanjam, da imam v zalogi več sto k>s<»v srebrnih in zlatih up, primernih za birmska darila, po zelo znižanih cenah. Dalje imam prav cene moderne uhane, broške, zapestnice, longnon-verizfce L t. d. Imam tudi veliko zalogo duri I za poro-čenče in sicer namizno opravo in različne druge okraske iz kina* in pravega srebra. Šivalne stroje „SINGER" b druge, tudi take za pletenje. Slavno občinstvo vljudno vabim na ogled iu obilni obisk. — S spoštovanjem 479-15 Fran Čuden trgovec in urur £|ubtjana; Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana. Ir^i ličili rt: JI e s t bi i trir«. nasproti rotovža. ===== Ceniki gratis in franko. — ^■t^'Uin.1 Kupuj pa „le v steklenicah"! V IjJmMJhiiI pri v»Mp«»dlli: C. CiMf Iv. Fabiana nasl Anton Korbar. F. Groschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebafin. Ant. Ječminek. Ant Kane, drog Mihael KnUuer Eilmuml KavCir Henrik Kenda Josip Konlin Anton Krisper. Peter Lastnik A. Šarahon. A SuRnik Vikt-r Schiffer Ferd. Terdina M. Spreitzer. Uradniško kur Anten Slacul. samuo UruStv Peter Sterk. Fran Stupioa. Kari PlaninSek. M. E Supan. Alojzij Lilleg J Mehle P Mem in^rer. Josip Murni k. Iv Perdananasl Bled. Pavel Homann, Oton \Volt1ing. Črnomelj: Andrej Lavkiui". Kari Miiller, B. Sch\veiger. Anton Zurc. Draga : P. S Turk Hrib : A. BuCar, Fran KovaC Idrija: A. Jelenec, Josip Še- petavec. Kamnik: Josip KlemenčiC, Anton Pintar, Fr Šubeli. Kočevje: Fr Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, lv Kiithel, Mat. Rom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij GaC. Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger. Kranj: Fran Doktte, Majdii1. Kari §avmk, lekarnar »pri sv. Troju r , JOMrf Kre:uxe»- Litijfc: Lebinger & Berg-mann. Lož: F. KovaC. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: Ji-Mp Errath B. Sbil, ,.pn Skufu". Novo mesto KiisselAKon Can, A Pauser, F.PIetersky. Polhov gradeč j J A heben. Postojina . Ant. m Ditrich. G. Pikel. Radeče: Ivan Haller, J Trepečnik, I obCno rade-6ko konsumno društvo. Radovljica: L Ffirsager.F H> mani. Oton H i ^odrailca Ivan L-v s Šiška: J. C Juv .ru^ič Skotja loka E Hur M Zigon 9UJ - Travnik (i P,ari Trebnje; Jak h l\irovčiv" Ivan Zernatto. Tržič: Fnd Raitharek Velike Lpšče W*tćh M Duganoc. Vipava, - Vrhpolje : Fr < K obal. Vrhnika: Davorio st Zagorje: R. F. MiheU lv. Miiller b Žužemberk: Jak. Dereani Izdajatelj m odgovorui nrednik: Dr. Ivan TavCar. L*a«LiiUia ni liSK „.Narodne U^korue"