156. {ttvffiL xuiLieti .Slovenski Narod# velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: celo leto......K 24 — , celo leto......K 22— pol leta........ 12— polleta........11 — četrt leta......., 6— ćetrt leta........550 na mesec........2 — 1 na mesec........ Hi Dcpisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflcva ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it S4. Iskal a vaak *aa svater tsi lnscrati \eljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aii večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inaerati itd. to je administrativne stvari. sterilna vmlfta ta .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. it as. celo leto.......K 25 — pol leta.......«13* četrt leta........ 6 50 na mesec.......• 230 celo leto K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Up ravni* t to: HsallOTa ulica it 9, (spodaj, dvorišče leva), telefon it. S5 Klerikalci in naie ženstvo. (Epilog jubileju Ciril in Metodove družbe.) Odkar je prod leti dal občinski svet ljubljanski primerno in zasluženo lekcijo knezoškofu Jegliču, ker je bil mirno gledal, kako so njegovi janičarji blatili naše napredno ženstvo in odkar je dr. Lampe na Cesarja Josipa trgu prejel v blagoslovljeno lice tozadevno pobotnico — od tedaj je škofovo giasilo vsaj v formi postalo na tem polju nekoliko bolj previdno. Veličastno nedeljsko slavje pa je tem perverznim popom zopet popolnoma zmešalo glave! Ako nazivlja glasilo kranjske duhovščine jubilej Ciril in Metodove družbe »veliko poze ruško slavnost« in »ostudno liberalno žretje«, moramo seveda to bridko sodbo mirno vtakniti v žep, zakaj notorična resnica je, da so kranjski iarovži pravi tempelji skrajne zmernosti v jedi. pijači in — v vseh drugih posvetnih užitkih; na novih mašah pa brumni gostje, kakor znano, kar po cele tedne žive ob kislem mleku, ovsenem kruhu in sladkih koreninicah. — To vse je gotova resnica, ki >e kratko in malo utajiti ne da in zategadelj je gospoda »Slovenčeva« >»rezdvoruno v prvi vrsti poklicana, da za ^požeruha« ožigosa vsakega posameznega udeleženca naše nedeljske in sploh vseh naprednih slavnost i. — O tem torej niti besedice več in iz dna srca privoščimo našim ljubim sobratom v »Katoliški tiskarni« to nedolžno olajševanje grenkega žolča bolnih želodcev. Zgražal se bo nad tem k večjemu še kak tržaški ^olzar. Toda krasno uspelo nedeljsko slavlje priredilo nam je naše ženstvo in to dejstvo je zadoščalo, da je glasilo junaka rdeče brošure žalostnega spomina do vrha otvorilo vse zatvor-nice najumazanejše nedostopnosti in nesramnosti, hoteč s smrdečo ploho svoje perverznosti onečastiti to naše fiično ženstvo. Toda. čitatelji naj sodijo sami: »Mnogo miadesra in starega ženstva se je sešlo spodaj — obnaži jo se pa t od i prav po »Narodovo«. Lepa Cirilmetodarija! Vina imajo, da mora biti vse pijano. Ti, Metod, tako še nisem videl pijače požirati. Pa kaj 1 še bo? Saj se je komaj začelo? Poglejte te stotine razgretih deklet! Se s kmetov so jih naročili. Koliko lju-! d i je že zdaj pijanih. Zadaj je gozd in kaj bo ee!o noč do jutra? Glejte tam, rejene pijavke ... In nekatere ljubljanske matere se mi tudi nič ne dopadejo. Takih jaz se v cerkev nisem pustil. Pred vratmi so morale ostati in delati pokoro za javno pohujšanje. No, to bo lep rod v Ljubljani \i iz vestnega lihiTalnega žensiva. Kaj bo šele, kadar se nažro oni debeluhi tam? (In ko je pričelo deževati): To so hreščalc razgrete eiriliiucto-darske ženske! Avbe so se zmočile, krila so bila z blatom oškropljena. Gor,d je bil moker in nekatere dame, pristaši nje svobodne ljubezni, so se stikale pod dežniki in tesnimi strehami . . .« Tako se razgovarja jo v ponedeljkovem »Slovencu« katoliški svet-\ niki in mučeniki v nebesih!! Priporočamo to blasfemijo zlasti izvest-nim tržaškim slogarjem v primerno uvaževanjc, kadar govore in sodijo o naših razmerah. Xas pa na to polje ne izvabijo več škofovi derviši. Ml pravimo enostavno: »Za v>ako besedo odgovorna sta nam, našim ženam in hčeram cerkev in škof, ta absolutni pocriavar svoje zbesnele duhovščine. V prostorih, kjer vlada ta mož, pa naj bodo stokrat posvečeni, maka ri po kakem borovniškem ali pa kopanjskem župniku, za naše ženstvo nc sme in ne more biti več mesta.« Tudi drugje bo vsaka lahko dala Bogu, kar je božjega. Lažje, ko v družbi farovŠkih kuharic in Marijinih devic — v znamenju rdečih bukvic. Amen. ___ Zoseđonje odsotno! Snoči je vlada poslala parlament na počitnice. Zasedanje je odgođeno, poslanci pa za kazen svoje nepokornosti ne dobe nebcnU) dijet. Vlada je po>]ala parlament domov, da reši sebe in da obvaruje nemške strarke osamljenja, I jti v>> jasneje je postajalo, da razpara vladna v^čiua in da se pripravlja jo pred. pogoji za novo parlamentan>«> kombinacijo. Po diktatu nemških naoijonal-nih strank jc vlada odrekla Jugoslovanom vsako najmanjšo kompenzacijo za italijansko fakulteto in je s tem Jugoslovane prisilila, da so začeli obstrukeijo. Vlada in nemške stranke so hotele Jugoslovane premagati in potlačiti. Ce bi bile vladne stranke v družbi s socijalnimi demokrati šle solidarno v boj in bi ga bile vodile vztrajno, bi se jim bilo to morda tudi posrečilo, če ne v enem tednu, pa v d veli ali v treh. Toda vladne stranke niso bile erl*ne. Samo nemške nacijonalie frakcije so bile za brezobziren boj zoper Jueroslovane, Poljaki, socijalni d^mokratje in krščanski socijali-si i pa so bili za kompromis in so se tudi že proti volji vlade in njenih riemško-naeijonalnih pristašev začeli pogajati. V nemških nacijonalnih krogih je zavladal strah, da se sklene čez njih glave in proti volji vlade sporaziimtjeiije, iz katerem bi se porodila nova večiua in bi vlada parila, vsled česar so začeli delati z vsemi silami za odgoditev zasedanja. Naj gre parlament, samo da ostane vlada, so si mislili nemški naoijonrJei, ker jim je ljubši absolutizem s 5 14.. kakor nova večina. Kazpad vladne večine se še ni izvršil, ali vse kaže, da je ta večina v razsulu, da stoji samo še na papirju. Med Poljaki in med vlado je nastal tak razpor zaradi kanalov, da so p«>Ijj>ki ooslarn-i v nasprotju z vsemi * radie; jami svojega klnha začeli nastopati proti vladi, najprej s pasivno re.zifitenco in naposled z očitno opozicijo. Poljaki f^o niso udeTežovaii boja zoper jugoslovansko ob-trukoi-jo in s tem oslabili vladno veči.io ter provzročili, da so začeli socijalni demokrat je in krščanski socijalci s posebno vnemo se zavzemati za kompromis z Jugoslovani in prihajati v vse večje na^protj^ z vlado. Včerajšni dan je pokazal, da vlada sploh nima več večine. Razpad večine se je pokazal v begu do-sedanjih vladnih pristašev. Dva odseka spjoh nisi a bila sklepčna, narodnostni odsek in finančni podod-sek sta bila sklepčna, pa nista hotela razpravljati, predsednik proračunskega odseka Oh »ari pa je porabil prvo priliko, da je odstopil, hoteč s tem vlado prisiliti, da odgodi zasedanje. Konec zasedanja je pa tudi začetek konca za sedanje ministrstvo, ko bo po splošni sodbi moralo najkasneje na jesen odstopiti. LISTEK. Piše d r. I v a n L* a h. (Dalje.) Poljaki se vežejo z Nemci proti Čehom in s tem onemogočil jejo ono uspešno delo, ki bi ga lahko vršili «,he slovanski narodnosti v tem tako važnem kraju. Moj inženir zelo hva-gnjedieo. Meni je to po volji. Pripoveduje mi o stanju industrije v teh krajih. On sam je v službi neke nemške akcijske družbe. »Zemlja je tu bogata in ima v sebi še mnogo zakladov. Kdor jih bo dvignil, ta bo vladal nad njo. Zato se tako hitro množe češke akcijske družbe in druga češka podjetja, ki skušajo rešiti, kar se da rešiti.« Nekak zgled za našo Gorenjsko. Seveda je težek boj z milijoni nemškega kapitala, posebno zaradi političnih razmer. To je kraj pe-nika Bezruča. Peter Bezruč j>> češki pesnik, bard Bt^skidov. V krasnih pesmih slika boj češkega de-Invca, njegovo življenje in bedo. Naenkrat se pojavi pred nami nešteto tovarniških dimnikov, človek bi mislil v prvem hipu, da stoji pred njim obsekan les. To so Vitko-vice. Ime nam je dobro znano iz praške »rourove« afere. Gotovo ni nikogar, ki bi ne poznal te afere zaradi vodovodnih cevi, ki je na vsak način zelo značilna. Praga* kakor smo rekli, nima dobre vode, kar mnogim dobro služi v izgovor, da z bolj lahko vestjo pijejo pivo. Vodovod je prora-čunjen na 17. milijonov. Vprašanje glede vodovoda se vleče že mnogo let. Nemci pri >Ceski spofitelni« (naši »Kranjski šparkasi« enako) so ponudili nekaj milijonov, ako bodo v upravi tudi Nemci. Mesto je odklonilo. Potem je prišlo vprašanje, od kod vzeti vodo: ali iz enega, ali iz več studencev, ali iz Jizerc. Praga je mesto protestnih shodov. Proti vsemu, kar se kje sklene, se skliče na drugi strani protestni shod. Tako je prešlo mnogo let, predno so se zedi-nili glede vode. Nato so bile razpisane cevi. Ponudbo je poslala akcijska družba v Vi t kovicah in francoska tvrdka Pont & Mousson. Domača tvrdka, vitkoviške livarne, so bile ceneje. Toda Vitkovice germanizirajo, ustanavljajo nemške šole za otroke čeških delavcev. Takoj je bil v Pragi protestni shod proti Vitkovicam. Iz tega je prišlo še cel kup protestnih shodov, rodila se je afera Cerno-horsky, afera Kestranek, porota je imela opravka in sodišče. To je bilo pred letom. Delo je dobila francoska tvrdka, dasi je bilo razlike 300.000 kron. Tudi proti temu so bili protestni shodi. Zadeva je zelo važna. Vendar glas naroda se je ozval in je protestiral proti podjetju, ki na njegovi lastni zemlji hoče potujčevati njegove otroke. Vitkovice so ogromno podjetje. Nemogoče je skoraj sešteti vse dimnike, ki se dvigajo kakor zidan gozd nad tovarnami. Praška »rouro-va afera« jih seveda ni uničila, vendar se jim je videlo, da se jim zdi škoda milijonov, ki jih niso dobili. Afera ima mnogo poučnega tudi za nas. V Ostravi je izstopil moj sosed, inženir, ki mi je tako lepo pojasnjeval položaj teh važnih krajev. Obljubil mi je, da čim preje obišče tudi slovenske kraje in slovensko vino. Vlak drdra naprej. V vagonu je skoraj prazno. Ljudje, ki vstopajo in izstopajo govore deloma nemško, deloma poljsko, deloma češko, deloma poljsko - češko. Tovaren je čimdalje manj. Kmalu prestopimo mejo. V Galiciji smo. Na malem griču na skali stoji visok križ. Smo v najbolj katoliški poljski zemlji. Obenem stopi v naš vagon prvi poljski Žid. O poljskih Židih sem slišal mnogo, no teško je verjeti, dokler jih človek ne vidi. Prvi, ki je vstopil v moj vagon, IV. umetnifta rajjtava v paviljonu R. Jakopiča. Vpodabljajoči umetnosti se menda nikjer ne godi tako dobro kot pri Cehih, kjer ji ni treba revni in razcapani prosjačiti od praga do praga, za vsak sol d požirati neprijaznosti in iz rodoljubnih, kaj samo rodoljubnih! iz mecenastiii ust slišati javkajoče vzdihovanje o morečih prevelikih narodnih davščinah in o velikih težkočah, ki povzročajo, da ji ni mogoče pod pazduho seči s toliko podporo, kakršne je sicer vredna, kakršne ji pa vzpričo tega in onega ni mogoče nakloniti, preslisevati laskavo priznanje, da je lepa in krepostna in vse žarke ljubezni in vsega presrčnega negovanja vredna — saj so ji to celo v tujini priznali — da pa je trenotni položaj tak, da navzlic najboljši volji ne gre in ne gre in da bodo končno že tudi njej vremena se zjasnila, da naj še malo potrpi in rodoljubno postrada in zaupa v boga in v majko Slavo. Pri Cehih se vpodabljajoči umetnosti ne godi tako narodno slabo. Kajti češki narod je bogat, je gospodar plodovite, bogate grude in zajema gmotno blagostanje iz bogate industrije. Obenem pa je duševno visoko probujen, ponašati se more s stopnjo kulture, ki ga stavi med prve narode. Iz ust med Cehi živečih umetnikov vem, da je med Čehi tako, da celo navaden seljak čuti potrebo po umetniškem užitku, da med Cehi niso na redko sejani preprosti knrotje, ki so svoje boga Unsko domovanje okrasi-K z izvirnimi češkimi umetninami, da hranijo nekaterniki v svojih selskih dvorih cele galerije domačih umetnin, slik in kipov, ki so njihov resnični, ne samo narejeni, iz mode porojeni ponos, in da si teh umetnin niso morda omislili zaradi tega. ker sc tudi za kmetskega bogatina med Oehi nekako spodobi, da z nakupovanjem umetnin podpira češko umetnost, da za te umetnine svot niso položili kot nekako neizogibno narodno davščino, marveč prav iz srčne potrebe po umetnosti. Seveda treba pri tem v poštev jemati tudi to dejstvo, da je med češkimi kmetovalci mnogo takih, ki so dovršili večje ali manjše število srednjih šol, nekateri celo nekaj letnikov visokih šol, predno so prevzeli kmetijo in dom. — Tako je pri Cehih umetnost doma tudi med preprostim narodom in se ne dolgočasi zgolj v salonih razuinništva in višjih desettisoeev-Ob takem je umljivo, kako to, da producira češki narod toliko število resničnih umetnikov, da je med iijiir* razmeroma tako malo umetniškega; proletarijata, da v Cehih umetnost cvete in se samosvoja krepko razvija tako, da izzoreva sadove, ki jih % občudovanjem upošteva ves kulturni svet: ona vzrašča iz naroda, ona raste z narodom, narod pa z njo. Menda se vpodabljajoči umetnosti res nikjer tako dobro ne godi kot pri Cehih. Tako je torej z umetnostjo pri Cehih. Češka umetnost nam Slovencem ni neznana. Nekaj nas jo pozna iz avtopsije, nekaj nas jo pozna iz čeških periodičnih listov, zlasti iz Zlate Prahe, ki je tudi pri nas precej razširjen list. Dobiš ga v vsaki kavarni in tudi v marsikaterem salonu. In prav zato sem v trenotkn v toliki zadregi, da žulim in žuliru svojo smotko in ne vem, kje bi začel, kako bi začel, kaj bi dejal in kako besede postavil, da ne bi bil nevljuden in nespodobno neprijazen z; gosti, ki so iz Češke došli v Jakopičev paviljon, da kot prvi odposlanci češkega naroda reprezentujejo češko umetnost in napotijo nas Slovence do tega, da sklenemo s svojimi severnimi slovanskimi brati na umetniškem polju prav tako iskreno prijateljstvo, kot je med nami sklenjena politična prijaznost. Najsi namreč med nami Slovenci umetnost še ni našla najširših tal, najsi je mlada, šele v prvem, majskolepem cvetu stoječa, najsi je med našim narodom všteval inteligenco Še vse premalo upoštevana — umetniški naš nivo se ie v kratkih teh mesecih, odkar imamo po zaslugi poedinca, po zaslugi Jakopiča, svoj lastni umetniški hram na sploh tlvignil za toliko, da čutimo prav dobro, kaj imamo pred seboj, ali nam je opraviti z visoko umetnostjo ali imamo pred seboj le tvorbe, katerim sicer ne gre odrekati umetniškega stremljenja, ki pa po vsej priliki še niso godne, katerih ni mogoče z resničnim srčnim veseljem vzprejeti kot umetnine, pred katerimi zastrmi oko in zadrgeče srce, ne da bi ju v to priščegetala misel^ na narodno bratstvo. »Jednota umelcii vvtvarnvch v Praze« naj nam ne za- je prodajal pomaranče. Crn kaftan, čepica na glavi, dolg nos, kodre ob ušesih — to je poljski Zid. Krakovski so nekoliko različni od varšavskih, vobče so vsi enaki, vsaj po ma-nirah. Bolj ko smo se bližali Krakovu, bolj so se množili visoki križi na gričih, znaneči, da smo v katoliški poljski zemlji, bolj so tudi polnili kupe Zidi. Kmalu jih je bil cel vagon poln. Bili so grdi in umazani. Nekaj skritega, ugaslega leži v njih očeh, njih govorica je zoprna, geste izražajo zvitost in prekanjenost. Stisnil sem se čisto v kot in sem si mislil tako: Ako je bog kaznoval Žide, ker so umorili njegovega sina, s tem, da jih je razgnal iz njih domovine po svetu, potem je s tem obenem udaril svoj najbolj katoliški narod, narod poljski s tem, da jim jih je poslal. Blagroval sem ta trenutek svoj narod, ki ga je zdrav instinkt varoval pred Zidi. Da so se Zid je tako udomačili in razširili v poljski zemlji, to je bilo mogoče le na ta način, da je gospod (pan) smatral trgovino za nekaj ponižujočega, kmet (cblop) pa ni imel za njo niti sposobnosti, niti sredstev. Tako je šla in gre še danes vsa trgovina skozi židovske roke. Zid je bogatel, narodovo imetje je pro-rJadalo Bližamo se Krakovu. Večer je. Na pravi strani vidimo dovolj visok nanešen hribček s serpentinami; oni grički z visokimi križi, ki smo jih videli po poti, so bili nekaki njegovi predoznanjevalci. To je »kopiec Kos-zinski.« Za njim se pokažejo stolpi neštetih cerkev krakovskega mesta in ponosne stavbe na \Vawelu. V vagonu sem mislil, da sem samo jaz tako nesrečen, da imam v svoji bližini toliko Zidov, toda na kolodvoru sem videl, da jih je bilo povsod mnogo. Vsipali so se s svojimi belimi umazanimi koški iz vseh vagonov. Sredi njih sem hitel na ulico in moja edina želja je bila, da bi ne padel v kak židovski hotel. Stopil sem blizu kolodvora v »hotel evropejski«, kjer sem zagledal same prijazne poljske obraze. Blizu hotela je restavracija, poleg katere jc napis »Češka beseda«. Ker tudi taaii ni bilo o Židih sledu, sem si poiteno oddahnil. Odšel sem po laestn. Ulice so živahne. Je v nedeljo zvečer. Mesto se kaže prijazno, bolj nego sem pričakoval. Le pred lavkami, kjer Žid prodaja svojo vodko, stojo pijani ljudje. Nekak pogreb gre mimo. Dve dolgi vrsti duhovnikov. Odšel sem v prijazni park, ki se vije okoli in okoli starega mesta. (Dalje priao4ajfe> %neri. misfimo pc, <ža J* odkrit« fes*. da večje koristi nego lažnjrvo hvalisavstvo: dela. katera nam je vposrala ona, nas ne očarujejo. Premalo je imenovana Jednota izbirala, saj vemo, da razpolaga i dosti boljšim umetniškim materijalom. Ni bilo prav, če je računala, da Slovencem, ki imamo šele mlado umetniško kulturo, še ui dovolj razvito umetniško čuvstvo. Slovenci smo narod počasnejšega kulturnega tlela - na tem nas ovira borno naše gmotno stanje in pa nenaklonjenost centralne vlade — smo pa narod hitrega in bistrega umevanja. tako, da nam fizične in materijelne moči vedno zastajajo za duševnim poletom. Xi bilo prav, če je računala tako in nam raz to stališče ni vposlala najboljšega, kar ima, temveč karkoli ji je prišlo pod roko. Nočemo biti nevljudni, če govorimo tako, hočemo pa. da smo prav bratski odkritosrčni, ker si odkritosrčno želimo, da od Tako visoko stoječega češkega naroda s haškom vase sprejmemo najboljše, kar ima. učeči se od njega, kateremu radi priznavamo, da daleko prednjači pred nami on. ki nam je bil v tolikih ozirih učitelj. Izlet pevshega društva .jlavec" na deško. (Konec.) Ta dva naša prijatelja >ta takoj vse ukrenila in posedli smo se v pripravljene izvošeeke ter m v hitri- • i ogledali Prago in nje znamenitosti. V vsakem vozu je bil dodeljen po • *n Hlaholaš . ki nam je tolmačil razne historične posebnosti. Na >ta-romestnem magistratu je pozdravil Slovence magistratni svetnik Burov-kov. na kar smo si z velikim zanimanjem ogledali to slavno m historično palačo. Prispevši v Kralj. Vinohra-de. ogledali snu* si po naklonjenosti »avnatelja Šteeha ondotno krasno gledališče, ter v fojerju prvikrat zapeli na Vinohradskih deskah -Slovence sem«. Nato je bil skupen banket, katerega je priredil »Hlahol« Vino-hradski v Trunčkovi restavraciji. Pred vhodom je pričakoval »Slavca« predsednik društva, ravnatelj g. F. A. Subert. Po srčnem pozdravu or><]-» duikovem podale <•!«•!]::<•'• gostom IX) slovanskem običaju kruha s soljo in pripele pevcem nebroj cvetja. Med obedom nazdravi ravnatelj Šubert ; Slavcu . spoininjajoč se njegove lanske 251etniee. na kateri -o hili češki pevci tako bratsko in irostoljubno sprejeti, a predsednik Dražil se zahvali za veliko iznenađenje in srčni sprejem, s katerim je Hlahob: Vinohradski sprejel »Slav- • a< . osobito še dražestne članice z žf-!jo. naj bi ta bratska vez spajala obe društvi v nedogledni ča^. Vmes se je razvila prav domača zabava krogu ljubeznivih pevk in pevcev čeških, tako da je le prekmalu prišel čas ločitve in odhoda na kolodvor, kamor so nas spremile naše ljube posestrime in dragi pobratimi. In s solzami v očeh smo se poslovili drug od drugega, kličoč »Na svidenje«. — Ob pol 7. z\ečer dospeli smo do Kolina. Na kolodvoru je pričakovalo Slavca« »Trgovsko društvo«, pevsko društvo »Dobromila Dobroslav«, nevsko društvo »Kol in s ko«, Sokol« z zastavo in mnogobrojno občinstvo. Po pozdravu predsednika trgovskega društva, g. Schonoha, ie bil odhod v mesto. Dasi so bile pred kolodvorom za »Slavca« pripravljene ekvipaže, vendar smo raje z drugimi društvi in razvitimi zastavami korakali do mestne hiš»*. kjer je bil sprejem in pozdrav j>o mestnem županu g. Sla-dekn in občinskih svetovalcih Morav- • 11 itd. v dvorani. Župan je v svojem navdušenem govoru posebno )>ovdar-ial naj bi se slovenska pesem pri današnjem koncertu izlila v mogočen rortisimo. kateri naj bi na veke družil slovenski in češki narod. Za -prejem zahvalil se je predsednik »Slavca«. Koncert je vršil v gledališču. Dasi je naš rojak Milan Krsnik šele štiri dni pred odhodom »Slavca« iz Ljubljane opozoril koiinske kroge na prihod slovenskih pevcev do Tabora, ki naj jih povabijo, da prirede v Kolino koncert, je bil ta vendar »lobro obiskan, k čemur pa je mnogo pripomoglo »Trgovsko društvo«, ki je vso prireditev prevzelo, kakor ludi kolinska tovarna za kavno primes, ki je prireditev krepko podpirala, kakor tudi Milan Kersnik, ki je še v Tabor prispel, da je vse ukrenil. Pevski spored, ki je trajal poldrugo uro, je izzval pri vsaki točki vihamo priznanje in zopet so slovenske narodne pesmi najbolj ugajale. Vmes pa so koiinske narodne dame raz sedeže obsipavale z duhtečim cvetjem pevce na odru, v roke pevovodje A. Lajovica pa izročile velik šopek s 1 rakovi. Po koncertu je bil komers in banket v restavraciji »Mašin«, kjer so bili »Slavci« zopet povabljeni gostje, kakor tudi še pred koncertom pogoščeni. Na koncertu, katerega se je udeležilo tudi mnogo dam, govorili so: župan Sladek imenom mesta (češki), povdarjajoc krasni uspeh VoMaHav zafoadjnjoč m »Shsreu«, da je poselil Kolin s svojo milo slovensko pesmijo in tako priredil meščan* storn izreden užitek. Napije »Siavee-vemu« predsedniku. Predsednik Dražil (slovenski) povdarja, kadar pride »Slavec« med brate Cehe, vselej je predmet odkritosrčnih ovac i j, katerih je bil tudi na svoji poti v Koli-nu v tako obilni meri deležen. Zahvali se vsem ki so pripomogli do prireditve koncerta, predvsem predsedniku Schonohu, tajniku Bar burki in Milanu Kersniku, ter napije županu Sladeku. ki je slovenske goste tako ljubeznivo sprejeti blagovolil, a pevci zapojo »Slava mu«. Med petjem »Slavčevega« zbora izreklo se je še mnogo navdušenih zdravic, posebno ona Bolgara dr. Mrkvička iz Kolina v bolgarskem jeziku, proslavljajoč vzajemno delovanje slovanskih narodov. Slednjič izreče predsednik Dražil še zahvalo »Trgovskemu društvu«, ki je na tako gostoljuben način sprejelo in pogostilo »Slavca«. Pri tej priliki nabralo se je na predlog Jaroslava Moravea tudi lri K za • :>-..» šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Komers, pri katerem je izborno sodeloval Kolinski orkester, je trajal do ranega jutra, ko je bilo tre-ba ločiti se od novih naših prijatelj e\ . Med vožnjo so nekateri pevci izstopili Še v starodavnem mestu Kutni gori, kjer jih je od presenečenja s solzami v očeh sprejel šolski ravnatelj in predsednik pevske župe Kut-nogorske Schmitt, ki je bil tudi lani v:\ slavnosti v Ljubljani, a znamenitosti mesta in bližnje tobačne tovarne pa je razkazoval uradnik tobačne tovarne tudi v Ljubljani znani gosp. ter (~>d tu ^ se pevci vrnili pn Dunaja, kjer so si ogledali krasno lovsko razstavo, po skoraj osemdnevnem potovanju zopet v Ljubljano, a seboj so ponesli neizbrisne spomine na krasne prežite dneve med narodom češkim, kjer je »Slavec« postal že tako znan, kakor v svoji slovenski domovini, dokaz, da mu ie došlo na tem potovanju več pismenih in brzojavnih pozdravov bratskih čeških pevskih društev, kakor tudi da so ga društva pričakovala na raznih drugih postajah, misleč da tamkaj mimo potuje. Dragim češkim bratom pevcem pa kličemo iskreno zahvalo ter na veselo svidenje prihodnje leto na veliki pevski slavnosti v zlati Pragi. Dnevne vesti. Nove kombinacije. Staroče-ški Blas Naroda« prorokuje, da se pripravlja temeljit preobrat: »Že med Nemci prevlada mnenje, da mora nastati kaka izprememba, da t Tem sistemom ne gre več in da mora priti kdo. ki bi vzel na se odiuiu novih davkov. Govori se, da bo do te-jia prišlo že je>cni. Imenujejo se tudi /• gotove osebe. Tako se govori, da je bivši trg. minister dr. Fiedler izora n za bodočega finančnega ministra, poljedelsko ministrstvo bi zo-pet prevzel posl. Prašek, miuister-krajan bi bil dr. Hruban. Tudi se je propouiralo. da bi po Bilinskem prevzel portfelj fin. ministra dr. Kori-tow-ki: temu se pa merodajni krogi upirajo«. (iril - Metodov jubilej in klerikalno - nemčurska zveza. \k > m hodil zadnjo nedeljo po ljubljanskih ulicah, prepričal si se na prvi hip. da so naši brezdoinovinski kle-likalci tesno zvezani z ne niču rji. Zastav niso razobesili niti eni, niti drugi. Posebna praznota bila je na ko-larskem ringu, dalje na klerikalnih zavodih na Poljanah, ter hišah, zgrajenih na škofovih njivah itd. Od duhovnikov nahujskane klerikalke, med drugimi tudi vdova rajnega narodnjaka, sodnika C' u č k a , roj. Žužek, pustile so odstraniti zastave, razobešene od strank, stanujoči h v njih hišah. V hiši vdove Cučkove stanujoči čevljarski mojster g. Goršič smejal se je fanatičnemu divjanju hišne gospodinje, na kar mu jc le-ta stanovanje odpovedala. Tudi pekovskemu mojstru g. Molet u bi ta terci-jalka isto storila, pa si je vendarle premislila. To pa le, ker je dobro vedela, da ji ne bo — v njeni zanemarjeni hiši — nihče več tako visoke na-jemščine plačeval. Njen soprog — dober narodnjak — se je gotovo v grobu obrnil. -f- Taka požrtvovalnost! Za ->Slov. Stražo« je daroval ljubljanski škof 200 kronic Za moža, ki ima nad :{0.0G0 stalnega letnega dohodka in še vse polno postranskih in ki in u vlada neprestano daje posojila in darila pod najrazličnejšimi pretvezami je 200 kronic prava bagatela. Škofovim dohodkom bi bilo primerno, da je daroval 10.000 kron. A odrinil jih je samo 200. In »Slovenec« je bil tako neznanko presenečen, da je na prvem mestu lista z debelimi črkami razglasil škofovo darilo, kakor da bi bil škof daroval kak mili jou. Ali je mar kaj tako izrednega, če žrtvuje škof enkrat 200 kronic, da je tak krava! ? Če pri nas kdo odšteje 200 kronic, je zadovoljen, da se to z eno vrsto zabeleži, škof pa, ki je 300 K ladje plačal, kakor to stori vsak drugi, je dobil mm prvem mestu delaj, debelo taška« članak. Oj, kate so vsi ti kim ikaki skupaj neznansko smešni! + Nasvet. Oni »Beloruki«, ki je spisal gnili podlistek v ponedeljkovem »Slovencu«, je hotel — kakor se vidi is besed — napeti strune po vzorcu Škofove »rdeče brošure«. Seveda ni imel o slavnosti in veselici kaj slabega pisati in ker vidim njegovo zadrego, bi mu nasvetoval, da naj se v svrho spisov take vsebine poda na kako božjo pot, kjer bo imel dovolj svojemu očesu ljubih prizorov, ali pa naj pride na pore i j un-kulo v Novo mesto pred cerkev v mraku, zvečer, ali pa ponoči, kjer bo slišal svinjskih, njegovemu ušesu prijajočih toliko, da bo imel gradiva za celo leto. -f- Klerikalno gospodarstvo. Naš kmet je res čuden človek. Če je desetkrat osleparjen, pa gre še enajstič sleparju na lini. Koliko stotakov in tisočakov je že moral plačati \sled propada konzumov in drugih gospodarskih društev, ki so jih vodili duhovniki, pa se vendarle še vedno neče spametovati. Tako se zdaj poroča, da imajo kmetje, ki so bili člani propadlih konzumov v Laškem trgu in Mambergu nad 250.000 kron škode. Večino te škode bosta sicer poravnali tamkajšnji Klerikalni posojilnici, če pa pri tem vsled slabega gospodarstva propadel i tudi posojilnici, potem bo kmet imel še desetkrat večjo škodo. Bojimo se, da pridejo po konzumarskih polomih tudi polomi klerikalnih l>ojnih posojilnic po deželi, katere upravljajo, seveda za dobro plačo, gospodarsko neizobraženi in nevedni kaplani. Po tolikih bridkih izkušnjah bi morali biti kmetje že nekoliko bolj previdni. -h Goriški novostrujarji in uči-teljstvo. Ni jih tako strupenih sovražnikov ljudskošolskega učitelj-stva, kakor so goriški novostrujarji. Pričeli so prav sistematični 1k>j proti učiteljstvu, katero hočejo na vsak način upogniti pod klerikalni jarem. Nobenega ne pustijo v miru, vsakega oblajajo v svojem listu, o komur se jim le zdi, da ga ne bo mogoče ukloniti. Posebno piko imajo na solkanskega g. nadučitelja Bajta. Goso. Bajt je reden, vesten, točen Šolski vodja. Solkanski kaplan Zamar mu nasprotuje, kjer le more. G. naduči-telj je storil svojo dolžnost, ko je dne 22. pr. m. pisal kaplanu pismo, v katerem omenja, da je kaplan prejšnji dan dajal pri šolski maši šolski mladini poljubljat relikvije, da pa tako poljubljanje pospešuje razširjanje tuberkuloze, zato da protestu je vodstvo, ker je učiteljstvo za šolsko mladino odgovorno, proti temu, da se dajejo pri šolski masi poljubljat relikvije ter zaključuje, da naznani to glavarstvu, ako kaplan protestu ne ugodi. — Nadučitelj je storil svojo dolžnost, ali radi tega je nastal vihar v novostmjarskem glasilu in v »Slovencu«. Seveda, nilečno-zobi kaplan jc tako velik gospod, da sc mu mora v šolski službi osiveli učitelj, ugleden mož, klanjati do tal ter bog ne daj erhniti kako besedo proti temu, kar počenja, pa če bi tudi z molkom grešil proti predpisom in proti šolski postavi. Novostrujarji kričijo in se zgražajo, ker imajo namen, po Kranjskem uzorcu strahovati goriške učitelje. Mislimo pa, da je goriško učiteljstvo tako močno, la ga ne zlomi klerikalna sila. Solkanski slučaj pa veleva kar najtesnejšo združitev goriškega učitelj-1 va. -f- Kakršno življenje, takšna smrti Nekako pred poltretjim letom so pričeli tržaški slovenski klerikalci, ali bolje rečeno, nemški škof Nagi, izdajati listič, ki je popolnoma po nedolžnem nosil ime »Zarja« in ki naj bi navidezno prerajal tržaško in istrsko slovensko ljudstvo v »Kristusu - kralju«, v resnici pa pripravljal maso za rimski klerikalizem in narodni in-diferentizem ter je končno pahnil v grlo laškim klerikalcem, ki v svoji nacijonalni srboritosti in sovraštvu proti nam prav nič boljši niso od italijanskih nacijonalcev. Tudi je bil namen tega črnega lističa, uničiti glasilo tržaških Slovencev — »Edinost« — in da bi se to prej uresničilo, je škof Nagi postavil »Edinost« na indeks. — No, namen sovragov našega naroda in njegovih ekseku-torjev se ni uresničil, pač pa je padel v jamo oni, ki jo je kopal — drugim. Ker je gori omenjeni listič navadno prav nesramno napadal vse, kar ni bilo tako zabito, da bi bilo trobilo v njegov rog in ker je naganjal ljudi z jezuitskim farizejstvom naravnost v narodni indiferentizem, ter blatil obenem kot izmeček človeške družbe tržaške narodne voditelje, smo imeli večkrat priliko, po zasluženju okrcati ta list. Končno je prišlo, kar je pač priti moralo. — Glas črnih narodnih izdajnikov ni dosegel — ljudskih ušes in s tem tudi ne svojega zlobnega namena v nobenem pogledu- Tržaško slovensko ljudstvo je politično* vzgojeno in ne gre na lim vsakemu šušmarju, posebno pa še ne klerikalnim farizejem. — Vida* to, so pričeli milo tožiti o tržaški tema! točki, namesto da bi priznali resnico: »Trst je za klerikalizem trda kost.« — »Zarji« se tudi s škofovo pomočjo ni posrečilo uničiti »Edinosti«, pač pa je končno uničila šansa sebe in je minulega petka legla — v »črni grob«. — V zadnjem zdih-Ijeju je še za ječala, da ni hotela delati med tržaškimi Slovenci razdora in nikake nove stranke. — Ali grešni ca je v zadnjem trenotku to izrekla le zato, ker je je bilo sram, da izginja osramočena, brez vsakega uspeha, brez doseženih namenov. -f Ubogi rezervisti. Z dežele se nam piše: Zopet so odrinili rezerv-niki ter se podali na štiritedenske vaje na mejo Lombardije. Med njimi se nahajajo v velikem številu možje, ki so samostojni posestniki, oziroma sinovi večjih kmetij ter se s tem odtegnejo svojemu opravilu v največji potrebi, ob času žetve in košnje. Temu v odpomoč ne zadostuje nikaka prošnja; sicer se razglaša, da naj taki rezervni ki vložijo pravočasno prošnje za orožne vaje v ugodnejšem času, v tem slučaju se prošnji uavad-no ugodi, a vzlic temu se prosilci kličejo k vajam meseca junija. Pri tem ne ostaja prosilcem drugega, nego nepotrebni stroški za napravo prošnje in kolkov. O, kaka ironija! O svojem času se je v državnem zboru o tej zate v i razpravljalo ter se je baje tudi vojni minister izrazil ter obljubil, da bode to zahtevo v prihodnje izpolnil. Naši državni kmeti-ški poslanci pa so oznanjevali, koliko ugodnosti so pridobili za kmetiški stan. Toda glasno in odločno naj bode povedano vsem gg. poslancem, da vojne oblasti po njih zatrdilu v tej zadevi nimajo nikakega navodila ali odredbe za preložitev vojaških vaj iz naslova poljedelskih potreb. Tedaj postane ta zadeva stvar državnih poslancev, kateri se poživljajo, da pri vojnem ministru izposlujejo, da se bo obljuba, če je sploh dana, tndi dejansko izpolnila, kajti čas košnje in žetve zahteva od kmetovalca največjega napora in delavnosti, ki se na noben način ne da brez škode razširiti ali odkloniti. Karakteristično je tudi naslednje: Medtem, ko se re-zervniki, samostojni posestniki, v že omenjenem času kličejo k vajam, ter se s tem odtegnejo svojemu poklicu, se v ravnoistem času aktivni vojaki radi poljskega dela pošiljajo na dopust, kar ne stoji v nikaki razmeri s prvimi in ima le malo učinka. Imelo bi veljati kot ravnilo: komur je sojeno biti aktiven vojak, naj službuje do določenega časa, a v rezervi naj se proti njemu z vojaškimi vajami v ozira vrednih slučajih milejše ravna! -j- Nemški patriotizem. Nemški listi, na čelu jim »Neue Pr. Presse« že denuncira jo udeležence vseslovan-skega kongresa v Sofiji ter jih slikajo kot nevarne avstro-ogrski monarhiji. »N. Fr. Presse« menda še ni pozabila svojih blamaž v Friedjungo-vem procesu. Najlepše pa je, kako slika trpljenje Poljakov na Ruskem ter jih vsled tega vabi v zvezo z Nemci, s tistimi Nemci, ki so najboljši in najvnetejši zagovorniki pruske haka-tistiške politike. Kako veleučeni so ljudje okoli »N. Fr. Presse«, kaže posebno to, da je proglasil nek dr. Merwin našega Kopitarja za Čeha. Pri tem pa seveda ne vidijo vsenem-ške gonje. Omenjamo le nedeljski občni zbor društva »der Bund der Deutschen Bohmens«, na katerem je rekel posl. Pacher, da nemški narod ne potrebuje samo pomoči vseh narodovih sodrugov, temveč tudi pomoč Nemcev v rajhu, od katerih jih meja ne more ločiti. Kakor se vse češke reke stekajo v nemško morje, tako se bodo tudi vsi nasprotniki nemštva enkrat potopili v nemškem morju. Toda to še ni vse. Skoraj vsi rajhov-ski nemški listi prinašajo oklice na nemški narod, naj zbirajo doneske za budejeviške ogrožene Nemce, ki potrebujejo za bodoče občinske volitve denar. Vse to je Nemcem dovoljeno. V Ljubljani je celo c. in kr. oficirjem in c. kr. uradnikom dovoljeno, da se ovijajo s fraukfurtskimi bar-\ami. Če se pa Slovani zbirajo h kulturnemu delu — je to sovraštvo do Avstrije in nevarnost za Obstoj monarhije. + Na dunajskem magistratu »žro«. Gospodu BielohIawku, ki vodi zopet hud boj s Hrabo in Verga-nijem, je ušla prav značilna beseda. Menil je namreč, da je vzrok Verga-nijevih napadov na Gessmaniva ta. da se mu ne pusti, da bi tudi zraven »žrl« (mitfresseu«). Kakor se iz tega vidi, spada Bielohlawek med »Mit« fresserje, kakor tudi ostali ubogljivi krščanski socialci, doc i m so poredne-ži od tega izključeni. Kes, imenitno pa tudi odkrito priznanje. -f- Iz državne železniške službe. V statusu I. je pomaknjen v VII. službeni razred Maks vitez Klodič Sabladolski stavbni komisar v Novem mestu. V statusu III. je pomaknjen v VI. službeni razred Leopold Mraaek, strojni nadkomisar v Gorici. V statusu IV. sta pomaknjena v IX. službeno kategorijo Ivan Mrak in Ivan Novak, asistenta y. Trstu. V sta- bmmi V. je potna knjen v VTJI. shaSbe ni razred asistent Egidij Gomiscek v Trstu. — V hiši vdore Č očkove 7. Flori jansk i ulici so lepe sanitarne razmere. Dobro bi bilo, da pošlje magistrat tja komisijo, ki naj pusti zapreti nekaj zdravju škodljivih lokalov. Nezgode. Na postaji v Spod. Šiški je vozil delavec, Ivan Vidovič, les za železniško progo. Pri tem mu je padel železni voziček na levo nogo in mu jo poškodoval. — Janezu Strojanšku, hlapcu pri Karmelitari-cah, se je pred Trnovsko cerkvijo prevrnil voz, naložen s senom. Stro-janšek je padel z voza in se je pobil na desni strani života, ter si pohabil rebra. — Anton Ložar, zidarski pomočnik, je pri zidanju na južnem kolodvoru padel z odra in se nevarno poškodoval na glavi. — Janez Ko-mavec, delavec, je v Iški vasi vrtal skalo za vodovod. Pri tem se mu je odtrgal kamen in ga na glavi nevarno poškodoval. — Jernej Jereb, posestnik v Šmarci,se je pri popravljanju kozolca nevarno vsekal v levo koleno. — V Potočki vasi je v sobi padla 721etna Neža Zaje in si zlomila desno nogo. — Deček, Franc Hribar, je v Spodnji Šiški hotel k očetu sesti na kolo. Pri tem mu je pa pedal kolesa odtrgal palec desne noge. — Šestletni France Zeloznikar, posestnika sin, je padel doma v Goničah r> metrov visoko s kozolca na glavo in se tako nevarno poškodoval, da so ga morali oddati v tukajšnjo deželno bolnišnico. Rojstvo pod šolskim katedrom* Pretekli ponedeljek je bilo v šoli v Banjiloki smeha, kakor menda še nikoli. Bila je običajna kanonična vi-zitacija. Šolska postrežnica se je potrudila, da očisti in osnaži vse, v kolikor se da starina odrgniti. Vzlic temu je bilo zjutraj opaziti v 1. razredu kolobarje krvi, kakor bi se bili ponoči netopirji. V prvem hipu so se hitro odstranili ti neljubi znaki, ne vedoč, kaka zagonetka tiči za temi pojavi. Med izpraševanjem pa zapazi gospod dekan pod katedrom ne posebno simpatične živalice, ležeče na hrbtičkih in giba je z nežnimi nožicu-mi, kakor bi prosili pomoči v tujem gnezdeeu, kamor jih je zanesla nesrečna usoda. Kdo naj spozna te stvarice, to nepričakovano rojstvo? Vsevprek je šel glas po šoli o tem dogodku in nehote smo se izpraševali. odkod ta dar in kdo ga nam je poklonil. Slednjič smo bili vendar na čistem. Šola je namreč polna prijaznih ponoćnih gostov in nadučitelj je naprosil pred nekaj dnevi ježa, da prevzame lov na kršitelje nočnegu miru. A to ni bil jež, bila je ježevka, ki je vnoči od 3. na 4. julija osrečila šolo z novim zarodom šestih ježkov. Ta novica se je hitro razširila po vasi in provzročila dokaj dovtipov. Šola je pa lahko ponosna na tem važnem napredku, v svesti si, da se bo s pomnoženo rodbino, uspešno borila proti krutemu sovražniku sivodlake-ga plemena, šolska kronika bo pa vedela s tem dnevom zabeležiti važen dogodek v zgodovini klasični 1" razmer. Iz Podkraja. Kres v čast slovan* skih apostolov, sv. Cirila in Metoda, je gorel tudi pri nas; je dokaz, da so tudi v hribih prohuja narodna zavest. Tujski promet na Bledu. Več? kakor 100 strank je tujcev v letošnji sezoni z današnjim dnem proti lanskemu več došlo na Bled in hoteli, kakor zasebna stanovanja so že precej napolnjena. Vedno se od strani posestnikov napravi kaka udobnost za tujca, le zdraviška komisija iu prometno društvo ne premoreta toliko, da bi se izdal mal vodnik za Bled in okolico, po katerem došli tujci vsak dan povprašujejo. Za Bohinj jc izdala zveza prometnih društev v Ljubljani zelo ličen vodnik in je to v vse hvale vredno, da se zveza tako iskreno zanima za promet s tujci v Bohinju. Mnenja smo, da Bohinjci to komaj znajo ceniti. Grajo zasluži torej v polni meri tako zdraviška komisija, kakor prometno društvo, da nimamo takega malega vodnika za Bled s primernim kažipotom za okolico. Sicer ima zdraviška komisija prospekt za stanovanja, kateri je pač le za stanovanje iskajočega tujca. Ko pa tujec pride na Bled, pa ne dobi primernega vodnika za izprehode okrog Bleda in izlete v okolico, bodisi v Bohinj ali druge lepe kraje Gorenjske, kakor v Polče, Begunje, Kranjsko goro, Tržič itd. Zaspanost glede takega vodnika za Bled je pri teh za to poklicanih korporacijah ne-odpustljiva in upamo, da se v kratkem ta napaka popravi. Izgovor, da ni potrebnega denarja za tako izdajo, bi bil pa zelo piškav, kajti, ako se ima denar, da se plača zdraviška godba čez 5000 K, se bo imelo tudi še 300 K za izdajo živo potrebnega malega vodnika za Bled in okolico. Pripomniti bi bilo še to, da bi ta vodnik za Bled ne bil tako pristranski, kakor je za Bohinj, izdan od deželne , zveze v Ljubljani, kajti ta vodnik ima na zadnji strani železniško kar- t to,kjer je Bohinjska podčrtana kot biranje srn tujca. Podčrtana je dalje tudi Ljubljana, Gorica itd., ter tudi Jesenice, a Bled pa tega usmiljenja na tej karti ni zaslužil. Tako naj se ne dela od nobene strani, posebno pa ne od zveze prometnih društev, katera je poklicana za to, da vsa prometna društva enako podpira in omenja. Obesil se je na Jožef oveni griču pri Celju bivši pleskar v Westnovi tovarni, I. Saden. Bil je odpuščen iz službe, kar je skoro gotovo gnalo moža v smrt. Zapustil je dvanajst otrok. Iz Rogaške Slatine. V ponede-ljek. dne 4. julija t. 1. na predvečer slovanskih aposteljev. sv. Cirila in Metoda, gorelo je vkljub slabemu vremenu — mnogo kresov, ter se je obenem streljalo. Ta slavnost je napravila posebno dober vtisk na kopališke goste — v prvi vrsti na Jugoslovane, kojih je tukaj lepo število. »Untersteirisehe Volkszeitung«, list, ki izhaja v Mariboru ter je naperjen proti vladajoči kliki in nje glasilu »Deutsche Wacht« v Celju, neusmiljeno odkriva gnilobo celjskega mesta in zlasti v zadnji svoji številki tozadevno pod zaglavjem: »Der Sumpf von Cilli« uprav klasično razkrinkuje celjske veličine. — V eni prejšnjih številk pa ta list celjskemu »Amtsvorstandu«, dr. Ambro-schitzu, naravnost očita zlorabo uradne moei. Bode-li Ambroschitz postopal sodnijsko napram »Untersteir. Volkszeitung«? Dvomimo! Stvar preveč smrdi ter bi spravila reči na dan, ki bi razne celjske matadorje strašansko kompromitirale pred javnostjo. — Vederemo! Nova politična ekspozitura v Istri. Kakor se govori, bo v najkrajšem času ustanovljena politična ekspozitura v Kopru. Elektroradiograf »Ideal«, Frane Jožef ova cesta št. 1 ima od srede, dne 6. julija do petka, dne 8. julija sledeči spored: Polk bodočnosti. (Komično.) Roman umetne jahalke. (Drama.) V deželi opic. (V barvah.) Pre-rokovališče za gospodične. (Komedija.) Luka raztresen. (Jako komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. — Dodatek k zadnjima predstavama ob 7. in pol 9.: Presno maslo v Normandiji. (Naravni posnetek v barvah.) Ivan Lupo se maščuje. (Drama.) Policijski komisar ljubitelj godbe. (Komično.) — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija«. -Jabolko ne pade daleč od jablane«. Predvčerajšnjem ponoči je bila nekemu mesarkemu vajencu, ko .ie spal na hlevu na Mesarski eesti nkradena obleka in čevlji, nekemu hlapcu pa plišast klobuk. Policija je kmalu po ovadbi izsledila tatu v osebi 241etnega delavca Jakoba Kopača iz Medvod in ga aretovala baš. ko jo je hotel z obleko nekam pobrisati. Kmalu po ti aretaciji pa je prišel v roke policiji tudi Kopačev ITletni brat Jožef, ki je še meseca junija. T: kradel nekemu delavcu suknjič. Oba sta bila izničena pristojnemu sodišču. Kopača sta sinova 551etnega dninarja Jakoba Kopača. ki je bil /zaradi vlomov in drugih tatvin neštetokrat kaznovan ter je. ko sta bila šc mlajša s svojima sinovoma beračil, in ju na ta način privadil vaga-Hnndaži in delomržju. V deželno l»olnišnieo so danes zjutraj pripeljali 771 o t miga kočarja Leona Grtinzeisa iz Got niče v kočevskem okraju, kateremu je padel na levo nogo nek hlod ter mu jo pod kolenom zlomil. Neprostovoljna kopelj. Ko je sinoči prala služkinja Katarina Krvnikova na Sv. Petra nasipu perilo. M je voda spod nesla perilnik, vsled česar je izgubila ravnotežje in padla v Ljubljanico. Ker je znala dobro rdavati, se je iz neprijetne V: opcij i -ama rešila. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 33 Slovencev. 5 Hrvatov in 24 Maeedoncev. nazaj je prišlo pa 7 Hrvatov. Predvčerajšnjem je šlo v \ meri ko 50 Maeedoncev. 25 Hrvatov »n 10 Kočevarjev. V Heb je šlo 25 Hrvatov. Izgubljeno. 1'radnik g. Josip Mulaček je izgubil erno denarnico, v kateri je imel do 8 K denarja. — Za-scbnica Ana Zobceva je izgubila mo-šnjiček. v katerem je imela bankovec za 10 K. — Gospa Matilda Koscova je izgubila ogrinjal ko, vredno 14 K. — Gospa Mila Rudeževa je izgubila zlat prstan z hriljanti. — Delavka v tobačni tovarni Koza Bitenčeva je izgubila zlato broško. — Hišina Roza-Lija Lekšetova je izgubila črno denarnico s 13 K. — Trgovska vajenka Marija Nifengajeva je izgubila rjavo denarnico s 11 K. — Neka blagaj-ničarka je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 35 K 34 v denarja. — Na jubilejni veselici v Tivoli je *»ila izgubljena rdeča kmečka mare-'a. Kdor je isto našel, naj jo blagovoli oddati v upravnietvu »Slovenskega Naroda«. Slepamtve v iimhinn Klerikalci dobro vedo, da je Družba sv. Cirila in Metoda« med ljudstvom tako priljubljena, da ji ne morejo izpod-kopati tal. Zato so začeli za svoje strankarske organizacije slepa riti s firmo Ciril - Metodove družbe. Tako .ie duhovnik v Borovnici pripovedoval v cerkvi, koliko dobrega je storila, koliko tisoč slovenskih otrok je rešila — bratovščina sv. Cirila in Metoda ter vabil k pristopu. Bratovščina sv. Cirila in Metoda ni dosedaj prav ničesar storila za slovenstvo, pač pa samo in edino »Družba sv. Cirila in Metoda«. Prijateljem obmejne mladine. Razni rodoljubi iz Koroške prosijo z« mladinske knjige s podobami, posebno »Zvonček«, a dobri bi bili tudi abecedniki s podobami, kakršnih leži po naših šolarskih knjižnicah v izobilju. Blagi prijatelji mladine se prosijo, da pošljejo takih darov družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Svetov neznano cerkniško jezero in škocijanske jame si ogledati, je najlepša prilika dne 10. julija 1910. Ta dan priredi namreč podružnica sv. Cirila in Metoda v Cerknici veliko ljudsko veselico na vrtu gosp. Ivana Stergulca. Obširen vspored — med drugim petje, ples, vrtiljak, zvečer beneška noč na cerkniškem potoku, muzej notranjskih raritet itd. — bo nudil za vsakega obiskovalca kaj privlačnega. V mnogoštevilnih paviljonih bodo skrbele dra-žestne gospe in gospodične za telesne potrebe obiskovalcev. Sodelovala bo vojaška godba pešpolka št. 47 iz Gorice. OfiTomno zanimanje, ki se baš vsled zadnjih, krutih pritiskov naših narodnih nasprotnikov za družbo sv. Cirila in Metoda v njenem jubilejnem letu vsepovsod kaže, bo gotovo podžgalo tudi zavedno Notranjsko, da ne zamudi prilike položiti mal dar domu na oltar, ter se v veseli družbi navžiti novega navdušenja za sveto narodno stvar. Društvena naznanila. Telovadno društvo »Sokol II.« priredi v nedeljo, dne 10. julija t. 1. svojo II. javno telovadbo z veliko ljudsko veselico v Hribarjevem gaju. Prepričani smo, da ga ne bo Ljubljančana, ki bi v nedeljo zamudil obiskati to prireditev. 2e dejstvo, da se veselica priredi v že toliko občudo-\ anem in opisovanem Hribarjevem gaju, na tem senčnatem, bajnem otočiču, kjer človek pozabi na vse svoje skrbi in težave in se čuti prostega veh vezi, srečnega in zadovoljnega, je izborna reklama. Poleg tega pa vabi še javna telovadba mladega trnovsko št. Jakobskega telovadnega društva z zanimivimi točkami vsakega res slovensko čutečega Slovenca. Za vse notranje zadeve bodo v zadostni meri skrbele naše narodne dame z izborno domačo kapljico in z okusnimi jedili. Sodeluje si. Slov. Filharmonija. Plesalo se bode ob posebni arodbi. Torej prijatelji sokol-stva in domače, neprisiljene zabave, v nedeljo vsi v Hribarjev gaj! Na zdar! »Prosveti« so d aro val i v zadnjem času: g. Luka Svetec, notar v Litiji, 5 K; g. P. Majdič, veletrže« v Mengšu. 10 K; g. Andrej Senekovič, gimnazijski ravnatelj v pokoju 5 K. Dobrotnikom iskrena hvala! Prvi ustanovni k ( ♦ k«>*»lnven-<*kega kluba - je postal g. inšpektor Jan Ruzička, društveni podpredsednik. 2ivel! - V zadnjem času je pristopilo prav veliko novih članov, med njimi g. dež. poslanec dr. Ivan Tavčar. IL redni občni zbor splošnega pokojninskega zavoda za nastavljen- te. Dne 19. junija 1910 sešel se je pod predsedstvom podpredsednika gosp. Oskarja Heintsehel pl. Heinegg IT. redni občni zbor splošnega pokojninskega zavoda za nameščenec. V istem je poročal predstojnik o prvem ponovnem letu (1909). Poročilo in zaključek računov se vzame na znanje in se da odboru absolutorij. Iz po ročila se posname, da znaša preostanek 945.677 K 42 v, ki se je varnostnemu zakladu odkazal. Skupnih predpisanih premij je bilo 20,281.306 od katerega zneska je zastalo dne 31. decembra vsled raznih, plačilo ovirajoči b ugovorov proti dolžnosti zavarovanja 7,964.406 K 95 v. Opravilni stroški v tem poslovnem letu so znašali 931.494 K 80 v t. j. 4 S9% predpisanih premij ali K 9*44 od vsakega zavarovanca. Zavarovancev je bilo koncem leta 1906 87.348. Občni zbor je pooblastil predstojnika svoto, sna-šajočo k večjem 10% v letih 1910, 1911 in 1912 vplačanih premij porabiti za preskrbo stanovanja zasebnim nastavijencem in sicer na ta način, da bo zavod v prvi vrsti dovoljeval posojila stavbenim zavodom in v drugi vrsti bo zavod dal sam sezidati hiše, ali pa si bo nabavljal v to s vrh o hiše. Končno so se določili principi za dovoljevanje podpor v slučaju breposelnosti, vendar pa ae bodo tako podpore dovoljevale lete Maj, kadar bo toaadevni zaklad dosego! visino 100.000 K. Vič, ftpBiajs Slika In Moste ae vrši občni zbor v nedeljo, dne 10 julija ob 10. uri dopoldne v prostorih »Zveze obrtnih zadrug«, Kongresni trg štev. 14 z običajnim dnevnim redom. — Načelstvo. Zadruga krojače v in kmjačie naznanja, da se vrši strokovni, krojni tečaj za krojače in krojačice, ki ga priredi »Obrtuo pospeševalni urad«. Kdor iz med članov in članic zadruge želi obiskati ta tečaj, ki bode brezplačen, se uljudno naprosi, da se nemudoma zglasi pri načelniku krojaške zadruge Fran Jeločniku. Podružnica jugoslovanskih že-lezničarjev v Kranju priredi v nedeljo, 10. mal. srpana na vrtu gospe M. Kant veselico. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Pri veselici nastopi prvič godba kranjske požarne hrambe. Začetek ob 3. uri popoldne. Učiteljsko društvo za šolski okraj litijski bo zborovalo, dne 10. julija t. 1. ob 3. uri popoldne v Šmart-nem pri Litiji. Zlet novomeške sokolske župe se vrši prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. v Mokronogu. V novomeški župi so včlanjena sokolska društva v Novem mestu. Črnomlju, Metliki, Mokronogu, Kostanjevici. Sv. Križu in Trebnjem. Pričakovati je torej lepo število telovadcev, ki bodo proizvajali celjske proste vaje in vaje na orodiu. — Tudi ženski oddelek novomeškega Sokola nastopi s prostimi vajami s kiji. — Telovadil bode tudi naraščaj mokronoškega »Sokola«. — Telovadni del zleta obeta torej biti zanimiv in da se bode dobro telovadilo, pričakovati je po napornem delu v vseh društvih. — Prvikrat nastopi pri ti priliki javno mokronoški »Sokol«. Upamo, da bo častno obstal pred strogo kritiko in pokazal, kaj je do segel — ne zmeneč se za zlobne napade znanih ljudi — z resnim delom. — Po telovadbi bo na travniku pred gostilno br. Ignacija Majcna ljudska veselica. — Prihod društev jc ob treh popoldne. — Vse priprave so v najboljšem tiru. Mokronog bod<> gost«1 Sokole in njih prijatelje navdušeno in častno sprejel. Kakor se poroča, pridruže se dolenjskim sokolskim društvom še druga. Prav tako. — Pokažimo tudi dolenjskemu ljudstvu sokolsko delo in sokolsko misel. iolfto poročila. Matura na ljubljanski realki. Dne 2-, 4. in 5. julija so se vršili zrelostni izpiti na ljubljanski realki. Vseh 17, za poletni termin priglašenih kandidatov, je prebilo maturo, med njimi 4 z odliko. Slovenski abi-turienti so: Dimnik Stanko iz Ljubljane, Dolenc Hiuko iz Orehka pri Postojni, Ferjančič Srečko iz Ljubljane (z odliko), Ferline Bogdan iz Šmarja pri Jelšah, Kadnnc Anton iz Ljubljane, Mavr Mavrici j iz Kranja, Pikel Bogomir iz Postojne (z odliko) in Ulrich Vladimir iz Ljubljane. Letno poročilo II. mestne osem-razredne deške ljudske šole in strokovne nadaljeval, šole za stavb, obrti v Ljubljani. Sol. 1. 1909/10. je bilo na 11. mestni osemrazredni deški ljudski šoli osemnajst čnih moči, od katerih je imel eden celoletni do-pust. Učencev je bilo koncem leta 757 in sicer 754 Slovencev, 2 Ceha in 1 Nemec. Za višji razred sposobnih je bilo 620, nesposobnih 131 in 6 je bilo neizprašanih. Na strokovni nadaljevalni šoli za stavbne obrti je poučevalo 11 učnih moči. Letno poročilo III. mestne deške ljudske šole v Ljubljani za šolsko leto 1909/10. Na tej šoli je bilo v šolskem letu 1909/10 9 učnih moči, od katerih je eden med letom umrl. Koncem leta je bilo 257 učencev, med temi 253 slovenske, 4 pa druge narodnosti. Za višji razred, oz. za izpust je bilo sposobnih 213, nesposobnih pa je bilo 44. Letno poročilo mestne slovenske ose m raz red ne dekliške ljudske Šole pri Sv. Jakoba v Ljubljani. Šolsko leto 1901/10. Na tej soli je bilo raz-ven voditeljice 13 stalnih učnih moči, 9 ]>oinožnih učiteljic in 3 rade-voljke. Koncem leta je bilo 978 učenk in sicer jih je bilo 961 slovenske, 6 nemške in 11 druge narodnosti. Za višji razred, ozir. za izpust je bilo sposobnih 864, nesposobnih 99, neizprašanih pa 10. m. izvest je mestnega dekliškega liceja v Ljubljeni in s njim združenih oddelkov za šolsko leto 1909/10. V uvodu je spis dr. Rudolfa Moleta: »Dr. Jakob Zupan kot pesnik« in pa spis: »Šolski zdravnik«, katerega je spisala M. Wessnerjeva. Na mestnem dekliškem liceju je poučevalo obvezne predmete 13 učnih moči, neobvezne predmete pa 4 učne moči; na mestni višji dekliški šoli je poučevalo obvezne predmete 10 učnih moči, ki spadajo k zavodu in 11 učnih moči s drugih zavodov, na noobvi predmete na taj šoli so bilo 4 moči. V trgovskem tečaja so vaio4nena močL Na škem liceju je bilo konv lota 182 gojenk in sicer 178 Slovenk, 3 Čehinje in 1 Hrvatica. Odlično sposobnih jih je bilo 68, sposobnih 110, vobče sposobnih 3, nesposobna 1. Na višji dekliški šoli je bilo koncem šolskega leta 120 učenk, 119 Slovenk in \ Čehinja. Izpričevala I. reda z odliko je dobilo 40 učenk, L reda 77, pona vi jalna'izkušnja se je dovolila eni učenki, izredni učenki ste bili 2. V trgovskem tečaju je 51 učenk. V tem tečaju bodo končne izkunšje dne 11., 12. in 13. julija. Ust mena matura na novomeški gimnaziji se je pričela v soboto, dne 2. julija, nadaljevala se je v ponedeljek in končala v torek. Izpitu, ki se je vršil pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika H u b a d a , se je podvrglo 16 rednih dijakov, 1 privatist in 1 eksternist. Z odliko so dovršili izpit štirje kandidati: Pavel Breznik, Jože Jurkovie, Og-njeslav P a r k o in Jan. Z g a j n a r. Z dobim, ozir. povoljnim uspehom sledeči: Mihael Beljan, Leon Kai-sersberger, Ivan Lavrenčič, Anton Medved, Mikuš Rudolf, Ladislav Mlaker, Alojzij Petric, Jožef Rus, Salloker Robert, Miko Sever, Ivo Sturm, Vladimir Vavpotič, Anton Šavelj. En kandidat je bil spoznan nezrelim. Zrelostni izpit na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici so končali v soboto, 2. julija 1910. Napravili so ga z odliko gdč.: Ambrožič, Dugar, Kre-belj, Lutman, Marušič (s slovenskim in nemškim učnim jezikom), Mlekuž istotako. Dalje Požar, Soban, Stegu, (s slov., hrv. in nem. učnim jezikom) Škarpa (s slov. hrv. in nem. učnim jezikom), Štrauss, Trdan, Večaj, vse tri s slov. in nemškim učnim jezikom. Z dobrim uspehom so napravile izpit: Birsa, Cej, Cigoj, Delkot, Hrast, Ivančič, Jerman, Kancler, Kratki (s slov. in nem. učnim jezikom), Lah (s slov. in nem. jezikom), Lavrenčič, Lenarčič, Malic, Miserit (s slov. in nemškim učnim jezikom), Pagon (s slov. in nem. učnim jezikom), Molar, Pahor, Pečar, Petrič, Rukli, Stih, Turko. Slovenski lug. — Dr. Smodlaka — državni poslanec. Končni rezultat splitskih volitev se glasi: dr. Smodlaka 4371, klerikalni pravaš, dr. Mladinov, 785, Lahi 185, socijalisti 176. Samo Split je dal za Smodlako 1551 glasov. V dunajski parlament pride z dr. Smodlako prvi izraziti hrvatski naprednjak. To znači pravi preobrat v razvoju političnih razmer v Dalmaciji. Dr. Smodlaka bi bil lahko že pred leti izvoljen, toda on ni hotel sprejeti mandata iz rok stare, konzervativne politične generacije. Šel je po svojem potu naprej. Osnoval je novo demokratsko, napredno stranko. Organiziral je splitske težake ter jih osvobodil iz rok lahonstva. In popolnoma naravno je, da je dr. Smodlaka začel boj s klerikalci, temi vednimi nasprotniki prosvete in narodne svobode. Pozdravljamo izvolitev dr. Smo-dlake, ker Dalmacija potrebuje v parlamentu odločnih, naprednih zastopnikov. — Hotelsko društvo za Dalmacijo. V trgovski register v Londonu je bilo te dni vpisano hotelsko društvo za Dalmacijo. Avstrijska vlada mu bo dajala vsako leto in sicer prvih 5 let po 70.000 K podpore, kakor hitro bo popolnoma vplačana vsa delniška glavnica v znesku 6 milijonov kron. Od tega so podpisali angleški kapitalisti tri milijone, avstrijski tudi tri. Društvo bo na to nostrificirano v Avstriji in bo imelo svoj sedež v Splitu. Vesti o vpisu društva v Ljubljani so bile napačne. — Srbski ministri pojdejo na Dunaj. Srbska ministra Pa s i č in dr. M. Milovanovič hočeta v tem letu obiskati Dunaj. Ta obisk ima političen značaj. Konferirati hočeta z avstrijskim zunanjim ministrom, da najdejo temelj za popolno izravnavo vsega nesoglasja in nesporazuma med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Obisk srbskih ministrov na Dunaju ne bo samo v zvezi z vprašanjem nove av-strijsko-srbske trg. pogodbe. — Dolgovi srbskih oficirjev. Vsled posredovanja ruskega poslanika, H a r t w i g a , se je med rusko banko in srbskim oficirskim društvom sklenil glede uredbe dolgov srbskih oficirjev dogovor, da posodi banka štiri milijone kron. Rožne stvori. * Grozovit čin. Železniški uslužbenec, Chauvin, v Nanevjn na Francoskem, je s sekiro ubil svojih pet otrok, nakar se je obesil. Dejanje je storil v obupu, ker ga je žena zapustila. • Kolera na Ruskem. Glasom poročil iz Petrograda, se kolera strahovito razširja. V Charkovu je na en dan obolelo petsto oseb, v tavriški guberniji pa šesta t o. Od teh bolnikov jih ja skoro polovica umrlo. Bolezen ao Uri t notranjo iaislo, v so ae konstatirali posamezne slučaje kolere. Na glavnih železničnih postajah so zgradili barake za kolero. * Velika železniška nesreča. Nedaleč od Davton v Ohio je zavozil brzovlak v tovorni vlak. Brzovlak je bil popolnoma zaseden. Do zdaj so izvlekli izpod razbitih vozov 31 mrtvih in 87 ranjenih. * Dunajske gospodinje hočejo Štrajkati. Ker kromeriške gospodinje nočejo več kupovati mesa ter s tem Štrajkajo zoper mesarje, ki so nastavili previsoke cene, so sklenile tudi dunajske gospodinje, da začno z bojkotom, kakor hitro bo cena mleku zvišana. * Bombni atentat »črne roke«. Člani »črne roke« so poslali pred kratkim časom nekemu bankirju M Palermu grozilno pismo, v katerem zahtevajo 100.000 lir, sicer bodo njegovo vilo v zrak pognali. Ker bankir ni odgovoril, so položili bombo s! njegovo vilo, ki je bila vsled eksph> zije zelo poškodovana. * Železniška nesreča. Na postaji Frankenmarkt sta 3. t. m. trčila posebni vlak, ki je vozil iz Linca, in pri-prežni stroj. Na posebnem vlaku so se vozili člani krščanske nemške pevske zveze na izlet. Lokomotiva in en voz, v katerem so bili potniki, sta skočila s tira. Vlakovodji sta bili pre-mečkani obe nogi, revizorju je bila zdrobljena roka, spremljajoči urad' nik in sprevodnik sta dobila težke po* škodbe na glavi. Trije izletniki so bi* li lahko poškodovani. * Grozovita rodbinska drama. VI Ballvdrurou na Irskem se je zgodila grozovita tragedija. Ko je 131etni deček Tomaž M o o s e prišel do svojega doma, je videl pri oknu, kako je njegov oče s sekiro pobil svoje ostale štiri otroke. Deček je šel po pomoč. Ko so pa sosedi prihiteli, je nečloveški oče trem otrokom že glavo odsekal, četrtemu pa prerezal vrat. Vzrok tega grozovitega umora je maščevanje nad ženo, ki ga je pred kratkim zapustila ter ušla v Ameriko. Književnost. — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina julijskega zvezka: 1. Anton Debeljak: Iz zbirke »Solnce in sence«: Fantazija. — Pri mrliču. — O polnoči. — Parija modruje. — Ob lanovi njivi. — Historija o modernem zmaju. 2. Milan Pugelj: Osat. (Konec.)3. Ivan Cankar: Skodelica kave. 4. Dr. Pavelj Grošelj: Iz prazgodovine zemlje. (Dalje prih.) 5. Alojzij Gradnik: Žetev. 6. Josip Prenik: Sorodni duši. (Dalje prih.) 7. L. Pintar: Črtice a krajnih imenih. (Konec.) 8. Dr. Fr. Ilešič: V znaku razvoja. 9. Ivan Lah; Romantiki. (Dalje prih.) 10. Dr. Fr. Kidrič: Paberki o Korvtku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. (Dalje prih.) 11. Književna poročila. Dr. Iv. Merhar: Vojeslav Mole. Ko so cvele rože. — A. P-h.: Ivan Cankar, Bela krizantema. — Ivan Cankar: Artur Sever, Žena. — Dr. R. Mole: Slovenska čitanka za prvi raa* red dekliškega liceja. — Dr. A. Dolar: Dr. Josip Pipenbacher, Latinska slovnica. Lat. vadbe. — Jos. Reisner: Blaž Matek in matematika, — Jos. Reisner: Jos. Mazi, Geometrijski nazorni nauk. — Dr. Gv. Sajovie: Dr, Leop. Poljanec, Mineralogija in geologija za velike gimnazije. — Dr. Fr. Jlesič: Franić Dragutin, Plitvička jezera i njihova okolica. — Dr. Fr. Ilešič: Tad. Stan. Grabowski, S. S Bobczew, historvk, publievsta i slo-wianofil bulgarski.—R. Perušek: Dr. Vinko Lozovina, Povijest talijanske književnosti. (Konec prih.) — Cipri« jan Korošak: Edwarda Samhaberja zbrani spisi. — »Omladina.« Pravkar izšla 3.—4. številka ima sledečo vsebino: Radovan Krivic: Revizija. Lev B r u n č k o : Narodno-obrambni tečaj v Ljubljani. Dr. Fran Ilešič: Novi ilirizem. Radovan Krivic: Kulturni boj. I. H. Z.: III. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča. Janko Mačkovšek: Obrambni muzej v Ljubljani. — Slednjič slede notice o slovenskem in slovanskem dijaštvn, o književnosti in umetnosti i. t. d. — Koledar slovenskega planinskega društva za leto 1910. Uredil Fr. Kocbek. Tiskala »Zvezna tiskarna v Celju«. Cena 1 K. »Slov. planinsko društvo« je izdalo prav ličen koledar. Razven zapisnika ima še nekaj drugih sestavkov, ki so važni za vsakega planinca. Dr. Demšar priobčuje članek: »Profilaksa bolezni na gorah in njihovo zdravljenje«. Nadalje so članki: vremenska napoved; turistovska oprava; seznam reči, ki so hribolazcu potrebne in koristne; znamenja v sili; »Slov. plan. društvo«; druga planinska društva; seznam planinskih koč; seznam markiranih potov, seznam vodnikov, seznam slov. hotelov in gostimic, pregled specialnih zemljevidov, vozni red železnic in cene. Knjiga je potrebna na vsakega hribolasea, za vsakega izletnika. Prav toplo je priporočamo. Dobiva so ▼ »Narodni knjigami v I4nUjaai«» Telrfontioi k katran Politični laoieeaj. tHuaaj, 6. julija. V parlamentu e+ada dane« popoldne tiho ta. Vse delovanje je ustavljeno, edino socijalno-zavarovalni odsek ostal je se pri nadaljevanju dela. rspeh ob-strukcije priznavajo vse stranke, pripisujejo ga pa Neme i bolj Poljakom, ki so s svojo resisteneo onemogočili nasilno zmago večine nad manj lini m številom obtrukeijoiustov. Bes je, da je zadržanje Poljakov mnogo pripomoglo k zmagi obstrukeije, toda ne da se tajiti in zanikati, da je sporazumno postopanje vseh Jugoslovanov, kateri so imeli tiho i>onioč v »Slov. Enoti«, pripomoglo največ do popolne zmage, kajti situacija je postala taka, da je bilo treba le še malega sunka, da je zdrsnil vlak, katerega je pričel vleči naučni minister Stiirkgh s svojim četrtkovim govorom čez klanec, ker mu je manjkal na vlaku jugoslovanski »balast«. Iz uspeha jugoslovanske obstrukeije pa danes nedvomno izhaja, da so Jugoslovani danes v Avstriji že faktor, proti katerega volji vlada ne more ničesar več napraviti in da je vsako nadaljno preziranje Jugoslovanov in njih zahtev s strani vlade danes nemogoče. To britko skušnjo priznavajo danes vsi dunajski listi brez razlike strank in se radi tega ostro zaganjajo in zaletavajo v Jugoslovane. »Arbeiter Zeitnug« grozi celo, da t»odo stranke, katere so dosedaj priznavale marsikatere kulturelne in druge zahteve Jugoslovanov, odslej naprej nastopale proti tem, sieer opravičenim zahtevam Jugoslovanov, zlasti Slovencev. Pač pa priznavajo popolen uspeh jugoslovanske obstrukeije današnji češki listi. Narodni listy« n. pr. pišejo, da po-menja odgoditev parlamenta za ministrskega predsednika barona Bie-uertha strahovit poraz, h kateremu tudi Cehi s svojim podpiranjem jugoslovanske obstrukeije mnogo pripomogli. Glavni delež na uspehu pa pripisujejo solidarnemu nastopu združenih Slovencev. Glavno krivdo na porazu vlade pa pripisujejo baronu Bienerthu, ki ves čas svojega režima ni hotel pripoznati opravičenih zahtev Slovencev in s tem sam izzval na jI jutejši* odpor pri Slovencih. Ravno tako piše tudi lilas Naroda«. ^ Ven kov < piše. da se je baron Bie-nerth sedaj vendarle moral prepričati, da brez Jugoslovanov, katerih zahteve je skoraj dve leti popolnoma preziral in jih odločno odklanjal, ne more več izhajati. Cas piše: Ob-stmkcija Jugoslovanov i u pa>ivna resistenca Poljakov je pokazala, da ima baron Bienerth faktično vse Sio-\ ane proti sebi in sedaj mora prizna-H. da brez Slovanov ne more vladati. Prihodnja zasedanja.. naj, 6. julija. Kom'tiopoadcuca y-Avstrija« jK>ro<-*i. da >o sklirejo de-•»elni zbori koncem septembra na *» —4tedenska zasedanja. Samo eeŠki «t*-želni zbor se skliče šele v prvi polovici oktobra, ker se hoče pridobiti še čas za pogajanja, ki bi omogočila uspešno zasedanje češkega dežel n* ga zbora. Državni zbor se zopet skliee koncem oktobra- Delegaeije bodo zborovale topot na Dunaju in sieer ob enem z državnim zborom meseclS novembra. Odgođeno zborovanje. Dunaj. 6. julija. Za danes napovedana seja parlamentarnega jugoslovanskega visokošolskega kluba se ni vršila, ker je večina poslancev že smoči odpotovala. Zveza Jugoslovanov. Dunaj, fj. julija. Jutri se vrši seja >>Zveze Jugoslovanov v. Seja Nemcev. I hi naj. t>. juliju. Krščanski soci-jalci in nemški nacijonalci imajo i u tri tudi seje. Zasedanje del« garij. Dunaj, 6. julija. Letošnje saseda-nje delegacij bo koncem oktobra in «*ieer ua Dunaju. Italijanska pravna fakulteta in od* godenje parlamenta. Trst, 6. julija. Ker je \ sled odvođenja parlamenta zopet odložena ustanovitev italijanske pravne fakultete, se je tržaških italianishimov polastila velika nevolja zoper vlado. »Piccolo< pravi, da hi bila vlada lahko pomagala Italijanom s tem, da bi jim bila kar z naredbo in ne da bi parlament sploh kaj vprašala, ustanovila fakulteto. »Piccolo« očita vladi, da je Italijane imela za uorea. Neurje v Trsta. Trst, a,io listi, da bo sedanjemu parlamentu kmalu konec in da ga vlada razpusti morda Te v najkrajšem času. Plemenska gibanja \ Ameriki. New York, 6. julija. Iz vseh krajev Amerike neprestano dohajajo poročila o pretepa van jih med belimi in zamorci. Dosedaj je bilo uhitili 20 zamorcev in na tisoče težko ali lahko ranjenih. Ječe so prenapolnjene. Ta boj med belim in črnim plemenom v Ameriki je veliko nevarnejši in resnejši, kakor se je prvotno mislilo in se ga južne države mnogo bolj udeležujejo kakor severne, kajti v vseh Zedinjenih državah ni ne ene, kjer bi se ne bili ti krvavi poboji odigrali. Strahovita eksplozija. Nam Tank, (>. julija. Pri včerajšnjih slavnostih \ proslavo osvoboditve je pri nmetalnem ognju nenadoini nastala strahovita eksplozija. o7 oseb je mrtvih. 1758 pa deloma smrtno, deloma težko ali lahko ranjenih. Gospodarstvo. — Združenih čevljarjev ljubljanskih občni /bor se je vršil din 3. t. m. pri »Novem svetu«. Prišlo je mnogo ljubljanskih in zunanjih članov. Prišla sta tudi ravnatelj »Zveze slov. zadrug«, g. Rozman, in načelnik kura-torija za pospeševanje obrti na Kranjskem. Gosp. načelnik Breskvar je podal obširnejše poročilo o delovanju v preteklem letu. Prometa je leta 1909 bilo za K 244.8772a. čistega dobička pa K r>l<>'40. Članom se po razmerju njihovih naku|K>v izplača 3Cc dividenda. V vodstvo so bili izvoljeni sledeči gg.: Jos. Cer ne, Sp. Šiška, T. M a š i n , Sp. Šiška, in iz Ljubi ja-ue: L. Jenko, Bterni&n, J a -r i n a in K u k m a n. Xa novo so pristopili trije člani. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1910 uložilo je v Mestno hranilnico ljubljansko« 1312 strank K 729.369 90; 1304 strank pa dvignilo K 654.10026. Stanje vlog koncem junija 1910 je bilo K 38,887.^30-0^. V II. četrtletju do volilo se je 130 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku kron l,2uo.ol6--. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Darila. Juli 1'pravništvn našega lista ><> po- l: Z« Ciril-Metodovo dražbo: ; 'ovo-uom srebne poroke, so zbrali Teuen-iejevi prijatelji 30 K. — (i. Ivan PavŠek, posestnik na. .Martinovi cesti S K. mestu venca na krsto Milana Pclana. Gospod Vaniberger v Sp. Šiški 2 K (io v. kateri znesek je našel gospod dne 27. rožnika 1909 na klopi v drevoredu ua Marije Terezije resi i, in ker se čez leto po objavljenju ni nihče /glasil izročil dražbi.— Učiteljski zbor v Ptujski okolici lo kron, kot jubilejni dar C. M. družbi. G. Franc Dekleva, Zelenika 4 K v pozdrav družbene 25letnice. G. Anton Zupane, orožniški i»osl a je vodja v K'»prn 3 K 50 v, darovali v proslavo družbene 25lctnice slovenski fantje v Kopru. — Bralno društvo v Mokronogu 24 K, darovali elani namesto venca na grob |»okojnega gospodu c. kr. davčnega upravi Ud ja Konrada Rozmana. — G. Ludvik Spil ar. Ht. Peter na Krasu 1 K 44 v, nabral se vozeč od 251etniee slavnoSti Tivolske iz ukradene ribniške sklede. — G. ()rwn v Kamniku 30 K 20 v, nabral ob priliki poroke profesorja Orožna z gdč. H i Ido BrachtI v Kamniku. —- Gdč. Tjojzika Lešnjak, Ra-krk 15 K 50 v, nabrala v vesili družbi ob priliki godci van jn edinega Cirila na Rakeku. - Pošteni klerikalci iz Rake dični družbi 10 K, v odgovor na nesramni \h hI listek »Slovencev« »Ciril in Metodova alavnoat v nc)>esih«, ki smatra Slovence za slabši narod kot so Indijanci. Skupaj 144 K 29 v. Svetil Nn zdar! Za obrambni sklad C. M. družbe: Gospod Fr. Babic, trgovec na Dolenjski o«*ti, je vplačal za svoj drugi obrok 50 K. Hvala i Za neHel^kl keavtkt: Pevski klub v Staram tram 10 K 40 v, nabranih ob priliki godovanja svojega pe-vovodje g. Vilka Mazija, učitelja v Igavasi. Na zdar! Zn pansarsiani Srne v dnmadlji: 6. Leskovi c 6 Meden, trgovina v Ljubljani, 10 K. Na zdar! Na želodcu eoieaajocim ljudem priporočan je porabo pristnega »SaHavega S«Mlitz-prstka*, ki je pre-skufteno domače zdravilo ia vpliva na želodec krepilno ter poapeiilno na prebavljenje ia sicer z rastočim vspehom Skatljica S WL Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. ia kr dvorni zalagat IJ, DUNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zarit vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 to Ml Kala. Htilo ii UMI je pač vsaka razumna dama vzeta seboj na svoj avtomobil, zraven pa še neko velevažno malenkost: škatlico Favevih pristnih sođenskih pa-stilj. V prašnem zraku in ostrem vetru so male sodenice neprecenljive pomočnice proti n varnosti prehlajenja in proti draženju vratnih bluznic. Škatlica stane K 1 25. Dobiva se povsod. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Gunlzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV: 1 Grosse Neuirasse 17. Želodčni liker tnOii Kital Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdravje doma! Ljudska kakovost eter K 2*40. Kabinetna kakovost 4-ao. Stslst za naročila: „F10R1AN", Ljubljana, j \_ > Postavno varovano. Meteorolosično poročilo. Vrtna uU mtitm sm SrcSaii rrtčnl tlAk7JI-t mm Cas SUnje TSE mctTa j t mm O i— Nebo 5. 2. pop. 730 9 21 2 si. jvzhod oblačno m 9.zv. j 7330 150 si. sever , 6. 7. zj. i 733 5 110 si. vzjvzh.i jasno Srednja včerajšnja temperatura 16-1*, norm I9-4\ Padavina v 24 urah 0*6 mm. močnega, 15—16 let stnnftja, iz dobre nter, »prejme takoj Josip Ambrožič, mesar, Jesenice. Gorenjsko. 2301 Gostilna n Bledu! s koncesijo, ?semi pravicami in gostilniško opravo se proda po najnižji ceni iz proste roke zaradi bolezni. Vprašanja na upravatštro »Slov. Naroda«. 2310 Odda lepo poletio stanovanje obstoječe iz več sob in kuhinje v graščini, leieči poleg gozda Pr>nuHr><> n i M. InmnlflUrla, Ee-a#M »t lžf noftte Vodico. 2300 a vidno pisavo, se tnkej Prijavne ponudbe pod na upravn. »SI. Naroda«. 24 Ittžjereolec no na hrano in stanovanje v boljSi hiši. Klavir na razpolago. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2263 0LLA je več nego 2000 zdravnikov označilo aa nalzano-alivofse« Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka, R. Snšnik, Gabriel Piccoii, lekarnar, A. Kane, drogerija, Ant. Krispcr. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj Č3 OLIfA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot GUiA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenev-nik z navedbo prodajalisč zastonj od tvornice za %vml 0 lit A na Dunava n. 300, Praterstr. 57. 1000 Št. 19734 2279 1 dam si Na dan obletnice poroke Njcn< c in kr. Visokosti gospe nadvojvodinjt Marije Valerije razdeliti je 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih Prošnje za podel te? teh podpor > vlagati pr; mestnem magistratu dO df!S 2Q. julija letos. Mestni magistrat ljubljanski dne 24 junija 1910. Županov namestnik: VonČJna, 1. r. i I K 0 0 9 Učenka M sprtim v ftpM«rllik«trff«vfaM. loi m že rabljena 2311 računska ročna blagajna. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda«. M Odda ¥ najem. — Naslov pove upravništvo »i>lov. Naroda«. 2304 Suhe 230$ iribliž-o 10 m3 se prodnd6 pri gop G. Barlheltu v Tržiču. 24 let star, izobražen, s kmetov doma, išče mesta pri kmetijstvu, gozdar-tvu ali pn mlinu. 2300 Ponudb? prejema 0. Eozr, Ton-žetla p. Vr^ao u Lanu, Ćechy. ul luldili spr@|iai3|o v učenje* Učna doba praviloma samo dve leti. Pojasnila daje gestil&ŽČarska zadruga v Ljcfeljani, Gradišče 7. Poslovodja za trgovine z mešanim Magom, macnfakt^rOg specerijos telezni-no, usTsieza, šieklosn9 porcelanom, drobnim ftlagom in deželnimi nridelki za podružno trgovine v Savi&iski dolini Prijazne ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 2255 17« so vrže do 15. septembra vsak dan vt 44 Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/210 dopoldne. 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer Vstopnina vselej proste. Otvoritveno naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjamo, da smo s 1. mimi t L etvsrfli u Dunajski testi It. 22 (nasproti karane „Evrope") zovem tehnične In elektro- tčhntČRč neprave konces. podjetje za elektr. naprave, napeljavo elektr. luči in prenos moči, telefonske ia brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjov ne bencin in potrolin tor BiOOOlOVUl motorjev« — V nalogi vedno v veliki izberi : elektro* moiorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštaL material, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. 2311 sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. •v I frtračaai na zahtevo zastonj. Zavri za ttfine h etektntelifte oapre, Priporočamo našim gospodinjam pravi ^J^ftKCKOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. It. Yltft.ft:9f. v. 6F L4 93 18 CD