W0. štrailta. I Llabliail, i toni, ZZ. janija 1915. XLVIII. leta. bhbV .i^H fl^Ba ,^H ^bV b^bV ^b^bB b^bm ^H ^H ^bbH ^bm. b^H fl^H ^b^bV Hbm B ^^H aflfM ^^A WB ^|9 ■SB Hb KSR Es9 .Slovenski Narod« vdjt V Mabli&al na dotn dostavljen: •tlo Uto napv«J . . . . K 24"— trti«* * , • #V. . «•- 8A mctec a » • • • » 2"— v upravnifttvia prejtm&n: ćela leta naptj . . . . K 22*— pol ltti . • • • . . *1-^ eetrt htta . ..... *» ■■"■■■■* ^ • • • • « »^Pw Doplal a«) te franklrajo. Rokopisi se n« vrat*)*. Vr««B*4tva i Ka*A«r* iUm «1 * «r pritittja Itvoj tetoloa ŠL M* I*fca|a vssk daa ivećer isvsemil nedelf« to praznika. lasera ti veliajo: pctcrostopna petit vista za enkrat po 16 vin.. za dvakrat |p« 14 vin./ za trikrat ali vcčkiat po Y2 vin. Kute in zahvala vrsta 20 VUL Poslano vrsta 30 vin. Pri v€Č;ih Insercijih po dogOVOfU. Uptavniltvu nai te pošti jajo narodni ne. rekla madjiL Inscntl L t na mnef . . 23^ celo leto nanr*j . . . HC ft^«* > za Ameriko la v«o fltrttg« finTiiHair ce)o leto mpr*,1 . . • r K »t*-r- Vpra;>ai'xm glede inser.itov se r.aj priloži za odgovor dopisnica sit ia^jjs1!"!,,. Upr^vs&^vo (spedaj, ć\ o:\ift levo), K&afleva mk£oa **. 5, ^l&foa AL £&. Bitl^a^ pretl Lvovoni VEDNO BLIZJE LVOVU. Đuna], 22. junija, (Kor. urad.) Zasledujoč sovražnika, se primikajo zavezniške armade med mestoma se vršečimi boii polagoma Lvovu. ZAVEZNIŠKE ĆETE PRED VRATI LVOVA. Dunaj, 21. junija. (Kor. urad.) LJradno razglašajo: Rusko bojiš če. Zavezniške čete so prodrle v zasledovanju do pred Zolkiew blizu Lvova in južno tega raesta do potoka Szczerek. Povsodi napadamo ruske sile, kl stoje na tej Crti. Pri Mikolajovu in pri Zydaczo-wu se drži sovražnik ob Dnjestru. Ćete armade Pflanzer so zavr-nile ljute ruske napade južno - zafcod-no od Potokzloty pri Zaieszczykih ter v besarabskem obmejnem ozein-]ju; soviT.^nik ie imel zopet zelo težke izgube. Sicer je položaj na severovzho-du netzpremenjen. Narnestnik načelnika generalnoga štaba pl. II 6 i e r, tml. BOJI MACKENSENOVE ARMADE. — RAWA RUSKA ZAVZETA. — 9500 VJETMKOV. Beroiin, 21. junija. (Kor. urad.) Uradno razgiašajo: Mackensenove armade se bore za Lvov in Zolkiew. Rawa Ruska je v naših rokah. Zapadno od Rawe Ruske smo sovražnika včerai napad-H In vrgfi. Dne 19. in 20. jun5]a smo vjeii na bojišču med Janowora in severno od Magierowa okroglo 9500 Rusov ter ugrabili 8 topov in 26 strojnih pušk. V okolici severozapadno od Šavel in vzhodno od gorenje Dubisse ie je ponesrečiio več delonia od moč-lejših ruskih si! Izvršenih napadov. Vrhovno armadno vodstvo. ■ Nemški cesar pri naših četah na grodski crti. Đeroiin, 21. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Cesar Viljem Je prisostvoval pri beskidskem zbo- ru boju za gradsko crto zapadno od Lvova. Odlikovan bavarfki general. Derolin. 22. junija. (K3r. urad.) Bavarski generalleutnant Kneusse je bil odlikovan z rcuom pour le merite. m * RUSKO URADNO POROClLO. Petrograd, 1S. junija. (»M. N. N.«) Generalni štab poroča: V okolici ŠaveU kakor tuđi v zapadnem de-lu ob Srednjem Njemenu se ni nice-sar sprcmer.ilo; vsi nemški napadi 15. t. ni. so bili odbiti. Boji se nada-ljujejo. Na fronti ob Narevu se je bil danes hud boj. Ob Bzuri nad Suha-ze\vom smo cdbili napaie niajhnih neir.skih cet. — Ob gaiiski fronti tra-ja bitka naprej. Najljutejši boji so se vršili 15. t. m. med Sanom in nicstom Lubaszowom, kakor tuđi v okolici trga Krakowcc. — Ob fronti pri Dnjestru je bil sovražnik v noči na 16. junij v odstku med rekama Tvs-menico in Strvjcm v neredu vržen nazaj. Naš celotni plen ob Drrcstru, nad Zura\vncm v boj ih 14. in 15. ju-niia obsega 202 častnika. S544 mož, 6 tepev in 21 strojnih pušk. municij-ske zaboje, vozove itd. 15. junija je prekeračii sovražnik Drnester nad in pod Nižniovom. Deli sovražne armade. ki so prekoračili reko nad Nižni-ovevm, so bili uničeni; napadi onih delov, ki so pod Nizniovorn prekoračili Dniester. so b:!i ustavijeni; boj še traja. V smeri proti Chotinu med Prutom in Dnjestrom smo 16. t. m. ogrožali sovražne čete. TRETJA BITKA PRI LVOVU. Z mrzHčno napetostjo sledijo narodi naše monarhije in nemške države dogodkom gigantske borbe, ki se odigrava v neposredni blizini gali-škega glavnega mesta, katerega osvojitev naj krona uspehe sedaj že skoro dvamesečne ofenzive zavez-niskih armad. S strahom se ozirajo proti Lvovu narodi sovražnih dcžeU kajti Lvov je več kakor glavno me-sto edine, po orožju entente zavoie-vane dežele, Lvov je simbol ruske premoći, simbol ruske odporne sile, njega padec je v očeh prcninogih začetek — neslavne^a konca . . . 2e tretjič daje Lvov svoje ime gigaiuslvim bojem. Z veliko doslednostjo so se za-čcle ponukati koncem avgustu ruske armade proti glavnemu mestu gali-ske kraljevine. Naše čete so bile ?a-vzcle t!k V7hodno od Lvova proti Mikolajcvu ol>rambr«j pozicije. I'ne 2, septembra nam je nazna-r.ilo uradno obvestilo veliko, po se-demdnevni ljuti hitki izvojevano Tinago Auffenbcrpove armade pri Zamošču - Tvszov/cah ter nam spo-ročilo nadalinje uspehe Danklovih čet, ki so nanada'e Lublin. Istočasno pa nam je u radno roročilo tnJi od-kriio povedalo, da je »položaj v vzhodnji Galiciji napram mnop:o močnejsemu ruskemu šunku zelo teža ven.« Pristavilo pa je, da je v-Lvcv še v naši posesti«. Z mrzlicno napetostjo smo sledili slrdeče dni vestern o razrnahu velike bitke, k*" ?e ie pri-če'a vzhodno od Lvova. Ruska nad-moč ie bila veliknnska in naša urad-na poročiln so ocikrito priznala, da se mom hrrbrost in požrtvovalnost naših čet uklanjati ogromnim števi-lom ruskih poikov in ruskih topov. Dne 3. septembra 50 ruski voji za-sedli v širokem krogi! rrstere okope okoli Lvova in naše čete so prenn-stile gališko glavno mesto sovražni-ku brez boja. Prva bitka pred Lvo-vom ic bila s tem kenčana. Toda le malo dni je vladal na tej fronti rclntiven rrW Že dne 9. septembra se je uradno razglasilo: V oolici Lvova se je pričela nova bitka. Vojni poročevalci $o pridodali temu sporočilu važno dopolniio, po-udarjaioč. da ta drusra bitka ni nada-Ijevanje prve, temveč. da gre za novo ofenzivo naših čet proti Rusom, ki so se bili pomakrrili čez Lvov in zavzcli približno iste pozicije, kakor jih imajo danes, ko se spuščajo v brezupno obrambo gali-ške prestoliiicc. Generalni štab je značaj druge lvovskc bitke oznacil v komunikciu z dne 11. septembra, rekoč: Rtkn nri Lvovu sr traja. Naš napad pridobiva polagnma na rro-storu. Z r.ajvečjo napetostjo je takrat sleclil ćeli svet d-ogodkom. ki so se odigravali ob grMski barijeri. Pnc 13. septembra nam je naznanilo uradno poročilo, da so ^naše čete ob ce^ti pri Orodku in južno od tam po petdnevnih ljutih borbah sovražnika zavrnile, vjele lO.OOO mož in ugrabile mnogo topov.^ Zal, da ta veliki uspeh ni bi^ ediočilen. Proti našemu severnemu krilu pri Rav/i Ru^ki. se je vrgla veli kn ruska premoć in tuđi proti I>anklovi anr.ndi so se zngnale od Lublina sern močne ruske sile. Krvavcčega srca se je odločilo vrhovno armadno vodstvo, odreci se groclskemu uspehu in naša anr.ada se je pričela zbirati v novem odseku, da se pripravi za nove boje. S tem je bila druga bitka pri Lvovu končana. Vzbuditi remini-scenco na uocodkc v prvi polovici nieseca septembra, je zlasti seda;*, ko hijejo zavezniške čete novo tretjo Mlko pri Lvovu, jako podučno. Polo-zaf jC nsir.reč iako prdoben r-ne-r.u druge ivovsKc bitke. Takrat smo se morali umakniii, ker so nam Rusi ogrožali pri Ra\vi Ruski naše severno krilo in ker so se zagr.ali od Lublina sern proti Danklovim četam. To-krat je bila situacija ravno obrnie-na. Armada nadvojvode Jožefa Fer-dinar.da pritiska na sovražnika čez Tanew ter varuje tako našo, proti Lvovu obrnieno fronto, vsakega pre-senečerla; Mackensenove armade pa so navalile pri Rawi Ruski na rusko desno krilo in njihovi udarci so zrahijali rusko grodsko crto še prec!-no 50 se mogli ob nje] razviti odlcčil-nejši toji. Južno ob Dnjestru pa ti-ščita Linsingen in Pflanzer Ruse proti severu. Vse kaže. da bo ime Ra\va Ruska tokrat za FJuse ravno-tako usodnega pcmena, kakor je bilo septembra za nas. Samo z enim raz-ločkom. Drugo bitko pri Lvovu smo izgubili, toda izšli smo iz nje nepo-trti in nezlom'fenega duha, ruska armada pa se bije v tej tretji lvovski bitki takorekoč z zadnjimi svojini! močmi in izid gigantske borbe bo imel zanio sedaj še nedozirne po-sledice. Ruska obrarnbna crta pri Lvovu. ^Lokalanzeiser ^ javlja iz poro-Čevalskega stana; Kakih 15 km pred Lvovom se nahaja močna utrjena crta in Rusi se skušaio ob njej upirati pohodu zaverniških armad na Lvov. Naravne ruske obrambne pozicije se nabajajo na zaraščenih vrbovih pri Pobrovn, Kamienki Gori in Pisoczvni ter na visinah vzhDdno od Wereszyce. Proti jugu tvori VVere-szvca glavni jarek pred pozicijarni. ki se nahajajo na visinah in pobočjih vzhodno <,d nje iežečih liribov. Sploš-na ruska fronta je obrnjena torej proti zapadu. Ozko /eleznisko onirežje v lvovski okolici ter dobre ceste so» za obrambo kar no.jvečje važnosti. Tuđi za umikar.jc ruska pozicija ni baš neugodna. Rusko poročilG o boi!!! v Galiciji. Peirogrr.d, 1S. junija. (»M. N. N.«) (Poroći'o petrograške brzojavne agenture.) Razvoj bitke na 60 vrst do'gi fronti Tvsmcnicza - S\vica. na kateri operira ena šestih armad, ki so nas napadle v Galiciji, more podati pojeni o razsežnosti sedaj se razvijajočih akcij. Važnost te akcije v smeri ob ?tryju obstoja v tem, da obkroži našo, proti armadi Mackensena obrnjena fronto. Eventualni uspehi sovražnika v smeri proti Strvju in Lvovu bi bili za ofenzivo Mackensena odlo-čilne važnosti. V nasprotnem slučaju bi 5e ta ofenziva skrčila na frontalne šunke, ki bi bili v strategičnem ozi-ru brezplodni. Vendar ne tvori zgo-raj omenjeni odsek ob Dnjestru glede na tamkaj uporabljene moči glavne-ga bojiščo. Dne 15. maja je zadela sovražna armiida, ki je sledila našim, iz Kar-patov ye iimikajoeim četam za peta-mi, v okolico vzhodno od Drohobv-cza, pri Strvju in Boleslavu, na naš odpor. Okrog 19. maja je postavil sovražnik vse svoje moči v boj. Toda že po dveh dneh je bil prisiljen, pre-kiniti svojo ofenzivo, ker je izgubil 10.000 ljudi. Njegov edini uspeh, ki ga je ime] v teh osemdnevnih boiih, je bil ta, da je odlomil naše desno krilo pri Slonsku ter nam grozil z, obkolitvijo. V onem tednu smo se pasivno zadržali ter se omejili na uničenie sovražnika, če se je bližai našim jarkom. Nato je zbra! sovražnik v štirih dneh svojo težko artiljerijo kakor tuđi svoje rezerve ter pricel dne 2o. maja z odločilnim napadom. Kriza je nastala v petem dnevu boja. Mogoč-nemu koru generala Bothmcrja, ki obstojn iz treli nemških divizij, se je posrećilo z neverjetnimi žrtvami za-vzeti Stryj. : Ko smo opazili utrujenost Av-strijcev, ki so nas napadali na des-nem krilu sovražne armade, srna r-rešli v ofenzivo ter jih vrgli nazaj. Med 30. majem in 1. junijem je bilo neoaločeno, ali naj poskusimo Nem- LISTEK. r— —t Spomladi. (Marija Kmetova.) Nebo je zelenkasto - modro, na-Ithno pokrito z bledo - rdečimi mre-nami. Cepijo se mrene in vlečejo v daljo, in nazadnje ostane le še tenka crta. ki se vije in vije, a potem izgine polagoma. Pavla sedi ob oknu, i rokami podpira glavo in arieda v mra\ Zfli se ju da sli§i tenke, zatekle in ne-skončno mehke glasove, ki prihaja-jo iz zemlje, dreves in neba. Kakor bi igralo milijone vijolin v najvišjih višinah glasov in hi se spajali glasovi z vsakim najmanjšim lističem, rahlo zelenim in še vsem mladim, in bi vezali glasovi vse one milijarde cvetja, ki še spijo v vejicah in hrepenijo v svet. Pavla se zdrzne; nekdo Jo prime za ramo. »Trkam in trkam, a ne slišiš me! Dober večer!«- govori z zvonkim glasom Ana. »Kako si me prestrašila!« pravi Pavla in prižiga luč. Roka se ji trese, ko vzame sve-tiljko z omare in privije stenj. Vžiga-Oca zapreskeU, ogenj zaicskote čudno topo in motno. Ana odloži klobuk in jopico. popravi si lase, sede k mizi in vpraša: »Kako je?« »Pomlad je,« odgovori Pavla in sedc na zofo. Luč oblije njen Medi ohraz, sence se zarinejo pod udrte oči. »Da, pomlad. hvala Rogu!«, pravi Ana. »Človek vsaj lahko malo pogleda v svet. po zimi je strašno v va-seh. Danes sva Šla z možem na iz-prehod tu gor. Precejšnja je ta pot iz doline v hrib. Pa bilo je lepo.« »Kje je on?<^ »Tam, pri sorodnikih saj veš. Tuđi mene je silil tja, a jaz sem prišla rajša k tebi, pogledat kaj počneš. " »Ah — nič. veš, pomlad je.« »Da, seveda, pa čemu poudarjaš to tako žalostno!« pravi Ana in se zasmeje. »Pomlad Je tako silna!« »Kaj govoriš!« »Zame Je silna, velika in grozna. Vsako pomlad trpim neznosne muke. Poznaš ti ono pomlad, ono prvo?« »Da, kakor na primer zdaj . . .« »Da, kakor zdaj. Ali ne čutiš, kako vse raste, se razvija in dviga.ne še prav, pričenja sele in vleČc tako teško miŠoo ja miiioo iz flbvaka m jih uklcpa v vse tisto zelenje v vse daljne baršunaste tenčice in bledo-rdeče popke, ki se naper.jajo in na-penjtiio tako rahlo.« Ana gleda začuđena Pavlo in ne zine bcscdicc. Pavla se hoče na-smehniti, a smeli ji obstane sredi obraza, da se dvigne le desno lice, in se vrboči le desna stran ustnic. Te dolgočasim?« reče napo-slcd. »O ne. Ie govori U ^Vsako pomlad vidim svoje življenje pustejše in medlejše.« »Pavla. kako čudno, saj pomlad omlaja človeka.« >ln vendar — pa ti imaš moža in otroke, briga te tako medlevanje.« »No, Pavla!« »Vidiš, ne vem. kako bi rekla, a to me muči. če bo li vedno ŠW tako dalje. Vedno v eni in isti smeri. po-dnevi šola, ponoči spanje, in spet drugi dan isto in isto. in potem spet isto in vedno tako. In jed in prazne fraze in vedno, vedno isto, to je grozno! In ničesar ni. ki bi me privzdig-nilo in povedlo v ono veliko življenje, četudi ne tako veliko, vsaj v življenje, malo drugačno življenje —« »Zaljubi se!,« »To je lahko reci — in — pozno je že precej. Pa živim tu na hribu tako monotono, tako zelo doigočasno. Zjutraj zagledam pred seboj ves dan, isti dan, ki je bil že stokrat in sto-krat, in vem že naprej. da bo ves dan tako, kakršno je bilo včerai.Sko-raj vsi dnevi so le ena sama velikan-ska cclota. nekaj velikanskega sive-ga. vlarnega in sluzastega. Čutim, kako gine moja mlada moč dan za Jnem v nič, in tele vene, vene, tako strašno hitro vene.« »Za božjo voljo, kako čudno vidiš vse! Saj so nedelje tu, počit-nice!« ^Ko je pa že vse tako oguljeno, da še oddaleč vidim, kakšno bo vse. Nedelje? Nedelja je dan, ko lahko dali časa spim, to je vse. In počitni-ce? Saj iih f.e zdaj vidim. Nekaj ted-nov je dobro malo počitka. a potem je isto kakor ie bilo v lanskih počit-nicah, in predlanskih in predpređ-lanskih in tako dalje. Saj vem, vse ima svojo lepoto. pravijo, ni je stvari, ki bi ne bila vredna občudovanja in bi ne bilo v tem občudovanju užitka. Ali joj sem jobčudovala Že vse, — in užitkov ni več.« »Potuj kam!« »Sem tuđi že, tuđi pri morju sem že bila. Obiskala sem neko učiteljice Menila sem preje, da je to kdove kakšna sreča, bivati v velikem mestu in živeti tam. Pa sem jih gledala, uči-teljioc, druga bledejša od druge, mi- grena in nervoznost Jim gledajo iz udrtih oči, kretnje so jim lene in stare, velikega mesta ne čutijo, tam da-lec žive same, tako osamljene, bolj kakor nas katera po vaseh. Vsa jez-na in polna nevolje sem se vrnila od tam. .v »Oh. Pavla, ti vidiš vse v tako temni luči, a v resnici je gotovo dru-gače.« »Verujem, za te gotovo, prav gotovo, ti imaš nekaj, kar držiš in ti polni življenje, a jaz sem praznih rok. Casih me je groza sama sebe, posebno zdaj spomladi. Tedaj vidim pred seboj svoje življenje kot sivo senco, vso staro in zgrbljeno, ni ene-ga cveta ni, ne v prošlosti in ne v prihodnjosti. Prihodnjost bo tem slabejša, ker bo telo staro, lice nagu-bano. sitno in prepirljivo.« »Pavla, Pavla, ne bodi, no!« : »Je res tako. Le poglej jih, one sitne, zgrbljene obraze, tenke, treso-če se roke, migrena zjutraj, migrena zvečer, nervoznost dan za dnem —-fej — pljunila bi sama naše, ker vem, da bom jaz sama prav taka.« Ana se nehote zasmeje, a ob pogledu na Pavlo se zresni mahoma. »In še to — vse življenje ta čudni strah!« \ »Kaj strah te je, pa česa?« ^. »Jke^a, Scdim pri mizi Jivgfisfl. 140. Ste*. »SLOVENSKI NAKOD-, dne 22. junija 1915. Stran 3. ce, ki so predrli našo fronto pri Strv-ju, obkoliti, ali naj se umaknemo ob Dnjestru. Splošni položaj v Galiciji je bil povod, da smo storiji zadnje. V noči dne 3. junija je napade! sovražnik v svrho demonstracije naše mostne utrdbe pri Mikolajowu, pri čemer Je izgubil več tisoč mož. Svoj glavni sunek je napravil sovražnik s korom generala Bothmerja v bolj vzhodnji smeri. Napad proti Zvda-czowu smo odbili, toda v noči dne 6. junija je prekoračil general Bothmer reko Dnjestr pri Zurawnu in okrog 8. juniia zasedel na levem bregu reke ozemlje 20 vrst na široko in 15 vrst na globoko. Dne 8. in 9. junija smo vrgli glavno moč nemških čet čez Dnjestr. KJjub temu pa je podpiral poveljnik sovražnih moči začetek splošne ofenzive ter nanovo poslal ostanke svojih polkov k novemu napadu na ta način, da je močne čete nemške ar-made poslal cb desnem bregu Strv-|a proti mestnim utrdbam pri Zy-daczo\vu. 15. junij je prinescl sovraž-jiku nov pornz. Samo v Bereznici-Krole\vski smo usmrtili z bajonetom tisoč Nemcev in jih pokopali. * • 150 paraikov z municijo za Rusiio. Bazifeja, 20. junija. (Kor. urad.) >Nationalzeitung« javlja po »Seco-lu«: 150 parnikov z municijo za rusko armado je priplulo v Arhangelsk. Kot prcticeno so vkrcali žito.« Padanje žitnih cen na Icndonskem žit-aem trgu je sedaj umljivo. * NEM?R! V MOSKVI. Kodanj, 19. junija. (Kor. urad.) O nemirih v Moskvi razmctriva >Ruskoje Slovo« sledeče: Vsled epi-iemij, ki so nastale v nekaterih tvor-"licah in ki jih je nerazsodna masa pripisovala Nemcem. so se zbrale dne 10. junija ob 10. dopoldne na cekem mestu gruče delavcev, ki so fin vodili gotovi voditelji, ki so imeli pripravljene sezname neruskih in ži-lovskih trgovin, ki naj bi se razbile. Množica je pričela razbijati. Novica o tem se je hitro raznesla po ćeli Moskvi. Pogrom je zavzel vedno večji obseg. tako da voditelji koncno nišo mogli več obvladati množice. Na večer dne 10. junija so demonstracije tako narasle, tia množica že ni delala nobene razlike med ne-ruskimi in ruskimi trgovinami. O na-stopu policije ni nič znanega. Število plenitev in požarov je strasno na-raščalo, ćelo dobro oblečeni mešča-ni so se udeleževali plenjenja. Ognje-gasci so bili brez moči, tako da je mnogo trgovin gorelo do jutra. Raz-ven tega je bilo mnogo trgovin po-poinoma porušenih. Nemiri so trajali do drugega jutra ob petih. Nato sta izdala mestni guverner in mestna uprava znane oglase. Moskovski metropolit je izdal pastirsko pismo, v katerem pravi med drugim, da se Moskvo po takem orkanskem raz-sajanju ne more več spoznati. — »Ruskoje Slovo« priobčuje oklic na ruske brate, naj nikar ne delujejo s skupnim sovražnikom roko v roki, ki si je izbral vstajo, nemire in revolucijo za svoje zaveznike. V neki izroni seji mestne uprave je izjavil član Astrew. -da se ie kljub zaupanju v zmago Rusiie. prikradel v duhove nekak nemir. O iziđu Vojne so se pojavili dvomi; to je pomnožilo vzro-ke nemirov. Govornik je zahteval med burnim odobravanjem celega zborovanja, da naj se skliče v razjašnjene položaja takoj duma. Petrograd, 19. junija. (Kor. nr.) Petrogradski guverner je izdal raz-glas, v katerem naznanja, đa so že vse inozemske tovarne v Petrograd u sekvestrirane in preurejene za izde-lovanje vojnega materijala, Zato svari, storiti kake Izgrede, sicer bi se izdale najstrožje odredbe. Zaradi onemogočenja Spijonaže Je guverner tuđi prepovedal neruske telefonske pogovore. _____ Vojna z Italijo. 3O*I pri PLAVEH IN V KRN-LKcM OZEMLJU. — NAŠE TOR-PEDOVKE PRED MONOPOLL — NAŠI HIDROPLAM NAD BARI-JEM IN BRINDISIJEiM. Dunaj, 21. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglasilo. 11 a 1 i j a a s k o bojišče. V noči na 20. juni] so zavrnile naše hrabre čete pri Plavah zopet dva italijanska napada. Tu je pfiše! neki itali|ansk2 Ča?tnik z be!o zastavo in s trobenta-čem pred našo pozicijo, da sporoči neko prošitio svojega brigadnega po-veljnika. Ker se pa ti osebl ništa mogli izknzat! s pismenim pooblasti-!om kot parlamenterta. smo ju prije-!i in sta sedal v našem vojnem vjet-ništvu. V ojemliu severo - zahodno od Krna s^io vrgli sovražnika iz njegove pozicije v sedlu, pri tem so se posebno odlikovali oddelki debrecin-skega honveđskega pehotnega pol ka. Naša tez£a artiljerija je uspešno ?■ 3egia v gorski boj ob koroški meli. Neki napad v prostoru vzhodno od Plšckena ]e ostal kakor vedno, brez-uspesen. V t!*"olsksni ohmejnera ozemlUt se ni pripetilo ničesar bistvenega, Ogeni (talijanske težke artiljerije, napenen proti našim utrdbam, nlma prav nlkakega učinka. Dne 19. junija so naše torpedov-ke uspešno obstrelievale skladišča za c!ie in pristan iške naprave v Monopoli. Naši hićroplani so z bombaml poškodovaii kolodvor v Bariju in Brindisiiu. Namestnfk načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmi. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Italijanski zunanji minister Son-nino je hotel Ogre pridobiti za nekak separatni mir. Madžari nai bi bih" od Avstrije odpadli, oziroma prisilili mornarhijo k predčasnemu miru. Zato jim je obljubljal integriteto ogrskega teritorija. Stvar zveni sicer zelo fantastično, toda sam grof Andrassv jo popisuje v »Magyar Hirlapu«, pristavljajoč, da srre za ita-lijansko intrigo, ki bi naj bila povzro-čila takojšnji nastop RomuniHv Bombardiranje Drača. Iz Aten poročajo z dne 18. junija: »Agence d' Atene« poroča \z Drača: Albanski vstaši so vrgli tri bombe na mesto, od katerih je padia ena na streho grškega poslaništva v Dra^u, pri eeniur se ]e zlomil črog zastave. Kosci bombe so vdrli v spal-nico poslanika ter razrušili posteljo. Neka druga bomba te padla na gr-sko katedralo ter prodrla skozi streho. Srbske operacije. Privatna poročila iz Curina z dne 19. junija pravijo: Kakor je izja-vil srbski poslanik v Rimu, se je Srbija zadovoljila v Albaniji z zase-denjem Elbasana in Tirane. Na ofenzivo proti Avstro-Ogrski Srbija ne more misliti, doklcr je njeno desno krilo ogroženo. m Beda v Srbiji. Glasom »Koinische Volkszeit?. prijavJja pariški »Matin« pismo frr.n-coskega štabnega zdravnika Pozzi-ia, ki se mudi kot član franeoske vo-jaške misije v Srbiji. Pozzi piše: Nahajam se v enem sredisč legarja. Strašno je tu, grozno. Dobili smo strogi ukaz, da ne smemo navesti ne Številk, ne drugih posamičnosti. Lah-ko mi pa verjamete: tu je strašno. Prav mnogo upanja je, da sami po-ginemo. Foda, od nas prevzeta naloga je plemenita in lepa. Potrebni pa smo pomoći in prosimo vas, poma-gajte nam. Razmere so take, da ljud-je vsled pomanjkanja prostora, stofe umira:o. Dva ali tri spravimo na eno posteljo, enega pod njo, poleg pa leži na tleh se več drugih, ki se zaradi pomanjkanja prostora ne moreio stegniti. Iz desk srno dali zbiti bolniš-nice. Manjka pa perila in sploh vse-ga, s Čemur bi se dalo bolnike osnažiti in desinficirati. Absolutno ničesar ni dobiti. 2e štiri leta, kar trajalo vojne, je ta dežela v tei strahovti bedi. Kar se more dobiti, naj se zbe-re in naj se posije sem. ZAPADNO BOJIŠČE. NEMŠKA OFENZIVA V ARGONAH. Berolfn, 21. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo; Na zapadnem obronku Argon smo prešli v ofenzivo. VVurtember-ški In severonemšk? domobrane! so v širini 2 km zavzeli v naskoku več zanorednih ohratnbnih črt ter priza-djali Francozom pri njihovih brez-uspešnfh protinapadih kar naitežle izgube. Plen tega boja znaša 6 čast-nikov, 623 mož ter 3 strojne puške ter 3 metalce min. Z višin ob Maasi so Izvršili Fran-COzi proti našim pozictiam zapadno Od Les Epargesa 5 močnih napadov, ki so se zapadno od ceste v našem ognju razbili. Vzhodno od ceste je vdr! so-vražnik v nekatere dele naše pozicije, od koder je deloma že zopet pre-gnan. V Vogezih smo krvavo zavrnili sovražne napade v dolini Fecht in južno od tam. Da se izognemo nepotrebnim ?z-gubam, smo ponoći po nacrtu izpraz-aili Metzeral, ki ga je bila franeoska artiljerija razstrelila v razvaline. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko uradno porobilo. Pariz, 18. junija. Uradno popol-dansko poročilo. Včerajšnjemu ve-černemu poročilu ni ničesar pripom-nit. Uradno večerno poročilo: V od-seku severno od Arrasa so se vršili čez dan hudi artiljerijski boji. Naša fronta se ni izprcmenila. V EIzasu smo spravili naše zavzete pozicije v red. Naša fronta se pomika vedno bolj naprej; naše patrulje so dosegle proti večeru robove Metzerala. Tuđi na obeh bregovih Fechte smo pridobili na ozemlju ter imamo zveze sovražnika med Metzeralom in Mtin-strom pod našim artiljerijskim in in-fanterijskim ognjem. Vjeli smo nanovo vjetnike, vplenili strojne puške in veliko množino materijala, posebno pušk in patronov. Od drugih mest fronte ni ničesar za poročati. Angleško poročilo. London. 20. junija. (Kor. urad.) General French javlja: Severno Hoogeja smo zasedli 200 vardov nemških strelskih jarkov. Tekom tedna smo vjeli 215 mož, tri strojne puške in en napolnjen plinov cilinder. Pustili smo severovzhodno Armen-tieresa nekaj razstrelilcev min in s temi ter s strcljanjem iz pušk in to-pov prizadcli sovražniku izdube. Na.^i letalci so z uspehom metali bombe na centralo La Bassće. Izmenjava nemških fn an^Ieških sa-nitetnih častnikov. »Frankfurter Zeitung« z dne 19. jimi]a poroča iz Londona: Izmenjava nemikih in ansfleikib sictih saaiiet- nih častnikov se bo v kraikem pričela. DFLO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Parnik Ailisa iz Lythe je bil torpediran. Nemški podmorski čoln je poto-pil ob siiffolški obali parnik Dulcie (2000 ton) lirez svarila. Eden mor-narjev je ubit, ostali so rešeni. ANGL^ŠKA OaOFNA KRIŽAR-KA TORPEDIRANA. BcroHii, 22. juniia. (Kor. urad.) L radno rszgiašajo: Dno /". !un«.*a ?o rspadc! eden izmc-J rićJriii rod.'ncrsk:?! čolnov pri-bllLno ICO moTbklh mili cd rirth of Fortha mko argfeško oklopiio k:i-žarko, !--akor 20 zdi, razreća M:no-tzuro. Torpedo Je zaćel. PG:Inioi-?!\! čc>!n ra n! no^e! več opazovati učinka. (An^Ieške knžarke tipa ».Mino taur« so zjrm.iene v letih 19°n in 1907. Velike so 14.600 ton, armirane s 4/23 cm, 10 19 cm in 16/7*6 cm topovi ter razvijalo ^rz:r:o 23 mili. Po-sadke štejejo po 704 može.) * Tožhe o oviraniu angteškega izvoza Iz Londona poročajo z dne 17. junija: V poslanski zbornici je ob/a-loval poslanec Bryce, da zakladni kancelar ni ničesar omenil o cvira-nju ar.^leškega izvoza. To je iako resno vprašanje. Anglija ima sedaj jako mr,čno pasivno trgovsko bilanco ter bo imela velike težave to bilanco spraviti na normalno mero, ne da bi bilo treba izdati velike množine zlata in prodati mnogo vrecnost-nih papiriev. Boj z% Carigrad. Tursko uradno poročilo. Csrigrzd, 21. junija. (Kor. nrađ.) Na dardanelski fronti pri Ari Burnu se ni zgodilo nic posebnega. Dne 19. junija so z izgubami za sovražnika odbili slab. na središce naših, južno Sedil Bahra stojećih sil na-perjen napad. — Naše obrež-ne baterije so uspešno obstreljevale sovražno artiljerijo, kakor tuđi transportne kolone in infanterijo, ki so se vsled ognja naših baterij umaknili. Ravnotako so anatolske baterije silno uspešno streljale na sovražne kolone in na hangarje, kier so pro-vzročile požar, ki je uničil več letal in provzročil panike Sovražni letalci se preleteli posamezne naše baterije in brez uspeha metali nanje bombe. Četvorci mm Sočo ustanoviti novo balkansko zrno. »Bndapester Korrespondenz« javlja: Srbski list »Tribuna« se jako oštro obrača proti novi balkanski zvezi. »Tribuna« piše: V zadnjem času se poroča, da se bo ustanovila nova balkanska zveza. Tej zvezi naj bi pristopila tuđi Bolgarija potem, ko bi bila dobila teritorijalne kompenzacije na račun Srbije in Grške. Srbija na} odstopi Bolgariji en del Makedonije. Te vesti nam žal potrjujejo tuđi z diploma-tične strani. Pod vodstvom Rusije se vrše pogajanja za ustanovitev nove balkanske zveze na podlagi srbsko-bolgarskega sporazuma. Tako hoče-jo napraviti novo politično pogreško, za katero naj polaga Srbija nove žrtve, preliva znova potoke krvi. Srbom hočejo iztrgati Makedonijo, ki so jo zavojevali z mečem. Odvzeti jim hočejo one pokrajine, ki so ognjisče stare srbske slave. To oro-panje Srbije se naj izvrši v prid bal-kanskemu ravnotežju, ker ne pome-nja ničesar drugega, kakor novo ne-varnost. kajti Bolgarija bo vedno de-lovala proti Srbiji in zahtevala srb-sko ozemlje, če bo tako močna kakor Srbija. Velika Srbija pa bi bila jamstvo za mir na Balkanu. Ćeli svet in tuđi nespametni belgarski bratje vedo, da si Srbija ne bo dala mirno iztrgati niti koščka zavojevanega ozemlja. Odgovor Boigarije ententL Iz Budimpešte poročajo z dne 18. t. m.: Kakor že porocano, je obi-skal ministrski predsednik Radosla-vov poslanike entente. Obiski so ve-Ijali po novejših poročilih iz Sofije kot od Bolgarske odločen odgovor na predloge entente. Odgovor nanovo naglaša, da obstnja odličen interes Bolgarije na tem, da ostane Bolgar-ska nevtralna. Bolgarija pa je ven-dar pripravljena, spremeniti svojo politiko, če Romunija, Srbija, Orška in Ttirčija takoj odstopijo od entente v zadnji noti obljubljeno ozemlje. To bi bila ćela Dobrudža, ćela Makedonija, Kavala, Solun, Enos in Midija. in berem. Naenkrat začutim, da stoji nekdo za mojim hrbtom, nekako živa oseba, a nekaj breztelesnega in groz-nega. Privzdignem glavo in gledam v luč. Nasmehnem se in si dopove-dujem, da sem neumna in ni ničesar za mojim hrbtom. A medtem Čutim dobro, kako mi postaja vrc-če, in me peče glava. Potuhnem se in berem dalje, ber^m, a misli so vse pri onem groznem, ki stoji za mojim hrbtom. Potem počasi okrenem glavo ia se stresem vsa. Seveda ni ničesar za-daj, a kaj je vendar to? Dan za dnem se ponavlja enako. Kakor starost je, ki me caka za hrbtom in me izkuša stisniti v objemu.« »Čudno, kaj takega še nisem ču-tila nikdar,« reče Ana in se nasloni nazaj. Pavline oči gorijo v Čudni luči, obraz pa je bledejši kakor preje. »In potem ležem v posteljo in vpihnem luč. TedaJ mislim, da se pregibajo stoli, miza in omara in vse pohištvo, da vžive in si šepečejo tajne besede, Vse škriplje in poka in že čutim, kako se zgrudi vsa soba na-jne in me zaduši.« »To so živci, živci!« »No, vidiš, živci, to }c, kar me jezi! Živci — in čemu so taki živci!« »K zdravniku pojdi!« »Čemu? Mi bo li on dal drugo smer življenja? In prav drugo življenje bi bilo zdravilo zame. Ta tiho-|ft ft|gocw to »5 ubijam__^^.., ^ ^ »Kako vendar? Ti vidiš vse prav narobe. Mir vendar koristi Čio-veku.« >Gotovo — onemu, ki je doiivel •*dovolj ali preveč razburkanja. A razumi me vendar, moji »živci« in vse drugo, to je le vsled miru, veš, le vsled miru. Ko je vse tako tiho krog mene, tedaj slišim sebe, ne življenje svojega telesa. V ušesih šumi, natančno slišim utrip srca, zdi se mi, da vidim, kako se pretaka kri po ži-lah, kako se tresejo konci živčnih niti, kako vse bobni, tolče in ruje, đa mislim, da me bo razgnalo na vse strani. In zato se bojim miru in tiho-te, se bojim vaške šamote, ker imam že preveč tega miru in sem že vsa prepojena s tihoto in enoličnostjo. In veđno naj bi bilo tako, vednof vedno.« Pavla si zakrije obraz z rokama in se sklane na kolena. Ana jo gleda nekaj časa tiho, sitno ji je, rada bi Jo tolažila, a ne razume Je in ne naj-de pravih besed. Zato vzame urotv roke, pogleda jo in vstane. Počas! obleče Jopico, dene klobuk na glavo In pravi: »Pozno bo, Pavla, Hi moram. Zbogom in ne muči se tako!« Pavla počasi dvigne glavo, potem vstane, se trpko nasmehne in reče trudno: »To Je pomladi Pavla, lakko QO4l* —. , , v^-^4^'«*-^. w^> »Iz morafičitfb ozfrov.« Dunaj, 22. junija. (Kor. urad.) Vojni poročevalski stan: Pri padlih italijansfcih vofakih smo našli rezer-vatno povelfe, da je italijanska vlada iz razumljivih ozfrov moraličnega značaja prepovedala prepeMevati trupla padlih vojakov z bojišča v domovino. BALKANSKO BOJIŠČE. MIR NA SRBSKEM BOJIŠČU. Duaai, 21. Junija. (Koreap. urad.) Uradoo se razelaša: Joffovzhodno boUICe. V zadnjem čašo se n! pripetilo iriC—r. Nmestnik Mčetafka genenlnesa Itrnlm pl. HOffer.fml. CRNOGORCI PRED SKADROM. Lagano, 21. Junija. (Kor. urad.) »Oiornale đ* Italia« poroča iz Skadra: Glavna sila crnogorske armade ostane blizu Taraboša. Eden oddelek Je zasede! nekatera sela, drugi oddelek SaJa ŠoSi, tretji Je prekoračil Bojano ter zaseđel kraje in pozicije pri LJešu, cesto n« Skađer te gorovje Punta nera, kl dominira petetanišče Stran _ .SLUvćiv^ru iN/\tfou*, ane sz. junija i^io« x -TU. >it». >dgovor kot novo odklonitev pred-ogov entente. Grška. Atene, 19. junija. (Kor. urad.) Agence d" Athenes« javlja: Po- ooiaščeni smo izrecno deraentirati interview. ki ga je objavi! italijanski isr »Corriere della sera- in ki ob- sega princu Jurju pripisane izjave o stališču Grške. Princ ni z nobenim žurnalistom govoril in ni podal ni- kakih, ne političnih, ne drugih izjav. Gospodarski položaj Švice. Iz Berna poročajo z dne 19. junija: Zvezni svetnik Hcfimann je izjavi: v neki debati, da je gospodarski položaj švice mnogo težavnejši, ka-kor se ga v splosnem presoja, Ne-vtraina država v sredi med vojsku-jočirai državami mora mncgo trpe• i. Ne more niti na eno. niti na drugro stran vojujočih zavzeti svoje stali-šče. Geograiična lesa švice pa je rc-vzročila, da je po tem velikem boje-vanju moćno prizadeia. Popolnoma isključeno pa je, da bi se švica za-prla na katerokcl: stran vojujočih se skupim Če se hoče švicarska industrija vzdržati na površju, poiem je navezana na uvoz surovin iz inozemstva. Gospodarski položaj pa je vsleđ otežkočenega uvoza skrajno nezado-voljiv. Organizirati se mora na kak način uvoz. ustanoviti se mora tako-imenovani uvozni trust. Naio je govornik razmotri val se o podrobno-srih tega trusta ter izjavi! končno. da upa, da se bo ta najtežja kriza Jvice tckcm zadnjih sto let s pomočjo tega trusta odstranila. Vtisk napaĆ2 franco^kih !eta!cev na Kar!srufce na Šveđskem. Iz Stockholma poročajo: Časo-cisje se bavi z neumljivim napadom francoskih letalcev na Karlsruhe ter poroča o jako ne'.jubem vrisku, ki ga je to dejstvo napravilo na občin-stvo. ker je moralo biti francoskim oblastim vsekakor znano, da se v gradu nahaja pcleg nadvojvodin;e tuci švedska kraljica. To dejstvo ]e tem umljiveje.ker se je fran. časop^s-;e do se daj oretovano pohval.izrazilo o zadržanu! Švedske in o njeni poli-tiki. To ie nerazumljivo pomanjkanje Icgike ter kaže na obupno razpclo-zer:e. k: daje povod za slepo rav-nane. « Izpo- edhe o armiranu! »Lusitaniie . Berelin, 22. juni]?. (Kot. urad.) »Lokif.anzeiger* priobčuje izpoved-be momarja Graba, ki se je večkrat v'zi! z »Lusitanijo* in »V.auretanijo* da ste bili obe ladii armirani. »Lusi-tanija« je imela .? do 6 tcvov z 12 cm kalibra na krovu in na ladji se naha-jarče mornariske rezerve so imele redne va*e. £mo leto vofns. Nemski vojaški kritik major Schreirjerhofen piše: Čez Šest te-dnov "to lero. kar se je začela svetov-na voina. Venćar dosiej ni se nikjer videu, da bi se bliža! konec. Na-srrctno! Argleži se delajo. kakor da bi sele sec'aj začeli napenjati vse sile, Italija je poslala na bojišče svoje prve armađe in vse države priprav-Ijr.jo rezervno rncšrvo. orožje in iru: i-ijo za vse slučaj?. Iz vse ga tega je razviden trdni sklep. sovraž-nika ne samo premagati, ampak uni-čiti, ne samo toliko in toliko czemra zasesti. ampak žrtvovati sovraz^ika. da se mu bodo mirovni pog"o:: diktirali Čisto vse eno je. če se bodo od-ločilni boji bili ob Seini ali ob Reni, ob Visli ali ob Adižu premasnit? ^o-vražnika, da bo popolnoma onemo-gcT. to je cil]. — Odlikovanje. Profesor na ma-riborskem učiteljisču. zaslužni Š:c:er-skj rodoljub dr. Ljudevit P i v k o, nadpcročnik črnovojniškega bataijo-na II. 37. je bil za izredno hrabrost odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo. — Avstrijsko mcrnariško dništ-vo. Pokroviteljstvo nad Avstrijskim rrr.rriariškim društvom ie te dni nre-vz^I Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda pres:olonas!ednik Karol Fr?.nc Jožef. To dejsrvo bo v inozemstvu brez dvoma vzbudilo vso pozornost krkor jo vzbuja v monarhiji. Prevzetje pokroviteiisiva v tako resnih in usodebagatih časih ne po-m.^la samo vdeistvovalnosti daleko-gle dne skrbnosti za pomorske interese avstro-cgrske monarhije, mar-več tuđi posebno cdiikovanje mor-nrrišicega društva in priznanje nje-gove^j rrudapolnega, uspešnega de-lovanja. Do 28. junija 1914, ko se je zgodil usodaj ateatai v: Sarajevu, Je bi! nadvojvoda prestolooaslednik Franc Ferdinand mnogo let nnjgačen spešitelj te domoljubne družbe, za katere uspevanje se je vsikdar oseb-no prizadeval v nenavadni meri. Raj-nemu cesarskemu princu zahvaljuje društvo dolocbo, da mora društve-nega predsednika imenovati pokrovitelj. 2e veo nego deset let deluje Mornariško društvo na to, da si monarhija ustvari zadostna sredstva za cbvladanje morja in krepko pospeši razvoj svojega trgovinskega piov-srva. Ono je sodržavljane od vsega I»očetka brez prestanka in z vso do-določnostio opozarjalo na pomemb-nost morja. ki jo marsikdo pravilno ocenjuje stnprav >eief odkar je za-besnila sve*^\-na vojna. Danes ste je Mornariško društvo preko 50.000 čianov, ne simo v Avstriji, temveč po vsej Evropi, kakor tuđi v prek-rnorskih deželah. Predsednik mu je princ Alfred von und zu Liechten-stefn, r^dpredsednika sta general pehote Emil pL Vojnovič in Nikola grof Des Fours. Predstojništvo tvo-rijo možje iz vseh krajev javnega življenja. Krajevne skupine ima Mornariško društvo tuđi pri nas na Slovenskem. tako n. pr. v Ljubljani, v Novem mestu. v Idriji itd. z raz-\'ese!jivo rastočim številom Članov iz vseh slojev obeh nar3dnr>sti. Med drugimi so član ljubljanske skupine Mornariške?ra dmš:va gg.: knezo-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, i'eželni glavar dr. Ivan Jušteršič in ?:i:pan stolr.e^a mesta dr. Ivan Tav-čar. Zlasti mnogo članov Je te] skupini pristopilo po iz b ruhu sve tov ne vojne. — 1 Štetni črnovoiniki lahko dobe pravico er:oletnih prostovoljcev, če so obiskovali vsaj šesti ra.zxed kake srednje šo!e ali vsaj drugi lemik kakega učiteljišča. Prošnje je vlo-žiri najkasne^e sedem dni pred na-stopom vojaške službe pri pristoinem dopclnilnem okrajnem poveljstvu. — Izgube pri 7. lovskem batai?o-nu začetkom junija: lovec Murn Aieks. §m:hel ^Novo mesto), lovec K ampferer Miha s Koroškega, po-srreljena na patruljah. pokopana v ircsciarki; dne 12. junija: lovec Adam Fran. Dragatuš. Dolenj>ko, zadet od šrapnela v glavo; črnov. lovec Novak Miha, roj. l4^, Trebel-no (Krško). srrel v glavo: lovec Bra-tuš Eivard rolen 1S81 v 5t. Vidu pri Posrojni, strel v glavo; telefonist če-:*vqd'"a Povše Fran iz Zagorja cb Sa\1. strel v giavo; črnovoj. infant. ^7. pešp. Tan;šek Florijan. rojen !^S5. iz Polze'e pri Celju, strel v z'avo. Vsi ti so bili pokopani na gri-~'i nri Siemakovcih! — Dr. Dem-šar. — Iz Gorice. Mariborska »Straža* priobčuje pismo iz Gorice, iz ka-*ereea po^nemamo: >Ve«; dan crrom, tresk in bobnanje srar:*e!ov in granat, da se zemlja prerresa. Sedaj so začeli streljati tud: ponoči. Italijan-"ka granata :n šraore? c\i!!ra kot res. za tem pok in bobnenje, da je ^roza. To je sedaj že treni teden. Prele smo gledale to v okolici, a sedaj «vigajo nad našimi glavami, nikjer ni človek varen, vsak trenotek «mo izDOstavIjene smrti. V nedelio je priče! sovražnik pr%ič ponoči ob pol 3. uri streljati tako grozno, da ^mo bili vsi naenkrat na nrostern. in :?er so padale granate prav v naši Mižini. Strasno je bilo. granate :n iranneli so padali na naš vrt. hiše nišo zadeli. To Je traialo do 11. ure. Pn-poldan ie priče! stresati na hrib Sv. Valentina. ... so naš: zakopani, vrh je sovražnikov.To je bilo «rrcz-no- Ves hrib je iz^ledal kot vulkan: sovražnik je meril večkrat predaleč ::i zađe! svoje. Nad loon strelo\' je padlo, naši iz... so mu jih poslali 99. Im?I ]e ogromne izdube, na^ih ?e bilo vse skupaj ranjeni'i in mrtvih okoli sto. V ponedeljek je pricel stresati na most čez Sočo. ki ie poćmi-riran in kake 4 minute cdd^ljen od nas. Sodni dan menda ne bo hujsi. 123 granat je padlo, več hiš je popol-rrima porušenih, druge nimajo streh, irri eni mar:-ka cei vogcT. Ranjenih je rr.nogo. mrtev eden. Ubita sta tuđi dva vola :n en konj. Na ulici smo stale z nasimi ča^tn;ki in 7 grr ?zo rpa-zovale. kdaj da bo zedela crranata most. dobro vedoč. da nt?s tedai caka ^mrt. Vsaka jrranata je srrozno učin-kovala. ZatirHla peVTensko. zarila se s silo 4 m v zemljo, razpočila in hrah-n;!a nad 20 m visoko. Ravnotako ie bilo videti v o^njt!. kakor bi neklen-ščeke nazaj metalo. N'aeikrnt zatuli in pade. k?kor na most. Soča <;e d\igTie visoko kot stolp m z groznim šumom pače nazal. Stali smo kakor okarnenel? in ko ^ te T^n ?t z^^nilo. vidimo, da je most se cd in vzklikne-mo hkrari: »Cudež!- Naši so jrm baterijo razstre'ili. nastal je molk. !e vpitje zhe^anera ljudstva m ranien-cev ter tulepje živali se je sl'šalo. X*ak dan je hu-se. Snoči do pol 1. so streljali s stroinjmi pu^kami: zma-£3.!: ^o r-asf in ];b vje'i 1700. 'ftO jih je ranjenih. 100 mrtvih. V na.^em vrtu smo našli več šrapnelov in eno granato, ki je po slepo padia. Krogljo iz strojnih pušk so neznansko sikale okoli naše hise, niti na prosto si nismo upale. Sipe v oknih so že veči-noma potrte, zido\ie razpukano, vse se zibije, me pa že od same nervoz-nosti pri vsak em strelu od >:rahu po* skočimo. Bog daj našim srečno zma-go in skorajšnji mir! Vsi so jako na-vduseni in upajo na zm^'.-. — Počaščenje pa dl i b vojakov. Ogrski jusnćni minister je odrcdil, da morajo sodnijske oblasti imenovati v spisih. v katerih cmenjajo imena padlih vojakov, pridati tem imenom mesto običajne^a »pokojni, umrlic, pridevek, *ki je umri častne smrti za domo\1no^ — Dr. Rybaf ^e nahaja, kakor poroča tržaška -Edinoit', sedaj v Radencih kat poveljnik neke delav-ske stotnije. Dr. Ryhafu je bila zopet podeljena častniška sarža, katero je bil pred leti odložil. — V mskem vjctništvu se na-hafa dr. Maks Abram :z Trsta, o ka-terem se je poročalo, da je padei. — Poslanca Breiterja so prepe-Ijali Rusi iz Lvova v Kije1., kjer stanuje v hotelu *Praga«. Tako poroča •^Nowa Reforma- — Italijanski vojaki nimajo legi-timacijskih iistov. po katerih ^e do-loca identiteta padl;h. Nobeden padlih vojakov, ki so jih naši pokopali, ni 'mel dosiej takega listka pri sebi. Sodi se, da noče italijar:ska vlada, da bi se izvedela imena padlih vojakov. — Dva italijanska \ »etnika umrla v Ljubljani. Tu 3ta umna prva dva iialijan.ska vojna vjetnika Anton Co-mentaie in D^meniko Verderame, oba od italijanske^a pešpolka št. 30. — Živimo v izjemnih razraerah in vsak č!"\ek je doižan, da v tth razmerah premisli, kaj govori in pre-udari kaj piše. To sta zdaj pokazala dva slučaja v Pragi. Pleskarski moj-ster Polaćek je bil zaradi nrnenja ]a\Tiega reda obsojen na 1S mesecev, ker je govoreč z nekim drugim obrt-nikem izrekel neka] nespametnih opomb. Delavec Karol Kelišek pa je pisal neurnno pismo v Ameriko; cenzura je pismo zzdržala in Keli^ek ]e bil cbsojen na 12 mesecev. — Ženske kot varuhlnje. Ženske so potom postave dobile sedaj pravico, da smejo biti same varuhi-nje svojih in tujih otrok. Na tisoče žena je vsled vojne izgubilo može in bodo morale sedaj same skrbeti za preživljenje in vzgejo svo'ih otrok. Seveda jim ?e treba centrale. k;er bi kot postavne varuhinje lahko vpra-šale za svet in poduk v vseh varu-skih zadevrh. A tuđi za nezakonske otrcke je treba skrbeti. kajti njihove matere so redkokdaj v poležaju. opravljati vaniške t>osle. Na Dunaju so ustanovili posebno organizacijo, ki nojde ženam-varuhinjam v vseh stvareh niihovega novega pokliča na roke. — Kranjsko društvo za varstvo lova nam je poslalo ta-le poziv: Kranjskim lovcem! Sporazumno s c. in kr. vojnim ministrstvem se obraća, kakor vse lovske zveze Av-stro-Ogrske. tuđi kranjsko društvo za varstvo lova na kranjsko lovstvo z nujno nrošrtjo, da bi r>os!a!o vse svoje daljnovide in raznovrstna kukala taj'irštvu kraniskejra društva za varstvo lova. (Ljubljana, Slomškova ulica št. 3.) Tovariši lovci! Podriraj-te s svojimi patriotičnimi darili onrambno silo naše armade. ki na severu in jugu, na vzhodu in zapadu z nadCl n-eško ^rabr^stjo ne brani ^e domaćega ognjišča. temveč vodi naše zastave o-d zmage do zrnate. V nerrški državi je lovstvo to že sto-rilo in izredno !er>i usrehi na bojnem polju so bili sad teh dejanj. Tuđi mi lovci v Avstro-Ogrski nočemo zaostati za svojimi zavezniki. Lovstvo in vse ljudstvo se bode radosr-nega srca odreklo športu, razveselje-vanju in razkošju v prid varstvu na-.$;h hrabrih vojakov, v blagor državi in za našega vz\i$cnega \i?,darja. Optična industrija ne more več zma-govati sedanjih velikansk^h zahtev ter se more potrebam naše vojske zadostiti dovolj hitro in izdarno Je z žrtvami vsega prebivalstva. v prvi vrsti nas lovcev. Izkazi vseh daro-va'cev se bodo razg'aševali s pri-srčno zahvalo vojne uprave in Kranj-skega društva za varstvo lova. — Bodoča 2provizaci?a Ljubljane z žitom. Aprovizacni odsek obein-skesra sveta Ijubljanskega je včeraj sklenil. ukreniti vse potrebno, da se bo moslo v jesen: ljubljansko mesto pre^krbovati z žitom in moko na splošno zadovoljnost tako, da ne bo pritožb niti glede kakovosti. niti glede cene blaga. Z'asti hoče ljubljanska občina za bodoče varovati v smislu ministrske instrukcije mestnemu magistratu kot politični oblasti I. instance zajamčene pravice glede kontrole pri razdeljevamu in razprodaji žita in moke. Aprovizacni odsek je tuđi v principu sklenil. osnovati po ob-stoječem zakonu poseben stroivovni svet. ki nai bi za bodočo sezono in za okoliš Ijubljanskega mesta iz-delal nacrt glede aprovizacije z žitom in moka Yse želje me$tne ob- činc ljubljanske se bodo predložile ^. kr. deželni vladi v blagohotno vpGŠtevanje. — Pre^krba Ljub!jane z novim krorapirjem. Aprovizacni odsek ob-ćinskcga sveta Ijubljanskega je v vierajžnji seji sk!enil, da bc v jeseni mestna občina se v večji meri kot preteklo leto, razprodajala krompir. C. kr. vlada se naprosa, da dovo!: mestni občini ljubljanski pravoćasno nakup krompirja in s tem omogoči, da se ljubljansko mesto poceni pre-skrbi s takc važnim ž i vežem. — Preskrba siadkorja za Ljub-Ijano. Aprovizacni odsek občinskega sveta ijubljanskega se ]e obrnil na c. kr. trgovinsko ministrstvo s prošnjo, da ornogoči nakup večje množine siadkorja direktno od raf'nerij. Tuđi se bo skušalo, pridobiti za LjuMjano večjo množino eksportne-ga siadkorja iz Trsta. — Zoper prekupovanje in draže-nju zivil na trga. A^rcvizaćr.: cd-ek cbcinskega ivera ijubijanskega je včeraj sklenil, naročiti mestnemu magistratu, da postopa z vso kazen-sko strogostjo zoper ljudi, ki na trgu živila prekupujejo. ali pa jih draže. V vsakem takem slučaju se ima krivca takoj odstraniti s trga. — Krompliia imajo na Nemšk^m toliko, id ne vedo kam ž njim. Državni tajnik dr. Delbrtick je rekel: *V krompirju se borno Še zadušili. V nekaterih krajih na '.vesrfelskem, kjer so mestne občine nakupile velike zaloge krompira, ga zdaj proda-jajo cent po 2 marki, to je 2 K 40 v! — Da kdo ne pozabi! Ukaz i dne 19. aprila 1915. tri. Zuk. št. 101. dole ča, da so bili do 5. maja imetniki obrtnih kmetrskih in gezdarsk-h obratov svoja obratna sredstva, ki jih ne rabijo in ki se docela ali po pretežnem. delu iz aluminija, svinca, bakra, medi, niklia ali rdeče litine, dolžni naznaniti oblastvi. Nadalje določa ukaz. da se mora tuđi po zgeraj naveđenem roku vedno v teku S dni naznaniti xudi one posa-mezne uredbe obratnih naprav, ki se trajno nehajo \"porabliati, istotako tuđi, ako se je obratovanje ten naprav zopet pričelo. Tczadevne tiskovine se dobe pri obrtrem o-fdelku mestnega magistrata, na ka:er!h so na zadnji strani razvidni vsi v :o svrho potrebni poaatki. Opustitev teh naznar.il se kazr.uie z den amo g!obo do 5000 kron a!: z zapororn do šest;h mesecev. — K^e se nahaja družina Ferdinanda Vchriča iz Kobarića. hišna številka 156? Kdor za njo ve. naj bfagcvoli to sporočiti na naslov: F. V o 1 a r i č. o^njičar, 4. trđnjavski pclk. 7. marškompanija, PuY\ .Ma-rine-Fe!drristamr. — Poročil se Je dne !7. t. ir. v Spodrijem Dravogradu g. Rudolf L o j k. asistent Južne železnice. z gospodično JožicD Z a k o t n i k z Rožne doline rri Ljubljani. — Čestitamo ! — Astronomijo poletje se je pričelo ćar,e5 rcTcltr^ o^ 1. uri 30 minut, ko je solnee vstopilo v znamenje raka. Umri je v Crnom!ju v visoki starost; 77 let vpokojeni župnik gospod Josip Lile k. duhovnik stare sole, naređen in toleranten gosr.od. Pogreb je bil danes zjutraj ob 9. Bodi pokejniu or-an'en rnjazen spomin. Aretaciia zaradi suina detoniora. Minui: petek je bila areiirana v Borovnici neka 24Iema sarnska clekla zaradi suma ceromera. Odvali so jo okrajnemu sc-išču na Vrhniki. Novo-rojeno dete ženskega spola je našla gospodinja v postelji osumljenke, za-vito v odejo mrtvo. Zupanstva. pozor! Ferdinand Wedas pl. Karlow. rojen dne 14. ju-ti:a 1S/S na Dunaju. pristoien v Kro-rreriž. govori češko in nemško ter Kare! Kei!. rojen m pristejen v Kro-meriž na Moravskem, po pokliču tiskar, se k'atita brez posla po svetu in izrabljana na račun svoje do-mo\-ne občine pri župansivih pcdpo-re. Zupanstva se opozarjajo. da. ako ni zares rujne potrebe, naj nober.e-mu ne dajo ničesar, marveč ž njima, kjer bi se še utegnila pojaviti, obrav-ndvajo po od tonskih predpisih. Vr Gornjem gradu smo dne 12. t. m. pokopali vpokojenega nadučite-lja grosp. JoTefa T i c a r j a. Rojen je bil leta 1S42. v Št. Jurju pri Krar.iu ia dočakal tedaj dokaj lepo starost, nosebno za učitelia. L'Čiteljeval je na šolah. a zadnja leta kot nadnčitelj pri Sv. Franc-lsku Ksav. in v Jmartnem pri Gornjem gradu. Pred več leti je jel bolehati in bil vmirovljen. V pokoju in bolehanju je zadnja leta živel sam za se. Kateri stno ga poznali, vemo. da je Hil Ijubeznjiv in gosto-Ijuben tovariš, zelo ljubljen od gospe soproge. katero je sedaj zapustil, — od otrok, ljudi in učencev. Bil je vedno mirna, blaga duša in naprednega mišljenja. Ob grobu mu je govoril gomjegrajski gospod dekan kratko, a jedernato nagrobnico. Spremljali so ga k za.dnjemu počitku razven obilnega občinstva gonije^ra^ki ^oi- 1 sk: otroci z gospodičn. učiteljicama, g. nadućitelj Kocbek je hudo bolan, da bi Ie kmalu okreval. g. Korban je moral v Šokot pouče vat. a drugo učiteljstvo se radi sedanjih poštnih razmer ni mc^io ndeležiti pogreba, razven g. Ivana Kelca. ki je kot predsednik zastopal učiteljsko društvo, katerega ustanovni član je bil pokojnik, in gosjpice Cirile Deleje. učiteljici v Novi stini. V mini počivaj blagi Joško, Tvoj duh pa se naj veseli v *-aju vekornaj! L K. Ruše. Na krivično obdolžitev je bil že drugič v preiskovalnem zapo-ru v Gradcu tukaišnji narodni po-sestnik Alojzij Glaser, a kakor rr ž, rar:o se je sedaj rudi drugič vojaško sodišče prepričalo, da je nećcižen in da so ga hoteli denuncijanti iz gole hudobije spraviti v nesrećo. Beguncem z Goriškega. Piše se nam s Kcroškega: Ker letos ni skoro n;č letoviščarjev na Kcroškem, se tukaj prav Iahko dobe stanovanja in ceno. Taki kraji so: Klopinsko jezero, Sinčave«. Doberlaves. Škocijan in drugi. 2iveža ne primanjkuje in tuđi ni predrag. Zbor javne pornočl in njegov cdbor. ki so r* bili ustanovili zastop-r.iki obeh n: :osti v Trstu, se je razsel. Njegr- ć funkcije je prevze1 r.ovo ustanovljeni »Zbor meščanske straže . Na tržaski jfimnazii« se je uvede! na prošnjo staršev ferijalni poduk. in sicer vsak dan od S.—10. do-poićne. Pazp'tst olčinskih zastopov v Kopru in Piranu. Cesarsk: nan;es:r.ik v Trs:u je razrusti! občinska zastora v Kopru \n Piranu ter izroči! vodstvo teh obfin uradnikom poliMčne obla?*1*. Občinski komisar v Kopru ^'e seć^! Leon \it. p!. Klodič. občinski serent v Piranu pa ol:r?.T*n? komisar Psve1 ^! Oasrero. ifidro^rafčn! urad v Pulju raz-?!aša: Dne J7. t. m. je magnetograi tega urada zaheležil močan magne-ti.en vihar. Začetek je bil rb 2. uri 45 minu: z;"u:rai na;rnočnej>i udarec magnetne :zle v vzhodni meri pa ob 6. uri 16 minut zvečer. blesani v BrcKf1! na Ifrvatskem so cer.-) me.=u znlžall za 20 do 30 vin,, Čes. ker debe za k^že veliko več kakor so rre? dobivali, pa naj bo meso cer:e;'e. sai je zaslužek še vedno đober. Potovan?e v Pe;-ovardin ?n v Vovi Sad. Zapovednišrvo trdnjave Petrovardina je odredilo, da v to mesto in v sosedni Nov; Sad ne srne rihče prirl. tuđi če ima legitimacijo, a iz teh okraJev tud- nihče ne ^me edit:. Aleksanđsr Moissi v fiimu »Car kuHs::. A. Mcissi je eden izmed velikih isrralcev na nemskern odru. ?e njegova znamenitost na gledaMškem polju nam vse pove. \' tej dr?.mi na-$io?2:>očega. bo vsak Iahko občudova!. Ta učinkovitost je na sporedu v kino ^Ideal od danes do četrtka. Tzkaz v rrestrn klavniC] T^kbne ž!v!ne in vp^Manega rnesa, ozirorna zaklane žlvlnz. V klaonici se je zakla lo v času od 6. do 13. t. m. 32 vo-lov, 10 hikov. 27 krav. 93 rrasičev, 175 relet. SI kostrunov m 37 kozl:-čev. Vrelianeg'a mesa je bilo 92 kg. zaklare živine pa: 2 goveđi, 1 prašič in 17 tele*:. Dotični gospod, ki je našel na ^sodnjem Rožniku pri kapelici !i«= r— rico z lesritimacijo in neka! denana, se presi, da ]o od da proti naerad-' na naslov: M;hael B o k š i č, Dunajska cesta 12. Našlo se ?e 20 K. Oni. ki je izgu-bil der?.r, naj se zglasi pri i::enki Miči Fav!:ček na Resljevi cesti st. 22, prftličnoL gazite ituiirL * Kar dva! V Budimpešti so za-prli dva vojna liferant?. Evgenar Drechslena in Hajnalko Fen^'eša, ki sta z dru^imi. že prei pod ključ spravljenim: somilljeniki, preskrbo-vaLi armado s suknom. Koliko je ta družba prigoljufala. še ni dognano, a so morale biti znatne svote. Fenvve-seve hčere so namreč obdolžene, da so pri hišni preiskavi, pri kateri se je dobilo polno denarja. izmaknile 200.000 kron. Drechs!er:*eva žena p3 je priznala, da Je iz jeze zaradi hišne preiskave več kupov bankovcev vrgla v ogenj. * Vjetniki. Nemški listi poročajo, da so Francozi več sto nemških vjet-nikav Doslali v nezdrave kraie, v Dahomev, v Kamerno, v Togo, v Maroko in v Tunis, kjer morajo v naihuiši vrocini opravljati najtežja Jela (graditi ceste in sekati kamen). Nastanjeni so v slamnatih kocah, ku-lati si morajo sami. nadzorujejo jih :>a zamorci. V teh krajih divjajo hu-ie bolezni. a zdravnikov ni dovol: n tuđi zdravil ne. Neki franeoski Travnik se je izrazil: Prav je, da :rpe. Hrana je sploh nezadostna. Za •epresaiijo je nemško armadno po--'eljstvo ukrenilo, da posije enakc fevj^ kanco^kih yjetniko\r na d^k 6uan 4. „SLOVEi\nKi NAKCJD', due 22. junija ibtb. 140 Mev. v močvirja. Izbrali se bodo ti vjet-niki brez ozirov na stan in poklič. * Vojna je odprla ženskam nove pokliče. V Berolhiu je sedaj pri cest-nih železnicah nastavijenih 2000 žensk in vzeli jih bodo se nekaj sto, ker odhaja čedaije veČ sprevodni-kov k vojakom. Pruska Šolska uprava je sklenila vporabljati učiteljice tuđi na višjih deških šolah, ker pri-manjkuje učiteljev. V Londonu Imajo v tiskarnah že večinoma ženske za stavce in so podjetništva ž njimi jako zadovoljna. Zlasti mnogo žensk pa se na Angleškem. na Francoskem in tuđi na NemŠkeni porablja sedaj za agentinje. Izkušnje so pokazale, da so nekatere ženske naravnost odlične agentinje, ki tuđi razmeroma jako velike svote zaslužilo, druge pa popolnoma neporabne. Spretne in dobre agentinje so tište, ki so samo-zavestne odločne in razumne; plahe in preveč jezikave pa nič ne opra-vijo. V Londonu je neka gospodična Cartreaght v enem mesecu zaslužila kot agentinja 600 funtov, to je 14.400 kron. Najnov8]sa poročila. Patrijotizem prebivalstva Ziljske doline. Celovec, 20. junija. (Kor. urad.) Deželni predsednik dr. grof Lodron-Laterano je potoval minuli teden v spremstvu okrajnega glavarja dr. pl. Jessernigga po Ziljski dolini. Povsod se je zamogel deželni predsednik prepričati o samozaupanju prebivalstva, ki je z veseljem pripravljeno, ustreči vsem zahtevam v dolini se nahajajočih čet in ki neustrašeno in v zvestem izpolnjevanju svojih dolž-dosti doprinaša neobhodno potrebne žrtve, ki jih zahteva položaj. Dolžnost na zna nit ve mladinih strojev. Dunai, 22. junija. (Kor. urad.) Ministerijalna edredha glede nazna-nitve zalog žetve nalaga tuđi dolžnost naznanitve mlatilnih strojev na poliedelsko mrnistrstvo do 28. junija. Anglija ovira švedsko plovitev, StockhoSm, 21. junrja. (Kor. ur.) Listi poročajo: Anglija ovira švedsko plovitev s tem, da ne dovoljuje švedskim patnikom vzeti v angle-ških pristanišnih premoga. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. junija: Katarina Pater-noster, vdova mestnega knjigovodje, 67 let, Radeckega cesta 9. — Ivan TomšiČ, bivši delavec-hiralec, 12 let, Radeckega cesta 9. j Dne 19. junija: Ana Czechak, j ključavničarjeva žena, 59 let. Kuhno- : va cesta 23. — Edvard Sohm, topni-čar 17. gorskega topničarskega pol-ka, v gamizijski bolnici. — Ivana Za-ložnik, kurjačeva žena. 48 let, Sv. Petra nasip 71. — Karol Kremžar, strojevodja državne železnice, 35 let, Celovska cesta 16. — Ivan Rojec, vojaški voznik, v vojaški bolnici za silo. Dne 20. junija: Marija Koračin, hči trgovskega sotrudnika, 4 leta, Knezova ulica št. 225 v Spodnji Siški. ■— Alojzij Maraš, sin begunca-posest-nika, 1 dan, Celovska cesta 82 v Spodnji §iški. — Vinko Vulič, pešec, 97. pešpolka, v gamizijski bolnici. — Domeniko Verderame, pešec laške-ga pešpolka št. 30, v gamizijski bol- nici. — Daniel Obučina, enoletni prostovoljec, korporal pešpolka Št. 1, v gamizijski bolnici. — Fran Kubel-ka, pešec pešpolka Št. 4, v rezervni vojaški bolnici. — Anton Comentale, vojni vjetnik laškega pešpolka št. 30, v rezervni vojaški bolnici. — Marija Koleša, krojačeva žena, 52 let, Ce-sarja Jožefa trg Št. 2. — Viktor | grof Lichtenberg, zasebnik, 79 let, Karolinška zemlja 1. V deželni bolnici. Dne 16. junija: Katarina MaCck, žena ključavničarskega pomoćnika, 31 let. — Matilda Ličen, hči pisar-niškega sluge, 12 let. Dne 18. junija: Luka Merkužič, poljski dninar, 58 let. Spomlujajte se „Rdečega križa". Današnji list obsega 4 strani. lzdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Sovražniki vsenaokoli! To velja tuđi za vsakega člove-ka, zakaj mrzel zrak, vlažnost, snovi nalezljivosti in prenapor lahko po-stanejo opasni našemu telesu. Zlasti vrat in prsi sto zunanjim vplivom iz-postavljena v veliki meri, ker imata opravljati težavno delo dihania. 7ato bi morali vedno bolečine v prsih in vratu, bodenje v plečih in bolečine v hrbtu vedno hitro odstraniti. Za bolečine tolažeča, oživliaioča krepeča vteranja mnogo priporočaio Fcller-jev bolečine tob.žeči rastlinski fluid z znamko »Elsafluid«. Več nego 100.000 zahvalnih pi*em hvali njega dobrodejne lastnosti. 12 sfeklenie stane franko samo 6 kran ed'no prist-nih od lekarnsrja f!. V. Feller. Stu-bica, Elsatrg št. 2*8 (Hrvatsko). Pri težukem prebavljanju, zapeki itd. za-užite Fellerjeve voljno odvajalne ra-barbarske krogliee z znamko Elsa-kroglice« (6 šktaljic franko 4 krone 40 vinarj ev). LSkMo iio $ hor.jickom j Bergmanna & Ko., Dečin na Labi je vedno bol] priljubljeno in razširienn I spričo svojegi priznanejara učinka proti 1 pepam in njega dokazane neprekos- I ljivosti t.2l racionalno tojeni* polti in I lepote. Na tisoče priznalnih pišem. I Y.noro odlikovani. Pczot eri nakupu. I Palite tsrocM ni označilo »s konjičkom« in na po!no firmo1 Po 1 K v lekarnah, drojjeriiah in parfumeri-jah itd. Tstotako ie Bergm^nnova iiliiska krema »Manira« (80~h fonček) čudovita za ohrtnitev nežnih damskih T0\, 054 Keteorclo^lčno porodio. Vtllti mđ mari ero 366*2 Sreda \ trttn\ tltfe 73* «m - v«jr **** li Vetiovi Nebo 21. !z popJ 733-3 22 0: sr. jvzh. I jasno „ ! 9. zv. ' 733 8 16 9 sr.svzh. ! 22. 7. T). ! 734 4 ! 13 2 si. ivzh. 'vis. megla Srednja včerajšna tempera' ura 175 norm. 18 45. Padavina v 24 urah mm 0-^ Tem potom javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre2alost.no vest, da je Vsegamogočnemu dopadlo, poklicati našega pre-ljubega strica, gospoda Josipa Lileka župnika v pokoju, previdenega z zadnjimi tolažili sv. vere v 77. letu njegove starosti, dne 20. t m. ob 4. uri zjutrai, k sebi v boljše Življenje. Pogreb predragega raimka, se vr§i v torek 22. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopaliSče v Vojno vas pri Črnomlju. Maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi v Ćrnomlju. Crnomelj, dne 21. junija 1915. Ciril, Metod. Franjo, Magdi, Ljudraila, Josipa, nečaki. nećakinje. [ŠANATORIUM • EMONA /j li ZA NOTRANJe -lN-K!WJHGlCr>E -BOLEJZNO. P PV^DDtnD^NICA '/ sef-zdr^-nk TOWkJ DN- FR DERGANC \} Stalo« stranka 3tg7~ Uče stanovanje 5 do 6 prostornih soh v lepi lejji na cieželi ah na obrobju Ljubljane. Ponudhe nai se po^ljpjo ekSprfSHO l'tnamka 40 vin ) na unravn. »Slnv. Naroua« pod „Stanovanje 1434". 14S4 Pl I I | voiaičine prost H&9 s se takoj spralme. :: Ponudhe na elrktr.Trno i mim m n mm. zzzzr Najbolj-a in najzdravejša barva1 K dr. Drallea „NE31IL11, ki daje sivim in pordečflim la^em njih prvotno naravno in zd»avo barvo. Dobi se ?vetla, riava, temnorjava in črnn v steklenicah % narodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Sfefan StrrnoSi Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasme kite, ^odUfe in mr«t!re vieh vrsti ffSedallššae i« toaletne — p?trebš£2ae itd. ------— krojač pn-c vrste a| I Ljubljana, "l'~'£sk I v hotelu,pri J/laliču'^ I I I (nasprotl glavne pošte) i i 1 I n se pnporoca.:: | i Zaloga \Wbm t\%. \ Proti prahajem, lnskinam in izpadanju las St 1«XM9 kat era okrepćtije l««lić«, odstrnnjuj« luake )D preproftujo Izpadanje las. 1 sicMl^iilMi x n«¥»dem 1 Ur»no. RazpoSilja se z obratno posto ne man; kot dve steklenici. Zaloga vfieh pre'zkušanifi zdrtvil, fln^d'c. vrlf. medsoirta!. vin, šoaoftil; ♦•tr najf!n#|«ih parfumov, kirura;likih obvaz, svfžih m^eralnlh vod itd. Dež. leKorna iftlm ieusteKa v Liobljan' R»sl eva rftsta it. I. pole^ novoi^rajcTiejja Fran Jožefovega lubli. mosta. 18 V l«1 Ukmrai d*bira{o idraviU tndl elaml bolsliklh blagala lalne ieleuilce, a. kr. tobaćae tavama in okr. bolnlike blaga|ntt ▼ Llnbl^anl. I Absolvent J (»jaščioe prost, veŠč slov. in nem. jc-■ ika in stroje^isja, izurien tuđi v lesni 1 igovini ii£e alulbe. Vstop takoj. J'Vnjene puniidte pod >ifro „Vstrsjeil l«494" na uprav. »Slovcnsk. Naroda«. ereNifin orodajalRe zmožni sluven^ke^ja in nem^krga je-z^k«, «<* sprejmejo tako i Karei Worsche, manufaktura, Maribor. 1481 ob^toieče iz dvrh sob, kopalne sobe m pritikl;ne flPBF" se OCiđa 1. jaliia ali avgusta. -Ifo^ Po^ve ^ v upr »Si^venske^a Karoda«. 14^3 za tri sobe in k!av?P 145& B8P" io da v Dajem. ~VS Kje, pove uprav. »Slo enslc. Naroda«. zmoioa treh jezikor išče kakršnekoli službe tuđi gospodinjstva. Pocudbe pod vrućit&liica 1462" na uprav. »Slov. Naroda«. V pisarao dr. Ivan Hlaserja, odvetnika v Mariboru, se sprejnso takoj solicitator z večletno prakso, tuđi gospodična* Strojepi^ec in stenograf ima prednost. i Pla^a po dogovora. 1490 Št. 14. 1491 Ljubljanska komenda nemšk.h vitezov prodaja travo na travniku nad »Kolezijem« v občini Vič v četrtrk đsi® 1. jKUja 1SI5 oli S. wl zjuiraj na licu mesta. Travmk, ki meri ve5 oraiov, sq da 3 „šupo1* tuđi aa več let v naje*i. (Dosedanja najemniaa 500 K.) Oskrbništvo n. v. r. v Metliki, dne 19. junija 1915. Po Najvišjem dovolilu Njegoveja ^^. ces. in kr. Apostoske^a Veličanstva 31. c. kr. državna loferija za skupne vojaške dobrodein® raasitene. Tff Atmnvnn lOfOrffff obseSra 21MS d^bltkov v gotovini v 1U UgnUlHU iblcnjU skanaem zsesku 625.000 krca. GSsvni dobstek znaša 1369 200,000 kron, Zrebanje bo javno na Dunafu 15. julija 1915. Srećka stane 4 krone. 3rečVe se đohivajo T»ri ođJel^:! za ti »bro^elne loterije n\ Danajn. Hl. Vorđere Zoiiamtsstrasse 5, po loteriiskih nabira]nicah, iralikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez«iških orađih, me- u jalnicah itd. l^ratiii nacrti za kupovalce srečk zastonj. Srcčke se dopošljcjo poštnine prosto. Od c. kr. eeneralne^a ravnateljstva državnih leterij (Oddelek za dobrodelne loterije). IlIlIfl^tlllfllltlJIllITlItllllll I I ti I I III I I 1 ■ U I I 1 IM I I I > 1141 ii*BBaiFi.|*iii|«ill*> ■«<*■ •(■•<•* 11iii1111111111r111.il i Eakor Vašemu obrazu E ie tuđi Vašim lasem treba skrbnega. rednega negovanja, j ker prah in pot in mnogi razkroievalni produkti lasišče ^ E in lase trajno onečiščajo. Odstranjenje teh nečistosti je k \ prva zahteva razumne^n negcvania las. in samo ob sebi S [ je umevno, da se te nečistosti daio oipraviti samo s ? j temeljitim, rednim umivanjem ias. Že 10 let se \t A I »Shampoon s crno giavo« obnesel sijajno. Sveto- i \ vati* je torej, da za umivanje las rabite ta izdelek ali 9 : zahtevate njega porabo pri brivcu. »Shampoon s crno : = jjlavo« stane zavitek 30 vinariev, tuđi z dodanim ru- * = menjakom, kotranom ali kamilicami. Kdor kupi 7 za- E vitkov, dobi enega oovrh. : Proti prezpodnirnm osivenju, za okicpitev rasti : las, tuđi za olajSanje friziranja po umitiu glave rabmo za lasiš'e in lase red. 10 emulzijo Peruvd, —m&ssfi*-- velika steklenica K 2*—. Poizkusna i-'ekle- g nica 80 vinarjev, v lekarnan, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. E Gen. zaloga za Avstrijo: Felix Griensteidl, Dunaj I/l, Sonnenfelsgasse 3. 1 Edina tvornica: Hans Sch\varzkopf, dr. z o. z., Berlin N 37. i l«lllltllllirltlllllllllllllltlllMlfll1llllllllltllllllllllllllltflllllllllMlllMllllllltlltlllt(IIIMIIIIIIIIII1lllfllllllllllllllllllIltillllllA UlUUliiMiill lliiilliiiill IHUm&UiJ ^r Gredcu s----:-:j3zzsss= sprejema -^.-■-■■==-.=--= tiraniliiG wlog® cd VSakO0&T z dnevnim obrestovanjem brez rentnega davka po 50 za vsak čas po Pl! 0 pa za zaeske nad K 2000 ob 0 dvigljive zneske, 9 2 0 90dnevnesa odpovednem roku Vlcge: 6,500.000 S. Jamstvo v deležih: 7£0G.C00 K. Stevilo članov 5900. Več v raz-vidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj. Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med !,'2 3 in V24 popoldne: Josip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. Spnejme se takoj v manufakturni trgovini dobro izvežbana prodajalka pri tvrdki 1456 Vlfiko Šket --------------------------- I Sprejema zavarovanja človeikega 2iv- I I ljenja po na j razno vrstne jSih kombina-I koci jah pod tako ugodnimi po goji, ko I nobena druga zavarovalnica. I Zlasti je ugodno zavaravanje na do-I živetje in smrt z manjšajočimi se U vplačili. •-.-.*. Uzajamno zawarovalna banka v Pragi. .*.->% Bmml fondi K 71,t4«.3§2-26. — UpU^mne ođAkodaine la kapltaUfe R 145,15017£ O. Po velikostt druga vzajemna zararovalnica naše države 2 vseskozi slovansko-narodno upravo. I -------------------------------- Vsa poj«*all« daje 1-------------------------------- fettialM zastepstvt i Liiliijaii :jii"-nrin;uLl ri-; fan- v Gesposki slici štev. 12. I Zavaruie poslopja in premičnine proti I I požarnim škodam po najnižjih cenah 1 Škode ceni takoj in najkulantneje. 1 I Uživa najboljši sloves, kodcr posluie. t Pozor! Sprejema tuđi zavarovnnja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- 1 nimi pogoji. — Zahtevaite prospekte. I