LJUBLJANSKA PODOBA — SAMOTNA PLESALCA V TIVOLIJU (Foto: ing. Boris Zupančič)
SLOVENSKI
izdaja in liska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Direktor* Radi Janinih a — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vo&njak — Ured-
ništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 in 3, telefon 25-523 dp 23-526 — va: Lj *’*	'	“	~~	*
lelek: L ja!
rimanje
pri Komu n al ni banki Ljubljana 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din
Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica it- l-TI, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova ce»ta 1, telefon 21-896, ra Ijubljtameke naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal št. 29 — Žiro račun
NEPRIČAKOVANA UVERTURA V ZASEDANJE ATLANTSKEGA PAKTA
»Izjava sovjetske vlade«
V noti, izročeni vsem zastopnikom članic NATU, protestira Sovjetska zveza proti raketnim oporiščem in obtožuje Atlantski pakt, da namerava prenesti napetost na Baltik — Ponovitev vseh dosedanjih sovjetskih predlogov za ureditev sporov — Celotna vsebina note še ni znana
■TO TEL, ATKV. 292
LJUBLJANI, PONEDELJEK, 15. PBCPP1A 180S
MOSKVA, 14. dec. (Ag). Sovjetsko zunanje ministrstvo je izročilo včeraj veleposlanikom držav članic atlantskega pakta, ki so zastopani v Moskvi, noto z naslovom »Izjava sovjetske vlade ob sestanku sveta NATO«. Sovjetska vlada protestira proti raketnim oporiščem na ozemlju držav NATO in izjavlja, da ima zasedanje v Parizu, ki se bo začelo j utri, namen »razširiti področje napetosti na države okrog Baltika« in koordinirati oborožene sile Zahodne Nemčije in Danske. Sovjetska vlada sodi, da je najboljše sredstvo za rešitev mednarodnih sporov v konferenci predsednikov vlad Vzhoda in Zahoda.
svoji izjavi postavlja vlada naslednje predloge: 1. sklenitev nenapadalne pogodbe med državami članicami NATO in varšavskega paleta. 2. Sklenitev sporazuma o neatomskem področju v Srednji Evropi, kjer ne bi bilo raketnih oporišč. 3. Sklenitev sporazuma o zmanjšanju števila tuijih oboroženih sil na ozemlju držav članic. NATO in varšavskega pakta. 4. Umik angleških, ameriških in fran-toskiih čet iz zahodnega Berlina in ustanovitev svobodnega mesta v tem delu.
Ko predlaga sklenitev nenapadalnega pakta med državami NATO in varšavskega
pakta, pravi - sovjetska vlada, ua ni on reviziji ali spremembi severnoatlantskega pakta, ki je predvidena vsakih šest lat, lahko podpisala sporaizum za vključitev določbe v to pogodbo in v varšavsko pogodbo. Na podlagi te določbe ne bi nobena država članica obeh organizmov nudila vojaške, gospodarske ali druge pomoči napadalcu,
Kar se tiče predloga za zmanjšanje števila tujih vojakov na ozemlju držav članic obeh zavezništev, predlaga sovjetska vlada postopno zmanjšanje, ki bi se začelo s prvim sporazumom, kateremu bi sledili drugi važnejši spora-
zumi. Ti sporazumi bi se sklenili tudi o ustavitvi jedrskih poizkusov, o preprečitvi izne-nadnih napadov in o rešitvi berlinskega vprašanja.
Sovjetska vlada ugotavlja med drugim, da »astronomski znesek 500 milijard dolarjev, ki so jih porabile države članice NATO v zadnjih devetih letih, dokaizuje napadalni značaj te organizacije, in tudi da voditelji teh držav pripravljajo novo svetovno vojno«. Sovjetska vlada tudi odločno protestira proti raketnim oporiščem na ozemlju teh držav.
V noti je dalje rečeno, da ameriški, angleški in drugi voditelji ne samo postavljajo raketna oporišča v Zahodni
Zg prijateljstvo z Jugoslavijo
Atene, 14. dec. (Tanjug). V Pireju so slovesno ustanovili o rganiza ci j o grško-j ugosl ovan-ske lige. Zborovalce je pozdravil tudi jugoslovanski veleposlanik Mita Miljkovič.
PREKINITEV ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE GZ1I
Letos v znaka Afrike
Predsednik Malik poudarja vse večjo vlogo airiških dežel v OZN — »Alžirska resolucija« odklonjena z enim samim glasom večine — ZDA
so se vzdržale ...
NEW VORK, 14. dec. (AFP-Reuter). Generalna skupščina
Združenih narodov je davi zgodaj prekinila svoje letošnje redno zajedanje. Znova se bo zbrala 20. februarja in bo v nadaljevanju zasedanja razpravljala o odloženem vprašanju prihodnosti Kameruna, ozemlja v Zahodni Afriki, ki je pod francosko in britansko zaupniško upravo.
Samo en glas je manjkal, da bi generalna skupščina tik pred zaključkom svojega zasedanja sprejela resolucijo, ki zahteva pogajanja med obema zainteresiranima strankama za rešitev alžirskega vprašanja. Resolucijo so predložile azaj-sko-afriške države in je v svojem prvotnem besedilu določala, naj se pogajata -francoska vlada in začasna alžirska vlada«. Ta tekst je bil v političnem odboru sprejet z navadno večino. — Ko pa se je predlog pojavil pred generalno skupščino, je zastopnik Malaje predlagal, naj v poročilu ne omenjajo posebej začasne alžirske vlade, temveč samo -obe zainteresirani stranki«. Po njegovem mnenju bi ta sprememba omogočila nekaterim delegacijam glasovanje za predlog, s čimer bi resolucija dobila dvetretjinsko večino in bi bila pravomočna. Pred-la-galci resolucije so nasvet sprejel:.
Preden so začeli glasovati, je zastopnik Kube skušal izpodbijati veljavnost takega postopka in trdil, da gre za priporočilo političnega odbora ter da predlagalci resolucije ne morejo sami spreminjati besedila. Tako je najprej prišlo do glasovanja o malajskem amandmaju, ki je bil sprejet
z 38 glasovi, 43 držav pa se je vzdržalo glasovanja.
Potem so glasovali o resoluciji v celoti. — Za predlog
ščine zdaj veliko pomembnejšo vlogo kot prejšnja leta. — Malik sodi, da se zaradi dela skupščine splošno mednarodno ozračje ni poslabšalo in da njeni sklepi niso poostrili hladne vojne.
Po Malikovem mnenju je bila na zasedanju očitna želja po razumevanju in da so se močno trudili za izenačitev po-
Evropi, pač pa delajo tudi načrte za opremo zahodnonem-ške in danske vojske z jedrskim orožjem. Zatem pravi, da ima Sovjetska zveza vso potrebno vojaško moč, da se zoperstavi slehernemu morebitnem napadu nanjo im na njene sosede, ter protestira zaradi izjav, s katerimi zahodne politične in vojaške osebnosti prikazujejo Sovjetsko zvezo kot napadalno državo in »mahajo s strašilom komunistične nevarnosti«, zato bi prepričale narode držav NATO, »da je nova vojna neizbežna in da je potrebno napraviti vse za pripravo te vojne.« »Sovjetska vlada, nadaljuje nota, izjavlja, da je to v celoti laž. Sovjetska zveza je pripravila ogromen sedemletni gospodarski načrt in dela skupno z LR Kitajsko in z drugimi državami socialističnega tabora za svetoven, trden “in trajen mir.«
V zadnjem delu note pravi sovjetska vlada, da je kakor vedno prepričana, da je najboljše sredstvo za rešitev mednarodnih spornih vprašanj sklicanje predsednikov vlad zahodnih in vzhodnih držav. Pri tem zagotavlja, da bo še dalje iskala vse priložnosti, , da doseže sklicanje take konference. Sovjetska vlada pravi na koncu, da je objavila to izjavo na večer začetka zasedanja sveta NATO, zato da prispeva k mednarodni pomiritvi in k izboljšanju odnosov med dvema skupinama držav. Upa, »da bodo države atlantskega pakta odgovorile na ta poziv.«
ajzjjsko-afriških držav je gla- gledov, čeprav ni zmeraj pri-
sovalo 35 delegacij, 18 jih je bilo proti, 28 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Ker je bilo za dvetretjinsko večino potrebnih 36 glasov, je bila s tem azijsko-afriška resolucija odklonjena.
Za resolucijo so glasovale delegacije azijsko-afriških držav, Jugoslavija in vzhodnoevropske države. Proti pa so glasovale Južna Afrika, Avstralija, Belgija, Nizozemska, Velika Britanija, Izrael, Italija. Laos, Luksemburg. Nova Zelandija, Portugalska, Kanada in pet južnoameriških držav. ZDA pa so se, poleg drugih, glasovanja vzdržale.
Po glasovanju, ki je bilo davi nekaj pred šesto uro zjutraj, je generalna skupščina prekinila svoje zasedanje. — Preden je bila seja končana, je spregovoril predsednik skupščine Charles Malik, in dejal, da bo letošnje zasedanje znano pod imenom »afriška skupščina«. Poudaril je. da se je vrsta vprašanj, o katerih so razpravljali, nanašala na Afriko in ugotovil, da imajo afriške dežele pri delu skup-
šlo do potrebnega sporazuma. Članice skupščine so pokazale, da se zavedajo pomena vprašanj miru in vojne, kar potrjuje zaupanje v Združene narode.
Minister za informacije začasne alžirske vlade Mohamed Jazid je izjavil po glasovanju o alžirski resoluciji, da je zadovoljen, čeprav azijsko-afri-ški predlog ni dobil potrebne dvetretjinske večine. Glasovanje, da je pokazalo, da večina svetovnega javnega mnenja podpira pravice alžirskega ljudstva v neodvisnosti in da si želi rešitve s jpogajanji. Dejstvo, da so se na primer ZDA vzdržale glasovanja, kaže, da ne podpirajo francoske politike v Alžiriji.
Zmaga boaasbe trde glavostl
Zahodni ministri sprejeli Adenauerjevo stališče, da je treba sovjetske predloge o Berlinu brezpogojno odklonili — Lloydovo mnenje, da so potrebni protipredlogi so označili za »barantanje« — Spori zaradi skupnega tržišča — Faniani v Bonnu
PARIZ, 14. dec. (Tanjug). Zunanji ministri treh zahodnih sil — Dulles, Lloyd in Murville — so danes razpravljali z zahod-nonemškim ministrom von Brentanom o Berlinu in načelno sprejeli zahtevo1 bonnske vlade, da je treba odkloniti sovjetski predlog za ukinitev okupacijskega statusa nekdanje nemške prestolnice. S tem sestankom so se začela v Berlinu obsežna diplomatska posvetovanja zastopnikov zahodnega blok?, o vseh mednarodnih političnih in vojaških vprašanjih.
Zaradi svoje aktualnosti je berlinsko vprašanje prišlo na vrh dnevnega reda sestankov sveta ministrov atlantskega pakta, čeprav so vprašanja odnosov med članicami samimi veliko važnejša in bolj zapletena.
O prvem sestanku treh zahodnih ministrov na Quai d’Orssayu, ki je trajal slabo
uro, ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Pravijo pa, da so sklenili s von Brentanom govoriti o Berlipu, zaslišati tudi zahodnoberlinskega župana Brandta in pred kakršnim koli odgovorom na noto Sovjetske zveze seznaniti s svojimi stališči vse ostale članice atlantskega pakta na plenarnem zasedanju, ki bo v torek.
Med prvim sestankom treh ter daljšo konferenco z Brentanom sta imela de Murville in Lloyd posebej še kratek, a precej dramatičen pogovor o vprašanju področja svobodne trgovine. Lloyd je baje izkoristil »premor« v razgovorih o Berlinu, da je sporočil Francozu, da misli »kar najbolj odločno« sprožiti vprašanje tržišča že jutri na sestanku ministrov evropskega sveta. Britance očitno bolj kot berlin-
vprašanja s pogajanji. Zahodni ministri, kot kaže, sicer ne odklanjajo pogajanj, toda pogajali bi se šele tedaj, ko bodo Sovjetski zvezi, jasno sporočili, da so njene zahteve po ukinitvi okupacijskega statusa v Berlinu enostranske in nesprejemljive. Podobno stališče kot Lloyd so zavzeli včeraj tudi voditelji zahodnonemških socialnih demokratov, ki pravijo, da mora Zahod pripraviti protdpredloge, ki bi zastavili
ska križa vznemirja možnost, - vprašanje »odmika« obeh blo-da bo skupno tržišče, katerega kov v srednji Evropi.
Uspeh novosadskega gledališča v Ljabljaal
Kememtas*!® še ni
V Washingionu, Londonu in Parizu noto še proučujejo — Britanija ne bi bila proti sestanku predsednikov vlad?
WASHINGTON, 14. dec. (Tanjug-Reuter-AP). Ameriško^ zunanje ministrstvo je sporočilo, da je dobilo izvleček »daljše izjave«, ki jo vsebuje sovjetska nota, katero je v soboto kurir Izročil ameriškemu veleposlaniku v Moskvi. V Londonu note po zadnjih poročilih še niso prejeli in zato uradni krogi odklanjajo, da bi jo komentirali, medtem ko je zastopnik francoskega zunanjega ministrstva danes izjavil, da francoska vlada sovjetsko noto še proučuje.
Sporočilo State Departementa pravi, da je nota očitno naperjena proti sestanku ministrov atlantskega pakta in da bo vsak komentar ali odgovor na noto posten zaradi tega iz Pariza, kjer zaseda svet atlantskega pakta. Sporočilo izraža mnenje, da Sovjetska zveza uporablja diplomatske note »za propagandni grtfcfek na sestanek ministrov atlantskega pakta«.
Čeprav londonski uradni kro-n« komentirajo, je v ti-tfku našla zelo velik odmev in različne komentarje. Medtent ko
»Sunday Times« piše, da je namen note vnesti med udeležence pariškega zasedanja nove elemente nesporazuma, opozarja »Sun.day Bxpress«, da. britanski premier očitno ne bi bil zoper konferenco na najvišji ravni, če bi imela stvaren dnevni red. »Observer« pa piše o položaju pred začetkom pariških razgovorov im poudarja, da bo britanska delegacija skušala prepričati svoie partnerje, da so pogajanja s Sovjetsko zvezo o Nemčiji in o evropski varnosti pofnafon*.
»Spravili ste nas v zadrego,« je menil eden izmed članov novosadskega gledališča, ki so na gostovanju v Ljubljani, »kajti sprejeli ste nas tako bratsko, da smo občutili vaše srce in drugega vam vrniti ne moremo, ko da vam damo svoje srce.«
Gostovanje drame Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada se je začelo v soboto zvečer v ljubljanski Drami z otvoritveno predstavo Tenmes-seja Williamsa »Tetovirana ro-žaa v režiji Bore Hanavske m scenografiji Milete Leskovca. Zbrano občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališko hišo in med katerim so bili tudi številni predstavniki našega javnega življenja, j.e odlično izvedbo te znane — »nežne, smešne in žalostne zgodoe« pozdravilo s toplim odobravanjem, pri čemer je bila seveda deležna še posebnega priznanja nedvomna protagonistka predstave Ljubica Ravasi v vlogi Serafine delle Rose.
Ob dolgotrajnem ploskanju avditorija so se morali novosadski gostje ob koncu predstave nekajkrat povrniti pred zastor. V slavnostnem razpoloženju n K ob igralcih na odru
zbrali tudi predstavniki vodstva novosadskega gledališča in ljubljanske Drame ter izmenjali pozdrave in darila. Ravnatelj Drame SNG Slavko Jan je poudaril stare in bogate kulturne tradicije Novega Sada — srbskih Aten — in tesne vezi, ki vežejo obe mesti, pri čemer je izrazil kot edino obžalovanje to, da je do gostovanja gledališča iz Novega Sada v Ljubljani prišlo šele tako pozno. Kot spominsko darilo slovenskega gledališča je izročil srbskim tovarišem slovensko narodno zibelko z lovorjevim vencem, kot simbol nadaljnje vzpodbude k njihovim kvalitetnim stvaritvam. V imenu gostov se je zahvalil upravnik Srbskega narodnega gledališča Miloš Hadžič in poudaril veselje nad prvim gostovanjem novosadskega gledališča v Ljubljani. S to izmenjavo, kot vsem svojim delom gledališki delavci izpolnjujejo svojo dolžnost v socialistični skupnosti. Izrazil je upanje, da bodo v bodoče izginile vse meje in da se bodo bratske kulture vzajemno vse b olj in bolj spoznavale. V spomin na gostovanje pa je izročil ljubljanskemu gledališču umetniško izdelano diplomo.
Po predstavi je priredilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije tovariški večer v fo-yerju Drame, ki so se ga poleg gostov in slovenskih poklicnih kolegov udeležili tudi načelnik tajništva za kulturo OLO Ljubljane prof. Zvone Miklavič, upravnik SNG Smiljan Samec in poljski novinar Cezary Jur szyiski in Lodza. V prisrčnem ozračju je dragim gostom še enkrat spregovoril častni predsednik združenja Lojze Drenovec in poudaril, kako dolgo že vežejo Novi Sad in Ljubljano najtesnejši stiki. Odgovoril mu je eden izmed prvakov novosadskega odra Stanoje Dušano-vič, s katerim ga vežejo na slovenske vrstnike že nad tridesetletne vezi prijateljstva. »Rekli ste nam, da naj se počutimo pri vas kot doma,« je zaključil, »in od prvega trenutka smo tu res kot doma.«
Novosadski gostje so si v nedeljo ogledali na kratkem izletu Postojnsko jamo. Zvečer pa so v opernem gledališču z uspehom uprizorili svojo noviteto, invenciozno pripravljeno aktualizacijo starega Domanovdčeve-ga teksta »Stradivarija« v dramatizaciji B. Mehajloviča in režiji J. Putnika.
članice so na zahtevo Francije odklonile britanski načrt, vendarle uresničeno.
S to ostro polemiko med Francijo in Britanijo zaradi gospodarskih vprašanj razlagajo nocoj v Parizu naglo načelno odločitev treh zahodnih sil, da soglašajo s pogledi Bonna o odklonitvi sovjetskih predlogov o Berlinu. Cel dan so se namreč v Parizu uporno širile vesti, da je britanski minister svetoval »mehkejše in boli popustljivo« stališče o Berlinu samo zaradi tega, da bi pritisnil na Bonn in Pariz v zvezi s tržiščem. Vodilni francoski listi, posebno pa »Monde«, so že včeraj očitali Lloydu, da tako »barantanje ni vredno atlantskih zaveznikov«. Vsi znaki kažejo, da je bil Lloyd zaradi tega danes osamljen, ko ie trdil, da je treba storiti več kot samo odkleniti sovjetsko noto, namreč, da je treba takoj nakazati tob di druge možnosti za rešitev
Danes je prispel v Bonn na razgovore z zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem italijanski. premier Amrmtore Fanfani. Na železniški postaji ie Fanfani izjavil, da je prišel v Bonn, da bi slišal mnenje kanclerja Adenauerja o tekočih vprašanjih pred pariškim zasedanjem sveta ministrov atlantskega pakta. Sestanek z Adenauerjem bo danes popoldne, zvečer pa bo Fanfani z vlakom odpotoval v
Pariz.
Še en kandidat
Pariz, 14. dec. (AFP). Francoski uradn,- tisk objavlja seznam kandidatov za predsednika republike. Kandidat; so trije: Charles de Gaulle. sedanji predsednik vlade, Georges Marane, kandidat komunistične partije Francije in Albert Ohatelet, rektor pariške univerze, kot kandidat demokratične unije M-en-des-Francea in Daniela Meier-ja. Predsedniške volitve bodo 21 decembra.
PRAVICE MANJŠINE MORAJO RITI UPOŠTEVANE!
Dunaj, 14. dec. (Tanjug). Tednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Slovenski vestnik« opozarja, da so pretekli teden voditelji obeh vladnih strank v Avstriji, ljudske in socialistične, sestavili poseben odbor, ki bo januarja nadaljeval s pogajanji in izdelal kompromisni predlog zakona o šolstvu na Koroškem. V zvezi s tem poudarja list, da rešitev, ki bi bila nasprotna koristim manjšine, ne more biti niti pravična niti zadovoljiva.
»Slovenski vestnik« znova poziva pristojne avstrijske oblasti, naj v celoti uresničijo vsa določila 7. člena Državne pogodbe, ki zagotavljajo zakonite pravice in popolno enakopravnost jugoslovanske manjšine.
VREME
Napoved za ponedeljek; Oblačno
vreme, proti večeru možnost nekaj padavin. Temperatura med S ln 9 stopinjami C.
1-*. I HffBHHn P0BMCT81BG ') st. 292 —15. decembra 1930
*
Cementarna v Skoplju
Borcem za severno mejo 1918-1919 odkrili spomenik
Maribor, 14. dec. Danes je Zveza borcev v Mariboru od-krila na vogalu Maistrove te Prešernove ulice spomenik borcem za severno mejo 1918—1919. in ga izročila v varstvo občinskemu ljudskemu odboru Mari-bor-Center. Predsednik sekcije Maistrovih borcev pri Okrajnem odboru ZB Maribor' dr. Maks Pohar je orisal pomen bojev za ohranitev Maribora pred 40. leti.
Na svečanosti so sodelovali združeni pevski zbori, godba JLA, gasilska godba te četa JLA, ki je izstrelila častno sal vo	-	M.K.
Novoletno praznovanje v Makedoniji
Skoplje, 14. dec. (Tanjug) V vseh makedonskih šolah že pripravljajo prireditve, na katerih bodo obdarili otroke. Posebne prireditve za otroke bodo organizirala društva za vzgojo otrok in mladine ter pionirski domovi. Na novoletne praznike se pripravlja tudi maloprodajna trgovska mreža, ki bo skušala potrošnike kar najbolje za-, dovolj ita.
delovnih ljudi v
S skupščine rudniške sindikalne podružnice v Trbovljah
Uspehi SZDL v Makedoniji
Sodelovanje z družbenimi organizacijami — Vedno več žena v organih družbenega upravljanja
bori Rdečega križa in drugimi družbenimi organizacijami na vasi. Prav tako je čedalje več organiziranih tečajev za krojenje in šivanje. Zlasti lepe uspehe so dosegli v vaseh s šiptarsko in turško narodnostno 'manjšino, katerih zaostalost
Seminar v Bohinju zaključen
Kranj, 14. dec. Sinoči se je v Domu centralnega komiteja LMS zaključili desetdnevni seminar za predsednike te sekretarje tovarniških komitejev LMS iz vseh večjih delovnih kolektivov Slovenije. Na zaključni konferenci so bili prebrani sklepi seminarja, kateremu je prisostvovalo 62 udeležencev te je v celoti uspel.
Konferenca Zveze borcev v Kopru
Koper, 14. dec. Včeraj je bdia okrajna konferenca Zveze borcev. Predsednik Anton Ukmar je poudaril v svojem poročilu, da so najboljše organizacije Zveze borcev v Sežani, Postojni', Ilirski Bistrici in Pivki. Veliko skrb so organizacije ZB posvečale otrokom padlih borcev jn kvalifikacija svojih članov. Nad 100 jih je sedaj po_ raznih šolah, 672 otrok pa pre-‘ jema pomoč, povprečno po 5000 din na mesec, Ema iizmed nalog v prihodnosti je skrb za pravilno usmeritev teh otrok v poklice. Razprave se je udeležil tudi sekretar okrajnega komiteja ZK Albert Jakopič-Kaj tim ir.
M.F.
je biLa v vsakem oziru zlasti izrazita v preteklosti.
Tudi pomoč organizacij SZDL ter njihovo zanimanje za delo in uspeh šolskih odborov sta na zelo visoki stopnji.
Z eno besedo, vsa ta večstranska delavnost teh organizacij vpliva pozitivno na nadaljnje razvijanje iniciativnosti, na nadaljnji napredek delovnih ljudi v vaseh in mestih. Sedanja prizadevanja organizacij SZDL v tej republiki streme za tem, da bi to živahno delavnost to sodelovanje delovnih množic v vaseh in mestih- še nadalje obdržali v družbenem življenju Makedonije, da bi delovne metode čedalje bolj izpolnjevali in da bi predvsem razširjali zveze z drugimi družbenimi organizacijami, predvsem s potrošniškimi sveti, šolskimi odbori te drugimi organi družbenega upravljanja. Zelo solidne uspehe v tej smeri so dosegli v mnogih krajih skopi jamskega, tetovskega, ohridskega, kuma-novskega te drugih okrajev.
Dosedanji odlični rezultati glede higiene na vasi in v mestih dajejo novo pobudo tako organizacijam SZDL kakor tudi državljanom samim.
Splošno je mnenje, da so tako lepe uspehe na široki fronti delavnosti organizacij SZDL dosegli predvsem po zaslugi pravilnega reševanja organizacijskih problemov v osnovnih,
okrajnih in občinskih organizacijah SZDL, kakor tudi bolj pravilnega razdeljevanja na-
log med posamezne aktiviste, ker je prav zapostavljanje tega pogosto preobremenjevalo posameznike, ki so zaradi večkratnih družbenih nalog hote ali nehote prišli v položaj, da niso mogli pravilno in pravočasno izpolniti nobene izmed svojih mnogoštevilnih nalog.
Za delo osnovnihi^oliSaifizaHj SZDL v Makedoniji je zelo značilno tudi čedalje večje sodelovanje žena v družbenih organizacijah. D. Muratovskl
- Kakor smo že poročali, je bila v petek popoldne skupščina sindikata rudarjev v Trbovljah. Poročilo in razprava sta postavila v ospredje neposredne življenjske in delovne probleme delovnih ljudi. V tem pogledu je potekala skupščina v smislu sklepov obeh plenumov republiškega sveta sjndikatov Slovenije, k j sta začrtala jasno orientacijo za delo sindikalnih podružnic v zvezi s skrbjo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi, bodisi v občini ali pa podjetju.
Skupščina je obširne razpravljala o nalogah sindikata pri uveljavljanju organov delavskega samoupravljanja. Glede tega je bilo doslej premalo narejenega. V prihodnje bo treba posvetiti več skrbi zlasti vzpostavljanju živega stika med delavskim svetom te delovnim kolektivom. Obveščanje o važnih problemih podjetja, delu in sklepih organov delavskega samoupravljanja in drugih vprašanjih bo moralo biti v bodoče ne posrednejše, ker živa beseda zaleže več kot pa zapisniki, kakor je pravilno ugotovil tajnik v svojem poročilu.
Delo sindikata na trboveljskem rudniku se razvija v posebnih pogojih, ker obstajata dve podružn.ici. Za koordinacijo med njima že dlje časj obstaja poseben odbor, ki pa se je sestal samo dvakrat. Razveseljivo je, da je to pomanjkljivost ugotovila sama skupščina in tud; zahtevala, da bo v prihodnje več sodelovanja med obema podružnicama.	—
Udeleženci skupščine so dali
več koristnih napotkov za bodoče, še uspešnejše delo. K plodnemu delu zbora so prispevali tudi gostje, zlasti predsednik okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana tov. Uroš Ruprekt, ki je govoril o potrebi hitrejšega reševanja problemov družbenega standarda, nadalje o nagrajevanju, razdelitvi dohodka .im o drugih važnih vprašanjih. Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Martin Gosak pa je seznanil udeležence skupščine z nekaterimi problemi- trboveljske občine. .
Med zaključki skuščine je tre- . ba omeniti zlasti sklep, da bo sindikalna podružnica storila
vse za 100-odstotno izpolnitev ietnega proizvodnega plan*. Rudnik je trenutno za 4000 ton
pod pianom, vendar je delovni kolektiv pripravljen, da bo zaostanek nadomestil z nedeljskim delom in s povečano storitvijo v rednem delovnem času. Od izpolnitve letnega načrta je tudi odvisno, ali 'o podjetje izplačalo za novo leto eno presežno plačo ali pa samo tri četrtine. Odločnost, s katero so se rudarji spoprijeli s problemom izpolnitve plana, daje upanje, da trboveljski rudnik tudi letos ne bo nakopal niti tone premoga manj, kot je predvidil v letnem načrtu.	—no
Dobava električne energije ometena v vse; državi
USTANOVILI SO ZDRU2ENJE IZNAJDITELJEV SLOVENIJE
Razumneje izkoriščati iznajdbe
Pripravljajo nov zakon o patentih in o izboljšavah v delovnem procesu
Organizacije SZDL v Makedoniji so v zadnjem času dosegle zelo pomembne uspehe, ko so razširjale svojo delavnost na več področij družbenega življenja. Pogosto so izvedle vrsto pomembnih ukrepov zaradi izpolnjevanja novih nalog in reševanja problemov, ki se pojavljajo.
Zlasti je treba poudariti njihove dosedanje uspehe v sodelovanju z drugimi družbenimi organizacijami, predvsem z organi družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja. V tej njihovi delavnosti zbujajo pozornost prizadevanja za napredek splošne kulturne stopnje kmečkih množic in kmečke ženske mladine kakor tudi za zboljšanje njihove zdravstvene kulture ter uvajanje higienskih metod in navad v življenju na vasi.
Po zaslugi vztrajnega dela vaških organizacij SZDL je skcsro postala redna navada vzdrževanje čistoče v kmečkih domovih, pravilno negovanje otrok in dojenčkov. Skoro ni vasi v tej ljudski republiki, kjer ne bi vsako leto vsaj enkrat, ponekod pa tudi dvakrat prebelili stanovanjske prostore, desinficirali stranišča ter
splošno očistili kmečka dvorišča in hleve.
Tečaje za sodobno kuhanje in pripravljanje ozimnice prirejajo že več let skoro v vseh vaseh v sodelovanju s podod-
SIcvo cd umrlega podpredsednika Srbske akademije znanosti
Be-ograd, 14. dec. (Tanjug)
Danes so na novem pokopališču pokopali podpredsednika Srbske akademije znanosti in dolgoletnega profesorja beograjske univerze dr. Milutina lvdkankoiviča. K zadnjemu počitku ga je spremilo veliko število akademikov, univerzitetnih profesorjev, študentov te prijateljev. Med njimi so bili predsednik Srbske akademije znanosti dr. Alsksamdar Belič, predsednik Akademskega sveta FLRJ jr. Siniša Stankovič, rektor beogriaiike univerze dr.
Bcrislav Blagojevič ter član izvršnega sveta LR Srbije te predsednik Sveta za znanstveno delo Bogoljub Stojanovič.
MMMMfflnraifflliailffilll—^
ljal takole: Na ugotovljeni do- ga naknadno razporedile v ene- gi strani pa zagotovili, da bo hodek se uporabi lestvica za odvajanje družbenega prispevka. Ta bo nujno višja kot v preteklem letu, ker je dohodek višji. Na isti dohodek pa se uporabi še stopnja prispevka iz preteklega leta, ki pa je nujno nižja, ker je bil v preteklem letu nižji dohodek. Na ta nžfčin ^dobimo neko razlike v prispevku, ■ če ga enkrat obračunamo po višji, drugič pa po nižji lestvici. Tako ugotovljeni znesek razdelimo na dve polovici in od teh predstavlja ena posebni delež na dohodku,
Zaradi nizkega vodnega stanja rek na Hrvat-skem in v Bosni, so bili zvezni oblastveni organi prisiljeni odrediti omejitve dobave električne energije. Omejitve predvsem prizadenejo posebne potrošnike, med katere spadajo v Sloveniji tovarna glinice in aluminija Kidričevo, tovarna dušika Ruše in železarna Štore (elektroplavž). Ze te dni so bile znižane, če ne popolnoma ukinjene dobave tovarnama v Rušah in Štorah, manj pa tovarni v Kidričevem. — Zaradi .težkega energetskega stanja pa bodo tudi tovarni v Kidričevem znižane dobave za elektrolizo aluminija na polovico.
Poleg teh omejitev dobav po-
NOV DELOVNI USPEH V K0LUBARSKEM BAZENU
Vreoci, 14. dec. (Tanjug) Včeraj so v rudniku lignita v kelubarskem bazenu dosegli rudarji na površinskem kopu nov delovni uspeh — izkopali so milijonsko tono premoga v tem letu. S tem se je ta rud-nfk uvrstil poleg Kreke, Velenja in Banovičev med tiste rudnike, ki proizvajajo nad 1 milijon ton premoga letno v naši državi. Ta proizvodnja površinskih kopov skupno' s proizvodnjo premega iz podzemnega dela je uvrstila kolub ar-ski bazen na prvo mesto pro-
izvodnje premoga v Srbiji te na tretje v državi.
Pred proslavo KHMetnice narodnega preporoda
Split, 14. dec. (Tanjug) Pododbori Matice hrvatske v Zadru, na Reki, v Dubrovniku in Splitu so dali pobudo za proslavo stoletnice narodnega preporoda v Dalmaciji in Istri. Prihodnje leto bodo izdelali obsežen program proslav dn ustanovili redakcijo spominske knjige, ki bo posvečena stoletnici narodnega preporoda v teh krajih.
LJUBLJANA, 14. dec. V Ljubljani je bila danes ustanovna skupščina Združenja iznajditeljev Slovenije.
Začel jo je pcof. dr. Krsto Cacafura, ki je pozdravil vse delegate, kakor tudi goste, med njimi predsednika Ljudske tehnike LRS Milka Gorši-
ča in predsednika glavnega odbora Združenja iznajditeljev Jugoslavije Antonija Mutav-dži§a.
V skladu s sklepom I. kongresa iznajditeljev Jugoslavije je bil lani ustanovljen iniciativni odbor, ki je poskrbel za organizacijo sestankov iznajditeljev v vseh večjih mestih in - industrijskih centrih naše republike. Iniciativni odbor je v tem času poslal vsem skupinam iznajditeljev v Sloveniji osnutek statuta Združenja iznajditeljev Jugoslavije, ki ga je iniciativnemu odboru poslal glavni odbor Združenja. Na podlagi lastnih ugotovitev in pripomb ter po številnih razpravah pa je predlagal glavnemu odboru Združenja iznajditeljev Jugoslavije drug osnutek, ki bolj ustreza potrebam in težnji decentralizacije našega družbeno-ekonomskega razvoja. V skladu z načeli predloženega predloga statuta, ki ga glavni odbor Združenja iznajditeljev Jugoslavije ni zavračal, so v začetku letoš-
njega leta začeli iznajditelji ustanavljati svoja društva v Mariboru, Celju in Ljubljani. Odbor je poleg tega opravil obsežno delo glede urejanj pravne zaščite iznajditeljev in odnosov do koristnikov iznajdb.
Dekan pravne fakultete prof. dr. Stojan Pretnar pa je v svojem referatu nakazal, da se pri oblikovanju iznajditeljske zakonodaje postavljajo predvsem tri vprašanja: ureditev zakonodaje, racionalno izkoriščanje iznajdb v gospodarstvu in dvig kadrov v ekonomiki,
ki bodo razumeli družbeni pomen iznajdb ter jih znali organsko vključiti v gospodarstvo. Poudaril je tudi, da odgovorni ljudje z vso resnostjo gledajo na rešitev problemov iznajditeljske dejavnosti. Ce naše gospodarstvo v bodočnosti noče zaostati za razvojem svetovnega gospodarstva, je nujno, da naša družba posveti vso pozornost iznajditeljem in uredi njihove odnose v naši
družbi. Naš gospodarski sistem je že tako napredoval, da zakoni, ki so bili sprejeti v preteklosti, ne ustrezajo današnjim razmeram. Nov zakon bo odpravil dualizem prejšnjega patentnega zakona. Razcepil bo patent tako, da bodo imele pravico do izkoriščanja patenta le socialistične organizacije
z določenimi izjemami. V okviru istega zakona pa bodo zavarovali vse moralne in materialne pravice iznajditeljev.
Gospodarske organizacije v okviru sedanje zakonodaje niso bile zainteresirane, da bi vzpodbujale iznajdi te1’-'- -rte javnost. S prihodnjim zakonom pa naj bi prejele gospodarske organizacije,	bodo
izkazale gospodarski uspen z določeno iznajdbo, tudi del sredstev, s katerimi bodo lahko mnogo bolj vzbujale iznaj-diteljsko dejavnost, kot so jo doslej.
sebnim potrošnikom, ki so jih odredili pristojni zvezni organi, so bile za vse republike odrejene omejitve tudi za druge potrošnike, vendar le v skupni količini kilovatnih ur. ki jih potem lahko pristojni republiški organi razporedijo na potrošnike po lastnih vidikih.
V prvi dekadi v decembru so redukcije dobav električne energije v Sloveniji znašale nekaj nad 6 milijonov kWh. Istočasno je Elektro gospodarska skupnost Slovenije uvozila iz Avstrije za svoj a devizna sredstva nekaj nad milijon kWh, Hrvatski pa je Slovenija dobavila v istem času okoli 16 milijonov kWh.
Ob sedanjih težavah s preskrbo z električno energijo prihaja ponovno do izraza velika vrednost dravskih elektrarn ter termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje. ki rešujejo z ostalimi elektrarnami vred energetske težave. Obenem pa je s tem poudarjena nujnost čim hitrejše nadaljnje gradnje elektrarn na Dravi, ki je energetsko nedvomno najdragocenejša jugoslovanska reka.
Napovedovanje, koliko časa bo trajalo sedanje pomanjkanje električne energije, bi pomenilo /napovedovanje vremena. Po dosedanjih izkušnjah pa t imajo bosenske reke visoko vodo v mesecih januar-maj. tako da ie upati, da sedanje težave ne bodo trajale dlje časa.
Novi tramper »Uljonika«
Pula, 14. dec. (Tanjug) Davti so v Puli spustili v morje novi tramper »Goranka«, ki ima 12.500 ton nosilnosti. Tramper so zgradili v puljski ladjedelnici »Uljanik« in ie peti plovni objekt, ki so ga zgradli v tej ladjedelnici v zadnjih 7 mesecih.
USPEŠNO SELO MLADINE
Kranj, 14. dec. Danes dopoldne je bila v zgornji dvorani občinska mladinska konferenca, katere se je udeležil tud! član predsedstva CK LMS Marjan Rožič. Na konferenci je bilo 91 delegatov. Iz poročila sekretarja je bilo razvidno, da se je delo občinskega komiteja v prvi polovica. leta odvijalo okrog mladinskih delovnih brigad, volitev v ljudsko skupščino in pripravah na VII. kongres ZKJ ter Dneva mladosti. Na avtomobilski cesti je sodelovalo iz kranjske občine 151 brigadirjev, od tega 25 članov ZK. Zelo živahno delo je bilo
tudi v pripravah ljudske mladine, posebno so se izkazale organizacije v Iskn, Savi, Ti-skanini in Planiki. V kranjski občini je danes 3716 organizirane mladine, neorganiziranih
članov pa je še 1175. Občinski komite je tud j organiziral seminar za predsednike in sekretarje šolskih aktivov. Ugotovljeno je bilo tudi, da so mladinska vodstva doslej posvečala premalo pozornosti študiju materiala VII. kongresa ZKJ. Ob koncu je bila izvoljena posebna komisija za izdelavo sklepov konference.	Z.M.
Dr. FRANCE BUČAR:
Dopolnitve v sistemu delitve dohodka
SKUPNI REZERVNI SKLADI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Posebna novost v prihodnjem letu je formiranje posebnih skupnih rezervnih skladov gospodarskih organizacij.^ Obračuni dohodka v letošnjem letu so pokazali, da vlada med posameznimi gospodarskimi organizacijami velika neizenačenost. Nekatere so ustvarile velik presežek dohodka nad minimalnimi plačami, druge gospodarske organizacije pa niso ustvarile niti toliko sredstev, da bi lahko pokrile potrebe svojih skladov, pa niti osebnih dohodkov po tarifnih pravilnikih. Da se zagotovijo sredstva za gospodarski razvoj in za povečanje osebnih dohodkov delavcev tistih gospodarskih organizacij, ki zaradi premajhne tehnične opremljenosti in drugih splošnih pogojev, za katere niso odgovorni delovni kolektivi, a vplivajo na višino dohodka, ne morejo doseči zadostnega dohodka niti ne po-aOhnega deleža na dohodku, se
ustanovijo skupni rezervni skladi. Iz teh skladov se bodo dajala sredstva takim podjetjem, ki se nahajajo v navedenih objektivnih težavah in zaradi tega sama ne ustvarjajo zadostnega dohodka.
Ti skupni rezervni skladi se formirajo za posamezna gospodarska področja ali po posameznih republikah oz. okrajih. Vanje se stekajo sredstva, ki jih vplačujejo posamezne gospodarske organizacije v višini 10°/o od posebnega deleža na dohodku. Izjemoma pa lahko zvezni izvršni svet predpiše, da se v ta sklad stekajo tudi sredstva, ki jih vplačujejo gospodarske organizacije od drugih svojih skladov ali pa od svojega čistega dohodka po izplačilu osebnega dohodka delavcev in prispevka v svoj rezervni sklad. Vendar največ do višine 2% od tako ugotovljenega čistega dohodka.
V prihodnjem letu se bo po-, sebni delež, od katerega plačujejo podjetja prispevek v skupni rezervni sklad ugotav-
s katerim razpolaga gospodarska organizacija.
Skupne rezervne sklade upravljajo upravni odbori, ki jih imenujejo izvršni sveti oziroma ljudski odbori izmed članov upravnih odborov zbornic, sindikalnih organizacij in pred stavnikov državne uprave ter zadružnih in družbenih organizacij. Delo upravnih odborov pa nadzorujejo zbori proizvajalcev, katerim morajo upravni odbori skladov predlagati ustrezna periodična poročila.
RAZPOLAGANJE s Čistim dohodkom
Po dosedanjih predpisih gospodarske organizacije niso bile dolžne, da ves ugotovljeni čisti dohodek takoj razporede med osebne dohodke in v ustrezne sklade. Po zaključnem' računu so ta dohodek lahko pustile tudi nerazporejen in so
ga naknadno razporedile v enega od svojih skladov, ne pa seveda več med osebne dohodke (po preteku 3 mesecev). Dokler pa gospodarska organizacija teh sredstev ni razporedila med svoje sklade, jih ni mogla uporabljati, ampak so neizkoriščena ležala na posebnem računu pri banki. Taka nerazporejena sredstva je gospodarska organizacija nalagala oz. puščala nerazporejena, ker je računala, da jih bo pozneje, ko se bo teh sredstev zadosti nabralo, uporabila za investicije. To pa pomeni, da jih ni mogla niti začasno uporabljati kot obratna sredstva. Čeprav je gospodarska organizacija razpolagala z določenimi sredstvi, se je obračala na banko za povečanje obratnih kreditov. Poleg tega pa je to objektivno stimuliralo gospodarske organizacije, da so sredstva, ki so jih pridobile na ta način, čim preje izkoriščala za investicije. Ce je namreč gospodarska organizacija izkoristite taka prosta sredstva za povečanje svojih obratnih sredstev, jih je morala najprej prenesti v svoj sklad obratnih sredstev, s čimer pa je izgubila pravico, da jih pozneje prenese v druge svoje sklade.
V tem pogledu je želeti, da se gospodarska organizacija čim manj obrača na banko za dodatne obratne kredite, ampak da v prvi vrsti izkorišča svoja lastna sredstva, na dru-
gospodarska organizacija svoja sredstva čim bolj preudarno trošila za investicije in jo torej s samim sistemom ni siliti, da bi sredstva čim prej potrošila.
Zaradi tega je zakon o sredstvih gospodarskih organizacij tako dopolnjen, da lahko gospodarska organizacija svoja nerazporejena sredstva po zaključnem računu uporablja tudi kot obratna sredstva, ne da bi bilo treba, da jih poprej vnese v svoj sklad obratnih sredstev. S tem ji ostaja možnost, da ta sredstva prenese v tisti sklad, kakor to najbolje ustreza njenim gospodarskim načrtom. Če pa ta sredstva izkorišča kot svoja obratna sredstva, mora seveda od njih plačevati obresti kakor od sklada obratnih sredstev. To je seveda nujno potrebno, ker ravno obresti predstavljajo način, ki naj pripomore do gospodar-nostne uporabe sredstev. Res pa je tudi, da bi ravno p:/»vica do brezobrestnega izkoriščanja teh sredstev, ali -vsaj znižana obrestna mera mnogo pripomogla k temu, da gospodarske organizacije ne bi hitele z uporabo teh sredstev za investicije. Glede nato je zvez. izvršni svet pooblaščen, da lahko obrestno mero za uporabo takih sredstev ali zmanjša ali pa celo popolnoma odpravi, ali pa določi poseben namen uporabe sredstev, ki se nateče-
iz obresti, kolikor ne upo-,	pfec‘ej
jo
rabi enega od prej navedenih ukrepov.
V pogledu razpolaganja s takimi sredstvi glede njihove uporabe za povečanje osebnih dohodkov je doslej veljalo, da jih je morala gospodarska organizacija razporediti za osebne dohodke najkasneje v treh mesecih po zaključnem računu. To sicer na splošno velja tudi še vnaprej. Vendar to ne velja več za tisti del čistega dohodka, ki ga je gospodarska organizacija pridobila iz posebnega deleža na dohodku. Glede teh sredstev odslej velja, da jih lahko gospodarska organizacija uporab! za osebne dohodke tudi neglede na roke, ki so bili v tem pogledu doslej postavljeni.
III.
OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA
Obresti na osnovna sredstva v našem sistemu nimajo predvsem vloge posebnega davka, ampak predstavljajo instrument, ki naj zagotovi, da bodo sredstva, s katerimi gospodarijo podjetja, dajala vsaj nek minimalni dohodek, da bodo torej racionalno izkoriščena. Vsak dinar, ki ga družba Investira, naj prinese določen dohodek, ki se mora gibati vsaj na nekem najnižjem povprečju, za katerega smatramo, da se sploh še splača vlagati. Zato naj bo to povprečno merilo tudi splošno in za vse enako.
Vendar to gospodarsko načelo glede na konkretne prilike ni mogoče dosledno izvesti. Družba določene dejavnosti še posebej for-sira neglede na njihovo manjšo rentabilnost, ker pričakuje, da se bodo šele razvile in bodo šele pozneje postale rentabilne, drugod pa smatra, da je obstoj takih dejavnosti osnovne važnosti za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, ki bi se brez prvih sploh ne
mogle razviti (na pr.: obstoj Še-
stemu no mero
imamo v našem si-razčlenjeno obrestna osnovna sredstva. Praksa letošnjega icta je pokazala, da je treba izvršiti še nadaljnjo razčlenitev in še nekaterim podjetjem znižati obrestno mero; druge pa sploh osvoboditi dolžnosti plačevanja obresti na osnovna sredstva. To velja zlasti za podjetja, ki imajo nizek dohodek oz. nizko stopnjo dohodka, poleg tega pa še posebej za taka sredstva, katerih razvoj prav sedaj posebno pospešujemo (na primer vlaganje v silose, mehanizirana skladišča in sušilnice, opremo trgovin na malo in trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo s prometom živilskih proizvodov, prav glede na našo politiko razvoja kmetijstva in prometa s kmetijskimi proizvodi).
V zvezi s potrebo po najbolj racionalnem izkoriščanju sredstev, kar ureja obrestna mera na osnovna sredstva, je opozoriti še na posebno pooblastilo, ki ga je dobil zvezni izvršni svet. Ta lahko predp;še. da bo podjetje za nerazporejena sredstva po zaključnem računu in tudi za druga določena sredstva, ki jih ima podjetje, dobivalo od banke posebne obresti, če se podjetje zaveže, da teh sredstev v določenem roku ne bo trošilo. Torej se s tem ne samo omejuje podjetja v trošenju, kar je bil doslej ukrep, h kateremu smo se pogosto zatekali, in kar je po drugi strani podjetja vspodbu-ialo k večji potrošnji, ker so se bala blokacije sredstev, ampak se s pozitivne strani stimulira s posebno nagrado tista podjetja, ki se zavežejo, da dotočen čas sredstev ne bodo tror šila.	(nadaljevanj«)
Oovek Je prvi
Bregar: »Kot v Sloveniji, smo tudi v zagorski občini presegli načrt zaposlene delovne sile za približno 1 odstotek. Zavedamo se, da to povečuje že itak aikut-ne probleme, zato bomo morali posvetiti temu vprašanju še več pozornost1:.«
Tovariš Bregar naju je zapustil, ker so ga obiskali tovariši iz Ljubljane, midva s tovarišem Taufarjem pa šva- nadaljevala razgovor o produktivnosti v zagorskih podjetjih. O tem je dejal, da podjetja sploh še nimajo jasnih perspektivnih načrtov, v katerih bi delovni kolektivi predvideli bodoči obseg proizvodnje, iv’ c vilo zaposlene delovne sile, razvoj produktivnosti, organizacije dela itd. Ce hi gospodarske organizacije imele take programe, bi tudi imele jasno o-rLenUncijo glede reševanja življenjskih pogojev delovnih ljudi. Brez te načrtnosti pa — razumljivo — ni mogoča ne jasna politika zaposlovanja nove delovne sile ne povečevanje	produktivnosti.
Podjetja sedaij iščejo za povečanje proizvodnje prej druge možnosti, na primer nove investicije in povečanje zaposlenih, kot pa izboljšanje organizacije dela in dvig produktivnosti, kar terja od organizatorjev proizvodnje več truda im naporov.	_nc
N. te vilm e gospodarske organizacije sicer povečujejo obseg proizvodnje, vendar ne z vfi^o ppoduktivnostj o, ampak zaradi novih investicij in zaposlovanj a nove delovne stile. To kajpak povzroča vedno nove probleme, ker zaradi investicij odtegujemo razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij družbenemu stamdardu, z zaposlovanjem nove delovne sile pa naraščajo stanovanjske, komunalne in druge potrebe v industrijskih središčih. Kakšno stanje je glede tega v zagorski občini?«
Taufar; »Medtem ko komunalno podjetje išče delavce, pa jih ne more dobiti, je v ostalih podjetjih, razen v rudniku, presežek delovne sile. Izlžška keramika je — kot rečeno — povečala svojo proizvodnjo, vendar bo novi, sodobnejši obrat omogočil prej zmanjšanje, kot pa povečanje zaposlene delovne sile. V dogovoru smo tudi za ustanovitev obrata »Elektrozve-ze« iz Ljubljane, ki bo dala na razpolago stroje in visokokvalificirane delavce, med tem ko mora občina priskrbeti prostore in ostalo delovno silo. Novi obrait bo omogočili izaposliifrav ženske delovne sile, kar je trenutno zelo pereč problem v Za-gonju.r
društvenem domu za stanovanje učiteljstvu. Zaradi tega pa seveda izgradnja nove šole ni nič manj aktualna. Tudi z do-ločiitvijo novih Sallskita okolišev bi lahko nekoliko razbremenili zagorsko osemletko, in sicer na račun topliške, kjer so nekateri razredi v popokian-skem času prosti. Zeljo po večji specializaciji v trgovini, s čimer je tesno povezano tudi vprašanje večje izbire in cenejše postrežbe, pa bodo skušali urediti z združitvijo sedanjih treh v eno trgovsko podjetje.
N.: »Ali se vam ne zdi, da bo reorganizacija trgovinske mreže prinesla poleg dobrih tudi slabe strani, ker trgovsko podjetje zaradi monopolnega položaja ne bo dovolj zainteresirano za boljšo in cenejšo postrežbo?«
Taufar: »Da, ako bomo polagali upe samo v reorganizacijo, pozneje pa vse skupaj prepustili toku. Sicer pa bo zraven tudi samostojna trgovina z železnino, podjetje s sadjem in zelenjavo, trgovina »Novoteksa« in prodajalna domače tovarnice konfekcije »Sava«.«
Bregar: »Tudi sveti potrošnikov bodo morali naposled polno zaživeti. Po mojem mnenju bi morali biti znotraij trgovine tisti vzvodi, ki bi jih vzpodbujali k prizadevnejšemu delu.«
(Kramljanje o trgovini je bilo predolgo, da bi lahko vse zapisal v tem sestavku. Zaradi tega bom nekaj sicer važnih
ugotovitev v zvezi s trgovino kar preskočil in posredoval naš nadaljnji razgovor o zaiposlo-vanju nove delovne sile in dvigu produktivnosti v zagorskih podjetjih.)
Najkrajša pot do Srbije
Avtomobilska ceste čez Pia-tije je del jadranske turistične magistrale, mimo tega pa tudi najkrajša cesta, ki bo povezala
Crno goro s Srbijo ter z mednarodno magistralo, ki vodi od Carigrada in Aten proti severnim mejam naše domovine.
To je en.a izmed privlačnosti te edinstvene avtomobilske ceste v' naši državi. Z^a Crno goro je ta cesta še posebej važna, saj porabi danes potnik dva dni in dve noči za pot iz Crne gore v Srbijo. Avtomobilska cesta, zlasti tisti del, ki vodi skozi Pla-tije, pa bo še posebna zanimivost za turiste. Mnogi so o njej že slišali in jo iščejo čeprav še n[ vnesena v noben turistični zemljevid.
Tako je človek obvladal tudi v Crni gori novo ped nepristopnega kamenja. Vtkal je pot, po kateri bomo odslej hodili, brez strahu pred divjo Moračo in skritimi orli.
, Po asfaltni cesti od Bioča do Kolašina že drve avtomobili. Po sedemdeset in več kilometrov na uro.
Divjina tod človeku ne bo nikoli več kljubovala.
Kosta Cakič
hladno in potuhnjeno Moračo«,
nam pripoveduje šestdesetletnih ter pri tem vzdihuje za sinom
edincem, kj, je našel smrt v mrzli Morači.
»Abesinija«
V tej kamniti puščavi ni naselij. Ljudje so se odmikal;, od soteske, in njenih prebivalcev —
orlov. Vendar jih je pot le vodila skozi sotesko, in so zato od vedno preklinjali svojo »zlo srečo« ter trepetali pred smrtjo, ki je tu, na vsakem koraku prežala nanje.
Ko pa so semkaj prišli delavci in. inženirji, so nastala v sotesk; začasna naselja. Eno izmed njih nosi ime daljne prijateljske države. TO je staro iime današnje Etiopije.
Tega imena pa tod niso omenjali prvič pred tremi leti. Zgodovina tega imena sega nazaj do tistih krvavih dni leta 1936, ko je Mussolini napadel Etiopijo. Takrat so dolavcii, ki sd gradili 'kozjo stezo, iz solidarnosti z bojem etiopskega ljudstva, enega izmed predorov imenovali »Abesiinija«.
Z velikimi rdečimi črkami so to ime napisali nad predorom, kj še danes obstaja.
mobitlsko cesto, edinstveno v naši državi, teko po trdnosti svoje podlage, -kakor po lepoti kra-ških planin, v katere je vrezana.
V dolžini Šestnajst kilometrov preha j a avtomobilska cesta' skozi 17 predorov in galerij. V dolžini triintridesetih kilometr./. kolikor je dolga cesta od Bioča do Manastira Morače, pa tJČa cesta čez enajst mostov z dvajsetmetrskim razponom. To je vse kar je človek lahko tu storil v treh letih. Več resnično ni bilo mogoče.
Narava tod ni bila skopa, čeprav je bil okrog človeka samo kamen, gol in siv. Najlepši pri-zor se ponudi človekovi rti očem na Platijah, na štiriindvajsetem kilometru od Bioča. Tu je Štiri kilometre dolga soteska Morače. Grozljivo je lepa. V njej so si še pred nedavnim orli pletli svoja gnezda, človek pa je imel samo ozko kozjo stezico, ki jo je pred voj n,o nekoč nekdo poskušal vrezati v kamen.
»Ta poskus je bil takrat drago plačan. Dosti človeške krvi je bilo prelite, vendar pa ni biilo ničesar doseženega. Ljudje so s kladivi in krampi vseko-vali stezo v kamen, ^ri tem so padali v globine, globoko v
Titograd, decembra
Na' dvanajstem kilometru od Titograda proti Kolašinu, na kraju, lci ga imenujejo BioČ3, se
bela gramozna cesta razcepi j a v dve smeri. Ena vodi, na desno
proti Kolašinu, druga pa . . .? Potnika na levi nobena tabla ne obvešča kam vodi ta drugi cestni krak. Nobenega znaka še ni, vendar pa ni črnogorskega šoferja, ki ne bi zadovoljen na tem ovinku obrnil svojega vozila.
»Ta cesta je pesem«, pravijo črnogorski šoferji, ki zavozijo v
pokrajino, čudovito-in grozljivo.
To je znana čudovito lepa soteska Morače. Na njej se je, nad samo divjo reko, človek pred nedavnim prost in brez težav, spustili na pot. Človeške
mišice, ki jim je pomagala najsodobnejša tehnična oprema, so obvladal« divjino in odkrile nedra prekrasne soteske.
Asfalt v soteski
Tukaj že tri leta motijo mine gorski miT. Od njih ječijo bližnji Komovi, pa tudi hitra in bučna Morača postaja neslišna. Kamnite stene ječe ranjene od jekla, dinamita in človeške sile. Tu, v pajbolj divjem področju osrednj« Crne gore, grade avto-
Pogled na Šibenik, z delom pristanišča
ar največ sonca in svetlobe
ŠIBENIKU BODO ZGRADILI NEBOTIČNIKE
Šibenik, v začetku decembra
Močan razvoj šibeniške indu-f tri j e in naglo naraščanje prebivalstva zahtevata čedalje intenzivnejšo gradnj-o stanovan'. Šibenik pa nima dovolj prostora. niti primernih stavbišč za gradnjo, zaradi česar se je pojavilo vprašanje, kako razširiti to me.Hto: ali naj grade proti Ražinam in nova naselja oddaljujejo od središča, ali pa naj grade na ožjem mestnem področju visoka stanovanjska poslopja.
Sibeničani so se naglo odlo^-čili za v: sok e zgradbe. Odločili so se za načrte nebotičnikov, ki so jih izdelali v projektivnem zavodu »Projektant« v Splitu. Opravili so vse potrebne priprave in bodo konec leta začeli graditi prve nebotičnike.
Sest visokih, 17 nadstropnih nebotičnikov se bo vrstilo drug za drugim v dolžini 500 m med morjem in š-beniškim predmestjem Baldekin. Dve novi cesti — glavna mestna magistrala in jadranska turistična oesta — bosta vodili mimo njih. Nebotičniki bodo vključeni s stanovanjskimi zgradbami, ki so že na Baldekinu v celoto in bedo skupno z njimi imeli okrog 5000 prebivalcev. Izmed teh jih bo v nebotičnikih živelo 2700. Med nebotičniki bodo zgradili razne manjše objekte, v katerih bodo, kakor tudi v pritličjih nebotičnikov, razne trgovine, servisi, gostinska podjetja in obrtho-uslužnostne delavnice.
Do leta 1965 bo ta okoliš popolnoma dograjen. V prva dva nebotičnika se bodo naselili že
e je nio;a murnu
14-letni Braco, za njim se je komaj prerinila mati, nato pa je bila na vrsti mala Nadica. Rev-še je bilo utrujeno in nerodno, v mraku pa se je bilo že prav težko znajti. Zgrešila je smer skozi oviro ,se zamotala v žice, poskusila plezati ■po bodljikah, se nato nataknila nanje ter omahnila nazaj. Zavpila je! Krik je slišal stražar. Pritekel je, in jo opraskano rešil iz mreže. Njena mati in bratec sta bila že na onstran mej s in v strahu bežala. Tostran pa so jokajočo Nadico prevzeli obmejni stražarji, prav tako pa tudi ženo, ki- jo je za denar spravila v nesrečo.
Ko so jo na okraju potolažili, je kmalu postala zelo zgovorna in še celo pesmico je deklamirala. Po predpisih bo morala prevzeti vso skrb zanjo odslej njena domovinska občina.. Zato so odredili tovariša referenta, da jo odpelje v Zemun.
Aorek zjutraj...
- Vlak brzi skozi noč. Na Ovinkih zaziblje tudi Nadico, ki mimo spi na sedežu svoj otroški spanec, pokrita s plaščem svojega spremljevalca. V polsnu je stegnila skrčeni nožiči, ustnice pa so ji zamrmrale:
»Mama! Kje je moja mama?-*
Ko se je zdanilo, je brzec že ropotal zadnje kilometre svoje poti do Beograda. Nadica se je zbudila in začudena opazovala novo okolje. Voščili smo ji dobro jutro. Vstala je in nekaj zašepetala v uho svojega spremljevalca, nato pa sta oba odšla na hodnik »-malo u šetnju■*. Ko se je vrnila, je lepo poravnala in obesila plašč, potem pa je iz žepa privlekla nekaj drobnarij, med njimi tudi majhno denarnico. Bila je prazna. Potem se je brž znašla v njej desetica, nato še petde-setica, potem že kar stotak. Vsak njenih sopotnikov je nekaj prispeval v njen »ročni sklad*. Nadica se je smejala in štela, štela. Naenkrat je stopila k oknu in vzkliknila:
»Ciko! Evo Zemun. ■ Tu me čeka mama i Braco!«
Pritrdili smo, čeprav smo vsi vedeli, da je nepremišljen korak njene matere Nadici odprl vrata v dečji dom, kjer bo zanjo odslej skrbela občina.
V LAST J A SIMONČIČ
0 280 MILIJONOV DIN ZA DALJNOVOD VISOKE NAPETOSTI
Za razširitev mreže visoke napetosti 50 začeli v Zagrebu graditi v dolžini 40 km daljnovod za 110.000 voltov napetosti. Ta energetski objekt bo preskrboval z električno energijo vse področje med Zagrebom, Si-iteam, Brodom in Daruvarjem. jBradtoena. dela in opremo bo-
Ssglieeibdti ato mflijonor dia.
»Cika, wo Zwanat,g«
2 IffiflTHIffi POSOCCflLEC 7 St. m — te. decembra i9os
Brez tehničnega kadra ne gie
V »Beti« v Metliki so napovedali odlo&en boj pomanjkljivostim in napakam, kar bo nedvomno
vodilo k izboljšanju gospodarjenja v podjetju.
Novo mesto, 11. dec. 1958
Kolektiv tovarne pletenin »BETI« v Metliki je mlad. Sestavljajo ga v ve-čiru delavke, ki so prišle neposredno s kmetij ali drugih strok v tovarno. To je prva tovarna v metliški občini in ima več težav, ki jih to, da ima obratne prostore na treh krajih samo še povečuje. Mimo tega pa je v podjetju še nekaj organizacijskih in subjektivnih
slabosti, k;, so jih dosedaj premalo odločno odpravljali. Odkrit razgovor na sestanku osnovne organizacije ZK in občni zbor sindikalne podružnice sta osvetlila nekatere probleme in nakazala način za njihovo rešitev.
Pc-djetj-e je zraslo razmeroma
hitro in sedaj zaposluje že oJcoli 200 ljudi. Se sedaj pa nima urejenega tarifnega pravilnika, vsaj ne tako, da bi vzpodbujal k večji storilnosti in k strokovnemu izpopolnjevanju. Plačujejo namreč po urah in ne po enoti proizvoda. Podjetje je skoraj brez tehničnega kadra.. Odnos vodstva podjetja do nastavitve potrebnega tehnika je bil dosedaj nepraviilan. Potrebo po tehničnem kadru je na občnem zboru
sindikalne podružnice utemeljila črnolasa delavka:
»Mi nujno potrebujemo strokovnjaka, ki bo vpeljal proizvodnjo na tekočem traku, da bo usposobil obratovodje in pomagal organizirati celotno proizvodnjo!«
Organizacijske pomanjkljivosti je prikazal tudi predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije in hkrati navedel škodo, ki jo je utrpelo podjetje zaradi ene same malomarnosti. Ker niiso dobili pravočasno čipk —• dobili jih niso, ker se ni nihče za to pobrigal — je podjetje utrpelo za 6 milijonov dim škode. Delo je stalo, ker plačujejo po urah, so delavke morali navzlic temu plačati. Prav tako je predsednik sindikalne podružnice ožigosal slab odr.os do kakovosti izdelkov, zaradi česar so morali nekatere izdelke prodati pod ceno, druge pa bo treba popravljati.
Na sindikalnem sestanku, zlasti pa na sestanku osnovne or-
,©organizacija trgovin
¥ Hrastniku se bodo o njej pogovorili na bližnjih zborih volivcev
Kakor smo že poročali, bodo ra bližnjih zborih volivcev v Hrastniku razpravljali med drugim tud;, o reorganizaciji trgovinske mreže. Volivci se bodo morala odločiti za eno izmed treh predlaganih variant.
Po prvem predlogu naj bi bilo v hrastniški občini, se pravi v Hrastniku in na Dolu, samo eno trgovsko podjetje. Druga varianta se zavzema za to, da bi bili v Hrastniku dve trgovski podjetji, ki bi imeli vsako svojo poslovalnico tudi na Dolu. Tretji predlog pa predvideva prav tako dve trgovski podjetji, to sicer eno v Hrastniku, eno pa na Dolu.
Vsaka izmed treh variant ima
svoje dobre in slabe strani, ven-
dar se bo treba odločiti za tisti
predlog, ki vsebuje več dobrega kot slabega. To prav gotovo ni prva varianta, ki bi izključila vsako konkurenco. Kolikor bi prihranili zaradi manjših prevoznih in drugih stroškov, bi pa potrošniki izgubili zaradjj lagodnosti trgovskega osebja, ki se mu ne bi bilo treba truditi za razširitev kroga odjemalcev, ker bi jim bili hrastniški potrošniki
tako prepuščeni na milost in nemilost.
Slišati je tudj mnenje, da doslej tako ni bilo nobene konkurence, čeprav Je obstajalo več trgovinskih podjetij. Čeprav taka ugotovitev predvsem zadnje čase povsem ne drži več, je treba vendarle pripomniti, da ni
dovol samo ugotovitev, češ, ni konkurence, ampak je treba poiskati tudi vzroke. Če bomo namreč našli vzroke in jih tudi poslmšalj odpraviti, bo to več zaleglo, kakor pa kakršna koli reorganizacija.
Najboljša rešitev bii bila zelo verjetno ustanovitev dveh trgovinskih podjetij, obeh v Hrastniku. To bi omogočilo uresničitev želja hrastn iških potrošnikov po večji specializaciji trgovin, in. omogočilo tudi konkurenco.
Bojazen nekaterih posamezni-kov, češ, da bi moralj ustano-' viti eno podjetje v zgornjem delu Hrastnika in eno v spodnjem, ker da drugače potrošniki iz enega konca naselja ne bi kupovali v trgovanj na drugem koncu, ni utemeljena. Taka miselnost je dejansko posledica predsodkov, ki pa jih bo treba odpravljal«, seveda tudi v trgovini. Resnica pa je, da potrošniki kupujejo najraje v tisti trgovini, kjer so velika izbira, dobra postrežba im nizke cene.
ganizacije Zveze komunistov, so ostro ožigosali tudi nekatere negativne osebne odnose v podjetju in sprejeli sklep, da je treba krivice, ki so se nekaterim zgodile zaradi takih odnoeov, popraviti.
Skratka, v »BETI« so kot kaže napovedali odločen boj pomanjkljivostim in napakam, kar bo nedvomno pomagalo, da ee bo stanje v podjetju izboljšalo. Delavke same zahtevajo. nw. dejo plačevanje po storilnosti in kvaliteti. Na sindikalnem se stanfeu je prišla do izraza enotna volja kolektiva, da pomete z negativnimi pojavi in da vloži potrebne napore za večji gospodarski uspeh podjetja. Na sestanku so krititzirali tudi to, da dobe plače po navadi šele 12. ali celo 14. v mesecu, zlasti pa, da nikdar ne vedo v naprej, kdaj bodo prejeli izplačane zaslužke.
Iz poročila je bilo razvidno, da je bila sindikalna podružnica delavna, saj je prirejala redne mesečne sestar-.ke člamov, na katerih so obravnavali razna vprašanja. Vendar kaže, da sta se organizacija ZK in sindikalna podružnica premalo zanimali za razne probleme v podjetju, ki bi jih bilo treba sproti reševati in ne čakati, da jih je moral nekdo od zgoraj ra to spomniti. Očitno je tudi, da sta se občinski ljudski odbor in občinski sindikalni svet premalo brigala za podjetje, ki iima. kot rečeno že zaradi naglega razvoja in dotoka nove delovne sile, dovolj objektivnih težav. Da je sindikalna organizacija polagala premalo pažnje na obravnavanje problemov podjetja pred celotnim kolektivom, je pokazala tudi izbira prostora za občni zbor. Čeprav sta v Metliki dve dvorani, so priredili občni zbor v natrpanem delovnem prostoru, v katerem je morala polovica udeležencev stati več kot dive uri. Sindikalna podružnica ima dovolj sredstev, da bi lahko najela dvorano in krila strožke občnega zbora.	H.
V novem, 90 m dolgem poslopju hrastniške steklarne so spodaj hladilne peči ter prostor za pregledovanje in pakiranje stekla. V prvem nadstropju sta sodobna brusilnica stekla in slikarska delavnica. V drugem nadstropju pa so skladišča za steklo, ki so povezana s steklarno z dvigalom
= Ocf blizu iti tiule& i
Loška dolina
Te dni so ustanovili pri občinskem odboru SZDL pripravljalni odbor za praznovanje Novoletne jelke. Ker so lani kolektivno obdarili posamezne prionirske odrede po šolah, bodo letos priredili sprevod Dedka Mraza po Loški dolini. Leta se bo vozil s spremstvom na tovornih avtomobilih. in se
bo ustav.il v Iga vasi, kjer bo obdaril okrog' 300 predšolskih in šolskih otrok, nadalje v Starem trgu, kjer bo obdaril nad 400 otrok. V ostalih oddaljenih krajih v občini kot sta BaJbno polje in Gornje jezero pa bodo priredili razne prireditve, pri katerih bo sodeloval tudi Dedek Mraiz.
•
V fotoklubu pri Ljudski tehniki' Loške doline se je te dni začel fotoamaterski tečaj za mladince. Začetniški A tečaj
Predvsem kmetijstvo
ima v Tuhinjski dolini vse pogoje za nadaljnji napredek
Na Vrhniki širijo mehanično delavnico
Tovarna šivalnih strojev »Mirna« iz Mirne na Dolenjskem je v Kopru odprla svojo poslovalnico. Taikšne poslovalnice ima podjetje že v Mariboru, Ljubljani. Zagrebu in Novem Sadu, pripravlja pa otvoritev poslovalnic še v Beogradu in Sarajevu.
V prodaji imajo šivalne stroje »Veritas« . (bivši Singer) Czepel (Madžarska) in Jax (Avstrija) ter vse nadomestne dele. Za smotrno shrambo strojev izdeluje podjetje lične omarice
6 v Kopru
v dvojni izvedbi: take, ki pokrijejo samo stroj, in take, ki so kombinacija z vitrino.
Otvoritev poslovalnice v Kopru je logičen zaključek pomoči, ki jo je »Mirna« zadnji 2 leti dajala koprskemu zavodu za pospeševanje gospodinjstva pri organizaciji šivalnih in krojnih tečajev. V obalnih mestih so žene pokazale za te tečaje izredno zanimanje. V Izoli se jih Je na pr. doslej prijavilo in končalo te tečaj« že več »to.
F. M.
Kmetijstvo je najvažnejša gospodarska panoga Tuhinjske doline. Tega se zavedajo tudi na občinskem ljudskem odboru v Kamniku, sai so dali za napredek le-tega že precej sredstev, zlasti za napredek živinoreje. Vzporedno z živinorejo pa bo treiba v prihodnje pospeševati zlasti še travni Stvo in pašništvo, gojitev jagodičevja sadnega drevja in onstran Kozijaka tudi hmeljarstvo.
Poleg občine skrbiljo za napredek kmetijstva v dolini tudi kmetriijske zadruge. Teh je pet in so dokaj močne, vendar doslej še niso storile do-, voli. Upati je, da bodo uspehi boljši v prihodnje, zlasti po izvolitvi prvih zadružnih sve-,tov, ki bodo imeli tu hvaležno delo, in ko bodo zadruge dokončno opustile vse nekmetijske dejavnosti.
Med minulo vemo .je bila v Tuhinjski dolini zlasti prizadete živinoreja in še do . danes število goveje žvine ni do-
seglo predvojnega. Precej krivde odpade pri tem na reqo konj, ki jiih ljudje uporabljen jo za prevoz lesa. Kljub dohodkom, ki jih imajo pri tem, reja konj prav gotovo ni umestna in tudi ne najbolj rentabilna, sai po skoraj povsod opuščajo v prod reje goveje živine. Konje pa vse boli nadomeščajo pri prevozu motoma vozila in tako 'bo prav gotovo tudi v Tuhinjski dolini, ko bo dovolj primernih gozdnih in avtomobilskih cest.
Razveseljiva pa je ugotovitev, da se je v zadmijem času zelo uveljavilo umetno osemenjevanje, ki se ga živinorejci vse bolj oprijemajo. Uveljavljati so ga začeli pred nekaj leti, zaradi zelo velike jalovosti goveje živine. Takrat je namestila občina za to področje tudi veterinarskega tehnKlka, ki je s svojim delom popolnoma uspel. Po zaslugi občine in zadrug pa so že tudi na drugih področjih, vidni uspehi. Zlasti naj omenimo graditev
odprtih hlevov na Limovski planini, ki bodo že v najkrajšem času dogiratjeni, in urejevanje višinskih pašnikov na tej in na nekaterih drugih planinah.
Končno naj omenimo, da pripravlja,)© v Motniku graditev večje zadružne stavbe s hmeljsko sušilni/co, za kar bo prispeval del sredstev tudi »Hmezad« iz Zaloa, medtem ko gradijo v Tuhinjski Srednji vasi in v Špitaliču zadružni stavbi.
Oroslov Železnik umrl
V krajih, kjer je služboval kot učitelj, ga bodo dolgo ohranUi v spominu, saj je bil med tistimi našimi vzgojitelji, Ki se je upiral ponemčevanju in ki je učil našo mladino slovenske besede in pesmi. Starega 65 let je okupator med NOB izgnal, toda
tudi tedaj ni klonil. Po osvoboditvi je sodeloval v raznih organizacijah in bil povsod zaželen sodelavec. Tak je bU Oroslav Železnik iz Kamnice prt Mariboru, ki so ga te dni številni znanci in prijatelji spremljali na zadnji poti. Vsi, ki so ga poznani, ga bodo ge dolgo ‘ohranili v hvaležnem spominu.	A.	o.
obiskuje 14, B pa 6 mladincev. Pouk imajo po dvakrat na te-! den in too trajal do pomladi, ko • bodo tečajniki opravljali izpite za fotoamaterje.	S. B.
Rakek
Aktiv Ljudske mladine je te dni na letni konferenci razpravljal o delu v letošnjem letu in o nalogah za prihodnje. Predsednik aktiva je posebno poudarjal sodelovanje med delavsko in kmečko mladino in izobraževanje. Zal je bilo med mladino le malo zanimanja za letno konferenco.
Ljudska univerza na Rakeku je priredila v zadnjem času več zanimivih in poučnih predavanj. Kot zadnji je predaval prof. Hribar. Njegovo predavanje z naslovom »Od Slovenije do Skandinavije«, ki ga je izpopolnil s predvajanjem barvnih diapozitivov, je bilo zelo zanimivo. Na Rakeku je za predavanja Ljudske univerze veliko zanimanje, kar je dokazal tudi obisk pri zadnjem predavanju, saj je bil prostor za številne poslušalce že bar pretesen.
L« Za
Hotedršica
Te dni se je začel pouk na kmetijsko gospodarski šoli v Hotedršici. 16 učencev in učenk, ki obiskujejo drugi letnik, prihaja dvakrat na teden k pouku, vsi so zelo vestni in točni. Ob začetku novega šolskega leta so sklenili, da bodo naštudirali Finžgarjevo dramo »Veriga« in z njo gostovali tudi na odrih v sosednjih krajih. Izkupiček pa bodo porabili za ekskurzijo po končanem pouku. Pri njihovih prizadevanjih jim želimo mnogo uspeha.	—an
Dolenjske Toplice
Ker so v zadnjem času roditeljski sestanki v Dolenjskih To_-_ plicah vse bolj obiskani, so zadnjega priredili kar v dvorani Kulturnega doma. To je vsekakor razveseljiva ugotovitev. Na omenjenem sestanku je upravitelj šole pojasnil staršem, kakšna naj bo pravilna vzgoja in kakšna skrb za dober učni uspeh. Po njegovem nagovoru
Iz sezonskega vrveža in živžava smo naenkrat spet v megli in dežju. Ta skok je hiter in gotovo neprijeten, vendar se ponavlja iz leta v leto.
In gotovo taka nenadna sprememba vpliva na vsakdanje življenje nekega kraja, posebno pa se opaža ta nenadna razlika na Bledu. Tisti, tol so opravili svoje sezonsko delo, imajo pravico, da se odpočijejo, vsi
nadomestiti tisto, kar je bilo v	   -
poletju zamujenega, saj vse gotove spremembe ui moder-
BLED PRED ZIMO
rih po	"J	ToUmii la *a nm>9 samca za.	ki so itson oovezaiue	»	turi-	nove	cestne	mreže.	Upajmo,
za svoje, večkrat	slabe	komu-	novo in novo Želeško cesto. Tu	govttme, _ delikatese,
naj bi • bčfli val glavni hotel-	ne, družabna dvorana	in	slič-	stvo,	ki se	zanima	za novo
1	-	-	-	---	  je	tudi	rešitev-----
vaseh se ni abaesiB,	i©	že prva skica za ki so tesno povezane ®	,	.	,
niso kazali zanimanja področje med ijezerom, Preger- zrnom, kot banka, sezonske tr- da bo ta skica kmalu razstav-v«.	—-	—	-—o--	  slaščdlčar-	ljena	na	občim	za	prebival-
nalne razmere, dasi so se pr- ____________________   —	____
ajvjA-v ^	_______ vatno potegovali za deoentoa- siri obfekti in pa tiste službe, no. Nakazana
ostali pa morajo itaidi lizacijo. Pa tudi turistični
značaj samega Bleda zahteva
komunalne službe.
| XXX
Na občini pa so zaposleni še z drugimi dokaij važnimi problemi Treba je začeti grad-
poiitično in kulturno življenje nizac.jo v poletju nima tistega poleta kot sicer. In zato se tudi to leto na Bledu v sedanijih _ nepodjetnih dnevih kaj pridno
prizadevajo, da nadomeste vse,	....
kar ie le mogoče bilo zasnuje- njo novega vodovoda in kana-nega_	lizaoi;e. Dela na zagatni »teni
Na občini je bilo opaziti no- v Radovni so že v polnem te-vembra precejšnjo živahnost, ku. Za druga dela pa se ža po-Sko™ vsak teden so se vrstile samezne objekte še izdelujejo «eže ljudskega odbora. Treba glavni propekti m obenem tudi je bilo pregledati delo v šol- že pripravljalna dela na prelivu zdravstvu, socialnem doru nz Krnce v Gonje. Delati SSkvu, dalje kako se ures- bodo začela kot pravijo na ob-St proračun občine in čim, kar najhitreje, saj rnor.a titeo eosoodarske organizaci- biti do sezone le Že nekaj na-jffasSSpTSi-S? naloge, pramene*«. M« za kttgtta-Trt m iih orevzele z družbe- cio so razpisana, le težava bo
3»”p£ojrKr« ži-	«£
vahne in tudi razprave stvar- s temi deli sredi 2*»® 2m^o koristnih predlogov ta del kanalne speljan je bilo in tudi zaključki dajo	prav	skam center
vedeti, da so se odborniki po-	In	to	še ni	vre. Tudi z
trudili dn gradivo, ki so ga ditvenim načrtom areossca pred sejami dobili, tudi teme- Bleda se uganjajo na_občini, ljiteje pregledali.	Skupiina stfrfeovnfc&jpv prt
Sedaj proučujejo na občini »Stovemaa-projektu«_poa voa-8e probleme komunalne služ- stvom arh. Stanka Kohirmana be. Decentralizacija komunal- že nekaj &aa»_ dda_na Be službe po krajevnih, ©dfoo- ktiS&i IMMM -	-
ureditev Bleda.
Občina pa je naročila tudi elaborate zia dograditev vseh glaivnitti hotelskih cib(;etotov, kot »Toplic«, »Park-Hotela« in »Jelovice«. Vsi ti so že zastareli in treba jih bo moder-niziiirati in povečati, kijer bo to možno ali pa jim dati dopolnilne prostore ki jih nimajo. Enim manjkajo gospodarski prostori, drugim družbeni itd. Seveda imajo nekateri prevelike želje in bo zato treba vskiadmti potrebe vseh treh glavnih hotelov s potrebami Bleda. Upajmo, da bodo hoteli talko končno dobili svoje načrte in se lahko udeležili natečajev za investicijske kredite.
XXX
Na Turističnem društvu pa se kar pridno pripravljajo na zimsko sezono. Pravijo, da bo to sezono sneg in da se je zato treba malo drugače pripraviti kot prejšnja leta. Izdelali so že program prireditev, ki bodo pozimi na Bledu, poskrbeli bodo za prijetno družabno življenje, zabavo in obenem tudi za dobro propagando, da bodo ljudje pri nas vedeli, kaj v«« se jim nudi na Bledu.
Med prireditvami bo vrsta zanimivih zimsko-športnih tekem kot mednarodni smučarski tek, sankaško prvenstvo LRS, evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu itd. Razdelili so že dosti propagandnega materiala po naših večjih mestih in tudi v Trstu. Na Bledu upajo, da se bo to leto le premaknilo z mrtve točke. Seveda če bo le sneg...
XXX
Po vsem, kar smo omenili, vidimo, da kljub dolgočasnemu jesenskemu vremenu nekaj delajo' in si prizadevajo. Popolnoma drugačna slika pa je v kulturnem življenju na Bledu. 2e več kot leto dni ni slišati, ali je kako kulturno društvo na Bledu ali ne, ali ga sploh skušajo poživiti ali ne. Mnogi napačno misliljo, da je dejavnost kulturnega društva le del dramskega odseka ali slično. Vendar ni tako! Vsa kultumo-prosvetna društva in »Svobode« na Gorenjskem imajo letos na programu izobraževanje. Vendar kaže. da to na Bledu ni potrebno. Ali ne bi bilo mogoče prirediti tečaje tuijih jezikov, gospodinjske tečaje in slično. Vendar mislimo, da bi težko v čem uspeli, saj vse kaže, da se bo še pevski odsek razšel. Mogoče bi bilo le dobro, da bi se politične organizacije kaj bolj zanimale tudi za razvoj in delo kulturnih društev in splošno izobraževanje prebivalstva.
B.B.
so razredniki in. predmetni učir teljl dajali staršem pojasnila o učnih uspehih otrok in nasvete.
Kmetijska zadruga je organizirala odkup smrekovih dreves za Novoletno jelko. Jelke raznih velikosti sekajo lastniki v pregostih smrekovih nasadih, kjer je razredčeni e nujno. Večino teh dreves pošiljajo v Beograd. Zadnje dni je zelo živahen tudi odkup jabolk, ki jih zadruga sprejema ra železniški postaji v Straži in jih takoj od-premlja dalje. Ker je že dokaj hladno, jabolka dobro zavarujejo pred mrazom.	D. G.
Sodražica
Občni zbor »Svobode« je pokazal, da je le-ta storila mnogo za napredek kulturno prosvetne delavnosti. V prihodnje pa bo treba pridobiti v društvo več predvsem mladih članov, ki so voljni delati na tem področju. Da bi bilo delo v prihodnje še boljše, bodo več mladih ljudi poslali na razne tečaje, ki jih prireja Okrajna zveza Svobod in prosvetnih društev, za prebivalce Gore pa bodo pripravili nekako potujočo knjižnico, ker so v tem kraju še vedno brez lastne. Skrbeli bodo tudi za pošolsko izobraževanje ter prirejali razna predavanja.
Kranj
Dramska sekcija »Svoibode-ceinter« v Kranju je uprizorila za uvod v novo sezono komedijo sovjetskega dramatika Ostrovskega »Gozd«. Delo je režiral Drago Fišer, sceno pa je pripravil Milan Batista. Kot gositinia je v glavni ženski vlogi nastopila članica drame SNG v Ljubljani Mihaela Saričeva.
XXX
V okviru posebne komisije za šolska vprašanja pri okrajnem in občinskem komiteju LMS, je bil te dni. zaključen seminar o organizaciji reformirane šole, osnovnih načelih naše zunanje politike in gospodarskem razvoju s posebnim poudarkom na ekonomska vprašanja. Program je bil skrbno pripravljen.
XXX
V Prešernovi ulici v Kranju so te dni odprli nova lokala z usnjenimi izdelki. Obe prodajalni sta lepo opremljeni. Prva je namenjena zlasti prodaji usnjenih izdelkov, v drugi pa bodo prodajali ves potreben material za čevljarsko stroko.
I. V.
Izšel je Goriški zbornik
Te dni je izšel Goriški zbornik, ki ga je izdal in založil Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Novi Gorici, in sicer ob 10-letnici priključitve Slovenskega Primorja. Bogato ilustrirana knjiga obsega 270 tekstnih strani. Uvodno besedo je napisal sekretar Okrajnega komiteja ZK Tine Remškar. V prvem delu opisuje zbornik Goriško in njene ljudi, v drugem boj primorskega ljudstva za svobodo ln v tretjem prizadevanja za napredek v goriškem okraju v prvih desetih letih. Za zbornik je precejšnje zanimanje. —Jp
Kamnica
Kmetijska zadruga v Kamnici je vzela v najem vinogradniško posestvo Grič nad Kamnico, kjer namerava urediti nekdanje gostilniške in letoviščarske prostore. Obenem bo uredila na Griču, ki leži sredi vinogradov tudi točilnico, v kateri bo prodajala lastno vino po izredno nizkih cenah.	A.	O.
»TT« V LJUBLJANI 2E V TOREK OPOLDNE
c
K
K)
1)
R
M
O
S?
£££; - ;
ipl^5
ffl '	&335£2§S^
piui v združenih arabskih republikah
Ko so v Cannesu odvrteli film »Letijo žerjavi«, je postala Rusinja Tatjana Samojlova najbolj oblegana filmska igralka na Festivalu. Koliko so se časopisi širom po svetu razpisali O njeni nadarjeni, izredni igri. In o njeni lepoti. Trdili so, da združuje Tatjana klasično lepoto Ave Gardner in talent Audrey Hepburnove. Kot da je to edino pomembno. Tatjana Samojlova igra naravno, kot je naravna njena lepota. Nikomur ni podobna. Ostala je zvesta sama sebi. In v tem je čar njene dragocene igre in njene posebne lepote.
NA POTI V S VET
Prijateljstvo med dvema državama — med Z AR in Jugoslavijo — bo gotovo . privedlo do medsebojnega spoznavanja in živahnejših stikov na kulturnem področju. Ena naj večjih neznank, ki jih bomo tako mogli spoznati, pa je filmska proizvodnja mlade republike. Filmsko podobo arabskih dežel je za naša platna doslej krojila v glavnem ameriška kinematografija. Iskala je v njih eksotiko, ozadje za svoje psevdo-zgodovinske filme, nd pa mogla
in hotela pokazati praye podobe dežele in ljudi. Filmi, ki so jih ustvarjali domačini sami, pa niso mogli preko meja v evropske in ameriške kinematografe. Sele v zadnjih letih se jim je odprla pot v svet, na -festivale, kjer so filmi izzvali precej začudenja in presenečenja. Največ začudenja je vsekakor izzvalo dejstvo, da se filmi Združenih arabskih republik niso svetu predstavili kot začetniška dela dežele brez filmske tradicije. Filmska ustvarjalnost v Združenih arabskih republikah raste namreč iz trdnih temeljev, ki so jih v tridesetletnih prizadevanjih zgradili egipčanski filmski delavci. Ce torej govorimo o kinematografiji v ZAR, moramo govoriti predvsem o egipčanskem filmu in njegovi rasti, saj je Sirija
i
nam kažejo
Letijo žerjavi
Tako gledamo film, ki jg bi! v Cannesu deležen prve nagrade. Gledamo ga razmeroma zgo daj — če mislimo na maj, ko se je še predstavljal izbranemu krogu žirije — ln ga sprejemamo pozno — če vemo, da se je medtem odvrtel skoraj po vseh naših večjih in manjših središčih. Toda to navsezadnje ni prav nič važno: »Letijo žerjavi« je film, ki se je povzpel do takih kvalitet, da ga čakamo potrpežljivo, je film* ki mu čakanje ne pritiaja in ne odvzema. Taki pa so redki, dragoceni filmi.
Razmišljamo o vzgibih, ki sv vodili žirijo velikega festivala v
Cannesu do enotnega nrepriča-nja, da ruski film o žf javi h zn služi velika nagrado. bc jih im presionirali »novi	režiserjevi
prijemi, odkritja	snemalcev,
predvsem pa izredna igra«, kot sc se takoj po premieri razpisali recenzenti širom po svetu'? Da, v tem je film prava, sveža, enkratna stvaritev, ki gledalca zavzame prepričujoče, mu nanese celo vrsto novih kažipotov filmske umetnosti, ga v nekem smislu magično zaneseno postavi pred dejstvo, da prizna: skoraj se življenja samega že ne da lepše, bolje zaigrati, skoraj se o njem s filmskimi izraznimi sredstvi ne da mogočneje spregovoriti.
V	sredino takega razmišljanja pada čredo Tatjane Samojiove: ne zato, ker bi edinole ena pomenila alfo in omego velikega nagrajenca, tudi zato, ker jo v nekem smislu pomeni: zakaj tako, kot je njena igra naravna in velika, kot je naravna in zato velika njena lepota, ki odseva notranji žar in mladost in umetnost samo — tako je v nekem smislu, ponavljam, ves film presegel pričakovanja prav zato, ker je naraven in velik. Doda: jam: naraven v vseh drugih zelo lepih igralskih kreacijah, med katerimi izstopajo vloge-Borisovega očeta in njega, samega pa babice (in najbližjih), naraven pa predvsem zato, ker se je predstavil brez grobe tendence, ker je spregovoril o človeku in njegovih poteh sredi med topovskim ognjen, bombami, mladostjo, resnično in ne umetno hranjeno, nategnjeno humanostjo, sredi med slabostmi in enostavno logiko življenja. To je uspeh za ta ruski film. Ob njem premišljujem dalje: v scena.rij so se zalezlj motivi, kd si niso dosledni, glavna junakinja, »veverica«, si izbere za moža človeka, (ki ga ne more ljubiti, ker ljubi le BorSsa) samo zato, ker si jo jo vzel s silo, brez energije, da bi se uprla staremu, preživelemu, da bi se uprla življenju, ki jj ga vsiljuje predsodek. Nekateri kritika so filmu očitali to, drugi še marsikakšno drugo, nasprotujočo si poanto, med njimi so taki, ki trdijo, da je film kompromis — kar zadeva fabulo, in še drugj so, ki trdijo marsikaj, v nadrobnosti, h po-
odgovarjajočega, nasprot-osnovni magistrali, ki de-podčrtava preprosto, na-mvno, silno čarodejstvo življe-nja fn smrti, sreče in tragedije. tU ni res, da je morda
prav to treba šteti ruskim filmskim ustvarjalcem v dobro — prav to željo, da enkrat pokaže-, jo svoje ljudi take, kot so, da z njihovimi izpovedmi, sanjami, tragedijami, z njihovo resnico, prerastejo v izpoved, ki je ostrmela Cannes, vse njegove izbrane gledalce, ki so prišla iz vseh koncev sveta. Žerjavi letijo vsako leto, tolikokrat nad Moskvo. Žerjavi letijo drugod.
Želeli bi si, da bj lahko še večkrat, ne samo tokrat, ne samo ob tem filmu produkcije »Mosfilma« iz leta 1957, čutili tako vrtoglavo moč pogleda in poti navzgor, proti žerjavom. Želje pa so, vsemu navkljub, lahko brezčasne.
Žene dneva
Že leta 1956 je nastal v produkciji Lorenza Fegorara italijanski film »La donna del giorno«. Malo pozno spoznavamo mladega režiserja France-sca Masellija, ki je, osvobojen prejšnjega vpliva Viscontija in delno tudi Antoninija, na svoj način 'povedal zgodbo, ki so jo zapisali Franco Bemporad, Ag-geo Savioli, Francesco Maselli, Luigi Squarzina, Cezare Zavat-tini. (Opomba v začetku:	Za-
vattinija je v tem filmu bore malo!) Z »Ženo dneva« smo spoznali še nekaj italijanskih igralcev, o katerih doslej sko-roda nismo slišali ali pa jih še nismo videli na ekranu. »Ženo dneva« je zaigrala Viraa Lisi, Giorgia Salustri je interpretiral Antonio Cifariello, Serge Reg-giani, ki ga dobro poznamo, je zaigral Grimaldija, zato pa je izoblikovala zanimivo vlogo
njegove žene Haya Hararit, manj znana igralka. Lilianina mati je bila Elisa Cegani, Aldo pa Franco Fabrizi.
Čemu navajamo falango imen vseh ustvarjalcev pred vsebino filma? Ker so v nekem smislu vsak zase posebej značilni za njegov odmev.
Najprej o režiserju. Odtod vodijo poti k namenom filma. Maselli je mlad intelektualec, izrazit intelektualec. Hotel je, kot je to storil že v prejšnjih-filmskih poskusih, na svoj način, za svoje filmsko občinstvo povedati resnico o eri, ki skuša z lepotnimi tekmovanji, s propagiranjem najrazličnejših junakov, čeprav iz kriminalnih kronik, ustvariti vzdušje, omogočiti pot navzgor za posameznike, kakršne koli, s kvalitetami, brez njih, tudi za take, ki se ne bojijo razgaliti svojega egoizma, ki gredo preko drugih, da bi dosegli cilj. Enkrat smo že pisali o komolčarstvu, ki je postalo zločinsko. O njem je govoril film »Branim svojo ljubezen«. Tudi tam -smo spoznali časnikarje, ki hlepijo po škandalih in mračno tragedijo prizadetih. Samo da Maselli govori po svoje. O družbi, sredi katere živi, govori kritično, skrajno obsojajoče, ne boji se-povedati žgočih resnic. Sla po uspehu za vsako ceno je mode-rn, težak problem. Škoda, da ga je zaradi izrazito samosvojih hotenj mladi Maselli povedal umetniško manj celovito, večkrat shematično. Glavna junakinja in njena pot izgledata velikokrat skonstruirani, veliko je intelektualnih puščic, ki švigajo ob tej poti in se lotevajo
staršev, ki vzgajajo mlade ljudi brez etike, v trmoglavi sli po slavi, zvodnikov, ki se skrivajo za hrbti denarnih mogotcev, ker imajo šibke hrbtenice, in na prvem mestu tiska, ki je v službi škandalov — toda Ma-sellijeve puščice so izraz inte-lekta in veliko manj prave, sočne življenjskosti. Včasih je film bolj podoben shemi, kot pa resnični zgodbi, čeprav s kar
najbolj realnim okoljem.
In Maselli siLje zato .tudi izbral igralce, ki jih je uspel voditi po svoje. Toda v celoti priznajmo: kljub vsemu so ravno igralci zelo dobro zaigrali. Približali so ljudi, da niso ostali zgolj ustvarjalčeva zamisel.
Mladi ljudje pa naj si le ta film pozorno ogledajo. Naj nikar ne mislijo, da nima vrednih korenin. Naj vedo, da je to film, ki je lahko samo koristen. Filmske nadrobnosti niso važne. Osnovna poanta pa živi.
—mgh—
ustvarila svoj prvi film šele leta 1948 — in še tega v koprodukciji z Libanonom.
Daljša in bolj bogata je zgodovina egipčanskega filma, čigar začetki segajo v leto 1917, z italijansko-egipčanskim filmom, »orientalsko dramo v treh delih« »Smrtonosni streli«. Resnični začetek egipčanske filmske proizvodnje pa pomeni leto 1927, ko so začeli s filmskim delom bratje Lami, Badr Orfi in Mohamed Karam. Mohamed Karim se je takrat vrnil v domovino s solidnim filmskim znanjem, ki si ga je pridobil kot asistent nemškega režiserja Fritza Langa (»Nibelungd«, »Metropolit) in v sodelovanju z igralcem, in dramaturgom Ju-sufom Baihibo izgotovil film »Zednab«, dramo iz življenja egipčanskih felahov. K ista temi se je režiser Karim povrnil leta 1952, ko je obnovil svoj prvi film v barvah pod istim naslovom.
Kljub neugodnim razmeram se je egipčanska filmska proizvodnja že v letih pred drugo svetovno vojno živahno razvijala. Težave tega razvoja nazorno ilustrira dejstvo, da je imel Egipt v tridesetih letih že deveit filmskih študijev, vse do vojne pa so bili veliki kairski, aleksandrijski in drugi mestni kinematografi izključna last ameriških in francoskih filmskih družb ter domači filmi vanje niso imeli vstopa.
Vse do revolucije v letu 1952 so imeli egipčanski filmski delavci pri izbiri, snovi vezane roke. Socialni film je bil prepovedana zvrsit. Zato sb scenaristi pogosto posegali po snov v zgodovino, kot najbolj popularni žanr se je izoblikoval glasbeni film, priljubljene so bile tudi melodrame.
Klasičen primer egipčanskega zgodovinskega filma je delo režiserja Niaza Mustafa »Antar in Abla«, ki je doživel kar dve nadaljevanja — Doživljaji Antar a in Able« ter »Antarjev sin«. Neizčrpne snovi za to zvrst pa je seveda dajala pravljična knjiga Tisoč in ena noč. Iz tega kroga je zlasti zanimiv film Toga Mizraha, ki v stilu parodije na orientalsko pravljico obravnava Šeherezadino pri-
povedko tretje noči, V številnih zgodovinskih filmih so nastopale znane egipčanske pevke in plesalke, da so se filmi zlivali z zvrstjo glasbenega filma. Poleg domače folklore je na egipčanski glasbeni film močno vplivala hollywoodska proizvodnj a. Zaradi številnih omejitev cenzure so se egipčanski filmski delavci pogosto izživljali v oblikovanju ljubezenskih melodram z rahlimi socialnimi namigi, s katerimi pa niso dosegli vidnejših kvalitet.
Umetniško in tematsko najpomembnejši filmski žanr je socialni film, ki pa je doživel svoj pravi razvoj šele v zadnjih letih, v .porevolucijskem obdobju. En sam film je nastal že pred drugo svetovno vojno in pomeni prvj resni umetniški uspeh egipčanskega filma. To je »Zelja« režiserja Kamala Se-lima iz leta 1939, prvi egipčanski film, ki je resno spregovoril o zanimivem, težkem sodobnem problemu, o izobraževanju mladine, Id se ne more zaposliti v svojih strokah. V zadnjem obdobju pa nastaja v egipčan-" skih aftedjejdh vedno več filmov o socialnih problemih. Taki so n. pr. filmi- »Borba v dolini«, »V potu svojega obraza«, iz življenja egipčanskih kmetov v nedavni preteklosti, »Reja ln Sakina«, kd obravnava egipčansko žensko vprašanje in vrsta fžlmov, ki zajemajo enovi iz egipčanskega boja za nacionalno osvoboditev in socialno reformo, kakršen je n. pr. film »Mustafa Kamil«. Tik pred revolucijo ga je na lastne stroške izgotovil režiser Ahmed Badrhan in je doživel premiero šele po revoluciji.
Usmeritev v realistično obdelavo snovi” in izbor perečih sodobnih tem označujeta tudi najnovejše filmske stvaritve v ZAR, v katerih se egipčanskim filmskim delavcem pridružujejo tudi filmski delavci Sirije. 2e od leta 1956 je domači film z zakonom zaščiten. Vsi kinematografi morajo obvezno najmanj en teden v mesecu predvajati domače filme, ki so si med arabskimi gledalci pridobili že - veliko.-priljubljenost- in jim želimo, da si čimprej ugla-dijo še pot v svet, pa tudi v naše kinematografe.
PRIPOROČAMO
Te dni gledamo italijanski film »Železničar«, ki je bil rta kratkotrajnem sporedu v naših kino dvoranah že v dneh VII.
Kongresa ZKJ. Takrat smo se
o njem tudi širše razpisal*. Njegove kvalitete so nedvomno velike. F Hm dokazu je, da ni velikih in majhnih tem. So samo veliki filmi,, ki govorijo o življenju z umetniško silo, in majhni filmi brez vrednosti. »Železničar« je velik film, o katerem boste premišljevali še dolgo potem, ko boste zapustili kino. Je nekakšna nova varianta neorealizma, kar optimistična. Pripoveduje o strojevodji Marcooiju, ki doživlja težke življenjske preskušnje. Potem, ko pretrpi neuspeh v poklicu in spozna zmotnost svojega ravnanja z družino, v
kateri doživlja vsak njen član svoje preskušnje, potem, ko ga vsakdanjost skoraj potolče, najde spet smiselno vero v ljudi, ki so dobri, in se dokoplje do spoznanja, da so vpi življenje. Smrt ga doleti srečnega, obkroženega e ljudmi, ki so mu vedno hoteli le dobro, umirjenega po tolikih živ-
KVALITETNO AMATERSTVO
V izložbenih oknih Kosove umetnostne trgovine v pasaži Nebotičnika v Ljubljani je razstavil vrsto svojih del, temper
0 $
&& (Mvaie, t&po- ueatmo-	%
SLOVENSKI POROČEVALEC '
Ljubljana
PEVREFITTE
i
KI PRIKAZUJE ZAKULISNO ŽIVLJENJE CERKVE
ri NOVA, ZNI2ANA CENA ZA POLPIATNO 485 DINARJEV
OB JUBILEJU LJUBLJANSKEGA MESTNEGA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA
Deset let pravljice
ral nevernež vrniti v tisti čas, »Srečnega princa« in v jubilej-ki se ga lutkarji še dobro spo- no »Zlatolasko«. Kdo ve, kje minjajo. Čas začetkov, iskanja je srebrno tkivo najgostejše? publike, iskanja svoje smeri in V lirični »Mojci*? V prisrčni lastnega izraza.	»Zvezdici«? V sanjavem »Prin-
V čas, ko so bili otroci edini cu«? Povsod ga je veliko in prijatelji lesenih junakov, se- povsod je spletlo poseben vzo-gajo začetki Mestnega lutkov- rec• Mestno lutkovno gledali-nega gledišča. Začetki gleda- šče nikoli ni padlo v šablono, lišča, ki je hotelo napisati nov vedno je iskalo in našlo novo, list v slovensko gledališko se nvkoU povedano, zdaj pre-
s pokrajinskimi motivi in cvetjem, slikar Janez Kališnik. Ce bi ga enostavno označili za amaterja, ne bi zadeli povsem točno. »Moje veselje do slikanja je neizmerno,« pravi sam o sebi in čeprav avtor, upokojeni železniški uradnik, po štirih letnikih nekdanje umetniške šole »Probude« ni hkrati s svojimi vrstniki: Pavlovcem, Pengovom in drugimi, nadaljeval študija na akademiji, je vendar Kaliišmik gotovo pozitiven primer kvalitetnega amaterskega slikarskega ustvarjanja. Ne samo, da dobro obvlada tehnično plat sdikanja. kar že deset let posreduje tudi drugim kot vodja likovnega krožka SKTJD Time Rožanc; tudi sicer so njegova, slehernemu človeku razumljiva slikarska dela, lepa, čeprav danes že nekoliko odmaknjena romantična izpoved, a vendar — izpoved, ki zna pričarati pred nami gibanje našega morja, višino naših gora in jesenske barve našega drevja.
bp
V	italijanskem filmu »Železničar« je lep igralski lik podala igralka jugoslovanskega rodu Sylva Koscina
\
Ijenjskih bojih. — Tudi igra je v tem filmu poleg vsebine in režije zelo dobra. Nastopajo avtor Pietro Germi sam, Saro Urzi in Luiza de la Noce. Mar-cocijev mlajši sin igra tako, da ga sploh ne boste pozabili. Poglejte si film »Železničar«. Malo je tako dragocenih filmov.
* Tudi drugi film, ki ga. ta teden priporočamo našim bralcem, ie italijanski. To je film v barvah in cinemascopu »Izgubljeni kontinent«, ki ga je na svojem popotovanju po otokih Malajskega arhipelaga posnela skupina osmih znanstvenikov in raziskovalcev. Film v marsičem spominja na odlični francoski film .»Svet tišine« in ni prav nič slabši od. njega — saj pa se tudi oba filma ponašata z izredno nagrado festivala v Cannesu. Mogoče je »Izgubljeni kontinent« manj izreden od »Sveta tišine«, manj dramatično napet, prav gotovo pa je prav tako, če ne še bolj zanimiv. Saj govori o ljudeh ki so ohranili pradavno stopnjo družbene ureditve, prvobitna verovanja in običaje, in jih poskuša približati, razložiti gledalcu brez hotenih eksotičnih poudarkov. Razkriva pravo bogastvo folklornih običajev in čudovito lepoto daljnega tipskega sveta.
Na film še posebej opozarjamo dijake, saj jim bo izvrstno dopolnilo in prijetna razlaga zemljepisnega pouka —- posebej še, če še dogovorijo za skupni obisk in naprosijo profesorja za izčrpen razgovor o filmu. Naše priporočilo pa seveda velja tudi vsem, ki jih zanimajo lepote in posebnosti daljnih krajev.
Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani praznuje deseto obletnico dela. — Kako malo zmore ta stavek povedati statistiku, iskalcu številk. Saj tukaj res ni kaj seštevati: deset let dela, komaj večje štej-vilo premier; edino, kar bi utegnilo zbuditi njegovo zanimanje, bi bila primerjava med številom sedežev v majhnem avditoriju na Levstikoem trgu in presenetljivo visokim številom obiskovalcev.
Če pa ob jubileju ljubljanskega lutkovnega gledališča razgrnemo zastor letnic in številk, se nam pokaže širša, bolj zanimiva, bolj pestra podoba. In če k delu, ki se je razvijalo v dvoranici na Levstikovem trgu, prištejemo še delež, ki ga je prispeval stari, avtomobil, natrpan z lutkarji, kulisami in leseno Pavlihovo bratovščino, se ozke stene dvorane razširijo čez vso Slovenijo:	razširijo se v najbolj
prostrano gledališko dvorano, kar si jih moremo predstav-
ljati. V vsakdanjem jeziku se temu pravi: redna gostovanja gledališča ročnih lutk, ki so zajela številne kraje od industrijskih središč do pozabljenih hribovskih vasic.
Deset let ljubljanskega Mestnega lutkovnega gledališča ne pomeni le deset let tiste pravljice, ki se dan za dnevom vžiga ' v svetlih očeh malih gledalcev, saj Mestno gledališče že davno več ni le sinonim za »fletno« otroško razvedrilo. V desetih letih je zapisan nenavaden razvoj, je zgoščena Vast, Ici bi napolnila tudi trikrat deset let zgodovine nekega gledališča, je zapisana svojska pravljica idealizma, predanosti delu in uspehov, je obsežna kronika, ki se je iz diletantizma .dvignila v umetnost.
Danes, ko je dvoranica' vedno razprodana, ko je razočarani otroški jok v veži prav tako pogost, kot veselje v dvorani, je tej pravljici težko verjeti. Za hip ali dva bi se mo-
zgodovino. Lutkarski list. Ze pred vojno smo sicer poznali lutke. Take z neogibnim Jurčkom ali Gašperčkom na sokolskih odrih, redki povabljenci pa so poznali tudi miniaturne figurine mojstra Klemenčiča. Lutk, ki bi povezovale popularnost z umetniškimi hotenji, pa ni bilo.
Tudi Mestno lutkovno gledališče jih ni ustvarilo v prvem naletu. Daleč od zastavljenega cilja je bila »Udarna brigada«, daleč tudi »Martin Krpan«, niso se mu približale niti »Čarobne gosli«. Šele ob zvokih Dedkove lajne in Babičinega bobna v »Žogici Marogici« se je izoblikovala prava smer, podprta s sodelovanjem domačih literarnih, likovnih; glasbenih in gledaliških delavcev. Začela se je
prosto, zdaj veselo, zdaj veličastno pesem lutk.
Kako dolgo je trajalo, da so ji prisluhnili tudi odrasli! Lutkarji se spominjajo časov, ko je kolektiv dvajsetih ljudi za odrom odločil: igrali bomo za šest gledalcev v dvorani! Če ne bi bilo te vere, te trmaste prepričanosti v čudovito poslanstvo lutk — kdo ve, če bi gledališče slavilo v teh dneh desetletnico? Ce bi bila samo plitka želja po ugajanju, če ne bi bilo ljubezni, če ne bi bilo vztrajnega iskanja umetniškega izraza, kdo ve, bi bil popisan tisti list, ki ga je v naši gledališki kroniki popisalo lutkovno gledališče?
Na listu je napisano: Deset let je trajala pot slovenskih lutk, ki so jo drugod lutke romale stoletja. Pot od ob-
pravljica, pretkana s srebrni- stranskega razvedrila za otro-mi nitmi umetnosti, ki so se ke, nad katerim je vsakdo lah-vse pogosteje tkale v »Mojco ko skomignil z rameni, do sa-in živali«, v »Zlato ribico«, mostojne gledališko-umetniške »Obutega mačka«, »Zvezdico zvrsti s svojskimi izraznimi zaspanko«, »Lenuha Poležu- sredstvi, ki je požela prizna-hac, »Igračke na cestah«, nja doma in na tujem.
Ena najboljših in najbolj popularnih uprizoritev Mestnega lutkovnega gledališča je prav gotovo »Zvezdica Zaspanka«.
S tega visokega praga ljub- zorja širša, jasnejša. Na poti Ijansko Mestno lutkovno gle- do njih bodo ljubljanske lut-dališče pregleduje dosedanje Jcarje spremljale najboljše že-delo in se ozira v prihodnost. Ije številnih mladih in starih S tega visokega praga so ob- prijateljev.	S,	O,
• UMOMA
• IN NJENA
• UPORABNOST
POZIMI
Pri limona za pijača in ' na« lične jedi je najvažnejše, da limona ni grenita. Talca Urnima nam lahko pokvari oelo jecL Jed greni tudi če ji dodamo belo čvrsto meso od limone-Skrbna in varčna gospodinja bo limono tanko obrezala (samo rumeno lupinico), lupino drobno sesekljala in jo shranila. Nato sadež prerežemo na 2 polovici in iztisnemo sok na preši. Zelo dobra je steklena \ preša, ki ima prilegajoč podstavek. iztisnjeni sok se nam namreč sproti precedi in odteče v spodnjo posodo. Kadar rabimo samo malo soka (nekaj kapljic) limone ne prerežemo, temveč jo samo prebodemo z iglo in sok iztisnemo. Limona se nam tako dlje časa ohrani.
Ob ugodnem vremenu pre- napravili malo gredico. Na zračimo vsa prezimovališča za dno damo svež konjski gmo,j, zelenjavo in odstranimo vse, na njega tenko plast zemlje, kar je plesnivega in gnilega, ki jo ovlažimo z mlačno vodo. Zasipnice zavarujemo v hudi Radiču odrežemo liste na 3 do zimi s slamo, listjem ali 4 cm ter jih naito posajamo v smrečjem. Ce imamo vlažno to gredico. Sveži gnoj bo dal klet, dajmo v njo žgano aipno, v času siljenja dovolj toplote, ki bo vsrkalo odvisno vlago. Prostor, kjer silimo radič, naj • v' orezsnežnem, mrzlem in bo temen ali vsaj mračen, da suhem vremenu pokadimo gre- da bo solata krhka in belka-dice na katerih raste 'zimska sta. Ce nimamo temnega pro-solaita, motovilec ali peteršilj štora, lahko pokrijemo gredico s smrečjem. Popravimo po- s časopisnim papirjem. Neka-kv ar j eno vrtno orodje in vse tari silijo radič v škafih ali vrtne potrebščine, ki jih bomo večjjh loncih, napolnjenih s potrebovali prihodnje leto. toplo vodo. V posodo postavijo Preglejmo in očistimo vse za- korenine radiča. Vrh radiča loge semen.	mora biti stalno na toplem
Ce smo jeseni pobrali z mestu in tudi voda mora biti vrta radičeve korenine, si po- stalno mlačna. V desetih ali zimi lahko večkrat pripravimo štirinajstih dneh dobimo na ta okusno radičevo solato. Da način okusno radičevo solato, prisilimo radič, da požene Ce ni zemlja zmrzla še se-svetlo rdeče solatne liste, je daj lahko odkopljemo na vrtu potrebna toplota in primeren korenine rdečega radiča, ga prostor za siljenje. V kleti ali vzimimo v kleti in ga po želji kakem drugem prostoru bomo silimo.	Inž.	A,. M.
V suhem vremenu, kadar ni prehudega mraza, zemljo pre-lopatimo in jo pustimo v grudah, da premrzne- Grede, ki jih bomo spomladi rabili za j-™ setve, pokrijmo • s smrečjem.
Ce še nismo izpraznili tople grede, zmečimo zemljo ven na kup, potresimo z apnom in pustimo, da prav tako premrzne. Priporočljivo je, da premečemo tudi kompostni kup.
Vrt je v tem času prazen in pust. Razen trajnih in zimskih zelenjadnic ni na njem ničesar, tudi te so v zimskem počivanju. Pogosto pa vidimo na vrtu ostanke raznih vrtnih rastlin, kole, količke in drugo navlako, ki pozimi ne spada na vrt. Vse to je najboljše zavetišče raznim škodljivcem. Vse odpadne predmete zažgimo, količke pa postavimo na suh prostor.
IMELI BOMO BOLJŠI
zm
DEMONIN EKSTRAKT
'A kg Sladkorja v kockah, sok 6 limon, A i vode.
Sladkorne kocke močno ob-drgnemo ob lupini 1 limone. Pripravi j eni sladkor kuhamo v vodi toliko časa. da se močno zgosti. Nato dodamo še limonin sok. Vsa tekočina naj ima gostoto sirupa. Se vročo tekočino napolnimo v. vroče in suhe stekleničke in šele popolnoma ohlajene zamašimo.
1—2 žlički limoninega ekstrakta pomešanega z vodo da osvežujočo ■ pijačo- Lahko pa ekstrakt dodajamo tudi čajem.
In zdaj še, kakšen naj bo prostor, ki mu pravimo jedilnica? Ni rečeno, da moramo imeti res prostorno jedilnico, kjer samo obedujemo, zadovoljimo se lahko že z jedilnim kotom, kj je v zvezi s kuhinjo, toda ločen od nje, lahko je tudi-samo kuhinja, kakor sem že omenila. Važno je le, da je prostor vedno prezračen, primerno topel in tako velik, da je v njem lahko miza z udobnimi stoli. Preden se družinski članj zberejo h kosilu, moramo mizo pogrniti, pripraviti krožnike, žlice, nože in vilice! Nikdar se ne smemo zadovoljiti samo z žilico in jo uporabljati za juho, žgance in solato! Vse, pribor in krožnike pa moramo še prej zbrisati s platneno krpo, da se lepo svetijo. Ko pa nalivamo v krožnike z jušnikov, alj pa dajemo iz pladnjev, moramo paziti, da ne polijemo robov in seveda tudi mize. Ce se bomo vedno tega držali, bodo ljudje, ki jim bomo postregli doma, ali kjer koli z najveCjim apetitom pojedli, kar jim oomo ponudili
Morda se nam je ze večkrat pripetilo v gostilni, da so nam postregli na mizi, ki jo je »krasil« umazan prt in potem se v krožnikih, ki se jim je videlo, da je iz njih pravkar jedel naš predhodnik. Tako smo sedli brez vsakega apetita k jedi in smo upravičeno protestirali. Tako moramo večkrat obedovati izven doma. »Doma je pa vse drugače«, pravimo navadno. Ko se vsedemo za domačo mizo, pa skoraj ne opazimo, ali je miza pogrnjena, niti ne, če je čista, kaj šeie, kakšna sta poseda in pribor. Kar nehote si mislimo, da je aoma vse dobro, ker smo pač sami domači, potem pa četudi je miza polita, polna drobtin in ostankov jedi. Morda ni tako hudo, toda še marsikje ne obedujejo kulturno ob pogrnjeni mizi in z vsem, kar se pri jedi uporablja.
Vedno moramo misliti ne le na to, kakšno kosilo, večerjo ali zajtrk bomo skuhali, temveč tudi to, kako bomo to tudi serviral; doma, vT gostilni, v obratih ali kjerkoli. Z mnogo večjim tekom bomo pojedli golaž, In bo v čistem krožniku na čisti miz-; in morda nas bo razveselil celo šopek cvetja, kot pa, če bi morali jesti golaž, kj bi bil razlit po vsem krožniku. Tudi to je važno, v kakšr-.em prostoru jemo. Kuhinja, Kjer se mešajo vonji različnih jedi, ni prav nič primerna, da "v njej obedujemo. Ce pa iseveda ni mamo jedilnice. Ker nam’to stanovanje ne dopušča, pa moramo kuhinjo vedno pred obedom prezračiti, lepo urediti mizo in šele takrat bomo z veseljem sedli in z užitkom pojedli svojo porcijo.
S LIMON E
Od tega dobimo 11 sirupa.
Sladkor in citronsko kislino prelijemo z vrelo vodo in mešamo tako dolgo, da se sladkor raztopi- Temu dodamo sesekljano lupino 1 in sok 3 limon. Ko se tekočina popolnoma ohladi jo precedimo skoai gosto krrpo (flanelo). Limonin sirup hranimo v dobro zaprtih steklenicah.
Ta kombinirani pulover lahko nosimo za šolo ali službo, lep pa je seveda za šport. Pleten je v osnovni barvi modri, ovratnik pa je bel. Oba dela pletemo enako, zato ne bo težav pri pletenju. Popis je za prsno širino 100 cm in za volno, katere 20 pentelj meri 8 cm.
Za zadnji del nasnuj 125 psmteli :n pleti za rob 6 cm
lahko prejmete
lepo zapestno uro
bogato
kolekcijo
Dve večerni frizuri
ZELENJAVA ZA ZIMO
Zadnji čas je že, da si omislimo manjše lične zabojčke, v katere bomo vsadile korenike dišav, ki jih v vsakdanjem gospodinjstvu vedno potrebujemo.
V	zabojčke naložimo dobro vrtno zemljo, nato pa potaknemo močne zdrave korenike peteršilja (ki ga potaknemo nekoliko več, ker ga največ potrebujemo), nato eno ali dve koreniki zelene, nekaj pora, majarona in drobnjaka. Zabojčke lahko zeleno popleskamo in jih tako lahko postavimo tudi v svetlo predsobo, ali pa v prostor, kjer ni nevarnosti, da bi zelenjava zmrznila. Zalivamo zmerno, da nam korenike ne začno gniti.
proizvodov
osrečila svojce. Po možnosti preseneti vsakega člana družine z darilcem.
Novoletne čestitke ne pišemo zadnji večer v letu. ampak si že sedaj napravimo seznam oseb. ki jim bomo čestitali. Ze sedaj lahko kupimo razglednice in jih pišemo, ker imamo gotovo več časa kot zadnje dni pred prazniki. Na seznamu pa napišimo datume, kdaj bomo razglednice odposlali.
Jedilnik za praznične dni si' tudi . že lahko sestavimo. Pecivo. ki čaka in ie celo boljše staro, ga lahko že spečemo, n. pr- medene kekse, tudi pijačo sii lahko že prej oskrbimo in sploh vsa tista živila, ki lahko počakajo. Gospodinje, ki nimajo pri kuhi nobene pomoči. naj sestavijo jedilnike, ki jih bodo razbremenili, istočasno pa bodo okusni in res praznični- Juho skuhamo za vse dni samo enkrat, vendar jo vsakokrat serviramo z drugo zakuho. Prav tako lahko spečemo teletino. svinjino ali perutnino za vse dni naenkrat, pri serviranju pa poskrbimo, da je jed vsakokrat drugače pripravljena. enkrat z omako in rižem ali pečenim krompirjem drugič pa jo obložimo s presno zelenjavo ali jo lahko Ponudimo mrzlo s kislimi gobicami ter vloženo zelenjavo. Mešana solata je zelo primerna za take dni. vendar brez krompirja, medtem ko fižol .peso. cvetačo, zeljnato glavo itd. lahko Pripravimo. Tudi kompot si že prej skuhamo in Sa nalijemo v velike kozarce. Seveda pa moramo vsa pripravljena živila hraniiti na zelo hladnem prostoru ali v hladilniku. Gospodinja bo imela pripravljeno kosilo ali večerjo v pol ure.
Z nakupom nikoli ne odlašajmo do zadnjih dni. Kupujmo takrat, ko v trgovinah še ni navala, ker bomo laže mimo in brez praznične mrzlice kupili bolje in ceneje. Preden pa začnemo z nakupovanjem, si napravimo nekakšen proračun.
koliko smemo izdati za posamezna darila, jestvine in pi-iačo da ne bomo presegli me+e svojih možnosti in bomo .n« račun praznikov občutili primanjkljaje v januarju. 850
Novoletnih praznikov se vsakdo veseli. Posebno otroci z nestrpnostjo čakajo, da jim bo Dedek Mraz izpolnil njihove želje. Zato smo najbolj zadovoljni. če lahko pripravimo svojcem vesele in prijetne praznike. To lepo nalogo navadno izvede mati-gospodinja. Čeprav ima ravno ob praznikih največ dela in skrbi, užije tudi največ veselja, ker ie
Najden zlatnik ali srebrnik pošljite na naslov »Zlatorog« Maribor.
priložite Vaš naslov.
Zato v vsako hišo Rio, kj je j čudovit za pranje perila
Pa ne samo zato, Rio je v resnici čudovito pralno sredstvo
111
pomagajo tudi ostali člani družine. seveda primerno svoji starosti.
V	tednu pred Novim letom, bomo že tudi kak večer porabile za peko raznih kolačkov, bonbonov in okraskov za jelko.
Zadnji dnevi nam bodo ostali le še za peko potic in za čiščenje poda v kuhinji ter za nas same, tudi na sebe moramo misliti, da bomo takrat urejene.
Coctail obleke iz rožnatega žameta. Kroj je preprost, a elegan ten, vendar je primerna Ie za vitkejše postave
DnEVIlE VESTI
SBNTJAKOB8KU ULIDAUSC1 UVBUANA
Mestni dom
Sreda, 17. dec. ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Red C. Vstopnice so tudi v prodaji.
sobot«, 20. dec. ob 20: 1. Borštnik;
»Stan Ilija«, ljudska igra. Zadnja večerna uprizoritev. Izven. Nedelja, 21. dec. ob 16: I. Borštnik; »Stan Ulja«, ljudska igra. Popoldanska predatava. Zadnjič. Ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«. večerna predstava. Izven.
Za novoletno jelko bo Šentjakobsko gledališče pripravilo Spi-carjevo pravljično igro: »Pogumni Tonček« z obiskom Dedka Mraza. Naročila za 'zaključene predstave sprejema gledališka pisarna v Mestnem domu, telefon 32-360. Rezerviranje telefon 32-860. Rezervirane vstopnice morate vzeti najkasneje do 1*. ure na dan predstave.
KINO UNION: — sovjetski film .»LETIJO ŽERJAVI«. Režija:	Mifaail Kalatozov. Igrata
Tatjana Samojlova in Alek Ba-talov. Film je dobil prvo nagrado na letošnjem festivalu v Cannesu. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja slovenskega filma »VESNA«.
KINO KOMUNA: amei barv tun »PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE« Režija: Wlliam Wyler _ Igrajo; — Gary Cooper, Dorothj McGulre in Anthony Perkins -Film le dobil prvo nagrado n: festivalu - v Cannesu 1957. Tednik: Beli konji pri zadnji predstavi. Predstave ob 15. 17.30 in 20 uri Zaradi Izredne, dolžine filma je zvišana cena pri vstopnici za 10 din.
KINO VIC: premiera francoskega jugoslovanskega barv. filma »LA TOUR PAZI SE«. Igrajo: Jean Marais, Nadja Tiller in Eleonora R. Drago. Tednik F. N. 50 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KINO SLOGA:	ital. film »ZENA
DNEVA«. Tednik F. N. 50. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KINO SOCA: predvaja v okvir-' festivala slovenskih filmov film »VESNA«. Režija: Franti-šek Cap — 1953. Tednik F. -N. 50. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. Danes zadnjikrat!
KINO ŠIŠKA: ital. barv. cinema-scope film »IZGUBLJENI KONTINENT«. Realizatorji: Leonardo Bonzi, Mario Craveri in En-rico Grass. Film'je dobil posebno nagrado žirije na festivalu v Cannesu 1955. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ure in od 14 ure dalje. mladinski KINO »LM. _ Kotnikova 8: sovj. barv. film »VESELE ZGODBE VOJAKA BROV-
-	KINA«, ob 10 in 15.
TRIGLAV: amer. -barv. vistavision film »DEŽELA FARAONOV«. — Tednik. V glavni vlogi:	John
Nokins. Predstave: ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«:	amer. barv. film
»JANKEE NA DVORU KRALJA ARTURA«. ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK »DOM«; amer. barv. Ci-nemascope film »DIRKAČI«. BLED:	Ital film -SIMFONIJA
LJUBEZNI«, ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«: — franc, barv. film — »SAKRAMENSKA FRKLJA«.
KRANJ »STORZlC«:	premiera
špansko franc. barv. film »MLIN LJUBEZNI«, ob 16, 18 in 20. JESENICE »RADIO«: jugosl. film »MALI ČLOVEK«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: Zaprto.
M. SOBOTA: franc, film »FANT ZA VSE«, ob 17.30 in 20.
KOPER »SOCA«: jugosl. film »KO PRIDE LJUBEZEN«.
O POVESTI SAMUELA SGOVlLUV .*R14E .Mt&l MUSTER
RAZPIS
GRAL Avtoremontno podjetje AVTOOBNOVA Ljubljana Bežigrad 11 razpisuje sledeča mesta:
4	mesta za kvalificirane kovinostrugarje;
mesto elektrovarilca-speclallsta. zahteva se. da Je var strokovno Izveden brez poroznosti;
3 mesta za priučite v ključavničarskih del. po možnosti že delno priučeni v ključavničarski stroki ali podobni kovinski stroki Navedena mesta so v glavnem obratu Bežigrad Uto * obratu Šentvid.
mesto kovača alt ključavničarje (lahko priučena) za obrat Šentvid;
2 mesti za' delavca v livarni za obrat v Šentvidu;
mesto za osebo za tehnično kontrolo izdelkov za obrat Šentvid;
Več avtoelektričerjev za glavni obrat Bežigrad: mesto obratnega električarja za vzdrževanje električnih naprav in motorjev v podjetju.
Več oseb z znanjem ali za prl-učdtev dela na specialnih brusilnih strojih. Za nekatera delovna mesta pride v poštev tudi ženska delovna sila.
Zaželen je z odsluženim vojaškim rokom. Podjetje ne razpolaga s stanovanji.
pismene prošnje vložite na upravo podjetja, rok do 15 de--embra t l.	“
SPREMINJEVALNI PREDLOG ZA ŠAHOVSKI POKAL FLRJ
340.	»»Sprejeli bomo torej županovo vabilo!« je odločil učitelj. »»Taborniški pohod in taborni ogenj lahko priredimo kdaj pozneje. Ne bodite razočarani, raje se veselite njegovega priznanja, ki sta ga Peter in Jim prislužila za vso organizacijo!« Vendar se vsi taborniki niso mogli sprijazniti s to spremembo, zlasti Danny in Peggy sta se grdo držala.
načrt, kakor ga je izdelala SZJ, je edinole Slovenija tista, ki celo izgubi eno mesto v pokalnem finalu. Tako bi se najbrž zgodilo, da bi prišla v finale tudi ekipa Crvene Zvezde, ki je bila na kvalifikacijah poražena, Olimpije (zmagovalec) pa morda ne bi bilo. Se težje bj bilo, če bi se to zgodilo LŠK ali Mariboru, ki do novega državnega prvenstva držita četrto in peto mesto v Jugoslaviji, kolikor seveda, kakor se pri pokalnih tekmah rado zgodi, ne bi bilo že prej presenečenj. Torej: Slovenija naj bi imela v finalu za šahovski pokal maršala Tita tri ekipe.	F-	B-
je pri izpadanju, kakor recimo nogometaši, rokometaši...? To so ugovori ene vrste in o njih bo plen.um SZJ. na bližnjem sestanku moral razpravljati.
Prav tako pa bi moral govoriti^ tudi o ključu za finale. Ta ključ je vsaj glede na slovensko moštva nekoliko pristranski. Kar poglejmo! Pri nogometaših na primer tvorijo hrbtenico zaključnih pokalnih tekem prvoligaši. Tako naj bi bilo tudi pri šahistih. Pa ni. V I. šahovski ligi so posamezne republike zastopane tako-le:	Slovenija in.
Srbija po 3 ter Bosna in Hercegovina in Hrvatska po 1- Z drugimi besedami:	glede na
Prihodnje leto bodo štiričlanske šahovske ekipe prvič tekmovale za pokal, ki ga je prijateljem te igre poklonil predsednik republike maršal Tito. Sekretariat Šahovske zveze Jugoslavije je že izdelal osnovni načrt tega tekmovanja. V zaključnem delu bi bile republike zastopane takole: Srbija 4 mesta, Hrvatska in Slovenija po 2 ter Bosna in Hercegovina, Crna gora in Makedonija po 1, skupno 11 ekip in. še PartizanN kot zmagovalec festivala v Vrnjački banji 1957. Ker bi bil finale v okviru nekega festivala in b: potekal po švicarskem sistemu, bi sodelovale še nekatere inozemske ekipe, kolikor bi se pri-, javile.
Ta načrt bi vsekakor kazalo spremeniti. Prvič: čemu bi v to tekmovanje mešali tuje ekipe. Drugič: čemu pri tako važnem, tekmovanju segati po švicarskem sistemu, ki že za posameznike ni najbolj priporočljiv in. najbolj pravičen, kaj šele za moštva. Tretjič: Zakaj ne bi, morda nekoliko modificirano, le -■stalj pri pokalnem načinu, t.o
Ponedeljek, 15. decembra.
Dežurna lekarna:	»Tabor«, Trg
revolucije 3.	_
Narodno gledališče: ZAPRTO.
RADIO
5	oo—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti, 8.15—9.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 9.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba, 17.30—17.40 Mi in 'vi o športu. 17.40 — 18.00 Plesne melodije igra kvintet Tipel, pojeta Marjana Borec in duo Kvame-ro; .18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
341.	»»Pride in reče: peljali se bomo z mojim kamionom!« je jezno premišljala Peggy, ko je opletajoč s kitami hitela domov. »-Seveda, kaj pa njemu mar, da sem dva tedna zapravila s tem, ko sem pripravljala dva transparenta, dva bela trakova z napisi 2IVELI TABORNIKI in POZDRAVLJENA ZMAGOVALCA! Veverice pa bi ju nosile na taborniškem pohodu...«
Rgilni Ljutomerčani
TVD Partizan v Ljutomeru kaže letos zelo živahno dejavnost. Pred kratkim so v društvu začeli gojiti tudi. kegljanje. Aktivno obiskuje telovadbo in ostale športne zvrsti okrog 240 pripadnikov. Posebno razveseljivo je, da povrh mladine redno zahajajo k telovadbi tudi starejši člani in zadnji čas tudi precej obrtniške mladine. Društvo je pred mesecem organiziralo telovadni večer z nastopom 200 članov. Z dvema točkama je sodelovalo tudi na slavnostni akademiji za Dan republike.
Društvo že pripravlja nekatere oddelke za zvezni zlet v Beogradu. Največ zaslug za to poživljeno delo ima predvsem sposoben vodniški zbor, pa tudi društvena uprava skrbno spremlja društveno življenje. Po splošnem mnenju je ljutomersko društvo Partizana ta čas najboljše v Pomurju. J. S.
2E IMATE SREČKO NOVOLETNE LOTERIJE?
7519-R
342.	Obstala je in se lopnila z roko po čelu.' »Kako sem neumna!« je kar na glas vzkliknila, da so se ljudje začudeno ozrli vanjo. Še videla jih ni, ko je sama pri sebi pletla dalje: *»Ce prišijem k trakovom še malo blaga in vrvice, jih bnm privezala na vsako stran kamiona. Tudi tako bo dobro. Še nocoj moram narediti in Bess mi mora pomagati!«
PRILOŽNOST ZA JUGOSLOVANSKE PROIZVAJALCE, IZVOZNIKE IN UVOZNIKE
Sprejemamo ponudbe za največje dobave:
tekstila, sardin, roto-papirja, cementa, veder, žebljev, paradižnikove mezge, itd.
Telegrafirajte ali pišite; Marketing Enquirles Co., 30 A, Obadina Street, Lagos, Nigeria.
DESETTISOCI Vaših sotrpinov, ki so kakor Vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim pri-rodnim zdravilom rogaškim »DO-NAT« vrelcem. Vprašajte zdravnika! — Zahtevajte »DONAT« v trgovinah pri »Mercatorju« ln Prehrani« v Ljubljani.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža
»nedeljek. 15. dec. ob 20: Lebo-vič - Obrenovlč, Nebeški odred. Gostovanje Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. orek. 16. dec. ob 20.30: Juš Kozak, Balada o ulici. Abonma GSS. Vstopnice so tudi v proda-
Komisija za razpis direktorskih mest pri občinskem ljudskem odboru Sežana
razpisuje
MESTO DIREKTORJA
grosistično-detojlističnega podjeija »Preskrba« SE2ANA
Pogoji: srednja ekonomska šola s 3-letno prakso v vodstvu tovrstnih podjetij ali osebe z več kot 5-letno prakso v vodstvu tovrstnih podjetij.
Rok prijave do 20. decembra 1958.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe 1. januarja 1959 ali po dogovoru.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, pravilno kol-kovante, sprejema komisija za razpis direktorskih mest pri občinskem ljudskem odboru Sežana.
7527-R
Ljudska univerza prireja v ciklu
predavanj pod naslovom »V sredo ob osmih« dne 17. XII. 1958, ob 20. uri v dvorani Doma sindikatov Ljubljana. Miklošičeva c. 26 predavanje tov. dr. Joža Vilfana
—	tema:	»EKONOMSKA	VSEBI-
NA POLITIKE KOEKSISTENCE«.
KNJIGOVODJA-KINJA dobi s 1. I. 1959. dobro zaposlitev v manjšem podjetju. Pogoj: popolnoma samostojen-na pri delu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bilanca«, do vključno 20. dec. 1958.
Sreda, 17. dec. ob 20: Eduairdo de Fillppo, O te prikazni. Abonma Mladinski IV.
Četrtek	18.	dec. ob 20: E.	de Fl-
lippo.	O	te prikazni.	Abonma
Četrtek.	Vstopnice so	tudi V
prodaji.
Petek, 19. dec. ob 20: Audrv, So-ledad. Abonma Mladinski I. Sobota.	20.	dec. ob 20:	Casona,
Drevesa umirajo stoje. Abonma Kolektivi C.
Nedelja, 21. dec. ob 15. Juš Kozak, Balada o ulici. Abonma Kolektivi E.	....
Ob 20: Manzari, Naši ljubi otroci. Izven.
Cenjene obiskovalce opozarjamo na gostovanje Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada, ki bo danes ob 20 uri v Mestnem gledališču.
drama
nnedeljek. 15. dec., ob 15: Poro-oovič: »Jara meščanka«. Gostovanje Srpskega narodnega pozo-rtšta iz Novega Sada. Zalključe-na predstava za JLA. orek, 16. dec. ob 19.30:	Brecht:
Svejk v drugi svetovni vojni. Abonma T. (Preostale vstopnice v prodaji.)
podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije FLRJ
Po dolgotrajni in hudi bolezni je umrla naša ljubljena žena, hči, 'mama, sestra, teta in svakinja
Do trpela je naša diraga sestra, teta, svakinja
VIKTORIJA SUHADdLNIK
Umrla nam je draga
MARIJA KLAVŽAR
SPOROČA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, DA NE BO IZDAJALO IZ SVOJEGA SKLA-DlSCA NOBENEGA BLAGA V CASU
NEŽKA PEKLENIK
roj. VIDMAR
Pogreb bo 16. decembra 1958 ob 15.30. iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči sorodniki.
Ljubljana, Hrastnik, Ptuj, 14. decembra 1958.
Pogreb drage pokojnice bo v Slovenjem Gradcu, v torek, 16. t. m. ob 15. uri. Do-pogreba leži v dvorani Narodnega muzeja v Slovenjem Gradcu.
Žalujoči: mož Franc, oče Rudolf s sinovi, brat Rudi in sestre Justina, Tončka in Minka z družinami ter ostalo sorodstvo.
Pogreb pokojnice bo v torek, 16. dec. 1958 ob 14.30 uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči sestri:	Jerica
in Mica.
PROSIMO ZA RAZUMEVANJE!
S P
starih znancev
Vojvodina : Borovo 2:0 (0:0)
Novi Sad, 14. dec. Pred 4000 gledalci je domača Vojvodina le s težavo izločila iz nadaljnjega tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal borbeno moštvo Borova; izid je bil 2:0 (0:0). To je bila ema izmed naj slabših iger, kar so jih v zadnjem času videli Novosadčani. Domači napad, ki je to pot igral z nekaterimi novimi močmi, ves čas tekme skoraj ni mogel ogroziti nasprotnikovega gola. Sele ti'k pred koncem v 75 in 84 min. je Ivoš I. dosegel popolnoma sam vodilni gol, nato pa Se drugega iz enajstmetrovke.
Partizan : Hodnički (K.) 3:1 (1:0)
Kragujevac, 14. dec. Do odmora sta bili moštvi v glavnem enakovredni, le da je Partizan pogosteje ,napadal. vendar se je moral vselej zaustaviti v kazenskem prostoru. Redike nevarne strele je uspešno zavračal vratar Raca. Po odmoru je Racin i čk i zastavil vse sile, da bi izenačil; to mu je uspelo v 60 min. Ko so vsi pričakovali, da bodo domačini. dosegli še zmagoviti gol, je Mlhajlovič najprej povečal vodstvo za svoje, dve minuti pred koncem pa je Galič dosegel končni izid 3:1.
Vorteks : Velež 2:1 (1:1, 0:0)
Varaždin, 14. dec. Moštvi sta igrali boli Po vodi kakor po travnatem igrišču. V takih okoliščinah so se bolje znašli domačini, ki so z zadetkoma v 69. in 119 min. (Sviben) zasluženo izločili letošnjega finalista tega tekmovanja — mostarski Velež. Po 90 minutah so odigrali še podaljšek (2 x 15 min.) Tik pred koncem so domačini za odločitev potresli nasprotnikovo mrežo.
Markovič H
zadržala do konca. Tako je o prvem mestu odločal dvoboj Čovičeve in Plutove.
Pri članih B so trije slovenski zastopniki igrali zelo uspešno in vzeli tekmecu Kovaču iz Subotice že takoj v začetku vse možnosti za boljši plasma. Naj>zanesljivejši izmed vseh je bil Sedej.
LEP USPEH REČANOV V RIMU
Uspeh mladih slovenskih zastopnikov
i
Na-stop mlade slovenske garde nas je lahko zadovoljil. Tailco pri mladincih kakor tudi pri mladinkah nam je prvenstvo navrglo H. mesto, 'kar nsm seveda daje lepe upe za prihodnost. Kranjčan Tomc je bil v finalu mladincev v prvem nizu povsem enakovreden Jatzvicu medtem ko je v drugem nizu popustil. Mladinke so dosegi« pomembne zmage (Knspove je pre-
— moški A: Morkovič H — Harangozo 3:1	(21:15,	21:17,
15:21, 21:14), Vogrinc — Fra-nič 3:0 (21:19, 21:12, 21:13), i Markovič II. — Vogrinc 3:0 (22:20, 21:19, 21:12).	/
Članice: Plut ■— Trampuž 3:1, Čovič — Nikolič 3:2, Čovič — Trampuž 3:2, Plut — Nikolič 3:2.
Člani B: Sedej — Zajc 3:0, Kostanjšek — Kovač 3:2, Zajc <— Kostanjšek 3:1, Sedel — Kovač 3:2.
Zadnij razplet pa je dal Se naslednje izide: Člani A — Ha-rangozo ; Franic 3:1 (21:15, 7:21, 21:18,	21:19), Markovič II :
Franic 3:1 (21:12, 13:21,	22:20,
21:16). Partij^ Harangozo : Vogrinc ob času, ko to pišemo, še traja. Članice — Čovič : Plut 3:0, Trampuž : Nikolič 3:1. dani B — Zajc : Kovač 3:1, Kostanjšek : Sedej 3:1.
V posameznih kategorijah je zaključni vrstni red torej tak: Člani A — 1; Markovič (P), 2. in 3. Harangozo (S) ta' Vogrinc (G), 4. Franic (M). Članice — 1. Čovič (P), 2. Plut (T), 3. Trampuž (L.), 4. Nikolič (G.). Člani B — 1. Sedej (O) 2 zmagi (7:5 v nizih), 2. Zajc (L) 2 zmagi (6:5),
3. Kostanjšek (L) 2 zmagi (7:6),
4, Kovač (S) brez zmage.
ZAKLJUČNE IGRE V VELIKI DVORANI GR
Pet ur napetih nizov
Ljubljana, 14. dec. Prizorišče zaključnega d&la državnega namiznoteniškega prvenstva je bila velika dvorana G-R. Zvočna kulisa — kakih 2000 gledalcev ki so živahno spremljali posamezna srečanja. Mojstri bele žogice so se borili za tremi mizami. Prizadevni organizatorj i 2NTK Ljubljane so postavili v sre dino dvorane mizo za elitno kategorijo članov, drugo poh vice prostora pa sta si razdelili mizd za finale članic in čla nov B.
Ob 16. uri, ko sta stopila za osrednjo mizo MaTkovič II. in Harangozo. je bilo vprašanje prvaka še popolnoma nejasno.
Ob 17.15, ko sta jo ta dva tek-meoa zapustila, smo vedeli, da je Harangozo tokrat za prvo mesto izgubljen. Mladi Markovič ga je v kvalitetni igri porazil 3 : 1. Ob 17.50 je bil znan tudi že drugi izid. Mladi Fra-nič nikakor ni bil kos staremu lisjaku Vogrincu. Brez dobljenega niza je moral od mize im 35 minut kasneje je bilo to letošnje državno prvenstvo praktično že oddano. Mladi Markovič je po razburljivi igri od-pravi.1 tudi Vogrinca z gladkim Izidom 3 : 0, pri katerem samo razmerje posameznih nizov kaže, da je bil boi vendar zelo hud — 22:20, 21:19, 21:12.
RAZBURLJIVE IGRE ČLANIC
Na presenečenje gledalcev turnir članic v ničemer ni zaostajal za tekmovanjem moških
■^ljančanki sicer vodila 2:0, nato pa dopustila izenačenje 2:2. Spet je bila v odločilnem nizu Trampuže va na boljšem že z 10:5, ko je Čovičeva v nezadržnem finišu vendar še odločila partijo sebi v prid.
Tudi naslednji dvoboj med Nikoličevo in Plutovo je bil izredno zanimiv. Dvakrat je Nikoličeva povedla in dvakrat je Plutova izenačila, čeprav je tudi v parnih nizih prav do konca vodila Zagrebčanka. Tudi v petem nizu je bila v vodstvu do menjave prostorov, nato pa si je Plutova nenadoma priigrala nekaj točk naskoka in jih nabo
GROM - 900 KEGLJEV
ZAGREB, 14. dec. v prija-GrmoiSico tn Rakekom so eljskem kegljaškem dvoboju zmagali domači tekmovalci z razliko 152 kegljev ali v razmerju 4920:4768. Na tekmovanju se je posebno izkazal državni reprezentant Grom (Rakek), ki je podrl 900 kegljev.
Za uverturo je v slovenskem derbyju Plutova že po tradiciji odpravila Trampuževo 3:1, nato pa sta sedanja državna .prvakinja Nikoličeva in bivša sedemkratna šampionka Čovičeva pokazali nami zn j, tenis v zadnjem modnem kriku. Nikoličeva z gobo in Čovičeva s »so^ftom« sta
tako hitro menjavali žogico, da so gledalci marsikdaj izgubil; pregled nad igro. Čovičeva je povedla 1:0, nato Nikoličeva 2:1, ven.dar pa je igralka Partizana nato izenačila na 2:2. V odločilnem petem nizu je Nikoličeva vodila že 20:15, ko je Čovičeva nenadoma zaigrala še odločneje in dobila niz (in srečanje) 21:16. Uspeh 44-letne Beograjčanke je zares izreden. Svoj Tefleks in dobre živce je znova predstavila že v i5.asled.nji partiji in zmago 3:2 proti Trampužev! dokazala, da uspeh proti Nifeoliče-vi ni bil dosežen zgolj po naključju. Čovičeva je proti Lju-
o ds topil in se plasiral v zaključno ' tekmovanje.
Najboljši posamezniki na včerajšnjem tekmovanju so bili Peter Dimic 184, dalje Planinc 183, Jež (vsi Diopter) 181 in Čorkolo (Izola) 180 krogov.
XXX
V Bologni je domače istoimensko moštvo premagalo nogometaše Hajdtjka iz Splita 2:0 (1:0).
OFK Beograd je izgubil tekmo s Slo^>odo iz Tuzle 1:3 (1:2).
Diopterjem (Lj) in Usnjarjem (Kamnik) ter za zaključek med moštvi »Branko Ivanuš:« I. in Taborom (Ježica).
Podrobni včerajšnji izidi: Diopter : Darko Marušič (Izola) 896:832, Branko Ivanuš I : Dominik Mlakar (Kamnik) 830:828, Usnjar :	Branko Ivanuš III.
821:815. Strelci ježiškega Tabora pa so nas trdili 821 krogov. Partizan Julek (Radovljica) je
V Ljubljani je bilo • včeraj četrtfinalno strelsko tekmovanje z zračno puško za prehodni pokal strelske družine »Branko Ivanuš«. Pred tarčami je bilo osem najboljših ekip tega množičnega tekmovanja, štiri najboljše pa so se plsasirale v zaključno tekmovanje, ki bo prihodnjo soboto v Domu Maksa Perca v Kotnikovi ulici. Na sporedu bodo tedaj srečanja med