VESTNIK Poštni urad 9020 Čelov Veriagspostamt 9020 Klager? izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. ^ETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 15. JULiJ 1983 ŠTEV. 28 (2131) Nasprotujejo dvojezičnemu vrtcu Kakšna bo turistišna bera Občinski možje na Bistrici v Rožu se izgovarjajo na deželno vlado Kdaj se bo nehal znani ping-pong, ki nam že tako preseda? Kdaj bo zveza, kdaj bo dežela, kdaj bodo občine nehale potiskati pristojnosti v Manjšinskih zadevah drug na drugega? Na Bistrici v Rožu je v torek zvečer občinski odbor sklenil, da odloži glasovanje o predlogu Enotne li-ste glede dvojezičnega vrtca, dokler z deželno vlado ni urejeno financiranje tretje, dvojezične vzgojiteljice. Vprašanje dvojezičnega občinskega ^tca na Bistrici v Rožu že nekaj r Zaposluje krajevne dejavnike, ki ' na vso moč prizadevajo, da bi od °c*ne dosegli dvojezično vzgojo v jTtcu. Mimo številnih razgovorov z ^apanom in dopisovanjem z deželno 'ado so sprožili tudi podpisno akci-s katero se je veliko število star-^ s svojim podpisom zavzelo za Vojezičnost vrtca. Končno je EL °.Md kratkim formulirala predlog ob-Kt so ga obravnavali na seji v ..rek, da bi v občinskem vrtcu uved-' "^Jezično skupino. Očitno pri občinskih politikih ni yiene politične volje, da bi dvoje-"nost uresničili pri otroški vzgoji, čeprav je občina celo po zakonu o narodnih skupinah dvojezična. Poglavitni argument socialistične večine z županom Baurechtom na čelu je, da ni zakonskih predpisov glede dvojezičnosti vrtcev in da je za financiranje dodatne dvojezične vzgojiteljice pristojna deželna vlada. Argumenti ljudske in svobodnjaške stranke ne bi bili vredni omembe, če ne bi bili značilni za koroške razmere: prva je mnenja, da je v ljudski šoli treba ločiti slovensko in nemškojezične otroke, druga pa bi rada slovenščino popolnoma izrinila iz javnosti, medtem ko bi njeno uporabo v domači hiši še dovolila. Vendar odločilna je socialistična Deželnozborska delegacija v Sloveniji .N dvodnevnem obisku "" se je četrtek Slove- poudarili pomembnost obiska in se petek minule- zavzeli za hitro reševanje vprašanj v zvezi s krepitvijo sodelovanja. Kot ------„________________________ je razvidno iz poročil, je bilo govo- ^.Mja pod vodstvom prvega predsed- ra tudi o problematiki slovenske manj-Josefa Schantla je obiskala skup- ^ tedna mudila 14-članska delega koroškega deželnega zbora. Dele- šine na Koroškem. j. *to občine Kranj in se nato v Ljubki pogovarjala s slovensko skup-Msko delegacijo pod vodstvom pred- jj^ika Vinka Hafnerja. V Ljubljani i koroški gostje obiskali tudi Can-lev dom in skupščino mesta Ljub- j P^gi dan obiska si je koroška negacija ogledala luko Koper, ko-j^rno v Lipici in vinsko klet Do-y Goriških brdih. Teme pogo-' ov ob tem prvem obisku kake Slo j '^'n h.---------------. . L 3 transportno dejavnost in pomen c, foške deželnozborske delegacije so bile medsebojno gospo (C"'") sodelovanje, predvsem kar za geniji s^ske luke za koroško gospodar dotaknili pa so se tudi gradnje Sp ^Mnškega predora, za katero so t(,j. venski politiki zelo zavzeli in Hg .sporočili, da potekajo glede fi-Stanja pogajanja z zahodnonem-' bankami. Na obeh straneh so Zakaj slovenska sredstva javnega obveščanja na Koroškem niso bila povabljena na poročanje o tem prvem obisku koroške deželnozborske delegacije v Sloveniji, najbrž ni osrednje vprašanje. Posreden odgovor na to daje deželni poslanec Moik v komentarju v Volkszeitung, ko govori o tem, da je pri obisku šlo tudi za to, da se pokaže, „da dobri stiki s sosedi niso monopol neke določene skupine". Bolj pomembno je morda, da skušajo koroški politiki povabilo v Slovenijo in izredno prijazni sprejem zdaj tolmačiti sebi v prid. Vsaj med vrsticami je razbrati, da obisk in še druge podobne dogodke jemljejo kot signal, da hoče Slovenija izboljšati svoje sosedske stike na račun slovenske manjšine na Koroškem. Brez dvoma varljivo upanje. P- stranka, ki pa očitno zelo dobro obvlada politiko ping-ponga. Medtem ko je bivši kancler Kreisky na Dunaju prišel do zaključka, da bi moralo biti logično, da je tam, kjer je dvojezična šola, tudi dvojezičen vrtec, deželni glavar Wagner vali pristojnost za vrtce na občine, z izjemo seveda izobraževanja vrtnaric, ki je zvezna zadeva. Občina pa se v tem kompetenčnem karuselu lahko spet sklicuje na probleme s financiranjem in druge težave. Vendar so vsi formalni protiargumenti le slaba krinka za politično nepripravljenost. Sicer pa: kateri južnokoroški župan naj se za Wagnerja upa v ogenj po žerjavico? Kateri župan bo kot prvi sprejel politično odločitev in se zavzel za dvojezičnost, če ima zadnjo besedo v zadevah manjšine sam deželni glavar? Seveda je treba tako odločitev in pogum zanjo zahtevati od vsakega južnokoroškega župana, seveda pa noben župan, sploh socialističen, ne bo šel preko svojega strankarskega predsednika. Ključ je torej Wagner. In njega bo treba spraviti politično tako pod pritisk, da se bo javno in decidirano zavzel za dvojezične vrtce — potem se bodo upali tudi župani. Turizem v kampih je v zadnjih letih na Koroškem in drugje v Evropi napredoval najbolj. Hoteli, restorani in penzioni so v bolj napetem položaju. Tudi v turizmu so posamezne države bolj in bolj zapirajo v lastne meje — tako kot na drugih gospodarskih področjih. Vsaka država si prizadeva, da bi kar največ njenih državljanov dopustovalo doma, in v ta namen razvija ugodno domačo turistično ponudbo. Vse to zaostruje položaj v mednarodnem turizmu. Kakšna je trenutna turistična sezona na južnem Koroškem, smo vprašali nekatere turistične delavce. Kaj so nam odgovorili, berite na 2. strani! RUSSELLOV TRIBUNAL: Preiskava o preganjanju Slovencev v Italiji Russellovo sodišče, znana mednarodna ustanova za zaščito človekovih pravic, je začelo preiskavo o ^preganjanju slovenske manjšine v Trstu in drugih italijanskih krajih", poroča Primorski dnevnik. Sklep je sporočil novinarjem predsednik Russel-lovega sodišča, jugoslovanski zgodovinar Vladimir Dedijer, ki je v tej zvezi naslovil pismo predsedniku italijanske republike Sandru Pertiniju. „Ko bomo zbrali vse dokaze, bomo odločili, ali vzamemo zadevo v pretres, kot predvideva postopnih naše ustanove," je pojasnil predsednik sodišča, ki ima svoj sedež v Beogradu. Dedijer je tudi pojasnil, da spada pismo Pertiniju v redno prakso uglednega tribunala, kar pa še ne pomeni odprtja formalne preiskave, ki naj bi privedla do procesa. Opozoril je, da se Russellov tribunal ukvarja še z drugimi primeri kulturnega genocida in je napovedal, da bo oktobra v Zilrichu konferenca o vseh oblikah genocida v našem stoletju. Dedijer je dejal tudi, da v okviru sodišča proučujejo možnosti sklicanja svetovne konference o vseh sodobnih primernih genocidov, organiziranih in torej namernih ali spontanih oziroma nenasilnih. Med svetovno konferenco, ki naj bi bila po Dedijerjevi želji v Italiji, bi razpravljali tudi o vprašanju slovenske narodne skupnosti v Italiji, med dru- gim tudi o še spornih dogodkih ob zaključku narodnoosvobodilne borbe in druge svetovne vojne, nad katerimi se pritožujejo in jih pogrevajo določeni italijanski krogi v Trstu. Slovenska javnost na Tržaškem je pobudo priznanega Russellovega sodišča sprejela z zadovoljstvom, posebej še prebivalci vasi, ki jih je nedavno fašistično rovarjenje neposredno prizadelo. Vendar pa so tudi mnenja, da izgredov ne bi smela raziskati samo taka pomembna mednarodna ustanova, ki je svojčas pred vsem svetem ožigosala in obsodila vojne zločine v Vietnamu, temveč da bi pričakovali tudi odločnejše ukrepe italijanskega sodstva. PREBERITE j^nenje študentov o yojezičnem abiturient-^cm tečaju na ^8ovski akademiji str. 2 Ogovor z dvornim ^tnikom **- Apovnikom str. 3 ^ turiste, ki bodo kovali v Jugoslaviji str. 4 j^omas Pluch o foškem socializmu "Med štirimi očmi" str. 5 ^čni zbor SPD Obir str. 8 ^rhitektura naj služi "°Veku str. 8 Zveza koroških partizanov — Področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku Zveza slovenske mladine — Krajevno združenje Pliberk Zveza slovenskih organizacij — Krajevni odbor Pliberk OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABIMO NA 4. spominski pohod na Kome!) „Po poteh Domnove čete" KI BO V NEDELJO, DNE 17. JULIJA 1983 Zbirališče je od 8.30 do 9.00 ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovj štev. 3Z pri Pliberku [Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je o ----------------------------testi, ki vozi iz Pliberka proti di iavni meji — Holmec, Z km pre mejo na razpotju Šmarjeta — gc stilna Kos. Odhod od Apovnika bo ob 9.C uri preko Grabelj in Belšaka d spomenika padlim partizanom n Komeljnu, kamor bomo prispeli o 13.00 uri. Tam bo kratka spomin ska svečanost, potem pa partizar ski miting. Za malico in pijačo b poskrbljeno. Pot pohoda je dolga 7 km v en smer. Za vse tiste, ki te poti n zmorejo zaradi bolezni ali starost je zbirno mesto pri spomeniku p Cimpertu. Na pohodu bomo obujali spomin -- -- . --- - —< "" težke čase naše narodnoosvo bodilne borbe m se spominjali vseh tistih, ki so v tem težkem času trpe in dali svoja življenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabim vse, posebno še naš mlad) rod, da se bo še bolj seznanil z našo slavn pretektostjo. POHOD !H SPOMtNSKA SLOVESNOST BOSTA OB VSAKEM VREMENL Avstrijski kredit Jugoslaviji Na Dunaju so minuli teden podpisali sporazum o milijardi šilingov blagovnega posojila, ki spada v okvir mednarodnega programa za konsolidacijo jugoslovanskega gospodarstva. Sporazum sta sklenili Creditanstalt na Dunaju, ki je koordinator konzorcija bank na avstrijski strani (pripadajo mu Landerbank, Girozentrale, BA-WAG, Zentralsparkasse in Genossen-schaftliche Zentralbank), in privredna banka Sarajevo, ki je koordinator jugoslovanskih bank. S posojilom naj bi financirali nadomestne dele, po-trošno blago, polfabrikate in podobno blago. Jugoslovanska stran bo začela odplačevati posojilo čez 6 mesecev, vrniti pa ga mora v treh letih. Med tem se je v Jugoslaviji mudil tudi generalni direktor Creditanstalt Hannes Androsch, ki se je v Beogradu pogovarjal z jugoslovanskim finančnim ministrom Jožetom Florjančičem o mednarodnem finančnem položaju in o krepitvi sodelovanja med Jugoslavijo in CA. Na Brdu pri Kranju se je Androsch sestal tudi s predsednikom Ljubljanske banke Metodom Rotarjem. Pogovora se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič. Knaft in pasji dnevi „DA^r/fn;7Mc;je nemškogovoreč/k otrok in rte s/ovenskogovorečik ači-te/jev ne moremo več sprejemati." Tako/ Taka naj /*o torej smer razgovorom med strankami na Korošcem o manjšinski šo/rki prok/ematiki. Vsaj po vo/ji predsednika koroške /jadske stranke. Ana// tako za Haiderjem sprejema argumentacijo keimatdien-sta, s to raz/iko, da se je zdaj prvič izrecno postavi/ proti centra/nim šo-/am, tako kot je stori/ pred njim A/ock. Takko ki rek/i, Ana//a je v tek pasjik dnek prevze/a vročina. Takko ki tadi rek/i; samo nemško-jezični otroci in ačite/ji so dejansko diskriminirani, ker v šo/i nimajo pri-/ožnosti, da ki se naači/i dragega deže/nega jezika. Takko ki nada/je rek/i, da se spet enkrat ave/jav/ja koroški po/itični avtomatizem, ko stranka za stranko prevzema — seveda nikakor ne proti-s/ovenske, kognedaj/ — argamente nemškik naciona/cev, dok/er niso vse tri zdražene na troedini p/at/ormi. /le najko/je pa ko z IVagnerjem reči; „Hadič naj vzame tiste, ki kodo to poskaša/i" — namreč vo/i/ni koj za deže/nozkorske vo/itve kiti na p/ečik manjšine. Tako. P. W. Kako je z letošnjim turizmom? ..Mm.„i,idn.vmk--vn..i p.d.M Bilanca letnega turizma je odvisna predvsem od glavne sezone, ki je na Koroškem zelo kratka (namreč od tistih šestih tednov med začetkom julija do srede avgusta), nam je v posebnem razgovoru povedal pristojni dr. Dorfler od koroške trgovinske zbornice. Če bo po-rastel turizem aprila, recimo za 20 odstotkov, se bo to čutilo verjetno manj kot nazadovanje za nekaj pičlih odstotkov v glavni sezoni, je dodal. Zanimalo nas je, kakšen je trenutni položaj v turističnih podjetjih in na campingih, zato smo vprašali nekatere slovenske rojake, ki so v turizmu aktivni. Na ta način sicer ne moremo dati zaključene slike, vidimo pa posamezne razvojne linije turizma na južnem Koroškem. Turisti so boij preračunljivi. Najprej pa še nekaj splošnih značilnostih današnjega turizma. Kot je povedal omenjeni zastopnik trgovinske zbornice, gre stremljenje v to, da se z vsemi silami čim bolj podaljša sezona. Temu namenu naj bi služila tudi nova akcija „Z!ata jesen", ki jo bo izvedla dežela, da bi privabila čim več gostov tudi še meseca septembra. Trenutno je položaj na turističnem področju zelo napet, predvsem zaradi tega, ker išče danes gost sobe ta-korekoč kar s ceste. Vedno manj je turistov, ki dolgoročno naročajo sobe, zato gostilničarji in hotelirji tudi težje kalkulirajo. Brez dvoma pa se čutijo posledice gospodarske recesije na vseh področjih. Nadaljuje se trend h kvaliteti, kar pomeni, da imajo najugodnejši položaj podjetja kategorije A1, A in boljši hoteli kategorije B. Privatni penzioni in manjše gostilne najbolj občutijo nazadovanje, tako da so nekateri že ukinili ponudbo sob, drugi pa se skušajo reševati z zelo nizkimi cenami. Ogromno napredovali so v zadnjih letih edinole campingi (med 5 do 10 % letno). Na vseh področjih je opaziti, da so postali gostje bolj preračunljivi, precej turistov še ni opustilo dopu- sta, štedijo pa na vseh koncih in krajih na dopustu samem. Značilno je, da nazadujejo izdatki turistov pri izrecni turistični ponudbi. 50 odstotkov vseh izdatkov gre danes že v supermarkete, v mesnice, mlekarne in druge trgovine. Nazadovanje izdatkov je opaziti tudi pri jedi a la cart. Zadovoljivi in nezadovoljivi rezultati Kot rečeno spremembe glede prenočitev oz. prometa niso povsod enake. Upoštevati je treba krajevne razlike in si ogledati vsako panogo posebej. Kaj so nam povedali Slovenci, ki se ukvarjajo s turizmom? STANKO ZVVITTER, ki vodi restavracijo na Vratih jugozahodno od Beljaka, pravi, da je nazadoval turistični promet letos za kakih 20 do 30 odstotkov. Predvsem turisti, ki so na poti proti jugu zelo varčujejo in ni redko, da naročijo eno porcijo, jesta pa dva. Precej zanimanja je za počitniška stanovanja, vsa so polna. Tudi tukaj je opaziti, da turisti gledajo na vsak šiling. MIHA ANTONIČ, hotelir iz Reke pri Šentjakobu, pa je zelo zadovoljen z letošnjo sezono, tako glede prenočitev, kot tudi glede prometa. Prenočitve v njegovem hotelu niso nazadovale, kar je tudi posledica dobre reklame v Nemčiji, saj od tam pride okoli 95% njegovih gostov. Pritrjuje pa, da se mora vseh 30 nastavljencev brez izjeme bolj truditi, da dosežejo iste rezultate, kot lansko leto. Cen letos niso povišati in razveseljivo je, da je hiša že od aprila naprej vedno polna, kar bo verjetno tudi še tja do sredine oktobra. V ostalem je vedel povedati, da v šentjakobski občini v splošnem nazadujejo prenočitve. Direktor VERBANČIČ, ki vodi hotel Korotan v Sekiri in hotel Obir v Železni Kapli, pričakuje za letošnjo sezono za približno 15% nižji rezultat kot lani. Prenočitve so v prvih šestih mesecih leta nazadovale za približno petino, promet pa približno za sedmino. Medtem ko je prišlo v hotel Obir letos več Angležev, vendar manj Holandcev, Avstrijcev in Jugoslovanov, je v hotel Korotan prišlo več nizozemskih gostov. Mnenja je, da veliki turistični objekti bolj občutijo posledice gospodarske recezije, ker se s svojim visokim deležem fiksnih stroškov ne morejo tako hitro prilagajati novim situacijam. Potrdil je, da so gostje postali bolj preračunljivi in da poleg stroškov za polni ali polovični penzion čim manj porabijo, to pa se zato pozna tudi pri številnih zabavnih prireditvah v hiši. Kot pozitivno dejstvo, pa lahko zabeležijo, da je z Disco-barom uspelo pridobiti nekaj več domačinov. ROZINA VVERNIG, ki skupaj z možem vodi Camping-Rož v Koču-hi pri Šmarjeti v Rožu, je v glavnem z razvojem tudi zadovoljna. V maju in juniju niso imeli manj prometa kot lani in tudi sedanji položaj ni slabši. Vrhu tega pa še za naslednji teden pričakujejo nov porast turistov. Na campu je trenutno okoli 800 ljudi. Letos je prišlo nekoliko več Nemcev in Belgijcev, Nizozemcev pa je bilo manj. Tudi ona je potrdila, da turisti pri vsem bolj obračajo šiling, preden ga izdajo. Da v Pliberku in njegovi okolici turizem nima posebnega pomena je povsem jasno. Kot je povedal Stanko Čik iz Kmečko gospodarske zadruge v Pliberku število turistov, ki je v okolici Pliberka nima pravega vpliva na njihov promet. „Primorski dnevnik", ki izhaja v Trstu, edini slovenski dnevnik v zamejstvu, je pred dvema tednoma kre- ni! „na novo pot", kot je v uvodniku zapisa! njegov odgovorni urednik. Novi sta dve stvari: Primorski dnevmk je zmanjša! format in zdaj izhaja v velikosti Slovenskega vestnika, vendar dnevno na 12 straneh; in preše! je na ofsetni tisk. Spremembam je botrovalo več stvari. Mimo prizadevanja po sodobnem oblikovanju časnika še zastarelost tehnologije („Stavnica je bila povsem zastarela, tehnološki postopek je izviral še iz pričetkov stoletja, iz dneva v dan je grozilo, da ne bomo mogli niti iziti.") in pa krizna gospodarska situacija („S težavami na itali-jansko-jugoslovanski meji je Primorski dnevnik, točneje Založništvo tržaškega tiska, izgubil precejšen del tradicionalnih komercialnih dohodkov od dobav raznega tiska v Jugoslaviji do oglasov za Turistični informator in oglasov za agencijo Al-pe-Adria. Tako smo se znašli v resnih težavah.") Tako so z ugodnimi krediti nabavili ofsetno rotacijo, racionalizirali pa so tudi v uredništvu. V pokoj pa sta šla dolgoletni glavni urednik Jo* že Koren in odgovorni urednik Gorazd Vesel, mesto odgovornega urednika pa je prevzel Bogo Samsa, glavni urednik agencije Alpe-Adria. Hkrati so združili uredništvi Primorskega dnevnika in agencije Alpe-Adria. Sanacijski proces na gospodarski, tehnični in uredniški ravni bo gotovo, kljub občasnim trenjem, obrodil svoje sadove. Prvi sad je prav gotovo, pa čeprav rojen iz težav, večja atraktivnost dnevnika. Vsekakor Primorski dnevnik z novim formatom, z novo glavo, s posm dobljeno vsebinsko strukturo (člank' so jedrnatejši in podobo strani ka-rakterizirajo jasnejše linije) na P*"" pogled privablja bralca. Seveda pa taka oblikovna in vsebinska reforma od uredniškega in tiskarniškega osebja zahteva precej napora, mimo zarez, ki jih narekuje gospodarski položaj. Novinarjem Primorskega dnevnika želimo, da bi bralci nagrado' njihov trud in da bi nekdanji Part* zanski dnevnik s prebroditvijo trenut- nih težav srečno stopil leto svojega izhajanja. štirideseto PREDSEDSTVO SFRJ: Uspehi v razvoju dobrih sosedskih odnosov Pomembni uspehi, ki so bili doseženi v razvoju odnosov s sosednimi državami, potrjujejo, da je bila upravičena politika dobrih sosedskih odnosov in odprtih meja, so ugotovili na seji predsedstva SFR Jugoslavije, ki je bila v sredo minulega tedna pod vodstvom Mike Špiljaka. Namestnik zunanjega ministra SFRJ na Dunaju Minuli teden se je na povabilo vodje politične sekcije v zunanjem ministrstvu mudil na Dunaju namestnik zveznega sekretarja za zunanje zade- Na seji so izrazili zadovoljstvo nad uspešnim razvojem dvostranskih od-nasov in sodelovanja z Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo in Grčijo kot tudi z državami v širšem sosed- tudi morajo zbliževati sosedne nat<^ de in države in spodbujati sodelova^ nje med njimi. Ta njihova vloga ^ je že potrdila v praksi, v odnos'" več sosednimi državami. Pravice na rodnostnih manjšin oziroma narodu sti so za Jugoslavijo načelno vpras nje dolgoročne narave in nasprotuj jo vsem poskusom zanikanja teh P"" vic. To vprašanje sodi v okvir ra^ stvu. Poudarili so tudi, da manjšine oziroma narodnosti lahko zbližujejo in voja dobrih sosedskih odnosov, - jdi tja so ugotovili na seji predsedstva SH^j* kjer so razpravljali tudi še o drug' sebojnega upoštevanja, zaupanja ^ odprtosti, v okviru katerih je možnost za reševanje tega vprašan) ' vprašanjih. ve SFR Jugoslavije Zdenko Svete. Predmet razgovorov so bila vprašanja mednarodnega položaja in stanje bilateralnih avstrijsko-jugoslovanskih odnosov, ki jih obe strani ocenjujeta pozitivno. Sveteja je sprejel tudi zunanji minister Lane. SZDL o Slovencih v Italiji nji točki razprave so bile nedavne v° litve v Italiji in divjanje neofas'S Komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije je na svoji seji v četrtek preteklega tedna razpravljala o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Osred- Dijaki predlagajo čim več praktičnega pouka za dvojezični trgovski koleg osnovi dobrih rezultatov pri V' ^ v Furlaniji-Julijski krajini, saj ^ na vseh ravneh uveljavili kandm" ' ki so naklonjeni afirmaciji slovenj Cilj irt bistvo dvojezičnega abi-turientskega tečaja je, vzgojiti dijaka k gospodarskemu mišljenju in mu posredovati osnovno ekonomsko podlago, brez katere dandanes že skorajda ni več mogoče izhajati. To je poudaril vodja ABI-tečaja, dipl. inž. prof. Franc Brežjak, v svojih zaključnik besedah ob koncu šolskega leta. Menil je, da je ta tečaj hkrati odlična priprava za morebitni študij gospodarskih ved na univerzi. Znano je, da imajo absolventi humanistične gimnazije, med katere spada tudi Zvezna gimnazija za Slovence, ob vstopu na kako ekonomsko fakulteto precejšnje težave, ker jim manjka osnovna informacija. Zato smo imeli na Koroškem ved-premalo slovenskih gospodar- govski akademiji, od njih je Marija Kelih zaključila z odličnim uspehom. Nekaj jih je, ki imajo že zagotovljeno zaposlitev v slovenskih oziroma dvojezičnih podjetjih, dva pa sta se menda odločila za študij ekonomije na univerzi. V pogovoru z Marto, Marijo, Fol-tijem in Vincencom sem zvedela, da nikakor ne obžalujejo svoje odločitve, obiskovati ta pouk. Zavedajo se, koliko so profitirali od tega teta, pa četudi se bo eden ali drugi izbral študij oz. poklic s popolnoma drugačno usmeritvijo. Posebno všeč jim je bilo prijateljsko vzdušje in skorajda družinska atmosfera, ki bi jo v nemškem tečaju gotovo pogrešali. Ko ne bi bilo dvojezičnega abiturientskega tečaja, se najbrž ne bi bili odločili za to vrsto študija. Na vprašanje, kaj jim je bilo tekom leta najbolj všeč, so mi soglasno odgovorili, češ da ekskurzije, ker so bile izredno zanimive in poučne. Čeprav največkrat v prostem času in na prostovoljni bazi so se na tak način seznanili s slovenskimi podjetji na Koroškem, ogledali so si tovarno IPH v Žitari vasi, Banko zadružne zveze v Celovcu in obis- no bi jih skih strokovnjakov, čeprav zadnja teta zelo potrebovati. Gospodarstvo ne pozna modelov, razvija se s časom in vsak dan smo konfrentirani z novimi pojavi, ki bistveno vplivajo na gospodarsko situacijo. V tem desetletju sta npr. pomanjkanje surovin in ortes-nažitev okolja dva pojava, ki ju človek do zdaj še ni poznal. Jutrijš-nih gospodarskih problemov ne bomo mogli reševati z včerajšnjimi recepti. Taki in podobni so bili Brežnjakovi napotki za življenje, preden je absolventom izročil spričevala. Dvanajst dijakov je letos obiskovalo dvojezični pouk na tr- kali Sejem prostega časa. Nepozabna ostaneta prav gotovo obisk jedrske elektr. na Krškem ter Tovarne avtmobilov Maribor. Za bodoče predlagajo dijaki-absolventi čim več praktičnega pouka, npr. bi se dala snov v okviru delovnih krožkov gotovo bolj privlačno in interesantno obdelati kakor s suhoparnim posredovanjem teorije. Do sedaj seveda tega skorajda ni bilo mogoče izvesti, saj je bil urnik že preveč natrpan in s tem tudi popoldanski pouk neobhoden. Letos jeseni pa bodo razširili dvosemesterski abi-turientski tečaj v koleg, ki bo traja) tri semestre. Število ur se bo povišalo od 76 sedaj (2 semestra po 38 ur tedensko) na 100 (3 semestri po 33 oz. 34 ur) tedensko. Od teh bo na novo 12 ur angleščine, ki bo na vsak način zelo obogatila tečaj, saj vsakdo ve, kako neobhodno potrebno je znanje angleškega jezika v današnjem času. Popoldanski pouk bodo tako lahko ukinili in s tem bo imet dijak nekoliko več prostega časa. Da sta splošno zanimanje in potreba po teh tečajih precejšni dokazuje tudi dejstvo, da se je za letošnji, prav tako trisemestrski, nemški abiturientski tečaj že do sedaj prijavilo okrog 70 interesentov, več kakor jih je lani obiskovalo dvo-semestrskega. Upamo torej, da se bo podobna tendenca pokazala še pri slovenskih maturantih. sonja Delegacija Dela na Koroškem Pretekli četrtek je Zvezo . pja* skih organizacij na Koroškem '" .bh!"' rodni svet koroških Slovencev o la petčlanska delegacija osrc slovenskega časnika Delo. skupščine Dela Jak Koprivc, S .} urednik Boris Dolničar, urednik Jože Volfand, zunanjepo t, ni urednik Jaka Štular in giav"'^-^ ^ It" nik Naših razgledov (ter pos se dopisnik Dela Fras so obiskali tudi uredništvo '' v Avstriji) venskega vestnika", kjer so v prijateljskem pogovoru izme")" ]j-klicne izkušnje z novinarji nas - ^ sta in se dogovorili o lovanju med obema listoma. *-* cJtm cija Dela je obiskala tudi ure ,.Našega tednika". V pogov Etičnimi funkcionarji obeh ^ lili organizacij pa so se seznan" jpr nutnim položajem slovenske ' po slovenskih vaseh na Krasu- , eohr^ narodne skupnosti, so tudi dobri gledi za obnovo enotne slovenske legacije, ki bi v Rimu enotno na pala za sprejem globalnega zasetmp zakona. V zvezi z divjanjem neo^ šistov so pozitivno ocenili sP°". ga in odločno mobilizacijo slovens ^ prebivalstva na Tržaškem, glede PMj^ pore ljudi v Sloveniji pa so m da je bila sicer ustrezna in dobro" vendar ne povsem pravočasna. ' .jj pravi so sodelovali tudi predsta , SKGZ in jugoslovanski general"' zul v Trstu. skupnosti na Koroškem. DVORNI SVETNIK DR. PAVEL APOVNIK V POGOVORU ZA SV: Priznanje kulture koroških Slovencev „Čc fočcwo orisati s/ovcnsEe EorošEc Ea/tarc