THE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF; AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gealot Za v*r« In narod — za pravico in reuilco — od boja do zmag«! GLASILO SLOV KATOL* DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — 5. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 132. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. JULIJA — SATURDAY, JULY 10, 1926. LETNIK XXXV. Velika slavnost v slovenski naselbini south bethlehem, pa. — na selbina dobila novo slovensko farno šolo. — blagoslovljen je nove šole se je izvršilo nad vse sijajno. Bethlehem, Pa. (Izv.) — Slovenska prekmurska naselbina v Bethlehem, Pa., je slavila S- julija svoj slavnostni dan, ko 3e blagoslavljala novo krasno šolsko poslopje. Dolgo časa se Je že čutila potreba nove šole vest, da je nadškof philadel-phijski dovolil ustanovitev lastne župnije in smo imeli prvo slavnost ravno na današnji dan. Od tedaj ste imeli veliko lepih dni v župniji, ki so se vam vsem globoko utisnili v v tej župniji. Prekmurci so sij vaš spomin, da jih ne boste ne Izstavili krasno, iz kamena zibano cerkev, ki bo ena izmed Najlepših slovenskih cerkva v Ameriki. Lepo je napredovala župnija Pod prvim župnikom Rev. An-zelmom Murn, O.F.M., ki je bil Ustanovnik fare in sezidal cerkev. Lepo je napredovala pod njegovim naslednikom, Rev. Jeronimom Knoblehar, O.F.M. foda nova doba se je začela za župnijo, ko je prišel iz starega kraja sedanji župnik Rev. Klemen Veren, O.F.M., ki je sam rojen prekmurec in pozna dušo tega dela slovenskega naroda. Kmalu po svojem prihodu io dokupil nove lote za šolo in Za začasno župnišče. Sad njegovega dela je pa no-va šola, ki je kras mesta Bethlehem. Poslopje je zi1;.'.o iz oneko jn okr?,šenx> 7 ry/n . kamenom. Stoji na južni strani ulice, nasproti cerkve, na nekoliko vzvišenem prostoru. V pritličju je moderni pe" na olje in shrambe. Prvo in d-ugo1 nadstropje je šola, osem krasnih zračnih šolskih sob. V tretjem nadstropju je stanovanje za šolske sestre, osem spalnic, obednica, parlor in kapelica. Iz stanovanja sester se vidi 'krasno po celem mestu, ker je peta ulica že precej visoko na strmini. Slavnost blagoslovitve se je izvršila nad vse sijajno. Ob 9. Uri so se zbrala slovenska in hrvatska društva v slavnostno parado. Na čelu je korakala godba, za njo do 400 šolskih otrok in hrvatska društva, za njimi slovenska godba in slovcrska društva. Ob 10. uri se je začela cerkvena pobožnost. Slavnostno sv. mašo je imel Very Rev. Kaz. Zakrajšek, O.F.M., župnik iz Chicage, ob azistenci Rev. Venceslava Vukanič, O. F.M., hrvatskega župnika iz Chicage kot dijakona, in Rev. Ireneja Petričak, O.F.M., hrv. župnika iz New Yorka, kot subdiakona, in Rev. Mihaela Golob, slovenskega župnika iz Bridgeport, Conn., kot ceremo-nijarja. V prezbiteriju so bili še Rev. Ambrož Širca, O.F.M-., hrvatski župnik iz Steeltona, Rev. Jeronim,Knoblehar,OFM., in domači g. župnik in več sosednih neslovenskih g. duhovnikov. Pri sv. maši je pelo kras-no pevsko društvo "Domovina" iz New Yorka. Po sv. maši je imel slavnostni slovenski govor Very Rev. Kazimir Zakrajšek, ki je pred vsem čast.ital župniji in g. župniku na krasnih u-spehih, katere so že dosegli. — "Šestnajst let je tega," je re kel, "kar som imel srečo biti tukaj med vami prvič, ko sem prišel Vas spovedat za veliko noč. Takrat niste imeli še svoje cerkve niti svoje župnije. Priše sem potem tri leta vsako leto med vas, dokler Vam nisem pred 13. leti prinesel preveselo vi, ne vaši otroci pozabili do smrti. Toda najlepši dan slavite pa danes. Vaša župnija je še-le danes popolna, je dobila zagotovilo obstanka in prihodnosti, ko ste dobili še svojo lastno slov. šolo. Župnija brez šole je nič, nima nobenega pomena. Ne izvršuje glavne naloge Gospodove: "Pustite male k meni!" Po pridigi so se razvrstila društva in šla ob sviranju godbe pred šolo. Šolo bi bil rad prišel blagoslovit sam nadškof kardinal Dengheaty, vendar je obljubil že preje neki drugi župniji, zato je poslal mesto sebe bivšega kanclerja in mon-signorja iz Philadelphije. Cela ulica je bila polna ljudstva. Več tisoč ljudi je priso-stovalo slavnosti. Po blagoslovu je spregovoril Rt. Rev. Mon-signore in častital v imenu kardinala nadškofa župniji in župniku na krasnem napredku župnije, posebno jih je pohvalil, da so si postavili šolo. Tudi on je povdarjal nujr.o potrebo katoliške šole pri vsaki župniji in povedal, da bo farno delo vspelo samo, ako bo ž njo združena tudi šola. Cerkvene pobožnosti in blagoslova, kakor tudi bbeda se je udeležil tudi župan mesta Bethlehem, ki se je jako pohvalno izrekel o Slovencih, katere pa žalibog poznajo le bolj kot "vindiše," kar je doma v starem kraju nemška zabavlji-ca in nas s tem imenom Nemci zmerjajo. Vendar pa se tudi bethlehemsko p r e k m ursko ljudstvo probuja in otresa mizarskega upliva in posledic mažarskih verig, v katere je bil skozi stoletja ta del našega naroda vklenjen in tlačen in tepen od oholih Ilunov, ki so ga hoteli ubiti, pa ga niso mogli. Slovensko šolo v Bethlehemu so prevzele naše navdušene in dobre šolske sestre Frančiškan-ke iz Maribora, ki bodo' začele septembra meseca s podukom. Šola je stala nekako 75,000 dolarjev. Tudi mi se pridružujemo in častitamo č. g. župniku Vere-nu, kakor celi župniji na lepem napredku in želimo, da bi župnija krepko napredovala tudi v slovenskem duhu kot prava slovenska župnija, na katero bomo vsi ameriški Slovenci po- POLOM BANKE Z IMETJEM $4,000,000. Rio De Janeiro. — V Per-nambuco je prenehala z izplačevanjem velika banka, z imenom Bank of Recife. Vodstvo tega denarnega zavoda je vložilo peticijo bankrota, nakar je zaprlo svoja vrata. Banka ima $4,000,000 premoženja, .a tudi dolgovi znašajo približno toliko. Kot vzrok se navaja splošna denarna kriza v Braziliji. Vlagatelji najbrže ne bodo drugega zgubili kot obresti. SENATOR OVERMAN. MARTIN DURKIN PRED SODIŠČEM. pruska vlada TOŽI NEMČIJO. "Berlin, Nemčija. — Pruska vlada je vložila pri najvišjem sodišču tožbo zoper centralno vlado v Nemčiji. To je prvi legalni konflikt ene največjih nemških držav in vlado, katerega je izvalo imenovanje kan-celarja Lutherja kot člana odbora ravnateljev nemške železnice po narodni vladi. Pruski premier je brzojavil Marxu, da Iz neodrešene domovine. zaključil se je pred goriškim kazenskim sodiščem proces proti "goriški straži." — kem-perle je bil oproščen. — druge zanimive vesti. Slika nam predstavlja senatorja Lee S. Overmana, demokrata, ki zastopa državo North Carolina v senatu že od leta 1903. On je bil prvi senator izvoljen potom direktnega glasovanja od volivcev njegove dr- Šesti proces proti "Goriški Straži." Pred goriškim kazenskim sodiščem se je zaključil šesti proces proti "Goriški Straži," glav-je skupno delovanje obeh v}adineTnu glasilu krščanskih socia- ne mogoče. j listov, katerim se je drznilo tr- i žaško liberalno časopisje ravno one dni, ko je državni pravdnik i vložil tožbo proti "Goriški i Straži" radi "ščuvanja k upo-; ru proti šolskim zakonom," več POPLAVE IN POTRESI; VELIKO MRTVIH. « Državni pravdnik zahteva smrtno kazen za Durkina, ki je usmrtil detektiva in je ob-dolžen tatvine avtomobilov ter razpečavanje alkoholne pijače. Chicago, III. — Dolgo časa žave> se že vleče proces proti Marti-1 —--———————_ nu Durkin-u, ki je usmrtil wrniyrU CVFTA zveznega agenta Ed. Shana-IVIvLLLivI J Y L 1 n« han-a in ima na vesti tudi ta- - • tvine avtomobilov ter kršenje ; — Chicago, 111. — Iz demo-prohibicijske postave. Zanima- j kratskega glavnega stana se nje za to obravnavo je veliko.. poroča, da je dosegla G. E. Vjjaki dan je natlačeno ljud- jBrennsm-ova petvrijs Vol-stva na galeriji, pa tudi na steadov referendum točko hodniku sodišča in pred po- J 400,000. Tudi več kongresni-slopjem je vse polno radoved- j kov se je izjavilo za referen-nežov, ki se čutijo srečnega,! dum. ali manj odkrito očitati, da so Iz vseh delov sveta se poroča o|narodne fcdajic* Ta proces je vremenskih nezgodah in šibi bl1 izmed vseh dosedanjih go-potresa. — Glavno mesto1 tovo najznačilnejši za presoja-Mehike je pod vodo. — Vlak n->e gigantskega boja, ki ga skočil s tira. I moraJ° biti naši bratje onkraj _0__(meje za svoje pravice, boja, ki Tokio, Japonsko. — V za-j-ie toliko težji, ker zadene padnem delu japonske državp' Predvsem v najhujšo barikado ako zamorejo dobiti le en po- Št. Louis, Mo. — Senator gled na "junaka" — Durkinta. "jim" Reed, hoče dokaze od Ko bi bila dvorana dovolj ve- j proti-salunske lige, ki bi prilika in bi se zaračunalo za foli, da je liga nepolitična or-vstop k obravnavi po $1.00 ali ganizicija. Ta zahteva je velik več, vedno bi bilo vse polno, tako se zanima naše ljudstvo za obravnave zločincev. Ko bi se priredil kakšen ljudski shod v prid delavca trpina, bi se jih le malo odzvalo. udarec za suhače, kajti znano je, da se je veliko denarja potrošilo za dosego namenov su-haške lige. — Dunaj, Avstrija. — Paul Loebe, predsednik državnega zbora je v svojem govoru, ki ga je izvajal pred člani av-strijsko-nemškega društva, to je društvo, ki propagandira za neprestano dežuje. 30 oseb je utonilo; voda je razdejala 4500 hiš. Samarang, Java. — Tukaj so občutili silne potresne sun. ke. Sinokara jezero je bilo neverjetno valovito, voda je pre-tftojiUrt bi eguve in tra^ravUr. veliko škode po vaseh ob jezeru. 41 oseb je utonilo. Dunaj, Avstrija. — I z Avstrije poročajo o veliki škodi po poplavi, pa tudi je bilo nekaj človeških žrtev. Veliko število mostov je voda odnesla in ra polje je na več krajih preplavljeno na poti k uspehu, na miselnost italijanskih oblastnikov. Državni pravdnik je kot predstavnik režima razgalil to miselnost, ki kaže tako ozkosrčnost duha in srca, do katere se more povzpeti le človek in državljan, katero!/!' srce j*' vkU»n,j napredovala, veliko bivših "soprogo," ki je imela na sebi nasprotnikov zvezi se sedaj z dragoceni kožuhček in ročno lsto strinja. torbico, katera je bila ukrade-1 ~ Kanton' Rajsko. _ A- meriški parmk Grace Dollar je ""Durkin se zagovarja, da je' °dplul iz tukajšnega pristani- vse," je vzkliknil državni pravdnik, "je čustvo, je kultu- dobrotnik primorskega ljiul-Michelangelo bi ne izvršil stva: notar Artur Lokar. Po-svojih umotvorov, ako bi ga ne kojnik je bil mož plemenitega bila inspirirala Dantejeva slad- srca, ki je delil s slovenskim Santiago, Chile. — Strašnima govorica, znanost bi ne bila ljudstvom v najtežjih vse gor-ciklon po celi državi, takega: tako napredovala, industrija bi je in mu bil v največjo pomoč, še ne pomnijo. Mesta so pre- ne dosegla sedanje popolnosti, ,Bil je ajdovski domačin; dose-plavljena, veliko poslopij je ako ne potoni tega jezika. Za- gel je starost 60 let. voda odnesla. V Valparaiso je!to mora biti v naši državi en plaz zasul hišo in zajel družino i jezik. Slovenci lahko govorijo osmih oseb, za katere ne vedo!slovenski doma . . ." In dalje: so li živi ali mrtvi. Veliko oseb je utonilo. Osebni vlak vozeč proti Valparaiso je skočil s tira, k sreči ni bilo človeških žrtev. Dežuje "Cas bi že bil, da bi nehali razburjati duhov z onim hinavskim pacifizmom ..." (V re-kriminiranem članku je bilo re-čeno, da bo zavladal mir med še kar naprej, ljudstvo je obu- narodi, ko se bodo uveljavili pano | evangelski nauki o ljubezni.) Deževje veliko škoduje polj i Minister Sforza je ponosno skim pridelkom, vse bo v zem-| izjavil, da bo postopanje z na-lji segnilo.. rodnimi manjšinami v Italiji za _ Mexico City, Mehika. — Ta-; zgrled drugim državam! In na- aeenta ustrelil ker ga je sma-!š6a' na Parniku je bilo zaposle- ■ ko hudega naliva že'ni bilo vjmen članka je bil, kakor je odiral za bandita, ki ga hoče no po večini le kitajsko moštvo, I Mehiki 300 let Takvat je bilo govorni urednik g. Kemperle nosni! — Jacksonville, 111. — Charles Young, farmar v Scott o-kraju, se je nahajal ob nevihti zunaj v bližini svojega doma, strela je udarila v njega in ga ubila. — Plainfield, N. Y. — Trije delavci Battelle-Renwick Chemical kompanije v Newmarket je ubila elektrika, kako je nastala nesreča ni pojasnjeno, oropati. Toraj streljal je v si-lobranu. Agent je tudi streljal na Durkina in ga zadel, ker pa je imel zločinec na sebi telovnik nalašč zato, da ga kroglja ne prestreli, se mu ni ničesar zgodilo. Državni pravdnik zahteva zob za zob: Umor je — in kazen naj bo smrt, zato, da se s tem zavaruje pošteno ljudstvo, ki bi bilo v nevarnosti, ako bi se zločinca zopet izpustilo na svobodo. Veliko je slučajev, ki nam pričajo, da zločinca, ako se ga iz enega ali drugega razloga izpusti na svobodo, se ga ponovno zasači pri izvrševanju svojega nepoštenega poklica, to je dejstvo, na katerega se sklicuje državni pravdnik, ko zahteva za Durkina, katerega karijera je zločinska — smrtno kazen. — Dunaj, Avstrija. — V o-kolici Semeringa so občutili močne potresne sunke, več hiš je poškodovanih. temu podobno, kakor kažejo stare listine. Glavno mesto Mehike je vse poplavljeno. Pred- katero so pa pustili v pristanišču, ker so stopili na stavko, zahtevajo višjo plačo. — Philadelphia, Pa. — Tu- j mestj*e je VSe Pod vodo. . kaj je divjala tri dni strašna nevihta, ki je napravila veliko škode. Na prostoru kjer je razstava je vsa dekoracija u-ničena, veliko število delavcev je zaposlenih, ki popravljajo kar je pokvarjenega. ■o izrecno poudaril, da opozori vlado v odkritih besedah na razpoloženje, ki se ustvarja med ljudstvom s takim postopanjem; in isti namen je gotovo imel tudi poslanec Besednjak, ki je o pravem času, ko je mera krivic polna in na pra- o- V Brdih so imeli letos že štirikrat točo. Zadeta so bila sedaj zlasti dolenja Brda. V nekaterih krajih je skoro ves pridelek uničen. -6- Instaliran je bil novi dekan g. Ivan Dolenc za Trnovo-Bistrica, dne 12. m. m. Instalacijo je izvršil ekscelenca škof z Reke ob obilni asistenci. Cerkev je bila krasno okrašena in petje izredno lepo. Novemu gospodu dekanu želimo v težavni službi o-bilo blagoslova in sreče. ŠPANIJA OSTANE ŠE NADALJE ČLANICA LIGE NARODOV. Madrid, Španija. — Senor Yanguas, španski delegat pri ligi narodov je rekel, da bo vlada še premislila o zadevi lige narodov,/ Ako bo delovanje pri ligi kazalo, da vlada med zastopniki narodov pravi duh enakopravnosti, potem o-stane še nadalje kot članica lige. Španiji tjidi ni po volji, ker so sedeži pri liginem svetu deljeni v dva razredi- — permanentni in začasni. Pravi, da naj bi se vredilo tako, tla bi se iz- TRUPLO PODMORNIKA S-51 ODPRTO. , New York, N. Y. — Ko so dvignili podmornik S-51,\i je vem mestu, v rimskem parla-šel na dno lansko leto pri ko- mentu, torej javno, svest si od-liziji s posadko 33 mož, se je govornosti svojih besed, govo-zopet potopil na poti proti ril odkrito iz srca naših bratov Brooklynu in sicer v East reki, pod Italijo a so ga ponovno rešili, in na daljevali pot do pristanišča. Ko Imenitno je zagovarjal g. Kemperleta njegov zagovornik. so bili že v bližini Brooklyna,! Med drugim je rekel tudi sle- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah: 500 Din -9 9.43 " _« 18.60 1 _9 «-23 _9 92.00 * _9183.00 ' ** f 4.40 3 _9 9.43 ^ . ....... 920.23 \ so se oglasile piščalke po par-nikih v pristanišču in veliko število ljudstva je prišlo na Manhattan ter pozdravljalo moštvo, ki je rešilo podmornik, pa tudi je sklonilo glave v znak žalosti na ponesrečene mornarje, katerih trupla se nahajajo v podmorniku. Trupljo ladje so odprli v petek. volilo člane v svet, ki bi bili vsi enakopravni. deče: "Ali je mogoče, da ne bi palo seme o veličini materinega jezika tudi na tuja, slovenska tla in tam vzklilo?" je izvajal logični zagovornik. "Kako moremo mi, ki povzdigujemo materinski jezik, zahtevati od Slovencev, ki že 10. stoletje prebivajo na tej zemlji, naj pozabijo svojega? Ako hočemo, da bodo lahko govorili slovenski doma, dajmo jim priliko, da se naučijo tudi tega jezika. Ako 1,000 ' 2,500 ' 5,000 ' 10.000 ' 100 lir 200 " 500 - 1,000 " -939.23 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ie vraču-, nana. ' Zaradi nestalnostl četi je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajnt so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se Izvršujejo po poid ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovite hfti 1 ZAKRAJŠEK £ CESARK ' 433 W. 42nd ST.. NEW YORK, H< T. Ambkikamski Sjluvemec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. r Ustanovljen leta 1891'. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto .......................................$5.00 Za pol leta ......................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .................................. 6.00 Za pol leta ............................,............. 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year ......................................$5.00 For half a yelr....................................2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................6.00 For half a year ............................3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kanada. Narodi, katerih sinovi in hčere gledajo po izseljevanju, se zadnje čase z veliko pozornostjo zanimajo za Kanado, odkar so istim vrata v Združene države ameriške zaprta. Tudi naši Slovenci doma se zanimajo za Kanado. Tako je te dni pravil neki zastopnik parobrodskih črt, da ima na tisoče slovenskih fantov doma vložene prošnje za dovoljenje za izselitev v Kanado. Ker je to verjetno, bo skoro gotovo čez par let več tisoč Slovencev v Kanadi. Njihovo življenje bo pijonirsko in od začetka dokaj težavno. A žilav rod kot je slovenski rod, bo vse ibo premagal in si bo ustvaril svojo eksistenco tudi na kanadskih tleh. Zato lahko že sedaj trdimo, kakor to trdi naš vrli sotrudnik iz Kanade, Rev. Mlinar, da se bo pojavila v Kanadi v par letih nova Slovenija. * Slovenci kot verno ljudstvo bodo gotovo tudi v Kanadi skrbeli za vzorno versko življenje. Ustanavljali si bodo svoja lastna društva, svoje župnije in kulturna društva, kakor hitro njih število narasle. Posebno naše katoliške organizacije naj p oskrbe čimprej mogoče, da bodo nudile kanadskim Slovencem najboljše ugodnosti s svojimi društvi. Naša slovenska katol. društva so bila začetek vsega verskega in kulturnega pokreta v Ameriki med' Slovenci. Skrbimo, da bo i to rn ed našimi brati v Kanadi. naj bo tudi "Amer. Slovenec." Le na ta način bo "Amer. SI." vedno večji in vedno boljši slovenski list v Ameriki. Vodstvo lista bo poskrbelo, da bo v bodoče naš list prinašal najboljše povesti in romane, kakor tudi ostala vsebina lista mora biti najboljša. V tem duhu in s takimi nameni gre naša pot naprej, navkreber še do večjih in boljših uspehov na polju slovenskega katoliškega tiska v Ameriki. Spomini na lepe dni. Priznanje "Amer. Slovencu.5" Naši starokrajski romarji, ki so prišli te dni na evharistič-ni kongres v Chicago in sedaj obiskujejo te in one slovenske naselbine, se dokaj pohvalno izražajo o našem verskem in kulturnem življenju med Slovenci v Ameriki. rtHlWnn ^ M.l1.®j«r,vlr l'* rl f\m ivrirl« H 1(F> .^KČPri nik, se je na nekem domačem sestanku tako-le izrazil: "Da je med vami tako prijazna domačnost, toliko kulturnega napredka, gre zasluga vašemu najstarejšemu, vrlemu slovenskemu listu "Amer. Slovencu" in pa vašim slavnim katoliškim društvom. Opazoval sem te dni vaše delo, vaše giljjinje, in moram priznati, da ste socialno vrlo organizirani in to vas drži pokonci tudi sredi velikega morja tujine, da ste ostali verni • in zvesti sinovi in hčere matere Slovenije tudi v tujini." Mi ta kompliment jemljemo z veseljem na znanje. Ne gledamo, niti ne iščemo kake pohvale, vendar dobro se nam pa zdi, da narod pozna in prizna resnico. "Amer. Slovenec" je, odkar se je naš katoliški tisk preorganiziral in zedinil, edini neodvisni slovenski katoliški politični list. Je naroden, splošen list, za vse naselbine enak. Ni last kakih zasebnih trustov, pač pa ga lastuje slovenski katoliški narod v Ameriki, je torej last naroda. Odkar smo Slovenci okrepili svoj katoliški tisk, so vidni uspehi na levi in desni. Vsakdo jih lahko vidi. "Amerikanski Slovenec" se je zadnja leta pod novim vodstvom trudil biti to, za'kar je poklican. Namreč, živahen agitator in glasnik našega verskega, gospodarskega in političnega gibanja ter obenem neustrašen branitelj pravice in resnice. V tem je njegov obstoj in zahteva po njem. "Amerikanski Slovenec" je danes drugi največji slovenski neodvisni politični dnevnik v Ameriki. Številni prijatelji lista izjavljajo, da jimJje "Amer. Slovenec" najbolj priljubljen list v Ameriki. Ampak "Amer. Slovenec" še ni dosegel svojega cilja. "Amerikanski Slovenec" mora postati največji slovenski dnevni k v A meriki. A ko kateremu izmed naših listov, gre to "Amer. Slovencu" kot najstarejšemu slovenskemu listu v Ameriki. "Amerikanski Slovenec" se mora neprestano širiti naprej. Njegovi prijatelji (ce), zastopniki(ce), so poklicani, da ga vedno širijo med našimi ljudmi. Kjerkoli je kak Slovenec, tam Ze pred odhodom iz Chicage bi rad napisal nekaj vrstic, pa tega ni bilo mogoče radi mnoge druščine in vedne zanimivosti, zatorej vam pošiljam prve vrstice mojih spominov v priglas: Najraje bi zapel: "Nikdar ne bo pozabil, Nikdo kesal se bo, Kdor je z duhom zbranim, V veri zbiral si zlato. Bogastvo, kras in sočustvq,va-vanje Navzočih tolikih armad, V veri vzeli so iz blagajne Gospoda, Kralja v veri nad." Po vrnitvi so se že mnogi o-glasili, zahvalili in izrazili svoje veselje in tako je prav. Nikakor pa ne bi bilo lepo, da bi sedaj, ko je minul vzvišeni bo-gočastni kongres, da bi mi sedaj šli mimo njega v takojšno pozabljivost, v zopetni. svetni hrup in zanemarili med seboj se spominjati na velike dogodke, na lepe spomine in širiti ideale, katere smo videli in slišali. Ko so naši stariši ali pradedje romali po svoji navadi na razna božja pota, so se ob povratku še dolgo spominjali vseh dogodkov, katere so doživeli In v svoji duši občutili tako, da je ob povratku bila deležna vsa hiša tega romanja, četudi je bil le en član iz nje, kajti pripovedovali so si dogodke in širili duha pobožnosti med seboj. To je bila njih dušna hrana, njih veselje in zadovoljstvo, tako dolgo, da je ob letu zopet kateri drugi potoval kamorkoli in o povratku prinašal enake spomin«. Ali nimamo mi danes med seboj nekaj sličnega? Ali se ni nam dogodilo nekaj prav enakega? Da, se je in še mnogo, mnogo večjega in častnejšega za nas vernike pomenljivejše-ga. Tudi mi smo romali in bilo nas je nepreštete množice in armade, kakor še nikdar nikjer toliko, odkar obstoji svet, da bi romali skupaj zbrani pod zastavo našega Odrešitelja. Zato pa tudi mi ne bomo tega kar tako hitro pozabili in pustili na stran. Vsi oni, kateri so bili tako srečni, da so bili romarji, priča vseh prizorov, so bili pravi romarji, pravi zastopniki, katerih dolžnost je sedaj to sporočati svojcem doma. Imamo svoje družabne sestanke, imamo pa tudi svoje katoliško časopisje, vse to moramo vporabiti, da razširimo to kar smo prejeli tam, kajti to kar se je vršilo, je bilo namenjeno za vse ljudi sveta, in četudi je bila tako velikanska udeležjba ljudstva, je vendar vseeno še toliko onih, kateri niso bili navzoči in ne vedo še o tem. In ker je bila ta slavnost le enkrat v Ameriki in je mogoče ne bo nikdar več, vsaj za nas ne,-imamo radi tega časa dovolj, da jo razglašamo, časa dovolj, da o njej pišemo, da jo ohranimo v živem spominu in nikdar pozabimo. Popisati se ne da. Popisati tako, kakor je človek občutil, se ne da. Le kdor je bil priča prizorov, le katerega srce je občutilo, ta ve in čuti še sedaj, kako globoko v srce mu je vtisnilo spomine. Kar bom poročal jaz, bo to le povzeto iz tega, kar sem občutil in opazil jaz, tako pa bo lahko storil zopet vsaki drugi in ker smo katoličanje vsi enih misli in vseh nas je le ena naloga, ena dolžnost in en cilj in namen. Radi tega bomo spominjali in spodbujali vsi eden drugega, tako tudi navduševali eden drugega. Zlobnost odpadnikov. Sovraštvo in zlobnost naših slovenskih odpadnikov, kateri gospodarijo nad nekaterimi časopisi s pravcato diktaturo, je velika in zlobna napram Bogu in nam katoličanom. Kako velika čast se je dajala Bogu s spričevanjem Njegove priču-jočnosti! Nekateri podleži, dasi so maloštevilni, dasi ni vredno jih omenjati, so prekosili v svoji podivjanosti in zlobnosti v izrazih vse druge narode. S hudobijo so se zopet odlikovali baš naši slovenski odpadniki, kateri so zločinsko zopet izrabili narodovo časopisje za svoje strupene izbruhe napram samemu Bogu v zaničevanje in bogotajstvo. To so zločini, ka-: teri kličejo vse katoliške Slovence, da bi se dvignili kot en ill CZ ih roka ve pa uda- rili s črnilom in povedali ameriški vladi,, pa tudi višji cerkveni oblasti, kaj da počenjajo naši rdeči odpadniki v svojem neomejenem fanatizmu. To je zločin! Kar delajo naši slovenski rdeči odpadniki je največji zločin! Zato ker zlorabljajo narodovo glasilo v namen ta jen j a Boga in žaljenja katoličanov, za katerega mora najmanj 90 odstotkov katoličanov plačevati. Kaj takega, kar se godi nam Slovencem, se ne godi nobenemu narodu! Naši Slovenci so ogoljufani od svojih voditeljev in diktatorjev, kateri n£ njihov račun (na ljudski račun) . sramote in žalijo katoličane. Oni zlorabljajo ljudski časopis, katerega morajo ljudje v organizaciji prisiljeno plačati, za žaljenje njih samih. — To je naravnost žaljivo napram ameriški vladi in žaljivo za Boga. Ako bi se to, kar so pisali ti bogotajci prestavilo in poslalo vladi v pregled, bi nedvomno vlada ustavila tako počenja-nje in zaplenila list "Prosveto" takoj! In dolžnost je, cla bi katoličanje enkrat obračunali z divjaki prej ali slej, kajti, ena- kih ali zlobnejših napadalcev in surovežev se v Ameriki ne dobi, tako povedo drugi, kateri čitajo, "Prosveto." In to je ljudski časopis, največ vzdržan od katoličanov. Enkrat bo narod spoznal. Prišel bo čas, ko bo narod spoznal, kako je bil varan, kako so ga izkoristili in versko zapeljali v prepad. Proklinjali jih bodo in stiskali pesti, pa kaj bo to takrat pomagalo! Sedaj bi bil čas V resnici je, da nimajo katoličanje nobenih pravic. Nikamor se ne morejo obrniti za svobodo in prostost glede napadanja na njih prepričanje, ker je odbor po večini in mišljenju enak. Urednik pa naravnost fanatično divjajoči odpadnik, kako naj tak piše za duha katoličana? Kje je pravica?! Kje svoboda, tolikrat pri njih imenovana?! Največje ti-ranstvo za katoličane je pri S. N.P. Jednoti! Jaz imam pravico, da pobijem napade, ker se naše članstvo KSK. Jednote, ki je obenem tudi ^članstvo SNP. Jednote pritožuje, in obljublja, da bo pustilo svoje vplačane žulje tam in prestopilo drugam. Nikar tega! To ravno hočejo zviti socijalisti imeti,, da bi katoličani odstopili proč in jim pustili blagajno. Tega nikar ne storite! Vsi oni, kateri ste že kaj več vplačali, držite ,se, ampak poženite se, obrnite se na državo, prav gotovo da bote dobili zadoščenje. Protestirajte na urad zavarovalninskega komisarja, kjer živite v vsaki državi, oni, uradniki SNPJ. bodo morali svoje zlobne nakane spremeniti, ali pa bodo zgubili čarter za poslovanje. To, kar so pisali o evh. kongresu je dovolj, da jih bo vlada sama preganjala, ker kaj enakega ni storil najbolj veri zagrizen Turek, ki je proti veri kot nasprotnik vzgojen. Radi krivic, katere so se godile vam katoličanom, ste dolžni, da se pri vladi pritožite, prestavite v«e podle napade, pošljite jih državnemu komisarju in protestirajte, da ne marate, da vaš odbor piše v vašem uradnem glasilu, za katerega morate vi plačevati napram vam. Zahtevajte, da država takoj stori korake in posreduje. Dokler bote vi molčali, bodot delali, kar bodo hoteli z vami in vašim časopisom. Povejte tudi, da ste vstopili v Jed-noto z namenom, da bo ista samo narodna in podporna. A odbor divja sedaj naravnost veri nasprotno, kar bote lahko dokazali iz številk, v katerih je bilo pisano naravnost nesramno in žaljivo za Boga. Niti privatni časopis bi ne smel kaj takega pisati, ne pa časopis, ki dosega okrog 35 tisoč članstva, katerih je bilo prizadetih prav lahko 00 odst., ki so bili žaljeni radi svojega verskega prepričanja. Ko bi se vsi zavedali svoje verske dolžnosti, bi kmalu obračunali s takimi voditelji, tako pa je največje zločinstvo, ker z mirnim molčanjem priznavate in dovolite, da vas in vaše prepričanje sramote. Za to so še dobro od vas plačani; to je nesmisel in zločin. Kaj pa mislijo drugi? Kako spoštljivo so pisali vsi ameriški časopisi, kako so prinašali slike in članke vsi svetovni časopisi in še obljubljajo za več mesecev naprej! To ne samo katoliški listi, ki bodo neprenehoma pisali in povzdigovali čast božjo, pač pa ameriški dnevni časopisi, ki sodelujejo gentlemansko, dostojno in pravično. Ali ni dokaz ravno v tem, da je pisanje naših domačih časopisov naravnost in samo zlo-n? Zakaj vendar to? Zakaj nočejo priznati vsakemu kar mu gre? In vendar vpijejo, kako da so svobode pijani! Ali katoličanom je ne privoščijo. Drugo časopisje je posvetilo vse kolone v ta namen in tudi z Vso spoštljivostjo pisalo in razlagalo celo daritev sv. maše se je razlagala v javnih časopisih, le naši prosvetarji so jo kakor stekli psi napadali in napadali nas katoličane kakor pse, saj so celo naše otroke, kateri hodijo v katoliške šole, priglihali psom. Kdo ne bo užaljen, kdo ne bo protestiral, kdo more molčati in prizanašati taki nečuvenosti?! Uboge sirote so napravile en shod, protestni shod, napram evh. kongresu. Neki dobro premišljen človek se je napram temu izrazil sledeče: Rekel je: "Tu v Ameriki se nahaja neke vrste žival, ki vsebuje v sebi veliki smrad; ta žival je tako nespametna, da meni, da zamo-re s svojim smradom, ki ga rabi, da se brani, vsako silo odgnati od sebe s svojim smradom, ki ga iz sebe spusti, še celo se postavi na železniški tir meneč, da bo vlak s tem ustavila ; zato smo velikrat našli na železniškem tiru povoženo tako žival. In ravno tako se mi zdi, da je bil tisti protest tako nespametnih ljudi napram evh. kongresu in baš to je najbolja prigliha, to bi zadostovalo za tako protestno zborovanje, smrdi že tako dovolj! Mi SO zavodajmo! Mi se moramo zavedati svojega stanu, svoje očetnjave, verskega prepričanja. Najbolje je, da mi gremo, ne obotavljajoč, mirno svojo pot naprej, za svojim ciljem pogumno naprej. Imamo svoje katoliške organizacije in pa časopisje.* Tega se držimo in ogrevajmo eden drugega. Naša pot je prava pot. To smo videli v Chicagi. Temu nam je pričalo več kot milijon živih prič. Bile so pa malo večje vrednosti, nego so sfanatizi-rani uredniki na Lawndale. Anton Grdina. -o- 400 MRTVIH PO POTRESU V SUMATRA. Padang, Sumatra. — Zadnje čase je bilo tukaj več potresnih , sunkov, ki so napravili veliko j materialne škode. Najhujši je pa bil potres v pondeljek, veliko poslopij v Fort Dekock je razdejanih, v razvalinah je našlo smrt <10Q oseb. Na Ilolandskem nabirajo sklad za preostale, ki so v velikem pomanjkanju. Pri potresu prejšnji teden v Padang in okolici je prišlo 283 oseb ob življenje. -o- VABILO NA PIKNIK V MILWAUKEE. Milwaukee, Wis. i Društvo "Lilija" v Milwau-' kee priredi v nedeljo, 11. julija 1926, veliki piknik v znanem 1 Kozmutovem parku, vogal Be-loit Road in Woodlawn Ave. Tako zanimivega piknika naša naselbina in okolica še ne J pomni. Na pikniku bodo različna okrepčila, prigrizki, kot j pravi starokrajski golaš. Tudi1 za suha grla bo vsestransko,po- .1 skrbijeno. Za ples bo svirala ' posebna godba. Na programu je tudi kegljanje za dobitke ter poleg tega še neka posebna noj vost. Pridite vsi na ta piknik in videli bote še mnogo več kot tu navedeno. Kdor nima avtomobila, naj i vzame Woodlawn karo do konca. Tam bo čakal poseben avto, ki bo vozil v park in nazaj za- • stonj od pol tretje pa do 9. ure : zvečer. Na svidenje torej na pikniku v nedeljo Odbor S.M.S.P.D. Lilija. -o- NAROČNIKOM AVE MARIA NA ZNANJE! Zavoljo obilnega dela o priliki naših zadnjih slavnosti v Chicagi in v Lemontu, se bo prihod "Ave Marije" ta mesec nekoliko zakasnil. — Ul judno prosimo, da nam naročniki to zamudo oproste. Ni bilo drugače mogoče. Sedaj je list že v tisku in bo, upamo, do prihodnje nedelje v rokah naročnikov. Pozdrav vsem! URED. AVE MARIA. PAMETNA OBSODBA. Nekega chicaškega mladeniča so privedli prect sodnika vsled slabega obnašanja in sodnik ga je obsodil, da mora či-tati dobre knjige pod nadzorstvom sodnijskega uradnika.— Cele legije odraščenih ljudi je, ki bi morali biti isto tako obsojeni, da morajo fPHPI čitati knjige o zdravju in se posebno o hrani. Odgovor za zanemarjanje želodca z neredno in nepravo, hrano je zelo žalosten, navadno se pojavi v obliki "ameriška slabost." — Na srečo je Trinerjevo grenko vino izvrstno zdravilo zato. — Vam očisti želodec in vas reši slabe slasti do jedi, zaprtnice, plinov, glavobola in slabega spanja. Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili, da vam preskrbi zalogo za vas! Muhe in komarji bi se morali pomoriti sedaj, takoj ob njih prvem pojavu. Triner's Fli-Gass jih umori takoj. Ako vam tega ni mogoče dobiti v vaši bližini, tedaj pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. Rev. John Miklavčič: SPOMINI Kip pa danes stoji na stranskem altarju in spominja šmartenske farane, da so njegovi in njegovi hočejo ostati. Prvo nedeljo avgusta 1902 sem imel še ob 9. uri mašo, popoldne sem pa odšel iz Smartna. Ob 3. so se zbrali farani sv. Martina pred cerkvijo in jaz sem se od njih poslovil. Otrok je bilo tudi par sto in ti so se tudi od mene poslovili. Gospod dekan je dal vpreči v najlepšo kočijo dva brza vran-ea. V sedli smo se, g. dekan, g. Poljšak in jaz in odpeljali smo se proti Žabnici. Daleč smo že bili, ko smo še culi šmartenske zvonove, ki so peli v slovo. Tudi po podružnicah, kjer smo se mimo peljali, so nas pozdravljali zvonovi. V Zabnici smo obiskali g. župnika Jurija. Čez eno uro nato sta se g. dekan in g. Poljšak vrnila domov, a jaz sem jo peš mahnil proti Loki. Par dni sem ostal doma zato, da mi je Kržajevški Janez zgotovil moje pohištvo. V Smartnem nisem imel svojega pohištva, mi ga tudi ni bilo treba, ker so bile v župnišču vse sobe dobro opremljene. Nastopajoč novo službo sem pa že moral poskrbeti skromno pohištvo za eno sobo. Denar za to mi je dala gospodična Ivana Demšar. Doma je bila od sv. Antona v Poljanski dolini. Njena mati je bila ha vse strani podjetna, imela je prodajalno, gostilno in pekarijo in s tem je jako obogatela. Po njeni smrti sta podedovala Ivana in njen brat Franc veliko premoženje. Ivana se je preselila v Loko, kjer je lažje nemoteno in pobožno živela. Njeno premoženje so cenili na 80,000 goldinarjev. A kljub temu, da je bila tako bogata, je skromno živela in revne ljudi podpirala. Jaz osebno dolgo časa nisem bil ž njo znan. Poznala me je pa njena največja prijateljica Tinkovčeva Jerica. Ta je Ivani razložila moj položaj in mojo revščino in je zame prosila. Jerica je dosegla s svojo prošnjo, da mi je Ivana podarila 200 goldinarjev in za ta denar sem kupil pohištvo. Pozneje se je Ivana preselila v Ljubljano in je bivala v frančiškanski fari. Jaz sem jb vsako leto parkrat obiskal. Ko je bilo pohištvo gotovo, so ga naložili na vlak in jaz sem se v drugič poslovil od Loke in se odpeljal na novo mesto k sv. Duhu nad Krškem. Mestece Krško je na Dolenjskem ob Savi. Je precej čedno mesto in ima tri cerkve: farna sv. Janeza Evangelista,; kapucinska cerkev in sv. Rozalije'. V tem'mestu je živela slovenska milijonarka Jožefina Hočevar. Ona je zelo podpirala domače cerkve in pomagala je tuiii cerkvam drugod. Slabo za mesto Krško> je bilo samo to, da so bili vsi uradniki in učitelji od prvega do zad- njega liberalnega mišljenja. Kadar so bile kake volitve, so se ti liberalci ali sami ali pa so kake pijančke najeli, bridko norčevali iz duhovnikov in zavednih katoliških mož. V to mestece sem prišel 5. avgusta. Na kolodvor mi je prišel naproti g. župnik od sv. Duha Ludvik Jenko. Najprvo sva šla k kapucinom. S temi gospodi sem se takoj seznanil, ker kapucini so bili meni znani izza otroških let. Kapucini so mi dajali poguma, da bo dobro za me v novi fari in da so ljudje vneti za cerkev. Potem sva šla obiskat g. zdravnika in še nekaj drugih uradnikov. Predno sva odšla, sva obiskala še g. župnika Renierja in že je bilo tema, ko sva' jo peš mahnila čez hribe k sv. Duhu. Nekako ob 11. ponoči sva tjekaj dospela. Sprejel naju je najprvo Lord, farovški pes. Bil je velik kot tele in jako lepe dlake in dobrega obnašanja. Mene je najprvo povohal in ko je spoznal, da sem nenevaren in pošten človek,; se mi je začel dobrikati. Farovška kuharica Mari nama je postregla z dobro večerjo in bila je zelo vesela najinega prihoda. Ker pa pri sv. Duhu raste tudi vinska trta, mi je gospod ponudil čašo dobrega vina. O, kako se je prilegel! Več je bilo vredno to vino, kot ako bi mi bil kdo dal 100 kron. Lahko si mislite, v avgustu hoditi v hribe 3 ure čez drn in strn, korenine in parobke, po stezah bližnjicah, da se v človeku vse posuši, še slina, in ako dobi kozarec pristnega vina, da to silno dobro dene in človeka poživi. Prvo noč pri sv. Duhu sem dobro spal. Jaz sicer povsod lahko spim, name glede spanja nima nobenega vpliva ne zrak, ne podnebje, ne tuji kraj in . tuja postelja. Parkrat v življenju nisem mogel spati tam pred Malinskim Vrhom, ker je bilo v postelji le preveč bolh. Ženski svet. MODA. Ivanka Breščakova. Vsakdo si misli, da ni moda nič drugega kot izraz volje in muh tega ali onega pariškega krojača, kateri jo je neodvisno od kateregakoli zakona ustvaril le na podlagi svoje fantazije in lastnega osebnega okusa. Toda motimo se: kakor se naivni zakoni zrcalijo v mnogih |^ugih oblikah vsakdanjega ^ivljenskega načina, tako se odražajo tudi v modi. V celotnem vesoljstvu predstavlja človek element prirodne dinamike in vsako njegovo dejanje znači le izvrševanje in prilagojeva-nje prirodnim zakonom. Zato naša duševnost, naše čuv-stvovanje in pojmovanje spreminja skupno s časovnimi dobami, s kraji in vzroki. Istotako se spreminja in razvija tudi feoda, ki je kot faktor vsesplošnega. življenskega udejstvova-jiju in je zato tudi ona priroden in znanstven element. Kako se to pojmovanje mode strinja z vsem onim, kar opazujemo na biološkem polju? Moda je pred vsem nekaka funkcija ljubezni, lastne ali tuje, je neko orožje tega čuv-stva. Poglejmo rastlino: ob prvi marčni toploti se ponižno zbudi iz zimskega dremanja, razvnamejo jo solnčne sile in Pripravlja se, da bo obrodila in tako ohranila svojo vrsto. Ni-nia li tudi ta rastlinica svoje •node ? In ona prekrasna cvetka, ki ima tako umeten mehanizem oplojevanja, ali ne predstavlja le nek: vzvišen izraz naravne ljubezni? Rastline se ne gi01 jejo, nego so prirastie k zemlji, ni jim mogoče, da bi sledile zakonu ljubezni. Pa mora to nalogo izvršiti nekdo dru- |nja; čimbolj pa se oddaljujemo gi. Evo vam zato cvetic, kako 'iz mest in trgov v hribe, kamor pred vsem še ozira na toploto in mraz. Cim bolj se bližamo tropičnemu pasu, tem živejše so barve, a sever ljubi skromne boje. Kako bi mogli zahtevati, naj se napolitanska deklica oblači v temne barve angleške mode, ko je vsa narava, ki jo obdaja, tako pestra in je že njeno oko navajeno tem pisanim barvam. Kako naj bi se angleška Miss oblačila v žive tople barve, ko je vsa njena okolica tako siva in mrzla? Zato vidimo, kako si ista moda, isti kroj prisvoji različno lice na poti od Londona do Napolja. Moda je pač priroden izraz in zvesto sledi zakonu prilagoditve. Kako je pa z narodnimi nošami? Ker je moda spreminjajoč se pojav in predstavlja dinamični izraz socialnega razvoja, zato je njeno mesto baš v onih deželah, kjer se zgodovina brzo razvija in civilizacija napreduje. V tistih pokrajinah, kjer se je iz kateregakoli vzroka gibanje napredka ustavilo (orijentalske in druge zaostale dežele), tam se je tudi ohranila narodna noša. To dejstvo zopet potrjuje gorenje načelo, da je moda — če ravno skromen, a vendar resničen faktor socialne in vesoljne dinamike. Svet lahko primerjamo dr-drajočemu vlaku: naj bo še toliko vagonov, koles, strojev in sestavnih delov, niti en kos ne uide zakonu gibanja", ki go- pojav opazimo pri Kitajcih; njih civilizacija se je ustavila pred stoletji, tudi njih moda je bila do zadnjega časa še taka kakor pred nekaterimi stoletji. Cim pa je evropska civilizacija začela prodirati preko njih obzidja, pa že vidimo Kitajca, kako si reže tradicijonalno kito; sporedno z evropsko omiko pri-haj a tja tudi evropska moda. -o- KUHINJA. Mavrahova (smrekova) juha.— Osnaži 3 pwsti mavrahov, operi jih, razreži na rezance, prekuhaj in ocedi; deni v kožico 2 žlici presnega masla, prideni mavrahe, praži jih nekaj časa, potrosi s tremi žlicami moke, potem pa zalij s petino enega kvorta vode in zelenjavno juho ali vodo, osoli ter pusti, da vre še pol ure. V lonec za juho vmešaj dva rumenjaka ter mecj- mešanjem vlivaj juho v lonec in prideni opečene žem-Ije. Ostrižja juha. — Operi dobro kakih 20 ostrig in jih skuhaj v okisani vodi. Ko se od-pro, jih poberi iz školjk ter deni na stran. V kožico deni 2 žlici presnega masla; ko se speni, prideni zelenega peteršilja in 3 žlice moke; ko zarumeni, pri-lij zelenjavno juho in vino z ostrigami, prideni tudi malo li-monovih olupkov in pusti nekaj časa vreti. Potem okisaj z limo-novini sokom ter prideni opra-žene žemlje. Zeliščna juha. — Naberi ali nakupi zelenega peteršilja, krobulice, luštreka, rmana, kis-lice, bele, črne in kodraste mete (mete mora biti veliko manj kot druge zelenjave), vršiček janeža, žajbeljna in pehtrana, vse to zberi, operi in drobno ni vlak; vsi deli imajo isto br- zreži, deni v kozo 2 žlici pres- zino, iste statične fenomene; vsi sodelujejo pri napredovanju in hite k skupnemu cilju. Tako je tudi v naravi, vsako še tako neznatno bitje ima svojo nalogo in je podvrženo splošni dinamiki sveta. In tako je tudi z modo. Kjer se napredek razvija, tam se tudi moda spremi. nega masla ali masti; kadar se razpusti, prideni 2 do 3 žlice moke, toda ne pusti jo zarume- smetane ali mleka in za nožev vrh soli ter zmešaj rahlo 9 un-čev moke in eno tretjino peciv-nega praška. Testo deni na desko, ga zvaljaj za pol prsta na debelo in izrezi z majhnimi vzorčki razne podobe; to zloži na pločevino, jih pomaži z jajcem in speci bledorumeno v ne zelo vroči peči. Keks, tretji. — Mešaj 5 unč presnega masla, 5 jajec, 15 unč sladkorja z Iimonovo lupino, za dobro unčo pecivnega praška in eno tretjino enega kvorta kisle smetane, malo limonove lupine; v to zmešaj 2 funta moke, testo stresi na desko, potreseno z moko, ga rahlo pre-gneti in razvaljaj za debel nožev rob debelo, razreži z različnimi vzorci in zloži na namazane pločevine ter speci v srednji vročini. RAZNINAŠVEII. , i Mravlje odpraviš iz omare (včasih se prikažejo že zgodaj spomladi), kuhinje in shrambe, če potreseš po policah in špranjah stolčenega galuna. Izprazni najprej omaro, osnaži jo do čistega, potem postavi zopet posodo in drugo kakor po navadi nazaj. Galunov prah o-stane lahko raztresen dolgo časa v omari, ker je neškodljiv za ljudi. Škodljivke miši. Štiri vrste jih imamo: rovke, vodne, poljske in hišne miši. Najškodlji-vejše so pač rovke, ki po zelo-njadnem vrtu včasih vse pre-prežejo s svojimi rovi. Pol ducata teh miši more v kratkem uničiti najlepši zelenjadni vrt; vse načno pri korenini, s pod-remeljskim rovom zrahljajo in odrinejo prst, da nimajo korenine za opore, ne hrane in zato rastline začno hitro hirati in veneti. Pridno jim lahko prili-vamo, a vse nič ne pomaga. Ko se oblečejo v najlepše barve, druga z drugo tekmujejo v tem kratkem boju pomladne ljubezni. Barva in vonj privabita žuželke, da polete v cvetlični venec, se posuj e jo s plodom in odneso ta moški element na drugo cvetko, kjer ga lahko sprejme primerni ženski organ. Katera stvar na svetu more popolnejše in vzvišenejše koketirati kot cvetica, ki kliče z (vso svojo božansko lepoto posredovalca, da pomaga udej-stviti njene ljubezenske želje. Pri rastlinah opazimo početno, prvotno koketiranje ali modo, dospe gibanje življenja redko in pozno, tem bolj je moda statična, stalna in varuje svojo lokalno narodno nošo. Moda ima dvojno obliko: statično ali stalno, dinamično ali spreminjajočo. Ta se prilagodi vedno stremljenju in okusu naroda, statično pa vidimo bolj v zaprtih, omejenih prostorih. Moda je kakor mali del celotnega sloga, ki se odraža iz onega velikega pojava, ki se imenuje socijalno življenje. — Tam, kjer se življenje prosto razvija, po vseh naravnih zakonih, tam hodita slog in moda ki pač izgine v malo dneh, a sporedno. Kjer pa je življenje zaprto, prisiljeno, omejeno v svojem izražanju, ' tam se u-stavlja tudi moda in slog. Divjaki nimajo dinamične mode, ker nimajo industrijskega in intelektualnega napredka. Isti obsega poezijo vseh stoletij. Pa poglejmo modo kot socialen pojav. Moda ima tesne od-nošaje do zgodovine in zemljepisa. Obleka si prisvaja vsa svojstva krajevne značilnosti; Zakaj se sadje pokvari. Vobče ima sveže sadje in vsi njegovi izdelki, ako so v dotiki z zrakom, jako omejeno trpežnost. Sveže sadje gnije, vkuhano plesni, in njegovi sokovi kipe. Vsako tako izpre-membo povzročajo zelo majhne rastlinice, ki jim pravimo glivice. Glivice se čudovito hi- preiskujemo okoli njit opazi- tro razmnožujejo, obenem pa •i- ' i 7 ----- mo Lri0iu,],n iamn ' i.; rodijo seme, tros, ki zaradi ne- niti, ampak deni vanjo zelen a- gioDOKo jamo in iov, ki vo- J ' ' v. . , ... J di do m:iloir;L no ppIo™ vrt,. znansko majhne teze plava po vo, preprazz jo nekoliko, potem zraku. Ako pade ra Ugodna jo zaln. Osoli 10. Ko ie knh:i. je picgnati m uničiti 1 . . J? te škodljivke. Edir«i..sredstvo jo tla (na sadjc' sadm lzdelek).i nim, bodisi iz steklenice. Dan za dnem pa mu dajal več zelenjave in manj mleka tako, da po desetem dnevu mleko ob istem obroku sploh odpade. Zelenjava vsebuje železo in druge snovi, iz katerih se tvori kri in kosti. Ima v sebi tudi potrebne vitamine, ki pospešujejo rast in pomagajo drobovju pravilno delovati. Noben obrok ni popolen, ako ni pri njem sveže, ali pa primerno kuhane zelenjave. Nikoli ne reci vpričo otroka, da ne maraš te ali druge jedi. Otrok te razume dosti preje, kakor zna govoriti, in si zapomni, kaj rečeš. Uči otroka jesti pravilno, to je počasi in v prijetnem razpoloženju. Za mizo naj ne bo nikoli prepira, kar velja tudi za odrastle. Do otroka bodi vedno jfti-jazna in mirna, toda trdna in neomahljiva. Ne razburjaj se za vsako malenkost in ne kriči na otroka. V sedmem ali osmem mesecu starosti se prične otrok plaziti okrog. Ne zabranjuj mu tega, ampak po možnosti le še pospešuj, kajti to je jako dobra vaja, ki mu utrjuje mišice po celem telesu. Le glej, da se ne bo plazil po nesnažnih ali mrzlih tleh. V to svrho je najbolje, da mu pregradi® kak kot in mu pogrneš na tla kako odejo. -o- O SADJU. na, ubij posebej v lonec dva ru-% menjaka ali eno jajce, dobro ju zmešaj, nato počasi vlivaj juho in jo mešaj. Na juho moreš dati kocke, zrezan prazen kruh ali kaj drugega ocvrtega. --o- PECIVO. Keks, prvi. — Mešaj četrt ure dve unče presnega masla, 2 jajci in 8 unč sladkorja z vani-lijo. Potem dodeni en kvort kisle smetane, 1 funt moke, eno tretjino unče pecivnega praška. Deni testo na desko, potreseno z moko, ga zvaljaj za pol prsta debelo, razreži z različnimi majhnimi vzorčki in zloži vse izrezane kose na pločevino._ Ostanke zopet skupaj zloži in izreži. Nazadnje vse pomaži z jajcem in speci v ne zelo vroči peči. Keks, drugi. — Mešaj 3 unče presnega masla; primešaj mu polagoma med mešanjem ko dobro naraste, 2 rumenjaka, 4 unče sladkorja, 6 žlic strup, najbolje arzenik in fosfor, ki jih moramo pa previdno nastaviti, da ne pride kakšna druga žival do njih. Arzenik napolnimo v votel koren in ga porinemo v podzemeljski rov, fosfor pa potresemo na nekaj žgancev, ki jih tudi nastavimo v rov, kjer miši s slastjo poliže-jo strup in poginejo. — To sredstvo zoper rovke so porabljali v več krajih, kjer so se pojavile v velikih množinah. ZDRAVSTVO. Dojenček v sedmem mesecu starosti. Kakor smo že večkrat po-vdarjali, ponovimo danes še enkrat: Navajaj otroka zgodaj, da se priuči jesti zelenjavo in da jo vzljubi. Sprva mu dajaj malo množino zelenjave, ki pa mora biti fino nasekljana, kuhana in pretisnjena skozi tenko sito, in sicer samo enkrat na dan. Tej jedi naj sledi hranjenje z mlekom, bodisi materi- skali, in glivice se potem jako hitro razmnože in razpasejo po dotični tvarini in jo v našem smislu pokvarijo ali uničijo. (Sad izpremeni gostoto, barvo in okus.) Izmed jako veliko vrst glivic so za nas važne posebno tri, ki se prav lahko ločijo med seboj po svoji škodljivosti, to so gnilobne, plesne in kipelne glivice. Trosa teh in drugih glivic je v zraku vedno neizmerno veliko. Le-sem spadajo tudi razni bakteriji, ki so veliko bolj trdoživi, nego glivice in še bolj nevarni. Glivice potrebujejo za raz-( voj posebno vlago in toploto. Odtod si moramo razlagati, da sočno poletno sadje tako rado gnije in da v vlažnih in teplih prostorih vse splesni ali s<- kako drugače pokvari. Poleg primerne vlage in toplote je delovanje nekaterih glivic zavisno tudi od zraka. — Ocetne glivice n. pr. nikakor ne morejo vršiti svoje naloge, ako zrak nima dostopa do tva- rine, v kateri so. Nasprotno pa kipelne glivice prav lahko pogrešajo vnanji zrak in zaradi tega ne moremo preprečiti ki-penja s samim neprodušnim zapiranjem. -o- TRAGEDIJA STARKE IN SMRT RIBIČA. V Resniku ob Savi na Hrvatskem se je dogodil nedavno nenavadno tragičen slučaj, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Ob obrežju so krasni travniki, kamor pošiljajo domačini svojo živino na pašo. 621etna starka Ana Malčič, ki je živela skupno s svojim sinom in snaho, je pasla tamkaj čez 20 let živino. V torek, 8. m. m. popoldne je krenila s paše nenadoma proti obali, stopila v tamkaj se nahajajoči čoln, odveslala in sredi Save skočila v vodo. Nesrečni-co, ki je bila božjastna, so kmalu zagrnili valovi. Neki ribič iz Peščenice, ki je videl, kako se starka potaplja, je skočil takoj v Savo, da jo reši. V trenotku, ko je prišel na kraj, kjer je starka izginila pod vodo, se je ona nenadoma pokazala 'zopet na površju in ga krčevito objela. Čez nekaj trenotkov je pokopala reka v svojih globinah starko in ribiča, ki ji je hotej rešiti življenje. -o- Ko so v Lincolnu odprli zaboj jabolk, so našli med sadeži pismo farmerja, v katerem naznanja, da si želi zakonsko družico, da ima lepo farmo z velikanskim sadnim vrtom v državi Oregon, lepo opremljeno hišo ter štiri avtomobile. "GOSPOD LISEC' je ime naši novi zanimivi povesti, ki jo pričnemo objavljati v kratkem. Povest je vsesko7i intee-santna. Gotovo ste slišali od starejših doma, kako je svoje čase na Slovenskem neki Prelaznik delal slovenskim kmetom denar. Ta povest o tem razpravlja in zraven pokazuje slovensko kmečko rodbino, v kateri igrata ulo-go dva brata, neki stari ske-puh in pa pretkani, navihani "Gospod Lisec." Ker je ta povest povzeta popolnoma po razmerah iz tedanjih časov slovenskega ljudstva, zato je priporočljivo, da to povest čita tudi ameriška slovenska mladina, da se pouči o razmerah, v katerih je naš narod živel v 19. stoletju. Prepričani smo, da bomo s to zanimivo povestjo čita-teljem kar najbolj ustregli. Zato prosimo obenem vse naše prijatelje in somišljenike, naj na to veSezanimivo povest opozore še svoje prijatelje in sosede, da se na list naroče pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. Oni, katerim je pa v tem času naročnina potekla, na j blagovolijo isto obnoviti, da se jim list ne ustavi tekom te nad vse zanimive povesti. MALI OGLASI. hiše in lote. BUNGALOW LES. 6 sob, moderno 6544 S. Winchester Ave. 782-p,s,t HIŠA 5 SOB, zaprti porč .garaža, 1112 N. Lawndale Ave. 784-p,s,t 6 SOB REZIDENCA, lota 50x210, jabolka in črešnje ter grmovje, v bližini transportaeije, 1 blok do kare. Tel. Col. 9732, 2519 N. Sayre Ave., blizu katoliške šole in cerkve. ___785-p,s,t BUNGALOW ZID. 5 sob, 30 in pol cev. lota, vse improvements plačane, garaža, Alley tlakovana, $9500, $1500 takoj. 2207 N, Laramie Ave. _____791-s F A R M E, N A PR O D A .T 40 AKROV obdelane zemlje, 1 milja do mesta, na obroke ,$1500. 80 akr. obdelane, le pol milje do mesta. Na lahka odplačila. $5760; neobdelana a dobra, zemlja od $400.00 naprej za štirideset. Stolle Lumber Company, . Tripoli. Wis. 774„s ^ časoma se bodo i/uuh, kakor so se drugi, da m dobro žrtvovati prihranke celega življenja vsakemu, ki nudi višje obres^ Skoro pol stoletja .zkusnje stoji Vam na razpolago, pronašli boste, da je za Vas koristno ako naložite Vaš denar v našo ba vlagali in investirali denar. Ni enega vlagatelja, ki bi zgubil le en cent skozi našo banko. To je rekord na katerega smo mi ponosni Ako živite v Chicagi, predmestju ali pa drugje, dolžni ste svoji družini, kakor tudi sebi, da vložite državah in ta je Janko, ki je vodila in opravljala svoje posle v zadovoljstvo tisoeev vlagateljev, ki so svoje večletne prihranke v bonde prve vknjižbe, katere Vam nudi največja slovenska banka v Zedinjenih Vse Vaše bančne posle dragevolje izvršuje KASPAR AMERICAN STATE BANK 19 0 0 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO. ILL. BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI. IZD A J A VEC m Zgodovinska povest iz turških časov. SPISAL F. Vi SLEMENIK | i" i + K Vohač je na potu v Zavrh izgotovil svojo osnovo. Naveličal se je že pri Vovku, ki je zdaj dosegel ,kakor se vidi, svoj namen; k temu je tudi on zvesto pomagal. Zakaj bi se Vo-hač ne postavil na svoje noge? Kaj še hoče pri vitezu zanaprej ? Njegov tovariš biti ? Predolgočasno! Boljše, da si dobi plačilo za toliko let ter uživa svobodo, kje^' sam hoče; saj je svet tako širok in tako lep! Torej po plačilo! Nesreča za viteza, da je Vohaču pokazal vse posebnosti svoje spalnice. Kako se zdaj Vohač smeje na vsa usta, da ga je vitez samega pustil v Zavrh ! Saj ve, kje se pride v njegove sobe; ve tudi, kje.je shranjenih lepo število zlatov rumenjakov. Teh mu jo najbolj potreba, in potem v daljni svet! Le prav daleč od Zavrh a, v tuje dežele, in tam prav dobro živeti od okroglih rumenjakov. "Plačo si vzamem torej sam, kaj mi je mar drugo!" Tako sklepa Vohač svoje popotne misli. Iz teh ga vzbudi obilo kričanje izpred Završke-ga gradil. Vohač za trenotek ostrini. Da ta krik zadeva njega ,je Vohač zdajci spoznal; enako tudi, da to ni prijateljski krik, s katerim bi ga Završčani sprejeli. Kakor hitro zagleda, prijezdivši izza ovinka grad, zapazi tudi, da se mu od vseh strani bližajo grajski hlapci; vidi tudi, kako nevarno dvigajo pesti, čuje, da kričijo: "He ! Enega že imamo! To je bil njegov pouvagafc!" Luka mirno in počasno jezdi naprej, kakor da bi ne videl ničesar, ne čul ničesar. Sliši pa vendar dobro na svoja ušesa, o čem je govorica. "Ti.le presnetneži so medtem izteknili strica Gregorja, menim, še živega. Zdaj pa kriče in tulijo nespametni ljudje, ki bi se bržkone radi maščevali nad vitezom in nad mojo malenkostjo." "Vohač!" samega sebe osrčuje, "nevarnost preti velika. Treba ti je porabili vso svojo pamet in zvijačo, da odneseš zdrave pete, vitez je pa izgubljen!" IJrneje počne jezditi. "Možje, kiij delate tak trušč. Ge imate kaj krščanske vesti v sebe, poslušajte me t Kakor vidim, vas navdaja srd zoper viteza." "In zoper tebe, črn,a duša," se z groze moški ter ga obkrožijo. Vohač se ne zmeni za njihove besede in nadaljuje : "Prišel sent, kakor vidite, sam, ker sem zapustil hudobnega viteza. Cujte, možje, vitez Vovk je strašen hudobnež; —" "In ti tudi!" nekdo dostavi. Pa Vohač mirno nadaljuje: "Izvedel sem od viteza samega, d,a je storil, glejte, tam v onem koncu gradu, grozno hudobijo. Jaz sem mu ušel in pvihitel v Zavrh, da rešim dobrega očeta Gregorja. Za menoj! Rešimo ga iz ječe, ako še ni prepozno!" ' S sveto jezo je govoril zvijačnik zadnje besede, da mu večina hlapcev verjame; osupnejo in strme v njega. "Kaj, ali nihče ni volje mi pomagati?" jih srdito vpraša. "Smo že oteli očeta Gregorja! Mi! Živega!'' "Hvala bodi Bogu," vzdihne zdaj Luka Vohač, in pobožno povzdigne roke k nebu. "Hvala Bogu, da je izpodletela hudobija!" "Pa ti si bil zraven pri hudobiji," mu nekdo očita. "Kdor to trdi, nima zdrave pameti. Ako bi se jaz bil udeleževal te hudobije, bi me gotovo ne videli tukaj," ponosno odvrne Luka. "To je pa res," so kimali nekateri hlapci. "Peljite me k oskrbniku Tomažu, ako je tu v Zavrhu, ali pa k stricu Gregorju. Mnogo imenitnega imam povedati, kar ni vse za vseh ušesa. Tukaj samo prenočim in jutri se podam v Ljubljano ,da razkažem oblastnijam vitezove goljufije in hudodelstva." Tomaž pristopi; čul je na strani vsako besedo. "Lavrin stric in jaz se jutri podava v Ljubljano ; ti, Luka, pojdeš z nama, da boš v Ljubljani povedal, kar veš. Nocoj si naš jetnik." "Rad, rad, če ti je tako ljubo, Tomaž; pokazalo se pa bode, da je bila tvoja zadnja beseda nespametna. Da resnica hitreje pride na dan, moram ti pokazati nekaj pisem v vitezovi spalnici. Hodiva," pravi, stopajo rkz konja, "pojdiva tja; seveda moramo šiloma odpreti vrata, pa to je tako potrebno kakor lačnemu kruha." Vsi se napotijo proti vitezovim sobam, katerim so morali ulomiti vrata. Luka išče s Tomažem dolgo časa po preda-. lih, v katerih je bilo mnogo pisem, pa po Vo-hačevih besedah nikakih pravih za njega. Naposled zagrabi šopek zvezanih pisem. "Našel sem jih vendar, to je prava roba za nas. Vzemi jih in daj očetu Gregorju v pregled, mene pa pusti, da si tukaj-le v tej postelji odpočijem, ker že dve noči nisem našel počitka. Hvala Bogu, da je le blagi Gregor pri življenju!" Tomaž se mu po teh besedah ne ustavlja..... "Ne zabi, Tomaž, za dobro večerjo," še dostavi tako prijazno Vohač, da slednjega spravi na svojo stran. Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop. proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir FRANK KRŽIČNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p Phone: Canal 1404. -O- S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu. "AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE 1 F WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. VITEZOV KONEC. i t Ti lepi črni gavrani, ti bodo tvoji angelci, meso ti bodo raznašali, . po lepem zelenem borovji. —Narodna. I "Naš Luka Vohač gotovo ni hudobnega srca," so začeli trditi hlapci v Zavrhu. "Ni mogoče, da bi bil, saj je bil z nami vedno dober in prijazen. Luka je nedolžen, pa vitez, vitez je luidodelnik!" Tako so sklepali vsi in tako se motili vsi, prekanjeni od Vohačevega obnašanja. "Luka je nedolžen!" Tomaž je bil vzel pisma v tujem mu jeziku ter se namenil jih stricu Gregorju pokazat, je li Vohač govoril resnico, ko je trdil, da so tako imenitna. Orožje proti vročini. ELEKTRIČNO PIHALO je najpraktičnejše sredstvo v vročih dneh. Postavite si ga % sobo, jurad ali kamorkoli hočete. — Imamo yeliko izbiro. Razne velikosti in razne cene. Pridite in oglejte si jih! ..................................................................................................................................... .„....,.................. ^PISANO POLJEj-% ®- J. M. Trunk. ® ^ ELEKTRIČNE MOTORJE dobite pri n,as vsake vrste in velikosti. Kadar rabite motor za pralni stroj, šivalni stroj ali kaj drugega kupite istega pri nas! Fidelity Electric Co. FR. SCITONTA, lastnik 2049 West 22nd Street, Chicago, III. Nekoliko spominkov OD ČIKAŠKEGA EVHARISTIČNEGA SHODA imamo še v zalogi. Kdor jih ni mogel dobiti osebno ali potom svojih prijateljev, si jih lahko naroči naravnost iz naše knjigarne. V zalogi imamo še: Oficijelni znak s spominsko svetinjo .................50 Oficijelna spominska knjiga v angl., s slikami.. 1.00 Slovenska spominska knjiga, s slikami...............25 Evharistične dopisnice .........................................05 " zastavice, 12 x 18 ...........................15 " svetinje, v podobi križa.................15 Evharistična spominska kovinasta ploščica za na steno .navadne kovinaste barve.............60 — posrebrena ........................................-........75 — motno zlato.................................................... 1.00 Evharistična slika, v okvirju, 6 x 9, posebno fino delo na steklo.......................................... 2.50 Rožni venec z evhar. svetinjico, bele perle, zlata ali srebrna verižica ...........................75 Evharistični rožni venec, s spominskim križ. cem in evhar. sklepno svetinjico, na srebrni verižici, črne, podolgovate jagode...........75 Ko zaloga poide, navedenih stvari ne bo mogoče več dobiti, zato naročite takoj! "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, - Chicago, 111. WJEBaBSBBSaBP LOM STRITAR m priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO. Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom Amer. Slovenca" in "Ave. Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. • Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč. Uprava "Am. Slovenca." ILLINGTON PHOTO STUDIO John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL., izdeljuje najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se. s. Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. DR. t F. KONOPA zdrTo'&D™ 1N X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Vse gre. Vse gre, evolucija gre, veda gre, vse to seve naprej, tudi cerkev gre, a ta bo šla, ko bo vse drugo šlo, rakom žvižgat, kakor pravimo. Nebesa na zemlji grejo, in ko ta pridejo, "ne bo noben več tudi verjel v bajke v nebesa onstran groba," toraj bodo tudi onostranska nebesa šla rakom žvižgat. To je smisel članka v Glasu Svobode, ki ima naslov: "Zločin in morala." Rimski pisatelj je dejal: "Difficile est satiram non seribere — človek se težko zdrži satire," ko namreč čita take članke. Vse kaže, da tudi pisatelj gre, kam, se lahko spozna iz posameznih stavkov, ki so trditve brez dokazov., "Zločini so jasen dokaz," meni učeni moralist, "za to, da je človek živalskega pokole-nja, oziroma za dokaz, da je žival." Evo ga. Kaj si vi, učenjaki, belite glave? Slovenski svobodomiselc vas poseka na mah. Človek kaže živalske nagone, toraj je žival. Basta. Tako se gre. O krščanski morali piše: "Cerkev zatrjuje, da je nosite-ljica in širiteljica najboljše morale. Dobro. Recimo, da bi bilo to res. Do kakšnega zaključka pridemo na podlagi predpostavke? Ce je cerkev zares širiteljica najboljše morale, zakaj je ravno sedaj čuti in čitati o tolikšnih zločinih po celi deželi? Cemu ni bila cerkev^ stanu preprečiti v velikanskem razdobju svojega obstanka sedanjih zločinov? Cemu ni njen bog priskočil na pomoč ter vdahnil v človeka samo dobrih misli? Ker sama živi med ljudmi, ki so podvrženi evoluciji, in ker je sama nemoralna." Do taki! ^akfjučkov pn'uo pač fe, icciof gre, da gre, naj bo potem tudi le popolnoma po rakovo. Ko bi šlo po teh "zaključkih," potem bi moral Bog delati, kakor delajo nekje, kjer so svobodni, in temu pisaču zelo podobni, da namreč kratko-malo glavo odrežejo, ako kdo ni "dobrih misli," in se predrzne malo drugače hoditi, kakor oni hočejo, da gre. Cerkev bi morala ljudi tiranizirati, to zahteva tak "zaključek," a ravno taki zaključkarji že zdaj kričijo nad cerkvenim tiran-stvom, ko cerkev vendar pripusti človeku svobodno voljo, ga le vabi, poučuje, a nikakor ne sili. Evolucija gre, članku se vidi, da gre, ker je srečno dospela do — gole živali. * H= * Zopet po stranskih potih. Jaz pišem, kakor pač stvar izgleda. Namenoma nikogar ne zmirjam, a rabim izraze, ki jih smatram za prikladne pisanju, na katero odgovarjam. Ako kdo noro piše, potem imenujem to pač noro. G. Molek vidi norce, lopove, prostaško zabavljanje, kar pa sam naredi in bo potrebno, da se glavno lažje prezre, in se argumentom izogne. Navodila in ukori so popol-fnoma sad njegove fantazije. "Izprva," prtfvi, "je jezdil visokega učenjakarskega konj<1 in metal iz torbe dolge pridige kakor star misijonar." Pa kaj sem bil tedaj v njegovih očeh? Prazna glava, buča, zarukan fajmošter in vse mogoče. Razmere in potrebe pri odbijanju so nanesle, da se malo drugače pove, "in zdaj poleg Crneta če-1 pi na tleh in zabavlja prosta-ški," meni. Baje je to nova taktika, in sicer "taktika prosta-škega nahruljevanja in žongo-liranja," a prej, ko so bile "dolge pridige starega misijonarja," je pa isti Molek govoril o "cirkusu !" Nova "taktika" je menda zelo pohujšljiva. Žal, da ne morem pomagati, ker farizejskega pohujšanja so farizeji sami krivi. Včasih se mora klin zbiti s klinom, in kakor kdo v gozd zakliče, tako se jaifi lja odmev. Kadar bo stvar podobna kakemu "kokolore," bom še naprej stvar tako ime-, noval. So vse le stranska pota, po domače— izbeganjk na Mo-lekovi strani. Kaj pa zdaj? Prosveta prinaša v št. 119. članek "Tudi jubilej." Stvar se tiče nekega poročila akvilej-skega škofa Pavla Bizancija i 2 1. 1581 o razmerah med slovensko duhovščino ob protire-formaciji. Članek je povzet bržkone iz kakega starokraj-skega časnika in je objavljen brez komentarja, edino-le napis bo chicaško delo in zbada. Slika je zelo žalostna, a umlji-va iz tedanjih razmer. Značilna pa je zelo za neke pojave tu med nami. Neštetokrat že sem naletel v nasprotnem časopisju na to, da se nam duhovnikom usiljuje krampi lopata, in samo nekaj številk nana j jo odo Soatloto:i na S kega farana v Chicagu izrekel ( isto sodbo: "Prist naj gre delat." "Tudi jubilej," pravi članek, ko je bila duhovščina neuka, a oni, ki usiljuje jo zdaj kramp, bi radi, da bi se razmere povrnile, in bi se precej povrnile, če bi šlo po njih nasvetih. Res jubilej, ker v Ameriki hočejo ponoviti, kar se je godilo pred 345 leti. Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare-jene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec SLOVENSKI MESAR. 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois- Predsednik........George StoniČ Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok.. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je na-, hajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naSe veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, ' kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavaru^ jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. V« v Joiietu, 111.