Spedtetone tu abbonameoto
Leto XXII., št. 40
—• Poštnina plačana v |OlwM|
j praviiLStvo; ujuDijana, tfncetmjeva ali ca 6 — TeleloD tt. Sl-22, S1-2S,
81-24
Ji3bratnj od de le*: LJubljana, PucdJU-)eva ulica d — leielon 31-26, »-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St. 42 ttačuni pn poŠt. tek. savedn: LJubljana H. 17.7*8
za .oglasa is Kj. Italije in inozemstva Una
C n ione Pubhlirftt Italiana 8. A«
LJubljana, četrtek fr. februarja 194l-XX
Cena cent. 70
Izhaja vaak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.— sa inozemstvo pa U 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 6. telefon 31-22. 31-23, 31-24
Rokopisi 9e ne vračajo
CONCESSIONAR1A ESCLUSJVA per Ui pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unlone PnbblicltA Italiana S. A. MJlano
LEŠKI PORAZI V SREDOZEMLJU
Spopadi izvidniških oddelkov v Cirenaiki - Deset angleških tankov uničenih - Letalski napadi na Tobruk in Marsa Matruh - Potopljena angleška krlžarka
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 18. februarja naslednje 627. vojno poročilo:
Na področju južnovzhodno od Mekilija spopadi izvidniških oddelkov na obeh straneh Kakih 10 sovražnih oklopnih vozil je bilo uničenih
Italijanske in nemške letalske edinice so bombardirale trdnjavo v Tcbruku in letališče v bl'žini Marsa Matruha, obstreljevale s strojnicami in razpršile večje avtomobilske prevoz® čet in oskrbe. Ugotovile so občutne sovražnikove izgube ljudi in vojnih potrebščin. Štiri naša letala, ki so bila zaposlena v prejšnjih operacijah, se niso vrnila.
Pri včerajšnjem letalskem napadu na Bengazi so nekatera poslopja utrpela manjšo škodo.
Nemška letala so vnovič uspešno bombardirala letališče na Malti. V bitkah v zraku je bilo sestreljeno angleško letalo tipa Wellington.
Angleška križarka razreda »Kairo« (4300 ton), ki je bila v poročilu §t. 624 označena kot poškodovana v konvoju po nekem našem torpednem letalu, se Je kasneje potopila. Križarke razreda »Kairo« so oborožene z 10 topovi kalibra 102 mm in 16 do 40 mm ter razvijajo brzino do 29 vozlov, posadke pa štejejo približno po 450 mož.
Uspešni napadi na angleške koitvsfe
Podrafcfsasti o akcijah italijanskih torpednih letal in bombnikov na angleške vojne in transportne ladje
S Sredozemskega bojišča. 18. febr. ž. Posebni poročevalec agencije Štefani podaja naslednji pregled poslednjih podvigov italijanskih torpednih letal v dneh 14. ir 15. februarja v borbi proti sovražnemu konvoju. Iti je skušal pripluti iz Aleksan-drij-e na Malto Mussolinijevi letalci so s trdilo voljo do zmage znova dokazali svoj ponos in pogum v borbi proti sovražnemu konvoju. Podatki, ki jih je poročevalec zbral, se nanašajo izključno ie na rezultate, ki so jih dosegla italijanska letaia. Zmaga ;e bila sijajna in sovražniku uspelo, da bi dosegel svoj cilj. Italijanski letalci so se zavedli pomena svoje naloge v bitki za Sredozemlje in so napeli «1o skrajnih inej človeških sposobnosti v&e sile. Tako so nalogo v polni meri dovrši'i. Bilanca zmage kaže s svojimi številkami, kolikega pomena je bil sovražnik v vojni, ki so g a italijanska letala napadla, in s kakšno odločnostjo so nastopili neustrašni letalci pri izvedbi svoje naloge.
Dne 14. februarja je patroma dveh torpednih letal na svojem izvidntškern poleta opazila ob afriški obali skupino sovražnih ladij, sestavljenih iz 5 parnikov, pomožre vojne ladje in 3 izvidniških ladij, ki je piu_ la z brzino 8 milj na uro v smeri proti Malti, ter jo takoj napadla. Prvi torpedo ie zadel parnik, ki je bil do vrha natovor-jen. Letalci so opazili, da se je pričel takoj potapljati. Obe torpedni letali sta nadaljevali svoje operacije in z drugim torpedom je bil zadet še en parnik, ki se je močno naamil na stran in se ustavil. Napad na sovražnika je bil nenaden Reagiral je z zamudo in precej netočno. Torpedni letali eo vodili poročnik Cesar Graziani, podčast-nik Klement Musatti, podporočnik Ksave. rij Maycr in podčastnik A. Borgij.
Naslednjega dne so izvidniška letala, ki sc se pojavila nad južnovzhodnim Sredozemskim morjem, opa-zila 6 ladij, ki so plule proti AIvksandriji. Spremljala sta j:Ii ena križa rka in en rušilec. Letala so takoj obvestila svoje oporišče in skupina bombnikov ter torpednih letal, ki se je razdelila v dve patroli, se je takoj dvignila z letališča, da opravi kombinirano akcijo proti temu konvoju. Ob 15 05 je prva eskadrilja torpednih letal na točki 32.05 severne širine in 26.28 vzhodne dolžine napadla konvoj in pognala dve torpedi proti križarki, enega pa. proti rušilcu. Sovražna lovska letala so se takoj postavila v bran, toda. brez uspeha. Dvomotornik tipa >:Beaufgh-ters je bil sestreljen. Nekaj minut pozneje sta dve nadaljnji torpedni letali napadli konvoj Pri tem jima je uspelo tako hudo poškodovati eno izmed omenjenih dveh vojnih iadij, da se je pričela potapljati. Obe letali sta 10 minut pozneje napad ponovili. Pognali sta dve torpedi proti vojni ladji, ki je bila še na površju vode, verjet, no proti križarki. Tudi tokrat so intervenirali sovražni lovci; en »Curtiss« je bil pri tem sestreljen. Obema letaloma sta poveljevala kapitan Marino Marini in oo-ročr.ik dristianis, bombnikom, ki so sodelovali pri teh operacijah, pa so poveljevali kapitan Atos Maestri, poročnik Vincenc Ottaviani in podporočnik Marcel Trona.
Nič manj intenzivne niso bile operacije letalskih sil v bližini libijske obale. Na osnovi podatkov, ki so jih zbrala izvidniška letala, je 11 februarja skupina torpednih letal odločno napadla sovražni konvoj, v katerem so bili trije tovorni parniki, 1 križarka in 1 rušilec. Konvoj je Dtl opažen ob 16.50 Bil je takoj napaden; križarka in 10.000-tonska tovorna ladja stfl bili hudo poškodovani. Tovorna ladja se je pozneie potopila. Skupini torpednih letal, ki je izvedla to operacijo, sta poveljevala kapitan Oscar Penia in poročnik Pavel Lombardi
Istega dne je nekaj izvidniških letal na osrednjem Sredozemskem morju opazilo manjše sovražne konvoje, ki so pluli od vzhoda »roti zapadu Neki hidroavion ie v prvih popoldanskih urah vzhodno od Malte opazil sovražni konvoj, ki ga je spremljalo več vojnih ladij. Letalo so napadli štirje sovražni aparati, a v spopadu mu je uspelo enega izmed njih sestreliti in nato nadaljevati svoj polet.
Vsi ti podvigi še enkrat potrjujejo obsežnost r kompliciranost nalog, poverjeilh fašističnemu letalstvu ki je izvoievalo še eno zmago v borbi proti sovražniku, ki si sedaj le še orizadeva Itako bi zbežal s Sredozemlia
Nemški komentarji
Monakovo. 18 febr s. Velike zgube. ki so bile na Sredozemskem mor.u prizadete angleškim konvojem, so šc vedno predmet
razprav in komentarjev v nemških listih. Novi hudi udarci za Angleže v Sredozemskem morju pripominja »Abendzeitung® v poročilu iz Rima, so prav podobni onim ki so jih doživeli Angleži na kopnem ko so bi'li pregnani s svojih postojank, s pomorskega strateškega vidika pa pomenijo da je biilo angleško povel jništvo potisni en o v obrambo. Transporti osi v času. ko ie bila angleška ofenziva v razvoju, gotovo niso znašali niti polovice izgub, ki so bile seda; prizadete angleSkkn transportom. Sijajne
operacije nemških letal in pogumni ter spretni napadi italijanskih torpednih letal so podali znova dokaz premoči v zraku. Ta premoč ie odločilni element tudi v borbi v sredozemskem rvrustoru. Zaščita konvojev osi je bila znatno ojačena in ofen zivne operacije največjega obsega omogočile da so letalske sile do6egie .svej pravi in neposredni delež tudi pri operac:jah na kopnem. Njihovi napadi so bili za sovražne motorizirane sile naravnost smrtni. Ti podvigi letalskih sil so biili tudi podčrtani v pohvali ki ;o je izrazil Duce generalu Mar-chesiju. poveljniku 5 letalske armiie. Vojaški dogodki na Sredozemskem morju se razvijajo povsem drugače, kakor so priča-kovaili Angleži. Niti zdaleka jim ni uspelo pregnati nasprotne sile s sredozemskega prostora in sedaj so prisiljen: braniti in držati postojanke na tem področju z znatnimi pomorskimi silami, ki pa doživljajo vedno nove udarce in sii ne morejo, kakor se je zgodilo tudi v primeru nemških operacij v Rokavskem prelivu, zagotoviti niti pomorske premoči.
»Miinchner Ncueste Nachrichten« opozarjajo. da pomeni zapora Sredozemskega morja za Indijo in Avstralijo, ki ju resno odražajo Japonci dejstvo, ki je še prav posebno resno. Še huje je zaradi tega prizadeta Angli;a sama. ki bo spričo tega izredno kritičnega položaja morala rešiti zelo težavne in živlienjsko pomembne probleme v zvezi z nadaljnjo vojno.
Ukrepi za pocenitev
Važni sklepi medministrskega odbora za koordinacijo prehrane, razdeljevanje živil in določanje cen
Rim, 18. febr. s. V Bene&ti palači je v torek in v sredo popoldne zasedal med ministrski odbor za koordinacijo prehrane, razdeljevanje živil in določanje cen. Sejo je vodil Duce. Udeležili so se je Tajnik Stranke, ministri za fmanet. kmetijstvo, promet, korporacve ter za devize in valute, državni podtAjniki pri notranjem ministrstvu. za vojno proizvodnjo, načelnik inšpektorata za štedn jo in kredit ter drugi člani odbora.
Minister za kmetijstvo je poročal & ugodnem poteku odda jan ia žita v javna sklad i-' šča. Predsednik konfederacije trgovcev je poročal o unificiranju razdeljevanja racio-niran^ga živeža. Pokrajinski uradi razdelu-jejo živila in druge racionirane potrebščine z vso naglico tako. da izostajajo vse zamude in nevšečnosti.
Odbor je sorejol Ducejev predlog, da se do konca vojne odpravi splosni dav».-k na trgovanje z osnovnimi živiili. 7 oljem rižem testeninami koruzno moko mastjo, slani-no sirom krompir:em in sočivjtm Odbor ie poveril kmetijskemu ministru nadalje nalogo, da izvede s 1. marcem tudi znižan je cen. Po prvih računih se bo cena koruzni moki testeninam in rižu lahko znižala za 10 centesimov pri kilogramu, olju za 70. slanini in svinjaki masti' za 35. fižolu za 35. ranvm vrstam siira pa za 50 do 80
Kmeti i<ki mmister je nate obširno poročal o zagonskem načrtu za reorganizacijo kmeti isfcib gospodarskih ustanov m zadnig v smislu Dueeievih ukrepov da * na ta n*o?n poenostavi nddaiani* kmetijskih pridelkov v Javna skladišča. Z zakonom bodo določene naloge teh gospodarskih ustanov
EAMJE
V SINGAPUR
Velika parada japonskih čet — V Singapuru se že obnavlja normalno življenje — Japonci so zaplenili ogromne zaloge živil, s katerimi je zagotovljena prehrana prebivalstva
Tokio. 18. febr d. Včeraj so bile v Toki-ju zaključene vse priprave za slovesno for malno vkorakanje japonske vojske v singa-pursko mesto ki je bilo določeno za današnji dan. Vkorakanje japonskih armad se je zaključilo1 z veFko vojaško parado pred poveljništvi oddelkov, ki so sodelovali v akcijah za osvojitev singapuTske trdnjave.
Medtem se je v Singapur počasi pričelo vračati normalno življenje Japonsko vojaštvo1 je pričelo skupaj z domačim prebivalstvom odstranjevati sledove ogorčenih pouličnih borb, ki so divjale v dneh pred predajo snngapurske posadke. Na vseh koncih in krajih mesta se vidijo skupine delavcev, ki marljivo odstranjujejo s cest in ulic žične ovire, barikade, zgraiene iz vreč peska in drugega zasilnega gradiva. Na vseh krajih se odstranjujejo ruševine razbitih zidov ki kažejo sledove s::lov;tc<*a japonskega topniškega ognja in bombnih napadov. Očividci in japonski voini poročevalci pripovedujejo, da je siloviti japonski ogenj popolnoma poruši! večino vmiaiških zgradb in naprav v Singapuru, medtem ko- bili drugi mestni okraji, kjer ni voia"kih zgradb, mnogo laže poškodovani. kakor pa- bi bilo pričakovati na ogorčenost borb, ki so se tod razvijale, in velikansko število granat in bomb, ki so udarjale na Singapur. Nekateri mc-tni dali ne kažeio celo1 r»rav nobenih znakov razdejanja dasi so se tudi v njih razvijale še nrešd nekaj dnevi ogorčene poulične bon-be. Mnogo trgovin in živilskih skladišč v Singapuru sc ianonsVe čete našle do vrha napolnjene z živežem, tako da vprašanje oskrbovanja japonskega vojaštva kakor tudi domačega prebivalstva ne bo povzročalo nobenih težav.
Odstra^levaBie min pri Singaporu
Singapur, 18. febr. s. Več japonskih mi-nolovcev je pričelo zbirati mine. ki so jih Angleži razposejali po vodah okrog Singapura in v Malajski ožini.
Tojo o pomenu padca Singapura
Tokio, 18. febr. (Domei.) Ob današnji prvi proslavi japonske zmage v veliki vzhodnoazijski vojni je opoldne po radiu s svojega službenega stanovan ja spregovoril tudi ministrski predsednik Tojo. ki je v svojih izvajanjih zlasti podčrtal da je s s padcem Singapura padlo v japonske roke eno izmed najvažnejših anglo-ameriških oporišč v vzhodni Aziji Predsednik Tojo 'e naglasi!. da se bo na drugi strani s padcem tega angleSko-ameriškega oporišča ustvaril temelj za izgradnjo velike Azije. V nadaljnjem svojem govoru je počastil vrline japonskih vojakov ki so našle vse priznanje tudi v očeh japonskega cesarja in ki se jim je edinim zahvaliti za sijajne fspehe dosežene v veliki vzhodnoazijski vojni. Končno je ministrski predsednik nozva! «voje poslušalstvo, nai skupaj z njim vzklikne cesarju v pozdrav
Tokio, 18. febr. (Domei.) O priliki padca Singapura so poslali brzojavne čestitke predsedniku japonske vlade generalu Toju tudi predsednik italijanske vlade Mus'olini predsednik mandžurske vlade predsednik nacionalne kitajske vlade v Nankngu m predsednik siamske vlade. V svojih brzojavkah čestitajo japonskemu ministrskemu predsedniku k sijajnim vojnih uspehom in
k vrlinam japonskega vojaštva. Ministrski predsednik je na te brzojavke odgovoril z brzojavkami, ki se glase:
Prisrčno se vam zahvaljujem za vaše brzojavne čestitke. Japonski imperij deli ob padcu Singapura svoje veselje s prijateljskimi državami in bo v bodoče še bolj okrepil svoje bližnje odnose z vašimi deželami. Ponavljam, da si bo Japonska še bolj prizadevala izpolniti visoki ideal vojne za veliko Azijo.
Manifestacije v Hsinkingu
FIsinking, 18. febr. d. Vest o padcu Singapura je zbudila v prestolnici Mandžu-kua silno navdušenje tn zadovoljstvo. Padec Singapura je objavil mandžurski radio s posebnim poročilom. Takoj se je po mest-, nih ulicah kljub kasnim večernim uram : zbrala večtisočglava množica prebivalstva, ki je odšla pred veliki tempel v Hsinkingu, da se zahvali za uspelo zmago japonskega orožja. V ponedeljek zjjrtraj je predsednik mandžurske vlade čangčinghui sprejel predstavnike tiska in jim v komentarju položaja, ki je nastal s padcem Singapura, izjavil, da je s prehodom tega važnega azijskega oporišča padla v japonske roke tudi odločitev o bodoči usodi vzhodne Azije.
Japonsko prodiranje v Birmi
Tokio, 18. febr. (Domej). Poročila z birmanske fronte javljajo, da se je aktivnost japonskih sil ob reki Salween zopet povečala. V srditih spopadih s sovražnikom, ki se je trdovratno branil na svojih postojankah ob zapadnem bregu reke Salween, so japonske čete v celoti prekoračile reko in potisnile sovražnika proti severu. Prejšnja britanska obrambna črta je bila v celoti prekoračena 16. februarja popoldne. V nezadržnem prodiranju so nato japonske čete dosegle mesto Bllin. ki je 100 km severno od Moulmeina. Ves čas japonskega napredovanja je skušal sovražnik vzdrževati na terenu proti severu ogorčen odpor, ki pa so ga japonske čete postopno zlomile. Japonski oddelki so v svojem napredovanju proti severu sedaj prekoračili že rečico Biasin. Japonsko prodiranje na zapadnem bregu reke Sahveen proti severu se nadaljuje z nezmanjšano silo.
Proti Rastgunu
Tokio, 18. febr. (Domei.) Z nekega japonskega oporišča v Birmi javljajo, da so japonske čete. ki prodirajo od Martabana dalje v zapadni smeri, prodrle 16. februarja po zlomu sovražnikove obrambe preko reke Bilin. Navzl*c dokaj močnemu sovražnikovemu odporu in precej hudemu sovražnikovemu ognju se japonsko prodiranje nezadržno nadaljuje v smeri proti Rangunu.
Na Sumatri
Sanghaj. 18 febr. d. Kakor javljajo iz Batavije, so japonska bojna letala zopet bombardirala mnoge majhne Sundske otoke, ležeče med Javo in Avstralijo. O rezultatih teh japonskih napadov poročila lz Batavije ne navajajo nadaljnjih podrobnosti.
NadaHnje. v sredo zlutral dospele vesti, razpravljajo o vojaškem položaju na otoku Sumatri Po t^h poročilih v nlzozsm-sko-indiiskih vojaških krogih še ni znano,
ali so japonske čete, ki so se Izkrcale v Palembangu, zasedle tudi že drugo letall-lišče v okolici tega mesta. Dejstvo je namreč, da s tega letališča ne prihajajo več nobene radijske brzojavke, iz česar se lahko sklepa, da so japonske čete že zasedle letališče ali pa vsaj popolnoma uničile vse letaliSke naprave. Po informacijah, ki jih imajo na pristojnem mestu v Batavijl se sprednji oddelki v Palembangu izkrcanih japonskih čet pomikajo vzdolž železniške proge v smeri proti zalivu Loempoer.
Stockholm, 18. febr. s. »Aftonbladed« objavlja poročilo iz Washingtona, po katerem je bivši nizozemski zunanji minister van Pressen izjavil, da je edino upanje, da bo mogoče obdržati Nizozemsko Indijo, v tem. da se pošlje na vojno področje čim več letal, predvsem pa čim več ameriških letečih trdnjav. Brez te pomoči, ki mora biti takojšnja in zelo velika, je dejal, bo usoda Nizozemske Indije kmalu zapečatena.
Japonsko izkrcanje
na vzhodu Jave
Bern, 18. febr. x. Sajgonski radio, ki ga kontrolirajo Japonci je objavil, da so se japonske čete izkrcale na vzhodnem delu Jave in verjetno tudi v Baliju. (Stampa Sera).
Duff Cooper molči
San Sebastian, 18. febr. s. Duff Cooper, ki je bil zadnje mesece v vzhodni Aziji s posebno nalogo, se je v ponedeljek zvečer vrnili v London. Glede na kočljivo misijo, ki mu jo je svoj čas poveril Churchill, so novinarji ob njegovem prihodu v London na vse načine skušali zvedeti od njega nekaj podrobnih informacij o padcu Singapura, dosegli pa niso ničesar. Povedal jim je le. da je zapusitil trdnjavo sredi hudega letalskega napada. Na ponovna vprašanja jim je dejal, da ve o padcu Singapura le to, kar je čital v listih. Novinarji so menili, da jc to pač premalo za posebnega odposlanca v vzhodni Aziji.
Britanske koncesije
v kitajski upravi
Tokio. 18. febr. d. Informacijski urad jr.ponske vlade je danes službeno objavil, da se je japonska vlada odločila prenesti na kitajsko vlado v Nanklngu upravo bivših britanskih koncesij v Tiencinu in Kantonu, ki so jih japonske čete okupirale neposredno po izbruhu vojne na Pacifiku in katerih administracija je bila od tedaj poverjena japonskim vojaškim oblastem. Kitajska vlada v Nankingu je bila že obveščena o prenosu uprave teh področij v njeno oblast.
Poplave Neretve
Zagreb, 18. febr. s. Iz Mostarja poročajo. da se je Neretva ob svojem spodnjem teku razlila čez robove in preplavila vso pokrajino. Poplava je napravila mnogo škode. Tudi v vzhodnem delu Mostarja je nastala nevarnost poplave. Večji oddelki gasilcev so na delu. da preprečijo katastrofo. Zadnji nalivi in te ja joči se sneg «0 povzročili, da je voda preplavila tudi rao, starskl premogovnik. Od tam doslei še ne poroča-'o o nlkakih človeških žrtvah, (triurne Notizie.)
na posameznih področjih kmetijstva. Obenem se bodo fiksirale tudi naloge kmetijskih zadrug, kar se tiče kolektivnega pridelovanja. Odpravljene bodo pokrajinske zveze kmetijskih zadrug in njihove podružnice, ki jih je sedaj skupno 597 in imajo poseben pravni položaj. Namesto njih se bodo v vsaki pokra;ini ustanovili posebni UTadi. ki bodo opravljali posle pokrajinskih zvez. Načelo enake udeležbe obeh kmetijskih konfederacii pri upravi teh gospodarskih ustanov se bo očuvalo. Dejansko gre le za poenostavljenje njihove gospodarske organizacije tako da bo delo kmetovalcem v vsakem pog'edu olajšano
Kmetijski minister je poročal tudi o oskrbi kmetovalcev z gnojili, ki bo posebej organizirana ;n urejena
Prometni minister je poročal o boljši izrabi prometnih sredstev. Podal ie več predlogov. posebno glede prometa z motornimi vozili.
Odbor ie nazadnje obravnaval izvozna in uvozna vprašan ia. Ob za ki i reku ie ugotovil. da se italijanska politika glede zunanjega blagovnega prometa opira na naslednja načela:
Določitev kontingentov za izvoz tako. da se omogoči uvoz b1a<?a. ki ga država potrebuje. a obenem zagotovi prebivalstvu in lastni industriji vsa notrebna količina blaga katerega dol je do^čen za izvoz; ureditev produkcije in razde,;*ve	s pomočjo oddaje v javna skladišča, blokiranje cen pri uvozu in izvoru.
Končno je odbor razpravljal še o dveh ukrepih, ki jih jc predlagal kcrporscfski minister. Prvi se nana?a na en-r»tnr> cenr> cementa, ki bo veliala do fobnnria prihodnjega leta. O r?7n:h zadevah so še poročali in razpravljali Tajnik Stranke. ovtaM člani vlade in nekateri nacionalni svetn ki. Pri-hodnMč se bo odbor sestal čez teden dni.
jE—i—i—H—HMBBEEMHBM Kralj in Cesar sprejel senatorja Krnp
Rim, 18. febr. s. Vladar je včeraj ob 10. dopoldne sprejel v zasebni avdicnci Eksc. senatorja Mustafo Merliko Krujo. predsednika albanske vlade. Imel je z njim dolg razgovor
Rim, 18. febr. s. Albinski ministrski predsednik Meriaka Kruja je bil včeraj dopoldne v Italijanski akademiji, kjer se je se-stad a predsednikom Fedorzonijem m sd ogledal italijanski znanstveni center za albanske študije, ki je bil ustanovljen v okviru akademije. V akademiji so priredili senatorju Kruji svečan sprejem. Kruja se je zelo zanimal za znanstveno delovanje centra za albanske študije, o katerem mu je poročal akademik Ercole.
Slovo maršala Kvaternika v Rimu
Rim, IS febr. s. Hrvatska vojaška misija pod vodstvom maršala Kvaternika je snoči ob 22. zapustila Rim in sa vrača na Hrvatsko. Na postaji Termini so jo pozdravili zastopniki oblasti, med njimi tudi načelnik glavnega stana oboroženih sil general Cavallero, načelnik nemške vojaška misije general Rintelen in japonski vojaški ataše pri japonskem veleposlaništvu. Iz Rima sta z misijo odpotovala tudi italijanski poslanik v Zagrebu in svetnik p u slaništva.
Obnova železniškega
prometa v Grčiji
Atene, 18. febr. d. Po zaslugi prizadevanja okupacijskih sil v Grčiji je bil sedaj obnovljen redni železniški promet med Atenami in južnimi grškimi pokrajinami. S tem so se znatno olajšali prevozi hrane in drugih potrebščin v grško prestolnico. Atenski listi, ki poročajo o obnovi železniškega prometa, poudarjajo ob tej priliki pripravljenost okupacijskih sil, da pomagajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi grškemu prebivalstvu v sedanjem težkem položaju.
Novo finsko notranje posojilo
Helsinki. 18. febr. s. Predsednik republike je podpisal dekret, s katerim se s 1. marcem razpisuje novo notranje državno posojilo 2 milijard finskih mark. Obrestovalo se bo po 3 odstotke. Posojilo se bo tudi imenovalo »patriotično«.
Hudo zaposlen angleški general
Kairo, 18. febr. s. Zvedelo se ^ da r«5-veljuje general Auchinclek sedaj *, rim vojskam, 8. armiji v zapadni puščavi. 9. armi-ji v Siriji in 10. armiji v Iraku in Iranu.
Novi izdatki za angleško propagando
Stockholm, 18. febr. d. Iz Londona javljajo, da je britanska spodnja zbornica včeraj dovolila nov kredit v višini 1,300.000 funtov šterlingov za potrebe britanske radijske propagande. V londonskem poročilu je rečeno, da je informacijski minister v svojem zagovoru zahteve po tem kreditu izjavil, da je denar potreben »za okrepitev britanske nacionalne radijske službe«.
čangkajškovi stiki z Iranom in Irakom
Sanghaj, 18 febr. d. Vesti, ki so dospele semkaj v torek zvečer iz Cungkinga, javljalo, da namerava Cangkajškova vlada baje obnoviti diplomatske stike z Iranom ln Irakom. Govore celo o nekakšnih poga-"anjih za sklenitev nekakšnega pr'ia-teljskega dogovora med čnn-rkinškim režimom in Irakom.
Nemško vojiso poročilo
Nove sovjetske čete zajete — 28 sovjetskih tankov uničenih, 51 letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. februarja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V	srednjem odseku vzhodne fronte je bila odrezana nadaljnja sovražnikova skupina od svojih prometnih zvez in uničena. V naše roke je padlo mnogo ujetnikov, 11 topov, mnogo strojnic in velika količina drugih vojnih potrebščin. Na bojišču so našteli nad 10C0 mrtvih sovražnikov. Vojsko na kopnem so podpirali močni oddelki bojnih letal, strmoglavnih bombnikov in lovskih letal, zlasti v srednjem in severnem odseku bojišča. Ta letala so razpršila številne sovražnikove kolone in uničila veliko množino vozil. V včerajšnjih borbah je bilo uničenih 28 sovražnikovih tankov in sestreljenih 51 sovražnih letal.
Ob vzhodni obali Anglije so bojna letala poškodovala v dnevnem napadu trgovsko ladjo manjšega obsega. Naknadni letalski napadi so bili izvršeni proti oskrbovalnim napravam v luki Great Yar-mouth.
V	severni Afriki je bilo na področju jugovzhodno od E1 Mekilija izvidniško delovanje. Deset britanskih oklopnih izvid-niških voz je bilo razstreljenih na kose. Eskadre nemškega in italijanskega letalstva so bombardirale Tobruk ter z bombami in strelnim orožjem napadle sovražnikove kolčne.
V	vodovju okrog,Krete je bila bržkone potopljena britanska podmornica.
Posamezni britanski bombniki so preteklo noč izvršili neučinkovite molilne nanatle na ozemlje severnozapadne Nemčije.
Nemška podmornica
v Karibskem morju
Buenos Aires, 18. febr. V eni izmed rx>_ slednjih noči je nemška podmornica drzno napadla otok Arubo v Antilskem otočju. Podmornica je torpedirala tri petrolejske ladje in s topovi obstreljevala rafinerijo družbe Standard Oil, ki je bila nekoliko poškodovana. Na kopnem ni bilo žrtev, niso pa znane žrtve na petrolejskih ladjah. Nadaljnja petrolejska ladja je bila torpe-dirana v bližini Willenstada, glavnega mesta Curacaa. Ladja je bila hudo poškodovana, vendar pa se je posadka rešila.
Nadal nje vesti kažejo, da se je nemška podmornica v ponedeljek zjutraj pojavi .a ob obali otoka Arube in pričela obstreljevati vojaške naprave v Oranjestadu, glav_ nem mestu na otoku. Povzročila je precaj-šn;'o škodo
Otok Aruba je kakih 100 km oddaljen od
* venezuelske obale. Na otoku ao bile nizozemske čete pred kratkim ojačen z odde»-ki vojske iz Zedinjenih držav. Vse kaže, da je ipnogo članov posadk potopljenih treh petrolejskih ladij utonilo, a tudi četrta petrolejka ladja se lahko smatra za lzguo-ljeno, čeprav je med njeno posadko le en mornar ranjen. (Ultime Notizie.)
Obnova kmetijstva
v zasedeni Rusiji
Berlin, 18. fefr. 40.000 Ukrajincev iz Vo-
Knije. Podolja, iz žitomjrskega in kijev-skega okrožja se bo pričelo že v kratkem »eliti proti jugu. Ker ra na razpolago drugih prometnih sredstev, bodo potovali peš. Naselili jih bodo na področju, ki ga omejujeta črti Kiirovgrad—Jekatennoslav na severu in Nikolajev—Herson na jugu. Zem Ija je tam zelo rodovitna, a redko naseljena. V zadnjih letih se je prebivalstvo te pokrajine koncentriralo v industrijskih središčih. Tod sedaj ni več kakor po sedem prebivaj cev na kvadratnem kilometru, zaradi česar primanjkuje delovnih sol Gospodarsko bi zasedba Ukrajine pač nič ne koristila. če se dežela ne bi obdelovala. Zato je nemško poveljništvo odredilo mobilizacijo delovnih sil iz manj rodovitnih krajev, ki so tudi bolj naseljeni Kmetje bodo v Ukrajini obdelovali zemljo in tako skrbeli za prehrano prebivalstva in vojske. Plačani bodo s kreditnimi boni. ki se bodo vnov-čili od žetvi, in z boni za prehrano tako. da sc bodo lahko ta čas preživi jaii. Na ta način jih bo tudi mogoče pridobiti za delo. Pobuda nemškega vrhovnega poveljništva predstavlja v vsakem primeru začetek velikega dela za organizacijo kmetijskega vojnega gospodarstva v zasedeni Rusiji. (S tam pa Sera.)
Reforme v nemški vojni industriji
Monakovo, 18. febr. »Niirnberger Zeitung* komentira napore, ki jih nemške oborožene sile zahtevajo od nemške vojne industrije in opozarja, da se v nemški Industriji sedaj pričenja nova faza dela. Med tem, ko je bilo mogoče, pravi list, doslej podpirati tudi manjše industrije, bo treba odslej predvsem koncentrirati proizvodnjo v večjih industrijskih podjetjih, ki so tudi bolje opremljena. To bo zahtevalo začasno zaporo tovarn s proizvodnjo na manj racionalni osnovi. Kar pa se tiče delovnih sil, pripominja list, Ima Evropa brez Rusije na razpolago 131 milijonov delavcev, med tem ko jih imajo Anglija in Zedinjene države 70 milijonov. (Ultime Notizie).
Protislovnost Churchillovih izmotavanj
Po angleškem porazu v Rokavskem prelivu
Rim, 18. febr. s. Angleški min. predsednik Churchill je podal včeraj v spodnji zbornici nov in morda je bolj kričeč dokaz, da ga ni ničesar sram. Kratko je govoril o prodoru nemškega vojnega brodovja skozi Rokavski preliv ki jo je še glavni organ angleškega javnega mnenja pred dnevi klasificiral za največji neuspeh, ki so ga doživele angleške pomorske sile vse od 17. stoletja dalje. Churchill je dobesedno izjavil, da sta nemšKi oklopnici »Scharn-horst« in »Gneisenau«, ki so ju v pristanišču v Brestu 2.229krat napadla letala in odvrgla nanju na g 1000 bomb, morali pobegniti skozi Rokavski preliv v varnejšo luko. To je za Anglijo vsekakor koristno, ker je na ta način odpravljena nevarnost za angleške in zavezniške konvoje, ki je nastala s pojavom obeh oklopnic v Brestu. Okolščina. da sta obe nemški vojni ladji zapustili Brest, omogoča obsežnejše napade angleških bombnikov na Nemčijo.
Nekaj dni po porazu, ki je močno omajal prestiž angleške vojne mornarice po vsem svetu, je ta dogodek po besedah Churchilla postal dejstvo, ki naj Angležem omogoči da se snet afirmirajo. Govornik je bil pri teh svojih trditvah tako brez sramu, da se ni niti zavedel kontradikcij svojih lastnih ugotovitev. Po 2.299 letalskih napadih in 4000 tonah odvrženih bomb sla torej obe nemški ladji iz samega strahu zbežali lz Bresta skozi Rokavski preliv in tvegali veliko pomorsko bitko, kajti Nemci si pač niso mogli niti misliti, da bo Rokavski preliv tako slabo zastražen. V ostalem de-mantirajo Churchilla že same debate med angleško mornarico in letalstvom ter stro-
ga preiskava, ki so jo odredile angleške oblasti, da se dožene, kdo je kriv, da je Angliji ušel tako lep plen. Preiskavo bo vodila spodnja zbornica na tajni seji in njeni rezultati bržkone ne bodo objavljeni. Na včerajšnji seji so Churchilla vprašali, ali ne bi lahko še kaj povedal o padcu Singapura, Churchill je zahtevo odklonil, poslanci so pa molčali. Morda so Churchillu potrebni še dva ali trije dnevi, da si izmisli novo laž, iz katere bi izhajalo, da je pomenil padec Singapura kako novo prednost za Anglijo.
Japonska sodba o bitk!
v Rokavskem prelivu
Tokio, 18. febr. d Ofizaozni list »Japan Times and Advertiser« s>e bavi z uspehom nemške vojne mornarice v Rokavskem prelivu in piSe. da pomeni bitka v Rokavskem prelivu dokaz za upadajočo moč britanske vojne mornarice Ta bitka. p'še tokijski list, je nedvomno najvažnejši dogodek, ki se je dogodil na evrooski fronti v zadnjem času. Navzlic temu. da so imeli Britanci v tej bitki večje ugodnosti na svoii strani, pa britanska vojna mornarica slabejšemu nemškemu vojnemu brodovju ni mogla priti blizu. To dejstvo dokazuje, da britanska vojna mornarica niti v domačem vodovju ni več nepremagljiva kakor nekoč. Ta oslabitev britanske vojne mornarice zaključuje ofiriozno japonsko glasilo, pomeni jasno merilo propadan ja britanskega svetovnega imperija, ki je bil zgrajen na sili britanskega vodnega brodovja in ki mora z nje govo oslabitvijo tudi sam propasti.
Pomanjkanje surovin v Severni Ameriki
Zedistjene države ne morejo dobavljati Južni Ameriki
zaželenega blaga
Buenos Aires. 18. febr. d. Sotrudnik lista »New Yark Times«. Hamilton objavlja v čilskem listu »E1 Mercurio« zelo značilen članek, v katerem gladko priznava. da Zedi-njenim državam samim primanjku:e tistega materiala, ki bi ga Čile rad prejemaj iz Zedinjenih držav. V prvi vrsti se v Zedinjenih državah že občut: pomanjkanje vsakovrstnega gradbenega materiala železnih in jeklenih izdelkov in vsakovrstnih kemikalij. Članek zelo značilno osvetljuje gospodarske težave, v katere so zabredle Zedinjene države že sedaj, ko se ie vojna za nje šele komaj pričela. Glede na že*odrejene omejitve kakor tudi na omejitve, ki bodo sledile v bodočnosti, izjavlja omenjeni dopisnik, da je prebivalstvo Severne Amerike pripravi jeno na velike žrtve. Ze izvedenemu racioniramu sladkor bo v kratkem sledijo racioniranje drugih živil, v prvi vrsti me**a. mleka surovega masla in maščob. V Zedinjenih državah se več ne izdelujejo novi avtomobili in skrajno omejena bo sedaj tudi proizvodnja pisalnih strojev, radijskih aparatov in hladilnih omar Svilene nogavice stror za pranie in avtomobilska pnevmatika bodo v kratkem izginili z ameriškega trga Američani se bodo morali privaditi da bodo sami nosili domov nakrmiieno b'a«o ker zaradi pomanjkanja avtomobilske pnevmatike ne bodo več obratoval dostavljalo^ avtomobili.
Oblflsti sc odrsdile d« zasebniki v Ameriki lahko grade le h:še v vrednost* največ 6000 dolarjev Vse instalacijske potrebščine. kakor žice in cevi se graditeljem dobavljajo le v najnujnejši količini.
Članek pravi nadalje, da predstavljajo vse te omejitve šele začetek. V kratkem se bo kot nujno potrebno izkazalo tudi racioniranje blaga za obleke.
K ogromnim davščinam, ki se pobirajo v Zedinjenih državah za stroške vojne, je treba prišteti še ogromna posojila za inozemstvo. ki bodo šla prav tako na breme ameriškega prebivailstva. Člankar pravi nato. da gii Zedinjene države seveda prizadevajo pomagati v prvi vrsti svojim sosednim državam, da bi jih po možnosti obvarovale pred gospodarskimi težavami. Id jih jim nalaga vojna, pripominja pa. da zahtevajo Zedinjene države kot protiuslu-go od svojih sosed tudi dokazov odkrtega sodelovanja. Na koncu ugotavlja olamkar. da navzlic prednostnim pravicam, ki jih Zedinjene države priznavajo sosedinim državam vendarle ne bodo mogle dobavljati zaželenega blaga v tolikšni meri kakor v normalnih časih
Stockholm, 18 febr. d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriška reprezentančna zbornica včeraj po dolgotrajni debati izglasovala dodatne vojne kredite v višini 3 milijard in 70 miliionov dolarjem ki se bodo porabili za povečan ie voine proizvodnje zlasti v ameriških ladjedelnicah, ki naj bi v bodoče izdelale vsak dan po dve ladji ■raznih tipov.
Obnovite naročnino!
Podaljšanje roka za potna dovoljenja
V zvezi z uredbo štev. 17. od 6. t m„ objavljeno t Stav. 11 Uradnega lista sa ljubljansko pokrajino od 7. t. ., ki je določila, da nobena oseba, starejša nad 14 let, ne sme vstopiti na ozemlje ljubljanske občine niti zapustiti ga brez posebnega potnega ^dovoljenja, odrejam na podlagi člena 3. K. Z U. od 3. maja 1941-XIX štev. 291:
Začetek veljavnosti členov 1. ln 5. Uredbe štev. 17. od 6. t. m. se odloži od 20. februarja do 1. marca 1942-XX.
Ljubljana, 17. februarja 1942-XX.
Visoki Komisar: Emllio GrazloU
Novi dokumenti o late-ranskem sporazumu
O priliki obletnice lateranskega sporazuma, sklenjenega med italijansko vlado in Sv. stolico 1. februarja 1929, so italijanski Usti objavili nekaj podrobnosti iz nove knjige o tem sporazumu, ki bo v kratkem izšla. Knjigo je napisal rektor vseučilišča v Pisi, Carlo Alberto Biggini, in bo izšla pod naslovom »Neobjavljena zgodovina sprave«. V njej bodo objavljeni no-kateri doslej neznani dekumenti izza dobe priprav za sporazum.
Med njimi so zlasti zanimivi oni, ki ae nanašajo na zaključno fazo pogajanj tik pred podpisom pogodbe, konkordata in finančnega dogovora Ko je januarja 1929 (torej že v zaključni fazi pogajanj) nenadoma umrl zastopnik italijanske vlade Barone, ki je dotlej vodil pogajanja, jih ie prevzel osebno Mussolini sam, ki je takoj stopil v stike z odv. Pacellijem, pogajanja pospešil in odstranil vse poslednje težave. Pacelli se je večer za večerom podajal v Mussolinijevo stanovanje v palači Tittoni ln je pogosto ostajal pri šefu italijanske vlade pozno v noč, včasih do 1. po polnoči. Naslednje jutro je redno poročal , papežu, kakor je Mussolini poročal kralpi. Biggini objavlja sedaj nekaj zaupnih Mussolini je vih poročil kralju iz te zaključne dobe pogajanj. V pismu z dne 14. januarja čitamo, da je vedno manj težav glede oblike sporazuma, kar da ne bo brez pomena za samo bistvo ln vsebino sporazuma. Ni govora o kakih koncesijah in protikonce-sijah, temveč gre za popolno enakopravnost obeh pogodbenih strank. Tako ni na primer govora o »izročitvi« ozemlja, temveč sta se stranki zediniii za besedilo, ki je nato prešlo v čl. 5 pogodbe, ki govori o tem, da bo italijanska vlada poskrbela za izpraznitev ozemlja, ki tvori tako zva-no »Vatikansko mesto«.
Zelo zanimiva ao bila pogajanja glede izgona po mednarodnih določbah Mussolini je o tem pisal kralju: »Gre za naslednje vprašanje: Ali sme ostati svoboden 'z_ vršilec političnega atentata, ki bi se mu posrečilo preskočiti vatikanski zid? To vprašanje, ki sem ga osvetlil z zelo točnim primerom, Je napravilo na eksc. Pacell.ja močen vtis.« Na drugi strani pa Mussolini pripominja, da se je želel izogniti, da b: se del pogodbe tolmačil »kot neke vrste državne obveznosti, da bi bila država posvetna roka cerkve«.
Glede finančnega sporazuma pripominja Mussolini: »Prof. Pacelli mi je z logar.t-mičnimi računi, glede katerih ne bi imel ' po svoji osebni kompetencl nobene pripombe. dokazal da bi znaša a zahteva Vatiki-na štiri mili;'arde lir, vendar bi se papež zadovoljil s takojšnjim plačilom poldruge milijarde lir ali z dvema milijardama ilr v bonih. V prvem primeru bi moral predlagati dve milijardi, ki bi jih papež nato znižal na poldrugo milijardo, tako da ne vidim nepremostljivih težav v te" zadevi.«
Biggini končno ugotavlja na osnovi dokumentov, da so bila besedila sporazumov z dne 11 februarja 1929 najmanj dvajsetkrat stllizirana in spremenjena. Samo ^ času. ko je pogajanja vodil Mussolini, se je to zgodilo sedemkrat.
Volitve v Argentini
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Buenos Airesa da se je že začela propaganda strank za delne parlamentarne volitve ki bodo 1 marca t. I. v Argentini. Skupno bo izvoljen h 85 poslancev. Po argentinski ustavi se namreč vsaki dve leti obnovi polovica poslanskih sedežev. Argentina voli po večinsko - manjšinskem sistemu T p pomeni, da pripade v vsaki pokrajini stranki ki je dobila večino glasov, dve tretMni poslanskih mandatov, ostanek pa manjšini odnosno drugi najmočnejši stranki. Ostale stranke ostanejo brez glasov. Ta volilni sistem je imel v Argentini za posledico sistem dveh strank, pri čemer si konservativnj- n radi kalna stranka stalno stojita nasproti. Poleg njiju je prav za prav edin« samostojna stranka samo še scc:alistična ki pa ma nekaj vpliva samo v glavnem me»>tu. Sedanje vo'itve se vodijo z znamenju gesla: Za Ca stilla ali proti njemu. Posle vodeč5 podnred sednik države je namreč nalete' v zadnjem času na velike težave s strani radikalov ip socialistov Socialisti razvijajo v seda ni- vo lilni kampanji izredno nronagando Pred dnevi so priredili velik pohod po ulicah glavnega mesta, vendar jim n' bilo dovoljeno nositi rdečih zastav temveč samo modro be'o državno zastavo. Za pod predsednikom Castillom stoie desničarsko usmerjeni nacionalni demokrati ki pa so na prvločnosf mnogo izrrubiJi. Rad'kalna stranka ie na znotraj močno razrvana.
Gibanje zaposlenosti v januarju
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je izdal satistični izkaz o stanju zavarovanih članov v mesecu ja-uuarju in sicer tako za članstvo samega zavoda, kakor tudi za članstvo bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva (TBPD) in bolniške blagajne »Merkurja«. Ostra zima, ki je nastopila v januarju, je povzročila zmanjšanje zaposlenosti predvsem v gradbeni stroki, kar je v glavnem povzročilo nazadovanje skupnega števila zavarovanih članov za 2035 ali za 6.6%. Prt vseh treh ustanovah je bilo v januarju naslednje število zavarovancev:
stanje v razi. naspr.
januarju prejš. mes. Zavod za soc. zav. 23.215 —1976 boln. bi. TBPD	4.530 — 56
boln. blag. »Merkur« 89 — 3
skupaj	27.870 —2035
Od eelotnega števila zavarovancev je v januarju odpadlo 16.908 na moške zavarovance (—1790) ln 10.962 na ženske (—245) Nazadovalo je zlasti število moških zavarovancev, kar je v zvezi s sezonskim zastojem gradbenih del, kjer so zaposleni predvsem moški. Vsega je bilo v januarju 848 bolnikov (91 več nego v prejšnjem mesecu) in se je povprečni odstotek bolnikov povečal na 3.04% (+0.51%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda članstva pri vseh treh ustanovah se je povečala za 1.14 na 20.28 lire. Od oktobra je povprečna zavarovana mezda narasla za točno 2 liri ali za 11%. Pri članstvu Zavoda za socialno zavarovanje je povprečna dnevna zavarovana mezda v januarju narasla za 0.24 na 19.08 1. pri članstvu TBPD za 5.36 na 29.98 lire in pri članstvu »Merkurja« za 1.03 na 38.73 lire. Povišanje povprečne dnevne zavarovalne mezde v januarju pa ne ustreza v celoti dejanskemu povišanju prejemkov delavcev in nameščencev In je zlasti pri nameščencih z viš-
jimi prejemki predvsem posledica uvedbe novih višjih mezdnih razredov bolniškega zavarovanja. Isto velja tudi za skupno dnevno zavarovano mezdo, ki je navzlic zmanjšanju števila članstva nazadovala le nebistveno na 565.000 lir dnevno. Pri tem je skupna dnevna zavarovana mezda članov Zavoda za socialno zavarovanje nazadovala za 30.000 na 426.000 lir, skupna dnevna zavarovana mezda članov TBPD pa se je predvsem zaradi uvrstitve v nove mezdne razrede povečala za 23.000 na 136 tisoč lir.
Zaposlenost v posameznih strokah
Kakor smo že omenili, je v januarju zaradi zime najbolj nazadovala zaposlenost v gradbeni stroki, kjer je bilo ta mesec zaposlenih le 3064 delavcev in nameščencev in se je to skupno število v primeri s prejšnjim mesecem skrčilo za 1326. Pri tem je odpadlo v januarju na gradnjo železnic, cest ln vodnih zgradb 1754 zavarovancev (prejšnji mesec 2211), na gradnje nad zemljo 395 (1181) in na industrijo gradbenega materiala 915 (998).
Zaradi zime se je zmanjšalo tudi število zavarovancev v lesni stroki, in sicer v gozdno žagarski industriji za 204 na 1490 in v predelovanju lesa za 7 na 949. Tudi tekstilna industrija je zabeležila zmanjšanje zaposlenosti za 141 na 1137. V čevljarski stroki je zabeleženo nazadovanje za 24 na 707, večja' pa je bila zaposlenost v usnjarski stroki, kjer je število zavarovancev naraslo za 6 na 301. Nadalje je zabeleženo povečanje števila zavarovancev v papirni industriji za 9 na 705, v kovinski industriji za 7 na 1702, in pri občinskih obratih za 3 na 1170. število zavarovancev v živilski stroki se je zmanjšalo za 9 na 1027, v oblačilni stroki za 96 na 1398, in v- grafični stroki za 5 na 633. V trgovini je bilo zavarovanih 3090 oseb. (—28). število zavarovane hišne služinčndl pa je znašalo 3602 (—16).
Gospodarske vesti
= Zaplemba ameriškega premoženja. Iz
Rima poročajo, da je v zadnjem času Uradni list Kraljevine objavil dolgo vrsto italijanskih industrijskih in trgovinskih podjetij, katerih premoženje je bilo zaplenjeno, ker je po večini ali deloma last Američanov. Predvsem gre tu za podjetja Ameriške filmske industrije in za razna druga industrijska in trgovinska podjetja, pa tudi za nekatere denarne zavode, predvsem za ameriški zavod Banca d" America et d Ttalia, ki spada z glavnico 200.000 milijonov lir med največje italijanske zasebne banke. Pri tem se uporablja zakon o zaplembi sovražnega premoženja od 28. julija 1940, ki se je že v poletju predlanskega leta izvajal pri podjetjih z udeležbo angleškega in francoskega kapitala. Ta zakon je zadel okrog 500 podjetij z angleškim in francoskim kapitalom, ki so imela 4 milijarde lir glavnice. Koliko podjetij z ameriškim kapitalom je sedaj v celoti prizadetih, za enkrat še ni mogoče oceniti. Vsekakor pa je bil 4. februarja t L izpopolnjen prvotni zakon o zaplembi sovražnega premoženja. Spremembe gredo za tem. da se preprečijo vsakršne gospodarske motnje v zvezi z zaplembo premoženja Po novih izpopolnjenih predpisih so možne 3 vrste državne intervencije, in sicer izločitev vpliva sovražnega kapitala pri podjetjih. kjer je udeležba maihna. nadalje sekvester pri podjetjih, čigar vodstvo le treba izročiti posebnemu zaupniku države, in končno likvidacija, ki se uporablja tam. kjer to razmere zahtevajo.
Pri podjettjih, ki so važna za narodno obrambo in za izvajanje avtarkije so predvidene posebne določbe v zaščito državnih interesov.
= Popravek k tabeli racioniranih oblačilnih predmetov. V slovenskem besedilu tabele A, priključene navodilom za racio-nirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve z dne 8. XI. 1941-XX (»Službeni list« št 512/90-41) se mora v oddelku I. (oblačilni predmeti za može in dečke) pod št. 6 izraz »dolge nogavice« zamenjati z izrazom »športne nogavice«, v oddelku III. (konfekcijski predmeti za otroke) pa se mora pod št 5 pa izraz »dolge nogavice« zamenjati z izrazom »otroške športne nogavice«.
= Nemški bakreni novel se vzamejo iz prometa. Nemški državni finančni minister je Izdal naredbo, po kateri se vzamejo iz prometa bakreni novci, ln sicer novci za 1 in 2 pfeniga, kakor tudi stari avstrijski novci za 1 ^ 2 groša. Od 1. marca letošnjega leta naprej izgube ti novci značaj plačilnega sredstva.
= Izvajanje nove nemško-hrvatske trgovinske pogodbe. V novi nemško-hrvatski trgovinski pogolbi Je hrvatska vlada za razdobje od 1. oktobra 1941 do 30. septembra 1942 zagotovila, da bo dala Izvozna dovoljenja za vrsto izvoznih predmetov. To zagotovilo se nanaša na izvoz v celotno nemško državno področje skupaj z Alzacijo m Loreno, Luksemburgom ter z Jnžno Štajersko ln Gorenjsko. Preko tega okvira bo hrvatska vlada dovolila Izvoz onega bla-
ga, ki bd se moralo po prejšnjih dogovorih izvoziti t Nemčijo do konca septembra lanskega leta. Za izvajanja teh določb so izdala nemška oblastva podrobna navodila. Agencija »Dunav«, ki jo izdaja v Berlinu dr. V. Paviič, razpravlja o novi nemško-hrvatski trgovinski pogolbi ter primerja besed-io pogodbe, objavljeno v nemškem uradnem listu, z hrvatskim besedilom, objavljenim v Narodnih novinah. Pri tem prihaja do zaključka, da v hrvatskem besedilu terminologija še ni popolna in da so se v hrvatski prevod urinile nekatere nepopolnosti in pogreške, ki lahko dovedejo do nepotrebnih poslovnih nesporazumov. Te pogreške so predvsem v splošnem delu po-golbe in pri postavkah carinske tarife. Potrebno bi bilo, da se novi hrvatski -zrazi vsaj v oklepajih raztolmačijo z običajnimi in povsod znanimi mednarodnim; izrazi, kar velja zlasti za besedilo k posameznim carinskim postavkam.
= Naselitev Nemcev Iz vzhodnih dežeL
»Kolnische Zeitung« prinaša obsežen pregled o dosedanjem delu naselitve Nemcev, ki so bili preseljeni iz vzhodnih dežel med Finskim zalivom in severnozapadno obalo Črnega morja. Preselitev in naselitev teh Nemcev ja bila lani ob koncu leta v glavnem zaključena, kar je šlo le postopno in se je delo razširilo na preko dve leti Vsega je bilo v tem okviru preseljenih in naseljenih skoro 500.000 Nemcev. Najprej je bilo naseljenih okrog 80.000 Nemcev iz baltskih držav, ki so jih naselili v zapadnem delu bivše Poljske,, zlasti v poznanj-skem okolišu (VVarthegau), deloma pa tudi v okolici Gdanska in v vzhodni Prusiji. Od baltskih Nemcev je bila polovica mastnega prebivalstva; te Nemce so naselili v raznih mestih, največ v mestu Poznanju samem (19.700) in v Lodžu (7300), deloma pa tudi v Gdinji in v nekaterih drugih mestih bivše zapadne Pol ske. Nadalje je bilo preseljenih 134 000 Nemcev iz Volinje, Galicije in iz področja Nareva. Te Nemce so naselili na severnem in vzhodnem ue u poznanjskega okol'ša in v področju Lodža. Nemce iz področja Lublina in Holma, ki jih je bilo 30.500, so naselili na posestvih onih Pokakov, ki so bili iz poznan jskega okoliša preseljeni v področje Holma in Lublina. Iz Litve je bil0 preseljenih 140 000 Nemcev, ki so sedaj naseljeni v razširie-nem področju vzhodne Prusije. Težavne;-ša je bila naselitev Nemcev iz Bes3ra.bije in Bukovine. ki jih je bilo 1S8.500. Te so naselili v raznih okrožjih bivše zapadne Poljske deloma pa tudi v bivši poljskT žlezi i na področju, ki se klimatsko in geološko precej razlikuje od njihove prvotne domovine. Glede te naselitve bodo potreo. ne še nekatere korekture. Z naselitvijo pa ni bilo mogoče še čakati, ker so bili mnogi že eno leto v taboriščih. V zapadnem de_ lu bivše Poljske naseljeni Nemci so zelo različni po svoji pripadnosti k raznim nemškim plemenom iz katerih so izšli, kar pa ni na škodo, ker se bodo ti Nemci sčasoma zlili v povprečni tip Nemca. Metanje plemen se po izkušnjah kmalu izvrši, kakor to vidimo v velikih mestih, ker so naseljeni Nemci najrazličnejših plemen.
= De Gaulle bo Izdajal bani. ovce. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Curiha, je bil v Lonlonu pod angleškim protekto-ratom ustanovljen zavod Caisse Centrale, ki bo vršil posle novčanične banke za ono francosko kolonijalno področje, ki je zasedeno od čet de Gaullea in britanskih čet. Zaenkrat pa bo izdaja teh bankovcev omejena do višine vplačane glavnice. Kakor zatrjujejo, je bila ustanovitev tega zavoda baje potrebna, ker je v Bakarju glavni sedež zavoda Banque de 1' Afrique Occidentale in je ta zavod zaradi tega pod nadzorstvom vlaie v Vichyu. Področja Francoske ekvatorjalne Afrike, ki so zasedena od de Gaulleovih čet, so zaradi tega brez zveze z novčanično banko v Dakarju. V Siriji nadalje obstoja tamošnja novčaniška banka, ki pa jo hočejo sedaj spraviti v zvezo z nov.m zavodom.
= Francoske finance. Po izgubljeni vojni so francoske 1'inance prišle v sila težaven položaj. Šele sredi lanskega leta je na-' stopilo zboljšanje, vendar je pr.manjkljaj francoskih državnih financ se vedno prav znaten. Novi proračun za leto 1942 kaže sicer napredek v tem. da so se dohodki od državnih in drugih davkov povečali od 100 na 108 milijard, vendar je navzlic štednji pri izdatkih primanjkljaj nazadoval le od 183 na 167 milijard frankov. Od celotnega primanjkljaja odpade na redni proračun 24.5 milijarde (v letu 1941 28 milijard), na izredni proračun 33 milijard (25) in na okupacijske stroške 109.5 milijarde (130 milijard), skupaj 167 milijard (183). K temu znesku bo treba še prišteti morebitni primanjkljaj samoupravnih proračunov (mest, departementov, železnic, pošte), ki pa bo verjetno manjši, kakor zadnje leto. Neznana je tudi še postavka predujmov za izplačila po nemško-franco-skem kliringu, ki so lani znašala 20 milijard. Zboljšanje finančnega položaja pa je v glavnem povzročilo zmanjšanje okupacijskih stroškov, ki so bili lani v poletju znižani od 20 na 15 milijonov mark dnevno. Navzlic znatno narasli zadolžitvi se je postavka anuitetne službe za državne dolgove pri proračunu povečala le od 18 na 18.6 milijarde frankov, kar je posledica obsežne konverzije starih posojil na nižjo obrestno mero. Ker so se zboljšale možnosti za emsijo novih posojil na notranjem trgu se je v lanskem letu precej zmanjšal znesek nove zadolžitve pri francoski nov-čanični banki, in sicer na 70 milijard, med tem ko je francoska država v letu 1940, to je v letu poraza, dosegla 135 milijardi Francoski kritiki finančnega poslovanja poudarjajo, da b- bilo treba v večjem obsegu obdavčiti dohodke, in sicer vsaj v taki meri, da bi bili vsi redni izdatki kriti z davki. To je tudi potrebno zaradi tega, da se ne bi kupičila prosta kupria moč, ki pospešuje razvoj -nedovoljene trgovine na čmi borzi. Ta nedovoljena trgovina je v zadnjem času dovedla do tega, da se nera-cionirano blago v znatni meri preplačuje in so že znani primeri, ko so bili kršitelji predpisov o cenah kaznovani, ker so pod roko plačevali po 10 frankov za eno jajce, za kg surovega masla pa po 150 frankov. Najuspešnejša je borba proti takim izrodkom na posreden način z absorbira-njem prekomerne krmne moči, t j. z davčnimi in podobnimi ukrepi m s pospeševanjem štednje. kar lahko bistveno pripomore k zmanjšanju povpraševanja na črni borzi. Borba proti nedovoljen- trgovini z upravnimi in policijskimi ukrepi Je gotovo manj uspešna Predvsem pa je naloga francoske davčne rv-iVfVe uvesti sodobna načela v obdavčenju dohodkov, zlasti pri velikih dohodkih.
Nemška podmornica v ameriških vodah
Velika r.emška prekomorska podmornica
Ko je pomorski poročnik Hardegen, ki se je doslej s svojo podmornico najuspešneje vozil proti Ameriki, vrnil na oporišče v severni Nemčiji, mu je bi prirejen slovesen sprejem. Poveljnik podmornic pod_ admiral Donitz mu je prišel čestitat in mu je pripel v.teški križec reda železnega križa. Kjerkoli se je poročnik Hardegen po sprejemu pokazal s svojim moštvom, povsod so ga oblegali in želeli čuti podrobnosti. kako je nemška podmornica tik pred Nevv Yoikom podirala amerške lalje. Hardegen je pripovedoval novinarjem:
—	Na vožnji proti ameriški obali smo najprej zagledali velik parnik, ki še ni slutil, kako naglo se bo dopoL-aila njegova usoda. Bilo je v prvem večernem mraku, ko smo ga obstrelili s torpecSom. Postavil se je s kinom v;soko pokonci in je šumeče izginil v globino. Tehtal je kal tih 9.000 ton. To je bil prvi udarec, sledila ;ie še ceia vrsta. Na tej vožnji proti Am< r ki smo izstrelili vsa torpeda, kar srna jih imeli s seboj, in vso zalogo streliva Tako dolgo smo napadali, da smo imeli ravno še zadosti goriva za povratek.
—	Naš nadaljnji lov nas je vodil tik vzdolž ameriške obale. Tu smo opazili neko noč zajeten parnik, k; je tovoril gorivo. Bila je lalja ;.Normess« z 9.500 tonami in je bilo treba vanjo večkrat ustreliti. Vodovje je bilo plitko. Ko smo slednjič odrinili od kiaja napada, je prednji čel ladje štrlel še kakih 30 metrov visoko nad vodno gladino.
—	Nekaj podobnega srno doživeli pred vho lom v ne\vyorško pristanišče, strme smo opazovali edinstveno milijonsko ni: av_ lj šče. Gledali smo Long Islanl, motrili smo živahni promet številnih pristaniških vozil, vlačilcev in ladjic in smo se vesel li, kako bomo gospodom tam nekoliko zmešali štreno. Ni nam bilo treba dolgo čakati na nov plen. Velika tovorna ladja z 10.000 tonami je nič hudega sluteča pr plula v našo bližino. Torpeda so šinila proti njej. zadela so v strojarno in v skladišče, zažgala so bencin v velikem tanku. Dvignil se je orjaški ogenjen stebel', ki je segel svojih 400
metrov visoko v nebo. Fantastičen prizor za nas in velik strah za Američane! Ladja, ki se je polagoma potapljala, je obležala kot neprijetna ovira tik pred vhodom v nevvyo:ško pristanišče.
i — Pobegnili smo od tod. Srečali smo neko ladjo, ki smo jo nedvoumno spoznali za nevtralno. Kmalu nato pa smo ugledali neko tovorno ladjo svojih 4.000 ton, ki smo jo zadeli tako posrečeno, da je v 30 sekundah s polno paro zarinila krn v vodo in se potopila. Višek našega lova pa je sledil naslednjo noč. Pred cevi so nam pripluli kar štirje parniki in sicer smo dva ocenili vsakega na kakih 4.000 ton, tretjega na 7.000 in četrtega na 8.000. Prva dva sta po odstrelu še nadalje štrlela s prednjim delom iz plitkega morja. Tretja ladja, ki je vozila gorivo in smo s topovskim ognjem zanetili požar na njej, se je počasi potapljala. Četrti parnik, ki smo ga našli na nekoliko globljem morju, pa je po našem strelu v strojnico naglo utonil. Tako smo torej imeli že osem parnikov s skupno 33.000 tonami pred svojimi cevmi.
— Ko smo se vračali proti Evropi, smo s topniškim ognjem potopili še dve tovorni ladji s kakimi 12.000 tonami. Obe lalji sta bili prav dobro oboroženi s topovi in sta nas skušali prav spretno napasti. Toda moji stražniki pri topovih, ki so se hudo veselili, da so lahko posegli v borbo s svojim orožjem, so opravili svojo nalogo hitreje in bolje in'so poslali oba parnika k ribam.
Poleg osuplosti, ki jo je napad nemške podmornice vzudil v Ameriki, je bil ta lov za Američane zelo poučen. Taka površnost je značilna za prve mesece vojne. Ameriške ladje še plovejo posamič, brez vsakega varstva. Američanom se zaenkrat še ni zdelo potrebno, da bi varovali lastne tovorne ladje ob lastni obali. In ta površnost jih je doslej stala že nekaj sto t soč ton ladjevja.
'©zor pred plazovi!
Ko se po malem bliža pomlad in nastopa V Lavantinski dolini je bil 18 letni po-odjuga, se začnejo trgati plazovi. To je ne- možni delavec Tomaž Knap na delu v kam-
: „ 1. .._________ _____,_______ ____i	-____ r	'__i____ TVT ----^«^	itt.rrol nln^ cnntTO ir*
izbežen proces proti koncu vsake zime, še prav posebno pa je treba na nevarnost plazov opozoriti letos, ko imamo toliko snega, kakor ga že leta nismo imeli. Napačno je misliti, da so plazovi nevarni samo v planinah. Ubije te lahko tudi plaz z visoke strehe in ponesrečiš se lahko tudi na nedolžnem pobočju. V listih čitamo zadnje čase pogosta poročila o takih nesrečah. Zlasti na Koroškem se je zadnji čas primerilo več ne-■ag>od.
Iz črne v Mežiški dolini poročajo: 17 letni rudarjev sin Lovro Kotnik je šel 10. februarja okrog 16. ure z doma po strmem pobočju v bližnji gozd, da nabere smrečja. Naenkrat se mu je pod nogami sprožil sneg. Plaz ga je nesel kakih 100 metrov globoko in ga popolnoma zasul. K sreči so prav tisti čas šli otroci iz šole in so videli nesrečo. Hiteli so po orožnike, s katerimi so prišli na kraj nesreče še nekateri drugi reševalci. Nado so razgrebali plaz, vendar se jim je šele po dveh urah posrečilo rešiti Kotnika iz snežnega objema. Prestal je smrtni strah, v ostalem pa si je kmalu opomogel in se nepoškodovan vrnil domov.
V Malnici na Koroškem so šli 18 letni Gvido Pacher, 17 letni Jurij Reitmaver in 17 letni Henrik Oppeneiger na izlet na Po-hartovo področje. Nenadno se je nad njimi utrgal plaz in vse tri zasul. Gvido in Jurij sta bila zasuta tik skupaj in sta si medsebojno pomagala ter se rešila. Nato sta naglo reševala še Henrika. Ko sta ga spravila na varno, ni mogel hoditi, ker se mu je pri padcu zdrobila noga nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gasteinu.
nolomu. Nenadno se je utrgal plaz snega in kamenja, ki je Knapa zasul precej visoko. Kamenje mu je hudo polomilo obe nogi. Pripeljali so ga v bolnišnico v Volšperku.
Tudi na Spodnjem štajerskem je plaz ugrabil človeško življenje. Neki delavec iz pivovarne v Laškem je imel skromno hišico v okolici Laškega. Ko je nehalo snežiti, je šel čistit sneg na poti. vodeči k njegovi hišici. Naenkrat se je više nad njim utrgal plaz, ki je delavca odnesel kakih 250 met-rcv daleč in ga zasul z velikimi kopami snega. Sosed je -videl nesrečo in je hitel po orožnike. Takoj so začeli zasutega odkopavati. Ko so po poldrugi uri prišli do njega, je bil že ves trd. Več kakor dve uri so ga skušali obuditi v življenje, toda zaman. Vsi ti primeri nas zadostno prepričujejo, da je pozornost pred p!azqyi vedno na mestu.
Po vrnitvi v oporišče je pošta pni pozdrav domačih
Viitogradnllko zborovanje v Ptuju
•Kletarska zadruga v Ptuju je sklicala svoje člane k občnemu zboru. Zbralo se je 352 članov in prišli so tudi predstavniki oblastev in gospodarskih uradov. Zborovanje je vodil Karel Kasper. Poslovodja Schaschinger je obširneje poročal o namenu kletarskih zadrug^in je izvajal:
Ravnanje z vinom v sodobno urejeni zadružni kleti omogoča tudi malemu vinogradniku. da lahko svoje vino dvigne do dobre kakovosti. Zadruga tudi skrbi, da dobi vinogradnik kolikor mogoče najvišjo ceno za svoj pridelek. Posebno važno bo vinogradniško zadružništvo po vojni, ko bodo vina prihajala v Nemčijo tudi iz drugih evropskih dežel. Takrat bo kakovost odločilna za ceno in predajo. Zato je treba že danes skrbeti za dober sloves ptujskega in haleškega pridelka.
Zadruga ima naslednje smernice: pospeševati hoče vinogradništvo z ozkim sodelovanjem s pristojnimi oblastvi in s prehranjevalnim uradom. Obnoviti bo skušala vinograde, pobijala bo škodljivce in zatirala bolezni v vinogradih ter oskrbovala vinogradnike z umetnim gnojem. Kot produktivna zadruga stremi dosledno za tem. da ae vse grozdje odda njej. Kajti samo pri oddaji grozdja se lahko vina pravilno sortirajo. Na ta način naj bi se tudi najmanjšemu vinogradniku omogočilo, da bi odlične vrste grozdja uveljavil za prvovrstno vino namesto za dosedanje mešanice, ki nikoli ne dosežejo visoke cene.
Predsednik glavne zveze nemških vinogradnikov je objavil, da je treba ugotoviti, koliko je v vsej Nemčiji vina in koliko ga je treba oddati. Vino morajo prijaviti vinogradniki, vinski trgovci in ostali, ki imajo kakršne koli zaloge vina. Prijaviti morajo količino ki so jo imeli v zalogi 31. decembra 1911. Od te zaloge morajo prodati najmanj 80 odstotkov do 31. avgusta 1942. Oddaja se mora izvršiti na ta način, da lastnik proda najmanj 60 odst. prijavljenega vina do 30. aprila, ostalih 40 odst. pa do 31. avgusta. Z 20 odst. vina lahko vsak lastnik svobodno razpolaga.
čebelarji težijo, da m pojavlja griža
Bolezen ni nalezljiva, povzroča pa veliko Škodo
Novo mesto, 17. februarja
Čebclna bolezen griža, ki se pojavlja e pri odraslih čebelah, sicer ni nalezljiva bolezen, vendar povzroča včasih čebelarjeai prav težKe posledice in veliko škodo. Pojavlja se navadno v mesecih decembru, januarju, februarju ali marcu in le prav red. ko pozneje Da so čebele obolele na griži, se pozna po tem. da odlagajo svoje blato na sprednjo panjevo končnico ali na bral 3 Odpadki so tekoči ali kašnati. svetlorjave barve in nepri stnega duha. Ko se pesušf, postanejo temnorjava skor:a. Grižave čebele se kljub mrazu ločijo od zimske gruče ter hite na prosto in puščajo trebež. Mnogo jih pri tem otrpne od mraza in padejo z napetimi zadki pred čebelnjakom na tla ali v sneg. Nekatere pa ne pride'o niti do žrela, temveč izpuste trebež že v panju na notranje stene, na satnike ali satovje, ali ofikrope z njim druge čebele
Kadar se pojavijo znaki griže in če kma . lu potem nastane toplo vreme, da mor>-o čebelice varno izleteti, bolezen kmalu pojenja. če pa mrzlo in hladno vreme dalje časa drži in onemogoča polet čebel. ter> več'e je onesnaženje in tem več čebel od-rarJe. Letošn;:e leto z velikim snegom 'n dolgo trajajočim mrazom je za na griii obolele čebele kaj nevarno, ker jim v hudem mrazu skoraj ni mogoče pomagati. Grižavost. čebel se pojavlja pri takih «\> belarjih. ki so uzlmili čebele na neprimernem medu, kakor je hojev med, ki vsebuje preveč za čebele neprebavnih snovi. Tudi vznemirjanje čebel z ropotanjem, tikanjem po čebelnaku in panjih po ljudeh m živalih je večkrat vzrok bolezni. Vznemirjene čebele si namreč napolnijo želodce m če se to večkrat ponavlja, se nabere tolino neprebavnih snovi, da jih čebele ne morejo dalje časa zadrževati, čebele se vznemirjajo tudi če primanjkuje zraka in vode, vznemirja jih tudi prepih in hitra menjava zračne topline, brezmatičnost, ma-lcštevilčne družin« in neprijeten duh v čebelnjaku ali v okolici čebelnjaka.
Grižavim panjem je potrebno takoj odstraniti vse kvarne zunanje vplive in poskrbeti, da pride v panj dovolj čistega zra. ka. dati jim je treba takoj potrebne vode ali sladkorne raztopine, nato pa jih pust'ti do prvega izleta popolnoma v miru M ilo bolne čebele z dobro matico si bodo po
trebl.enju kmalu same pomagale, drugim pa mora pomagati čebelar.
Močne in onesnažene družine naj se preselijo v druge, čiste in segrete panje. Umazane sate brez zalege je treba nadomestiti s čistimi sati in nakrmiti čebele s sladkorno raztopino. Oslabele čebelne družine naj se združijo, pri tem pa je treba paziti da nimajo čebele razen griže še kake druge nalezljive bolezni, kakor nossmavost. ki .e zelo nevarna in nalezljiva bolezen. Panje, kjer je ostalo le malo čebel, kaže zažve-plati. Umazani panji in satniki naj se temeljito očistijo, sate pa raztopi v vosek. Satje s pokritim medom se da očistiti z vodo. med pa se lahko porabi tudi za pitanje Med iz odprtega in onesnaženega sa<_ ja pa naj se izpiha in se ga najbolje uporabi. če se ga pokuha v žganje.
Iz IS3!er?"sSrh Tapllc
Dol. Toplice, 16. februar ja
Zima nas kar noče zapustiti. Snega imamo toliko kot že mnogo let pe, saj ga ie nad 1 m visoko. Mnogim primanjkuje drv, ki si jih v jeseni zaradi zgodnjega snega niso mogli v dovoljni meri preskrbeti, sedaj pa tudi ne morejo v gozd po nje. Tudi delo v vinograd h bo zaostalo, saj je že tu sv. Valentin, ki ima ključ od korenin, ko prične vinogradnik obrezovati trte. V.no-gradniki se boje, da je žara!i hudega mraza pozeblo rnncgo trt. Omrzn lo je tudi mnogo vina v vinskih hramih in je takšno vino izgubilo mnogo na okusu in moči. Tudi krompirja je v shrambah, ki n'so dovolj globoko v zemlji, precej zmrznilo, tako bo tudi težava s semenskim krompirjem, škodo imajo tudi gozdni delavci in vozn ki, ki v prevelikem snegu ne morejo v gozd na delo. Vse že komaj čaka južnega vremena, ki naj bi odstranil debelo sneženo plast snega, da bi bilo mogoče pričeti z delom tako v gozdu kakor v vinogradih, sadovnjakih itd.
»Rad bi govoril s tvojo sestro, aečko.<
»Čakala vas je že.«
»Zares? Tu imaš liro, a povej mi. odkod veš, da me je pričakovala?«
»Ker je odšla.«
Indija —
nad 400 milijonov duš
Domača policija vsdrinje red z bambusovimi palicami
Po padcu Singapura se oči svetovne javnosti upirajo proti Indiji, mogočni zakladnici britanskega imperija. Indija je poleg Evrope in Kitajske največje človeško mravljišče na svetu, število prebivalstva neprestano narašča. Nedavno so angleški in nemški listi objavili prve podatke o ljul-skem štetju, ki je bilo v Indiji opravljeno lani v marcu.
Indija je imela na dan štetja 388.8 milijonov prebivalcev, k čemur pa niso prišteti prebivalci posebej upravljane Burme in otoka Cejlona. Skoraj 266 milijonov ljudi prebiva po provincah, 93 milijonov pa v posameznih kneževinah. V desetletju od 1931 do 1941 se je prebivalstvo Indije pomnožlo za več kakor 50 milijonov ali za 15%. V desetletju pred tem je prirastek znašal »sa-
mo« 10.6%. Naraščanje indijskih množic se je torej zelo pospešilo: namesto treh milijonov znaša zdaj letni prirastek kar 5 milijonov duš.
In kar je najbolj čudno: v Indiji so moški v veliki večini. Med 389 milijoni prebivalstva je 201 milijon moških. Zlaj je Kal-kuta največje indijsko mesto, presegla je velemesto Bombaj. Zdaj šteje Kalkuta več kakor 2 milijona prebivalcev in se je samo v zadnjih desetih letih povečala za več kakor milijon duš. Letos cenijo število prebivalstva Indije na 394 milijonov duš. K temu je treba prišteti še 6 milijonov na Ceilortu in 15 milijonov v Burmi. Vsega torej 415 milijonov ljudi, ki z zagonetnim obrazom čakajo, kaj vse še prinese bližnja bodočnost.
Ali lahko živite bilijon sekund?
Milijon, milijarda, bilijon, triljon — kako se pa imenuje število s 600 ničlami? Ne, tega pa še niste čuli. Saj niti tega ne veste, koliko utripov našteje vaše srce, če učakate šestdeset let. In če bi vam jutri stric iz Amerike zapustil milijardo lir, svoj živi dan ne preštejete tega denarja.
Tako smo vas spet enkrat zapeljali v kraljestvo številk, česar pa nikar ne zamerite. saj ta reč ni taku pu&La, marveč je cclo prav zabavna, čas je pa tudi tak, da številka obvlada svet in se je treba kar čuditi če so na zemeljski obli kljub vsemu še plemena, ki ne znajo šteti do pet. V notranjosti Južne Amerike in Avstralije si domorodci ne vedo pomagati, čim je treba šteti in računati preko petke, da, saj že med dvojko in trojko ne delajo posebne razlike Srečni narodi . .
Toda saj sploh še ni dolgo tega, ko so tudi naši pradedje čudovito opisovali večja števila K'mka pet kri? deset, dva in tri — kolik to stri? . To so bili preprosti računi nnšfh č:'?*iti-ivih starinskih šolmaštrov in zapiski oštirjev s kredo na vratih O tisočakih so kriaj prej govorili graščaki. kontrabantarji in sleparji. Beseda »milijon« se je prvič zglasiia v Evropi leta 1362 Nimamo pa nikaklh dokazov, da bi se bila že ustalila Sam oi-vni računa r Adam Riese je okrog leta 1600 oni sol rrtitror^ko vrednost z besedama »tisočkrat tisoč«. Milijar-
da pa se je v evropskem govoru pojavila šele v 19. stoletju.
Vsekakor so drugi narodi računali z visokimi številkami že davno prej, preden je to bilo treba Evropcem. V petem stoletju so umni Bramani izumili številno pisavo s pomočjo ničle, s katero so lahko začeli izražati kar največja števila. Vse to prej ni bilo mogoče z rimskimi znaki, ki jih je bilo za višje število treba vedno več.
100.000 milijonov so znali s številkami zapisati že stari Indi. To visoko število ln še nekaj drugih nahajamo v indijskem baje-slovju. ki nam med drugim govori o 24.000 bogovih in 600 000 sinovih Budhe. Šele v osmem stoletju so si prisvojili Arabci indijsko številčno pisavo. Potem so potekla stoletja notri v srednji vek. ko se je preprosti način računanja udomačil tudi v Evropi Danes je poštevanka prva, ki jo vte-pemo kratkchlačniku v prvi šoli številka je v svoji mnesrolični uporabnosti jedro tvornega živlienja. ona je merilo vsalfš-nesra vrednotenja Vsakdanje nehanie. poslovanje in znanje gradijo s pomočjo številk svoie svetove številke ne izražaio samo vrednot, marveč so podlaga neštetih izživljam ljudstev in držav.
Prenrosti ljudje si kljub temu pogostokrat nismo na ia.snem o obsegu ln veličini posameznih reči. Z veličino števil rastejo nasprotja, napačne sodbe in nerazumevanje.
Za primer naj vam kar pri priči zastavimo j vprašanje: ali lahko človek živi milijon sekund ? . . . Nismo vajeni razmetavati z milijoni kakor kaki ameriški državnik, zato nam sama beseda »milijon« vzbuja predstavo nečesa velikega. Vprašanje bomo zanikali. In že smo zagrešili hudo napako. Kajti milijon sekund je neznatna doba v človeškem življenju. To je komaj 11 dni, 13 ur, 46 minut in 40 sekund.
Če zastavimo isto vprašanje z biljonom, se zadcvica pač ne bo dosti lzpremnlla, kaj ne? . . . če da milijon sekund komaj pičla dva tedna, potem bomo pač lahkotno učakali bilijon sekund — da Bog d&! V resnici pa jc bilijon sekund — 30.000 let.. kajti prezrli smo v prirojeni površnosti, da je bilijon vsota milijona milijonov. . Ogromna številka! . . . Milijarde, bilijoni, triljonl... in kar se še di z ničlami izraziti v neskončnost — kaj v6 preprostnik o teh številčnih vojakih z repovi samih ničel? Kako silne razlike vrednot se skrivajo v posameznih besedah, ki se po zvoku komaj razlikujejo med seboj! Neverjetno velike reči se lahko skrivajo v številih, ki so nam samo zvočna beseda aH mračen poiem. Praktično so taka orjaška števila v rabi samo v finančnem življenju v zve-zdosloviu in v drurrt znanosti, zato so po-vprečnlku vedno nekoliko tuja Koqra pa brifra trilijon — rrililnnkratni bilijon — ki straši po računskih ln fl^kMnlh učenostih 7 repom osemnajstih ničel, vsekakor zapisanih s posebnim obrazcem!
Trilijon! čuje se podobno kakor milijon in bilijon,. in vendar ne moremo tega števila prav zajeti v svoje misli, če bi hoteli s k^adevcem napraviti trilijon udarcev — dnevno po dvanajst ur in najmanj sto udarcev na minuto — tedaj ne bi zadostovalo življenje nas in naših potomcev, kajti naloga bi bila opravljena šele v 38.051,750.380 letih. . .
Komu od nas se je kdaj sanjalo o kva-driljonu ki je zapisan s 24 ničlami? Toda matematika pozna tudi število s 600 ničlami in to se imenuje centezilijon... A pustimo te daljnje, mračne orjake! Pomislimo le na svoje drobno srce, ki nam nenehno oznanja življenje z enakomernim, neutrudnim utripanjem. Kolikokrat ga po nepotrebnem obremenjujemo! Vedimo, da že normalno opravlja veliko delo. Opravi namreč kakih 5000 utripov na uro. In če nam je usojeno, da učakamo šestdeset let, tedaj je naše srce (vštevši vse naše ljuba v-ne zadeve) opravilo dve milijardi in 030 milijonov utripov. . .
Nu. pa denimo, da vam dobra sreča nekoč nak!oni milijardo lir. Kajpada se boste lotili štetia. saj so nas 2e mati učili, da je treba vsak prejeti denar natančno prešteti. VI. novopečeni milijarder, sedete za mizo in začnete šteti liro za liro. Po dvanajst ur na dan boste šteli ln zrasla vam bo dolga hrada Kaiti da preštejete mllliarO* lir. morate živeti vsal Se 38 let. Potolažite se! če bi namreč dobili bilijon lir ln bi jih hoteli prešteti — po tri lire na sekundo —
bi morali živeti 1056 let.
Koderkoli se ozrete, povsod se vam ponujajo neverjetno visoke računske naloge. Poglejte samo na svojo knjižno polico! Tam je postavljenih 15 knjig. Poizkusite spraviti te knjige v vedno drug vrstni red. Na sekundo lahko premaknete posamezno knjigo. In kaj mislite, kdaj boste izčrpali vse možnosti razvrščanja tistih svojih petnajstih knjig? — V 41.000 letih. . . čas je torej, da takoj začnete . . .
Vzemimo, da se odpravi petnajst študentov na veselo potovanje. Dogovore se, da bodo vsak dan koračill v drugačni sestavi Potovanja ne bi nikoli opravili do kraja, razen če bi jim bilo usojeno učakati ultra-metuzalemsko starost 3600 let. . . črke naše abecede lahko zamenjamo tolikokrat, da dobimo več ko 600 000 kvadrlljonov; to število zapišemo s 24 številkami. Vse človeštvo bi imelo več ko milijardo let opravka, če bi hotelo vse te inačice zapisati.
Za zaključek samo še vprašanje: odkod smo In koliko prednikov je bilo pred nami? Vsak človek ima dva roditelja, štiri dedke in babice, 8 pradedov in prababic — in tako dalje, če računamo tri rodove v stoletju. potem je vsakdo izmed nas imel v pričetku našega štetja 144.000 bilijonov prednikov. Le kje bi se bi'i znašli na tej borni zemlii? Račun ie slepilen. Vsak novorojenček stoji na vrhu — cele piramide prednikov, temelj pa se izgublja v mraku davnih dob. '
Intervjuv s televizijo
Kaj je televizijski ir.tervjuv in kateri so njegovi zakoni? O tem piše ena zadnjih j številk beograjske »Donauzeitung«.
Vzemimo primer: Marija Hamsuno/a, žena slovitega norveškega pisatelja je v Berlinu. V mestu ostane samo dva dni in njene ure so izpolnjene z verni mogoč1 mi opravki od jutra do večera. Televizijska postaja Di jo rada predstavila svojim gledalcem. Reporterka jo zato obišče za nekoliko minut, se pogovori ž njo o načina, kako bi se vprizorila oddaja, zvečer pa pošlje oddajna postaja po gostjo z Norveške in v studiu jo sprejmejo s tako ve'iko prisrčnostjo, da ji že od vsesra početka odžene vsako plašnost
Reporterka je dala pred televizijsko Ka mero pogrniti čajno mizo z lepim porcelanom, cvetlicami, japonskimi pitiči in po. eivom. A ko napovedovalka sporoči: s>l>ra. gi prijatelji televizije, sedaj vidite Marij Hamsunovo!« — st prične tako neprisiljen pogovor da dobi vsak gledalec in poslušalec vtis, da sedi p'leg žene, ki govori s tujim nngiasom in velikim spoštovanj*-o o delu svojeg? moža >■ Hočete sladkorja v čaj?« vpraša reporterka vmes, kakor oa sedi v svojem domu poleg gosta. Repor*er_ ka je zelo pozorna, nalašč se drži v spo$ tljivem ozadju, vrže le tu pa tam kakšno vprašanje v razgovor, omeni kakšen knjižni naslov, kakšno številko ali življenjsko
okoliščino, žena, ki jo intervjuva, pa ima glavno besedo Ob koncu jo naprosi, naj še kaj prebere in jo zna poslušati z vso pazljivostjo paziti pa mora tudi na to, da se oddaja zaključi zaokroženo in da ne nastane nobena vrzel. Ta oddaja nosi repo-_ terkino osebno noto, v tem je istočasno neka sreča in neka nevarnost. To nevarnost je treba spoznati z jasnim premislekom. kjer je potrebno, mora reporterka stopiti v ozadje, a kjer j« nujno, moia znati s tem večjim poudarkom predstaviti stvar, za katero grs Možnosti, da bi se nadzirala med izva anjem. nima, zato ^a mora biti tem Polj prisebna Svoj koncept mora imeti trdne v glavi, po potrebi pa se mora znajti v pripetljajih najrazličnejše vrste, ki se lahko zgode med oddajo. Televizijska reportaža mora delati vtis m -provižaci e zato pa mora reporter po eni strani s psdantsko natančnostjo sledili svojemu načrtu in Piti obenem moister 'm provizacije
Danes lih je seveda ie malo, ki si lahko privoščijo ulogo gledalca in poslušalca televizijskih odda i. Edina javna televizijska oddajna postaja v Evropi je tista v Berlinu in ta oddaja v prvi vrsti za ranjence in bolne vojake v berlinskih lazaretih. Prišel pa bo kmalu čas ko bo televizija stvar, ki bo vsakomur dostopna, kakor ie dan^s vsem dostopen radio.
Ženska je postala moški
Nenavaden pojav spravlja v nevarnost športno kariero znane španske atletke Marije Torremade, zmagovalke v mnogih španskih in evropskih prvenstvenih 'ek mah. Nje oče je zaprosil sodišče v Barceloni, naj bi odredilo, da se ji spremenijo rojstni podatki vsaj v toliko, v kolikor so zdravniški pregledi v zadnjem času ugo tovili, da je Marija moški, ne pa ženska. Sodišče raziskuje sedaj to stvar, a bo gotovo prisiljeno, da ugodi očetovi prošnji. Marija Torremade bo tedaj izgubila v^e športne naslove, ki si jih je pridobila, ko ju mislila, da je ženska.
Eksc. general Bastico

Prof. Parade z vseučiliške klinike v Ino-mostu je predaval te dni o vprašanju, na kakšen način nastajajo učinki umetnega, kakor tud- naravnega višinskega sonca.
2e ob olimpiadi v Amsterdamu L 1928 so ugotovili, da more umetno višinsko sonce dvigati športno zmogljivost in premišljevali so o tem. da-li obsevanje z njim ne spada med tako zvane dopinške pripomoč ke kakor nekateri medikamenti, ki začasno povečujejo zmogljivost in so pri športnih tekmah prepovedani. Potem pa so to misel opustili in uporaba višinskega sonca v športni praksi danes ne spada med nedovoljene pripomočke. To pred vsem zaradi tega, ker vplivajo v naravnem višinskem soncu isti činitelji, pa so bržkone še mnogovrstnejši in močnejši.
Zakaj dviga višinsko sonce človeške fizične sposobnosti, doslej še ni točno do-gnano, raziskave o tem pa nam vendarle lahko dado neke opore. Pri proučevanju mišičnega delovanja so ugotovili, da nastajajo pri tem delovanju razne kisline, zlasti mlečna, kj se potem deloma spreminja v glikogen. Ta glikogen daje mišicam energijo za nove kontrakcije. Cim več se stvori mlečne kisline, tem bolj se krvna reakcija prelaga na kislo stran, čim manj je mlečne kisline, tem dalj časa lahko človek opravlja določeno mišično delo.
Raziskave pri športnih vajah pa so pokazale, da se pri netreniranih ljudeh veliko manj mlečne kisline spreminja v glikogen nego pri treniranih. Pri teh se je telo tedaj naučilo ravnati štedljiveje s
ega sonca
svojimi energ:jskimi viri. Nadalje so skrbne raziskave dognale, da ima obsevanje z višinskim soncem, to je z ultravijoličasti-mi žarki, podoben učinek kakor trening. V krvi se po takšni obravnavi tvori neprimerno manj kisline nego prej, kar se je pokazalo pri netreniranih osebah enako kakor pri treniranih, pri čemer so jih neki del obsevali z višinskim soncem, drugi del pa ne. To je omogočalo zanesljive primerjave.
Čeprav vsi činitelji, ki pri tem vplivajo, še niso točno dognani, je vendar verjetno, da je učinek višmskega sonca v zvezi z nastajanjem vitamina D v koži ter da sodelujejo pri tem učinku tudi stranske ob-isti. Poskusi pa so tudi točno pokazali, da vodi pretiravanje pri obsevanju z višinskim soncem prav tako do manjše zmogljivosti mišic, kakor vsako drugog pretiravanje.
V zvezi s temi raziskavami je omeniti, da obravnavajo nemške rudarje vsak dan, potem ko se umijejo, z višinskim soncem in je uspeh te obravnave ta, da so obse-vanci dosti manj občutljivi za revmati-zem, bronhitis in hripo nego rudarji v pod -jetjih, kjer obsevanja z višinskim soncem še niso uvedli. Važna je v vsakem primeru pravilna odmera obsevanja z umetnimi ul-travijoličastimi žarki, te je pa smatrati v vsakem primeru le za nadomestilo, če sl osebe, ki so potrebne teh žarkov, ne morejo privoščiti naravnega Asirskega sonca.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Mrtvec se je maščeval
Neki mizar iz Monakova, Hans Miiller, ki je bil sprt z vsemi svojimi sorodniki, je te dni umrl. Njegovi soroaniki so bili presenečeni, ko so zvedeli, da ni zapustil nobene oporoke. Prej so menili, da ne bodo po njem ničesar podedovali, a ker ni zapustil oporoke, je bilo jasno, da si bodo njegovo imetje venlarle lahko razdelili.
Na dan pogreba so se zato zbrali vsi v njegovi sobi. V trenutku pa, ko so dvignili krsto, da jo odnesejo, so se udrla tla in vsa rodbina z mrtvecem vred je treščila v delavnico pod mrtvaško sobo. štiri osebe so se pri padcu ubile, druge so bile težje ali lažje poškodovane. Kakor je pokazala preiskava, je šlo za dejanje maščevanja, ki si ga je stari mizar na pretkan način izmislil proti svojim sorodnikom. Vedel je, da se bodo na dan pogreba zbrali v njegovi sobi in je v zadnjih urah pred smrtjo na neočiten način sežgal trame, ki so držali pod.
Najdbe iz pradavnine v južni Srbiji
V Sofijo se je vrnil te dni po uspešnem arheološkem raziskovanju v dolini Vardar-ja in Moiave hrvatski arheolog, grof Adam Orsio. Učenjak je zlasti v dolini Vardarja naletel na mnoge najdbe, ki segajo v kameno dobo. Področje obeh rek so doslej v tem oziru le malo raziskovali.
Kako se kuha riž?
Večina gospodinj da riž enostavno v vodo in ga pusti potem v njej, dokler se ne preukha. Pravilni postopek, ki ga dobro poznajo v Vzhodni Aziji, je drugačen: važno je zlasti, da riž najprvo oparimo, potem šele damo v vodo. Ko zavre, vodo odlije-mo in to ponovimo še dvakrat, šele nato vzamemo več vode in pustimo, da se riž v njej skuha do konca.
Britski vojni ujetniki
v nekem koncentracijskem taboriščn za Bengazijem
LA SMEH IN KRATEK CAS
Stric je prinesel malima nečakoma čokolade. Janezek jo je z radostjo sprejel in jo je v nekoliko minutah tudi sneael, med tem ko je bil njegov bratec na vrtu.
»Pa n?si prav nič mislil na bratca?« mu je dejal stric pozneje z očitajočim glasom.
»Seveda sem mislil.« je odgovoril Janezek. »Mislil sem ves čas na to, da bi le
ne prišel, dokler čokolade ne pojem!« •
»Dober dan, gospodična! Govoriti hočete z Bahadurjem el Radžamatro, velikim indijskim fakirjem in psihografologom ? Ja.', sem njegov tajnik.«
»Lepo, mladi mož. Recite Emilu, da t»i njegova sestra iz Kurje vasi rada govorila ž njim!«
*
»Lep avto! Ali je tvoj?«
»Da, če upoštevam, da sem dolžan še za dvajset obrokov, dve popravili in nov
obroč, lahko rečem, da je moj!«
N «
»Svetujem vam, gospa, da bi se pogosto kopali, se sprehajali mnogo v svežem zraku in nosili topla oblačila!« je dejal zdravnik.
»Nu, kaj je dejal zdravnik?« je vprašal soprog, ko je prišel domov.
»Predpisal mi jc najprvo potovanje v kakšno obmorsko kopališče, nato daljše C'-vanje na deželi in končno nekoliko novih
oblek!« je poročala z veselim obrazom »
»Zakaj se prav za prav ne poročite, gospodična?«
»Povem vam, da mi moje tri živali moia popolnoma nadomestujejo. Pes renči ves dan, papiga preklinja od jutra do večera.
mačka pa ne prihaja nobeno noč domov « »
»Ce bi vedel, kaj bi vi odgovorili, bi vas prosil, da postanete moja žena ...« je previdno sondiral teren.
»Ne verjamem.. .« je odgovorila z nasmeškom.
med prebivalstvom Bengazija po zopetni osvojitvi
S 128 leti se hoče poročiti
Cesto kopanje in krepak požirek sta menda tista pripomočka, zavoljo katerih slovijo Finci kot ljudstvo mnogih stoletni-kov. Znan je finski rek. ki veli: Kadar pravita kopel in žganica, da sta brez moči, se bliža bolniku smrt.«
Eden izmed tistih, ki se jim smrt po vsem videzu prav nič ne bliža, je neki Vasilij, kmet, ki živi v nekem kraju nedaleč od ruske meje Tam pada preko skal slap, ki je največji v Evropi, a Vasilij se s svojimi dokazanimi 126 leti lahko nemara ponaša, da je najstarejši Evropec. Mož je tako zdrav in krepak, da se je odločil poročiti se znova, že 22-ič v svojem življenju ! Njegova 21 žena je umrla po 18-letnem srečnem zakoni zavoljo influenee.
Od svojih dosedanjih žen je imel Vasilij 21 sinov, ki so skoraj vsi živi. Najstarejši šteje — komaj 106 let. žilavi Vasilij ^e ponoša z rdečimi lici in zdravim telesom, menda zato. ker si ga po klasični finski kopeli v »savni« redno biča. V svojem življenju ni rledil nobenemu običajnemu ni-
glenskemu pravilu, žganje in tobak sta mu bila vedno mila Tudi danes zahaja rednu v gozd, da si naseka in nažaga drv, ki mu rabijo potem za kurjavo v savni. Nekemu časnikarju, ki ga je vprašal, kako si je mogel ohraniti življenje toliko časa čvrsto, je odgovoril. d:a pripisuje svojo čilost vjdi iz jezer ic ognju iz gozdov, ki spravlja* i. združena v savni, kri v nor obtok in telo v znojenje, pa dajeta tudi gibčnost in Ovl pornost zoper vse bolezni.
ANEKDOTA
Oskar Sachs, znani dunajski igralec Ne-strovevih ulog, je bil z družbo znancev v kavarni. Čakal: so pisatelja D., ki se je razen z mičnim; komedijami in libreti ponašal s tem. da so mu oči molele iz jamic kakor pri bolezni Basedova. Čakali so -n so postali nestrpni. Nenadno se je oglasil Sachs:
»Otroci, D. bo prišel takoj — njegove oči so že tu!«
VSAK DAN ENA

Adamson ima praktično muco
fiš
Kmitarai pregled
človek, ki je videl smrt
Literarne stvaritve mladih, kulturno ne-izživetih narodov vnašajo v evropsko duhovno zakladnico mnoge nove poglede, podnete iz izkušnje, svojevrstne variante občečloveških zadev in izvirne domisleke, ki so v zvezi s čisto posebno lokalno problematiko, a so kljub temu splošno zanimivi. V prejšnjih časih se je večkrat razvila diskusija o vprašanju, ali ni dramatika tista, ki se v mladi, s tradicijo ne-obteženi literaturi pojavi kot zadnja slovstvena zvrst, zahtevajoča pred seboj dobro liriko in razvito pripovedno književnost Času, ki je veroval v naravne nujnosti razvoja in v stopnjevite zakone napredka, se je zdela ta pot od epike odnosno lirike do dramatike kar neogibna. Danes vidimo, da take razvojne zakonitosti ni in da lahko izreden talent ne glede na tradicijo svojega kulturnega kroga ustvari izredna dela. Prav mladi narodi se začenjajo dvigati zoper navidezno zakonitost in formalne predpravice, s katerimi bi se hoteli sta-rj in pomembnejši zavarovati pred energijo in domiselnostjo mladih. Ne da bi se omalovaževala moč dobre in zdrave tradicije, se opaža povsod v kulturnem svetu odpor zoper rutino in zoper neživljenj-sko umetnost vseh vrst.
Treba je videti prvo rumunsko komedijo na slovenskem odru. Viktorja E f t i m u »Človeka, ki je videl smrt«, katere premiera je bila v torek, da se znova prepričamo o pravilnosti zgornjega pogleda. Ru-munska literatura je sorazmerno mlada in je v kratkem času prehodila pot od prvih
začetkov z romantično epiko in liriko do današnje literature modernega značaja. Ce primerjamo samo to komedijo z enim izmed tipičnih proizvodov zapadnih kome-diografov, vidimo z ene strani bodisi izrazito rutino, ki daje najbolj obnošeni obliki vsaj trenutno veljavni videz elegance in pomena, bodisi izraz etičnega relativizma in izrojenega čuta za zdravo človeško življenje in normalne odnose. Z druge strani pa vidimo sveže domisleke, nove poglede im kljub morebitni formalni nedogna-nosti pristno dramatsko življenje. Prav v našem repertoarju se nudi možnost nazorne primerjave: »Lepi pustolovščini« kot komediji prvega tipa je sledil »Človek, ki je videl smrt«, komedija, ki jo lahko mirno prištejemo med sveže in osvežujoče dramatske izraze kulturno mladega okolja.
Za dramatiko, ki se je začela razvijati na južnovzhodnem prostoru, v območju Balkana, je posebno značilno, da se najrajši bavi s socialnimi in političnimi pojavi. Najboljše komedije B. Nušiča prav kakor Bolgara Kostova se v tej ali oni obliki dotikajo političnega življenja polpreteklega časa, kipenja v mladi družbi, ki se socialno šele diferencira, v malomeščanski ali napol kmečki sredini, kjer se grizejo med seboj obogateli in častihlepni arivisti, boreč se za veljavo, krajevno moč in za položaje, ki olajšujejo življenjsko ugodje. Tudj Rumun V. Eftimu je postavil »Človeka. ki je videl smrt«, v takle okvir. Boj za župansko mesto, to ga vodita »farmako-
log« Leon, formalistično nastrojeni gospod, ošaben izobraženec iz neplemenitega rodu balkanske jare gospode in vinski veletr-govec, takisto obogateli, vendar duševno preprostejši, dokaj dobrodušni in naivni, a nič manj častihlepni Filimon — ta boj dobi na mah nepričakovano komplikacijo. Filimon, ki je strasten, čeprav brezuspešen ribič, opazi na ribolovu, da se v reki potaplja neznan samomorilec, skoči v vodo in mu reši življenje. Morda ni čisto tako, lahko da stoji za vsem tem kakšen trik; avtor je namenoma pustil malce priprta vrata. Dejstvo je, da to dejanje navduši meščane in silno povzdigne Filimonovo priljubljenost, tako da se zdi njegov županski stolček zagotovljen Med tem se pokaže, da je Filimon rešil smrti nenavadnega tiča, ki se zdaj v njegovi hiši smatra za novorojenčka in zahteva zase mnoge pravice. Po hudi kriz; v Filimono-vi rodbini, kjer imajo, kakor se spodobi za dobro komedijo, možitve zeijno hčer, se naposled rešitelj in rcšenec pobotata in rešenec sklene da pripomore Filimonu do zaželenega cilja.
Ta rešenec je svojevrstna oseba. Kdo drug bi se ob podobnem dramatskem do-misleku omejil na to, da ga pokaže kot navadnega izsiljevalca in špekulanta. Eftimu je napravil iz potepuha neke vrste mistika, skrivnostnega, zelo sposobnega človeka, kj kakor žaromet osvetljuje ljudi okrog sebe in ki si zastavlja poslanstvo, da prinese vsakomur košček sreče. Potepuh je bivši igralec, o čigar preteklosti izvemo samo to, da se je vedno boril z nerazumevanjem da ni mogel doseči svojih smotrov ln se izživet:, da ima drugačno dušo nego drugi; izvemo — a samo mimogrede — da je njemu, ljubimcu na odru. komik ugrabil ljubico ;n da je padel v hudo bedo, iz katere se je hotel rešiti
s prostovoljno smrtjo. A prav srečanje s smrtjo je imelo zanj velik pomen. Pogledal ji je v cbraz in je na mah dozorel za življenje. Sedaj mu je iaže živeti in igrati, ker ima tisti notranji mir. iz katerega lahko potekajo najdrznejša dejanja.
Potepuh, duhovni brat bosjakov iz literarnega sveta Gorkega in daljni tovariš potepuhov-umetnikov po okusu Ivana Cankarja, potepuh z nostalgično. sanjarsko slovansko dušo, ki kentrastira z vsemi ru-munskimj konvencijami, — ta potepuh je pravi Filimonov deus ex mach na. Izpočet-ka zares izsiljuje, tako da še Filimon vidi v njem nevarnega pustolovca, v resnici pa samo »proučuje« značaje in usode v tej hiši in dožene. kako bo najbolj osrečil svojega bogatega reš telja: tako, da ga bo sprostil skritega občutka manjvrednosti, ga povzdignil . nad druge in izpolnil njegov sen o veljavi in ugledu. Prav tako se zavzema za srečo Filimonove hčere Alise; njenega provincialno okornega ženina celo spremen: v moža. Originalnost Eftimuve-ga domisleka s potepuhom je v tem, da ta kot boren igralec, ki je prvič dobil močno in vplivno vlogo, z izvrstno preobleko in za te malomeščane fascinantno masko razdvoji svojo osebnost v dve osebi: v potepuha. ki ga je Filimon rešil in v Fili-monevega sorodnika iz Besarabije, ki se nenadno pojavi v hiši. zaplete politični in rodbinski spor z lekarnarjem Leonom in spravi Filimona skoraj že v obup. 2e se zdi. da bo klonil Filimon. ki ne ve, kaj se pravi igrati vlogo; že ga je Leon razkrinkal in tako pobral vse adute. kar »Besara-bec« izgne in se čez nekaj časa po:-vi potepuh. Dvojnost je dokazana, Filimon je rešen in nasprotnik Leon kapitulira na vsej črti.
Vse to bi se zdelo izkonstrnirano in prisiljeno, če ne bi Eftimu uspel v tem, kar
je večje n važnejše od same vsebine: v dramatski prepričevalnosti. Avtor kaže tako spretne prijeme in toliko čuta za pravo odrsko življenje, da potegne za seboj in spremeni neverjetno v verjetno. Vsekako je komedija dobro izdelana in razodeva vzlic mednarodnemu značaju osrednjega zapletljaja tudi nekatere svojske poteze rumunskega okolja, posebej še v osebi potepuha. ki ga pr nese naključje od tiste strani, kjer se vliva v rumunsko dušo vpliv slovanskega vzhoda.
Arh. Bojan Stupica, ki je Eftimuvo komedijo prevel. režisersko in seenograf-sko obdelal, je izvršil z njo za našo dramatsko politiko odkriteljsko dejanje. Pod njegovim izkušenim vodstvom, pozornim tako za značilne podrobnosti igre kakor za njeno celotno linijo, smo dobili v vsakem pogledu uspelo predstavo. Enotnost kraja je olajšala scenografsko rešitev, ki je učinkovita.
Vloge so razdeljene s skrbnim preudarkom. Najzanimivejša je kajpak vloga potepuha. v kater: se je uveljavil z vserni svojimi sposobnostmi J a n, ki je že v ^Revizorju« pokazal posebno prodorno umevanje take »razp ulovljene osebnosti*. Vloga zahteva nelahk-i vnanje in notranje stopnjevanje, pre-koke. preobrazbo, spremembe v maski, v glasu, v kretnjah — in Jan je v vsem pokazal, da je kos izrednim nalogam. Za dobrodušnega Filimona je Cesar kakor ustvarjen: značaj. ki je napol komičen v svoji naivnosti in častihlepnosti. napol dramatičen v skritem kompleksu duše. ki se ni mogla po svoje razživeti in sprostiti je dobil v Cesarju živo in naravno podobo. Kot tretjega po teži in pomenu, a enakovrednega po igralskem dejanju naj omenimo takoj Vladimirja Skrbinška v vlogi domišljavega, suhoparnega :n vladeželjne-
*	Sprememba okoliša pošte Stična. Po
dokončni razmejitvi teritorija Ljubljanske pokrajine odpade iz dostavnega področja pošte Stična Kraj Osredek, od kraja Gbolno, pa vse niše razen n. št. 1 in 11. Od vasi Planina, ki spada v okoliš pošte Šmartno pri Litiji, pripada sedaj posti Stična hiša štev. 4.
♦	Osemnajsti otrok. Soprogi državnega pravdnika Martinolia, .,e predsednik Dru_ štva na^tevilnejših družin v Milanu, s® je rodil te dni osemnajsti otrok. Krstni boter je bil milanski piefekt Tiengo. Zakonca Martinoli sta bila zaradi svojega obilnega nasledstva že odlikovala od Duceja. Vsen 18 otrok je živih
*	Organizatorji španske prosvete na obisku v Italiji. lz Benetk je prispelo v Milan študijsko odposlanstvo prosvetnih organizacij, ki delujejo pod okriljem falangistič-nega pokreta v špan-ji. Goste so na kolodvoru sprejeli zastopniki milanske Falange po domačih fašističnih organizacijah, nato pa so se oopeljali na kratek spiehod po mestu.
*	Dijaki so takoj uvideli, kakšno korist bodo imeli s knjižno zbirko Cvetje iz domačih in tujih logov ter so se pridno odzvali vab-iu na subskripcijo. Pričakujemo, da bodo tudi starši podprli svoje otroke pri njihovem kulturnem prizadevanju ter tudi sami naroč.li imenovano zbirko. Natančni prospekti se dobe v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19.
(—)
" Dve žrtvi zastrupitve. V tur.nsko bolnico so v ponedeljek zvečer pripeljali 66-.'L.Lnega Ferdinanda Ferrarisa in njegovo ženo Enrico, ki sta si pripravila večerjo iz mesne konzerve in polente, takoj po jedi pa so ju popadli siloviti krči. Policija zdaj raziskuje, ali je zastrupitev povzročila konzerva ali moka, iz katere je žena skuhala polento.
•	S polento so se zastrupili. Tričlanska kmetska družina iz Novarske pokrajin« ee je morala zateči v bolnišnico zaradi znakov zastrupljanja. Tam so ugotovili, da su se zastrupili s polento, ki so jo zaužili vec dni staro.
•	Opozarjamo, da poteče rok za »Pesniško tekmovanje za mladinsko zbirko« nepreklicno 20. t. rn. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3.
IZ LJUBLJANE
u— Zaradi osebnih izkaznic opozarjamo, da mestno poglavarstvo pred 10. marcem, ki je zadnji dan za izdajo osebnih izkaznic onim, ki izkaznice morajo imeti, ne bo moglo sprejemati prošenj za osebne izkaznice od tistih, ki izkaznic niso dolžni imeti, a jo vendar žele ali potrebujejo. Izkaznice za one, ki jih morajo imeti, pa mestno poglavarstvo že pripravlja in izdeluje ter bodo razdeljene na vseh poslovalnicah, kjer so posamezniki vložili prošnjo. Razdeljevanje izkaznic bo med 5. in 10. marcem po razporedu, ki bo še objavljen. Prebivalce Sp. šiške obveščamo, da se je poslovalnica za ta okraj preselila iz. ljudske šole v Sp. šiški v Stepičevo hišo v Tržni ulici št. 6. Že sedaj opozarjamo, da bo moral vsakdo sam priti po legitimacijo, ker mora izkaznico in dva kartotečna lista lastnoročno podpisati pred poslujočim uradnikom.
u— 20.000 lir za mestne reveže sta v
počaščenje spomina svojega soproga in očeta g. dvornega svetnika Franca Dukiča podarila ga. Josipina tn g. ing. Adolf Du-klč, mestna vrtnarija je pa v znamenje zglednega pietetnega dejanja položila na grob preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi. v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— še o ljubljanskih cerkvah. V torek eno objavili notico o ljubljanskih cerkvah in ugotovili, da jih ima naše mesto res častitljivo število. Našteli smo jih 24, temu številu pa moramo prišteti še nadaljnjih sedem božjih hiš. Te so; cerkev#sv. Jurija na Ljubljanskem gradu: sv. Mihaela na Barju; stara cerkev na pokopališču na Viču; sv. Roka v Dravijah; podružnica v Doliiicah; podružnica v Kosezah in javna cerkev v zavetišču v Zeleni jami. Sv. Jurij je mestni patron, sv. Rok pa sloveča božja pot. Vseh cerkva je torej v Ljubljani 31, kapelic pa kar brez števila.
u— Izboljšanje tramvajskega prometa; Ker se je v torkovo notico o izboljšanju tramvajskega prometa vrinila napaka in je ena proga izostala, naj dostavimo: Z novo progo Šiška—Vič ima naše mesto pet prog. Te so: št. 1 od Zg. šiške do splošne bolnišnice, mimo Evrope, pošte, magistrata, Ambroževega trga in sv. Petra; št. 2 o.i Most do sv. Križa_ mimo splošne bolnišnice, Ambroževega trga, magistrata, po-
šte, Evrope, glavnega kolodvora, Ranzin-gerja, skozi viadukt; št. 3 od magistrata do Rakovnka; št. 4 od splošne boimšnice do Viča, mimo sv. Petra, glavnega kolodvora, Evrope, pošte, Gradišča in Stana in doma. Omrežje eiektr.čne cestne železnice je v glavnem zgrajeno, iz običajnih tim.c, razen dela svetokriške in dolenjske proge, kjer so položene prave železniške tračnice na lesenih pragovih.
u— Z okrajnega sodišča. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani je imela lansko leto vp.sanih 7115 poslov. Kupnih pogodb je bilo sklenjenih 1138 v skupni vrednosti 36,820.483 lir. Med izbrisanimi dolgovi so bili tu ii nekateri zelo stari. Ti so; 2,044.294 dinarjev, 5000 goldinarjev, 65.070 kron in 334.u78 lir. Urad zemlj ške knjige lani ni imel toliko posla, kakor predlanskim. To je povsem razumljivo, ker se je njegov delokrog po vojni zmanjšal.
u— Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki je bil doiočen za ponedeljek, H3. t. m., bo v ponedeljek, 2. mar-ca ob 18 uri v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulicL u— Filharmonična družba ljubljanska bo imela svoj redni letni občni zbor dne 2. marca t. 1. in ne, kakor je bilo prvotao javljeno, dne 23. februarja. Občni zbor bo v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici ob 17.15.
u— Koncert Ljubljanskega komornega orkestra pod umetniškim vodstvom violinskega virtuoza Karla Rupla bo definitivno v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Na koncertu bosta sodelovala operna pevka Valerija Heybalova in pianist Bojan Adamič. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice, Vstopnice, ki so bile že kupljene ^a prvotno nameravano izvedbo, ki bi se morala vršiti dne 9. t. m., ostanejo v veljavi.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima svoje redne vaje ob torkih in četrtkih ub 18. uri.
u— Opekarniško denlavstvo vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 22. t m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice), I. nadstropje, soba št 5.
u— Nova grobova. Po dolgem trpljenju je zatisnil oči višji poštni kontrolor g. Miloš Ambrožič. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek ob 15. iz kapelice sv. Antona na 2alah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce učiteljica v pokoju ga. Marija Železnik-Jeran. Pogreb bo v četrtek ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na 2alah k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Umetnostna razstava bratov Vidmarjev je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. v gornjih prostorih Obersnelo-ve galerije. Brata sta razstavila 30 novm in učinkovitih del. Razstava bo odprta do 22. t. m.
u— Nesreče. 20 letni mizarski pomočnik Alojz Ložar iz St. Vida pri Stični si je pri delu z dletom poškodoval levico. Hudo se je urezala v desnico 30-letna Ivana Gra-dišarjeva iz Bizovika. Preblizu štedilnika je stala 20 letna kotlarjeva hči Ljudmila Pasarjeva iz Ljubljane, tako da se ji je vnela obleka in je dobila hude opekline po vsem telesu. Precej resno poškodbo na očesu ima 32 letni železniški kovač Franc Mandelj. Kos žarečega železa mu je med delom odletel v oko. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Iz Novega me sta
n— Lep dar Visokega Komisarja. Za
osuševalna dela na kripti pri novomeški kapiteljski "cerkvi je te dni nakazal Visoki Komisar Eksc. Grazioli lepo vsoto 4500 L. Sedaj bo končno omogočeno, da se bodo spomladi pričela strokovna dela za osušitev kapiteljske kripte, kateri je radi vedno večjih množin vlage, ki se je nabirala v njenem zidovju, že grozila prav resna nevarnost.
n— 2ivinski sejem. Neprestani snežni zumeti še vedno zelo ovirajo dogon živine na novomeške živinske sejme in tako je bil tudi poslednji živinski sejem kaj slabo obiskan. Prignanih je bilo le manjše število prašičev, ki so bili kaj hitro in dobro prodani, čeravno je bilo mnogo manj kupcev, kakor na zadnjih sejmih. Popolnoma izostal pa je tokrat dpgon konjev, katerih je bilo zadnje tedne prignanih vedno večje število na novomeške sejme.
n— Nevaren požar. V noči na torek se je okoli 1. ponoči zavarovalni zastopnik g. Seme Josip, ki stanuje v znani Murnovi hiši v Kandiji, nenadoma prebudil radi močnega dima, ki ga je pričel dušitL Takoj je pričel klicati na pomoč in je prebudil ostale stranke, ki so skupno z njegovo gospodinjo odkrile v drvarnici pod stanovanjem ogenj, katerega pa je stran-
kam kmalu uspelo pogasiti. Na kraj požara so takoj prispeli novomeški poklicni gasilci in v bližini se nahajajoč, karabi-njerji in vojaki, katerim pa ru bilo več potrebno stopiti v akcijo, ker so domačin; že popolnoma zadušili ogenj. Požar je povzročil nek mlad deček, ki je zvečer krmil v drvarnici zajce in je vrgel iz lahkomiselnosti še tlečo tresko v drvarnico. Skoda je malenkostna in samo čuječnosti g Semeta se je zahvaliti, da ni vse veliko stanovanjsko poslopje, v katerem stanuje 6 strank in sta dve čevijarsk; delavnici in trgovina z mešanim blagom, postaio plen ognja.
n_ Konjske tatvine na Dolenjskem.
Pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča se letos kar vrstijo razprave prot: konjskim tatovom in je v torek stal že tretji obtoženec radi tatvine konj. 27-letnemu pekovskemu pomočniku Janezu iz Trebnjega je očitala obtožnica, da je lansko leto v decembru ukradel na gradu na Hmeljniku iz hleva dva konja v vrednosti 16.000 lir in v Rožnem vrhu posestniku Roglju Antonu mladega žrebca v vrednosti 5000 lir. Enega izmed ukraden h konjev s Hmeljnika je še isto noč spodil nazaj, drugega je prodal v Mokronogu za 1050 lir, dočim je žrebca prodal v Ponikvah za 3450 lir. Janez se je pri prodaji konj izdajal povsod za revnega priseljenca, ki je rešil z domačje edino konja in skušal tako najlažje spraviti ukradeno živino v denar. Prvo tatvino je Jane-7, v celoti priznal, drugo je pa odločno zanikal in zatrjeval, da je kupil žrebca od nekega gorenjskega delavca. S svojimi izpovedba-mi je pr hajal v stalna protislovja in ga je senat spoznal krivega za obe tatvini ter ga obsodil na leto dni strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic.
Z VrJmlfce
v— Izdaja osebnih izkaznic. 2upanstvo poziva vse prizadete moške osebe od 15. do 50. leta starosti, da dvignejo svoje osebne izkaznice točno po redu kot so se priglasili, in sicer v četrtek od 180—240, v petek od' 241—300, v soboto od 301—360. Vsak priglašenec mora prinesti s seboj svojo evidenčno številko, ki jo je prejel ob pri-glašenju, 3 doprsne fotografije z odkrito glavo v izmeri 6X9 ter krstni ali rojstni list Ako n ma rojstnega ali krstnega lista, naj si v župnem uradu preskrbi izpisek iz rodbinske pole. Ker je preko 1300 prigla-šencev, bodo ostali dobili svoje izkaznice prihodnji in naslednji teden, zato naj prizadete osebe pazijo na razglas, ki bo nabit na občinski deski v uradu, kdaj bodo dvignili svoje legitimacije.
v— Konjerejska poslovalnica sklicuje za naš okoliš svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. febr. ob 9. uri v Rokodelskem domu. Dnevni red je običajen. Udeležba je za vse člane strogo obvezna. — Poslovalnica opozarja, da se vse živinske nalezljive bolezni takoj javljajo v občinski pisarni.
v— Občinski ^«irad sporoča in opozarja, da naj se vsi priseljenci točno ravnajo po predpisih Vis. Komisarijata o priseljencih. Priglasiti se je treba anagrafičnemu uradu v občinski pisarni osebno, za družino pa izvrši priglasitev družinski poglavar.
v— Mlekarski zadrugi (mlekarni) je od pondcjjka dalje prepovedana prosta prodaja mleka, ker ga mora dostavljati v zadostni količini Ljubljani. Pravico do odkupa. mleka imajo le otroci od 1.—7. leta starosti, ter preko 60 let stare osebe in sicer pritiče na osebo pol litra mleka na dan. Za nakup mleka dobe prizadete osebe potrdilo od občine. Ostala dobe mleko le na zdravniško izpričevalo, da ga kot bolniki nujno potrebujejo, a tudi te osebe morajo prej dobiti potrdilo na občini za kupovanje mleka v mlekarni. Le preostanek mleka sme mlekarna prosto prodajati.
Iz Spodisfe šoferske
Smrt na progi. Na prelazu čez progo pri Laškem se je zgodila smrtna nesreča. Gospa Katarina Sipkova je šla čez progo v trenutku, ko je pridrvel tovorni vlak. Obležala je na mestu mrtva. — V Mariboru je dobil hude poškodbe 401etni Franc Kocbek, uslužben pri nekem lesnem trgovcu. Konj ga je tako udaril, da so Kocbeka prepeljali hudo poškodovanega v mariborsko bolnišnico.
Velika železniška kuhinja bo urejena v Mariboru, kakor istočasno v Gradcu. Za cenen denar bodo dobivali železničarji podnevi in ponoči v zakurjeni jedilnici topla jedila.
Državna gospodarska Šola v Ptujn bo odprta s prihodnjim šolskim letom. Vpisovanje za pripravniški letnik bo 24. t m. Sprejeti bodo gojenci s 4 razredi višje šole, ki niso starejši od 17 let Gospodarska šola bo imela dva letnika in bo pouk podoben prejšnjim trgovskim šolam.
V Smartnem v Zadrečki dolini sta bila zadnji čas dva tečaja za kmete in kmetice iz gornjegrajskega okoliša. Tečaja je priredil celjski prehranjevalni urad. Po-I učili so kakih 400 kmetov in kmetic.
Trgovski sestanek. Vodstvo gospodarske zbornice »Siidmark« je sklicalo gor-njesavinjske trgovce k sestanku v Mozirju. Bila so razna predavanja o gospodarstvu z življenjskimi potrebščinami. Vodja | delovnopolitičnega urada je zlasti opozar-i jal trgovce, Kakšna ie zdaj njihova na-' loga na Spodnjem Štajerskem. Sestanka se je udeležilo kakih 50 trgovcev.
Z Gcrsnlskega
Velika nesreča v Celovcu. Preteklo soboto zjutraj je bila celovška poiicija obveščena, da so v Hemiannovi . ulici 2 našli zobozdravnika dr. Hackenbergerja in njegovo ženo v njunem stanovanju mrtva. Zdravnikova as stentka je hoteia zakuriti v sobi, v kateri je zobozdravnik opravljal tehničr.a dela. Začutila je m:čan vonj po piinu. Ko je hoteia odpreti okno, se je kar nezavestna zgrudila. Dve njen. tovariš.ci sta to opazili. Pomagali sta najprej njej, nato sla začeli trkati na viata jedilnice, kjer sta zakonca Hackenbergerja preočevala na kavču, katiar sta zvečer obiskala gledališče. S cer sta prebivala v svoji hišici v Goricah. Ko so nasilno odprli vrata, so našli dr. Hackenbergerja mrtvega na ležišču z glavo navzdol, po čemer sklepajo, da je še zasluti nevarnost, a je b lo že prepozno. 2ena pa je leža'a na tleh in po njeni legi so sklepali, Ja je ravno hotela planiti k oknu in ga odpreti. Kakor je ugotovil zdravnik, je oba zastrupil plin. Petelin na plinski pečici je bil sicer zapit, toda preozki cevovod je imel široko razpoko. Na ta način je plin v veliki množini uhajal in je izven dvoma, da sta zakonca Hackenbergerja postala žrtvi nesrečnega naključja. Zapustila sta Sletnega otroka. V Celovec se je prpeljal pokojnikov brat, ki je dal nesrečni zakonski par prepeljati v Gradec k večnemu počitku.
še ena nesreča s plinom. V noči od 9. do 10. februarja se je primerila huda nesreča s premogovim plinom v špitalu ob Dravi. Sosedje poštnega uslužbenca Konstantina Fecherja, so opazli, da mož ni odšel v službo, kakor po navadi. Ker ga ni bilo od nikoder, so opoldne vdrli v njegovo stanovanje. Našli so 44ietnega Konstantina in njegovo 331etno ženo nezavestna na postelji, njun poldrugo leto stari otrok pa je bil že mrtev. Reševalci so oba zakonca pr--peljali v bolnišnico v Beljaku, kjer upajo, da bosta okrevala. Družina se je zastrupila s plinom, ki je uhajal iz preveč zakurjene peči.
Poslednji poveljnik koroškega poliva je umrl. V Solnogradu je umrl upokojen; polkovnik Bruno Kerschner, poslednji poveljnik koroškega polita št. 7. S tem polkom se je Kerschner 12. novembra 1918 vrnil v Celovec, kamor je dovedel poslednjih 300 vojakov s fronte. Koroški polk št 7, se je tedaj razšel po 227 letih svojega obstanka. V njem je služilo tudi precej slovenskih vojakov.
Glede nakupa soli objavlja celovški dnev_ nik naslednje navotLio gospo i in jam: Vsaka gospodinja bo pritrdila, da je nekoliko težko pripravljati jedila brez potrebne soli. Ce pa se tu in tam zgodi, da je njkoliko manj soli, se ne smeta prezreti našle Inji dejstvi: v Nemčiji je zadostna množina soli, da ni mogoče govoriti o aosolutnem pomanjkanju, ker je primanjkuje zgolj zaradi prometnih težav. Vendar so posamezni potrošniki prepričani, da je treba kupičiti tudi take potrebščine, kjer to ni umestno. Vsaka gospodinja naj torej kupuje samo toliko soli, kolikor je potrebuje za bližnjo dobo. Sicer bo s prevelikim nakupovanjem soli nastalo še večje pomanjkanje.
Nesreče. V Pregratih na Koroškem se je podal krajevni kmečki vodja Jožef Berger s svojo deklo Albertino Pihlerjevo z vozom po seno. Bik, ki sta ga imela vpreženega in ki sicer ni bil nevaren, je nanadno pobesnel in po bodel Albertno. Gospodar je po doigem trudu pregnal bika od nesrečne žrtve. Al-bertna je dobila hude poškodbe in ima zlomljenih več reber. Prepeljali so jo v bolnišnico. — V okolici šp ta?a je pa i a joče drevo udarilo nekega 401etnega gozdnega delavca in mu zdrobilo obe nogi. 231etna gospodinjska pomočnica Aleksa Volaškova v špitalski ul-ci si je pri napravljanju drv s cirkularko odrezala več prstov na levici. Kmet Alojz Salentinig pa je v gozdu padel po drči, si preklal desnico in si odrezal dva prsta.
Iz SrMfe
500 milijonov tobačnih sadik bo letos zasajenih. Po načrtu srbske monopolske uprave, ki je bil nedavno objavljen, bodo letos zasadili v vsej državi 500 milijonov
tobačnih sadik, in sicer 35 miiljonov v Ba-natu, ostanek pa v drugih krajih. Za razdelitev semena in nadzorstvo je določenih 12 postaj, 10 v Srbiji in dve v Banatu. Določene so bile že tudi odkupne cene.
Natessj za cbšisiske tajnike
Visoki Komisariat bo razpisal natečaj za imenovanje občinskih tajnikov v občinah Ljubljanske pokrajine.
Za pripustitev k omenjenemu tečaju je potrebno obiskovati dva tečaja in položiti zadevne izpite: usposobijenostni tečaj (pet dni) za vodenje registra prebivalstva ter usposobljenoslni tečaj (15 dni) za vodenje drugih poslov občinskih uradov.
Prvi tečaj se bo pričel 23. t. m. točno ob 10. uri pri Visokem komisariatu (Sokolski dom — Trnovo, Mandeljčeva ulica).
K tečaju so pnpuščene tako moške kakor ženske osebe pod pogojem, da imajo matu-ritetno spričevalo gimnazije ali drugo enakovredno spričevalo. Prošnje za pripustitev se morajo predložiti takse prosto do 21. t. m. pri gori omenjenem naslovu.
V prošnji za pripustitev se morajo navesti osebni podatki (priimek, ime, ime očeta, starost v izpolnjenih letih, stan), šolska izobrazba, sedanja zaposlitev ali v pomanjkanju te, prejšnje službovanje, kakor tudi točen naslov.


Drama
Četrtek, 19. febr.: ob 17.30: CloveK ki ic
videl smrt. Red Četrtek. Petek. 20. febr.: ob 15.: Lepa pustolovščina. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdoL
Opera
Četrtek. 19 febr.: Evgenij Onjegin. Red Premierski.
Surabafa, e£!»3 zvgleZfco epesiSče na vslio&u
Italijanski listi so tik pred padcem Sin-gapurja objavili dopis iz Berna, v katerem navajajo naslednji komentar švicarskega lista Journal de Genove« o kritičnem položaju Vciike Britanije na vzhod i:
»Izguba singapurskega otoka bo po splošnem mnenju pomenila pravo katastrofo. Ni mogoče v naprej preračunati verjetne odmeve te izgube na vojaškem in političnem področju, ni pa mogoče izključiti verjetnosti, da bo ta dogodek povzročil globoko krizo v visokih londonskih sferan. saj je neki londonski list že zapisal med drugim tole: Cas ;'e, da popolnoma spremenimo vojno vodstvo. Kopičenje nesre;. ki nas tlačijo od Norveške do Singapurja. postaja neznosno, pa moramo zato temeljito spremeniti naše pojme in naše metode v pogledu vojne.
Med tem si vsi v Londonu postavlja.o naslednje vprašanje: Po izgubi Singapurja preostaja zaveznikom na Pacifiku eno samo oporišče, Surabaja, kajti oporišče Port Marvvin v Avstraliji je oddal"euo več tisoč kilometrov, prav tako tudi Trincomalee i»a Cejlonu Surabaja, veliko nizozemsko oporišče na Javi, po potemtakem glavno središče zavezniških obrambnih operacij na Pacifiku, kakor to priznavajo tudi v Londonu. Nedvomno je Surabaja prav dobro utrjena trdnjava, toda prav tako je izven dvoma, da jo bodo skušali Japonci čim prej nevtralizirati z letalskimi napadi, ki se bo. do nadaljevali neprenehoma, dokler ne bodo tudi tega oporišča zasedli, kakor se je zgodilo s Singapurom. Ako se bo to Japoncem posrečilo, si lahko mislimo, kolikš. ne prednosti si bodo pridobili ne le na južnozapadnem delu P?.cr- ' temveč 1 u^t v smeri proti južni Afriki, Indiji in Rdečemu morju, medtem ko b. na drugi strani njihove sile operirale tudi proti Avsrtra. liji. Dočim so načrti glede Afrike še pwi-cej odmaknjeni, pa smatrajo v -Londonu japonsko ogrožanje Indije, če ne že za neposredno, pa vsaj za zelo blizu. Dejstvo je, da so vojaka japonskega cesarja že prekoračili reko Saivveen v Birmi, odk id->r bodo gotovo z vso silovitostjo nadaljevali ofenzivo proti Birmi, zlasti proti cesti Ran. gun-čungknng, ki jo upravičeno lahko označimo za »življenjsko cesto« maršala Cangkajška in njegove Kitajske . . .«
Službi 3*1 . . •
švicarski tednik »Die Front« je v zvezi z vseanreriško konfercnco zapisal:
Argentina je bila na vseameriški konferenci v Rio de Janciru na čelu držav, ki nasprotujejo tak0 zvani »novi Ameriki«. Ko se je zastopnik Argetine. zunanji minister Ruiz Guinazu, hotel vrniti v Buenos Aires, se je njegovo letalo ponesrečilo. Sam se je po čudtžu rešil Skoro istočasno se je smrtno ponesrečil v neki avtomobilski nesreči poveljnik argentinskih letalskih ail polkovnik Zann. Slučaj ali ...
ESSEESZSAJTE V „JUTP*U"!
ga izobraženca Leona, moža z Ibsenovim obrazom. Ga G a b r i j e 1 č i č e v a, ki je v zadnjih svojih vlogah pokazala ne samo posebno prizadevnost, marveč tudi globlje, pristne j še in umetniško čistejše izraze ženskih karakterjev, je pr pomogla k uspehu te komedije v vlogi Filimooove žene. Ga S i m č i č e v a igra s polnim dojetjem hčer Aliso — tisto, ki prebira romane in sanjali o novem, razgibanem ž-vljenju, obenem pa rešuje star, neogiben, s provincialno puščobo, s spletkami, s komedijantstvom združen problem — dobre možitve. Tej pe-torici je pridružil Raztresen lik ženina, podeželskega mladeniča iz boljše hiše, malce komičnega in omejenega Geor-ga Leona ter se debro vključil v igralski sekstet. ki je v glavnem odlično predstavil to prvo rumunsko komedijo na slovenskem odru. Občinstvo na primerieri .je predstava prav zadovoljna in je z dolgim ploskanjem izražalo igralcem svoje priznanje.
Morala v kritiki
Vprašanje kritike je — kakor smo videli v prejšnjih člankih — vprašanje meril. ki jih imamo pri vrednotenju in kvaliteta, kateri je usmerjeno sleherno pristno stvarjalno delo na področju duhovne kulture, predvsem umetnosti Pri vsem tem je važno še nekaj, kar se sicer objektivno ne jemlje na tehtnico a je vzlic temu v marsikaterem primeru odločilno: kritikova osebnost
Kakor vse kar dela človek je tudi kri-tikovo delo ob vsem stremljenju po stvar nosti. po brezosebnem ali boljer nadoseb-nem odnosu, vendarle izraz osebnosti, ki izreka določene sodbe. In kakor vse. kar
je združeno s človeško osebo, je tudi delo kritičnega vrednotenja ne samo pomešano z odbleski kritikove prirojene nadarjenosti in pridobljene kulture, marveč tudi njegovega temperamenta in ne v zadnji meri njegovega karakterja. Morda je vprašanje karakterja prav tako važno kakor vprašanje okusa. Zakaj kar ak temo slab kritik, ki se ne zaveda ali se noče zavedati svoje odgovornosti, ima lahko še tako tenak okus za razločevanje pristnega in nepristnega v umetniških stvaritvah, vendar ne bo nikdar do kraja izvršil poslanstva, ki ga ima kritika v kulturnem življenju, če ne bo pošten v svojem zadržanju nasproti osebam, pojavom in idejam, s katerimi se srečuje pri svojem delu.
Vsaka kritika potrebuje potem takem neko svojo moralo. V neredkih primerih je bil njen veliki nedostatek prav v tem, da ni imela tega elementa, ki daje vtisk zanesljivosti in vzbuja zaupanje. Se tako duhovite sodbe gredo mimo nas brez trdnejšega učinka, če vemo, da stoji za temi sodbami oseba, ki jih sama ne jemlje resno in ki ima v isti stvari več mnenj, ali ki izreka svoje sodbe iz izvenestetskih, celo izvenkulturnih ozirov ali zaradi določenih interesov. Take sodbe so docela brezpomembne in večidel škodljive pravemu kulturnemu življenju. Sleherna poštena sodba, za katero stoji vsa avtorjeva osebnost in vse njegovo prepričanje, je več vredna tudi .tedaj, če je popolnoma zmotna, kakor je vredna tista sodba, o kateri vemo, da so jo narekovali kakršni koli vnanji, osebni in celo koristoljubni razlogi.
Na nobenem področju človeškega delo* vanja ni mogoče .biti brez nečesa, kar
» spravljamo v pojem morale. Ta moralni element je sicer — kakor vse drugo — odraz določenega reda in zato spremenljiv, vendar ostajajo reči, ki v vseh spremembah ohranijo svojo veljavo. Nekaj morale zahteva celo sama biološka zakonitost nekaj je hoče vsako urejeno socialno sožitje, vsak stik človeka s človekom; ona je v socialnem življenju to, kar higiena v zdravstvenem. Etos umetnika in etos kritika se sicer ne da meriti z merili navadnega meščana, vendar ga ni mogoče brez škode izključiti iz umetniškega življenja. Stik kritika z umetnikom in njegovo stvaritvijo ima prav tako kakor sle-hera stik človeka s človekom moralno plat. Iskrenost zanesljivost idealna zainteresiranost na delu, poštenost v izrekanju mnenja, v pričevanju o umetniku in delu — to so izrazito moralni elementi v sleherni pravi kritiki.
Vzrok, da kritik ali tudi kulturni kronist prihaja tolikokrat v spor z umetniki ali z ljudmi, ki bi hoteli veljati za umetnike, ni samo v tem. da se njegova merila ne ujemajo s samodopadljivo sodbo teh stvariteljev, — ni samo v različnosti okusov in pogledov, marveč je večkrat tudi v motnjah moralnega značaja. Krivda ni kajpak vedno na kritikovi strani, zakaj abotno bi bilo misliti, da imajo vsi kritiki slab in vsi umetniki dober značaj. Krivda je neredkokrat v pretirani osebni občutljivosti umetnikov ali teh, ki bi hoteli veljati za umetnike, in ta občutljivost je z ene strani pogoj in izvor njihove stvar-jalne moči, z druge pa velika ovira na potu k popolnosti
Prav kritik je tisti nesrečni človek, ki se mora zaradi svoje funkcije najbolj bo-
riti s samoljubjem, z zaverovanostjo, s pretirano osebno občutljivostjo in z ne-kritičnostjo avtorjev in reproduktivnih umetnikov. Pred desetletjem umrli kritik Paul Souday, ki je opravljal naloge kritika v velikem mestu in v* zelo kulturni sredini, je napisal ob neki priliki — pač na podlagi lastnih izkušenj: »Nič ni bolj ' hudobnega in bolj nizkega, kakor neki li-j terarni plebs. Celo tolikaj razkričani po-| litiki so boljši. Kritik vstopa v kletke s hienami in šakali.«
Ta izjava najbolj kaže, kako nehvaležna je naloga tistih, ki se zaradi svojega z umetniškom čutom združenega nagiba in po zahtevi poklicne pozicije bore na svojem mestu, kolikor znajo in morejo, za varovanje kvalitete, za dober okus, za vse tiste primerno estetske vrednote, ki jih potrebuje sleherno količkaj normalno kulturno življenje. Ta borba je nujno združena s konflikti, s polemikami, ki pa so v tem svetu skoraj že nujen pojav, ker edine vodijo k razčiščevanju odnosov, idej in okusov. Najtežje je tedaj, če uža-| ljeno osebno samoljubje vnese v tak koristni m potrebni spor kulturno manjvredni in moralno razkrajajoči element osebne mržnje ter izključi iz odnosov med kritikom in umetnikom tisto žlahtno vez, ki se imenuje morala — morala umetniških bojev, morala bojevnikov, ki rastejo iz zmag in porazov.
ZAPISKI
Zanimiva zbirka. Založba »Edizioni Ita-liane« v Rimu je začela izdajati zbirko zgodovinskih študij, ki naj pokaže kronološko in kritično vse ideje, gibanja in po-
jave, ki so bili kakor koli značilni za razdobje od L 1919 do 1939, t j. za dvajset let med obema velikima vojnama. Zbirka bo obilno dokumentirana in ilustrirana. Med prvimi zvezki te zanimive zbirke bo spis Gna Visentina o razvoju filma, ki je prav v tem času dosegel največje uspehe, med njimi prehod od nemega filma k zvočnemu.
Izdaja dramatskih del. Založnik Šansoni, ki izdaja Shakespearova zbrana gledališka dela, napoveduje izdajo vseh dramatskih spisov Antona P. Cehova v novem prevodu Carla Grubera. Nadalje izidejo v tej zbirki dramatska dela Leva Tolstoja, antologija ruskih dramatikov, izbor angleških dramatikov iz restavracijske dobe in antologija madžarskih dramatikov.
Preveč Shakespeara? V časopisu »II Dramma« z dne 15. t m. odgovarja Fran-cesco Cadlari onim, ko menijo, da igrajo na italijanskih odrih preveč Shakespeara in ugotavlja, da je letos izmed tujih avtorjev najbolj igran Sardou, na drugem mestu pa je Dumas.
Umestna opazka. V najnovejši številki lista »II Dramma« je izšel .lanek. v katerem se pisec izreka zoper aplavz ob prihodu pevca na oder in med dejanjem. Žoper to govore dobro utemeljeni razlogi. Vsak pristen, globok umetnik vstopa na oder pripravljen, kakor da vstopa v nov svet in zaradi aplavza trpi njegova iluzija, prav kakor trpi iluzija gledalca, ki hoče videti do konca na odru določeno osebo, ne pa igralca. Pisec predlaga, da se ta provincialna navada, ki spada v prejšnje stoletje, v sodobnem gledališču odpravi.
>
ŠPORT
Po prvem povratnem ke!ss
Stanje prvenstvenega tekmovanja v italijanskih nogometnih divizijah A in B v času od IS. do 21. t. m.
Glavne podatke in kratko situacij-ik-' poročilo o stanju italijanskega nogometnega prvenstva v prvih dveh divizijan, ki je preteklo nedeljo prešlo v povratno fazo, sm0 objavili že v naši torkovi številki. Zdaj, ko imamo na razpolago še izčrpnejša poročila o teh 16 tekmah, bi hoteli izpopolniti prve podatke še z naslednjimi ugotovitvami:
Moštva, ki so po jesenskem delu tekmovanja ostala na vodilnih mestih, so to prvo preizkušnjo v povratnih tekmah prestala prav za prav brez prevelike škcde. Roma je prinesla en,-, točko iz Napolija, Venezia se je vrnila domov prav tako iz Milana in tudi Genova se je tako uspešno upirala Bologni, da je prav tako rešila pol izkupička. Nesrečo je imel torej sam0 Torino, ki je v Genovi z enim golom izgubil obe točki in zaradi tega spet povečal razliko, ki ga loči od vodilne Rome. Med ostalimi izidi je najbolj glasno odjeknila zmaga, ki jo je Lazio slavil nad Triestino, viden pa je bil tudi krepak uspeh, ki ga je Juventus zabeležila v srečanju s Fioren-tino ter še nepričakovana zmaga zadnje-plaSirane Modene nad Milanom. Vse v vsem, reči se mera, da se tekmovanje razvija kakor nalašč po željah prirediteljev, ker se za nobeno kolo ne dajo postaviti točne prognoze in tako zanimanje zanj raste od nedelje do nedelje.
Najboljši pregled o trenutnih uspehih in neuspehih 16 najboljših italijanskih moštev pa daje seveda tabela sama, ki je do prihodnje npdelje takale:
16 6 3	7	23	21	15
16 4 7	5	17	20	15
16 6 2	8	30	26	14
16 4 6	6	21	32	14
16 4 5	7	* 22	30	13
16 3 6	7	14	27	12
16 3 5	S	12	32	11
V diviziji B				
1.	Roma	16	8	7
2.	Torino	16	8	5
3.	Venezia	16	7	6
4.	Genova	16	5	8
5.	Liguria	16	6	5
6.	Lazio	16	5	6
7.	Ambrosiana 16	4	8
8.	Juventus	16	6	4
9.	Bologna	16	6	3
1
3 3
3 5
5
4
6 7
27
22 20 24
27
28 21 24 27
10 17 12 15
25
24 21
25 22
23 21 20 18 17 16 16 16 15
10.	Atalanta
11.	Triestina 12- Milano
13.	Livorno
14.	Fiorentina
15.	Napoli
16.	Modena
je bilo to pot tudi nekaj presenečenj, med katerimi je največje — poraz Baria v Plsi. Nepričakovano je prišlo tudi, da si je Pa-dova privoščila Alessandrio z okroglim rezultatom 3 : 0, medtem ko je Novara na lastnih tleh prav za prav pretesno premagala Flumano. Med nedeljskimi partnerji so se razen tega pokazale v dobri luči še enajstorice Siene, Savone in Pescare. Gneča v tej diviziji je pri vrhu trenutno mnogo večja kakor v diviziji A kjer se je veriga kandidatov za prvo mesto razvlekla precej na dolgo, medtem ko je tukaj sicer ostal v vodstvu Bari, za njim pa so kar štiri moštva, ki komaj čakajo, da bodo nadoknadila oni dve ali tri točke, ki jih ločijo od najboljšega moštva.
Slika prvenstvene tabele pa je v tej diviziji naslednja:
1.	Bari
2.	Vicenza
3.	Padova
4.	Alessandria
5.	Novara
6.	Brescia
7.	Fanfulla
8.	Pescara
9.	Udinese Spezia Savona
12.	Siena
13.	Pisa
14.	Pro Patria
15.	Reggiana
16.	Prato
17.	Fiumana
18.	Lucchese
16 10
15	7
16	9 16 10 16 8
10 11.
15
16 16 16 16 16 16 16
15
16 16 16 15
2 0
3
4 3 3
5
5
6
24 24 28
19 19 19 14 19
15 24 5 22 11 22 26 18 22 26 12 21 26 15 28 22
16 19 17
6	18 19 16
7	20 19 15
8	24 24 14
9	19 31 12 7 14 18 10 9 12 23 10 9 12 30 10 9 24 31 9
13 12 52 3
Tudi zimski športniki imajo svoje težke maratonske preskušnje
Samo malo športnih panog je takih, ki bi po svojih zahtevah in daljavah prog pomenile kaj izrednega in zaslužile označbo, da so kakor maratonske. Med te vrste športnih preizkušenj spadajo predvsem maratonski teki lahkoatletov, razen tega pa morda še nekatere vožnje na dolge proge v kolesarstvu in avtomobilizmu, ki pa jih je zmerom manj — kakor vseh drugih tekmovanj na velike daljave.
Kar se ni ohranilo drugje, to se je obdržalo pri zimskih športnikih, ki imajo v svojem sporedu celo več vrst takih tekmovanj, da po pravici zaslužijo pridevek maratonskih. Med temi je omeniti predvsem vztrajnostne teke na 50 km, ki so danes skorajda obvezni v vsakem tekmovanju za državno prvenstvo, še večjo pozornost pa zasluži s te strani smučarski tek na 90 km, ki ga imajo vsako leto na švedskem in se imenuje s>Wasov tek« v spomin na zgodovinski beg poznejšega kralja Gustava Wase.
Tudi v lednem športu je nekaj podobnih konkurenc, med katerimi je čisto svojevrsten tek na daljavo po ledu, ki ga vsako leto izvajajo na Holandskem na 200 km dolgi progi, ki gre mimo 11 mest ter se začne in konča v Leeuvvardenu. že več kakor 50 let je ta velika prireditev na ledu vsako leto zasedena s tisoč tekmovalci ali še več, in sicer ne samo z drsalci-sport-niki, temveč tudi z množicami tako imenovanih turistov. V Nemčiji so letos prvič priredili podoben tek na ledu, in sicer na 33 km dolgi progi od Loretta do Vrbe preko Vrbskega jezera, ki se seveda ne da primerjati z ono holandsko progo, je pa tudi zelo naporna za tekmovalce.
V sedanjih časih so te velike maratonske prireditve — na snegu, na ledu ali na kopnem — kajpada zelo omejene, brez dvoma pa bodo po končani vojni spet pritegnile nove množice pristašev med izvajalci in gledalci.
Drstslž osi drugod
ŠE ENKRAT — JESENIŠKI BOKSARJI Zadnjo nedeljo so imeli v Celovcu veliko boksarsko prireditev za prvenstvo koroškega okrožja. Borbe so bile dobro organizirane; med sodniki je imel svoje mesto tudi eden Jeseničanov, in sicer Raunig. V okviru tega prvenstva je športni vodja koroškega
okrožja Blahutschek odlikoval tudi jeseniškega boksarja Aschmanna z lepim pokalom, ki ga je daroval vodja njegovega kluba ing. Rudesch, in sicer za njegov 25. nastop v boksarskih dvobojih.
S tehnične strani je to prvenstvo prineslo največ uspehov celovškemu klubu KAC, ki ima seiaj v svojih vrstah 7 koroških prvakov. Edini dve prvi mesti, ki sta bili še na razpolago, pa sta pripadli Jeseničanom, in sicer v weltrski teži Supanu, ki je po točkah zmagal nad svojim klubskim tovarišem Pristovom, in pa v poltežki teži, kjer je Aschmann zmagal nad Celovčanom Drsko — tudi po točkah. Poroč-la naglašajo, da je bil ta dvoboj najlepši na vsej prireditvi Medtem ko je Drska v prvem krogu še deloma držal, je bil v reprizi Jeseničan popoln gospodar situacije. Vsak čas se je zdelo, da Bo Drska padel na deske, toda nazadnje je le vztrajal in nastopil še v tretji rundi, ki mu je položaj nekoliko zboljšala, vendar pa ne toliko, da bi ne bil Aschmann zasluženo spravil zmage in naslova Za odločilno borbo je prišel v po-štev tudi Jeseničan Tomanič v srednji teži, kjer pa je njegov nasprotnik Kodym iz Celovca po tehničnem k. o. prisilil, da je odstopil.
*- * •
Po več kakor dveletnem odmoru bo francoski nogomet spet prišel do prve mednarodne tekme, in sicer bo to 17. srečanje s Švico, ki je določeno za 8. marca v Mar-seilleu. Francozi so že izbrali svojo enaj-storico in jo pridno pripravljajo, vendar pa se mora računati, da bodo Švicarji, ki so pred kratkim tako častno rešili svojo nalogo v nastopu proti Nemčiji na Dunaju, tudi s Francozi imeli bolj ali manj lahek posel.
Italijanski amaterski boksarji bodo konec tedna v ženevi dn Bernu nastopili proti dvema reprezentancama Švice. V italijanski ekipi je precej naraščajnikov, ki so se posebno letos pridno vežbali, v mušji teži pa bo prevzel najvažnejše mesto Falcinelli, ki je zasedel prvo mesto po Paesaniju, o katerem je zdaj znano, da je pristopil v profesionalni tabor. Paesani je šele prel tremi tedni dosegel naslov amaterskega evropskega prvaka v VratislavL
Oglasi v »Jutru« Imajo vedno uspeh!
Iz Hrvatske
Poslanik Bodak se bo udeležil otvoritve
Sabora. Hrvatski poslanik v Berlinu dr. Mile Budak, ki je kot Doglavnik tudi član novo imenovanega hrvatskega Sabora, be bo slavnostne otvoritve hrvatskega ljudskega zastopstva osebno udeležil.
Reis ui Ulema Spaho umrl. V starosti 64 let je v Zagrebu nenadno preminil vr-hovni poglavar muslimanske cerkve na Hr_ vatskem Fehim Efendi Spaho Svoje mesto kot poglavar muslimanov je zavzel junija leta 1938. Pokojni se je mnogo udejsVo. val na kulturnem in književnem polju.
V TRAMVAJU On: »Gospodična, ali ne bi sedli rajši na moj prostor?«
Ona: »Hvala, ne, bom rajši stala.« On: »Teda jaz bi imel vzlic temu ljši. da bi sedli na moj pros .or. kakor pa da stojite na mojih čevljih *
SNSERIRAJTE V ^JUTRU"!
Službo dobi
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L J.—.
Samostojno
služkinjo
ki je vešča kuhanja, stalno spreimem s 1. marcem.— Zglasiti se ie treba na Do mebranski cesti 13, visoko pritličie, levo v času od 9. do 12. ure. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Po Stena 3«	2316-1
Pomaranče
prima »Biondo« v košarah po cca 17 ke kupite na fa-nežičevi cesti štev. 13 po •4.70 lire za kg. Kličite tel. št. 37-14.	2328-6
Posest
Besed« l -.60.	—.60.
"* J 'nt naslova ali za Iifro t }.—.
V centru
prodam večstanovanisko hišo z dvema lokaloma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji«.
2363-20
Opremljeno vilo
enodružinsko, 3 sobe, vse prtikline. velik sadni in zeleniadni vrt. odtlam samo stalni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
2349-20
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 3.—.
Preklic.
i
Podpisana preklicu jeva. da nisva plačnika za dolgove. katere bi napravila moja žena oziroma hčerka Vera Gutnik roj. Spitzer. Loize Gutnik. Vetd it. 70. Julka Spitzer, iol. upravi-tf!;ica. Pod Lipa pri Vrhniki.	2352-31
Kunim parcelo
v Liubliani ali okolici Liublj^ne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mire«.
2317-20
Beseda l —.60. taksa — 60. za daianie naslova ali za Iifro l V—
Kontoristko
zmožno nemškega in event. italijanskega jezika z dobro iolsko izobrazbo sprejme mo takoj. Ponudbe a sliko na ogl. odd. Jutra pod »Kratek opis živlienja«.
2365-1
Veliko industrijsko podjetje
t Italiji išče za takoiien nastop perfektno strojepisko in stenografinjo za nemški jezik z vsaj delnim znanjem italijanskega jezika. Samske rcflektantinje sredniih let naj pošljejo ponudbe v nemškem jeziku s sliko ter navedbo zahtevkov na poštni predal št. 2 Ljubljana.	2361-1
Postrcžnico
za vsak dan od 7. do 16.
ure sprejmem v Vrhovievi ulici 14, I.' nadstropje.
2350-1
Službe išče
Beseda L —.30, taksa — .6(3. za dajanie naslova ali za
šifro l 2,—
Perfektna
gospodinja
iiče službo kot kuharica in postrežnica k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna in poštena«.	2372-2
2and. podnarednik
33 let star, vešč strojepisja, knjigovodstva, šofira-nja, slovenskega in srbohrvaškega jezika, deloma tudi italijanščine, išče službe kot pisarniška moč, sluge. paznika, vratarja, skladiščnika ali šoferja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in trezen«._2357-2
Inženjer kemik
iiče zaposlitve. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«. 2346-2
ursči
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—.
Registrirno
blagajno
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2370-6
Radioaparat
na akumulator, šivalni stroj »Pfaff«, eno novo diato-nično harmoniko, 4krat novo glašeno, eno rabljeno klavirsko harmoniko na 24 basov, komate za konje, dobro ohranjene, prodam ali zamenjam za živež. Ponudbe na podr. Jutra ▼ Novem mestu pod »Ugodno«.	2356-6
Otroško posteljico
belo, z žimnicami, prodam. '
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za _Šifro L 3.—■_
Steklenice
šampaniske, butelike. bor-do in chianti, kupi vsako množino, plača najbolje in pošlje ponje na dom: M. Cesar, Gasilska ul. 3. telefon it. 23-69. 2371-7
Kupimo karbid
vsako količino, ter stroje in orodie za kliučavničar-stvo in kleparstvo. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.	2366-7
Kupim
rabliene steklene balone. — Ponudbe na Emil Auguštin, Ljubljana 7, Frankopanova ulica 21.	2364-7
Radio
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L ?.—.
Opremljeno
stanovanje
dve sobi ali ena soba z dvema posteliema in en di-van, s kuhinjo ali z uporabo iste. za slovensko družino. iščem za 1. marec 1942. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober in točen plačnik«.	2362-23a
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in dobra plačnica«.	2353-23a
zi daian'c nas!<»va ali z. šifro I 3.—. ' — fksa —.«0
REVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA
ii »horičeva ulica r releton 20-5i>
La lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano deila TUNGSRAM ELETTlflCA ITALIANA S. A.
Kakovostna žarnica proizvajano v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A.

TUNGSRAM
---v;- ..Iv"
* " .V	.1, t	•	. .	*	-	,
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Telefunkcn
Scevni, prodamo za 3~00 L, 7cevni Safar za 3300 lir. Interpromet, Aleksandrova cesta 10, dvorišče. 2354-9
Radio
tricevni, prodam. Vodnikova cesta 172-1. 2351-9
Avto, ni?f o
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie aaslova ali za iifro l 3.—.
Pisalni stroj
dobro ohranien, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	2355-29
■ - v« V,*' :1
Obrt
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—.
Če se danes
fotografirate
jutri že slike dobite (ne-retuširane). 4 slike L 12.—. Foto Tourist Lojze šmuc, Via 3 maggio, preie Aleksandrova c. 8. 2369-30
t
Umrla je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Jožefa Karba
Pogreb drage pokojnice bo v petek 20. februarja t. 1. ob % 4. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Petra — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. februarja 1942.
ŽALUJOČI OSTALI

,	• . .■■„. .-<-■■ ->- • ft-J*
Pozor, generatorje!
za tovorne in osebne avtomobile, model 1942, na zalogi po znižanih cenah, kakor tudi vse potrebščine za generatorje. — Moderniziramo, predelujemo in popravljamo vse vrste generatorjev. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27.
2368-10
Kolesa
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie aaslova tU za iifro l 3.—.
Več tricikljev
različne velikosti, najboljše izdelave s prima gumami in več železnih peči, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče), telefon it. 29-27. 2367-11
Pohištvo
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali *a šifro t 3.—.
Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila gospa
MARIJA ŽELEZNIH - JERAN
učiteljica v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 19. februarja ob % 4. uri z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. februarja 1942.
ŽALUJOČI OSTALI


-H*' vi.

*
Več rabljenih
sobnih in kuhinjskih oprav, kakor tudi posamezne komade pohištva, otroške posteljice, otroške vozičke in druge uporabne predmete kupi trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 2345-12
INSERIRAJ
Naslov ▼ vseh poslovalni- j y jJUXRU"'
cah Jutra.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je umrl dne 18. februarja t. 1. gospod
Dr. NOVOTNY KAB0L
finančni svetnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal — kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. februarja 1942.
Žalujoči ostali
R. Sabbatini:
8
Povest
Kakor se je bil prvi lotil večerje- tako jo je zadnji končal; z vzdihom popolne blaženosti se je zleknil po stolu, ogret in pokrepčan od jedi in rahlo razigran od vina. Prijateljsko ravnanje ki ga je sočutje narekovalo gostiteljema, mu je nazadnje povsem vrnilo neprisiljenost.
»Človek je ves odvisen od svojega želodca,« je dejal. »V tem je vsa filozofija življenja. Pred pol ure sem bil izmučen, tolikanj sem begal ' in se skrival, da si rešim življenje, ki se mi je zdelo brez smisla, vse to pa zgolj zato, ker sem bil prazen meh. Ves voljan sem že bil. da se predam tej sodrgi. samo da bi bilo konec. A zdaj, ko sem se najedel in napil, se čutim kakor prerojenega. In ta občutek novega življenja me navdaja pred vsem z željo, podaljšati ga za vsako ceno. Po tem, državljanka. in vi, polkovnik, lahko presodita, kako globoko sem vama hvaležen.«
Kar čudno je bilo, kako je ob teh besedah vsa preteklost izgubljala veljavo. Golo dejstvo, da sta mu bila pomagala, ie ustvarjalo med njimi novo vez. Zdaj ie bil on tisti, ki ie potreboval njiju dveh, in to ie dajalo medsebojnemu razmerju povsem drugačno lice. Jeza. če nai ostane živa. ne trpi premirja. Skoraj ne da bi se zavedela te iz-premembe, sta se jela Vidal in Angela zanimati za njegove dogodivščine ter ga izpraševati, kako in Čemu ie prišel v Pariz.
»Prišel sem kot pravi tepec,« je pripovedoval Seyrac. »Sklenil sem se zateči v Anglijo; v Nan-tesu imam prijatelja, ki bi mi rad pomagal, samo da hočem. Da ne bi bil v tuji deželi povsem brez sredstev, sem se vrnil, v upanju, da pridem do raznih listin in dragotin, ki sem jih pustil tu v svoji hiši. Lahko bi si bil mislil, da bo prepozno. Hiša je bila seveda že pred mojim prihodom izropana, in tisto bore, kar je pustila sodrga, so vaši prijatelji konventarji zasegli v korist državi. Moja pot je-bila zaman; več ko verjetno je, da mi niti vajina dobrosrčnost ne bo pomagala in da je skrb, ki sta si jo naložila zaradi mene, povsem jalova, kajti skoraj nemogoče se mi zdi, da bi z živo glavo na ramenih zapustil Pariz.«
Spet se je pogreznil v mračno premišljevanje.
»Če vse pretehtam,« je kmalu nadaljeval, »sem bil nocoj bedak, da sem bežal pred temi podiv-janci. Živalski nagon samoohrane je v meni trenutno zmagal nad razumom, a zdaj vidim, koliko bolje bi bilo, ko bi se bil mirno vdal in storil konec.«
Kakor v vseh rečeh, je tudi na poti dobrote prvi korak zmerom težaven; ko ga pa enkrat storiš, se je težko vrniti nazaj. Angela ie čutila, kako jo vse bolj in bolj prevzema sočutje s tem nesrečnežem. Njegova otožna vdanost in, kdo ve, morda tudi njegova lepota — Seyrac ie bil namreč lep mož in zelo odlične vnanjosti — skratka, vse na njem ji je šlo tolikanj do srca, da ie hotela rešitev, ki jo je bila pričela, tudi dokončati.
»Ali mu ne bi mogel pomagati, Jerome?« je vprašala Vidala. »Ne bi mogel na kak način ukreniti. da pride iz Pariza?«
»Jaz?« ie rekel Vidal in io široko pogledal.
»Ne, ne,« se je oglasil Seyrac; »preveč zahtevate od njega, državljanka. Kakor koli je danes z menoj, v svojih mladih letih sem zagrešil mnogo nespameti, in kar je šu hujše, tiste čase sem vama obema prizadejal gorje. Tudi plačevanje zlega z dobrim ima meje.« »Za kristjana ne,« je odvrnila Angela. Vitez se je trudno nasmehniL »Za kristjana! Ali, vidite, republika je krščanstvo odpravila. Ne, nikar ne terjajte od polkovnika Vidala več, nego more dati, in morda celo več, nego morem jaz sprejeti.«
Toda Vidal, ki se mu je usmiljenje čedalje očitneje odražalo na trdem, poštenem obrazu, ie rekel: »Sprejmite ali ne sprejmite, pripravljen sem vam omogočiti rešitev. Ena mojih nalog tu v Parizu je, da prevzamem poveljstvo nad ojačenji, ki naj jih pripeljem vojski generala Domourieza. V veliki potrebi smo zanje, in vsi, tudi pravkar vpisani novinci pojdejo z menoj do meje, ko čez teden dni zapustim Pariz. To so' vrata, ki vam jih lahko odprem. Zapišite se v vojake, državljan vitez. Pridite k meni, pa poskrbim, da vas sprejmejo brez mnogega izpraševanja. Kakor hitro oblečete vojaško suknjo, boste varni pred vsakim zasledovanjem. Z mojo kolono lahko mirno odrinete iz Pariza, in ko bomo zunaj, se zlahka najde izgovor, da vas pošljem kam s posebno nalogo; to vam bo priložnost, da pobegnete in se vrnete v Nantes k svojim prijateljem.«
Angela je vneto pritrdila temu načrtu. Seyrac je nepremično strmel v častnika in na obrazu se mu ie zrcalilo silno začudenje.
»To bi storili zame?« ie izpregovoril nazadnje ln vstal s stola ter se nagnil čez mizo.
»Ce se vam zdi, da lahko sprejmete,« je malce podsmehljivo odvrnil Vidal.
»Državljan polkovnik, plemenito se maščujete. Nimam besed ...«
»Saj jih ni treba. Za nocoj je bolje, da ostanete tu. Postelje vam ne moreva ponuditi, kajti najina hišica je, kakor vidite, zelo majhna; toda če se zadovoljite s podom in preprosto odejo, boste vsaj lahko varno in mirno spali. Jutri pa vas preoblečemo v vojaka edine in nedeljive republike.«
Seyrac se je spustil nazaj na stol. Nekaj od ganjenosti, nekai od telesne slabosti se ie zgrabil za oči in zajokal.
III.
Drugi dan popoldne se ie Vidal napotil v Tuile-rije, da opravi naročilo, ki mu ga je bil dal general. Pri tem pa je storil hudo napako, da ni samo odgovoril na razna nepotrebna vprašanja, ki so mu jih zadajali, ampak da ie v svojih odgovorih celo povedal resnico. Ko bi bil previdnejši, ne bi bil nihče nič zvedel o stvari, dokler ne bi bil pred skupščino narodnih predstavnikov sam izpregovoril o nji. In če bi bil tudi Saint-Just, kakor je bilo pričakovati, pobijal njegovo obtožbo, vsaj ne bi bil imel vzroka, da bi jo Viaalu osebno zameril. Vsa zamera bi bila padla na generala Dumourieza. ne da bi se dotaknila polkovnika, ki bi bil ostal zanj zgolj neprizadeto orodje v po-velinikovih rokah. Toda Vidal se ie s svoio preveliko zgovornostio postavil v neposredno na-sorotstvo do Saint-Justa in se na vrat na nos strmoglavil v tako nevaren položaj, da je za las manikalo. pa bi bil zaigral glavo.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani