C^lfesS«. It 0 1 ■ I H H ^ I j I / xlljr^ I f ■ H H H H ^^E ^B I I | np ■ ^^ I ■ IM ^ ■ M Issued tkrao tines»w««k. rMcfa 250.000 Slovenian* in United I ■ ||lf fl I'l ^^ C* 17 f M O■■ Official Organ ©f 85 SI»V*- StotM. American in nMi. ftnicn I ■ Hi Mf ■■ ■ ^ I ■ ■ m. HA J ■ ■ ■ ■■ ■ ■ I _:Mn . __ j • tn language only H ■■ ■ ■■ A ■■■ V^k ^^ «m»« o»i wuva bin j j ' ^ > r'i ' , .,,,.., , j f ar Zvezine oblasti zapirajo Nemce v mestu —Zvezine dblasti so areti-raik v sredia in četrtek 14 (Ntemcev v Clevelandu, ki so prejkršiii predsednikovo zapoved in (hodili v blizHii tovaren in javnih poslopij, Vlada naznanja, da bo v »kratkem, mogoče še ta teden zaprtih še nekaj sto clevelandskih Nemcev. Nekateri se javno upira-f jo ameriškim (postavam, drugi $ ipa delajo propagando za kaj-zerja. "Jaz sem. Nemec in bom držal z Nemčijo," se je izjavil Fred Voile, eden iz-* med aretiranih. Volle je šest let v Ameriki, je ves čas delal, ima dva brata in dvanajst bratrancev v nemški armadi in je tudi član socijalistične stranke. "Zakaj pa se nahajate v Ameriki, zakaj uživate ameriški kruh, zakaj ste sprejemali ameriške dolarje, če sovražite (Ameriko in želite zmago kajzerju?" so ga vprašali uradniki, kio je glodal sko-zi omrežje v ječi. Na to vprašanje Volle ni mogel ničesar odgovoriti. Drugi aretirani Nemec «e je izjaviV d« je neumnost od vlade, ker je prisilila Nemce s«v registrirati. ''Jaz se ne registriram, raje grem v kampio tja v sonČnato , Geongijo in stric Sam mi bo plačal vožnjo ter brezskrbno življenje!" Tretjega Nemca so zaprli, ker je dejal, da (bodejo Nemci zmagali in želi Nemcem zmago. Neki aretirani (Njfemec se je izjavH, da so 'Nemci najbolj omikani in mehkočutni ljudje na svetu, in da je vse izmišljeno, kar se piše o, nemških grozovitostih! /'Mnogo Remcev go aretirati v 1 tovarnah, ko so delali. —Nekega John Ginterja so držaji 15 dni j v ječi, da Ibi 'Ml priča pri neki sodnji obravfia-vi. Ker pa obravnave ni bilo, sx> Ginterja spustili in mu dali $30 za "popotnico." —Vojaške vaje v Camp Sherman, Ohil'licothe, ižvan-redno ugodno napredujejo. Govori se, da bo divizija v kratkem sposobna za odhod v Francijo. Predno odide divizija i ž iChillicotlhe, ibo dobila ''uradno" ime. Državljani Ohio so pozvani, da svetujejo primerno ime. V taborišču so v sredo odpustili iz vojaške službe nadaljnih sto tujcev, vsega sikupaj je bilo dos>edaj izpuščenih 6od tujcev. Kakih 50 so jih ponovno aretirali radi proti-ameHških opazk. Oni ameriški novinci, ki niso državljani in so sumljivi, mo-( rajo položiti varščirno pri vladi, preidtio so izpuščeni; da garantirajo, da se "bodejo dostojno obnašali. —Poročali smo zadnjic, da I je umrl Josi

t sedaj je priglašenih 197 'kandidatov in sicer demokratične, socijalistične in rejpublikanskes .-> -.". ■ * i. f", V "i • ' ■' ' f: T » . -W;-« - . ter nekaterih manjših- strank. Volili se bodejo kandidatje za kongresmane, vršila se bo nominacija za governerja', pod-governerja ter vše državne in county uradnike. Poleg tega je tneba voliti mnogo sodnikov, državne senatorje, državne zastopnike, komisarje, pjrosekutorje, koronerja, mladinskega sodnika, itd, itd. Vsak (kandidat mora vplačati v državno blagajno $25. —Vlada je zaplenila vsa skladišča ob jezerih,, vse par-nike, ki vozijo po jezerih in sploh vsa prometna sredstva. Prizadete so vse elevelandske transportne kompanija, iki vozijo iz Clevelanda v Buffalo, Detroit in druge jezerske kraje- -^Cenjena društva, občinstvo in trgovci: Kadarkoli potrebujete te ali'one vrste tiskovine, v matem ali velikem številu, vselej vprašajte za cene v naši tiskarni. Primerjajte naše cene in delo s cenami in delom drugih tiskaren. Prepričali se bodete, • da dobite pri nas ceneje in lepše delo. Več društev in posameznikov ki je dalo tiskati drugam. j'e v svojo škodo spoznalo to. Kljub podratženju vseh tiskarskih potrebščin in papirja ,za nad 100 procentov, pa izdelujemo pri nas vse tiskovine skoro po istih cenah (kot leta in leta nazaj. —Kaipitan Velcoslav Fon'j© bil v sredo brzojavno pozvan v New York v vrhovni urad srbsloe naborniške komisije. Odpotoval je v sredo zvečer, in kaikor se je izjavil, se naj-brže v kratkem vrne. Na Washingtonov rojstni dan išče kapitan Fon vojaško taborišče v Chillicothe. Vlada mu je ipridelila posebnega ameriškega častnika, ki govori fa-ancosiko,. da mu razkaže vse taborišče. PER1H. Published and fUtrlbuUd under permit Np. 19 authorized by the AcW October 6th, 1917, on Ji® at the Poet Office of Cleveland, Ohio. By order of tlMpPretident, A. S. fiprleson, Postmaater General Velemesaiji jazkrin-kani v Chicago. Chicago, 14. feir. Pri današnji obravnavi Jpipram mesarskim ibaronom,® prišlo na dan, da delavci, k£so uslužbe-ni pri mesarskenMtrustu, dobivajo komaj toflp plače, da od lakote ne poM^ejo. Prišle so na dan n^aviHftt strahovite stvari. Kljub Imu, da so mesarski baroni 'Švignil ceno mesu nezaslišanoffipa niso ob istem času svoiitK uslužbencem povečali pla« Prva priča, pri Manašnji obravnavi je 'bila Mrs. Rosalie Bobek, udova i nt mati treh otrok. Povedala j« da njen mož delal pri Wifllbn <5* Co. v dh'icaski klavnici' Jc let, predno je umrl. K apravnavi je nesrečna žena pj«esla trikit-nega otroka in softe so ji lile iz oči, ko je prijpvedovala o svoji revščini. ŽS je piove-dala, da je njen služil $7 do $10 ua tedenjHfe je šel de- Pozneje so ga povišali v službi, da je konečnio zaslužil $20 na teden, toda je moral delati 12 ur na dan, včasih še več, in največ kar je zaslužil je bilo $23 na1 teden, in sicer samo enkrat, zadnji teden pred smrtjo, ko je delal 80 ur na teden. Ko so imeli njeni otroci »ošpice, ni imela denarja, da bi poklicala zdravnika in ko je umrl mož, se' je morala obrniti do prijateljev, da so plačali pogrebne stroške. Povedala je sodniku, da1 ni bila še nikdar v ika-kem gledališču, na pikniku ali na kaki zabavi. Da, celo na ikairi se ni peljala v parke, ker ni mogla plačevati. ''Ali niste šli nikdar v Lincoln parku,kjer bi videli kipe Lincolna in Washingto-na?" je vprašal sodnik. "No," je odgovorila udova. Neprestano sem bila doma, ker'nisem imela niti centa, da bi ga po neipotirejbnem izdala." — '^Koliko časa ste v Chicagi ?" je sledilo drugo vprašanje. "Sest let." - Mrs. Anna Mc Quillian je pričala pred sodnijo, da ni mogla nikdar dostojno živeti in dovolj obleke ter živeža kupiti za družino. Njen mož je zaslužil $110 na mesec. Vlada je dognala pri sod-nijstkem zasedanju, da je povprečna jplača delavcev v chi-caških klavnicah 27 centov in pol na uro, ali $825.50 na le-tio, če dela vsak delavec najmanj deset ur na 'dan. Pred nekaj tedni se je poročalo, kako so se velike mesarske tvrdednika Winona wtfjati. resnim." Dr. Ravnihar napada Avstrijo. Washington, '114. febr. Sem se poroča, da je dr. Ravnihar, slovenski državni -poslanec, v dunajskem državnem zboru strahovito napadel avstrijsko vlado radi umorov v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Dolžil je vJadc, da je pdlikovala one vojalce, ki so počenjali umore. Avstrijska birokracija je imela še toliko smelosti, da je pustila ciirkulirati dopisnice in razglednice, s slikami, kjer se je kazalo, tkako slo avstrijski vojaki morili ženske in otroke, se je izjavil dr. Ravnihat. Predsednik bo zmagal. (Washington, 14. febr. Predsednikov načrt, da dobi Avstrijo za mir in piovzroči, da se Avstrija odpove zvezi z Nemčijo, bo zmagovit, kakor se je danes izjavil neki višji uradnik državnega oddelka. Potrebno je, ida predsednik prepriča avstrijsko vlado, da mu je v resnici za mir, in kakor hitro bo avstrijska vlada o tem prepričana, tedaj se o-glasjjo avstrijski narodi, ki na noben način ne bodejo pripustili, da bi se nadaljevalo klanje in vojna. Poleg tega je pa tudi potrebno prepričati Nemce in nemško vlado, da Amerika ni za šalo v vojni, ampak za resnico. Nemška vlalda še sedaj ipirigrtvarja Nemce, da se Amerika le šali. da se ne Ibo mogla nikdar uspešno bojevati z Nemci.Ra-ditega ameriška ,vlada nadaljuje z vojnimi pripravami, in ameriške pesti na zapadni fronti, ne bodejo odnehali. Italijani se jezijo na Wilsona. Rim, 14. febr. ^Italijansko časiopisje kritizira Wilsona, ker je Avstriji ponudil mir. Italija nima nobene simpatije ■z Avstrijo. Eldini laški list, ki se strinja z Wilsonom, je 'lObservatore Romano", ki je strogo katfcdiški list. Ta list piše, da je Wilsonov govor mnogo pomagal, da je dospel žarek svetlobe in jasiDosti v zmešane evropske razmere. V splošnem pa se laško časopisje ne strinja « predsednikom Wilsonom, da bi se lahko ■ sklenil mir z Avstrijo. Nemški socijalisti priporočajo mir. • At>j§terdam, 14. fefor. Nemški socijalistični list 'Vor-vvaerts" naznanja, da do miru ne bo nikldar "prišlo, dokler ne ipride vsaka stiranka do prepričanja, da ne more druge obvladati. Nemčija se mora prepričati, pravi list, ali Wils>on misli le diplomatično, ali prinaša v resnici odrešilne besede in nasvete za svet. INIemški odgovor bi moral na vsak način biti: 'Mi smo za mir takoj, kafcor hitro ga nam kdo ponudi. Poljaki proti Avstriji. Zurich, švica, 14. febr. Poljski člani avstrijskega parlamenta so napovedali bojkot avstrijski vladi, ker je Avstri-| ja sklenila z Ukrajino mir, 1 glasom katerega dobi Ukraji-' na nekaj poljske zemlje, Poljski državni poslanci slo bil^ dosedaj in vedno najboljša podjpora avstrijske vlade, to-1 (da ko je Avstrija dovolila, da se Polj aktom izitrga nekaj zemlje in jo da Malorusom, s<> Poljaki napovedali opozicijo. Avstrijski parlament ima sedaj ogriomno -proti-vladno večino, ker jugoslovanski, češki in (poljski poslanci nasprotujejo vladi. Nemci napadajo Rusijo? Amsterdam, 14. febr. /Iz Berolina se poroča, da 1se vrši veliki nemški vojaški svet, pri katerem se dajo načrti, padla Rusijo. Francozi zmagoviti. Beiriolin. 14. febr. Na Champagne fronti, bliau Tahure so bili Francozi zmagoviti včeraj, kakor naznanja nemški vojni urad. Francozi so pri-drli v več nemških piozicij, katere so zasedli. Amerikanci pomagajo. Pariz, 14. felbr. Ameriška baterije* so se udeležile bojev v artilerijss kem napadu Francozov na nemške postojanke na 0'iiamjpiegne fronti. Tako naznanja francosko u-radno poročilo« Nadalje se poročilo glasi: "Nenfški poskus ofenzive pri Filain se je po- nesrečil. Tu)di v okolici Rheims so (bili Nemci odbiti. Ameriške čete so Francoze odlično podpirale. 1500 ujetnikov. Tekom zadnjih biojev na francoski fronti, so Francozi in Amerikanci ujeli nad 1500 Nemcev, kot se poroča \t Londona. Vreme na fe ne sklene mir v pravilni obliki. Toda ker se je Trotzky izjaiMida neče skleniti miru s kajzerjem in ker je objied- nem dal povelje, da se demobilizira iruska armada, je nastal položaj, ki je negotov, in za katerega nobena stranka ne ve, koliko časa bo trajal: Nemčija se dr^i svojega. Nemško časopisje nadalje izjavlja, da Nemčija nikakor ni pri volji voditi mirovna pogajanja na kakem nevtralnem ozemlju, ampak mirovni dogovori se 'bodejo vršili tam, J kjer izvoli nemška vlada. Ba^fl Nemčija namerava odipokl^^H ti gospodarsko misijo, ^lipil sedaj mudi v Petrogradu. Trotzky špekulira. Vsi nemški časopisi pov- -darjajo dejstvo,da 3 ure potem ko se je priobčilo naznanilo Trotzkya. s katerim je zapo-vedail demobilizacijo ruske ar-fc made, je prišla iz Rusije druga (brzojavka, ki je trdila, da j demobilizacijsko povelje ni resnično. INlemško časopisje« to tako tolmači, da se vlada boljSeviktov ne sdrinja s poveljem Trotzkya, m da je Trotzky prekoračil svojo ob- ^ last, ko je izdal demobilizacijsko povelje. Mnogo nemških časopisov trdi, da Ttrotz-ky skrivej nabira rudečo garMj do, da si zasjgura piopolno ob- S last v Rusiji. ■» .. jTvifiBE CLEVELANDSKA AMERIKA BMAJA V PONDELJEK, SEEDO IN PETEK. NAROČNINAt /a A.meriKo _ £3.00\JZa CU-ifd. po poJtifsif;o-hrvat-sko, in še pri tem se srbske knjige čitajo skoro izključno le pri srbskem delu našega naroda, a hrvatske pri hrvatskem delu. Db popolnega Ujednačenja kulturnega naroda še ni prišlo. Pa vendar nam tudi v tem pogledu nudi italijanska kulturna zgodovina rrefco prav pikantno dejstvo. Pijemont je bil popolnoma tuj italijanskemu kulturnemu pokretu. Italijo so zjedinili Pijemontezi, katerim je bila italijanska kultura terra incognita. Največji italijansko/ - pije morite siki državniki so boljše govo-} lili francosko kot italijansko. Cavour je imel več francoskih kot laških duševnih sposdbnostij. Pijemontezi .so bili >ltalija-nom kulturni autsajderi in baš oni so zjedinili italijanski pod- Paralela, -katero hočemo potegniti med italijanskim in našim zjedinjenjem zahteva jako mnogo historičnih podatkov. Črpal sem te podatke iz najboljših virov, iz (knjige Bolton King: *'A History of Italian Unity." Kated so prepogoji, da se ustvari en narod? Jezik, ple-jne, tradicije, cilji in bodočnost, a pred vsem tem narodna zavest — to so znaki enotnega narokla. iSamo jezik ali pleme ne zadostuje, potrebna je kombinacija v>s»eh faktorjev in kar je najbolj važno, potrebna je narodna zavest in volja biti eno. . To so teoretični predpogoji, ki opisujejo en narod. Pdleg le»ga pa so potrebna tudi praktična sredstva, da se ustvari državni narod, nacijonalna drižava. Močno arefclstvo zjedinjenja je nacijonalna dinastija. Sa-vojska dinastija je postala raditega vladarica Italije, iker je zapela narodno italijansko idejo; za njo se je borila, dočim so druge dinastije bile strašna zapreka zjedinjenja. Edinistvo je postalo praktičen političen cilj, ko so bile „oči vseh Italijanov dbirnjene napram severu, proti Pijemontu, iko so bili predstavit el j i vseh italijanskih držav prepričani, da je samo savojska dinastija sposobna zjediniti Italijo. V dinastičnem pogledu je sličnost med Itadijani in nami popolna. Karadijotrdjeviči so za nais savojska dinastija. Tuidi ti se ne morejo primerjati z nobeno drugo dinastijo, ker Habsburgovci in Koburgovci sploh ne pridejo v postev. Karadjordjeviči niso dbrnili na taebe pozornost Jugoslovanov, ampaik vsega sveta. Oni nosijo v tekoči zgodovini večje ime ikot ga je nosila savojska hiša v preteklosti. In kaiko mnogo laglja naloga je srbski dinastiji kot pije-monteški. iDržavtik forma Jugoslavije bo parlamentarna monarhija, o tem ni nobene sumnje. Kar se tega tiče v Italiji, ni bilo tam ničesar gotovega, nobenega javnega mnenja. Republikanske tradicije so bile v Italiji vedno jako močne, in nosite-tji -republikanizma so bili največji individualisti italijanskega prepcxroda — Mazzini in Garibaldi. Mlazzini, glavni (pisatelj, agitator in ieonspirator Italije je bil republikanec z du'šo in*e-lesom ter se z monarhijo ni mogel nikdar pomiriti. Pijemon-\ezi so ga zapirali, bil je pregnan in preganjan. Cavour in dinastija sta imela z Garibaldijem mnogo posla. Zapirali in kon-imiriNi so ga, da je bil usmiljenja vfreden. Republikanska stranka je bila močna na jugu in na severu, in Pijemontezi so morali biti jako previdni, da ni zavladala republikanska stran ka. Kolikokrat se je zdelo, da rbo Italija zjedinjena kot reipub-likal iSavojska dinastija ni imela niti srečnih predstaviteljev. Karlo Albert je bil sanjač, neodločen, brez volje, brez gbtove-ga cilja, mistik, mož 'brez dejanja. Nesrečen pri vsakem podjetju ni ovenčal niti svoje ar-r made z lavorjem. Po porazu pri Novari se je odpovedal svojemu prestolu in je umrl. Viktor Emanuel je bolj srečen. Ni idealen vladar, njegovi škandali so bili prava teiava vladi. V njem ni ničesar herojskega, Bil je dober vojak in njegovemu nacijonalizmu je bilo zjedinjenje Italije življenska na'loga. Nima pa ničesar državniškega, reformatorskega. Pijemontezi so dobro vedeli, da je dobro organizirana armada pvi pogoj, da se Italija zjedini. Naredili so kar so piogli pa vendar niso imeli uspeha, da bi spremenili Italijane v vojaški narod. Pokret leta 1848 se je končal z vojaškim pora-zonu<§ele v zvezi s Francozi jih je našla leta 1859 vojna sreča. V zvezi s Prusko so imeli Pijemontezi leta 1866 predrznost, da napafdjejo Avstrijo in isramotno so bili poraženi, toda Sadova jih je rešila. Leta 1870, ko je bila Francija poražftia, je bi- r la »prisiljena, da odpokliče svoje čete iz papeževega dvora, f Otročja igra je bila premagati papeževo soklatesko in kora-r kati skozi Porta Pia v Rim. Torej armada ni zadobila nikake , slave. Kje jj pa aureola heroizma, katero prizna ves svet srbski armadi? Italijanska armada in sifoska — noč in dan. Ne z . J uspelhom orožja, ampak po tuji nesreči je bila Italija zjedinje- na. Pozornost moramo Obrniti še na eno dejstvo. Poleg pije-monteške armade, je bila Garibaldijeva četa prostovoljcev s' popolnoma republikanskimi tendencami. Evo kaj piše King: (II. 178) o odnošajih med kraljevo armado in prostovoljci Gairibaldija, po sestanku pri Teanu, leta i860, kjer se je sešel Garibaldj, diktator iNfeapolja z Vlktorjem Emanuelom. Pije-monteška armada je omalovaževala GaritxaWijce, smejala se, je njih disciplini, njih razcapanim uniformam, pretenzijam in pretiranemu številu njih častnikov; izavedala se je neprija-relj^va,) ki je vladalo napram pijemonteški armadi med pro/ stovoljci, tki je bilo še podpirano po hujskačih v lastnih vrstah. Prostovoljci so po /a zjedinjenje? Neapolj in Sicilija nipta po obsegu nič manjša od Pijemonta, toda kako mal deli sta doprinesla ta 'dva teritorija za zjedinjenje. Kaj je njih zasluga napram Pijemontu. A v srcu Italije je bil Rim. Papež in Piemont, evo d*eh principov, preteklost in sedanjost, reakcija in revolucija, koz-mopolitizem in nacijonalizem. Pravo prokletstvo za Italijane je bilo, da se je tafk dement svetovnega pomena in svetovne politike nahajal uprav v sredini Italije, katero je fo-ilo treba zjediniti. Tu je bilo gnezido mednarodnih intrig, proti katerim so se morali boriti tudi italijanski državniki.. To je bil notranji sovražnik, kamen ki je neprestano ustvarjal nove poteškoče italijanskemu zjedinjenju. Ta sovražnik je imel v roki ključ duševne blagajne Italijanov. To je bila borba s sovražnikom, (ki je imel za seboj tisočletne tradicije, ki je bil nezlomljiv in ki je imel na svoji strani vse konzervativne sile človešike družbe. Poteškoče so bile osObito težavne za Ca-vourja. Cavour je dobro vedel, da brez pomoči Francije in Napoleona III. ne m o r e z j ed in i t i Italije. A Napoleon III. je doma rrioral voditi klerikalno politiko katera je čuvala papežev Rim kot zenico svojega očesa. Genij Cavourja moremo le tedaj prav ceniti, ce uvažujemo dejstvo, da (je zje-dinil Italijo s pomočjo klerikalne, Rim varujoče Francije. V zgodovini laš>kega zjedinjenja nam daje leto 1848 pravo sliko poteškoč. Turin in Milan se prepirata že dvajset let, katero izmed teh mest >l)o prestolica- Predne se začne zjedi- 1 njenje, evo že imate prepir za medvedovo kožo. Toda leto 1848 prelbije ostri antagonizem med konzervativci, naprednjaki, demokrati, republikanci, V tedanji Italiji 'to niso bile stranke po imenu kakor pri nas, ampak za vsako tako stranko stoje gotovi razredi, dinastični interesi, močne intelektualne individu- I alnosti. To je borba močnih duševnih tpokretov. Avstrija ni najhujši sovražnik. Bolj nevaren J e Rim. Celo'Cavour je rekel leta 1853, da se bo zemlja "prej podala pod avstrijsko peto kot pod jarem duhovnov." Velika nevarnost politiki tega velikega -državljana je obstojala v političnem rdiletantizmu italijanskih politikarjev. Radi so imeli besede, toda niso bili ispo-solbni za dajanja. Bili so nevešči parlamentarnega življenja in , nesposobni za vsako zakonodajstvo. Toda Cavour je prema- i gal vse poteškoče, za njim pa je nastala politična dekadenca; ■Celo vodilni možje niso bili sposobni, da se obdr.že kot moj- 1 stri laškega parlamentarizma v dnevih njegove otrdčje bolezni. Osobito v zgodnji dobi zjedinjenja dobimo dva protivna 1 gesla, okoli katerih so ise z"birali italijanski rodoljubi. Eno kot drugo je inkarnirano v eni (besedi: IudependAiza. neodvisnost | ter Unita, edinstvo. Prva fraza je borba za neodvisnost poedi- 1 nili delov Italije. Čustvo in potrebo edinstva še ni oživelo. Neodvisnost znači federalizem, morda republikanizem. Balbo 1 v svojih "Naidali Italije" še leta 1843 izraža željo, da Karlo Al- i bert nima druge naloge .kot ipregnati Avstrijance iz Ita'lije. 1 Zjcdinjeno kraljestvo Italija je za njega -sen fanatika. Italijanska federacija mu je plavala kot ideal pred očmi. Pa tudi sa-,/ojska dinastija je imela v začetku omejene cilje. Osvoboditi Itn anektirati Lombardijo in Benetke, to je že vaižna naloga. < [.Vneksije ne pomenijo zjedinjenje. Napoleon III. si niti pred- tega. Pijemont naj anektira Lombardijo in Benetke, pa mirna Bosna. Največ kar bi Frapcija še dovolila bi bila italijanska federacija pod vodstvom papeža. Da, neodvisnost je bila simpatična forma raznih separatistov. Pijemont ne sme pogoltniti Toskani)e in Lom-bardije. I Naj jih osvobodi, po" tem mora vse po starem 'ostati. Edinstvo'pa znači nekaj povsem drugega. Vse se izjednači, in ostane zjedinjen narod. Polagoma se je začela širiti zavest, da samo zjedinjenje je prava pot k veličini laškega naroda. Leta 1848 je bilo število ipatrijotov, ki so videli v zjedinjenju severa in juga potd -savoj-sko dinastijo rešitev Italije, še jako malenkostno. Cavour j« v tem pogledu prednjačil vsem politikarjem "Italije. On je bil za svobodno in zjedimjeno Italijo. Karakteristično je kaj pravi King o Cavourju onega časa: ''Bil je, zdi ae, preveč marljiv, da bi se bavile njegove misfli preveč s tem, kar je bik> daleč kot utopija, kar je bilo zjedinjenje; bilje sigurno preveč moder, da bi se o tem izrazil" (I. 399.) Neki Francoz velikega imena se je nekoč v privatnem pogovoru izrazil, da smo Jugoslovani danes tam, kjer so bili Italijani leta 'H848. Ta trditev je popolnoma neosnovana. Zajest absolutne potrebe' edinstva se je popolnoma ukorenini-la v dušah Srtbov, Slovencev in Hrvatov. Če bi imela Srbija program samo Bosno anektirati, bi ona sledila politiki Karla Alberta leta 1848. To ne bi bila politika zjedinjenja, a še manj Cavourska politika.. Če bi bila za Slovence ta bortoa ničesar druzega kot borba za neodvisno Slovenijo, bi mi sledili s tem iprvotni italijanski politiki, ki je bila poražena pri Novari. Setdaj te pa »rčno pozdrav-1^ lja *voj brat _____josip. y ZAHVALA, Tem potom se prav lepo zahvaljujem vsem spremlje- ' valcem pogrefca ranjke Katarine Novak, posebno pa sestram dr. Srca Marije in vtem 1 drugim ter Mr. A. Grdina za krasno urejeni pogreb. John Novak, soprog, Katica Novic, hčerka, And. Dolenc, oskrbnik. 1 ',«■ —^V reki Rocky River, v predmestju Clevelandia je toplejše vreme in dež povzročilo,, da so se premaknile ogromne mase ledu, voda je narastla za . deset čevljev nad normalno^ višino. Radi poplave in ledenje mase je padlo vej hiš Od ijutnj i* 4. payaMn«, «i 7. d« 8. irrfar. Ob aeaUljah »d 10 d* 12 398 Permanent Bid«. 74« Euclid Av«. naar Eaat 9th St. Čudovita ponudba. Doctor Oowdrtek, stavi* X-Ray Apecljallst nudi avoje »kutaje rukl \ bolni psobl, da je kdiko rmMAo d«leten t« čudovite ponudhe, Mor m J^ * brez uspeha zdravi] pri drugih sdravniklh tn troiU denar. ®Ne plačajte za Moj urad ima m potreba*, no dame ln Biuuutrea« InMnunala z« popolno preiokavo ln idravUeaJ* bolezni, M. dolgo trajajo. Mo«t Mjn«a Je uapeino zdraviti vsakega bolnika. En aam obisk vm, >praptiea. No Čakaj t« svojega zdravnika, da vaa zapusti, ampak prlddU talaoj k naia i Posebno naznanilo. Jaz žel tan. da hI zaupate. Jas Selim, da pridete lu mi raatoUte «T«|k boleaan v vatem Jezika. B—ite^ jaz idsera aavadon ukavatk, ampak IpscljaHat 1 mnogimi Isti skuta)*, da zdravit* ballad lute je vafta ta katere so drugI nehali zdraviti Dalj Caaa ate bill bolni boU Jo saplslsaa vata bolezen, tem večje zanimanje Imam. Jas naredim rad kar drugi *ku-> tajo narediti 1« ne mosaj* narediti. Ne zgubljajte dala Vse sdrarljtaj« je prijetno ln vam ns povzrsCa bolečin. Imam ttsrllae Modts sirota ta zdravljenje vsake beleonL Kadar se oglasite prt mas, ste sprejeti 1 ftfejs, da bedets ozdravljeni v najkrajdem času. MOJ a popolna preiskava s X-Ray ram pove o vaietn polotaju. Os so drugi uglbsiL pridite k meta. Getov« pridete pocoejs, zakaj ns bi piiftU sedaj. No raftummo za nasvst ta preiskavo, fis so zdravita. '"Q 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med Eudki 4. nadst ip*cii*usi, Cleveland, o. in Plroopect Unta ww ». >jntr«j 4» 8. w*. Oh aadatab aillitl. 1 1 1 ■ 1 m m 1 1 ■ Dr. J. V- Župnik SLOVENSKI ZOBOZRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVE. , KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRBINVO TRGOVINO Najboljše zohozdravnisko delo po nizkih cenah. Uradne ure: ' Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Kdor ne more ob tem času prifi, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. - Sprejemam Liberty bonde -O plačilo zdra-VniSKih računom I Sloven, Dobrodelna Zveza. I ftlntmiUii Jivtml Vntrtt Ah'r. J U3T. 13. NOV. ZjUEi [J OIK. IS. MARCA 1®10. fClf.l 1 ,fl4- U v državi ohio v^HHR |j v drŽavi ohio j| ■ SmUIi Omlu4, OU* B 1>LO.SPri.»«t.«i 127«R Vrtova! wmU 1«52 E. «2»4 9l I UPRAVNI ODBOR: i H H »Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. M Podpredsednik: JOHN GO&NIK. fai7 Si Clair ave. Tajnik: FRANK HU'DO VERNI K, 1052 E. 62nd St I Blagajnik: JERNEJ KNIAUS, 1052 E. 62nd Street. ■ NADZORNI ODBOR: f H LOUDS J. PI'RC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. x JOS. RlUlSS, 6619 Bonna ave. N. E. POROTNI ODBOR: JOSIP ICALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZAIvOKAjR, 1081 Addison S FRiANK ZORICH. 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: I FRANK M, JAK&IČ, 1203 Norwood Rd. FRANK CERNE, 6033 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. * VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE r^ ,ACLEVEUANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega I odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po- H rotni odbor, se ipošiljajo na predsednika porotnega od- I H bora Josip Kalan. Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v I I mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. »Vm rn..^- .I\f, m . dar je to gotovo, ostane še j ' denarja sto tisoče milijonov. -Kupujte ta teden vojno hra- j nilne znamke. JDobite jih na j ' vsaki poštni postaji, na bankah in kupite jih lahko od ^Jvsakega pismonoše. Vojno I I hranilne znamke, ki jih kupi-] Ste, ne pomenijo samo navad-' utga i denarja, ampak vašo ■|atrijbtično silo in moč. Wmrf, Med vsem prebivalstvom S Z jed in j enih držav ne morei •bife ti en sam človek, ki bi mogel reči, da ne more kupiti vojno mlad bi moral imeti vsaj za $25.00 vojno hranilnih znamk. To pomeni, da d-cfbi ameriška vlada na ta način $2.500.000. 000 gotovega denarja za ibor-bo proti militarizmu, za svobodo sveta! S tem, d!a kupujete vojno hranilne znamke, častite Zje-dinjene države.(9pos>tujte svojo državo, pomagajte ji! Vojno hranilne znamke so demokratične. Cei jih kupite isamo za $1.00 ali pa samo za 25c, tedaj ste storili svojo dolžnost, 6e več ne morete kupiti. Toda nihče me more imeti izgovora, da ne bi kupil vsaj za 25c vojno hranilne znamke. •Do your bitf Če bi vedeli, dla se vojna preneha jutri, tedaj ibi hiteli ! kupiti hranilne -znamke, da 'pozneje lahko rečete: ''Tudi jaz sem pomagal potlačiti vojno in ustaviti pirelivanje i k™'- I Vojna je velik ogenj, ki uničuje. Če ibi zraven vašega stanovanja začela goreti hiša, kjier je polno otrok in žensk 'notri, ali ne bi šli pomagat? ! Ali bi gledali kako ' gorijo ženske in otroci v plamenih, ne da bi zgrabili posodo za vodo in pomagali gasiti ali re^-sevati otroka iz ognja? Tako je z možem,ki ne kupi vojno hranilne znamke. On gleda veliki svetovni požar in pusii da traja naprej, pusti da se kri pfeliva in ne stori ničesar, da čimprej in bdi i . ri " I uispešno ustavi to klanje. Voj- I ria potrebuj« dela, akcije, ne I pa simptije ali kikanja. Kupite I vojne znamke danes in jutri, I četudi le za najmanjšo svoto, I ki vam j« mogoča. Nosite v I svojem žepu vodo, da poma-I gate gasiti svetovni požar. Mnogo načinov je, kako I lahko hranite. , I Če naročite dober časopis z I vašim zadnjim dolarjem, je to I varčnost. Časopis vam tisoč-I krat povrne plačani dolar s k tem, dla vam širi razum, vas poučuje in širi vaše znanje. I Če vi vzamete mortgage na I svojo hišo, da dobite denair in I s tem denarjem pošljete svo-I jega s^na ali bčer v višjo šolo, I da ise izobrazi, tudi to je varč-I nost, ki se vam bogato popla-I ča. Toda največja varčnost je, I če kupite vojno hranilne znam-I ke in pomagate ohraniti svo-I bodo, demokracijo in enakost I ne samo ameriškemu nairodu, [ ampak vsem narodom sveta. I In vi pomagate, svojemu last-I nemu, slovenskemu narodu, I ki je toliko krvavel v tej voj-I ni, če kupujete vojno hranil-I ne znamke. 'Kupite jih! I Zdrava roka na bolnem te-I lesu ni dosti vredna. Ntaod je telo, državljani so I roke. Ozdravite najprvo I truplo, rabite svoj denaij da I se Iborite proti vojni. (Mnogokrat ste že slišali be-I sejdo "sucker". Kaj je "suck-I er"? Sucker je človek, ki ne I kupi (Liberty bondov, ki pomagajo stricu Samu, da se bo-I ri in povzroča kričanje nern-I sikih vojaških gospodov. Suck-I er se boji vložiti denar na šti-I ri procente, ti procenti ga bolijo, sucker sipravlja denar pod tla, v postelj, v peč, ima zašitega na zadnjem delu te-| 1'esa, itd. Sucker misli, da je denar >ri njem *bolj varen kot v zakladnici najbolj bogate države na svetu. Potem iuamo še en izraz, in to je "poor sucker".Kdo je poor sucker?" Poor sucker je posledica originalnega suckerja/ki je spravil svoj denar v Ihiši ali ga prišli na zadnji del fceilesa, nakar muje doma zgorel, ali je bil okraden ali tso ga pa "big suckerji" dobili na ulici, ga pretepli in oropali. Glejte, da ne Ibodete vi niti "sucker",niti ''poor sucker", niti "big sucker". Kupujte vojno hranilne iznamke, kupujte Liberty bon-de, in s tem postanete in ostanete zavedni, pametni, »patri-jotični državljani svobodne republike, noseč v srcu zavest, da ste po svojih močeh pomagali uničiti kronane glave, militarizem, avtokracjjo, suž-njost ter izkoriščanje vseh narodov. V žep z rokami in z denarjem ven: Kupujte vojno hranilne znamke ! • —iPet roparjev, ki je preteklo soboto zvečer oropalo gostilno -iHermit Inn na Five Points v Collinwoodu, se nahaja že pod ključem. Njih imena so: Peter Tray, 1834 E. 25th iSjt., sanujoč, Thomas Murphy, 1014 Superior ave. (Stanley Kurzava, 1507 E. 65th St. in Phil Tireber, 1012. W. 11th St. —'Vojakom v Camp Sherman je strogo prepovedano pisariti kake vojaške novice iz taborišča svojim sorodnikom ali časopisom. Oto Miška ki je poslal nekaj novic iz taborišča nekemu clevelandske-mu listu, je bil kaznovan na $200, oziroma zgubi plačo za šest mesecev. o Bolo paša obsojen na smrt. Pariz, 14. febr. Bolo paša, nemški špvjon v Franciji, ki je prodajal francoske vojaške skrivnosti Nemcem,je toil včeraj od vojne s od n ije* obsojen na smrt. Ljudstvo*je glasno odobravalo obsodbo. 38 otrok zgorela Montreal, Canada, Iz razvalin Grey samostana so danes potegnili 38 zgorelih trupel otrok. Iščejo nadalje trupla, in s«mi se, da je zgorelo v ognju najmanj 100 otrok. Ogenj je nastal v onem delu poslopja, kjer so bivali otroci. Samostan so rabili za oskrbovanje otrok, ranjencev in in-1 validov. Dočim so se usmilje-ne sestre resile*. vsi voiaki in " v J ranjenci, pa otiKJtci niso mogli biti rešeni. ^ Duhoven obsojen. Denver, / 14. feibr. —Rev. Charles Huffman, ibivši duhoven neke cerkve v East Palestine, Ohio, je bil na zvezini sodniji spoznam krivfm. da je zapeljal neko dekle. 18 letna (Gladys Overfander je pričala proti njemu. jfl Rumunska sklene mir? Jassy, I^umunija, 13. febr. (iZakasnjen/o.) Tu se je pravkar ustanovilo novo rumunsko ministersrtvo, ^auteremu nače-ljuje najbolj zmožni rumunski general, Aleksander Averescu. Iz nemških virov se poroča, da je INfemčija naznanila Ru-muniji. naj paznani kaj so njeni vojni nameni. Bulgarski poslanik v Nemčiji se je izjavil: Če vzame Rumunija Bes-arabijo in prepusti Bulgariji Dobrudžo, tedaj smo mi zadovoljni, in z Rumunsko se lahko sklene mir. London. 12. feibr. Angleški ministerski predsednik Lloyd George je imel danes pred zbranim angleškim parlamentom pomemben govor, v katerem je omenjal govor predsob nika Wilsona. Lloyd ^George se ne strinja z Wilsonom glede Avstrije, katjeiro dolži, da ni odkritosrčna v svojih izja-vattv za imir. Ko je Lloyd George omenil, da če angleškemu narodu njegova politika ne ugaja, naj spremenijo via- 1 do, toda poslanci v parlanuen- ( tu so mu priredili ovacije in kričali: "Ne, ostani na vladi!" 1 i Liniment, Za dobro in utp«lno domačo ra- ' 1 bo bi morala vodno imeti to zdra- ( 1 1 vilo vsaka družina, kajti to zdca- < vilo kmalu odpravi bole&ine v pr-1 1 aih, v križu, v kolku, ali kjerkoli 1 <1 si ž« bodi, £01o t« bolečine na- < stal« vsled revmatizma, ali pre- , > hlada. < Several Gothard Oil 1 ( , (S»v«rovo Oothardsko olje) j« , znaho kot izborno mazilo pri > zdravljenju revmatizma, okore- i 1 losti udov, hrbtobola in krčev. To . j« zelo uspešen lek, kojega naj bi ' imela pil rokah vsaka družina. « 1 Natačna navodila so označena , na steklenici. 1 Cena 80 in 60 centov. 1 1 ,Na prodaj ▼ vseh lekarnah. ( Oženite »e! P*Ujlt* Me, (■ ni Tin »•ilj*mo »aJD»-▼•Jii (MlnuMi S i»*ni, »»- Uvi lm »UkuMl *wii d«U«t in «- ki telija »kan PtiUM I« UJm. PaiUII« Me u Reliable Club D«p». 14, Bm 4SS Lm AbmU«, C.I. Vi Lahko Zaslužite poleg tvoje redne plače $fy00 na dan na jako enostaven in lahek način, večinoma zvečer POTEM ZAJAMČENEGA POŠTENEGA PODJETJA Koristna propoticlja ta ras a sa narod jako koristna. Vse podrobnosti in navodila dobite kopoiljete »roje i me In naslov SLAVIC PUBL. CO. S&5S5JK Dobra baaka za vas. Tha Cleveland Truet Co, je dobra, varna baaka sa va« za vale denaije. Uprava bank« j« utpeioa in prijatna. Directorji »o Vodilni ele-▼elandtki trgovci, ki v re-■niči dirtfirajo vae sade-▼e banke. Ima podružnico v vaši tete* ki. Začnite braniti 1 enim dolarjem ali Premoženja nad ' $64.-000.900. ©fSffipar^ RAZPRODAJA. / , i /, i ? Rojaki v Collinwoodu in Nottinghamu =POZORI^= na 15 dnevno razprodajo čevljev in rubbeijev za mo-. ške, ženske in otroke po modi izdelane. Cene nizke kakor so spodaj označene* MOŠKI PRAZNIČNI ČEVLJI: MOŠKI KLOBUKI: vredni $10.00 samo za..........vre(|ni $; oo gamo za P .......^ 75 vredni $7.50 isamo za ........v ^4.75 vredni $5.00 samo za ......... ?2.75 vredni $5.00 samo za .........$3.50 vredni $3.00 samo za ........ ^190 vredni $4.00 samo za...........$2.50 MOŠKI DELAVNI ČEVLJI: * ZIMSKE KAPE: DO KOLENA: vredne $2.00 samo za .........$1,35 vredni $12.00 samo za.........$5.75 vredne $1.50 »samo za ...........90^ Samo en par za enega kupca. vredne $1.00 samo za .......... 50^ ZA VELIKE DEČKE ČEVLJI MO&KI SVEDRI: DO KOLENA: , . ^ . . ^^ vredni $5.00 samo za .........$2.75 vredni $6.00 samo za ..........$3.75 )Samo cden za ysak nizke $3.00 samo za ........... male številke za.........,.... $1.75 MIOŠKE NEDELJSKE SRAJCE: ŽENSKI MODERNI ČEVLJI: bele $1.50 samo za .............. 75< wed ni $12.00 samo za.........$8.50 Pisane $1.50 samo za ..........90^ vredni $8.00 samo za ... .....$5 75 -— vredni $6.00 samo za .........$4.50 RUBBER BOOTS ZA MOŠKE, vredni $5.00. samo za ...........$2,75 DEČKE, DEKLICE IN MALE ČEVLJI ZA DEKLICE: OTROKE za 25% CENEJE vredni $..00 samo za ........ $3-50 NAJBOLJŠE VRSTE GOODYEAR vredni $3.00 samo zaT........ $1.90 GLOVE CO. VSAK PAR GARAN- vredni $2.00 samo za ... .......$1.50 TIRAN. Sedaj ni časi so jako dragi za one, kateri malo zaslužijo in imajo in imaj veliko družino torej sedaj je vam prilika, da si prihranite denar, RAZPRODAJA OD 15. DO 28. FEBRUARJA '18. JOSEPH KOS, SLOVENSKA TRGOVINA Z MOŠKO IN 2ENSKO OPRAVO. 15230-32 Waterloo Rd. Collinwood, Ohio Zaupno zdravilo dela čudeže. Skono ie trideset let se Tdnerjeva zdravja rabijo z največjim zaupanjqm. A to tudi radfr pravega vzroka, k>eir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislamje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja poitreba, da se ohrani zatiesjiva vsebina izdelkov. ~ Bpa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima takao zaupanje in-vspeh med svetom, eitno zdravik) za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla inj st; istJotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvoro-v. Dobi »e v vsefhl lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trin^rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix —Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III. "Jr 7\ * "v* ) .- m ^ r* Andrej Černišev, Roman Spisa/: /l/L/l/S ZEYER s Poslovenil STANKO SVETINA 9 Tartarka je hitro spravila denar in je gldboko vzdihni-la; zakaj bistro je razumela izraz na Andrejevem oforazu. "No, hitro, kaj mi nairoča tvoja igospa ?" je vprašal Andrej po odboru. Tartarka je pomignila 7. glavo in je izvlekla (pismo. Medtem se je. oddaljila nekaj korakov od Andreja, in on, videč pismo v njeni roki, je počasi segel po njem, toda ni se približal, da bi ji hitro vzel pismo iz rok. "■Gospod; moj, vi niste željni izvedeti vsebino mojega poročila," je rekla žalostno Tartarka in roka s pismom, ki jo je dvigala njemu nasproti, mu je padla nazaj ab bok. "Daj,", je rekel Andrej o-sramočen in ji je hotel vzeti pismo. *'Oh, Agrafena, ti zlata moja dušaJ!" je vzkliknila Tartarka, "ti se nisi zmotila! Ti nisi ljubljena tam, »kjer ljubiš s tako živo ljubeznijo!''____________ Starka je zatamala pod paj-ičolanom, oddala 'je hitro pismo, odhitela je s tihim in urnim korakam iz čumnate, in ni čakala niti besedice kakega odgovora, Andrej je padiel na naslanjač in je irrgei nerazpečateno pismo na mizo. Čutil se je zelo nesrečnega). Jasno je čutil, da ni Agrafene nikdar ljubil, da je tprevaril sebe. (ko je imenoval svojo prijateljstvo napram njej naklonjenost, da, tudi et obrnil k oknu, da bi 7i\-kril svojo sramoto. 'Na smrt utrujen sem," je govoril tiho pred /Seboj, prijel se je za čelo in je pristavil: 'Tu je prava pustinja." Zagledal se je v širno pokrajino, ki se je razprostirala na drugem (biegu reke Neve za nizkimi in mnogoštevilnimi hišami Vaziljskega o-toka v sivo daljavo. "Ta neskončna država me tlači kakor pokrov, zakaj tu nisem carjevič, tu sem jetnik Elizabete!" je zadej govoriti z mrkim glasom. 'Mfc>ja bodoča velikost dela senco mojemu sedanjemu življenju in ne čutim druzega kot grozno težo te krone! Oh, neki tajni glas .mi pravi, da ne bom nikdar srečen vladar te države. So čela, ki jih je Bog vstvaril, da bi »bili samo z yenci in lavor-jem slave ovenčana... Tudi jaz sem sanjal take sanje, zakaj v mojih žilah se preteka kri, sorodtaa« Karolu dvanajstemu in Petru veli/kemu, in to pomeni dvakrat rojen biti za nesmrtno junaštvo, za ve- like čine... Oh, da ibi bil rajši zasedel švedsJci pres-tol ali da bi mi moja usoda privoščila živeti v tihem, zasebnem, življenju! Nisem vstvarjen za Vladarja, moja žena nosi na čeLu to, od boga dano znamenje izvoljencev, ona je kraljica! Njen dluh se dviga visoko nadi mojim duhom, kakor orel nad pečinami, pred njenim očesom je vse jasno, toda pogled moje duše je skaljen; ona razume vse, jaz ničesar dntgoga kot svojo niČevnost in zato sem dvalkrat revež! Sovražim jo včasi — toda ona me zaničuje!"' |X(jegova glava je težko upadla na ročaj naslanjača, kamor se je zgrudil. "Vaša visokost' je nevarno razburjena," ga je miril Andrej, osupel od Petrove raz-draženosti in globoko ginjen od njevove spelkornosti. "O, ko bi smel naravnost govoriti po prepričanju svojega srca." -'Andrej Černišev," mu je segel z mehkim glasom, ''ti si moj prijatelj, »ti smeš govoriti, kar ti veleva srce." ''Gospod moj" — je rekel Andrej vneto in obraz mu je vzplapolal navdušenja in na-de, dia bo morda njemu dano sprijazniti Katarino s soprogom in njeno usodio napraviti srečnejšo .— ".gospod moj, vi zasmehujete svojo usodo, vi preklinjate boga! Vi ste sreč-j ni in stei lahko srečni •— zakaj velika knežmja vas vroče ljubi!* Dalje prihodnjič. Naprodaj je pohištvo, iki se proda po nizki ceni radi odhoda 'z Clevelanda. 5915 Prosser ave. (20) Sprejme se pet fantov na hrano in stanovanje. 1084 E. 64th St. • (21) Slov. Pev. in Podp. Dr. "EDINOST." ima svoje redne mesečne seje vsaiko drugo nedeljo v mesecu, v prostorih, na vogalu St. Clair ave, in 31. cesta. X 'društvu lahko pristopi vsak zaveden rSiovenec in Slovenka, v starosti 16 dto 40 let, če se da zdlnaivniško preiskati. Rojaki, pristopajte k temu edinemu slovenskemu pevskemu in podpornemu društvu. Za pojasnila se obrnite na člane društva ali pa na spodaj podpisani cfcJbor. Uradniki za leto 1918 so: Valentin Dobrovec, predsednik, Frank Fajfar podpredsednik, Anton Podpadec tajnik Anton Zaviršek, 'blagajnik, John Brešček. zapisnikar, Primož Kogicj, pevovodja. Računski odborniki so: Josip Zalokar, Primož Kogoj in Anton ŽhidarŠie. ZAHVALA. Za sirotno družino Mehle so darovali K. K. P. Presv. Srca Jezusovega $13.80, dr. Delavec. St. 51 iSDPZ $io, dr. Clcv. Slovenci, št. 14 SDZ svoto $5.45, dr, France Prešeren, št. 17 SOZ svoto $4.67, dr. Srca Marije, (staro) svoto $4.10, dr. Novi Dom, št. 7 svoto $2.65, dr. A. M. Slomšek, št. 16 SDZ svoto $5.00. V imenu družine se iskreno zahvaljujem vsem usmiljenim darovalcem. Josip Mlehle. Dve zidani hiši ste naprodaj,, 16 sob, vsaka za dve družini,: oorner lot 80X140, vse mo-! derno urejeno, cena $7500. To je jako poceni.. Samo $2500 takoj, drugo kot rent. Oglasite se na 1065 E. 66th St. (21) Moderno opremljena koračnica z električnimi stroji ter veliko mizarsko orodje je naprodaj. ( Vse priprave za popravljanje avtomobilov. Dotyi se po nizki ceni. Vprašajte pri Lizi SMc, Vine ave. Euclid, .0. (20) rejša ženska, da pomaga v »kuhinji. Vprašaijte na 6034 St. Claifr ave. (24) GLAS IZ RUSIJE. Uredništvo lista je idobilo sledeče sporočilo iz Rusije: Pazljivo čitam "Clevelandsko Ameriko", kjer sem videl, da neki rojak v Clevdandu išče svojega sorodnika * Antona Kovačič, ujetega v Rusiji, doma iz Begunj na Kranjskem. Govoril sem z njim na neki iposta!ji v Sibiriji, kjer smo se vozili mimo, toda kje se sedaj nahaja ne morem sporočiti. Meni je (bil jako znan, ker sem 'doma iz Bleda. Jaz sem star 35 let, nahajam se v ujetništvu enar v slovensko podjetje. Slovensko Stavibin-sko in Posojilno društvo. _^_(X15O NOVO PODJETJE! Prva mednarodna posredovalnica za moška in ženska de!a na 214—16 Superior ave. N. E. Slovencem, Hrvatom, Srbom in sploh vsem anancem in prijateljiem beim potom naznanjam, d'a je naša državno inkonporirana posredovalnica za molka in ienska dela začela poslovati z dnem 1. januarja, 1918. Kdor išče kako delo naj se obrne na. mašo pisarno, 214—16 Superior ave. NT. VV. Jaz sem vedno tam na razpolago ter fcodem v. pred vsem gleedal n a to, da Sk> venci, oziroma Slovani, dobijo dobra in stalna tdlela, kadar jih iščejo. Se priporočam, 23 Frank Strehovec. t iN e varen kašelj. JBerite kaj nam je pisala 1 Mjrs. Ant. Emest, Pa.: ''Moj •, sin je imel nevaren kašelj. 1 DlaJa sem mu balzam za 'pljuča, in dlrugega jutra se je počutil mnogo boljšega. Prihod-• njo noč je že dobro spal." Poskusite 'Severov ibalzam za pljuča, kadar imate kašelj, , prehlad, hripavost, kašelj 25c in 50c po vseh lekarnah, W. F. Severa Co., Cedar Ra-. pids, I a. Pozor Slovenci! 'Spodaj ave. (20) V najem se oda soba za enega fanta, z vso opravo. Vprašajte na 6614 Schaeffer ave. (19) Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 6218 St. Clair ave. kfrugo nadstropje, vrata št. 4. (•9) •TI AMBULANCA. IJBL fci Za vsaki slučaj nesreče ali bolexni, če potrebujete V^^Jrv arabulanco ali bolaiiki vot, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno DDINfETAN Čujemo in odgovarjamo telefon, ker xvoni v hiši rnintClUlI obenem Ako vam operator reče, da se ne ogla- 1 OOI sitno, ne vijemite, zahtevajtesupervisorja, in do- 100 X bite odgovor od nas takoj. ^1881^ ANTON GRDINA __6127 St Clair Ave. Cleveland, O. Hranite na HiJtne obleKe c finih pliJ predpas. # C*r\ r ' Noto b,aK° j*»ne | barve, stripes alicve. / Dobra kvali. thlni ytOTe\im*° Ukxtf % teta, ptiiau- dvojne iepe, okrainm VjfrT^jr ^ k nje po j ako jaka dober materijal. j Ju j ||\ ^ znižanih ce- Vredni »1.25, sedaj /fL' f \ % nah, katere JI R m. seda) nndi- p J L I II | mo Clevelad _ II J lil 9H čanom. Naj- Ml I Jl|f novejši mo- B® ^^ £ deli«velikim ^jrrC ^^ | ovratnikom ^^^^^^ (J ^L. mere od 16 f £ do 44. Suk- ' ■ 1111 m. ;reinii ObUKje, Krila, chemise. \ do »16 sedaj Nenaradnaiabera obleke in che C A _ mi«, deset viorcev, jako lepo ok- «plj 1 raicne. Vredne vedno do $1.50, ^^ . sedaj po 7Qo__Spi —•' }1oH)i foulardi ^ S-Vilene ObleKe. $1.95 -vred. po $11.9 C m . , . . . Kras ii lepi vzorci nov snuin, ^ Pomlad.t v« rci, 60 na ubero, nujlcpii UdcJek |irot!ina poln.h f dobre kvalitete mešalce, satm in 36Jin^ Navudno vfedno «1.59 % ) tafeta, pupolnaizbera pomladnih jard, gedaj po IO barv, nainovejši vzorci t1>i 7C M navy in črne v basment f 1 ID 98c SVtl. pOplitt pO 79c jard, ^ i«— Krasni bogati poplin, krasni ^L flo-Va po. Krita $3.95 svilen izdelek, 3f> palcev Urok. £ , Kakih 20 vzorcev v ^abinu, me Rcd"«Ja 98cJard' v basementu ^ \ saline, suknjono Serge inpHnama po TWO V| s paiovi. V basem. po 03.08 do 98c blago pO 69C % DeKJiČje ohteK* S5c Stotinejardov dobrega blaga« ^ S Novi pomladni modeli, lepi pla- tf^SIK P° 89 C Hh checks in drugi, mese 6 do V4 do ®8c' >ed8J ,amo » k'o vtedne' T bu"eaicntu Črna crepe de chine # ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Isvaaredna kvaliteta, fina Črna ^r \ barva, dn 36 inf, &ir< ko. Cena ^ ! fleofcraJreni $lat,vbasmjardt>^0 S | KlobuKi Tlvj-O- ČEVLJE C | m Vredni čredne £5. C , dO $3.95 Ženske Af jtl ^ ^ j I kid čevlje J/D C | » Fini pomlalni v*orci, dober kva- pete. mere 3 litete, japoiiBaa slama. Lepa izbe vSN. do 8 Vredno ^ll ra barv med njimi. Klobuki ki po , . „ ^ - trebujejo le tnalo okraskov, za vsdcJ 00- 8cdaJ v basementu Ml vse uporabe.Vred. $.'t 95,lri*l.-J f» samo po i|3 Oflt Gospodarski služabnik "V , : Jj I^E rabi svetlino službo v pol-' ^ ni meri, imate najbolj Bpo-sobnega služabnika ki vam pomaga pri delu. Svetilna služba opravlja čiste-nje, pranje, likanje za vas in vam prihrani Čas in moč. Rabite jo skrbno in spoznate, da zahteva le malo stroškov. THE ILLUMINATING COMPANY ILLUMINATING BLDG. PUBLIC SQUARE , • .pE*