VREME
Za konec tedna bo nad Evropo greben toplega zraka, prevladovali bodo šibki zahodni vetrovi, zato se bo nadaljevalo suho vreme. Ker bo nad našimi kraji malo bolj suh zrak, bodo jutra hladnejša, pa tudi čez dan bo zato malo hladneje. V nedeljo se lahko po nižinah, pa tudi na Primorskem začne pojavljati megla ali nizka oblačnost.
Titov trg 2 tel.: 854 831 fax: 853 061
Z novim letom novosti v zdravstvu
Participacij ni več, prostovoljno zdravstveno zavarovanje se uresničuje postopoma, izbrati si morate osebnega zdravnika _stran 3
Velike in majhne teme razvnemale poslance
Velenjski delegati so lani redno prihajali na seje, za razliko od Mozirjanov, kjer je bilo več sej nesklepčnih in prekinjenih ___ stran 5
Dober dan, Žalec!
Tokrat smo prvič posvetili več prostora žalski občini in tako bo tudi naprej
_____stran 6,7
Dobro je, da vemo
_stran 9
Solčava in i^jen turizem
Domačini v Logarski dolini so se prebudili in z lastnim podjetjem uspešno oživljajo turizem. So v bližnji Solčavi res zavistni in ob tem ne uspejo pomisliti na svoje podjetje, denimo Solčavsko d.o.o.?
__stran 12
Glasbene novice
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
_stran 15
Modro bela kronika
Tokrat iz Velenja, Mozirja in Žalca. Med drugim prinaša "Silvestrovanje v tujem stanovanju".
_stran 17
Nagradna križanka
TV spored
_stran 20,21
Pomoč na odpadu
stran 24
Kdo bo mandatar velenjske vlade?
8saas»»»&
Uradnih imen še ni
p
Do seje predsedstva občinske skupščine, kije bila v torek, nobena stranka ni podala uradnih kandidatur za novega mandatarja velenjske vlade, četudi se po Velenju že nekaj časa govori o nekaterih imenih. Največkrat se kot možni kandidati omenjajo Igor Meh, Srečko Meh, Vane Gošnik in Andrej Glušič.
Predsedstvo je kljub temu, da predlogov ni dobilo, volitve no-vegamandatarja velenjske vlade uvrstilo na dnevni red zasedanja zborov skupščine, ki bo 26. januarja.
Glede na to, da naj desno usmerjene stranke ne bi sodelovale s svojimi kandidati (nikakor pa ne bodo ovirale novega kandidata, če bo ta sprejemljiv, saj želijo, da dobi Velenje novo vodstvo), smo povprašali preostale, kako se pripravljajo. Na SDP so nam povedali, da bodo na volitvah novega mandatarja vsekakor sodelovali, če ne bodo predlagali svojega kandidata, bodo podprli koga drugega. Povsem enako so nam povedali na LDS.
Poklicali smo tudi prvakaZelenih Velenja, neuradno enega izmed kandidatov Vaneta Gošnika. Uradno Zeleni o imenu svojega kandidata še ne govorijo, je dejal in dodal:"Odločili smo se, da nastopimo s svojim kandidatom. Glede na to, da smo imeli kritične pripombe na delo sedanje vlade, menimo, daje prišel čas, da pokažemo voljo, da smo se pripravljeni soočiti z vladnimi problemi in tudi to, kako se ti rešujejo bolje in v skladu z zakonodajo."
	a	VIZUELNE KOMUNIKACIJE
		grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
STUDIO RBERNIK tel: 06.VS51-181, fai: 063I8S1-6H4		
Obljubo izpolnjujemo!
Zima je, zime ni...
Nova številka Našega časa, v obljubljeni novi podobi, je pr^J vami. Tudi nas je zanimalo, kako bo izgledala. Prvič je celoten časopis nastal v našem malem uredništvu, kar nam je omogočila posodobitev opreme in nova delovna moč. Namesto črkostavcev v Mariboru jo je oblikoval računalnik, v Večerovi tiskarni so jo le še stiskali.
Ko sta naša oblikovalca Peter in Martin, iz računalnikov "spravila" prve strani, kot sta si jih zamislila urednika Stane in Boris, smo si jih z zanimanjem ogledovali. Prvič smo imeli možnost videti naše delo še pred izidom, v točno takšni obliki, kot je sedaj pred vami. Verjetno si marsikdo med vami težko predstavlja, kako nastaja časopis. Veliko časa, energije in truda je potrebno, zato nam bo v največje zadovoljstvo, če bo takšen, kot je sedaj pred vami, všeč vam, našim bralcem.
Obl jubljali smo vam obsežnejši časopis na 20 straneh, danes smo jih pripravili kar 24. Prihodnjič pa jih bo 20.
Vabimo vas, da s svojimi idejami pri njegovem dokončnem oblikovanju sodelu jete tudi vi!
Uredništvo



H Foto: vos
Ja, tako je skoraj iz dneva v dan, že nekaj zim zapored. Včasih zadiši tudi po pomladi, ki si je vsaj najmlajši še ne želijo..,
14« januarja 1993
Norice
Nov mandatar še ta mesec ?
IIIKl
i««««iinu««ii<<«i<8»8taai
Četrtina brezposelnih išče delo prvič
VELENJE • Konec preteklega leta, natančneje 31. decembra 1992, je s pomočjo velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje iskalo delo 1882 oseb, od tega 1074 žensk. Na prvo zaposlitev je čakala več kot četrtina, kar 520, Med brezpo-slenimi v Velenju pa je veliko mladih, tistih, ki še niso dopolnili 26 tet starosti, 869 jih je bilo ob koncu minulega teta.
H mkp
^ »*«»»»»»»«»»»»»»»»»»»» »« Jutri kandidat za celjski IS?
CELJE - Jutri se izteče novi podaljšani rok za vložitev kandidatur za novega celjskega mandataija. Tako so na zadnji (še lanski) seji sklenili poslanci celjske občinske vlade ubadajo že veliko časa. Ker je bilo podobnih poskusov že veliko, je seveda tudi zdaj težko zapisati, ali bo tokratni poskus uspel ali ne. Razlogov, ki na to vplivno, je namreč veliko.
»k
8 8 8 a «8 «8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8$
Varstveno delovni center
MOZIRJE - V mozirski občini bodo od jutri (petka) dalje bogatejši za resnično pomembno ustanovo. Društvo za pomoč duševno prizadetim Mozirje, Center za socialno delo Mozirje in Zavod za kulturo Mozirje so namreč poskrbeli za ustanovitev in ureditev Varstveno delovnega centra za duševno in telesno prizadete občane. Uradno ga bodo odprli jutri, v petek, ob 11. uri, mesto zanj pa so našli na Savinjski cesti v Moziiju (za gasilskim domom).
■ Ob tej priliki bodo ob 12.30 v Galeriji Mozirje odprli še razstavo del varovancev Centra za varstvo in delo" Golovec" fc Celja.
■	/P
SS88SS88888888S888888888S88888888®«
Ustanovni zbor NSZS
VELENJE - V Velenju bo 22. januarja 1993, ob 18. uri, v dvorani Skupščine občine Velenje, ustanovni zbor Nacional socialne zveze Slovenije - NSZS. Vabijo vse simpatizeije in morebitne Člane, zastopnike parlamentarnih in neparfamentamih strank, poslance in druge zainteresirane državljane.
V predlogu dnevnega reda so'med drugim zapisali, da bodo obravnavali pobude, ki so bile podane Ustavnemu sodišču o preverbi Zakona o državljanstvu in Zakona o zdravstvenem varstvu. Razpravljali bodo tudi o novem zakonu o državljanstvu in sklepanju o predlogu, da novi zakon vložijo v obravnavo Državnemu zboru, skladno 2-88. členom Ustave RS in v ta namen pričenjo zbirati potrebnih 5000 podpisov, oz. da vložijo predlog preko poslanca Državnega zbora.
■	bš
88888888 8*8 8888888888 8888888 8 88» Godba Zaija pod novo taktirko
ŠOŠTANJ - šoštanjska godba Zarja seje v zadrtem mesecu preteklega leta kadrovsko okrepila z novim kapelnikom magistrom Nikolajem Žličarjem, ki je dirigiral že na novoletnem koncertu. Skupaj s podkapelnikom Zdravkom Zupančičem je že pričel pripravljati godbo na tekmovanje pihalnih orkestrov v drugi težavnostni stopnji, ki bo 22. maja v Ljubljani.
■ mkp
8 » 8 8 8 8 8 8 8 S 8 8 8 8 » 8 8 S 8 8 8 8 38 8 8 S 8 8
Policisti V novih prostorih
ŽALEC - Z začetkom letošnjega leta je Policijska postaja Žalec dobila nove prostore. Policisti imajo poslej svoj sedež v ulici Heroja Staneta 1, nasproti avtobusne postaje v Žalcu.
Ta stavba je bila že pred leti predvidena za sedež policije, zaradi določenih nesoglasij pa ti načrti teta 1989 niso bili uresničeni. Občina je te prostore dodelila policiji šele sedaj, ko se je teritorialna obramba preselila v celjsko vojašnico.
rox
'> 88 88 88 88 88 88 88 88 88 88 *
■ 888888888888888888 88!
V centru manj vozil
CELJE - S sprejemom odloka o ureditvi prometa v naseljenih krajih celjske občine, so poslanci koncem lanskega leta tudi omogočili ureditev tako imenovane modre cone, kj bo zajemala najožje območje mesta. Natančno bo območje in vse ostale pogoje v tej coni potrdil še izvršni svet, jasno pa je, da bo na tem območju veljal najostrejši prometni režim. Prizadel bo tudi stanovalce in lastnike lokalov na tem območju, saj brezplačno ne bomogelnihče nato območje, če nima lastnega parkirnega prostora aH garaže.
Sprejeti odlok o prometu naj bi v mestu prinesel več reda še na drugih področjih.
■ k
10. srečanje starejših krajanov
VELENJE - DPM Lokovica je v predprazničnih dneh priredilo tradicionalno, že 10. srečanje starejših krajanov. Pri pripravi programa sta pomagala ženski in moški pevski zbor iz Lokovi-ce, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli tokovi ški fantje, ki so brezplačno, a vendar neutrudno, krajšali urice 60 krajanom. Ob njihovi glasbi se je zavrtela tudi najstarejša krajanka, 90 letna Alojzija Skornšek.
Mlajše krajane, otroke torej, je tudi letos, kljub pomanjkanju denarja, obiskat dedek Mraz. Prinesel je koš daril in obljubo, da bo DPM Lokovica nadaljevalo s skrbjo za svoje prebivalce.
■ S.D.
Velenjska vladna kriza
Velenjska vlada je na prednovoletni skupščini presenetila z nepreklicnim odstopom. Znašli smo se v nekakšnem brezvladju, četudi mora sedanja oblast svoje naloge opravljati do izvolitve nove.
Ko smo poročali o odstopu vlade, smo sicer namignili, zakaj odstopa, vendar točnih razlogov takrat nismo poznali.
Kateri so torej? To vprašanje smo zastavili predsedniku velenjske vlade Franju Bartolcu.
Zakaj je odstopila velenjske vlada ?
"Eden največjih razlogov, so vsekakor občinske finance. Nenehno so nam jih oporekali, nam očitali, da smo prekoračili pooblastila in pristojnosti. Ovadbe so romale do UNZ, pa SDK. Sledile so preizkave, pa se na koncu ni ugotovilo nič takega. A očitki še kar ostajajo.
Sam nisem povsem zadovoljen z vodenjm finančne politike v Sloveniji, saj jejavna poraba pora-stla s 43 na 47 odstotkov, kar je ob padanju gospodarskega proizvoda nevzdržno. Ob vsem tem smo imeli v občini premalo sredstev, da bi pokrili vse potrebe.
Veliko naporov smo zato vložili, da smo krpali najnujnejše, ob tempa dosegli kar nekaj uspehov. Sem vsekakor sodi tudi adaptacija Starega Velenja, ki pa mnogim tudi ni po volji." pravi Franjo Bartolac.
Drugi razlog je ekološka sanacija TEŠ. Velenjska vlada namreč ostro zavrača kakršnokoli krivno in meni, da je bila ekološka seja skupščine namerno vodeno tako, da ni bilo sprejetih zaklučkov, da je bil sprejet moratorij, ki prinaša s sabo vrsto problemov, z enim smo se že soočili ob nedavnem zmanjšanju toplotnega ogrevanja v Velenju.
"Problem je tudi v tem, da v občinski upravi s predsednikom skupščine ne sodelujeva najbolje, pa ne zato, ker bi bil izvršni svet (tako pravi župan) nemogoč za sodelovanje. Predsednik namreč izhaja iz opredelitve, ki jo je tudi javno izrazil, da je izvršni svet organ, ki mu je podrejen." dodaja Franjo Bartolac, ki med razloge za odstop navaja tudi nestrinjanje z oblikovanjem centra skleroze multipleks v Topolšici.
Taka širitev programa v Topolšici, ki naj bi bila nosilec turističnega razvoja, po njihovo ni sprejemljiva in ogroža tudi nekatere dosedanje programe bolnišnice Topolšica.
''■Zaradi nenehnih napadov na nas, kritike so "romale" tudi na republiko, nam je seveda padal ugled
in na probleme okolja se veliko težje odzivamo." je dejal Franjo Bartolacin dodal, da občina Velenje trenutno ni brez vlade, saj rešujejo vse tekoče zadeve, ker pa smo na začetku leta oblikujejo tudi letošnje programe in proračun.
Nov mandatar je 26. januarja ?
Na potezi je seveda župan Pankrac Semečnik, ki mora koordinirati aktivnosti ža izvolitev novega mandatarja.
"Odstop izvršnega s vetaje nepreklicen. To je tudi ustavna pravica vsakega funkcionarja. Takoj sem pozval stranke, da podajo svoje predloge za novega mandatarja. To morajo storiti do konca današnjega dne," nam je dejal v petek velenjski župan Pankrac Semečnik, ki pa uradrjih predlogov strank še ni imel niti v ponedeljek.
Če jih bo imel do zaključka naše redakcije, bomo to objavili na prvi strani (tale zapis je nastal v ponedeljek). dal tudi, da obstaja realna možnost, da dobimo novega mandatarja velenjske vlade že 26. januarja, ko bodo zbori občinske skupščine razpravljali o odstopu sedanje vlade in imeli na dnevnem redu tudi že predlog izvolitve novega mandataija
■ MiraZakošek
Rekli so:
Mira Videčnik, Svobodni sindikati:
"Zavračam vse očitke na račun delavcev, ki se nanašajo na določila kolektivne pogodbe. Ta so bila dogovorjena in podpisana, zato je nekorektno očitati delavcem, da si v zvezi s kolektivnimi pogodbami nekaj zmišljujejo. Nujno je vzpostaviti enako izhodiščno osnovo za plačo v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Izhodiščna plača v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in negospodarstvo naj bo postavljena glede
na realen obseg gospodarske dejavnosti ter s pravico do deleža pri dobičku in naj ne bi znašala manj kot 60% poprečne plače v gospodarstvu.
V	sindikatu ne moremo pristati le na golo preživetje delavcev.
V	nesolventnih podjetjih je treba zagotoviti minimalno plačo redno mesečno, ustrezno uravnati višino nadomestil za čas brez dela, ker je nesprejemljivo, da so za delo in nedelo "plače" enake!"
I mkp
Z VSEH VETROV
Domače pecivo za begunčke
Žensko gibanje pri SDP je v zadnjih dneh preteklega leta mislilo na otroke, ki so pred vojnimi grozotami utekli skupaj z materami iz nesrečne Bosne. Odločili so se, na pobudo Herme Groznik, da tem otrokom pričarajo v novoletni noči vsaj nekaj tistega, kar so imeli doma. V dneh pred prazniki je pri njih dišalo, matere so pekle pecivo, vse je bilo v pričakovanju. Danes so otroci v begunskih centrih, kjer je lahko zanje še tako dobro poskrbljeno, a topline doma, tu ni. Zakaj ne bi v begunskih centrih, trije so v občini Velenje, na praznik dišalo po domačem pecivu?
Sedemdeset ženskjenapeklotolikopeciva,dasose lahko posladkali vsi otroci, razen listih seveda, ki živijo v posameznih družinah. Za tiste, ki obiskujejo šolo, bodo poskrbele drugič.
Ena od njih je, ko je prinesla pecivo rekla: "Od tistega dne, ko sem na televiziji videla žensko, kako pobira dračje, me v Velenju zebe." Povedano dovolj ?
Razvejana bančna mreža
Konec lanskega marca je bilo v Sloveniji .23 bančnih sedežev, 34 poslovnih enot, 155 ekspozitur ter 693 agencij. Na sedežih bank je bilo zaposlenih 5.327, v poslovnih enotah 1.020, ekspoziturah 2.177 ter v agencijah, ki so derlovale v glavnem pri poštah, 1.376 delavcev. Le agencije so v vseh slovenskih občinah in če ne bi bilo, občina Pesnica ne bi imela nobenega denarnega urada, kljub temu edina nima nobenega bančnega delavca ali bančnika, ki pa jih je v Ljubljani preko 3.700. Po čem je tolar?
Od januarja do novembra lani so se avtrijski šiling, italijanska lira, francoski in švicarski frank, britanski funt, ameriški dolar, nemška marka ter eku podražili za okoli 60 odstotkov. Hrvati ne bodo volili v tujini
Za volitve poslancev v dom županij Sabora Republike Hrvaške in volitve za člane predstavniških organov enot lokalne samouprave, napovedane so za 7.februar. ni nobene zakonske osnove, da bi morale potekati tudi v tujini na diplomatsko-konzular-nih predstavništvih ter tujih uradih Republike Hrvaške, so sporočili v
Zagrebu. Za razliko od avgustovskih volitev za predsednika R Hrvaške in za poslance v predstavniški dom sabora bodo vsi hrvaški državljani februarja lahko volili samo na voliščih na območju Hrvaške.
Gradnja super jumbo jeta
Glavni ravnatelj evropskega konzorcija za izgradnjo civilnih letal Airbusje napovedal, da bo konzorcij skupaj z Boeingom, največjim proižvajalcem.civilnih letal na svetu, preučil možnost o skupni gradnji super jumbo jeta s 600 do 800 sedeži. Projekt bi bil vreden 25 milijard dolarjev, analitiki pa ob tem menijo, da skušajo Američani s tem vnesti razdor med evropske letalske proizvajalce, ki se že sicer soočajo z zmanjšanim povpraševanjem po potniških leta-lih.
V ZDA 1,59 milijona novih delovnih mest
Gospodarstvo Združenih držav Amerike naj bi v letu 1993 ustvarilo 1,59 milijona novih delovnih merst, kar je trikrat več kot lani. To bi bil najbolj uspešen razvoj poletu 1988, ko je predsedniško mesto zasedel Bush. Takrat so odprli 2,11 milijona delovnih mest, brez kmetijstva, lani pa le 577.000.

Meje in omejenosti
Je že res, da smo že domala sredi prvega letošnjega meseca, res pa je tudi, da se nekateri še niso prebudili iz novoletne evforije. Vse več je sicer pri nas takih, ki pravijo, da menjava leta ni prav noben več pomemben mejnik inje le nadaljevanje matrarije iz enega leta v drugo - to pa jih ne ovira, da to nadaljevanje ne bi na svoj način proslavili. Najbolj tisti, ki za to nimajo prav nobenega razloga. Kdo bi porekel, da taki najmanj poznajo pravo mejo ali mero.
Kot tudi mnogi trdijo, da posamezniki in skupine niso poznali in ne poznajo ne prave mere ne meje, ko gre za žaganje najrazličnejših fiinkcionarjev. Vse lansko leto je bilo na celjskem oziroma da se bolje izrazim - na savinjsko, šaleško, dravinjsko, sotel-jskern območju eno samo veliko žaganje. Med funkcionarji celo hujše kot v gozdovih, pa čeprav so tudi tam žage pele močno nekontrolirano.
Kar resne težave bi imeli, če bi med občinami hoteli izdvojiti tisto, kjer ni prišlo do neso-
Dejansko seje še najmanjkrat proti tem obrnil glas ljudstva, pa čeprav naj bi tudi v demokraciji besede ljudi še vedno tudi kaj veljale. Vse to regijsko kreganje seje s koncem leta končalo tako, da so še najmanj na jasnem v konjiški občini, kjer po odstopno-neodstopni aktivnosti župana vsi niti ne vedo, ali imajo župana ali ne. V Velenju in Celju so stvari vsaj jasne: ostali so brez izvršnikov. V Celju se tako brezvladje (tudi občinskega podpredsednika nimajo in ne dveh predsednikov zborov) nadaljuje že dolgo časa, v Velenju šele od sredine zadnjega meseca. Po svoje bi lahko bilo to dobro: čeprav sicer neradi posnemajo rivalske Celjane, bi jih njihovo igračkanje vendarle lahko kaj naučilo. Pa čeprav je seveda tudi res, da o tem, da lahko koga kaj izuči, v politiki zelo težko govorimo. O tem vendarle že imamo dovolj izkušenj. Pri imenovanju takih pomembnih ljudi kot :-jvršniki stvari niso enostavne, kar lahko bo vidimo tudi iz izkušenj na naši državni , Toda po občinah, kjer dogajanje ni toliko
1
na očeh javnosti, so razne igrice še hujše. Razne stranke in druge skupine postavljajo najrazličnejše meje in omejitve, za kandidate pa različne mere in merila. Seveda se vse te meje in merila tudi od kandidata do kandidata spreminjajo in če k temu prištejemo še pomemben dejavnik, da je namreč veliko ljudi, ki se za taka mesta sploh nočejo potegovati, potem ni čudno, da imamo obgavljene občine.
Saj tudi v Velenju vsi. ki sojih nekateri predlagali za mesto novega "Franja", še zdaleč niso z veseljem prikimali z glavo, niti tega niso dovolili, da bi jih kdo javno omenjal kot kandidata za to mesto. Kot da bi bila to žaljivka! In ni čudno, da nekateri pravijo, da bo šlo Velenje za Celjem - pri tem, kako težavno in dolgo je izbiranje novega premiera.
Seveda pa je to tudi priložnost, da Velenjčani dokažejo, da so že skrenili s poti svojega "velikega brata". In si začrtajo svoje meje, postavijo svoje mere in premagajo omejitve.
■ Kr
:U- i-- , i
AKTUALI
lili
Do konca januarja podpis pogodbe za izgradnjo čistilnih naprav
SS SS S iS iS :
iS S: Si S: SS Si S SS :S 8 SS S SS SS S; SS S: SS SS SS SS SS 55 SS SS
Moja diagonala
Proizvodnjo elektrike prilagajajo okolju
Do konca lanskega leta v šoštanjskih termoelektrarnah niso zgradili čistilnih naprav. Po veljavnih odlokih bi morali proizvodnjo s tem letom močno omejiti.
Pričakovati je bilo, da bomo velenjske ekološke problematike
to problematiko v Velenju in celotni Sloveniji dorekli potem, ko je bilo koncem lanskega leta vendarle podpisano pismo o nameri za izgradnjo odžve-pljevalnih naprav na četrtem bloku.
Žal se to ni zgodilo. Več kot očitno je, da Velenjčanov in
nihče ni jemal resno in da smo ostali s svojimi problemi sami.
S tem, ko je bil v velenjski občinski skupščini sprejet moratorij nad uresničevanjem odloka po katerem bi morali s 1. januarjem letošnjega leta močno zmanjšati proizvodnjo, nismo veliko naredili. Še vedno nam-
reč velja odločba republišega inšpektorja. Nanj so iz TEŠ naslovili vlogo za podaljšanje odločbe za uresničitev vseh zahtev iz njegove odločbe. Ob tem so seveda navedli razloge, zakaj nalog niso opravili in rokovnike do kdaj bi jih lahko. Republiški sanitarni inšpektor jih je že obiskal, kako pa bo ukrepal pa še ni jasno.
TES zaenkrat proizvaja elektriko v skladu z elektroener-
getsko bilanco, s tem, dajo prilagaja ekološkim pogojem in jo takrat, ko je nevarnost prekomernih onesnažitev, zmanjšuje. Ob tem pa seveda nadaljujejo z aktivnostmi za izgradnjo odžvepljevalnih na četrtem bloku, do konca leta so pridobili potrebne bančne garancije. Trenutno usklajujejo tekst pogodbe, ki naj bi bila podpisana še v tem mesecu.
■ M. Za koše k
Slovenska "zdrava mesta" v Celovcu
sss«s!s®sssssis!s:!s:sss«isssss!iissis;i8sssis
Obetajo si veliko
V Celovcu se danes pričenja sejem Paracelsus * Na njem bodo prikazali delovanje na področju zdravstva ali preprečevanja bolezni, skrb za kakovostnejše življenje in za bolj zdravo okolje
Takšen sejem je v Celovcu tokrat drugič, prvič pa na njem sodelujejo tudi slovenska mesta. Skupaj se bodo predstavila vsa štiri slovenska mesta, ki so vključena v projekt Svetovne zdravstvene organizacije "Zdrava mesta"; to pa so Ljubljana. Maribor, Trebnje in Celje. Poleg same predstavitve dejavnosti na raznih področjih bo posebna pozornost na sejmu posvečena strokovnim srečanjem, ki jih v času sejma - od danes do nedelje - ne bo manjkalo. Slovenska mesta si od tega sodelovanja na sejmu obetajo veliko. "Zdrava mesta Slovenije, ki so od novembra dalje povezana v nacionalno mrežo, že dalj časa na različne načine sodelujejo z nekaterimi avstrijskimi organizacijami in mesti," pravi v.d. direktorja Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje mag. Ivan Eržen. "Za prestavitev na sejmu pa smo se odločili predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da želimo v mednarodnem prostoru predstaviti naše delovanje na področju skrbi za zdravje in boljšo kvaliteto življenja. Drugi razlog pa je, da se želimo tesneje povezovati zlasti z malimi in srednje velikimi mesti, ki imajo neredko drugačne probleme kot velemesta, prav tako pa je tudi pristop k njihovemu razreševanju drugačen. Prireditev, kot je Paracelsus sejem, je hkrati lepa priložnost za pričetek tesnejšega sodelovanja z avstrijsko mrežo Zdrava mesta, kjer so problemi, ki jih skušajo razrešiti, podobni kot pri nas.
Prepričani smo, da bo tako
sodelovanje koristno za obe strani. V Avstriji so dokaj uspešni pri razreševanju nekaterih problemov v zvezi z onesnaževanjem okolja, Slovenija pa lahko veliko pokaže pri promociji zdravja in preprečevanja bolezni."
Slovensko zastopstvo na sejmu v Celovcu bo tudi poskrbelo za ustrezno promocijo. Tako bodo tudi udeležencem in obiskovalcem na voljo informativni letaki, ki so ga natisnili v nemškem jeziku. Na sejmu pa se bodo tudi predstavile kulturne skupine; že danes dramska skupina gimnazije Lava iz Celja (pantonima - iz igre v drogo). jutri bodo mladi predstavili svojo vizijo zdravja (otroci in zdravje), tretji dan bo plesna skupina Igen predstavila "Potovanje v modro", zadnji dan pa se bodo predstavili še člani folklorne skupine iz Maribora.
Pa še to: sejem v Celovcu bo skupaj z avstrijskim ministrom za zdravstvo odprli naš minister dr. Božidar Voljč. Po otvoritvi pa bo tudi najvidnejšim strokovnjakom s tega področja predstavil prizadevanja Slovenije za boljše zdravje prebivalstva.	■ k
Občina Mozirje
Lastna
denarna
ustanova?
V petek, 15.januarja, ob 9.uri, bodo v Gornjem Gradu pričeli z ustanovnim zborom Zgornjesavinj-ske hranilnice in posojilnice. Računajo, da se bodo ob možnih zadružnem in delniškem principu odločili za delniškega, ki omogoča vključevanje ne le kmetom, temveč tudi podjetnikom, ostalim pravnim osebam, zlasti manjšim, ki v siceršnjem bančnem sistemu nimajo prevelikih možnosti, in drugim. Velika ovira pri ustanavljanju takšne (lastne) denarne ustanove je Banka Slovenije, ki z nenehnim dvigovanjem kriterijev za ustanovitveni kapital skuša preprečiti ustanovitev takšnih hranilnic in posojilnic. Ne glede na to, ustanovni zbor v Gornjem Gradu bo. ■ jp
Z novim letom novosti v zdravstvu
Participacij ni več, prostovoljno zdravstveno zavarovanje se uresničuje postopoma, izbrati si morate osebnega zdravnika
Novo leto je prineslo kar nekaj novosti v zdravstvu, ki jih ureja nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Participacije so ukinjene, nadomestila so jih t.i. doplačila za opravljene zdravstvene storitve. Kot veste, lahko breme doplačil nosite sami, ali pa se ( ste se že) odločite za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje ali kateri od zavarovalnic. Za tiste, ki se še niste odločili naj povem, da se še vedno lahko, le da so premije sedaj nekoliko višje, kot so bile decembra lani. In kaj pridobite z odločitvijo za Paket popolno zdravstveno zavarovanje?
Upravičeni ste vseh doplačil v osnovnem zdravstvu in zobozdravstvu. vendar velja to le za standardne storitve. Prav tako je z zdravili, vendar boste brez doplačila dobili le tista, ki so na pozitivni listi.
Če še niste prejeli izkaznice
Zaradi poznega sklepanja prostovoljnih zavarovanj vsi tisti, ki so se že odločili za to, še niso prejeli ustreznih izkaznic. Verjetno bo minilo še kakšen teden dni. da bo to urejeno. Če v tem času že obiščete zdravnika, vam bo tisti, pri katerem ste sklenili pogodbo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, znesek za doplačilo storitev vrnil po prejemu izkaznice. To ne velja za skoraj 400 tisoč upokojencev in njihovih družinskih članov. Ti v januarju poleg zdravstvene izkaznice potrebujejo ob obisku zdravnika odrezek o prejemu pokojnine za mesec januar, izkaznice pa bodo prejeli postopoma. Kar nekaj je zavarovancev, ki jim zagotavlja doplačila vlada Republike
Slovenije. Tudi ti bodo prejeli izkaznice za prostovoljno zavarovanje. To so vojaški vojni invalidi in civilni invalidi vojne, imetniki partizanske spomenice 1941, narodni heroji, španski borci, odlikovanci z redom Karadjordjeve zvezde z mečem, borci za severno mejo in slovenski vojni prostovoljci, prejemniki stalnih občinskih in republiških prizavalnin, uživalci družinskih inavlidnin po padlih borcih. Tudi študentje ne potrebujejo izkaznic, imeti pa morajo
potrjeno zdarvstveno izkaznico v vsakem semestru študija.
Izbira osebnega zdravnika
Po novem si bomo izbrali osebnega zdravnika, ki nas bo zdravil, predpisoval recepte, skrbel za našo zdravstveno dokumentacijo, ugotavljal začasno nezmožnost za delo (ki traja do 30 dni), nas po potrebi napotil v bolnišnico ali k specialistu...
Zavod za zdravstveno zavarovanje je že izdal posebne obrazce, ki ga-izpolnite ob prvem obisku v Zdravstvenem zavodu, lahko pa tudi kasneje. Pri tem je dobro vedeti, da nas pri izbiri nihče ne sme ovirati ali omejevati. Zdravnik nas ne more odk-
loniti. dokler ne preseže določenega števila pacientov. Ni torej nujno, da si izberete osebnega zdravnika še preden zbolite, vendar se lahko zgodi, da bo zdravnik, ki ga boste izbrali, če boste predolgo čakali, že imel zasedene svoje zmogljivosti.
Zdravnika praviloma izberemo za dobo enega leta, ne glede na kraj, v katerem živimo (potnih stroškov vam ne bodo vrnili). Obrazec o izbiri zdravnika moramo sami podpisati, vpisali pa nam ga bodo tudi v zdravstveno izkaznico. Zdravnika lahko po tem menjamo le v izjemnih primerih, pri tem mora izpisnico podpisati tudi zdravnik. Samo v nujnih primerih lahko po tem obiščemo drugega zdravnika. Po novem zakonu si lahko izberemo tudi osebnega ginekologa, za otroka pa osebnega otroškega zdravnika pediatra.
Zelo važno je tudi to, da morate imeti zdravstveno izkaznico potrjeno v zadnjih 30 dneh, sicer tudi Izkaznica za prostovoljno zdravstveno zavarovanje ne bo veljavna in boste plačnik vseh zdravstvenih uslug.
■ Bojana Špegel
Ni vseeno, kje se zavarovati
SS SS SS iS S! S SS iS iS SSS S SS 38 58! « SS SS
Čeprav se je veliko interesentov zdravstveno zavarovalo že v zadnjih dneh preteklega leta in v prvih dneh letošnjega, je za tiste, ki to še nameravajo narediti dobro, če temeljito pregledajo, kje je to ugodneje. Zavarovalnici, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Adriatic, nimata enakih pogojev.
Zavarovalnica Adriatic je si. januarjem že podražila premije in znaša mesečna premija po novem 905 tolarjev, medtem ko je Zdravstveni zavod Slovenije za svoje zavarovance (pod krovno pogodbo s sindikati) imel v veljavi popuste do 15. januarja, ko je bilo možno vplačati mesečno premijo še za 690 tolarjev, po 15. januarju pa se je ta podražila na 793,50 tolarjev.
■ mkp
Mene ni
zraven
Ne vem, če lahko po vsem, kar se nam je v zvezi nesrečno Bosno in Hercegovino že davno z vso težo vsedlo na dušo (pa ne vsem in tudi ne vsem dovolj) pričakujemo še kaj hujšega, vem pa da to breme z vsakim novim sporočilom z brezumnih bojišč postaja bolj in bolj neznosno. Za mar^ sikoga, le za tisne ne, ki bi noremu spopadu lahko naredili tak ali drugačen konec. Nobenega pomena nima ponavljati srhljive številke o mrtvih, ranjenih, pregnanih, lačnih, prezeblih... Tako nedoumljive so, da celo poročilo o več kot dvajsettisoč posiljenih muslimankah spol-zi mimo kot nekaj, kar je v tej in takšni inventuri domala samoumevno. Res, kaj se dogaja s tem našim svetom?
Nič drugega kot tisto, kar je ugotovil znan slovenski univerzitetni profesor in predsednik odbora za varstvo človekovih pravic dr. Ljubo Bavcon, ko je rekel: "Evropa in Združeni narodi so padli na vseh izpitih izmednarodnega občega, vojnega in humanitarnega prava, človekovih pravic in tudi iz elementarne človečnosti."
Pa ne enkrat, bi skromno dodal še jaz, kar padajo in padajo in ni ga junaka, ki bi si upal reči, fantje, to pa je naša zadnja priložnost, naredimo, kar nam velevata vest in dolžnost, ali pa spakirajmo, odidimo in pokažimo, za kaj nam v resnici gre. Še s tem bi dopolnil Bavconovo sodbo, da smo del Evrope in Združenih narodov menda tudi mi in da bi potemtakem kazalo natančneje pokazati, kdo pri obeh je najbolj kriv za to, da je, kakor je.
Saj nismo od včeraj in tudi ne taki naivci, da bi še zmeraj verjeli v neomadeževano in moralno popolnoma čisto podobo bodisi stare dame
I
Evrope bodisi svetovne organizacije. Toda to, kar se zdaj dogaja z institucijami te vrste, je-tako očitna in tako drastična erozija morale, tako boleča kriza delovanja njihovih teles, da se bo nekaj z njimi slek ko prej moralo zgoditi. Nihče, ki se razglaša za takšnega, ne bi smel tako dolgo in tako neučinkovito reševati nekaj, kar tako strašljivo tone v vse globlje in vse okrutnejše kroge najhujšega od vseh peklov. Vse priznanje Ownu in Van-ceu za dosedanja prizadevanja, da rili pač ne gre prav od rok, kratkomalo zato, ker po tolikem času ne morem pokazati niti enega obetavnega rezultata. Veliko pa takih, ki kažejo na slabšanje razmer. Naj poprimejo torej drugi, ali pa vsi skupaj spustijo vse iz rok in nehajo tisočim trpečim dajati lažna upanja. Če se že svojih dolžnosti prav ne zavedajo, si niti takih pravic ne bi smeli jemati.
Naj gre po svoje ta svet, ki z ultimatom pa tudi drugače v nekaj urah opravi z diktatorjem Sadamom, ne more ali noče pa s krvoloki, ki nekaznovano in s ciničnim riasmeškem na popenjenih ustnicah počnejo nekaj, kar je temu času in temu prostoru nekaj popolnoma nepojmljivega in kar je v kričeči opre-ki - kot je rekel dr. Bavcon - ne le z mednarodnimi pravnimi normami marveč tudi z občečloveškimi. Vsem tistim, ki ta čas pišejo zgodovino človeštva in ki se tako neodgovorno igrajo z zelo usodnimi rečmi, bi zato rekel: zapišite zraven, kdo je sodeloval pri takih svinjarijah in kdo ni. Da ne bi nekdo nekoč obsojal celo generacijo človeštva, ki doživlja vse to. Mene ni bilo zraven, nočem biti in to naj se ve. Pa za vse mnoge podobno misleče tudi.
■ Jože Krajnc
Ste se odločili za prostovoljno zdravstveno zavarovanje?
Od letošnjega 1. januarja je sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji urejen drugače, kot smo ga bili nekateri vajeni vse življenje. Nič več ni participacij, so pa doplačila za zdravstvene storitve. Pacient lahko breme doplačil nosi sam, ali pa pristopi k prostovoljnemu zdravstvenemu zavarovanju pri kateri od zavarovalnic in je pri tem deležen določenih olajšav. Različne pakete so nam, in nam jih seveda še, ponujajo zavarovalnice in tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Z Zavodom so pogodbo sklenili tudi nekateri sindikati, med njimi Svobodni. Pri tem so dogovorili nekatere olajšave oziroma popuste.
Podpis krovne pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije je
s ss s 8t s
omogočil 31 odstotkov popusta pri mesečni premiji, kar znese 690 tolarjev. Ta vsota je veljala še ves prejšnji teden, zdaj je že višja, znaša 783 tolarjev, ker se je s 1. januarjem paket popolnega zdravstvenega zavarovanja iz 12 tisoč povečal na 13 tisoč 800 tolarjev.
V mesecu dni, odkar akcija, ki jo na naSem območju vodijo v svobodnih sindikatih poteka, se je vključilo v prostovoljno skupinsko zdravstveno zavarovanje 21 tisoč interesentov. Možnost je bila namreč odprta in na osnovi krovne pogodbe so se lahko zavarovali tudi drugi, ne samo člani tega sindikata.
Seveda pa je načinov kje (pri kateri zavarovalnici) in kako (nadstandardni paketi, zobna protetika...) se zavarovati, več.
■ mkp
Borza vrednostnih papirjev'postaja zanimiva tudi v našem okolju
Oplemenitite svoje prihranke
Borza vrednostnih papiijev je v lani zaživela tudi v naši državi, porajala pa seje vse od leta 1989, ko so bile dane zakonske osnove zanjo. Na njej se redno pojavlja tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, kije bralce Našega časa o dogajanjih na borzi sproti obveščala. Pa vendar ostaja borza in dogajanje na njej za mnoge še čista neznanka. Eni pa šo se že preizkusili in imeli srečo, pa veliko "prislužili", pa tudi prva razočaranja so bila že prisotna."
Ja, z borzo je pač tako, treba je spremljati dogajanja na njej, hitro se je treba odločiti, katero delnico ali obveznico v katerem trenutku kupiti in katero prodati. Če ste dovolj spretni, lahko v zelo kratkem času veliko prislužite. Ali pa izgubite! Z borzo je pač tako, treba se je preiz^ kusiti, treba je tvegati, zato pa so lahko izkupički toliko večji. Vas mika? Bi se preizkusili? Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje vam bodo prav radi pomagali narediti prve korake in vas tudi obvarovali, da na začetku ne bi preveč izgubili.
Izkušeni borzni posredniki
Velenjska banka je po besedah Lidije Dovšak, vodje področja sredstev in gospodarjenja, po obsegu trgovanja nekje na sredini med petdesetimi borznimi udeleženci.
Najprej so se odzvala podjetja, kasneje tudi posamezniki, tako da je zdaj na borzi že kar živahno, pa čeprav je na njej zaenkrat le 25 vrednostnih papirjev. Z uresničitvijo lastninske zakonodaje pa bo vse to zagotovilo dobilo velike večje razsežnosti.
Glede na to, da je borzno poslovanje pri nas še dokaj nepoznano in da tudi ni v šolskih
Lidija Dovšak, vodja področja sredstev In gospodarjenja pri LB SB Velenje: "Naša banka sije pridobila v preteklem letu bogate borzne izkušnje."
programnih, je Ljubljanska banka Splošna banka Velenje lani v projekt mladinskega varčevanja vnesla tudi borzno poslovanje.
Razpisali so natečaj in dali možnost srednješolskim razredom in posameznim študentom, da fiktivno borzno poslujejo. "Na ta način smo želeli spodbuditi zanimanje za borzo in mladim dati osnove pri trgovanju z vrednostnimi papirji."
Mladi uspešni borzni posredniki
Tekmovanje je potekalo tri
mesece, odziv pa je bil dokaj dober. Še zlasti so bili uspešni prvouvrščeni," pravi borzna posrednica Marija Zimšek.
Najbolj seje v natečaju izkazal drugi GA velenjske gimnazije, največ borznega dela v njihovem imenu pa je opravil Damir Ve£-dev, ki pravi, da so se vsi v razredu navdušili za borzno posredništvo in tudi nagrado, ki sojo prislužili, to je dva tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti,bodo namenili za borzno trgovanje. Med študenti pa je bila najuspešnejša študentka ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru, Janja Mar-hart.
Za natečaj je izvedela iz Našega časa in se takoj navdušila. "Vedela sem, da nimam kaj izgubiti, saj mi je banka omogočila fiktivno borzno poslovanje. Moram reči, da meje zelo pritegnilo, veliko sem se naučila in to mi bo koristilo pri mojem študiju. Seveda pa sem vesela tudi dvesto mark, ki sem si jih prislužila. Na podobnih tekmovanjih bom z veseljem sodelovala tudi v prihodnje."
Možnost tudi "malim" varčevalcem
Na velenjski banki bodo že v kratkem razpisali novo tekmovanje, tokrat bodo dijaki tekmovali s privarčevanim denarjem. Še naprej bo seveda velenjska banka na-
daljevala z usposabljanjem za borzno posredovanje. Že doslej so veliko naredili in se med drugim pripravili na borzo plemenitih kovin, ki bo verjetno zaživela letos. Pripravlja pa se tudi borza klirinške hiše, s pomočjo katere bodo posamezne članice medsebojno poravnavale svoje obveznosti. Poleg tega, da bodo zastopali interese na borznem trgu vsem zainteresiranim, nameravajo v letošnjem letu ustanoviti sklad, v katerem bi lahko združevali prihranke "mali"
varčevalci in na ta način sodelovali na borzi.
Vabljeni torej k sodelovanju na borzi. Morda se velja na začetku preizkusiti s pomočjo omenjenega sklada, v katerega boste lahko položili tudi majhne zneske. O vsem tem vas bomo tudi v bodoče redno obveščali v posebni rubriki, v kateri bomo odgovarjali tudi na vaša vprašanja. Že zdaj jih lahko pošljete na naše uredništvo.
■ Mira Zakošek
Razpoloženje v 2 GA velenjske gimnazije Je bilo takrat, ko so razpravljali, kaj bi kupili In kaj prodali, že čisto borzniško. Verjetno bo letos, ko bodo tekmovali s prlsluženimi markami, še bolj pestro.
Veleblagovnica Nama Velenje
Tudi v prihodnje največja skrb kupcem
Marija Zimšek, velenjska borzna posrednica ( na sredini) v pogovoru s predstavnikom zmagovalnega razreda Damirom Verdevom in študentko Janjo Marhart.
POSLOVNE INFORMACIJE
•	Obveščamo vas, da je v prvi januarski številki Gospodarskega vestnika izšel razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz:
-	živilskih izdelkov za reprodukcijo
-	tekstilnih izdelkov za reprodukcijo
-	živilskih izdelkov za široko porabo
-	tekstilnih izdelkov za široko porabo v III. tromesečju leta 1993.
Obveščamo vas tudi, da v letu 1993 znaša višina pristojbine 500 SIT za naslednja potrdila:
•	potrdila, da se repromaterial v Sloveniji ne proizvaja
-	potrdtila, da se oprema v Sloveniji ne proizvaja
-	potrdila o dodeljenih kontingentih
-	potrdila v skladu z 29. členom Carinskega zakona.
Tudi cena izvornih spričeval in preferencialnih spričeval znaša 300 SIT. V skladu s podaljšanjem veljavnosti Odloka o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oz. določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1992 in v prvih treh mesecih leta 1993 obveščamo, daje veljavnost potrdil, izdanih v letu 1992 (za opremo in repromaterial) podaljšana avtomatično. O tem je obveščena tudi Republiška uprava carin oz. vse carinske izpostave.
•	Na GZS - Območni zbornici smo dobili nov izpisek iz borze punudbe in povpraševanja.
•	Vabimo vas, da nam posredujete vaše ponudbe in povpraševanja.
GZS - Območna zbornica Velenje vam nudi vse poslovne informacije in podjetniška svetovanja.
•	Vse informacije dobite na GZS Območni zbornici Velenje, Tel.: 856-920, faks: 855-645.
Veleblagovnico Nama Velenje po vsej verjetnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj jo dobro pozna veliko ljudi od blizu in daleč. To najbolje potrjuje vsakodnevni obisk. Vanjo ljudje radi zahajajo tudi zato, ker je moč dobiti v eni hiši prav vse, pa tudi delavci Name se trudijo, da bi kar najbolj zadovoljili kupce in obiskovalce. V Nami že nekaj let spreminjajo in posodabljajo oddelke z namenom, da so izdelki bolj vidni in dostopni. Večina kupcev se s tem načinom strinja in meni, daje tudi zato prijetno prihajati v to prodajno hišo.
V velenjski Nami so se že pred leti odločili za oddajo nekaterih prostorov v najem privatnikom in teh, ki v Nami opravljajo različne dejavnosti, je že precej. Tudi to je razlog, da veleblagovnico obišče vsak dan več obiskovalcev.
Lani decembra je velenjska Nama praznovala 21 - letnico obstoja. Zanimivo je dejstvo, da
je Nami vseh 21 let zvestih prav 21 delavcev. Sicer je danes v veleblagovnici zaposlenih 120 delavcev, vključeni pa so v sistem Nama Ljubljana.
Ob tej priložnosti je direktor velenjske Name, Drago Ribič, povedal naslednje. "Leto, ki seje izteklo, je bilo za delavce Name
kljub gospodarskim in političnim pretresom uspešno. Uspešnost gre pripisati vsem zaposlenim v Nami, saj so se vsak dan trudili vsak na svojem področju. Zlasti sta se njihov trud in prizadevanje izražala pri zadovoljevanju želja kupcev. Tudi kupci so veliko prispevali k pozitivnemu poslovnemu rezulta-
S posodabljanjem oddelkov bodo nadaljevali
tu. Dobro se namreč zavedamo, da smo tu zaradi kupcev in da opravljamo poslanstvo, ki nam je bilo zaupano in za katero smo usposobljeni. Vsem zvestim kupcem in prijateljem naše hiše želim, da bi nas tudi letos radi obiskovali. Obljubljamo, da jih bomo še naprej razveseljevali in kdaj pa kdaj nagradili za njihovo zvestobo.
Lani seje naš kolektiv nadvse trudil pri urejanju in posodabljanju teh ali onih oddelkov. S temi premiki smo izboljšali pogoje za naše delavce, za kupce pa zagotovili večjo preglednost blaga. Tudi letos bomo s tem delom nadaljevali.
Uvajamo tudi novost v prodaji in sicer računalniško podprt sistem. Zelo si želimo (še) večjega sodelovanja s potrošniki in sicer tako, da bi nas opozarjali na slabosti in napake in nam tudi svetovali - vse v prid obojestranskega zadovoljstva. Srečno!"
■ B.Mugerle
Pomembna pridobitev za komunalce
Bodo ceste in ulice poslej bolj čiste?
Velenjski komunalci so si že več let želeli posodobiti pometanje mestnih ulic in cest. Kar deset let so morali čakati, da se jim je izpolnila dolgoletna želja in so končno lahko uvozili nov stroj iz Švice za pometanje cest, imenovan "mestna mačka" (C1TY CAT). Stroj je izdelan po najsodobnejši tehnologiji in je zadnji dosežek te vrste. Stari, ki so ga velenjski komunalci uporabljali doslej celih deset let, se v nobenem primeru ne more kosati z novim in sodobnejšim.
Čeprav je bil omenjeni stroj
precej drag, so delavci Komunale prepričani, da bo naložba upravičila njihovo odločitev po nakupu novega stroja.
In še nekaj prednosti, ki scf očitno v prid novega pred starim. Stroj (city cat) je dovolj lahek in bodo z njim poslej lahko pometali tudi tiste površine, ki jih doslej ni bilo možno predvsem zaradi prevelike teže. Novi stroj je veliko ožji in je zato z njim možno čistiti tudi pločnike in ostale pešpoti. Ima dodatno premično krožno metlo, s katero je mogoče pometati tudi med ovirami, parkiranimi avtomo-
Kako stroj deluje smo se lahko sami prepričali
bili, klopcami v parku, cvetličnimi koriti, stebri javne razsvetljave in še kje. Skratka, stroj je zelo okreten in v sredini gibljiv, kar mu daje še dodatno mobilnost. Pri delu ne povzroča veliko hrupa in je z njim
moč čistiti tudi v nočnih urah. pri prvem preizkusu na Titovem trgu se je stroj izkazal kot odličen pripomoček za čiščenje našega nič kaj zglednega okolja.
■ B.Mugerle
IZ POSLANSKIH KLOPI
Poslanci velenjske občinske skupščine so redno prihajali na seje
Velike in majhne teme razvnemale poslance
Veliko delegatskih vprašanj in pobud * V poprečju več kot ena seja na mesec * Ekologija kot rdeča nit * Nesklepčnosti niso poznali
Za delegati velenjske občinske skupščine je naporno leto. Jemali so ga odgovorno. Za razliko od mnogih sosednjih skupščin, se v Velenju v preteklem letu z nesklepčnostjo niso srečevali, pa čeprav so morali na sejo v poprečju več kot enkrat na mesec. Le en zbor, družbenopolitični, je bil na eni od sej, nesklepčen. Statistika pravi: zbor krajevnih skupnosti se je sestal petnajstkrat, v poprečju je bilo na seji prisotnih 79 odstotkov poslancev; zbor združenega dela je zasedal šestnajstkrat, na seji je bilo poprečno 65 odstotkov	poslancev;
družbeno - politični zbor seje sestal sedemnajstkrat in imel poprečno 67 odstotno udeležbo.
Čeprav bo obsežno poročilo o delu skupščine v preteklem letu, prišlo med poslance šele v marcu, nam je Vlado Verdnik, strokovni sodelavec poslanske pisarne, pripravil nekaj vsebinskih poudarkov, ki so krojili skupščinsko delo v preteklem letu.
Najživahnejše pri delegatskih vprašanjih
Tisti, ki smo spremljali delo skupščine, smo ugotavljali, da najdlje vedno traja druga točka dnevnega reda z delegatskimi vprašanji in pobudami. Zadnje vprašanje, ki je bilo postavljeno (ne zgolj lani), nosi številko 373, sicer pa analitiki beležijo okoli sto sklopov vprašanj, ki so bila postavljena v preteklem letu. So odraz življenja in dela v mestu in ni čudno, da se jih največ dotika urejanja mesta Velenja in prometnega režima v njem. Verjetno so ta vprašanja posledica še vedno nesprejetega ureditvenega načrta za mesto, ki še čaka, da pride na dnevni red. Velike želje so imeli poslanci tudi za ureditev podobe mesta, velikokrat so se besedno spopadali s smerokazi in označitvenimi tablami. Precej-krat je bil omenjen tudi Šoštanj, še zlasti zaprtje trga bratov Mravljakov za promet. In seveda ekologija. Ta je bila pogosta tema delegatskih vprašanj, tako kot so se pogosto vprašanja dotikala področja kulture, športa, šolstva in zdravstva. Najbrž bo držalo, če rečemo, da so se z odgovori na postavljena vprašanja najpogos-
teje srečevali v dveh sekretariatih: za družbene dejavnosti in za javne gospodarske zadeve.
Pozimi o toplovodnem omrežju
Začetek leta, ko je bila zunaj še zima, so se poslanci usmerili v oblikovanje sistema financiranja javne porabe in v smisleno urejanje prostora. Sprejeli so vrsto odlokov o zazidalnih načrtih za področje Podhrastnika in sprejeli temeljne usmeritve za prostorsko urejanje centralnih predelov mesta Velenje. Skupščina seje soočila tudi s problematiko toplovodnega omrežja na področju Podhrastnika in na odseku Metleče - Šoštanj -Velenje.
Spomladi o grbu in zastavi
V marcu in aprilu so poslanci razpravljali o organizaciji dela skupščine in njenih organov ter sprejeli poslovnik. Soočili so se z odlokom o ustanovitvi javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje ter vzgojo in varstvom predšolskih otrok. Sprejeli so spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu za Staro Velenje. Precej natančni so bili, ko so se osredotočili v oblikovanje grba in zastave občine Velenje.
Poletje ni bilo nič dopustniško
Precej dela so imeli velenjski poslanci v poletnih mesecih. Sprejemali so odločitve o uresničevanju finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč in dali k načrtu soglasje. Sprejeli so odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Šoštanj ter odlok o proračDnu.
Urejanju prostora so namenili osrednjo pozornost julija, ko so sprejeli kar tri odloke. Z njimi so podali pogoje za ureditev rekreacijskega območja ob velenjskem jezeru, za zazidavo kompleksa ob železniški progi in za ureditev prometa v občini Velenje.
Jeseni prostor in ekologija
Jesen seje v skupščini začela s sprejemom prostorskih dokumentov: ureditveni načrt
pokopališča Podkraj, območje Konovega in začasnih prostorskih ureditvenih pogojev za nekatere predele mesta Velenje. Dopolnili so odlok o komunalnem in javnem redu ter miru, ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje, sprejeli odlok o ureditvenem načrtu kamnoloma Podgora, o zaključnem računu proračuna za leto 1991, o ustanovitvi javnega zavoda športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana.
Vse pogosteje so izpostavljali ekološko problematiko v dolini. Dve seji so v celoti namenili ekološki sanaciji Termoelektrarne Šoštanj, prvič v marcu in drugič v septembru.
Ocena skupščinskega leta
Vlado Verdnik, ki je v zadnjih mesecih preteklega leta strokovno spremljal delo parlamenta ugotavlja, da kljub
Bodo volilci mozirske občine (le) terjali odgovornost?
Predvsem "združeni" so slabeli za nesklepčnost
■ Milena Krstič - Planine
številnim težavam, kijih delegati niso uspeli razrešiti, najbrž ni področja in problematike, s katero ne bi bili seznanjeni. Vse pogosteje se z ustvarjalnimi pripombami in vprašanji vklju-čuje-jo v načrtovanje razvoja in razreševanje tudi tistih drobnih, vsakodnevnih problemov. Čeprav bo o načinu porabe sredstev iz občinskega proračuna skupščina še razpravljala, je jasno. da vseh načrtov ni bilo možno uresničiti.
Posledice vojne v naši neposredni bližini, velika gospodarska škoda, kije nastala zaradi suše, nakopičeni in nerazrešeni problemi iz preteklosti, upočasnjujejo izvajanje načrtov.
Vsekakor bodo svoje delo lahko najbolje oblikovali in dali usmeritve tudi za naprej sami delegati.
- To bi storili predvidoma marca.
vojni program za demografsko« ogrožena področja, odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje ter kopico lokacijskih dokumentov (povezanih tudi z odpravljanjem posledic poplav). Seveda so redno in zavzeto spremljali sanacijo po poplavah in zlasti delitev sredstev za te namene, prav tako proračunske in ostale redne zadeve. Podrobno so ocenili stanje na področju socialne varnosti v mozirski občini, obravnavali bodočo lokalno samoupravo, ustanovili tudi vse javne zavode s področja družbenih dejavnosti, vsega seveda ni preveč smiselno naštevati.
Bo letos bolje?
Vodstvo skupščine seveda v rokavu nima rešitve, ki bi poslance "prisilila" k večji in bolj redni udeležbi, le na njihovo zavest lahko (znova) potrka. Upajmo, da bo trkanje dovolj krepko, sicer pa bomo kmalu videli. Prvo letošnje zasedanje bo na vrsti 22.januaija. Pravzaprav gre (tudi) za nadaljevanje prekinjenega decembrskega zasedanja. Ob nekaj novih točkah poslancem iz decembra med drugim ostaja nič drugega kot ponovno sprejemanje statuta in poslovnika občinske skupščine. Že spet! Bodo vsaj na začetku leta spravili skupaj dovolj časa? Vsaj za dober vtis.
■ Janez Plesnik
opozorili (in prosili). In na začetku je bilo poslancev dovolj, pa so na dnevni red dodatno uvrstili problematiko nazarskega Glina - kot prvo točko. Po dolgi in razvneti razpravi potrebne večine ni bilo niti pod razno, še več, po nekaj točkah so sejo prekinili zaradi nesklepčnosti.
Statut in poslovnik sta sporna že od začetka mandata. Poslanci so se velikokrat (upravičeno) razburjali. Statut je bil sprejet že davnega, leta 1974 in 1982 dopolnjen, poslovnik velja od leta 1977 in še zdaleč ni primeren. Osnutka novih aktov so poslanci z eno samo pripombo sprejeli septembra in ju spremenili v predloga in ju na treh naslednjih zasedanjih niso bili sposobni sprejeti. Se bodo spet razburjali?
Prostor v ospredju
Točk in zadev je bilo na desetih skupnih zasedanjih seveda veliko. Tudi delegatskih vprašanj. Pri slednjih je bila največkrat na vrsti problematika ceste Ljubno-Luče, pa urejanje Podvolovljeka in osrednjega odlagališča smeti in odpadkov, predvsem pa kritična problematika odnosa celjskega Cestnega podjetja in prav tako celjskega Nivoja. Od pomembnejših zadev so poslanci sprejeli zlasti nekaj dokumentov s področja urejanja prostora. To so bili denimo raz-
daljevanje in podobno, kar vse zavira normalno delo, jemlje pa tudi voljo ostalim poslancem. Tisti redno neredni se najbrž ne zavedajo, da kradejo čas tudi drugim; kar je seveda posebej neresno, če že svoj čas tako visoko cenijo. Zlasti neresno tudi zar-di tega, ker skupščine ne more pravočasno sprejeti prenekatere-ga pomembnega dokumenta, sledijo pa kritike in očitki od vsepovsod, tudi od posameznih poslancev (vemo katerih). Povsem
Lani deset skupnih zasedanj * V zadnjem času nesklepčnost in prekinjanje sej * Posebna pozornost urejanju prostora * Poslovnika še vedno ni * Letos mora biti bolje, a kako *
Če so bili poslanci mozirske občinske skupščine na začetku svojega poslanstva deležni pohval za redno opravljanje svojih dolžnosti, če so se prizanesljivo nasmihali ob sporočilih o zdrahah v republiškem in mnogih občinskih parlamentih po Sloveniji, potem so zlasti v drugi polovici lanskega leta še sami padli na izpitu. Res so se že prej v posameznih zborih tu in tam soočali z udeležbo na meji sklepčnosti, v zadnjem času pa so poskrbeli za "prakso" prekinjanja sej, za "nadaljevanje sledi". Pri tem so prednjačili poslanci zbora združenega dela, malo pa je zaškripalo še v družbenopolitičnem zboru.
Sekretarka	občinske
skupščine Vida Juvan se upravičeno sprašuje, kje je njihova odgovornost. "Če so bili izvoljeni, potem se naj zavedajo svoje dolžnosti in naj ne onemogočajo dela skupščine." Res. Redno se namreč dogaja, da so.zbori na začetku zasedanja sklepčni, le malo kasneje pa nenadoma ugotovijo nesklepčnost, vsaj za nadaljevanje skupnega zasedanja. Potem sledi prekinitev zasedanja, včasih ločeno na-
odveč je pripominjati koliko manj časa bi ob redni udeležbi vsi skupaj porabili, saj bi odpadlo čakanje, pa krajše prekinitve, iskanje manjkajočih in nestrpnost prisotnih. In še v očeh javnosti in volilcev bi parlament dobil (sicer nujno) veljavo.
Najbrž ni odveč pikra pripomba volilcem, da bi tudi sami lahko povprašali za odgovornost tistih, ki sojih izvolili; navsezadnje so še drugi, ki bi gotovo bili bolj resni. Za dva poslanca zbora združenega dela so že opravili nadomestne volitve, za dodatna dva prav sedaj teče postopek. Vendar - v treh primerih ne gre za neresne poslance, ampak za
prehod iz ene v drugo firmo. Tudi v četrtem, ki pa se kljub temu ponaša s posebnim rekordom - lani se ni udeležil točno nobenega zasedanja, bilo pa je deset skupnih.
Še vedno brez poslovnika!
Prav zaradi vsega navedenega se že vseskozi vleče sprejem dveh nujnih aktov, nujnih za delo občinske skupščine. Gre za sprejem statuta in poslovnika, ki pa terjata celo dvotretjinsko udeležbo. Ker je zadeva zares nujna, so pred decembrskim zasedanjem poslance posebej
"Lep" pogled na
...... -.i
poslansko resnost (velja za sedeže, ne za prisotne, ki so večinoma vedno Isti)
OBCiNA "ŽALEC
Dober dan, Žalec
Mesto obrti, trgovine in podjetništva
Lani so Žalčani praznovali 810 letnico obstoja svojega mesta. Ugodna lega, naravne danosti, volja, želja in jasni cilji, jim pomagajo v razvoju v vedno bolj sodobno mesto. Kako ga vidijo po neuspelem referdendumu za samoprispevek, lani decembra, na Mestni skupnosti Žalec? 1182 je bilo leto, ko se Žalec
pojavi v zgodovinskih knjigah. Že leta 1370 dobi status mesta, s prihodom celjskih grofov spet postane trg. Prizanesli mu niso niti Turki, kar dvakrat so ga požgali, na njhovo prisotnost pa še danes spominja star Turški stolp pri mestni cerkvi.
Če se ozremo v novejšo zgodovino hitro ugotovimo, daje mesto doživljalo podobno "usodo" kot večina "starih" mest in trgov v Sloveniji. Medtem, ko je staro mestno jedro počasi in vztrajno propadalo in navdajalo s sivino, se je Žalec širil z novogradnjami, stanovanjskimi bloki in novimi naselji, ki so v mesto pripeljale nove prebivalce. "Pravih" Žalčanov je malo, večina je pri-s-eljena. Dnevne migracije so bile ves čas močno prisotne. Usode spalnega naselja so se pričeli braniti pred nekaj leti. Danes je njihova vizija "bodočnosti jasna, marsikaj je že postorjenega, predvsem pa so postavili trdno podlago vsemu, kar hočejo doseči.
Eran Sadnik, predsednik skupščine Mestne skupnosti Žalec, sedanjost takole občuti: "Žalec ima zelo ugodno lego, je v središču prometnih poti v Sloveniji in zato tudi močno tranzitno obremenjen. V občini, ki ima okoli 40.100 prebivalcev, se zadnja leta uspešno razvijata obrt in trgovina, na tem področju je še vedno veliko interesov občanov. Tudi bančništvo je močno razvito, saj imamo kar 7 bank, ki se jim bo v kratkem pridružila še ena Slovenska, tečejo pa tudi že pogovori z Avstrijsko banko. »Vzporedno bi radi razvijali lahko industrijo in turizem. Sploh slednje ima še velike možnosti, do sedaj jih skorajda nismo izkoriščali.^Zato smo lani jeseni ustanovili Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline, ki povezuje vsa društva, trgovce in gostince v dolini. Cilj tega je bil tudi, da povežemo ponudbo v Savinjski dolini in jo plasiramo navzven. Lega Žalca namreč daje možnosti ne le za tranzitni turizem, radi bi razvili tudi stacionarnega, za kar potrebujemo še več spalnih kapacitet v manjših penzionih in na obrobnih kmetijah. Nekaj poslovnega turizma smo že uspeli pripeljati v mesto, radi pa bi razvili tudi
Eran Sadnik kongresnega. Imamo tudi zelo lep športni center, ki bi ga radi bolj izkoristili in ga ponudili raznim športnim reprezentancam za priprave, prijateljske tekme... V Žalcu pa bo že kmalu zaživela informativna turistična pisarna, ki bo skrbela tudi zato, da bo nakazala probleme in možnosti razvoja turizma turističnim agencijam."
Brez sodobnega izgleda mesta, možnosti za zabavo in sprostitev, odprtjem novih delovnih mest mladim, skratka, nadaljnega razvoja, se lahko ti cilji pomaknejo daleč v prihodnost. Vse to je pogojeno z finančnimi sredstvi, ki jih tudi v Žalcu, tako kot povsod po Sloveniji, primanjkuje. Prebivalci starega mestnega jedra, Žalskega trga, so z veliko mero razumevanja pristopili k obnovi svojih sivih, opustelih hiš. Večina jih je dobila sveže preobleke, zrastle so nove trgovinice v rokah zasebnikov, gostinska ponudba se je še razširila... Ob avtobusni postaji raste novo, sodobno poslovno središče, z veliko naglico in ob velikem zanimanju bodočih lastnikov lokalov v njem...
Vendar nova fasadna preobleka ni dovolj. Infrastruktura je potrebna temeljite obnove, ulice je treba preurediti, potrebna je nova razsvetljava, mladi v mestu si že dolgo želijo bazen... Da bi vse to čim prej dosegli, so ob lanskih volitvah, 6. decembra, Žalčani poskusili priti do približno 60 mii-jonov SIT, ki bi jih krajani prispevali v obliki samoprispevka v naslednjih 5 letih. Referendum ni uspel.
Kako torej naprej?
Eran Sadnik in Janez Krof-lič, predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec, mi to razložita v
Janez Kroflič nadaljnem pogovoru. "Poleg denarja, ki smo ga želeli zbrati s samoprispevkom, bi nekaj stvari lahko uredili še s sofinanciranjem: Program za leto 1993 smo že izdelali. Obnova starega mestnega jedra, v njem obnova infrastrukture; plinovod in Kabelsko razdelilni sistem bomo zgradili s pomočjo koncesij; za prvo že tečejo pogovori z Italjan-skim partnerjem, za drugo z Avstrijskim. Načrtujemo, da bi se to delalo hkrati z obnovo. Če bi referendum uspel, bi ta dela končali v približno 2 letih, tako pa se bo čas izgotovitve del podaljšal na 5-6, mogoče tudi JO let. Računamo, da bomo določena finančna sredstva dobili iz skupnih občinskih sredstev.
Ena prvih nalog v Žalcu je, da spremenijo prometno ureditev in z odprtjem nekaterih vzporednih cest sprostijo glavno ulico, zaradi nadaljnega razvoja nakupovalnega centra, v teh stranskih pa s tem povečajo tudi zanimanje za razvoj novih trgovin, lokalov in drugih obrti." Program nove prometne ureditve delamo že skoraj dve leti. Načrte smo predstavili tudi občanom, ki so imeli nekaj pripomb, ki jih bomo še upoštevali."
Čeprav so na Mestni skupnosti Žalec predvideli tudi neuspeh referenduma, so po tem razmišljali tudi o vz-rokih takšne odločitve krajanov. "Neuspeh pripisujemo predvsem gospodarski krizi. Tudi to, da se je življenje spremenilo in da ljudje mislijo, da je samoprispevek kot oblika pomoči k hirejšemu razvoju mesta, preživela, da je sedaj država tista, ki bo vse uredila, je naredilo svoje. Dejstvo je, da se bo ta kraj razvijal le ob podpori vseh prebivalcev." .
■ Bojana Špegel, foto: Aljoša Videtič
Intervju s predsednikom SO Žalec Milanom Dobnikom
lili.......I.............................
Živeti v Savinjski dolini je čudovito
Pogovarjali smo se s profesorjem zgodovine in zemljepisa, prvakom Narodnih demokratov v Žalcu in hkrati predsednikom Skupščine občine Žalec. Po velikosti prav gotovo eden največjih slovenskih županov, ljubitelj šaha, po rodu Šentjurčan, naturalizirani Savinjčan je jasno in odkrito odgovarjal posebej za Naš čas.
NAS ČAS : Kako ocenjujete svoje župano- na republiki?
vanje v občini Žalec v minulem obdobju?
MILAN DOBNIK : Ocenjevati sam sebe in svoje delo je zelo nehvaležno. Lažje bi odgovoril, ali sem s svojim delom zadovoljen, ali ne. Jaz sem zadovoljen.
NAŠ ČAS : Koliko se v skladu z javno funkcijo, ki jo opravljate, že počutite Savinjčana?
MILAN DOBNIK : Moje delo na občini ne prispeva veliko k temu, da bi se počutil kot Savinjčan. Odkar sem se preselil v Savinjsko dolino, sem izredno zadovoljen, da živim tukaj. Mislim, da so vsi vici na račun Savinjčanov neutemeljeni. Živeti v Savinjski dolini, med njenimi ljudmi, je čudovito.
NAŠ ČAS: Kako ste zadovoljni s svojimi podrejenimi, to je delavci državne uprave s katerimi ste v stalnih stikih?
MILAN DOBNIK : Z večino sodelavcev sem zelo zadovoljen. Nekatere službe pa so premalo učinkovite. Verjetno so zato krivi delno ljudje, delno neurejena zakonodaja. Rad bi, da bi vsak občan hitro uredil svoje zadeve.
NAŠ ČAS : Ali se vam zdi, da je občinsko osebje hiša prijaznih ljudi in ali se vam zdi, da je osebja v hiši preveč?
MILAN DOBNIK : Upam, da so delavci občinske uprave do vseh ljudi prijazni in ustrežljivi. Jaz imam na občino Žalec in njene uslužbence lepe spomine še iz časov, ko sem pridobival gradbeno dovoljenje. Seveda sem se vedno držal načela, da lepa beseda, lepo mesto najde. Verjetno bi se dalo še kakšno delo racionalizirati in bi bilo možno število zaposlenih v občinski upravi še nekoliko zmanjšati.
NAŠ ČAS : Ste član Narodno demokratske stranke. Kako komentirate vaš rezultat na nedavnih volitvah in kako menite se bo vaše dosedanje sodelovanje z ostalimi strankami v občini uresničevalo glede na nova politična razmerja
MILAN DOBNIK : Narodni demokrati smo nadaljevali tradicijo SDZ, ki je največ storila za osa-mosvojitev Slovenije. Izgleda, da so bila pričakovbanja ljudi ob osamosvojitvi nerealna. Zato so nekoliko razočarani. Veliko so k temu pripomogla sredstva javnega obveščanja, ki so demokratične stranke stranke in njihove ljudi ves čas prikazovale v negativni luči. Tako so tisti, ki so se v skupščini od prvega dne norčevali iz demokracije, ostali bsez potrebne obsodbe, medtem ko so tiste, ki so si vedno prizadevali za demokracijo, smešili na vse načine in iz njih naredili negativne junake. Nikoli ne bom razumel, kako je mogoče, da je stranka, kije vedno zavirala osamosvojitev in ki skoraj nikoli ni predlagala pravilnih rešitev problemov, na volitvah dobila največ glasov. Toda kakor ima v trgovini vedno prav kupec, tako imajo na volitvah volilci. Menim, da državne volitve ne bodo bistveno vplivale na medstrankarske odnose v občini, ali pač.
NAŠ ČAS : Ali se vam zdi, da ste dober Slovenec in kaj lahko očitate v tem smislu ostalim strankam?
MILAN DOBNIK: Vsekakor, vedno sem delal po svojih najboljših močeh. Povsod sem si prizadeval, da bi povečal ugled svoje domovine in svojega naroda. Niso mi všeč ljudje in stranke, ki se norčujejo iz slovenstva, kakor tudi ne tisti, ki širijo sovraštvo do drugih narodov in na ta način zmanjšujejo ugled našega.
NAŠ ČAS : Ali bi radi izpostavili v občini kakšno po vašem mnenju negativno osebnost in kakšno pozitivno osebnost in zakaj?
MILAN DOBNIK : Ne.
NAŠ ČAS : Kaj bi zaželeli bralcem Našega časa?
MILAN DOBNIK : Tako pamet, da bi bili sposobni razumeti naš položaj ter zdravja in sreče.
■ V. G.
Sprejeto v poslanskih sedežih lani
❖	Začeti so postopki za izgradnji industrijsko-obrtne cone v Arnovskem gozdu (to je ob izstopu na avtocesto).
❖	Pobuda, da se na območju Savinjske doline kot enotnem geografskem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, komunalnem in infras-truktumem prostoru oblikuje poseb-
na pokrajina kot širša samoupravna lokalna skupnost za urejanje skupnih zadev bodočih občin na tem prostoru.
❖ Pripravljena je bilaširša dokumentacija kot informacija za izgradnjo nove občinske deponije lokalnih odpadkov. Stvari so zastale zaradi stalnega jabolka spora med oblastniki in občani, to
je lokaciji deponije.
❖	Ustanovitev za Zavoda za kulturo v Žalcu. Se eno institucijo imamo, učinki še pridejo.
❖	Preimenovanje ulic in krajev v samem Žalcu in občini. Uspelo je preimenovati Ulico Bačke Palanke v Bevkovo ulico in Gornjo vas (pri Preboldu) v Sv. Lovrenc.
Na kratko
Ljubiteljska kultura na Žalskem
Kjer si ljubezen in žlahtnost podajata roke
Spremenil se je čas, mnogi mislijo drugače, a večina čuti enako. Utrip kulturnega življenja na podeželju se spreminja z ljudmi in časom. Srčnost z nemirnim ustvarjalnim duhom, položenim v zibel, postaja močnejša od vsakdanjih tegob.
Dvaindvajset krajevnih in mladih, spodbujanje zanimivih
dvajset šolskih kulturnih društev povezuje preko dva tisoč ljubiteljskih navdušencev. Svojo dejavnost združujejo v Zvezo kulturnih organizacij Žalec, ta pa zanje skrbi preko posebnih strokovnih odborov. Igralci, pevci, godbeniki, citrarji, plesalci, likovniki in mnogi drugi se preko leta dokazujejo na številnih občinskih revijah, koncertih, samostojnih nastopih in drugih priložnostih. Ponovno oživlja sodelovanje z zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji ter slovenskimi društvi zdomcev v Nemčiji. Zvezi kulturnih organizacij je v zadnjem obdobju uspelo obuditi tudi medsebojnost povezovanja s sorodnimi skupinami v Sloveniji, velik poudarek pa dajejo nedvomno povezovanju med društvi. Ugotavljajo pravilnost te usmeritve, ki že rojeva prve sočne sadove. Izredno dobro pa je tudi sodelovanje med strokovno službo zveze in vodstvi društev. Oboji so si za glavno nalogo izbrali pridobivanje
dejavnosti in skrb za izobraževanje v lastnih vrstah.
Po množičnosti sodi žalska občina s svojo ljubiteljsko kulturo v sam slovenski vrh. Ima pa to tudi svoje slabe strani. Že tako skromna sredstva za delo društev so se drobila, res med pridne, ne pa vedno dobre. Množičnost ne more roditi kakovosti - tega se v Žalcu dobro zavedajo. Vse bolj pa se tega zavedajo tudi sami izvajalci. Med njimi je zavzel pravi tekmovalni duh in želja po dobrem strokovnem vodstvu je postalo njihovo vsakdanje vodilo. Ob tem se zavedajo, da so minili časi pisanja vlog po dodatnih sredstvih, ki so bila praviloma vedno odobrena. Iščejo vire preko sponzorjev, ti pa zahtevajo več od amaterizma. In če vložiš v svoje delo več truda, ga tudi bolj ceniš, ne želiš, da o tebi govorijo slabo, hočed biti boljši...
V Žalcu je v ustanavljanju Zavod za kulturo, ki med drugim povezuje galerijo, likovni salon in občinsko matično knjižnico.
Ljubiteljski kulturi pa gre posebno mesto, ki ga oblikujejo dejavnosti v Preboldu, Vrbju, Polzeli, Grižah, Gomilskem. Libojah, Žalcu, Ponikvi, vi, Gotovljah... Nenehno dokazovanje je naša bodočnost. Ob tem pa velja ohraniti tudi kanček skromnosti. Bolj kot postavljati visokoleteče cilje, nastopanje in
Juteks s pozitivnim poslovanjem
Tovarna Juteks iz Ložnice pri Žalcu bo zaključila poslovno leto 1992 pozitivno,kajti plačila končanih del v.Rusiji so nepričakovano prišla in rešila tekoče gospodarsko leto. Za naprej še ne vedo, kako bo poslovanje potekalo.
tekmovanje na takšnih in drugačnih revijah in festivalih, je pomembno ostati zvest ljubiteljski žlahtnosti. Ali, kot je nedavno tega povedal velenjski kulturnih: lahko nam vzamejo prostore, sredstva - ne morejo pa nam vzeti želje in ljubezni do petja, igranja, druženja...
■ Jock
Gledališče Žarek Žalec:A.T.Linhart, Matiček se ženi, Režija: Iztok Vaiič
Na podiplomski študij v Anglijo
w m & m & & m m ® & ® m m ® % vt & & m sssss
Marinka Marovt, ravnateljica OŠ Vere Šlander, je bila izbrana med 12 kandidati, ki bo nadaljevala podiplomski študij iz menedžmenta v izobraževanju na fakulteti Aslanger-Crew v Angliji. To je prva generacija, ki jo bo financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Kandidati so morali opraviti inteligenčni test in predstaviti svojo lastno inovacijo. Izkazati pa so se morali tudi z dosedanjim uspešnim delom. Želimo ji uspešen študij.
■	-er-
Direktorica ali direktor?
30. septembra lani je bil v javnih glasilih objavljen razpis za delovno mesto glavnega direktorja Agrine Žalec. S sklepom delavskega sveta je bila na to mesto imenovana Danica Korent, sedaj podpredsednica izvršnega sveta žalske občine. Sklep je pravnomočen, vendar ne tudi dokončen.
Franc Rezar, drugi kandidat, ki se je prijavil na ta razpis, se je namreč zoper ta sklep pritožil na sodišče združenega dela. Kot pravi sam, gre zgolj za formalne nepravilnosti v postopku izbiranja in imenovanja, vendar o tem ne želi javno razpravljati, ker naj bi to škodovalo zlasti poslovnemu ugledu Agrine. Gospod Rezar je že bil vršilec dolžnosti glavnega direktorja tega podjetja, ko pa se mu je enoletni mandat iztekel, je bil po določilih statuta imenovan nov vršilec dolžnosti, saj pritožba na sodišču še ni rešena.
Tudi Danica Korent ni pripravljena dajati obširnih izjav o svojem imenovanju, povedala je le, da izpolnjuje vse pogoje razpisa in ima celo visokošolsko izobrazbo, daje bila izbrana in imenovana na to delovno mesto, da pa še ni dala odpovedi na žalskem občinskem sekretariatu za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj, kjer je zdaj zaposlena.
■ K. Rozman
Darovali so kri
V žalski občini so lani pripravili skupaj 13 krvodajalskih akcij, kri pa je darovalo 1480 občanov. Skupaj so dali 592 litrov krvi, kar je približno toliko kot leto poprej. Prva akcija v letošnjem letu bo 7. marca na Polzeli.
■	-er-
Picerija Golobček
Lastnika slavne Pizzerie Golobček iz Vranskega so v Delu v rubriki 24 ur po nedolžnem obdolžili nasilnega ravnanji. Tožba za razžalitev je pred vratmi. Podjetni mojster prave napolitanske pice iz krušne peči s skrbno čuvno kuharsko recepturo pa obljublja še boljše pice.
Konjeništvo v letu 1993
Konjeniški klub Gotovlje je sprejel na svoji 1. redni seji letni plan tekmovanj.Otvoritev sezone v preskakovanju ovir bo v Gotovljah in sicer 25. aprila. Gotoveljski klub bo priredil v letu 1993 še dve veliki tekmovanji in sicer: v juniju mednarodno tekmovanje in III. POKAL AVTO Gotovlje v avgustu.
Novice, ki odkrivajo tančice
❖	Kmetijstvo Braslovče je po zadnjih poskusih vzereje prašičev obupalo in končno sprejelo sklep o preusmeritvi proizvodnje: V Žalcu bomo končno dobili pravo farmo puranov.
❖	Najbrž je res, da si kar nekaj članov žalskega izvršnega sveta išče službe. Gospa Danica JezovŠek Korent (podpredsednica) je v vrsti za direktorja Agrine, gospod Boris Kranje (predsednik) se čuti dovolj sposobnega za Hmezad banko in podobno.
❖	V stalnih nesoglasjih med kmeti iz doline in delavci mle-krane je bilo slišati prve vzklike radosti in nostalgije: " Hočemo naznj direktorja Čulka!"
❖	Izjava tega tedna: "Vsem volilcem in pristašem Zmaga
je dal kdo drug kot Gregor V<>vk.
Parobke zbral Gregor Vovk.
Velja si ogledati
V petek, 15. januarja, ob 19. uri in v nedeljo, 17. januarja, ob 17. in 19. uri vabi
KINO ŽALEC:
Ameriška risanka LEPOTICA IN ZVER (režija Dick Purdon)
Nekoč je v neki daljnji deželi za devetimi gorami čarovnica začarala razvajenega princa v grdo zver, njegove dvorjane pa v začarane predmete. Začarala pa je ob spoznanju, da njegovo srce ne zmore prave ljubezni. V dvorec pride lepotica Bella in z ljubeznijo spremeni zver v princa. Film je namenje tudi in predvsem odraslim - je najlepša ljubezenska zgodba vseh časov.
Film je dobitnik dveh OSKARJEV ' 92. TABOR:
Vsoboto, 16. januarja, ob 19.30,DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC, gledališka predstava v izvedbi igralcev in pevcev Svobode Prebold -(Janko Kač - Ervin Fritz) MOLOH, režija Bogomir Veras.
Delo govori o nastanku preboldske tekstilne tovarne pred 150 leti in je dokument tedanjega časa. Lahko pa bi se podobno dogodilo še kje drugje, ali pa se je, lahko se dogaja tudi danes, ali pa se...
Predstava je bila oživljena decembra lani ob proslavljanju 600-letnice Prebolda.
■ Jock
Sprejem za duhovnike
V žalski občini nadaljujejo tradicijo vsakoletnih srečanj občinske vlade z duhovniki. Letošnje je bilo v hotelu Golding v Žalcu. Zbrane je najprej pozdrpvil žalski župan prof. Milan Dobnik, ki seje vsem zahvalil za njihovo poslanstvo ter^im tudi v bodoče zaželel uspešno delo. Še posebno je pohvalil tiste, ki so v lanskem letu obnavljali cerkve ali kupili nove zvonove. Posebno pohvalo pa si zaslužijo na Ponikvi, kjer so zgradili nov Slomškov dom. V imenu duhovnikov se je za sprejem zahvalil Adolf Piki, ki je župnik na Gomilskem. ■ Tekst in foto: -er-
I
ANKETA
Mesto Žalec ima okoli 7300 prebivalcev. Ti so se 6. decembra na referendumu odločali tudi o tem, ali bodo s samoprispevkom pomagali k hitrejši posodobitvi in obnovitvi mesta. Odgovor večine je bil NE. Zanimalo nas je, kaj mislijo Žalčani o svojem mestu, kako se razvija, v čem vidijo možnosti nadaljnega razvoja, pa tudi vzroki za-ne-uspel referendum so nas zanimali. Sprehodili smo se po Žalcu in nekaj naključnim mimoidočim zastavili to vprašanje.
Leon Bevc, Žalec: "Zakaj ni uspel referendum? V glavnem je kupna moč zelo majhna, standard pada in vsak denar se "poz-
i
na". Reklama je bila bolj majhna, mislim pa tudi, da so imeli ljudje pomisleke glede izgradnje bazena. Tega je namreč lahko zgraditi, težko pa gaje vzdrževati. Želim, da bi se stari del Žalca še naprej obdržal, da bi se adaptacije nadaljevale, da bi to postal trgovski center. Mislim, da se lepo razvija, nekaj problemov je s prometnim režimom, tega bo treba v dogled-nem času urediti in sprostiti glavno ulico."
Marija, Starič, Žalec: "Kako se naj razvija mesto Žalec ? Bodočnost Žalca naj bi bila v hitrejšem razvoju tudi na kulturnem področju, tu bo treba sploh še veliko narediti. Mesto, kot izgleda sedaj, mi je zelo všeč, sploh, ker sem bila eno leto odsotna in v tem
letu se je veliko postorilo. Lahko rečem, da sem bila ob vrnitvi kar presenečena. To, da se ljudje na referendumu niso odločili za samoprispevek, me čudi, saj bazen resnično potrebujemo, ob razvoju in širitvi mesta je ta potreben. Vzrok jc verjetno v nizkem standardu ljudi."
Tudi ceste bi se morale precej posodobiti. Če se bo stanje v gospodarstvu popravilo, bo verjetno
Anton Arnšek, Žalec: "Mislim, da se je razvoj mesta prepočasen, slabo napreduje. Referendum ni uspel, kar je mene osebno razočaralo. Mladina ima premalo možnosti za sprostitev, zato bi bil nov bazen prava popestritev. Kar pa se tiče starega mestnega jedra in njegove obnove, ne vem, ali res ni dovolj sredstev za razvoj in obnovo. Zdi se mi, da se mesta v okolici hitreje obnavljajo.
Rozalija Krajnc, Žalec:
"Pravzaprav ne vem točnega vzroka, zakaj referendum za samoprispevek ni uspel. Vem, da smo v preteklosti že imeli samoprispevke, pa iz tistega ni bilo kaj veliko. Mislim, da se ljudje tudi zaradi tega sedaj niso hoteli odzvati. Izgleda, daje šlo tudi za nezaupanje. Mladi bi vsaj bazen resnično potrebovali.
Mesto se sicer lepo razvija, mestni trg mi je všeč in mislim, da lahko rečem, daje Žalec lepo mesto."
■ Bojana Špegel foto: Aljoša Videtič
Trideset let Amaterskega gledališča Velenje
tt »m *'« *tt!lfK*tt»K*»**lKK8»»KX*»»K«*»XKS
Opravljajo veliko poslanstvo
"Kultura bo rešena, če bodo ljudje rešeni" ali drugače: "Prihodnost gledališča je filozofska." (B. Breht)
Prihodnost velenjskega gledališča bo bržčas ostala ljubiteljska in z lastnim ustvarjalnim potencialom tvorno zavezujoča predvsem matičnemu prostora. Na tej (drugorazredni) stopnji, kjer niso prizadevanja nič manjša in kjer gledališka beseda še zmeraj opravlja kulturnoin-formativno in narodnoozaveščevalno vlogo, veljajo za amatersko gledališko ustvarjalnost povsem drugačne umestitve v čas in prostor.
V šaleškem kulturno dozorelem prostoru lahko sicer evidentiramo skoraj vse razvojne oz. posledične stopnje za nastanek "pravega" gledališča - od sorazmerno zgodnjega čitalništva (že leta 1871 je bilo ustanovljeno "Kmetsko bralno društvo za Gornjo Šaleško dolino" in leta 1882 "Šaleška čitalnica" v Šoštanju), prek sokolovskih združenj in različno kreiranega kulturno-društvenega življenja pred prvo, med obema in po dragi svetovni vojni, vse do recitacijsko-dramskega delovanja cele vrste vaških odrov -, vendar se poklicno gledališče do danes v tem prostoru še ni rodilo. Leta 1959 zgrajeni velenjski Dom kulture bi lahko vsaj z izboljšanimi delovnimi pogoji pripomogel k ustanovitvi profesionalne gledališke hiše v Velenju. Gledališka ustvarjalnost DPD "Svoboda" Velenje je takrat že imela bogato.in ustaljeno tradicijo. V čustveni navezi z bližnjim celjskim poklicnim gledališčem bi bilo treba v zakoreninjeni socialistični kulturniški miselnosti narediti samo globlji korak. Vendar so se vsa večletna '
prizadevanja	gledaliških
navdušencev v smislu poklicnega delovanja zapovrstjo izjalovila.
V Šaleški dolini lahko danes ocenjujemo delovanje treh vrst ljubiteljskega gledališča:
-	občasni vaški/krajevni oder. ki je organizacijsko nemotiviran in izginja.
-	amatersko kabaretno-kome-diografsko gledališče v Šmartnem ob Paki ("Gledališče pod kozolcem"),
-	amatersko (dramsko) gledališče v Velenju ("Amatersko gledališče Velenje").
"Amatersko gledališče Velenje" deluje z manjšimi prekinitvami jubilejnih 30 let. Po prenehanju aktivnega delovanj: gledališke skupine DPD "Svoboda" Velenje (v začetku 60 let) sta gledališka ustvarjalca Rudi Hro-vat in Milan Lukman (takrat predsednik Mladinskega odra) s somišljeniki zbrala skupino mladih gledaliških navdušencev. Skupina je delovala kot "Mladinski oder" vključena v DPD "Svoboda" do novembra 1969. ko seje z ustanovnim občnim zborom preimenovala v "Amatersko gledališče Velenje".
Jedro te skupine (Jože Kolar, Marija Kolar, Leon Cižmek, Karli
Amatersko gledališče Velenje bo jutri (15. januarja), ob 19.30 v Domu kulture jubilejno	ponovilo
Gluvičevo komedijo PLAKAT. Ob svoji 30-letni-ci so izdali dragoceno dokumentarno publikacijo "Preljuba talija velenjska", avtorjev Iva Stropnika in Damijana Kljajiča.
Čretnik, Cveta Koprivnikar-Močilnik, Jože Kotnik in dragi) deluje vse do danes. V novejšem času dajejo velik poudarek "Odru mladih". V okvira AGV-ja občasno deluje tudi lutkovna sekcija. -Gledališki ustvarjalci AGV-ja štejejo za svojo prvo predstavo Sketovo "Miklovo Zalo", odigrano leta 1962 v režiji Rudija Hrovata. Doživela je 26 predstav. Prihajajoče in odhajajoče gledališke generacije, ki so v svojem jedru vendarle vseskozi ohranile vezni potencial s tremi do petimi stalnimi igralci, so v 30-let-nem delovanju ustvarile prek štirideset gledaliških predstav, petkrat toliko ponovitev, ničkolikokrat pa so v občini Velenje sodelovali tudi s priložnostnimi kulturnimi programi. Gledališke predstave agevejevcev si je doslej ogledalo prek 53 000 gledalcev.
Med prve se je po režijski plati vpisal Rudi Hrovat, V najuspešnejših gledaliških sezonah AGV-ja pa so režirali: Bogomir Veras, Matjaž Ar-senjuk, Janez Starina, Franci Končan, Marjan Belina (mentor), Ljerka Belak in domači režiserji: Jože Kolar, Boris Vrhkar (režiser lutkovnih predstav), Marija Kolar in Karel Čretnik (slednja dva tudi dolgoletna igralca).
Ker je imelo gledališče od samega začetka neprofesionalno osnovo, je moral biti ljubiteljski delež zato toliko večji. Velike zasluge za razvijanje gledališke kulture v Šaleški dolini ima Rudnik lignita Velenje, ki je vsa leta denarno podpiral dejavnost AGV-ja.
V šaleškem prostoru si nenazadnje tudi nikoli nismo znali (pri)vzgojiti profesionalnega režiserja in tako je prav iskanje režiseija pred sleherno gledališko se-
zono predstavljalo največji problem.
Pri igralskih zasedbah AGV-ja je presenetljivo tudi to. da izhaja večina igralcev iz izrazito nehumanističnih poklicev. Režiserjeva vloga je bila tudi zato toliko zahtevnejša. Predvsem pri govornih vajah (pa tudi sicer: strokovna pomoč itd.) so zaslužni naslednji strokovni sodelavci: Božo Vračko, Jože Klančnik, Vinko Šmajs, Vlado Donaj, Marjan Belina, Jože Vozny, Franci Končan, Janez Starina, Matjaž Arsenjuk, Vladimir Kocjančič, Franci Križaj, Janez Povše, Jože Rode in drugi, ki so velenjskim gledališčnikom pomagali iz sezone v sezono.
V 30-letnem delovanju je nastalo veliko del. V vsaki sezoni najmanj eno, v gledališki kroniki pa zasledimo tudi sezone z dvema predstavama. Spomnimo se vsaj nekaterih: Sket-Hrovatova "Miklova Zala" (1962), Govekar-Kolarjevi "Rokovnjači" na Velenjskem gradu (1965), Hamilton-Kolarjeva "Plinska luč" (1968), Mrožck-Čret-nikova "Policija" (1973), Villon-Verasov "Veliki testament" (1976), Grum-Arsenjukov "Dogodek v mestu Gogi" (1980), Žmavc-Vera-sova "Sekira" (1982), Obaldia-Končanov "Veter v vejah sasafrasa" (1984), Jurčič-Verasov "Deseti brat" (1988) itd. Bila so seveda tudi obdobja, ko je delo skoraj povsem zastalo, kar pa je spremljajoč in razumljiv pojav amaterske gledališke dejavnosti.
Velenjski gledališki ustvarjalci opravljajo v najžlahtnejšem smislu veliko poslanstvo. Zaslužni za razvijanje gledališke ustvarjalnosti, čeravno po amatersko, so v našem prostora in času veliki umetniki. Pridite, njihova predstava je!
■ Ivo Stropnik
ZGODILO SE JE 14. JANUARJA
>s ;
S >fi S :;s
LETA 1883
Po krajšem premoru zopet objavljamo novico s konca prejšnjega stoletja. ki smo jo našli v Slovenskem gospodarju:
"Iz Šaleške doline. Zarad nepretrganega deževanja bilo je 1882 leto eno slabejših. Ničesa se ni pridelalo v obilni meri, pa še to kar se je, ne da se prodati, vina se lahko kupi po 20 fl. polovnjak. dasiravno ni bila izvrstna vinska letina. Kje naj dobi toraj kmet denaija da plača dače. ki od dne do dne naraščajo, ako še ovih borih pridelkov, koje odtrga od svojih ust, prodati ne mora? Sliši se, kako lahko se hmelj proda, in to je toliko vznemirilo kmete, da si sedaj že skoraj brez izjeme vsaki pripravlja in prekopava njivo za hmelj; daj ljubi Bog, da bi skoz ta novi kmetijski pridelek prisijale nam ubogim zadolženim kmetom enkrat milejša zora boljše bodočnosti!"
Kmetovih problemov pa žal tudi hmelj ni rešil!
LETA 1921
Spomini na pričakovanje Novega leta 1993 so v vseh naš še precej sveži, zato poglejmo kako so v Šaleški dolini pričakali leto 1921. Članek je bil objavljen v Novi dobi:	1
"Šaleška čitalnica je priredila tudi letos svoj Silvestrov večer. Bogat vs pored nudil je občinstvi od začetka pa neprenehoma črez polnočno uro toliko in tako lepe, plemenite zabave, da moramo biti čitalnici prav hvaležni. Ta večerje prvikrat nastopilo šoštanjsko pevsko društvo, ki je s proizvajanjem par pevskih točk nudilo prijetno spremembo vsporeda. Številni zbor obeta lepega napredka in čestitamo k tem prvim uspehom. Enako pohvalno omenjamo sodelovanje salonskega orkestra. Želimo, da jih zopet kmalu zaslišimo. Z izdatno podporo dijaštva sta se uprizerili dve kratki igri, izmed katerih seje posebno prva: "Popolna žena" tako neoporečno dobro podala, da se lahko tudi o vsakem igralcu brez izjeme trdi. da se je v svojo vlogo vživel. Uspeh je bil res popoln. Tudi "Zakonske nadloge" so bile vpoštevanja vredne. Višek slavja pa je bila pantomima "Staro in Novo leto", proizvajano po sokolskem naraščaju. Živahen in odločen nastop v slikovitih krojih ob spremljavanju glasoviijaje takoj začetkoma očaral. Bila je to tako krasna, pestra slika, da smo se čudili, da se z mladino da toliko doseči. Gotovo tudi vzgojnega momenta nikakor ni podcenjevati, in hvaležni čestitamo gospi-cam Trobej-evim na tej prekrasni sporedni točki." Dandanašnji sije takšno pričakovanje Novega leta nemogoče celo zamisliti, kaj šele izvesti. Pa mogoče ne bi bilo slabo poizkusiti tudi kaj takega.
LETA 1971
V Šaleškem rudarju je bil objavljen članek z naslovom "Velenje - najlepše mesto". Del tega članka povzemamo tudi mi:
"Prejšnji petek je bila v Velenju zabavno glasbena prireditev, na kateri so razglasili rezultate tekmovanja za najbolje urejen kraj na področju turizma v Sloveniji..Komisijaje med 60 slovenskimi kraji ocenila, daje med vsemi Velenje najbolje urejen kraj. Drugo najbolje urejeno mesto je Portorož, tretje pa Bohinj. Predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan je ob podelitvi nagrad med drugim dejal, daje Velenje najbolje urejen kraj, z mnogo cvetja, urejenimi zelenicami, parki, sprehajališči, športnimi parki in lepimi hišnimi pročelji. Zato ni naključje, da si je prvo mesto priborilo ravno Velenje, ki je rsenično mesto urejenosti "in cvetja."« Urejenost Velenja se je v dvajsetih letih nekoliko spremenila. Žal na slabše.
■ Damijan Hljajie
OGLAŠEVATI V TELEFONSKEM IMENIKU POMENI
OGLAŠEVATI NAJVEČJEM SLOVENSKEM BESTSELERJU
TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 1993 bo najbolj brana knjiga prihodnjega leta.
S prek 500.000 naročniškimi telefonskimi številkami, z 200.000 najnovejšimi spremembami in rumenim poslovnim vodičem bo izšel v nakladi 300.000 izvodov.
Bo edini zares popoln pregled vseh telefonskih naročnikov na Slovenskem - z vsemi spremembami telefonskih številk, nazivov in naslovov.
Med pol milijona telefonskimi številkami pa bo pomembna ena sama. - VAŠA.
In kako bo med neskončno množico (istih) imen in priimkov, različnih podatkov in telefonskih številk moč HITREJE IN LAŽJE najti pravo-PRAV VAŠO?
BODITE OPAZNEJŠI OD DRUGIH!
Opišite, narišite, fotografirajte... svojo ponudbo in jo uokvirite v oglasnem sporočilu v telefonskem imeniku. OGLAS V NJEM PO SAMO ENKRATNI OBJAVI OBVEŠČAL VEČ KOT LETO DNI.
Rezervirajte svoj prostor pravočasno, da boste vsak dan v prihodnjem letu dobro na očeh, da vas bo lahko prav vsak, ki vas potrebuje, tudi našel in poklical!
Telefonirajte gospodu Veljku URŠIČU na številko 061/321-679.
PRVI URADNI IMENIK DRŽAVE SLOVENIJE bo izšel spomladi '93 SESTAVLJENO PTT PODJETJE SLOVENIJE
X. C	.U X i. .X	V «•> *.	X- <*. K,	t> A >6 y	it.	V	V	.-	-V A	h V- flr ^ ^	v	v«
Računalniški izziv
■ Dr. Stanko Blatnik
Živimo v času velikih sprememb, v obdobju prehoda iz industrijske v postindu strijsko družbo ali kakor jo nekateri imenujejo informacijsko - komunikacijsko družbo tretjega vala.
Vsak tak prehod v zgodovini seje začel s krizo, ki pripelje do križpotja, s potmi, ki vodijo v področje izrednih možnosti ali pa velikih nevarnosti. (Kitajci imajo za krizo dve besedi wei, prva pomeni nevarnost, druga priložnost). V tem trenutku, posebej po dogodkih na območju nekdanje Jugoslavije, verjetno vidimo v spremembah predvsem nevarnosti in zato je nujno, da se družba obrne od negativnega razmišljanja k pozitivnemu pogledu na svojo bodočnost. To je možno, če se zavemo priložnosti, ki se nam odpirajo.
Podobne spremembe kot sedaj, so se dogajale v zgodovini že nekajkrat vendar so bile zelo počasne. Tako seje kmetijska revolucija začela pred približno 8000 leti, prehod v mesta in urbano civilizacijo pred približno 5500 leti in industrijska revolucija pred približno 200 leti. Vse navedene spremembe so trajale stoletja, danes pa se nahajamo pred premiki, ki bodo trajali samo nekaj desetletij. Ti premiki so enkratni, saj se dogajajo naši generaciji (ne trajajo več generacij). Naši vzorci obnašanja, na katere smo se navadili v industrijski družbi, ne veljajo več zato moramo poiskati nove, če želimo preži veti.O spremembah, njihovih vzrokih in novih navadah
Kot smo že dejali, sedanje spremembe so hitre. To je v začetku sedemdesetih let opazil A. Toffler in opozoril na te procese v svoji uspešnici "Šok bodočnosti". Čas potreben, da se neka velikost podvoji postaja vse krajši.
Tako seje po podatkih Nacionalnega združenja za izobraževanje iz ZDA število znanstvenih dosežkov podvojilo od začetka nove dobe do leta 1750, naslednja podvojitev je bila dosežena v 150. letih, potem pa že v 50. letih, za naslednjo podvojitev znanstvenih dosežkov pa je bilo ppotrebno le še 10 let. Pred leti je bil presenetljiv podatek, da če preštejemo vse znanstvenike v zgodovini, začenši z Arhimedom, potemjih 90% še živi in dela. Vcrjetno je danes ta procent še večji.
Ker seje število znanstvenikov izredno povečalo v zadnjih desetletjih, je lahko prišlo do znanstvenih dosežkov, ki so nas pripeljali v obdobje postindustrijske družbe. Verjetno najpomembnejši dosežekje hitri razvoj mikroelektronike, oziroma izum mikroprocesorja v začetku sedemdesetih let. (Zanimivo, da so bile fizikalne osnove, ki omogočajo izdelavo mikroprocesorjev znane že v tridesetih letih tega stoletja, vendar za proizvodnjo niso obstojali tehnični pogoji).
Mikroprocesor je omogočil izdelavo poceni računalnikov . ki predstavljajo infrastrukturo za uveljavitev znanja in uresničitev humanistične vizije vsesplošne blaginje in svobode pred duhamomim delom. Zanimivo je , da je C. Evans v svoji knjigi" Računalniški izziv" na osnovi zaostajanja na področju računalniških tehnologij predvidel propad Sovjetske zveze na začetku devedesetih let (kar se je tudi uresničilo).
Razvoj računalništvaje bil tako hiter, da je v začetku osemdesetih let veljala prispodoba, da če bi se letalska industrija razvijala tako hitro kot računalniška, bi tedaj najmodernejše letalo Boeing 767 stalo 500$, obletelo zemljo v 20 minutah in porabilo 5 galonov goriva.
ENIAC - Prvi računalnik na elektronke je tehtal 30 ton, sestavljalo ga je 18.000 elektronk, pokvaril )>a se je vsakih
sedem minut.
Tako smo bili v preteklih dveh desetletjih priča računalniški revoluciji, s pomočjo katere se gibljemo od večanja in osvobajanja sil mišic k večanju in osvobajanju umskih sposobnosti.
Po Evansu bo imela računalniška, podobno kot industrijska revolucija. vsesplošen in globok vpliv, ki bo segel do vsakega človeškega bitja na Zemlji in do vseh njenih dejavnosti. In podobno kot prejšnja revolucija bo tudi ta potekala viharno. Bo pa vendarle veliko krajša in njen zagon se ne bo iztekel v 150 letih, ampak v petindvajsetih in še nekaj; nič je ne bo moglo ustaviti.
Toda v nečem je velika razlika med industrijsko in računalniško revolucijo: medtem ko seje obdobje strojev začelo, dobilo zagon in se skorajda izteklo, ne da bi velika večina ljudi sploh opazila, kaj se dogaja, imamo mi možnost videti naprej in razmišljati - čeprav nam ni preostalo mnogo časa - o veliki spremembi, ki jo je človek sprožil. Zato želimo s to serijo člankov pojasniti kaj so računalniki, kakšne spremembe je sprožil njihov razvoj in v kateri smeri bodo šle te spremembe. Na žalost, ali pa na našo srečo v postindustrijski družbi bomo prisiljeni proces aktivnega izobraževanja podaljšati na vse življenje. Tiste družbe, ki to ne bodo v stanju napraviti, bodo propadle. nekatere veijetno tudi tako, kot posamezni deli nekdanje Jugoslavije.
Nadaljevanje prihodnjič
Sociološki vidiki privatizacije podjetij
"Sadovi pripadajo vsem, zemlja pa nikomur" (Russeau).
Takšno pojmovanje lastnine zasledimo v vseh realsocialističnih državah.V bistvu gre za nelastnino, ki smo jo v bivši Jugoslaviji poimenovali družbena lastnina
"Jugoslovanski koncept družbene lastnine kot nelastnine povsem ustreza tovrstnim predstavam o razpredmete-ni naravi postkapitalističnih nela-stniSkih dražb. Realni tok dogajanja je pokazal, da takšna razpredmetena ne-lastniška civilizacija ni mogoča, saj se za pravnim videzom nelastniške družbe ohranja absolutni lastnik. Ta dvojnost je rodila drago dvojnost: politično pravni monopol nad razpolaganjem z družbeno lastnino in ekonomsko prostituiranje družbene lastnine. Monopol se kaže v neodgovornem upravljanju, prostituiranje pa v anarhičnem prisvajanju (Rus, 1992: 71)
V procesu lastninjenja, ko nelastnino spreminjamo v lastnino, je zelo pomembno približati pravno lastnino k dejanski lastnini.
Bajt je lastnino obravnaval kot raz-meije med pravno in ekonomsko lastnino. Pravna lastnina je pravica razpolaganja in uporabe, ki je izterljiva in v ta namen sodno varovana. Ekonomska lastnina pa je pravica prisvajanja sadov tiste lastnine, ki jo koristimo. Torej govorimo o pravnem (formalnem) in ekonomskem lastniku. Namen lastnine je dosežen, kadar sta pravni in ekonomski lastnik v eni osebi.
Danes legitimizacijo lastnine obravnavamo širše, in sicer kot raz-
merje med pravno in dejansko lastnino, pri čemer je pojem dejanske lastnine razširjen z ekonomske lastnine na sociološko in psihološko lastnino. Wilpert opredeljuje psihološko lastnino kot vse tisto, kar oblikuje moj jaz, kar imenujemo "moje". Omenja tri načela, po katerih se oblikuje psihološka lastnina:
-	po načelu prve zasedbe
-	po načelu izvirnega vzroka
-	po načelu trajnejšega sožitja
Mezdni status profesionalizirane
delovne sile je najbolj izrazit primer protislovja med vlogo in statusom, med psihološko lastnino, ki se poraja po načelu prvega vzroka in med plačo, ki simbolizira deprivatizacijo profesionalca od te lastnine. S tega vidika sta kapitalizem in socializem povsem podobna sistema, saj v nomenem od teh dveh sistemov delo ni temelj prilaščanja (Bohinc, 1988)
Za proces privatizacije je pomembno poznavanje klasifikacije privatne lastnine, ki jo je utemeljil Tawney. Privatno lastnino deli na aktivno in pasivno, pri čemer ima aktivna privatna lastnina značaj ustvarjalnosti, pravičnosti in kvalitetnega opravljanja dela, pasivna pa značaj brezdelja in pa-razitstva. Po Tawneyu je torej aktivna privatna lastnina tista, ki jo lastnik " aktivno uporablja, zato da omogoča opravljanje poklica ali pa vzdrževanje posesti", pasivna privatna lastnina pa je tista, ki "opravlja pasivno funkcijo in se uporablja za plenjenje, izkoriščanje ali kopičenje moči".
Iz tega izhaja, da bi morali pri urejanju lastninskih odnosov v procesu privatizacije upoštevati tisto družbeno funkcijo lastnine, ki zagotavlja inova-tivnost podjetij. Inovativno podjetje je tisto podjetje, ki z razpoložljivimi resursi upravlja tako, da zagotovi fleksibilnost podjetja (Petters in Waterman, 1984), ohlapen način vodenja ter čvrsto filozofijo podjetja.
Fleksibilno podjetje poleg notranjih resursov, uporablja tudi zunanje resurse (vire), in sicer:
-	demografske spremembe
-	spremembe v nazorih populacije
-	inovacije, ki temeljijo na znanju
Zlasti navedene zunanje vire, ki jih
navaja Peter Drucker, naša podjetja ne uporabljajo, kar kaže na to, da se naša podjetja slabo in prepočasi odzivajo na vplive iz okolja, vsled česar so neflek-sibilna in manj učinkovita.
Cilji privatizacije dražbenih dejavnosti so "nudenje življensko pomembnih stotitev in čimbolj enak dostop vseh prebivalcev do javnih dobrin kot so izobrazba, zdravje in in socialna varnost" ter "večja svoboda izbire uporabnikov in bolj učinkovita uporaba materialnih in personalnih virov" (Rus. 1991: t)
Nov krovni zakon omenjenih ciljev ne omogoča saj ne vzpostavlja ravnovesja moči (poliarhična distribucija moči) med državo, strokovnjaki, ma-nageiji in uporabniki. Poliarhična distribucija moči bi omogočila vsem štirim skupinam vpliv na dogajanje, s čimer bi lahko vzdrževali holografski
red v organizaciji. Namesto tega je zakon od prejšnje demokratične distribucije moči. ki omogoča vpliv vsem delavcem, prešel na hierarhično distribucijo moči, ki omogoča vpliv samo vodilnim, v tem primeru državi. Poleg tega vsebuje zakon eno samo obliko kvaziprivatizacije, to je konce-sioniranje.
"Nerazumljivo je, da zakon ne omogoča urejanja drugih oblik prikrite, kvazi in popolne privatizacije, saj so zanje že podani politični, ekonomski in socialni pogoji". (Rus, 1992:8)
Cilj privatizacije podjetij je liberalizacija družbe v kateri bodo posamezniku zagotovljene med drugim tudi socialne pravice. V nadaljevanju bom poskušala obrazložiti, ali vsebina Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, kije bil sprejet novembra, zagotavlja uresničljivost ciljev, torej ah je zakon sprejemljiv. Zakon se nahaja v četrti fazi kognitivne strukture odločanja, to je v fazi realizacije odločitve. Realizacija odločitve pa je odvisna od kvalitete odločitve, ki je produkt uresničljivosti in sprejemljivosti. "Kvaliteta odločitve \t enaka nič, če je odločitev z vidika uresničljivosti še tako kvalitetna, ni pa sprejemljiva za tiste, ki jo bodo morali izpeljati". (Rus, 1992:40)
Nadaljevanje prihodnjič.
I Cvetka Tinauer
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.0.
63320 VELENJE, KOROŠKA 48

razpisuje na osnovi sklepa zbora delavcev in 44. člena statuta podjetja prosto delovno mesto DIREKTORJA
Kandidat za direktorja mora poleg sploinih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati ie naslednje pogoje:
-	da ima najmanj višješolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
-	štiri leta ustreznih delovnih izkušenj,
-	organizacijsko sposobnost in sposobnost dela z ljudmi. Mandat direktorja traja štiri leta.
Kandidati naj poiljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov:
STANOVANJSKO PODJETJE , p.o., Koroška 48, Velenje, z oznako "RAZPIS".
0 sklepu v zvezi s tem razpisom bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh po njegovem sprejetju.
RUDNIK LIGNITA VELENJE,
Partizanska 78, Velenje
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnega prostora v pritličju stanovanjsko poslovnega objekta Šaleška 18, Velenj, v izmeri 134,21 m2, zemljišče - vložna št. 800, k.o. Velenje, parcelna števil-ka2522, ki ga uporablja Avtomotor Celje.
Izklicna cena poslovnega prostora na 31.12.1992. leta je 12.270 580,00 SIT. Poslovni lokal je zaseden. Sedanji najemnik je v letu 1989 prostore adaptiral, ti stroški niso v izklicni ceni. Javna dražba bo dne 5.2.1993 ob 8. uri v poslovnih prostorih HABIT d.o.o. Velenje, kersnikova 11, Velenje
Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10,0 % izklicne cene na žiro račun št:52800-720/l-23430 RUDNIK LIGNITA VELENJE.
Dokaz o plačilu varščine bodo morali kupci predložiti do pričetka dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. Z uspelim ponudnikom se bo sklenila kupna pogodba, kupnino bo moral poravnati v 30 dneh.
Cena poslovnega prostora se bo koregirala za porast cen v gradbeništvu od 31.12.1992 leta dalje do plačila. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspelim ponudnikom se bo varščina vrnila v roku 15 dni, brez obresti. Vse stroške v zvezi s prodajo poslovnega prostora bo nosil kupec (davki, objava in slično).
Informacije pri Habit, d.o.o. Velenje Kersnikova 11, Velenje,
telefon:853-435
10 KAŠČJUI
14. januarja 1993
E
TRGOVINA ZA VAS
PREDSTAVLJAMO VAM NOVOSTI V NEKATERIH TRGOVINAH
STANDARD
Šaleška 2, tel: 063/854-621 BARVE IN LAKI
vse vrste premaznih sredstev za les,
kovino, beton in stene, ter celotni program DucCui
SVETILA
največja izbira različnih lestencev, namiznih, stenskih in pisarniških svetil domačih proizvajalcev ter uvoženih iz Avstrije proizvajalca ORION •
^ »ue||e televizorji, vodeorekorderji, avtoradio, glasbeni stolpi,
Z mešalnim strojem vam lahko zmešamo več kot 2000 različnih barvnih nians. posoda, jedilni pribor in še kaj.
PRESKRBNI CENTER VELENJE
Ulica S. Blatnika, tel: 063/854-266
GROSISTICNO SKLADISCE ZA ŽIVILA
SWEET SWEET WAY
Šaleška 19a, tel: 063/854-391
sladka trgovina s 1000 vrstami uvoženih bonbonov različnih barv, oblik in okusov. Vaša sladka želja se bo tu prav gotovo uresničila!
GRADBENI MATERIAL VELENJE
Koroška 2o, tel: 063/853-448	VSI VRSTI GRADBENEGA MATERIALA
posebno ugoden nakup blaga za gotovino:
cement vreča 390,40 SIT; apno vreča 313,40 SIT; votlak 6/1 ristovec kom. 28,40 SIT; armaturne mreže 4,2/4,2, kom. 905,50 SIT; armaturne mreže 8/5 kom. 2.355,40 SIT; armaturne mreže 9/6 kom. 3.050,70 SIT
ŽELEZNINA VELENJE
Stari trg 22, tel: 063/855-824
poleg osnovnega železninarskega blaga sedaj še program I zidni vložki iz najlona, podaljšani vijaki, vijaki za pritrditev sanitarne keramike, vijaki za pritrjevanje v votle stene, vijaki za montažo stavbnega pohištva in NOSILCI ZA POLICE raznih barv in treh velikosti.
fischer
iRAEMSMnmUl
Šaleška 20, tel: 063/853-391
specializirana trgovina za celotni program električnega orodja in rezervnih delov I POSEBNA UGODNOST 10 % nižje cene električnega orodja nakup staro za novo in servisni zbirni center.
BIACKSi DECKER
IZBERITE NEKAJ ZASE!
f , /ioros/cop )
y OVEN od 21. marca do 21. aprila
Slabo boste spali le še nekaj dni, potem pa se boste počasi navadili na novonastali položaj in vsi problemi se vam bodo zdeli bistveno manjši. K temu vam bo pomagalo tudi razpoloženje doma, ki bo iz dneva v dan bolj prijazno. Kar verjeti ne boste mogli, ko vam bo nekdo podaril vredno reč, ki si jo že nekaj časa želite. V petek bodite previdni na cesti!
tf BIK od 22. aprila do 20. maja
Zaslužen odmor ste dobro izkoristili in si s tem nabrali kar nekaj energije, ki jo boste seveda krvavo potrebovali. Že ob tem koncu tedna zna biti zelo naporno, sploh nočno življenje, ki ga zadnje čase sploh močno negujete. Obisk zdravnika ne bo odveč, saj ni nujno, da je stvar, ki vas muči, čisto nedolžna. Čas za srečo v ljubezni šele prihaja!
II DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Čas, v katerem se vam bodo dogajale pretežno dobre stvari, se bo še nekaj časa nadaljeval. Ni treba posebej poudarjati, da ga izkoristite, ker to že počnete in to zelo aktivno. Preveč vneme, vsaj na ljubezenskem področju, tudi ne bo najboljše, saj so lahko posledice vidne že kmalu, slišne pa čez 9 mesecev. Z denrjem pa le bolj previdno ravnajte, saj ga ne bo vedno toliko!
S RAK od 22. junija do 23. avgusta
Počutje bo izvrstno, pravzaprav takega že dolgo niste več vajeni. Tudi delo vam bo šlo dobro od rok, energije boste imeli več, kot si jo sami priznavate. To bo predvsem razveseljivo za vaše najbližje, pa tudi za vas. Pri obujanju spominov ne povejte preveč, nekdo še vedno čaka, da iz vas izvleče star "greh". Pazljivo v odnosih s partnerjem, ni namreč v najboljšem obdobju!
SI LEV od 23. julija do 23. avgusta
Postajali boste vedno bolj nestrpni, saj se stvari ne bodo hotele odvijati tako, kot si vi želite. To še ni znak, da bo tudi v naslednjih tednih tako, zato uporabite star recept in malo zamižite na eno oko. Zna se zgoditi, da boste imeli probleme z prevoznim sredstvom, zato bo še najbolje, da obiščete strokovnjaka, ki se na to spozna bolje, kot vi. Nekdo vas bo obiskal in to povsem nepričakovano!
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Nič kaj vam ne diši, da bi spet pričeli z ustaljenim načinom življenja. V prejšnjih, prazničnih dneh, ste resnično uživali in storili boste vse, da bi bilo tako vsaj še nekaj dni. Povabilo na zabavo, ki se je boste po svoje ustrašili, bo zato prišlo ravno v pravem času. Pazite le, da boste ob vsem tem dovolj časa posvečali partnerju, ki že malo čudno gleda.
£ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Še nekaj napornih dni je pred vami, potem pa si boste resnično privoščili nekaj počitka in predvsem več časa^ase in družino. To, kako močno ste to potrebovali, vam bo jasno šele takrat, ko boste ugotovili, da ste ravno to potrebovali. Vendar bo v vas veš čas kljuval črv, ki vam ne bo dal miru, saj čisto obmirovati in se izklopiti iz vsakdanjega ritma tudi ne boste mogli.
ITI ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Nekaj vam že nekaj časa "manjka", pa sami ne veste najbolje, kaj vas v resnici muči in dela nezadovoljne. Stvari je preprosto preveč. Sprememb pa bistveno premalo, saj po svoje kar prekipevate od energije. Pazite, kako jo boste porabljali, saj jo lahko izkoristite tudi zato, da vas bodo tisti, za katere vi želite, končno spoznali tudi z druge plati. Pričenja se obdobje, ko bo vaša denarnica precej tanka.
x* STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Nekdo vas bo vztrajno opazoval in se močno trudil, da ga opazite tudi vi. Mikalo vas bo, vendar vam sedanji način življenja po svoje zelo odgovarja, sprememb si ne želite, pa tudi časa za tovrstne športe imate vedno manj. Čas za nakup večjih stvari je sedaj najugodnejši, saj znate imeti veliko sreče pri izbiri in cenah. Pa še v veselje vam bo!
>3o KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Čeprav boste, ali ste že, v teh dneh praznovali, bo to minilo bolj neopazno, predvsem pa vas nobeno praznovanje ne bo spravilo v dobro voljo. Kar nekaj skrbi se je zgrnilo nad vas, ki jih ne morete potisniti v kot in enostavno pozabiti na vse skupaj. Morda bi bilo dobro, če bi se ravnali le po svoji presoji, vse dobrohotne nasvete pa raje takoj pozabili!
~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Novi izzivi, ki jih je kar nekaj, bodo morali zaradi starih grehov še malo počakati, preden jih boste pričeli uresničevati. Da trdega dela niste več navajeni, že veste, da pa bo tokrat tako hudo, pa ne boste pričakovali. Predvsem čas ne dela za vas, zato ne odlašajte ničesar na jutri, ker je od tega , kako boste tokrat opravili, odvisno marsikaj v tem letu.
H RIBI od 20. februarja do 20. marca
Želeli si boste drugam, stran od vseh vsakodnevnih pripedjajev, ki jih že točno predvidevate in vam gredo že zato na živce. Spanja vam bo močno primanjkovalo, vendar ga ne boste užili toliko, kot bi vi želeli. Privoščili si boste nekaj drobnih stvari, ki vas že od nekdaj pomirijo in razveselijo in tako bo tudi tokrat. Ne obremenjujte se s prihodnodtjo!
Ephraim Kishon
SS SS SS SS SS
Kleptofilatelija
Pred tednom dni sem postal pozoren na to, da ne dobivam več pisem. Sprva sem mislil, da raznaša pisma nov poštar po novem, skrivnostnem ključu. Včeraj sem po naključju odkril pravi vzrok. Ko sem ob nenavadni uri zapuščal hišo, sem videl mladoletnega ribiča, sina v sosednji hiši živeče družine Ziegler, kako je z dvema nežnima prstoma segel v režo mojega pisemskega nabiralnika in že s prvim posegom izvlekel tri ali štiri pisma. Ko me je zagledal, je pobegnil. Tudi jaz sem se hitro in ves besen napotil h gospodu Ziegler-
ju, ki je že stal na pragu svoje hiše.
"Kaj pa je narobe?" je vprašal.
"Gospod!" sem planil nanj. "Vaš sin krade moja pisma!"
"On ne krade pisem. On samo zbira znamke."
"Kako prosim?"
"Poslušajte," me je prehitel gospod Ziegler. "Z božjo pomočjo živim že triindvajset let v tej deželi in sem marsikaj žrtvoval, kar pa ve le malo ljudi, med njimi nekaj ministrov. Govorim iz izkušnje. In povem vam: danes e ne splača več dobi-
vati pisem."
"In če je kdaj med njimi kako pomembno pismo?" "Pomembno" Kaj pa je sploh pomembno? Ali so pomembni davčni predpisi? Je pomembno vabilo na sodišče? Ali je pomembno, kar vam pišejo vaši ameriški sorodniki? Verjemite mi: pomembnih pisem ni."
"Oprostite, toda -"
"Moj brat je bil trener karate-ja v armadi. Nenadoma je dobil pismo s sporočilom, da mora kot poslanec oditi v Zanzibar. Celo premoženje je porabil za garderobo in prebral je kup knjig, da bi se seznanil s svojim novim delovnim področjem. Po tednu dni seje pokazalo, daje šlo za pomoto, in zdaj dela kot venmetalec v Sansi-baru. Toliko da veste, gos-
pod, kaj je pomembno pismo."
"Pomembno ali ne, vendar bi rad prebral pisma, ki so naslovljena name! Prav?"
"Prav. Poskusil bom pregovoriti svojega sina, da obdrži samo znamke, vam pa vrne pomembna pisma."
"Prav lepa hvala. Ali smem dati vašemu sinu ključ od mojega poštnega nabiralnika?"
"Čemu? Poba naj se kar uči, kako je treba zbirati znamke."
.Tako je bila uradno odprta zasebna filatelistična služba med mano in Zieglerjem mlajšim.
Na tem mestu prosim vse svoje dopisnike, zlasti tiste v tujini, naj opremijo svoja pisma s posebno lepimi znamkami, potem imajo namreč več možnosti, da njihova pisma tudi dobim.
Kocbekova kulturna dediščina
Frana Kocbeka poznamo najbolj po njegovem prizadevanju za slovenske planine in planinsko društveno organizacijo. Kmalu po tem, ko so leta 1893 v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo, je poskrbel za ustanovitev Savinjske podružnice SPD v Moziiju. V desetletnem boju proti tujim vplivom v naših planinah je bil nenehno v ospredju, in ko bodo letos slovesnosti ob jubileju ustanovitve Slovenskega planinskega društva, bo gotovo Fran Kocbek na vidnem mestu in ustrezno predstavljen.
Kot vemo je Kocbek učiteljeval v času svojih največjih uspehov v Gornjem Gradu, od tam je vodil delo Savinjske podružnice SPD. Žal pa malo poznamo njegova pisatelj ska prizadevanja, razen seveda dela, ki so opisovala planinski svet, sestavkov v Planinskem vestniku in drugih časopisih. Že leta 1887 je izšla v založbi Antona Trstenjaka v Ljubljani knjižica Pregovori, prilike in reki izpod njegovega peresa. V predgovoru je zapisal kot prvi stavek: "Evo prve zbirke pregovorov, prilik in rekov slovenskih!". Beremo lahko dalje, da so pregovori zaklad človeške modrosti. Omenja misli prof. V. Urbasa v Novicah: "Izreki nekdanjih modrecov se v ustih ljudstva spremenijo v pregovore" in spet dalje, da jih Arabci imenujejo "cvet jezika", Italijani "narodna šola", Spanci "duševno zdravilo" in Nemci "zaklad jezika". Profesor Urbas ugotavlja dalje, daje Salomon znal kakih 3000 pregovorov... Kocbek pa zatrjuje, daje Herder zapisal "pregovori so ogledalo ljudskega mišljenja". Zato tudi najbolje odkrivajo narodovo bistvo in mišljenje, bolj kot kakšne dolge zgodbe! Narodni pregovori so odraz tradicionalne književnosti, zato je tudi jezik bolj konzervativen, včasih lokalen... V že opisani Kocbekovi knjigi najdemo o "bogatih" med drugim tudi tele pregovore:
Bogastvo človeku smrti ne odpravi.
Bogastvo do tretjega roda ne pride rado.
Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije.
Bogatca bolezen in reveža prešič daleč slovi.
Bogateč je. kadar hoče; sirota, kadar ima.
Bogateč je toliko zadovoljen s svojim bogastvom,
kolikor siromak z beraštvom.
Bogatin rogatin.
Bogatinu je vsaka lahka.
Bogati postopači so pri pogači, pridni siromaki pri ovsenjaki.
Bogat je, kakor bi bil rogat.
Bogat umerje, reveža pa Bog vzame.
Bogat v prepiru, ubog v miru.
Ljudske modrosti še vedno premalo poznamo. Krivda za taksšno stanje je tudi v pojmovanju, da je kaj takega zastarelo in torej ni vredno naše pozornosti. Toda y rekih, pregovorih in prilikah najdemo veliko globokih resnic, vsekakor pa potrditev, da Slovenci tudi v tem pogledu ne zaostajamo za večjimi kulturnimi narodi v svetu.
■ A. Videčnik
....................................................................."""Jllj
Vremenska prorokovanja
v obliki pregovorov
^ Prosinec
Kakeršno bode vreme na prvi dan, takšen bode tudi veliki srpan, suh ali moker.
Kakeršno je bilo Makarja (2.) vreme, takšno prihodnjega kimovca je.
Če svetih treh kraljev dan jasen bo, za dolgo zimo varuj seno.
Solnce sv. Pavla puščavnika (10.) obilo žita in vina da;
če pa sneži, žito se draži.
Če na sv. Pavla solnce sije,
Tistikrat žito dobro dozori,
Gornik dosti vina v sode ulije,.
In po volji kmetu se godi.
Svetega Pavla če jasno neb6,
Dobra bo letina! že stari poj6.
Sveti Fabijan in Boštjan (20.), sok v drevju pognan.
■ foto vos
Domače zdravilstvo in zdravilci (XXVIII)
Strgarjev zapis (ii)
Bolezni oči
-	poznali so neke vrste univerzalno mazilo iz stolčenega "plajbaj-sa" in kafre, na to so vlili laškega olja, da se napoji. Ko se je zmes posedla, so posebej kuhali laško olje in toliko voska in se mlačne prilili v prej narejeno mešanico. Zanimivo je, da so to mazilo uporabljali tako za oči. kot v primeru ošpic in za prisad,
-	kalne oči pozdravi zmes "ger-debnovega" soka, ki je skuhan na medu. Mora biti redko, da si lahko močiš oči,
-	"ce kaj na oči gre" posluži obkladek iz stolčenega galuna, ki ga raztopimo na mleku,
-	dober obkladek za oči je tudi iz prstenke sok zmešan v vinu, to mora stati pred uporabo vsaj 48 ur,
-	bolane oči pozdravi mazanje z golobovo krvjo.
-	dobro zdravilo za oči so smatrali tudi na vodi namočen in nato skuhan encijan,
-	rabili so še sok iz zenfovega semena,
-	kot mazilo so cenili pelinov sok zmešan v medu,
-	stalno solzenje oči so odpravili s čajem iz vrtnic,
-	gnojne oči pa so zdravili z v kisu skuhanim medom.
Iz vsega navedenega bralec hitro ugotovi, da so poenostavljali bolezni preprosto s splošnim pojmom "bolezen oči", za kakšno pa je šlo, seveda niso razlikovali. Skušali pa so vendarle posamezne bolezenske pojave opisati, denimo "gnojenje oči" in podobno.
Bolezni ušes
-	ce iz njih teče in so boleča, pomaga sok kiselice, ki ga kapamo v uho,
-	pri bolečinah zagrej olje konoplje, primešaj kafro in kapaj v uho,
-	sok trpotca malo ogrej in kapaj v
uho,
-	korenine divjih šmarnic na mleku kuhaj, to služi kot obkladek na boleče uho.
Zdravljenje slabega sluha
-	vzemi 1 kvintl lopatke, mastik (pistacia?), redkovo seme, 1 kvintl nageljnovih žbic, toliko žafrana, vse to dobro zmešaj z medom, naj bo bolj redko« namoči v to predivo in vtakni v uho.
-	dobro je tudi v uho kapati brinje-vo olje,
-	žive koprive stisni, sok zmešaj z laškim oljem in ogreto kapaj v uho,
-	malo ogret kodermanov sok kapaj v uho,
-	za gnojna ušesa, skuhaj rožmarin na vinu in polagaj obkladke na bolno uho,
-	ce zleze v uho kakšna žival, stol-ci zobnikovo seme, zmešaj ga z voskom in s tem kadi (kadilo),
-	dobro je tudi kapanje olja grenkih
mandeljnov v uho,
-	v te svrhe kapaj laško olje v uho,
-	bule v ušesih odpraviš z bobo-vo moko, ki jo mešaš s "cizarno" (cicerka), obojemu primešaj medu in naredi obliž,'
-	pogosto pomaga obliž iz stolčenega "špičastega" trpotca,
-	šumenje v ušesih pozdravimo s kapanjem zmesi mandeljnovega olja in kafre,
-	zelo so cenili kapanje ko-zlovega urina (scavniče) v uho.
-	kuhan teloh na kisu so odcedili in kapali v uho,
-	"bajrauh" (kadilo?) na vinu kuhaj, to mora biti sladko in kapaj v uho.
V tem delu je zelo zanimivo tisto o predivu, ki so ga namakali in vtikali v uho. Iz tega sklepamo, da tedaj vate se niso poznali, ali bolje, je niso imeli tako pri roki, kot predivo, ki je bilo domala v vsaki kmečki hisi na voljo.
■ Aleksander Videčnik
Solčava in njen turizem
Bo kraj (pravo) predmestje Logarske?
pomagajo vsi
banovem kotu. ostaja ponižna želja, da bi tudi tam nastali sorodni podjetji kot v dolini sami. Možnosti so, dobri in pridni ljudje tudi. Bomo videli, vsekakor pa držimo pesti za Logarsko d.o.o.
Klinarjevim
"Podjetje Logarska d.o.o.mora uspeti, sicer bo propadlo vse in o pravem turizmu v Logarski dolini in na Solčavskem sploh bomo lahko spet razmišljali šele čez tri generacije", pravi Ivan Pozinek. predsednik turističnega društva v Solčavi. Zagotovo ima prav. Podjetje v Logarski dolini so ustanovili domačini, ki so svoje moči in hotenja združili po dolgih desetletjih, ali sploh prvič. Veliko je bilo ovir pri nastajanju in ustanavljanju tega (pre-potrebnega) podjetja, veliko tudi pomislekov "s strani", vendar so po slabem letu dni dosežki že vidni in kar je najpomembnejše - veliko obetajo.
Za Logarsko dolino seveda, ki ni edini biser na tem področju, je pa zagotovo ključ za pravi razvoj turizma. Uspeh domačinov v tej dolini in vseh, ki sodelujejo, Kovinotehna na primer, bi gotovo predramil in združil še domačine v Matkovem ia Ro-
Solčava (trenutno) ni enotna, nekaj hoče pa ne ve kako. morda tudi ' ne kaj. Če v Logarski in naokrog želijo prevzgojiti goste, bo potrebna tudi prevzgoja (skreganih) domačinov in redkih, a samozadostnih društev. Zlasti pa enkrat za vselej opraviti z nevoščljivostjo in celo škodoželjnostjo pri naporih in dosežkih v Logarski dolini. Logarska brez Solčave ne bo uspela, predvsem velja obratno. Tega se v Solčavi morajo zavedati, združiti
morajo društva in ljudi, vsi morajo biti turistični delavci, pa če vsaj gostu ob cesti ponudijo pravo informacijo. Možnosti (že spet!) so, tako malo in tako veliko je treba, da jih domačini vnovčijo. Mar res nihče ne razmišlja o morebitnem podjetju Solčavsko d.o.o.?! V Solčavi naj se torej zamislijo, v Logarski pa naj uspejo. Ob njihovem uspehu (in brez nevoščljivosti) bo razmislek lažji. Vsega ne bodo vedno krivi drugi.
■JP
Obup in groza Antona Trbovška (prvi z leve) prvega dne, danes je že drugače
Po tragediji v Krnici
Zgornja Savinjska dolina
Zadružništvo (spet) na starih temeljih
Kmetje in zadružni delavci volijo nove organe * Prilagajanje zakonu * Nove (stare) in evropske osnove zadružništva * Lepa udeležba
Decembra in januar ja so in še bra in dosega tudi 90 odstotkov,
bodo svoje zbore opravili člani zadružnih enot po vseh desetih krajevnih skupnostih mozirske občine in še v Šmihelu ter Rad-mirju, skupno torej v dvanajstih. Osnovni namen zborov so volitve novih organov upravljanja zadružnih enot in zadruge v celoti.
Gre za prilagajanje novemu zakonu, kar naj bi sicer opravili že do junija lani, vendar so izkoristili možnost podaljšanja mandata starim organom do zimskega časa, ko je za takšna opravila vsekakor več časa. Doslej so zbore opravili že v desetih zadružnih enotah, na vrsti sta le še Nova Štifta in Ljubno. Udeležba je večinoma zelo do-
le v dveh večjih zadružnih enotah je bila okrog polovice. Na zadrugi v Mozirju ugotavljajo, da na zborih vlada veliko več resnosti in zavzetosti, kot v lanskih začetnih aktivnostih; ljudje so pač bolje spoznali bistvo nove organiziranosti.
Na zborih volijo nove upravne odbore zadružnih enot in predsednika; vsaka enota izvoli člana za upravni odbor celotne zadruge; predlaga kandidata za člana nadzornega odbora (med dvanajstimi jih bodo izvolili pet); prav tako zadružne enote volijo delegate za občni zbor, ki je najvišji organ zadruge (predvidoma se bo sestajal enkrat letno, enega delegata pa izvolijo na
pet članov zadruge). Volitve so večinoma tajne, javne pa v primerih, ko so člani enote složni in si zaupajo.
Prave zadruge že ne poznajo več
Po opravljenih volitvah bodo poskrbeli za izobraževanje vodilnih članov organov zadružnih enot in celotne zadruge. Za predstavnike na ravni zadruge bo poskrbela slovenska zadružna zveza (prvič bo to že kar kmalu v Šent jurju), za predstavnike zadružnih enot pa svetovalna služba pri Zgornje-savinjski kmetijski zadrugi.
Zakaj predvsem izobraževanje?
Osnovni razlog tiči v dejstvu, da že zelo malo zadružnih
članov pozna zadružništvo na klasičnih osnovah, nekoč pri nas krepko uveljavljenih, danes pa se po njih zgledujemo v Evropi. Gre za načerla prostovoljnega vstopa in izstopa, za načelo vzajemnosti in soodgovornosti, se pravi, da so vsi člani kolektivni lastniki zadružne lastnine, ki pa je ne morejo deliti, vsi tudi odgovarjajo za uspešnost poslovanja in imajo pravico do udeležbe ob morebitnem dobičku. Sicer v "normalnih" časih med člani in nečlani ne bo posebnih razlik, prednosti članstva pa se vedno pokažejo v kriznih časih (v takšnih časih so zadruge tudi nastajale), ko se v najlepši meri izkaže medsebojna solidarnost. Jasno ob vsem tem je, da zadruga res nudi prednosti in koristi, vendar terja tudi obveznosti.
Rinka! Čigava je in kaj bo z njo?
Decembrski uničujoč požar je Klinarjeve v Krnici visoko v hribih nad Lučami pahnil v obup. Spomnimo se, da so ognjeni zublji uničili dolgoletno delo in napore pri ohranjanju in napredku visokogorske kmetije: zgorela sta staro in novo gospodarsko poslopje, vsa živina trije, traktorji, prav vsa oprema in orodje, osebni avto. kašča z vsemi zalogami, tudi drva za zimo. vse.
Vendar so Klinarjevi danes kljub hudi nesreči že vedrejši. Najnujnejše pomoči sosedov, krajanov Luč, občine in drugih so bili deležni že prvi dan in vse naslednje, pomoč pa še prihaja. Akcijo v dolini usklajuje kmečka zveza, v Lučah so se v akcijo vključili vsi krajani, zbirajo pa denar in les. Sest kilometrov strme gorske ceste, ki je v tem času še povsem pole-
A tudi to ni vse. Brez Solčave ne bo šlo. Zlasti ne, če bodo načrtovalci razvoja Logarske doline in področja okrog nje uspeli v nameri, da jo ohranijo takšno kot je. Pa tufdi sicer ne. Plav ima Ivan Pozinek. ki trdi, da mora biti vse od Igle navzgor lepa turistična vas. Narava je za svoje že davno poskrbela, na potezi so domačini. Čisto okolje, urejene domačije, lepo cvetje in ostale nujne "drobnarije" so prvi pogoj za zadovoljnega gosta. Žal (še) ni vse tako. vsaj ne na vsakem koraku in pri vsaki domačiji. V lanskem letu so glede tega napravili lep korak naprej, še enega si želijo letos. Seveda to ni vse. Solčava bi morala biti "predmestje" Logarske doline; turistično seveda. A ima danes bore malo sob, ki jih primanjkuje v Logarski, propadlo ji je gostinstvo kar gaje sploh bilo, z osrednjo Rinko se dogajajo čudne stvari. Solčava ne zna (in trenutno ne more) tržiti ničesar.
Živku je
godba
življenje
Na tem mestu bo pomladi spet lepo; ljudje so res dobri
denela. onemogoča takojšnjo gradnjo, zato se bodo dela lotili pomladi, do takrat pa pripravili vse potrebno.
Načrt je narejen, nakupili bodo material, pripravili ostrešje in postorili še ostalo. Kljub težkim
časom sta se človeška dobrota in solidarnost znova potrdili v najbolj žlahtnem pomenu besede in dejanja, gospodar Anton Trbovšek sije s pomočjo že kupil prepotrebni traktor.
■7P
V 78. leze, pa ne počasi! Hiti tako, da mu včasih čez dan zmanjka časa za vse, kar bi še rad postoril. Zato pa tudi zgleda tako živahen in mladosten. Nekaj tega mu je dala godba, nekaj nogomet, nekaj šah, nekaj balinanje...nekaj pa gotovo še kdo ali kaj, do česar pa, ker sva začela z godbo, nisva uspela priti. Godba pa je povsod. Na začetku in na koncu.
Nič čudnega, saj je kot petnajstletni kratkohlačnik začel z njo v Trbovljah, od koder je godba in pikolo šlo z njim, kamor je šel Živko. Pikolo mu je določil pokojni trboveljski kapelnik Hudarin: "Ti si majhen, boš pa pikolo igral," je rekel. Spominja se, kot bi bilo včeraj, ne pa pred toliko in toliko desetletji. Tako kot se spominja, pri tem pa še iskrivo nasmeji, kako so 50. leta z godbo postali državni prvaki na sindikalnem prvenstvu v Beogradu, s sposojenimi instrumenti litostrojske godbe. Njihove je skupaj z notami (napisanimi s tinto, kako pa?), dva meseca pred tem, odnesla voda. Zakaj in kako bi bila pa že. nova zgodba. Ko se je iz Trbovelj selil nazaj v rojstno okolje, sem v Šaleško dolino, je bilo logično, da je z njim šel tudi pikolo. Najprej je igral pri rudarski godbi, zdaj pa že četrt stoletja s flavto vztraja pri šoštanjski Zarji.
Ivan Hrovat - Živko: "Če me kdo pokliče Ivan, se še oglasim ne."
I I I I I I I
Igrati je naučil nič koliko tis- | tih, ki so to želeli. Najbolj | srečen pa je bil, če je kdo, . kdaj kasneje, kakšnemu nje- ! govih učencev rekel: "Dobre- " ga učitelja si imel!"
Pa nogomet! Tega ne gre I spustiti. Kaj je bila njegova | prva ljubezen, nogomet ali | godba? Kdo bi si ga vedel, je | pa res, da pri eni vztraja dlje | kot pri drugi. Ko je začel ■ brcati, so bili v Trbovljah štije J klubi: "Amater, Dobrna, J Retje, Trbovlje, potem smo I se združili v enega, Amater in I bili prvaki Štajerske." Bil je | levo krilo in hiter kot srna. | Tudi nogometni sodnik je bil, | -celih dvanajst let. In šah? Tr- j boveljsksi prvak je bil dve • leti, tako kot tudi velenjski, ko . se je prestavil sem. Balinan- j je? Tudi. Še zdaj.
Potem pa sva bila spet pri I godbi, pa pri notah, pa še I malo pri njegovem honorar- | nem delu hišnika v stavbi | sodišča, kjer postori vse in | kjer misli na vse. Če bi tudi j pri tem delu delili pokale, bi bil spet prvak.
Tak je Ivan Hrovat, Živko, že odkar pomni. Živ in iskriv. Če ga kdo pokliče Ivan, se za I klic še zmeni ne.
■ mkp |
______. —
—
Pomagalo je
-	Nimam besed, da bi ti povedal, kako dobro izgledaš!
-	Eta, to naredijo toplice, dragi moj...
-	Si-bB dolgo?
-	Ne, jaz nisem bil, bila je moja žena!
Nepotrebno
-	Zakaj niste ničesar ukrenili, ko ste videli, da tepejo vašo taščo?
-	Videl sem, da jim gre dobro od rok.
Žeton
-	Jože, posodi mi dvajset tisočakov. Doma sem pozabil denarnico.
-	Na tu imaš žeton, pa se pelji po denarnico.
Neznanje
Mladi kmet staremu:
-	Vaš način kmetovanja je zelo zastarel. Močno dvomim, da vam bo dalo to drevo 5 kg jabolk.
Stari kmet:
-	Tudi jaz dvomim, sinko. To je namreč hruška.
Beg
•	Zakaj si včeraj pobegnil iz delavnice? vpraša obrtnik vajenca.
-	Zato, ker me vaša žena krega za vsako malenkost.
-	To ni noben izgovor! Ali jaz kdaj zbežim?
Selekcija
Fantek vpraša bilja rterko v kinu:
•	Zakaj je ta fim samo za odrasle?
-	Zato, ker je slab!
Prepozno
Ko se Je rodil deseti otrok, reče mož ženi:
•	Zdaj sem se spomnil, da je zdravnik rekel, da tablete jemlješ ti.
Medicina
Profesor vpraša študenta medicine:
-	Kaj bi naredili s pacientom, ki je pojedel strupene gobe?
-	Priporočil bi mu, da spremeni način prehrane.
Majhno stanovanje
-	Človek, ki hodi pred nama ima gotovo majhno stanovanje.
-	Po čemu to sklepaš?
-	Ali ne vidiš, da njegov pes ne maha z repom levo-desno, ampak gor-dol?
Logika
•	Stanarine niste plačali že šest mesecev, zato vam odpovedujem!
-	To pa ni logično. Davka nisem plačal že tri leta, pa me še niso izbrisali »z seznama.
Povišica
-	Dobila sem povišico! zažari tajnica, ko pride iz šefove sobe.
-	Kako pa vam je to uspelo? jo vpraša kolega. Mi lahko izdate skrivnost?
•	Seveda lahko, toda vam t%nc bo koristilo!
čE 50 NAM CENTMUvo 0GKEV/\NDE ODKLOPIL/ 2ARAHt VAP.STM OKOLJA, SO RAv/V/UI PRAV!
Korajžna dekleta - Potem ko je bil Club Californija v Ravnah na Koroškem osem mesecev zaprt zaradi domnevnih nepravilnosti pri pridobivanju ustrezne dokumentacije, je pristojno sodišče spoznalo, da je bila odločba o zaprtju lokala Serafedina Peccija iz Velenja izdana v nasprotju z dejstvi. Lokal so sredi decembra spet oprli, vendar pa ga je Pecci zdaj oddal v najem.
Ob ponovnem odprtju lokala je pripravil dva ozbora za MIS California Clu-ba. Očitno so naša dekleta vse bolj korajžna, zato iščejo svojo priložnost na lepotnih tekmovanjih. V Califomiji smo spet srečali Velanjčanko Andrejo Petrovič, ki je na koncu dosegla tretje mesto - postala je druga spremljevalka mladi lepotici, petnajstletni NATAŠI DOBLŠEK iz Letuša (številka 12). Nataša je dobesedno zasenčila tekmice in gotovo je bomo kmalu srečali na pistah mode in lepote.	■ Jože Miklavc
2AVEPM OBCAA/i 5HO /VARAVI M LDC/r
iž-MfclSTITl OBLIKE.-
Prijaznost pod Špikom
Sredi zime "Izlet" na Havaje
Dober argument!
Preko videostrani na velenjski televiziji Velenjčane te dni Upravni odbor KRS d.d. obvešča, da so povišali zbesek vzdrževalnine za kabelsko razdelilni sistem na 160 SIT od 1.1.1993. Vse v redu in prav, do zelo tehtnega argumenta ob koncu obvestila. "Zadnje povišanje je bilo aprila tega leta. "Ali lahko potemtakem sedaj pričakujemo povišanje še kakšne usluge ali storitve samo zato, ker ni bilo povišanja že od aprila? Pa še tega leta, smo pa šele v januarju!
Kdo je zdaj sploh na vrhu?!
Pravijo, da o vsem odločajo oni na vrhu. A ni vedno tako. Prav na vrhu so tudi domačini na Dobrovljah, seveda na vrhu čudovite planote. In jim to bolj škodi kot koristi. Vseh pridobitev (PTT itd.) so deležni zadnji in še marsikaj jim manjka, kar prepočasi leze v hrib, pa naj bi pomenilo napredek. Odločili so se torej ukrepati - zdaj bodo vse pričeli delati v vrha navzdol, pa naj bo še dolina enkrat v zamudi. Odločili so se, na vrhu so tudi, ampak...
Zlatka seje pozlatila
Ves navdušen že nekaj dni furja naokoli naš zunanji sodelavec Martin K.. Že včasih je priznaval, da je njegova žena Zlata, odkar mu je na3x 3 zadela milijon, jo kliče pa samo še: moja Prezlata.
Bomo vse leto novoletno okrašeni?
Zadnji vetrovni dnevi so tudi naše mesto, Velenje, lepo okrasili. Sam Bog ve, od kje se je naenkrat vzelo toljko papirčkov, papirjev, plastičnih vrečk, smeti, novoletnih smrečic..., ki se nagajivo poigravajo z vetrom in Velenjčani. Če kdaj, potem bi bil zdaj Velenju še kako dobrodošel sneg. Marsikaj bi skril.
Nagradno vprašanje Optometra
Bilo je tik pred novoletnimi prazniki, ko sem se sredi sončnega in mrzlega dopoldneva znašel na Paškem Kozjaku. Povsem razumljivo. da peš z nahrbtnikom na ramenih s fotoaparatom preko prsi. Brez njega ne grem skoraj nikamor, in palico v roki. V mojih letih je hvala Bogu še ne potrebujem. Toda na zasneženi in na trenutke poledeneli stezi mi je bila več kot dobrodošla. Pa tudi kakšnega nadležnega cucka, ki se znajde ob poti. in ti je vsak trenutek pripravljen pomeriti hlače, se človek lažje ubrani. Takšen sem torej izgledal, ko sem se ustavil pred planinskim domom. Da sem precej globoko zajemal sapo. sem krivil slabo pot. Za nič na svetu pa nisem bil pripravljen priznati, da se preveč vozim in premalo pešačim.
Ko sem se že sprijaznil z mislijo, da je koča zaprta, in bo treba nazaj v dolino brez "šilčka". meje zmotil pasji lajež in kmalu za tem so se odprla vhodna vrata in prikazal seje nasmejan dekliški obraz. "Dober dan gospod. Seveda imamo odprto, kar naprej, zunaj je preveč mrzlo". Dobrovoljno sem zabrundal, da naj za božjo voljo pusti gospoda na miru, ker je ta ostal danes v dolini in stopil mimo nje v hodnik in naprej v toplo točilnico, kjer je nekaj gostov in domačinov podpiralo šank. Kako prijetno pogreje človeka tista preprosta in nevsiljiva prijaznost in nasmešek, za katerega lahko takoj ugotoviš, da ni po službeni dolžnosti. Pa spoznanje, da sije nekdo kljub delu vzel nekaj trenutkov časa za pogovor in se šele potem pozanimal s čim te lahko postreže. Vse to sem doživel kmalu zatem, ko sem odložil prtljago in se srečal z mlado oskrbnico doma. Nekaj več kot dvajset let ima Olga Ramšakova. V svojem poklicu seje izučila kuharskih veščin. Do poroke in še nekaj časa po njej je vsak dan odhajala v dolino na delo in se potem spet vračala domov. Dobro leto nazaj pa se ji je ponudila prili-
gor, če ne zaradi drugega, potem na nedeljsko kosilo, ki ga zna Olga tako odlično in po dostopni ceni pripraviti. Za planince je povedala, da so sicer bolj redki gostje. Kadar pa imajo kakšen svoj "shod" takrat je ne razočarajo. Potarnala pa mi je nad slabo cesto, ki je njihova rakava rana, in ji odvrne prenekaterega gosta. Na žalost sem se moral strinjati z njo.
Dan se je že prevesil na popoldne, ko sem se poslovil. Pri znamenju, ki stoji na križpotju dober streljaj pod kočo se mi je ponudil čudovit pogled na Šaleško dolino in venec gora. ki jo obkrožajo. Še Cankar bi težko opisal občutke, ki navdajajo planinca, ko mu je dano videti vso to lepoto. Pred mano se je v vsem sijaju popoldanskega sonca bohotila Urška. Nekoliko bolj zadaj zasnežena Peca. Pa plešasti Smrek-ovec s razpotegnjeno Raduho. Da mogočnih mozirskih in kamniških planin s prelepo Ojstrico ne omenjam posebej. Nekoliko bližje je kraljevala Gora Oljka naša vsakoletna romarka pot ob prvomajskih praznikih. Na vsako izmed teh gora me vežejo spomini. Takšni ali drugačni. Toda spomini so in ti ostanejo živi. Takšni ali drugačni. Pa nam je to všeč ali ne.
Skoraj četrt stoletja že zahajam sem gor. na svet pod Špikom. Dolgo si nisem bil na jasnem, zakaj me ta kraj. ta razgibana posest Paškega kozjaka tako privlači? Šele nekaj let nazaj sem prišel do spoznanja, da so te strme senožeti del mene. saj od tukaj izhaja moj rod.
Prožen mi je bil korak in v notranjosti seje naselil spokojen mir, ko sem zapuščal zasneženi Kozjak. Vračal sem se v dolino, kjer sem vsaj za nekaj ur pustil vse tisto, kar spremlja človeka skozi velikokrat prenapeti vsakdanjik. Pustil sem vse, tudi misle. da bom še isti dan pospremil na zadnjo pot k fari mater mojih planinskih prijateljev.
■ mh
... ALT£/!.A/AT|VA//H W0V £/|/ER£,IJ£ f
ka, da ostane doma in obdrži zaposlitev. Velenjski planinci, ki so lastniki planinskega doma na Paškem Kozjaku, so ravno takrat iskali novega zakupnika. Olga je po posvetu z možem in sorodniki prevzela dom v oskrbo in od takrat gospodinji in gospodari pod Špikom. Njen mož Drago, ki sicer še naprej odhaja na delo v dolino, ji je desna roka. kadar le utegne. To tudi s ponosom pove. Nerad sem samemu sebi priznal. Toda občudoval sem to žensko, njeno
Kulturni Center Ivan Napotnik je pripravil zanimivo prireditev iz lastne produkcije. Avtor, Marjan Marinšek, nas je popeljal na Havaje, otokevečnega poletja
Po dolgem času smo Velenjčani dobili težko pričakovano in nujno potrebno Monografijo. Krasna je! Vzgojna je! Primerna za marsikaj in za marsikdaj! Listamo jo vedno znova in vedno znova se čudimo. Lepoti te doline, lepoti te Monografije. Taka je kotženska! Večkrat, kojo pogledaš, več napak (lepotnih) opaziš. Optometervam ponuja nagrado (Monografijo, seveda), če ugotovite, kolikokrat so fotografirani člani družine avtorja večine fotografij v njej? Odgovore pošljite na naslov: Naš čas, za Optometer, Foitova 10, Velenje. Medpravilnimi odgovori bomoenega izžrebali. Čas, da Monografijo pregledate, imate do naslednjega ponedeljka.
delovno vnemo in posluh do gosta. Nisem ji izdal, od kod moja pretirana radovednost, tudi moj izgled ji ni dal slutiti, da ji bom občutno napolnil blagajno, pa vendar je dobrovoljno ustregla vsakemu vprašanju. Še nekaj je bilo na njen, kar mi je posebno ugajalo. Ni vila roke in jadikovala. ali kot imam za lo svoj izraz Ni imela "fakultete za jamranje". Ko sem jo pobaral, kako kaj "kšeft". mi je preprosto odgovorila, da nekega pretiranega zaslužka res ni. če pa hočeš in znaš delati se pa da živeti. Pogoj pa je. da si v tem delu takorekoč štiriindvajset ur na dan. Še veliko tega mi je povedala Olga v tem kratkem klepetu. Pohvalila je domačine, ki so med tednom skoraj edini gostje. Pa nedeljske izletnike, ki prihajajo sem
Kar dva večera, v petek in soboto, je bila Dvorana Kulturnega doma v Velenju v znamenju poletja na otokih, ki bi jih prav gotovo v teh /jmsklih dneh marsikdo rad obiskal. Havaji, otoki večnega poletja, kot je prireditev poimenoval njen avtor, Marjan Marinšek, so privabili množico Velenjčanov, željnih "drugačnega" konca tedna.
Pozdrav cele kopice otrok iz OŠ Polzela je pričakal obiskovalce že kar ob vhodu v Kulturni dom. V spodnjem delu je bila pripravljena majhna razstava, v zgornjem pa je Anica Oblak že pripravljala okusne Havajske coctajle. med njimi tudi najbolj znanega. Mai-tai. Predstava se je pričela z nastopom osnovnošolcev iz Polzele, ki so s plesom in petjem v ritmu havajske glasbe naredili pravo razpoloženje in bili uvod v dobro uro trajajoče predavanje z diapozitivi. Zvoki havajske glasbe so spremljali čudovite posnetke, ki jih je avtor sestavil v več zaključenih celot in poudaril z pes-
Lepo urejen dom... prijazna oskrbnica
tro. zanimivo razlago. Ob koncu še obredni havajski ples Hula v izvedbi plesne skupine Queen, večer pa so si mnogi podaljšali še ob klepetu in srkanju okusnih Havajskih coctai-lov. Pravzaprav, oba večera, saj je
bila dvorana polna tako v petek kot soboto. Zanimive prireditve pač Velenjčane še vedno spravijo iz toplih stanovanj.
■ Bojana Špegel ■ foto: Aljoša Videtič
Po "izletu" po Havajskih otokih je bil tudi zaključek "v stilu".
Ples Hula v izvedbi plesne skupine Queen.
Po dvoranah in igriščih
Eso Elektra:S. Olimpija (ml) 86:84 (50:39)
■Iiiilit>>iiiiiita«iasfiifiii88itii
Po osemnajstih porazih!
*
Gotovo niti največji črnogledi niso niti pomislili, da bodo košarkarji ESO Elektre v lanskem in letošnjem prvenstvu "padali" iz poraza v poraz. To se je zgodilo kar 18-krat, v soboto pa so v svoji dvorani - v telovadnici OŠ Šalek v Velenju končno bili spet veseli, enako tudi gledalci. Teh je seveda sedaj nekajkrat manj na tribunah kot jih je bilo tedaj, ko se je Elektra uvrstila v prvo slovensko ligo.
V sobotnem 5.kolu so gostili mlado ekipo Smelt Olimpije. Kot pove rezultat so si domači košarkarji tudi ti tako težko pričakovani prvi točki še kako težko priigrali, pa čeprav so mladi Ljubljančani v drugi ligi le enkrat zmagali. Domači so ob polčasu imeli 11 točk prednosti. Kot na mnogih tekmah doslej so prednost spet skoraj zapravili. Prve štiri minute nadaljevanja so bili zgolj statisti na igrišču, saj so gostje dosegli 12 zaporednih točk in pov-edli (51:50). Nato so se košarkarji Elektre le zbrali in znova povedli, toda največ za sedem točk. Mladi Ljubljančani so še enkrat zagrizli in nekaj sekund pred koncem spet poravnali rezultat - 84:84. Takoj nato so napravili prekršek nad Rizmanom, ki je oba prosta meta zadel in tako vendarle zagotovil prvi točki.
Kljub prekinitvi črnega niza porazov pa v klubu ne morejo iijeti razloga za veselje, saj trenutna igra njihovih igralcev ne vliva upanja na obstanek (tudi) v rdeči skupini.
Koše so dosegli Rizman 35, Mrzel 14, Mackovšek in Bogataj po 9, Dum-buya 7, Tajnik in Brešar po 2. V naslednjem kolu bo ESO Elektra gostoval pri Podbočju.
Savinjska Polzela:Podbocje 92:70 (50:23)
liiiiiiiiiiiiiaiiiiisiiiiiiiiiii
Z derbijem ni bilo nič
V 5. kolu nadaljevanja košarkarskega prvenstva v rdeči skupini slovenske lige bi moral biti na Polzeli pravi derbi, saj sta se srečali v dosedanjih štirih kolih še neporaženi ekipi domače Savinjske in Podbočja. Pa z derbijem ni bilo nič. Pol-zelani so bili prepričljivo boljši in si tako še poveččali možnost za uvrstitev v tako željeno zeleno skupino.
Domača peterka Urbanija, Turnšek, Cencelj, Petranovic' in Cizej je pričela odlično. Že v 6.minuti so gostitelji povedli s 16:3, v I l.je bil rezultat 32:11, polčas pa so dobili kar s 27 koši razlike. Visoko vodstvo je bilo prilika za mlajše igralce, ki so v drugem polčasu zaupanje svojega trenerja povsem upravičili. Ekipa Podbočja je igrala izredno slabo, Polzelani pa so z eno najboljših iger v tem prvenstvu vnovič potrdili svojo vrednost in kandidaturo za napredovanje.
■ Tone Tavčar
Odbojka
« s $ » m *
V10. kolu uspešne še Topolčanke
❖	Najboljše slovenske moške in ženske odbojkarske ekipe so se konec tedna v Novi Gorici in Celju borile za naslove pokalnih zmagovalcev, ostale ekipe pa so odigrale redno kolo. Prav 10.kolo je bilo končno uspešno tudi za igralke Topolšice, ki so po devetih porazih prvič zmagale. Na gostovanju v Ljubljani so presenetile Tabor. Gostiteljice so sicer hitro povedle z 2:0 v nizih, prepričane v hitro zmago popustile, gostje pa so izkoristile priložnost in zmagale s 3:2. V prihodnjem kolu bodo Topolčanke igrale doma s Krimom.
❖	Zelo blizu presenečenja v gosteh so bile tudi igralke Gornjega Grada. V Ljubljani so proti ekipi Krima že povedle z 2:1, četrti niz izgubile na razliko, v petem pa jim je zmanjkalo moči. Vsekakor pa so z igro napovedale, da bodo v nadaljevanju prvenstva igrale vidnejšo vlogo kot jeseni. Njihove naslednje nasprotnice bodo igralke vodilne ekipe Abes Trade iz Celja, tekma pa bo v soboto v Gornjem Gradu.
❖	Zelo neprijetno presenečenje so svojim navijačem pripravili odbojkarji Šempetra, ki so v prvem kolu nadaljevanja prvenstva po izjemno slabi igri doma gladko izgubili z ekipo PROM iz Žirovnice (0:3). Gostje so se tako Šempetrčanom oddolžili za poraz v prvem kolu na svojem igrišču. V naslednjem kolu bo ekipa Šempetra gostovala pri Olimpiji v Ljubljani.
Plavalcem veliko medalj
Po več letih premora je plavalni klub Fužinar preteklo soboto in nedeljo organiziral mednarodni plavalni miting "Ravne 93". Med 190 plavalci iz Avstrije, Madžarske in Slovenije so zelo uspešno tekmovali tudi plavalci velenjskega kluba. Tekmovanje je potekalo v petih starostnih letnikih mladinske, pionirske in kadetske kategorije. Plavalci iz Velenja so skupno osvojili 10 prvih, 14 drugih in 12 tretjih mest.
Med moškimi je bil Jure Stopar prvi na 100 m delfin, drugi na 50 m kravi in delfin ter tretji na 100 m kravi; Sašo Dobelšek je bil prvi na 50 in 100 m prsno in tretji na 50 m kravi; Domen Fricelj je bil drugi na 100 m kravi, 100 m hrbtno, 50 m hrbtno in tretji na 50 m kravi; Andraž Valcl je bil drugi na 50 ia.100 m hrbtno ter tretji na 50 in 100 m kravi; Rok Tajnikarje bil drugi na 50 in 100 m prsno, štafeta 4x50 kravi in 4x50 mešano pa obakrat tretja.
Med ženskami je bila Petra Podpečan prva na 50 in 100 m kravi ter druga na 50 in 100 m prsno; Špela Bukovec je bila prva na 50 in 100 m hrbtno ter tretja na 50 m delfin; Ajda Valcl je bila prva na 50 in 100 m hrbtno, druga na 100 m kravi ter tretja na 50 m delfin; Mateja Udovičič je bila prva na 100 m prsno in tretja na 50 m prsno; Bernarda Kodrun je osvojila tretje mesto na 50 m delfin; ženska štafeta 4x50 m kravi je bila druga, štafeta 4x50 m mešano pa tretja. Tudi ostali velenjski plavalci so na Ravnah izboljšali osebne rekorde in se še velikokrat uvrstili do lO.mesta.
■ Marko Primožič
Velik turnir v Rdeči dvorani v Velenju
Kar 48 ekip in lepe nagrade
Klub malega nogometa FORI iz Škal bo od petka do nedelje v Rdeči dvorani v Velenju organiziral velik turnir v malem nogometu, na katerem bo nastopilo 48 ekip. Ekipe se bodo v petek in soboto po skupinah pomerile vsaka z vsako, najboljše pa bodo nastopile v nedeljskem finalu.
Začetek turnirja v petek ob 16.uri, v soboto bodo igrali od 9. do 22.ure, in v nedeljo od 9. do 21 .ure Nagrade za najboljše ekipe so bogate, prva bo ob pokalu dobila še 110.000 tolarjev, organizatorji pa bodo z žrebanjem vstopnic lepe nagrade razdelili tudi med Ijubitelje^malega nogometa.
V RK Gorenje jeseni dosegli predvideno
Spomladi več in višje
O jesenskem delu prvenstva smo se pogovarjali s trenerjem Mirom Požunom in predsednikom kluba Francem Plaskanom
Letošnje prvenstvo ste pričeli s precejšnjimi ambicijami, pa čeprav se niste okrepili kot druge ekipe. Končno pa ste, tako se zdi, dobili pravega sponzorja v Gorenju. Tudi gledalcev je vse več na tribunah. Ste zadovoljni z doseženim v jesenskem delu prvenstva?
Miro Požun: "Zadovoljni smo s prvim delom prvenstva, v katerem smo načrtovali uvrstitev med 5.in 8.mestom in to tudi dosegli. Doma smo z lahkoto zmagovali in izgubili le točko s Slovanom, težave pa so bile na gostovanjih. Na tujih igriščih smo dosegli manj kot v prejšnjem prvenstvu, razlog pa je verjetno v mladi in neizkušeni ekipi, ki se med drugim težko prilagaja sojenju na gostovanjih. Vedeti namreč moramo, da sta klub zapustila Voglar in Matovič, igrati pa so prenehali Vrečar, Čater in Šeško. Pridobili smo le mladega To-meta in v prvo moštvo vključili mladince."
Kako sicer ocenjujete vrstni red na lestvici pred nadaljevanjem prvenstva?
"Na vrhu so seveda Celjani. Resnično so najboljši, igralci so pravi profesionalci, ki morajo dobro delati in igrati, sicer ostanejo brez
službe. Na drugem mestu sem pričakoval Kolinsko Slovan, ki pa je plačala davek nastopu v evropskem tekmovanju. Največje ugodno presenečenje je slovenjgraška Nova oprema, največje razočaranje pa Po-murka, kije celo napovedovala boj za vrh, zdaj pa se bo kljub velikim okrepitvam v prestopnem roku zelo težko rešila izpada."
Trenerje torej zadovoljen, verjetno pa so gledalci le pričakovali nekaj več, prejšnja leta so bili vajeni "vrha".
Franc Plaskan: Strinjam se s trenerjevo oceno. Ekipa je res dobro delala, najbolje kot je mogla, z malo več sreče bi dosegli še več. Vse doseženo je v skladu z načrtovanim, tudi v okviru dogovora s sponzorjem. Z njim smo se dogovorili za najmanj dveletno sodelovanje in letošnje prvenstvo je priprava na naslednjega, ko pa bo pogoj napad na vrh."
Torej drži, da lahko uspe le dobro organiziran in vsestransko urejen klub?
''Nedvomno. Mi smo sicer normalno organizirani, nimamo pa prav vsega kar je potrebno za vrhunske dosežke. Imamo pa temelje in zagotovilo, da bomo uresničili tudi
Miro Požun
to. Za še bolj kakovostno in široko delo še vedno primanjkuje sredstev, zato smo opustili resen namen, da se že letos bolj okrepimo. Zvenečih imen torej nismo pridobili in bomo to polovico sezone uvajali mlade, na prave okrepitve pa računamo pred naslednjo sezono."
Ne glede na okrepitve pa je temelj vsega podmladek v lastnih vrstah in tega se v vašem klubu gotovo dobro dobro zavedate.
Miro Požun: "Brez podmladka ni prve ekipe. Naše mlajše ekipe so med najboljšimi v Sloveniji in tudi to je odraz dobrega strokovnega dela. Mladinska ekipa v 3.ligi je po jesenskem delu druga na lestvici, kadetska premaguje vse nasprotnike in krepko vodi v svoji ligi. Zelo solidni so na vseh turnirjih starejši dečki, za te turnirje smo se dogovorili vsi močnejši slovenski klubi, mlajši dečki pa zmagujejo na območnih turnirjih. Zelo pomembna je pionirska šola, v kateri učenci 4.in 5.razredov
Franc Plaskan
trenirajo trikrat tedensko, že pomladi pa se bodo pričeli udeleževati turnirjev in se kaliti. Dovolj so kvalitetni in ni bojazni za prihodnost. To je tudi naš najpomembnejši turnir - vzgojiti igralce, ki bodo sposobni vrhunskih dosežkov, ki bodo slovenski reprezentanti. Danes imamo dva, Boruta Plaskana pri članih, pri mladincih pa igra vidno vlogo Iztok Rozman, kar je še posebna spodbuda."
Ob vsem tem so vaše ambicije vsekakor še višje.
"O tem ni treba dvomiti. Že v spomladanskem delu želimo več. Vse bomo namreč storili, da se v evropsko tekmovanje uvrstimo že letos. Seveda to ni pogoj in nič ne bo preveč narobe, če ne bomo uspeli. Evropa je pogoj za naslednjo sezono, zaradi imena Gorenje in zaradi ljubiteljev rokometa, ki se vračajo na tribune. Znajo ceniti lep rokomet in naša ekipa bo igrala še lepše."
■ Stane Vovk
Savinjska živi za košarko
Želja - zelena skupina
Za Savinjsko dolino je šport številka ena nedvomno košarka. Košarkarji Savinjske s Polzele, ki so se lani uvrstili v prvo državno ligo - rdečo skupino, privabljajo s tekme v tekmo vedno več ljubiteljev tega športa. Kadar ekipa Savinjske igra doma, je to za Polzelo že pravi praznik.
V zadnjih nekaj letih uspešno vodi ta klub Brane Turnšek, ki nam je o košarki na Polzeli od samih začetkov do danes povedal: "Resno delo smo na Polzeli pričeli s prihodom Danija Terglava v klub kot trenerja in Vlada Rojnika kot predsednika košarkarske sekcije pri Partizanu Polzela. To je bilo pred petnajst in več leti. V sezoni 1980-81 je prišla naša prva članska ekipa v 2.slovensko ligo - vzhod. Tega leta smo se ločili od TVD Partizana in ustanovili samostojni klub in od tedaj naprej sem tudi predsednik. Na začetku je ekipo treniral Miloš Sa-gadin, za njim pa so bili trenerji Jani Rehar, Dani Turnšek, Mitja Turnšek in Stane Romih, bivši igralec Danilo Senič pa se je po koncu uspešne igralske poti v klubu posvetil komerciali in organizaciji. Ves trud, ki smo ga vložili v košarko na Polzeli, je bil v nekaj letih poplačan. Kar štirikrat smo bili čisto pri vrhu, za uvrstitev v prvo slovensko ligo pa smo bili vsakič za las prekratki. To nam je uspelo lani s trenerjem Borisom Zrinjskim, ki še danes vodi eno najbolj uspešnih in perspektivnih ekip v rdeči skupini. V teh letih sta velik uspeh dosegli tudi pionirska in kadetska ekipa.
Že v 2.slovenski ligi seje pokazalo, daje dvorana - telovadnica premajhna. Zato smo julija lani začeli obnavljati telovadnico in jo spreminjati v večjo dvorano. To pomeni, da smo dobili igrišče, ki omogoča tudi igranje mednarodnih tekem, povečali pa smo tudi tribune za gledalce. Sedaj dvorana na Polzeli sprejme več kot tisoč ljubiteljev košarke,
ki jih na tekmo prihaja od 500 do 1.200. Sem ne prihajajo le Polzelani, temveč tudi ljubitelji košarke iz vse Savinjske doline.
Da smo v dobrih treh mesecih in pol dvorano razširili, gre vse priznanje GP Gradiš in številnim kooperantom, ki smo se jim javno zahvalili ob otvoritvi dvorane, ko je na Polzeli nastopila ekipa Smelt Olimpija. Seveda se moram zahvaliti tudi Danilu Seniču."
Košarkarji Savinjske Polzele so drugi del tekmovanja v ligi dobro začeli. Okrepitev, Veljko Petranovic, je vnesel nov veter in to se danes že močno pozna - pet zaporednih zmag v drugem delu!
Kakšne so nadaljnje želje,
načrti?
"Dosedanji rezultati kažejo, da imamo stvarne možnosti za uvrstitev v zeleno skupino. To je naša velika želja. Načrti? Z izgradnjo oziroma s povečanjem dvorane smo dobili nekaj prostorov. Radi bi opremili športno trgovino in mlečno restavracijo, kjer bi se lahko shajali vsi mladi s Polzele."
Ob koncu obiska pri polzelskih košarkarjih pa povejmo še to, da na Polzeli skrbijo za mladi rod košarkarjev, kar je pogoj za razvoj in načrtno delo v prihodnje. Tako so že namenili posebno skrb najmlajšim, se pravi otrokom med petim in sedmim letom. Tudi v Žalcu odlično deluje šolska košarka, v začetnem
Brane Turnšek (foto: vos)
obdobju pa je tudi v Mozirju. Iz teh dveh krajev tako najboljše mlade košarkarje vključujejo v selekcije, ki so zelo uspešne. Pionirji in kadeti se že vrst let srečujejo z najboljšimi mladimi ekipami na finalnih turnirjih. Velika pridobitev na Polzeli je tudi novi fitness center, ki so ga dobili ob povečanju telovadnice.
■ Tone Tavčar
Rudar se že pripravlja
Po kratkem odmoru so se nogometaši velenjskega Rudarjaa takoj po novoletnih praznikih začeli pripravljati za drugi del prvenstva,' V ekipi ni nobenih sprememb. Precej njihovi tekmecev v slovenski državni
ligi se je v prestopnem roku močno okrepilo in pri tem porabilo velike vsote. Za "rudarje" kar bajne, saj na kaj takega še pomsiliti ne smejo. To za velenjski klub ni nič novega, saj je znan po vzgajanju odličnih mladih nogometašev, za kar dobiva nedelje-na priznanja z vseh strani.
Strelski šport
Vsakoletnega prvega strelskega tekmovanja nacionalnega programa za naslov "prvi zmagovalec 93" so se udeležili le člani in članice družine Mrož, upokojenci in invali-
di. Prvo zmago v letu 93 si je priboril Franjo Žučko s 341 krogi, drugi je bil Franc Trebše s 325 in tretji Stane Rek s 324. Še vrstni red v ženski konkurenci: Vlasta Petek 305, Ane Mari Melanšek 249 jp Kristina Jehart 245 krogov. ■ F. Z.
Vrt in cvetje (1)
Naše rastline v januarju
Tudi ta turoben zimski mesec imamo kar precej opravka z rastlinami, ki bivajo v naših domovih. Včasih je veljalo pravilo, da pozimi, predvsem pa v januarju, rastline mirujejo, ne rastejo in tako i. njimi nimamo kaj dosti opravka. Res to drži za tiste rastline, ki jih imamo v hladnih prostorih. Ker pa so naša stanovanja prej topla kot hladna, moramo rastlinam posvetiti še več pozornosti kot v poletnih mesecih. Zakaj?
-V zimskem času rastline doživljajo dvoje: velike temper-alurne razlike in močno osušen zrak. Ta dva vzroka uničita marsikatero rastlino. Kot vemo je otpimalna temperatura za rast in razvoj rastlin od 16 do 20 stopinj Celzija. V tem razponu uspeva večina rastlin. Kaj rado pa se nam primeri, da imamo rastline izpostavljene blizu radiatorjev. V
takšnih pogojih rastlina rabi precej vode. saj v suhem ozračju oddaja veliko večje količine vlage skozi list. Zato naj nam bo prva skrb redna kontrola vlažnosti zemlje, to bomo najlaže preverili z otipom. Mnogo bomo pomagali rastlinam, če bomo na radiatorje dali posode z vodo. S term bo bivanje v prostoru prijetnejše tudi za nas. Tudi oros-evanje rastlini dobro dene. Vse to velja za tiste rastline, ki jih gojimo v ogrevanih in dobro osvetlenih prostorih. Ostale, to pa so predvsem rastline, ki prezimujejo, od balkonskega cvetja do večjih rastlin kot so oleandri in podobno, pa zalivamo samo toliko, da preživijo te mrzle zimske dneve. Posebno balkonsko cvetje nam v tem času rado prične gnati nove poganjke. Običajno so pretegnjeni in bledi. Vzrok temu je premalo svetlobe in sorazmerno vi-
soka temperatura. Sedaj v januarju jih še lahko močno porežemo nazaj in prestavimo na svetlejše mesto, presajali in dognojevali pa jih bomo kasneje. Ukoreninjene potaknjence pa presadimo v lončke in jih po potrebi vršičkamo. da bodo rastline imele več vrhov in bodo košate.
Suho in toplo ozračje je tudi idel-ano za razvoj predvsem rdečega pajka in uši. Reden pregled listov nam bo pravočasno odkril to nadlogo. Uši poznamo vsi in jih vidimo s prostim očesom, znak za rdečega pajka pa ja pajčevina na spodnji strani listov in srebrno-siva barva zgornje površine. Ukrepajmo pravočasno, da bomo rastlino očuvali.
Seveda sem vam tudi na voljo, da z ustreznimi preparati in nasveti skupaj odpravimo te škodljivce. V tem času tudi že lahko kupite prve znanilce pomladi. To so predvsem
Tudi pozimi rožice cveto...
(foto: B.M.)
vse vrste primul, ciklame in einerar-ije. Vse te rastline domujejo ali so prenešene iz naravnega okolja. Zas-to tudi v naših domovih poiščemo prostor, ki ni preveč ogret. Tako nam bodo s svojim cvetenjem dalj časa lepšale dom. Pa lep pozdrav do prihodnjič!
■ Svetuje: Stane Vanovšek
Moda
S S S! S iS S
"Snežna" moda
Smučarska sezona seje za tiste, ki se zapeljejo do višje ležečih smučišč, že zdavnaj pričela. Z njo se vsako leto pričenja tudi moda. povezana z zimskimi športi, ki ima prav tako svoje zakonistosti in se iz sezone v sezono močno spreminja. Za letošnjo lahko že na prvi pogled rečemo, daje v znamenju kombinezonov in ne več deljenih smučarskih kompletov. Trend, ki se je pričel pred dvema letoma. se torej nadaljuje. Modni oblikovalci tako nikoli niso marali, da se smučarske bunde nosijo kar tako, vsakodnevno, po mestu. Tega seveda niso mogli doseči, saj vsaj mladina noče odložiti priljubljenih "puhovk" in drugih vrst zimskih bund. Sedaj so se jim pridružile še modne parke, ki so se hitro "prijele"
tudi zaradi svoje praktičnosti.
Parke so poleg kombinezonov skoraj obvezne pri odhodu na smučanje, ko počivamo ali prenehamo s spuščanjem po strminah, nam bodo prišle še kako prav, saj imajo kombinezoni tudi svoje pomanjkljivosti. Barve - žive in umirjene, veliko je breskove in bele, sploh bela je dobrodošla v živobarvnih kombinacijah, lahko pa je tudi "solo". In seveda črna. ki jo prav tako najdemo v številnih barvnih kombinacijah. Pri modelih so pogoste kapuce ali visoki ovratniki, kijih brez težav spreminjamo v različne oblike, primerne mrazu in drugim okoliščinam. Namesto za kapo se odločite za trak, ki vas bo prav tako ogrel, pa še lepo lahko izgleda.
Nove jedi na vašem jedilniku
Ocvrte banane
Za 4 osebe pripravite:
Za testo -10 dkg moke, malo soli, 2 jajci, 2 žlice olja, žličko ruma, 1/3 litra mleka; 4 banane, 2 žlički sladkorja, malo cimeta, vanilijev sladkor, žličko ruma; mast za cvrenje.
Banane olupite in jih narežite na kose, ki naj bodo približno 5 cm dolgi. Zmešajte sladkor, vanilijev sladkor, ci-
Jedi iz slastne banane
mel, rum in stem prelijte banane. V tej marinadi naj počivajo vsaj 1 uro.
Testo pripravite tako, da je nekoliko gostejše kot 'za palačinke. Iz moke, malo soli, jajc, olja, ruma in mleka naredite gladko zmes. Tudi ta naj počiva 1 uro. V globoki posodi dobro segrejte olje. Kose banane namočite v testo tako, da bodo povsem prekrite z njim in jih ocvrite v olju, potem pa
odcedite na nekaj plasteh papirnatih brisačk, da se iz njih odce-di odvečna maščoba. Banane lahko posujete še s sladkorjem v prahu.
Pečene banane
S !SS S S5 iS S S S Sf SS iS s
Pripravite (za 2 osebi):
2 velike banane, 2 žlice masla, žlico sladkorja v prahu, malo limoninega soka, 1 del sladke smetane, 1 vanilijev sladkor.
Jed pripravite tik pred servi-ranjem, prej pa stepite sladko smetano.
Banano olupite, prerežite po dolžini in še na manjše kose in jih nakapajte z limoninim sokom. Popečete jih na maslu in sladkorju tako dolgo, da se sladkor karamelizira. Banane servi-rate na ogretih krožnikih in okrasite s stepeno smetano, lahko pa jih prelijete še s sadnim prelivom po lastni izbiri.
KMETIJSKI NASVETI
Program zimskega izobraževanja
SsSSSSSS»iSSSSK:S®8Si8SSSS«iSSSSSi8S»!S«iS Tudi letos smo za vas pripravili strokovna predavanja z željo, da bi z izborom tematike predavanj zajeli interese čimvečjega števila kmetovalcev.
Predavanja bodo vsako sredo od 20.1. do 24.2.1993 ob 9.uri v dvorani KZ Šaleška dolina. Seznam predavanj:
1.	20. 1.1993: HIGIENSKO PRIDOBIVANJE MLEKA IN SISTEMI MOLŽE, Predavatelj: mag.Kuder Ivan
2.	27. 1. 1993: OBNOVA IN NEGA KMEČKEGA SADOVNJAKA, Predavatelj: dipl. inž. Lomberger Franc
3.	3.2. 1993: KMEČKA REJA PRAŠIČEV, Predavatelj: inž. Deželak Anastazija
4.	10 2 1993: PORODI IN VREDNOTENJE REPRODUKCIJE KRAV,Predavatelj: dipl. vet. Staroveški Edi
5.	17.2. 1993: NEGA MLADEGA GOZDA (kasneje prikaz na terenu). Predavatelj: Gozdarska strokovna služba
6.	24 2 1993 PRIDELOVANJE KRMNIH DOSEVKOV, Predavatelj: dipl. inž. Tepej Ida
Na predavanjih vas bomo sproti seznanjali z aktualnostmi v kmetijstvu! Predavanja so namenjena vsem, ki se ukvarjate in delate v kmetijstvu ali vas izbrane strokovne teme zanimajo. Vabljeni !
Enota za kmetijsko svetovanje občine Velenje
Dobro je vedeti
® Rezano cvetje bo ostalo dalj časa sveže, če boste v vodo dali dve žlici sladkorja in dve žlici kisa na liter vode. Kis preprečuje rast mikroorganizmov, sladkor pa je rastlinam hrana.
0 Čokoladne in kakavove madeže boste najlaže odstranili tako, da jih najprej namažete z glicerinom, da se omehčajo, potem pa jih očistite z vodo, v katero vlijete malo alkohola in amonijaka.
© Na rokavih ali kolenih mnoga oblačila s časom dobijo "sijaj". Te dele dobro zdrgnite s polovico krompirja, pustite da se posuši in potem pazljivo skrtačite.
® Porcelan najlaže očistite tako, da jih 10 minut namakate v hladni vodi, ki ste ji dodali limonin sok.
© Preden na oblačilo prišijete kovinske gumbejih premažite z brezbarvnim lakom. Tako ne bodo oksidirali, pa še lepo svetleči bodo ostali.
Nagrajenci novoletne nagradne križanke "AVTO KNEZ", Cesta talcev 28, Velenje
1.	nagrada: Ivanka
ŠTRIGL, Sercerjeva 9, Velenje
2.	nagrada: Slavka ŠENTJURC, Cesta III/ll, Velenje
3.	nagrada: Anton Plaznik, Veljka Vlahoviča 38, Velenje Nagrade lahko z osebno izkaznico dvignete v "AVTO KNEZ" v Velenju. Čestitamo!
Radio Velenje
SS»88SS:8S8(S5SS:88S?88i8S Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
ČETRTEK,14. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika: 8.00 Vaš glas, naša glasba: 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Novosti iz Ljubljanske banke; 10.00 Poročila: Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK,15. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila;Pesem tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 Naš gost: 19.00 V imenu Sove: 20.00 Program alfa Radia Velenje.
SOBOTA,16. JANUARJA: 6.00 Doro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika: 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila: 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. JANUARJA: 11.00 Pozdrav: 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj.kje.kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Nedeljski klepet; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi ( vmes ob 15.45; 16.45; 17.45 eppin servisne informacije); 18.30 Minute z domačimi ansambli; 19.30 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 18. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila;Pesem tedna; 17.00 POnedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Program alfa Radia Velenje.
TOREK,19. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni nasveti; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; Pesem tedna: 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 20. JANUAR: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; K7.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00 Program alfa Radia Velenje
LESTVICA DOMAČE GLASBE
S»SSSS»«iSS!SSSSii«SSS « 8 S *
Vsako nedeljo ob 18.30 na Radiu Velenje Vsak četrtek v tedniku Naš čas
Odslej bomo vsak teden v tedniku Naš čas objavljali lestvico domače glasbe, da boste še bolj na tekočem z njo. Vabimo vas tudi, da na naše uredništvo pošljete svoje predloge, mnenja in pripombe, da bomo vedeli, kaj vam je všeč in kaj ne in se bomo tako čim bolj približali željam poslušalcev in bralcev.
Tole pa je lestvica, ki sojo izglasovali poslušalci Radia Velenje v nedeljo,
10. januarja 1993:
1.	Bratje iz Oplotnice: "Kaj je tisto"	6 glasov
2.	Ans.Vinka Cverleta: "Fantič mlad"	5
3.	Ans.Jožeta Krežeta: "Črnolaska in jagode"	3
4.	Ans.Marela Int.: "Naše malo kraljestvo"	3
5.	Ans.Slavka Štajnerja: "Mami za rojstni dan"	1 5. Bratje Poljanšek: "Veselo zavriskaj"	1 5. Štirje kovači: "Kje je ta Mojca"	1
■ Vili Grabner
GLASBENE NOVICE * GLASBENE
S KHSSSSSKSSSSSSSJSSSS!* iS K ii S S! SS SS » S S S Sf S SS
Čas božičnih in novoletnih nakupov, obdarovanj, in praznovanj je mimo. Po njem si bomo oddahnili vsi, še posebej pa glasbeniki, za katere je značilno, da so najbolj aktivni prav v zadnjih mesecih leta. V tem času navadno izide ogromno novih plošč, kaset in CD-jev, pojavlajo pa se tudi različne, bolj ali manj kvalitetne stvaritve kompozitorjev in tekstopiscev.navdihnjenih s prihajajočimi božičnimi rituali. Tudi leto 1992 v tem pogledu ni bilo izjema. Z božičnimi albumi so nas razveselili tako tuji (Michael Bolton. Amy Grant, Boys II Men, Tom Petty...), kot domači izvajalci (Čuki, Šank ročk. Avtomobili, Zoran Predin, Irena Vrčkovnik, Videosex...). In ker se po napornem delu prileže oddih, vlada sedaj na področju zabavne glasbe rahlo zatišje. Seveda pa glasbeniki ne morejo* iz svoje kože. Zato zatišje ne pomeni tudi miru. Publiciteta je pač pomembna stvar, in če ne z delom, je potrebno pozornost vzbuditi na kakšen drug način, četudi za ceno škandala...
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
*#*Velenjska skupina ŠANK ROČK, kije v novembru lanskega leta s koncertom v Rdeči dvorani v Velenju proslavila svojo deseto obletnico delovanja, sije po promocijski turneji, na kateri je predstavila svojo (peto po vrsti) kaseto MOJ NOČNI BLUES, vzela nekaj časa za počitek. Že v marcu pa fantje načrtujejo serijo koncertov, na katerih naj bi v živo posneli nekaj svojih največjih uspešnic iz dolgoletne kariere. Koncertni posnetki naj bi izšli na kaseti, predvidoma v začetku letošnjega poletja. *** Bobnar skupine EXTREME, PAUL GEARY (32), se ima le članom svoje skupine zahvaliti, da svojega življenja ne preživlja za rešetkami kakšnega zanikrnega ameriškega zapora. Kot najstnik je namreč sodeloval pri krajah avtomobilov, ponarejanju čekov in pretepih. Vedno je bil oborožen in z orožjem tudi ropal ljudi. Šele, ko je postal član skupine EX-TREME, pa je zopet stopil na pravo stran zakona. ***
"Če ne bi postal
pevec, bi verjetno delal kot natakar v restavraciji svojih staršev. Vsako noč bi se na smrt utrujen vračal domov ter imel ženo in tri otroke," je dejal JOHN SECADA (29), avtor velike uspešnice preteklega leta, JUST AN-OTHER NIGHT, ki si je v letu 1992 prislužil naslov NOVINEC LETA. *** AXL ROSE (GUNST^ROSES) naj bi v nekem hotelu v Rio de Janieru v skupino novinarjev zalučal stol, ki se je znašel v njegovi bližini v avli omenjenega hotela. Vzrok njegovemu početju je bil v tem, da so ga novinarji baje motili pri igranju biljarda. Ranjen ni bil nihče, časnikaiji pa so bili bogatejši še za eno zgodbo o že pregovornem nasilniškem obnašanju tega razvpitega pevca na turnejah. *** MADONNA še naprej buri duhove s svojimi, bolj ali manj s seksom povezanimi ekscesi. Tako seje na neki reviji modnega ustvaijalca J. P. GAULTIERA zelo poman-kljivo oblečena nastavila pred objektive številnih fotografov. Sicer pa je MADONNA, kot trdi sama, vegeterijanka. rada posluša baročno in klasično glasbo ter prebira ameriške klasike. V svojih pesmih odkrito zagovaija lezbično ljubezen, moške pa vse preveč ponižuje. V lanskem letu je odigrala vlogo v filmu A LEAGUE OF THEIR OWN. številni škandali v katere seje zapletla, pa so povzročili, daje izgubila priložnost zaigrati glavno vlogo v filmu o EVITI PERON . ■ Mitja Čretnik
Ne materialna, duhovna rast
Duhovna prenova naše dnižhe ne bi smela bili in poslali le slereotip življenja.
Kamorkoli stopimo, se ponavljajo prizori, ki vpijejo o vse večji razčlovečenosti ljudi. Ne mislim samo na vojno, ki vsak dan znova terja v sosednji državi potoke krvi. Mislim na cesto, mislim na šolo in mislim na družino v najožjem pomenu besede.
Ko danes pritiska še socialno zlo. se boj za preživetje še bolj usmerja v potrošništvo, v iskanje vseh mogočih oblik, in zato v teh ni velikokrat pomembno, kakšne so...
Vsak človek je v bistvu dober, trdimo. Verujmo v to! Toda ali lahko ostane dober, če ga že kot otroka zavržemo? Če ga prepuščamo stihiji ceste. Če ga prepuščamo samemu sebi. Samota je prav tako nevarna za olroka kot cesta, polna vrstnikov z nekontrolirano dejavnostjo.
Rastemo v novi državi, v družbi, ki želi postati demokratična. Otroka vodimo po taki poti. Toda, da se ne bomo napak razumeli: otrok je le otrok. Nekritičen v svojem ravnanju in nekritičen v posnemanju starejših... Nekritičnega otroka je potrebno usmerjati do zrelosti. Potrebno gaje varno voditi mimo vseh čeri. Te so sicer zanj velikokrat sladke in vabljive, toda zelo škodljive. Kaki primeri: spolne igre, pretirano zapravljanje denarja in drugih dobrin. prekomerno junaštvo, prehajajoče v avanturizem. cigareta, znak samostojnosti, in še in še...
Obrnimo ogledalo vase. Otrok je vreden lepega! Kaj je lepo? Samo materialne dobrine? Ne! Vse kaj drugega. Večno lepa je ljubezen staršev, učiteljev in drugih do otrok. Lepo je zaupanje in poštenje. Lepo je tudi tovarištvo v najboljšem pomenu besede. Ne vzgajaj mo egoistov, ne vzgajajmo skopuhov! Mislim, da sta ljubezen in nesebičnost najdražji sestri, ki se morata vseliti v srca vseh otrok.
Bla bla bla, bo kdo zatrobil...
Ne, ni res! Duhovnost je sila, ki obvladuje življenje tu in v vesolju.
Ne bo dovolj, ponujati otroku samo računalnik. Ne bo dovolj, oblikovati samo super pametnih ljudi. Gorje nam, če ti ljudje ne bodo imeli srca!
Morali bomo začeti pri dojenčku, nadljevati pri cicibanu in mladostniku do točke, ko postane človek zrel!
Kako? Ah, ti načini, koliko jih je! Prvi in najbolj prepričljivi, je res medsebojna ljubezen. Potem so pravljice, potem lepe. ne pornografske slike, potem glasba, lepa beseda, knjige. Ob vsem pa navajanje na razmišljanje o tem, zakaj smo na svetu. Ali smo samo zaradi sebe? Ali nima vsak človek na tem planetu določenega poslanstva? Ali ni poklican tudi za to. da se bojuje z dobroto proti zlu! In pra zato postane človek! Da, tu smo! Vemo, kaj hočemo. Otrokovo osebnost je potrebno duhovno obogatiti. Razmišljanje o smislu življenja je naše vodilo o vsej dejavnosti za
Iz Wellingtona sem se po dveh dneh odpravil do mesta Foxton, kjer sem srečal kolegico Jeane in tudi ostal pri njej dva dni. Jeane je potovala štiri leta in med drugim tudi živela v Angliji. Hong Kongu, Canadi in kar težko ji je bilo zopet doma, si iskati delo in se ustaliti za nekaj časa.
Iz kraja Foxton sem odšel po vzhodni obali Severnega otoka. Prevozil sem mesto Napier in se potem odpeljal do jezera Tapo. V tem delu Nove Zelandije je tudi močna populacija znanih Maorov - domačinov iz tega dela sveta. To je zanimiva rasa, in lahko bi rekel, da je nekakšna mešanica med Indijci in Afričani z značilnimi nosovi. Noe sem prespal kar pod milim nebom v bližini mes-
mlade tega sveta. Otroci tega še ne dojemajo. To moramo vedeti mi. Goetheje vrtal v to smer, tudi veliki Jung in Dostojevski in Einstein in še kdo...
Spremenimo kvaliteto življenja otroka! Šele potem bodimo prepričani, da bo naslednje tisočletje lepše in boljše od minulega.
Združimo vse navedbe mojih misli v sintagmi: duhovna prenova se začenja pri otroku in svet bo potem stal na novih temeljih, temeljih dobrote, nesebičnosti in ljubezni.
Viš
Kaj pa zdaj -izvoljenci!
(Razmišljanje volivca)
Boste dragi izvoljenci tudi po volitvah tako prizadevni? Bojim se, da ne! V predvolilnem boju je bilo porabljenega toliko denaija, časa, energije, belebetanja, obljubljanja in blatenja, da je sedanji predah kar dobrodošel, če predah sploh je. In starim zameram so se pridružile nove z razočaranjem in užaljenostjo nad volilnimi rezultati. Ti hudobni volilci niso uslišali tako temeljito pripravljenih prošenj, prepričevanj, zaklinjanj in javno obelodanjenih .grehov nasprotnikov. Kje pa! Ko da so bili slepi in gluhi ves čas srdite, poglobljene duhovne bitke za lepšo prihodnost. Neodgovorno so metali listke v skrinjice, ne zavedajoč se kako pomembno je kdo bo na poslanskem ali predsedniškem fotelju grel svojo rit. In povrh že razmišljajo, da bodo predvolilni boj za naslednje volitve pričeli kar takoj!
Se strinjam. Toda kako? Po dosedanji poti nikakor. Boste izvoljenci poslušali glas iz volilnega telesa, ki vam je bilo pred volitvami toliko do njega? ne vem. Množica ni več važna, zdaj ste važni vi, voditelji naroda. Pardon, voditelji najboljšega dela tega naroda - svoje stranke. Kaj narod, stranka je maternica, je zibelka, je katedrala, je svetinja, edino, najboljše kar se more nuditi Slovencem. Kaj Slovencem! Spet smo Štajerci, Gorenjci. Primorci, Dolenjci...In mati vsega je vendarle stranka, njene zapovedi so svete, programi edino zveličavni. Kaj drugo, pomembno je programe do pike natančno uresničiti. Ni važno, če to večini ni všeč, pomembno je, da stranka doseže svoje.
Slovencem grozi nova, doslej skoraj neznana bolezen zasvojenosti - strankaštvo. To bodo imeli Plut, Požarnik in Rugelj dela! A kaj, ko so že sami zasvojeni...Ponosno ste izvoljenci na teve nastopih razkazovali svoje strankarske značke. Vprašam vas, gospodje, ali bi se upali tako našemljeni pokazati na shodu nasprotne stranke? Dvomim, razen v spremstvu nekaj "goril". Ravnanje s plakati kaže na to, da bi se nekaj takega kaj lahko preneslo tudi na žive glave.
Še nekaj dragocenega je odkril ta junaški predvolilni boj - pokončne, poštene, neobremenjene ljudi s čisto preteklostjo, skoraj že svetnike, ki bi lahko šli kar topli v nebesa, saj so bile vse strankarske misli usmerjene
ta Rotorua. kjer sem se naslednji dan ustavil in si ogledal vrelce tople vode in značilne blatne luknje, iz katerih se je vzdigovala para. To pomeni, da je to se zmeraj zelo aktivno vulkansko področje. Pot sem se isti dan zaključil z vožnjo do Aucklanda. V naslednjih nekaj dneh sem tudi opravil vozniški izpit s pomočjo prijateljice Karen, s katero sva skupaj predelala knjigo s pravili in znaki. Po novem letu sva se s Karen tudi odpravila na potovanje na polotok Coromandel, potovala pa sva z njenim avtom. Polotok je znano turistično izhodišče za mesto Auckland in kar težko je bilo najti prenočišče, zato sva se odločila, da bova kar taborila na treh različnih delih po-
proti raju. Večina nas grešnikov, ki ne mislimo zgolj strankarsko, pa vendarle rada videla in živela boljše življenje zdaj. tukaj, na tej zemlji.
Naj ponovim - naš cilj je boljše življenje čim prej! Gospodje poslanci, izvoljenci ljudstva: če boste ta cilj dosegli, boste na volitvah čez štiri leta svoje stolčke obdržali. Če boste še naprej zganjali svojo zagrizeno strankarsko pravovernost, vas bom z njih že prej napodili. Množica brezposelnih, obubožanih, brezp-erspektivnih stoji pred vami. To nevarno bombo je treba razstaviti z delom, zaposlovanjem in pametno razdelitvijo življenskih dobrin.
Janez Sušan
Društvo invalidov Velenje - Lepa zahvala za pomoč!
Društvo invalidov Velenje je bilo v letu 1992 deležno velike pomoči mnogih posameznikov, podjetij, ustanov, dobrodelnih organizacij, sindikata in političnih strank ter državnih organov pri izvajanju celotnega programa dejavnosti za vse invalide občine Velenje, ki so člani društva in jih je sedaj že 3.407.
Zato se društvo v imenu vseh invalidov vsem, ki so kakorkoli in kadarkoli v preteklem letu pomagali bodisi društvu, bodisi posameznikom, iskreno zahvaljuje in želi še nadaljnjega sodelovanja, seveda tudi mnogo uspehov pri nadaljnjem delu!
Vsem svojim članom želi društvo v novem letu obilo zdarv-ja in še več razumevanja drugih za njihove težave in tegobe današnjega dne!
lotoka. Med najbolj zanimivimi deli je bila tudi plaza s toplimi izviri, ki so tudi posledica vulkanske aktivnosti. V naslednjih sestih mesecih dela sem se se dvakrat odpravil na različne dele Severnega otoka. Najprej sva se s Karen odpeljala do najbolj Vzhodne točke na otoku - East Cape, kasneje pa sem se za velikonočne praznike sam podal do mesta na Zahodnem delu otoka New Plymith. Ker pa je bilo vreme slabo, sem spremenil načrt in se odpeljal v notranjost, kjer sem uspel preplezati najvišjo goro na Severnem otoku z imenom Raupehu. Na poti do "New Plymith-a" in nazaj sem se tudi ustavil v znanih jamah "Vaitomo Caves", vendar se le-te ne morejo primerjati s Postojnsko jamo. Te jame imajo tudi svoje značilnosti, najbolj znani pa so crv, ki imajo na koncu nekakšno luc - podobno kot kresnička.
Vse telesno prizadete osebe, zlasti pa delovne invalide, vabimo, da se vključijo v našo organizacijo, saj letna članarina 200 tolarjev ni preveliko breme. Vabimo vse, da nas obiščejo v naši pisarni v Velenju (Bratov Mravljakov 1) vsak ponedeljek od 16.do 18.ure in vsak četrtek od 11.do 13.ure. že sedaj pa vabimo vse naše člane na redno letno konferenco, ki bo v nedeljo, 14.februarja, ob 9.uri, v restavraciji Termoelektrarne Šoštanj. Gradivo za ta zbor je na voljo vsakemu članu v društveni pisarni. Tam je tudi priročna prodajalna, v kateri si lahko vsak član po znižani ceni nabavi marsikaj koristnega za svoje zdravje iz programa zdravilnih zelišč.
Izvršni odbor Dl Velenje
V nesreči spoznaš prijatelja
Ko smo lani, 17. novembra, pogoreli in čez noč ostali brez svoje rojstne hišice, oblačil..., je bilo neizmerno hudo. Vendar v tej nesreči nismo ostali sami. Zato bi se radi še enkrat najtopleje zahvalili vsem našim dobrim sosedom, ki so trpeli z nami, nas bodrili in nam nesebično pomagali.
Prav tako se zahvaljujemo vsem ostalim krajanom, KS Vinska gora, občini Žalec, RK Žalec in Velenje, vsem podjetjem in obrtnikom, ki ste nam v tej nesreči nudili pomoč.
Mnogo topline v vaših domovih, stisk roke in iskrena hvala vsem.
Hvaležni družini Jakob -Čmugelj iz Lipja.
Le-ti visijo na stropih v jami in luc naj bi privabila insekte, s katerimi se črvi hranijo. V angleščini se imenujejo "light Worms".
Nekje v sredini julija sem prodal motor in si s pomočjo
prijatelja "Bruca" uredil, da sem lahko delal in zastonj potoval iz Nove Zelandije Sydneyja na ladji, ki je bila last družbe Columbus-line. Po treh nočeh in dveh dneh mi je uspelo priti do Sydneya. No, moram priznati, da semimel zelo slab prvi dan, saj sem imel "Sea sick", torej morsko bolezen in kar štirikrat mi je želodec "zastrajkal". Naslednji dan ni bilo problemov in tudi delo (barvanje) mi je slo bolje od rok. Dobra izkušnja in prijazno osebje na ladji (Nemci in pacifiški delavci) so naredili name zelo dober vtis na tej poti. Konec
■ Dare Bencik
VOLKODLAK ZA GLEDALIŠKI ABONMA
V	soboto, 16. januarja 1992 ob 19.30, bo v domu kulture v Velenju gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s svojo zadnjo premierno uprizoritvijo: VOLKODLAK, Rogeija Vitraca.
To delo je gotovo Vitracoca najbolj veseljaška igra, ki se ponaša z živahnim, jedrnatim in iskrivim dialogom.
V	naslovni vlogi Volkodlaka nastopa Rade Šerbedžija.
Delo je režiral: Dušan Jovanovič.
Dom Kulture Velenje
HRESTAČ - ameriška risanka po
Hoffmanovi božični pravljici
Nedelja 17. 1. ob 10. uri
BABICA GRE NA JUG - slovenska
komedija, režija, scenarij in glasba:
Vinci Vogue Anžlovar;
igrajo: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič,
Nataša Matjašec.
Ponedeljek, 18.1. ob 20.uri
Sreda, 20.1. ob 17. uri
Nedelja 24. 1. ob 17. uri
Predstava je za gledališki abonma in za izven. Cena vstopnic 500 SIT.
OBISK KRALJA LEARA
Še vedno se lahko prijavite za obisk predstave Kralj Lear v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstavo si bomo ogledali v četrtek. 21. januarja. Cena aranžmana je 700 tolarjev + vstopnica 600 tolarjev. Vstopnice so na prvem balkonu. Odhod izpred Rdeče dvorane ob 17.30. Prijave zbiramo do zasedbe mest.
Kino Šmartno ob Paki
HRESTAČ
- najnovejša ameriška
risanka
Nedelja, 17. 1. ob 15. uri
BABICA GRE NA JUG - slovenska
komedija
Torek, 19. 1. ob 17. uri Kino Šoštanj
HRESTAČ
- ameriška risanka Ponedeljek, 18. 1. ob 17. uri
ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »L * L«
Stanetova 62, Velenje (za kinom)! Tel: 857-608 del. čas: vsak dan od 8. do 13, ure in od IS. do. 18. ure, ob sobotah od do 12. ure.
AGROIZBIRA trgovina
nudi ugodno:	- vse rezervne dele za traktorje TOMO
VfKOVČ.MTf IfT ŠTORE,
-	akumulatorje vseh vrst z dveletno garancijo UMVERZAL, URSOS, koainčo BCS, »d
12 V100 Ah - 7.000,00 SIT	p. ,
12 V135 Ah-14.450,00 SIT	^To™.«, A™M»lr»
12V140Ah-14.800.00Srr
-	gume za traktor 10 - 28 -18.500,00 SIT_h^n (064) 324 802
Veleslalom za najmlajše
Za pokal SK Velenje
Velenjski smučarski klub bo tudi letos organiziral tekmovanja v slalomu za cicibane in cicibanke za pokal SK Velenje. Na vrsti bodo štirje veleslalomi (17.in 31.januarja ter 14.in 28.februarja, vsakič ob lO.uri). Za končno zmago bodo štele tri najboljše uvrstitve, nastopili bodo lahko cicibani'in cicibanke letnikov 1984,1985,1986 in mlajši, najboljšega cicibana in cicibanko pa bodo izbrali med letniki 1984 in 1985. Prvi veleslalom bo v nedeljo, 17.januarja, na smučišču v Šaleku (ob pomanjkanju snega bo tekma na Lahovnici na Golteh). Prijavi se lahko vsak in sicer na dan tekmovanja od 8.15 do 9.15 na smučišču v Šaleku (ali v hotelu na Golteh). Vsi udeležnei četrte in zaključne tekme bodo z žrebanjem dobili praktične nagrade.
Rekreativna odbojka
Odprto prvenstvo Slovenije
Odbojkarski klub Topolšica in ŠRZ Rdeča dvorana bosta organizatorja odprtega prvenstva Slovenije za moške v odbojki, na katerem imajo pravico nastopa vsi neregistrirani igralci (rekreativci) brez starostnih omejitev. Prvenstvo bo 30.in 31.januarja v Rdeči dvorani v Velenju. Predtekmo-valne tekme bodo igrali po skupinah, nadaljevali pa na izpadanje. Ekipa šeteje največ 10 igralcev, prijaviti pa seje treba do 22.januarja na naslov ŠRZ Rdeča dvorana, Velenje, Šaleška 3. Prijavnina je 900 tolarjev in jo je treba plačati na ŽR 52800-603-38589, ali osebno na blagajni zavoda med 7.in 14.uro. K prijavi je treba obvezno priložiti potrdilo o vplačilu prijavnine. Število ekip je omejeno, najboljše ekipe pa bodo prejele pokale in denarne nagrade.

t
JUTEKS
JUTEKS HMELJARSKA 1,63310 ŽALEC TELEFON: 38 63/712-121, IELEFAX: 38 63 714-117
Talne obloge:
VINIL
BLUE LINE - TOLIKO PREDNOSTI, DA JIH NE KAŽE PREZRETI!
V vseh boljših trgovinah lahko kupite VINIL talne obloge BLUE LINE.
Vinil talne obloge, ki jih proizvaja JUTEKS iz Žalca, so dodatno zaščitene s posebnim premazom Blue Line.
Zaradi tega Vinil oblog z oznako Blue Line med njihovo uporabo ni treba premazovati z zaščitnimi sredstvi.
čisti/no jih samo z vodo.
JUTEKS vam daje tudi 5-ietno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njegovih talnih oblog.
Gledališki večer v S/tiskarni
V petek, 15. januarja, bo ob 20. uri v mladinskem klubu S/tiskama nastopil igralec hrvaškega narodnega gledališča "ivan Zaje" iz Rijeke, Denis Bržič. Bržič se bo velenjskemu občinstvu predtsvail z monodramo mladega hrvaškega pisatelja Dragana Ogurliča, ki nosi ime "KOMA".Ogurlič je v "Komi" postavil'na sceno študenta sociologije (ni nepomembno omeniti, daje tudi Ogurlič diplomiral sociologijo), kateremu je do diplome ostal samo še en izpit. Njegov študent mesece študira za ta izpit in razmišlja o predmetu, o življenju nasloh. Pri tem se najprej zaplete v spor z profesorjem, zatem pa še sam s seboj in na koncu si želi samo to, da opravi ta izpit. Glavna odlika "KOME" so elementi avtobiografskega karakterja, ki jih ogulič vpleta v igro, prav gotovo pa je to svojevrsten obračun z marksističnim pogledom na svet, ki je združen v dogmatskem profesorju, ki ne sprejema razmišljanja svojega mladega kolega.
■ Tomi Matic
Grem v kino
			1	in	0-	nr UP n m K A
Policijska postaja Mozirje
Zakaj je razgrajal, bo še povedal
Kaj je v noči iz 5. na 6. januar, med 23. in I. uro, privedlo M. V. (roj. 1967) iz Luč, da seje odločil za razgrajanje in razbijanje inventarja v očetovi hiši, ni znano nikomur drugemu kot njemu. Posledice pa so čutili sorodniki, ki so morali zaradi njegovega početja pobegniti od doma. Nanj so naredili vtis šele policisti, saj seje V.M. že ob pogledu nanje, pomiril. Čaka ga temeljita obnova dogodka pri sodniku za prekrške, ko ga bo ta povabil na pogovor.
Z dvorišča na lokalno cesto
V petek, 8. januarja, okoli 14. ure in 30 minut se je na lokalni cesti v naselju Mozirje pripetila prometna nezgoda. Valentin Potočnik (roj. 1955) iz Ljubijeje zapeljal z osebnim avtomobilom z dvorišča Avtokleparske delavnice v Novih tratah v trenutku, ko je po lokalni cesti pripeljala voznica Ana Napotnik (1969) iz Belih vod. Prišlo je do trčenja, pri čemer seje poškodovala sopotnica v vozilu Napotnikove, dvajsetletna Mateja Remic iz Lok. Ker ni bila pripeta z varnostnim pasom, je z glavo udarila v vetrobransko steklo. Zoper oba so policisti podali predlog sodniku za prekrške.
Kje se skriva kip Marije?
Komu je bil napoti, ali še bolje, kdo si je zaželel kip Marije, ki je do noči med 8. in 9. januarjem, krasil kapelo v Trnavčah, danes še ni znano. Vendar bodo na policiji naredili vse, da to ugotovijo in zbiralca ali objestneža tudi kaj vprašajo. Marija mu pri tem zagotovo ne bo pomagala.
Še eno razgrajanje doma
Dom je primeren za marsikaj, tudi za razgrajanje, če tega ni
mogoče početi kje drugje. Zato si ga je za razgrajanje v soboto, 9. januarja, popoldne, izbral D.M. (rojen 1967) iz Luč, ki je pri tem tudi grozil družini. Prihod policistov je nanj deloval sicer pomirjevalno, kakšne posledice bo imel, bo pa odločil sodnik za prekrške.
Policijska postaja Velenje
Silvestrovanje v tujem stanovanju
Tisti, ki trdijo, daje silvestrska noč, ne samo najdaljša, ampak tudi najbolj nora, imajo pogosto prav. Le kaj so recimo razmišljali mladoletni Robi K.. Dejan Dj. in Man-fred J., da so si privoščili silvestrovanje kar v tujem stanovanju? In kdo ve, kako dolgo bi se zabavali, če pri tem ne bi bili preglasni, če se ne bi prepirali in razbijali? Nanje je postal tam okoli pol druge ure zjutraj, 1. januarja, pozoren eden od stanovalcev bloka v ulici Vrnjačke banje 6, ki je zaprosil za posredovanje in rešitev uganke policiste. Dvomil je, da bi bili kos takšnemu rompompomu otroci, ki naj bi bili tistikrat sami doma. Policisti, ki so prišli, so imeli v stanovanju Branka B., kaj videti! V to stanovanje so na silo vstopili že imenovani trije korenjaki, ki pa se niso znali zabavati prav po tiho. Še več, začeli so se prepirati, pri tem pa je Manfred s pivovsko steklenico lopnil po glavi Boštjana K.. Trije neustrašni se bodo morali zdaj zagovarjati zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja, Manfred pa še zaradi ogrožanja z nevarnim predmetom med pretepom. Za prihodnje leto si bodo gotovo omislili kaj boljšega, predvsem pa primernejšega.
Če te dobijo, so čokolade grenke
V četrtek, 7. januarja, so malo pred 19. uro zvečer policisti legitimirali Žarka T., starega 20 let, državljana BiH, kije imel pri sebi poleg osebne izkaznice tudi sedem
V spomin
Angeli Vutkovic
Po hudi in kratki bolezni nas je neopazno zapustila upokojena učiteljica in neumorna delavka v krajevni skupnosti in tudi širše. Po prihodu v Velenje pred štiridesetimi leti, seje takoj zaznala njena prisotnost in to ne samo v šoli, kjer je poučevala, ampak tudi v novonastajajočem mestu, kjer je bila prisotna pri organiziranju in tudi fizičnem izvajanju vseh dejavnosti, ki jih je zahtevalo nastajajoče mesto.
Ko je odšla v zasluženi pokoj, seje posebno poglobila v delo krajevne skupnosti Desni breg. Samo spomnimo se njene aktivnosti pri izgradnji toplovodnega omrežja, kjer je na različne načine uspela zbirati potrebni material od cevi do radiatorjev in posebno po njeni zaslugi, so sredstva krajevnega samoprispevka zadostovala za dokončanje naložbe, ki ni bila majhna.
Šc več težav kot jih je imela z izgradnjo toplovodnega omrežja, jih je imela kot vodja gradbenega odbora za izgradnjo PTT omrežja v krajevni skupnosti. kjer je skoraj opešala, vendar je investicijo spet speljala do konca.
Za svoje delo ni nikdar zahtevala nobenih nadomestil, ti
kar je pri nekaterih občanih postavljalo dvom, češ, le kaj jo tako žene pri delu, za katero ji nihče ničesar ne plača.
Da. takšna je bila naša Angelca, kot jo radi vsi imenovali. Ko so jo predstavniki krajevne skupnosti obiskovali v ' bol-nišnici, in ko je vedela, da nas zapušča, ni nikoli potarnala. Občutek smo imeli, da nas še ne bo zapustila. To se je zgodilo tako neopazno, da nismo verjeli, daje ne bo več med nami. Na njeno željo so jo pokopali v najožjem družinskem krogu, tako da seji nismo mogli niti zahvaliti za vse, kar je storila.
■ Za krajevno skupnost: Albin Amon
čokoladic. Ugotovili so, da so bile te šc malo prej v lasti Erine Tržnice na Kidričevi 45. Nič hudega ne bi bilo, če bi jih zdaj lastninil Žarko, le plačati bi jih moral. Tako pa so, vredne borih 600 tolarjev, za Žarka postale bolj grenke.
Kovček denarja v
nezaklenjenem
avtomobilu
Če človek v nezakljenem osebnem avtomobilu pusti ali pozabi kovček, v njem pa 24 tisoč tolarjev v gotovini, je lahko ali prepričan, da jih njemu ne more nihče vzeti ali pa zelo zaupa ljudem. Po 7. januarju Alojz P., 40 let, iz Rečice ob Paki, ne bo več tako prepričan v poštenje ljudi. Neznanec mu je iz avtomobila izpred gostilne Malus v Šmartnem ob Paki odnesel oboje, kovček in denar, le da je kovček, prazen seveda, odvrgel, z denarjem pa odpotoval. Po progi proti Celju.
Kdo nosi nova oblačila?
8. januarja popoldne je prišla na velenjsko policijsko postajo 36 - letna Svetlana R. iz Velenja in prijavila, da ji je neznanec iz butika na Šaleški cesti odtujil več oblačil ter manjši radio. Policisti pri ogledu kraja dogodka niso našli sledov nasilja. Svetlana, ki naj bi bila ob blago vredno za okoli 70 tisočakov pa trdi, da naj bi v butik nekdo vlomil.
Vse si je pripravil, potem pa hop!
V soboto zjutraj, 9. januarja, so policiste klicali iz hotela Paka. Ponoči je neznanec skozi odprto okno splezal v kuhinjo. K stvari je pristopil sistematično: pripravil si je večjo količno mesa, ga zavil v prt in nameraval odnesti. Verjetno domov ali h kakšni spretni kuharici. To pa mu je preprečil receptor hotela, ki gaje pri tem zalotil. Nepridiprav jo je odkuril brez plena, se pa zanj že zanimajo policisti, ker je v kuhinji namesto, da bi vzel s seboj, ker je bilo njegovo, nekaj pozabil.
Traktor brez koles
25 tisočakov stanejo vsa štiri kolesa za traktor. Je ta podatek poznal tisti, ki je v dneh od 4. do 9. januarja letos s traktorske prikolice, ki je stala pod kozolcem v
bližini Paškc vasi, te odtujil? Vsa-kor je za toliko naredil škode lastnici Bogdani A. iz Paške vasi.
Na mokrem in spolzkem cestišču ga je zaneslo
Mokro in spolzko cestišče je bilo vzrok za že marsikatero prometno nezgodo. Če se ji pridruži še neprimerna hitrost, je nesreča še prej tu. 8. januarja, četrt čez 13. uro. seje nesreča zgodila na Industrijski cesti v Velenju Miji _ Grabarju. staremu 28 let iz Velenja. Vozil je osebni avto iz smeri Koroške ceste proti Preloški, v blagem desnem ovinku paje njegovo vozilo začelo zanašati. Ko je voznik močno zavrl, je njegovo vozilo obrnilo za 180 stopinj in trčil je v kovinski drog. Na vozilu je nastalo za okoli 700 tisočakov škode, voznik, ki ni bil pripet, pa se je v nesreči lahko telesno poško-doval.
Usodno vstopanje v avto
V	petek, 8. januarja, malo pred 14.. uro, je po cesti iz Raven proti hiši Ravne 99 a, vozil osebni avto Beno Kofler, 42 let, iz Raven. Pred hišo je opazil parkiran avtomobil Andreja Nahtigala, 23 let, v katerega je nameravala vstopiti Fani-ka Nahtigal, 45 let. Pričel je zavirati, pri tem paje začelo vozilo zanašati. S prikolico, ki jo je vlekel, je najprej oplazil Nahtigalov avto, nato pa zadel še Faniko Nahtigal. Ta je pri tem dobila lahke telesne poškodbe, na obeh vozilih paje nastalo za 10 tisoč tolarjev škode.
Policijska postaja Žalec
• * *'B ■*«*«*««»»
Vlomi na Silvestrovo
Neznani storilec je v noči na prvi januar vlomil v Kolodvorsko restavracijo v Žalcu in odnesel večjo količino cigaret in pijače.
V	isti noči je prav tako neznanec vlomil v kiosk Mtop na žalski tržnici. Vlomilec je odtujil manjšo količino pisarniškega materiala.
Skozi okno pa je neznani sto-, rilec v noči na prvi januar vlomil v gostišče Pri mostu v Migojnicah. Lastniku je odnesel dva poker aparata ter registrsko blagajno.
Prijatelju v spomin
Komaj seje začelo mrzlo novoletno jutro 1993 seje med krajani Škal in širše okolice razširila vest o smrti krajana Franca Repnika.
Bil je na čelu Krajevne skupnosti Škale v času izgradnje nadomestnih objektov.
Veliko je naredil za krajane Škal in Hrastovca ter širše okolice. Ob koncu mandata je sodeloval pri veliki delovni akciji izgradnje telefonskega omrežja na severnem delu doline. Bilje med tistimi, ki so vztrajali, da mora v večini gospodinjstev v KS Škale, Cirkovce, Plešivec, Gaberke in Ravne zazvoniti telefon.
Ta želja se mu je tudi izpolnila.
Z roko v roki so po dveh letih napornega dela zazvonili telefoni kar v 390 gospodinjstvih v teh krajih. Na to linijo pa so vezana gospodinjstva v najbolj oddaljenih krajih Šentvid nad zavodnjami, Lom nadTopolšico in Bele vode. Zopet so zazvonili telefoni, toda tokrat so se krajani medsebojno obveščali o smrti prijatelja Franca Repnika.
Ob številnem žalnem zboru, ki seje v torek, 5. januaija, poslavljal od njega, so bili tudi prijatelji in znanci vseh okoliških krajev.
Prišli so se poklonit in zahvalit. Onemel je telefon Franca Repnika. Spomin na njega tudi zaradi njegovega prizadevanja pa bo ostal ob vsakem dvigu slušalke številnih krajanov, ki so dobili telefon. Ob vztrajnem njegovem delu paje viden napredek in razvoj Krajevne skupnosti Škale.
■ Vlado Vldemšek
Ukraden golf
V	soboto, 9. januarja, je bil ob 1.45 uri ukraden s parkirišča pred hotelom Žalec golf črne barve, z nemško registrsko številko S-JT-6455. Oškodovanka je Renata T. M. iz Celja.
Vlom v hišo
V	ponedeljek, 4. januarja, je vlomilec prišel skozi okno kurilnice v stanovanjsko hišo, Črnova 12a, katere lastnik je T. S.. Odnesel je različne manj vredne
predmete. Tega dejanja je osumljen Nedeljko Ž., zoper katerega je že vložena kazenska ovadba na pristojno temeljno javno tožilstvo.
Po denar in nakit
Devize in nekaj zlatnine je neznani storilec odtujil v petek, 8. januarja. iz stanovanjske hiše v. Svetem Lovrencu št. 80. V približno enakem času je bilo vlomljeno tudi v hišo Sveti Lovrenc št. 71. Lastniku je nekdo odnesel zlatnino in nakit.
Iz sodnih klopi
Obvezno bo zdravljenje
S sodbo na prvostopenjskem sodišču ni bil prav nič zadovoljen 30 letni Bogdan Beovič iz Velenja, kjer so mu zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, izrekli varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Ta je zaradi bolezni in dodatnega vpliva alkohola ter martjil, zaradi česar ni mogel razumeti pomena svojega dejanja, v začetku aprila preteklega leta vlomil v disco Super Li in odnesel glasbene aparture in cigarete. Lastnika je takrat oškodoval za okoli 300 tisočakov. Za vlom seje odločil, po njegovih besedah, ker so mu "težili Bosanci" in jim je hotel narediti škodo.
Nekaj dni kasneje seje v zgodnjih jutranjih urah namenil še v Os-mico, od koder naj bi, če mu dejanja ne bi preprečili, odnesel cigarete, ki jih je potreboval, kot je rekel v zagovoru.
Bogdan Beovič je obe dejanji priznal, višjemu sodišču pa v pritožbi predlagal, da mu izreče varnostni ukrep obveznega prihiatričnega zdravljenja na prostosti. Temu pa višje sodišče ni ugodilo.
■ mkp
Za Rajnerja leto dni
zapora manj
Pritožba zagovornika Marjana Rajnerja iz Velenja, ki gaje prvostopenjsko sodišče spoznalo krivega umora po 46. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije in mu izreklo ka£en desetih let zapora, je na drugostopenjskem sodišču obrodila sadove. Tu so mu kazen znižali na devet let zapora.
Marjan Rajner je bil obsojen za umor, ki gaje zagrešil 13. decembra leta 1991 v Rakovi goši v Velenju, umorjenega, Valterja Zadravca so v gozdičku našli po nekaj dneh. Motiv za umor je bilo ljubosumje, kar je priznaval tudi obtoženec.
Višje sodišče je menilo, daje sprejemljiva obdolženčeva pritožbena trditev, daje bilo dejanje posledica trenutne odločitve, kar pa ne pomeni, daje šlo za kaznivo dejanje uboja na mah, po 47. členu KZ RS. Pritožbeno sodišče je kot pomemben argument upoštevalo dejstvo, da je Rajner po umoru, Zadravcu vzel denar, kar lahko dokazuje prisebno in trezno ravnanje.
Odločilo paje, daje bil izrek kazni na prvostopenjskem sodišču previsok zaradi spleta nesrečnih okoliščin in tudi zato, ker Rajner ni bil znan kot nasilnež.
■ mkp
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
Na začetku^š.l. 1992/93 smo poleg drugih izobraževalnih oblik razpisali tudi vpis v šolo za pridobitev poklica EKONOMSKI TEHNIK.
Takrat se je za to šolo prijavilo 15 kandidatov, kar je bilo premalo za pričetek 4-letnega šolanja.
Kem predpostavljamo, da je medtem morda prišlo do sprememb izobraževalnih namer tistih občanov, ki nimajo izobrazbe oz. tistih, ki želijo pridobiti še dodaten poklic - smo se odločili, da razpis za navedeno šolo ponovimo.
Vse zainteresirane vabimo, da se vključitev v izobraževanje za pridobitev poklica EKONOMSKI TEHNIK, ki je V. stopnja zahtevnosti.
Prijave bomo zbirali do22.1.1993na sedežu delavske univerze Velenje, Titovtrg2. Za prijavo potrebujete spričevalo o končani osnovni Soli in rojstni oz. poročni list. Tisti, ki ste morda predhodno uspešno opravili kakšen letnik katerekoli druge srednje šole, nam boste o tem posredovali tudi indeks oz. druga ustrezna dokazila ( zaradi priznanjaže doseženega). Pred, oz. po prijavi, vam bomo na vašo zahtevo posredovali še dodatne informacije in pojasnila o poteku izobraževanja.
Pri nas se lahko oglasite vsak delovni dan med 7. in 12. 'uro, v ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
ŠIROKO PORABEN POKLIC EKONOMSKEGA TEHNIKA VAM BO DAL ZNATNO VEČJE MOŽNOSTI ZA DOBRO ZAPOSLITEV.
To knjigo govori ■ s sliko in besedo -bilo in je še danes splošna slovensko ničkolikokrat zgaran in ponižan, uendar godila kriuica; vseskozi nekoliko zodrt, Ijenje. Taki smo menda že od usega zac oli kdaj kasneje za vaški napredek. Tuc niso bili samo dninarji, očetje ne samo mo, kjer je bilo nekoč jezero in v njem rodovitnih poljih, po umirjenih naseljih ir
Šaleški dolini ne popišeš toko zl lahko le bežen pregled najusodnejš zaznamovali. Kar naprej so bili ti kraji v r darskih spočenjanjih.
Ne nazadnje so to knjigo ustvarili sa in veliko skrb za neizbrisnost svoje p. napisala knjigo o sebi.
IZDELOV. DEKORACIJE, OKRA-SEVALEC
OKIENT, DOMAČE SUKNO
02E.KPN0P
NELA ER ZIS NI K
jft

'0
VOZNIK SPLAVA
LADJA ZA
PREVOZ
VOZIL
IT.SOPRA
NISTKA
TEBALDI
SKANDIN. KOS.IME, SMUČAR
SOERLI
RESA NA S.RUSIJE MARJANA RADEV
SPECIALIST. IZ VEDENEC
SOD.SLOV. PUBLICIST IN KRITIK (VASJA)
REKA V JU2 NI AFRIKI
SKANDIN. DROBIŽ
ANGL.
TERENSKI
AVTO
VZDEVEK GOETHE-JEVE KATERE
PRAVICA
SLAVILNA PESEM NEKD.TUR VELIKAS
TISKARSKA MREŽA
ST.PRESTO LNICA S. BABILONIJE
TOMAN
FR.IGRALEC DELOM
RAJKO TURI

IZVENZEM. JUNAK POPULARNE TV SERIJE
UDAREC S SEKIRO
NINO ROBIC
LEANSKA
GANE



'0
OBRI
NIZOZEM.
JURIST
(TOBIAS)
ELEKTR. MERSKA ENOTA ZA MOČ (T)
PLATINA
ITALIJ. GORA V UMBRIJI
PUNTAR, UPORNIK
RUSKO 2EN.IME
MIT.OSEBA KI JE PRE ŽIVELA VES.POTOP
TEKMOVALEC S SANMI
10
STAROSL. POLGLASN
GR.OTOK OB ZAH. OBALI MA-LE AZIJE
KARL ALPIGER
G L. MESTO ALBANIJE
12.
KRANJSKI ALPINIST SOPRANIS-TKA KUNC
VRSTA RACE
MOČAN PRIJEM
OBLASTE BAKTERIJE
EVROPSKI VELETOK
PETER AMBR02
RAJKO NAHTIGAL
SRB.PISEC (DANILO)
KAREL
12,
VULKAN NA FILIPINIH
ANDREJ KURENT
KAREL OSTIR

EMBLEM, ZNAMENJE
DVOJICA
VRSTA LISTAVCA
POTAPLJAŠKI ZVON
SOD.SLOV PESNICA SPLET CVETLIC
ORANJE
ZNAČILNOST NIZ' KE VODE
KOVINA IZ SKUPINE LANTANOI-DOV (Er)
ŽLAHTEN PLIN ZA REKLAME
(Ne)__
CELOVŠKI . KLUB
INDONEZIJ SKI OTOK
POT,CESTA LATIN.)
IT. POLI TIK(CU EN)'
PAVEL KUNAVER
ZLATO JABOLKO
STOKANJE, JAHRANJE
SL.GLED. IGRALEC
REOMETER

APETIT STANKO UDOVIC

USTANOV. KODAKA MATJAŽ ZUPAN
JU2N0AM. KUKAVICA
ČOKAT KO-20KRILEC
NEM.MESTO
REKI KOCHER
TOMISLAV NERALIC
ITALIJ.
NAFTNI
KONCERN
VELIK GORSKI VRH
ZNANSTV. CURIE
EMIL ADAMIČ
SEMEN SEZAMA
KNJIŽEVNIK
ocvnr
ANTON
60 MINUT
POZNANA
ŽENSKA
ANG.TEKAČ (SEBASTIAN
6
ZBRANI LIT.SPISI
IT.IGRALKA (ALIDA)
MATI OZIRIl-SA IN IZIDE
3AN
HOftE-HS^V

ptCTUS
«»»«»M»rt*	muM
T
NAJV. DESNI PRITOK VOLGE
V LETU, TEGA LETA (LATIN.)
BRIT.OTOK V IRSKEM MORJU
ST.SLOV. METALURG
(CIRIL)
PSA i'
DRŽAVNA BLAGAJNA
BAVARSKA ■OPATIJA
KDOR PRETI RANO RABI fflATE
SVINJSKI GOBEC
PRESTOLNICA NEKD ASIRIJE
AVTOR
KRIŽANKE
R.NOC
NEODLOČEN POLOŽAJ PRI ŠAHU
ZLATNIK
TRAVNATA RAVAN V J.AMERIKI
MESNATA
TROPSKA RASTLINA
SL.KIPAR (JANEZ)
SONJA NECEMER
NEM.MESTO OB SAALI (OPTIKA)
NEBEŠKO BITJE
VELENJSKA VELEBLAG.
TROPSKA OVIJALKA
NAPREDOVANJE V SLUŽBI
SVIC.GORA
PRIKAZ PRED
JAVNOSTJO
ODTENEK
NAJVIŠJE EVROPSKO GOROVJE
NAZIV ZA ARABCE V SREDNJEM VEKU
OCE
IVAN TAVČAR
15*

DIVJI KOZEL
BIKOBOREC
VRSTA AMINOKISLIN
ZVEZDA,KI NENADOMA ZAZARI IN UGASNE
PEVKA PRODNIK
POJAV NA VODI
PRESADEK (MEDIC.
HRV.SLIKAR (VJEKOSLAV)
ODL.SLOV,
IGRALEC
SEVER
ODISEJEV OTOK
SVED.PING PONGKAS
MAST ZA KOLESA
NEDA ARNERIC
JEZIKOSLO VEC LOGAR
OFICIRSKI GOJENEC
TRINOG, NASILNIK
PRVI,JUTRA NJI SVIT
iOREOGRAF OTRIN_
TE2ASKI DELAVEC V PRISTANIŠČU
KOVANJE FR ."LETOVIŠČE NA RIVIERI
17
AM.ASTRONAVT
ARMSTRONG
VRSTA BOB NA,PAVKA PoillJG. IME TAJE
GOROVJE V INDIJI
NAUK O OR NAMENTIH
CARL OETKER
4-
ESTONSKI PEVEC
PODZEMNI ŽUŽKOJED
VELETOK V
SIBIRIJI
lOO
RUDOLF AHCAN
VERDIJE-VA OPERA
ARHITEKT
OBŽALOVANJE
ANTON TRSTENJAK
?r. C	'
s,Ar::-
SMILJAN ROZMAN
LADJAR ONASSIS
LOK NA NE BESNEM E-KVATORJU (ASTRON.)
PLAHA
GOZDNA
ŽIVAL
11
OKRAJŠANO AMER. MOS.IME
(RONALD)
ZAPOR
EDIARD TELLER
NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
1	2	3	k	5		7	i	9
10
;n
12.
15

IS
te
17

NAGRADNA KRIŽANKA TISKARNA VELENJE
Vpišite geslo, ga izrežite in do četrtka, 21.1.1993 pošljite ali prinesite v naše uredništvo: Foitova 10, Velenje
Trije izžrebanci bodo prejeli MONOGRAFIJO VELENJA, knjigo, kije eden najzahtevnejših projektov TISKARNE VELENJE. To je tudi knjiga, primerna za poslovno darilo. MONOGRAFIJO VELENJA lahko naročite v TISKARNI VELENJE, telefon 855 521.
HIGIENA TEHNIKA ZAŠČITA

NOVA TRGOVINA
v bivših prostorih upravne stavbe EFE (ob cesti proti Šoštanju)
zaščitnih sredstev, papirne galanterije, tapetništva, čevljev
Delovni čas: od 7. do 15. ure
avto
Rokis,
d.o.o.
RoškarJože, Silva
Žarova 25, Velenje (pri Gorenju Point) tel.: 855 079
Spoštovane stranke!
čas, ki prihaja, zahteva od nas maksimalno angažiranje na vseh področjih, ki jih zahteva vzdrževanje in popravilo vaših avtomobilov, zato vam pri nas ponujamo vse, kar potrebujete za vaš avto domače ali tuje proizvodnje:
-	avtokleparstvo, delo na ravnalni mizi
-	avtoličarstvo, Sikkens ličarski materiali in barve, peč za lakiranje
-	rezervni deli za vse tipe avtomobilov
■	avtovleka, kije za naše stranke brezplačna do 20 km
-	svetovalna služba pri nakupu avtomobila
■	ocenitev za zavarovalnico pri nas
■	OD SEDAJ TUDI MEŠANJE BARV ZA VSE AVTOMOBILE
Pridite, prepričajte se o kvaliteti naših storitev!
Gradbeno industrijsko podjetje Velenje, Prešernova 9/a, p.o,
razpisuje prosto delovno mesto
delavca-s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA POSLOVNE ENOTE PROJEKTIVNI BIRO
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
visokošolska izobrazba smeri gradbeništva ali arhitekture strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov 5 let ustreznih delovnih izkušenj državljanstvo R Slovenije
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: GIP Vegrad, Velenje, Pravno kadrovska služba, Prešernova 9/a, 63320 Velenje, s pripisom "za razpisno komisijo"
s
V okolici Velenja KUPIM
GRADBENO PARCELO od 1500 - 2000 m2 oz. HALO cca 400 - 600 m2

ponudbe po telefonu 856 -164,721-458 ali faxu 856 -320
NOVO V PRODAJNEM CENTRU LENA LEVEČ
S SVOJO KAKOVOSTNO PONUDBO:
0 sveže meso in drobovina # celoten asortiman
mesnih izdelkov 0 vedno svež kruh in pecivo
V PRODAJNEM CENTRU LENA ZA VSAKOGAR PRIMERNA CENA!
TRGOVINA, STORITVE, POSREDNIŠTVO, Šentjur
"SONY CENTER"
Benkova 6, Žalec tel. in fax: 063/ 711-427 veleprodaja diskont menjalnica rena a car GROSISTIČNA PRODAJA
sladkor 50/1	51,90
olje 1/1	95,00
MARS 58g	33,90 testenine
Miramar 1/2	49,00
sol 1/1	34,90 uncle Bens 500g
dolgo zrnat	120,90
brivniki Bic 5/1	80,00 čistila za posodo (b.f.) 1,5 - 4 I 198,90 • 269,90
toaletni papir 10/1	119,90 VUUDNO VABLJENI!
SERVIS R0SENSTEIN
EI.TVT, GORENJE
(0609) 610 085
Popravimo vam:
-klima naprave -belo teh ni ko - termoakumulacijskepeči -likalne stroje -bojlerje
Milan Rosenstein, Andraž 111 a, Polzela
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Plačilna kartica ACTIVA - prava poslovna odločitev!
Podrobnejše informacije o plačilni kartici dobite v vseh enotah Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d. d.
MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54, 63320 Velenje
tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/ 854-988
Nudimo vam vse vrste mizarskih izdelkov po naročilu in montažo na objektih.
Nakup naših izdelkov je možen v prodajalni RLV na jašku Skale in na sedežu podjetja. Možnost plačila s kreditom ali na obročno odplačevanje..
Inf: tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/854-988
SE PRIPOROČAMO!
ZLRštitmm rnETKff
Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name )
\j jMsAAMji* fviattvO' JA \JM-
poleg tort, potic, kremnih rezin,,, DROBNO PECIVO po izredno ugodnih cenah vsak torek in četrtek pa se sveie krofe
DROBNO PECIVO LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH "BRODEJ" v Gaberkah in "POD KLANCEM" v Ravnah pri Šoštanju.
Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka - od 9. do 19. ure.
tT 28 749
POSEBNA PONUDBA DIABETIČNE PREHRANE
GROSISTIČNA PRODAJA MALOPRODAJA
BISTRO
Nazorjeva 23 ob Savinji, Celje
KAVA BAR
Zvonka Filipčič, Mariborska 54, Celje
Delovni čas:
vsak dan, tudi ob nedeljah od 7.00 do 22.00.
TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1
10.15 10.25
13.00 13.05 14.00
16.50 17.00 17.15
18.00
18.50
19.15 19.22 19.30 20.05
20.40
21.30
22.15 22.43 22.55
Video strani
Zgodbe iz školjke
Vojščak iz Terakote
Hongkonško kitajski film
(ponovitev)
Poročila
Video strani
Sova (ponovitev)
Buntz z Beverly Hilsa 3/13
Ford 1/2
Odeletel bom 2/2 Poslovne informacije TV dnevnik 1 ŽIV ŽAV
(otroški program)
Regionalni program -Maribor
TV Igrica - "16 črk"
Risanka TV nocoj TV dnevnik 2 Žarišče
Večna mladost, ital. nadaljevanka 2/4 Tednik TV dnevnik 3 Poslovna borza Helsinki: EP v umet. drsanju Ž (prosti)
TV SLOVENIJA 2
9.55 Videostrani 10.05 Lizbona (ponovitev) 10.20 Slovenija - umetnostni
vodnik: Stiški samostan 10.40 Športna sreda (ponovitev) 13.00 Poročila 15.25 Akcent (ponovitev) 17.25 Svet poroča (ponovitev) 18.00 Vldeošpon 18.45 Že veste, svetovalno
namen, program 19.17 Majhne skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 FrantišekČap (dokum. film) in Nočny Motyl (češki film) 22.10 Glasbeni utrinek 22.30 TV jutri 22.35 Sova:
Dragi John (38) Ford (amer.naniz. 2/2) Odletel bom (amer. nadalj. 3/21) OPOMBA:
HELSINKI - EP v umet. drsanju (Ž) prosto (17.25-21.00/15)
HTV1
7.00
10.00 10.05 11.30
12.00
13.30 14.00 14.05 14.50 15.35 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.35 19.18 19.27 19.30 20.05 20.45 21.30 22.35 23.00 23.45 23.50 00.00
HTV2
TV spored Videostrani TV koledar Film
19.20 Glasba in TV spored 19.30 TV dnevniki 20.05 Brooklyn Bridge -
humor, nanizanka (2) 20.50 Lonsome Dove -
serij, film 8/8 21.40 Moč In slava -športna dokum. naniz. 11/13 22.10 Metal-mania 23.10 Horoskop 23.15 TV spored za petek
TVS 2, PETEK, 15.januarja H ANNAH IN NJENI SESTRI, ameriški film
Režija: Woody Allen
Igrajo: Woody Allen, Mia Farrow, Mi-
chael Caine
Frlm se začne s slavnostno večerjo na zahvalni dan, na kateri se zbere vsa družina, nadaljuje pa z vrsto prizorov, v katerih zna Allen izbrati in pokazati trenutke, v katerih se njegove osebe pokažejo v pravi luči.
9.55 Videostrani
10.05 Videošpon (ponovitev)
10.50 Umetniški večer
(ponovitev) 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.00 Sova (ponovitev) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Otroški program:
Silas (nemška nad.) 5/12 17.40 Pastirček
(animirana pravljica) 17.55 Prvi uspehi 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 TV igrica - "16 črk" 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum
20.30 Brannigan (angl. film)
22.20 TV dnevnik 3 22.43 Šport 22.50 Intervju 23.50 EP v umet. drsanju -posnetek iz Helsinkija
TV SLOVENIJA 2
8.55 Radovedni Taček 9.05 Zlata ribica 5/7 9.40 Povodnjak in makov
škrat 2/3 10.00 Tok, tok 10.45 Brannigan - ang. film 12.30 Slovenci v zamejstvu 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Sova (ponovitev) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Življenjske preizkušnje 12/13
18.05 Regionalni program -
Ljubljana 18.50 TV mernik 19.05 Žrebanje 3x3 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.30 Križ kraž 21.35 Bagdad cafe 14/15 22.15 TV dnevnik 3 22.55 Sobotna noč
Nočni videomeh Shirley Bassey
9.55 10.05	Videostrani Že veste (ponovitev)	TV SLOVENIJA 2	
10.40	10000 obratov	9.10	Jakec in čarobna
11.10	Brane Rončelj za odrom		lučka 14/26
12.10	Večna mladost	9.25	Denver11/20
	(ital.nadalj.) 2/4	9.50	Klub klobuk
13.00	Poročila	11.20	Operne zgodbe
15.30	EP v umet. drsanju	12.15	Kitzbuehl: svetovni pokal v
	(ponovitev od četrtka)	smuku	(M) prenos
17.30	Alpe-Donava-Jadran	13.30	Helsinki: EP v umet.
18.00	Tok, tok -		drsanju prenos
	oddaja za mladostnike	16.00	Odbojka posnetek
18.45	Učite se z nami	16.45	Košarka
19.00	Euroritem	18.50	Dober tek! 19/22
19.30	TV dnevnik 2	19.30	TV dnevnik 2
20.05	Studio city	20.05	Churchill
22.10	Glasbeni utrinek		ang. dok. serija 2/4
22.35	Sova:	20.55	Dobrodošli
	Popolna tujca, amer.	21.25	Poglej in zadeni
	naniz. 13/28	22.35	Sova
	Ciklus filmov Woodya		Znaki zodiaka 6/12
	Allena: Hannah in njeni sestri Odletel bom, amer. nadalj. 4/21		The Big Combo - amer. film
			Odletel bom 5/21
		1.20	Videostrani
HTV1
HTV1
Dobro jutro Hrvaška poročila TV koledar
"Zgodbe iz Monticella" (42)
Poročila
TV šola
"Ljubezenske zgodbe" -oddaja za mlade (1)
Poročila
"Svet gre naprej"-serijski film (41) Monofon Poročila
Slika na sliko (ponovitev) Lonsome Dove 7/8 The Big Blue Poročila
Učimo se hrvaško Malavizija
Hrvaška zemlja in ljudje Poročila
Iz sveta znanosti Santa Barbara (300)
Risanka
TV nocoj
TV dnevnik 1
Poslovni klub
Zabavna oddaja
Ekran brez okvirja
TV dnevnik 2
Slika na sliko
Poročila v nemškem jeziku
Poročila
Sanje brez meja
7.00 Dobro jutro Hrvaška Poročila TV koledar
"Zgodbe iz Monticella" (43) 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Skrivnostni deček -
oddaja za otroke 12.00 Poročila
Svet gre naprej -serij, film (42) 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Lonsome Dove 8/8 15.35 The Big Blue 16.00 TV spored 16.05 Tečaj nemškega jezika 16/26
16.35 Malavizija
Beverly Hills 15/23
17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara (301) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.10 La salairede la peur-
franc. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem
jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
8.00 TV spored
8.15 Slika na sliko
9.00 Dobro jutro Hrvaška
10.30 Edukon
11.30 Oddaja za otroke
12.00 Poročila
12.05 Moč in slava 8/13
12.35 Duhoviti dvorec 5/6
13.05 Risanka
13.15 Vi in vaš video
14.00 Poročila
16.10 Risanka
16.15 Televizija o televiziji
16.45 Turbo limach Show
18.00 Poročila.
18.20 Santa Barbara (302)
19.05 Na začetku je bila beseda
19.15 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.00 TV tednik
20.20 Empire Of The Sun -
amer. film 22.45 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemškem jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja
HTV 2
HTV 2
TV spored videostrani TV koledar film
19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba in TV spored 19.30 TV dnevniki 20.05 "Hiša na prodajo" -
humoristična nad. 18/21 20.30 Glasba 11/16 21.35 CR0-P0P-R0CK 22.25 Miss Marple -serij, film 1/8 23.20 Nočni program:
Duhoviti dvorec 5/6 The Kind of Magic 2/12 Amityville 2 ■ amer. film 03.00 Horoskop
TVS 1, PETEK, 15.januarja BRANNIGAN, angleški film
Režija: Douglas Hickos Igrajo: John Wayne, Richard Attenbo-rough, Judy Geeson, John Vernon Jim Brannigan ima neporavnane račune z razvpitim zlikovcem Larkinom, ki se mu je še pravočasno uspelo izmuzniti in pobegniti v Anglijo. Ameriške sodne oblasti zahtevajo njegovo izročitev in detektiv Branigan mora ponj čezocean. V Londovu se stvari začnejo zapletati...
TV spored videostrani TV koledar šport 17.55 Rokomet:
Pokal evropskih prvakov -Lokomotiva : Iber 19.15 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.20 V avtobusu -
humor, serija 19/51 Film
00.00 HIT-DEPO 02.30 Horoskop OPOMBA:
Kitzbuehel: smuk (M) 12.15-14.00
TVS 2, Sobota, 16. januarja VELIKA SPLETKA, ameriška črno-bela kriminalka, 1955
Režija: Joseph H. Lewis Film oživlja svet gangsterjev. Brovvn je blagajnik v organizaciji. Za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Ljudi dobesedno uporablja, ko pa jih ne potrebuje več. se jih znebi. Svojo energijo črpa iz sovraštva. Njegov zasledovalec je detektivski poročnik, ki natančno ve, da lahko uniči organizacijo samo tako, da uniči njenega vodilnega moža - Browna. Tudi on za dosego svojega cilja ne izbira sred stev. Njegov predstojnik je sicer zaskrbljen zaradi visokih izdatkov za nadzor nad Browneom, toda filmski junak trmasto vztraja. Tako kot ima gangstrska organizacija svojo šibko točko v Browneu. Filmski junak pa jo zasleduje tudi iz osebnih vzrokov, tudi sam je namreč zaljubljen v krhko plavolasko.
8.15 Videostrani 8.25 ŽIV ŽAV 9.10 Peklenski načrt-
mladin. film 10.10 Silas 5/12 10.35 Dober tek 11.00 Od Kolpe do Rabe 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 12.35 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Križ kraž ponovitev 14.05 Sova - ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 A Friendship in Vienna -
amer. film 19.10 Loto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.30 Podarim dobim - žrebanje 21.35 Morske steze 2/5 22.15 TV dnevnik 3 22.40 Športni pregled
TV SLOVENIJA 2
10.35 Bagdad cafe 11.00 Alpe-Donava-Jadran 11.30 Lisa in velikani -nemški film
13.00 Poročila 13.05 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Ženitna mešetarka 22.20 Glasbeni utrinek 22.35 Sova
Družina Addams 9/16 Velike družine 1/4 Odletel bom 6/21
OPOMBA:
9.25 -10.14 sv. pokal Slalom (Ž) GA-PA, 10.15-11.10 sv. pokal Slalom (M) Kitzbuehel 13.30 -16.00 Helsinki: eksibicija 16.15 -17.00 B. Bistrica: teki 17.00 -18.30 Ljubljana: Finale Ž. SLO koš. pokala
HTV 1 _
8.45 Slika na sliko
9.30 Huckleberry Finn in prijatelji
9.55 Risanka
10.00 Poročila
10.05 Hišni ljubljenci
10.30 Ulica Sezam
11.30 Romanca
12.00 Poročila
12.05 Plodovi zemlje
13.00 Mir in dobro
13.30 Mali David - risana serija
13.55 Hiša v ulici rož št. 12 -
film za otroke 14.45 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera Box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Trouble in Paradise - film 18.45 Risanka 18.50 Bubimir 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Objem - dramska
serija 3/5 21.00 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem
jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV2
TV spored videostrani TV koledar šport 19.30 TV dnevniki 20.05 Svet otkritij - dok. serija 21.00 Zlata leta - 6/8 21.55 No Plače Like Home -
amer. film 23.35 šport 23.50 Jazz 00.20 Horoskop
OPOMBA:
Kitzbuehel: smučanje - slalom 10.15-11.45 in 12.45-14.15 Košarka: Prvenstvo Hrvaške - Cibo-na: Zadar
TVS 1, Nedelja, 17. januarja P RIJ A TEUS TVO NA DUNAJU, ameriški barvni film, 1988
Režija: ArthurAllan Seidelman Igrajo: Edvvard Asner, Jane Aiexan-der, Stephen Macht, Jenny Lewis Po kompromisu avstrijskega kanclerja Kurta Schuschnigga z nacisti, so se polagoma tudi na Dunaju razblinili upi, da bi bilo tej deželi priza-nešeno z vojno. Nasprotno, tako rekoč čez noč sta na Dunaju zagospodovala kljukasti križ in pozdrav Heil Hitler, predvsem pa se je razmahnilo nezadržno preganjanje Židov. In o teh začetkih pripoveduje današnji film: o nemiru, zlih slutnjah in nesrečah, ki so se začele kopičiti nad dotlej mirnimi in nič hudega slutečimi židovskimi družinami. Glavni junakinji filma sta mali osnov-nošolki, prva iz židovske in druga iz katoliške družine. Lep in v naših dneh nadvse simbolen film, ne nazadnje zaradi podivnjanih neonacističnih tolp v današnji Nemčiji.
11.05 forum
11.20 TV mernik
11.35 Bajke na slovenskem
12.05 Podarim dobim - ponovitev
12.35 Videomeh
13.00 Poročila
13.05 Churchil 2/4
14.20 Sova - ponovitev
16.50 Poslovne informacije
17.00 TV dnevniki
17.15 Radovedni Taček
17.35 Denver 17/20
18.00 Regionalni program -
Maribor 18.50 TV igrica-štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Gore in ljudje 21.30 Dokumentarec meseca 22.15 TV dnevnik 3 22.45 Gospodarska oddaja 23.15 Dežela smehljaja
TV SLOVENIJA 2
10.10 Učite se z nami
10.25 Od Kolpe do Rabe
10.55 Euroritem
11.15 Športni pregled - ponovitev
13.00 Poročila
15.00 Intervju
16.00 Ponovitev -
tedenski pregledi 16.30 Koroška dober dan 17.00 Ljudje in zemlja 17.30 obzorja duha 18.00 orion 18.50 podjetniški klub 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Znanost 20.30 Avtizem 21.00 Norveški Triptih: Vzcvetela pustota Modra skodelica Beg v Ameriko 22.20 Glasbeni utrinek 22.35 Sova
Korak za korakom 7/13 Velike družine 2/4 Odletel bom 7/21
HTV 1_
7.00 Dober dan Hrvaška
Zgodbe iz Monticella (44) 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Domače živali 3/6 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Zlata leta 6/8 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila
18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara (303) 19.18 risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Algiers- amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
videostrani TV koledar film
19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba in TV spored 19.30 TV dnevniki 20.05 Murphy Brovvn
20.35 Hitreje, višje, močneje -
oddaja o športu 21.30 Sommon Ground -
serij, film 1/4 22.25 Vox 23.00 serijski film 23.50 Horoskop
OPOMBA:
18.30 Tenis: Australian Open
TVS 1, PONEDELJEK, 18. januarja ZVONČARJI IN ŠKOROMATI, dokumentarni film
Brkini in sosednja Kastavščina slovijo po izvirnih pustnih maskah ter običajih. Maske in običaji so resda tradicionalni: "Pust", ki ga na koncu ustrelijo terzažgejo, pa je vsako leto "aktualiziran", predstavlja kje kaj drugega, kakšno zlo, ki se jim je v preteklem letu najbolj otepalo, in ga je zato potrebno pregnati skupaj s pravkar končano zimo. Lanski Pust sije nadel podobo oficirja JA in mi, ki smo na pepelnično sredo dogodek eksekucije zamudili, smo oficirja JA ponovno oživili (igra ga Marjan Rebolj), da bi na koncu...
TVS 1, PONEDELJEK, 18. januarja BAJKE NA SLOVENSKEM: USODA
Pravijo, da se človeku usodi vse njegovo življenje, ko se rodi. Za to poskrbijo sojenice in rojenice. Te do Slovencev v preteklosti niso bile najbolj dobrohotne. Iz bajk vidimo, da so najtežje breme vedno dosodile otrokom in zgodovina slovenskega otroštva je "ena sama beda", pravi v oddaji Alenka Puharjeva. Je tako mogoče zaradi krščanstva, kije pravične sojenice spremenilo v navadne čarovnice? Ali pa je bil človeški pohlep tisti, kije za dostojno preživetje na krpi zemlje odganjal od hiše otroke že v prvem desetletju njihovega življenja, ponekod pa celo posegel po detomorstvu?
9.55 Orion
10.40 Dobrodošli
11.10 Življenjske preizkušnje
12.00 Znanost
12.25 Nočna kronika
13.00 Poročila
14.15 Sova - ponovitev
17.00 TV dnevniki
17.15 Zlata ribica
17.40 Povodnjak in makov škrat
18.00 regionalni program - Koper
18.50 TV igrica - štiri v vrsto
19.15 risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Žarišče
20.40 Glasba, show in cirkus
21.45 Mačke 3/5
22.20 TV dnevnik 3
22.48 Poslovna borza
23.00 Omizje
TV SLOVENIJA 2
9.50 10.20 10.40 12.00 13.00 16.00 18.00 18.50 19.30 20.05 20.50 21.40 21.50 22.35
Podjetniški klub Sedma steza Norveški triptih Gore in ljudje Poročila Sobotna noč Potovanje po reki Zali Znanje za znanje TV dnevnik 2 Sestre 7/7 Osmi dan Novosti založb Svet poroča Sova
Fina gospa 6/6 Velike družine 3/4 Odletel bom 8/21
HTV 1
10.00 Poročila
10.05 TV šola
11.30 Borba za nasmeh (3)
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.50 Slika na sliko
14.50 Common Ground 1/4
15.40 The Big Blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se hrvaško
16.35 malavizija
17.30 Hrvaška zemlja in ljudje
18.00 poročila
18.05 Vrnitev izgnanca
18.35 Santa Barbara (304)
19.18 risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Socijalizem ali smrt
21.00 V obsežnem planu
22.35 Dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.50 Poročila
HTV 2
10.30 Popotovanje po reki Zali
11.15 Sestre
12.00 Novosti založb
13.00 Poročila
13.15 Morske steze
14.10 Sova - ponovitev
17.00 TV dnevniki
17.15 Klub klobuk
18.50 TV igrica - štiri v eno vrsto
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Žarišče - parlament
20.30 Film tedna: Montrealske
zgodbe 22.20 TV dnevnik 3 22.43 Šport 22.50 Oči kritike
TV SLOVENIJA 2
10.15 Znanje za znanje 11.40 Mačke 3/5 12.10 Glasba, show in cirkus 13.00 Poročila 16.00 omizje 18.00 Beverly Hills 3/22 18.50 Turizem 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Športna sreda 22.35 Sova
Buntz z Bever1y Hillsa 4/13 Velike družine 4/4 Odletel bom 9/21
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.30 Marianne - risana serija
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
15.40 The Big Blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se hrvaško
16.35 Malavizija
18.00 Poročila
18.05 Dokumentarna oddaja
18.35 Santa Barbara (305)
19.18 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Šuani - franc. film
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.50* Poročila
HTV 2
TV koledar film
19.20 Loto 19.30 TV dnevniki 20.05 Dragi John 12/22
20.35 Radar
21.20 Common Ground 2/4 22.05 Gartlic kajkavski 23.30 Horoskop
TVS 2, PONEDELJEK, 18. januarja ZNANOST 7. oddaja: OKUS
Čut za okus je eden od načinov, kako se varujemo pred okoljem. Z njegovo pomočjo ocenimo svežost in hranljivost hrane, preden jo pojemo. Okus pa je tudi izvor užitka. Kako lahko drobni organi, kijih imenujemo okušalne brbončice, hkrati igrajo be vlogi? To poskuša razložiti Lu Hanessian, ki nas popelje v kuhinjo, laboratorij, ki ga najdemo v slehernem domu. Poglobili se bomo v nekaj kemičnih in fizičnih pravil, ki jih moramo poznati pri pripravljanju hrane. Na koncu pa bomo obiskali še kemijski laboratorij, kjer pripravljajo okuse prihodnosti.
TVS 1, TOREK, 19. januarja GLASBA, SH0W IN CIRKUS
Obiskali bomo cirkus, ki s o ga v • prejšnjem stoletju ustanovili klovni družine Bronnet, in ki so se po dolgih letih popotovanja po svetu, končno ustalili na Švedskem. Cirkus Scott pripravi vsako leto nov program in tako dokazuje svojo zvestobo širšemu občinstvu, tudi vam.
TVS 1, TOREK, 19. januarja MAČKE-3. del: LJUBLJENKA ALI NADLOGA
Mačka je najbolj kozmopolitsko bit je. saj je doma na vseh celinah, naj so mrzle ali vroče. To so nadvse prilagodljive živali. Npr. španska mačka je vitke rasti, ki ustreza sredozemskemu podnebju, bolj proti severu pa so postale čokatejše in razvili so se jim čudoviti kožuhi. Po stoletjih preganjanja je mačka potrebovala nekakšno kritje in razvile so se ji temne proge, ki so ji dajale večjo možnost preživetja. Hkrati z Britanci je kolonizirala svet-tudi britanska pisana mačka, ki je postala ponekod prava nadloga. Skažene predstave o njej je poskušal popraviti Harrison Weir, kije leta 1871 organiziral prvo mačjo razstavo. Uspelo mu je in odtlej so bile mačke ljubljenke bogatih in revnih. Današnja oddaja pripove duje tudi o njihovem odraščanju, o navadah in življenju v domovih ali na vrtovih in mestnih ulicah. Veliko psihologov se je npr. ukvarjalo z vprašanjem, kaj mačka pravzaprav lovi in zakaj.
19.15 19.30 20.00
21.40
22.15 23.05 00.05
TV koledar Film
Meteorova izložba Dnevnik 1 Košarka: Euroliga -Cibona:Juventud
Good Sports - humor, serij (5)
Common Ground Glasbeni večer Horoskop
OPOMBA:
10.10-11.15 in 12.50-13.45 Adelboden: veleslalom moški
TVS 1, SREDA, 20. januarja MONTREAL KAKOR GA VIDIJO, kanadski barvni omnibus, 1992
/. zgodba: POGLED OD DRUGOD, scenarij: Paule Baillargeon. režija: Denis Arcand
II.	zgodba: NA OBISKU, scenarij in režija: Atom Egoyan
III.	zgodba: ZADNJA TEKMA, scenarij in režija: Michel Brault
IV.	zgodba: ODGOVORITE Ml, scenarij in režija: Lea Poof
V.	zgodba: NAJ SPEČE DEKLICE LAŽEJO, scenarij in režija: Patricia Rozema
Igrajo: Domini Blythe, John Gilbert, Maury Chaykin, Arsinee Khanjian, Helena Loiselle...
Ob 350-letnici Montreala so se francoski Kanadčani odločili, da posnamejo podoben film, kot so zanimive ameriške Newyorške zgodbe. K sodelovanju so povabili smetano francoskih filmskih ustvarjalcev z najpomembnejšimi in slovitim Denisom Arcandom na čelu, pa tudi angleško govorečo Patricio Rozema, ki je filmsko debitirala s sicer angleškim filmom v francoski Kanadi. Prvi pogled na Montreal je pogled iz tujine, s sprejema na kanadski ambasadi, ko se ena izmed gostij spominja svojega obiska Montreala pred mnogimi leti, ko je doživela nepozabno ljubezensko avanturo s kanadskim Indijancem. Naslednja zgodba je zgodba o obisku Montreala, o srečanju z Montrealom na turističen način, v katerem se skozi spikerski tekst, posnet na kaseti v/alkmana, prebijajo drobci montreal-skega vsakdana. Naslednja zgodba je že zakoreninjena v Montreal in pri-povedujo o dokončnem razpadu dolgoletne zakonske zveze, kije dokončno igubila smisel. V zgodbi odgovorite mi pa se v petnajstih minutah vožnje rešilnega avtomobila, ki odpelje z me$ta prometne nesreče, razkrije ljubezenska zgodba, ki bo mogoče hudo ranjeni ženski omogočila voljo do vrnitve vživlenje. In sklepna zgodbica je spet pripoved o obisku, o obisku angleško govoreče Kanadčanke v Montrealu, ki se /i najprej razkriva kot tuje mesto, naposled pa jo gostoljubno sprejme. Pet montreaiskih zgodbic, zbodgic ob 350-letnici tega zanimivega, posebnega mesta, v katerem se mešajo najrazličnejše kulture vsega sveta, in ki hoče razumeti, da je prav v teh različnostih njegovo bogastvo.
KAS ČAS 21
SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS
07.00 Predstavitev na Sky Movies Plus
13.00 Loving couples 15.00 Everyday heroes 16.00 The fourth man 17.00 The invasion of Johnson
county 21.00 Prettywoman 23.00 Curse II -the bite 00.40 Cobra 02.10 Higher education 03.35 The mafia Kid 05.15 Any Man's death
EUROSPORT
09.00 Aerobika
09.30 Umetnostno drsanje ■
evropsko prvenstvo 11.30 Aerobika
12.00 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo
16.30 Smučarsko poročilo 17.30 Umetnostno drsanje -evropsko prvenstvo
21.30 Športna poročila 22.00 Tenis -Sydney 0.30 Športna poročila
SCREENSPORT
08.00 Odbojka na plaži 09.00 Konjeništvo 10.00 Bowling (Ž) 11.00 Odbojka
12.00 Rally Pariz-Dakar, 13. dan 12.30 NBA košarka -
New York: Boston
14.30 Biljard snooker 16.30 Rally Pariz-Dakar, 13. dan 17.00 Monstertrucks 17.30 Košarka - London
18.30 Vodni športi
19.00 Avanturistični športi
20.30 Speedway
21.30 Rally Pariz-Dakar, 14. dan
22.00 Španski nogomet
23.00 Fran^ski nogomet
PRO 7_
06.10 Jane in Kathleen 06.55 Vicky 07.30 Risanke 09.05 Trd, toda prisrčen 09.55 Kolt za vsak primer 10.55 Perry Masson in steklena krsta
12.35 Ulice San Frančiška 13.25 Bili Cosby show 13.55 Vegas, začetek nove amer. nadaljevanka
14.45 Saracenski meč, amer.
pust. film 16.00 Trd, toda prisrčen 17.00 Risanke
18.45 Bili Cosby show 19.10 Ulice San Francisca 20.00 Poročila
20.15 Jane in izgubljeno mesto, ang.pust.fllm
22.05 T.J. Hooker 23.00 Kriču-apač, amer. vestem 0.35 Dvojica 1.35 Vroče mačke, angl. kriminal ka
RTL TELEVISION
06.00 Poročila 09.00 Ponovitev različnih
nadaljevank 12.30 Mlad in strasten 13.20 Kalifornijski klan 14.15 Springfieldska zgodba 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Priče 21.15 Klic v sili 22.15 Kako, prosim? 23.10 V dolini volkov, amer.
grozljivka 1.05 Grozljivo prijetna družina 1.35 Kdo je tukaj šef?
SATI
07.00 Predstavitev na Sky Movies Plus
11.00 Borntoride 13.00 The revolutionary 15.00 Zelig 16.50 Sinful Davy 18.30 Xposure 19.00 Borntoride 21.00 The sitter 23.00 The godfather part III 01.50 Angel town 03.35 The forgotten oNfr" 05.15 Cryinthewild-thetakingof Peggy Ann
EUROSPORT
09.00 Aerobika
09.30 Smučarsko poročilo
10.30 Umetnostno drsanje -
evropsko prvenstvo 11.30 Aerobika 12.00 Smučanje 12.30 Smučanje-smuk (M)
Kitzbuehel, prenos 13.00 Smučanje - smuk (2) Ga-Pa, prenos
14.00 Umetnostno drsanje -
evropsko prvenstvo 16.15 Smučanje 17.10 Umetnostno drsanje -
evropsko prvenstvo 21.00 Smučanje 21.30 Športna poročila 22.00 Tenis-Sydney 24.00 Mednarodni moto šport 0.30 Športna poročila
SCREENSPORT
08.00 09.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 17.30 18.30 19.30
07.00 Predstavitev na Sky Movies Plus
11.00 Liesoftheheart 12.00 The perfect date 13.00 A thousand heroes 15.00 Brenda Starr 17.00 An american summer 19.00 Missienoftheshark 21.00 Wingsoftheapache . 23.00 Marked for death 00.35 Emmanuelle 2 02.05 Hardcase and fist 03.35 Evil Senses
EUROSPORT
09.00 Smučarsko poročilo 10.00 Hitrostno drsanje (M) -svetovni pokal, prenos 11.30 Smučanje - super G (Ž),
Ga-Pa, prenos 12.15 Smučanje-smuk (M).
Kitzbuehel, prenos sledi umetnostno drsanje -evropsko prvenstvo 16.00 Tenis-Sydney 17.00 Smučanje 18.00 Teden na Eurosportu 18.05 Smučanje 19.00 Tenis - Sydney 22.00 Umetnostno drsanje -
evropsko prvenstvo 24.00 Teden na Eurosportu
SCREENSPORT
20.00 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 0.30
Odbojka na plaži
Konjeništvo
Bowling(Ž)
Odbojka
Rally Pariz-Dakar, 14. dan Moto dirke - Macau Bowling
Avanturistični športi
Španski nogomet
Francoski nogomet
Rally Pariz-Dakar, 14. dan
Monster trucks
Košarka - London
NHL hokej -tedenski pregled
NBA košarka - tedensko
poročilo
Svet športa
Gol - moto šport
Rally Pariz-Dakar, 15. dan
Tajski boks
Boks
Rally Pariz-Dakar, 15. dan Španski nogomet
PRO 7
06.00 Dobrojutro
08.45 Colbyjevi
09.35 Sence strasti
12.25 Kolo sreče
13.55 Sence strasti
13.10 Črni blisk
14.40 Sosedje
15.05 Colbyjevi
16.00 NLP
16.55 5x5
17.25 Pojdi na vse
18.45 Poročila
19.30 Kolo sreče
20.15 VVolffov revir
21.15 Zlata parada šlagerjev
22.15 Goli obraz, amer.
kriminal ka 00.10 Oči strahu, angl. kriminalka
ČETRTEK, PRO 7 20.15 Jane In izpiljeno mesto
Igrajo: Sam Jone s, Robin Belley, Maude Adams, Jesper Carrott Režija: Terry Marcel Piše se leto 1940 v Centralni Afriki. Nemška agentka Lola za naciste išče zaklad diamantov. Vendar, tudi Angleži se zanimajo za plen in pošljejo s svoje strani polkovnika z asistentko Jane. Nemška agentka Lola se na vse kriplje trudi, da bi konkurenco izključila iz igre.
SATI
07.00 Predstavitev na Sky Movies
Plus 09.00 Upriver 11.00 Vanishingwilderness 13.00 They ali laughed 15.00 Stoodup 16.00 Tales from the darkside 16.30 Great expectations -
the untold story 18.30 Xposure
19.00 Three men and a litle lady
21.00 The midnight hour 23.00 Graveyard shift 00.35 Therift 02.00 Savage harbor 03.30 Kingofthecity 06.00 Abbymylove
EUROSPORT
09.00 10.15 12.00 12.45 13.30 15.30
6.00 Jane in Kathleen
6.45 Vicky
7.05 Risanke
9.05 Trd, toda prisrčen
9.50 Carstvo miru
10.40 Popoln gentleman, amer.
komedija 12.30 Ulice San Francisca 13.25 Bili Cosby Show 13.50 PerryMason 14.40 Poslednji trije albatrosi,
nemški pust. film 16.00 Trd, toda prisrčen 16.50 Risanke 18.35 Bili Cosby show special 19.05 Booker 20.00 Poročila
20.15 Bandolero, ameriški vestem
22.20 Mike Hammer
23.15 Martin, ameriška grozljivka
1.00 Jake - McCabe 1.55 Jane in izgubljeno mesto, ang. pust. film
RTL TELEVISION
06.00	Poročila
09.00	Ponovitev razi.nadaljevank
12.30	Mlad in strasten
13.20	Kalifornijski klan
14.15	Springfieldska zgodba
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	HansMeiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elf 99
18.45	Poročila
19.45	Dobri časi, slabi časi
20.15	Velika svoboda II. del
21.15	Dvorec ob Vrbskem jezeru
22.15	Na življenje in smrt
23.10	Nečakinja 0., nem. er. film
0.50	Iz dnevnika sedemnajstlet-
nice, nemški erotični film
2.15	Tutti frutti
01.30 02.30 04.30 05.30 06.30 07.00 08.00 09.00 10.00 10.30 11.30 12.00 12.30
13.00 14.00
16.00 16.30
17.00 17.30 18.30
19.30 20.30 21.30 22.00
23.00 24.00
Španski nogomet NHL hokej
NHL hokej - tedenski pregled Tajski boks Francoski nogomet Squash
Odbojka na plaži
NHL hokej - tedenski pregled
Vodni športi
Speedway
Rally Pariz-Dakar, 15. dan
Svet športa NBA košarka-tedenski pregled Tajski boks NBA košarka -New York: Boston Dirke na ledu
Rally Pariz-Dakar, 15. dan
Avanturistični šport Odbojka na plaži Gol - mednarodni moto šport
Tajski boks Boks
Rally Pariz-Dakar, finale Rugby - AnglijarFrancija
Rugby-Škotska:lrska Rally Pariz-Dakar, finale
PRO 7
SATI
06. 00 Dobrojutro 08.50 Colbyjevi 09.40 Senca strasti 10.25 Taxl-Kltty, nemška
komedija 12.25 Kolo sreče 13.05 Wolffov revir 13.55 Senca strasti 14.40 Sosedje 15.05 Colbyjevi 16.00 NLP 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.30 Športna oddaja 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Poslednje odštevanje,
amer. fantast. film 22.10 Runaway, amer. fantast. film 23.55 Moje divje radosti, nemški erotični film
17.00 18.00 18.05 19.00 21.00 22.00 24.00
Smučanje - slalom (Ž) Garmisch-Partenk., prenos Smučanje - slalom (M) Kitzbuehel, prenos Smučanje - slalom (Ž) Ga-Pa, prenos Smučanje - slalom (M) Kitzbuehel, prenos Umetnostno drsanje -evropsko prvenstvo Hitrostno drsanje (M) -svetovni pokal Smučanje
Teden na Eurosportu Smučanje Tenis-Sydney Teden na Eurosportu Umetnostno drsanje Teden na Eurosportu
SCREENSPORT
00.30 01.30 03.30
04.00 05.00 07.00 08.00 09.00 10.00 10.30 11.30 12.00 13.00 14.00 16.30 17.00 19.00
21.00
22.00 24.00
Gol - mednarodni moto šport
NFL končnica
NBA košarka - tedensko
poročilo
Bowling (Ž)
Košarka - nemška liga Košarka - London Odbojka na plaži Bowling Dirke na ledu Speedway
Rally Pariz-Dakar, finale Rugby - Škotska:lrska Rugby - Anglija:Francija Biljard snooker Rally Pariz-Dakar, finale Boks
Košarka - nemška liga, prenos
Tajski boks Nogomet Golf - Evropa
PRO 7
06.25 Lassie
06.50 V carstvu divjih živali
07.35 Ravvhide
08.25 Mladenič z druge zvezde
09.20 Poslednji trije albatrosi,
nem. pust. film 10.45 Bandolero. amer. vestem 12.50 M.A.S.H. 13.10 Booker 14.10 V carstvu divjih živali 15.00 Starman, začetek nove
amer. nadaljevanke 15.50 Družabna igra s petimi
bombami, amer. fantast. film 19.00 Srečno potovanje: Kanada 20.00 Poročila
20.15 Black Moon, amer. film
22.00 Megla, amer. grozljivka 23.45 Vohljač
0.35 Martin, amer. grozljivka
RTL TELEVISION
06.00	Različne mladinske oddaje
14.15	Policijsko poročilo
15.00	Knigth Rider
15.55	Ekipa A
16.50	21. Jump Street
17.45	Kdor zna, zna
19.15	Beverly Hllls
20.15	Gledališka predstava
22.00	Uničevalci, amer. pust. film
23.40	Sexbaron iz St. Paulija,
nem. erot. film
01.10	Moški magazin
01.45	Tutti Frutti
06.50 Različne mladinske oddaje 11.00 Kolo sreče 11.30 Moški, ki ni upal, nem. komedija
13.50 Hudičevi pirati, ang. pust. film
15.20 Jerry, popolnoma nori kifeljc, franc. komedija 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Manhattanska zveza,
kanad. film 22.00 Igrani show 23.00 Zajodlaj mi še enega, nem.
erot. film 00.25 Moje divje radosti, nem. erot. film
SATI
11.00 Defendingyourlife 13.00 The odessa file 15.05 More dead than alive 17.00 Wonder of It ali 19.00 Defending your life 21.00 House party 23.00 The Rookie 01.00 A perfect little murder 02.40 Keaton'scop 04.10 Bump in the night
EUROSPORT
09.00 Aerobika
09.30 Smučanje
11.30 Aerobika
12.00 Mednarodni moto šport
13.00 Teden na Eurosportu
14.00 Hitrostno drsanje (M) -
svetovni pokal 15.00 Tenis -Sydney 19.00 Nogomet v dvorani 21.00 Evrofun 21.30 Športna poročila 22.00 Nogomet 23.00 Boks 00.30 Športna poročila
SCREENSPORT
08.00 09.00 10.00 11.00 12.00 14.00 15.00
17.00 17.30 19.30 21.30 22.30 23.30 00.30 01.30
Odbojka na plaži Konjeništvo Bowling (Ž) Košarka - London Košarka - nemška liga Mednarodni moto šport Hokej v dvorani -Nemčija:Danska Monster trucks Nogomet NHL hokej Boks
Nogomet v Evropi Golf - Madeira
Bowling Vodni športi
PRO 7
06.30 Lassie
06.55 World safari
07.45 Ravvhide
08.35 Mladenič z druge zvezde
08.30 Cavalcade, nem. pust. film
11.00 Vrnitev v Bataan, amer.
vojni film 12.40 M.A.S.H. 13.10 Bili Cosby show 14.45 World Safari 15.40 Črni jezdeci iz Dakote,
amer. vestem 16.30 Harper, amer. kriminalka 17.15 Moj prijatelj robot -
amer. kriminalka 18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Delovno dekle, amer.
komedija 22.45 Pohod po peklu, amer.
grozljivka 0.15 Vohljač 1.10 Mike Hammer
RTL TELEVISION
06.00 Različne mladinske oddaje 13.30 Disneyeva filmska parada 16.00 Rdeči blisk 16.50 Nebeška psa na poti v
pekel, Kal. pust. komedija 18.45 Poročila 19.10 Mini Playback show 20.15 Poročni shovv 22.00 Spieglov TV magazin 23.00 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4
00.30 Moj oče je zunaj zemeljsko bitje
1.00 Prenos Iz odprtega prvenstva Avstralije v tenisu
SATI
07.00 Mladinske oddaje 10.15 Manhattanska zveza,
kanad. film 12.10 Med nebom in zemljo 12.30 Ostanite zdravi 13.00 Črni blisk 14.15 El Cld, amer. spektakel 17.05 Tarzan
17.55 Pustolovščine mladega
Indiana Jonesa 18.30 Nogometni shovv 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Veliki ameriški seks škandal, amer. film 22.00 Kontaktna oddaja 23.55 El Cid, amer. spektakel
13.00 Malcolm takes a shot 14.00 Tales from the darkside 14.30 Tales from the darkside 15.00 Treasure Island 17.00 The moonrunners 21.00 Crash and burn 23.00 Deadly surveillance 00.35 Outonbail 02.20 I love you to death 03.55 Relentless 05.25 Nothing but trouble
EUROSPORT
05.20 Mladenič z druge zvezde
06.05 Vicki
06.30 Risanke
08.20 Trd, toda prisrčen
09.20 Starman
10.15 Družabna igra s petimi
bombami, amer. kriminalka 12.00 Matlock 12.55 Reporter 13.45 Agentka s srcem 14.30 Poljub in meč, amer. pust. film
16.00 Trd. toda prisrčen 17.00 Risanke 18.40 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Dvojica pod paro, amer.
komedija 22.00 Opica v človeku, amer.
grozljivka 23.35 Max Headroom 00.55 Megla, amer. grozljivka 02.30 Vohljač
RTL TELEVISION
06.00 Poročila
08.50 Različne nadaljevanke
12.30 Mlad in strasten
13.20 Kalifornijski klan
14.15 Springfieldska zgodba
15.00 Modra kri
16.00 HansMeiser
17.00 Kdo je tukaj šef?
17.30 Grozljivo prijetna družina
18.00 Elf 99
18.45 Poročila
19.15 Eksplozivno
19.45 Dobri časi, stari časi
20.15 Columbo: Šah morilcu,
amer. kriminalka 21.45 Quincy 23.00 Kulturni magazin 0.00 Tropska vročica 01.10 Prenos iz odprtega prve-stva v tenisu
09.00 09.30
11.30 12.00
14.00 15.00 17.00 18.00 19.00 21.00 21.30 22.00 23.00 00.30
Aerobika
Smučanje - veleslalom (M) Adelboden, prenos
Aerobika
Smučanje - veleslalom (M) Adelboden, prenos
Nogomet
Tenis
Smučanje
Nogomet
Tenis
Smučanje
Športna poročila
Tajski boks
Boks
Športna poročila
SCREENSPORT
08.00 09.00
10.00 11.00
12.00 14.00 16.00
17.00 17.30 18.30 19.30 21.30 23.30 01.30
Odbojka na plaži Hokej v dvorani -Anglija:Francija Bovvling (Ž) Košarka - London NHL hokej Nogomet Hokej v dvorani -Anglija:Danska Monstertrucks Golf
Nogomet v Evropi NFL končnica
Boks
Biljard snooker Svet športa
PRO 7
09.00
12.30 13.20 14.15 15.00 16.00 17.00 17.30 18.00 18.15
18.45 19.45 20.15 21.15 22.15
SATI
08.45 Colbyjevi 09.35 Sence strasti 10.15 Veliki ameriški seks škandal, film
12.25 Kolo sreče
13.05 Pustolovščine mladega
Indiana Jonesa 13.55 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.05 Colbyjevi 16.00 NLP 17.25 Pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Hribovski zdravnik 21.15 Prosim, javi se 23.05 Novice, zgodbe 23.45 NLP
ČETRTEK, PRO 7 23.00 Zakrttiče, če crknemo
Igrajo: Dan Kemp, Marie Gahva, Joel McCrea
Režija: Jack Starrett. Ostareli skavt obuja spomine: Iskalci zlata so nekoč umorili apaškega poglavarja in vso njegovo družino. Od preživelih so zaplenili, kar je bilo mogoče odnesti. Pri tem so ugrabili poglavarjevo hčerko Aguita.
06.00 08.50 09.40 10.25
12.25 13.05 13.55 14.40 15.05 16.00 17.05 18.45 19.20 20.15
21.15
23.00 23.40
Dobrojutro Colbyjevi Sence strasti Pozdrav in poljub iz VVachaua,film Kolo sreče
Zlata parada šlagerjev
Sence strasti
Sosedje
Colbyjevi
NLP
Pojdi na vse Poročila Kolo sreče
Zlata parada zabavne glasbe
Kriminalni magazin
Spieglova reportaža Erotični sanjski svet
11.00 Mister Johnson 13.00 How to beat the high cost
of living 15.00 Just a regular Kld 16.00 Tales from the darkside 17.00 Tom Brown's school days 19.00 Mister Johnson 21.00 He said, she said 23.05 Sher mountain killings
mystery 00.35 Voung lady Chatteriey 02.20 Agirt to kilt for 03.45 Hardcase and fist 05.15 Love hurts
EUROSPORT
09.00	Aerobika
09.30	Umetnostno drsanje
11.30	Aerobika
12.00	Nogomet
13.00	Nogomet v dvorani
15.00	Umetnosno drsanje
17.00	Tenis
19.00	Smučanje na deski - svet.
prvenstvo
20.00	Košarka NCAA
21.30	Športna poročila 22.00 Umetnostno drsanje 24.0» Evrofun 00.30 Športna poročila
SCREENSPORT
06.00 Mladenič z druge zvezde 06.50 Vicki 07.10 Risanke 09.05 Trd, toda prisrčen 09.55 Agencija Maxwell 10.50 MoJ prijatelj robot 12.10 Ulice San Francisca 13.10 Bili Cosby shovv 13.40 Past Harryja Foxa,
nadaljevanka 14.25 Cavalcade, nem. pust. film 15.50 Trd, toda prisrčen 16.40 Risanke 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Tequila Sunrise, amer.
kriminalka 22.25 Dvojica
23.25 Scirocco, ital. erot. film 01.10 Vohljač
RTL TELEVISION
Ponovitev različnih nadaljevank Mlad in strasten Kalifornijski klan Springfieldska zgodba Umor je njen konjiček Hans Meiser Kdo je tukaj šef? Grozljivo prijetna družina Elf 99
Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu Poročila
Dobri časi, slabi časi Nerešene skrivnosti Oprosti mi Eksplozivno
08.00 09.00
10.00 11.00
12.00 14.00 16.00
17.00 17.30 18.30 19.30 21.30
23.30 00.30 01.30
Odbojka na plaži Hokej v dvorani -Nemčija : Danska Bovvling (Ž) Košarka - London NFL končnica Boks
Hokej v dvorani -Nemčija : Francija Monster trucks Bovvling Tajski boks NFL finalna tekma NBA košarka -Portland: Seattle Nogomet v Evropi Rugby - Anglija:Francija Dirke na ledu
PRO 7
06.00 Agencija Maxwell
06.50 Vicki
07.10 "Risanke
09.05 Trd, toda prisrčen
09.55 Agentka s srcem
10.50 Tri ure časa, amer. vestem
12.05 Ulice San Francisca
13.00 Bili Cosby shovv
13.30 Kolt za vsak primer
14.25 Umor ni šport za stare
gospode, amer. kriminalka 15.55 Trd, toda prisrčen 16.45 Risanke 18.20 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Perry Mason in prijatelj
brez sreče, amer. kriminalka 22.05 Jake-McCabe 23.00 City Monster, amer.
kriminalka 00.45 Max Headroom 01.40 Opica v človeku, amer. grozljivka
RTL TELEVISION
12.30 Mlad in strasten 13.20 Kalifornijski klan 14.15 Springfieldska zgodba 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99
18.15 Posnetek iz odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Mokri grob, amer.
kriminalka 22.00 Sternov magazin 23.00 Gottxchalkov show 0.00 Prav Aljaska! 01.05 Preno z odprtega prv. Avstralije v tenisu
SATI
PRO 7.PETEK, lSJanuarja GOSPE V BEUH JOPIČIH, ameriška kriminalka
Igrajo: Lauren Bacall Lizzi odkrije namero svojega moža, ki se hoče iz godlje, v katero seje na poslu zapletel sicer odkupiti, vendar ima namero, odslej živeti brez svoje žene, ne da bi jo o svoji nameri obvestil. Ker lizzi za to izve, se odloči za sladko maščevanje.
08.50 Colbyjevi 09.40 Sence strastf 10.15 Saltomortale, nem.
cirkuški film-12.25 Kolo sreče 13.05 Hribovski zdravnik 13.55 Sence strasti 14.30 Sosedje 15.05 Colbyjevl 16.00 NLP 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Nadutost v Salzkammer-
gutu, nem. glas. film 23.35 Podvig ognjeni vihar
PRO 7, PETEK, 15.Januarja BANDOLERO, ameriški vestem
igrajo: Dean Martin, James Stewart, George Kennedy
Mace Bishop in njegov brat Dee oro pata banko. Uspe jima zbežati, vendar ju zasledujejo. Med mehiškimi gorami, bivališču bandolerov. mehiških rokovnjačev, pride do srditega spopada.

H	p	■	3	H?										13	01											14. januarja 1993
																										
Mali oglasi zastonj!
Za vse naročnike Našega časa, ki plačajo vsaj četrtletno naročnino do 22. januarja 1993, so običajni mali ogjasi do 80 znakov zastonj. Vsi ostali mali ogjasi (podšifro, v okvirju...) ter oglasi nad 80 znakov pa se plačajo po našem ceniku.
mali OGLASI
Pogrebna služba Strahovnik, d.o.o., Žalec
Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261_
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih hiš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	nudimo tudi vence in cvetje
Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! Na uslugo smo vam ob vsakem času.
Hvala za zaupanje!
MORA NA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Verjetno ste 2e stoli za nas; (e Se niste, vam sporočamo, da vem nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znancih in prijatelji kdo umre. Samo poklifite nas, lahko nas osebno obiSfete in uredili vam bomo vse potrebno.
NOVOST, KI VAM JO NUDIMO, JE, DA VAM OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600. PLAČATE TOREJ LE RAZLIKO, ČE NASTANE I
(t it p ribujtlt, nas lahko petitof at obiiiata ob vsakim lasa. Našo tektonsko itov*e so: (063) 721 - 667,721 -043,721- 395
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK,
Porižlje 11 /<, 63314 BRASLOVČE
V BUZINI LETALIŠČA LAJSE
prodam hišo vgradnji do druge plošče, 1200 m2 zemljišča, na razgledni legi. Cena 55.000 DEM. Telefon 881-265. KOTNO SEDEŽNO S FOTELJEM, raztegljivo prodam. Telefon 858-470. SONČNO PARCELO V PERNO-VEM blizu Velike Pirešice, prodam. Telefon 21-115. PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano in teleta za zakol prodam. Telefon 701-832. SAMSKI VDOVEC Z AVTOM, star 65 let, išče gospodinjo staro od 50 do 65 let. Cenjene ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas, pod šifro "Poštena".
PREKUCUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Florjan-Gorenje št. 3178.
PREKUCUJEM VOZOVNICO
1051/26163 na relaciji Loke-Gorenje.
ROSBIL, zelo atraktiven športni avto, še ne dokončan, z mnogo deli prodam. Telefon 855-537. VODIM KNJIGE ZA OBRTNIKE.
Informacije po telefonu 850-224.
ROLETE IN ŽALUZIJE za vse
vrste oken in vrat izdelujem in montiram. Telefon 24-296.
TEUCO TEŽKO 350 kg prodam. Telefon 882-860. MLAD PAR BREZ OTROK išče sobo v Velenju. Šifra "Plačilo v naprej".
V	CENTRU MESTA VZAMEM V NAJEM ali odkupim poslovni prostor velikosti 20-40 m2, primeren za trgovsko ali podobno dejavnost. Telefon 850-129 po 19. uri. DOMAČE VINO IN ŽGANJE pro dam. Telefon 858-751, Pavel Bahč, Šenbriška 10, Velenje. SAMOSTOJNEGA MONTERJA VODOVODA in ogrevanja zaposlim. Telefon 855-477. UPICANKO z rodovnikom, brejo 10 mesecev ter žrebička starega 10 mesecev prodam. Telefon 854-940.
ŽENSKO staro 20 do 28 let sprejmemo za pomoč na kmetiji. Šifra "Pridna in poštena".
ROTACIJSKI OBRAČALNIK PAJEK
prodam. Telefon 885-652. ODSTOPIM TELEFONSKO ŠTEVILKO v Šoštanju. Naslov v uredništvu.
MEDICINKA NUJNO IŠČE SOBO
V	VELENJU AU CEUU. Telefon 062/513-641.
PROTISTROJNIK IN TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Kupim pa otroško posteljico z jogijem. Telefon 885-266.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d.
Ljubljana, obnočna enota Celje
OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI
1.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP VRANSKO
2.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP TOPOLŠICA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo srednjo strokovno izobrazbo /V. stopnja/ irf 1 leto delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na področju zastopa ali v neposredni bližini.
Za delovno mesto je določeno 3-mesečno poskusno delo.
Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev /dokazila o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah/ naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Zavarovalnica Triglavd.d. Ljubljana, območne enota Celje, Mariborska c 1, Celje
Dežurstva
Občina Velenje
Zdravstveni dom Zdravniki:
Četrtek, 14. januarja - dopol dan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Janežič in dr. Pirtovšek
Petek, 15. januarja - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Janežič, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar
Soboto, 16. januarja in nedeljo, 17. januarja - dnevni dr. Bola, nočni dr. Žuber in dr. Vrata ič
Ponedeljek, 18. januarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Rus in dr. Renko
Zobozdravstvo: V nedeljo, 17. januarja - dr.
Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah, in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 15. januarja do 22. januarja - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875.
Občina Mozirje:
Veterinarska postaja:
Do 17. januarja - Ciril Kralj, dr.vet.med.,Ljubno, tel.: 841-410.
Od 18. januarja do 24. januarja - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel.: 831-219.
IZDELOVANJE NAGROBNIKOV
PODPEČAN, Šalek 20, Velenje tel. 857 558
Gibanje prebivalstva
Občina Velenje
Smrti: Ana Jevšnik, roj. 1913, Laze št. 40, Justina Skornšek, roj. 1929, Šoštanj, Metleče št. 47, Alojzij Kocman, roj. 1911, Trno št. 5, Franc Rep-nik, roj. 1941, Škale št. 101, Rozalija Petek, roj. 1900, Mali vrh št. 109, Franc Ko lene, roj.
1925,	Podgora št. 50, Ivan Repnik, roj. 1941, Gradišče št. 44, Marija Razgoršek, roj. 1942, Velenje, Stari trg št. 27, Franc Ivan Ferlič, roj. 1935, Celje, Ul. Frankolovskih žrtev št. 3, Stanko Rozenstein, roj. 1920, Rečica ob Savinji.št. 94, Cecilija Sevčnikar, roj. 1922, Čmova št. 43, Gvido Mihevc, roj. 1923, Na Lipico št. 10, Cecilija Es, roj. 1911, Silova št. 28, Ljudmila Drač, roj. 1910, Celje, Mariborska
c.št. 220, Franc Ferdinand Stropnik, roj. 1912, Velenje, Koroška c.št. 24, Alojzija Tori, roj. 1903, Prebold št. 2/c.
Občina Mozirje
Poroka: Niko Ganic', roj. 1970, Šimiči, BIH in Klavdija Trnovšek, roj. 1969, Lačja vas 15. a
Smrti: Marija Verbuč, roj. 1934, Spodnja Rečica 33, Jožefa Slapnik, roj. 1908, Šentjanž 48, Franc Marovt, roj.
1926,	Poljane 8, Ema Korošec, roj. 1910, Rečica ob Savinji 96.
Občina Žalec
Poroka: Janko Juhart, Pondor in Manica Kuder, Leveč
Smrti: Katarina Homar, stara 72 let, upokojenka, Vransko št. 130/b, Edvard Kolenc, star 89 let, upokojenec, Dolenja vas št. 15.
V SPOMIN
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da segli bi viova si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in moj naj nasmeh vam še v srcu živi.
KARLU JURKU
1922-1992
13. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče. Tiho je odšel tja, kjer ni bolečin in ne gorja. Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu
prižigate svečke.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je na pragu 64. let, nenadoma, po hudi bolezni, mnogo prerano zapustila moja ljubljena žena, mama in oma
JUSTINA SKORNŠEK
rojena VOLOVŠEK Žalujoči: mož, sinova z družinami in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene in mame
CECILIJE SEVČNIKAR
se želimo zahvaliti gospodu župniku v Vinski gori, pevskemu zboru in vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Branko in Janko z družinama.
ZAHVALA
Pomlad prišla bo tebe pa več nebo zakaj djali so te v to hladno zemljo V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANA JEVŠNIK- Matevževa mama
iz Šentilja 1913-1992
Ob njenem nenadnem odhodu se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in
nam karkoli pomagali v teh žalostnih trenutkih. Posebej velja zahvala najbljižnjim sosedom ravno tako dr. Fijavžu za njegovo dolgoletno zdravljenje na domu. Govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu, domačim pevcem in gasilcem ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, sestre in tete
HERMINE VIDEMŠEK
rojene KRAJNC 25.4.1921 - 28.12.1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sodelavcem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
<r
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, obema govornikoma za poslovilne besede, ZZB NOV in KS Konovo za pomoč v stiski in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Prerano nas je zapustil sin, dragi mož, oče in stari oče
FRANC KOLEN C
22.9.1925 - 2.1.1993 iz Podgore
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, sveče in maše. Posebna hvala velja moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi, Gasilskemu društvu Šmartno ob Paki za prevoz, gospodu Ivu Rakunu za govor, domačemu prodekanu za opravljen obred in dr. Stuparju za lajšanje bolečin.
Žalujoči: mama Monika, žena Marija in otroci Marjan, Franja,
Zvonka ter Martin z družinami.
V SPOMIN
MIRKU MODRIJANU
31.12.1990-31.12.1992
9
V naših spominih bo zate vedno topel kotiček.
TVOJI
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in tragični izgubi našega dragega moža, ateka, dedeka, sina, brata in strica
FRANCA REPNIKA
izŠkal
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, mu darovali cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala častni straži DU Velenje, LD Škale, pevskemu zboru LD Škale, gasilcem, rudarski godbi, govornikom, njegovim sodelavcem, kolektivu bolnišnice Celje, praporščakom ter gospodu župniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata, svaka in strica
MARTINA HUD ALEŠA
1928-1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in svete maše, izrazili ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu pospemili na njegovi zadnji
poti 1.1.1993 v Slovenskih Konjicah in 2.1.1993 v Velenju. Posebna zahvala pa velja vsem govornikom v Slovenskih Konjicah in v Velenju za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, gospodoma duhovnikoma za poslovilne obrede v Konjicah in Velenju. Posebna zahvala gospe Ivanki, gospodu Ovničku in vsem upokojencem in ostalim za tako številno spremstvo v Slovenskih
Konjicah in v Velenju.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Doma ostala je praznina a v srcu bolečina
Po težki in neozdravljivi bolezni nas je na dan Gospodovega rojstva zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
MARIJA SKORNŠEK
Ob boleči izgubi drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo znancem, prijateljem, sorodnikom in sosedom za izraze sožalja ter izkazano vsestransko pomoč. Iskrena hvala tudi župnijskemu mladinskemu pevskemu zboru za zapete pesmi, govorniku Tonetu za poslovilne besede in gospodu dekanu za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Milan z otroki, oče, mama, brat Rudi z družino ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
V globoki žalosti smo se v sredo, 23. decembra 1992 poslovili od naše ljube žene, mamice in babice
LILI GRADIŠNIK
Vsem, ki ste nam v najhujših trenutkih bolečine stali ob strani, nas tolažili in izražali poslednjo čast dragi pokojnici z darovanjem cvetja ter jo pospremili na njeni zadnji poti,
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja dr. Žubrovi iz Zdravstvenega doma Velenje, dr. Rijavcu iz Bolnišnice Topolšica in dr. Kotniku iz bolnišnice Slovenj Gradec. Isrkreno zahvalo izražamo Dragu Semetu za globoko občutene poslovilne besede ter Rudarski godbi, Oktetu Tosama iz Domžal in Rudarskemu oktetu, ki so našo Lili z žalostinkami pospremili k večnemu počitku.
VSI NJENI
Nehale so z delom te pridne roke, nehalo je biti to zlato srce, nam pa spomin je ostal na dni, ko skupaj smo srečni bili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
ALOJZA PUNGARTNIKA
2.3.1950-27.12.1992
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in darovane maše. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mileni Lasbaher in dr. Stanku Stoporku ter ostalemu
zdravniškemu osebju. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu GORENJE GA Vzdrževanje, Rudarski godbi Velenje, KS Mislinja, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, obema govornikoma za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivica, hčerki Ines in Špela, mama, brata Zdravko in Jože, sestre Hela,
Marjana in Vera z družinami ter ostali sorodniki.
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GlP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tretja slika: predno smo prišli na cilj, je nekdo hitro odstranil tri polne kartone,
na katere so nas opozorili.
Prva slika, ki še nič ne pove:	Druga slika, ki je že zgovorna:
poln koš za smeti, v košu so neoporečne konzerve s hrano.
Zgroženi stanovalci s Stantetove v Velenju so klicali Naš čas:
Pomoč na odpadu
Kolikokrat človeka stisne pri srcu, ko razmišlja o bedi in nemoči ljudi, da bi si pomagali sami. Včasih ostane le pri bolečini, velikokrat pa se človek ob njej vpraša: lahko morda tem nesrečnikom tudi sam kaj pomagam? Pomoč enega ne more biti za vse, pomoč mnogih pa je lahko velikokrat olajšanje mnogim.
Tako nekako so razmišljali in še razmišljajo
ljudje, ki premorejo dovolj človečnosti, da se niso pripravljeni ozirati samo nase in samo vase, ampak so pripravljeni pogledati tudi naokoli. Mnogi so iskali in našli tisto, kar so in še nekateri potrebujejo. Nekateri neposredno mnogim nesrečnikom, šlo je še zlasti za begunce, kijih tudi v Velenju ni malo, nekateri pa so to storili preko ali s pomočjo Rdečega križa, tukaj
v Velenju, ki je dobljeno delil naprej. Ne vem sicer, kako jim bo pri srcu, tem, ki so hoteli pomagati, pa tudi tistim s pomočjo katerih naj bi pomagali, ko bodo prebrali tole. Klicali so nas namreč stanovalci Stantetove 19 v Velenju. Za tiste, ki teh naslovov ne poznajo najbolj dobro, naj povemo, daje to stavba, v kateri ima svoje prostore tudi Občinska organizacija Rdečega križa Velenje, in kjer se ta pomoč tudi zbira in od koder se ta pomoč tudi deli. Tistim, ki jo potrebujejo.
Torej, klicali so nas. V koših za odpadke, nameščenih pred tem ob jektom, so odkrili še posvem neoporečne konzerve s hrano! Ne za mačke ali pse, ampak za ljudi. Razumljivo, da so bili nad tem zgroženi, saj bi to hrano z veseljem uporabil tudi kdo.
ki ni revež. Dan po tistem,<ko smo posnetek te odvrgle hrane napravili (dokaz je tu), so nas spet poklicali. Tokrat so v hodniku v kleti, med različno ropotijo, praznimi kartoni Rdečega križa, odkrili tri kartone popolnoma neoporečne, neodprte, nedotaknjene hrane. Ko smo se hoteli o tem sami prepričati in napraviti posnetek, kartonov tam ni bilo več.
Zanimivo bi bilo najti odgovor na vprašanje, kdo je to hrano zavrgel in zakaj? Kakršno koli ugibanje na prvi in drugi del vprašanja, bi bilo lahko golo natolcevanje, pa vseeno ne morem mimo nečesa. Mimo tega, da se vprašam, mar to pomeni, da so eni že vsega siti, presiti?
■ Bogdan Mugerle
Veselo na snegu
m
[ Prvi se je letos rodil Savinjčan
jakove obiskali na domu v Petrovčah. Jadranka in Tomaž sta povedala, da sta prejela veliko čestitk.
V celjski bonišnici pa seje prva rodila prav tako Savinjčanka in to deklica Barbara Luciji Narat iz Šempetra, ob 3.40 uri. Barbara je bila ob porodu težka 3.420 gramov, dolga 52 cm. Za konec pa povejmo še to, da seje lani v celjski porodnišnici rodilo 2.009 novorojenčkov, v slovenjgraški pa 1.345.	■ Besedilo in sliki: -er-
Sedem minut po polnoči na novega leta dan je v slovenjgraški bolnišnici prvi prijokal na svet Jurij, srečne mamice Jadranke Lesjak in atija Tomaža iz Petrovč v žalski občini.
Ob porodu je bil Jurij težak 3.780 gramov, dolg 53 cm. Mamica Jadranka se ni nadejala, da bo njen Jurij prvi Slovenec v letu 1993. To je bilo za mlado družino gotovo najlepše novoletno darilo. Prvi dan po vrnitvi iz slovenjgraške bolnišnice smo Les-
Jadranka Lesjak
n a
Lucija Narat ■
Franc Cevzar
Čeprav smo Velenjčani imeli svoje smučišče v Šaleku, je to do lani propadalo. Kaj vse je sedanji upravitelj Smučarski klub Velenje že postoril?
Ko smo v četrtek v popoldanskih urah obiskali to smučišče je bilo, kljub odjugi, tu zelo živahno. fl^HHgPr	Sankarjem so namenili poseben kot, otrok pa tudi ni
motilo, če je "šlo" najprej po blatu in šele potem po . jEB|S	snegu. Vlečnica je po strmini neutrudno prevažala
\ ., ^AmŽJ? *	m • ma'e tečajnike in tudi malo večje otroke, ki so se
*fy spuščali prav od vrha. Kar nekaj ljudi nam je reklo, fda bi smučišče brez prizadevnega Franca Cevzarja
BS^^lf-	* še vedno samevalo. In kaj nam je povedal on?
f»i	! "Smučarski klub Velenje je prevzel smučišče v
upravljanje v precej slabem stanju. Pri prvem pregledu stanja smo ugotovili, da je vlečnica potrebna nujnih vzdrževalnih del. S pomočjo velikega razumevanja RLV-ja, ki nam je flnančno pomagal, smo to tudi uspeli. Letos so nam na pomoč priskočili tudi na Sekretariatu za družbene dejavnosti, kjer so dojeli, da je potrebno za našo mladino narediti nekaj več.
Že lani smo najeli snežni top in smučišče tudi prvič zasnežili z umetnim snegom. Zaradi previsokih temperatur je smučišče obratovalo le 2 tedna. No, letos smo pravočasno pričeli z umetnim zasneževanjem, saj smo celih 14 dni pred iztekom leta 92 takorekoč dan in noč zasneževali in utrjevali smučino. Tako smo predzadnji dan v lanskem letu smučišče tudi odprli in do danes je bila smuka zelo ugodna, če se bodo temperature spet znižale, bo še naprej. V Smučarskem klubu smatramo, da moramo skrbeti za najmlajše, ker vemo, da iz mase otrok lahko Iščemo tiste, ki bodo talentirani in sposobni za nadaljne šolanje. Pa še nekaj je, življenje otrok v Velenju je treba popestriti. Voljo imamo, zanimanje otrok je veliko, še večje pa bo v zimskih počitnicah. Želimo pa si, da bi nam na pomoč priskočilo še kakšno podjetje, da bi lahko smučišče še bolj približali vsem Velenjčanom."
Zal živo srebro noče več nizko pod ničlo. Težava je v tem, da lahko umeten sneg delajo le, če jc temperatura vode toliko nad ničlo, kot jc ozračje pod n jo. Vsaj -4 do -5 stopinj celzija mora biti temperatura ozračja. Pa vendarle, še bodo hladni dnevi (vsaj upajmo), in takrat bodo člani Smučarskega kluba Velen je storili vse, da bo smuka na smučišču v neposredni bližini mesta ugodna in pri jetna. Da si tega želimo pove že podatek, da je v prvih 8 dneh obratovanja smučišča karto kupilo kar 809 smučarjev, največ prvi in drugi dan novega leta. Starši budno spremljajo prve korake na smučeh "	■ bŠ, VOS
Če narava noče, je tu snežni top, pa volja "Paula"
'Tako, zdaj pa že znate in gremo na tekmo"
i i