■*?&£?" Uto LXII. !tW. 138 s > *• 0 munjom, v eetrteb zo. luniio ma Ctno Din 1. Izhaja vsak dan popolđne, Izvzemši neđelje in praznike. — InscratJ do 30 petit & Dio 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—s Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebci. »Slovenski Narod« veUa letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokoptsl «e ne vračala — Nai« telefooske itevilke so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Zagonetka zverinskih umorov v Mostah Neutemeljeno osumljenje Andreja Bitenca - Kako je bil Bitenc umorjen in najden - Današja preiskava v Mostah - Ugiban ja o morilcu - Kaj je iskaJ zlocmec v nisi Ljubljana« 20. juni ja. O groznem zločinu, ki se je zgodil včeraj v Mostah pri Ljubljani, smo r>o-ročali že v včerajsnji š'tevilki. Snoči se ie nepričakovano ođkrilo, da ne gre za navadino družinsiko tragedijo, tem-več za grozovito izvršen zverinski no-pansiki umor, čegar žrtev ni postala samo nesrecna vdo-va, posestnica in mesarica Marija Zochbauerjeva. tem-več tuđi njen prijatelj Andrej Bitenc, ki je bil v pr\rem hipu osumljen, da je morđa v prepiru tež-ko ranil pokojno Zocfrbauerjevo. Prvotna preiskava Vsa smer policijske preiskave je bila prvotno, ko je nasla žena slikarja Te režija Kelibila Žochbauerjevo težtko ranjeno, v jrloboki nezavesti, usmerje-na proti pokojiremu Aindreju Bitencu, ki je opravljaj posestvo in mesariio Zddhibauerjeve. S tenca, je med tem zaslrševala v Vod-mafcu razne priče, ki naj bi os-vetlile s svojimi iziavami potek napada na pokojno Znchbatierjevo. Iskanje Bitenca Svoje preiskave pa ni osredotoči-la direktno na pozorišče krvavega zločina* temveč predvsem v stanovanju j>oko)ne Zochbauertjeve. r>ri čemer je ugotovila, da se je nahajala v Biten-čevi sobi v njegoivi miznici poleg dveh samokresov in mainicije tordi nnego-va li-srtmica z 10 stodinarslkimi banJkovci. Ta na*ba je detektiva Mojana in Ujci-Ča ter pol. revir. nadzornika Herj^a, k: so vodili pfeisikavo, presene-tila in vz-buđila v ni;m sum. da Bi'tenc n! odpo-toval v Celje, ker bi gotovo vzel s se-b»oi vsaj lis.t*nico. Pozneie so pri teme-^•tei^em pre'sikavanju Bitenčeve &nareiivsem se-veda v Mostah. Med tem je sporočla tud: že celjska policija, da se Bitenc o'bče ni pojavi! v Celj«, niti kaka nje-m»u sv.tr\3. oseba. Bitenčeva psa Vsa poizvedovanja za njim so bila zaman. Pričele so se pojavljati različne kombinacije, da jc n. pr. že Bitenc dav* no pobegnil preko meje. da je po zlo* činu obupan skočil v Ljubljanico in se utopil. Zadnjo domnevo je potrjevalo tuđi dejstvo, da so videli okoli 7. zju* traj oba Bitenčeva psa. ko sta hiodila po desnem bregu Ljubljanice in otož-no tulila. Psa sta bila tuđi mokra in sta očividno plavala po reki. Zato so do* mnevali, da sta psa spremljala gospo* darja do vode in nato obupano pričela tuliti, ko sta videla, da je izginil v va? lovih Ljubljanice. Okrog 8. zvečer pa je nastopil senzacijonalen preokret, ki je prevrgel vse prvotne domneve in preiskavo krenil v čisto novo smer. Senzacijonalno odkritje Zvečer ob 19.45 so našli umorjene* ga tuđi Andreja Bitenca. S tem je sto* pila v preiskavi krvavega dogodka, ki je vzbudil grozo pri vsem prelsivalstvu v Vodmatu na pozorišče neka tretja neznana oseba, o kateri zaenkrat še ni nobenih sledov. Truplo umorjenega Bitenca je nas šel 24*letni hlapec Franc Plankar, ki je po naročilu svojega gospodarja, tovar« narja Mergenthalerja v iMostah, poklan dal krmo konju in kravici, ki sta se nahajaia v hlevu, kjer so našli zjutraj težko ranjeno Zohbauerjevo. Plankar je po položitvi krme v jasli pogledal še nekoliko po hlevu, da bi videl, ali se nahaja v hlevu še kaj mrve in slame. Pri tem je zagleda! v kotu kup slame in gnoja. Hoteč vreči nekaj slame pod živino za noč, je nenadoma začutil, ko je stopit na kup, pod nogami nekaj trdega. Stopil je na kup slame in gnoja še enkrat, nakar mu je spodrsnilo. Sklonil se je, pobrskal po tleh in naen* krat ves prestrašen zaklical pred vrati stojećemu gospodarju Mergenthalerju in Francetu Remžgarju, da se nabaja pod slamo neko človesko truplo. Oba sta na njegov klic skočila v hlev, kjer je pricel Plankar metati stran slamo in gnoj. V svitu vžigalic se ie pokazala najprej bela nogavica. Takoj nato je odmetal še ostalo slamo in pokazalo se je ćelo truplo, čegar glava je ležala pod kontom. Ko se je sklonil nad strašno razbito glavo tovarnar Merghenthaler, je takoj po obrazu spozna!, da leži pred njim Andrcj Bitenc. Merghenthaler je takoj naročil svo« jemu sinu Adolfu, naj steče na policij* sko stražnico in obvesti službujočega uradnika o strašnem odkritju. Službu* joči uradnik je takoj prihitel na mesto in o nenadnem preokretu v zadevi na* pada na mesarico Žochbauerjevo ob* vestil telefonično tuđi policijsko rav* nateljstvo. Razburjenje v Vodmatu Grozna novica, da je bilo najdeno tuđi truolo Amdreja B'tenca, se ie razorila takoj po vsem vocfematskeiri okrajfu. Pred hiš-o in na Zaloški cestti so se pričele zbirati velike rrmožice ob-činstva. ki je ugibalo, kdo naj bi bil zverinski zfloČinec, ki je tako bladno-knvro knnčal dvoje ži'vljenj. Ćuti je bilo vsa mogoca mnenja in najrazličnej-še komentarje. Posebno pa so ljudje komentirali dejstvo, da ni policija nasla tmpfla umorjenega Bitenca že ta-koj ziutraj. ko ie vendar tako 'natanč-no prelsikala hlcv potem. ko so odne-sli smrtno ranjeno Marik) Zodibauer-jevo v bolnico. Policijska komisija Ob 8.30 je prispela policijska komisiji pod vodstvom samega polici^ske-ga ra\Tiatelia dr. Gušdna. policijskega zdravnika dr. Avramovića. policijsike-ga nadizornika Matka Moćnika in de-tektivov MoČana in Vrecaria. Policijski orsani so potegrrli truplo umorje-rega Bitenca izr^d korita, na kar je policijski zd'ravnik dr. Avramović iz-vrši'l offled in pri svitu električnih žep-nih s-vetiik ugotovil tri velike in jrfo-bo-ko zevajoce rane na glavi umorjenega. Rane so bile prizadete ođ zadaj s topim pred'metom s/koro gotovo z istim batom 7.3. razbijanje ledu kakor pri Mariji Z6dhbaueri«evi. NajveČja rana je bila zadai tik nad tihiiko-m, druga malo rranisa na temenu glave, tretja pa n'^d decrrm ser-cem poleg ušesa. ki je bilo zaradi siVjega udarca preklano. Tr;ip'o ie z:vernsiki ztlocinec potegnil noj korito in ga pokri] na to s slamo Prl'ciia ie po ugotovitvi dejanskega ptap-a c>čredila, na i truo-lo o^ane na me5>ii v rPevu. k;er ie bilo naMeno, da gt dvves og'eda tuđi sodna *komi*:ija, ki je fctografirpla lego trupla in kraj-kjer se je izrvrSil strašen zločin. < Kdaj je bU Bitenc še živ? Kriminalni organi so takoj po teh ugotovitvah pričeli še enlkrat s pre-iskovanjem vseh prostorov v hisi, da bi se rrn posrećilo najt: vendarle kako sled za brezsrčnim zločincem. Poleg tega e pričela komis;;a poizvedovati nudi za razmašallko kruha Karlo Ras-bergerjevo, ki se je kmahi zglasila in zpove'dala, da je še včeraj zjutraj ob 5.15 raztgovarjala na dvorisou Zoch-bauerjeve hiše s pokojnim Bitencem. Tega }e namreč naprosila, da bi jo priporocil pri peku Videmšku na Sehi, nai bi ji dal kruh v razprodajo. Bitenc ;e njeno prošnjo takoj ustrežljivo spre-iei in naročil po4c. Zochibauerjevi, naj stopi V Vide-m&ku in jamči v njegov em imenu za Rasbergerjevo. Zochbauerjeva je takoj odfsla k peku in tamikaj ž njim zadevo ugodno resila, na kar se je okoli 6. vrnila proti domiu. Ko se je vračala pok. Zochbauerjeva od peka Videms^a proti domu, se ie ustavila še pred h šo in s-e spustila v razgovor z gs>s.t:l«n:čarjem An-drejem Ki.hariem iz Ve\^, ki mu je povedala, da je kodravec t. j. Amdtrej Bitenc od-Šei nap vlak v Cvlie, kjer :ma neke cpravlke pri upravnem sodčšču. Kako ye bil zločin izvršen? V času, ko se je Zochbauerjeva raz-govarjala z Andrejem Kuharjem in moi pripovedovala, da je odšel An»drej B-terc v Celje, j-e brž'kone Bitenc že 1-e-žal v hlevu mrtev. Neznani morilec je bil očividno sikrit v hlevu. kder ie ča-kal morda informiran, da misli Bitenc odDotovat: v Celje. iremit!k>a. ko b' mogel remoteno vlomiiti v hišo in si prisvojiti dragocenosti in denar. Njegova rr-$otn.ost je morda vsne>mirila živino, da ie pričela postaiati nemirna. To je nalbrže pokojni BHenc ot>azil ter nato pred svojim odhodom v Celje še stoočakal v h^evu, da sta od-šle Zčđtbauerjeva in Ras>bergerjeva iz hiše in med tem časom tuđi skril tnip-lo umorjenega Bitenca pod jasli. Ko sta obe ženski zamistili dvoriŠče, je vd.ri preko podstreš;a v hišo pokojna Zocfabauerieve ;n pricel premelavati po s^nnovanju. Ko se je vmila Čer eno uro Zocbbauerjeva proti dnm-u. ;e morilec čul nrene korake na divorišcu ter se umaknil preko pod^trešja in hknie nad ^en^kom, ki s: jo je nripravil že prej, zopet nazaj v hlev. Tu je vrgel Ucl seno šop lkf\iučev, ki jih je zagrabil r>ri bns^a.nJTi r-"> banovanju, zagrabil za toTkač in čakal za vrati naroio. Zochbauerjeva >e očividno istotakn rpazila. da ie bila žvina zarad; dn-godkov v hlevu vznem'rjena ter ie najorej krenila v hlev inamesto v hi5n. V hiT>u. ko je prestopila Drag. jo je že zađe! tidarer istega zločinca in jb po-drl na tJa. Zločinec ie morda po zločinu še enkrat stelcei v kuhinio Zoch-bauerieve. ker trti i Rasbprgerjeva. da 12 v'dela potem. ko v» rvdfkrila v hlevu v drufh' 7 Terezr-o TO«»b!ovn te?-ko ^3-r.ieno Znchbčuerievo. b"c,kat: v kuhinji Kdo je zločinec? Kdo naj bi b:l bestijalni zločinec, ki je T.a eni najbolj prometnih cesrt sred: Tflega dre v Času, ko ie h:telo m'mn hise un.orjenega para na stotine ljudi po iwslih, iz.vrsil dvakrafni umor. ie težko soditi. Gotovo je, da je bil člo-vek zredno močnih živcev ter strašne od^očnosti in da je svoj napad pripira-vil že prej r>i skrbnem proučeva-nja raznier v hiš: pokovne Marije Zoch-baiicr;ev-e. To domnevo potriuje tud: čudno dej-stvo, da sta v času zločina izgirila oba psa in se vrnila sele oko' 10. ure. Mogoče je, da sta bila psa stx z-nala zločinca in da sta zato mirno odŠla z njim proti LjuWjanic:. v katero STrer je izs'nil zločipec. kakor se do-rririeva po sledeh, ki i:h je zasledoval po'icijski pes. To dommevo potrj-uje tuđi to. da je zločinec pobil smrti Žochbauerjevo in Bitenca. ki sta ga morda v trenutku, ko jih ie napadel al pa rudi prej spoznala in ugotovila, da jima ie hotel vdreti v stanovanje Ln ga opleniti. V strahu pred razkritjem svojega zločina je morda nose gel po usodnem tolkaču in postal iz vlomilca dvojni morilec. V-se to pa so seveda Ie donuneve in je Ie želeti, da bi policijska preis-kava č:rrtprej razjasnila temo v tej zadevi ter v kratkem izročila rok: pravice Činveka, k' je umoril v teku ene ure na takklepati, da je morilec dohro poznal damače ra/-mere ter da gre za premišljen roparski umor. Morilec se je priplaz;! v hlev od zadaj za hišo, skril se z batom v roki za hlevna vrata in ko je vstonil na po! opravljeni Bitenc v hlev ga je od zx* daj pobil na tla in zavlekel pod jasli, kjer sa je pokril s slamo. Ko ie Bitenc dobil ugodni udarec po srlavi, je zakrical in opozoril s tem rase Zochbauerjeva. Ko je ta vstopila v hlev, je morilec tuđi njo pobil na tla in jo zavlekel v shrambo, kjer je obležala smrtno ranjena. Morilec je nato od\/el umorjenki ključt: od hišnih vrat, napotil se v hiso. zaklcniJ se v njej in pricel razmetavati po sobi, da najde denar. Ko je bil sredi teea dela, je bila Z.chbauerjeva najde-na. Po alarmu, ki je nastal zaradi tega, je pobegnil sko/i stropna vrata v pod« strešje in od tam na vtranski steni v vsej naslici od^tranil toliko o-peke, da se je lahko preril skozi. Morilec mora biti precei vitek, ker je odprtina komaj poldrugi decimeter široka. • Ko je bila policija \ hiši in je za-stražila dvorišče ,da ne bi udri<» \an| rado\edno občinstvo, je b?1 morilec še nekje blizu hiše skrit in je, ko se je prvo razburjenje nekoliko poleglo, pobegni! ali po Ljubljanici ali pa ob bregu Ljubljanice med hi^ami na cesto, kjer za ie zmanjkalo. Bitenc pripeljan k Sv. Krištoht Opoldne je dospcl mrtvaški voz podjetnika Gajska iz Most. da odpeljr umorjenega Bitenca v mrtvtšnico k Sv. Krištofu. Tam se ho vršila dants popolđne sodna obdukcija. lTra obduk« čije šc ni določena. Truplo je preoblc* kel secijski podurtdnik iz splošne hol« niče g. Lužar. Kjer se je pomikal ža» lostni sprevod, so se zbirale goste firu* če ljudi. Okoli rnrtvasnice pri Sv. Klri* štofu se je že zgodaj ziutraj zbiralo ob* činstvo, meneč da st> Bitenca že pripe ljali v mrtvasnico. Zadušnica za žrtve 20. juni ja V Beogradu io Zagrebu so bile danes svečane zadušnice za pokojne Stjepana in Pavla Radu a ter dr. Gjura Basarička. — Beograd, 20. junija. Danes dopoldne se je vršila v tukajšnji katoliški cerkvi ma* ša zadušnica za žrtve 20. junija St. Radića, Pavla Radića in dr. Gjura Basarička. Ma* šo je čital župnik VVajac. Prisostvovalo ji je veliko število Hrvatov in katoličano\', ki bivajo v Beogradu. Med znanimi o^eb-nostmi je bilo opaziti tuđi Ljubo Davido-vića. — Zagreb. 20. junija. Ob 9. dopoldne je bila v atolni cerkvi masa zadušnica za žrtve lan$kega 20. junija. Čital jo je opat 'trahm&čak. i>d r>i\^ih voditeljev KDK *o ji prisostvovali dr. MaČek, dr. Budi*jivij^-vić, J. Dem^trovir, Ma5trovid, V. Vilder, dr. Krnjević in dr. Koluti*1. Mestno oWino j« ra^topal župan dr. Srkulj i dvema uradni-1 oma. Zadu^uici je priw>stvovalo tuđi veliko i tevilo meSčanstva in «eljakov. Na Mirocoju feo grobovi St. Radića, Pavla Radića in dr. Ba«ariČka okrašeni z zelenjem ter razav^t-Ijeni. Položenih je bilo tuđi mnogo vnrev, med njimi venec, ki ga je poslala iz \me-rike tamošnja organizacija seljanke j-tranke. Velike poplave v Indiji Nad 1500 ljudi utonilo. 60.000 ljudi brez strehe. Kalkuta. 20. jun. Po veliki suši so se pričeli v Indiji veliki nalivi, spremljani s pogostimi prelomi oblakov. Veliko indijskih rek |e prestopilo bregove. Posebno sta narastli Indus in Ganges. ki sta poplavila ćete pokrajine. V valovih ie utonilo nad 1500 oseb, brez strehe pa jih k nad 60.000, ki nišo resili drusegat kakor gola življenja, ^koda ie ogromna, ker so poplave odnesle ćelo \rsto mo. stov, razrušile nebroj manisih naselbln na bregovih rek in vtopile na tisoCc glav ži>ine, ki |o nišo mogli v#C resiti. Sorzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Deriie: Amsterdam 22.8775, Berlin t3 50. Bruselj 7-900, Budimpešta 9.915 — 9.975 (9.93), Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). Du-naj 79897 — 8.0197 (8.0047), London 27621, Newyork 56.855, Pariz 221.79 - ^3.79 (222.79), Praga 168.26 — 223.79 (168.66), Trst 296.96 — 298.95 (297.95). Efekti: Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d.. PraJtediona 860 d.. Kreditni 170 d., Vevče 118 ., Ruše 275 — 38&, Stavb-na 50 đ., dedir 106 d* ZAOlEBšKA BORZA. Deviie: London 27oAl — 276.61, N>«-york 56.755 — 56.955, Pariz 221.79—2-28.79. Milan 296.942 _ 298.942. Curih 10M.4 — 1097.4, Amsterdam 22.8475 - 22.9075, Berlin 1356 _ 1^9. Dunaj 798.»4 — 801.91. Praga 168.26 — 169.06. Budimpešta 99! «33 - 9W.633. IVOZEMSKE BORZE. ; ^ C«rifc: Loo«ion 25.1975, Ne»york 519.^^ Parix 20.5250, Milan 27.19, Madrid 7S.» B«#-lin 123.98, Punaj 73.06, Beograd 912.75, Pn-ga 153825, BukareSta »08»^ Btidimpelta 9OA2, Zoflja S.7&. Stran » »SEO VENSKI NAROD«, sH v javnem interesu mora}© i*vrliti. 2. kadar se ima na tak dan Iivriiti po zakonu predpisana inventura obrati, 3. kadar fre za čišćenje in vzdržavanje deiavnlc in potl«, od kittrih sta odvisna redao delo in v a most v delavnicah, v kolikor je te posle ne mog oče izvršiti na delovni dan, 4. kadar gre za posle neizogibne potrebe, da se prepreci kvar-ienje sirovin in izdelkov, v kolikor se to ne bi moglo izvršiti v delovnih dneh. 3. kadar je neobhodno potrebno, da se spravilo v pravilno stanje instalacije delavnic e. Po čl. 33. so lastniki podjetii, v ktterih je osobne zaposleno tuđi ob nedeljali v primerih, omenienih v čl. 32. dolžni za* gotoviti pomožnemu osobju vsako tretjo nedeljo počitek, ražen tega pa se iim mora dati na leto dopust toliko dnl. kolikorkrat so bili v nedeljo zaposleni. Lastniki pod* jetij, katerih osobje je deloma tli popo!« noma zaposleno v primerih, navedenih pod 1.. 2. in 3. v oddelku 2. čl. 31 in 33 uredbe. so dolžni dati pomožnemu osobju odmor med tednom in sicer prvi dan po nedelji, ▼ kateri so bili zaposleni, ako ni na ta dao praznik ali sejem. Po čl. te ženske brez razlike starosti in otroci pod 18 leti ne smelo biti zaposlene ponoči v podjetjih, omenjenih v čl. 1 uredbe, ako ne vrSe strežniškeia posla, kakor n pr. v javnfh lokalih. Po Čl. 35 so đovoljene izieme za ženske in otroke od 15 do 18 let starosti v prime rui viš.ie sile, ko je potrebno obvaro-vati podjetje Škode, ko gre za obvarovanje pokvarljivih sirovin največ v 30 primerih na leto in v primerih viši« državne potrebe. O takih eventualnostih oa so lastniki dolžni obvestiti prej prtstoino državno oblast in inspekcijo dela, oz-iromav zadnjem primeru ministrstvo socijalne politike. Po čl. 36 traja nočna doba 11 nepretr-ganih ur, v katerih mora biti čas od 22. do 5. zjutraj. V pekarijah, v katerih se ponoći ne bi delalo, se smatra, da poteče noč ob 4. zjutraj. Ivan Ko«t6¥C a vi je nenadoma preminulinaniTIul ljanaki trgovec Ivan Kostevc. Zadela ga je srčna kap. Bil je v Ljubljani eploSno znan in »polovan, posebno veliko prijateljev si je pa pridobil s tvojim udejetvova« njem v raznih trgovskih korporacija^ io društvih. Pokojni je bil med prvimi, ki «o spoznali, da se more clovenfiki trgovec dvij?-niti in uspešno konkurirati s tujd, 1e če bo dobro stanovsko organiziran. Zato je po-svetil dobršen del svojih moči organizaciji trgovstva in udej6tvovanju v ctanovskih društvih. Smrt ga je pobrala v 56. letu. Rojen je bil na štajerskem v Bojsnem. Preselil §e je v Ljubljano in dobil L 1908 obrtni list ter otvori 1 trgovino na Sv. Petra cesti. Pred tem je bil trgovski sotrudnik pri ve*jih ljubljanskih tvrdkah. Iz ekromnih početkov se je dvignil v uglednega trgovca. Njegovo društveno udejetvovanje je bilo izredno mnogrostransko in plodno. Sodek>val je nad 20 let v Gremiju trgovcev v Ljubljani, veS let je bil njegov odbornik, 2 leti načelnik ter toliko Časa tuđi podnačelnik. Od ustanovitve je bil v odboru Zveze trgovskih gTemijev za Slovenijo in eno volil-no dobo tuđi flan Zbornice ta TOI. Dolgo let je bil odbornik trgovskega društva Merkur in Trgovskega bolniskega druitva. Bil je p« tuđi mož, ki se ni dal »amo izvoli ti, teniveč je opravljal prevzeto dolžnott U-redno marljivo, vestno in vztrajno. Kot človek je bil pokojni tih in miren. Rad je pomagal drugim ter je moral marai-kdaj na laetni koži preizJcusiti, da je nehva-ležnost plačilo sveta. Po mišljenju in značaju je bil vedno naprednjak. Bil je eden prvih Članov Sokola. Posebno je pa Ijubil planine. Če Je le mogel, je pohitel v gore. Kot tak je bil zveet član SPD. Pogreb bo jutri ob 17. t St. Petra ce»te St. 4. Bodi mu lahka zemlja! TeJko prlra-deti rodbini naše iskreno soialje! Samaritanski tečaj Mladike Gospodinjska šola Mladike ie imela le-tos poleg rednih predavani O Ženski in do-einčkovi higijeni ter o nezi dojenČka ?• posebna predavanja o zdrastvu, oztromi o prvi pomoči. Ta samaritanski tečaj je vodi! mestni fizik dr. Mavricij Rus. Predavanja je posluša!© 36 gojenk Mladike. VČe-raj so polasrale izpite pred komisijo. Na-vzoči so bili šef Hijfijenskeza zavoda dr. Pire, zdravnik dr. Petrlc^ mapstratni ravnatelj dr. M. Zamlk, ki it zastopal župana, dr. Ftttldi Oton, predsednik krajev-ne^a odbora Rdečesra križa, direktor praf. Jug, ravnateljica Mladik« sdč. Jarica Zeau IJanova In novinarji. Kandidattnje je izpraieval dr. Rus. Vsa-ka je dobila sploino vpraJanj« o prvi po« moči in pa praktično vpralanve o obvezah. O važnosti takih samaritanskih tečajtv ni treba govoriti. 2al se pri nas ie preredko prirejajo in skoro dnevno se 5iovek lahko prepriča o nevednosti ljudi ravno gledt prve pomoči. Pri nesrečah navadno ne zna-jo ponesrečencem nuditi pravilno prve pomoči. Kajvečkrat kot fadovedneži obko-lijo ponesrečence in javkajo, ne da bi mu pomagali. Dostikrat je iravnlška pomoč prekasna, kjer bi prva pomoć vsakaia po-maiala. Zato ie treba ie posebno poVivalitl vodstvo Mladike, da ie letos poler običajnih predavan} o hizijeni priredilo za svoje gojenke tud! teiaj o pevi pomoči. Kandidatin}e so odirovaHale na vprt-ž nmurft žem« pamtten, — Kako si {# boteda pomagati Johaaaca k tfortafsUh Rovt Ljubljana. 30. junija. Zd kuiis&mi našeza mesta se često od-i&ravajo rame tragedijle, pikanterije is ko. medije, ki Ie od časa do časa prideio v svet in jih potem z veseljem kolportirajo pe mestu. Kaj hoče:no, v kopaliičti, ka-varni, sledaliSču, restavraciji, gostilni in tuđi doma bi bilo dol £ čas po se da ti brez pikantnih dofodivščin. Naš reporter, tišti, ki se zanima za take reci, je zapisa! vderai med drusimi rudi pikantno z^ođbo o ženi, ki jo je zalotil mož skupa} z njenim ljubčkom, a ni storil nič žaleza ne Žeal ne njenemu zapeliivcu. — Dragi možiček, povej mi. kdaj pri-deš? je v skrbeh vpra^evala Loj zeta njegova osnje vi ta ženka Anica. — Prtd torkoni se ne morem vrniti. — Na oobes način? — IzkljuCeno! — Zbogom, Lojze! ĐolgČas mi bo brez tebe! Pa naj bo, če že ne more biti dru-gače! Se en poljub, pa je odšel Lolze. Poto-vanie je bilo pusto in utrudliivo. Zeval je v kupejo kakor som. Komaj se je Lojze odpeljal. ie odhitela Anica ca promenado. Ker je mlada in lepa in zna pokoketirati, da bi se vnel še Me-tuzalem, je kmalu nažla »kavalirja«, ki se je trudil na vse pretege, da bi ji usajal. Ker se je posluževal Že neštetokrat pre-izkušenih metod in ie vrh tega sovoril, kakor bi rožice sadil, mu ni bilo težko pridobiti si njeno naklonjenost Pa sta prve večere preživela v dobrem razpoloženju. Kar ti v nedeljo zvečer potrka nekdo na vrata. Anica je nič hudeza si u te č stopila k vratom in iih odprla, da odpravi nadlež-neffa rosta. Kako se je nesretnica prestrašila, ko je zagledala pred seboi Lojzeta! — Si sama doma, Anica, kai ne? -*- Da, da! je jecljala Anica. Sama sem. Prav sama! — Malo prezgodaj sem priJel, kaj ne Anica? je sarkastično nadaljeval (Lojze. Pa nič za to! Ali je oni gospod še tu? — Kdo? Kaj pa misliš? — |Cdo neki! Oni, ki se je skril pod posteljo! No, pa poidiva v soba da ti sa po* kažem. Stopila sta v sobo. Anica ie drhtela ; mislih, da se bo sedaj nekai strašneja zgodilo. Pa ni bilo nič nudega. — cisto tako je, kakor sem si mislil. Cuite, vi gospod, pod posteljo! Zakaj se skrivate? Saj se ne ffremo skrivalnice! No mislite, da sem hud. Prav nič! je 50-voril Loize, kakor bi se vse skupaj ne tikalo njesa. Gospod si je opomogel od strahu. Lojze ie med tem odšei v kuhinjo in je skuha 1 kavo. Prinese* je po eno skodelico na noč-no omarico ojej in njtmu. Pa tuđi sam ie Pil — Sedaj vzamem prazne skodelice in jih operem, vama pa želim lahko noč! Uži-vajta srečo, ki vama jo je bo? dal. Ko je Lojze porm'I skodelice. ie ods>l v mesto na »promenado«. Ker ie mlad, za-staven mož in zelo podjeten. če je treba, mu ni bilo treba dolffo »pronienirati«. V ponedeljek zvečer sta prišla domov, ko je bila Anica že v postelii. — Drasi fer.kd. odpri! je zaklical Lojze. Anica ie vstaia. oblekla se in odprla vrata. Lojze in gospodična sta vstopila in od-šJa naravnost v___ — Anica, snoći sem jaz kavo kuhal. danes pa jo kuhaj ti! je rekel Lojze. Mi-dva sva trudna in bova legla. Anica je odšla tozotno v kuhinjo, vse je vrelo po njej, a v zavesti si svoje krivde ni vedela pomazati. Kmalu se je vr-nila s «kodelicama kave. — Kakor ti, tako tud: jaz! ji je rekel Lojze, ko Je popil kavo. Sedai zreš, lahko y kuhinjo in si tam postelje^, kakop ve< in znaš ali pa odidi na »promenado«, pač kakor ti bolj ugaia. Odločna, a obenem tud: zelo naivna Jo-hanca iz corenjskih Hovt ie prišla po raznih opravkih v Ljubljana. Koder fe Godila po ulicah. je videla ljubljanske »frajlice« s kratkimi krili do kolen In z debelo na-tnazanimi ustnicami. Prepričala se ]t, da ie pač taka moda. Da ne bi zaostajala, s! ie takoj pomagala. Podvihala si je dolso kmečko krilo, da so se videla jrola kolena. Pa tuđi lica in ustnice si je hotela pobar-vati. Da bi ji ne bilo preveč nerodno. ie skle-nila vprašati kakega starejšega moža. kje prodajo barvo za lica In ustnice. Ko je tre-čala častitljiveea starega gospoda, ki ie bil videti dobre volje, ker se ie dobrodušno smeja! naši Johanci, ko io fe ugle-dal, je stopila k njemu in sa vnraSala za svet. — Kar tule notri stopite, gospodična, in vpraUjte po oljnatih farbah. Napravili se boste lepo ko sama sveta mati božja, ii ie svetoval navihani stari sospod. — Pri vas prodajte volnene farbe, kaj ne? je vprasala Johanca vajenca. ko je stopila v trgovino. — Kakine pa so te? Jaz ii'n n& poznam! Ie odvrnil vajenec. *- No, one zi usta pa za lica farbat! — Aha, vi hočete oljnate barve! — Pa ja, en gospod mi je rekel, da ja. Tako je Johanca kupila o'inat« barve. Da bi jo videli, kako lepa !e bila. ko se je pordečila ustnice in se še namazala po licih! Ko so ugledale ljubljanske »frailice« po-harvano Johanco s podvihanim krilom, so se pričele na ves glas smejati. — Posrlei no, kakšno je to strašilo! so se drerale med seboj in hihitale. Prišel je strainik in je napravi! ubogi, čisto zmešani Johanci dolgo rridico. Vsa osramočena 3© pobegflila v prvo stransko ulico in se je zaklela. da se v to prešmen-tano Ljubljano ne prihaže već ilepa. /0 Nova regulačna crta Dunajske ceste K temu vpraSaniti so se do sedaj zgla-sili večinoma železniški tehniki. Ti i.najo na vseh ljubljanskih kolodvorih dovoij ne-porabljenega prostora za svoie delovanje in jim baj zato ni potrebno dru*od slikati za prostorom, ki bi nai bil za nii'nov namen potreben. Na giavuem kolodvoru se da še napraviti 5 novih tirov In jih izpeljati 4o Sela, kakor je razvidno iz kons'iukcije železniskega viadukta čez Martinovo cesto. Na gorenjskem kolodvoru bo takega prostora Se več, ker se nameravajo na ta kolodvor premestiti kurilnice z glavnesa kolodvora. Doleniski kolodvor ima svoic kurilnice na rortnjskem kolodvoru in zato se dolenjski vlaki prevažajo t!a in nazaj čez Dunajsko cesto, ne da bi bila kaka že-lezJiiflca postaja na tem kolodvoru. PcJci friajo sedaj ob železniSkem prc-laru na Dunajski cesti most in tako tud! prosto voljo, da lahko hodijo fez ta prelat po ravnem ali pa po strmem potu. P^ iz» vriitvi nove reiulačn© crte, iurube oe$ci to prostost Ui bodo imeli enakooravno z voz* niki, ki votijo sedaj Ie po ravnem. !e strmi pot na raspolazo Itz omemeoi SelezmSki prilaz, samo toliko bodo na boljšem. da jim ne bo treba prišedši vo Masarvkovi ali Blciweisovi cesti na omenieni prelat hoditi obraSat se do Trdinove ulice kakor vornikom v enakem primeru. Masarvkova in Bleiweisova cesta ostaneta na istem nivoju in bosta komunicirali po predoru napravljenem pred železniikim prelazom za vožnjo in hojo. Nova rczulačna crta Dunajske ceste se ima izvesti edino-le radi voznikov, pa se od teh $e ni nobeden izia-vil 0 dobri ali slabi strani testa nacrta. Dobro b! bilo tuđi od njih sliSati mnenjc o vsem tem, posebno pa se o tem-le: 1, AJi raje vozijo po ravnem ko do sedaj Uz železniSki prelai na Dunajski ce- sti, ali pa po klancu po izvr&tvi nove regulačne crte Dunajske ceste? Ko so it Iianci na Ijubljanskem trju drva prodajali, je aotel vsak Ižanec pred sklenltvijo tozadevne kupne pogodbe ve-deti, kam bi naj drva peljal po sklenjenl pogdbl. Dogodilo se je večkrat da je kak Ižanec, ki je imel več kupčev za drva, pu-stii dna onemu, kateremu bi iin imel od* peljati po ravnem nekoliko ceneje, kakor pa onemu, kateremu bi iih imel odpsliati po kakem klancu. 2. Ali 50 za »vakul života v aržet« (kakor se je izrazil pred več leti o priliki razprave tej podobni cestni zadevi rib* niškega okraja v bivšem deželnem zbora kraniskem g. pok. deželnj po$!anec Pakt? iz Sodražice) ali pa za tako. kakor je pri taki priliki splob običajno? Kot rečeno bodo morali vozniki z Masa rykove in Bleiweisove ceste, ki bi hoteli voziti čez žclezniSki prelaz na Dunajski cesti, kreniti po em imed cbo'estran-skih čest ob rampi do Trdinove ulice 'n tam obrniti voz na rampo. V primeru, da bi voznik dospel po Ma>arykovi ali B'e;-weisovi cesti do prelaza ob času, ko bf imel vlak križati Dunajske crsto, bi avt> mobilist in motociklist pri tatcni okretanju morda še ujela vlak pod rreduroni ramnt, kak drur* vez T>a sotovo Iz nt več, mlo-ženemu tovornemu vozu bi pa lak soto-vo že petkrat u$el. Cnako obračanje bodo imeli tuđi vozniki iz Pia/ikove in Dvj. rakove ulice, ker tam doseže rampa polovico visine V kolikor te domn*ve td*ov*m>o res-nici. naj presodiio vozntki. Kupujte pri tvrdkah, ki inseri-rajo 1 nStova»kcn Maroduu f fSe/eJKtttco kOLEDAK. D^me.: Cetrtek, ju. jumja 19G9, Silv#ri) Pravoslavci: 7. junija 1O*9. DANAŠNJE PR1KED1TVE- Op«ra: Marta. C Kia* Matica: Ženi demoo(Greta G«rbo> Km« Ideal: Tlaeani. Ob Ji.: >>tudrnt»T*k* Ijubtisa. ->!-to-\aaj« JNAD Jadrana pri Jv-ntjakobčanih. DE2tE>t LEKARNE. D*a«*>: Bahovec, Kongr^m trg, L'atar, Sv. Petra cetta; Hodevar, ^rmidnja šiika. Najcenejše je kuhanje s plinom Včeraj in predvčersjinjem popo-ldne ie priredila mestna phnirn^ zammivo rr*ta so vršili v je4ilnici fio^podmjske iole v MUđiki, \ stop je bil prost NaNzućih je bilo lepo Ste vilo naših gospodinj in Luha« ne, ki že ltnajo plin in z njim kuthsjo ia ki ie nimajo plm«, pa bi se ndc naučiU z njim kuhati. PredavaU ic gim £0* »podinjam o kuhanju s ^inom. Predavanja so bodo vršila v Mladiki v naU^č zsto prirejeni plinski kuhinji. Ljufcljsnfike go» spodinje bodo imele priliko priučiti s« t#* mu modernomu načmu kuhani a, ki je tu* di ntjcenejše, kakor so dokazali včeraj« finji poizkusi. Po kratkem uvodu o plinu in i/naidbi Bunsenovega svetilnika, ki j« lele omoco« čil uporabo plina pri kuni, je predavat* ljica navedla vse prednosti kuhanja a pli« nom ter istoCasno na plinskih itechJnikiH pripravila kosilo 7a 6 oseb ter 3 kg svioj« skega mesa, 1 kg rib ter 4 ploiče pecivu. V* pićli uri je bilo vse kuhano. Naslednje številke o količini porabljenega plina jas* no p-ričajo, da je kuhan ie s plinom najce* r.ejic. Za 3 kg »vinjskega me*a se je po rabilo 665 1 plina, to je 1.30 Dm. za 4 plo$če peciva 660 1 pJina, to je 132 Dm. za kosilo zi 5 dfl o oseb (korenjčki. t\ i* njina, krompir in čeeujev kompot) 235 1 plina, to je 47 para, in koru no za 1 kg rib 320 1 plina, to je 64 para. Pečenje on ročna kuhanje tega že obilnega kosila je tore} stalo iamo 3.73 Din. Da bi se za kubame i stega kosila porabilo mnogo več, če bi ku* hali z drvmi ali s premopom, je jasno. S plrnotD skuhane jedi so bile nav/očam na pokušnjo. Bile so okusno pripravljen« ter so vsem izredino teknile. Mestna piinarna olajsuje n*kup plin* skih štedilnikov kakor tuđi plm*kih t»«6* m likalnikov s tem, da ]\h. prodaja na 12 obrokov, tako da si jih morejo nabaviti tu« di uradmske družine, ki so navezane na svoio mesečtie prejetnke. Mestna piinarna bo nadalje priredila pri* hodnje dni kuhar>ko tekmo, ki bo brez« dvoma kot prvi te vrste senzacija ra ni$e kuharice in gospodin je. Nagrado v obhki novega plmakega itedilnika bo dobila ku« harica, ki bo skuhala kosilo z najmanji© uporabo plina io v najkrajsem času. Tek« ma se bo vršila ra goepocrinje in za kuha« riče posebej. Pri poJtvarjenem želodcu, pUnh v črevesu, slabem okosu v ustih, čfrkicm zlavobolu, mrrHci, zapek.. bljuvanju ali drisiki uči'iikiuj« že korarf>c naravn« »Franz-Josefovc« zrenčice sigurno, naglo in prijatno. Znatnemiti »dravnifci zt želodec izpri^ujejV), da se zka&e \po-raba »Franz-Josef-ove« vode kot prava blagodat za. po jedi in Dijani pre-obložena prehavila. Dohi se v vseh le« karnah, drojcrijah in ipec. tntovi-nah. I? policijske kronike Ljubl'ina. 20. mniji V minuli noči je skuial neman vlomtlec vlomiti v spalnico lastnika vinotoča z- Milana Prijiča v Židovski ulici It. 6. Pruič i« pravkar letel, kn je opazi!, da skuia ne« kdo od trgati želerno mrežo t>ri okno nie* gove sobe. Takoj je tiho zapustil sobo ter obvestil o do^odku bližnjega stražmka. Preiskava hi&e je ostala breruspeš-na: vlo-milec ie na:br£e zaslutil nevarnost ttr it hišo zapustil v Priiičevi odsotnosti. Ko se je voril posestnik in trcovec Anton Qor$ič \z Most it. T9 % čoIhotti po Ljubljanici, Je nalel ob levem brejjru L'ub-Ijanice blizu Gasitsketa doma v Moita.i v vodi na povrlju ležeći embrio. Kakor s« ie dorntlo !e embrijo mošker;a spola i« star 5 in pol mesecev; drfala se f* te *• posteljica. Uvedena j€ stroja ptp-s^^^1* Na Oalusovem nabreiju «e b:'.* %ed h*o It. 3 ukradena trgovcu Valentm Ber, niku, stanuioiemu »a Opekarski cesti 3, zeleno pleskana ciza. vreJna »V> t>in. Med vožnjo Kranj—Ljubljana je bila v vlaku ukradena bala tkanine vredna 754 dinarjev. Bala *e tehtala 11 kr. zalita i« bila v rmho in je imela znak »A« in »D< U. 2M. Bilo j« ©dposltt* tvrdka Kocbck r Krtnju za trfovca Antona Dimmki v Tr- bovliah. S tiralico se rasledujejo; Ludvik Din-terman, roj. 1. I**, v Beiki. brivski pomoćnik radi poneverbe v znesku 2500 Din v &kodo svoiest detodaialca Franci Citra v Smarjeti pfl Celju. Viktor Dolifliek. r&u leta 1903L v Hrastniku radi hudodeUtva ro« Ijufije, Vlijko Brdarič, roj 1. 1802. v Mo-krinju radi coljufije v mesku 25.000 V:n n 351etna Anrela Gašperhn, roj. v Sp. Ber-niku, ker se klati v okolici Krania s svojo S let staro hćerko Ascelo, ne da bi io PO* iiljali v UAo. Stev 138 »SCOVENSKT NAROtKfce 30. mit 19». Strta 3 Dnevne vesti. — Kraljtra lafcvala. Na izjave uđanufrti, poslane ob zaključku letoSnjega Ijubljan-skega velesejma Nj. \>l. kralju Aleksandru, je dobil pređsednik Ijubljanekega ve-letejma g- Fran BonaČ od g. ministra dvora pismo, v katerem «e sporoča ia izjave uda-nosti srčna zahvala. — Opoiorilo. Rektorat univene kralja Aleksandra I. opoiarja, da *e bodo tnogli udeleiiti proslave uoiverzitetne desetlotni-ce ?amo gostje, ki so bili ©sebno povabljeai. Rektorat obfcaluje, da ni mogel izdati vabil v veijem itevilu, ker je univeriitetna dvorana, nekdaj deželna zbornica, premajhna in so V6i prostori do zadnjega oddani. — Promocije na naJi uniTerci. V soboto dne 22. t. m. bodo promovirani za doktorje prava"abeolvirani pravniki Bano Milan iz Metlike, P r a x 1 e r Viktor iz Ljubljane, G r u d e n Ludovik iz Novega mesta in Sijan ec Milan iz Svetinj. Čestitamo! __ Konferenca poštnih direktorjev. V njjnifitr&tvu javnih del ee je vršila te dni konferenca z direktorji zagrebške, novosadske, ljubljanska, sarajevske in skopljanske poltne direkcije. Poštni direktorji so bilt pozvani v Beograd, da se uredi poslovanje mioifttnstva javnih del glede poštne »lulbe. Ker je po novi uredbi o poslovanju mini-atrstva javnih del in njegove zunanje službe dolotena, da ima pošto a in brzojavna služba pet oMastnib uprav in sicer v Skoplju, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Ljubljaui, mora novosadska poštna direkcija v naj-krajšera ča*u likvidirati in ves njen administrativni aparat te prenese v Beograd. Novosadska poštua direkcija bo likvidirana začetkom julija. Novosadski gospodarski krogi pa nameravajo posredovati, da bi poštna direkcija v Novem Sadu ostala. — Zanima-njc Sriearjev sa na*e Lraj«. Skupina švicarskih kapitaliitov se je obruba na oalo vlado a proSnjo, naj ji dovoli zgrhditi v Dalmaciji več hotelov, kar bi bilo veiikega pomena za tujski promet. Svirali bi zgradili hotele najprej v Boki. jmtcm po ob f-ruGgoreki obah, dalj* • M«t-cegnovem ;t; v Dubrovniku. __ »potrebno raiburjanje. Pred dnevi ifflo poročali, da je poslala zagrebška Tr-govska zbornica prometnemu minifctrGtvu spomenico, v kateri odločno protestira proti dozdevni akciji ljubljansek želeiniške direkcije, kl je baje hotela izposlovati, da »i prišel koiodvor Zagreb-Sava in zagorska žoleznica pod njeno upravo. Na merodaj-nera mestu te vesti odlofcno demantiraju. Niti prometno ministrstvo, niti generalna direkcija državnih leleznic ni dobila cobe-nega tozadevnega predloga. — Profesor Pupin vpokojen. 2e veJ let »e je govorilo, da poda prof. Mihajlo Pupin ostavko 13 se umakne • Columbia univerze, kjer je deloval kot profesor dolgo vreto let. Akademski svet omenjen© univerz« je te dni raspravlja] o zađevi profesorja Pupina in cpneč velike zasluge našega učenjaka, ie prietal «amo na izpremembo njegovega xva-nja. Profesor Pupin bo imel do smrti naslov bivši profesor emeritus v rezidenti i delno plačo, ki mu pripada po službenih 1*- tih. Ta naelov odgovarja našemu vpoko-jencu. — Takse ta privatne i/pite t meičan-skih šolan. Ker zahtevajo novi predpisi o izpitih privatnih učencev na meščanskib so-lah od učiteljev več dela in napora in ker tuđi delj časa trajajo, je proevetno ministr-«tvo odredilo, da morajo plačevati privatni učenci na meKanskih iolah učiteljem «le-deče takse: predsedniku in stalnemu članu lzpraševalne komisije po 60 Din, upravitelju, ki vodi administrativno stran iapitov, 40 Din, učitelju, ki izprašuje, 40 Din, za pismeni izpit 25 Din, za izpit iz prostih predmetov 25 Din, za dopolnilni izpit pri prehodu učenca iz kake druge v me&Čan-§ko solo od veakega predmeta, iz katerega polama izpit, 80 Din. Učenci, katerih roditelji ne plačujejo nad 30 Din neposrednih davkov, kakor tuđi učenci siromašnih inva-lidov, so brez izjeme oproščeni taks. — lOIetnka meaeanske sole v Tršieu. Podmladek deške in dekliške meščanske sole v TržiČu priredi 28., 29. in 30. t m. pod pokroviteljstvom župana g. I. Lončarjs pro&lavo lOletnice obetoja meščanske sole v Tržiču. 28. t. m. ob 20. zvečer bo v dvorani -Našega doma« slavnoatna akademija, naslednji dan otvoritev vidovdanske raz-?tave, počaetitev spomina pokojnih ustanovi teljev, učiteljev in gojencev, davnostni »prevod in narodna veselica, 80. t. m. pa •kupni izlet na Vrlič. — K. ssjednica mlađih ljudi, katere pokrovitelj je preetolonaslednik Peter, bo Sudi letos taborila v Malini pri Dubrovniku. V tabor se eprejemajo moški in ien&ke, ki jim preekrbi zajednica polovično vožnjo po zelesniei. Zajednica nam piše, da poskrbi za prijetno bivanje zlaeti onim, ki pridejo iz Ljubljane. One so naslednje: pod Soto-rom ja elane za 1 teden 250 Din, za 2 tedna 450 Din, 4 tedne 800 Din. za ostale za 1 teden 265 Din, 2 tedna 475 Din, 4 tedne 860 Din, skavti za 1 tedeu 200 Din, 2 tedna 400 Din, 4 tedne 700 DiD; t hiti ia elane m ostale za teden dni 275 Din, ia 2 tedoa 500 Din in za 4 tedne 900 Din, ▼ Tili za 1 ted#n 300 Din, za 2 tedna 550 Din in za 4 *«dne 1000 Din. Kakor znano imenujejo Milino s biser Jadrana c. Za vee potrebne ^formacije se je obrniti na »K. zajednico mladih ljudi<, Beograd, Knez Mihajlova ulica 46. -~ Vr*m«. Vrtmenaka napoved nam obeta lepo iQ toplo vreme. Včeraj je bilo v tererozapadnih krajih naše države veči-noma lepo, v jugovzhodnih pa oblačno in defevno. Maksimalna temperatura je zna-ia]a v Splitu 32, v Zagrebu 38, v Skoplju 27, v Beogradu 26, v Ljubljani 25.4, v Mariboru 2o etopmj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.2 mm, temperatura Je mala la 13.6 6 topi nj C. — Z«iJti»rr.8ti o aafrebških kemani^ib. Kakor smo f*. poir&rt so pred dnevi ure- •rali v Zagrebu vt« knmunktov med teini kuj.idvnika MiroiUva Krlelo in steva Ga-logafo fer dr. ?i»rbbacha in dr. Ldw^?t. | Fr- Krltiu in lVrhbachu policija ni našU nič obreu eijiluegu, zato sta bila Ukoj iz-puSčcoa, ostale aretnai?ce so pa obdriati v zap^rjh. Pri ujih so nažli razne komuuisttč-do prup^aiilue i* lak<» in brošure in kemikalije za pisanj« reditijivih pišem. Sef za gn>bšk^ policijo dr l^cdeković je rasjr»»b-škim n>\iit-rj*ru. :zjav:l, da je bil pred ire-seci aretiran neki mladeniČ, ki so ga ie dolgo iskali. Pri njem 6o našli pismo piša no s svinčnikom in veliko vsoto denarja. Fantu fie je posrečilo pobegniti stralaiku, ki ga je eskortiral v Zagreb. Kmalu so sumljivega mladeniča ponovno aretirali v Mariboru in ga iiročili zagrebiki policiji. Šef Bedeković ga je zaslišal in ko mu je hotel pokazati pismo in denar, ki mu ga je straiaik pri prvi aretaciji uiplenil in katerega je Sef shranil v svoji blagajni, j«) oa svoje veliko začuđen je opazil na pismu s crnilom pisane besede. Pismo je bilo pi&a-no s kemičnim crnilom in med tem, ko je bilo zaprto v ielezni blagajni, je oksidiralo in Črke so postale vidne. V pismu so bila imena vseh aktivnih komunistov v Zagrebu. Tako so bili izdani. Aretirani L6wy ni nai državljan. Studiral je medicino na Du-naju ter je promoviral 1. 1927- Potem je postal komuni&ticni agitator ter je prebiva] v Berlinu in na Dunaju. Prišel je večkral v Zagreb, kjer pa je padel policiji v roke. — V'slika teknia s jadrnicami ns Jsdrs-nu. S Sušaka poročajo, da bo Zveza za po-speševaaje tujskega prometa priredila z vsemi mesti goreujega Jadrana veliko tek-ino z jadrnicami. Tekma se bo vršila pri-hodnji mesec pri mestu Krku, kjer je 7a to najpripravnejši kraj. Udeležile se jo bodo jadrnice iz vsega brvatskega Primorja. — Zupet siioiljiv go»t iz tuje drsave. li Splita porečajo, da »o mornarji zopet ujeli goleba pisnionclo. Po znakih, ki jib ima na Dogi, jf videti, da pripada neki preka morski >«j«eani državi. To je ie 11. goiob pisatonoša te držav«, ki je bil ujet v dal* mat i uskih krajib. Golob je med letom zadel v jaaabcr utke ladje in je padel na krj* Moraarji so pa tzročili oblasteoi v Splitu — Žaloste« epilog tragedije. Iz Zagreba poročajo o nenavadnem primeru ruskega inlenjerja Borisova, ki vzbuja v zagrebJkih medicinskih krogih veliko pozorooet. Bo-risov je kakor znano streljal na etrainika Culjaka in nato sebi pognal kroglo v glavo. Krogla mu Je obtičala v možganih. V bolnici 60 ga operirali, toda zdravniki aiso imeli upanja, da bi okreval. InŽeojerjevo slanje se je pa zadnje dni začelo boljšati. Bolnik se je zavedel in kakor vse kaie, bo ostal pri življenju, toda že sedaj kaže znake duševne bolez.ni kot posledk-e ran in kr-vavitve v glavi. — Krvava rodbinska tragedija. V majbni hišici na Sponjoj cesti na zagrebški periferiji se je včeraj odigralo zadnje đejanje tragedije dveh zakoncev. Branjevec Ivan Stih, ki je ime] skromno trgovino na Savski cesti, si je pognal kroglo v glavo, štih js prisel pred leti v Zagreb. Kot delavec si Je toliko prislužil, da je od pri lani branja-rijo, v kateri mu je pomagala tuđi njegova Žena Marija, ki jo js Stih zelo ljubil Če-prav mu ona Ijubezni ni vračala. Zato je prišlo med zakoncema često do prepira. Pred dvema mesecema eta se zopet <»prla. Žena je v veliki razburjenosti vzela samokres in se ućtrelila v prsa. Toda ni ranila srca in zapustila po treh mesecih bolnico popolnoma zdrava. K možu se pa ni več vrnila. Živela je pri svojem prijatelju. Mož jo je zaman pregovarjal, naj se vrne. Po-stal je molčeč in zanemarjaJ je svojo bra-njarijo. Včeraj je zopet poslal ženi pismo s prošnjo, naj se vrne. 2ena mu je odgovorila, da je vesela, da ga ne vidi. štih je kmalu zato vtel samokres, s katerim se je pred meseci hotela usmrtiti njegova žena, in se je ustrelil v glavo. V bolnici je pod-legel težki poškodbi. — Sumljir eksplsiiTni materijal. Iz Kotora poročajo, da je dobila orožniška postaja v Tivtu anonimno ovadbo, da imata brata Alcido, italijanska državljana in tovar-niska delavca v Tivtu, doma veliko količino ekrazita. Orožniki so pri delavcih res našli okoli 10 kg eksplozivnega materijala. Delavca sta se izgovarjala, da jima je oek-do ekrazit podtaknil. Oblasti jim seveda nišo verjele in morala sta v zapor. — Jedilni pribor — naifineiša kvaliteta F Cuden, Prešernova 1. 56-L Iz Ljubljane —lj Filmsko nagradne glateTtaj« \% v polnem teku. Elitnemu kinu Matica in upravi >S1ot. Naroda,« dohajajo pisjna v tolikih množinah, da se iz njih razvidi veliko zanimanje naše publike za stvar. Da bi moglo naše občinstvo v Čimvečji meri izraziti svoja želje do kina, je eklenilo vodstvo Elitne-ga kina Matice pedaljšati glasovanje de ▼ključno nedelje 23. t. m. Do tega roka naj tleherni kinoposetnik odgovori na vpraša-nja in sporoči svoje Želje ter glasuje ta film, igralca in igralko, da vidimo torej okus naše publike. — Glasovnice dobite bresplačno pri blagajni kina Matice in po vseh večjih trafikah. _]j VpissTsajs ▼ novo meš^ansko išlo t Zgornji SiŠki se bo vršilo dne 30. junija t. 1. od 10. do 12. ure v novem šolskem po-slopju. Vpisovalo se bo v I. in II. razred. Sprejemaii se bodo u6#nci, ki so i dobrim uspehom dovršili IV. ali V. raired osnovne lole. Novi meičanski loli v Zgornji Šiški je namenjeno vse drugo nadstropje ia risal« nica v prvem nadstropju v oovsm solskem poslopju, ki bo dograjeno do »a&stka nov«, ga šolskega leU. Gradi trn po oaortih veiikega mojstra Pletnika in bo v oi^ras in čast ne tajno poirtvovalni občini Zgornja šiSka, ampak tuđi vsej Sloveniji- —lj Brat je! Nenadoma je danes preminul oaš zvesti, dolgoletni Slan brat Ivan K o-itevc. Naša dolžnost je, da ga spremimo v častnem številu na poslednji poti. Zbira-lisie Članstva v kroju jutri v petek do« 21. t. m. ob pol 5. popolđne pred Narodnim domom. Zdravo! — Odbor Ljubljanskega Sokola. 381/n —]j M«st»e Utslisrs na LjmMjsaiei Mettoi magistrat ijuUjaatki rintala, da so §e ce&e v mestaem kopaliKu na l^vk^a-nici ▼ t:*liko izprcBaemile. da zaaia Tstopoi-na za esebo Din S—, kabins Din 3.— m garderobna omsrira Dio 1.— za triurso vporabo. Kopslišče je odprto od & Tire zjo-traj dt» ^ zvec>r. S tem miianjstn je teiji občinstva ustreleno. —lj Sentjsksbski gMsJiiki eder. Gostovanje dramske sekcije J. N. A. D. Jadrana na Šentjakobsksm gledališkem odru z Aa-drejevo igro -»študentov^ka Ijubezenc je radi nenadnih ovir prelože na ns drugi teden. Natančnejši datum gostovanja javimo pot-neje. —lj ZUta tabatijenk Oposarjimo dotid-nega, ki si je v sredo okoli 18. ure prisvojil dalo tabatijero in je bil od nasprotne trgovine opazovao in spoenan, da je odda tekom *34 ur v trgovini Eg*r Sv. Petra resta, ker bo aker ovaden policiji. 1^ najoeoePk! Iz Celja —c koicert CPD ▼ Laik««. Prihodnjo nedeljo 2S. junija ob pol 17- uri popolđne priredi agilno Celjsko pevsko društvo v dvorani radio-termalne^a kopališca v La-škem pevski koncert, čigar program je isti, kot je bil na nedavnem jubilejnem koocer-tu CPD v Celjskem domu, ki je vsestran-sko zadovoljivo uspel. —c Velika invalidska tombola r Celju. V nedeljo, dne 30. junija ob 15. uri popolđne se vrši v Celju na Deckovem trgu peta velika tombola Udruženja vojnih invalidov, me^tnega odbora Celje. Dobitki so uredno Mevilni in dragoceoi. Priporocamo vsako-mui, da si nabavi v*aj par tablic in tako podpre uboge žrtve strašne svetovn«? morije. Tablice se dobe v vseh trafikah in pri raznalalcih. —c Izgubljen denar. Pred dnevi je li-gubil delavec Drago Kragolnik iz Košuice pri Celju med potjo na Miklaviki hrib dva bankovia po 100 Din, ki ju je imel ravi»a v kos pa pirja. —c Ne sram u j $• t»T«j*ga im«aa! V po-nedeljek ponoći se je vozil o>krog pol 1. sredi niesta 2Sletni ključavnieareki pomoćnik Friderik J. s kolesom brez predpisane svetiljke. Ko ga je stražnik ustavil, je Friderik navedel kot svoje ime naslov Aatona Plevnika, ključavničarja iz Štor pri Celju in tuđi eno leto starosti je zatajil. Pa mu ni nič pomagalo. Namesto da bi s« zago-varjal radi enega greha, si je nakopal »e drugega na glavo. —c Testament 0 polisci. V Za vodni stanuje pri 621etni posestnici Mariji R. ^41?tni brivec Matija P. Neko noč v začetku tega tedna je prikolovratil Matija po izjavi njegove gospodinje precej vinjen domov in baje starko najprej opsoval, nato izdrl iz vrtnega plota tri late in z njimi razbijat po veznih vratih, končno pa še zagroiil starki, da ji bo že pokazal in da bo hita njegova, ker bo ie on sam testament napravih Star-ka se je U^tamenta prestrašila in je zadevo ovadila. Matija pa veako krivdo dosledno zanika. —c Ne boiaj tujih toIot! Delavčeva žena Frančiška D. «e je vračala v nedeljo proti večeru iz Lisc v mesto v družbi evo-jega moža in brata. Med potjo so erečali omenjeni trije kmečki vox, vpreien z voli, na katerem je sedel posettnikov sin Lov-renc š. iz Zg. Lisc. FranČiška D. je pogladila vola po vratu, Lovrenc pa njo z bičevni-kom po glavi in obratu. FranČiška je takoj predložila policiji idravniško spričevalo, veled česar se bo moral Lovrenc zagovariati radi lahke telesne pofitodbe pred sodu i-kom. Od kmeta do ministrskega predsednika RjMMy Macdooald n bil kmtđd sin m v mladosti ie olnml TS« kridkocti borbe za obstanek. Xaraes Ratrtsav Macđooaki. ki je že drufič previd včojstvo Anciiije^ *c priobčil te dmi v lorxton«k:h tisc bi! rojen v vaši Los-sie«no»di v ševe rov zbodn: škotski Ta v*as šteje ofcol: 2000 pre*>ivak:ev. Nje-Z&v oče je b\\ kmet. Z vesefcecn se Macdonakd sporninja svojih otroSkib let ko se je kia*:l po krasnih r zJovih. laiil r>o skalah in utania! raziic otro-ške burke. 2e v »gcKlnJ: mladosti se je zan:«mal za r>oliii4vo. Njegov ro.tsin; kraj je bil radikalnega polrtičnega mišljenja in zato je rasel Maodonaki v demokra-t^čnem dubu. Premožnejse I>uJi so gie-dali vaščan: po strani in to >e velialo tuđi Macdonak3ovemu očetu, ki je bil dokaj premožen. Ko ie dovršil ljudsko Solo, je moral prijeti za delo. Pomasral je očetu obde* lovatl jee-Sjov bivši učitelj je pa kmalu spo anal. da MacdonaW *r roien za po-'ied-elsK'o in zato ga je pokiical nazaj v solo, k.ler mu je Macdonald pomagal in se i>r> rvravlial ja učiteliski stan. Toda v soli ni osta' dolgo. Sprejel je mesto tajnika pr: nekem uglednem gospodu v Bri-s-tc;u. Ker r>a tud: s tem mevtom n: bil zadovoljen, s-e je napotil v London. V London je prispel brez beliča v žepu. Svojo karijero je zajel s pisanjem nasiovov v nekem trgovskem podjelu. Kmalu ie rrapredoval in plača mu :e b;4a L\TŠara. Prihrafiil si je toldbo dl* nar>a, da >e podpiral ie stnom MlH in plačeval hra^o in stanovanje v ko-leiiju. V prost em Času je namreč §tu-dirat kot volonter na iondonsi:; un v#-r-zi. Štedi ti je moral na vseh koncili m krajih. Jedei ie zek> siabo m hr»no s: ie da! več norna pošiliati 1 dama. Na-mesto kave ali čaj» Je bil samio to^lo vodo ;n sćasoma se je je talio navadi da mu je prav dobro tekrrib. Poznejlt je i»^al knii«o^ o&m in dobivaj ie \tl-io plačo. Ko-nćno >e ziptisfil službo v trgovini ;n se preselil k svo.iermi r>rija-telru v kem čfvecn laboratoriju. Tu >e me' \ ei ča^a. tako da je !ah-ko pridmo studira1. Studiral j« s tako vnerno. da ie ko-nono oinaf al in rbole1 Ko c okreval. je moral zc>r^t sika-t. službe, da bi se mogel prei v(jati. Prvi ta>nik 1 berakieea narodtitn ttrtu ij e opororil. da po.tre+>u.% Tlio^ia* Loujfii tajnika. Ker ni našel ^5 bo4.ife«-sa. ie spreiel to mesto. Delal je marii -vo na nolrtičnem in znanstvenem p*-Iju. Primavtjal se je t\ '^:t. pi je nenadoma zbolel ;n tako nvu iti kaial^ đrugega. nego pos«tit: znanost in po*ve-r:t: se sanv> poTitiki 'n novinarstvu. Pri Lousfru ie ostaj štiri leta. notem se ie t>a po-svetil izkUučno novinarstvu. Zanimaj se je zdasti za socijal-zem. V socijal s*'čno stranko se Ji \pisal takoj po prihoda v London* tojia stranka fe bila takrat se brez politične sa \wva. Eden prvih poli riko v, % katerimi se je seznaml. je bil John Bums Mnogo ie občeval takrat tud: t Bernardom Shawom. V stranik: je Macdooald kmalu zaslovel n konCno je postal njen vodaa. Če je oče skopub Poročali miio že. da je bil izvršen v mestu Humen na Ceskoslovaškern te dni očetomor, ki je razburil vse prebi-valstvo. 17-letni sin večkratnega miliio-narja Adolfa Radlerja je v gozdu ustrelil svojega očeta. Pri zasHsanJu je mladi morilec pripovedoval, da je po^estvo njegovega očeta vredno več milijonov. Radler je bil pa tak skopuh, da svoji rodbini še jesti ni dajal. Morilčevi sestri ništa dobivali od očeta niti najpo-trebnejšega za življenje in končno je sin sklenil umoriti očeta, ker ni mogel mirno Redati, kako trpi vsa rodbina zaradi njegove skoposti. Skopi milijonar svojih otrok ^ploh ni posiljal v solo, ker se mu je zdelo Škoda denarja. Citati in prsati iih je naučila mati. Obe hčerki sta hodiTi bo^i. Za vsa-ko malenkost je oče otroke neusmitjeno pretepal Sam si ie dal kuhati najbolj-ša jedila, žena in otroci so pa doslovno gladovali. Slednjič je sin kupil revolver in ustrelil svojega očeta. Orož-nikom je solznih oči prizna!, da obžalu-je svoje dejanje, da si pa ni znal dru-gače pomagati. Strahovito neurje na Češkem V ponedeljek popolđne je divjalo nad Rousinovmi na Ceškem strahovito neurje z nalivom in točo. Utrgal se je oblak in v 10 minutah je voda zalila mnogo hiš. Dva veletoka vode, ki sta se stekla v mesto, sta povzročila grozno opustošenje. Najbolj je trpel veliki parni mlin, ki ga je voda tako izpodjed-la, da se je deloma porušil in da so uslužbenci komaj ušli smrti. Drugi tok je razdejal veliko žaso in odnesel ves les. Od žaze je udrla voda proti sokol-skemu domu, kjer je porušila debelo steno in navalila z vso silo na tovarno pohišt\-a, v kateri je zalila vse delav-nice. Tuđi na polju je neurje strahovito pustošilo. Vse žito je pokončano, seno odplavljeno, vsi mosto\ 1 porušeni, c#» ste raxruvane. Ker je bila nevamost vedno večja so alarmirali gasil^e in. \se preb*\"alce. Prebivalstvo pnzadetesa mesta že od leta 1853 ne pomni take katastrofe. Pogled v delavnice tovarne za pohištvo je grozen. Voda je uVtgnila v strojnem oddeiku pod in preplavila stroje tako, da so morali delavci tako-j zapustiti tovarno. Ćelo skladišče z bogato zalogo pohištva je voda zalila. V Olšanih se je čul iz ljudske sole krik in vik prestrašenih otrok. Gasilci so morali odnasati otroke v pno nadstropje. Malo prei je divjalo neurje v oblasti med Gruni in Podolanko. Med silnim grmenjesn in tre^kanjem se je vUlt strahovita ploha 6 tooo, ki je lclala Ie tri ure po neurjTj v obliki več centime-trov debele ledene skorje. Vsi potok i so se izDremenili v hudournike, podirali in odnasali so mostove, debela drevest, živino, koze itd. Voda je zalila več hiš in odpla\ i'a mnogo živine. Ceste in po-ta so na nekatenh krajih tako razruvi-na, da je ustavljen ves promet. Neurje bi bilo zahtevalo tuđi čkyveške žrtve, da ni telefonska poročevalska služba tako dobro funkcionirala, da je bilo prebival-stvo ogrožeruh hiš pra\x>časno obvešče-no o nemarnosti. Repertoir Narodne^a gledalitta v Liublfani OPERA. Začetak ob pol 20 C«trt«kt 20.: Marta. C. P«teJc. 31.: japfto. Sobot«. 12.: M*.rt* B. N«d«ltja, 23.: Mprto. Po«*4«l*tk. 24.: uprto. r« »Marta« ali »Sejeot v Rdimcadu«. Gia\-ne vk)^e >>io gd. Popeviičeva hi w*. M«dv« o SVa valovih strasti Jioman — No torei, baron, — se je obrnila markiza k prišleou, ne da bi se nasmeh-nila. — Klicali ste me, madarne, kaj bi radi? — je vprašal baron in sedel v slanjač kraj kanapeja. — Ste videli tega dečka? —Da, vedel sem. da je tu. — In tega nevarnega človeki sta lopova pustila! — je nadalje vala inar-kiza. — Nevertetno, kako hitro so vas o tem obvestili, — je dejal baron. — No torei, kaj početi zd:ij? — je vprašala markiza razburjeno. — Pomirite se madarne. Drevi ne bo več nevaren. — Drevi? — je vpraš.i"a markiza \3a v skrbeh. — Opoldne, sem hotel reci, — se je popravil baron ... Kaj pravim, čez dobro uro bcuta zadeva urejena. Toda kaj je hotel oa vas? — Oez dobro uro, pravite? — :Še prej, — je od'govonl baron in si pogladil lepo crno brado. Markiza se je pomirila in nasmeh-nila. XXI. Še o postavah v megli. Armand je šel za lakaiem, ki je do-zdevnemu princu spoštljivo odpiral vrata. Lakai je bil trdno prepričan, da je Armand nekaj več, nego se zdi. Videl je namreč, kako hladno je odzdravil markizi v slovo, česar bi gotovo ne storil, da ni princ. Armand se pa ni dosti zmenil za po-strežljivega lakaja, kajti razmišljal je o storiji, ki mu jo je pripovedovala malo prej markiza. Ni imel nobenega povoda misliti, da je komornica boljša od mar-kize. Ni bilo izključeno, da sta zasnovali intrigo proti njemu sporazumno. Nezadovoljen z nastopom zaljubljene komornice prejšnji dan je bil Armand zdai še bolj ogorčen nad podlostjo lepe mankize. V za devi s 'komonnico je igral vlogo navadnega ponarejalca, toda to obdolžitev je lahko brez vsakih težkoč zavrnil. Pač pa je bil v tej storiji naslikan kot norec in sicer v dveh smereh. Ce bi bilo res, kar je trdila markiza, bi $€ te sramote ne odkrižal. Ni torej čuda, da je sledil naš junak Iaka.iu zatopljen v svoje misli. Ko sta prišla v predsobo, se je lakaj ustavil, rekoč: — Škoda, monsieur, da niste vzeli svojega plašča, ko ste šli k markizi. Bil bi ga pogrel. preden b: ga oblekli. Da-nes je zelo slabo vreme. — Svoj plašč? — se je začudil Armand, ki še svoj živ dan ni.nosil plašča. — Seveda, monsieur, kajti prepričan sem. da v takem vremenu niste šli z doma brez njega. Pa vendar nimate na sebi samo te tenke bluze? Ne zamerite, toda to je neprevidno in utegne irneti slabe posledice. — Zame ne, ker sem vajen slabega vremena. — Vi da ste vajeni hoditi v bluzi? — se je zaćudil shiga in pogledal Ar-manda po strani, češ, ne baš kaše pihal, saj te poznam, kdo si. — Monsieur mi bo že oprostil, da dvomim o tem. Lakaj je namignil dozdevnemu princu, da ga je spoznah To je bilo potrebno za primer, da bi princ ne hotel z barvo na dan in da ne bi dal lakaju na-pitnine. — Monsieur, pa vendar ne mislite briti iz mene norca! — je vzldiknil Armand ogorčeno, kajti mislil je, da je lakaj res tako predrzen. — Bog varuj! — je vzkliknil lakaj in stopil korak nazaj. — Kaj torei čvekate o plašću? — je nadaljeval Armand. — Bože moj, mislil sem, da vam drži plašč sluga, ki vas caka zunaj. — Sluga!... Kakšen sluga? — Vaš seveda. Zdi se mi, ćelo da sta dva. — Dva?... Pravite, da me čakata pred hišo kar dva? — Koga drugega naj bi čakala? — Kdaj ste ju vide!i tam? — je vprašal Armand, ki se je začel za zade-vo zanimati. — Pravkar sem bil pri vratih in sem jih odprl. — Pa ste ju videli pred hišo? — Da, zunaj sta stala dva možaka, ki ju ne poznam. — In sta dejala, da sta moja lakaja? — Ne. Sicer ju pa nisem mosel vprasati, ker sta se hitro umaknila. To- da prepričan sem, da... *~f *• ■■*- K* — Umaknila sta se, pravite? * — Da, monsieur. — In hitro? — Da, in ker je gosta megla. ju nisem mogel videti. Monsieur bo torej prizna!, da ... — Kaj gospod, ki je pravkar prišel k markizi, nima lakaja? — Baron? Seveda ga ima ... toda to ništa bila njegova lakaja, kajti njegove dobro poznam. Armand je stopil k oknu predsobe in pogledal na cesto. Videl je samo ffosto meglo. — Boniour, monsieur, — je dejal po kratketn razmišljanju in odšel po stop-nicah v vežo. — Bon... je sicer zajeclja! lakaj. ni pa spravil iz sebe >jour <, kajti njegova desnica, ki se je po stari navadi izteg-nila. ni dobila običajne napitnine. Ugriznil se je v ustnico, češ, bog nas varui takih prinčev. V veži je nalete! Armand na vratar-ja, stojećega pred vrati. Tuđi on se mu je ponizno klanjah Očividno }e tuđi on mislil, da ima opraviti s princem. — Monsieur želi, da odprem vrata? — je vprašal vratar smeje. Vide;; je bilo, da pričakuje najmanj cei frank napitnine. Armand je stal molče pred nji-m in si podpiral z desnico brado, kakar da hoče najti najboljši izhod iz težkega položaja. Nihće ne verjame, kako dobro je pod-preti si brado, posebno čev:lovek ne more vprasati za nasvet svoje tabatjere. — Bogme, vaš poklič ni napaćen. monsieur vratar, — je dejai Amidiid pu dolsem razmišljanju. Lmakni! je roko od brade, kar je pričalo, da sj .•<. .e odločil id nekaj. — Imeniten poklič, monsieur, — je odgovoril vratar. — Boljšega ^ e morem želeti. Sama \ isoka gosp ,j iodi mimo men-e po stopnicah gor in do!. \z tega sledi, da, nihče ne pozabi dati vra-tarju napitnine. Zagotavljam vas, mon. sieur, da so redki, ki bi mi dali samo en frank za trud z odpiranjem vrat. Ve-čina da dva. včasi pa tuđi pet frankov. To so Itpi dohodki. Pa tuđi dobrodošel mi je ta postranski za&lužek. Mo;a rodbina šteje osem članov in za vse moram skrbeti sam. Da ni radodarnih iiospo-dov, vojvod in prinčev, monsieur, ki mi pogosto stisnejo kak luidor, bi mi prcdU trda... — In tuđi stanovanje imate gotovo lepo, — je prekinil Armand zzovornega vratarja. — Eh, kajpak, že grc, — je odgovo* ril vratar. — Morda bi monsicura zanimalo pogledati, kako stanuje takale raja. — je pripumnil i:i odprl \ rata svoje sobice. — Morda mi izfcažete čast in milost, da vam bom smei predstaviti svojo ženo. — Zelo me bo veselilo seznaniti se z nio, — je odgovoril Armand, ki ie ves čas videl njen koščeni obraz skozi oken-ce v vratih in je imel dovoli že teza, kar ic \ideh KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! ....LEŽI NA ULICI — SAMO Pri končanem žrebanju 17. kola so dobile naše stranke z pri nas kupljenimi srečkami: Din 1,200-000 na štev. 42.126 Dim 600.000 na štev. $8.511 Dn 250.000 na štev. 68.679 » 200.000 » » 87.071 » 80.000 » * 75.864 » 80.000 » » 6.837 => 60.000 » » 10.702 » 60.000 » » 20.580 » 60.000 » » 51.734 » 40.000 » » 18.066 » 30.000 » » 17.254 » 30.000 » s> 28.537 » 30.000 » s> 53.34.^ » 30.000 » » 93.493 » 30.000 » » 121.720 » 30.000 .> » 61.809 » 24.000 > » 37.749 » 20.000 :> » 19.159 » 20.000 » » 19.290 > 20.000 » » 29.818 - » 20.000 » » 34.584 » 20.000 » » 66.767 » 20.000 » » 71.752 » 20.000 » » 71.761 x> 10.000 » » 3.727 » 10.000 » » 4.379 » 10.000 » » 43.573 » 10.000 » » 23.325 » 10.000 » » 69.562 > 10.000 » » 65242 » 10.000 » » 22.113 10.000 :> 92.36S :> 10.000 -> » 46.256 Žrebanje L razreda 18, kola: 8« julija 1929. Strogo solidna in točna postrežba! Glavna kole'ktura državne razredne loterije naučno komanditno društvo A. RE1N in DRUG, Zagreb. Makuiaturni papir kg a Oin 4'-orodaia uorava "Slov. Naroda4* f • • . • v • Preko 2JBO.0O0 mo^v >• rate. Nmfboi} vpdjmi v urmdthl Na tatogg pri Telefon Mev. 2990 Zahvala ! Na čestitke bo-dibi o-sebne ali pismene, ki sem jih prejel od rociih prijateljev in znancev povodom moje sedemdesetleiiKce in noj«za imendana, se tem potom oajsrčjiejše zahvaljujem. Isto-tako uredništvu »SIov. Naroda«. Ljubila na. dne 20. junija 19 29. Dvoko-lesa aa|boU^b svctovnJi zaamk v reUkJ febiri te\a poče* ai. Najooveiši modeli otro§.kih vo-tićkov. o4 prcprosteKa do uJO-oeJSega, hi Igraćni rtniOa t ta-\czL Več znaak livakah strojev nađnoveJStit modekyvt đeU ta po*nn*dka. CeoM franko Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tOTarna dvokoles io otroških vozičkov. Ljobljana. Karlovsk- c. 4 Klavirji! Svarim pred nakmpom navi-dezne-ga btaga, ceoih klaviriev! Kupujte oa obroke od Din 4OO-— prve svetovce fabrikate: Bosea-doHcr, $tdaway, F6ra4cr, H9lzU SUacl orisLuI, kj so ne«a>orno najboltjSi! (laiika. preciaaa mehanika). Prodaja >ih Izkgačao to aođ. irvedenec in biv. n&i. Glasbeoe M*tic« Alfonz Brexnik Mntii tn 3 Vefikauka IzUra! Vajenca za xiatairsko obrt, pridoe«« ja po* ^tene^a. išCe Kajo DeK, zfatmr v Ljublfiaoi, Vidovdanska c 2. 131 • Z najboljšim aspebom se aađ 23 let trDorab^taJo Lamela kap»ule ta ozdravljenje tpoinah bolesni (triper, b«k> kap*a)c). V vsaki Ickarol D>uSČaca Dio 25.—. S po&to posije teka ma Blunu Subo* tica- 29-L »Walter« pletilni stroji po želji tuđi z aparatom sa vsorfi-ao pletenje v več barvah. đelu> !e]o oajsisrurtjejSe, popravila sploh ne po trebaj« Jo. Zaioza in pouk v L] obija ni P. Kos. Židovska ttli-ca 5. 48/L Izj« java« Prek'licukm žaljive be&ede, ki sem jih zo-voril o z. Ivanu Mu'e-ju iz ^iške 31. maja na vrtu jo-stilne pri »Dalniatincuc na Jerue-jevi ces:i »pri Zvonetuc fcot neosnovane ter se mu 2ahval>uiem, da ie odstoji! od tožbe. LOJZE TOMŠIC. Športni otroški voziček d-obro ohranjen, napredaj. — Poizve se na upravi teca M&ta. 1325 Brivski pomoćnik dober delavec, dobi stalno služ'rv> proti mesečni plači 500 Din in oskrbi. Filip;č Anton, brivec, Crna pri Prevaljah. 132? G- Alofzij TiscUers zidar — Dobertiia vas nai se v svrho zidarske z-a