Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE
DELO
GLASILO IS © M1’ ISTI £ A L PARTIJE! S. T. O.
Pridruži se tudi Ti
600-milijonski armadi miru!
Podpiši Berlinski poziv!
■ OBNOVLJENA IZDAJA LETO 111. ŠTEV. 157
TRST' SOUttXA, 15. » E C E M 81 K A l»5f.
CENA 20 LIR
jjNOVA
UNIJA..-
NOVA SLEPARIJA
Kakor vsako zasedanje ti-. lovskih aktivistov je tudi ;* * * * vj ledeijsko prineslo nov dokaz gnjihove8a političnega kameleonstva. Babičev govor in
I	Oklepna resolucija nakazu-J^ieta za bodočih nekaj tednov
. (če ne bo spet takšne smole, ‘ rffltot je bila z njihovo «slav-
II	no» resolucijo od 12. maja a letos) novo «linijo» vsem ti-kdovskim nameščencem «v vedanosi in ravnanje».
K«l Dosedanje slepo pobiranje stopinj za svojimi beograj-ijjiktmi delodajalci je spravilo in htovce v Trstu v popolno o-Mamelost ne samo od ljudskih dyiUnozic, temveč tudi od raz-, nih političnih skupinic, ki bi |Hile pripravljene ojačiti svo-1 (.e reake vrste s pritokom od r Itoaer koli; toda za vsak tak-ie(jšen sporazum je potrebna ne-.Jta politična platforma, sku-'r®en smoter vsaj v osnovnem Vjiioiiličiiein vprašanju. Tega doslej titovcem ni bilo mo-Soče doseči, ker so imeli ve-dakane roke in noge na znano Titovo tezo o «potrebi neposrednega sporazuma» z jfiltaiijo glede razdelitve Svo-l&odnega tržaškega ozemlja, jj'rrav zato je spomladi tako . Jieslavno propadel Babičev ®'j»oskus, prekobaliti to oviro z gjlhnenovano resolucijo, ki jo sije že po 24 urah pokopal nje-LiSov močnejši kolega iz Ko-S>ra.
ili Toda, kljub temu je treba iznajti izhod iz te nemogoče situacije, zaradi katere so ti-tovci v Trstu sploh prenehaTi ^Predstavljati tudi najmanjši pjBolitični faktor v naši coni. iSifs tem stanjem je prišla v Mzesno nevarnost tudi njihova ^'Psnovna naloga borbe proti jtkomunizmu in naprednemu gibanju. Ostala bi jim tako jjjjle še vloga provokatorjev 1 ’ Proti demokratičnemu taboru ^Piiru v službi ameriškega imperializma. Vsekakor je ta Pjihova delavnost spričo ve-jiike budnosti naprednega Ijud-1 Piva pokazala zelo skromne Pspehe kar nikakor ni moglo Zadovoljiti njihovih delodajalcev.
aj< Dobili so zato iz Ljubljane ioJPovo «direktivo» naj se zo-iiPet poskušajo uveljaviti kot jjiBoiitična skupina. V ta na-goPien so jim dali tudi potrebno ojUdispenzo» da smejo stopiti — traveda z vso opreznostjo — iz zveličavne Titove «linije» ^Barantanja. To direktivo je prinesel Babič s svojim nedeljskim govorom ter jo Vključil tudi v svojo resolu-No.
^ Po tej — v treh letih debeti — «liniji» se titofašisti-1 j'-hi sleparji postavljajo «pro-l|alli vsaki reviziji mirovne po-iaSodbe z Italijo», iz previdnosti pa so vpletli tudi besedico ^"danes», tako da za jutri ta .(Pjihova «dosledna linija» ni ?eveč obvezna. Z angelsko nedolžnostjo ugotavlja Babič, j-JOa «se danes tudi mnogo go-i»ivori o sporazumu med Italijo 'd Jugoslavijo o tržaškem Zbrašanju». Res veliko novost ie odkril svojim nameščenem s to ugotovitvijo, ker >ač verjetno nihče od njih i zadnji dve leti niti Citai ttovskih listov niti ni zaha-4i na njihove sestanke, na talenti so bili neizogibno po-Treženi z nujno potrebo «ne-Bosrednega sporazuma med Beograjsko in rimsko vlado». i Da pa ne bi do kraja zatajil svoje dveletne «pesmi o Barantanju», je Babič izjavi, da oni «pozdravljajo vsak Jtaorazum med Jugoslavijo in ^'talijo tudi o tržaškem vpra-tanju». Ze v nadaljnjem stav-mi pa skuša zatajiti svojo ba-tantaško preteklost, ko pravi: "Vendar pa takšen sporazum 'Pora upoštevati mirovno po-tadbo... Sporazum naj torej s,oni na obojestranskem pričanju in spoštovanju samostojnosti Tržaškega ozem-ta.n Ne vemo, je li treba za takšno ugotovitev več pre-Btznosti ali več hinavščine, ■sekakor pa predstavlja višek "inuma in preziranja javnega tanenja. Kaj je treba še po-čbnih sporazumov za med-tarodni dogovor, ki sta ga na Bodlagi sporazuma podpisali Titova i rimska vlada! Vsa-mednarodna obveznost, ki bila dogovorno sprejeta, se taora enostavno samo še iz-vfšiti; vsak pogodbenik pa ’tha polno pravico zahtevati M sopogodbenikov njeno spoštovanje in dosledno izvrše-tanje. Toda prav tega noče 'e Tito (in z njim njegovi Bandurji v Trstu) ne De Ga-čeri. Njun cilj je namreč, da Bfeskrbita svojemu preko-taeanskemu gospodarju v tastu pripravno bazo za vo-pški pohod proti socialisti-čemu Vzhodu.
. Temu cilju služi tudi Bajčevo zavijanje. Kajti z sem svojim gostobesednim ^Udarjanjem «samostojnosti
ta
r
tafžaškega ozemlja» skuša “resiepiti tržaške Slovence, ki
pa seveda Babič in njegovi pajdaši nočejo in ne smejo hoteti. Težnjo večine Tržačanov po STO skuša nadomestiti s svojo sleparsko formulo o «samostojnosti Tržaškega ozemlja». Dosledno izpušča besedico «Svobodnega», ki pomeni ono STO, predvideno po mirovni pogodbi. Urav tako ni ne duha ne sluha o prihodu guvernerja, ne o združitvi obeh con, ne o odhodu , vseh zasedbenih čet in niti o volitvah v ustavodajno skupščino, zahteve, ki jih dosledno poudarja naša Komunistična partija, ki so odraz hotenja ogromne večine pravih Tržačanov in ki so zato tudi osnovne zahteve ZSSR, ki ve, da je le tako mogoče utrditi mir v tem delu Evrope.
Babičeva nova «linija» torej v svojem bistvu ne prinaša nič novega, spreminja samo dosedanjo obliko osnovne zahteve ameriških imperialistov, naj se ohrani na našem O-zemlju status quo in z njim podaljša v nedogled vojaška okupacija, z vsemi svojimi posledicami. Prav zato ne bo niti enega pravega Tržačana, ne Slovenca ne Italijana, ki bi nasedel tej bedni slepariji.
STANE BIDOVEC
AAGLO-AMERIŠKII11PEHIALISTI AOČE.S® POMIRITVE V SVETI1
Odpoklican egiptovski ambasador zaradi angleških nasilij v predelu Sueza
Angleške čete so porušile 75 hiš v predmestju Sueza - Predsednik skupščine OZN priznava voljo ZSSR do sporazuma - Nemško ljudstvo si želi miru in zedinjenja svoje dežele - Malo izgledov De Gasperijeve prošnje za revizijo mirovne pogodbe
V zvezi s splošno zahtevo nemškega ljudstva, naj se razpišejo skupne volitve v obeh Nemčijah, ki naj dajo združeni nemški državi enoten parlament, so bili v teku tedna zaslišani pred posebno komisijo OZ-N predstavniki obeh vlad, one v Bonnu in DR Nemčije. Delegati Adenauerjeve vlade so se v soboto ogrevali za ameriški predlog, po katerem naj bi posebna komisija — pod izgovorom preučevanja možnosti izvedbe svobodnih volitev po vsej Nemčiji — dejansko onemogočila izvedbo" volitev, izgovarjajoč se. da ni dovolj garancij zia vodilno svobodo. V torek dopoldne pa je povedala svoje mnenje tudi delegacija DR Nemčije, ki jo vodi podpredsednik vlade in predsednik narodno demokratične stranke 'Dolhar Bolz; ostali člani so podpredsednik vlade in predsednik demokristjanske stranke Otto Nussbaum, berlinski župan Friedrich Ebert in pod-
tajnik zunanjega ministrstva Anton Ackermann.
V imenu delegacije DR Nemčije je govoril L. Bolz, ki je poudaril, da si DR Nemčija želi predvsem miru ter, da bi prišlo končno že enkrat do združitve obeh delov Nemčije in do podpisa mirovne pogodbe ki bi omogočila odhod vseh o-kupacijskih čet iz države. To so osnovne politične smernice vlade v Berlinu, ki je večkrat predlagala bonnski vladi, naj se tudi ona pridruži tem zahtevam, ki predstavljajo težnje velike večine nemškega naroda. Nova vojna bi pomenila za Nemce narodni samomor in ni čudno, da je ogromna večina Nemcev proti oborožitvi svoje države. Ljudstvo si želi miru in ponovnega zedinjenja svoje dežele. Od zahodnih velesil predlagana komisija pa bi samo preprečila izvedbo volitev v skupni nemški parlament. Zato je vlada DR Nemčije nasprotna temu manevru.
OB 10. OBLETNICI USTRELITVE 5 PRIMORSKIH ANTIFAŠISTOV
Rinko Tomažič ie ljubil SZ zalo ni bil po volji ri lovcem
Kraigher izjavil: «Ako bi fa- I nih narodov. Prav zato ni bil ■šisti ne ustrelili Tomažiča, bi I po godu tudi drugi fašistični ga morali ustreliti mi». S tem ! bandi, t. j. titofaSistom; zato
ta
lahko rečemo — brez
za Svobodno tržaško vanilje, kot ga predvideva ^'fovna pogodba, katerega
Danes je poteklo 10 let od dneva, ko so fašistični krvniki na Openskem strelišču ubili tržaškega rodoljuba in komunista Pinka Tomažiča in njegove tovariše. Ubili so jih potem, ko je bila izrečena obsodba na resnično teatralnem procesu, ki se je vršil v silno zastraženi tržaški sodni palači. Se danes nam je živo v spominu ta kruti in pretresljivi dogodek. Fašistični mogotci, ki so bili tedaj na višku svoje moči — vedeti moramo, da so bile tedaj njihove čete že blizu Moskve — so mislili, da bodo s svojo, pompoznostjo na procesu in s trdo obsodbo izrečeno nad številnimi slovenskimi in italijanskimi antifašisti, upognili hrbtenico odločni in neodjeniljivi borbi, ki jo je vodila Komunistična partija in ki je imela za cilj zrušitev fašističnega trinoštva. Toda zmotili so se. Kri mučenikov je bogato obrodila, ideja Pinka Tomažiča je preplavila ves tržaški delavski in demokratični živelj, ponižani in poteptani so vstali in pošteno obračunali s svojimi zatiralci, ,3 fašisti: Pinko Tomažič pa je postal simbol, na katerega so ponosni vsi demokratični Tržačani Slovenci in Italijani.
Ze ob krutem zločinu fašistov se je titovska banda spotaknila ob Finka Tomažiča. Ze tedaj je ljubljanski rabelj
je banda poklicnih špijonov oskrunila svetli spomin velikega junaka. Danes pa ta banda poskuša poveličevati njegovo ime in ga vemčati s svojimi farizejskimi priznanji in odlikovanji. Toda vsakemu pametnemu in razsodne, mu človeku je jasno, da skupina izdajalcev nima mikake pravice, da proslavlja Mučenikovo ime; kajti .s tem, da ga proslavlja, ga v resnici oskrunja!
Pinko Tomažič je bil prepričan komunist. Bil je pobom i k slovansfco-italijanskega bratstva in sodelovanja. Bil je dosleden borec za pravice de lovnega ljudstva, za narodno enakopravnost, demokracijo in | mir. Gojil je iskreno ljubezen do Sovjetske zveze in do nju-
je rekel Kraigher, da bi ga morali streljati oni, ako bi ga ne ustrelili italijanski fašisti.
Mi smo ponosni na svetli lik Tomažiča in na njegov spomin. Vemo. da smo lahko r.aoj
ponosni, saj vemo tudi, da je	-
bil ves naš, da je bil komu- i »oJBbIJ množe. Aretirali In-
ki obenem tudi krši določila konference v San Franciscu glede vmešavanja v notranje zadeve Nemčije. Nemci sami bodo pod varstvom štirih lahko nadzorovali vestno izvajanje vseh določil glede skupnih volitev.
Predsednik skupščine OZN Padilla Nervo je podal v .torek popoldne poročilo, o uspehih razgovorov med predstavniki štirih velesil o zahodnem predlogu glede oborožitve ter o sovjetskih spreminjevalnih predlogih. Ugotoviti je moral, da so glavna vprašanja še vedno ostala nerešena, predvsem vprašanje prepovedi a-tomskega orožja, kateri so ,se uprli zahodni trije, ter o razorožitvi, katero so preprečili s svojim neučinkovitim postopkom. Iz Nervovega poiročila izhaja, da je treba pripisati vse uspehe v pogajanjih ie stvarnim predlogom sovjetske delegacije.
De Gasperi je poslal 21 podpisnicami mirovne pogodbe z Italijo noto, v kateri zahteva revizijo določil te pogodbe. Predvsem bi predsednik rimske viade rad dosegel odpravo dosedanjih vojaških omejtev, da bi mogel na ta način izpolniti vse obveznosti, ki mu jih na-lagu atlantski pakt glede oborožitve in števila vojakov. Poleg tega pa hoče doseči tudi odpravo enih določili, ki prepovedujejo obnovo fašizma. Njegova nota je bila v Londonu zelo hladno sprejeta, veliki listi so jo omenili le kot nepomemben dogodek mednarodne kronike brez vsakega komentarja.
V Egiptu ostaja položaj- še vedno zeio napet. Angleži izvajajo neprestano svoje manevre v predelu Prekopa, iščoč skupine rodoljubov, ki se ved-
zavarovati vodni rezervoar pred napadi egipčanskih patriotov. Pri tej akciji je sodelovalo nad 10.000 vojakov, 250 tankov, 500 avtriblind ter veliko število reakcijskih letal. Hiše, ki so jih malo prej zapustili njihovi stanovalci, so začeli obstreljevati s topovi ter istočasno zažigati dinamit-ne naboje, ki .so jih podtaknili vanje.
Zaradi tega terorističnega akta, kateremu se je egiptovska vlad uprla, vendar brez u-speha, bo verjetno prišlo do prekinitve diplomatskih odno-šajev med Egiptom in Veliko Britanijo. Neicateri člani vlade v Kairu so že napovedali, da bo odpoklican egiptovski ambasador v Londonu.
Končno je predsednik viade Nahas Paša v četrtek sporočil sklep ministrskega sveta, da odpokliče svojega poslanika iz Londona «v znak protesta» proti angleškim nasiljem v predelu Sueškega prekopa.
Vsak tovariš naj pridobi enega novega člana KR!
Množična Partija bo porok novih zmag v vseh naših borbah - Številne celice so že 1007o obnovile vpis starih članov ter pridobile nove
Kampanja za včlanjevanje in za rekrutacijo novih članov za Partijo je v polnem teku. Ponekod so tovariši že stoodstotno obnovili svoje članstvo, večinoma pa se bližajo temu cilju. Iz vsega tega se vidi, da tovariši pravilno razumejo pomen včlanjevanja, ki nikakor ni le golega birokratskega značaja, temveč ima svoj pomen, in celo velik pomen za življenje, razvoj in vse nadaljnje delovanje Partije, za uspeh njenih borb, bodisi na političnem, sindikalnem ali socialnem polju.
Včlanjevanje je obenem pregled naših pozitivnih in negativnih sil. Gotovo je, da pri tej kampanji ne bodo sodelovali vsi tisti, ki so sodelovali pri lanski kampanji. Nekaj izmed teh je umrlo, nekaj se jih je izselilo, ker jim rodna gruda ni nudila niti toliko, da bi se borno pre-življali na njej. Nekaj je tudi takih, ki ne bodo sodelovali zato, ker so se oddaljili od Partije ali so kot slabiči omagali v njeni trdi in neprestani borbi. In končno je še nekaj takih ,ki ne bodo sodelovali zato, ker niso vredni, da sodelujejo, in ker jih je Partije izločila iz svojih vrst.
Toda, če pregledamo vse te vr-
ste in vrste pozitivnih sil, tistih, : ne smemo se samo s tem zadovo-
ki že aktivno vodijo kampanjo, lahko ugotovimo, da je med prvimi in drugimi velikanska razlika, da je število tistih, ki se iz enega ali drugega razloga ne bodo udeležili kampanje, v resnici zelo majhno v primeri s tistimi, ki kampanjo vodijo aktivno in uspešno. In če številu pozitivnih sil prištejemo še nove tovariše, ki bodo pristopili v vreste Partije tanko trdimo, da naša Partija raste, se krepji in izpopolnjuje.
Ker že govorimo o pregledu naših sil, se nam zdi primerno, da vsaj bežno spregovorimo o težavah in borbah, kakor tudi o uspehih, ki jih je imela naša Partija v takočem letu. Najrazličnejši sovražniki delavskega razreda in nacionalizmi vseh vrst in kovov so na razne načine poskušali, da bi oddaljili delavske množice od svoje prednje straže, od Komunistične partije.
Toda napačno bi bilo uspavati se nad pridobljenimi sadovi. In ne le napačno, temveč celo škodljivo. Zato nam morajo biti dosedanji uspehi vzpodbuda za nadaljnje delo ,za nadaljnje borbe bodisi na enem ali drugem polju.
Kampanja za včlanjevanje, ponavljamo, dobro napreduje. Toda
SILE MIRU SO MOČNEJŠE OD SIL VOJNE
Klad 600 milijonov ljudi fe |>o«I|»isalo Berlinski poziv
V ZSSR so nabrali nad 117 milijonov podpisov - Uspešna pobuda SHPZ - Pri Sv. Jakobu je že 6000 ljudi oddalo svoj glas za mir
nist in iskren prijatelj Sovjetske zveze, demokracije in m ir u !
Komunistična partija STO je edina, ki se dosledno hori za narodno enakopravnost.
Demokratični Slovenec !
Napredna Slovenka! Vajino mesto je le v vrstah KP STO!
slišali so veliko število prebivalcev, da bi zvedeli o delovanju osvobodilnih oddelkov. Kljub špiijonom in pritisku na prebivalstvo pa jim ni uspelo, da bi izvedeli o tajni organizaciji in o oboroženih skupinah, ki jim delajo velike preglavice. Zato so. se angleški okupatorji zatekli k najbolj brutalnim metodam nemških nacistov za časa zadnje vojne. V soboto so okupacijske čete razrušile 75 hiš v predmestju Sueza z izgovorom, da morajo
V	dneh 27., 28. in 29. novembra so imeli sovjetski partizani miru svojo IH. konferenco v Moskvi, katere so se udeležile važne osebnosti iz kulturnega in znanstvenega polja. Glavni referat je imel tov. Tihonov, -predsednik sovjetskega Osrednjega sveta za mir. Ta svet je uradno sporočil, da je bilo v SZ do sedaj nabranih preko H'7.000.000 podpisov za mir.
Svetovni svet za mir je sporočil, da je do sedaj podpisalo Berlinski poziv nad 600 milijonov ljudi. Ogromno število podpisov nikakor ne more ostati brez usodnega odmeva v svetu. Sile miru so močnejše od sil vojne!
V	Romuniji je v teku velika kampanja za popularizacijo
Jugoslavija je postala eldorado ameriških «turistov» in vojakov
V nekaj dneh bo prišla v Beograd vojaška misija ZDA, da ugotovi stanje jugoslovanske vojske - Po odpravi nakaznic kupujejo ljudje za 300/a manj moke
«V nekaj dneh — piše posebni dopisnik «Washington Post» iz Beograda — bo prispela v jugoslovansko prestolnico ameriška vojaška misija z nalogo, da se prepriča o resničnem stanju jugoslovanske vojske». Dosedanje informacije namreč niso zadovoljile ameriških vojaških krogov. Iz poročila tega dopisnika izhaja dalje, da je v Beogradu in sploh po Jugoslaviji naravnost poplava raznih ameriških «izvedencev», parlamentarcev, novinarjev, predstavnikov najrazličnejših organizacij, ki prihajajo iz dneva v dan v prestolnico. Na letališču jih sprejemajo zastopniki zunanjega ministrstva ter ameriške ambasade. Večinoma se ustavijo ti «gostje» le po en dan, v katerem pa izvedejo svojo misijo, ker jim gredo titovske oblasti v vsem na roko. poskrbe jim stike

Spominska proslava
o l» 10. o I» I c 11» i e i smrti
IMnku Tomažiča in tovarišev
Xa Opčinah
Ob 10. uri krene sprevod izpred Prosvetnega doma na kraj ustrelitve, kjer bosta govorila tov. :
n I IS O Al A L A fj A A in GIOVA A Al POSTOGAA
V prosvetnem «Irn&tvii Tomažič
bo tudi ob isti uri spominska svečanost.
Govorila bosta tov.
MARIJA	- AIA RIA A
in GIORGIO .1 A IS A K T I V II
V
J
z osebami, s katerimi se hočejo pogovoriti, razkažejo jim, kar si žele videti, dajo jim vse potrebne informacije, ki jih zahtevajo, tako da «miii gostje», zadovoljni z uspehom, lahko zapuste Jugoslavijo že po 24 urah. Odveč
bi bilo poudarjati, da so mnogi od teh obiskovalcev rafinirani špijoni, ki navezujejo osebne stike po državi, vohunijo ter prinašajo direktive svojim tajnim agentom.
«To, kar morejo povedati ti Američani — nadaljuje dopisnik M. Childs — je to, da, kolikor je njim znano, se bo Tito boril, pa bodisi da postane katera koli država žrtev sovjetskega napada». Ce do tega prepričanja pridejo ameriški obiskovalci Jugo-
hajajo iz Slovenije v Trst pripovedujejo, da je pri njih videti mnogo več ameriških vojakov nego v Trstu.
V zvezi z «novim ekonomskim sistemom» je prišlo do zelo značilnega pojava, ki uaze vedno večje obubožanje in glad širokih ljudskih množic. Sama «Borba» priznava, da se po odpravi živilskih nakaznic porabi za 30 odst. manj moke; to je nujna posledica odprave nakaznic in s tem vsake kontrole nad cenami življenjskih potrebščin, s čemer se Okoriščajo sedaj kulaki in brezvestni špekulanti. Cena moki je poskočila za 600 odst. Zato ni čudno, da je potrošnja padla tudi v znanih žitorodnih krajih kot je Voj-
vodina. Tako je bilo preje proslavijo v enem samem dnevu, je dane v SlLbotici dnevno okrog
jasno, da je Titova klika uvedla
v državi režim, ki v vsem ustreza ameriškim načrtom. In v resnici se danes Američani počutijo v Jugoslaviji kot doma; uživajo vsakršne ugodnosti, pri zamenjavi valute dobe za en dolar 250 dinarjev, čeprav je uradni tečaj še vedno le 50 dinarjev; rezervirajo jim najboljše hotele po želo ugodnih cenah. Tudi Childs prizno.va, da uživajo ameriški obiskovalci v Jugoslaviji mnogo več svobode kot jo je pred dvema letoma užival on sam kot dopisnik. Isto velja tudi za razne ameriške agenture in tiskovne agencije, v katerih je leglo špi-jonaže.
Posebno poglavje pa tvorijo številni ameriški «turisti», katerih prihaja na tisoče v vse kraje Jugoslavije. Tudi med temi jih je mnogo poklicnih ali priložnostnih špijonov, ki vohunijo o vsem, kar se dogaja v državi. Zelo radi obiskujejo razne velike gradnje. večinoma vojaškega značaja, industrije, luške naprave itd. V zadnjih mesecih se je pojavilo v državi, zlasti še v Sloveniji, Istri, Dalmaciji in na otokih zelo veliko število ameriških oficirjev in vojakov, ki so prišli na podlagi posebne konvencije «na letovišče» iz bližnjih ameriških okupacijskih baz. Potniki, ki pri-
20.000 kg moke, po odpravi na-
kaznic pa je prodajo le še 11.500
kg.
Na račun vedno večje bede delovnih slojev pa si kopičijo svoje dobičke številni špekulanti in podjetja. Tako je prav normalen pojav, da nakupovalci živine in mesa za titovska podjetja zaslužijo 40 do 80 tisoč dinarjev mesečno. Se mnogo večji so pa, seveda, dobički podjetij samih. Tako ima na pr. podjetje za nakup in prodajo živine v Vukovarju 600 tisoč čistih mesečnih dohodkov, podjetje «Hrana» v Sisku 700 tisoč in «Izvor» na Reki kar 900 tisoč dinarjev.
SAIGON — Francoske kolonialne čete so izgubile v 4 mesecih 3500 mož v bojih proti partizanom v severnem Viet Namu.
sklepov drugega zasedanja Svetovnega sveta miru na Dunaju. 65.000 .skupin partizanov miru marljivo dela širom vse dežele.
Tudi pri nas v Trstu se še vedno nadaljuje kampanja za Berlinski pOZivnAartizane miru so v izadnjem času podprli zlasti komunisti od priliki svoje kampanje. za včlanjevanjie. Prav tako sta jih pcdprli Zveza demokratičnih žena Trsta in pa Slovenjsko-hrvatska prosvetna zveza.
Pohvale vredna je ,akci)jai za podpise, ki jo je organizirala SHPZ pri Sv. Ani, kjer je bilo nabranih 117 podpisov; v Dragi pa so prosvetarji nabrali 37 podpisov .'Niti ena od 19 hiš ni odklonila podpisa.
ZD2 je organizirala posebne skupine za nabiranje podpisov, ki obiskujejo predvsem kraje, ki jih do sedaj nihče ni obiskal. Lahko rečemo, da je to res posrečena pobuda. Tako je neka skupina v enem samem dnevu nabrala v Miljah 108 podpisov, druga pa v okraju Sv. Jakoba 128 podpisov.
Glavni svet za mir v Trstu je ta teden prejel iz vasi Bri-ščki, ki ima 130 prebivalcev 108 podpisov. Lepo se je izkazala ta vas!
V torek je šentjakobski svet za mir izročil glavnemiu svetu 3000 podpisov. Od teh so jih nabrali šentjakobski partizani miru 980, vse ostale pa demokratične organizacije. Po dosedanjih podatkih je podpisalo Berlinski poziv nad 6.000 Sent-j akobčanov. Nad polovico teh podpisov so nabrali domači partizani miru, ki so se obvezali ob priliki izročitve 3.000 podpisov, da bodo izpolnili načrt, ki so si ga bili zastavili ob pričetku kampanje, t. j. dia bodo nabrali 5.000 podpisov.
načrt o ponovni oborožitvi Japonske. Ta načrt predvideva podvojitev oboroženih sil do prihodnje jeseni; opremljenje bodo tudi s težkimi topovi in tanki ameriškega izdelka. Število patrulnih ladij bo povečano na 200 enot.
Japonska se že oborožuje
TOKIO — Po nalogu ministrskega predsednika Jošide je tajnik vlade Okazaki zdelal
NESEBIČNA POMOČ SOCIALISTIČNIH DRŽAV
ZSSR j e darovala 700 milijonov lir za poplavljence v Padski nižini
Sovjetski narodi so potom svojih sindikalnih organizacij, ženske organizacije in zadrug poslali italijanskim poplavljen-cem ogromno pomoč v živežu in denarju, v skupni vrednosti nad 700 milijonov lir.
Sovjetske organizacije so naslovile na CGIL, žensko italijansko organizacijo (UDI) in Nacionalno združenje zadrug svojo pomoč, ki obsega 20 traktorjev. 10.000 kvintalov pšenice za setev, 40.000 kvint, moke, 2500 kvintalov sladkorja, 2000 kvintalov zdroba, 100.000 ška-telj mleka in 60 imilijonov lir.
Glavni odbor sindikatov ZiS
S.R je v svojem telegramu, ki ga je poslal predsednik Vasilij Kuznjecov tov. Di Vittoriju, glavnemu sekretarju CGIL, iz-
razil solidarnost z delavskimi množicami in vsem italijanskim ljudstvom v nesreči, ki je tako težko zadela ljudstvo italijanskih severnih pokrajin. Izraze solidarnosti z italijanskimi demokratičnimi ženami pa je v imenu sovjetskih žena poslala, predsednica Zveze sovjetskih antifašističnih žena, Nina Popova. V imenu Glavne zveze sovjetskih mabavljalnih zadrug pa je poslal izraze sočustvovanja ob težki nesreči, ki je zadela italijansko ljudstvo predsednik Zveze Ivan Hoho-lov.
Poleg pomoči, ki so jo poslale sovjetske organizacije popla-vljencem v Italiji, so nudile svojo pomoč tudi ljudske de-mokraeije.Tiaiko je sindikalna
organizacija v DR Madžarski poslala za poplavljence 500 kvintalov pšenične in 500 kvintalov sladkorja. To pomoč so madžarski sindikati poslali C GIL ki bo v najkrajšem času pričela z delitvijo. Madžarske zadruge pa so poslale nadaljnjih 500 kvintalov žita in 500 kvintalov sladkorja. Mednarodni solidarnosti za pomoč italijanskim poplavljencem so se pridružili tudi poljski sindikati, ki so poslali CGIL 15.620.500 lir. CGIL bo. poskrbela, da bo denar v najkrajšem času razdeljen
Tako so odgovorile države socializma in napredka na kričečo reakcionarno in vojnohuj-skašk.o imperialistično propagando.
95 odst. Nemcev proti oborožitvi
MUENCHEN — 95% ljudi se je na Bavarskem izjavilo proti ponovni oborožitvi Nemčije.
RANGOON — V menihe preoblečena skupina birmanskih partizanov se je polastila neke vojaške transportne ladje ter na njej ujela 200 sovražnih vojakov.
Ijiti. Za Partijo moramo pridobiti nove člane, nove sile. Te sile moramo poiskati vsepovsod, predvsem pa v vrstah žena in mladine. ki je up naše bodočnosti.
Kljub temu, da so se naše vrste skupno z vrstami Komunistične mladine pocetvorne oa dneva, ko je bila objavljena zgodovinska Resolucija 1U. trdimo, da so še prešibke. To potrjujejo dosedanji uspehi Partije, zlasti pa to potrjuje 70.900 podpisov, ki so bili nabrani za 70. rojstni dan tov. Stalina.
Nove člane moramo iskati po vseh množičnih organizacijah, v sindikatih, po tovarnah, na podeželju; skratka vsepovsod. Držati se moramo gesla tov. Vidalija: «Vsak tovariš naj dobi enega novega tovariša!» Predvsem pa se moramo otresti starih okostenelih predsodkov, ki so bili zlasti živi za časa titovcev_ Diresti se »io-ramO ozkogrudnosti in sektaštvc. Diresti se moramo pomislekov, da ta ali oni, zlasti pa mladinci in žene niso dovolj «zreli» za Partijo. Treba je torej odpreti vrata naši Partiji tudi tam, kjer so ji bila do sedaj zaprta in to po krivem.
Evo nekaj konkretnih primerov o poteku kampanje za včlanjevanje:
V teku tega tedna je celica v uomju ivo odst. izvršila včlanjevanje, prav tako ga ie izvršila 100 odst. ženska celica v Griži pri Miljah. Ta je poleg tega rekrutirala dve novi članici. Prav tako je izvršila včlanjevanje 100 odst. in sprejela dve novi članici celica «Valuti» v Trstu. Zelo zadovoljivo poteka delo v sekciji Pro-sek-Kontovel, kjer so dosegli 80 odst. včlanjevanje. Pristaniški delavci so izvedli včlanjevanje 70 odst., poleg tega so do sedaj rekrutirali 3 nove člane. Razveseljivo napreduje delo v podsekciji podjetja Acegat.
Lahko bi nadaljevali s primeri, toda še iz teh je razvidno, da je kampanja uspešna, da so tovariši razumeli njen globok pomen, namreč, da obnavljanje včlanjevanja in rekrutacija ni navadno oirokratsko opravilo, temveč, da je resen in tehten pregled pozitivnih in negativnih sil, da je to organizirana kampanja, katere cilj je ta, da v čim večji meri popularizira našo Partijo in da z
njo prodre v najširše množice delavskega razreda.
Tovariši, pogumno naprej za dosego novih uspehov, za številnejšo in močnejšo, množično Partijo, ki je porok gotovih zmag, bodisi na političnem, sindikalnem ali socialnem polju!
ČUDNE NAVADE
Titovski priskledniki v Trstu imajo res čudne, za normalnega človeka nedoumljive navade. Vsak dan se ti kregajo na vse, ki so okoli njih, čeprav bi zadevo z lahkoto opravili ? intervencijo v svoji plačilni centrali Y Beogradu, ali morda celo bliže. Tako so pred leti rohneli vec tednov po svojem časopisju proti izdaji enoježičnih izkarz-nic. Pred nosom pa jim je bil Koper, kjer bi lahko od svojih krušnih bratcev na VUJA dosegli prepoved izdajanja takšnih izkaznic na podlagi točnih dogovorov med obema vojaškima u-pravama. Isto se je dogajalo in se še dogaja glede neprestanega zapostavljanja tržaških in go-riških Slovencev s strani Vojaške uprave in italijanskih oblasti. Neprestano robantijo v svojih listih proti vsem (razen proti resničnim krivcem), toda do danes jim še ni padlo v glavo, da bi v Beogradu izposlovali pri svojem firerju, da bi na podlagi jasnih določil mirovne pogodbe zahteval vse pravice, ki nam Slovencem cone A in pod Italijo po tej pogodbi gredo.
Prav isto Donkihotsko politiko borbe proti mlinom na veter uporabljajo tudi v vprašanju revizije italijanske mirovne pogodbe.
Babič se priduša na nekem titovskem zborovanju; «Mi (tržaški titotašisti - op. ur.) smo proti vsaki reviziji mirovne pogodbe z Italijo». Dan za tem se peni pisec uvodnika v «Primorskem»; «Po našem mnenju je odveč govoriti o reviziji italijanske mirovne pogodbe, temveč je treba premisliti, kako bi Italijo končno prisilili, da bi mirovno pogodbo spoštovala in zadostila svojim mednarodnim obveznostim».
Res astronomski problem za titovske bistre politike. Ker se nam resnično smilijo v tej zagati, jim damo prav skromen nasvet. Kaj še niste nikdar pomislili, da bi bilo dobro, če bi Babič na enem svojih tedenskih obiskov v Jugoslaviji o-pomnil na to svoje delodajalce, ki so verjetno pozabili pri vseh svojih skrbeh na to «malenkost». Kajti mnogo več kot vse rohnenje tržaških titovcev bi zalegla zahteva Titove vlade, ki ima kot podpisnica mirovne pogodbe vso pravico, da zahteva njeno spoštovanje. Tako ne bi bilo treba več, da mora Babič pred svojimi pristaši ugotavljati za beograjsko vlado kaj pikro resnico, da «se na mednarodnem terenu edina Sovjetska zveza poteguje za spoštovanje mirovne pogodbe in ohranitev STO».
Toda, prepričani smo, da bomo zaman čakali na ta dogodek; kajti ameriški dolarji in orožje so Titu ljubši kot vsi tržaški in
goriški Slovenci. Zato rajši posluša Trumanove ukaze kot upravičene zahteve Slovencev.
Verjetno pa tržaški titovci tega ne store zaradi tega, ker vedo, da bi v Beogradu zadeli na gluha ušesa; očividno tudi oni že vedo, da so Titu ljubši zveneči dolarji kot tržaški in goriški Slovenci in vse njihove pravice.
VRANA VRANI OCI NE IZKLJUJE
Znani izvedenec za špijonsko in drugo tajno delovanje skuša v «Demokraciji» prikriti in osmešiti naša razkritja o prihodu velikega števila udbovskih agentov v Trst, kjer naj bi po nalogu Kraigherja izvedli vrsto provokatorskih atentatov. Vsekakor je to dejstvo nad vse značilno in dokazuje, da so vse od imperialistov odvisne teroristične in špijonske tolpe v medsebojnem dogovoru ter da delajo sporazumno. Zato je kajpak, več kot naravno, da se bodo med seboj podpirale posebno ko imajo pri nas vse eno in isto nalogo, da se bore z vsemi sredstvi proti komunizmu in delavskemu gibanju.
Zaman bi zato danes pričakovali, da bi na primer titovci razkrinkali, kot se je to zgodilo še pomladi 1949. ono belogardistično bando teroristov katerih vodja je znani liparski voditelj in. verjetno, tudi pisec navedenega članka. Zato je razumljivo, čemu hoče prikriti ta liparski prvak ugotovljeno dejstvo o mobilizaciji Udbe v Trstu.
Menda ne pretiravamo, če trdimo, da bosta v bodoče zločinski bandi, belogardistov in titofašistov, nastopali sporazumno v provokatorskih akcijah proti tržaškim komunistom in demokratom pod visokim pokroviteljstvom znanih tajnih prekomorskih central.
LAZ IMA KRATKE NOGE
Ta lepi slovenski pregovor drži v posebni meri za titovce, ki jim je laž osnovna prvina njihove politike. Zadnji dokaz je dal Babič v svojem nedeljskem govoru. V istem odstavku je napravil tri ugotovitve, katerih mi s svojo preprosto domačo pametjo nikakor ne moremo spraviti v sklad: 1. ZSSR se edina poteguje za spoštovanje mir. pogodbe in ohranitev STD; 2. Kominformisti (tržaški in italijanski všteti - op. ur.) vodijo izrazito satelitsko politiko in vedno izražajo politiko SZ; 3. Komunistična partija Italije zahteva priključitev STD k Italiji (isto trdi, kajpak, tudi za KP STO - op. ur.).
Ker tega vozla titovske logike nikakor nismo v stanu raz-vozljati, se obračamo na avtorja tega «umotvora», naj nam ga razlogi po domače ali naj nam vsaj pove, kje je v prodaji knjiga o tej novi «logiki».
JUGOSLOVANSKI OBLASTNIKI V IMPERIALISTIČNI ŠPIJONSKI SLUŽBI
ILllkjolkijski preiskovalni anaial
k.
1942. leta se je v Jugoslaviji p>javil prvi uradini zastopniK inteiligence Servicea, polkov-n.k tiniiy, ki je dospel v štab generala Mihajloviča. Mihajlo-vte je Dii prav tako star agent rnrperiàlisticnih obveščevalnih, siuzo in je izvrševal iste direktive kot Tito.
iva ta način je bil v Jugoslaviji, na ozemlju, ki ga je kontroliral Tito, ze tekom vojne ustanovljen velik policijsko preiskovalni aparat, ki je bil organiziran po vzorcu in vzgie au imperialističnih «državnih varnostnih» sistemov. Ta apa-ral bi moral realizirati obširen navrt, ki je bil sestavljen za rovarjenje proti Sovjetski zvezi ter demokratičnim in socialističnim silam v deželah Srednje in Jugovzhodne Evrope, imperialisti so bili z udejstvovanjem svojega agenta 'lita prav zadovoljni. Churcillov sin, Randoit Churchill (agent intelligence .Servicea, ki se je nahajat v Titovem «stanu») v svojem intervjuju za tisk, ki ga je dal meseca junija 1944. leta, ni zaman izjavil: «Tu, v Jugoslaviji, lahko vidimo miniaturno bodočo Evropo in Jugoslavija lahko uaje drugim evropskim aeželam čudovit vzgled za politično preobrazbo».
pač sprejemal zaupnike svojih gospodarjev.
Mac Lean je jeseni 1949. leta izdal v Londonu knjigo «Na vzhodnih dohodih», v kateri pripoveduje o tem, kako je vzpostavil stik s Titom. Mac Lean piše: «Najprej se je bilo treba z njim sporazumeti. Kakor sem videl, ni bila stvar
Imiperialisti so Titu že v začetku osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov izpod fašističnega jarma dali nalogo, naj fizično uniči vse tiste napredne revolucionarne elemente jugoslovanskih narodov, ki so se pričeti boriti proti fašizmu, naj se polasti državne oblasti, naj deželo izpremeni v pripomoček napadalnih imperialističnih držav ter naj razvije rovarjenje na mednarodni pozornici.
Angleška in ameriška obveščevalna služba sta Titu poslali velixo skupino obveščevalcev, kateri je načeloval brigadni general Mac Lean. Ta skupina naj bi Titu pomagala pri realizaciji zločinskih naklepov, obenem pa kontrolirala njegovo delovanje. Brigadni general Mac Lean, ki je bil ob istem času tudi član angleškega parlamenta, je imel za seboj že dolga leta špijonažne službe. Preden je z letalom odpotoval v Jugoslavijo, je bil povabljen v podeželsko rezidenco angleških premijerov — Chalkers, kjer mu je Churchill pred potjo dal zadnja navodila. Nekoliko kasneje pa so Mac Leanu poslali na pomoč Randolfa Churchilla.
Najprej je Mac Leanova misija štela vsega skupaj 15 ljudi, toda kmalu so v slednjo partizansko enoto poslali angleške in ameriške «zvezne oficirje». Na ta način se je v jugoslovanski narodnoosvobodilni armadi vgnezdilo preko sto preizkušenih špijonov, ki so bili opremljeni z radijskimi oddajnimi napravami. Tito je angloameriške vohune sprejet z odprtimi rokami. Drugače pa tudi ni moglo biti, ker je agent
(Po moskovski ■ reviji “Slavjani,,)
prav nič težka. Za ves čas mojega bivanja v Jugoslaviji sem imel v poljubnem času možnost, da vidim Tita, kar sem. brez oklevanja tudi izkoristil . . . Končno sva se vendarle vedno sporazumevala».
V gradivu za tisk špijon ni mogiel bolj pisati. Toda tudi iz tega se lahko spozna, da špijon ne govori o Titovem izdajstvu med vojno, pač pa o čisto navadni ponovni vzpostavitvi stikov z Intelligence Serviceom, ki so bili (zaradi svojih oko-;ščiti) začasno prekinjeni.
Med vojno se je Tito torej povezal že s tretjo imperialistično obveščevalno službo. Z ameriškimi imperialisti pa je vzpostavil stike v 1944. letu. V ta namen je poslal v Svico svojega posebnega zastopnika Mišo Lomparja, katerega je ime-
noval za jugoslovanskega konzula. Ko je Lompar dospel v Svico, je hitro izvršil svojo nalogo: sestal se je z rezidentom ameriške obveščevalne službe, prosluiim Allenom Dul-lesom in se z njim sporazumel glede sprejema Titove klike v službo.
Meseca aprila 1945. leta se je Tito uradno povezal z ameriškim poveljstvom in poslal v stan generala Eisenhowerja stalno vojaško nisijo z generalom Rukavino na čelu. Meseca oktobra istega leta je v Beograd dospel prosluli reakcionar, član severnoameriškega kongresa lit šef proslule preiskovalne komisije za protiameriško delovanje Karl Mundt. Z njim pa je dospel član kongresne komisije za zunanje zadeve Francis Boltom Tito je te sle Wall Streeta takoj sprejel.
Izdajalec Trajčo Kostov je na sodišču izpovedal razloge Titove preorientacije. Tito je namreč med pogovorom, ki ga je imel z njim izjavil, da so Angleži že odpeli svojo pesmico, da so svojo vlogo odigrali in da morajo sedaj dati prosto pot uspevajočemu ameriškemu kapitalizmu. Tito je že med vojno sklenil, da bo stopil pod poveljstvo Wall Streeta.
V. MINA J EV (Se nadaljuje)
Ameriški netilci vojne
razkrivajo svoje zločinske načrte
Revija "Colliers,, napoveduje tretjo svetovno vojno, ki naj bi se začelo 10. maja 1952 z atentatom na Tita - V atomskem bombardiranju bi izgubilo življenje na stotine milijonov Evropejcev, dočim bi Američani utrpeli le malenkostne izgube - Te vojnohujskaške napovedi so bile napisane v soglasju z odgovornimi osebnostmi v Washingtonu
Nešteto je že danes dokumentov, izjav, člankov, slik itd., izdanih od ameriških voj-nohiujskaških krogov, ki nedvoumno potrjujejo njihove ■načrte za pripravo in sprožitev tretje svetovne vojne. Toda vse pa presega po svoji zločinski odkritosrčnosti in blazni fantaziji posebna številka velike ameriške revije «Colliers» od 27. oktobra 1951, lista, ki izhaja v 4 milijonih: izvodih.
Na 134 straneh, od katerih odpade več kot polovico na oglase velikih trustov in podjetij vojne proizvodnje, opisuje 20 piscev s pristno ameriško fantazijo, kako se bo začela, vodila in končala tretja svetovna vojna. Ze naslovna stran prikazuje pod naslovcm «Poraz in okupacija Rusije 1952-1960» bolne sanje ameriških impei ialistov:	Ameriški
vojaški policist z nasajenim bajonetom pred zemljevidom «zasedene» Sovjetske zveze; nad Moskvo plapola ameriški beli orel.
Da ta številka ni le plod razgretih možgan ameriških novinarjev, izpričuje sam u-vod izdajatelja lista, v katerem pravi, da «je celotna zamisel teh člankov plod posvetovanj in preučitve najpomembnejših politikov, vojaških in gospodarskih osebnosti, med njimi tudi najvišjih washing-

t: ■ tir« - ,■■ ir- -n' r r-l- -
V najstrahotnejših barvah prikazujejo vojni hujskači čez celo stran «CoHiersan vrhunec svojih blazno-zločinskih sanj — ek. splozijo atomske bombe nad Moskvo, ki naj bi bila v trenutku spremenjena v kup ruševin, pod katerimi bi izgubilo svoje življenje milijone ljudi, otrok, žena, starcev. Prav takšna usoda bi po napovedih te revije zadela vso Evropo, od katere bi po 3 letih ((znanstvenega» bombardiranja ne ostal kamen na kamnu.
j
To je naslovna stran vojnohujskaške revije «Colliers», ki prikazuje nedosegljive sanje ameriških imperialistov: ameriški vojaški policist z nasajemm bajonetom stoji pred karto okupirane Sovjetske zveze. Papir prenese tudi takšne bedast oče. Narodi pa niso več pripravljeni žrtvovati milijone svojih ljudi za interese ameriških monopolov. Ta številka pa je nov dokaz, da pripravljajo ameriški netilci vojne nov svetovni pokolj, računajoč pri tem na hlapčevske vlade satelitskih držav. Toda o vojni bodo odločali narodi, ne kabinetne klike ameriških podrepnikov. Obenem pa je ta provokacija resen opomin vsem miroljubnim lju. dem, da še bolj ojačijo borbo za mir: kajti le tako bomo preprečili zločinske načrte, k: bi terjali stotine milijonov č loveških žrtev.
tonskih oblasti in diplomatskih izvedencev v Ameriki in inozemstvu». To potrjujejo dalje tudi imena piscev člankov samih. med katerimi najdemo bivšega propagandnega ministra ZDA Roberta Sherwooda senatorke Chase Smith, vojaškega kritika največjega ameriškega lista «New York Times» Kans-ona Baldwina, profesorja zgodovine na Columbijski univerzi Allana Nevinsa, znanih m svinar jev in drugih ljudi, ki so zelo blizu uradnim političnim in vojaškim krogom Združenih držav.
Iz teh razlogov moramo smatrati te članke ne kot mnenje pasameznih piscev, temveč kot odraz razpoloženja in mišljenja uradnih washinigton-skih krogov, bodisi političnih kot vojaških. Z vso upravičenostjo naziva dunajski časopis «Tagebuch» ta vojnohujskaški dokument kot Trumanov «Mein Kampi», to je načrt ameriških imperialističnih teženj po vzoru Hitlerja, ki je s svojo knjigo «Mein Kampf» postavil o-svajalni program nacizma, katerega je skušal izvesti z drugo svetovno vojno.
Po « prerokovanju» teh kriminalnih piscev naj bi se vojna pričela maja meseca leta 1952 ter bi trajala do začetka leta 1955, ko bi ameriška vojska zasedla evropski del Sov-
EREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DEI.A» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666
Industrijske delavke odločno stopajo v borbo
Tudi gcriške tekstilne delavke ke še diskutirale in ga bodo sku-
so se odločile, da se borijo za zvišanje svojih plač, zavedajoč se, da zahtevajo le en del tistih ogromnih dobičkov, ki jih dobivajo na podlagi njihovega izkoriščanja gospod Torneila s pomočjo raznih Monoio, Camosci itd. Tekstilne delavke bodo vpra šale te gospode, kakšne tehnične obnove so se izvršile n. pr. v predilniškem oddelku. Nadalje, kaj se je spremenilo v tekstilnem oddelku, ko je bilo namesto 12 statev, ki so določene po pravilih (in je ta določitev upoštevana po vseh predilnicah v Italiji) pri nas določeno kar 16 statev. Tekstilne delavke bodo hotele vedeti tudi za dobiček oz. za razliko med plačo delavk, ki ga podjetje ima pri akordnem delu. Med raznimi zahtevami ,ki jih bodo delavke postavile in-dustrijcem, ne bodo izpustile vprašanje discipline. Večkrat se zgodi, da so delavke, s katerimi bi se moralo primerno ravnati, izpostavljene razr.im globam ali začasnim odstavitvam z dela, ki pa v 98 odstotkih niso utemeljene. To nesramno ravnanje z delavkami izvajajo delovodje takrat, ko se čutijo več ali manj nerazpoloženi.
Toda tekstilne delavke gon-ške pokrajine imajo še eno večjo zahtevo, katero bodo morali upravitelji tekstilne industrije upoštevati. Ta zahteva je spoštovanje mater-delavk, za katere je treba upoštevati, da je pomoč materi in otroku eno izmed najvažnejših socialnih vprašanj. Ce zdravnik podjetja ugotovi, da ima mati-delavka premalo mleka, uprava podjetja vseeno ne dovoli, da bi tisti čas, ki ga je prej uporabljala za dojenje, uporabila lahko sedaj za hranjene svojega otroka.
O tem vprašanju bodo delav-
pno s svojim vodstvom postavile upravi podjetja. Obstaja tudi vprašanje kvalifikacije delavk kakor tudi dejstvo, da so številne delavke zaposlene pri nezdravmh delih, in bi zato morale dobiti posebno odškodnino. Vsa ta vprašanja bodo povezana v eno edino zahtevo in ta za-nteva bo zvišanje plač. Tudi go-riške tekstilne delavke želijo izboljšati svojo dosedanjo življenjsko raven. Zahtevale bodo zvišanje proizvodnje, toda ne da bi se na ta način zvišali tudi že itak veliki dobički industrijcev, nasprotno, zahtevale bodo znižanje dosedanjih ogromnih dobičkov, ki jih industrija dobivajo na račun izkoriščanja delavk, Sindikalna zveza tekstilnih delavcev (FlOT), pa je z navdušenjem sprejela odločno borbo tekstilnih delavk ter je obenem obljubila, da bo nudila delavkam vso svojo pomoč *
RINA RONCOMPAGNI
I* 11 O € E! S A
flj i 4 r, a
Ozopovci niso hoteii sodelovanja s Slovenci
S tem, da so ozopovci prelomili pakt sodelovanja s slovenskimi partizani, niso podpirali borbe proti Nemcem in fašistom - Izpodletela podla obtožba Monsuttijeve
Proces proti garibaldincem v Lucci se še vedno nadaljuje. Med drugimi pričami je nastopil tudi polkovnik Natale Mitti, ki je z vojaškega vidika v kratkem prikazal važnost združitve vseh poveljstev, ki so operirala v enem in i-stem kraju, čeprav so ta bila sestavljena iz raznih formacij. Ko je predsednik vprašal Mittija, če je bil potreben prehod brigade «Natiso-ne» k IX. Korpusu, je slednji to potrdil ter dodal, da so Slovenci in Italijani velikokrat sodelovali pri akcijah. Napovedano je bilo, da bodo zaslišani tudi bivši predstavniki vrhovnega poveljstva CVL poslanec Longo, senator Cadorna, poslanec Mattei in inženir Solari, ki pa se razen
AGENTI UDBE terorizirajo domačine
Titovski agenti naj končajo z zasliševanji in podpisovanji nekakih «izjav» med vaščani
STANDRE2 - Ze nekaj časa krožijo po naši vasi agenti Udbe ter obiskujejo domačine, ki imajo svoja jpolja onstran meje. Izprašujejo jih vse mogoče stvari, kar prav za prav pomeni že pravo tero-rizaranje. Na koncu zasliševanj mora vsak zainteresiranec podpisati nekako izjavo, s katero jamči, da je to kar je povedal povsem resnično.
Enaka zaslišanja delajo titovki agenti vsakemu vaščanu, ki namerava potovati v Jugoslavijo, bodisi to iz katerega koli razloga.
Tak način zasliševanj in pravcatega ustrahovanja je povsem nedopusten, zato protestiramo proti njemu ter zahtevamo od titovskih agentov naj naše ljudi pustijo v miru!
tovariša Longa niso predstavili sodišču. Advokat Libotte je stavil tov. Longu nešteto vprašanj, med drugim tudi, če je bila «Osoppo» proti sodelovanju s slovenskimi partizani ali pa je nasprotovala le vključitvi pod operativno poveljstvo IX. Korpusa. Obstojala je opozicija, je odgovoril tov. Longo, glede sodelovanja s Slovenci, ki je pa izhajala iz političnih nasprotij v direktivah med CLNAI 'in CVL. Nato je še tovariš Longo odgovoril na stavljeno vprašanje, kdo je prelomil pakt o sodelovanju s slovenskimi partizani, osopovci aligaribaldin-ci? Pakt o sodelovanju s Slovenci so prelomili tisti, ki niso izvrševali poveljstev CVL in to so bili prav osopovci. S tem, da so osopovci prelomili pakt, niso podpirali borbe proti Nemcem in fašistom.
Na sodišče je prispelo pismo neke Monsutti Ane Marije, v katerem so bile izjave, ki, če bi bile potrjene s pričami, bi privedle do raznih presenečenj. Najbolj važni dogodki, ki jih je Mionsuttijeva opisovala v pismu so naslednji:
a)	Da je bil 18 letni mladenič, po imenu Romanutti iz Doiegnana, ki je peljal na kolesu nekega ustreljenega oso-povca.
b)	Za prenos ustreljenega osopovca je posodil kolo Vinica Peter.
c)	O tem dogodku pa, da je sama Monsuttijeva obvestila Grattona Severina, člana CLN v S. Giovanni di Natisone, v njegovem stanovanju. Prisoten
naj bi bil poveljnik čet Piccoli in njegova žena.
č) Partinzanki «Giulia» in «Katjuša» pa da sta prisostvovali ustrelitvi treh ozopov-cev. Isti pa da sta ob neki hajki nosili kožne torbe, v katerih naj bi bili neki papirji in dokumenti, ki pripadajo «Bolli».
Vse osebe, ki jih je v pismu navedia Monsuttijeva, so bile na zasliševanju, sama Moru-sutti pa je bila odsotna. Dokazano je bilo lažno pričevanje Monsuttijeve, resnica pa je naslednja:
Gairiibaidinec Romanutti je1 bil tisti čas, t. j. 1. januarja 1945. leta, ko bi moral peljati ustreljenega osopovca, v taborišču Mauthausenu. Venie« Peter pa je dokazal, da ni nikdar posodil kolesa. Piccoli pa sploh ni slišal o slučaju ozopovca ter raivno tako dokazal, da se s Monsuttijeve ni nikdar srečal v stanovanju Grattona. Partizanki «Giulia» in «Katjuša» pa sta dokazali, da nista prisostvovali ustrelitvi osopovcev.
Tako je tudi ta podla obtožba s strani Monsuttijeve proti hrabrim garibaldincem iz-podletela.
Te dni sta se poročila tovarišica Marija Sguibin in tovariš Sigfrido Ramosi. Mladima zakoncema izrekajo ob tej priliki iskrene čestitke komunisti goriške pokrajine, katerim se pridružuje tudi naš uredniški kolektiv.
jetske zveze Ves opis vojne, xi bi jo ameriški imperialisti vodili skoro izključno v zraku ter z uporabo atomskega orožja in drugih sredstev za množično iztrebljanje prebivalstva, je namenjen lahkovernim Američanom, katerimi bi hoteli prikazati, češ saj bodoča vojna nazadnje ne bi bila takšno zlo za Ameriko, ki naj bi bila najmanj prizadeta; zato pa bi postala po «zagotovljeni zmagi» gospodar vsega sveta.
Povod za začetek vojne naj bi dal atentat na Trumanovega ljubljenčka Tita, iz katerega pa bi ta podli izdajalec odnesel še celo kožo. Po tem atentatu, za katerega je «jasnovidni» pisec izbral soboto, 10. maja 1952, izbruhne isti dan po vsej Jugoslaviji splošen upor. Tito takoj obtoži Sovjetsko zvezo, češ da je odgovorna za intervencijo ljudskih demokracij proti Jugoslaviji, ter apelira na ves svet, naj mu pomaga. Nasiednji dan, v nedeljo, govori Truman po radiu, češ da je vsemu svetu jesno, da je Stalin dal ukaz za napad. Tri dni za tem proglase Združene države .s. pomočjo volilnega stroja v OZN, da so ZSSR in ljudske demokracije odgovorne za napad, ter prevzamejo nalogo «uničiti do kraja stalinski komunizem».
O polnoči 14. maja začne ameriško atomsko, bombardiranje Smolenska, Varšave, Pe-tropavlovska iz letalskih oporišč v Angliji Franciji, Italiji Grčiji, na Srednjem Vzhodu, Jcpónskam in Alasfci. To bombardiranje traja po 24 ur dnevno skozi tri mesece in li6 dni. Tu pristavljajo ti atomski zločinci, da «ameriška letala obsipavajo z atomskimi bombami le zbirališča čet, municij-ska in druga skladišča, petrolejska polja, industrijske naprave in zaloge sovjetskih atomskih bomb».
Med tem časom pa prodirajo sovjetske armade v Zahodno Evropo, kjer zasedejo vso Nemčijo, Finsko, Norveško, ves Balkan in Turčijo ter večji del Italije in Francije. Sele na božič uspe ameriški atomski artileriji, da zaustavi nadaljnje prodiranje komunističnih vojska, Eisenhowerjevo vrhovno poveljstvo ustvari nekaj mostišč na obali atlantskega oceana, od koder pripravlja protinapad. Medtem uničijo sovjetske atomske bombe London, vsa Anglija je v ruševinah in Američani je ne morejo več uporabljati kot svojo letalsko bazo* Sovjet« ska vojska začne obstreljevati z atomskimi bombami celo samo Ameriko, najprej njene tovarne in skladišča za atomske bombe, kasneje pa tudi velika mesta, zlasti New York, Chd-kaigo, Detroit, Filadelfijo in Washington. Tedaj pa je — ■nadaljuje provokator Sher-wood — tudi Američane mini-
la «po.rpežijivost in popustljivost». tjiavm štab ua zato uKaz, aa je treni ivroisKvo zravnati z zemljo, opomoči zz. julija 19o3. sre ven-Ka letaisica eskadrilja, mea njum ava oomiMiiKa z atomskimi bombami, proti Sovjetski zvezi, isria od njih razruši Moskvo. Tona vojna s tem se m ourocena. Roseono se, ker- v tej grozotni pravljici spioh ni vtaeti ameriške penate, ki naj m odločila vojno. namesto tega pa zadosti ameriški lantaziji z novim cuuezem. troseom ameriški ekspediciji tetai m padalcev namreč v avgustu uspe, aa uničijo sovjetsko tovarno atom-skin ooroo v .osrčju Urala.
Ho tem «oaločilnem» uspehu začno Americani s sistematičnim Domoaruiranjem Zahoane zjvrope, zaseaene poi sovjetskih cetan. Ameriški zračni gangsterji, ki so postali «absolutni gospoaarji neoa» zasipajo evropska mesta skozi dolgih 15 mesecev ter uničijo vsakršno srna industrije rn civilnega življenja spioh. Sele po tem načrtnem uničenju se pojavi tuji penota m okiopne divizije, ki začnejo potiskati nazaj sovjetsko vojsko. Eisenhowe-rjeve tankovske enote prodro do Varšave in P'ripja tiskih močvirij, «osvobode» Turčijo. Ko začnejo bitke na sovjetskih tleh, v Ukrajini, na Krimu in drugod, — zopet po čudežu — naenkrat odneha odpor Raeče armade, ki se ((razprši». Rrav .tako čudežno izgine tudi sovjetska oblast, docili) se po vsej ZSSR začne ceia vrsta uporov in nastane pravcati kaos. Konec te operetne vojne napoveduje Sher-wood za začetek leta 1955.
Tedaj pa bi začela — po. pisanju teh «bistrovidnih» provokatorjev — za vse človeštvo in še posebno za sovjetske narode «zlata doba». Nič ne de, če so Rusi izgubili nad 3j mi-iijanov ljudi, zato pa bodo lahko .odslej «uživali» pristno ameriško «kulturo» v obliki operetnih revij, pornografske in gangsterske literature, zadnjih izdelkov hewyorske in pariške mode. «Velikodušni» Američani so ukinili vse sovjetske časopise, namesto njiii pa izdajajo v ruščini vse največje ameriške časopise in revije, kjer lahko izveš za zadnjo gangsterske umore v Chikagu, pikantne škandale holìwood-skih filmskih zvezd
Ta ameriški blagoslov, ki je prišel v deželo z «osvoboditelji» pokrije tudi vso nepopisno bedo, ki bo trajala po teh napovedih dolga leta. Nekdanje ponosno sovjetsko gospodarstvo je v popolnem razpadu. Državna in kolektivna podjetja čakajo, da dobe privatnega gospodarja. Američani vzgajajo nov kader ruskih kapitalistov; toda, ker gospodarstvo ne more čakati dolga leta na dokončanje njihovih študijev, se Američani sami «žrtvujejo» ter prevzamejo ruska podjetja v svoje roke. S «svobodo» je, kajpak, nujno zvezana tudi brezposelnost, prostitucija, korupcija, črna borza, lakota, zapuščena deca, vdajanje mamilom itd., pojavi, ki zajamejo vso prostrano deželo. Za zapuščeno deco poskrbe «človekoljubni» Američani s tem, da polove milijone «bezprizornih» ter jih strpajo v koncentracijska taborišča. S posebnimi loterijami dobe tudi sredstva, da pošljejo te otroke po daljnjem svetu, kjer si bodo poiskali «srečo».
Ta «pravljična vojna» pa je proti namenom ameriških netilcev vojne dosegla prav nasprotni učinek, kot so ga pričakovali. Francozi, Angleži in drugi zahodni zavezniški narodi so sprevideli, da so ZDA pripravljene žrtvovati njihove dežele ter jih do kraja uničiti samo za to, da bi se polastili oblasti nad vsem svetom. Po vseh teh deželah je naletela ta provokacija na najhujši odpor in zgražanje. Toda tudi v Ameriki so celo reakcionarni krogi zelo malo navdušeni nad temi načrti v oblakih; kajti zavedajo se, da si noben narod ne želi vojne in da se bodo v primeru vojne dvignili k uporu tudi kolonialni narodi Lahko je spražiti vojno, prav tako jo je lahko ameriškim imperialistom tudi «dobiti» — na potrpežljivem papirju «Collier-sa». Toda resnična vojna bi ■privedla, kot je rekel skoro v istem času tov. Berija v Moskvi, le do dokončne propasti samega imperializma.
Tretja svetovna vojna je končana... Ameriški «osvoboditelji» so prinesli tudi Rusom svojo «kulturo», katere višek je ta revija kabaretnih piesalk. V Rusiji — piše «Colliers» — bo res vladal strahovit glad, brezposelnost in prostitucija, toda v zameno pa bodo lahko živeli «ameriški način življenja» ler bodo deležni zahodne «kulture» kabaretov, gangsterskih filmov in modnih razstav ter «svobode» izkoriščanja po ameriških monopolistih.
•V.« po poMoliu
GKOCANA
Lansko leto so popravili cesto, ki pelje v našo vas. Delo je izvršilo državno podjetje USVS. Za omenjeno delo je bilo nakazanih skoro dva milijona lir. Mi, ki smo opazovali kako se cesta popravlja, smo mnenja, da so se vršile nepravilnosti. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je danes cesta zopet v slabem stanju. Za tisti denar bi bili cesto lahko mnogo boljše popravili! Danes mora občina iskati druga finančna sredstva in ponovno popraviti pot. Tokrat naj oblasti nakažejo potrebno vsoto občinski upravi, ki bo znala, kot vedno, izvršiti delo pravilno im zaposliti domače delavce, kar bo tudi omejilo brezposelnost. Mnogo takih del, ki jih oblasti oddajo privatnim podjetjem je slabo izvršenih, ker vsako podjetje gleda kako bi prihranilo čim več denarja medtem, ko občinska uprava gleda na to, da čim več in čim boljše izvrši.
»EVIN
V naši vasi vlada predvsem za domačine velika stano-vanjska kriza. Da je veliko pomanjkanje stanovanj, h: čuda, če pogledamo koliko se je novih ljudi oz. družin iz vseh krajev priselilo v našo vas. Toda tu ni še konec. Pri nas je veliko a-merišikih družin, ki so zasedle številna privatna stanovanja, neglede na to, da jim lastniki zaračunajo za eno sobo tudi po več tisoč lir Pri njih vsekakor ne obstaja finančno vprašanje.
Zaradi tega, ker so v Devinu vsa stanovanja zasedena največ po ameriških družinah, medtem ko so za begunce postavljene prav sredi vasi barake, mi stanovanj za naše družine. Imamo več primerov, da stanujejo skupaj v enem -stanovanju po dve ali celo več družin in so tudi primeri, da družine z otroki ne morejo stanovati skupaj in je mož oz. oče prisiljen stanovati pri svojih starših, mati pa z otrokom pri svojih starših. Komu je 'pripisati tako veliko stanovanjsko krizo, ki se v Devinu iz dneva v dan slabša. Vsekakor so temu krive tukajšnje vojaške oblasti, ki jim ni mar, v kakšnem stanju živi tukajšnje prebivalstvo-, je
Udobne »barake” za ameriške družine...
občino, prebiva nad 30 družiti delavcev in malih kmetov Vendar pa še do danes nimamo vodovoda kljub neštetim prošnjam na Acegat. Le v smeri proti Ricmanjem je ena vodna pipa za vse naselje, od katerega pa je precej oddaljena, tako da morajo nekateri prebivalci tudi do 500 m daleč po vodo. To je posebno neprijetno pozimi in sploh ob slabem vremenu, a še posebno ponoči, ker na vsej poti in pri vodnjaku samem ni luči. Ta vodna pipa je izpeljana iz tržaškega vodovoda.
Mnogo poti smo že napravili povsod in mnogo prošenj spisali, da bi nam napeljali vodovod (potrebno bi bilo le okrog 500 m cevi) skozi naselje, od koder bi bili vsi prebivalci pripravljeni napeljati vedo v hiše ter nositi stroške za napeljavo od ceste do stanovanj, kot je to običaj povsod. Toda do danes vse zaman, Acegat se izgovarja, da ima njena vodna napeljava, k igre v občinsko Poljedelsko podjetje (Azienda Agricola) prenizek pritisk, da bi mogla nuditi vodo še nadaljnjim odjemalcem. Zdi se nam, da je ta izgovor zelo šibek: kajti z našim zaselkom bi potrošnja vode ne porasla toliko, da bi ogražala dobavo vode Poljedelskemu podjetju. Toda, tudi če bi to držalo, se da to vprašanje tehnično' rešiti z razmeroma malimi stroški. Mnenja smo, da bi se morala dolinska občina dogovoriti z Acegat za rešitev tega vprašanja. Ce pa ji to ne bi uspelo, pa je na razpolago še druga rešitev, to je z vodovodom iz Ricmanj, ki pa je, žal, še bolj oddaljen kot prvi.
Vprašanje vodovoda je za prebivalce Mandrije življenjsko važno vprašanje, ker ni mogoče znositi na glavi vse vode za hišne potrebe, tem manj seveda za polje. Vodnjaki, kolikor jih je v zaselku, pa usahnejo prav v vročih mesecih, ko je potreba po vodi največia.
Poleg vode je tudi nujno potrebna javna razsvetljava vsaj na najvažnejših mestih Tako je nujno potrebna javna žarnica pri omenjenem vodnjaku, dalje pri šoli in .še ena na cesti približno pr* hišni številki 566. Upamo, da bodo pristojne oblasti sprevidele naše težave ter nam bodo šle pri teh dveh proš njah na roko.
Mandrijer
V ònc tik: tud
ha:
R
an
tot
os
Ver
Kap
kleji
pol;
f ju
pa
fa v
Ids
tičn
k
soie
V Sole so bo too Polpe n 'tev 'v e kiju ;!juc ;iin= sike
ibi
ki j
jhi
klat
fisti
'liji
Vrte
ieš
■Uev
ter
post
tam
(leja
lijat
briš
isole
tani
(bon
tlele
oiih
• ••in »udobne" barake za devinske brezdomce.
da so njih državljani preskrbljeni oz. da lahko plačajo za najemnino, kolikor jih pač lastnik stanovanja vpraša.
Po vasi je slišati glas, da občina misli zgraditi stanovanjsko hišo, toda le za tiste družine, ki stanujejo v barakah. Ce bo občina ali ta-koimenovani IA-OP v resnici pričela z gradnjo stanovanjske hiše, potem pa lahko u-gotovimo, da je do tega prišlo le zaradi tega, ker g. Wintertonu niso ugajale barake, ki stoje prav sredi vasi. Nimamo nič proti. temu, da oblasti poskrbe beguncem primerno stanovanje, toda prav tako ‘bi morale pioskrbe-i stanovanja tudi družinam domačinov ,ki so brez njega. Med domačini brezdomci se govori, da bi bilo najbolje, ce se vsi spravijo v barake, ker bi se le na ta način rešila stanovanjska kriza tudi za njih. Domači brezdomci so pri dodeljevanjih stanovanj vedno zadnji, kar je na žalost bilo ugotovljeno tudi pri dodeljevanju stanovanj v novih stanovanjskih hišah, ki sta bili pred kratkim, zgrajeni. Zemljišče za zidavo teh hiš so devinski kmetje prodali pod pogojem., da bo večina stanovanj dodeljena De-vinčanom. To pa se na žalost ni zgodilo in .stanovanj so bili deležni le nedomačini. Za vnaprej pa postavljamo pred občinske oblasti zahtevo, da se stanovanjska kriza reši tako za domačine kakor tudi za tiste, ki so v vas prišli od drugod. Brezdomec
»OM.JO
V zaselku . Mandrija, ki je skrajni južni del SMM Spodnje in spada pod dolinsko
Ricmanje ležijo v bregu m zaradi tega so vse poti posebno tiste, ki vodijo v vas zelo strme Ob deževnem vremenu se voda zliva z gornjega hriba na cesto ter pod železnico zavije spe1 na cesto in vdere v vas.
Kanalizacija po vasi je sicer urejena, toda ne more sprejeti vse vode, ker je širina kanal3 preozka. Voda dere tako navZ' dol po vasi in na nižja dvori' šča, zaradi česar mora občin3 trositi vedno denar za popr3' vilo ceste, na drugi strani P3 lastniki dvorišč trpijo škodo-
Da bi se to preprečilo, je P°' trebno napraviti na spodnji strani železnice precej globok jarek in obrniti odtok vode naj vzdol proti glavnemu potoku, k' teče pod železniškim mostom.
Ožji občinski odbor je orne' njeno zadevo že pretresal. Pri' čakuje se, da bo sedaj še teh' nični urad stvar pregledal trt napravil tozadevni načrt, n3' kar bo treba pri Vu najti P°' trebno vsoto denarja v ta n3' men. Problem je treba nert11' doma rešiti, zato bo posredof3’
Rt ji ih pa Uriš. »ril; sled
hbčr svet kaše »e .
I K
.le tp
L1
itege in s. Dolg
Pt Mii-■u i 'Moč ker «ko Sosp risn Svoji Vene itačr tih
s ta ir
sola, liihč. Mešč fto z
Til Meji Med tazn: •iteti id, 1 «a k :Vans seča •love burž tod», »iti i Mčes slove
nje občine gotovo nekaj zaleg*1
OPČINE
Obsojanja vredno je vsaki1 šovinistično početje naj P1'*' haja od katerekoli strani. &e slabše pa je, ko se to do' gaja v delavski ustanovi, koi so Delavske zadruge, kat®'
rih člani so italijanski in sJ0' venski delavci.
Pretekli teden sem šel na Opčine po raznih opravkih-Krožil sem po Opčinah *'r' prišel tudi pred prodajal1311 Delavskih zadrug. Na vhod' nih vratih sem opazil razne objave za odjemalce kot tU primer: «Alle domeniche s' vende solo pane», «oggi bac calè al bagno», «capUcC garbi», itd.
Po uradnih statistikah h1 vajo na Opčinah v veliki Vj
čini delavci slovenske nar°w
nosti. ki so tudi člani Dd3^ skih zadrug in se poslih1' jejo svoje prodajalne 11 ^ Opčinah. V tej prodajalni pujejo tudi drugi sloveti5* prebivalci Opčin.
Kaj ne bi bilo bolj umestt1^' pravilno, demokratično
pravično, da bi poleg om*.
njenih napisov napisali t’3 po slovensko.
Cas je, da se vsi namešč6^ ci Delavskih zadrug, ki zaposleni v zadružnih tr3 otresejo nacionajd da se spomnil ’
vinah mržuje ter,
da- imajo slovenski člani
lavskih zadrug pravico svojega jezika v vseh Pr.)1 dajalnah in uradih Delavsk1
ve'
OP'
dena pomanjkljivost rta cinah samo pozabljivost^ ^
malomarnost, ker nriCi'Iii sklepati, da so v prodaj3* Delavskih zadrug na Opd šovinisti.
Vp •o n larv Var itov» Jdi i torih 1L
',0ra:
jDe-mo
Mga
»ove:
tospe
se m
Pi ns
»eka
toliti
D°gaj
»ove;
pjem
piiho
Jerih
(ftne
Prt tošin »ošilj sDoda s>to š tolag Mo p %ih Ilove •iudjt ^ ita storil Ilova Mk-aj: Mja? tak c Ilove; tavnj i p pada Me. io
tIrl
ta
taleg
?ta !vrdk tako ta bi
.bi d-c
vrdk
tarok
To( ^to n
- ŠOVINISTIČNIM ŠPEKULANTOM V ODGOVOR
svoje slovenstvo!
j V zadnjem času se fašistično glasilo v slovenskem jeziku «Primorski dnevnik» pa ludi «Demokracija» v svojem flaganem slovenstvu in «skrbi» |ta slovenske .šole kaj rada za-anjata v miljske hribe in bi votela naprtiti vso odgovor-ost za žalostno stanje v slovenskih šolah slovenskemu Naprednemu ljudstvu. Stvarna flejstva ne le v okviru šolske politike, marveč tudi na področju širše slovenske platforme zgovorno dokazujejo, da so favno oni tisti, ki so zavestno dstopili od borbe za demokra-ične pravice slovenskega živin. od katerih je vprašanje ole le en del.
V problematiko slovenske jsole se spuščajo edino takrat, so jim gre zato, da razbijajo fco anglo-ameriških direktivah enotnost ljudskih množic, ki se 'oore za slovensko .šolo in za demokratične pravice Slovenčev. Primer 'Otroškega vrtca v Boljuncu, kjer so klerikalci kljub enotnosti tamkajšnjega PjudiStva, ki je zahtevalo občinski otroški vrtec, začeli z 'nkcijo za otroški vrtec, ki naj .bi ga vodile šolske sestre in ki je bila v nasprotju z željami in zahtevami tamkajšnjih tila ter. Prav tako ,so titofa-šisti nastopili proti naši ak-piji za otvoritev slovenskega Vrtca in šole v Zg. Kolonji, češ da bi ta akcija oslabila število otrok v šoli v Rojanu ter nosijo dejansko odgovornost za to, da še do danes ni .tam slovenske šole. Tako so dejansko titovci omogočili italijanskim šovinistom, da ni brišlo do otvoritve slovenske Sole v tem kraju in, če hodijo danes slovenski otroci iz Kon-fkonela. Zg. Koionje in Vr-dele v italijansko šolo, je to njihova krivda!
Razkrinkani v razbijanju naših zahtev po slovenski šoli 6a so v. svojem, licemerstvu Srišli tako daleč da so si celo Itrilastili .to akcijo kot je to sledilo iz šolskega poročila na Nbčnem zboru njihove «prosvete», in tako tudi druge tiaše akcije. Tako so naše žele . v Ricmanjih, v Trebčah, (V Križu in drugod protestirale proti pristojbini 500 lir, ki io zahteva O. A. I. za vsakega otroka, ki obiskuje vrtec in so se titovci tudi o tem na 'dolgo in široko razpisali.
Prav tako so titovci nasto-Wli proti organičnemu načr-lU in stalni namestitvi učnih 'boči iz špekulativnih razlogov, čer imajo v svojih vrstah veliko učiteljev, ki so od njih gospodarsko in drugače odtisni, in jih uporabljajo v svoje politične špekulacije. In Vendar bi ravno organičen dsčrt in stalna namestitev učnih moči dala slovenski šoli stalnost, ki jo ima italijanska š ila, tako da ne bi mogel več nihče ukinjati razredov, raz-bieščati učiteljev, ki bi se lah-jko z ljubeznijo posvetili šoli.
T.itofasisti so v glavnem o-iftejili svoje «prosvetno» delo bed Slovenci na predavanja faznih profesorjev in na «kva-btetne» prireditve v Avditoriju, £ iterjajo visoke zneske, ža katere so oropali jugoslo-jVanske narode in katere po-Seča le ozek krog stare in Nove, titofašistične slovenske pttržoazije, to je tkzv. «na-tod», dočim nima .ljudstvo in niti njihovi ljudje na'podeželju ničesar od vse te «visoke» Slovenske kulture.
Vprašanje slovenske šole in h ne le v puljskih hribih, tarveč povsod na STO, ni Var slovenskih «kominformi-Hov», kot bi to preradi doka-Vli razni «šolniki» v obeh taborih, marveč je to vprašanje
U.	in njene politike ter ''Pra.šanje politične borbe za demokratične pravice. Poleg 'ega pa je slovenska šola tesno dovezana z dejanjem in neha-tospodarskim stanjem na na-■nm Ozemlju. Slovenska šola Ni namreč nekaj abstraktnega, Nekaj, kar je izven celotnega Političnega in gospodarskega dogajanja, marveč je tesno Povezana v dejanjem in nehanjem naših slovenskih ljudi in Njihovih težkih razmer, v ka-'erih žive in ki izvirajo iz ce-'otne zgrešene politike V. U.
Prtiti danes vso odgovornost Našim revnim ljudem, ki ne (Pošiljajo svoje otroke iz go-'Podarskih razlogov v sloven-sto šolo, je največji zločin in Ndlaganje krivde, ko pa ima-Nlo primere, ko ljudje iz titov-skih in liparskih vrst, razni sWenski učitelj.! in neodvisni 'iudje pošiljajo svoje otroke N italijansko šolo. In kaj je borila v tem pogledu jugoslovanska vlada, kaj njena 'bkajšnja gospodarska delega-čija? AH ste že kedaj videli nak oglas, da se išče sposoben 'Slovenski gospodarski strokovnjak, tipkarica ali uradnik Iti poleg drugih jezikov ob-Hada tudi slovenski jezik? te, ti «strokovnjaki» prihaja-lo v Trst iz Jugoslavije.
In končno v kakšnem jeziku dopisujejo jugoslovanska delegacija in titovska gospodar-ska podjetja z italijaniskimli .fdkami? V slovertščini? Nikakor ne. In se vam ne zdi, ?e bi to dosledno izvajala, da j' dobil službo pri italijanski Vrdki marsikateri slovenski strokovnjak? Hic Rhodus... .Toda tudi šolske oblasti sa-'Ne niso storile svoje dolžnosti.
Niti na eni slovenski šoli v Trstu ni slovenskega napisa. To je pa tudi razumljivo. Ti ljudje, ki danes vodijo šolsko politiko v Trstu, pač ne znajo ceniti slovensko šolo, saj, je marsikdo med njimi, ki dal nes vodi naše najvišje šolske ustanove ali tkzv. šolske odseke, sedel na varnem in se vdi njal za časa okupacije nacistom, ki so nas. ki smo . v Trstu prav zaradi tega, ker smo ustanavljali slovenske šole, sodili na smrt, in ima tudi danes že pripravljen za vsak primer potni List. In danes bi nas hoteli učiti zavednosti.
Izvajati danes pritisk na Slovence, pa četudi s slovenske strani, naj store svojo narodno dolžnost in naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo, je prav tako zgrešeno, kot če to delajo italijanski šovinisti, ker bi to morda za eno ali dve leti prepričalo slovenske starše, končno pa bi tak o-tr.vk vseeno zašel v italijansko šolo. Tak način mi obsojamo in ga bomo vedno in povsod razkrinkali.
Ravno v tem so titofašisti največ zagrešili. Vprašamo jih samo, kaj so oni storili v milj-skih hribih, ne po resoluciji, marveč preje, za dvig kulturne zavesti istrskega človeka? Ali je bilo morda to njihovo «kulturno» delo, da so silili otroke v slovensko šolo in drugega nič? Vprašanje vpisovanja otrok v slovensko šolo je tudi tesno povezano z vprašanjem narodne zavesti in kulturne stopnje prizadetih. Eno brez drugega ne more biti in ne bo nikoli rodilo zaželenega sadu. In končno , kdo ubija narodno zavest pri Slovencih, če ne oni, ki je imel milijone na razpolago za lažno propagando, dočim niso izdali niti ene lire za kulturne potrebe, niso zgradili v vsem času niti enega kulturnega doma, od koder bi se ravno širila slovenska kultura in s tem tudi narodna zavest.
Naše ljudstvo, kateremu ti ljudje odrekajo zavednost, pa si je prav v miljskih hribih iz lastnih žuljev zgradilo 2 kulturna domova, 'imamo svoje najboljše pevske zbore, dramske družine in vedno bolj narašča potreba po kulturnem izživljanju. Prepričani smo, da se bo ravno z dvigom kulturne stopnje naših ljudi dvignilo tudi število slovenskih otrok ne le v miljskih hribih, marveč povsod na STO.
Titofašisti pa, kar je glavno, barantajo z našim Ozemljem ter so. Trst že prodali Italiji in z njim vred okoli 100 tisoč Slovencev in so se s tem dokončno odpovedali borbi za pravice Slovencev na STO. Vse drugo pomeni le zavijanje in laž! Na drugi strani pa i titovci i liparji absolutno podpirajo onega, ki je največ škodil nam Slovencem na STO, to je V. U., ki je izdala ukaze 183, 141 in druge krivične odredbe, ter nočejo zagotoviti slovenski šoli dejanske enakopravnosti, ter nikoli ne pokažejo na pravega krivca tega stanja. S tem seveda utrjujejo politiko V. U., ki bi hotela ostati večno na našem Ozemlju in pospešujejo nacionalno smrt Slovencev.
Borba za uresničenje STO je istočasno tudi borba za demokratične pravice Slovencev in s tem tudi borba za .slovensko šolo in prav v to 'borbo se mora vključiti vsak Slovenec, če je pošten, ne glede na politično prepričanje.
BIDOVEC VLADA - MORANA
Tržaški delegati pripovedujejo o svojem tritedenskem bivanju v deželi miru in napredka
Obisk v ukrajinskih kolhozih
“V. Molotov,, in “Zarja komunizma,,
Kolhozniki imajo stanovanjske hiše opremljene z vsemi udobnostmi - Vsaka družina ima svoj lasten radijski aparat, mnoge pa tudi telefon - Nikjer ni sledu za vojnimi ruševinami - Kolhozi uspešno napredujejo - Letošnja letina je bila dobra - Pridelali so po 24 stotov žita na ha - Državi so ga dali poldrugi stot od ha, ravno toliko traktorski postaji, vse ostalo pa so dobili kolhozniki
Reja srebrnih lisic je zelo razvita v SZ. V kolhozu «Molotov» so preteklo leto prodali za 50.000 rubljev lisičjih kož. Tudi letos jih redijo mnogo.
Naša srčna želja je bila —• tako pravi tov. RIko Malalan v svojem pripovedovanju o obisku v ZSSR — da čim od bliže spoznamo življenje v kolhozih. Ze vnaprej smo vedeli, da bodo zlasti slovenski okoličani kaj radi segali po vprašanjih nanašajočih se na kolhoze, in to ne le naši ljudje. temveč tudi nasprotniki, ki se čestokrat spodtikajo ob kolektivno življenje, zlasti ob kolhoze.
Lepega dne smo se odpeljali iz Moskve v Kijev, ki je glavno mesto ukrajinske republike, zibelka slovanstva in slovanske kulture. Mesto samo je bilo za časa nacistične agresije strahovito opustOšeno, toda danes ni videti več sledu za ruševinami. Obnovljeno mesto je pravi biser, mesto-vrt, ki se razprostira na majhnih holmcih ob reki Dnjepru. Kijev ima nad en milijon prebivalcev. Ponaša se s svojimi šolami in drugimi ustanovami; na univerzi študira nad 5.000 visokošolcev. Sredi mesta stoji veličastna katedrala sv. Zofije, ki je bila od nacističnih uničevalcev zelo poškodovana in jo danes .sovjetska ukrajinska oblast obnavlja. Poleg katedrale so v mestu 'številne druge umetnosti, spomeniki itd. Omenim naj le velika spomenika Lenina in ukrajinskega pisatelja in borca Ševčenka, na katerega so Ukrajinci posebno ponosni. Med drugim smo obiskali tudi univerzo in se od blizu seznanili z življenjem visokošolcev; celo kosilo snobi imeli v njihovi menzi. Naj povemo med drugim, da imajo študenti prvih dveh letnikov
Sovjetski pionirji se učijo tudi botanike in kemije. Na šolah imajo botanične vrte in kemične laboratorije; v večjih mestih pa posebne institute. Tržaška delegacija je med drugim obiskala tak institut v Kijevu.
okrog 301! rubljev letne plače, študenti nadaljnjih letnikov pa prejemajo po 500 rubljev na leto. Studenti tehnikuma gredo vsako leto po par mesecev na praktično delo, kar jim, zlasti koristi pri izpitih. Pred par ieti so študenti kijevskega tehnikuma zgradili celo električno centralo s čemer so se posebno izkazali.
Ne smemo pozabiti povedati, da ima Kijev tudi velik institut agrobiplogije za pionirje. V tem institutu pionirji iz mesta in okolice praktično izpopolnjujejo to kar so se naučili v šoli.
Obiskali smo tudi tovarno,
ki izdela na dan po 1.200 stotov bombonov. Vse naprave v tovarni so avtomatične in je zato delo zelo lahko.
Skoraj smo se oddaljili od našega cilja, to je, da orišemo življenje v kolhozih, kar je v resnici naš namen v današnjem članku. Zato pustimo opisovanje mesta in pojdimo naprej.
Iz Kijeva smo se odpeljali v podeželsko mestece Cerkase, ki leži sredi prostrane ukrajinske dežele. Tu sta dva velika kolhoza «Vjačeslav Molotov» in «Zarja komunizma». Daši ■sta velika vendar ne spadata med največje in najbogatejše kolhoze v Ukrajini. Vsak izmed njih ima približno po 4000 hektarjev zemlje katere je nad polovico obdelane; na o-stalem delu pa so gozdovi, travniki pašniki in sadovnjaki. Kolhoz «Molotov» ima tudi lasten institut za borbo proti suši. Ta institut skrbi med drugim tudi za ureditev gozdnih nasadov v obliki zaščitnih pasov, ki bodo obvarovali deželo pred suhimi step-
skimi vetrovi ter ji nudili o-benem obilo potrebne vlage. Poleg tega je še 60 podobnih institutov širom Ukrajine. Vsi ti instituti so last kolhozov, oni jih vzdržujejo in vodijo, zato ne spadajo v vrsto velikih državnih institutov, ki preotirazujejo dežele ob Volgi, Kaspijskem morju, v Kazaki-stanu in drugje.
V vsakem izmed omenjenih kolhozov v Cerkasih živi po 1000 družin. Vsak kolhoz ima svojo moderno bolnico s specialisti za vse bolezni v kateri je celo porodnišnica o-premljena z instrumenti~“za porod brez bolečin; poleg tega ima svoje šole, nižje (7-tetke) in višje, iz katerih je možen dostop na univerze.
Vsak kolhoz ima svoje gledališče, kino, knjižnice, klub. Kolhozniki bivajo v moderno opremljenih stanovanjskih hišah, ki se dvigajo sredi prijetno urejenih vrtov. Vsaka družina razpolaga s svojim zasebnim radijskim aparatom, mnoge izmed njih pa majo tudi telefon; vse imajo sodobno
urejene kopalnice, kuhinje, shrambe, dnevne sobe in spalnice.
Nekoliko stran od stanovanjskih hiš se nahajajo velikanski hlevi, v katerih je od 700 do 800 goved, od 400 do 500 konj. do 1000 prašičev, na tisoče kokoši, gosi in druge vrste perutnine. Vsi hlevi so sodobno urejeni, goveda imajo pri jaslih tudi vodo. Povsod velika higiena. Kolhozniki, ki opravljajo delo v hlevih so oblečeni v posebne delavske ob'eke, ženske v bele halje. Pred vstopom v hleve smo si morali razkužil čevlje.
Oba kolhoza se ponašata z vzorno rejo srebrnih isie, ki nudijo vsako leto lep dohodek. Lani je n. pr. kolhoz «Zarja komunizma» dobil za prodano krzno 50.000 rubljev.
Letošnja letina je bila prav dobra. Pridelali so približno po 24 stotov žita na hektarju. Bralce prav gotovo zanima kako je s pridelkom. Evo nekaj podrobnosti;
Kolhoz odda državi po poldrugi stot žita od vsakega posejanega hektarja, poldrugi stot gre traktorski postaji, ki
IZ POROČILA O STANJU JAVNIH SKLADIŠČ NA GOSPODARSKI KONFERENCI Z.E.S.
Kratek zgodovinski pregled
o ustanovitvi in razvoju proste luke
Ukinitev statuta proste luke za mesto Trst - Odpor trgovskih krogov proti uovi prosti luki - Skromno začetno delovanje Javnih skladišč ■ Otvoritev proste luke pri Sv. Andreju
Nadaljujemo z objavo vat- Jelku po godu bogatim trgov-nejših izvlečkov iz poročil, ki skim slojem, ki niso hoteli preso bila podana na prvi go- nesti svojih skladišč v nove spodarski konjerenci Zveze ' prostore in to bodisi iz stare enotnih sindikatov. V tem I tradicije, zaradi večje udob-članku priobčujemo v izvleč- j nosti in da prihranijo na stroku poročilo o stanju Javnih j ških. Kljub začetnemu odpo-skladišč in proste luke, ki je u pa so kmalu sprevideli, da nerazdružljivo povezano z jim -nudijo nova skladišča v usodo njenega trgovskega pristaniški coni, ki so jih za-prometa.	j čeli graditi že 1882, vsekakor
| velike ugodnosti. Zgrajena so . bila na pomolih, kjer so lahko , pristale tudi velike ladje, o-premijena so bila nadalje z , modernimi žerjavi za . raz-, lovarjamje in železniškimi ti-j ri, po katerih so .se že-kljutku pa so stavljeni kon- { le-zniški vozovi lahko kre-krctni predlogi za poživitev : tal; tik do ladje. Tako je izšla prometa in pojačenje proste nova pristaniška organizacija luke.	Javnih skladišč iz te borbe
23. junija 1891 je avstro- proti predsodkom trgovskih ogrska monarhija odpravila krogov povsem zmagovita, za mesto Trst statut proste lu-j Leta 1882 so razpolagala ke. S tem je bil ukinjen pri-1 Javna skladišča s 23.538 kv.
V tem važnem poročilu je v uvodu vključen obenem bežen zgodovinski pregled o razvoju naše luke, zalednih državah in ugodnostih, ki so jih nudile prejšnje vlade tržaški prosti luki. V za-
vilegij, ki ga je uvedla še cesarica Marija Terezija. Ukì-nitev tega privilegija pa ni mogla imeti itak več nikakih posledic za tržaško prosto luko, ker je zavzela slednja v tem času kot glavna luka tak razvoj, da si je lahko zagotovila povsem gotovo bodočnost.
Carinske oprostitve, ki so bile do takrat v veljavi za skladišča v mestu, so bile prenesene na nova skladišča, ki so se zgradila v coni «Nove proste luke» (današnja stara prosta luka). To pa ni bilo v za-
m prostora. Razumljivo je torej, da je bil začetek delovanja dokaj skromen, posebno če upoštevamo, da je bila carinska oprostitev razširjena takrat praktično še na vse mesto. Razvoj prometa, ki je spremenil način iztovarjanja in utovarjanja ter vskladišče-nja blaga, je našel I. 1891 trgovske kroge že docela usmerjene na osredotočenje vsega blaga v novi prosti fuki.
Ko se je I. i886 začelo govoriti. d-a namerava avstro-ogrska vlada ukiniti carinske
oprostitve za mesto Trst, je bilo sklenjeno, da se razširi nova luka ter premesti luka za petrolej k Sv. Soboti ter lesna skladišča pod Skedenj. Leta 1887 je tržaška občina pristala na razširitev pristaniškega prostora in tako se je raztegnil na 350.000 kv m ter je razpolagal s 3 km pomolov.
Za novo podjetje Javnih skladišč pa so se rodile nemale težkoče finančnega značaja, odvisne med drugim od takratne krize, ki je zajela vso Evropo ter nadalje velikega bremena, ki ga je predstavljala amortizacija vložemih kapita-lov, visoke najemninske tarife za nova skladišča kakor tudi začetni odpor trgovcev, da fci zapustili skladišča v mestu. Z ustanovitvijo proste luke je avstro-ogrska vlada ukinila takozvano «takso na izročitvi blaga», ki je predstavljala za Trgovsko zbornico bogat dohodek. S tem pa je bila odvzeta krajevnim ustano-vsm možnost, da bi lahko zadostile novim zahtevam za razširitev luke in njene mehanizacije. Kot posledica tega je prišlo !.. 1894 do podržav-Ijenja Javnih skladišč. Država je prevzela obvezo izplačila obveznic, izdanih od podjetja ter gradnjo novih naprav.
Razni ukrepi, ki jih je uvedla avstro-ogrska vlada v korist Trsta so zelo povečali tržaški promet. Zaradi tega je
bilo treba misliti na gradnjo še druge proste luke. Leta 1903. so začeli sestavljati načrt za gradnjo široke in modeme luke. ki je bila otvorje-na 1. 1910, znana pod imenom pristanišče Sv. Andreja.
S širjenjem proste luke so se vzposedno gradila tudi nova železniška omrežja za dohod v luko. Leta 1909 so bila dovršena dela za alpsko železnico, ki je predstavljala skupno z že obstoječo južno železnico, drugo povezavo v avstro-ogr-sko monarhijo. Tako se je izpolnila težnja tržaških trgovskih krogov, ki so jo gojili že trideset let.
Leta 1912 ,so bile izročene v upravo Javnih skladišč vse naprave Arzenala tržaškega Lloyda. Od takrat je tržaška luka prevzela svojo novo obliko, ki je ostala, kar se tiče lege, neizpremenjena.
Pristaniške naprave so bile po 1. 1918 izpopolnjene z gradnjo novih skladišč. Po 1. 1945 pa so bile obnovljene naprave, ki .so bile poškodovane in uničene od bombardiranja v teku zadnje vojne Zgrajena so bila na novo še druga skladišča za hrambo blaga.
Leta 1926 so bila Javna skladišča preobražena iz državnega v po id rž av no podjetje, ki so mu postavili na vodstvo upravni svet. Vložena glavnica je znašala 5 milijonov lir.
(Se nadaljuje)
MAM ČUDAK
i-- U. iLomiivjan —r
Iz centra so prispeli prvi predstavniki sovjetov, da bi pomagali organizirati revolucionarno oblast na vasi. Delegatom je šla mladina nasproti. Ob nji se je znašel tudi stari Merke.
Merke je bil revež brez otrok in je živel sam s po-starno ženo. Na videz je bil suh in slaboten, v resnici pa še čvrst in močan. Edina lastnost, ki ga je zbliževala z ljudmi, je bila njegova šaljivost.
Kmetje, ki so sprejemali goste, niso niti opazili Mer-keja, ki so ga mladinci imeli za čudaka, odrasli pa so sodili njem, da je nekoliko «trčen». V splošnem navdušenju pa se je njegova navzočnost popolnoma zabrisala.
Nihče ni opazil pohlepne zvedavosti po nenavadnih in novih stvareh, ki se je zasvetila v Merkejevih očeh, ko so merile goste od vrha do tal ob zadovoljnem nasmehu, s katerim so njegova ušesa prisluškovala govorniku.
Kaj ga je pritegnilo k bolj-ševikom, česa je od njih pričakoval?
Merke je večkrat obiskal mesto, kjer je prodajal kokoši ter nakupoval potrebščine za gospodinjstvo. Tam je hodil mimo hiš, kjer so bili klubi, šole, gledališča. Na u-lici je srečaval ljudi, ki so čitali časnike in buljili v le-
pake. Videval je najrazličnejše predmete, ki so bili razstavljeni v izložbah. Nikoli pa še ni pomislil na to, da bo tega, kar je videl v mestu, nekoč tudi sam deležen. V njegovi vasi ni bilo šole. K njim še niso prihajali učeni ljudje.
Rojstvo, poroka in smrt — skozi ta tri obdobja je teklo življenje v njegovi vasi.
A Merke je zelo ljubil bajke. Rad je poslušal pripovedovanje o zmajih s sedmerimi glavami, pripovedke o starih čarovnicah in o bajnih carstvih.
Stare ljudi je spraševal o skrivnostih neba in zemlje. Zanimalo ga je vprašanje, če zemlja lahko joostane težja in kdaj in čemu rase trava...
Sicer je bilo njegovo življenje zelo vsakdanje, osamljeno, pusto, sivo in revno. Se na misel mu ni prišlo, da biva nekje lepše življenje in da bi ga bil lahko tudi on deležen.
Zato ni čudno, da je bil med nami. Oni so šli naproti delegaciji iz mesta, ki je prišla na vas zaradi organizacije revolucionarne Oblasti.
Izmed gostov ga seveda nihče ni opazil. Kljub temu je Merke pozorno sledil vsaki njihovi kretnji in njihovemu delu.
Delegati so izbrali najbolj pronicave vaške mladince in
začeli postavljali temelje za novo življenje.
Merkeju se je tedaj zdelo, da se je nanovo prebudil v življenje. Sele zdaj so se v njem razmahnila čustva ljubezni do mlade sovjetske o-blasti. Uro pred začetkom sestanka je čakal na pragu hiše, kjer je bilo napovedano zborovanje in z vsem žarom svojega pomlajenega življenja se je lotil volilne borbe. Od sreče, ki ga je prevzela, mu je žarel obraz. Kadar je prišla do njegovih ušes vest, da je umrl kak vrstnik, je ponavljal:
— Hm, hm, umrl je... Zopet eden manj. Skoda! Pa kaj hočemo — glavno je, da o-»tane in živi ljudstvo kot celota.
Reforme, ki so se začele izvajati, .so močno veselile Merkeja. Kadar so sadili sadno drevje, je kopal jame s pionirji. Sadil ' je cvetke in zbijal šale z otroki. Pionirji so ga imeli radi, včasih so se mu tudi smejali, on pa jim ni zameril. Oproščal jim je šaljivosti, če.š: so pač mladi.
Redno je zahajal v vaško knjižnico Tam je poslušal z odprtimi očmi in usti bralce, ki so se pogovarjali O' stavkah v tujih deželah, o borbi indijskih', kitajskih in avstralskih delavcev, in zdelo se mu je, da se vse to odigra-
va v njegovi neposredni bližini.
\?se to se je zdelo Merkeju zanimivo, prepričevalno, polno vročega življenja.
— Kako pa misliš o tem, ali bo ljudstvo zmagalo? —• je vprašal Medojana, tajnika vaške čitalnice.
Medojan je odgovoril:
— Seveda bo zmagalo!
Merke je. naravnost silil, da je treba čitati liste na glas. In tako so tudi kmetje poslušali sestavke o setvi, traktorjih in vseh mogočih dogodkih na širni zemeljski obli. Meike je bil najnemir-nejši element v vasi!
Zdelo se je, da se pred njim odpira globina zemlje z bajnimi zakladi, on pa koplje globlje in globlje, da bi segel bogastvu do dna.
Razmišljal je o vzrokih luninega mrka, o vrtenju zemlje, o menjavi letnih časov. Spraševal je, odkod so prišle rastline, kakšno usodo imajo druga ljudstva -po svetu.
Medojan mu je moral vse to pojasnjevati.
Kmetje, katerim se je prej pred čitanjem zehalo in jim je Merke često presedal, so zdaj prisluhnili, ter so se približevali Merkeju, kadar je zastavljal vprašanja.
Nekoč je Merke pokukal tudi v šolo.
—- Kaj je, Merke, ali boš začel hoditi v šolo? — ga je pobaral učitelj.
Merke je takoj vprašal:
— Ali bi smel hoditi v šolo? Kaj ne bo pretežko zame, starca?
— Nič ne bo pretežko. Ce meniš, da ti prija, kar lahko ostaneš in poslušaš!
Merke je sedel in poslu-
šal, kaj pripovedujejo otroci. Spoznal je, da se pe treba najprej seznaniti z abecedo.
— Kaj ni nobene krajše poti do učenosti? — je vprašal. — Na primer, da se naučiš samo dve ali tri črke?
Učitelj mu je razložil da takšne poti ni. In Merke se je z žalostnim srcem poslovil od šole. Moral se je odreči učenju.
Zasebnega življenja ni poznal. Hiša, stara žena in nji. ve, katere je na polovico ób deloval z lastnikom živine — vse to ga je le malo zanimalo.
Tembolj pa se mu je videlo mikavno novo življenje na vasi. Z vsemi močmi je bil vsak čas na razpolago mladini, kateri je povsod priskočil na pomoč. Včasih pa je šel preko svojih moči. Ni mogel izvršiti vsega, kar bi bil rad storil, 'kajti ni bil več mlad in gibek.
Starost ga je bolj in bolj težila. Edino, kar mu je ostalo, je bilo podžiganje drugih. Pri kolikerih je zbudil ljubezen do učenja in šole! Koliko kmetov je prepričal, da je treba obiskovati sestanke in poslušati predavanja!
— Naj se vsakdo uči, da ne bo neveden, kakor smo mi v naših letih! — je govoril
V zadrugi so odkrili poneverbo in hoteli zadrugo zapreti. Toda Merke je uganil:
• - Zaradi ene bolhe ne bomo sežgali odeje!
Dali so mu prav in se po tom ravnali.
Njegova duša je bila trudna in žejna znanja in vednosti, Zejalo ga je po znanju kakor stepo po rosi.
Kadar ga je kdo nahruli]; — Ne bodi nam nadležen! — je Merke molčal in se smehljal.
Nekoč je sedel na kamnu in gledal pionirje, ki so telovadili na travniku. Zraven njega so sedeli kmetje. Mahoma je zavpil:
— Srečno, dečki! To je imenitno!
Okolica ga je porogljivo pogledala, nekdo pa je spregovoril;
— Kaj je posebnega v tem, če mladina telovadi? To ni še nič posebnega. V Ameriki, pripovedujejo, lahko sezidaš hišo v tridesetih dneh ali še prej, — in to hišo lahko poljubno razstaviš in preneseš drugam.
Merke je žalostno kimal z glavo.
— Saj ne pravim, da ni tako. Nimam v mislih takšnih stvari. Se to mi povej, ali si že bil v čitalnici, si videl knjižnico, šolo, gledališki o-der, traktor, sejalni stroj, radio in druge takšne čudeže? Si videi? Mi v naši mladosti nismo poznali tega. Saj sploh nismo bili ljudje!
Globoko je vzdihnil!
— Zdaj imamo vse, o čemer prej še sanjali nismo.
V očeh mu je žarel živ ogenj.
Pozneje je še pripomnil;
— Skoda! Mnogo dobrega so storili, napravili so veliko napako.
— Napako? Kakšno? — so spraševali mladi komsomolci.
— Prepozno so začeli, — to je vse.
— Saj ni prepozno...
— Za vas ne, — toda zame... Skoda, velika .škoda, da se to ni spreobrnilo že prej...
je med letom dala na razpolago stroje za obdelovanje polja, ves ostali pridelek pa ostane na razpolago kolhozni-kom. Ce povzamemo razključ-ke, ugotovimo, da so pridelali veliko več, kot pa bodo potrebovali v teku leta. Za pravično razdelitev skrbi sovjet kolhoza, ki ga izvolijo vsaki dve lelì. V Kolhozu «Molotov» je že 25 let na predsedniškem mestu iSidor Kuznec Antonovič. To je častitljiva oseba. V veliki domovinski vojni je izgubil vse tri Siino-ve. Kljub svoji starosti vodi kolhoz z velikim uspehom in je bil zato nagrajen s Stalinovo diplomo. Zelo rad nam je razkazoval naprave v kolhozu ter pripovedoval o vsem kar nas je zanimalo. Pripovedoval nam je o borbah ža časa Oktobrske revolucije, ustanavljanju kolhoza, postopnem uveljavljenju istega, krutem opustošenju po nemških nacistih ter o veliki povojni obnovi, ki je zacelila vse rane, ki so bile zadane od vojne.
Kljub temu, da je vojna povzročila tako veliko opustošenje in da je bilo treba veliko potrositi za obnovo, ima kolhoz, kateremu predseduje Kuzne-cov že 4 milijone rubljev v rezervi.
Tov. Kuznecov je povedal, da so številni kmetje, videč take uspehe opustili svoje zasebne kmelije ter se pridružili kolhozu, kjer jim je življenje mnogo lepše, kjer je delo mnogo lažje zaradi mehanizacije — saj so danes poleg traktorjev na motorni pogon tudi številni poljedelski stroji na električni pogon — kjer se življenje na podeželju !e malo razlikuje od življenja v mestu in kar se bo v najkrajšem času popolnoma izenačilo.
Sovjetski kolhozniki delajo z velikim elanom in veliko vnemo, vedoč, da s tem gradijo sebi in svojim potomcem srečnejše življenje, vedoč, da gradijo komunizem! (Nadaljevanje in konec prihodnjič)
Za časa carske vladavine so živeli mali in srednji kmetje sila bedno življenje. V vsem so bili odvisni od milosti svojega gospoda, kulaka. Niso imeli potrebnih šol, kjer bi se bili lahko izobrazili. Zato je bila velika večina podeželskega prebivalstva neuka in nepismena. Oktobrska revolucija je prinesla tudi tem ljudem odrešitev. Osvobodila jih je stoletnih okovov ter jim omogočila, da se izobrazijo. Danes obstajajo šole tudi po najzakotnej-šlh predelih dežele. Na kolhozih obstajajo poleg navadnih se-demletk tudi višje šole, na katerih se učenci pripravljajo za vstop na univerze. Pa ne samo v šolskem, temveč tudi v splošno kulturnem pogledu stojijo danes narodi ZSSR na zelo visoki stopnji. Kolhozi imajo lastne klube, knjižnice s tisoči knjig in revij ter celo lastna gledališča. Na sliki vidimo gledališče, ki ga gradijo v kolhozu «Zarja komunizma».
V torek, 11. t. m. poteče 33 let, kar je umrl naš največji in naj-plodovitejši pisatelj Ivan Cankar, najizrazitejši zastopnik naše književne umetnosti.
Rojen 10. maja 1876 na Vrhni-
ki, se je šolal v Ljubljani na realki, kasneje pa na Dunaju, kjer je bil slušatelj Visoke tehnične šole. Se kot mlad dijak je pričel pesnikovati,’ sprva močno pod Aškerčevim vplivom. Iz njegovih zgodnjih dunajskih let, udarja na dan Heine, kasneje pa dobiva njegova umetnost bolj in bolj svojstven izraz.
Cankar je združeval v sebi mehkobo in čustvenost romantika z jedko satiro. Zakaj življenje mu ni prizanašalo in mladi umetnik ga je slikal v luči, v kakršni ga je doživljal.
Boril se je proti laži in hinavščini, jilistrstvu in neznačajno-sti. Vse te slabosti je preganjal iz slovenskega človeka z vso odločnostjo svojega peresa, da bi iz naroda hlapcev naredil narod svobodnih ljudi. Odlikuje ga živahna domišljija, škoda, da tudi mestoma premočan pesimizem. Njegova dela so polna ljubezni do ubogih in trpečih, do sirot in zatiranih. Cankar je naš Gorki. Pisec Pohujšanja v dolini Šentflorjanski, v katerem je «slikal noč, vso pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, da bi oko tem silneje zakoprnelo po luči», pa nam je dal tudi Lepo Vido, simbolično deželo sanj in hrepenenja. Matjaževo kraljestvo.
Njegova umetnost stoji na svetovni višini in njegovo ime je znano daleč izven slovenskih meja, vsemu kulturnemu svetu.
PRIREDITVE:
— Danes, sobota, 15. XII. ob 20. uri nastopijo v PD «Pečar» (Zgornja Kolonja) mladinke PD «Tomažič» z veselo enodejanko «Dve teti», katero bodo gotovo z zadovoljstvom spremljali vsi poslušalci. Nastopi tud. nadebudni harmonikar istega društva kakor tudi mladi recitatorji.
* * *
— Jutri, v nedeljo, 16. t. m. ob 15.30 gostuje v Mačkovljah igralska družina PD Škamperle z «Venčkom» tov. Vlade Bidovec. Nastopi tudi kvartet ter pevski zbor istega društva in PD «Zvezda».
Domačini, pridite v čim večjem številu!
* * *
—- PD «Vesna» iz Križa predvaja jutri ob 17. uri na Kontoveiu znano Turgenjeve) igro «Tuji kruh». Prepričani smo, da bodo z njo vsi Konto-velci in Prosečani zadovoljni tako kot gledalci drugod, kjer so vrij Križani že nastopili.
* * *
Miklavževanja po naših prosvetnih društvih:
Odbori številnih naših prosvetnih društev so pripravili oo priliki tradicionalnega otroškega praznika na Miklavžev večer našim najmlajšim obilo veselja, k čemur je pripomogel tudi primeren kulturni program. V PD «Tomažič» so naštudirali pionirčki igrico «Neverna babica», v režiji marljive tovarišice Kari-ševe. Delce je lepo uspelo, ob ponovitvi pa bi želeli malo več razgibanosti s strani nastopajočih mladih igralcev, kakor tudi več življenja le v igri sicer že osivele none.
Na Opčinah so se pionirčki na ta večer tudi dobro odrezali z oaletom in posrečenim prizorčkom, malo manj kot mladi kriški naraščaj, ki je gostoval i> PD «Simon Jenko».
* * *
Prosvetarji za mir:
Člani glavnega odbora SH-PZ so odšli v ponedeljek, 10. t. m. nabirat podpise za mir k Sv. Ani. Nabiralna akcija je zadovoljivo uspela, saj so o-biskali v popoldanskih urah precejšnje število družin, ki so se večinoma rade volje odzvale Berlinskemu pozivu. Vsega so zbrali 117 podpisov.
* * *
ZA ZASTAVO SHPZ: je darovalo PD «Skedenj» 1.000 lir na nabiralno polo st. 8. Najlepša hvala!
STRAN 4
11 pa TAM...
«SUPERLATIVI» TITOVSKIH GulCuRADCEV — Kakor iz-gLeda, aela delegacija naših tovarišev, ki se je — proti vseiri «prerokovanjem» «rn-moi snega» in «Katoliškega glasa» — vrnila iz Sovjelsne zveze, tico/asistom sive lase. Drugače si človek pač ne more tolmačili urupnega kokodakanja «Primorskega», ki je posvetil našim delegatom in še posebno tov. Malalanu, kar dva dolga cianka. Kaj se vendar tito-jaSisti toliko razourjajo in opletajo svoje jezike o «križih in težavan Vidailjeve delegacije», ko pa v isti sapi kričijo, da se «krog vidalijevcev vedno bolj oži?» Saj trdijo v istem članku, da se je o Titovem «socializmu» prepričalo na lastne oči v enem samem letu nič manj kot... SC tisoč tržaških delavcev, meščanov in kmetov.
Torej, naša petčlanska delegacija naj oi bila — kot krakajo titojašisti — protiutež za «množično obiskovanje Jugoslavije». To pomeni, da Sovjetska zveza ne potrebuje reklame in «množičnih» obiskov, kot jih prirejajo titojašisti, da bi prepričali ljudi o «vsakodnevnih uspehih, ki presegajo celo one v ZSSH» — to so namreč zlate besede «Primorskega». Vsekakor morajo biti ti «vedno večji uspehi» zelo klavrni, če so potrebovali titojašisti v e-nem letu kar SO tisoč prič. Zakaj pa nišo organizirali tudi titojašisti n. pr. kake konference vsaj enega izmed SO ti-sočev, ki naj bi govoril «Kaj sem videl v Jugoslaviji». To bi bilo nedvomno zelo zanimivo. Vsekakor bolj zanimivo kot pa stenice v sovjetskih stanovanjih, stranišča, v katera je treba hoditi s škornji, beračice, ki prosjačijo po ulicah Leningrada in druge več ali manj mastne «časnikarske race», ki jih je, prav za prihod naše delegacije, izcimil iz svojih skisanih možganov mlečnozobi titovski uredniški «bubec». Ta golobradi «očividec» je seveda pri tem popolnoma pozabil, da je še pred dobrimi tremi leti pisal svoji materi iz Sovjetske zveze pisma,, ki so prekipevala na.vduše.nja o življenju v ZSSR. Kako torej? Ali so bila njegova takratna pisma polna «praznih superlativov», ali pa laže danes? Cela tri leta je tiščal za ometom stenice, in ves ta čas so leningrajske beračice kimale za zapečkom. Kakor vidimo, jih je «zdramil» šele povratek naše delegacije. Kaj res ni imela ta reva revasta boljših «argumentov». Taki so namreč že davno zmrznili, saj jih v Ameriki in drugje meljejo in prežvekujejo že nad 30 Let.
Kljub temu pa bodo pri «Demokraciji» verjetno zelo nevoščljivi titovskim pisunom za te senzacionalne časnikarske «prvine». Tudi oni so namreč s takimi «racami» že pri kraju kljub neizčpani zalogi iz onstran luže.
Titojašisti so postrgali vse stenice in liparjem pač ne preostane drugega kot, da poročajo «iz verodostojnih virov» o bolhah, ki so obiskovale poseben tečaj za tajno službo pri NKVD in ki se tiščijo v slehernem kotičku sovjetskih stanovanj ter prisluškujejo jiogo-voru slehernega sovjetskega državljana. Samo še taka «časnikarska raca» jim m.anjka, po--tem bodo kot časnikarji strica Sama re.s «okey».
Pismo Maliku in nabrežin-ski esdezejevci — Zanimivo je bilo opazovati nekatere esdezejevske svetovalce na eni seji občinskega sveta, ko so komunisti predložili pismo, v katerem protestirajo proti pismu župana Barto-lija sovjetskemu delegatu na zasedanju Glavne skupščine OZN' v Parizu. Kar sapa jim je zastala, ko so slišali vsebino pisma in ime osebe, kateri je 'bilo naslovljeno. Eden izmed njih je s tresočim glasom komaj da izjavil, da je to pismo naslovljeno predstavniku neke komunistične držaVe. No pa naj bo, je 'dodal, ker se gre za vprašanje Trsta bom glasoval zanj, toda s pogojem, da se opusti stavek, da nabrežinski občinski svet podpira stališče sovjetske vlade proti barantanju s Tržaškim ozemljem med Titovo in De Gaspe-rijevo vlado. Torej, kljub svojemu «indipendentizmu» nočejo odreči Titu in De Ga-Speriju svoje pomoči pri sramotnem barantanju za STO.
Pojasnilo o družinski dokladi za otroke
Kakor znano, prejemajo vsi zaposleni delavci in uradniki, ki so istočasno družinski glavarji, od zavoda za socialno skrbstvo družinske doklade bodisi za ženo kakor tudi za o-troke. Doklada za sina oziroma hčer pa preneha, čim je slednji izpolnil 18 let.
Pri tem pa moramo opozoriti vse družinske glavarje, da imajo pravico do nadaljnjega prejemanja doklade za sinove ali hčere, ki nadaljujejo s študijem in to do 21 leta starosti, seveda, če slednji niso v tem času nikjer zaposleni.
Oce mora v tem primeru vložiti prošnjo, opremljeno s potrebnimi listinami.
Priporočamo vsem interesentom, da se za podrobnejša pojasnila obrnejo do Urada za skrbstvo pri Enotnih sindikatih, ul. Montfort št. 3 (telefon 2a-0U8).
NADALJUJE SE ZASEDANJE TRŽAŠKEGA OBČ. SVETA
Komunisti so preprečili
nakano proti starim delavcem
Tov. Braun zahteva popravila pločnikov - Avtobusno progo za Greto naj prevzame ACEGAT - Interpelacija tov. lladielia glede javnih nedonosnih del
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta so se vrstita vprašanja, ki so jih stavili predvsem naši svetovalci v zvezi z raznimi še nerešenimi problemi. Posebno važnost pa zavzema nedvomno intervencija našega svetovalca tov. Kudicha proti nameravani ukinitvi oddelka za javna nedonosna .dela.
Po vrstnem redu se je med prvimi oglasil tov. Braun, ki je kritiziral zanemarjeno stanje mestnih pločnikov, ter zahteval, naj se hišni lastniki držijo zadevnih občinskih odredb, na podlagi .katerih so dolžni skrbeti za popravila pločnikov pred .svojimi {stavbami. Te odredbe bi morali spoštovati posebno tisti hišni lastniki, ki imajo visoke dohodke. Nadalje je tov. Braun zastavil vprašanje tudi glede ureditve cestnega prometa pred glavnim vhodom železniške postaje in ul. Miramare. V tretjem vprašanju pa je obravnai problem prometne zveze z Greto ter predlagal, naj bi prevzela ACEGAT sedanjo zasebno avtobusno progo ter jo še izboljšala. ACEGAT bi morala nadalje preučiti možnost vzpostavitve filobusoe proge.
Sledile so nato intervencije svetovalcev drugih skupin, nakar je povzel besedo tov. Ra-dich in načel pereče vprašanje nevarnosti ukinitve .oddelka za javna .nedonosna dela. Ta oddelek je bi ustanovljen s ciljem, da vsaj deloma olajša vedno večjo brezposelnost. Zaradi znižanja subvencije VU za vzdrževanje .tega delovnega sektorja pa preti iresna nevarnost njegove popolne ukinitve. Uradniško osebje je že prejelo odpoved za 31 decemr bra in temu bo verjetno sledila odpoved delavcem. Tov. Radich je nato predložil posebno interpelacijo, v kateri zahteva, naj župan in odbor intervenirata pri VU, da se odvrne nevarnost odpustov.
Tov. Brocchi je nato predlagal podaljšanje roka, ki se nanaša na ureditev pekarn v smislu higienskih predpisov. Rok zapade namreč že 31. t.
m. in v tem času ne bodo mogle prizadete pekarne izvršiti vseh potrebnih tehničnih sprememb.
Občinski odbor je nato predložil v odobritev sklep za odpust začasno nameščenih občinskih delavcev, ki so dosegli predpisano starostno dobo ali ki so dela nezmožni. Temu se je v imenu naše skupine uprl tov. Brocchi, ki je predlagal, naj se začasno odloži vsako razpravljanje o tem vprašanju. Občinski svet je namreč sv.ojčas izglasoval sklep, da se tem delavcem prizna pokojnina in ta sklep čaka odobritve conskega predsedstva. Po daljši diskusiji je bil predlog tov. Brocchija ovr žen. Zaradi tega so komuni-
stični svetovalci .zapustili sejno dvorano. Odločen nastop naših svetovalcev je s tem preprečil nakano občinskega -odbora, ki je hotel pač doseči, da bi ostali stari delavci občine brez pokojnine. Zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih se namreč ni glasovalo o sklepu odbora.
Pozneje pa so se naši svetovalci vrnili v dvorano ter prisostvovali nadaljevanju seje, ki je bila tajna.
O poteku včerajšnje občinske seje bomo poročali v prihodnji številki.
Šahovski odsek P.D. Kraljič ganizira šahovski turnir. Vpisovanja se sprejemajo v tajništvu društva vsak dan od 17. do 20. ure.
Veličasten uspeh konference
tržaške delegacije^ kije bila v ZSSK
Konference so se nadaljevale v tem tednu na podeželju in tržaški okolici
Nedeljska konferenca tržaških delegat,0.V ,ki so se vrnili iz ZSSR je bila v resnici izreden in nestrpno pričakovan dogodek za vse tržaške demokrate. To nam najbolje dokazuje veličastna udeležba iz mesta in okolice. Poslušalci so zasedli do zadnjega kotička prostorno dvorano in hodnike Kina ob morju ter pazljivo sledili prstremu pripovedovanju petih delegatov.
Konferenco je otvoril tov. dr. Sajovitz, član združenja «Trst - ZSSR», ki je v uvodnih besedah poudaril važnost pričevanja očividcev, članov prve tržaške delegacije, ki je obiskala SZ. Cilj tega združenja je ,da širi resnico o življenju in delu v SZ in to proti vsemu plazu laži in klevet, ki se dnevno gromadijo od vseh strani na račun dežele, ki je branik miru n kjer ne poznajo
PROTEST E.S. PROTI ZNIŽANJU DRŽAVNEGA PRORAČUNA
Vprašanje 60 odpustov pri Sv. Marku še nerešeno
V tobačni tovarni bodo imele delavke zavetišče za otroke
Kampanja za včlanjevanje v ZES za leto 1952 je v pol-
nem teku v vseh tovarnah, ladjedelnicah in podjetjih. Ladjedelnica Sv. Marka je napovedala tekmovanje vsem velikim tovarnam. Arzenal je tudi razpisal nagrade, ki obstojajo v naročnini na delavsko glasilo, za delavce, ki se bodo posebno izkazali. Delavnica pleskarjev v ladjedelnici Sv. Marka je že dosegla 100 odst. svojo nalogo in razen tega včlanila še dva nova delavca za ES.
Na izrednem sindikalnem plemunu, ki je bil pretekli petek na sedežu ES so delavci obravnavali pereče vprašanje znižanja proračuna za bodoče leto, ki ga namerava izvesti VU. Tu bi bili več ali manj prizadeti najširši sloji prebivalstva, predvsem pa delavci iz ladjedelnic in oddelka za jav-
VU MORA KRITI PRIMANJKLJAJ občinskega proračuna za 1952
"Demokrat,, Bandini obžaluje VU, ki bo morala tudi v bodoče kriti primanjkljaj - Odgovor tov. Slavca - Poročilo o akciji za poplavljence
V ponedeljek je občinski svet občine Devin-Nabrežinia ponovno zasedal. Po prečitanju zapisnika zadnje -seje je župan podal poročilo o nabiralni akciji za poplavljence v Ita-lij:. Nabrana oblačila sta župan in tov. Slavec IzročBla občini Cavarzere, ki je bila med poplavo najbolj prizadeta. Nabrano je bilo: 90 zimskih plaščev, 119 jopičev, 249 parov hlač, 396 srajc, 520 maj, oblek 203, ženskih oblek 91, 321 kosov perila, 8 dežnih plaščev, 208 parov nogavic, 36 parov rokavic, 136 parov čevljev,59 ©vratnih rut, 236 odej, 66 čepic in klobukov in 1 žimnica. Občani so prispevali tudi nekaj denarja, s katerim so nato nakupili oblačila, ki so že vključena v navedenem poročilu. Ob tej priliki je župan poudaril, da je občinstvo s tem izrazilo veliko .solidarnost s poplavljene! v Italiji ter obenem izrekel zahvalo vsem darovalcem v občini. Nato je župan prečita! pismo članov komisije za najemnine kamno-iomov, v katerem so obvestili občinski svet, da ne mislijo več ostati člani te komisje. V širšo diskusijo o tej zadevi pa občinski svet ni posegel, ker bo širše razpravljanje po vsej verjetnosti na eni izmed prihodnjih sej. Preden pa so prišli k glavni točki dnevnega reda, t. j. k občinskemu proračunu za leto 1952, je svetovalec Marizza v imenu vseh občinskih svetovalcev izrekel sožalje družini ponesrečenega policijskega inšpektorja v Nabrežini.
Odbornik Terčon je prečltal proračun za leto 1952 ter je iz poročila bilo v glavnem razvidno, da občinska uprava predvideva za to leto 24 milijonov 3T2.000 lir primanjkljaja. To pa seveda zaradi tega, ker ima občina v načrtu veliko več javnih del, kot jih je imela lansko leto. Tudi tokrat se je oglasil ((demokrat» Bandini, ki je na vse pretege obžaloval Vojaško upravo, ker bo tudi v bodoče morala kriti občinski primanjkljaj. Zahteval je, da bi občina morala izenačiti izdatke z dohodki in bi na ta način ne bilo treba pomoči Vojaške uprave. Seveda po njegovem bi naforežin-ski občani ne imeli to, kar imajo, še manj pa bi bil izveden bodoči načrt. Tov. Slavec mu je v jedrnatih besedah povedal, da je tukajšnja oblast zasedbena oblast, poleg tega pa še vojaška, ter zahteval maj tukajšnjemu prebivalstvu nudi vse, kar civilizirano ljudstvo potrebuje, najsibo stano-
vanjske hiše, šole, vrtce, ceste, napajališča itd. Le ko bo občina dosegla svojo avtonomijo, bo lahko govora o izenačenju občinskega proračuna oz. izdatkov z dohodki. Naše Ozemlje upravlja vojaška zasedbena oblast in zaradi tega, ker tukajšnje občine niso avtonomne, naj ona finansira gradnjo" naših šol, stanovanj, cest in vsega ostalega ,kar nabre-žinsko in vse ostalo prebivalstvo potrebuje. Z besedami tov. Slavca so se v glavnem strinjali vsi svetovalci.
Seja je bila zaključena ob 19. uri, naslednja pa bo v ponedeljek ob 17. uri.
Zveza demokratičnih žena or: ganizira danes 15 t. m. ob 20. uri v dvorani krožka Tomažič družabni večer s pestrim sporedom. Sviral bo izbran plesni orkester. Izkupiček večera je namenjen za osrednjo božično prireditev.
na nedonosna dela. V zaključku so izglasovali protestno resolucijo, v kateri zahtevajo naj VU odstopi od svoje namere ter pusti proračun neiz-premenjen. Poziva obenem vse delavce, naj se enotno zoperstavijo tem naklepom, ki M nedvomno še poslabšali že itak bedno stanje delovnih množic.
Vprašanje najavljenih 60 odpustov v ladjedelnici Sv. Marka je še nerešeno. V torek so se sestali sindikalni zastopniki in zastopniki Združenja im-dustrijcev. Ni pia prišlo do pozitivnega zaključka, ker vodstvo GRDA noče razpravljati o odpustih in to z že znanim izgovorom, da delavci ne spadajo pod ladjedelnice, ker so jih najele zasebne tvrdke. Zaradi tega je bil sklican za danes nov sestanek obeh strank.
V tobačni tovarni so v teku gradbena dela za zavetišče o-trok zaposlenih delavk. Kakor znano, so to zahtevo postavili ES in tovarniški odbor. BS so predložili tudi načrt, ki je bil sprejet od ravnateljstva. Razen tega bodo imele delavke pralnico, slačilnico in novo kuhinjo za menzo.
kaj je bil slednji objavljen.
Obisk in poizvedovanje tlto-jašističnega pustolovca, ki je dobro poznan v obeh občinah, smrdi uro daleč po pravcati udbovski špijonaži in izsiljevanju. Ta udbovska inkvizicija pa je še en dokaz več, da je zadel članek tilofašiste v živo in da je pisal «Lavoratore» golo resnico.
Ne morda, da bi se tržaška fašistična Titova zalega sramovala tega cinizma. Saj ta tudi ni prvi in ne zadnji primer. Bistvo udbovskega obiska je, da skušajo titojašisti čim več skrivati pred ljudstvom svoj brutalni cinizem in rokovnjaške metode. Vsako razkrinkanje, ki ga prinesejo naši listi seveda škodi njihovemu «socialističnemu» ugledu in ljudje imajo pri tem najboljšo priliko spoznati pravo lice njihovega «socializma» kljub 80 tisočim, ki so obiskali Jugoslavijo v enem letu, kot trdi «Primorski».
izkoriščanja.
Vrstili so se nato na govorniškem odru člani tržaške delegacije, tov. Galliano Dona-dei, delavec v Arzenalu, Riko Malalan, Pina TomaseHi, Dario Grusovin, delavec iz Tovarne strojev in Angel Franza. Prostor nam žal ne dopu-šč-, da bi podrobneje pisali o vsem, kar so poedini tovariši povedali s potovanja, obiskov v raznih mestih, tovarnah itd. Brez dvoma je večina naših čitateljev slišala še izčrpnejša poročila iz ust posameznih delegatov, ki so se vrstili v tem tednu na številnih konferencah na podeželju in okolici. Vsekakor pa bo naš list tudi v prihodnjih številkah nadaljeval z vrsto člankov, povzetih iz pripovedovanj posameznih članov te delegacije.
Omenimo naj samo, da je zbrana množica v Kinu ob morju prav željno poslušala nad vse zanimivo in pestro pripovedovanje delegatov ter dala večkrat duška svojemu navdušenju z burnim ploskanjem.
Z nič manjšim uspehom so se vrstile v tem tednu konference na Konkonelu, v Ric-manjih, Mačko vi jah, Opčinah, Dmini in drugje. Povsod polne dvorane poslušalcev, kot malokdaj prej. Tako je imelo tudi v tem tednu na tisoče demokratov in tudi pripadnikov drugih struj izredno priliko, slišati iz pripovedovanja petih očividcev, stvarno resnico o blagostanju in srečnem življenju sovjetskega človeka, ki gradi komunizem in je prav zaradi tega ve/dno v prvih vrstah mogočne mednarodne fronte miru.
I®©j51TU ©Špic
tudi v Nabrežini
V zadnji številki smo poročali o epidemiji ošpic v Križu. Obveščeni smo, da so se ošpice, na žalost razširile tudi v Nabrežini, kjer beležijo že več pojavov. Zaradi tega so pred par dnevi zaprli slovenski in italijanski otroški vrtec.
Prizadetim materam ponovno toplo priporočamo, naj se
takoj, čim opazijo najmanjši znak bolezni (krmežljave oči in izpuščaji v ustih) takoj obrnejo do zdravnika. Obolelih otrok pa nikakor ne smejo nasiti v ambulanto, še manj pa pustiti na cesto ali jih pošiljati še nadalje v šolo.
Tudi od mater samih je odvisno, da s pravočasnim jav-ijenjem bolezni občinskemu zdravniku, lahko pomagajo, da se prepreči nadaljnje širjenje.
Priprave za božičnico na Opčinah
V poedinih vaseh openskega o-kraja je že opaziti priprave naših žena za božične praznike. Otroci se marljivo učijo recitacij in igric. Začelo se je tudi z zbiranjem prispevkov, da bodo žene lahko nudile malčkom vsaj skromno darilce.
Požrtvovalne žene, ki zbirajo prispevke, imajo tudi letos priliko spoznati radodarnost vaščanov. Vsak prispeva po svojih močeh, pa naj si bo s še tako skromno vsoto. Tudi ob tej priliki se opaža, da je gospodarsko stanje našega ljudstva vedno težje in beda je vedno večja.	.
Na eni strani vidimo napore naših žena, ki bi rade nudile malčkom čim več. Po drugi strani pa vidimo, da je prejel odbor «Natale Triestino» od občinske podporne ustanove velika denarna sredstva. Dolžnost bi bila torej, da poskrbi za obdarovanje vseh potrebnih otrok tržaške občine, vštevši otroke iz slovenskih vasi.
Toda prav v tem pogledu so se dogajale lansko leto in tudi prej grobe krivice. Število paketov je bilo zelo omejeno in mnogo revnih in res potrebnih otrok ni prejelo ničesar.
Kakor vidimo, se delajo tudi z božičnimi darili politične špekulacije in to bodisi pri demokristjanih kakor pri titofašistih, ki se tudi na Opčinah zelo potegujejo za svojo «jelko».
Vsaka dobro misleča žena in mati pa je mnenja, da naj titovska banda razdeli svoje darove raje med desetine tisočev sestradanih jugoslovanskih otrok in naj neha špekulirati z milijoni, ki jih bo iztrgala jugoslovanskim narodom.
Kako pojmujejo krščansko ljubezen» pri odboru «Natale Triestino», pa nam dokazuje izjava, ki jo je dal zastopnik žensk; delegaciji z Opčin, žene so namreč zahtevale, naj se pri razdeljevanju ne delajo nikake politične diskriminacije in naj se darovi razdelijo v šolah, da se prihrani otrokom pot v mesto. Slednji pa je izjavil, da imajo do zavoja pravico le otroci družin, ki že prejemajo podporo od kake ustanove v okviru odbora. Omehčal se ni niti, ko so mu navedle primer brezposelne vdove s tremi otroki. Dejal je, da tudi njeni otroci nimajo pravice do zavoja od «Natale Triestino».
Dolinski župnik naj se ne vmešuje
Skupina otrok iz Doline se marljivo pripravlja za nastop z lepo otroško igrico. To pa oči-vidno ni po godu dolinskemu župniku, ki je obiskal matere teh otrok, da bi jih odvrnil od te kulturne pobude. Verjetno vidi dolinski župnik tudi v nedolžni otroški igrici novo «komunistično nevarnost», ki jo je treba na vsak način preprečiti.
Kc. se je neka naša tovarišica zglasila pri dolinskem župniku, da dobi pojasnila na to vmešavanje, ki nima prav nič skupnega z vršenjem njegovega verskega poslanstva, ji župnik ni niti najmanj skrival svojega zagrizenega protikomunizma. Iz vsega poteka razgovora si lahko ustvarimo povsem jasno sliko, da je dolinskem.u župniku mnogo ležeče na tem, da bi otroci ne nastopili, ker je pač to, po njegovem. mnenju, «pobuda komunistov». In dolinski župnik bi hotel odrekati komunistom pravico, da skrbijo za splošno kulturno izživljanje otrok.
Toda dolinski dušni pastir se je tokrat prav pošteno uštel. Naše ljudstvo se je skozi desetletja fašizma in nacizma trdo in žilavo borilo proti zatiranju slovenske kulture in proti vsakemu mračnjaštvu in to svojo sveto borbo vodi še danes. C e si je s to borbo pridobilo vsaj toliko, da danes lahko naši otroci svobodno nastopajo na svojih prireditvah, ne dopušča, da bi nepoklicani ccenzorji» ovirali njegovo kulturno izživljanje, ki je vsekakor na dostojnejši kulturni višini kot razni ameriški filmi, ki se predvajajo od. časa do časa v dolinskem župnišču.
Naj se g. župnik torej nikar ne pritožuje nad «slabimi časi», samo zaradi tega, ker se matere drznejo oporekati njegovemu postopanju, Kolo zgodovine se pač vrti naprej in doba «nezmotljivih», cerkvene inkvizicije ter sežiganja «heretikov» je že davno za nami. Na vso srečo človeštva se tudi ne bo nikoli več povrnila.
Ce pa hoče biti dolinski župnik tako vnet izvrševalec ukazov Vatikana in škofije, naj se nikar ne čudi, ako mu bodo župljani obračali hrbet, ker take «cenzure» dosežejo prav nasproten učinek.
Za teden d n i ~
Sobota 15 - Ahil Nedelja 16 - Albina Ponedeljek 17 - Lazar Torek 18 - Gracijan Sreda 19 - Fausta Četrtek 20 - Evgenij Petek 21 - Tomaž (zadnji krajec).
ZGODOVINSKI DNEVI:	Ol
15. 1846. so bile dotiskane v Blaf ._
nikovi tiskarni v Ljubljan1} Prešernove «Poezije».
15.	1941. so bili ustreljeni na 01 penskem strelišču antifašistični borci Pino Tomažič, Simon Kos. Ivan Ivančič, Iva» Vandal, Vilko Bobek.
16.	1770. se je rodil Ludwik Bee-J
thoven, veliki skladatelj kla-f sične glasbe.	I
18.	1869. je umrl v Kranju slO"|| venski pesnik Simon Jenko.
19.	1829. se je rodil Anton Jane-I žič, slovenski kulturni delal lavec.
20.	1847. se je rodil Anton Foecjl ster, preroditelj slovenski glasbe.
21.	1879. se je rodil Josip Visarj jonovič Stalin, največji borec miru na svetu.
21. 1873. se je rodil JosipTpavéó slovenski skladatelj.
il
h|
TRST II.
Val. dol. 306,1
SOBOTA: 13. Šramel kvintet U1 pevski duet - 19. Kraji in ljudi6 - 19.15 Pestra folklorna glasba " 21.30 Savino: Ameriški koncert z’ klavir in orkester - 22.30 Ples Z® zaključek tedna.
Gl; Skupi ie K jšanjf ?a n I>rep'
Bolj
ledni
fiali:
klija
Udbovska
«poizvedovanja»
Pred dvema tednoma je umrla v Dolini mati tov. Viktorja Cesnika. Na pogrebu so bili seveda prisotni vsi sinovi razen Josipa, ki se nahaja na Reki. Čeprav mu je tov. Viktor takoj poslal brzojavko, mu tamkajšnje tito-fašistične oblasti niso hotele dati dovoljenja, da bi še enkrat videl svojo drago mater.
U tem ostudnem titofašistič-nem cinizmu je pisal tudi «Lavoratore» z dne 3. t. m. in nad tako ogabnostjo fašističnih oblasti na Reki so se zgražali vsi vaščani. Članek «Lavoratora», ki je še globlje razgalil ogabne metode Titovega režima, pa je oči-vidno razburil tržaško titofaši-stično zalego.
Nekaj dni po objavi članka se je namreč zglasil pri bratu tov. Viktorja Cesnika zloglasni tito-fašistični plačani priganjač iz do-linsko-miljskega okraja, ki je hotel na vsak način vedeti, kdo je dal podatke za članek in za-
Za utrditev ZKM
pridobivajmo nove sile
Pridobiti mladino za veliko fronto miru, to je geslo, ki si ga morajo osvojiti in u-resničiti vsi mladi komunisti, ki se nahajajo v mladinskih vrstah. Pridobitev mladine je težka naloga, ki zahteva požrtvovalnosti, borb, potrpežljivosti in vztrajnosti. Zahteva pa predvsem dobro in močni) organizacijo, ki lahko, preko raznih pobud, mobilizira široke plasti mladine v borbi za svoje zahteve In mir.
Zaradi tega je treba, da se Zvezia komunistične mladine utrdi bodisi po kakovosti kakor tudi številčno. Da bo kos svojim nalogam, ki se postavljajo v zvezi s sedanjim položajem, potrebuje ZKM tisoče novih mladincev in mladink. To je osnovna naloga plaše organizacije. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo dobro usmerjeni na tej poti. To mam dokazuje potek obnavljanja izkaznic. Mladi komunisti iz Križa, ki so že obnovili 63 izkaznic ter se obvezali, da bodo zaključili to delo do 23. t. m., ko bodo organizirali svoj praznik. V Lonjerju so izvršili to nalogo UO-odstotno, v Sadežu 100 odst. in z istim rezultatom tudi visokošolei. Pohvala gre tudi mladim komunistom sekcije Cebulec, ki so obnovili do sedaj 27 izkaznic, nadalje Tvebencem, ki so pridobili 6 novih članov. Ne smemo pozabiti mladih komunistov iz
Boljunca, ki so sicer začeli z delom šele pred kratkim in so že dosegli lepe uspehe. Nikakor pa ne zaostajajo za njimi . v Skednju im Podlonjerju.
Sekcije, ki so dosegle lepe uspehe so delale na podlagi sestavljenega načrta, ki je u-pošteval mobilizacijo vseh mladih komunistov.
To naj služi kot izkušnja tudi drugim sekcijam,, da bodo izpolnile zadano si nalogo, ker se je tržaška komunistična mladina obvezala, da bo do 21. decembra, 72 obletnice rojstva tov. Stalina, dokončala obnavljanje izkaznic ZKM.
Iz revščine se norčujejo
Titovski agenti v zadnjem času ponovno obiskujejo družine padlih in invalide osvobodilne vojne ter poizvedujejo, kako je z njihovim' gospodarskim stanjem. .Zanima jih zlasti, ali se je to izboljšalo v zadnjem času (sic!) Tokrat obiskujejo tudi družine padlih iti invalide, ki ne prejemajo no. bene podpore, in se seveda na ta način iz njih norčujejo; kajti pri siromakih ni mogoče iskati zboljšanje gospodarskega stanja! Skrajni čas je, da prenehajo s poizvedovanji in z norčevanjem ter da izplačajo vse zaostanke vsem prizadetim, ne glede na njih gospodarsko stanje ali politično o-predelitev!
USPEH ZDRUŽENJA ZA PRAVICO DO STANOVANJA
Ukaz Ì75 o zapori najemnih pogodb bo začasno podaljšan
Stalna prizadevanja Združenja za pravico do stanovanja v pogledu zaščite najemnikov in družin, ki jim je bil najavljen izgon, so obrodila vsekakor pozitivne rezultate. Tudi glede podaljšanja ukaza 175 so bili doseženi prvi uspehi.
Podpredsedniku združenja Tonelu je pristojni oficir VU te dni izjavil, da se bo število 110 predvidenih izgonov za januar omejilo na 35. Družine bodo nastanili v hišah brezdomcev pri Sv. Ani.
Glede problema zapore najemnin in podaljšanja najemnih pogodb je kap. 'Lister izjavil ,da bo ukaz 175 začasno podaljšan za dobo enega leta. V tem času bo VU preučila zadevni italijanski zakon in spremembe, ki bi prišle v poštev za naše Ozemlje. Tonel rnu je seveda ponovno obrazložil nujno potrebo zapore nad naj-emmiinami. V nadaljnjem je podpredsednik združenja prikazal zavezniškemu oficirju problem stavb za brezdomce ter problem malih zasilnih stanovanj, ki le malo olajšajo stanje družin brez stanovanja. Navedena stanovanja so namreč docela neodgovarjajoča tudi najbolj skromnimi potrebam družine, ker so zgrajena površno, prostori pa so pretesni.
Glede 1 milijarde lir, ki jih bo VU nakazala za gradnjo stanovanj, je kap. Lister pojasnil, da bodo od te vsote nakazali za fond Aldisio 460 milijonov, ostala vsota pa bo služila za gradnjo ljudskih stanovanj.
Z ozirom na to si združenje zastavlja naslednje cilje borbe: podajšanje ukaza 175 do leta 1960 in s tem mora trajati zapora nad najemninami. Nadalje je treba izvesti spremembe glede stanovanjskih izgonov ter zvišati vsoto, sklada za gradnjo ljudskih stanovanj in s tem znižati nakazilo za fond Aldisio, to je za gradnjo stanovanj zasebnikov.
d)	Gnezda se morajo pobirati tako, da odrežemo veje, na katerih se ista nahajajo. Ce pa se nahaja na primer gnezdo v vršičku, ga moramo pobrati ne da bi odrezali rastni vršiček.
e)	Pobrana gnezda se morajo zažgati na licu mesta.
f)	Po 16. februarju 1952 bodo vsi kršilci, to je tisti, ki niso pobrali gnezd, kaznovani, kot predvideva zakon. Pobiranje gnezd pa bo odredil, na račun kršitelja, gozdarski oddelek C. P. J. K.
g)	Gozdarski oddelek Civilne policije Julijske Krajine, v ulici Monte Grappa St. 3, I, -tel. 23643, nudi zainteresiranim vsa tozadevna pojasnila.
VABILO ZVEZE PARTIZANOV STO IN ZVEZE BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV
Vsi partizani in bivši politični
množično udeležijo proslave Finka Tomažiča in njegovih tovarišev.
Sprevod bo krenil jutri, 16. t. m. ob 10. uri izpred Ljudskega doma na Opčinah na kraj muče-ništva.
Izključitev iz Partije
Centralna kadrovska komisija Partije je odobrila ukrep sekcijskega komiteja Greta-Rojan, s katerim je spremenil prvotni ukrep izbrisa v izključitev Ulle Sergija, zaradi moralne in politične nepoštenosti, ker se je slednji polastil imo-vine. last kolektiva.
Svarijo se tovariši, naj ne imajo stikov z navedenim elementom.
NEDELJA: 9. Kmetijska oddaj3®ralv - 11.30 Oddaja za najmlajše - JafLem ko in Metka - 12.15 Od melodij6^3.7^1 do melodije - 13. Glasba po ž6'K Ijah - 14.30 Puccini: Manon L6-!nov3 scault - 1. in 2. dejanje - 18. Ufe pr delavskega sveta - 21. KnjižeV'L.e-j: nost in umetnost.	L •
PONEDELJEK: 13 Glasba i* f ^ baletov in revij - 19. Iz filmskeg3, n! sveta - 21. Koncert tenorista DU'jta ž šana Pertota - 22. Puccini: ManCVgaj Lescault - 3. in 4. dejanje. ; v TOREK: 13. Glasba po željah'L . 19. Mamica pripoveduje - 20.3“:3za' Aktualnosti - 20. Koncert pian '•'■pra Sta Gojmira Demšarja - 21. Vzof'Ly j mladini - Dr. Edvard Jenner,	,
četnik cepljenja proti kozam. . Pj
-fene
SREDA: 18,15 Hacaturjan: Koi'1------
cert za violino - 19. Zdravniš^fklbiil
vedež - 20.30 Sola in vzgoja - je Vokalni kvartet - 22. Liszt: Fani stova simfonija.
ČETRTEK: 13. Pevski duet i11 harmonika - 19. Slovenščina Slovence - 21. Radijski oder - H;
Neil: Ana Christie, drama v n dejanjih - 23. Operni dueti.
PETEK: 13. Glasba po željah ' I 1 19. Pogovor z ženo - 20. Slove»' skl motivi - 20.30 Tržaški kultur»11 razgledi - 22.30 Razni solisti.
Novi spored radijskih oddaj R { za Jugoslavijo RADIO MOSKVA
V srbohrvaščini, čas: 06.00-06.3®
-	valovna dolžina 30.9; 41.04: 41.1'H ^
—	12.00-12.30 - 19.7; 25.08 — \6-WV ns
16.30 - 41.12; 48.47 : 48.54 : 49.02	3,
18.00-18.30 - 41.12; 48.47 : 48.54	,
- di-iv- as av- d« 51: I«
20.00-20.30 - 41-12; 48.47; 48.54: Ja v 48.7: 49.83; 240: 300.6: 397.4; žA.POdip — 22.00-22.30 - 41.04; 41.58; 48A''L,.T 49.1:	49.71: 300.6; E20.9:	SSIAT .
362.7: 397.4 -- 23.000-23.30 - 41-5»: «m 48.47; 48.54: 49.1: 49.71: 240; 300.Hràn.j, 320.9; 351.3: 362.8; 397.4 — 00.« 01.00 - 41.58: 48.47; 48.54 ; 49.W°Va 300.6; 320.9: 351.3; 362.8; 397.4 V,r 01.30-02.00	-	41.58; 48.47: 48.5Jfarn.b
49.71; 300.6; 320.9; 351.3; 362> 397.4.
'«ga,
V slovenščini, čas: 17.30-18.00 >čet valovna dolžina: 41.12; 48.47; 48.5’t>iva'] - 21.30-22.00 - 41.04; 41.58; 48.4l®j ,n 48.54; 49.1: 49.71: 300.6; 362.8; 39U ' 333 — 22.30-23.00 - 41.04; 41.58’ 48.^1 T
48.54;	49.1;	49.71;	300.6;	320«
351.3: 362.8; 397.4 — 23.20-24.00 F IT 41.58: 48.47: 48.54: 49.1; 49.71; '«^izan 300.6: 320.9; 351.3: 362.8; 397.4
01.00-01.30 49.71;	300.6;
397.4.
41.58: 48.47; 320.9;	351.3;
Zatiranje borovega prelca
Urad za kmetijstvo in ribolov pri ZVU obvešča:
a)	da je po zakonu z dne 20. maja 1926. in 12. februarja 1938 zatiranje borovega prelca obvezno!
b)	Vsi lastniki borovih nasadov, vrtov, parkov ali gozda, v katerih raste bor, so obvezni zatirati borovega prelca na lastne stroške.
c)	S pobiranjem in pokonca-vanjem prelčevih gnezd se mora pričeti s 15. decembrom 1951 in končati pred 15. februarjem 1952.
preganjanci so vabljeni, da
„Kaj smo videli v Sovjetski zvezi**
V	prihodnjem tednu se bodo ■nadaljevale konference tržaške delegacije, ki je obiskala ZSSR.
Clan delegacije Tov. Riko Malalan bo govoril v naslednjih vaseh: Danes, v soboto 15. t. m. v Plavjah; v torek 18. t. m. v Trebčah; v sredu 19. t. m. v Prebenegu; v pernic 21. t. m. na Kolonkovcu (gostilna «Soci») ter prihodnjo soboto 212. t. m. v Domju.
V	četrtek 20. t. m. bo konferenca na Pončani, kjer bo govorila tov. Pina TomaseHi; v soboto 22. t. m. pa v Camnorah, kjer bosta govorila tov. Galliano Donadel in Pina TomaseHi.
Vse konference pričnejo ob 20. uri.
priča
NOGOMET Spored tekem za jutri 16. t- m p0;
I. kategorija:
Kolonja - Tovarna strojev, 'j,i»llOIV,( igrišču v Boluncu ob 10.30; i/vk «■ staniščniki - Rojan, na igrišč13,'. n‘ 0.30; Primorje	d
Vesna, na igrišču v Nabre
Trebčah ob 10.30; Primorje
_______a,
igrišču v Bolj'uncu ob 12.30; Frfr- v- • sin-Skedenj, istotam ob 14.30; 'vltiou
- » wna, igiisu-u v is a m*-*'-a V n,, ob 10; Sv. Jakob - Costalunga, » L>q
UTEMELJENE ZAHTEVE STARŠEV IZ RICMANJ
VEČ POUKA NA OSNOVNI SOLI
in namestitev stalne učne moči
V četrtek, 13. t. m. se je zglasila na Višjem šolskem nadzorništvu delegacija staršev iz Ricmanj glede ■nastavitve nove stalne učne moči na osnovni šoli. Šolske oblasti so namreč že lansko leto nastavile v Ricmanj ih starejšo u-čiteljico Emilijo Turko, ki je v začetku šolskega leta učila le par tednov, nakar pa je imela skozi vse leto bolniški dopust ter je zopet poučevala mesec dni pred zaključkom
TOVARIŠ, SI V REDU S ČLANARINO?
Gremo proti koncu leta. Administracija mora biti urejena. Vsaka sekcija ali celica in vsak tovariš naj pregleda, če je v redu s članarino. Ce ni, naj poskrbi zato, da nadoknadi zamudo čimprej!
šolskega leta. Isto se je ponovilo tudi letošnje šolsko leto 1951-52 ter,_ kot vse kaže, ni nobenih izgledov, da bi se njeno zdravstveno stanje izboljšalo. Nekaj časa so bili o-troci iz 4. in 5. razreda, kjer je Tuirko poučevala, brez učiteljice in šele pred nekaj dnevi je šolsko nadzomištvo po-
slalo v Ricmanje /učiteljico Legiševo.
Višji šolski nadzornik Benčič je delegaciji staršev na njihove upravičene zahteve obljubil, da bo to vprašanje dokončno uredil, to je, da bodo nastavili v Ricmanj ih stalno učno moč.
Ni treba posebej poudarjati, da je to le v kvar šolskemu pouku, zlasti še, ker je Tur-kioiva prevzela tik pred zaključkom šolskega leta zopet svoj razred in je dejansko ona izvedla klasifikacijo otrok, ne ■ia bi jih niti dobro poznala. Na drugi strani pa učiteljica, ki jo je nadomeščala, ni bila stalno nastavljena in je bila seveda prikrajšana za prejemke med šolskimi počitnicami kljub temu, da je skozi vse leto vodila pouk.
Šolskim oblastem priporočamo, naj pri namestitvi 'novih učnih moči gledajo predvsem na to, da nastavijo stalno učno moč, ki bo ostala skozi daljšo dobo v isti vasi ali v istem kraju, ker edino tako bo zagotovljen uspeh na šoli. Učitelj se namreč lahko' poveže s sitarsi, spozna navade in običaje kraja ter kot slovenski izobraženec pomaga k višji
kulturni stopnji svojih sovaščanov. Obenem pa zahtevamo od šolskih oblasti, da uvedejo na osnovni šoli več pouka, zlasti v prvem razredu, kjer se vrši dnevno pouk le pio eno uro in pol, dočim je v ostalih razredih na dan le tri ure pouka.
gonja:	v Dr i
V,1,
ne, na ignšču_ v Trebčah 0.h Jjji»
zenal - Rosandra, na igrišču -Trebčah ob 15. Počiva Sv. Mad y ] II. kategorija:	v o,r
Cebulec - Union,
Bolj ujcu ob 8.30; ne, na igrišču v Proleterec - Partizan, na ist^o-ifock v Nabrežini ob 12: Trebče	„0,0., ;
brežina, na igrišču v Trebčah J 13.	"tolti
KOŠARKA	'itns
I. kategorija - Moška skupina' jik; 5 Inter - Frausin, na igrišču
1	1 Mal»1
igrišču v SU6/
lojz," istotam ob
Skoljet, na igrišču y
IV,i
I
nju ob li.45; Vrdela - Sked»1*' na igrišču na Skoljetu ob 15.45- Ko
II. kategorija:
rtAibi]
Aquileia - Inter, na igr jh-Haše; Aquileia ob 11; Sv. Marko - „i)h-naldi, na igrišču v Skednju ./r,3 v 10: Pristaniščniki - Tovarna sl0i) «■ jev, na igrišču na Skoljetu 9.30. Počiva Skedenj B.
Zenska skupina:	-grišHhiecr
Aquileia
Inter. na
Aquileia ob 10: Frausin
d tii
Ijet, na igrišču v Miljah ob
Skedenj - Sv. Alojz (na v Skednju ob 9. Počivajo ( staniščniki.	JjÀHr
. c______________________
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi’ Založništvo «DELA» !4 Tiska tip. Adriatica, Rismondu Dovoljenje AIS
'S® or ■'ilo
Danes je izšel prvi zvezek ilustriranih klasikov, povzetih iz najslovitejših del največjih svetovnih pisateljev.
Slovenci, posebno pa mladina, segajte po tej novi slikanici, ki Vas bo nedvomno zadovoljila.
V TRSTU in GORICI
jo dobite pri vseh raz p roda j alni-cah časopisov, na p o d« žel ju pa v vseh tobakarnah.
KLASIKI
JluJtAHani
€MILV
BRONre
Št 1 UBO
POM m GUtčU
wuwmm

V
ti
HC 'ični ‘Brli «bk: * 5 c
iiv
lih ; *6 v JU
Vi
ù * ,s V Sk

'^OI
iih