8tev. 53 TRST, torek 22. februvarja I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih Vibakaraah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Toiminu. Ajdov-Sjini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stoU). OGLASI se RAČUNAJO NA MILIMETRE v široko-ti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtoi oglasi po 8 st. mm, o-mrtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2, Hali ogiasi po A stot. beseda, najin inj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se i/ključno le upravi „Edinosti" - Plačljivo in utolljavo v Trstu. - Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Saroenlna na nedeljsko ladanje „EDINOSTI" ataae: sa eelo leto Kron 5'20, » pol let« Kron 2-80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Gaiatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"1. - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■==== Giorgio Gaiatti štev. 18. ===== PoJtno-hranilnični račun St 841652. TELEFON It 11-57. Ustava za Bosno in Hercegovino. Mej tem, ko se poraja novi sabor-.! (Dofia iz bosanskih krogo?.) Od Dunava in Dr?*'e doli do morja, ki petkrat izpreminja sto]- me, izpod Triglava, Velebita, Mosora, Durmitora in Balkana narodi staroselci v 14 „parlamentih", v cerkvah in džamijah, in v petih jezikih slave svoje „ustavne" vladarje na zemlji in Boga v nebesih.... Zadnji, ki jim je bil dovoljen pristop v „parlament", so bili Bošnjaki in Hercegovci, ali bolje Hrvatje, ki se imenujejo tudi Srbe in Moslime in narobe... Edenindvajset hitcev iz topov, zastave in svečane obleke na svečanih postavah sarajevskih prvakov, in gromoviti „živio !w ljudstva od Suto!ine in Kleka do Broda na Savi in Ličke meje... To je zares moralo biti veselje v Bosni ponosni in junaški Hercegovini, ko je domači sin poglavar zemlje Marijan pl. Varešanin od Vareša v imenu Nj. Veličanstva proglasil Ustavo... Bito je to v nedeljo, o poludne... Ali naši bratje v „ustavni" deželi nimaio preveč časa, da bi se navduševali za veliki dogodek. Oblake dima odnesel je veter s sarajevskega obzorja in prinesel s seboj resne dneve premišljevanja in dela, ker je zgodovina dokazala v Bosni obmejnih deželah, da deset let ustavnega življenja zna prinesti seboj več nevarnosti kakor stoletje turške sile. Za nove bitke, za začetek moderne bitke ostaja Herceg-Bosni še kake tri mesece časa. Prve volitve utegnejo začeti nekje v maju, prve seje sabora v sredini junija... Že sedaj se čuje, da novi sabor otvori jeden členov vladarske hiše, in sicer nadvojvoda Leopold Salvator, ki je minolega leta prepotoval deželo in zna dobro hrvatski, ker je nekaj let bival v Zagrebu. O novi ustavi ne moremo reči nič novega. To je ustava za... Bosno, ustava, ki bo omejala delo narodnih zastopnikov na majhen delokrog deželne avtonomije, dočim bosta finance in visoko politiko vodila tudi odslej Dunaj in Pešta, brez nikake kontrole ali sodelovanja zainteresirane dežele. Tukaj nas morajo bolj zanimati narodnostne razmere, ki vladajo sedaj v Bosni, ker to je vendar glavno: s kom bo imela opraviti volja konkurentov na Dunavu, volja, ki bo govorila v sarajevskem parlamentu. Takoj se mora naglašati, da so se stranke v Bosni marsikaj naučile v tem zadnjem času predpriprav aneksije. V poštev pridejo tri stranke, ki se ne ločujejo toliko po narodnosti, kolikor po veri. Za Srbe se je začetkoma bilo bati, da bodo neizprosni "neprijatelji novega sabora, ker se je ž njim sankcioniralo državnopravno pripadništvo dežele k skupni monarhiji. Ali, ko so se Srbi uverili, da bo pametnejše, ako preidejo s fantaziranja na reelno polje dela, sprijateljili so se z usodo in ravno z njihove strani se pričakuje največ marljivosti na hvaležnem delu za povzdigo gospodarske in prosvetne samostojnosti naroda, da bi isti bil kos velikim nalogam, ki mu jih prinese prihodnjost. V muslimskem taboru je opaziti tudi vesel pojav. Boječ se za svojo vero, Muslimi so takoj po aneksiji mislili na emigracijo v turške kraje. Mnoge turške družine so res zapustile domače ognjišče in mi smo ravno v teh predalih obžalovali to nevarno izseljevanje domačega prebivalstva, ker se je tako odpirala dežela imigraciji tujih, madjarskih in nemških kolonistov. Muslimi so dobili svojo versko autonomijo po tridesetletnem pričakovanju in verjetno je, da se bodo muslimski zastopniki tudi v saboru največ pečali z verskim stvarmi. Hrvatska stranka ima najtežo nalogo. Ona bo nositeljica ideala, ki je ideal vseh Hrvatov: celokupnosti dežel, kjer bivajo Hrvatje. Zato bo treba sposobnih moči in idealnih rodoljubov, ker je ujedinjeni Hrvatski na potu madjarska in nemška politika monarhije. V sami deželi pa imajo Hrvatje načelne nasprotnike svojemu idealu v lastnih srbskih bratih, ki bi vendar hoteli, da se deželi, svoboda vede in nje naukov, nedo-tekljivost lastnine, hišne pravice, pisemske, ; poštne in brzojavne tajnosti, peticijska, dru- stranko in ustanovni .m—kci^ nadalje stranki ško"aš'tadleifa. ££JTiJSSSS i ^ST^ ' predstavljajo muslimsko inteligencijo, ki je P"paanosii. ^ ^ pristala na hrvatski program ! Stadlerjevci bi torej reševali vero, ki ni v nevarnosti, s tem pa so odbili od sebe muslimanske Hrvate, ki bi danes-jutri mogli odločevati v saboru in v deželi! Mejtem pa Pešta nadaljuje na svoji poti madjarizacije. Ustava je prinesla seboj vpo-kojenje glavarja zemlje, Koste pl. Hormanna, ki je bil Hrvat; in na njegovo je mesto prišel zagriženi Madjar Pittner. Njegova naloga bo, da pripravi Bosno za Veliko Madjarsko. Ali obupati vendar ne smemo! Res je, da politika Pešte in Dunaja dosledno izvaja svoj program na škodo slovanskega Balkana, ali resnica je tudi, da naša domovina dan za dnevom postaja trdnejša kost za požrešne naše krotitelje. Upajmo, da bo tudi bosanski sabor, četudi bo v resnici le sen-aa sabora, znal povzdigniti svoj glas, da bi v deželi prenehal žandarski zistem, in da se tudi v njem najde resnih delavcev za kristalizacijo narodnih elementov spadajočih k celoti. Naj se sedaj nadaljuje z delom, ki ga je začel ban hrvatski Branimir ob koncu devetega stoletja,.. * * * Takoj po razglašenju ustave se razpišejo volitve za deželni zbor. Priprave, sestava volilnega katastra itd. bodo trajale najmanje tri mesece, tako, da se deželni zbor ne sestane pred junijem. Pripravljenih je že mnogo vladnih predlog. Sicer se bo smelo v smislu ustave predlagati le take načrte, ki so prej dobili sankcijo avstrijske in ogrske vlade.' — Bosanci so torej še precej daleč do resničnega ustavnega in parlamentarnega življenja. * * * Ustava za Bosno in Hercegovino. DUNAJ 20. Kakor je zvedel Kor. biro, objavi jutri bosansko-hercegovinski zakonski in naredbeni list v Sarajevem ustavne zakone za Bosno in Hercegovino, izdane najvišim patentom od 17. februarija 1910 odobrenjem obeh vlad na temelju predlogov c. in kr. skupnega ministerstva. Ustavni zakoni obstojajo iz deželnega statuta za Bosno in Hercegovino, volilnega reda in poslovnega reda za deželni zbor, društvenega in zbornega zakona ter zakona o okrajnih svetih. Najviši patent določa kakor načelno stališče, katerega se je moralo ob uvedbi ustavnih ustanov v Bosni in Hercegonini upoštevali, da s temi naredbami ne smejo na noben način biti dotaknjene razmere za Bosno in Hercegovino urejene po zakonih obeh držav monarhije in da morajo potem takem ostati izlasti netaknjene tudi podlage, določene za upravo Bosne in Hercegovine po zakonu od 22. febr. 1880 drž. zak. štev. 18 (Ogr. zak. VI. 1880) in sicer dokler se ti zakoni ne spremene ustavnim potom. Deželni statut. Deželni statut se deli v splošni del in Dež. zbor sestoji iz 72 izvoljenih poslancev in 20 virilistov, od katerih odpade po 5 na glavne dostojanstvenike treh glavnih veroizpovedonj. Predsedstvo, ki obstoji iz predsednika in dveh podpredsednikov, imenuje začetkom vsake sesije cesar. Vsaka treh glavnih veroizpovedanj bo zastopana v predsedstvu in opozovalo se bo pri vsakem naslednjem imenovanju turnus. Za veljaven sklep je potreba navzočnost več nego polovice članov in absolutna večina navzočih. Za sklepe pa, ki jih napravi zakonodaja v verskih stvareh, je potrebna prisotnost 4 petin vseh članov deželnega zbora in pritrditev najmanj dveh tretjin navzočih. Delokrog dež. zbora. Zakonodajni delokrog deželnega .zbora se razteza izključno na bosanske in lierce-govinske zadeve. Radi tega so od njegovega oelokroga izuzete: vse skupne zadeve kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru in dežel ogrske krone, ter one zadeve, ki sicer niso skupne, a jih je reševati po enakih načelih, glede katerih se treba dogovoriti od časa do časa. Sem spadajo posebno: Zakoni, ki zadevajo brambeno dolžnost, določitev kontigenta novincev in dovoljenje novincev. Določitev o nastanjenju in oskrbi vojne sile ter druge zadeve, ki se tičejo vojne dolžnosti. Dalje se deželni zbor ne bo smel pečati z zadevami, ki so bile urejene v zakonu, ki določa skupno carinsko ozemlje z Bosno in Hercegovino in ki so, kakor n. pr. ono kar je monarhija založila za namene bos-herc. železnic, bile urejene z zakonom, ki je bil napravljen v sporazumu med obema državama monarhije. Da bo na deželnem zastopu mogoče tudi v tem oziru uveljavljati svoje želje, ima dež. zbor pravico, voliti iz svoje grede iz devet članov obstoječi deželni svet, ki ima nalogo, da bodisi iz lastne inicijative, bodisi na vprašanje dež. vlade ali vlad obeh držav stavijo predloge, daje izjave in mnenja, ali pa da prednese potom skupnega ministerstva predstavke na obe vladi. V ostalem ima deželni zbor popolno zakonodajno oblast v vseh notranjih zadevah dežele, tako glede civilnega, kazenskega, policijskega in trgovskega zakona, o meničnem pravu, o javnih in zasebnih družbah, o društvenem, zborovalnem in tiskovnem zakonu, ter varstvu duševne lastnine, o obrtnih, bančnih in kreditnih zadevah, o gozdarstvu, poljedelstvu, vključno agrarno-pravne razmere, o naučnih in bogočastnih zadevah, zdravstvu, dobrodelnih napravah, organizacij občin, o cestah, komunikacijah itd. Dalje ima deželni zbor pravico do davčne zakonodaje, določitev in odobritev letnega proračuna, najetje in konvertiranje posojil, prodaja in obremenitev deželne lastnine, pregledanje in odobritev računskih zaključkov in uspehov po deželnem zboru dovoljenega proračuna. Da bo obema vladama omogočeno izvrševati sedaj v kompe- v tri odstavke o splošnih državljanskih pra- fenco dez. zakonodaje spadajoč upliv ki ga vicah, o deželnem zboru in o delokrogu 5'mata na podlagi zakonov iz leta 1880, je deželnega zbora. ! določeno da morejo imeti vse vladne pred- V splošnem delu je izraženo, da staj^g* P^d predložitvijo v deželnem zboru Bosna in Hercegovina enotno posebno! odobrenje obeh vlad m da se jih sme upravno ozemlje, ki stoji pod odgovornim predložiti v sankcijo še-le potem, ko sta to vodstvom in nadzorstvom c. in kr. skupnega privolili obe vladi, finančnega ministra. Uprava dežele in izvr-j Volilni red. šitev zakonov pristoji deželni vladi za Bosno Volilni red sloni na podlagi interesnega in Hercegovino v Sarajevem. Dosedanja or-' zastopstva in ločitve volilcev na podlagi ganizacija in delokrog v deželi nahajajočih; veroizpovedanj. Na podlagi tega se voli 72 i se sodnijskih in upravnih oblastnij ostane,1 poslancev v treh kurijah. Od teh odpada 18 j in se zamore spremeniti le sporazumno ziposlancev na kurijo veleposestnikov in naj-! obema vladama. V vseh stvareh, ki so iz- j višjih davkoplačevalcev, 20 poslancev naj ven delokroga deželne vlade, in ki se po kurijo mest in 34 poslancev na kurijo kmet- i zakonu tičejo Bosne in Hercegovine, je^ o skih občin. posebnih interesih teh dveh dežel zaslišati v mejah vsake kurije so razdeljeni zastopnike deželne vlade. Bosansko-herce- mandati na tri glavne veroizpovedi v raz- . govske čete in druge vojaške organizacije merju števila prebivalstva, tako, da dobe v zadnja beseda o državnopravni pripadnosti j Bosne in Hercegovine tvorijo organičen del i. kuriji katoliki 4 muhamedanci 6 in pravo- j Bosne prepusti bodočnosti. Priznati pa mo- j c. in kr. skupne armade monarhije. : slavni S Liandatov. ramo, da je že sedaj v Bosni lepo število Določbe o splošnih državljanskih pra- y jj in jjj kuriji pride na katolike 12,: Hrvatov in Srbov, ki vidijo boljšo bodočnost J pravicah soglašajo v bistvu z dotičnimi do- na muhamedance 18 in na pravoslavne 23 j skupne jim domovine v slogi jednokrvnih ločbami avstrijskih državnih temeljnih zako- mancjatov. Na podlagi tega bodo imeli ka-j bratov. Proti verskemu fanatizmu škofa nov. Kakor v teh, je zajamčena enakost pred tQjiki "muhamedani 24 in pravoslavni 31 . Štadlerja dvignili so se ne le laiki, kakor zakonom, svobodno preseljevanje osebe, pre- mandat0v, kar odgovarja številu prebivalstva | ilr. Mandić, predsednik „Hrvatske Zajednice", moženja in pridobivanja, varstvo osebne posameznih veroizpovedanj ki stoje v raz-ampak tudi škofje in duhovniki po deželi, svobode, neodvisnost sodnikov, svoboda meiju 4:6:7.75. (Zvršetek pride), ki uvidevajo, da to ni čas za „reševanje" ver in vesti ter neodvisnost vživanja držav-vere, ali bolje za naval na nekatoličane, ker Ijanskih in političnih pravic od veroizpove-so tudi ti — Srbi pravoslavni in Muslimi — danja, pravita samouprave priznanih ver-poklicani, da se postavijo na branik proti skih zadrug, varovanje narodnih posebnosti skupnemu sovražniku. Kako nevarna je igra in jezika, svoboda svobodnega izraženja škofa Štadlerja. vidi se najboljše iz tega, da mnenja, odprava preventivne cenzure, izkljuČ-so Muslimi takoj razpustili svojo napredne ba poštne prepovedi tiskovin, izhajajočih v BRZOJflUNE UESTI. Goriški deželni zbor odgodjen. GORICA 20. Na temelju najvišega odloka je bil danes deželni zbor odgdjen. Grof Aehrenthal v Berolinu. DUNAJ 21. Minister za unanje stvari. Grof Aehrental je danes zjutral odpotoval v Berolin. Bolgarska carica na Dunaju. DUNAJ 21. Bolgarska carica Eleonora je včeraj zjutraj dospela semkaj iz Sofije. Turčija. CARIGRAD 21. Listi poročajo, da se sultan prihodnjo pomlad poda k orožnim vajam v Kirklise in da o tej priliki poseti Drinopelj. SOLUN 21. Govorica, da so bivšega sultana Abdul Hamida odvedli danes zjutraj v Carigrad, je popolnoma neutemeljena. Le oba sina bivšega sultana in veči del harema so ob naj veči tajnosti odpeljali v Carigrad. Stanje Abdul Hamida je opasno. Potovanje dr. Milovanoviča v Carigrad. CARIGRAD 21. „Ikdam" poroča, da potuje srbski minister za unanje stvari dr. Milovanovie v Carigrad poglavitno zato, da zagotovi Turčijo, da ne zasleduie Srbija nikake politike, ki bi nasprotovala turškim interesom, nadalje, da ukrenete obe vladi primerne odredbe, kakor bi se v bodoče pre-prečalo eventvelne obmejne spore in konečno da si Srbija osegura podporo Turčije za Jadransko železnico. SHOD političnega društva „Edinost41 v Skednju dne 20. februvarja 1910. Da-si je bil shod naznanjen še le v zadnji hip, v soboto, je vendar prihitelo na ta shod iz vsega okol. okraja toliko občinstva, da je bila dvorana „Gospodarskega društva" napolnjena. S tem, in pa po dejstvu, da je občinstvo navdušeno, demostrativno-prisrčno (in to radi, kakor smo pozneje doznali, znanih najnovejših žalostnih pojavov v slovenskem političnem življenju) pozdravljalo došle zastopnike političnega društva „Edinost" — s tem je že označen vspeh in pomen tega shoda. Deželni poslanec in mestni svetovalec Andrej Sancin-Drejač je otvoril shod kratkim nagovorom, v katerem je omenjal one žalostne dobe, ko so bili okoličani na dr-žavnozborskih volitvah oropani mandata in so ostali brez zastopnika. Ali tudi tedaj je naše politično oruštvo, zvesto svejim tradicijam, ostalo v stikih z ljudstvom in je poučevalo o dogodkih v državnem zboru. A na pomoč so mu prihajali poslanci iz bratske nam Istre, ki so drage volje vršili tudi nalogo naših zastopnikov na Dunaju. (Viharen aplavz in vsklikanje: Živel Spinčić!) Zahvalivši se na tako lepi udeležbi je predsednik podelil besedo drž. poslancu dru. Rybaru, ki ga je občinstvo pozdravljalo dolgotrajnim ploskanjem in živio-klici. Govor dra. Ryb4ra. Govornik je izvajal v glavnem tako-le : Naj takoj nadovežem na nagovor gospoda predsednika : naše politično društvo je vedno smatralo za jedno svojih glavnih nalog, da sklicuje javne shode, na katerih poučuje ljudstvo, mu svetuje in je navdušuje. Izlasti je to potrebno v slabih političnih časih. S tem je doseglo, da tudi v takih časih naše ljudstvo ni obupavalo, marveč se je še zvesteje zbiralo okolo tega društva in znak boljšanja je, da v zadnjih časih nimamo beležiti več volilnih porazov. Vsikdar pa sem lahkim, vznesenim i>rcem prihajal na shode — ker sem prihajal le kakor zastopnik političnega društva, kakor volilec, kakor agitator, ki mu ne treba vsake besede polagati na tehtnico. Glavno je, da beseda prihaja iz srca in nahaja pot v srca! Danes pa, ko moram govoriti kakor poslanec, prihajam s težkim srcem. Poslanca vežejo velike doižnosti, ki so tem veče, čim slabeji so časi. Tu je govornik navajal mnoge izglede, kako se do poslancev izlasti od posamični-kov često stavljajo najrazličneje zahteve, ki jim tudi ob najbolji volji ne more ustreči, a potem se rado govori, da poslanec „ni nič storil". Potem je nadaljeval: Težkim srcem prihajam med vas, ker vam ne morem govoriti o vspehih. V nekako tolažbo pa mi je, da se ne godi tako samo meni, ampak tudi drugim, ki tudi ne morejo govoriti o doseženih vspehih. Časi so hudi, ker državni zbor ne deluje, vsaj ne nič koristnega, in ker država ne troši denarja v koristne namene — često celo v naravnost škodljive. (Klici: Aneksija !) Da, lani so izdali neštetih milijonov za vojne namene, a za naprave, koristne domačinom, ni denarja! Ali krivda ni na naši strani, ker odločanje ni odvisno od nas. To pa največ radi razcepljenja parlamenta na toliko strank in Stran II. „EDINOST" št. 53. V Trstu, 22. februvarja 1910. narodnosti, katere poslednje pa se zopet žemo, ako bomo tudi složni in bomo hodili spisal tudi vec knjig med temi tudi znano delijo na razne skupine. V tem je vzrok, da za našimi političnimi voditelji! (Burna po- „Zena m socijahzem 9SkMml parlament niim vpliva ne na zakonodajo,' hvala.) + Ko se je oglasil Bernstem m zah eval ne na upravo uržave, kakor bi ga imel, če J Tov. Bufon je rekel, da so stanova- revizijo erfurtskega programa, se mu je bi bil razdeljen le na malo ali močnih strank,' nja tako draga, ker so draga tudi zemljišča. Bebel ojstro postavil po robu, vstrajajoc na kakor je v drugih deželah, kjer je vlada le Nasvetoval je, naj bi slovenski denanii zavodi strogo marksističnem m revoluc.jonarnem izvrševalni organ večine, ki tako izvaja svoj pokupili čim več zemljišč ter na njih zgradili stališču. Bebel je tudi znan kot dober govor-program po volji in žel i svojih volilcev. \ hiše. .nik in je leta 1903 na zelo oster nacm po- Tudi pri nas se je skušalo to s koali-! Dr. Wi Ifan je nato pripomnil, da je bijaJ napade cesarja Viljema m prestolo-rano večino Nemcev in Poljakov, za kate-; izlasti naša „Hranilnica in posojilnica" storila naslednika na socijalno demokracijo, terimi so capljali seveda tudi naši Italijani.: v tem oziru mnogo in da je rešila že marši- „ Vzlicsvojemurevolucijonarnemu stališču Vsi drugi smo bili v opoziciji. Ali ta ve-! katerega posestnika, da ni izgubil ]e Bebel idealen Nemec m odločen nasprotnik čina ni mogla ničesar ustvarjati, ker je bila zemlje. brezdomovinstva po Hervejevem receptu. tako šibka, da se je mogla vsaki hip spre-1 Ker se več nihče ni priglasil za besedo, kratkim je spisal svoje memoare, meniti v manjšino. I je predsednik zaključil shod. ki so tudi nekaka zgodovina nemške socijalne Ob takih razmerah je poslanec pravil --demokracije, ki jej je ravno Bebel mnogo revež, ker ne more doseči, česar bi želel. I TuSolti nnAmnl pripomogel do današnje velike raoci. Izlasti pa slovenski poslanec, ko imamo Dnevne vesti. o.—c. toliko nasprotnikov in nič zaščitnikov. Nemci1 z gospodarskega in gospodarsko-politič-n. pr., ki so itak že vsega siti, imajo še svojega i nega stališča. posebnega ministra-rojaka, ki nima nobe-; rZvršetek) ! k politične službe. — Okrajni glavar nega dela, kakor ga imajo drugi strokovni! v ......jTiberii pl. Sforza v Trstu je imenovan ministri, marveč je le nekak agitator za j Tretjo vrsto tvorijo zdravdiscm potniki, {namestniškim svetnikom. Nemce, ki čuva, da spravlja le svoje ljudi j takozvani mednarodni kopališčni gostje, ki v državne službe. Mi pa nimamo nikogar, ~ ~ " x~ 1 ,:xx~ 1 prihajajo v naša kopališča zato, ker iščejo! Ja grozna draginja! PrijeBsrao: K*-zdravja ali pa modeme zabave kopališčnega kor dn,S'm> tako je tudi meni hudo, ko življenja. Kakor znano,. je ta vrsta najštevilneje zastopana, ona stavlja pa tudi kar največje; ^on na dan komaj ^dostuje da vse te zahteve. Potroša veliko in hoče - ker ne|g|ave ! » ze,odce, bivanje traja običajno dlje časa - takore-; °P|lst.jtl Je.Ihm' koč si urediti življenje na' domač način. Je vade in skoraj vsa društva ; a vkljub temu ta vrsta tujcev, ki se radi nje otvarjajo naj- P^e zelo huda Soproga mi vedno tarna: imenitnejši in najmodernejši hoteli. Tak daj, m daj _ Kruh ki smoga vprejsnj^hle- ki bi nas tam gori pri vladi branil. (Razno vsklikanje proti vladi in Nemcem). V tem je često vzrok, da slovenski poslanci ne morejo vspevati se svojimi zahtevami. Glavno stremljenje poslancev je naperjeno v to, da si pridobivajo zaveznikov. Os, okolo katere se sedaj suče vsa politika, je vprašanje sestave večine. Kdor zasleduje politične dogodke, vidi, kako se sedaj vse suče okolo Poljakovy da bi jih pridobili za-se. V ta namen se trudi tudi naša „Slov. enota", ker vemo, d_i ne pridemo do veljave, dokler ne pokažemo svoje moči se številom glasov. Od vprašanja sestave večine parlamenta je odvisno vprašanje delazmožnosti. Za nas je to veliko vprašanje. Privilegiranim narodom, Nemcem, Italijanom in deloma Poljakom je to lahko. Izlasti Nemci vedo, da so protežirani in da imajo ogromno večino birokracije na svoji strani, posebno pa na visokih mestih, v ministerstvih. Slovenci smo skoraj izključeni od teh mest. To se je pokazalo te dni, ko se je govorilo, da se misli imenovati kakega jugoslovanskega birokrata ministrom. Niso ga mogli najti, ker jih ni! (Silen vrišč). Z naše strani se deluje na to, da bi se Slovani združili, ker le na ta način moremo oslabiti nemško nadvladje. V mesecu decembru smo formulirali zahtevo, da se število ministrov razdeli na pol. In še potem bi bili mi na slabšem nego Nemci. To pa iz dveh vzrokov. Prvič bi ostala tri mesta Nemcem: ministerskega predsednika, ministra za notranje stvari in deželne brambe in še le ostala ministerska mesta bi se razdelila na pol. A v drugo bi bilo to še vedno krivično, ker mi Slovani tvorimo večino države. (ZvrŽJtek pride.) Veliki protestni shod N. Đ. O. (Zvršetek) Dr. M a n d i ć je potem nadaljeval: Da mi danes protestujemo proti podraženju živil, se nima tega smatrati kakor kako agi-tatorično sredstvo. Dokaz temu je, da so se v tem vprašanju združili vsi oni, ki si sicer nasprotujejo. Naš klic se ima združiti z nji-kovim klicem. Mestnemu svetu treba povedati, da hočemo imeti cenih in zdravih stanovanj, kajti že znameniti Amerikanec Franklin je izustil krilate besede: Javno zdravje je javna zadovoljnost. (Viharno odo-baravanje). Dr. W i I f a n (živahno pozdravljen) je rekel, da ni pooblaščen, da bi govoril v imenu drugih slovenskih mestnih svetovalcev, svojih kolegov, ampak da govori le v svojem imenu. Izjavil je, da se v vprašanju, 0 katerem se je razpravljalo, čutimo vsi ene, kajti vsi trpimo na draginji stanovanjskih najemnin. Draga stanovanja izpodjedajo ek-zistenco. Velik del svojega zaslužka mora j deljujejo na pospeševanju in povzdigi tuj-človek dajati za stanovanje. To ne sme tr- skega prometa in da to imperativno zahteva peti dalje in to so v mestnem svetu izpre- tudi gospodarska in gospodarsko-politična videli tudi kapitalisti. In slovenski mestni I pravičnost. svetovalci store gotovo vse, kar je v njih " moči, da se omenjeno vprašanje reši. Avgust Bebel. Govornik se je dotaknil potem politične j Danes praznuje sedemdeset-Ietnico svo-strani. Rekel je, da je občina v rokah naših Ijega rojstva znani voditelj nemške socijalne nasprotnikov. Mi lahko kritikujemo, a nave-, "demokracije Avgust Bebel. zani smo na večino. Večina uveljavlja tudi Rojen je bil 22. februarja 1840 v Kolinu svoje narodno-politične nazore in ne samo. Gb Remi kakor sin podčastnika. Svojo gospodarskih. Naši narodni nesprotniki bodo karijero je pričel leta 1862 v Lipskem v nasprotovali našim interesom s tem, da s tem, da je vstopil v delavsko izobrazvalno bodo gledali, ker se mesto naglo širi, da društvo, ki se je osnovalo ravno tam; in 1 tal. upliv naraste tudi na periferiji. Da se to' p0stal kmalu njega predsednik. Bil takrat še prepreči, je treba, da to vprašanje, v kolikor se popolnoma nacionalističnega mišljenja in tiče politične strani dobro premišljujemo, in da cei0 nasprotnik splošne in enake volilne ostanemo složni kakor en mož nasproti pravice. Svoje mišljenje je spremenil, ko se našim nasprotnikom in da ne izgubimo ni- je seznanil z Liebknechtom, strogim marksi-česar na posestnem stanju. Govornik se je st0m, od katerega se je navzel socijalističnih pridružil resoluciji, ter zaključil, da moramo idej,'h katerim se je leta 1869 kakor državni postati gospodarsko svobodni, ali to dose- poslanec, izvoljen leta 1867, javno priznal. I_________________XI , . ........rs? Leta 1870, v času vojne z Francosko, je U protest proti napadu UubUnnsK. iiemu posojilu 120 milijonov mark, vsled it-*« PUnANAf« MM rfniifliii «<11 rta česar le bil tožen radi veleizdaje in obsojen listo „Slovenec no družno su. ctr. na dve leti ječe s u.1__t mm ...lili. -- „«1 „ „It Ko so bili na pritisk Bismarkov vskle- In netOBfl, VPISIie se VSI V ISTO OH njeni socialistični zakoni, naperjeni proti j ca s«n«k e'egaatac po rtlslRB cenah POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško priporočeno. INSTITUT „SflNTAr VELBURG P. 345. BAVARSKO. Nova in bogata z i Spala« m jedilno sobe na Ubers, Sajnovejš? uzorci, Trst, ¥ia dei Rettori št i Telefon 8t 71 Romano IV. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11. GTJIDO & TTGrO COE1 100.000 bateljk Od iaapaajoa za rafoik Prodajajo in kupujejo se hnteljke vsake vrtte za refcik, Šampanjec, bordeanz, rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga buteljk «d p«l litra lm od •dem ln pol litra. Da^Jta« i% »Ukla ophtou. Prevzamejo se dopoSiljatve nr deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst V smislu sklepa izrednega občnega zbora dne 2. febru varja 1810, vslod katerega se izda 1500 delnici četrte emisije v nominalni vrednosti po 400 kron si [dovoljujemo vabiti k jsubskribciji glasom sledečih pogojev: 1. Po § 9 pravil imajo g g. lastniki doslej izdanih delnic predpravico, da si pridobe nove delnice v razmerju 3000:1500, na 2 stari delnici, torej pride 1 nova. Zato je treba v svrho dosege te predpravice pri subskripciji delnic IV. emisije predložiti primerno število starih delnic, ki se nanje pritisne štampilja in se takoj vrnejo. 2. Delnice, ki se izdajo na podlagi te predpravice imajo emisijski kurs K 600 za kos. 3. Za akcije, ki jih subskribirajo nedelnicarji, se ustanovlja kurz K 800 za kos in imajo tu subskribentje iz trgovskih krogov prednost. 4. Subskribcijska doba konča dne 15. marca 1910 ob 12. uri opoludne. 5. Pri subskripciji mora delničar za vsako subskribirano delnico položiti predujem K 200 —, dne 1. maja 1910 nadaljnih K 200 — in do 30. junija 1910 ostanek. Nedelničar mora položiti za vsako subskribirano delnico pri subskripciji K 500* ostalo tako kakor delničarji. 6. Vsi gg. subskribentje se pokoravajo reparticiji v 4 odstavku § 9 pravil upravnemu odboru reservirane, subskribentom, katerim se delnice niso pridelile, se vrnejo plačani predujmi. 7. Nove delnice imajo delež na dobičku upravnega leta 1910—1911. 8. Subskribira se lahko pri naših blagajnah . v Kolinu, Prostejevu in Ljubljani, pri Češki banki v Pragi, pri Živnostenski banki za Češko in Moravsko v Pragi in vseh njenih podružnicah, pri Osrednji banki čeških hranilnic in nje podružnicah, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri kreditni banki v Ružomberku. V KOLINU, dne 3. februvarja 1910. Kollnska tovorna za Me primesi ^BfiSfc Predsednik upravnega odbora : VINC. K&IČKA. INOVO POGREBNO PODJETJE"SB6i" Mesnica v Sežani. občinstvu, da Bt 7 rt občinstvu, da sem' odprl novo mesnico ter se priporočam za obilen obisk. Zagotovljam, da bom vaškega dobro postregel z vsake vrste mesom in po najnižji ceni, Franc B o ž e g 1 a v. 148 Slavno občinstvo pozor I V Rovootvorjeni trgovini sa slanino, presajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi. furlanskimi in ogrskimi salami, vsakovrstnim sirom in razno rst. d likatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroča MARUŠIČ. PRODAJAL« ŠVICARSKIH UR JOSIP OPPENHEim urar In IzdelovatelJ časomerjev II Zrstf Corso stev. 5 (blizu knjigarne Vrani) BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilom. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. pc zmernih cenah. PouraTljaiije se Umi po nog. ceuan inz garaucija um&msmunnnstutMKtt * F. Hormaim, Trst 15 ulica Siosue Carducci 20, Trst ^ TELEFON 898. Ve:ika za'oga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. KrU-ali vea;.e velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja b steklom, verande itd. Telefon 8g6. Zaia§atelj s* a vb, podjetnikov ss n Zaloga In zdelovalnica Slasouirjeu C. Olivo, Trst uiiea Geppa 16., I. nadatr. GlasoTirjl in Pianim - Ortestronl zadnjih novosti Prodaja — 9£enjaya — Foaojoje. Uglašanja in popravljanja. — Cene zmerne. Bogomil Fmo t".vši ura: t Sežani ima svojo nouo proflB-iolnico v ur V TRSTU, ulica Vir.cen. Belllni 13 nasproti cerkve «v. Antona novega. Vsakov. verižic po tov. cenah. DANIEIE P1LLIN T3&T - ulioa Aoquedotto 94 TELEFON 2*1 Velika zaloga gašenega in --------- živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči SAMO z bogato opremo za vsako-tni pogreb. in prodajal ico mrtvaških predmetov in vsa-covrfitnih vencev iz umetnih cvetlic |perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo In drobno. se je preselilo na Corso 49(Piazza Goldoni)! »t/to Traberjev anntomiM a pmme- muzej Fondo Coroneo. Fondo Coroneo. cene. W Vstopnina samo 20 vin. Poljudno znanstveno predavanje ob 10, 11, 2, 4, 6, 8 in 9 uri. ! V petkih vstop dovoljen samo damam. m SEGK je tisti, o katerem pravi znani In odlični kemik milne industrije, g. dr. K. DEITE — Berolin, di ima veliko moć večjo nego milo ali milo in seda ne da bi se lot! 11 perila. ]tiinlos0V pralni prašek J« torej najboljše, kar se more~ rabiti za pranje parila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je POCENI in daje blisčcco beloto in je popolnoma brez duha Zavitek 1,2 kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo Ia. Miulos Dunaj, I. Molkerb&etei 3.