Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 5. aprila 1964 Leto XX. - Št. 82 (5765) ____^—■—— rr"" Da ne bo nezadov ol j stva Z akonodajalci so ustanovili deielo s posebnim statutom, Furlanijo-Julijsko krajino. Različni so bili razlogi, ki so napotili naše politike, da so jo ustanovili in ne med zadnjimi prisotnost važnih skupin Slovanov v mejah pokrajin, ki deželo se-stavljajo. Gre za reševanje problema ravnanja z manjšinami na najliberalnejši način in tudi na enoten način, zakaj iz različnih mentalitet in metod utegnejo nastati nezadovoljstva, ki po dolgem trajanju povzročajo nesreče.» Tako je zapisal v svojem članku tržaški pesnik Biagio Marin v zadnji številki mesečne revije «Umana» pod naslovom «Kultura ni luksuz, temveč nujna potreba». Priznati moramo pesniku, da je dosleden, saj se še prav dobro spominjamo, da je takoj po podpisu londonskega sporazuma, pred skoro desetimi leti, v edinem videmskem dnevniku na Prvi strani poudaril, da mora biti izvajanje s sporazumom podpisanih obveznosti vprašanje časti slehernega Italijana. Ta stališča priznanega pesnika, kateremu pač nihče ne more očitati, da ne spada med tiste Patriote, ki so se borili za pripadnost teh krajev k Italiji, so seveda v zelo hudem nasprotju z vsemi tistimi desničarskimi napadi na pr. na zahteve, ki jih vsebuje dokument Slovenske kulturno gospodarske zveze »Slovenci v Italiji in dežela Furlanija-Julijska krajina«. Te zahteve namreč niso nič drugega kot tisto, kar je v enem stavku povedal Biagio Marin — najliberalnejši način ravnanja s Slovenci, predvsem Pa enak način ravnanja. To pa pomeni: enako ravnanje s Slovenci v vseh treh pokrajinah nastajajoče dežele in vse osta-lo, kar iz superlativa »najliberalnejši)) izhaja. Zato Je povsem nelogično, da So na dokument SKGZ jezijo Poleg novih fašistov tudi liberalci. Naravnost nedopustno Pa je, da se spričo takega poštenega stališča tako eminentnega predstavnika italijanske kulture ter poleg jasnega stali-š-a do narodnostnih manjšin v znani encikliki pokojnega papeža, dogajajo prav v teh tednih stvari, ki z liberalnim načinom reševanja vprašanja naše narodne skupnosti nimajo nobenega opravka in so hkrati antiliberalne, nehumane in ne-krščanske. V mislih imamo predvsem dekret generalnega vladnega komisarja o zavrnitvi soglasnega sklepa nabrežinskega občinskega sveta za ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu, dekret, ki ga je svet Prejšnji teden soglasno zavrnil, dekret, proti kateremu so glasovali celo demokristjanski opozicijski občinski svetovalci ter vsi skupaj zahtevali, naj se vsa zadeva ponovno prouči. V mislih imamo tudi prav tako nezadovoljiv odgovor ministra prireditve glede Kulturnega doma, ki v svojem najnovejšem zadevnem odgovoru ignorira trt nesprejemljive pogo-le> ki jih vsebuje dovoljenje a gradnjo Kulturnega doma. Seveda ne moremo prištevati v liberalno ravnanje z manj-hno, da se po treh letih še vedno ne izvaja v celoti zakon 3 ®i°venskih šolah in da se še nihče ni spomnil predložiti dodatnega zakonskega predloga o tem, da mora ta zakon veljati tudi za Slovence v videmski pokrajini. in da ne ponavljamo tako rekoč dosledno ignorira nje vlog za enakopravne podpore iz javnih sredstev takih organizacij in ustanov, ki bi jih morale biti deležne ne glede na določbe posebnega statuta, podpisanega že pred desetimi leti. Toda ostanimo rajši pri dogodkih zadnjih dni. Isti nabre-žinski občinski svet je komaj v četrtek z veliko večino glasov izglasoval resolucijo proti gradnji novega raznarodovalnega naselja v istem Sesljanu, kjer komisar odreka slovenskim otrokom pravico do o-troškega vrtca. Občinski svet zahteva od predsednika vlade in pristojnega ministra, naj to zadevo ponovno proučita. Trije slovenski občinski svetovalci pa so izročili goriškemu županu dolgo vprašanje glede podobnih namenov v sovodenj ski občini v goriški pokrajini. No, ne bi bilo prav, če ne bi na tem mestu vsaj mimogrede omenili tudi dogodka, za katerega se tudi ne more trditi, da bi spričo njega morale odgovorne oblasti ostati brezbrižne. Prav 11. marca letos je bil namreč v Trstu ustanovni občni zbor tržaške sekcije organizacije tAssociazione Nazionale Italia Irredenta». Na tem občnem zboru je imel glavno besedo nihče drug kot bivši nacistični tržaški župan, ki je obrazložil «namene ANIR, ki je nadstrankarska in ki je vedno pripravljena pridružiti se vsem pobudam, ki težijo k dosegi enotnosti domovine s tistimi ozemlji, ki so nam bila po krivici iztrgana« in pd. Tržaška sekcija pa se uradno imenuje cSezione di Trieste, dell’Istria, Fiume e Zara». In še nekaj! A-li morda ne bi bilo prav, da bi se tisti, ki o tem odločajo, spomnili tudi na one zloglasne tednike, ki jih morda v našem dnevniku omenimo vsako tretje ali četrto leto in ki so prepolni mržnje ne le do nar še slovenske skupnosti, temveč tudi nepomirljivi nasprotniki kakršnega koli zbližanja med obema sosednima državama, in si odgovorili na vprašanje, ali je prav, da tako roboto še nadalje finansirajo in s tem omogočajo tiskanje in širjenje tiste odvratne, anahronistične govorice? Kot pravilno ugotavlja Biagio Marin, je bila nova avtonomna dežela ustanovljena tudi zaradi prisotnosti naše slovenske narodne skupnosti v njej. Zato smo njeno ustanovitev pozdravili, čeprav nas njen posebni statut ne imenuje po imenu. Gre pa za ustavni zakon z mnogimi demokratičnimi členi, na podlagi katerih bo potrebno z nekaterimi dosedanjimi protislovenskimi ostmi prenehati. Zdi se nam, da so v tem pogledu nekatere demokratične stranke storile prav pri izbiri kandidatov za majske deželne volitve kak korak naprej in upamo, da ne bo ostalo samo pri tem. S. R. Nezadovoljivo pojasnilo Ženevska konferenca o trgovini in razvoju ima predvsem namen odstraniti tako siromaštvo, ki ga kaže gornji fotografski posnetek Minister za turizem in predstave Corona je dal na vprašanje senatorja Vittoria Vidalija z dne 21. 1. 1964 v zvezi s slovenskim Kulturnim domom v Trstu, naslednji odgovor: »Vaše pritožbe niso upravičene, ker v uradih tega ministrstva ni trenutno nobenih nerešenih vlog, ki bi se nanašale na slovenski Kulturni dom v Trstu. Z dopisom št. 2782-T. 2690 z dne 15. aprila 1961, naslovljenim na vladnega generalnega komisarja v Trstu, je bila javljena izdaja gradbenega dovoljenja za omenjeni dom družbi «Dam-Immobiliare Triestina«. Uprava je poleg tega izjemno dovolila z dopisom št. 884-T. 2690 z dne 5. februarja 1963 podaljšanje roka za dograditev gledališča, o katerem je govora, do 30. aprila 18f64. Končno je bilo z dopisom št. 4098-T. 2690 z dne 10. maja 1963, naslovljenim ministrstvoma za zunanjo trgovino in za zunanje zadeve, izrečeno ugodno mnenje tega ministrstva glede izdaje dovoljenja v korist omenjene družbe za fran-co-valuta prost uvoz gradbenega materiala iz Jugoslavije v skupni vrednosti okrog 50 milijonov lir, potrebnega za dograditev omenjenega »Kulturnega doma« in ki so ga darovale slovenske kulturne ustanove. — 20. marca 1964. Minister: Corona, l.r. Odgovor ministra za turizem in predstave zahteva nekaj pojasnil, ker sploh ne daje odgovora na vprašanje, ki ga družba a, kot »pametna, trdna in do-jrohotna politika sprave, ki naj zpodreže tla absurdnim in proti-•.godovinskim iredentističnim ilu-djam». Predsednik združenja potrošini. tov prof. Fantini je poslal pismo marčnemu ministru in ministru ,a industrijo tpr članopj jjnmisi-e za. finance in komisij« za m-iustrmo, v katerem zahteva >e ki naj uredijo 'tako • irrii e zai-------- ukre- >e, ki naj uredijo taitu • mlenova-10' prodajo z dobitki, kar bi bi-o tudi v gospodarsko korist po rošnika. Fantini zatrjuje, da so ake prodaje «nemoral.ne», ker 'zbujajo zanimanje pretežno^med manj vzgojenimi kategorijami, :;i so hkrati skoro vedno tudi^ naj->olj revne«, kakor je nepošteno ,značevati kot »darilo« to, kar e stvarno nagrada za naivnost »otrošnika, ki temu nasede. Fantini nato poudarja, da bi b> o treba povsem prepovedati tak .ačin prodaje, ko gre za artikle ajširše potrošnje, zlasti' živil; po-sem prepovedati prodajo, kjer j* mbitek odvisen od sreče; priznati sakemu potrošniku pravico; da sc 'dpove dobitku in da v zameno a to dobi blago po nižji ceni ali >a večjo količino blaga. Združe-ije potrošnikov končno zahteva, laj se imenuje predstavnik tega druženja v komisijo, ki mora ladzorovati pravilen potek vseh irodaj z dobitki. Minister za industrijo in trgo--ino Medici je sprejel danes pod-iredsednika Fiat odv. Giannija tgnellija, ki mu je dostavil stati-tične podatke o poteku prodaje vtomobilov. Minister je sprejel udi predstavnika Olivetti, ing. 'ufarellija, glavnega ravnatelja za isebje, ki mu je pojasnil stanje aposlitve delavcev v zvezi z ne-lavnimi vladnimi ukrepi. Minister za javna dela Pieracci-li je prispel danes z letalom v Vitem, kjer je imel sestanek s par-amentarci, z župani, mestnimi o-dastmi, pridobitnimi krogi in sin-tikalnimi organizacijami, ki so ga eznanile z vprašanji na področju avnih del in ljudskega gradbeni-tva. V Tržiču si je minister ogle-lal ladjedelnico, V Gorici pa je mel podoben sestanek, kot v V,d-nu. Na goriški občini so mu pri- iiiiiHiiiniuiiinmiimHuiniiuiiiiKiinitMiimiuiiii Nezadovoljivo pojasnilo (Nadaljevanje s 1. strani) v Furlaniji-Julijski krajini bodo na tej oddaji le diskusijski večeri med parlamentarci in izvedenci devetih strank o vprašanjih, ki jih bo sproti določila parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI-TV. Po , 10. maju pa bodo tiskovne konference tajnikov strank. To serijo oddaj »Politične tribune« bo otvoril predsednik vlade Moro, ki bo imel tiskovno konferenco v imenu vlade. Odločilna vloga mladine pri samoupravljanju LJUBLJANA, 4. — V Ljubljani se je danes končala prva konferenca Zveze mladine Slovenije. Diskusija o referatu Toneta Flor- jančiča »O socialistični vzgoji mladine* je pokazala, da se mladina zelo zanima za družbeno-po-litična dogajanja v deželi, da pa še vedno ni do kraja doumela vloge, ki ji pripada v sistemu samoupravljanja, v šolah in delovnih organizacijah. V razpravi je bilo veliko govora posvečeno vprašanju šole in izobrazbi sploh. Padlo je tudi več kritičnih pripomb na račun aktivnosti mladinskih organizacij in izobraževalnih ustanov na tem področju. Razprave se je udeležila tudi predsednika glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, ki je med drugim poudarila, da mora Zveza mladine odigrati odločilno vlogo pri vključevanju mladih v sistem samoupravljanja. Ctanl delegacije Nacionalnega združenja partizanov Italije ANPI .................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiihmimiiiiihi iiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiii komentar «Pravde» o resoluciji proti dejavnosti kitajskih voditeljev Izjave Suslova o Jugoslaviji v poročilu na plenumu CK KP SZ MOSKVA, 4. — Moskovska «Pravda» komentira danes v svojem uvodniku resolucijo centralnega komiteja KP SZ in poročilo tajnika Suslova. Med drugim pravi, da sovjetski ministri ne morejo molčati spričo nesramnih napadov kitajskih voditeljev proti samemu delu graditve komunizma. Dalje pravi «Pravda», da so sovjetski komunisti bolj kakor kdajkoli solidarni s svojim centralnim komitejem in s preži dijem pod vodstvom Hruš Sova. Dalje pravi list, da sta sovjetska artija in vlada pokazali potrpežljivost in dobro voljo spričo kam- fj . - panje obrekovanj pekinških voditeljev. Toda na predlog, naj bi polemika prenehala, so kitajski voditelji odgovorili s podvojitvijo svoje sovražne kampanje in skušali zaostriti spor. Časopis ugotavlja, da je centralni komite nedavno sklical plenarno zasedanje centralnih komitejev sovjetskih republik, na katerem so podale poročila najvidnejše o-sebnosti Sovjetske zveze glede odnosov s Kitajci. Pri tem našteva časopis Brežnjeva, Voronova, Kosi-gina, Mikojan^ (Podgornega,,.Etrg-i mova, Andropova, lljiseva, Poljakova, Ponomareva, Titova in druge. Debata je pokazala enčrthost in solidarnost v partiji in absolutno zaupanje v centralni komite in njegovega tajnika Hruščova. Obsodili so protimarksistično in trockistično stališče kitajskih voditeljev. V svojem dolgem poročilu na plenarnem zasedanju je Suslov govoril tudi o stališču kitajskih voditeljev do Jugoslavije. Izjavil je: «Vzemimo n. pr. odnos vodstva KP Kitajske do Jugoslavije. Se leta 1955-1956 je kitajsko vodstvo visoko ocenjevalo uspehe socialistične graditve v Jugoslaviji, Jeseni 1957 je »Zenminžibao« pisal v članku, posvečenem kitajsko - jugoslovanskem prijateljstvu: «Narodi naših držav gredo naprej po poti socializma« Isti list je izjavil: «... Jugoslavija je dosegla velike uspehe pri graditvi socializma.« Tako so na Kitajskem ocenjevali značaj družbeno-političnega sistema Jugoslavije pred petimi, šestimi leti. Sedaj tam govorijo in pišejo o Jugoslaviji povsem drugače. Isti list «Zenminžibao» trdi sedaj, da je v Jugoslaviji »diktatura buržoazije, pri čemer ne samo da obstaja, temveč predstavlja najbolj barbarsko fašistično diktaturo«, da Jugoslavija predstavlja »kontrarevolucionarni odred ameriškega imperializma«. Postavlja se vprašanje, kaj se je dogodilo v Jugoslaviji? Kakšua dejstva, kakšni realni procesi v socialno gospodarskem in političnem življenju te države so dali pravico kitajskim teoretikom, da so tako naglo menjali svoje ocene? Takih dejstev in takih procesov ni bilo in jih ni. Ce se izhaja, ne s subjektivnih pogledov, temveč z objektivne zakonitosti, iz nauka marksizma leninizma, je nemogoče odrekati, da je Jugoslavija socialistična država in da se pri tem pozicije socializma v Jugoslaviji krepijo. Ce Je leta 1958 socialistični sektor v industriji predstavljal sto odstotkov, v kmetijstvu šest odstotkov, v trgovini 97 odstotkov, predstavlja sedaj, t. j. nekoliko let pozneje, odkar je kitajski tisk hvalil uspe- he socialistične graditve v Jugoslaviji, socialistični sektor v jugoslovanski industriji prav tako kakor prej, sto odstotkov, v kmetijstvu pa ne šest, temveč petnajst odstotkov, v trgovini ne 97, temveč sto odstotkov. Vsa ta dejstva govorijo o tem, da se ekonomika Jugoslavije razvija kot ekonomika socialistične države. Ce se ne jemlje belo za črno, temveč se na stvari gleda objektivno, je treba videti, da Jugoslavija tudi na mednarodnem pozori-šču nastopa skupno z drugimi socialističnimi državami za mir in miroljubno sožitje, za splošno in popolno razorožitve, za prepoved atomskega orožja, za zakonite pravice LR Kitajske v Združenih narodih in tudi v drugih vprašanjih. Zakaj kitajski voditelji zapirajo oči pred vsemi temi pojavi? Zakaj sedaj žalijo junaško jugoslovansko ljudstvo, imemtjejfi njegovo deželo fašistično? Mi smo ne enkrat postavili -tako vprašanje kitajskim voditeljem in nikoli nismo mogli slišati od njih kakega pametnega pojasnila. Kitajski voditelji se sklicujejo, da je bilo v izjavi bratskih partij leta 1960 rečeno, da so revolucionarne pridobitve v Jugoslaviji v nevarnosti zaradi napak ZKJ. Medtem pa se, kakor izhaja Iz besedila izjave, v njej niti tedaj ni odrekal v Jugoslaviji obstoj revolucionarnih socialističnih pridobitev, temveč se je potrjeval. Kakor so pokazala naslednja leta, so se pozicije socializma v Jugoslaviji močno okrepile, kar je treba, seveda, pozdraviti. V težnji, da Izboljšamo odnose z Jugoslavijo In smo pri tem zatrdno prepričani, da je to v skladu z Interesi socializma, mi sovjetski komunisti istočasno nikakor ne prikrivamo ideoloških nesoglasij, ki obstajajo med komunističnim gibanjem in Zvezo komunistov Jugoslavije. O tem smo odkrito govorili jugoslovanskim tovarišem. Mi pa sklepamo iz tega, da obstoj nesoglasij v nobenem primeru ne predstavlja osnove za «izključitev» Jugoslavije iz socializma. Ne sme se na podlagi subjektivnih pobud ali z iznakaževanjem dejstev dovoljevati ali braniti temu ali onemu narodu, da gradi socializem, toda prav to poskušajo napraviti kitajski voditelji. Pri primeru Jugoslavije se posebno jasno vidijo težnje kitajskih voditeljev, da bi bili »vrhovni razsodniki« v odnosih med socialističnimi državami, da si prilastijo pravico, da razsojajo o tem, katera država je socialistična in katera ni. Danes so, ne upoštevajoč dejstev, »izključili« Jugoslavijo iz socializma. Jutri bo vodstvu KP Kitajske prišlo na pamet, da napravi to tudi proti drugim socialističnim državam. Na tak način lahko delajo samo tisti, katerim niso pri srcu koristi krepitve enotnosti in monolitnosti socialističnih držav.« •iiiiiiiiiiimniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiim in kateri urad bi bil sodnik glede tega, ali imajo prireditve kulturni značaj ali ne. Ker družba «Dom» na svoj ugovor ni dobila nobenega odgovora, je 13. oktobra 1962 v ponovnem dopisu ministrstvu za turizem in predstave ponovila vsebino svojega prvega dopisa oziroma ugovora, vendar pa tudi na ta dopis ni dobila nobenega odgovora, kot ga ni dobila na svojo urgenco od novembra 1963 in kot ga ni dobil Odbor za zgraditev Kulturnega doma na svojo urgenco z dne. 2. decembra 1963. Ki torej res, da v uradih ministrstva za turizem in predstave trenutno ni nobenih nerešenih vlog. Morda je bilo vprašanje senatorja Vidalija nekoliko presplošno in premalo specifizirano in je dopušča-o tudi bolj splošen odgovor Voda dejstvo je, da odgovor ne imenja bistva stvari: zakaj so >ile omejitve postavljene in :akaj še niso bile preklicane. PREDSINOČNJM V PARIZU Velik uspeh Jugoslovanskega dramskega gledališča v ^Gledališču narodov» PARIZ, 4. — Z «Odkrit)em» Dobriče čosiča je Jugoslovansko dramsko gledališče odpr lo sinoči v Parizu 11. sezono tGledališča narodova. Cosiče-vo delo je pred polno dvorano gledališča «Sarah Ber. narda doživelo velik uspeh. Na koncu predstave so morati zaradi dolgotrajnega navdušenega ploskanja občinstva, zavese dvanajstkrat dvigniti. Po končani predstavi so u-gledne osebnosti — med njimi visoki predstavnik francoske vlade — številni veleposlaniki in zastopniki pariškega umetniškega življenja, čestitali Igralcem in jugoslovan- skemu veleposlaniku v Parizu Miti Milkoviču, ki je v foa-jeju gledališča jugoslovanskim umetnikom priredil sprejem. Med občinstvom so bili tudi slavni francoski pisatelji Jonesco, F. Sagan in igralci M. Auclair, Roger Blain, Jean--Marie Seraur, L. Terzief in drugi. Ves francoski tisk je obširno poročal tudi o predvčerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je vodil umetniški ravnatelj gledališča Jovan Cirilov. Najdaljši članek je objavil dnevnik «Combat», ki piše obširno tudi o jugoslovanski dramaturgiji sploh. Bolgarski radio je včeraj zelo obširno oddajal poročilo Suslova v posebni oddaji. «Bolgarsko javno mnenje, pravi danes bolgarska telegrafska agencija, je sprejelo ta dokument kot nadaljnjo pričo naporov prezidija CK KP SZ in Hruščova za okrepitev enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. V vseh krogih se brez pridržkov odobrava to poročilo In kritika zgrešenega in protileninističnega stališča kitajskih voditeljev.« Glasilo vzhodnonemške komunistične stranke «Neues Deutschland« poroča, da je centralni komite stranke poslal sredi preteklega meseca CK KP Kitajske pismo, s katerim predlaga, naj se izognejo javni polemiki. V pismu obrazložuje, da je naklonjen sovjetskim predlogom za sovjetsko-kitajska posvetovanja in za sklicanje splošne konference komunističnih strank. Toda pismo je ostalo brez odgovora. List dodaja, da se je CK izrekel proti kitajskim tezam na svojem zasedanju, ki je bilo od 3. do 7. februarja, in je soglasno odpbril poročilo vodstva, ki odločno obsoja razbijaško dejavnost voditeljev kitajske komunistične stranke. ’ Centralni komite KP Romunije Je sklical za 15. aprila plenarno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o rezultatu razgovorov romunske delegacije v Pekingu, na Severni Koreji in v Moskvi. Indijska komunistična stranka v celoti podpira stališče KP SZ. V uvodniku glasila stranke je rečeno, da je treba sklicati v bližnji prihodnosti svetovno konferenco komunističnih strank, zato da se obleče »železna srajca« razbijačem in da se okrepi enotnost mednarodnega komunističnega gibanja. iz Alessandrie, ki so prispeli na štiridnevni obisk k Italijanski u-niji za Istro in Reko, so se danes sestali na Reki z zastopniki unije. Delegacija, ki jo vodi predsednik pokrajinske federacije AN Pl iz Alessandrie Pietro Minetti Mancini, vrača obisk jugoslovanskim partizanom italijanske narodnosti, katerih zastopniki so lani obiskali Alessandrio. Zastopniki italijanskih partizanov so obiskali danes občinsko skupščino Reke ter hotel na Trsatu. Jutri se bo delegacija udeležila v Rovinju proslave dvajsete obletnice ustanovitve bataljona »Pino Bu-dicin*. Makarios odpovedal pogodbo o zavezništvu s Turčijo in Grčijo NIKOZIJA, 4. — Ciprski predsednik Makarios je sporočil noco] turški in grški vladi, da je enostransko razveljavil pogodbo o zavezništvu, ki pooblašča Turčijo in Grčijo, da imata svoje vojake na Cipru. Nocoj se je Makarios razgovarjal z generalom Dža-nijem. V bližini Kokkime je prišlo danes do neredov, ko so oboroženi Turki streljali na skupino Grkov, pri čemer je bil en Grk mrtev, štirje pa ranjeni. V atenskem parlamentu je predsednik vlade Papandreu ob zaključku debate izjavil, da je v podpisu londonskih in zueriških sporazumov vedno videl »zločin proti narodu*. Ponovil je, da so ti sporazumi postali neizvedljivi, kar potrjuje navzočnost posredovalca in mednarodnih sil na otoku. Dalje je Papandreu izjavil, da med Grki helenske države in ciprskimi Grki obstaja duhovna enotnost in sodelovanje ciprskih grških voditeljev z voditelji grške politike. Na koncu je izjavil, da je smoter Grčije, preprečiti katero koli vmešavanje na otoku, bodisi grško kakor turško ali angleško. Papandreu je dalje izjavil, da do sedaj ni pristojno ministrstvo dobilo nobenega sporočila, da je Makarios sklenil odpovedati pogodbo o zavezništvu med Ciprom, Turčijo in Grčijo. Parlament je nato izglasoval zaupnico novi vladi. Za zaupnico je glasovalo 168 poslancev od 187 navzočih. 110, poslanoev opozicije Je zapustilo jdvorano pred glašovv njem. v- 40 študentk mrtvih ker se je porušila šola MADRAS, 4. — V središču mesta Madurai se je porušil del po-slopija, kjer je višja žens-ka šola. 38 študentk z dvema profesorjema je zgubilo življenje, 128 pa je bilo ranjenih. Nesreča se je dogodila, ko je bilo v šoli ofcrog 400 študentk, ki so se pripravljale na letne izpite. Reševalno delo se je začelo nekaj minut po nesreči in je trajalo šest ur. iiiiiiiitiiiiutiiimtmiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMitiiutmmimiminiiiiiiiiiniiitiimimiiiiiiimiuiiiiiitin CGIL poudarja uspeh stavke državnih uslužbencev Novella je izjavil, da spada sedanja stavka v sklop borbe na vseh sektorjih T« RIM, 4. —Ob 21. uri se je zaključila 48-urna stavka železničarjev CGIL. S tem je železniški promet zopet normalen. Opolnoči pa se je zaključila stavka pri pošti in telegrafu in na drugih sektorjih javne uprave, 'ki jo je proglasila CGIL. Medtem ko sta ministrstvo z promet in ministrstvo aa pošti objavili sporočilo v katerem j rečeno, da je odstotek stavkajočih približno enak kakor včeraj, je CGIL objavila sporočilo, v katerem pravi, da je bilo tudi danes število stavkajočih visoko s tendenco, da se poveča. Zlasti kajr se tiče železnic, se je številio stavkajočih povečalo ud pet do deset odstotkov v primemavi z včerajšnjim številom. Poročilo pravi, da je redno obratovala manj kakor desetina vlakov. Glede državnih uslužbencev pravi sporočilo, da se je povečalo število izostankov z dela im odstotek je bil zlasti zelo visok m^d nameščenci državnega monopo’ univerz, kovnice, državnih knj nic in gasilcev. Zelo visok qdstio-tek stavkajočih pa je bil mpd poštnimi in telefonskimi uslužbenci. Sindikat železničarjev CGIL pa javlja, da je tajništvo sklenilo sklicati za 8. aprila v Rimu kajo svojega centralnega odbora, ki, do razpravljal o nadaljnji borbi. Kakor včeraj, sta tudi danes ništvi sindikatov CISL in objavili »poročilo, v katerem ka-trjujeta, da je bil odstotek sti kajočih zelo nizek in da je stavka doživela neuspeh. Tajnik CIS. poslanec Armato je izjavil, da CISL skrbno ocenila dejstvo, je »CGIL zopet padla pod odvisnost KPI* in da ni izključeno, dji bo odklonila nadaljevanje pogas janj skupno s tem sindikatom« Tajnik CGIL Novella pa je dal izjavo, v kateri ugotavlja, da je tisk, ki je sovražen CGIL, sprožil kampanjo, da bi zmanjšal u-speh stavke. Pri tem dodaja, da ne glede na to ostanejo dejstva taka, kakršna so: ogromna večina železničarjev in poštnih uslužbencev ter velik odstotek osebja državne uprave se je zbralo okoli CGIL in stavkalo. V takih pogojih je smešno govoriti o osamljenosti CGIL. Zatem pravi izjava, da je stališče CGIL glede spora na sektorju javnih uslužbencev vedno bilo in je zelo odgovorno, bodisi kar se tiče postavljenih zahtev, kakor tudi glede nastopov v vseh fazah dolgih pogajanj. Izjava dodaja, da je CGIL zavzela svoje stališče popolnoma neodvisno od katere koli politične sile in da zavrača sleherno zamisel take sindikalne avtonomije, ki naj pride do tega, da se vedno sprejme v bistvu in dejansko stališče vlade. »Avtonomiji hočemo ostati zvesti, nadaljuje izjava, tudi če smo, v nasprotju z našimi željami, v »poru s sedanjo vlado, tudi tedaj, ko ta spor narekuje stavko*. Zatem pravi izjava, da se na spor z javnimi uslužbenci ne more gledati ločeno od ostalih sporov in borb na vseh drugih sek torjih, zlasti pa na industrijskem in kmetijskem sektorju. »Ko smo šli na sestanek s predsednikom vlade, pravi dalje izjava, in ko so nam rekli, da vlada vsaj za sedaj ne zagovarja niti politike mezdnega premirja niti tako imenovane politike dohodkov, »mo imeli to obveznost za pozitivno. Toda vidimo, da je ravnanje vlade v sporu z javnimi u-službenci v nasprotju s temi zagotovili. Zato ostaja objektivno dejstvo, da so velike delodajalske organizacije v tem sporu popolnoma ob strani vlad«* in ravna' nje vlade jim daje razlog za spod bujanje na njihovo politiko odrekanja delavskih zahtev, zadrževanja mezd in nasprotovanju politiki programiranja. Trgovina ZDA s Poljsko in Jugoslavijo NEW YORK, 4. — Predsednik Johnson je obvestil kongres da je mnenja, da je v interesu ZDA dovoliti Poljski in Jugoslaviji klavzulo največije ugodnosti. To »po-ročilo je uvod v ponovno u-vedbo trgovinskih ugodnosti Polj. siki in Jugoslaviji, ki jih je bil kongres ukinil leta 1962, Brazilija V Braziliji so se desničarske sile uprle Goulartovi vladi ter jim je uspelo polastiti se oblasti spričo dejstva, da so v vojski na vodilnih položajih najbolj reakcionarni elementi, ki so povezani s konservativnimi veleposestniki in z mednarodnim kapitalom. Goulart se je skušal do zadnjega upirati, toda ko je uvidel, da bi bil vsak odpor zaman, ker se je večina vojske uprla, se je umaknil in zaprosil zatočišče v Urugvaju. Uporniki so za začasnega predsednika imenovali predsednika poslanske zbornice Mazzilija. V vsej državi so aretirali številne poslance in voditelje Goulartove stranke in nad 500 sindikalnih voditeljev. Splošna zveza dela je ob uporu odločno podprla Goul arta in razglasila splošno stavko. Guverner države Sao Paulo de Baros je izjavil, da so aretirali okrog 2000 «rdečih apentou* in da ne bodo ostali pri tem, ampak bodo odstranili vse funkcionarje, ki so podpirali Goularta. Baros je dodal, da se bo Brazilija »zdaj umila k tradicionalni politiki brezpogojne podpore Zahodu», na notranjem torišču pa se bo začela gonja proti komunistom». Predsednik Goulart je, takoj ko je izbruhnil upor, govoril po radiu in obsodil akcijo mednarodnih gospodarskih skupin, ki obvladujejo brazilsko gospodarstvo. Dodal je: -Dovolj je bilo, da sem podpisal odlok o razlastitvi dobičkov, dovolj je bilo, da sem razlastil nekatere privatne petrolejske čistilnice, dovolj je bilo, da sem konkretno prevzel obrambo revnih in sem hotel graditi res neodvisno Brazilijo, pa so agenti mednarodnih trustov sprožili proti meni kampanjo, katere rezultat vidite danes*. In res je ameriški predsednik Johnson takoj po odhodu Goularta poslal novemu predsedniku brzojavko s čestitkami. Hkrati obljublja vso ameriško podporo in poudarja, da je njegov prihod na oblast »v skladu z ustavo». V poslanici je tudi rečeno, da so ZDA »z vznemirjenjem spremljale politične in gospodarske težave, skozi katere brede Brazilija». ter da občudujejo «odločno voljo brazilskega ljudstva, da premaga te težave v okviru ustavne demokracije in brez državljanskih spopadov». Zvedelo se je, da nameravajo novi voditelji, ki so protizakonito prevzeli oblast, razveljaviti tiste dekrete Goularta, s katerimi so se začele temeljite reforme v Braziliji. Ena prvih Goulartovih reform naj bi bila predvsem dolgo odlašana splošna agrarna reforma, s katero nai bi najprej razlastili velike latifundiste. Potem ukrepi za zmanjšanje moči tujega kapitala. da bi lahko država intervenirala v gospodarstvu, česar doslej ni mogla, nato omeji jev izvoza profita tujih družb, uvedba monopola na uvoz nafte in razlastitev treh odstotkov neproduktivnih zemljišč ob progah, cestah in rekah ter nacionalizacija privatnih rafinerij. Dva dneva po velikem ljudskem zborovanju v Riu de Janeiru, kjer je brazilski predsednik sporočil ljudstvu začetek uresničevanja teh reform, je Goulart že podpisal dekret o razlastitvi zemljišč in dekret o nacionalizaciji zadnjih šest privatnih rafinerij — seveda brez privolitve kongresa, ker je ta doslej zavračal vse Goulartove za hteve. Vlada pa je razen gospodarskih preosnov napovedala še vrsto pomembnejših ukrepov političnega značaja, ki naj bi predvsem korenito izpremenile diskriminatorske norme v ustavi. V poslanici kongresu ie Goulart zahteval več demokratičnih sprememb v čisto konservativnim silam prilagojeni ustavi. In sicer: volilno pravico vsem odraslim osebam, vštevši nepismene, ki jih je Se 25 mili jonov in ki nimajo volilne pravice. Med drugim je zahteval tudi pravico, da smejo biti voljeni vsi volivci, kar bi mu omogočilo, da bi bil ponovno izvoljen in s tem do kraja uresničil svoie načrte (Goulartu poteče mandat leta 1966), potem se je zavzel še za pravico javne dejavnosti vseh političnih struj — v čemer je vsebovana tudi legalizacija že leta 1947 prepovedane komunistične stranke Brazilije — plebiscit pa naj bi odločil, ali ljudstvo spre jema ali zavrača ta program reform. Brazilski komunisti so številni in zelo močni, saj nekateri zavzemajo celo mesto v parlamentu kot poslanci na listah drugih strank. V deželi vlada velika brezposelnost, ki jo je vlada skušala zmanjšati z razdelitvijo zemljišč ob komunikacijskih linijah bajtarjem brez zemlje. Teh je na stotisoče in silijo zlasti z revnejših severovzhodnih pokrajin v mesta, kjer pa jih zopet čaka brezposelnost. Samo v glavnem mestu države Pemam bučo živi na primer polovica prebivalstva v jazbinah iz kartona brez najosnovnejših higienskih pogojev. Toda ker ustavna določila Goulartu ne dovoljujejo razlastiti lastnike omenjenih zemljišč — zemljišča bi morala vlada plačati v gotovini — je skušal Goulart doseči od kongresa soglasje, da bi |smela vlada odplačevati zemljišča z državnimi obveznicami, čemur pa se je desnica spet ostro uprla, češ da bi bile te obveznice zaradi inflacijskih pojavov v deželi že čez nekaj časa papir brez vrednosti, kljub temu da je skušal Goulart na vseh področjih infla-cijo preprečiti in da je imel pri tem tudi določene uspehe. Italija Najvažnejši dogodek preteklega tedna je stavka železničarjev, poštarjev in telefonskih uslužbencev ter drugih javnih uslužbencev, ki je trajala dva dni, v petek in soboto. Stavkali so le nameščenci, ki so včlanjeni v CGIL, sindikalni organizaciji javnih nameščencev CISL in UIL pa nista sodelovali v tej stavki, ker sta sprejeli pogoje vlade glede poenotenja plač prejemkov v roku treh let. Tudi zveza avtonomnih sindikatov državnih nameščencev se ni pridružila stavki. CISL in UIL sta odločitev utemeljili s tem, da je doseženi sporazum v skladu s koristmi delavcev, zlasti v sedanji gospodarski konjunkturi in z obveznostjo sindikalnih organizacij, da sodelujejo pri odločitvah splošne gospodarske politike, ki naj ne prejudicirajo kupne moči delavcev, hkrati pa zatrjujeta, da gre pri tej stavki pretežno za politične smotre in da zato ne moreta sodelovati v skupni akciji. CGIL pa s svoje strani poudarja, da sporazum, v katerega sta privolili CISL in UIL, ne more zadovoljiti javnih nameščencev in da pomeni zanje le neznatno ko rist. CGIL končno zatrjuje, da ta sporazum pomeni «konec koncev triletno blokado prejemkov javnih nameščencev». Na petkovi seji je ministrski svet odobril poenotenje lanske trinajste plače javnih nameščencev, skladno s sporazumom med vlado in sindikalnimi organizacijami. Na isti seji so odobrili tudi zakonski osnutek o deželnih volitvah, na podlagi katerega bodo prve svete dežel z navadnim statutom izvolili posredno, kar pomeni, da bodo deželne poslance izvolili pokrajinski svetovalci. Ministrski svet je hkrati odobril zakonski osnutek, ki razširja proporcionalni rolilni sistem tudi na manjše občine, če imajo več kot pet tisoč prebivalcev. Z istim ukrepom se mandatna doba občinskih in pokrajinskih svetov podaljšuje od sedanjih šti rih let na pet let, da bi se tako izognili istočasnim upravnim in političnim volitvam leta 1968. Zunanji minister Saragat je odpotoval v petek v Kairo in se bo tam zadržal do 6. t.m., ko bo odpotoval z letalom v Iran, kjer bo gost iranske vlade. Vrnil se bo v Rim 9. t.m. • J • • Kitajci Centralni komite KP SZ je prekinil dolgi molk in odgovoril na nenehne napade kitajskih voditeljev in jih obtožil, da hočejo dez-organizirati vrst$ mednarodnega komunističnega gibanja in da izsiljujejo marksistične - leninistične stranke z grožnjo o razkolu. Mo-ikonska Pravda je objavila resolucijo, ki so jo sprejeli na zasedanju CK KP 15. februarja, m poročilo, ki ga je na zasedanju podal 14. februarja tajnik CK KP Mihail Suslov. Poročilo zajema se. dem strani časopisa. V uvodniku, ki ga je ob tej priložnosti priobčila Pravda je poudarjeno, da nadaljnje molčanje KP SZ na kitajske napade «ne le da ne bi prineslo nič dobrega, temveč bi tudi opogumilo kitajske voditelje v hotenju, da dezorga-nizirajo vrste mednarodnega komunističnega gibanja in oslabijo to gibanje kot poglavitno revolucionarno silo v boju proti imperia. lizmu«. Ko ocenjuje zlasti uvodnik kitajskih partijskih glasil »Zen M in 2i Baa» in «Hung Cija« od 31. marca kot vrhunec v kitajski kampanji, kot hudo žalitev KP SZ m vsega sovjetskega ljudstva in kot odkrito revizijo osnovnih tez mar-ksizma-leninizma, poudarja glasilo CK KP SZ, da so voditelji KP Kitajske «prekoračili vse meje v svojem političnem boju zoper svetovno komunistično gibanje in izbrali KP SZ ter Sovjetsko zvezo kot poglaoitni cilj svojih napa-doti«. Ne da bi se ustavljali pred kakršnimikoli sredstvi, piše Pravda, igrajo kitajski voditelji hinavsko ■lUlliililiiimiiuiiiiilimiiliiiimmiHiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiinimiiiliiimniiimiiimi GIULI0 RINALDI DISKVALIFICIRAN! Nemec G. Bubi Scholz evropski prvak srednjetežke kategorije DORTMUND, 4. — Nemec Gustav Bubi Scholz je novi evropski prvak srednjetežke kategorije. Bivši posestnik krone Italijan Giulio Rlnal-dl Je bil namreč v začetku 9. runde diskvalificiran in Je tako izgubil naslov. V 8. rundi je Rinaldi spravil tekmeca ob tla z nedovoljenimi »nizkimi« udarci. Ko je sodnik ugotovil, da Nemec zaradi posledic nizkih udarcev ne more nadaljevati dvoboja, Je Italijana diskvalificiral. Predstavnik italijanske boksarske zveze bo vložil priziv proti odločbi sodnika. Po mnenju člana vodstva FPI, bi moral sodnik dis- kvalificirati Rlnaldija takoj po nekorektnem udarcu in ne čakati do začetka devete runde, ko sl boksarja nista izmenjala nobenega udarca. KOŠARKA NEAPELJ, 4. — Danes se Je evropsko juniorsko košarkarsko prvenstvo nadaljevalo s tekmami finalne in tudi tolažilne skupine. Izidi so naslednji: SZ • Italija 78:54 (40:25) Francija - Bolgarija 54:48 (27:17) Poljska - Jugoslavija 64:62 (35:31) CSSR - Španija 80:54 (38:24) igro v zvezi z važnim vprašanjem o enotnosti svetovnega komunističnega gibanja. Časopis dodaja, da voditelji KP Kitajske izsiljujejo marksistično-leninistične partije z grožnjo razcepa, okoriščajo se z naravnim hotenjem komunistov po enotnosti in poskušajo zvezati roke komunističnim partijam ter jim preprečiti, da bi objavile svoja ideološka prepričanja ter gradivo n razbijaški dejavnosti vodstva KP Kitajske. To so razlogi, dodaja Pravda, zaradi katerih je CK KP SZ sklenil priobčiti gradivo februarskega plenuma CK in kritizirati proti-leninistično platformo ter razbijaško aktivnost kitajskega vodstva. Mihail Suslov je v svojem poročilu na plenumu CK KP SZ poudaril, da gre za veliko nalogo obrambe marksizma-leninizma pred iznakaženo politiko in dejavnostjo kitajskih voditeljev, ki je zdaj poglavitna nevarnost za enotnost svetovnega komunističnega gibanja. Interesi, da se ohrani čistost marksistično-leninističnega nauka, interesi svetovnega komunističnega gibanja in konec koncev interesi kitajskega ljudstva samega terjajo, da se odkrito in ostro nastopi proti napačnim glediščem m nevarnim akcijam vodstva KP Kitajske. Suslov je tudi poudaril, da je KP Sovjetske zveze za sklicanje novega sestanka komunističnih in delavskih partij, na katerem bi razpravljali o osnovnih problemih sedanjosti in kar najširše izmenjali mnenja. Izrazil je prepričanje centralnega komiteja KP SZ, da je svetovno komunistično gibanje dovolj močno, da lahko premaga sedanje težave in učvrsti svoje vrste v boju za veliko stvar komunizma Referat Suslova vsebuje osem poglavij: 1. Dve gledišči o vlogi svetovnega socialističnega sistema. 2. Vojna, mir in revolucija. 3. Politika kitajskega vodstva glede izo. lacije narodnoosvobodilnega gibanja od mednarodnega delavskega razreda. 4- Sovjetsko-kitajski odnosi. 5. Napadi kitajskih voditeljev na program KP Sovjetske zveze. 6. Razbijaška dejavnost kitajskih voditeljev v svetovnem komu. ni stičnem gibanju. 7. Nevarnost malomeščanskih nacionalističnih in trockističnih odmikov. 8. Za enotnost svetovnega komunističnega gibanja na podlagi načel marksizma-leninizma. Resolucija, ki so jo sprejeli na istem zasedanju poudarja, da «o-snovni interesi svetovnega socialističnega sistema, komunističnega gibanja in ohranitve čistosti mar-ksizma-leninizma zahtevajo, da i-dejno razkrinkujemo antileninska stališča vodstva KP Kitajske in nudimo odločen odpor njihovim razbijaškim akcijam«. Plenum CK KP SZ je soglasno odobril politično in praktično dejavnost prezidija CK KP SZ m prvega tajnika CK Hruščova. Hkrati plenum CK izraža zaskrbljenost spričo razbijaške dejavnosti vodstva KP Kitajske in pravi: «Kitajski voditelji, ki se v vseh osnovnih vprašanjih strategije in taktike odmikajo od leninske smeri svetovnega komunističnega gibanja, »o razglasili svojo smer, v kateri se zlivata drobnoburžoazni avanturizem in velikodržavni šovinizem. Kitajski voditelji se v bistvu spuščajo na trockistične pozicije v vrsti vprašanj, pomagajo si s trockističnimi metodami boja proti marksistično • leninističnim partijam in zbirajo v raznih deželah frakcionaške skupinice svojih pristašev. Svojo posebno idejno platformo skuša vodstvo KP Kitajske vsiliti vsemu socialističnemu taboru, scvetovnemu komunističnemu gibanju in mednarodnim demokratičnim organizacijam.« Plenum CK KP SZ naglaša, da so šli kitajski voditelji daleč v svojih razbijaških akcijah, izraža pa pripravljenost, da si ne glede na to nadaije prizadeva za normalizacijo odnosov med CK KP SZ in KP Kitajske. »Če voditelji KP Kitajske niso dokončno izg'i-bili zavesti o svoji odgovornosti, potem morajo naposled doumeti, da s svojimi akcijami odvračajo sile in pozornost komunističnih .n delavskih partij od izpolnjevanja bistvenih nalog socialistične izgradnje, da otežujejo boj proti imperializmu in škodujejo vsej antiimperialistični fronti.» Omenjene dokumente s® objavili med bivanjem Hruščova v Budimpešti. Istočasno so tudi v Budimpešti objavili resolucijo CK madžarske socialistične delavske stranke, ki je bila sprejeta na februarskem zasedanju. O sporu s Kitajci je govoril tudi Hruščov na slovesnosti ob začetku proslav ob 19, obletnici osvoboditve Budimpešte in je v glavnem ponovil, kar vsebujeta omenjena resolucija in poročilo Suslova, Resolucija CK KP Madžarske ostro obsoja razbijaško in pustolovsko politiko voditeljev KP Kitajske :n hkrati izraža popolno solidarnost s KP Sovjetske zveze, njenim centralnim komitejem in Nikitom Hru-ščovom. Kitajski voditelji, je rečeno v dokumentu, «so odkrito nastopili proti skupni politiki mednarodnega komunističnega gibanja v mnogih vprašanjih. So proti politiki koeksistence in miroljubnemu gospodarskemu tekmovanju dveh družbenih sistemov ter zanikajo možnost, da bi zmagala socialistična revolucija po mirni poti, brez državljanske vojne. Prav tako zastopajo stališče, da ni treba popravljati tistih hudih napak, ki so v času kulta osebnosti prizadejale ogromno škodo mednarodnemu komunističnemu gibanju». V resoluciji je nadalje rečeno, da je pretežna večina partij zavrnila vsa ta napačna pojmovanja kitajskih voditeljev in jih potrpežljivo skušala opozoriti na njih posledice. Ko pa so se voditelji KP Kitajske prepričali, da te partije odklanjajo njihova gledišča, so u-brali pot razbijanja enotnosti gibanja. Prizadevajo si trockistične elemente in različne renegate, ki so na vse pripravljeni, organizirati v frakcijske skupine. V resoluciji je potem rečeno, da si kitajski voditelji lastijo hegc.mo-nistično vlogo in hočejo diktirati vsemu mednarodnemu komunističnemu gibanju. Njihovo ravnanje čedalje bolj jasno kaže, da ne razvijajo načelne razprave o bistvenih ideoloških vprašanjih, ampak da bijejo politični boi proti Sovjetski tvezi. Toda takšna politi-ka, ki jo skušajo opravičiti s frazami, v katerih ni najmanjšega sledu o treznem presojanju, ni nič drugega kot avanturistična politika, katere namen je, zavesti narode, jn ki je obsojena na neizogiben propad. O. HENR Y Zgodba o detektivih V velikem mestu človek lahko tako nenadoma in tako popolnoma izgine, kakor če upihneš svečo. Vse agencije za poizvedovanje — policijski psi, detektivi, izkušeni v mestnih labirintih, in pisarniški detektivi, ki rešujejo s pomočjo teorije in indukcije — vse bo začelo poizvedovati. Največkrat človeka sploh ne bomo več videli. Včasih se bo pojavil kje v Sheboyganu ali v divjinah Terre Haute in pisal se bo Smith ali pa kako podobno in seveda bo pozabil na vse, kar se je prej zgodilo — s špecerijskim računom vred. Ko bomo z mrežami preiskali še reke in prebrskali gostilne, če mogoče ne čaka na dobro obistno pečenko, pa bomo dognali, da se je preselil v »osednje stanovanje. To, da takole izvohamo človeško bitje, kakor da bi izpraskali košček krede iz table, je zelo plodna tema za dramatizacijo. Primer Mary Snyder, ki ga bomo obravnavali, je gotovo zanimiv. Mož srednjih let — ime mu je bilo Meeks — je prišel z zahoda v New York, da bi našel svojo sestro; ta, dvainpetdesetletna vdova, je živela leto dni v najetem stanovanju sredi živahne soseščine. Tam pa so mu povedali, da se je preselila, in sicer šele pred enim mesecem. Nihče mu ni znal povedati njene- dan ga je nekdo napotil k Sham-roku Johnesu, slavnemu newyor-škemu privatnemu detektivu. Ta je baje zahteval neznanske honorarje, vendar pa je naravnost čudežno reševal tajne in odkrival zločine. Po dveurnem čakanju v predsobi velikega detektiva so Meeksa privedli predenj. Sedel je v škrlatnem oblačilu ob vloženi slonokoščeni šahovnici z revijo pred sabo in razvozlaval neko tajno. Koščen, razumni obraz slavnega detektiva, njegove prodorne oči m njegov račun od besedeč vse to je že preveč znano, da bi bilo še treba opisovati. Meeks je razložil svojo zgodbo. Shamrok Johnes pa je rekel: «Ce bom uspel, bom zahteval honorar 500 dolarjev.« In Meeks je pritrdljivo pokimal. ((Prevzel bom to zadevo, Mr. Meeks,» je Johnes končno dejal. «Se vselej je bil zame zelo zanimiv problem, kako izginejo ljudje v tem mestu. Spominjam se še primera, ki sem ga pred letom uspešno rešil. Neka družina — pisali so se Clark — je nenadoma izginila iz svojega stanovanja. Dva meseca sem opazoval poslopje, da bi dobil kako misel. Nekega dne se mi je zazdelo čudno, da mlekar in trgovski pomočnik hodita obrnjena nazaj, kadar nosita gor svoje blago. In slednjič po indukciji ideje, ki mi jo je V Dubrovniku in nu Beki so nuvdušeno in prisrčno sprejeli goste iz Trstu Gostovanje pomeni posrečeno nadaljevanje kulturnih stikov naše manjšine ne le s Slovenijo, temveč tudi z drugimi narodi Jugoslavije PO USPELI TURNEJI ORKESTRA GLASBENE MATICE skrbno zavila prstan in ga spravila. Naslednji dan ga je prodala in ker je bila sedaj premožnejša, je začela iskati kako lepše stanovanje. Ko sem že tako daleč, vidim torej, da ni nič nemogočega v naslovu Avenija C št, 12. Tam boste našli sestro. Mr. Meeks.« Shamrok johnes je zaključil svoj prepričevalni govor z nasmehom uspelega umetnika. Mee-ksovo občudovanje se ni dalo izraziti v besedah. Skupaj sta šla na štev. 12 v Aveniji C. To je bila starinska hiša iz rjavega kamna v premožni in ugledni okolici. Pozvonila sta in izvedela, da ne poznajo tukaj nobene Mrs. Sny-der in da se zadnjih šest mesecev ni vselila nobena nova stranka. Ko sta spet prišla na cesto, je Meeks preiskal predmete, ki jih je prinesel s seboj iz sestrine bivše ^obe, «Jaz sicer nisem detektiv,« je pripomnil, ko je poduhal košček gledališkega programa. »Zdi pa se mi, da v tale papir ni bil zavit prstan, ampak okrogli mentol bonbon. In tale košček z naslovom je precej podoben koncu vstopnice — št. 12, vrsta C, levo.« (Nadaljevanje na 10. str.) Orkester Glasbene Matice %uiiiiiiiiiuiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|f||||||l||||||||||||||||t||||||||||fliiiiiiiiiiiiiiii,ni,,ll||l,lllll|lll,,ll,,,|l,|,|l||||l|||||||||||||iiiiiiiUUU||||||||||||,||l||l,|||||i||g|l|||||||l||||||iaiiini|U,ljLX|||1|||||ii|liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiu svojem potovanju po Turčiji, zadnje dni januarja pa je o človeškem zdravju predaval dr. Lovrečič iz Domja. Vendar je to vse, celo društvena knjižnica, če. prav ni bogata, životari. Večkrat se celo zgodi, da si člani knjigo izposodijo, potem pa je dolgo časa ne vrnejo. Glavno društveno delovanje sloni torej na pevskem zboru. Pevci se na vajah zbirajo dvakrat v tednu, kar se dogaja predvsem pred nastopi, sicer pa so vaje samo enkrat tedensko. Vztrajno se govori o novih pobudah, o novih prijemih za poživitev naših prosvetnih društev. V Borštu je to vprašanje zelo pereče. Čimprej bi bilo treba proučiti vse možnosti za ponovno oživitev vsaj ene prosvetne panoge, z druge strani pa poskrbeti, da bi imeli Borštani spet Slovenski klub ♦Večeri ob torkih» v aprilu možnost zbirati se v svojih prostorih. S tem bi bil zagotovljen vsaj delen uspeh. Lojze Abram »Dramatičnega drustva» v Trstu ob 60-letnici ustanovitve «PROCES» v Avditoriju Člani radijskega odra, ki na javnih prireditvah nastopajo kot Slovenski oder, so 22. marca uprizorili * tržaškem Avditoriju Ivana Mraka pasijonsko igro Proces. Obravnava dogodke v zvezi s Kristusovim trp" Ijenjem in križanjem. V igri nastopajo Poncij Pilat, Judež iz Kariota, Kajfa in druge osebe. Režiral je prof. Jože Peterlin, v vlogah pa so nastopali Miro Opelt, Marinka Theuerschuh, Saša Rudolf, Glavko Turk. Drago Stoka, Pavel Bajc in Frankožerjal. Govorjeni del svojih vlog so rešili prav dobro, morda tudi od' lično. Pozna pa se jim, da so vajeni le na govor, zato so bili v gibih in gestah precej togi. Le i*J** moma je tu pa tam kdo pokazal več gibčnosti. Avditorij je bil nabito poln hvaležnega občinstva Predavanje ravnatelja Studijske knjižnice v Kopru Srečka Vilharja o temi « P r o b 1 e m slovenskega pomorstva » torek, 28. aprila Reportaža člana Slovenskega gledališča Rada Nakrsta o dejavnosti torek, 14. aprila Debatni večer o Jeanu Paulu Sartru in njegovem delu »»Umazane roke» pred novo premiero SG v soboto 18. aprila torek, 7. aprila torek, 21. aprila Predavanje ravnatelja Trgovske akademije v Trstu dr. Vlada Turine o temi »»Svetovno gospodarstvo in mednarodna konferenca v Ženevi« Zgledujmo se v naši prosvetni preteklosti da bomo imeli več spodbude za sedanjost Ar>J t ' Mesečna priloga Primorskega dnevnika za prosveto in kulturo je brez dvoma koristna in vse hvale vredna pobuda, za naš slo venski živelj skoro prepotrebna Celo tisti, ki vseskozi obiskuje mo naše prireditve, ki doživljamo vsak, še tako majhen drobec kulturnega življenja, nismo vedeli, kaj in k-oliko vsega se kulturnega pri nas dogaja. Ko sem v prvi decembrski številki in potem v naslednjih citata preglede kulturno-prosvetnih Prireditev, se mi je zdelo skoro nemogoče. Saj ga ni skoro dneva v mesecu, da ne bi bilo kje kaj podano. Zavest, da je med nami še to-tko delovnih kulturno-prosvetnih elavcev, nas navdaja z veselem. Brez strahu lahko gledamo v bodočnost, ki je še naša, imamo še mladino, ki od-Pcno in samozavestno nadaljuje delo svojih starejših (ali še živečih ali že umrlih) kulturno Prosvetnih delavcev, brez katerih t bila naša narodna manjšina ze davno obsojena na smrt. tem, da ta priloga seznanja ose ljudstvo z vsem kulturno-Prosvetnim dogajanjem, se bo r°g kulturno-prosvetnih delavcev prav gotovo večal in jaz /)ani> da bodo spet zaživeli pev-• zbori in dramske družine, 0 ie bilo to še pred nedavnim, Uredniku te priloge želim ne-O) predlagati. Dobro bi bilo, av tej prilogi govorili tu-* o kulturno-prosvetnem delo-anJu med obema vojnama, in c~r, da bi takratni kulturno-inr*Vetni delavci sami o tem pi-mi- Moj nasvet bi bil tale: naj gl to pripovedovanje ne bilo 9° J zgodovinsko, morda celo suhoparnih številkah, imenih 1 datumih. Vsak naš starejši ^ ovek, fcj je takrat živel na . ^morskem, ki si je štel vsve- dolžnost ohraniti na svoji m j* svoj jezik in svojo pe-m’ bo znal marsikaj povedati, bzir°ma napisati. To pa zato, da ,° današnja mladina vedela, 9ksn0 je bilo v tistih časih Pruo-prosvetno delovanje in f ,a? so bili pred mesecem dni • rafni kulturno-prosvetni de-J* nagrajeni. Da bo vedela, o smo mi takrat preživlja-kihSV°i° mladost. V skrajno tež-okoliščinah smo se znali tu-D Pfijetno zabavati. Nedelje in fj smo znali dobro izko- j0 '**•_ Izleti v prosto naravo, a in pesem, šala in smeh, Šentjakobska dekleta v narodnih nošah leta 1938 (10. 7.) na Lokvah v Trnovskem gozdu. nam in drugim v zabavo, brez žle misli; da le ohranimo to, kar nam po vseh zakonih pripada. Res je, današnja mladina ima v svoji mladosti v primerjavi z našo vsega dosti. Ima slovensko šolo, slovenske oddaje po radiu, slovenske časnike in revije, slovenska društva, kjer se lahko svobodno shaja, kjer lahko poje, lahko igra, lahko v lepo okrašeni plesni dvorani pleše v Miklavževo, Silvestrovo, v pustno noč... Vsega tega mi nismo imeli, vse to nam je bilo prikrajšano, oropani smo bili vsega. In vendar — ali ni žalostno, ia ni med našo mladino, ne šolsko ne delavsko, niti enega pevskega zbora. Koliko teh mladih ljudi ima morda lep glas in morda tudi dobro voljo. Koliko teh ljudi izgublja prosti čas pred rjovečim juke-boksom ali pa samo bulji večer za večerom v televizijski ekran. Za prosvetnoJcul-tumo delovanje pa ima tako malo zanimanja in celo smisla. Imamo med to mladino tudi častne izjeme na katere smo zelo ponosni. Vsak izmed mlajših naj si ob čitanju teh besed položil roko na srce in spoznal bo samega sebe. Morda si bo ob čitanju «naših spominov« današnja mladina zaželela prijetnih izletov na Kras, zaželela si bo naših pesmi, naših plesov in morda tudi naše bese- de, saj marsikdo izmed teh mlajših tako rad pozabi nanjo. Naj bi bil moj naslednji sestavek eden takih lepih spominov na ut iste čase«. V Šentjakobska dekleta s pesmijo v Štanjel Nedeljski popoldan 28. avgusta leta i938. Vesele in razigrane smo šentjakobske pevke čebljale in žvrgolele na rocolski postaji, čakajoč na vlak, da nas popelje v Štanjel. Postaja je bila polna izletnikov, ki so, kakor me ob nedeljah, radi pohiteli na naš prijazni Kras. Vsi so nas gledali: eni radovedno, drugi prijazno, tretji hladno, skoraj zaničljivo... bile smo predmet opazovanja, to pa zato, ker smo bile vse enako oblečene v bogato vezeno narodno nošo in poleg tega smo govorile slovenski. Se sedaj se mi zdi, da jih vidim te naše, danes že spoštovane gospe. Več za prosveto kmečkih množic pridne gospodinje in dobre osivele mamice. Bile so tako ljubke v teh nošah vse nasmejane in prijetno razpoložene. Nič čudnega, če so se nam potem v vlaku črnooki železničarji, sinovi južnega sonca, približali in nas radovedno izpraševali, od kod smo. Prepričani so bili, da prihajamo od manifestacije na Velikem trgu kot »donne rurali*. Ce je bila tistega dne kaka manifestacija ne vem, res pa je, da so ob takih prilikah organizatorji takratnih manifestacij (političnih seveda) radi videli na tejle domače in okoliške narodne noše, kar je bilo seveda pravo nasprotje duhu in miselnosti tistega časa. Ko smo jim povedale, da smo iz Trsta, nam pa res niso verjeli; ko so potem slišali naše petje, so nam verjeli še manj. Saj to tudi ni bilo nič čudnega. Italijansko ljudstvo ni vedelo, da živijo v Trstu tudi Slovenci in ni za to nosilo prav nobene krivde. t‘S>c p’*e *e dolgo let o oljenju na vasi in opozarja u-kvlZne oroane na stvarnost, ki Pih ncv*b učinkovitih ukre-n nai preprečijo naglo se-s* a nje kmetijskega gospodar-B Ce so vedno večje razpoke julijanskem kmetijstvu, toliko žal *B S° pr* nas' k* dovolj °stno, če bi ustrezna oblast tesni S.tania ne poznala. Sicer je osno znano, kako kmetijstvo ostaja najvažnejša gospodarska l^n°aa’ 'n to iz enostavnega raz-i fla. ker je iz raznih razlogov u arie vedno manj in je država z °zom živil vedno bolj obreme-kg110- ^e da bi raziskovali vzro-tega nesoglasja v narodnem spodarstvu hočemo le pripom-sed’ da ‘ma pr* tem te*ltno be-j. 0 tudi prosveta kmečkih mno-o, kamor prištevamo strokov-"° znanje. Prvič, da ugotavljamo, ka-, so naše vasi kmetijsko-stro-h»t,n° deleč za sodobnimi za-evami, kako težke posledice ima ta pomanjkljivost, kakšna je vsakoletna zguba zaradi zmanjšanja hektarskega donosa itd. Ce se naš kmečki človek kljub temu še kolikor toliko poslužuje naprednih ukrepov, je to pretežno samopobudno; njegova življenjska sila, navezanost nh svoj dom, vztrajnost in pridnost in nadarjenost ga silijo v samouče-nje. Nekaj redkih večernih kmetijskih tečajev po naših vaseh ne moremo šteti k učinkovitim u-krepom. To smo že večkrat povedali in opozarjali ustrezne či-nitelje kaj naše kmetijstvo pogreša. Kaj je z vprašanjem kmetijske šole? Kje je to obviselo in zakaj? Brez strokovnega kadra in strokovne sposobnosti kmečkega ljudstva je vsak pripomoček v kmetijstvu utvara. To pravilo velja za vse kraje, pa naj so kmetijsko bolj ali manj primerni. V naših razmerah je ta prosveta toliko bolj potrebna. Ne ugotavljamo tega s kakšnim posebnim upanjem na zboljšanje, ker ni za to nobenih znakov. Ce pa je tako in ne moremo pričakovati, da bi se — kar bi bilo želeti .— na odgovornem mestu kaj zganilo, mislimo, da bi bilo nujno potrebno, da bi mi sami nekaj ukrenili in seznanili naše ljudi z osnovnimi vprašanji. Naše podeželje je hvaležno polje za marsikateri koristen nauk. Ce slišimo na vasi, da naših de-želanov več nihče ne pozna, da ni tja nikogar «od naših» itd., je v tem očitku hkrati tudi želja po stiku z ljudmi, ki bi znali kaj zanimivega, dobrega in koristnega povedati. In če komu rečete, da se naši ljudje sestankov, predavanj ne udeležujejo, boste slišali, da so se tega navadili, a da ni to njihora krivda. Na vse to bi mogle in morale odgovoriti naše organizacije: Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov, Kmetijska zadruga in Slovensko kulturno gospodarska zveza. Janko Furlan Ko je privozil vlak na kraško planoto m je skozi okna prijetno zapihala hladna kraška sapica, smo nekaj časa tiho opazovale bežečo pokrajino, ko se je ena izmed nas spomnila »naših fantovo. Da bo vsakemu takoj jasno naj povem, da so bili ti naši lantje šentjakobski pevci. Ker smo bili toliko let vedno v družbi, skupaj peli, skupaj hodili na izlete, so bili oni naši fantje in me njih dekleta. «To bodo gledali debelo naši fantje, ko jim povemo, da smo šle kar same brez njih na Kraso, pravi podpisana. «Pa naj gledajo« povzame Ema škodoželjno «kaj mislijo, da se brez njih ne more nikamor?« Prav jim bodi, ali naj bomo odvisne od njihove milosti« doda jezno Rezi.' «No, no, saj ni tako hudo«, miri vse skupaj Marija, vedno dobra in nič maščevalna. Tako neirako smo se me šentjakobska dekleta tistega popol- dne večkrat s škodoželjno maščevalnostjo spomnile teh «na-ših fantova, ki so nas večkrat pustili «na cedilu« in šli sami brez nas na nedeljski popoldanski izlet. Hotele smo biti na vsak način zelo vesele in to nam je v celoti uspelo. Na velikem travniku blizu Štanjela smo se precej časa igrale. Vse je prišlo na vrsto: vrv, žoga, leti leti, smešnice, smešne kazni, težka pokora — vse, dokler se niso oglasili naši lačni želodci. Sedaj pa na malico, ki je tako čudovito dobra na kraškem travniku. 2e so nekatere vlekle iz torbe svoje dobrote, ko se oglasi Ema: «Kako. ali naj tukaj jemo, pa brez pijače v tej vročini?« «Sai imamo jabolka« pravi Marija «to je dovolj«. «Kaj še. dovolj!« Z Emo sva bili odločni. «Alo dekleta kvišku, gremo v «oštariio». Kazalo je, da sva imeli z Emo precej besede, kajti vsa družba (bilo nas je menda 12) se leno dvigne in nam še bolj leno sledi. Tam nekje v sredini Štanjela je bila gostilna. Se se spominjam velike «kalone», še večjega »borjača«, v senci velike mize, vse kakor naročeno Sedemo k mizi in naročimo 2 litra terana, damo vse naše dobrote na mizo zmešamo vse skupaj in «dober tek«. V veliko veselje gospodarja in nekaj gostov smo nekaj zapele in zaplesale kolo. Bile smo deležne gromkega ploskanja in to nas je tako prevzelo, da smo odšle vse vesele — in pozabile plačati. Kdo naj bi se na to spomnil, ko pa vedno in povsod le fantje plačujejo. Ko smo se morale zaradi tega vrniti, se je prijazni gospodar hudomušno smejal naši zadregi in rekel, da je bilo naše lepo petje za plačilo, naj le še pridemo. V vlaku domov grede smo veselo prepevale. Verjetno smo pele zelo lepo, saj smo tudi pele po vseh glasbenih »paragrafih* kakor nas je Švara naučil: štiri-glasno, lepi glasovi (ki postanejo še lepši, če piješ teran), pravilna izgovarjava, točna dinamika in vse kar je pri petju treba. Vsi naši sopotniki, ki niso bili Slovenci, so nas z zadovoljstvom poslušali in nam tudi ploskali,-te starejša dama na koncu voza je nekaj zabavljala — a bila je sama, .večina pa je želela, da še in še pojemo. Tako do Dutovelj, ko stopi v naš voz skupina veselih tržaških izletnikov. Mogočno zaori «Ancora un litro de qucl bon« na vse mile viže; ta spodaj, oni pa čez, da bi si moral človek ušesa zamašiti. «No, sedaj pa je naš koncert pri kraju« smo si dejale. Toda ni bilo tako. Ko je vesela skupina to pesem končala in že začenjala drugo, so prejšnji sopotniki glasno izrasili željo, naj pojemo vsak po eno pesem in tako smo bile spet me na vrsti. Ko je novodo-šla skupina slišala našo pesem, ni hotela več peti. Tudi oni so želeli le našega petja in tako je šlo do Rocola, kakor na traku. Vse je prišlo na vrsto: Tam gori za našo vasjo, Dobro jutro rožice, Na snežni gori, Gondolirje-va, Ko študent, vse narodne, nazadnje na veliko veselje vseh »Ciganska muzika«; tam so pa vsi pomagali. Navdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi; ko smo v Rocolu izstopile so nas dolgo oblegali fantje, ki so nas na vse načine vabili s seboj. A me? Ponosno, kot se takim dekletom spodobi smo — zveste našim fantom —, ki so takrat kdo ve kje in kaj počenjali — vsa vabila prijazno odklonila in čez «Montebello» pojoč odšle proti domu. Olga Ban IV 5. a pribl« Mladika Za veliko noč je izšla tretja številka Mladike. Temu prazniku so posvečene uvodne besede urednika Peterlina, ki se k njemu I vrača še s sestavkom Velika noč v naših domovih. Na ta praznik I spominja tudi pesem Povej, o Marija Alekseja Markuže. Ob 60- I - inici rojstva Srečka Kosovela je J. Mihajlov napisal lirični utri- | ..k «Vse poti v moje srce«. Za 20-letnico smrti Stanka Vuka pa ^e objavljena njegova novela Romarja. Nadaljuje se nekakšna »resnična povesta Zore Sakside Tujci povsod, končala pa se je vesela in žalostna burka Graščina Leva Detele. (V tej številki «pogrešamo» drugih prispevkov Detele...). Med leposlovje v tej številki sodijo še Odlomki iz nenapisanega dnevnika Sergeja Kocjančiča. Nastajajoči novi deželi je posvečen članek Draga Legiše Razmišljanje ob ustanovitvi dežele Furlanije * Julijske krajine. V rubriki Po društvih in klubih na obiskih so poročila o raznih prireditvah, nato sledi rubrika Kaj pravite vi z odgovori Lojzeta _ Škerla. Odbor S.A.L. Adria je objavil poročilo o volitvah na I univerzi. Precej prostora pa je posvečenega predstavi Slovenskega I odra v Avditoriju. Poleg poročila o sami predstavi Mrakovega I Procesa je objavljena še študija o avtorju, ki v tej številki še | ni končana. Iz poročila Martina Jevnikarja o novi knjigi Karla Mauserja »Ljudje pod bičem« je razvidno, da se poročevalec nad knjigo ne navdušuje. V rubriki Naš dom je še sestavek Ureditev prostorov v našem domu. Slovenski kulturni klub pa najavlja tabor mladine pri Gospe Sveti od 10. do 12. julija skupaj z goriško in koroško mladino. Galeb S Pozdravom pomladi poljske pesnice Marije Konopnicke (v prevodu Stane Vinšek) se pričenja šesta številka Galeba. Pavle Martinc (ki pa mu je pravzaprav drugače ime) je prispeval kraško | pripovedko Matiček in bukve, ki pa se bo končala v prihodnji I številki. S Pisano čepico se je tudi v tej številki France Bevk I spomnil svojih mladih prijateljev v zamejstvu. Galeb ni prezrl I 400-letmce smrti Michelangela ter 400-letnice rojstva Galileia. Kratek ■ sestavek Časopisi nekdaj in danes bo za mlade bravce neprisiljeno poučen. Ludovika Kalan piše o Bolnici za ptičke. Nadaljuje se slikanica Rada Kraglja Na valovih pragozdne reke. Perzijsko pravljico Kraljevsko darilo je priredila Zdenka Jerman, Fran Roš pa angleško narodno Lisica je šla po svetu. E. K. objavlja svoj prispevek Imela sem babico. Pesmi za to številko so napisali še Danilo Gorinšek. Stana Vinšek, Neža Maurer, Vojan Arhar in Črtomir Šinkovec. Novost v tej številki pa sp note d,veh pesmi. Najprej je tu Pesem palčkov, ki jo marsikje naši mali ponavljajo, potem ko so jo slišali na predstavah njim namenjene igre Sloven-skega gledališča «V kraljestvu palčkov«. Druga pa je Vrabčeva I Naša pesem. Galeb je s tem najbrž napravil uslugo učiteljstvu, i ki ima tako pri rokah dve pesmi za pouk v šoli. Pogrešamo pa I v tej številki dopisov mladih bralcev. I Literarne vaje Ce smo pri prejšnji številki Literarnih vaj z zadovoljstvom ugotovili, da so v številki tudi prispevki goriških dijakov, pa moramo danes že napisati, da je to zadovoljstvo malo časa trajalo: v peti številki spet ni nobenega prispevka Goričanov. To obžaluje ntdi uredništvo, ki sporoča, da je bila osebna zasluga prof. Rada Bednarika, da so se Goričani enkrat oglasili. Ne kaže torej drugega, kot zopet »pritisniti« na prof. Bednarika ... Med ostalimi sodelavci je kako novo ime. Številko prijetno poživljajo linorezi med katerimi so zlasti nekateri prav lepi. m Mladinska tribuna 0:klost:lirana Mladinska tribuna je prišla do svoje četrte I številke. Mogoče nekoliko preveč pretenciozna oznaka «glasilo na- | predne slovenske mladine na Tržaškem« je postala s to številko le bolj upravičena. Prispevki so bolj resni (in razumljivi) in tudi B jezik je znatno boljši (čeprav bi bilo treba še krepke poprave). I Prizadevnost mladincev, ki pišejo to revijo (za sedaj so menda še I samo dijaki), je več kot hvale vredna. Rado Rauber Mali «prosvetni V drugi številki »Prosvete« je bil i objavijtsn sezftam diafil-mov Slovenske prosvetne zveze. V naslednjem tednu po objavi seznama si je več šolnikov izposodilo razne diafilme. Društvenih prosvetnih delavcev pa ni bilo. Marsikdo od njih je trdil, da so ti diafilmi za otroke. Da se izognemo takemu gledanju, nekaj pojasnil. Marsikatero društvo išče za svoje delovanje primerne enodejanke, vabi predavatelje, samo pa le redkokdaj pripravi tak ali tak spored. Mali servis ima že sedaj na zalogi toliko gradiva, da lahko zadovolji delovanje vseh prosvetnih društev in u-stanov za vso sezono. Mnogo tega gradiva pride v glavnem v poštev za osnovne šole, bodisi kot dopolnilo k pouku ali kot zabavno in poučno. Na razpolago pa so tudi zelo dobri tako imenovanj »klubski večeri«, pri katerih mora sodelovati manjša skupina ljudi. Nekateri so opremljeni z diafilmi in glasbenimi posnetki. Naj navedem nekaj takih tako rekoč serviranih »kulturnih večerov«, ki pa seveda kljub temu zahtevajo skrbno pripravo; Obrazi stovenske glasbene preteklosti (12 diapozitivov Gallusa in drugih ter glasbeni vložki) Spoznavajmo glasbene instrumente (12 diapozitivov in glasbeni vložki) Michelangelo Buonarroti (33 diapozitivov) Leonardo da Vinci (30 diapozitivov) Obisk pri slikarju Božidarju Jakcu (27 diapozitivov) Srečanje z Nikolajem Pirnatom (54 diapozitivov) Upam, da se bo katero društvo zganilo in za poskus seglo po tem ali onem »večeru« ter ga tako skrbno pripravilo, da ga bodo še drugi posnemali. Po objavi prejšnjega seznama diafilmov smo nabavili še naslednje: Kljubske izvedbe Prosvetnega Davičo. Oskar; Pesniki 1963. Lj.. DZS 1963. Ferlež, Ivan: Medvedek. Lj„ DZS 1963. Kardelj, Edvard: Problemi naše socialistične graditve. 5. knjiga. L j., DZS 1963. Kesten, Hermann; Casanova. Lj., DZS 1963. Kranjec. Miško: Bele so vse poti. Lj., DZS 1963. Kuščer-Moljk; Fizika 3. Lj., DZS 1963. Sivec, Ivan: Liber latinus. Lj., DZS 1963. Steinbeck, John; Potovanje s Charlijem. Lj., DZS 1963. Varl, Bojan: Notranje bolezni. Lj.. DZS 1963. Žlebnik, Leo: Psihologija otroka in mladoletnika, 2. del. Lj., DZS 1963. Razprave VII, Razred za prirodoslovne in medicinske vede. Lj„ SAZU 1963. Božji služabnik pater Leopold, kapucin iz Hercegnovega. Gorica 1953. servisa servisa, Ljubljana \ Charlie Chaplin h F France Prešeren Sofokles Balada o trobenti in oblaku Bedrich Smetana SAVA filrn — Ljubljana Glasbila v simfoničnem orkestru Herbarij ^ • Nastanek letnih časov J Pitagorov izrek Razvoj slovenske NOV Slovensko Primorje v NOB Teror okupatorja Vremenski pojavi Živali naših polj in travnikov. Edvin Svak Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju za šolsko let* 1962-63. Trst, 1963. . Geografski zbornik VIII. Lj., SA ZU 1963. Razprave III. Lj., SAZU 1963. Wolf, Vlado; Dezmalne disostoz*-Lj., SAZU 1964. Letno poročilo p.d. Prosek-Kon-tovel. Trst, 1964. Enciclopedia Garzanti. Milano, 1962. Barac, Antun; Jugoslovanska književnost. Zagreb, M.H. 1963. Grurn, Željko: I. Mestrovič. Zagreb. M.H. 1962. Horvat, Joža; Mačak pod 51je-mom. Zagreb, Naprijed 1962. Kambol, Mihovil: Povjest hrvat-ske književnosti. Zagreb, M.H. 1961. Mat:ca Hrvatska. Zagreb, MH- 1963. Pravopis hrvatskosrpskog knji-ievnog iezika. Zagreb, M.H. ■ M .S. 1960. Jurhar, F.; Gozd na Krasu Slovenskega Primorja. Lj., Tehniški muzej 1963. Istorijski zakonik. Beograd, 1963- Pančevič, Branko: Črna Gora d ratu 1862. Beograd, 1963. Kuret, Niko- Ziljsko štehvanje. Lj., SAZU 1963. Svetogorska Kraljica (6 številk)-Trst 1959/63. Flander, Peter: Sveti Jožef. Gorica, 1959. Flander, Peter: Svetogorska kr0" nika. Trst, 1954. Pate, Rudolf; Obljube srca JezU' sovega. Trst, 1956. . .. Coillie, Dries: Strahote kitajskih ječ. Celovec, DSM 1962. Mongour, S.D.B.; Dominik, svetnik vaših let. New Jersev. _ Premeri, Stanko: 12 svetih pesm1 2 * 4-Gorica, 1961. v’ Svetovišarska kronika. Trst, Poročilo Marjjanišča, Pomla®11® kvarte 1164. Trst, 1964. Grivec, Franc:’Sveti Ciril in Metod. Lj., 1963. .. „ Mevl a, Dušan: Pohod. Maribor, Z.O. 1963. Predavatelj dr. Slavko Fras pred zemljevidom področja, na katerem živijo porabski Slovenci na Madžarskem Nove knjige NŠK Prosvetno-kulturni pregled za marec 1. V p.d. »Prosek - Kontcve!« otroška prireditev z nastopom šolskih otrok s Proseka s pravljično igro »Pogumni lonček« in gojencev glasbene šole s Proseka. 1. V p.d. »Ivan Cankar« proslava 10-ietnice tabornikov rodu »Jadranskih delfinov« s prosvetno - zabavnim programom. 1. V Katoliškem domu v Gorici predavanje prof. Vinka Zaletela iz Koroške o »Sveti deželi«. 2. V dvorani SKPD Steverjan na Križišču predavanje prof. Vinka Zaletela o »Svet: deželi« 3 v Slovenskem klubu v Ulici Geppa predavanje dr. Slavka Frasa iz Ljubljane o po-rabskih Slovencih, tj. o slovenski manjšini na Madžar-skem. 4. V p.d »Briški grič« v Ste-verjanu predavanje Maria Magajne o potovanju po Turčiji s prikazovanjem barvnih diapozitivov. 4. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici predavanje dr. Slavka Frasa iz Ljubljane o po-rabskih Slovencih #. Predavanje Mana Magajne o Turčiji na industrijski šoli v Dolini. 5. V p.d. ((Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu predavanje prof. Franca Habeta o temi; »Od Triglava do Durmitorja«. 6. Razgovori SPZ iz Trsta in Gorice s predstavniki okrajnega sveta Svobod v Kopru o programu kulturno-prosvet-nih stikov in izmenjavi gostovanj. 7. Predavanje Maria Magajne o Turčiji na osnovni šoli na Opčinah. 8. Proslava 8. marca v p.d. «Lo-njer-Katinara« g kulturnim programom domače mladine, ki je uprizorila 4 kratke enodejanke, 8. Dramska skupina »Dom« iz Rojana uprizori v Katoliškem domu v Gorici igro «Vest». 8. Proslava 8. marca v Prosvetni dvorani na Korzu v Gorici z nastopom otroškega zbora iz Standreža. moškega zbora Dol-Poljane, godbenega tria iz Steverjana in z recitacijami. 8. SG uprizori v dvorani p.d. «Albert Sirk« v Križu dramo »Na zeleni reki čoln«. 12. SPDT priredi v Gregorč.čevi dvorani planinsko predavanje Sandija Blažine o domačih planinah in o Montblan-cu. 13. Predavanja Maria Magajne na trgovski akademiji v Trstu. 13. Predavanje Maria Magajne o Finski na večernem tečaju v Ricmanjih. 14. SG uprizori v Avditoriju premiero Fojeve farse »Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda«. 14. Predavanje Maria Magajne o Turčiji v srenjski dvorani v Borštu. 15. SG ponovi v Avditoriju Fo- jevo farso «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda«. 15. P.d. «Briški grič« iz Steverjana priredi narodnostno poučni izlet svojih članov v Beneško Slovenijo. 15. Dramska skupina «Dom» iz Bojana uprizori v Borštu igro »Vest«. 17. SG uprizori v Skednju Fo- jevo farso «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda«. 18. SG uprizori na Opčinah Fo- jevo farso «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda*. 18. Počastitev Srečka Kosovela v Dijaškem domu v Trstu s kulturnim programom in s sodelovanjem pevskega zbora »Jakopus Gallus«. 18. «Trinkov večer« v klubu »Simon Gregorčič« v Gorici s predavanjem prof. Rada Bednarika. 19 Tržaška slovenska mladina se pokloni spominu Srečka Kosovela v Sežani in v Tomaju s spominskima govoroma Jožeta Pahorja in Igor-ja Kosmine. 20. Filmski večer v p.d. «Ivan Cankar« s predvajanjem filma «Zgodovina Amerike«. 21. Gostovanje orkestra in solistov Glasbene Matice iz Trsta v gledališču »Tartini« v Piranu. 22. SG uprizori na Opčinah Fo-jevo farso »Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda«. 22. V Ronkah v galeriji «Cardo» otvoritev slikarske razstave slikarjev Slovenskega Primorja. 22. Slovenski oder uprizori v Avditoriju Mrakovo pasijonsko igro »Proces«. 24. Podelitev literarne nagrade «Vstajenje» za 1. 1963 Fran' i cetu Dolinarju iz Rima za eseja o Slomšku in Grive®-Člani razsodišča: dr. Martin Jevnikar, Franc Jeza, Detela, dr. Anton Kacin >n dr. Rafko Vodeb. 24. V Slovenskem klubu večer Srečka Kosovela s predava njem prof. Alojza Rebule in z recitacijami članov SG. 25. -26. Izlet članov p.d. «Slav- ko Škamperle« v Begunje na grobove talcev, v Vrbo Prešernovi rojstni hiši, n* Bled, v Cerklje in na H1" j vavec. • 28. Gostovanje orkestra in s0*1 stov Glasbene Matice iz sta v Dubrovniku v »Veh*1 dvorani« radničkog doma «Ivan Mardžin-Crni«. 30. Gostovanje orkestra in s°v stov Glasbene Matice iz * ■ sta na Reki v «Palači pomor* j skog in povjesnog muzeja«- 30. SG uprizori v Ajdovščini f°’ jevo farso «Dve pištoli v z®* kah pa z belim in črnin® J gieda«. . 31. SG uprizori v Novi Gor11 Fojevo farso »Dve pištoli rokah pa z belim in črnn* gleda*. TEDEN Priprave za volitve so v tem tednu stopile v novo fazo. Začelo se je namreč vlaganje kandidatnih list, katerih je bilo do predsinočnjim vloženih 8. Prvo mesto na glasovnici so si kot običajno zagotovili komunisti. Okrožna volilna komisija pa je objavila podatke o volivcih. Teh je trenutno v tržaški občini 214.091, v miljski 9.795, v devinsko-nabrežinski 4.557, v dolinski 3.840, v zgo-niški 884 in v' repentaborski 475. Sama volilna kampanja v tem tednu ni bila kdove kaj živahna in šele z današnjim dnem stopajo na volilne odre vodilne politične osebnosti v vsedržavnem merilu. Mnogo bolj kot volitve pa so v tem tednu razburkale javnost sindikalne borbe. V sredo se je v vsedržavnem merilu začela tudi pri nas dvodnevna stavka pristaniških delavcev in je dva dni vse delo v obeh pristaniščih popolnoma počivalo. Zaradi tega je moralo čakati v pristanišču skoraj 30 ladij. V sredo so se pristaniščniki zbrali na skupščini in po njej uprizorili protestno povorko po mestu. Do velike enotne stavke pa je prišlo tudi v Miljah, kjer so stavkali delavci ladjedelnic Sv. Roka zaradi nameravane’ukinitve oddelka mizarjev, ki jih hočejo premestiti v Tržaški arzenal, čeprav je v njem že brezposelnih 40 mizarjev. V ladjedelnici Felszegy pa je ravnateljstvo sporočilo, da namerava suspendirati 200 delavcev, za ostale pa uvesti skrajšan delovni umik. Ravnateljstvo pravi, da nima- na razpolago dovolj denarja, ker so banke skrčile kredite. V zvezi s tem je bila v Miljah tudi izredna seja občinskega sveta, na kateri so se vse skupine izrekle proti tem ukrepom. Tudi v Miljah so delavci protestirali po ulicah. V Trstu je bila tudi dvodnevna stavka delavcev v tovarni Lucky Shoe. Stavkajo tudi delavci podjetja SILMA, v okviru vsedržavne stavke državnih uradnikov, železničarjev in poštarjev CGIL so tudi v Trstu stavkali člani te sindikalne organizacije. Občinski svet se je v tem tednu sestal dvakrat. Na seji v torek je sprejel sklep o uveljavitvi davka na gradbena zemljišča z vzvratno veljavnostjo 10 let, na seji v petek Pa so odobrili sklep o gradnji prvega dela novega naselja pri Spodnji Magdaleni ter še vrsto drugih sklepov. Pokrajinski svet pa je na svoji seji v petek soglasno sprejel resolucijo glede gradnje pomola št. vn, odobril gradnjo državnega arhiva v Rojanu in poslušal poročilo o poteku cepljenja otrok s Sabinovim cepivom proti poliomielitisu. Cepljenje poteka zelo ugodno in v tem tednu se je začel že drugi turnus, medtem ko se prvi nadaljuje še do 10. t.m. Sejo je imel tudi devinsko-nabrežinski svet, ki je z večino glasov odobril resolucijo v’ede slovenskega šolskega vrtca v Sesljanu kot odgovor na komisarjevo prepoved gradnje. Svet je tudi uveljavil povečanje občinskega davka na povečano vrednost stavbišč, vendar brez vzvratne veljavnosti. Naše kulturno življenje se je v tem tednu odvijalo predvsem na gostovanjih onstran meje. Orkester GM s solisti je z velikim uspehom gostoval v Dubrovniku in na Reki, Slovensko gledališče je gostovalo v Ajdovščini, v Novi Gorici, v Izoli in v Kopru s Fojevo farso «Dve pištoli v rokah, pa z belim in črnim gleda*. Kot uvod v volilno kampanjo na Goriškem Je bilo pretekli torek na sodišču v Gorici vloženih prvih šest kandidatnih list za majske deželne volitve. Posamezne stranke so priredile pratlo tekmovanje za prvo mesto na glasovnici, ki ga je dobila KD. Na drugem mestu je KPI, sledijo MSI, PRI, PSI in PSDI. Predvidevajo. da bodo vložili še štiri liste, med temi tudi PS IUP in Slovenska lista. Tem se seveda ne mudi in bodo tekmovali za «zadnje mesto* verjetno v teku današnjega dne, ker bodo urad zaprli danes ob 20. uri. Medtem so že začeli prihajati tudi v Gorico in druge večje kraje na Goriškem govorniki raznih strank za začetek volilne kampanje. Včeraj in danes je bilo najavljenih več znanih govornikov, ki so ali bodo nastopili na volilnih tribunah za svoje stranke in kandidate. Pretekli ponedeljek smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v štandrežu Viljema Nanuta, znanega antifašističnega borca, prosvetnega delavca in političnega voditelja, ki je podlegel dolgi in hudi bolezni v goriški bolnišnici jv, Justa. Pogreba se le udeležila velika množica Slovencev z Goriškega, števMni nred-stavnlki iz Trsta ln Sloveni'e ter predstavniki naprednih italijanskih strank na Gori- škem. Pokojnik je bil namreč vedno v prvih vrstah v borbi za pravice n&še narodne skupnosti v zamejstvu, bil je na vidnem mestu v vodstvih naših naprednih kulturnih, prosvetnih in gospodarskih organizacij. Bil je tudi v zloglasnih taboriščih na Rabu ter v Dachauu, kjer si je verjetno nakopal tudi bolezen, ki ji je podlegel. Pri odprtem grobu so mu zapeli v slovo združeni pevci z Goriškega, z lenimi besedami pa so se od njega poslovili tudi trije govorniki v imenu goriških, tržaških in beneških Slovencev. Na žalni seji. ki jo je priredila SKGZ na sedežu prosvete v Gorici, pa ie orisala lik pokojnika prof. Nežica Vižintin-Koojančič. V Sovodnjah so z zadovoljstvom vzeli na znanje zagotovilo državnega podtajnika pri obrambnem ministrstvu on. Santera, da bo posredoval, naj bi obveljal prvotni načrt za nov most čez Vipavo. i NA VELIKONOČNI PONEDELJEK POPOLDNE Družinski izlet Goričanov s SPD Obiskali so Repenlabor in Repen - Godalni trio in srečolov sla ustvarila veselo razpoloženje Lazar Vatovec sedemdesetletnik Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi vsako leto na velikonočni ponedeljek družinski izlet za svoje člane in prijatelje. Letos so si za tak izlet izbrali tržaško okolico, kjer so obiskali Repentabor in Repen. čeprav je bilo ta dan deževno, se je odpeljalo iz Gorice z avtobusom kakih 50 ljudi, drugih 20 pa z lastnimi vozili. Avtobus je krenil skozi Podgoro in Štandrež ter tudi tam pobral udeležence. Prva postaja je bila na Re-pentabru, kjer so si izletniki ogledali staro taborišče okrog cerkve, od koder je tudi lep razgled na tržaško in jugoslovansko stran po Krasu. Od tam so krenili v Repen, kjer so našli gostoljubno streho v gostilni pri Križmanu, kjer je bilo v gostilniški dvorani dovolj prostora za vse. Tu se je ob veselih zvokih tria Elio iz Pod-gore družba razživela in ni manjkal tudi srečolov z 12 lepimi dobitki, ki so jih zadeli dobitniki iz Gorice, in Podgore. Tam so se zadržali do 22. pre, ko so starejši izletniki in pa tisti, ki morajo zgodaj zjutraj na delo, začeli siliti k odhodu, čeprav bi nekateri radi še ostali. Tako so se okrog 23. ure zopet vrnili v Gorico in se «iz-krcali* na Travniku z najlepšimi spomini na veselo popoldne. V Medji vasi, Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Mačkovljah Končali so se večerni tečaji Te dni se zaključijo večerni tečaji, ki so bili od 3. februarja v Medji vasi, Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Mačkovljah za odrasle od 15. leta naprej. Tečaji s pestrim in zanimivim učnim programom so trajali 50 učnih dni. Na vsakem tečaju je bilo po 20 ali več slušateljev. Naj jim bo lahka zemlja NABREŽINA Na velikonočni ponedeljek je šempolajski dom večnega miru sprejel posmrtne ostanke Rafaela Škrka, upokojenega železničarja. Težka in neusmiljena bolezen mu je prekinila življenje v njegovem 63. letu. Pokojni je bil mirne narave, skrben gospodar in dober družinski oče. Zato je njegova smrt zadala družini hud udarec, še posebej, ker se je pred leti smrtno ponesrečil sin. 'Pred nekaj leti si je, pokojni zgradil hišo v Nabrežini - postaja. Ker pa je bil PO rodu iz Trnovice in je ljubil svojo šempolajsko faro, so ga na njegovo željo pokopali na ondotnem. pokopališču, kjer počiva tudi njegov. ponesrečeni sin. Razen družinskih članov, sorodnikov in domačinov so ga spremljali k večnemu počitku-tudi njegovi stanovski tovariši. Miren mu počitek. Svojcem izrekamo svoje, sožalje. SEM POL A J Ni še minil poldrugi. mesec, ko. je legla v, preran grob .Mar tilda .(Tila) Adam v Nabreži-ne*postaja, in že je zazijala no- Večemi 'tčeaj v Kicmaiijih, kt ji kar dobr o uspel i. * . •• ^ ' J 'i. V -p. * i ’ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiininiuuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiinffViiiiiiiunntiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiutiliiimiiiii VTISI TRŽAŠKEGA strokovnjaka S POTOVANJA PO DANSKI Blagostanje si je danski kmet ustvaril delom in znanjem Na Proseku je včeraj v krogu svoje družine in prijateljev obhajal svoj sedemdeseti rojstni dan Lazar Vatovec. Prosečani in mnogi, ki ga poznajo, vedo kdo je Lazar Vatovec, poznajo njegovo poštenost in trdnost značaja, ki ju je poleg drugega izpričal in dokazal tudi z doslednostjo svojega demokratičnega in antifašističnega prepričanja od najbolj zgodnje mladosti naprej. Tudi v najtežjih dneh, ko je to bilo izredno tvegano in nevarno spričo nasilja, ki so mu bili vsi napredni, toda predvsem naši slovenski ljudje izpostavljeni v času, ko st je fašizem v Italiji in drugje na svetu s terorjem in zločinom u-veljavljal. Rodil se je in svojo mladost preživel v Cežarjih pri Kopru: Že zgodaj se je vključil v vrste naprednih ljudi in bil leta 1921 med ustanovitelji Komunistične partije. V tem svojstvu se je v svojem delu seznanil z mnogimi vidnimi predstavniki takratnega revolucionarnega gibanja. Sodeloval je npr. t Rodolfom Bernetičem, enijn t>d vidnejših voditeljev protifašističnega in komunističnega gibanja v Istri, ki ga v svoji knjigi »Od Marezig do Madrida« omenja tudi Vergan, Sodeloval je in poznal nekdanjega urednika «Dela» Mo-koleta, ki mu je izročal izvode ko. munističnega glasila, katerega je on zatem razpečaval na terenu. Skupaj sta se udeleževala neštetih ilegalnih partijskih sestankov v Cežarjih in okolici, kjer so pripravljali ljudi na odpor protj fa šizmu. Na enem od teh je spoznal tudi starega komunističnega borca in voditelja Srebrniča, s katerim je zatem prebil tudi vrsto let v konfinaciji na otoku Ponzi. Pred tem pa je bil Lazar Vatovec leta 1933 od posebnega sodišča na Re. ki obsojčn na IT mesecev zapora, ki jih je prebil v znani kaznilnici v Kopru, Bil je povezan jn sodeloval je z Ivanom Regentom. Se danes , se , spominja, kako sta se prav na dan, ko je umrl Regentov oče, skupaj udeležila partijskega sestanka- na Repentabru. Lazar Vatovec se kot takšen, razumljivo, tudi po vsem, kar ie prestal, ni odpovedal nadaljnjemu delu v naprednem, revolucionarnem smislu. Kot prepričan demokrat, dosleden antifašist in dober ter zaveden Slovenec, se js v najodločilnejšem trenutku brez omahovanja vključil v vrste aktiv, nih sodelavcev osvobodilnega gi banja, zraven pa še poslal svoja dva mladoletna sinova, stara 15 in 17 let med partizanske borce. Sam je z največjo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo opravlja] razna aktivistična dela predvsem v sesljanskem okolišu. Ko mu danes vsi njegovi prijatelji in somišljeniki, ki ga poznamo in cenimo, ob priliki njegovega življenjskega praznika želimo še vrsto srečnih let, ki naj iih v zdravju in zadovoljstvu preživi sredi svojih dragih, pa mu obenem izrekamo tudi iskrena voščila, da bi, kolikor mu bodo moči dopuščale, še vnaprej, posebno med mladino, s svojimi izkušnjami .n zgledi doprinašal k širjenju ter utrjevanju tistih idealov, ki jim je posvetil najboljše moči in naj-lepš.a leta svoje mladosti. Država skrbi za napredek kmetijstva Davčni sistem spodbuja investicije Prodaja pridelkov brez posrednikov Danska pokrajina je kot slikovit gaj Ena izmed 16 državnih poskusnih postaj na Danskem V enem ali drugem združenju so včlanjeni praktično vsi danski kmetje. Redno prejemajo publikacije teh združenj in, kadar želijo, imajo na razpolago njih teoretično ,in praktično , pomoč v obliki nasvetov, navodil itd. Brž ko neki kmet naleti na težave v gojenju neke rastline, ali v reji neke živali, mu koj priskočijo na pomoč t. i. konzulenti, ki brezplačno sodelujejo z njim, dokler se zadeva ne reši, Preko svojih strokovnjakov vrši država kontrolo nad celotnim potekom kmetijske proizvodnje: nadzoruje semena, raščo in pridelek v poljedelstvu, v živinoreji pa umetno oplojevanje, vzrejo, mleko in mlečne izdelke ter meso. Ko kupi kmet seme ali sadike, ie stoodstotno gotov, da je kupil to, kar je žele,. Ni bojazni, da bi dobil eno vrsto za drugo, okuženo seme, ali bolne sadike. Ko sem obiskal nekega gojitelja zelenjad-nih sadik, mi je pokazal na vid- Te dni ima odprto osmico LUDVIK PIPAN MAVHINJE ŠTEV. 43 nem mestu razobešeno tedensko potrdilo, da so njegove sadike čiste sorte in zdrave. To potrdilo je hkrati dovoljenje za prodajo. Davki in državna pomoč Lep primer, kako skrbi država za nenehni napredek kmetijstva, je njena davčna politika. Dohodninsko obdavčenje je na Danskem strogo progresivno, to je, kdor več ima, več je obdavčen. Na prvi poglei se zdi, da s tem načelom obdavčevanja zavira vlaganje sredstev za razvoj kmetijstva. Toda dogaja se prav- narobe. Ko sem starega vrtnarja vprašal, čemu še vedno toliko dela ter kar naprej gradi rastlinjake, mi je odgovoril: «Cim več sredstev investiram, tem manj davka plačujem, kajti ta sredstva so oproščena davkov in včasih s6 dogaja, da mi jih za tisto leto vsa črtajo, Mar ni to pametno? To veliko pripomore, da postanejo naši kmetje vedno bolj premožni, da nenehno večajo pridelek in ustvarjajo deželo bolj bogato,» Tako se dogaja le na Danskem, kjer država preko bank kontrolira finančno stanje vsakega posameznika. O tem zgovorno priča tudi način prodaje zelenjave in cvetlic na debelo. Pridelovalcu ni treba prisostvovati prodaji, ni KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo poirebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST. Ul. Milano 18 TE LE F. 35-169 Katera vam nudi po najnlžjlh cenah vsakovrstna semena najbolj-•ih inozemskih krajev ln semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za t ržaško t.onšk in Henesko Slovenijo: sve > >iin znan n strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnlee «AGIIIA» Za Gori ko in Cedadsko se obrnite na našega zastopnika: Zavadlav Orlando, Ulica 1’riestc 349 — Gorica. mu treba izgubljati toliko časa, pa čeprav ima na prodaj le nekaj kilogramov ali tudi na stote blaga. Vse blago, ki pride na trg na debelo, se proda samo. Na Danskem se biago prodaja samo in namesto toliko prodajalcev, kot jih je na našem trgu, izvrši vse njihove posle en sam človek, uslužbenec trga. To je svojevrsten, napreden in pošten način, brez tržne mrzlice, vika in krika, brez živčnosti Kar se pa zakona o ponudbi in povpraševanju tiče, pride ta prekrasno do izraza na kazalcu ve like stenske ure. Vse se vrši v primerno veliki dvorani, ki je bolj podobna dvorani medicinske fakultete kot trgu. V njej odjemalci sede mirno in tiho v svojih klopeh in pijejo kavo. Blago, ki ga je kmet prinesel ali poslal na trg, pride v dvorano na ogled od jemalcem na posebnih vagončkih, če pa ga je veliko, pridejo ie vzorci. Vse ostalo poteka avtomatično. tržni uslužbenec npr. pokliče: «Solata I. vrste — 150 kg!» (Vsak pridelovalec ima svoje znamenje na zabojih). Odjemalec, Ki hoče to solato kupiti, pritisne na gumb pred seboj na klopi in sa-zalec na uri, ki se pomika od več jih številk k manjšim, se ob pritisku na gumb ustavi in pokaže ceno Hkrati odjemalec pokaže, ko. liko zabojev solate bo kupil. Pogosto se za eno in isto blago poteguje več odjemalcev, ker je proizvajalec po svojem pridelku na glasu. Tedaj dobi blago tisti, ki prej pritisne na gumb, to se pravi tisti, ki da najvišjo ceno, ker se kazalec ustavi na prvi klic. Kupčije se vrše zelo hitro, druga za drugo. Odjemalec, ki izgubi na našem trgu ure in ure, odpravi tam vse v eni uri in še prej. Tako danski kme4 proda svoj prš delek, denar pa dobi naslednji dan na dom preko banke. Jasno, da je tako država točno pouče. na, kakšni so prejemki posameznega kmeta. Koliko denarja pa kmet vlaga v svoje posestvo za večanje pridelka, zve država preko svojih računovodij, ki gredo od kmetije do kmetije in vse popišejo. !n na podlagi tega odmerja tudi davite, Pogosto hoče kmet vložiti v svojo posest več, kot mu dohodki dopuščajo. V tem primeru mu priskoči na pomoč banka ali zadružna posojilnica s posojilom na zelo nizke obresti. Ko se človek vozi po danski tu pa tam valoviti ravnini, dobi že na prvi pogled vtis o kmetijski razvitosti dežele. Ce izključimo nekaj peščenih in močvirnih tal ob atlantski obali, katerih je, zahvaljujoč se melioraciji, vedno manj, ni videti niti koščka neizkoriščene zemlje. V primerjavi s celotno površino dežele, ki znaša skoraj 43.000 kv. km, je odstotek njene obdelovalne površine najvišji na svetu, saj računajo, da znaša približno 40.000 kv. km. Posestvo mora ostati enotno Na danskem podeželju ne obstajajo vasi v našem pomenu besede. Večina kmetov ne živi po vaseh. Po agrarni reformi, ki je razdelila delovnim kmetovalcem zemljišča fevdalcev, ter po geodetskem obmejevanju vseh obdelovalnih parcel, si je vsak kmet zgradil stanovanjsko hišo in potrebna gospodarska poslopja na ivojem posestvu, a vas obstaja v glavnem kot upravno, trgovsko in kulturno središče. Pomembna značilnost v kmetijstvu Danske je tudi ta, da je velikost posestev ostala še danes v glavnem Kot je bila po agrarni reformi. Po danskem dednem pravu mora namreč posestvo ostati enotno, kot je bilo do očetove imrti, a novi gospodar, v večini primerov eden izmed sinov, si ga mora kupit, od staršev. Ta kon, ki ne dovoljuje, da bi se posestva drobila, je odigral zelo pozitivno vlogo v življenju danskega kmeta. V smislu tega zakona |S na Danskem lahko kmet le tisti, ki res ljubi in zna ceniti zemlio. Vsa danska pokrajina je kot raz-sežen slikovit gaj. Zahvaljujoč se milemu obmorskemu podnebju so polja celo pozimi videti sveže zelena. Edino nevšečnost predstav Ijajo pogosti vetrovi, ki pihajo enakomerno, včasih tudi s precejšnjo jakostjo, v glavnem Atlantskega oceana. Proti tem so marljivi Danci obdali svoje njive z obrambnimi drevesnimi pasovi, a to dela pokrajino še bolj prijazno. Zelo slikovita je dežela tudi zaradi neštetih rastlinjakov, v ka- va temna jama, ki smo .ji v nedeljo izročili zemske ostanke prav tako nenadno preminule njene sestre, komaj 61-let-ne Amalije Zavadlal, žene upokojenega železniškega uradnika. Ko je bil mož na svojem službenem mestu nizko v Italiji pred nekaj leti upokojen, sta si oba želela vrniti se v svoje kraje. Pokojnico je kot zavedno Slovenko vleklo v svojo rojstno vas šempolaj, kjer sta si postavila ličen dom. Tudi njo so prevevala enaka nagnjenja kot sestro Tilo: velika ljubezen do zemlje, vzorno gospodinjstvo, skrb za družino in dom.- Svojo dejavnost je vtisnila »v notranjost in zunanjost svojega krova. S posebno prizadevnostjo in vnemo je gojila cvetice. Od dvojice, otrok je ena hčerka (zdravnica) nameščena v tržaški bolnici, druga (pravnica) pa je poročena v Angliji. Na zadnji poti jo je spremljala izfedno dolga procesija sorodnikov, prijateljic in znank ter stanovskih tovarišev njene- ga mo Njeno gomilo so pokrili venci in cvetje. Lahka ji domača gruda. PEVMA Pretekli ponedeljek dopoldne so številni vaščani iz Pevme, pa tudi znanci in prijatelji iz Gorice in dragih krajev, spremili k zadnjemu počitku na tamkajšnje pokopališče 72-letno Gabrijelo Pausič, vdovo Fajgelj, ki je podlegla dolgi in mučni bolezni prejšnjo soboto v gori- terih goje predvsem cvetlice. Največ jih je okrog velikih središč in pokrivajo na stotine ha zemljišč. Danci so znani kot veliki ljubitelji rož. Niti enega okna ni videti, da ne bi imelo vsaj nekoliko cvetnih lončkov. Razen tega so cvetlice predmet živahne trgovine s tujino, zlasti z Nemčijo, Anglijo, pa tudi z Italijo. Predvsem živinoreja Obeležje, da je glavna panoga modernega kmetijstva živinoreja, je vidno povsod. Vidno je predvsem v kolobarjenju s kulturami, kjer pridejo v poštev v> glavnem krmne rastline. Travniki in pašni ki, ki niso trajni kot pri nas, sp vključeni v kolobarjanje kot vsaka druga kultura. Zato so \ njive razdeljene na manjša pol a in od časa do časa pride vsako izmed teh v poštev tudi za pašo. Zaradi tega so vsa polja obdana z električno žico nizke napetosti, kar onemogoča živini, da bi zašla na drugo polje. Od vseh domačih živali je za dansko gospodarstvo najbolj važno govedo, še v prejšnjem stoletju je veljala trditev, da je Danska živinorejska farma Anglije ter da je najlepša mlekarna na svetu. Danes je ta mlekarna šo lepša,, še bolj moderna in racionalna. Dovolj je reči, da znaša srednja letna produktivnost danske krave 4300 1 mleka < 180 kg masla, človeku, ki ni videl tamkajšnjih hlevov, se zdijo te številke prav gotovo pretirane; celo nemogoče, bo rekel naš živinorejec, ki je navajen tukajšnjih razmer in ki misli, da je dosegel višek modernizacije svojega hleva že s tem, da je postavil ob vsaki kravi avtomatično pojilko. Krava je zelo hvaležna žival; skrb in pozornost, ki se ji ju posveča p.ovrača z visokimi obrestmi in Danci to prav dobro vedo. Nič ni čudnega videti na Danskem kmetije, kjer ob stari stanovanjski hiši stoji lep, moderen hlev. Geslo kmeta je: sNaiprej jaz za krave, potem pa krave zame.a Vzreja krav se vrši po najstrpž-jih znanstvenih metodah, po vseh pravilih zoohigiene. Kontroliralo jih številni strokovnjaki. Zato so danes iz vseh danskih hlevov dokončno izginile tuberkuloza in druge nalezljive bolezni, a lastnosti pasme se neprestano izboljšujejo. Miloš Kodrič (Nadaljevanje sledi) ški bolnišnici Fatebenefratelli. Pokojnica je bila vdova po slovenskem učitelju Rafaelu Fajglju, ki jo je pustil samo s kopico' dtrok že leta 1943, ko je umrl. Se mnogo prej pa so kot toliko slovenskih učiteljev ped fašizmom tudi njega premestili v notranjost države, od koder se 1e vsake počitnice vračal k svoji družini, ki se je tisti čas preselila iz Gorice v Pev-mo, ker je mati Gabrijela želela ostati v domačem kraju zaradi vzgoje svojih otrok. Z možem sta imela deset o-trok, od katerih jih je šest še živih ter živijo trije na tej strani meje, trije pa v Jugoslaviji. Sin Danilo je padel pri partizanih. Pokojnica je bila zavedna in priljubljena slovenska žena, ki so jo vsi spoštovali in cenili, ter se je aktivno udejstvovala v vseh naprednih organizacijah, zlasti pa pri Zvezi slo-venskih žena. Zato bo ostala vsem, ki so jo poznali, v naj-lenšem spominu. STANDREZ V sredo so na pokopališču v štandrežu pokopali 65-letnega Alojza Velikonjo iz Ul. Aquileia 55. Smrtno se je ponesrečil pri prometni nesreči v bližini svjv. jega bivališča. Hudo se je udaril v glavo, hrbet in nogo. Umrl je nekaj dni kasneje v bolnišnici. Pokojnik je bil po poklicu kmetovalec in je živel s svojim edinim bratom Jožefom Velikonjo. PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-radio-lV KNEZ VALTER Nabrežina Tel. 20-128 Za izvor poseben popust L Vreme včeraj: najvišja temper atu- Tržaški Danes, NEDELJA, 5. aprila ra 17, najnižja 12.8, ob 19. uri 13.4; zračni tlak 989.2 raste, vlage 76 odst., veter sever severozahodnlk 3 km, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 1Q stop. dnevnik Vinko Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 18.38 Dolžina dneva 13.00. Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 10.40 Jutri, PONEDELJEK, 6. aprila Ivo SPRIČO NOVE KRIVICE tv* n wr n rw VČERAJ VLOŽENI USTI SSL IN PSIUP m IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN fT™—TT^ j Slovensko gledališče v Trstu o slovenskih črkah Slovenska kulturno gospodarska zveza je poslala vserg članom komisij za pravna vprašanja senata in poslanske zbornice naslednje pismo: 19. februarja je senatna komisi ja za pravna vprašanja na zakonodajnem zasedanju odobri la zakonski osnutek, s katerim izpre-minja člen 72. R. D. 1238 od 9. julija 1939, ki prepoveduje italijanskim državljanom, da dajo svojim otrokom tuja imena. Prvi člen omenjenega osnutka u-kinja to fašistično določilo, drugi pa pravi: «tuja imena, ki bodo dana otrokom italijanskih državljanov morajo biti napisana V italijanskem alfabetu z dodatkom naslednjih črk: J, K, X, Y, W.» Ta drugi člen uvaja za pripadnike slovenske manjšine, italijanske državljane, ki žive v Italiji, novo krivico. V slovenščini obstajajo namreč tudi črke: C, S, in Z in torej na osnovi tega zakonskega določila slovenski starši ne bi mogli dati svojim otrokom tipično slovenskih imen, kot na primer Željko, Dušan, Nataša, Črtomir itd. Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki združuje včlanjene v kulturnih in drugih organizacijah številne pripadnike slovenske manjšine v Italiji, opozarja na to krivico vse člane prizadetih komisij senata in poslanske zbornice v prepričanju, da bodo krivico popravili in da bodo vključili v seznam črk, ki jih predvideva drugi člen omenjenega zakona tudi črke; C, S in Z. II dejanski začetek volilne kampanje Za PSIUP je včeraj odprl kampanjo senator Albarello, ki je ostro kritiziral delo vlade Danes na Opčinah komemoracija talcev Vsedržavno združenje partizanov (ANPI) bo danes, 5. t. m. priredilo ob 15.30 na Opčinah pri spomeniku, svečanost v počastitev spomina 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili pred 20 leti točno na dan 3. aprila 1944. Govorila bosta dr. Karel Siškovič in Eugenio Laurenti, član vsedržavnega sveta ANPI in podpredsednik ANPI za tržaško pokrajino. Umrl je Mario Hrovatin Včeraj je na svojem domu umrl po dolgi bolezni Mario Hrovatin z Opčin — Konkonelska ulica št. 3. Bolan je bil že nekaj let, zadnje mesece pa je hudo zbolel in je bil dvakrat v bolnišnici. Pred nekaj tedni so ga pripeljali domov in je zadnje dneve svojega življenja preživel v krogu svojih dragih. Mario Hrovatin se je rodil 15. novembra 1900 na Opčinah, v Trstu je obiskoval nemško gimnazijo, nato je dobil službo pri železniški upravi. Zaradi udeležbe pri veliki železničarski stavki leta 1922 je bil odpuščen in je emi-griral v Jugoslavijo. Živel je nekaj časa v Valjevu, nato pa v Zagrebu, toda vleklo ga je domotožje po rojstnem kraju in se je vrnil domov leta 1926. Dobil je zaposlitev pri družbi »Assicura-zioni Generali* v Trstu in se poročil ob koncu istega leta. V službi pri «Assicurazioni Generali* je ostal do svoje upokojitve pred šestimi meseci. Namesto, da bi po toliko letih dela užival zasluženo pokojnino, se ga je lotila bolezen, ki ga je spravila v prerani grob. Pokojnika so dobro poznali in cenili na Opčinah in okoliških vaseh ter v Trstu, kjer je imel mnogo prijateljev. Bil je značajen mož, zaveden in napreden Slovenec. Aktivno je sodeloval v domačem prosvetnem društvu kot knjižničar, med zadnjo vojno je bil aktivist in terenec, po vojni pa aktiven član organizacije OF. Dragemu pokojniku naj bo lahka kraška zemlja. V Piranu je umrl Jože Simončič Včeraj je v piranski bolnišnici v 71. letu Starosti umrl Jože Simončič, nameščence tiskarne CZP. Primorski tisk v Kopru. Mladost je preživel v rojstnem kraju u okolici Trsta, kjer se je kmalu vključil v rojanski pevski zbor »Zarja«, katerega je vodil skladatelj Emil Adamič. Istočasno je kot dober pevec sodeloval v zboru tržaške Opere. Tiskarske umetnosti se je izučil v tiskarni Edinost v Trstu kjer je delal kot ročni stavec v istoimenskem dnevniku. Zaradi fašističnega preganjanja je leta 1926 zbežal v Jugoslavijo in dolgo let delal v tiskarni «Sava» v Kranju. Tam ga je zatekla nemška okupacija. Leta 1943 je odšel ti partizane in delal v gorenjskih tehnikah v bunkerju kot nastarejši grafičar z ilegalnim imenom »Ata Staneš. Po osvoboditvi je opravljal več dolžnosti v tiskarnah v Trstu Kopru in Kočevju. Leta 1951 je ponovno prišel v Koper in delal o tiskarni ejadrans do leta 1953 ko je bil upokojen, a je honorarno še do nedavnega delal v koprski tiskarni. Zaradi skromnosti, vedrega in odkritega značaja je imel mnogo prijateljev in znancev, ki sedaj skupno, z njegovimi sorodniki žalujejo za njim. Pogreb bo danes ob 16. uri v Piranu. Včeraj so vložili na tržaškem sodišču še dve kandidatni listi, tako da jih je sedaj vloženih že 10. Vloženi sta bili Slovenska skupna lista in lista PSIUP. Nosilec Slovenske skupne liste je odv. Jože Škrk. Slovensko skupno listo so vložili včeraj tudi v Gorici. Rok za predložitev list zapade drevi ob 20. uri. Včeraj pa je začelo 50 občinskih slug razdeljevati po hišah volilna potrdila. Občina jim je izročila prvih 60.000 potrdil. Včeraj so jih delili v mestnem središču, sedaj pa pridejo na vrsto tudi po vaseh. Sinoči je senator Albarello odprl pri Sv. Jakobu volilno kampanjo za PSIUP. Uvodne besede je spregovoril nosilec liste PSIUP dr. Bruno Pincherle, ki je ostro kritiziral zlasti politiko Krščanske demokracije in je pri tem tudi omenil, da je občinska u-prava na nagrobnem napisu padlim borcem na pokopališču zatajila njih zavestno borbo ter jih prikazala kot navadne žrtve. Poudaril je tudi nujnost enotne borbe za priznanje pravic Slovencem. Senator Albarello je orisal razloge ustanovitve PSIUP, češ da so se voditelji PSI izneverili starim izročilom. Kritiziral je sodelovanje PSI v vladi pod pogoji, ki jih je postavila KD, ter rekel, da je treba sedanjo vlado odstraniti in jo nadomestiti z vlado, ki bo uživala podporo vse levice. Glede sedanje krize je dejal, da hočejo zvrniti vse njene zle posledice na rame delovnih ljudi. Vlada hoče izboljšati konjunkturo ter namerava po njenih besedah šele nato začeti z reformami. To pa je popolnoma zgrešeno. Na ta način bodo najprej okrepili kapitaliste in monopoliste, medtem ko bi morali izvesti reforme ravno sedaj, ko so kapitalisti finančno šibki. Kritiziral je tudi ogromne izdatke za .vojsko (900 milijard na leto), medtem ko nočejo ugoditi državnim uradnikom, češ da ni denarja. V zvezi z deželo je dejal, da pomeni sicer veliko pridobitev, da pa si bodo morale množice priboriti vpliv nanjo in volitve so ravno ugodna prilika za dosego tega smotra. Včeraj so se člani tajništva tržaške federacije PSDI v Vidmu sestali z osrednjim tajnikom PSDI Tanassijem. Razgovarjali so se tudi o resnem položaju v Miljah, pri čemer je bil navzoč tajnik miljske sekcije Bruno Fontanot. Tanassi je zagotovil, da se je vodstvo stranke že potegnilo za miljske delavce. Danes se bo začela volilna kampanja strank v velikem obsegu. Na trgu Goldoni bo ob 10.30 govoril za PSI minister javnih del Pieraccini, za KPI bo ob 10.30 v kinu »Arcobaleno* govoril poslanec Ingrao, za KD ob H. uri v kinu »Nazionale* osrednji tajnik Rumor, za liberalce ob 11. uri v kinu «Grattacielo» senator Veronesi, za misovce ob 11. uri na Trgu sv. Antona De Marsa-nich. Za PSIUP bodo danes ob 10.45 vrteli v kinu »Capitol* film • Pelle viva», ki opisuje življenje nekega kovinarja. KPI priredi danes še naslednja zborovanja: ob 11.30 na trgu v Nabrežini, kjer bosta govorila senator Vidali in poslanka Marija Bernetič, ob 18.30 v Ljudskem krožku v Podlonjerju (Vidali in Bernetič). Popoldne pa bodo zborovanja na Opčinah, v Camporah, v Ricmanjih in v Ljudskem domu v Ul. Madonnina v Trstu. Parlamentarci KPI pri tajnikih Nove DZ Včeraj zjutraj se je delegacija komunističnih parlamentarcev, v kateri so bili sen. Adamoli in sen. Vidali ter poslanca Rossinovich in Bemetičeva, sestala v prostorih Nove delavske zbornice z njenima tajnikoma Calabrio in Gerlijem. Parlamentarci, ki so se te dni večkrat sestali z delavci podjetij IRI in s predstavniki sindikalnih organizacij v Tržiču, Gorici in Trstu, so želeli z včerajšnjim razgovorom zvedeti za mnenje sindikalne organizacije o položaju delavcev in podjetij IRI v Trstu (ladjedelniških, železarskih in pomorskih podjetij) o položaju v pristanišču, o perspektivah za pristaniško ustanovo in o splošnem gospodarskem položaju v Trstu. Izročitev ladje «Agip Trieste » Združene jadranske ladjedelnice bodo izročile danes družbi SNAM iz skupine ENI motocistemo «Agip-Trieste« z nosilnostjo 49.300 ton. Ladjo so zgradili v ladjedelnici Sv. Marka. Ladja je na poskusnih vožnjah dosegla nad 17 vozlov brzine s polnim tovorom. odložen proces o pretepu Tudi proces proti Čubriloviču in Pindzu odložen, ker se odvetnik zaradi stavke železničarjev ni mogel pravočasno vrniti iz Rima Včeraj bi se pred kazenskim sodiščem (predsednik Falzea, tožilec Da Franco, zapisnikar De Paoli, o-bramba R. Ghezzi) morala nadaljevati kazenska obravnava proti 27-letnemu južnjaku Feliceju Varrialeju iz Neaplja, ki je bil obtožen hudih telesnih poškodb v škodo nekega drugega svojega poklicnega tovariša z juga. Proces se je pravzaprav začel že pred mesecem in pol, toda tedaj so ga odložili, ker ni prišel pričat pred sodnike prizadeti, ki je bil domnevna žrtev Varriale-jevega napada, šlo je za 26-letnega Uga Magrija, ki je znan pod ime-nom «Franco». Ker se Magri ni zglasil na sodišču, so sodniki ukazali karabinjerjem, naj ga pripeljejo, če treba tudi s silo, na obrav navo, ki je bila določena za včerajšnji dan. Magri je res prišel na sodišče, toda to pot ni bilo neke druge priče, in sicer Sergia Mari-nija, ki bi moral pojasniti nekatere okoliščine v zvezi s pretepom, pri katerem je Magri dobil precej hu- iiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Medobčinska urbanistična ureditev mera upoštevati gospodarsko enotnost pokrajine Vprašanje v tem smislu je predložil svetovalec PSI Pittoni - Vprašanje svetovalca PSIUP dr. Pincherleja glede analiz vzorcev živil Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je socialistični svetovalec Pittoni predložil pismeno vprašanje odborniku za urbanistiko prof. Cumbatu v zvezi z ureditvijo medobčinskega regulacijskega načrta. Svetovalec Pittoni se v svojem vprašanju najprej sklicuje na gospodarsko enotnost vseh občin v tržaški pokrajini. Zato ugotavlja, da je nujno in važno, da se ta enotnost uveljavi tudi v medobčinski urbanistični ureditvi, ki naj, v perspektivi programa za gospodarski raz voj vseh občin, racionalno določi stanovanjska, industrijska in turistična področja. Nato se Pittoni sklicuje na obveznosti nove večine levega centra v občinski upravi glede ureditve medobčinskega načrta, k imiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiia Sestanek upravnega sveta letališča v ftonkah Včeraj se je sestal v Trstu upravni svet julijskega letališča v Ron-kah. Razpravljal je o finančnih vprašanjih, o izpolnitvi uslug, ki jih letališče nudi pilotom med poletom ter o redni zvezi z Rimom, ki se bo začela 3. junija z dvotur-binskimi letali «Fokker». Predsednik upravnega sveta je tu. di sporočil, da se gradnja novega vzletišča nadaljuje kljub sezonskim težavam. Tatovi ljubitelji klasične glasbe Predvčerajšnjim ponoči so neznani tatovi z železom razbili steklo izložbenega okna »Discoteche Trie-stine« v pasaži Rossoni in skozi luknjo v steklu pobrali 160 plošč klasične glasbe. Plošče so bile iz nemške serije »Povabilo k glasbi« in italijanske serije »La voce del Padrone«. Neznani ljubitelji glasbe so se po izvršeni tatvini oddaljili brez sledu. Razbito izložbeno okno je nekaj minut potem opazil Giuseppe De-maninis, nočni čuvaj družbe »Uni-ta fortior« z Drevoreda XX. septembra 86. Takoj je telefonsko obvestil agente letečega oddelka policije in ti so poklicali lastnika trgovine Vittoria Rossonija iz Ul. F. Filzi 3. Lastnik je po bežnem pregledu ugotovil, da so tatovi odnesli za približno 350.000 lir plošč. 15.000 lir pa stane novo steklo ki je ena najvažnejših točk občinskega programa, in vprašuje odbornika, kakšne pobude so bile načete, kakšne so v teku in kakšne bodo sprožene za uresničitev 17. točke občinskega programa levega centra. Občinski svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) pa je naslovil na odbornika za zdravstvo in higieno vprašanje v zvezi z analizami vzorcev živil v okviru borbe proti ponarejevanju. Dr. Pincherle je izrazil svo. je zadovoljstvo, da je občinska u-prava vključila v uradne metode analize vzorcev živil tudi gastroma-tografijo, ki nudi večje jamstvo za točnejšo analizo sestavin v posameznih analiziranih živilih. Pri tem pa je svetovalec poudaril, da ne zadostuje, da občinska uprava uradno priznava ta način analize, ampak da ga je treba tudi izvajati. Nato dr. Pincherle ugotavlja, da je položaj v Trstu glede prodaje ponarejenih živil, ali živil, ki ne ustrezajo predpisanemu standardu, še vedno zelo resen. Vzorce, ki jih jemljejo mestni redarji za analizo, nadaljuje svetovalec v svojem vprašanju, pošljejo v analizo pokrajinskemu kemičnemu laboratoriju z generično zahtevo, naj laboratorij ugotovi njihovo užitnost, medtem ko se v laboratoriju omejijo na to, da iščejo v mleku, maslu in v raznih vrstah olja, le količino maščob; pri olivnem olju pa še to, ali ne vsebuje morda semensko olje. Ta postopek analize živil se je pokazal popolnoma nezadosten, kar je dokazala analiza masla, ki so ga leta m leta uvažali v Trst iz Gorice in ki so jo napravili v centru za pobijanje ponarejevanja živil v Cone-glianu, kjer so ugotovili, da je o-menjeno maslo vsebovalo tudi precejšnje količine živilskih maščob, medtem ko Je v istem času ravnatelj tržaškega pokrajinskega kemičnega laboratorija izjavil nekemu tržaškemu časniku, da niso v Trstu nikoli ugotovili kakega primera, da bi maslo vsebovalo živinske maščobe. Zato svetovalec vprašuje odbornika, ali sedaj občinska uprava zahteva za vsak vzorec maščob, ki ga pošlje v analizo pokrajinskemu kemičnemu laboratoriju, da ga analizirajo tudi po gastromatografskem postopku. Najdeni predmeti Na občinskem oddelku za ekono-mat v občinski palači, soba št. 128, so shranjeni predmeti, ki so bili najdeni na javnih prostorih v marcu 1964: denarnica, stari kovanci, dežniki, zavoj z brisačami, rokavice, šali, medaljonček, tuja valuta, avtomobilsko kolo, kuhinjska omarica, zložljivi dežni plašč, klobuk. Zakoniti lastniki jih lahko dobijo nazaj. Neuspela pogajanja o suspenzijah pri Felszegyju Včeraj so bila na uradu za delo med predstavniki podjetja Fel-szegy in sindikatov pogajanja za rešitev spora, ki je nastal zaradi suspenzije 200 delavcev in skrčenja delovnega urnika na 40 ur na teden za ostalih 480 delavcev. Sindikati so predlagali, naj bi se podjetje odreklo suspenzijam ter naj bi skrčilo vsem delavcem delovni urnik na 36 ur na teden. Podjetje pa je predlagalo, da bi 84 delavcev popolnoma suspendiralo za 2 meseca, 44 delavcev pa naj bi delalo samo po 24 ur na teden, ostali pa po 40 ur. Funkcionarji urada za delo so postavili kompromisni predlog, ki ga pa podjetje ni sprejelo. Zato so se predstavniki podjetja in delavcev razšli, ne da bi dosegli sporazum. Spričo tega ni izključeno, da bo že jutri v podjetju stavka. Trčenje lambrete v taksi Včeraj popoldne okrog 17.30 se je na vogalu Ul. dellTndustria in Trga Sv. Jakoba dogodila prometna nesreča. 22-letni poštar Edoardo Lisich iz Ul. del Bosco 2, je s svojo lambreto TS 22699, s katero se je vozil proti Sv. Soboti, trčil v taksi TS 25527, ki ga je iz desne privozil 51-letni Ferruccio Ciuk iz Ul. Piccardi 7. Pri padcu se je Lisich ranil po bradi, po levi roki, po obeh stegnih in desnem kolenu. Ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na drugi kirurški oddelek. de poškodbe. Zato so sodniki spet odložili obravnavo, in sicer na 14. t. m. Varriale se je v juniju lani znašel v gostilni «Ghiaccerettav> v Ul. Fornelli 2. Skupaj z dvema drugima južnjakoma (šlo je za Magrija in nekega Boffa) je zaužil kosilo ter spil baje četrt litra vina. Ta količina alkohola ni verjetno toliko vplivala nanj, da bi zgubil razsodnost, toda zelo se je razsrdil, ker je mislil, da se tovariša, ki sta sedela skupaj z njim, iz njega norčujeta. Ko se je Varrialeju zazdelo, da se Magri in Boffo norčujeta, je nenadoma zgrabil za kozarec ter ga zalučal proti Magriju. K sreči ga ni zadel, toda že naslednjega trenutka je zgrabil za prazno steklenico ter napadel svojega nasprotnika. V tistem trenutku ni prišlo do pretepa, ker je posegel vmes Boffo, medtem, ko je lastnica lokala ukazala Magriju, naj gre iz gostilne. Ta je ubogal, toda kmalu nato se je vrnil, da bi poravnal račun. Pri vratih se je srečal z Varriale-jem ter ga povabil na kratek pomenek. Kaj se je potem zgodilo v neki bližnji ulici, je ostalo vedno nekoliko zavito v meglo. Gotovo je, da sta bila po kratkem pretepu ranjena tako Varriale kot Magri, prvi po dlani desne roke, a drugi po obrazu. Obtožnica trdi, da je Varriale porezal Magrija po obrazu s črepinjo. Vendar pa ta okoliščina ni še dokončno ugotovljena, ker bi moral omenjeni Marini pričati, da je baje videl prav Magrija, ko je grozil Varrialeju s steklenico v rokah. * * * Pred porotnim sodiščem, bi se morala včeraj zaključiti obravnava proti Drašku Čubriloviču in Fadilu Pindzu, jugoslovanskima beguncema, ki sta obtožena, da sta v januarju lani zagrešila roparsko dejanje v veletrgovini Upim. Do razsodbe pa ni prišlo, ker je bil odv. Kostoris, ki zagovarja Findza zadržan. Zagovornik bi moral namreč dopotovati iz Rima v naše mesto, kar pa ni utegnil spričo železničarske stavke. Zato je poslal brzojavko predsedniku sodišča ter ga zaprosil, naj se obravnava odloži. Porotniki so sprejeli zahtevo ter odložili obravnavo na jutrišnji dan ob 17. uri. Danes 5. t. m. ob 17. uri na stadionu «Prvi maj« DARIO FO: Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda GLASBENA MATICA TRST V četrtek, 9. aprila ob 20,30 v dvorani na stadionu «Prvimaj.> glasbena akademija Sodelujejo: orkester Glasbene Matice in solisti: Danijela Nedoh - klavir, Vojko Cesar - fagot, Žarko Hrvatič - violina, Aleksander Zupančič - violina. Dirigent Oskar Kjuder Vstopnice bodo na razpolago od torka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. 5 Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji odobril sklep tržaške občine, da bo jamčila za 300 milijonov lir posojila, ki ga je Tržaška hranilnica dala gledališču «Verdi». Z lambreto se je zaletel v avto V bolnišnici so včeraj popoldne nudili prvo pomoč 27-letnemu mehaniku Giuseppu Ianesichu iz Ul. Cologna 84, ki se je pobil po zgornji ustnici in desnem komolcu. Ianesich je v bolnišnico prišel sam in je povedal, da je malo prej, na vogalu Ul. F. Severo in Ul. Coroneo, ko je vozil svojo lambreto TS 15461 proti Opčinam, trčil v . fiat 500 TS 46467, ki ga je iz desne privozil 37-letni Rocco Conniglia iz Ul. Ospedaie Mili-tare 5. Prečkanje ulice usodno za dekle Na opazovalni oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj zvečer sprejeli 18-letno delavko Jolando Giovan-nini iz Ul. Marchesetti 19/10, ki se bo morala zdraviti 8 dni zaradi udarcev po desnem stegnu in levi nogi. Giovanninijevo je malo prej z lambreto TS 24906 podrl 23-letni Mattia Hemeriak iz Ul. De Amicis 13, ko je v bližini stavbe štev. 5 v Ul. Battisti na prehodu za pešce prečkala cesto. Hemeriak je vozil •meri proti Ul. Carducci. Mniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii|iiiii|||||||||||,a||l||||||||||||lni,,||l|lt||Unt|l||||N|||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||uara|||||||||||||||||| HUBA PROMETNA NESREČA V BUŽIN1 MII J V vinjenem stanju povozil do smrti mladega motorista Brezvestnega šoferja, ki je voziI popolnoma po lovi strani ceste, je policija zastražila v bolnišnici Včeraj popoldne se je na cesti proti Lazaretu v bližini ladjedelnice Sv. Roka dogodila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je postal 22-letni karoser Fulvio Furlani iz Milj, Zindis - Stradello 12a. Bilo je okrog 16.45, ko se je Furlani na svojem motorju TS 28697 vračal domov proti Miljam, ne sluteč, da ga na nevarnem o-vinku, v neposredni bližini ladjedelnice, čaka smrt. Že je zavozil na ovinek, ko je nenadoma iz nasprotne smeri z veliko brzi-no z avtom Dauphine TS 60243 privozil 47-letni električni varilec Giovanni Sirk iz Ul. Baiamonti 61, ki je vozil skoraj popolnoma po levi strani ceste. V zadnjem trenutku je Furlani opazil drveči avtomobil, vendar je bilo že prepozno, da bi se u-maknil, ker je trenutek zatem prišlo do silovitega trčenja. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnega Furlanija z vso silo vrglo s sedeža motorja na asfalt, kjer je negibno obležal s prebito lobanjo. Prvi reševalci, ki so prihiteli na kraj strašne nesreče so se zgrozili ob pogledu na že mrtvega Furlanija in na Sirka, ki je popolnoma pijan izstopil iz avtomobila in se, na ne preveč trdnih nogah, omotičen približal truplu na tleh. Nekdo je poklical rešilni avtomobil RK in agente s komisariata v Miljah, toda za nesrečnika ni bilo več nobene pomoči. Zdravnik RK se je omejil samo na ugotovitev njegove smrti. A-genti so na kraj nesreče poklicali agente cestne policije, proti katerim se je Sirk, kot, da bi se ne zavedal nesreče, ki jo je povzročil, vedel zelo nesramno. Policisti so ga pod stražo pospremili z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 12 dneh sprejeli na stomatološki oddelek zaradi več ran po obrazu in pijanosti. Sirka so tudi. v bolnišnici zastra-žili, njegov avto pa zaplenili. Truplo nesrečnega Furlanija so po predhodnem dovoljenju, ki ga , je izdal javni tožilec dr. Pascoli, prepeljali v mrtvašnico glavne ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. »pril* 1964 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 58-letni Arnjando Pit* t*u, 56-letna Emili* Flegar por. U-dovicich, 89-1 etn a Caferin-a detta Giu-seppina Gustincich vd. Bossi, 82-letna Edviige Halletz, 57-letnl Angelo Kenda. OKLICI: natakar Luclo Alessio In trg. pomočnica Grazla Maria Ram-plnl, pleskar Lucia-no Starc ln gospodinja Lucla UgoMni, pomorščak Fulvio Tre v isan in šivilja Renata Micheli, delavec A gulimo Druscovicb In gospodinja Maria Merlach, zastopnik Carlo Marfcucci in uradnica Ed-d* FanelM, trg, pomočnik Claudi« Loi in trg. pomočnica Annamaria Moronl, uradnik Renato Galante In trg. pomočnica Camilla Brusatto, mizar Lulgi Pltacco In gospodinja Ničla Mačehi, strojni kapitan Manlio Rosstgnoli in cvetličarka Aida Zant-nello, šofer Antonio Mario Zgur in učiteljica Edmea Sisto, uradnik Gui-do Brena tn gospodinja Ondina Fur-“•'»v« Giovanni Nestch in šivilja Silvana Bensi, uradnik Adelio Tavčar ‘n računovodkinja Ondina Majcen, mehanik Carlo Machrvlch In frizerka Sabina Strgar, učitelj Pie-tro Basso De Marc in učiteljica Marina Luisa Budu a, pomorščak Mario Včeraj-danes Pagllaro In frizerka Gianna Glurco, vrtnar Karl Kessler in Fiammetta Bussi, pomorski kapitan Antonio Santich tn uradnica Mariagrazia Cur-cl, šofer Giuseppe Marangi in šivilja Maria Dal Mas, pristaniški delavec Virgilto Belluzzi in tkalka Nel-la Crevatin, financar Renzo Casasola in gospodinja Rosa Eli, pomorščak SLIKE bivajočih v inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. »Eureka« , Casella 5013 ROMA FOTOGRAFI E dl residenti al-1’estefo a Vostra disposizione per matrimonio. »Eureka« — Casella 5013 — ROMA Orlando Bonlfaclo In gospodinja Maria Huzzfcr, podoficir Evangelista De Bernardis In gospodinj* Maria Lo Iacono, uradnik Fulvio Depolo In uradnica Claudla Bon, tiskar Glorgio Sivec in gospodinja Imelda Farinel-11, mehanik Mario Medizza in u-radnica Fulvla Lorenzi, trg. pomočnik Mario Hotes in trg. pomočnica Silvan* Krizmanclc, gradnik France- sco Panessa in uradnica Silva Pa-ron, delavec Guldo Dibello in delavka Pia Zanella, sprevodnik Dario Ro-mitto in uradnica Renata De Vita, skladiščnik Edoardo Ursich In delavka Maria Capovilla, zidar Edoardo Černigoj in gospodinja Giovanna Starc, strojni kapitan Fulvio Ostoil-di In gospodinj* Marisa Steinbock, uradnik Francesc0 Gašperlin in u-radnlea Lil i a na Bend, tehn. uradnik Dario Valentini in učiteljica Mario-lina Deotto, bančni uradnik Giorgi Pizzln in uradnica Liljana Vascotto, radiotehnik Silvano Lorenzonl tn u-radmica Luciana Cociaoi mehanik Aldo Damiani in gospodinja Albina Azzolln. pomorščak Mario Ierman In šivilja Adriana Slobetz, strojni kapitan Giorgio Morpurgo in bolničarka Graziella Amodeo, mehanik So-crate Caravochiro in uradnica Luciana Cocolet, trgovec Silvio Luchlch in uradnica Ptertna Nicosia, železničar Ennio Bruni In gospodinj* Ono-rina Ocretlch, mehanik Dino Gardl-na In šivilja Hilda Bedene, delavec Innocenzo Stea in delavka Loredana Palumbo, Christoph Jenny in Luisa Maria Machnlch. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (JO. 3. — S. 4.) Creva/to. Ul, Roma 15; INAM Al Cammello, Dre vpreg XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr, Codermatz, Ul. Tor S. Pier0 2; dr. Gmetner, Ul. Giuli* 14; pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendinl, Ul. T. Vecelllo 24; Serravailo, Trg Cavana 1- NOČNA SLUŽBA LEKARN (30. 3. — 5. 4.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevoreg XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pier0 2; DNEVNA SLUŽBA LEKARN (0. — 12. IV.) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Ginnasstica 44; Nicoli, Ul. di Ser-vola 80; Alla Basllica, Ul. S. Giu-sto 1; Busolini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefonta-ne 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (0. — 12. IV.) AUa Basilica Ul. S. Glusto 1; Bu bolnišnice, kjer je sodnim oblastem, prevzeli nehvaležno doržnost, da so o tragični smrti mladega Furlanija obvestili sorodnike. na razpolago Agenti so Pomirjevalec odgriznil pretepaču uhelj Da bi pomiril dva prenapeteža, ki sta se pred nekim barom na Trgu Stare mitnice pretepala, je neki neznanec ugriznil pretepača v uhelj in mu ga skoraj odgriznil. 58-letnj trgovec Francesco Tasso iz Ul. Rossetti 11 je bil predvčerajšnjim ponoči v omenjenem lokalu v družbi prijatelja in neke mlade ženske. Nenadoma se je skupini približal 23-letni mehanik Giusto Pahor iz Ul. Orlandini 47, Tassp trdi, da ga prej nikoli ni videl ne poznal. Nagovoril je žensko in se potem obrnil proti Tassu ter ga začel brez povoda pretepati s pestmi PQ obrazu. Prisotnima je uspelo, da so pretepača spodili na cesto, kjer so se Tassu in Pahorju približali drugi in ju hoteli ločiti. Pri tem je nekdo v vnemi, da bi ločil pretepača, u-griznil Pahorja v uhelj, toda ne Pahor, niti Tasso ne vesta, kdo bi moral to biti. Prihiteli so policisti, ki so pretepača ločili in ju spremili v bolnišnico. Tassu so nudili prvo pomoč in ga nato odslovili. Dobil je nekaj udarcev po nosu in pri tepežu so mu Pahorjevi udarci izbili dva zoba. Okreval bo v dveh tednih. Pahorja so sprejeli na oto-rinolaringoiatrični oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni zaradi velike rane na desnem uhlju. Nesreča delavca v pristanišču 51-letni pristaniški delavec Francesco Dolenech s Trga Sv. Ivana 1 je včeraj zjutraj postal žrtev nenavadne nesreče. Dolenech, ki je uslužben pri družbi «Minerali e Carboni«, je v skladišču štev. 58 pristanišča Duca dVAosta, raztovarjal rudo. Nenadoma je moral nekam iti in je prestopil verigo med traktorjem in prikolico. Prav v tistem trenutku je traktor potegnil. veriga se je napela tn pri tem zadela Dolenecha v levo nogo Delavca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na 2rtev prometne nesreče je po' stala včeraj zjutraj 51-letna Gio-vanna Supan por. Grusovin iz Ul. Farnetello 55. Ko je prečkala Lo-njersko cesto v višini stavbe št. 19, jo je z lambreto TS 25301 podrl Domenico Lombardo, ki je vozil proti Lonjerju. Ponesrečenko so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek zaradi praske na desnem gležnju in verjetnih kostnih poškodb na mečnici. Supa-nova se bo morala zdraviti 20 dni. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir« Kakor je redno vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, tako bo tudi danes redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba v Ul. dei Mon-tecchi 6. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi Iz plastike, guma, ilnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A H B 1TALPLAST. Trst. Trg Ospedaie 6, telefon 95-919. KLAVIR — mezza coda v zelo dobrem stanju prodam. Tel 48-042. Podjetje v centru, 40 let dejavnosti, izdelki in orodje: hidravlika, vinarstvo, kmetijstvo, industrija, tehnika, kemikalije za vino, sanitarije, železo, kovine, električne ogrevalne naprave, gospodinjski pripomočki, gorilci, uvoz, izvoz, predstavništvo, se proda z licenco, vpeljano trgovino, skladišči 600 kub. m, polnimi blaga, za 12 milijonov zaradi odhoda. (Blokirana najemnina). Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Celestin* Grudine daruje Antonija Ba-rovina 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Marjana Hrovatina darujeta družini Cok-Križnič 5000 Ur za Dijaško Matico. V torek ob 21. ur: bo v gledališču Verdi otvoritev spomladanske simfonične sezone s koncertom orkestra tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Efrema Kurtza m s sodelovanjem flavtistke Elaine Shaffer. Program obsega skladbe: Reznicek — »Donna Diana« — uvertur* (novo za Trst); Viozzi — Glasba brinja (divo za Trst); Ibert — Koncert za flavto in orkester (novo za Trst); Beethoven — Simfonija št 3 op. 55 (Eroica). Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes 5 aprila ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul Tor Bandena) za red B «Leucojevi’ dvogovori« Ce-sara Paveseja. Režija Aldo Trionfo. Scena in kostumi Luca Sabatelli. Rezervacija im prodaja vstopnic pri glavni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti (tel. 36-372). Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra« Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 14.30 «U tuiipano nero« Alain Delon, Virna Lisi. Technico-lor. Excelsior 14.30 »Lo šport preferito dalTuomo« Technicolor. Rock Hudson, Paula Prentiss. Fenice 14.30 «7 giomš a Maggio« — Burt Lancaster, Kirk Douglas, Fre-dric March, Ava Gardner. Grattacielo 14.00 «Amore in 4 dimen-sioni« Franca Rame, Silva Koscina. Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 »Le vergind« Charles Aznavour, Stefanda Sandrelll. Prepovedano mladini. Alabarda 13.45 «Ieri oggi domani« Technicolor. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianmi. Tretji teden. Filodrammatico 14.30 «Jeff Gordon H diabolico detective« Eddie Constan-tine. Aurora 14.00 «L’ud BOLJUNEC predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 17. uri film: «La maschera del vendicatore» (Krinka maščevalca) Igrajo: ANTHONY QUINN, JODY LAWRENCE, JOHN DEREK in ARNOLD MOSS VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE Razgovor ministra Pieraccinija z goriškimi župani o javnih delih Gradnja avto ceste je zagotovljena - 150 milijonov za cesto pri Jamljah * Kriterij za gradnjo ljudskih hiš je treba spremeniti Vojaške služnosti so največja ovira gospodarstvu Muc un CjtrJmi m predvaja danes, dne 5. t. m. z sačetkom ob 15. uri barvni film: «11 sole nella stanza» (Sonce v sobi) Igrata: SANDRA DEE — PETER FONDA Krasen sentimentalen film — Oglejte si ga!!! V ponedeljek, dne 6. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev barvnega filma: IL SOLB NELLA STANZA (Sonce v sobi) ""•K&i POŽAR ARTEMIO v vse Jcfčije, tudi v inozerrtstvo TOVORNI PREVOZI Tvrdka Ing. E. RIGHI TRST • TRG GOLDONI 9 TEL. 94-022 jem na s preko 40-letnim delovanjem kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijska orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK motornin kosilnic in motornih lopat «R0NDINE». motokulti- vatorjev «SIMAR» ter «COFU-NA», naravnega to osušenega gnoja v prahu. >37 Radio Trst A 8-00 Koledar; 8.30 Poslušali bo-ne 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 K®vUa slov, zborov; 10.00 Maša, nato Orkester Les Baxter; 11.15 ~~d?la za najmlajše; nato Har-momkar Delmo; 12.00 Slov. na-nožna pesem; 12.30 Glasba po že-J?00 Kdo' kdaj, zakaj...; »t? 9’asba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.10 Jam icSo«0n; l53o Radijska novela; m. 30 Popoldanski koncert; 17.50 kresna čajanka; 18.30 Po društvih krožkih; 18.45 Orkester Nichel Lagrand; 18.00 Sonate Arcangela ! Vo°LelliL»: 1915 Nedeljski vestnik; I i""9 Operetna fantazija; 20.00 ,1^*: 20.30 Iz slovenske folklore; 2100 Vabilo na ples; 22.00 Ne-aelja v športu; 22.10 Felix Men-aelssohn: Prva simfonija; 22.40 “elite z nami; Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 uanes na športnih igriščih; 14.00 Campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pre-Sos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 o!?°“aža: 9-15 Zabavni zvoki; ”•*& Zbor iz Branika; 10.00 Pre-?.oa RL; 10.30 Glasbena matineja; u.dO Reportaža; 11.50 in 12.50 glasba po željah; 12.35 Zunanje Politični pregled; 13.30 Sosedni jraji in ljudje; 14.00 Glasba po «Oah; 15.15 Melodije; 15.30 Do-™ače pesmi; 18.00 Prenos RL; ra.UO Športna nedelja; 19.10 Glas-oena medigra; 19.30 Prenos RL; Plesna glasba. Nacionalni program Vreme na ital. morjih; 8.30 n. metijska oddaja; 9.10 Nabožna ,:^?h11.10 Sprehod skozi čas: “•25 Roditeljski krožek; 14.00 Y l««« no* Koncert za orkester }J,” jf 15-16 V nedeljo skupaj io 15 Nogomet od minute do mi i»dn; J7-46 narodne pesmi; i«.oo Simf. koncert; 19.15 Športni NEDELJA, 5. APRILA 1964 dnevnik; 20.25 Pirandello; Stari in mladi; 21.00 Glasbena igra: Lov na naslov; 22.15 Schumannov Kvintet, op. 44. II. program 7.45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 13.40 Nedeljski ekspres; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Lahka glasba; 15.45 Neapeljska pesem; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.35 Sama glasba; 21.00 Športna nedelja; 21.35 Lahka glasba; 22.15 Glasba v večeru. III. program 16.30 Bachove kantate; 17.00 G Dessi: »Elconora D’Arborea»; 19.00 Blochove skladbe; 19.15 Francoska kultura; 19.30 H. Wer-ner Henze: Re Cervo. Slovenija 6.30 Napotki za turiste; 8.00 «Veseli tobogan«; 10.00 Se pomnite tovariši...; 10.30 Matinejsk. koncert; '1.30 Nedeljska reporta ža; 11.50 Godala v ritmu; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Kipncert; 14.10 Radi bi vas zabavali; 15.05 Kon eertna glasba; 16.00 Humoresk* tega tedna; 16.20 Domače melodije; 16.45 Tako pojo v SoTiji. 17.00 Poročila; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra; 18.15 Glasba iz znamenitih oper; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Iz berite svojo popevko; 21.00 Zna menite operne predstave; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Iz slov so Jobne glasbe Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11 in Nabožna obdaja; 15.15 Neposre den prenos športnega dogodka 18.00 Program Zn najmlajše; 19.08 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.15 Športni dnev- nik; 20.30 Dnevnik; 21.00 Victor Hugo: »Bedniki« — prvo nadaljevanje; 22.10 Michelangelova «Pieta» gre v Ameriko; 22.40 Športna nedelja in dne.vnik. DRUGI KANAL 18.00 II signore di mezza etš; 19.15 Na meji civilizacije: bog črn, hudič bel; 20.05 Rotocalchi in poltrona; 21.00 Dnevnik; 21.15 «La comarc«; 22.15 Šport. Ponedeljek, 6. aprila 1964 8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.02 Dnevnik; 19.15 Glasbeni karnet; 20.00 TV šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tv tednik; 22.00 Prekupčevalci alkohola; 22.25 Nagrajevanje filmskih ljudi v Ri-; mu; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film; «11 ritorno del campione«; 22.55 Petnajst minut z Donatello Moretti; 23.10 športne vesti. Jug. televizija 10.00 Prenos rokometne tekme; 11.00 Kmetijska oddaja — razgovor o setvi; 11.30 «Plutonov dan« — risani film, Športno po poldne; 18 20 «Resnični zli duh«; 18.50 Športna poročila; 19.00 Mladinski TV kluh; 20,00 Nedeljska zdaja TV dnevnika; 20.45 Lars Kerceson: «One in on« — TV igra; 2145 Magnetoskopski po-(netek nekega športnega dogod-ta; 22.30 Filmska reportaža športnega dogodka; 23.30 Poročila. Ponedeljek. 6. aprila 1964 10 40 Televizija v šoli: Foto sinteza: i5.2o Ponovitev šolske ure; 17.3U Tečai angleškega jezika; 18.00 TV v soli - 1. Film o Moskvi iz cikla «Vtisi s poti«, 2, v-'-tarohrva'ska arhitektura. 18.30 Poročila; 18.35 «Konec počitnic« - lutkovna igra; 19 "0 TV ohzor nik; 19,30 Tedenski športni pregled; 20 00 TV dnevnik; 20.30 «Zgodba o Jolsonu« — ameriški film; 22.30 Jazz na ekranu; 23.00 Poročila. Kot napovedano, je bil včeraj na uradnem obisku v Gorici minister za javna dela socialist Giovanni Pieraccini. Program njegovega obiska pa so morali temeljito spremeniti, ker zaradi tehničnih ovir minister ni prišel v Gorico že zjutraj ob 8.30 ampak šele po 11. uri. Zato je odpadel obisk na prefekturi, na tehničnemu u-radu in tudi na občini v Gorici je minister napravil le bežen obisk. Pač pa se je sestal v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Ita-lia s predstavniki krajevnih oblasti in drugih zastopnikov javnega življenja. Sprejel ga je predsednik pokrajinske Uprave dr. Chientarolli, na sestanku pa so bili med drugim podprefekt dr. Lo-ricchio, kvestor dr. Guida, poslanca Zuccalli in Franco, večina goriških županov na čelu z go-riškim in županom iz Tržiča, dalje predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat, preds. IACP dr. Tri-pani itd.. Od slovenskih županov je bil prisoten gosp. Podveršič in Steverjana. Dr. Chientarolli je v imenu vseh izrekel dobrodošlico visokemu gostu ter izrazil željo, da bi mu predločili najvažnejše goriške probleme s področja javnih del. Minister Pieraccini je s svoje strani poudaril važnost takega direktnega razgovora preden bo začela delovati avtonomna deželna uprava ter priporočal da bi se pri tem okoristili z izkušnjami tistih dežel, ki že dalj časa delujejo. Zato bo z zanimanjem poslušal obrazložitev goriških problemov, od katerih bo vsaj najvažnejše treba vskladiti v deželnem okviru. Sledila je debata, pri kateri se je oglasilo več kovornikov: Posl. Zuccalli je predočil ministru veliko škodo, ki jo povzročajo gonškemu gospodarstvu, zlasti pa industriji in kmetijstvu, vojaške služnosti in predlagal naj bi to škodo razdelili na vso državo in naj bi ta dala naši pokrajini primerno odškodnino za ta bremena. Zupan Fabbris iz Škocjana je priporočal naj bi pomagali posameznim občinskim upravam v skladu z njihovimi potrebami in omenil tudi problem črpanja gramoza in peska iz Soče. Zupan Salvini iz Gradeža je priporočal razširitev ceste Belvede-re-Gradež. Inž. Caccese pa je poudaril nujnost avto ceste Villesse-Gorica in njen podaljšek do Ljubljane, ker je ta cesta evropske važnosti. Dalje je izrazil, da železnica Zagraj-Krmin ni potrebna, ker izolira Gorico, inž. Fornasir pa je ožigosal naglo dviganje cen, ki povzroča veliko škodo v gradbeništvu, ki zaposluje na Goriškem preko 2QOO delavcev in je spravilo v krizo 83 gradbenih podjetij. Tudi župan iz Gradiške je predočil veliko škodo vojaških služnosti, ki zajemajo nad polovico občinskega ozemlja Gradiške. Posl. Franco je poudaril, da spada naša pokrajina med najbolj pasivne prav zaradi vojaških služnosti in pa ker državna industrija IRI demobilizira svoje tovarne. Priporočal je tudi ugodno rešitev vprašanja tržiškega pristanišča in prošenj za razna javna dela po občinah. Predsednik IACP dr. Trippani je ožigosal nepravilni kriterij pri dodeljevanju državnega prispevka za gradnjo ljudskih hiš, po katerem naj bi na Goriškem v treh letih zgradili samo 18 stanovanj, dočim je že sedaj vloženih nad 1000 prošenj za ljudska stanovanja in bi bilo treba dati take prispevke po kriteriju družina-stanovanje. Inž. Rigonat je omenil problem goriškega vodovoda, za katerega je po prvotnem načrtu nakazanih 250 milijonov lir, dejansko pa je potrebnih 650 milijonov lir in bi bilo treba nujno nakazati še razliko 400 milijonov. V debato so posegli še župan iz Krmina, ki je prikazal nujnost prenovitve bolnišnice v Krminu in problem odškodnine razlaščenim kmetom ter gradnjo ceste na Kr-minsko goro. Zupan iz Gorice dr. Gallaroti pa je priporočal gradnjo novega mostu čez Sočo v Gorici. Vsem je v daljšem govoru odgovoril minister Pieraccini, ki je še enkrat poudaril važnost takih neposrednih sestankov za obravnavanje lokalnih problemov. Omenil je, da bo večji del teh problemov v bodoče reševala deželna uprava in bo poseg države samo dodatnega značaja. Kar se stanovanjske gradnje tiče je priznal, da je sedanji zakon, ki to ureja, že zastarel in pripravljajo novega. Omenil je, da ima načrtovanje v urbanizmu namen reševati to vpra- Minister za javna dela Giovanni Pieraccini v Gorici med včerajšnjim razgovorom z goriškimi župani in drugimi predstavniki o krajevnih problemih Mestna skupščina PSDI Na mestni skupščini so se sestali člani PSDI, katerim je o pripravah za volitve poročal tajnik sekcije Sergio Rovis. Pokrajinski tajnik Candussi je poročal o programu stranke za razvoj deželnega gospodarstva: industrializacija, ukrepi za dvig kmetijstva in ureditev komunikacij na splošno (ceste, železnice, letalske in pomorske proge). Pokrajinski tajnik sodi, da bosta imela samo KD in PSDI (izključuje KPI, ki ni demokratična stranka) svoje zastopstvo v deželnem svetu, zato se je obrnil na 40 odstotkov volivcev, ki ne glasujejo za KD in KPI, naj oddajo svoj glas za deželo PSDI, ki bo najbolje branil interese meščanov. Smrtna prometna nesreča v Gorici Sinoči okrog 20.20 se je 25-letni Ivan Ivančič doma iz Gorice Ul. Casale 37 peljal z vespo po cesti od Rupe proti Gorici. Ko je privozil po Tržaški cesti do hiše štev. 151, je iz neznanih vzrokov prepozno opazil velik tovornik, ki je bil ustavljen na cesti ter se je z vso silo zaletel z vespo vanj. Šofer tovornika 55-letni Avgusto Tro. jar iz Gorice Ul. Bellinzona 1 je takoj priskočil ponesrečencu na pomoč in poklical avto Zelenega križa, ki je nezavestnega Ivančiča takoj odpeljal v civilno bolnišnico. Žal pa mu ni bilo več pomoči in je že med potjo podlegel poškodbam. V bolnišnici so ugotovili, da si je Ivančič prebil lobanjo, se poškodoval po obrazu in na desni nogi. Prav zaradi prebite lobanje pa je podlegel poškodbam. Čanje sistematično in v korist skupnosti ter da bo treba marsikaj spremeniti, ker se do sedaj ni delalo po načrtu in v korist skupnosti. Glede cest na Goriškem je povedal, da je načrt za cesto Vil-lesse-Gorica že odobren tudi od vojaških oblasti in da bo v kratkem vse pripravljeno za začetek gradnje. Dalje je določenih 150 milijonov lir za ureditev ceste pri Jamljah od km 5 do km 11, razširili bodo cesto Belvedere-Gradež, odpravili železniški prehod pri Beglianu ter razširili cesto Oglej-Palmanova. Za ta dela je predvidena okrog ena milijarda lir. Glede gradnje novega mostu čez Sečo pri Gorici je to v zvezi s celotnim regulacijskim načrtom in ko bo ta dokončen je obljubil, da bodo vzeli v poštev tudi ta predlog. Minister je .zagotovil .tudi, da je v pripravi-zakon za* ureditev klasifikacije pristanišč'v Tržiču in Gradežu. Kar $e tiče gradenj odnosno popravil bolnišnic in šol pa je povedal, da v tem oziru za sedaj ne more ničesar zagotoviti, ker da na tem sektorju sedaj ni na razpolago potrebnih sredstev. Zbprovanje se je zaključilo o-krog 13. ure. Nato je visoki gost odšel še na goriško županstvo v spremstvu župana, podžupana in generalnega tajnika. Tam so o-bravnavali še probleme železniškega podvoza v Ul. Aquileia ter drugi del mestne razsvetljave. Ob tej priliki je župan dr. Gallarotti poklonil ministru zlato spominsko kolajno. VESTI IZ OBČINE SOVODNJE V toreK važni sklepi na občinski seji Imenovanje občinskega zastopnika v posvetovalni komisiji proste cone - Razprava o javni razsvetljavi in popravilu županstva - Popravili so cesto na Vrh Sindikalne vesti Pokrajinski sindikat CISL sporoča, da je v zvezi z zahtevami posebnih doklad za uslužbence v pokrajinski umobolnici, pokrajinska u-prava odgovorila, da pokrajinski upravni odbor proučuje to vprašanje. Pri tem ugotavljajo pri CISL, da se zaradi premajhnega števila uslužbencev stalno kršijo predpisi za delovne izmene. Ce se bo to nadaljevalo, bodo sindikati začeli z bolj odločno akcijo. Kot poroča CGIL, je bil včeraj v Milanu ponoven sestanek predstavnikov tekstilnih delavcev z delodajalci, ker so na sestanku- dne 3. aprila delodajalci nadaljevali s svojo zavlačevalno akcijo. Zato Je SFIOT v Gorici izdala proglas na delavstvo tekstilne industrije na Goriškem, v katerem priporoča nadaljevanje borbe za obnovo delovne pogodbe. Fmancar iz Steverjana se je zaletel v tovornik Včeraj, nekaj po 15. uri je vojak, 23-letni Orfeo Carraretto iz St. Lovrenca vozil vojaški tovornik skozi Mošo v smeri proti Gorici. Za njim je šel na lambreti 22-letni finančni stražnik Raffaelle Verdone iz šte-verjana. Ko je hotel vojak zaviti s svojim vozilom v stranko ulico na levi, tega ni takoj opazil finan-car, ki ga je prav takrat skušal pre. hiteti ter se je z lambreto zaletel od strani v tovornik. Pri tem je dobil manjše poškodbe ter so ga morali odpeljati v goriško civilno bolnišnico. Tam šo mu ugotovili udarec na desnem kolenu in odrg-njenje po nogi ter so ga pridržali za osem dni na zdravljenju. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice, ki je ugotovila le malenkostne poškodbe na obeh vozilih. PRIZNANO MEDNARODNO W0P«WK0 PS0JF1JE LA GORIZIANA GORICA - Ul Ouca d A usta 1HU - let 28-45 - UORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA V torek zvečer ob 19.30 bo seja občinskega sveta v Sovodnjah. Na dnevnem redu je 10 točk, od katerih so nekatere velikega pomena za sovodenjsko občino. Razpravljali bodo o spremembah pravilnika o pokopavanju mrličev, o delih v občinskem sedežu, o spremembah v javni rjpsvetljavi, o pravilniku, ki ureji^e poslovanje frizerskih salonov m brivnic. Zahtevali bodo državni prispevek za popravilo občinskih cest, razpravljali pa bodo tudi o cesti, ki povezuje Vrh z Rubijami. V skladu s sklepom trgovinske zbornice bodo imenovali svojega zastopnika v posvetovalno komisijo proste cone. Občinska uprava bo dalje podarila cerkvi nekaj zemlje na Peči. Na koncu bodo podaljšali denarno posojilo vodovodnemu konzorciju CAFO ter uredili plačilo bolniške oskrbe Avgustu Devetaku. V tem tednu je občinska uprava poslala na Vrh skupino delavcev podjetja Postir iz Zagraja, da je popravila glavno občinsko cesto med pokrajinsko cesto, ki pelje v Martinščino, in osnovno šolo. Podjetje je za popravilo uporabljalo tudi stroj. Cesto je posulo z gramozom, da ni več lukenj, ki so se naredile v zadnjih časih zaradi slabega vremena. Izkopavanje vojakov padlih v prvi vojni 1. aprila je večja skupina delavcev ' pričela z odkopavanjem posmrtnih ostankov avstrijskih in madžarskih vojakov, ki so pokopani v Gabrjah. Povečini gre za madžarske vojake, ki so padli na Veliki griži. Poleg pokopališča v Gabrjah je v občini Sovodnje še eno vojaško pokopališče na Vrhu; več jih je tudi v občini Doberdob. Komisariat za padle vojake pri obrambnem ministrstvu v Rimu je pismeno obvestil sovodenjsko občinsko upravi o akciji, da se izkop-ljejp trupla in prenesejo v skupna vojaško grobnico v Palmanovo. Štiri nezgode otrok Včeraj zjutraj ob 8.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 5-letno Lucio Vitale iz Gorice, Ul. Colom-bo 29, ki si je zlomila desno roko v ramenu, ko se je igrala na dvorišču pri hiši. Pridržali so jo za 25 dni na zdravljenju. Ob 13.15 so nudili prvo pomoč poldrugoletni Erminii Furlan izi Gorice, Ul. Paolo Diacono 85, ki sei je ranila na lasišču, ko je padla na, svojem domu. Okrevala bo v treh dneh. Ob 17. uri pa so nudili prvo pomoč 2 in polletnemu Robertu Ci-troniju iz Gorice, Ul. Mikelstetter 2, ki je vtaknil desno nožico v špice materinega kolesa ter se pri tem ranil. Okreval bo v petih dneh. Ob 14.40 so pripeljali v bolnišnico še 6 in polletnega Andrea Ca-sana lz Gorice, Ul. Cocevia 7, ki sa je ranil na čelu, ko je padel v bil, žini domače hiše. Pridržali so ga za šest dni na zdravljenju. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega Harryja Butterwortha sta darovala Dijaški Matici L. in V. Vižintin iz Pevme 5000 Ur V počastitev spomina pok. Vilje« ma. Nanuta sta namesto cvetja na grob darovala za Dijaško Matico trgovina Pavletič Iz Standreža 300( lir in Alojz Komjanc Iz Gorici 5000 Ur. Mož iz Sovodenj se je porezal z nožem Včeraj ob 14. uri je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 50-letni Franc Hmeljak iz Sovodenj, Ul. e: Impero 76, ki se Je malo prej un-zal na domačem dvorišču z nožer l na kazale^, desne roke. Nudili s > mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh. v Gorici VERDI. 14.30: «Una domenica a New York», J. Fonda in C. Robertson. Ameriški barvni film. Mladini pod 14. letom vstop pre-povedan. CORSO. 14.30: «L’ultimo treno da Vienna«, R. Taylor, L. Palmer in K. Jurgens. Ameriški cinemasco-pe. V1TTORIA. 14.30: iiLa freccia del giustiziere«, M. Becker in R. Frei-tag. Nemški film v barvah. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «Ercole sfida Šansone«, K. Morris in Liana Or-fei. Francosko-italijanska koprodukcija v tehnikoloru. Zadnja predstava ob 21.30 v Tržiču PRINCIPE. «L’ultimo treno da Vienna«, Robert Taylor, Lili Palmer in C. Jurgens. Barvni film Walt Disneya. NAZIONALE. «Capitan Sinbad«, Guy Williams in Pedro Armenda-riz. Barvni film. EXCELSIOR. «A007 dalla Russla con amore«, Sean Connery in Pedro Armendariz. Barvni film. AZZURRO. «1 tabu«. Barvni dokumentarni film. v Ronkah RIO. «11 buon prezzo per moriren, Laurence Harvey. EXCELSIOR. «1 tre implacabili«. Barvni film. v Novi Gorici Nova Gorica: 5. aprila španski barv. ni film DOSPEL JE ANGEL, 7. in 8. aprila ameriški barvni film DOŽIVLJAJI LEDA, 9. in 10. aprila jugosl. film DVOJNI OBROČ. Šempeter: 5. aprila francoski barvni film K JAMAJKI, 7. in 8. aprila jugoslovanski film DVOJNI OBROČ, 9. in 10. aprila ameriški barvni film DOŽIVLJAJI LEDA. Solkan: 5. aprila ameriški barvni film DOŽIVLJAJI LEDA, 10. aprila ameriški film NA DIVJI ZA-HOD. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. DEŽURNA CVETLIČARNA Dane 5. aprila bo v Gorici obratovala cvetličarna JOŽEF BANDELJ, na Travniku št. 6, tel. 54-42. Ostale cvetličarne pa bodo zaprte. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višo dnevno temperaturo 20 stopinj nad ničlo ob 11.45 in najnižjo 10,1 stopinje nad ničlo ob 5.35, povprečna dnevna Vlaga 65 odst. Dežja je padlo 2,4 mm. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 29. marca do 5. aprila se Je v goriški občini rodilo 24 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 16. ROJSTVA: Valter Samuele, Ste-fano Ciani, Giuliana Mininel, Q-rianna Prezzi, Paola Franz, Giam-paolo Busatta, Raffaella Franco, Marino Coceani, Claudio Boaschin, Giorgio Marchiori, Caterina Visin-tiri, Miriam Visintin, Silvia Rova-ti, Rosanna Clarig, Graziano Ca-stellan, Aiessandra Černič, Marisa Bertossi, Mariacaterina Stecchina, Flavia Rosati, Roberta Visintin, E-lisa Cociani, Daniela Donvito, Rosanna Bressan, Valter Patat. SMRTI; 3-leta in pol stara Mar-gherita Vizin, 58-letna Carmela Romanzin, por. de Fornasari, 67-letni Luigi Puia, upokojenec 64-letni Antonio Iacullo, 68-letna An-na Tomac, por. Metrec, upokojenec 45-letni Emilio Jarc, kmetovalec 65-letni Alojz Velikonja, radioteh-nik 36-letni Giuseppe Pascoletti, trgovec 63-letni Rubino Rotstein, 52-letni Salomone Farber, 76-letna Emilia Zavan, vd. Furlan, zidar 36-letni Mario Montina, upokojenec 72-letni Stefano Marega, 80-letna Anna Olivieri, vd. Dalla Bella, poprej vd. De Lorenzi, kmetovalec 58-letni Luigi Grusovin, en mesec in pol stara Giuliana Fier, poštni uradnik 48-letni Ruggero Piemonti. POROKE; uradnik Ugo Fedon in Rosanna Crassovaz, trgovec Renato La Plača in uradnica Maria $i-roch, električar Aldo Terpin in Anna Gressini, vlakovodja Giusep-pa Zorzenon in MaUrita Marini, Giampiero Lepori in tekstilka Mai- da Prinčič, risar Luigi Dizorz in trgovka Ada Ersetig, državni uradnik Giuseppe Colletta in uradnica Vittoria Altieri. OKLICI: špediter Mario Cici- goi in uradnica Ingrid Thoma, Antonio Giagu in Annarosa Pesetti, učitelj Pietro Basso De Marc in učiteljica Marina Budua, risar Giovanni Zaccaria in asistentka Gem-ma Culot, bančni uradnik Renato Cappellari in učiteljica Maria Lui-sa Bortuzzo, uradnik Antonio Dan-te in uradnica Marcella Vigone, Pasquale Montuori in Olimpia Co-rolli, električar Bruno Tortul in Gianna Di Doi, skladiščnik Nun-ziato Gorgone in Paola Giorgolo, mehanik Giorgio Trevisan in tekstilka Elvira Culiatti, trgovski, pomočnik Bruno Villini in tekstilka Silvana Macchini, zidar Antonino Pellegrino in Nicoletta Matarrese, učitelj Paolo Napolitano in računovodkinja Leda Simonetti, risar Luigi Treu in Nives Suttorini, oficir karabinjerjev Guido Mesturinj in trgovska pomočnica Gianfranca Tribussoni, kirurg dr. Mario Cifelli in Antonietta Monaco. ZAHVALA Ob smrti nepozabnega brata Alojza Velikonje se iskreno zahvaljujem darovalcem cvetja, udeležencem na pogrebu in vsem Ustim, ki so mi na kakršen koli način pomagali ob tej hudi izgubi. Žalujoči brat JOŽEF VELIKONJA Gorica, 5. aprila 1964. brata ZAHVALA Ob bridkem slovesu od našega predragega moža, očeta in VILJEMA NANUTA izraze se iskreno zahvaljujemo vseln ln vsakemu posebej za sožalja to spoštovanja. Naša srčna zahvala rojakom iz Standreža, zastopnikom kulturnih in političnih organizacij iz raznih krajev in predstavnikom gen. konzulata SFR Jugoslavije lz Trsta za udeležbo pri pogrebu, dalje združenemu pevskemu zboru za žalostinke, govornikom, darovalcem vencev ln cvetja in sploh vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin. DRUŽINA NANUT in SESTRA VILMA por. FAGANEL Standrež - Podnart, 5. aprila 1964. j******************************* | Odbojkarski dvoboj! I ŠZ Bor | \ beneški gasilci i ATLETIKA NA FINSKEM V PRETEKU SEZONI Nekaj atletov godnih za olimpijske kolajne Ti so Eskola, Nevala, Nikula in Stenius V tekih na kratke proge ni na Finskem nobenega tekača mednarodne vrednosti. Najboljši je z znamko 10”4 mladi Pauli Ny, ki si je na gostovanju po Italiji privoščil zmago nad domačimi zvezdami Beruttijem in Ottolino. Na srednjih in dolgih progah je nekdanja slava le spomin, ker so pred leti Vuorisalo in Salonen preveč hiteli in se za Danes zjutraj ob 10.30 bo šestorka Bora (na sliki) nastopila v telovadnici šole Morpurgo (Čampi E lisi) proti ekipi beneških gasilcev nekaj sekund oddaljili od splošnega napredka mlajšega rodu. Čast tekačev rešujeta zaprekaša Rin-tamaeki in Siren. Prvi je specialist na progi 400 m in je bil že finalist na olimpiadi v Rimu (5. mesto) in na PEA (4. mesto), postaja pa že prestar za nadaljnji napredek. Siren je na 3000 metrov steeple trenutno na 10. mestu na svetu s časom 8’39”2, katerega je dosegel med dvobojem s slovenskim snecialistom Španom. Atlet se odlikuje po svoji borbenosti in je kot nalašč za težka srečanja. Na Finskem je soliden še dese- Z Orlandom št. 9 na današnjem gostovanju Triestina brez vsakega upanja na uspeh v Cagliariju? Ce Triestina ni mogla ničesar proti Palermu, ki je bil njen gost, pravijo nekateri, tem manj bo napravila danes v Cagliariju. Vedeti moramo, da je Cagliari v zadnjem času v najboljši formi in se praktično nahaja v promocijskem delu lestvice B lige. Z druge strani pa presenečajo neodločeni izidi, ki jih Cagliari dosega prav na domačih tleh. Trener Triestine Montanari ne gleda preveč optimistično na današnjo tekmo, zaradi česar je sklenil delno spremeniti postavo. Predvsem bo pustil na robu vratarja Di Vincenza, ki je bil vedno med najboljšimi igralci, a je v zadnjih tekmah pokazal nekaj nervoze. Njegovo mesto -bo prevzel mladi, a že preizkušeni Miniussi. Tokrat bo Orlando ponovno oblekel majico s številko- 9 na hrbtu, medtem ko bomo v bekovski vrsti ponovno našli nadebudnega Ferraro. Zal tokrat ne bo Vita-lija, ki je moral ostati z vročino v postelji. Trener Montanari je odpeljal s seboj v Cagliari tudi mladega Paicinija, vendar je skoraj gotovo, da fanta ne bo poslal na igrišče. Vse torej kaže, da bo Triestina nastopila proti Cagliariju z naslednjo postavo: Miniussi, Fri-geri, Ferrara, Pez, Varglien, Sadar, Mantovani, Dalio, Orlando, Porro in Novelli. NOGOMET DANES ALlflA BLia.a, (11. povratno kolo) BARI-SAMPDORIA Lo Bello CATANIA-LAZIO Rigfietti GENOA-MANTOVA Campanati INTER-MESSINA Marehese JUVENTUS-MILAN Franceseon LR VICENZA-BOLOGNA Jonni MODENA-ATALANTA Politano ROMA-FIORENTINA Gambarotta SPAL-TORINO Angonese (9. povratno kolo) ALESSANDRIA-VARESE Di Tonno BRESCIA-VENEZIA De Robbio CAGIARI-TRIESTINA Varazzani FOGGIA I,-VERONA H. Ferrari PADOVA-LECCO Roversi PARMA-COSENZA Rancher POTENZA-CATANZARO Cirone PRO PATRIA-PRATO Monti SIMMONZA-PALERMO Acernesp UDINESE-NAPOLI Schinetti teroborec Seppo Suutari, katerega najboljši rezultat znaša 7544 točk. Suutari bi se brez poškodbe zelo visoko uvrstil že na evropskem prvenstvu, ko je bil po prvem dnevu na 3. mestu, ima pa še veliko časa, da svoj rekord popravi, ker ima komaj 23 let. S takim številom odličnih atletov se Finska srečuje z najmočnejšimi ekipami starega kontinenta. V letu 1963 je zabeležila pomembne zmage nad Švedsko (220 proti 190) in nad Madžarsko (107 proti 105), klonila pa je Poljski in Zahodni Nemčiji, obakrat z resnim pasivom 81:131. Za ekipo Skandinavije, ki je srečala Balkan v Helsinkih, je Finska s Švedsko seveda največ prispevala, uspešni pa so bili tudi mnogi nastopi finskih atletov na mednarodnih mitingih. Za olimpiado na Japonskem i-majo Finci nekaj zelo dobrih posameznikov, ki se lahko vrnejo domov s kolajno. Ti so Eskola, Nevala, Nikula in Stenius. BRUNO KRI2MAN KOŠARKA LIMA. 4. — Prireditveni odbor je sestavil skupine kvalifikacijskega dela ženskega svetovnega prvenstva v košarki. Skupine so sestavljene kakor sledi: V Arequipi — CSSR. Koreja, Ar- gentina, Jugoslavija V Chiclayu — Bolgarija, ZDA, Paragvaj, Francija V Tacni — Sovjetska zveza, Čile, Japonska, Brazilija ODBOJKA HENGEL, 4. — Na turnirju za pokal Zahodne Evrope je odbojkarska reprezentanca Francije premagala Italijo 3:0 (15:11, 15:13 in 15:9). NOGOMET MADRID, 4. — Real Madrid in FC Zuerich sta Se domenila za datum povratne polfinalne tekme turnirja za pokal evropskih prvakov. Ta tekma bo 7. maja v Madridu, medtem ko bo 22. t.m. v Zuerichu prvo srečanje. it ARETTA med elegantnimi in preciznimi urami je najceneiša znamka ☆ ARETTA ULTRA TH1N PALAČE HOTELA Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo SVETOVNO ZNANE MODERNO REKONSTRUIRANE MORSKE TERMALNE KOPEU V PORTOROŽU Indikacije: REVMATIČNA OBOLENJA. ŽENSKE BOLEZNI, OBOLENJA DIHALNIH ORGANOV Na razpolago: Tople morske kopeli. Kopeli z morsko slanico. Masaže, Inhalacije, blatne obloge, blatne kopeli. Vse Informacije v upravi PALAČE HOTELA, Portorož, tel. 73145 Nekaj pripomb (Nadaljevanje s 3. strani) zanimanju za položaj naše manjšine pod fašizmom. Tako je bilo tudi, ko me je, dober mesec pred svojo smrtjo, še zadnjič obiskal v Gorici. Seveda je treba pripomniti, da so tokrat v njegovih besedah — skoraj celo noč — in pripovedovanjih prevladovale njegove izkušnje, kritike in borbe okrog kulturnih razmer v slovenski prestolnici Ljubljani. Posebno, od kar smo se zadnjič videli, se je razvil k univerzalnemu, marksističnemu gledanju našega vprašanja in borbe s fašizmom. Približno v smeri, ki ji je sledila »Mladina*, posebno pa Ivo Grahor. Ce je dovoljeno približno primerjalno gledanje njegovega razvoja z razvojem nekaterih tukajšnjih mladincev in počasi ostale razgibane javnosti, primerjanje, ki ga dela ver-jetnega iz enakih psiholoških in duhovnih predpostavk, namreč vročega, mrzličnega iskanja izhoda in rešitve iz našega obupnega položaja, tedaj bi trdili, da je bil njegov razvoj od našega nekdanjega, več ali manj podobnega revolucionarnega pro-tifašizma s stališča naše narodne manjšine, Tazvoj v univerzalno' socialno revolucionarnost le en sam korak. In ta korak nam je narekoval naš brezizhodni položaj, ki smo mu v začetku postavili rešitev na preozke nacionalne tirnice. Prvi sti- Potovalni urad «AUR0RA» priredi od 20. do 22. junija letos Ml«Budimpešto ob nogometni tekmi MADŽARSKA. ITALIJA Cena 15.000 lir, tudi na obroke. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 Priporočamo čimprejšnji vpis zaradi ureditve formalnosti v zvezi s potnim listom in vizumom! ZA TEKMO Z BELGIJO B 16 nogometašev za italijansko reprezentanco RIM, 4. — Italijanska nogometna zveza je že določila igralce, ki bodo prišli v poštev za sestavo B reprezentance. Ta bo igrala v sredo 8. t.m. v Veroni proti Belgiji B. Seznam igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo italijanske enajstorice je naslednji: Domenghini Angelo (Atalanta) Furlanis Carlo, Janich France-sco, Negri William (Bologna) De Paoli Virginio (Brescia) Albertosi Franco, Petris Gian-franco, Pirovano G. Battista (Fio-rentina) Meronj Luigi (Genoa) Burgnich Tarcisio, Corso Mario (Inter) Lodetti Giovanni, Trebbi Mario (Milan) Ferrini Giorgio, Rosato Roberto (Torino) Bolchi Bruno (Verona) * * * RIM, 4. — Španski mednarodni sodnik Jose Gonzales Echevarria bo sodil sobotno tekmo Italija-CSSR. Stranska sodnika bosta njegova rojaka Vincente Lloris in Adolfo Bueno, Zgodba o detektivih (Nadaljevanje s 3. strani) Shamrok Johnes je imel nekam odsoten pogled. Rekel je: »Mislim, da bi bilo dobro, če bi vprašali Jugginsa za svet.* «Kdo je Juggins?* »Vodja moderne šole za detektive. Njihove metode so drugačne kot naše, ampak baje je Juggins rešil nekaj posebno zapletenih primerov.* Velikega Jugginsa sta našla v pisarni. Bil je majhen možak s svetlimi lasmi, ki je bil zatopljen v neko meščansko delo Nor-thona Hawthorna, Dva velika detektiva različnih šol sta si segla ceremonialno v roke in Johnes je predstavil Meeksa. »Naštejte dejstva,* je rekel Jug. gins in bral naprej. Ko je Meeks prenehal, je veliki detektiv zapri knjigo in rekel; »Ce prav razumem, je vaša se- stra stara dvainpetdeset let, z veliko pego ob strani nosu, ■ zelo revna vdova, ki se le s težavo preživlja s pomivanjem, s preprostim obrazom in postavo?* «Popolnoma točno,* je pritrdil Meeks. Juggins je vstal in si dal klobuk na glavo. Cez petnajst minut se vrnem in vam prinesem njen sedanji naslov.* Shamrok Johnes je prebledel, vendar se je prisilil k smehljaju. Natanko v 15 minutah se ie Juggins vrnil in pogledal kos papirja, ki ga je držal v rokah. Hladnokrvno je izjavil: #Vašo sestro Mary Snyder boste našli na št, 162 Chilton Street. Stanuje v sobi na zadnji strani hiše v petem stopnišču. Hiša je samo štiri poslopja od tod,* je nadaljeval, obrnjen proti Meeksu. »Najbolje bo, da greste in se prepričate, če je res, ter se takoj vrnete. Mislim, da vas bo Mr. Johnes počakal,* Meeks je odhitel in se čez dvajset minut vrnil z žarečim obrazom. «Da, prav tam je, točno!* je zaklical. «Povejte mi, koliko sem dolžan?* «Dva dolarja,* je rekel Juggins. Ko je Meeks poravnal račun in odšel, je Shamrok Johnes s klobukom v roki obstal pred Jug-ginsom, »Mogoče vas prosim za preve-. liko stvar,* je jecljal, «če bi bili tako dobri, da — aii bi imeli kaj proti, če — » «Gotovo ne,» je rekel Juggins dobrohotno, »Povedal vam bom, kako sem to naredil. Ali se spominjate opisa Mrs. Snyder? Ali ste kdaj poznali tako žensko, fci ne bi plačevala tedenskih obrokov za svoj povečan portret? Največja ustanova te vrste v državi je ravno za voglom. Sel sem tja in prepisal naslov a knjige. To je vse.* ki, posebno s slovenskimi ko-leta 1923, a ne izključujem tudi kasneje. Seveda ko omenjam munisti (npr. na znanem učiteljskem tečaju na Mostu ob Soči 1. 1924 poleti), so pustili na nekatere izmed nas še zelo različne vtise. Vedno bolj trda borba, posebno pa prehod v popolno ilegalo, pa je narekoval vedno tesnejše sodelovanje s protifašistično levico. Tako smo naš prvi ilegalni list TIGR »Borbo* širili že obenem z italijanskim protifašističnim tiskom, antifašistične koncentracije v Parizu (sestavljene iz Unije za pravice človeka, socialistične stranke, Confedera-zlone generale del lavoro itd.) ter KPI, z istočasnimi stiki in vedno širšim sodelovanjem grupacij kot komunisti. Uspešnost in trajnost naše protifašistične borbe smo že vedno bolj gledali v čim tesnejšem sodelovanju z italijansko protifašistično levico, kar je 1. 1929, privedlo do formalnega, pogodbenega sodelovanja z njo. Tu sem omenil le zunanji, politični razvoj, ki je že precej znan tudi razgledanim po razvoju našega javnega življenja med obema vojnama, nele tigrovskim članom, ki so ta tisk sledili in prejemali. (To pripominjam posebno zaradi nekaterih »kritikov*, ki so bili izven našega ilegalnega gibanja, ter tega in še mnogo drugega bolj ali tudi manj znanega — niso poznali in ne poznajo, a kljub temu radi »kritizirajo*, češ da so to sedanja naša stališča, ki jih neupravičeno prenašamo na ono dobo.) Da je šel vzporedno ali največkrat mnogo počasneje tudi duhovni in ideološki razvoj, je razumljivo. Prav tako je razumljivo, da je bil ta razvoj od osebe do osebe različen, pač po čisto individualnih razpoloženjih in danostih. Vendar pa je šel vsaj v nekem širokem smislu vzporedno, kot to dokazuje kasnejši množični prehod v NOB oz. OF, le da je ta bil individualno hitrejši ali kasnejši pri posameznikih nekaj časa celo nevtralističnih stališčih. Upam, da je torej utemeljeno iskati korenin in dolgoletnega razvoja Kosovelove revolucionarnosti, zrasle iz borbe naše narodne manjšine proti barbarstvu italijanskega fašizma. Ta revolucionarnost, ki se je prav v zadnjih letih razvila v univerzalno, socialno, marksistično revolucionarnost proti vsem oblikam tlačenja in izkoriščanja delovnega človeka, je brez tiste časovno predhodne naravnost nerazumljiva, torej ji je do konca ostala v neki obliki kot nujni sestavni del. Zorko Jelinčič moKA JOŽEF SILA UVOZ IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa TRST • Ul. Milano št 4 • Telefon 28-944 ^ SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN vzdržuje i modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika ■ via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli - Genova • Marseille - Casablanca - Dakar • Conakry • Takoradi . Tema. Rio de Janeiro ■ Santos • Montevideo ■ Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke) » TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije sa obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba*, Piran, Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477. VOZNI RED VLAKOV BENETKE - MILAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 5.40 A Portogruaro 6.10 R Benetke - Bologna Mi- lan (I) 6.35 D Benetke . Milan Tu- rin Rim 8.46 R Benetke - Rim (obvezna prenotacija) 9.35 DD Benetke Milan Geno- va (II) Pariz 10.08 A Portogruaro 13.00 R Benetke 13.30 A Portogruaro 14.45 D Benetke Milan • Pariz 16.05 D Benetke Pariz (2) 16.50 A Tržič Portogruaro 17.48 DD Benetke Bari 18.45 A Trtic . Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 21.45 DD Benetke Milan Tu- rin • Genova Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon ln ležišča Trst Genova) Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in ležišča Trst-Rim) 6.22 A 7.28 A 8.15 DD 9.30 D (1) Samo prvi razred ln obvezna prenotacija (2) 615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz. PRIHODI Cervignano Iržič Portogruaro ■ Tržič Turin Milan Benetke Rim (spalni vagon in ležišča Rim Trst) Marseille Ventimiglia Genova Milan Benetke (spalni vagon in ležišča Genova Trst) Benetke Pariz ■ Milan (2) Pariz • Benetke (3) Cervignano Tržič Pariz Milan Benetke Benetke Portogruaro • Cervignano Tržič (*•) Bologna • Benetke (•) Portogruaro Tržič Pariz . Milan - Benetke Milan • Rim • Benet- ke (•) Benetke Tržič Turin Milan • Genova (II) Rim • Bologna • Benetke 11.35 11.45 12.50 13.55 15.30 17.20 R DD D A D D 18.07 A 18.52 R 19.15 A 20.00 21.30 3.43 A 5.20 A 6.16 D 6.21 A 7.16 D 9.42 1220 12.30 14.30 17.32 19.10 19.55 20.52 21.51 A 1.08 7.05 7.50 8 21 9.12 9.20 12.00 15 09 A 17 37 A 18 58 19 50 21.15 22.40 22.50 DD A A A D 0.20 D DD R 7.30 8.38 13.40 18.00 20.08 20.30 VIDEM -DUNAJ -SALZBURG-MUENCHEN ODHODI Videm • Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm Videm • Trbiž Dunaj • Muenchen Videm . Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Trbiž • Dunaj • Muenchen Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm Videm Dunaj Trbiž Videm Videm Trbiž Videm Videm Videm Videm Muenchen ■ Dunaj ■ T'-biž Videm OPČINE-LJUBLJANA* BEOGRAD ODHODI Opčine Ljubljana Zagreb Beograd Opčine Opčine • Reka ■ Ljubljana Opčine Opčine Opčine Opčine grad Muenchen Videm Ljubljana Beo-Atene Istanbul 22.32 23.55 A DD (* ) Samo prvi razred (*•) Ne vozi ob nedeljah (3) SE od 17, marca 1964 dalje 5.30 D 7.12 A 8 .28 D 11.20 A 17.02 A 19.35 D 21.40 A PRIHODI Beograd ■ Zagreb Ijana Opčine Opčine Beograd Opčine Opčine Opčine Ljubljana čine Opčine Ljub- LjubljanB Reka JOŽA H OR V A T: •w— Mače Nikoli ne bo živi duši priznal, kako je bilo pravzaprav s istimi rdečimi raketami, naj le verjamejo v zvijačnost, naj /erjamejo, da je Kapara vse to modro videl vnaprej in uredil. O, to pa, zadevo je opravil, kakor se spodobi. Od žandarjev in legionarjev, od vse tiste kmetijske šole ni ostalo razen grobov nič drugega. Se klopi ne, ne mize, ne stola, da bi komandantu postregli z zajtrkom, kakor se spodobi. Naj bo.... Bunkerje smo porušili, oporišče zavzeli, nekaj sovražnikov ujeli, nekaj potolkli, plen smo pobrali — sladkor, riž, cigarete platno, usnje, moko — vse to smo uredili, razvrstili, zložili, prešteli in — pustili sovražniku. Ranjence smo odpeljali in to je glavno. Vrag naj pobere plen! Plena je, kamor se ozreš. Kjer je banda, tam je tudi plena. Včeraj so metali letake in pozivali divizijo, naj se preda — zdaj pa imajo predajo! Nekaj sto mrtvih ali ujetih jim bo za spomin na nocojšnji obisk. Zdaj smo tam, kjer smo bili včeraj — oni v Zeleni Mrkvici, mi okoli njih — pa lahko skupaj pojemo tisto otroško pesem: «živela je baba, v babi žaba in v žabi ščetka, dajmo od začetka.* Da, dajmo od začetka! Res, da je Joviča plačal štlbro, a na to se moramo pripraviti. Nič, tudi to bo zalizal. Kapara torej leži v senci in zraven njega so pisma, nocojš-nji plen.... Truden je, rad bi zaspal in si odpočil stare kosti, a je izJcuše-n zajec m ve, da se na položaju ne spi. Poglobil se je v pisma, obrača jih, odpira, prelistuje in odbira. Nekatera takoj zavrže, pri nekaterih se dalj zadržuje in o njih razmišlja. Ga mar tuje usode tako zanimajo, ali pa išče v teh pismih nekaj, česar tildi sam nima? Kapara na to ne bi mogel odgovoriti, pa ni nujno. No, ravno zdaj je zopet pretrgal novo ovojnico.... Draga moja sestrica/ — Ne, to ni zanimivo. To, kar brat piše sestri, ga še malo ne zanima. Kapara vendar nehote pogleda prve besede ....Tisti svinjski prašeč od tvojega moža, naj se me varuje, ker mu bom polomil rebra, brž ko se vrnem.... Lepo se je začelo. Po domače! No, da vidimo dalje ....Mar misli, da so ljudje pozabili, kaj vse je počel po Bosni in po Liki? Zdaj je začel trobiti v isti rog s partizani in misli, da se bo tako izmazal, pa se ne bo! Ustrelili ga bodo parti zam ali pa mi, a zame ne skrbi in se ne boj! Mi smo žan-darji, utrjeni tu v neki Soli in se še vraga ne bojimo, kaj šele partizanov. Tudi če pride do česa hudega na ruski fronti in povsod drugje, tudi tedaj se ne boj! Prodaj krave in kar imaš, mi se bomo umikali proti Nemčiji in se bomo predali Angle-žem in Amerikancem, nikakor pa ne partizanom in Rusom... Kapara odvrže pismo. — Predal sem te božji intendanci, a tvoja sestrica naj zdaj prodaja krave in lepo čaka. Kdor čaka, ta dočaka.... — Vzame drugo pismo, ga pazljivo odpre in poišče začetek.... Draga in preljuba moja Anica! Nasmehne se v brk O, to je že nekaj drugega, tako se morajo začenjati pisma! Že tam na pošti, ko je odbiral pisma, ni zagrabil in stlačil v torbico česarkoli! Pazil Je na naslove, ne da bi mu ušlo kakšno žensko Ime. Torej tako: Draga in preljuba moja Anica! Prav Zdaj pa počasi.... Da najprej vidimo, kdo neki piše dragi in preljubi Anici. Podpis: Užaloščeni in do smrti nesrečni Ive. Zares prav tako: Užaloščeni in do smrti nesrečni Ive. No, prav. Ive, kaj pa je s teboj, kaj se je zgodilo? Ala, da vidimo, če bi ti mogel Kapara kaj pomagati.... Solze me pečejo, prejokam vse noči, jokam, koder hodim, brišem si solze in v obupu prosim Boga, naj me partizani čimprej ustrelijo. Od vseh strani smo obkoljeni in upam, da bo Bog kmalu uslišal mojo molitev.... Moj Ive, tega ni treba prositi boga, ker mi tudi brez molitve izpolnjujemo take želje. A zakaj jočeš, Ive, kaj te Je zadelo?... nosim Boga, naj me partizani čimprej ubijejo, ker brez Tebe zame m življenja. Zakaj sl me zapustila? Preklet naj bo tisti trenutčk, ko si od mene dobila robček! Ali si pozabila m najine vzdihe in obljube, ki sva si jih dala drug drugemu? Nezvesta! S kom hodtš zdaj? S tistim škiljastim vdovcem? Kaj sl našla pri njem? Pogledaj mojo sliko, pogledaj njega! Te ni sram? Ko bi bil kaj prida, bi služil vojsko, katerokoli, katerokoli vrsto orožja, tudi pri trenu v pehoti, če že ne pri junaški mornarici, pri kateri služim jaz. In s takim hodiš ti? Ne morem verjeti, da si me popolnoma zapustila. Se vedno čakam tvojega pisma, vse ti odpuščam, a piši mi, nikar me ne zapu-ščaj! Nikar me ne pozabi! Piši. Zbogom! Užaloščeni in do smrti nesrečni Ive. Kapara se razžalosti in odloži pismo.... Moj Ive, tu ni pomoči. Nobena uniforma, še celo mornariška, ne pomaga. Zapustila te Je, pozabila! Nisi prvi in ne edini! Vsi vedo, da se ribe lovijo na trnek, ptice na limanice, zveri s pastmi, a kako Je loviti žensko srce, tega ne ve nihče. To je skrivnost, vojna skrivnost. Največja skrivnost, uganka, ki traja od začetka in bo najbrž trajala do konca sveta, žensko srce!.... že včasih misliš, da si ga osvojil, pa ti prhne kot ptica, odleti in človek ostane sam, neutolažljivo sam. Jaz to vem, jaz sem to skušal prej kot ti. Nemara, moj Ive, nisi lep, nemara imaš grd nos kot jaz, zato takih nosov ženske nimajo rade in nas kmalu pozabljajo. Zenske so včasih kakor sončnice: polne semena so in neprenehoma se za kom obračajo. Za soncem. Zato tudi vzdihujejo: «Ti moje sonce....!* Ko nisi pri njih, se obračajo za drugim. Za drugim soncem. Lahko Jo rotiš, naj se vrne, lahko ji obljubljaš gore in doline, vse nič ne zaleže. Vse Je zaman. Ko sem bil drvar v Bosni, sem imel na Grmeč planini dekle, hčer gozdnega čuvaja. Vel so vedeli, d« Jo imam rad poveaaia, aa me tudi sama ima rada. Sprehajala sva se, sala, potem pa, ko se nekega dne vrnem lz gozda in vpraž po nji, mi pravijo tovariši: — Ni Je, odnesel Jo je medvedi Kakšen medved?.... — vprašam, a okoli mene se ljudje smej in pravijo; — Anti veš, kakšen je medved! — Pozneje s izvedel: š!a je z nekim prevoznikom, pobegnila je iz gozda šla za soncem.... Sram me Je bilo, glavo sem povešal in nis vedel, kako naj si razlagam to skrivnost. Nikomur nisem p pisem, saj nisem imel komu, a ko bi bil pisal, bi se bil te morda tudi jaz tako podpisal kakor ti — užaloščeni in nesre Ive. Vsa sreča je. da je vojna in tako človek rane hitro pozab Proti Kapari je prihajal komandant brigade, spremljali ga komisar in komandant bataljona, komandir čete, vodi ,kuJ?r - cela suita Pregledoval je položaje in ko zagledal Kaparo, mu Je zaklical: — 21v si, mačkon, živ! — Smrt fašizmu, tovariš komandant! — skoči pokonci in strumno pozdravi. — Kaj delaš. Kapara? — Nič ne dela! — seže vmes komandir čete. — Leži in zijala prodaja. — Berem, tovariš komandant — veselo odgovori Ulja, ne da bi se kaj posebno menil za besede komandirja čete, ki nikoli ni kdove kako rad imel svojega desetarja. — Kaj bereš? — Pisma. Ponoči sem zaplenil na pošti pisma ln zdaj Jih berem, da boni zgrajen. Odkrivam, kaj misli sovražnik, kaj čuti, želim, da bi ga kar najbolje spoznal, da bi videl, kakšen je, da vem, s kom se borim, da bi ga mogel bolje pobijati. — Pravilno, Kapara, pravilno.... To je modro in prekanjen« — odobrava komandant — spoznavati sovražnika je prav tako pomembno kakor spoznavati lastno vojsko. Pa mi povej, Kapar«, ali veš, kje Je sovražnik? (Nadaljevanje sledi/ UKKDNIŠUO: TRSI - UL MONTECCHl 6 II TELEFON »3 808 letna 2 250 lir, polletna 4 4(Ki lir, celoletna 7 7(8) ur - ! Stari trg M., telefon 22-207, tekoč) račun pr Narodni naročaji