Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 gld., ta pol leta S rld., za Setrt leta 4 rld., xa jede. I mesec 1 gld 40 kr. V V administraciji prejeman velja: " Za eeio leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za četrt leta B gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vet na leto. Posamne »tevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n » e r « 11) vspmema upravnifitvo ln ekspedlcija v ,,katol. Tlakami" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SeinenlSKIh nlleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva tele£6n-8tev. 7 4. i^tev. 64. V Liublfani, v soboto 18. marca 1899. LetniU XXVII O političnem položaju. (Govoril poslanec Povše na zboru »Katoliškega političnega društva.«) l Konec.) Da ne bom predolg, prestopim na sedanji položaj, kakeršen je nastal, ko je stopil § 14 v veljavo. Vlada zamore z njim opravljati najnujnejšo državne potrebščine, budgetni provizorij, rekrutni kontingent itd. Ni časa, da bi o dopustnosti, o posledicah § 14 razpravljal, le toliko omenim, da je primo-rala obstrukcija vlado, da se mora posluževati tega paragrafa. Toda prav tako pa so izjavljam, da bodi mu kmalo konec, ker državni zbor je vendar kraj, na katerem zamorejo poslanci kot zastopniki našega toliko po birokraciji preziranega naroda povedati vladi in svetu, kako se godi v javni upravi v naši zemlji. Rekel sem, da imamo žal večinoma birokracijo, ki nam je malo prijazna, in treba je z vso opreznostjo in skrbjo nje delo zasledovati, v parlamentu pa je polje, kjer se lahko razjasni nje postopanje. Sedaj pa nastane vprašanje, kako pa naj neha doba § 14, da se omogoči zopet parlamentarno delovanje. Pravo bi bilo, da se po geslu vladarja, z združenimi močmi in po njegovi iskreni želji dožene mir in sprava mej narodi avstrijskimi. K spravi pa treba d\eh, katera resnično želita spraviti se. Ali pa vsaj dosedanji dogodki, ki se porajajo v Nemcih, kažejo dobro voljo za spravo; ali ni njih napor le za ohranitev prvenstva? Merodajni krogi žele, da se poravnata Ceh in Nemec na Češkem, ker vedo, da v kraljevini češki tvori češki narod zdatno večino. Da bi se pa zahtevalo, bodi poravnava tudi drugod, kjer žive Čehi v manjšini n. pr. v Sleziji, to se jim ne zdi potrebno. Odločno pa moramo ugovarjati in smo tudi ugovarjali temu, da se ima napraviti sprava le na Češkem. Povsod v širni Avstriji naj zavlada sprava in mir mej narodi, za vse narodne manjšine in povsod naj se zajamči zakonito varstvo njih narodnih pravic. Ta zahteva, da se zakonito zagotovi nemški manjšini na Češkem njen narodni obstanek in razvoj, mora postati obča, ne omejena na češko; potem edino moremo verovati, da se gre za vve-Ijavljenje enakopravnosti. Sicer bomo morali dvomiti, da je odločilnim krogom mar za izvedenje splošne enakopravnosti v državi. Ali mar naj obvelja misel in želja poslanca dr. Ilochenburgerja, ki piše, če že ne gre na Češkem, naj se pa vsaj v alpskih pokrajinah pusti gospodstvo Nemcem, da bo odprla pot nemškemu navalu do Adrije! Treznejše misleči nemški politiki so uvideli, da Čehov ne bodo zmogli ; zato pa sedaj z vso Bilo skušajo doseči prejsto polje za svoje germa-ni/.atorične namene v alpskih deželah, kakor nam graški listi kažejo, ki kličejo vlado, da odreče enakopravnost Slovencem, ki nimajo jezika sposobnega za uradno potrebo. Ti ubogi slepci sodijo o barvah, katerih ne poznajo. Ne zdi se mi vredno takim strastnim slepcem navajati, da naš narod ume morda bolje od drugih svoj književni jezik, in da priprosti naš narod več bere, kakor marsikateri drugi narod, kakor to spričujejo obilne knjige, ki prihajajo vsako leto v narod po sv. Mohorja družbi. Rekel sem, da je želeti sprave. Ali je ta sploh mogoča! Da! s poštenimi Nemci, ki so že sedaj zvesti zavezniki naši in ki so pokazali, da hočejo biti z nami enakopravni. Sprava je mogoča le po krasnih besedah božičnega večera: Mir ljudem, ki so dobre volje. Žal da te ni med liberalnimi Nemci najti. Toliko bolj pa je slovanskih politikov dolžnost vse storiti, kar omogoči in pospešiti ase? LISTEK. Najnovejši interview z gospodom Na-prednikom. Gospod Janez Naprednik je reprezentant če ne zelo modre, pa vsekako zelo glasne vrste državljanov. Javnost jo torej vedno poučena o nazorih gospoda Janeza Naprednika. Ni torej treba, da bi oblegali časnikarji vrata Naprednikove sobe ter se trudili intervie\vati gospoda Naprednika, prvič zato ne, ker je ta gospod itak dovelj glasan, drugič pa tudi zato ne, ker se le majhen krog briga za ideje omenjenega gospoda in ta krog je ravno gospod Naprednik. Gospod Naprednik pa no hrani svoje politične modrosti za-se, marveč jo vsak dan kriči v »Slov. Narodu« v svet, vsak dan torej lahko politik, če ima čas in je radoveden, intervievva gospoda Naprednika kar i/, daljave, treba vzeti le »Narod« v roke. Ker se gospod Naprednik peča izključno le z nami, tako da smo mi pogoj njegovega žitja, privoščimo si v razvedrilo v resni sedanjosti tak intervievv iz dalje. Mi: Gospod Naprednik, katera misel je vodnica Vašemu delovanju ? Naprednik: Liberalna misel. Mi: Pa to ste šele v najnovejši čas razodeli javnosti, preje ste se krčevito branili, ako Vam je kedo očital liberalstvo. Naprednik: Dr. Tavčar je na Krškem javno priznal naše liberalstvo, ali dr. Tavčar je pa tam tudi povedal, da se lahko služi tej ideji odkrito ali pa prikrito, rekel je, da ima liberalna ideja le malo odkritih pristašev. Mi smo torej le včasih odkriti, sicer pa prikriti pristaši liberalne misli. Tako nas treba soditi. Mi: Aha, razumemo. Ali se ne pripisuje liberalizmu, katerega torej priznavate, tudi ideja jed-nakosti ? Naprednik: Da, poleg idej prostosti in bratstva tudi ideja jednakosti. Mi: Kako to, da se potem protivite občni volilni pravici za občinski zastop, in Be v »Narodu« rogate delavcem, kateri jo zahtevajo ? Naprednik : Stvar je takoj umevna, ako se zamislite v naš položaj. Prvič smo v tem vprašanju samo prikriti pristaši liberalne misli. Za- more stališče nemške katoliške ljudske stranke, ki dejansko zastopa velik del nemškega naroda, Ti so dobre volje, ker kot vestni kristjani priznavajo resnico in pravico in ker kot pravi avstrijski domoljubi vedo, da le potem bo Avstrija mogočna, ko bodo v njej vsi narodi zadovoljni. Sedaj prinašajo listi poročila, da so načrti nemških tirjatev dogotovljeni baje tudi za Kranjsko ! Vender poznani še niso svetu. Rekel sem, da se sedaj sliši o mirovnih pogojih za spravo. Tu bi pač moral navesti besede voditelja Mlado-čehov, ki je rekel: kolikor Vi Nemci daste Slovencem na Štajerskem, ki prav tako, kakor Nemci v Češki tvorijo tretjino, toliko smete zahtevati za-se na Češkem! Prav je tako! Ako se ima nemški manjšini na Češkem zagotoviti posebna narodna kurija, ki bo odločevala v vseh narodnih svojih zadevah, isto morajo dobiti druge narodne manjšine v svojo obrambo. Sploh bo mogoča trajna sprava le na podlagi narodne avtonomije, katera bo omogočila tudi Slovencem ogrevati se za dež. avtonomijo. V narodnih zadevah vsaka narodnost rešuj za-se svoje zadeve, v gospodarskih in finan-cijelnih pa bodi skupno delo. Kakor sedaj vse kaže. ni še zasijala zarja miru in spravoljubja. Dokler se bo slišal klic: »Proč od Rima!«, ni znamenja, da hočejo miru, ker to ruvanje celo na verskem polju kaže, da hočejo boj do skrajnosti, le da bi dosegli svoj cilj velikonemški. Žalostni so ti pojavi za slehernega avstrijskega patrijota, zato pa tudi morajo biti nam v opomin k opreznosti in vztrajnosti v našem naporu za rešitev naših pravic. Grozi se nam, da dobi dtug mož državne ladije krmilo v roke, ki bo pripomogel Nemcem zopet do prvenstva. Mogoče, da pride do tega, pa trajna ne bo ta doba, zato nam je porok pravična stvar slovanskih narodov, ki s svojimi poštenimi sosedi Nemci tvo- pomnite si, da sino to vedno, kedarkoli nam je ta misel neprijetna. Drugič ni pravila brez izjeme, zakaj bi torej jednakost in bratstvo ne imela izjem, čeprav samo v Ljubljani. Potem pa pomislite, koliko bi trpela pri tem prostost. Prostost je tudi točka našega programa. Na?a stranka hoče prostost, da se prosto giblje in razvija. Ker ste ji pa drugi na poti, moramo Vas malo zvezati, sicer bi naša prostost ne bila neomejena. Glede prostosti pa smo odkriti pristaši liberalne misli. — Kaj ne da, kako lepo nam pristoja taka odkritost? Mi: Gotovo, gotovo, samo povejte nam še, ker se tako ljuto bojujete proti organizaciji ljudstva, kako pa hočete Vi rešiti ljudstvo pretečega pogina ? Naprednik: To je zelo lahko! Berite sinočni »Narod«. Dosedaj nismo hoteli razodeti te točke svojega programa. Stiska ljudstva in njega beda morala je doseči visoko stopinjo, da smo se pokazali kot rešilni angelji s svojo idejo, ki brezdvomno reši narod, da še več, kakor piše sinočnji »Natod«, si mi »na ta način pridobimo v kratkem ljudstvo, katero nam bode potem trdno in zvesto na strani stalo«. Potem ste klerikalci doigrali. r / ^ /> rijo večino v državi. Dokler je ta si zvesta in bo-lidarna, zaman bo vsak poskus hegemonije, za katero se bitka bije. Zato bodo slovenski možje vedeli, v katerih vrstah imajo stati v tej borbi, da pripomorejo k zmagi pravice in avstrijske misli sploh. Z našimi brati bomo hodili v družbi z nemško katoliško ljudsko stranko, katera ima tudi v gospodarskem in socijalnem programu isto, kar mora imeti slovenski politik, ki ljubi naš rod. ki ima svojo boljšo prihodnjost zajamčeno le na podlagi krščanstva. V tej družbi pa najde tudi kot avstrijski domoljub tabor, o katerem se sme po vsej pravici izreči, da v njem je Avstrija, naš najboljši dom. Politični pregled. V Ljubljani, IS. marca. Državni »bor se snide baje že tekom prihodnjega meseca. V krogu nižjeavstrijskih deželnih poslancev kroži namreč zadnje dni z neko posebno gotovostjo vest, da se snide državni zbor kmalu po velikonočnih praznikih. Dostavlja se tudi, da objavi vlada dotični dekret se pred Ve-likonočjo. Ta vest je dosedaj pač malo verojetna, ker bodo deželni zbori v aprilu vsekako še zborovali. O gališkem deželnem zboru se govori, da sklene zasedanje 24. aprila, in toraj v tem mesecu pač ne bo preostajalo kaj časa za parlamentarno zasedanje. Ministerski predsednik grof Thun je bil sicer po zadnjem ministerskem svetu pri cesarju v posebni avdijenci, toda s tem je bila najbrže v zvezi kaka druga važna zadeva, morda ravno jezikovno vprašanje na češkem. Nagodbeno vprašanje in ogr. vlada. Pred nekaj dnevi so listi poročali, da se prihodnji teden prično pogajanja mej obema vladama glede nagodbenega vprašanja in da v to svrho pridejo na Dunaj ogerski ministri. Tej vesti pa oporeka ogerski brzojavni korespondenčni urad, pišoč: Z raznih stranij je dohajala vest, da se Szell in Lukacs podasta te dni na Dunaj in da se prične razprava z avstrijsko vlado. Po došlih nam informacijah pa moremo konstatovati, da ni nikakega vzroka za razpravo in toraj tudi ni nikakega povoda za potovanje ogerskih ministrov. Iz te izjave je možno sklepati, da je nagodbeno vprašanje mej obema vladama za letos popolno rešeno in da sta se tudi že sporazumeli glede na-daljnih najvažnejih točk. Volilna preosnova za dunajski mestni zbor. V dveh sejah, ki sta bili deloma zelo burni, je prerešetal dunajski mestni zbor obširni načrt župana dr. Luegerja v novem občinskem Statutu. Vsprejet je bil načrt brez vsake spremembe, obveljal je le predlog odb. Polzhoferja, ki se glasi: Vsak v volil, zapisniku vpisani volilec je dolžan, izvrševati svojo volilno dolžnost; izvzeti so oni, ki so vsled gotovih vzrokov zadržani priti na volišče. Volilna pravica je volilna dolžnost. Prestopki se ostro kaznujejo. Vse ostale določbe v načrtu so obveljale nespremenjene. — Po re- Živa duša se ne bode več brigala za Vas in Vašo gospodarsko organizacijo. Mi: Razodenite nam torej to izborno sredstvo. Naprednik : Berite sinočni »Narod«. Tam stoji pisano: »Delujmo torej neumorno.« Potem se nam popisuje, kaj naj neumorno delamo in kako, torej: »Podučujmo ljudstvo o namenih klerikalcev.« Vidite, to je vse, kar nam treba delati. Ljudstvo bo od tega dela živelo, konec bode bede in revščine. Ali ni to izvrstno ? Toda to še ni zadosti. Mi hočemo še več, mi hočemo, da »bodimo mu (ljudstvu) zvesti prijatelji in sorodniki v javnosti.« Pristavek »v javnosti« je zelo potreben, ker vedno vendar ne moremo biti sorodniki pro stemu ljudstvu, to se razume. Pa še več hočemo, le poslušajte: »Organizujmo prosto in nesebično v njega (ljudstva) korist « Največja modrost pi-ščeva tiči tukaj v tem, da je zamolčal, kaj organizujmo. In pa »prosto« organizujmo, kajneda to je lepo povedano? Sedaj pa preberite vse te besede še jedenkrat. Mogoče, da bodete pogrešali jasnosti, zato pa kažejo te beBede tako lepo program naše stranke. Kajneda, mi že vemo, kaj hočemo in kako.Vas klerikalce je zato strah in Vas pretresa groza, kadar mislite na naš program, na ta lepi in tako jasni program. Kajneda? šitvi tega velevažnega vprašanja je mestni zastop izrekel županu dr. Luegerju zahvalo ter sprejel naBvet, naj se naprosi deželni zbor, ki ima o tem drugo besedo, da še v tem zasedanju razpravlja o novem dunajskem občinskem štatutu. Prvi del razprave je bil, kakor omenjeno, zelo buren. Ob-strukcija, ra čelu jej znani dr. Foerster, je tako dolgo rogovilila, da jo moral predsednik Strobach izključiti voditelja od treh zaporednih sej. Njegovi ožji somišljeniki so z njim vred ostavili zboro-valnico, le socijalni demokrat Sonntag, socijalni politik Zemann in demokrat Brunner so vztrajali pri razpravi do konca, ki so pa večinoma le stvarno ugovarjali. Največ krika je provzročila določba, da mora vsak volilec vsaj pet let pred razpisom volitev bivati na Dunaju. Vsled proti predloga Sonntaga in Brunerja se je morala seja za nekaj minut pretrgati, toda pozneje je bila odklonjena vsaka Bprememba. — Tako je dr. Lueger prodrl s svojim načrtom, s katerim se za dunajski mestni zastop uvede splošna jednaka in direktna volilna dolžnost in pravica, ako deželni zbor in vlada ne bodeta stavila nikakih zaprek. Dunajski mestni zbor je toraj prvi v Avstriji, ki je djločil volilno dolžnost. Dogodki v Španiji. Parlament je razpu-ščen in vlada je že razpisala nove splošne volitve. Kraljica je po sklepu ministerskega sveta podpisala dekret, ki določa volitve za poslansko zbornico na 16., za senat pa na 30. aprila in 2. junija se otvori novi državni zastop. Račun je toraj narejen proti volji bivšega ministerskega predsednika Sagaste, ki je želel svojedobno le jedno spremembo: razpust parlamenta ali pa novo ministerstvo. Prvo bi mu bilo seveda najljubše, ker bi bil ostal on še nadalje na krmilu. Toda kraljica ni samo sklenila razpustiti parlamenta, marveč je tudi Sagasti in njegovim liberalnim kolegam dala slovo. Pred otvoritvijo državnega zbora se po sklepu nove vlade brez parlamenta odobri mirovna pogodba z Ameriko in parlament bo k večjemu naknadno odobril ta korak, dobro vedoč, da ni nobene druge rešitve iz zagate, v katero je Španijo dovedla liberalna Sagastova vlada. Sanmurtsko vprašanje. Kdo bi bil po znani usodni bitki pri Adul pač mislil, da se bo Italija še kedaj upala izvan svojega ozemlja in mislila na kolonijalno politiko ? In vendar je tako. Kajpada je najnovejša misel italijanske vlade vsled tega presenetila ves javen svet. Italija zahteva od Kitaja, naj mu prepusti dosedaj malo znani San-mun. Sploh se pa ne ve, čemu bi bila Italiji ta pridobitev. V tem zalivu oziroma treh večjih mestih tega zaliva je sicer razvila živahna trgovina, toda italijanski trgov?i bi kaj težko tekmovali z ondotnimi večjimi trgovskimi tvrdkami, ker imajo vse že starodavne najboljše zveze z inozemljem. Poleg tega italijanski trgovini v sredino ne bi bila odprta taka pot, kakoršno si gotovo žele in je neobhodno potrebna za vzdržavanje konkurence. Tudi komunikacija po suhem in po vodah je v notranjem v zelo slabem stanju aH pa v takih rokah, ki gotovo niso naklonjene Italijanom. Čemu torej boj za tako malovažno zadevo! Tedeu.ski koledar. Nedelja, 19. marca: 5. postna, tiha; evang.: Jezusa hočejo kamnati. Jan. 8. Jožef, ž. M. Dev. — Ponedeljek, 20. marca: Benedikt op. — Torek, 21. marca: Serapion šk. — Sreda, 22. marca: Oktavijan m. — četrtek, 23. marca: Akvila in Pel. mm. — Petek, 24. marca: Gabrijel nadang., 7 žalost M. D. — Sobota, 25. marca: Oznanenje M. Dev. — Solnce izide 25. marca ob 5. uri 56 min., zaide pa ob 6. uri 16 min. — Musica saera v nedeljo 19. marca: v stolni cerkvi velika maša ob 9. uri: Vokalno mašo v F-dur zl. dr. J. Benz, graduale in traetus A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa Immaculata zl. Gotli. Rott, graduale Foersterjev, ofertorij Mittererjev. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. marca. (Imenovanja.) Finančni minister je imenoval finančna komisarja v Ljubljani dr. Rudolfa Rož-n i k - a in Avg. R e i c h a za finančna nadkomi-sarja za poslovno okrožje finančne direkcije v Ljubljani. — Gosp. Ivan Pirjavec v Ino- mostu je imenovan računskim svetnikom pri ta-mošnjem gozdnem ravnateljstvu. (Deželni zbor kranjski) [Konec.] Baron S c h wegel je poročal o muzejskem zakladu ter ob jednem obširneje utemeljeval potrebo organizacije deželnega muzeja. Leta 1897 je znašala potrebščina 9098 gld. 82 kr., pokritje 9249 gld. 23 kr. Za tekoče leto se proračunava potrebščina na 9396 gld. — O ustanovnih zakladih poroča poslanec Kalan. Skupna čista imovina vseh 22 ustanovnih zakladov je koncem leta 1897 znašala 2,049.019 gld. 34'/, kr. ter se je od prejšnjega leta pomnožila za 21.759 gld. 36'/» kr. Proračuni za leto 1899 so odobre. Pri tej priliki poročevalec omenja, da je pač že skrajni čas, da se zaklada Glavarjev za uboge in zaklad za gluhoneme začneta porabljati po namenu ustanovnikov. — Poslanec dr. Schaffer je opomnil, da tudi deželni zbor deluje na to, in vladni zastopnik je dejal, da je za gluhonemnico svet nakupljen ter da se na Dermastijevem svetu poleg bolnišnice že letos prične z graditvijo gluhonemnice, ki bo prihodnje leto jeseni že izročena svojemu namenu. — Deželni odbor se je pooblastil, da za leto 1900 dovoli nad 20 odstotkov priklade onim okrajnim cestnim odborom, kateri na podlagi pravilno so-stavljenih proračunov dokažejo večjo potrebo. — Potrebščina deželnega posojilnega zaklada za leto 1897 je znašala 203.485 gld. 18l/, kr.; za leto 1899 se proračunava na 203.420 gld. Čistega dolga je še 3.554.600 gld. (Poročevalec Hribar) — Stroški garancijskega zaklada dolenjskih železnic so leta 1897 znašali 37.410 gld. 30'/, kr.; od te svote se je izplačalo v pokritje letnega primanj-kljeja 27.426 gld. 77 »/, kr. Čista imovina tega zaklada je koncem leta 1897 znašala 172.624 gld. 48 kr. Pripomniti treba, da k temu zakladu dežela prispeva na leto 25.000 gld. — Prošnji županstva na Vinici za podporo k popravi občinske ceste Trata Lučna se izročita deželnemu odboru v rešitev. — Deželni zbor je pritrdil predlogu, da se vasi Brezova Reber, Selo in Piano izločijo iz sodnega okraja novomeškega in občine mirno-peške ter združijo s sodnim okrajem žužember-škim in občino ajdoviško. — Občini Vojsko se dovoli letnih 200 gld. za vzdržavanje občinske ceste od Gor. Idrije. — Prošnja davčnih občin Hrenovice, Goriče, Landol, Šmihel in Studenec za združitev b postojinskim sodnim in davčnim okrajem se odkloni. — Deželnemu odboru v poslovanje se izroče prošnje županstev Mala Gora, Stara Cerkev, Struge itd. za napravo okr. ceste do Dobrepolj, županstva v Logu za uvrstitev neke občinske ceste med okrajne in podobčine Čatež za napravo nove ceste čez Ukrog. — Zadnja točka je bila prošnja posestnikov s Sela pri Sumbregu za ustanovitev samostojne občine Selo. Upravni odsek je predlagal, naj se prošnja odkloni, češ, da bi bila nova občina premajhna. — Poslanec Žitnik ugovarja temu predlogu, češ, da bi samostojna občina štela nad 500 duš. Mnogo je občin na Kranjskem, ki ne štejejo 500 duš, celo manj nego 300 duš. Selo je bilo že samostojna občina, a se je vsled malomarnosti nekaterih domačinov združila z dobrniško- Dobrniški občinski zastop je minolo leto soglasno priporočil razdružitev občine, oziraje se na naravno lego vasij, ki spadajo k selski župniji, in na slabo cestno zvezo za Do-brničem. Ako pa že sedaj deželni zbor ne pritrdi predlogu za razdružitev, naj se vsaj podobčini Selo dovolijo samostojni računi o dohodkih in troških. Večina je glasovala za predlog upravnega odseka. — Prihodnja seja v torek. (Podpora justičnemu osobju.) V proračunu za tekoče leto je 950.000 gld., ki so namenjeni kot izredne podpore državnim uslužbencem. Za justično osobje v območju graškega nadsodišča je določenih 15.220 gld., ki se bodo še pred prazniki razdelili avskultantom, praktikantom, sodnim slugam, paznikom itd. (Podpora.) Poljedelsko ministerstvo je občini Šmarije pod Ljubljano za vodovod dovolilo 4100 gld. podpore. (Vseslovenska delavska slavnost,) ki Be je lani vsled smrti cesaričine morala odložiti, vršila se bode, kakor smo že naznanili, dne 28. maja t. 1. Dolžnost vseh prijateljev slovenskega delavstva je, pričeti delo z vsemi silami, da bode 28. maja sijajen praznik žuljavih rok. Na noge vsa društva, ki ete že naznanila svojo udeležbo; čas je še, da število udeležencev podvojite! Pripravljalni odbor Priloga 64. štev. „Slovenca" dn6 18. marca 1899. je te dni doslej oglašenim društvom poslal poziv-nice, na ostale se pa šo posebej obrne Prosimo hitrega in točnega odgovora. Radostna vest je pripravljalnemu odboru prišla iz zbte Prage. Bratje Cehi pošljejo na slavnost deputacije svojih delavskih društev z mnogobrojnimi zastavami. Da se prva vseslovenska delavska slavnost častno izvrši, nadeja se odbor pomoči od vseh Slovencev, ki vedo delu »slavo, čast«. Delavci in njihovi prijatelji, pričnite takoj po vseh krajih domovine akcijo za impozantno udeležbo, pričnite takoj z najžilavejšo agitacijo. O gibanju obveščajte pri pravljalni odbor. Vsi dopisi naj se pošiljajo na č. gosp. Luko Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. Pripravlja ln i odbo r. (f Škof Janez Vertin) se je leta 1863 s svojimi stariši preselil v Ameriko. Svoje bogoslovske Študije je zvršil v Salezijanišču pri Milwaukee, kjer je bil 31. avgusta 1866 posvečen v mašnika. Po tem je misijonaril na raznih krajih zlasti med Angleži. Ko je škof Mrak leta 1879 odložil prostovoljno svojo škofovsko čast, bil je Vertin imenovan njegovim naslednikom in 14. septembra 1879 posvečen v škofa škofije Marquette. — Ta škofija je sad apostolskega delovanja Ireneja Friderika Barage, ki je bil lota 1853 za ta okraj imenovan apostolskim vikarijem z naslovom amiconskega škofa. Leta 1866 je bila ustanovljena na tem mestu nova škofija s sedežem v Marcjuette u. in Baraga je postal nje prvi škof Po njegovi smrti (19. januvarija 1868) je postal njegov naslednik bivši duhovnik ljubljanske škofije, misijonar Ign. Mrak, rodom iz Poljan (rojen 1810, posv. 1837, v Ameriko odšel 1845). Od leta 1859 dalje je bil Baragov generalni vikarij. V dan 7. februvarija leta 1869 pa je bil v Cincinatu od nadškofa Pur-cella posvečen kot škof marquettski. Po desetletnem škofovanju se je prostovoljno odpovedal ško fi|i ter dobil v naslednika pokojnega Vertina. Škof Mrak še živi kot 891etni starček ter vodi opravila generalnega vikarja in dušno pastirstvo v marquettski bolnišnici. Janez Vertin je vladal škofijo Bkoro 20 let. Po dolgem bolehanju je nenadoma umrl zvečer 26. februvarija t. 1., star še lo 54 let. MarquettBka škofija je sicer obsežna, a zelo ubožna. Šteje okoli 10.000 katoličanov, 62 duhovnikov in 80 cerkva. Kot škof je Vertin dvakrat obiskal svojo domovino leta 1881, ko je pokopal tedaj nenadno umrlega novomeškega prošta Wilfana, in leta 1891. Počivaj sladko na tuji zemlji! (Promocija.) Dne 14. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Josip Dijak, avskultant pri okr. sodišču v Celju. (Iz Kamnika.) V nedeljo so, kakor naznanjeno, predstavljali pri nas ljubljanski krščansko-socijalni železničarji s sodelovanjem domačih igrav-cev Kristusovo trpljenje v živih podobjth. Podobe so jako lepe. Ko bi se pa pavze, v katerih se podobe za zagrinjalom sostavljajo, izpopolnile s primernim petjem ali glasbo, bi predstava pridobila še več življenja in mikavnosti. Zal, da predstavi — predstavljalo se je dvakrat — nista bili obiskani, kakor bi bili želeli. Ti dobri možje — krščanski železničarji — ki krepko stoje nasproti svojim socijalno demokratičnim tovarišem, so vredni vse podpore. Sicer so bili zadovoljni z vspehorr. tudi pri nas, pa jim želimo drugod še boljšega. — Sporočam Vam tudi dve za naše ljudstvo veseli osebni spremembi. Pred nekaterimi dnevi je odšel od nas davčni nadzornik Tauzher, kateri si ni zapustil hvaležnega spomina med ljudstvom. Gotovo so se ljudje globoko oddahnili, zvedši, da jih zapušča njih gorki prijatelj, tir z veseljem pozdravili spremembo. Druga sprememba so ima izvršiti v smodnišnici. Tudi tam bo zapustil svoje mesto mož, ki ga bodo meščani, zlasti pa delavci tovarniški, radi dali, ter pričakujejo kaj boljšega. — Naša mestna občina je tudi odposlala, sicer že zdavna, a javljali nismo, danes pa konstatujemo zadnjemu poročilu »Slov. Lista« nasproti, prošnji za slovensko vseučilišče in nadsodišče. To leto se ima popraviti tudi vodovod, kateri ob suši usahne, kar se bo zgodilo s primeroma malimi stroški. Lo mestna hranilnica se snuje nekam počasi. (»Delavsko gledališče«.) Opozarjamo se jeden-krat na lepo vrsto predstav, katero jutri priredi »Slov. kršč. soc. zveza« v »Katol. Domu«. Vstopnina: sedeži 20 kr., stojišča 10 kr. je tako nizka, da si lahko vsakdo privošči to zabavo. »Nemški I ne znajo« naj tudi to pot pokaže veliko privlačno silo. (0 pogrebu) leskovskega nadžupnika dr. J. Sterbenca se nam poroča, da jo bil prav lep. 29 duhovnikov je spremilo svojega tovariša k večnemu počitku. Številna množica župljanov in sosedov je obdajala grob pokojnikov, kateremu so v slovo domačinke zapele pesmico žalostinko. Glavni dedič pokojnikovega imetja je tamošnja župna cerkev. (Prošt Anton \Vakonig f.) Iz Spodnjega Dravograda dne 16. marca. Pogreb mnogo prerano umrlega g. prošta Antona W a k o n i g - a vršil se je včeraj popoludne zelo veličastno. Ob krasnem pomladanskem vremenu zbralo se je od vseh stranij mnogo ljudstva, da povsodi priljubljenemu duhovnemu pastirju izkaže zadnjo čast. Od dalje pa so prihiteli mnogi čestilci in prijatelji ranjkega. Mnogo rodoljubov prišlo je iz Slo-venjega Gradca. Duhovnikov zbralo se je 40, med njimi bil je častitljivi starosta koroških Slovencev Lovro Se raj ni k, ki je še vedno krepak spremil svojega malone za polovico let mlajšega tovariša k zadnjemu počitku ! — Sprevod je vodil preč. g. opat o. Gregor E h r 1 i c h O. S. B. iz Št. Pavla. V ganljivih besedah proslavljal je čg. župnik K e s n a r vrline in mnoge zasluge pokojnika. Malokatero oko ostalo je suho ob lepih besedah in mnogokateremu trdnemu možu porosi se še sedaj oko, ko se spominja rajnega prošta Wakoniga! Obče žalovanje med našim ljudstvom kaže, koliko smo izgubili s pokojnim proštom! — Prošt VVakonig porodil se je dne 15. jan. 1853 v Št. Juriju nad Celovcem. Šole je dovršil v Celovcu. Služboval je 3 leta kot kaplan v Dobrlivasi, 1 leto kot vojaški kaplan v vojni v Bosni (1878), 4 leta kot kaplan v Volšberzi.-Pozneje je bil poklican za podvodjo duh. semenišča v Celovcu. Kot podvodja Marijanišča vodil je stavbo velikanskega semeniškega poslopja. L. 1890 prišel je za prošta v Spodnji Dravograd. Tu je mnogo in z lepim vspehom delal za našo stvar. Uspeh je pokazal izid zadnjih občinskih volitev. Pod njegovim vodstvom zidala se je nova šola na Ojstrici, prenovila lepa romarska cerkev sv. Križa, popravila proštija itd. Bil je odbornik slovenske posojilnice in občinski odbornik. — Svetila mu večna luč! (Slovenski delavski shod na Dunaju) Soci-jalni demokratje sklicujejo za v nedeljo 19. t. m. shod slovenskih delavcev na Dunaju. Poročevalec bo znani agitator Etbin Kristan iz Trsta. Upamo, da bo imel shod ravno nasprotne posledice, kakor jih pričakuje sodrug Kristan. Od shoda se je nadejati zanimive vršitve, to tem bolj, ker so ga misli udeležiti tudi več slovenskih akademikov. (Iz Idrije.) Naš proračun. — Proračuna, mestni in rudniški, za tekoče leto 1899 sta pred nami. Ker utegne marsikoga zanimati, podamo nekaj štovilk. Mestni proračun izkazuje 21000 gl. dohodkov. Dohodke donese mestu 30% naklada k vsem neposrednim davkom v znesku 11.322 gl., 15% doklada na vžitnino bede vrgla 16d0 gld., poljedelsko ministerstvo bode dalo za napeljavo »Lačne vode» 4000 gld. Stroški so proračunjeni tudi na 21.000 gld. za resnično potrebne stvari. Vender bi po naših skromnih mislih občinski odbor ne smel delati le predomače. Tako je stavljenih v proračunu za razširjavo Rožnih ulic znesek 1000 gld. Občinski odbor se je v zadnji seji o tem posvetoval. Pričakovali bi redno pot, kakoršna je dcslej veljala: delo se bo oddalo na javni dražbi. Kak desetak bi se bil morda šo izbil. Pa ponudil so je kar v seji občinski odbornik Nace Brenčič, da prevzame delo za 900 gld (inžener je napravil prevdarka 880 gld.), za svet naj mu dado 200 gld., pa bo. In mestni očetje so udarili, dasi so proračun prekoračili kar za 100 gld. — Nenavadno velik znesek je odločen za izredne stroške, nad 5200 gld. Župan je bil stavil v proračun pod tek. št. 34: »vrnitev dolga, ki je na hiši« 3400 gld. Pri proračunski razpravi pa se je pokazalo, da teh 3400 gld. ni dolg, ki bi ga bil napravil občinski odbor na občinsko hišo, ampak dolg, ki ga je naredil prvi zidarski podjetnik, ko je iskal varščine. Da jo je mogel položiti, pripomogli so tudi nekateri liberalni občinski odborniki s svojimi svotami. Čudno, kaj naposled vse lahko postane »dolg, ki jp na občinski hiši« ! — Odborniki so seveda pod tem naslovom odklonili teh 3400 gld., na kar so prišli pod tek. št. 38 : »izredni stroški«. Upamo, da občinski odbor nikdar no bo pripustil, da bi se z občinskim denarjem plačevali dolgovi zasebnikov, tudi ne, če tirja kak občinski odbornik. — Proračun poljedelskega ministerstva za Idrijo napoveduje rednih dohodkov 1,378.584 gld., rednih stroškov 900.837 gld., izrednih 9500 gld. Prebitka torej nakazuje 468.247 gld. Dohodki so proračunjeni višje, kakor lani za 29.418 gld., stroški so pa tudi večji. Za delo v jami se n. pr. proračunava več 11.338 za materijal in naturalije 13.833, za plače in do-klade uradnikov in državnih služabnikov 4761, za šolo 2109 gld., »da so eventuelno zboljšajo plače učiteljem, pobelijo Šolske stene in pridobi nov šolski vrt.« Uradniki so že avanzirali in nekateri drž. služabniki se tudi že pomaknili v višje plačilne vrste, onih 2109 gld. pa leži šo nedotaknjenih, ker učitelji še niso tako srečni, da bi prišli do onega »cventuvalnega« zboljšanja. — Da se zboljša stanje rudniških zdravnikov in plačuje polovica bolniške podpore družinam onih delavcev, ki so v rudniški bolnišnici, jo proračunjenih 760 gld. To je primerno, ker vlada silno siromaštvo, kjer leži očo bolan v bolnišnici, doma pa je včasih žena m morda še kopica otrok, ki nimajo ni-kake denarne podporo. Rednih stroškov bo imela Idrija v 1. 1899 za kopanje v rudniku 188.023, za drobljenje rude 13.603, žgalnica s preskuše-valnico zahteva 62.600, materijalije in naturalije ter njih oskrbovanje so preračunjene na 353.003, plače uradnikov in drž. služabnikov z dokladami vred 58.869, zdravstveni stroški 23 960, stroški za šolo 13.800, davki 86.100 gld. Izredni stroški znašajo 9500, in sicer prispeva poljedelsko ministerstvo občini 4000 za napeljavo »Lačne vode«, 5500 pa je proračunjenih, da se pokupijo posestva, ki so radi rudnika poškodovana. — Znaten znesek, namreč 20.000 gld., je odmenjen, da so voda t. i. Pečniških malinov nad Sp. Idrijo porabi. — Ker rudnik idrijski toliko donaša državi, bi lahko država še marsikaj storila v splošno delavsko korist in za posameznike. Stanovanj potrebujemo, in lani je bilo, ako so ne motimo, precej tisočakov v proračunu za zidanje delavskih stanovanj in za prenočišče samcem. Ob koncu leta 1898 je stala le pol dodelana uradniška hiša eno nove delavske hiše pa je štrlelo iz tal meter zi-dišča. Tudi za duševno izomiko rudarskih otrok bi se morda še dalo kaj storiti. Župnišče — era-rično poslopje — je zapuščeno, da je groza. Kako moderna stavba je, kaže letnica 1549, ki jo vsak dan lahko čitaš vrezano nad vežniini vrati. Sedaj postopa že par stotin rudarskih sinov brez dela po mestu. Marsikateri teh mladeničev ni prazne glave — a denarja ni, da bi se šolal v tujem mestu. Pomislili naj bi, da donaša Idrija sama polovico prebitka, ki ga dobiva država iz trinajst državnih rudnikov! —a— (Deželni zbor isterski) bode, kakor so poroča »Piccolu«, letos zboroval v Kopru. Včeraj je baje prišel v Koper dež glavar Campitelli ter naznanil županu, da hoče vlada sklicati deželni zbor v Koper. Zadnje zasedanje so je, kakor znano, vršilo v Pulju. (Duhovniške izpreniembe v lavantinski škofiji.) Na Dunaju je umrl lazarist č. g. Fr. Cajnkar, star 90 let. Rojen je bil pri sv. Tomažu nad Vol. Nedeljo, nad 30 let je bival na Dunaju. R. i. p. — V pokoj je stopil č. g. I. Vidovič, župnik v Št. Lenartu pri Laškem trgu; na njegovo mesto pride kot provizor č. g. Fr. časi iz Kamnice in v Kamilico č. g. I. Topolnik z Dobrne. (Iz Celovca,) 16. marca. [Nekaj o c. kr. kmetijski družbi.] Naša c. kr. kmet. družba živi že dolga leta po svoje ; kritikovalo sc je njeno delovanje žo mnogo, pomagalo pa vse vkup ni nič. Leto na leto dobiva družba od vlade izdatne podporo, da bi pa v teh litih bilo kaj izdatnega napredka, niti družbini najboljši prijatelji ne upajo trditi. Vse, kar je storila, je: Neki vrtnar ima dvo veliki drevesnici pri Celovcu in prodaja drevesca po 70 in 50 kr., to je vrt kmetijske družbe, Ilothauerjeva banka ima zalogo umetnih gnojil, to je zaloga c. kr. kmetijske družbo! In kadar so dobili denarja, hodili so ven v kmete delit premije, kakor je neki dunajski poslanec dejal: »Sie fuhren ein stierbeschauliches Leben« 15. marca bil je občni zbor družbe in pokazalo se je, da organizem ne deluje več, kakor bi bilo treba. V osrednjem odboru bil je doslej tudi ain načelnika gospoda pl. Edlmana. Gospod Artur Lemiš, znani politični velikan, pa je izposloval Edlmanu, da mu sina več volili niso. Stari gospod Edlman pa sina neobhodno potrebuje, ker je ta zanj vse storil. Tako hoče Lemiš dokazati, da je tudi stari nepotreben, ter na njegovo mesto postaviti svojo kreaturo, tako da bi c. kr. kmetijska družba postala Lemiševa družba z državno podporo. Cela družba je sploh v nesrečnih rokah. Okrajni načelniki so večinoma gostilničarji, trgovci, pivovar-narji; v Pliberku n. pr. staroliberalni hotelier pl. Metnic, ki ima za šport nekoliko konj in goveje živine, v Velikovcu pivovarnar Nugele, v Beljaku lastnik kopališča »VVarmbad«, v Rožu »ooda-wasserfabrikant« Krasnik itd. Torej gospodje, ki so zašli v kmetijsko družbo, kakor Pilat v kredo. Ti gospodje so družbi pristopili, ker jim je mogla služiti kot politično orodje, in lahko rečemo, da bi pri nas »Bauernbunda« še bilo ne, ko bi kmetijske družbe ne bilo. Vlada dajala je doslej pod naslovom kmetijske družbe soli za liberalne kozle. Gospod pl. Edlman je za se pošten človek, z njim so zakrivali svoje politično delovanje in on morebiti v svoji dobrodušnosti še vedel ni, kaj se okrog njega godi. Zaradi svojega nepristranskega obnašanja predsednik »bauernpuntarjem« ne ugaja več in hočejo se ga iznebiti. Radovedni smo, ali ali se res napravi tako Lemiševo društvo z državno podporo ? Če hoče Lemiš z denarjem vse pokupiti in izpriditi, naj plača iz svojega, ne pa s tu|im denarjem. Pravi se, da ima on denar, a se dosti bolj denar njega, in tako bi se našla pot, da bi mogel braniti svojo in vendar delati propagando za se. Slovenci si proti temu pomagati ne moremo, protestujemo pa proti vsakteri strankarski zlorabi denarja, ki ga donašajo tudi Slovenci. Vsled zgoraj imenovanega dogodka odložil je vodstvo tudi oče pl. Edlman in izstopil je iz odbora še precej pošteni čare, nek polunemšku-tar iz celovške okolice. Morebiti je Lemiš ravno to hotel, tako najprej pride do tega, kar je nameraval. Za Slovence je le jedna rešilna pot: Vlada naj odloči tretjino državne podpore in naj jo da slovenskim gospodarskim društvom, dve tretjini pa naj pusti Nemcem, vsaj jih je toliko v deželi, potem se ne bomo več prepirali, a tega ne moremo mirno gledati, da bi z driavnim denarjem razpolagal človek, kakoršen je Lemiš. (Izjava ljubljanskih gasilcev.) Ker so nasprotniki slovenskega poveljevanja raztrosili po mestu za nas nečastne govorice, izjavimo tem potom, da mi nismo podkupni in da ne bomo nikdar za drugo, nego za slovensko poveljevanje, za katero smo glasovali s polno narodno zavestjo. (Sledi 55 podpisov, kateri so na razpolago v našem uredništvu.) (Iz celovške škofije.) Za administratorja deka-nije Spodnji Dravograd je imenovan vč. g. Ivan Držanič, župnik v Libeličah. — Č. gosp. Iv. Sporn, provizor v Kellerbergu, pride za provi-zorja v Spodnji Dravograd. Na njegovo mesto gre č. g. Ivan P i r k e r, provizor v Hohenpressen - u. (V Št. Ilju) v Slov. goricah so nedavno slovenski rodoljubi ustanovili hranilnico in posojilnico, kar jako jezi ondotne nemskutarje. Kakor se čuje, hočejo nasprotniki osnovati proti-zavod. (Za vinorejsko šolo v Ljutomeru) pošiljajo mnoge občine v okolici prošnje na deželni zbor štajerski. Taka šola bi bila za ljutomerski, radgonski in ormoški okraj velike koristi. (Kinematograf »ExcelsIor«.) Danes in jutri so še dosedanje predstave, obstoječe iz dvanajstih slik. — Od ponedeljka nadalje se pa predstavlja »Življenje in trpljenje Kristusovo«, posneto po oberammergauskih pasijonskih igrah. (V Gorico) je prišla zdravit se znana češka pisateljica in prijateljica blovencem gospa Gabrijela Preissova. (Pogorel) je minuli petek posestnik Miha Horvat pri Kozjem ob cesti proti Pilštajnu; ostala je le hiša, zgorelo pa je tudi 17 prašičev. (Iz Moravč.) Dne 16. t. m. se je prvikrat vožna pošta iz Moravč v Domžale peljala. Od zdaj naprej bo vsaki dan moravška pošta iz Domžal se odpeljala ob llt9. uri zjutraj. Zveza z Lukovico je nehala. (Opustitev opernih predstav.) Listi poročajo, da v bodoče opusti operne predstave v dunajskem dvornem ter v zagrebškem gledališču. Vzrok je primanjkljaj, ki znaša v prvem slučaju 400, v drugem pa 40 tisoč. Vlada je naročila in-tendanci zagrebškega gledališča, naj odpove opernemu osobju. (Dvorni kaplau) laškega kralja Umberta, msgr. Anzino, je 5. t. m. v Rimu umrl. Bil je na dvoru za kaplana 17 let. Osebno je bil blagosrčen in cerkvi zvest duhovnik. Mnogo se je trudil, da bi ublažil razmere med Vatikanom in Kvirinalom. Posebno se je o njem govorilo po smrti kralja Viktorja Emanuela. Viktor Emanuel je bil imenoma od cerkve izobčen. Ko je Pij IX. slišal, da je kralj nevarno obolel, je hitro poslal škofa Ma-rinelli ja, naj obišče kralja in naj govori ž njim. A niso ga pustili h kralju in moral se je vrniti, ne da bi bil govoril ž njim. Čez nekaj minut je kralja drugič napadlo. Kaplan Anzino je tekel v farno cerkev sv. Vincencija in Anastazija po sveto Rešnje Telo in je obhajal kralja. Zatrjeval je kardinalu vikarju, da je bil poprej nekaj minut pri kralju, in prisegel je, da je kralj obžaloval cerkvi storjeno krivico in umrl kot katoliški kristijan. Zato so dovolili cerkveni pogreb. Ko pa je bil pokopan, je ministerstvo v oficijoznem komunikeju »Agencije Štefani« dementovalo vest, češ. da ni res, da bi bil kralj Viktor Emanuel kaj rekel, kar bi se ne strinjalo s slavnim življenjem laškega kralja. (Feliks Fanre) bivši francoski predsednik je bil zavarovan za veliko svoto pri zavarovalnici Gresham. (Osebna varnost nemškega ccsarja) Nekaj časa sem sekajo v berolinski obori drevje in kakor se čuje bodo posekali cele loge in gozdiče, da bo moč oboro lažje pregledati. To se godi radi osebne varnosti nemškega cesarja, ki se tu rad sprehaja. Doslej je bila varstvena služba dosti težavna zaradi gostega drevja in grmovja, katero je zapiralo prost razgled po parku. Ako bi bil kak hu dobnež ali norec napadel vladarja v obori, ne bila bi mogla policija vspešno vmes poseči. — Nekaj tisoč dreves mora toraj pasti, potem bo varnost cesarjeva zajamčena. (Število nenemških otrok v Prusiji.) Na vsakih 100 prebivalcev v Prusiji pripade 12 poljskih otrok. Sploh obiskuje tukaj šole 4.700.000 otrok, od teh je poljskih 663.000. L. 1891 jih je bilo 495.000, 1. 1897 že 557.000. V Poljski Šleziji narašča število poljskih šolskih otrok najbolje, 61% jih je. Kjer pa bivajo Poljaki protestantje, tam se poljski otroci ponemčujejo. Pred 8 leti jih je bilo 12.838, zdaj pa samo 10.972. Druge narodnosti imajo otrok : danska 24.000, litevska 20.000, češka 14.000, lužiška 12.000. Slovanskih šolskih otrok v Prusiji je toraj nad 700.000. (Židje in tlsek.) Na Avstrijskem je večina političnih listov v židovskih rokah. Na to seveda krivonosci tudi delajo, kakor se razvidi iz brošu rice »Žid v 19. stoletju« Tu beremo: »Porabimo vse okoliščine, polastimo se posebno časopisja in ne bo daleč dan, ko bodo vsa bogastva te dežele v rokah židovskih.« »Ljudstvu moramo navezati, da ga duhovščina vara, da sama ne veruje lastnih naukov, da je to rastlina, ki se rodi v občni nevednosti.« — Zato si izmišljajo ravno židovski časopisi največje laži o duhovnikih, ki spodkop-ljejo njih veljajo in vpliv pri ljudstvu. Naš »Narod« jim v tem hrabro pomaga. (Spoštuj očeta ln mater) Te dni so postavili na pokopališču v Debrecinu spomenik, ki je v svarilo vsakemu, kdor četrte zapovedi božje ne spoštuje. Napis se glasi: Tu počivajo v Gospodu: Josip Moritz starejši, umrl je star 62 let. Lastni sin ga je ustrelil. Franc Josip Moritz ml., umrl je v ječi v starosti 27 let. Josipina Moritz star. Umrla je 47 let Btara, ustrelila jo je hči. Elizabeta Moritz. Svoje življenje je končala stara 17 let — Sin, ki je očeta ustrelil, umrje v ječi, hči, ki je mater umorila, umrje po samomoru. Četrta zapoved božja še velja 1 (Pompeji na Krimu.) Ruska starinoslovska družba je na krimskem polotoku blizu Sebasto-pola v južni Rusiji zasledila staro mesto. Ulice, hiše in razne stvari so še dobro ohranjene in slikajo življenje davnih prebivalcev na tem mestu. Izkopali so že mnogo kipov in starega denarja do krščanske dobe. Okoli leta 550 pr. Kr. je bila tu grška naselbina, katero bo si pozneje osvojili Rimci, Tartari in Rusi. Leta 1888 so oh 8001et-nici krščanstva v Rusiji ondi zgradili krasno spominsko cerkev. (Šesterni strup.) 9. t. m. si je v Temešvaru na Ogerskem rojena triintridesetletna učiteljica godbe H. U. iz žalosti nad smrtjo svojega ženina hotela končati življenje. Vžila je šest različnih strupov in si povrh še glavo močno poškodovala s tem, da se je s kosem lesa tolkla po čelu, pa vse to ni pomagalo. Prenesli so jo na Dunaju na kliniko, k|er je kmalu popolnoma ozdravela. Tacih poskusov pa menda ne bo več delala. (Pušenje in zakonodajstvo.) Vedno več se vidi po cestah neodraslih pobalinov s cigareto v ustih. Mej velikomestno mladino se pušenje močno širi; videl boš desetletnega fantalina, ki si bo rajši kupil cigareto, kakor žemljo, dasi mu glad kraljuje v želodcu. Zato pa tudi slabe posledice prezgodnjega kajenja ne izostajajo. V Ameriki obstaja že več časa zakon, ki prepoveduje puženje pred šestnajstimi leti. Angleški listi sedaj resno opozarjajo na to postavo, zahtevajoč, da se tudi na Angleškem potom zakonodajstva pot zapre pogubnemu vplivu pušenja. Druge države pa naj bi ta vzgled posnemale v svojo lastno korist. (Lord Halifax) je sklical velik shod tako imenovane Church-Union. Začel se je shod 28. febr. zjutraj ob 8. uri Tisoč mož je pristopilo k obha-jilni mizi. Potem je lord Halifax prebral memorandum ritualistov. Church-Union, dejal je, ima angleško cerkev za katoliško cerkev. Zato ima pravico ohraniti ali obnoviti vse obrede, ki so bili v njej pred reformacijo. Angleški kralji bi bili v XVI. stoletju lahko ustanovili svojo cerkev, a je niso, ker se niso hoteli ločiti od katoliških cerkva Italije, Francije, Španije, Nemčije. Le v nekaterih točkah so se oddaljili od primitivne prakse. Če bodo škofje prepovedali katoliške obrede, ne bo-demo pokorni. Krona in parlament nimata pravice odločevati v verskih stvareh, disciplini in obredih. Tudi ne bomo žrtvovali svojih načel za časne koristi.« Ta manifest je ultimatum ritualistov. Izročili ga bodo kraljici, ministrom, škofom in parlamentu. Kriza se bliža. (Sejmi po Slovenskem od 20. do 24. marca.) Na Kranjskem: 20. na Igu, v Moravčah, Kočevju, v Dvoru, Zagorju, Dovskem, Rovtah, Zdenski vasi, Kostanjevici, pri sv. Leni in v Mirni Peči; 21. v Metliki; 24. v Sv. Juriju p. Novem Mestu, Bruniku, Cerkljah, Hotemožah, Št. Gothardu, v Tržiču, Žužemberku, — Na slov. Štajerskem: 20. pri sv. Barbari, Št. Jerneju, Sevnici, na Tin-skem, pri sv. Barbari v Halozah; 21. v Rogatcu, sv. Jederti, Pernovu pri Žalcu; 23. v Artičah; 24. v Bistrici, Arnužu in Ormožu. — Na Koroškem: 20. v Gribevi. — Na Primorskem: 20. v Komenu, Ricmanih, Tržiču in v Bovcu. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica Biljana Medana imela je v mesecu februvariju: sprejemkov.........gld. 403-49 in izdatkov.........» 363-15 tedaj denarnega prometa .... » 766'64 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 39-—, vzdignilo pa gld. 310— in je stanje hranilnih vlog gld. 151G-50. Posojil se je dalo gld. 50"—, vrnilo se 'ni nič in je stanje gld. 4070"—. Naloženega denarja ima posojilnica 280 gld. Članov ima posojilnica 78. Posojilnica v Košani imela je v mesecu februvariju : sprejemkov ........gld. 1263 31 izdatkov pa...... . . » 1150 50 tedaj denarnega prometa .... gld. 2413 81 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 65604, vzdignilo se ni nič in je stanje gld. 5397'10. Posojil se je dalo gld. 1148 25, vrnilo pa gld. 323 22 in je stanje gld. 46.330-88. članov ima posojilnica 208. Hranilnica In posojilnica v Horjulu imela je v mesecu februvariju: prejemkov.........gld. 225203 in izdatkov...........» 1607-29 toraj denarnega prometa .... gld. 3859 32 Hranilnih vlog se je vložilo v tem času gld. 1650-10, vzdignilo pa gld. 487 52 in je stanje gld. 40.919 71. PoBojil se je dalo gld. &t»5"—, vrnilo pa se je gld. 202-93 in je stanje gld. 67.772-75. Naloženega denarja je gld. 134'30. Članov ima posojilnica 230. Telefonska ln brzojavna poročila Trst, 18. marca. Namestništvo je uničilo sklep mestnega zbora, ki je razveljavil izvolitev N a b e r g o j-evo. Trst, 1«. marca. Listi poročajo, da je vlada v toliko ugodil« Italijanom, da deželni zbor ne bo zboroval v Pulju, ampak v Kopru. Deželni glavar je včeraj baje v Kopru iskal primernega prostora za zborovanje. Dunaj, 18. marca. Odbor škofov, zbranih na Dunaju, je čestital sv. Očetu na ozdravljenju. Kardinal Rampolla je takoj odgovoril, da se papež zahvali za sinovsko vdanost, ter dostavil, da se papež vsaki dan bolje počuti. — To poročilo o zdravju papeževem nasprotuje sporočilu današnje „Neue Freie Presse", ki pravi, da je slabost pri papežu od dne do dne večja ter da mu vgasuje življenje, kakor pojemajoča sveča. Dunaj, 18. marca. Škofovski odbor je končal danes svoje posvetovanje. Dunaj, 18. marca. Trgovinski minister baron Dipauli se poda dne 26. t. m. za več dnij v Trst, kjer si natančno ogleda vse jame naprave. Dunaj, 18. marca. Deželni zbor je sklenil čestitati papežu na odzdravljenju ter z nova odobril dosedaj nepotrjeni zakon glede uporabe čistega dobička pri Raiffeisenovih zavodih v namene sirot. v Dunaj, 18. marca. Županu Luegerju se je dovolil odpust štirih tednov, ker je zelo utrujen vsled napornega dela zadnjih mesecev. — Občinski svetnik Schneeweiss je stavil predlog, znižati vojaško službo od treh na dve leti in pri brambovcih od dveh na poldrugo leto. Dunaj, 18. marca. Predloge za delegacije so že dovršene. Proračun za vojaštvo in mornarico je za 23 milijonov višji od lanskega. Dunaj, 18. marca. Poročila, da ogerski ministri pridejo že prihodnji teden na Dunaj pogajat se zaradi nagodbe, niso resnična. Levov, 18. marca. Posl. Urbanovski je stavil predlog, da se poojstri deželnozborski opravilnik. London, 18. marca. „Times" očita španskim državnikom, da niso hoteli potrditi mirovne pogodbe mej Ameriko in Španijo ter so delo prepustili kraljici. Levov, 18. marca. Državni posl. Ksa-novski je umrl. Bil je poslanec od 1. 1867. Madrid, 18. marca. Kraljica-vladarica je podpisala špansko-ameriško mirovno pogodbo. Čisto medicinično ribje olje. Deželna Jekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Leustek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrolu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog mediclnskog ribjo g olja katerog že die Časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Pro sim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 20 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenio 2 gld. 50 kr. Razpoiilja vsak dan z obratno poito deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, Besljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem SOtj-8 m., srednji zračni tlak 736'0 mm. g O čac ojta-zovAuja ištanje barotieSr\ v niin Temperatura po Celzija Vetrovi .Mti)* " 5 * a . is -o 71 v -U 17 9 zvečer ~787-2 10 4 brezv. lasno 18 7. zjutraj 2. popol. 7341 727 7 11 165 si. jzah. si. jug megla jasno o-o t 289 1-1 Globoko užaljeni javljamo žalostno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno, angelsko dobro mater oziroma staro mater in taščo, sestro in teto, preblagorodno gospo Ano pl. Schildenfcld roj. Piringer o. kr. deielnosodnega svetnika vdovo danes ob 12 '/i uri zjutraj v 80. letu svoje dobe po dolgem, mučnem trpljenju in sprejemu sv. zakramentov za umirajoče poklical v boljše življenje. Pogreb pojde v ponedeljek, 20. marca 1899 ob polu peti uri popol. iz hiše žalosti v Salendrovih ulicah št. 4. na pokopališče k sv. Krištofu. Sveta maša zadušnica bode se brala v torek 21. marca ob 9. uri dopoludne v cerkvi nemškega viteškega reda v Ljubljani. Za tiho sočutje se prosi. L j u b 1 j a n a, dnč 18. marca 1899. Friderik vitez pl. Sohlldenfeld. c. kr. podpolkovnik v. p.; Ana Pajk roj. pl. Sohlldenfeld, otroka. — Ana Doležalek roj. Piringer, s e ■ str a. — Ana Sohrey pl.Redlwerth r. Piringer netjakinja, - Amalija pl. Sohlldenfeld roj. Conrad pl. HStzendorf; Josip Pajk, c. kr. dežel, sodišča podpredsednik, zet in sin aha. — Marijana grofinja Ktlnlgl roj. Pajk, Pavi Pajk, c. in kr. poročnik pri pešpolku St. 54. Friderik vitez pl. Sohlldenfeld c. in kr. nadporočnik v pešpolku št. 27; Budolf vilez pl. Sohlldenfeld, Kari grof Kiinlgl c. kr. okrajni komisar, vnuki. Vsebina 6. zvezka 1899: I. I. Sreznevskij na Slovenskem. (Priobčil Iv. Merhar. — Dalje.) — Deteljica. (Novela. — Spisal Fr. S. Finžgar. — Dalje.) - Vrt, vrt! (Povest. — Spisal I. Štrukelj. — Dalje.) — Življenja realizem. (Zložil Fr. S. Finžgar.) I. Le rogajte se vzorom! — II. Milijonar. — Vintgar. (Spisal I. Godec.) — Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek. — Dalje.) — Potopljen čoln. (Spisal dr. Fr. L.) — Književnost: hrvaška. — Slike : Luka Je-ran. (Iz mlajše dobe.) — Dober lov. (Slikal Ad. Eberle) — Marijino Oznanjenje. (V kapeli ljubljanske vojaške bolnice. Slikal Kremser-Sehmidt.) — Dolina gornje Radolne; restavracija »Vintgar« z žagami; dva prehoda v Vintgarju. (Risal M. Jama.) — Sv. Katarina nad Zasipom. (Risal M. Jama.) — »Sum« v Vintgarju. C^nmičv za ■'lkarJe> pleskarje, zidarje in za do-KjUJJILV mačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 16 11—1 Zasebni uradnik, izurjen tudi v posojilniškem poslovanju, i£6e primerne službe, najrajše v mestu. 218 3 — 2 Pisma pod ,,Slovan" na upiavništvo »Slovenca<. oo c- (Mnjene (weingrtlne) sode različne, majhne in velike, stare in nove prodaja J. Buggenig, sodarski mojster, 266 3-2 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. J2i c na M' •4',-p-i. I' K! Trljeri (iiistilni roji za ?'to v natar^ni izvišitvi. Sušili nioe za sadje >n zelenjavo. — Skropilnloe prot, peronosperi, zbolišani sestav Vermo'erov. — Mlatilnloe-mllnl za žito, stlskalnloe (preše) za vino Jn sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono llačilno ni,.6, kakor hidravlične [vodovodneI preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko noniio. pu z"lo zmernih eenala. — Stlskalnloe za seno in slamo, ter vse potrebne vsakovrstne poljedelske stroje piodaia v najboljši j/.višitvi C. HELLER na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! _Zastopniki ne ISčefo. 287 20-1 $ Cerkvena mizarska dela. g> ^ Podpisanec izdelujem zlasti oekvene klopi ^^ in spovednloe po vzorcih in po lastnem načrtu Si* ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom. Zagotovim izvrstno dele ^ .........K in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največju zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici. v Meravčah, Pečali, Komendi in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. W Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni. K K K * Josip Stupica na Viru, S 61 20-8 pošta Domžale. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra ccstnšt.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega ln solidnega blagi po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgatovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najni^j h cenah. 227 6 * cerkva, Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje kapel ! « /V* T sob. yvc * »X mam y Šr/ na razP°" vzorce N^V / (skice) v barvah tiskane, V^ v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26 8 Lična hiša v Ljubljani, stoječa ob živahni prometni cesti, piipravna za gostilno s postajališčem in prenočišči, proda se ali pa da v najem pod ugodnimi pogoji. Za nakup zadošča tudi mala nadatna svota (Anzahlung). Natančneje povč J. N. Plautz v Ljubljani, Rimska cesta 20, I. nadstropje. 211 6-4 Edini cfl c rM mm ■ ii 9 ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentirani način narejeni 145 25-20 Patent Satin de Chine (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine). Ta dežnik je popolnoma nepremočljlv ln stalne barve, podoben najfinejši svilnati omreli. Hlagb se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega V Ljubljani te dežnike prodaja edini JOSIP VIDMAR, dežnikar, Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko 5* O.M.i C. ii..... K.K.Patent 40-2511 Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko. N jeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev. Ponedeljek, 20. marca: »Trpljenje Kristusovo". Največjo zalogo najrazličnejših razglednic ima A. T U R K, trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami v Ljubljani, na Dunajski cesti. — Ras-prodajalcem da snaten popust. Vsprejema naročila v izvrševanje ličnih razglednic v raznih ~ poljubnih bojah. ___ Vabilo na XVIII. občni zbor „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani. kateri se bode vrSil 29. marca 1899. leta ob 3. uri popoludne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 1. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. — 2. Poročilo blagajnika. — 3. Poročilo nadzorstva ter dati absolutorij za pretečeno upravno letno dobo. — 4. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja, d) dveh namestnikov, e) treh članov v nadzorstvo. — 6. Predlogi družbenikov. 281 1 — 1 V Ljubljani, dnč 13. marca 1899. Ravnateljstvo. Aktiva. Bilanca, za upravno leto 1898. Pasiva. gld. kr. 1. Gotovina v blagajni dne 31. decembra 1898 . i| 22510146 2. Pri denarnih zavodih naloženi denar .....I1 110206 37 3. Posojila: ajnaintabulacije gl. 418.482 bj > menice . » 185.442 c) ■ zast. pisma » 26.350 630274 4. Inventar po lUodstutnem odbitku....... 454 96 5. Zaostale obresti posojil . 1 8057 81 6 Prehodni znesek .... 86162 771590 22 I 1. Glavni rezer. zaklad (stanje 1. januvarija 1899) . . . 2. Posebni rezervni zaklad (stanje 1. jan. 1899) . 3. Glavni deleži 100 h. 100 gld. 4. Opravilni deleži 139 a 5 gl, 693 a 1 gld...... 5. Hranilne vloge . . . . 6. Kapitalizovane obresti . . 7. Za leto 1899 naprej plačane obresti posojil . . . 8. Dobiček..... _gld. [kr. 12744 7251 10000 1388 706521 89 31 37 26617 23 3338 57 3728|85 771590|22 T Jzkaz izg-ube in ioli*i Debel za upravno leto 1897. Kredit i gld. kr. gld. kr. 1. Izplačane obresti hranil.vlog 23291*4 1. Na novi račun prepisani 2. Kapitaliz obresti uran. vlog 26617 2,- ostanek iz lanskega do- i 3. Za leto 1899 naprej pla- I bička........ 821 44 čane obresti posojil . . . 3338 57 2. Prejele obresti posojil . . 27069 30 2399 02 3. Upravni dohodki , . 307 68 5. V letu 1898 za leto 1897 1 4. V letu 1897 za leto 1898 prejete obresti posojil . . 5989 59 prejete obresti posojil . . 2050 10 6. Odp s na vrednosti inven- 5 Zamudne obresti . . . 544 54 tara 110° „)..... 50j55 6. Obresti naloženega de- 7. Davek....... 5818C narja ....... 6184 08 8. Dobiček....... 3728j85 7. Zaostale obresti posojil 8057 81 45034 95 45034 95 | I>eii»riii promet Prejela od I. januarja do 31 decamb-a 1898. leta gld 3,614 985 02. Izdatki 1. Gotovina v blagajni dne 1. januvarija 1898 leta 2. Vplačani glavni deleži . . 3. Vplačani opravilni deleži . 4. Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada . . . 5. Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada . 6. Vložene hranilne vloge 7. Vrnjena posojila .... 8. Prejete obresti posojil . . 9. Prejete zamudne obresti . 10. Upravni dohodki . . . . 11. Pri raznih denarnih zavodih dvignene glavnice . . 12. Dvignene obresti naloženega denarja . . . . 13. Prehodni zneski . . . . gld. kr. 29997 78 3900 — 150 - 541 25 378 59 558857 252743 — 27069 30 544 54 307 68 ! 938042 23 I 6184108 31 94 1818747,74 1. Izplačani glavni deleži. . 2. Izplačani opravilni deleži 3. Izplačane hranilne vloge . 4. Izplačane obresti hranilnih vlog....... 5. Dana posojila..... 6. Upravni troški .... 7. Naložilo se je pri denarnih zavodih....... 8. Izplačalo dividende glavnim deležnikom...... 9. Davka se je plačalo . . 10. Prehodni zneski .... 11. Izplačalo za dobrodelne namene....... IV. Nagrade ravnateljstvu . . 13. Za nakup nov. inventara 14. Gotovina 31. dcc. 1898 . 2329 439945 2399 1008259 H I Za ravnateljstvo: I. Knez, dr. Jos. stare, Ivan Vrhovnik, Vekoslav Jenko, ravnatelj, ravnatelja namestnik. odbornik. kontrolor. Josip Dodič, knjigovodja. g'd. I ki* 3900 46 336761 600 581 94 275 950 96 22510 1818747 74 I Oton Bayr, blagajnik. Nadzorstvo »Kmetijske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani« pregledalo in primerjalo je letne račune za 1898 leto in naznanja, da se računi popolnoma ujemajo ter so kmige in bilanca razpoloženi v pregled v društveni pisarni, kakor to zahteva § 30, al. 4 društvenih pravil. Nadzorstvo kmetske posojilnice: Strokovno vrejena trgovina semen Alojzija Korsiba iimctno«>a in trgovskog-a \rtnarja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št 5 naznanja, da je ravnokar prejel Jeden vagon 241 3—3 WT travnega semena obstoječe lz 7 najboljših, naravnost s Škotskega, katero je zaneslj vo kaljivo. Istotako priporoča svojo veliko zalogo prudarlske čiste detelje in druzih krmsklh. zelenjandnlh in cvetličnih semen. Pri veliki odjemi more blago pristno in ceno oddajati. — Ceniki so franko in brezplačno dobiti. ^VVVV^V^VV^VVVN/VVV^VfVVV^ Podpisana iina v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte 'td sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stjire obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prei-asnt>) gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavijaje hitro in najpostenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjain se priporoča 250 52 2 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posodo v LJubljani, Wolfove ulloe 4. U Delavnica kleparskih, kljnčarskih, kovino- U tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. A H M ft H ti fl [Hj i * Hi Ivan Rode, Alcjzij Stare, načelnik, Vinko Ogorelc. Št. Vid nad Ljubljano H S H m i ty Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd — S kri-tevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali Btalnice, dve po : iz k o s i t a r j a 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz ko sitarja po 2 gid., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščino, iz k os i ta rja po gld. I 50, iz medenine po 5 gld ; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. 253 12-3 hm«« ^(T—r^BVUr- Razpošiljanje sukna le privatnikom! Odstrižek 310 m dolg, dosti za Jednega gospoda, staue le: ovčje volne gld. «.80 iz dobre » 3 10 iz dohre » 4'80 iz dobre » 7 50 iz fine » 8-70 iz fine » 10'50 iz najfinejše » 12'40 iz angleške » 13 95 iz kaingnrna Odstrižek zn črno salonsko obleko gld. 10-— Blago za površnike meter od gld. 325 više; loden v lepili barvah odstrižek gld. 6 — do 9 95; peruvijen in doskln, blago za opravo državnih, železniških uradnikov In sodnikov; najfinejši kamgarnl in cheviot-blago za uniformo finančne straže, žandarmov itd. ra/pošilja 100 po tovarniški ceni najboljše znana 12—2 T?ogTiukanaa' Kiesel-Amhof v Brnu. Uiorce breiplačno in franko. Pošiljatev prav po vzorcu. Pozor! P. n. občinstvo posebno opozarjamo, d* je blago pri naravnnslni naročitvi dosti ceneje, kakor pri vmesnih piodajalcih. Tvidka Kiesel-Amhof v Brnu pošilja vse po res tovarniški i eni brez podražbe rabata. HERBABN\-jev podfosfornasto-kisli 416 Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja alez, upokojuje kašelj pomanjšuje p6t, daje Blaat do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo Jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jalro koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh. pospešujejo narejenje kostij. 896 (TiO-12) Cena steklenlol 1. gld 26 kr.. po pošti 20 kr. ve6 za zavijanje. (Polsteklenic ni.) ffSy Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - ieleznl sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny' stisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na kalera znamenja na[ se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmlicrzigkeit" VII./1, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju In v kronovlnah. 264 6-2 392 8-4 11. Pserlioferja „lekarna pri zlatem državnem jabolkti na Duiinju, I„ Sin^erstriiNHo At. 15. <5 preje krldlatllne krogljloe imenovane, so starozmino, liilnio odvajajoče od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilno sredstvo. — Te kiogljice so iste, katere so vže več deseilet;j dobro znane pod imenom J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice. Pristne izdelujejo se edino le v lekarni pri zlatem državnem jabolku ua l)umi|l I., Nlnuerhlnisse 15. Cena tem krogljicam; 1 škatljlca 15 iuoirljle 21 kr„ 1 zavoj s ti Škatlicami srld. l i. Ako se svola vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25 2 zavoja gld. 2 SO, 3 zavoji gld. 336, 4 zavoji gld. 4-40, 5 zavojev gld. 6 20, 10 zavojev gld. 9"20. (Manj od zavoja se ne pošlje.) Zahtevajo naj se izrecno „J Pserhoferjeve odvajalne krogljice* ter naj se pazi, da ima vsaka Skatlj;ca na pokrovu rudcče tiskano ime J. 1'serlmfer. kakoršno je ludi na nnvotlfii za uporabit, krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. SteH. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2-- lialzam za ozeblino {;f^eer; 1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. Trpotcev sok, steklenica 50 kr. Balzam za gpto Stoilov i kola - preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr. (irenkaželodčiiatiiiktiira (preje življenjska esenca ali Praške kapljice. Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in Balzam za rane steki. 50 kr. Taniioeliiniii-pomadaJhp08ferr: jeva, naiboljše sredstvo za rast lis, lonček 2gl. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudelu, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr. Universalna čistilna sol A. IV. Bulricha, domače sredstvo proti slabemu prehavlja nju. Zavoj gld. 1- — Bazun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, ua zahtevanje točno in po ceni praski bž. tfip" PoSiljntve po pošti zvrš6 se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — f"e se denar naprej pošlje (najboliše po poštnej nakaznici), je poStnimi dnstl nižja, neg« pri pošiljatvnh s povzetjem. * ^^ -1 A i i A 11 A ■ i ah 11A11A 1»A« A itAj . A nA< A . A . Ana Huiiiiik, t ^ izdelovalka umetnih cvetlic, £ Sv. Petra cesta, št. 13, priporoča slavnemu občinstvu, posebno ♦4* pa prečastiti duhovščini £ šopke, vence za na altarje in j* bandera, ter popolno opravo £ za nove maše itd. . t po najnižji ceni. 252 3-2 ^ aAA^JkjuA> . A.. A , AAJ . JA . ^AA ■ - A^AA^A.. A . . A. - w * ^^^v v w v *W* ■ W • - w - v^P* linimenlCapsicicompos. 35 J lz lekarne Klohter-Jove v Pragi 24-11 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo )e dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—24 Richter-jev liniment * .sidrom' ter upiejine iz previdnosti le v itieKlemo&D t ra»no varsrveuo marko ..sidro" kot pritii*. Riohter jeva lekarn« mrl * I » t « m I trn » 1' r * ir ♦ v bližini kolodvora Zatičina, z zemljišči vred, se poceni in sicer v letnih obrokih proda. Natančneje poizve se pri Jožefu Kaušek-u, Škerjanče pri Zatičini 290 l-i Slovenci, pristopajte k ,,Xasi straži"! Slovenci, segajte po domačem blagu! Kmetijsko društvo v Dohrčpolfuh izvaža poleg pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene kranjske gnjati in plečeta 150 11 ter popolnoma masten in dobro obležan ® m 0® ^ delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila se izvršujejo točno po pošti ali železnici. — Sir se oddaja tudi v manjših kosih. Žrebanje mas od e. lin, 1. Glavni 2. Glavni dobitek i dobitek 1U0 kron vred. »» >» 3. Glavni dobitek ISIVWV „ „ v gotovini z 20% odbitka. Dunajske srečke a 50 kr. priporoča 99 16—16 - C?« menjalnica v Ljubljani. Priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 338 26-23 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo #t| zalogo -vseli vrst I wr žepnih ur -m 2 v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, Vr ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobro do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. m Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in W budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro iu solidno izvršujejo. 0 Mizarska in rezbarska obrt. Martin Primožič, mizarski in rezbarski mojster v Ljubljani, Igriške ulice 8, priporoča se v Izvršitev vsakovrstnega pohištva in cerkvenih del, kakor: spovednio, klopi), klečalnikov in altarjev vseh slogov. — Pohištvene oprave ima vedno v zalogi po najnižji ceni. Oskrbi in polaga paritete ln deščioe najboljše domače tvrdke. SK — Načrti in troškovniki brezplačno. 225 5—4 Jako porabljivo na potovanju. — Nepogrešno že po kratki uporabi. Zdravstveno-oblaatveno preskušeno. 905 (4—2) Atest z Dunaja, 3. julija 11-97. Najboljše In najcenejše čistilno sredstvo za zobe. Iiplakovanje ust z zobno ali ustno vodo ne zadošča za popolno čiščenje zobovja. V to je neobhodno treba uporabe čistilnega sredstva za zobe. Dobiva se povsod. DOBRA VARČNA KU Jahtna zabela Maggi prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekoliko kapljic je treba - Dobt se v izvirnih stekloničicah po 50 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatčz, dišav, kolonialnega in Špecerijskega blaga. Izvirne steklenloe se po oenl napolnujejo z novo juhlno zabelo Maggi-jevo. 830 12-5 V V CESNIK ti MILAVEC y Ljubljani, (Spitalske) Lingarjeve ulice priporočata svojo popolnoma novo zalogo 239 3—2 pomladanskega in letnega manufakturnega blaga. SW Uzorci na razpolaganje, po po^ti brezplačno. fr« največja zaloga MeiMJev w C« > >n — 4) a 0) o "i n xn 1? d nch-Styrin-kolenji n vsled omenjene iznajdbe mnogo nadkrlllla vse druge zlsteme. bodo vsekako nedosegljiva. Daje so za njih dt-b roto najsolidnejše, neomejeno Jamstvo. Sola za pouk v vozarenju je na razpolago. Mehanična delavnica na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo se v prodajalnlol na Mestnem trgu nasproti mestni hi»l ^otovžu), kjer je tudi zaloga bicikljev. 3Plakate in cenike pošiljam po pošti zastonj Z vsem spoštovanjem FR, OUDEN nrar in trgovec s Piieli-Stvria iti Helieal-kolesi v Ljubljani na Mestnem trgu nasproti rotovžu. 53 5 v Ljubljani. F«(! Trnnčo priporoča osobito prečast. duhovščini in si občinstvu v mestih in na d'želi izborno svojo zalogo po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah. za želodeo -j? h lekarne II. FIUGMJČ v Pr>mi je ž-; nail 30 let eploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hlad i. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. fafogT: lekarna B. Fragnef-jcva „pri črnem orlu" v Pragi, vog,?£pla strana- Spornerjeve ulice. gaagp Se vsak dan razpošilja. "TIS® V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer in vseli drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26 21 Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne Sistine po dnevnem kurzu. JSAJVKA. lakso Veršec v I ..I I Iti .V > 1. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dne do dne po 4'',%. Poštno - hranllnične položnico na razpolago. - P"" 401 f-v^l \ x > n ii a j w k a t> O r X a. mm— Dne 17. marca. Dne 17. marca. Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. psrobr. družbe, 100 gld. 199 gld r.o » 25 kr • Sknpni državni dolg v notah..... 101 cld. 30 kr. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 50 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 30 > 100 » 40 > 5"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 > — > Rudolfove srečke, 10 gid....... 20 » — » Avstrijska zlata renta 4°/„...... 120 . 45 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 191 > 50 > 85 > 75 » Avstrijska kronska renia 4°/0, 200 kron . 101 . 10 » 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 > — > 84 > 75 » Ogerska zlata renta 4°/0....... 119 » 70 » Tišine srečke 4"/0, 100 gld....... 140 » 75 » 60 > — » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » 80 > Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 130 » 75 > Ljubljanske srečke......... 24 » — » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 913 . — » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 . 75 > Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. 1?.5 > 75 » Kreditne delnice, 160 gld....... 368 t 25 > Posojilo goriškega mesta....... 112 » — > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3100 » — » London vista.......... 120 » 45 » 4"/„ kranjsko deželno posojilo..... 98 » 25 » Akcije tržaškega Lloyda 60'J gld. . 472 » — » NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 98 » 10 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 > 75 » 40 mark............ 11 » 79 » Prijoritetne obveznice državne železnice . . 218 » 26 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 111 > 75 » 40 frankov (napoleondor)...... 9 > 65 » » > južne železnice 3"/„ . 179 » 20 > Montanska družba avstr. plan..... 2 H) » 65 » Italijanski bankovci........ 44 > 25 » > » južne železnice 6"/0 . 124 . 70 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 194 > 60 > H. kr. cekini........... 5 > 67 » » > dolenjskih železnic4°/0 99 . 50 > Papirnih rubljev 100........ 127 » 25 > Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. 3MN9BBHHBIB Menjarnična dalniška družba Z 99±i.wl .m* L, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 2. JZJT Pojasnila "SJK v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svati za dosego kolikor je mogoče visotega obrestovanja pri popolni varnosti «CJT naloženih (jlavnic. ~$JSL mmmammm;a»SH«a»»«