Leto XXI., št 140 Uprarmfitvo; Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon ftte». 3122, 3123, 3124, tm, 8126. fnaeratm oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova UL — TeL 3482 ln 3392 Podružnica Maribor: GrajsJd trg ftt I. — Telefon 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica 2. Telefon st 190. Računi pn po6t ček sa vodik: LJub-Mana <» 1T.749 Ljubljana, torek 18. Junija 1949 Cena 2 Din Izhaja vsak dem razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65. Rokopisi se ne vračajo ussolini ln Hitler se bosta danes sestala in se skupm ©dleella V noči cd sobote na nedelj® je maršal Petain sestavil generalsko vlado, ki je po celcmočnih posvetovanjih sklenila predlagati Nemčiji ustavitev sovražnosti — Položaj na bojjiščih je docela nejasen — Maginotova črta je odrezana Nedelja je bila kritičen in odločilni dan za Francijo. Zvečer je bila po dolgih posvetovanjih sestavljena nova francoska vlada z maršalom Petainom na čelu. Maršal Petain je že v noči od nedelje na ponedeljek poslal preko španskega poslanika v Franciji nemški vladi sporočilo, v katerem izraža pripravljenost za ustavitev sovražnosti z Nemčijo. O tem je maršal Petain včeraj opoldne obvestil francoski narod po radiu, ko je dejal, da je poslal nemški vladi spomenico z vprašanjem, »ali je mogoče najti časten način med vojaki, da nehamo sovražnosti.« Nadaljnja poročila pravijo, da bosta Hitler in Mussolini izmenjala svoje misli glede tega francoskega predloga in odločila o tem, ali naj skleneta ločen mir s Francijo ali ne. To pomeni popoln pre-okret v razvoju vojne. Domneva, da bo nova francoska vlada skušala doseči premirje in sporazum s sovražnikom, je s tem potrjena. Zdi se. da je Hitler ta razvoj že pred nekaj dnevi predvideval, ko je dovolil ameriškemu publicistu Karlu \Viegan-du svoj prvi razgovor z inozemskim novinarjem v tej vojni Ta razgovor, v katerem je Hitler ne le ustno, temveč tudi pismeno obrazložil cilje nemške vojaške in politične akcije v sedanjem oboroženem konfliktu, spada nedvomno med najpomembnejše dokumente, ki se direktno nanašajo na sedanjo vojno Hitlerjeva izjava je namenjena predvsem Ameriki, a nič mani tudi Ane'"' medtem ko vsebuje nien za-k'i?:č->? del nekaj si'no važnih konkretnih misli o novi ureditvi Evrope in sveta. Nasprotje med zamislima oheh vojnih taborov o povojni ureditvi je v Hitlerjevi izjavi močno podčrtano, tako da io lahko smatramo za doslej najpomembnejši nemški doprinos za razčiščen je poimov o vojnih ciljih ob"h vojnih strank Pričakovati smemo, da hodo Hitlerjeve besede znatno pripomogle k razčiščenju poslednje večie ugapke v tej vojni, namreč k razčiščenju stalila tako zvanega »tretjega ta bora«. tabora držav izven vojne med ni;mi v prvi vrsti še nevojskujočih se velesil. Hitlerjeve besede so bile v prvi vrsti naslovljene na Ameriko, in sicer ne le na Zediniene države Severne Amerike. temveč na oba ameriška kontinenta. Nemški kanoelar se je v opredelitvi svoje politike do novega sveta skliceval na tipično ameriško načelo, na Monroejevo doktrino, ki jo ie s svojega vidika strnil v stavek: »Ameril-a Američanom. Evropa Fvropeem!« Hitler smatra to na?e'o. ako se obojestransko snoštuie. za »naiidealneišo osnovo za mir na vsem svetu« in obenem označuje vse domneve o dozdevnih nemških zavoieva'nih namerah na-snroti amerišl-emu kontinentu za »otročje in grotecl-ne«- ter »neurnpe m fantastične«. V^moiip tip hrioa l-ako si T-iorp ^-ontinent urediti svoje ?e To ve1 i" nrav tat-o 7a Severno Vakor T"7nn A.morH-o T oda nrav ta''0 nai «?e tpdi Ampi^l-a no Krirfa 7a uroff-f^vrorte kakor to zik+eva oho <;r>o?tova n ie Monroeievprt" rio^l-i To n " ' o no*-,olnecf a n -1 i- ,, rv,..... i-^. .i IOT rflorlo oV\Arr\'/pvf! nlo -m r^Ar^opp O ^ Ur^o norn^^rt j-^tM. ^^ r>o "o - a m po/Ji « t-»n i Odločno je Hitler zavrnil vsa inozemska podtikanja glede delovanja tako zvane »pete kolone« na korist Nemčije, češ da je to samo strašilo za propagandne namene, kajti: »Naši nasprotniki bodo to vojno izgubili, ne zato. ker imajo kako »peto kolono«, temveč zato. ker imajo podkupljive, brezvestne ali duhovno omejene politike. Oni bodo to vojno izgubili, ker je njihova vojaška organizacija slaba, njih voino vodstvo pa zares revno « Ako je ta del Hitlerjevih izjav velja' r«redvsem Ameriki, je bil njih drugi de' namenieri br;tanskemu impenju oio^e l-atere"m obsegu potrdili. Sestava FeMn&ve London, 17. jun. s. (Reuter). Francoski radio je davi javil, da je bil po snočnji seji francoske vlade izdan naslednji komunike Ministrski svet je z ozirom na sedanji po ložaj na predlog ministrskega predsednik?-1 Rejnauda sprejel sklep, naj bi francosko vlado sestavila visoka osebnost, k; uživa soglasno zaupanje naroda. Zaradi tega je ministrski predsednik Revnand ponndil predsedniku republike Lebrnnu ostavko vlade. Predsednik Lebrun Je ostavko in re jel in poveril sestavo vlade mar 7"V- Pi tainu. B o r d e a u 17. jun«ji. AA (Reuter) .Maršal Petain je sprejel mandat. Predsednik republike se mu je zahvalil, da je pre vzel zelo težko odgovornost ter nakazal im ta način ponovno svoio veliko liMhezen f'o domovine. Maršal Petain je vlado sestavi! takole: predsednik vlade maršal Petem, podpredsednik Carnil Ohantemps. minister za narodno obrambo general Weygand, Odločitev o ustavitvi sovražnosti Rim, 17 jun. br. Štefani ooroča iz Pariza: Nova francoska vlada ie pod vodstvom prezidenta republike Lebruna zasedala vso noč. Ob zori je bila seja za nekaj časa prekinjena, kmalu pa se je vlada spet sestala in je seja tra- jala 4 ure. Maršal Petain je ugotovil, da v teku današnjega dne ni pričakovati nikakega izrednega novega momenta, spričo katerega bi se snogel položaj spremeniti. Na osnovi te Petainove izjave je ministrski svet odredil prekinitev sovražnosti na vseh frontah. Takoj nato je imel ministrski predsednik maršal Petain po radiu govor francoskemu narodu. v katerem je takoj spočetka sporočil odločitev francoske vlade, da se na vseh frontah prekinejo sovražnosti. Apeliral je na francoski narod, naj se tesno edruži okrog nove vlade, da bo lažje prestal sedanje težke are. Nato je izrekel tolažilne besede za begunce in obljubil, da bo nova vlada ukrenila vse mogoče, da jim olajša bedo in trpljenje. Nazadnje je marša! Petain sporočil, da je v pretekli noči kot vojak navezal stike s poveljstvom nemške vojske, da bi se prekinile sovražnosti in da bi nemško vrhovno poveljstvo sporočilo pogoje, pod katerimi pristane na pre-mii je. Posredovanje Španije London 17 junija, s. (Reuter) Francoski ministrski predsednik maršal Petain je poslal preteklo noč svoje sporočilo nemški vladi, v katerem izraža pripravljenost za mirovna Dogajanja, preko španskega veleposlanika v Bordeauxu. Ta je preko španske vlade potem dostavil sporočilo nem«ki vladi. Bordeaux, 17. jun. AA. (Reuter) Predsednik vlade maršal Petain je sporočil, da je zaprosil generala Franca za posredovanje med Francijo in Nemčijo. Madrid, 17. junija, s. (Ass. Press) V španskih vladnih krogih zanikajo francoske vesti, da bi bila. španska vlada ali general Franco posredovala v francosko-nem-ških pogajanjih za premirje. Pač pa javljajo, da je prejela španska vlada vabilo nemške vlade, da na? bi se udeležila fran-cosko-nemških mirovnih pogajanj. Pretresljivo sp:rcži!c Jrar»c«:fecKiu t?arosSk po radiu Bcideaux, 17. jun. s (Reuter) Fran-o^-ki ministrski predsednik maršal ?etain je imel danes opoldne naslednji %'ovor preko francoskih radijskih postaj: »Na poziv predsednika repuhVke sem prevzel z današnjim dnem vods4vo francoske vlade in obTudovanir« vredne francoske armade, ki je. zvest'» največjim tradicijam Francije, vodilo borbo nroti sf»vrn5n"k*i. n^drrr^nemu teko v c po P —o r kali .-r le ie 1- " P d 1 « O jV _ , __.v .z-, .....J^a«o bo-vsega frsneo- p^ln..:^ . /t,- . li-krtv. Tabo ievnikov in na podporo skega naroda, ko prevzemam n^lp^c. da zmanjšam njegovo trpljenje Mislim v t.*! nesrečni uri predvsem m l^^-nrr ki penijo ceste v nHvo~ii bedi. Poji-Ijam jim izraze evovh simn-tJj jn soču stvovpmn S te~kim srcem vem morpm povedati, da mnr~mo nrer^k^tj z vo>e-vrnVrr Pope" ^em peTv,?ki vIp- osebnih interesov pripravljena kakor je še vedno, pustiti uničiti milijone lju di«. Nemčija se končno bori z svobo do morja in hoče uničiti sistem pomor skega nadzorstva. V neposredni zvezi s temi načeli je Hitler glede Sredozemlja, ki ga Tta1iia kakor znano, smatra za svoj življenjski prostor, izjavil: »Nemčija nima niti teritorialnih. niti političnih interesov v Sredozemlju.« To zagotovilo izvaja Hit'er iz nače'a. da nima nihče pravice, vmešavati se povsod. Tz tega spoštovanja tujih interesov pa izhaja, da tudi »Nemčija na primer ne bo dopustila da bi v njenem življenjskem prostoru imela besedo kaka druga sila«. To načelo predstavlja ureditev sveta na tako zvapi imperialni osnovi ki načela o državni suvereposti ne priznava več brezpodoino Podohno stn'išeo ie pred kratHm 7av7e'a hidi 'ta'iia Zato ie vojni čili Nemčije takčpa vzpostavitev miru. ki izvira »iz spoznanja, da ne more hiti pravega miru brez upoštevanja žjvljeniskih potreb velikih narodov«. Medtem ko Nemčija postavlja tako tpk a iv le Ha ie izvršen v usiia se je najprej za- svoj vojni ip povojni program, zaslu ži pozorpost drug važep dogodek za s- 'ha baltiških držav no sovjetski Rusiji. R neki zas° 'hi T jt- e namreč ta ko j sledila tudi zasedba ' etonske in Fston^l-e. 5p to v razvoju ki ie pekoH '"O nor^okpn lini-l-^t"" iefemT? no-hil to r>ot ohretnnm rr< v a rova' a v 1 itvi. Nova rn^ka dir>ar"iha na tem nod ročiu. ki ie vsaj "^sro^no. če že ne neposredno ^ zvezi z povim razvoiem voine. odgovarja v d'avnik oKrisjb dosedanji županii noMtiH l-j se kakor se ^di drži še vedno načela nopol-ne svohode akcii pa vse ctrani ter di- rel-tnprta ravarovapia svoiik interecov brez +*>cne?še nove^anocfi 7 rl —trtimi dr ž a vami Ko to ?p ni in Tio^in 7flrrtrovi nia inte-ecov ko K'i7 pia hodornoet «;pdai na vAiiii r»o zorpost sorodnost tega posto^i-a s H'f lerievo zamislijo o povi ureditve sveta na imperialni osnovi. di poslanico, v kateri sem vprašal, če je mogoče najti časten način med vojaki. da nehamo sovražnosti. Naj se vsi Francozi v tem trenutku združijo okoli svoje vlade, ki predstavlja Francijo v tej težki uri. S pokorščino in disciplino ' ".-.te služili usodi naše države.« Hitler in Mussolini proučujeta ponudbo Te: Ji.:, 17 junija, br. (DNB). Danes uu i.G i« je objavilo vrhovno poveljstvo r-orn-ke vojake naslednje posebno po- ročlo: Predsednik nove francoske vlade maršal Petain je po radiu govoril fran-corkemu narodu in sporočil, da je francoska vlada prišla do zaključka, da mora Francija sedaj položiti orožje. Pri 'cm je opozoril, da je že ukrenil vse nolrebno, da nermka vlada obveščena o tem sklepu in da bo sporočila po-ped katerimi je Nemčija priprav-;jepa ugoditi francoski želji. Vodja raj-ha Adolf Hitler se bo sestal z italijanski ministrskim predsednikom Beni-'om Mussolinijem. da skupno proučita •a.Mšue cbeh držav. n;m, 17. jun. br s. (Ass. Press.) Iz dobro pou"enih krogov javljajo, da se sest*"* not a k-neelar Hitler in ministrski nro-^oMussolini najbrže že jutri v Monakovu. da proučita francoski pr-^leg za sklt nitev premirja, odnosno miru. Rim. 17. junija. AA. (Štefani) Vest, da se bosta sestala Mussolini in Hitler, je zbudila ogromno zanimanje. Smatra se, da bosta oba državnika na tem sestanku razpravljala o osnovah za resnični mir. Nemčija zahteva kapitulacijo? Berlin. 17. jun. s. (Ass. Press.) Na n.erodainih mestih je bilo danes v Berlinu rečeno inozemskim novinarjem, da ni možen separaten mir med Nemčijo in Francijo, temveč da mora vztrajati i Nemčija na zahtevi po popolni kapitu-ciji Francije. Nemški krogi namreč smatrajo. da bi mogla sklenitev separatnega miru Francija porabiti za reorganizacijo svojih vojaških sil, nakar bi s temi udarila proti Italiji. Kaj takega pa Nemčija ne bi nikdar mogla dopustiti. New York, 17. jun. s. (Reuter) Ameriški novinarji javljajo iz Berlina, da jim je bilo na merodajnih mestih sporočeno. da Nemčija ne more pristati na separaten mir s Francijo, razen v primeru popolne francoske kapitulacije. Ta izjava pa je v nasprotju z oficiel-nim sporočilom nemške agencije DNB. ki pravi, da bosta o francoskem predlogu sklepala kancelar Hitler in ministrski predsednik Mussolini. Zakaj je Francija omagala Basel, 17. jun. z. »Basler Nachrichten« ugotavljajo, da je francosko katastrofo povzročilo predvsem dejstvo, da so Franciji sicer od vseh strani izražali simpatije in obljubljali pomoč, toda v resnici te pomoči od nikoder ni bilo. To velja zlasti za Zedinjene države, ki prav za prav za za-padne zaveznike razen lepih besed in zagotovil niso ničesar storile. Cim bolj pa je izgledalo, da se bodo Zedinjene države aktivno angažirale za zaveznike, tem bolj je Nemčija pospešila svojo akcijo. Nadaljnji motiv za vedno bolj silovit nemški udar na Francijo je bila tudi akcija Sovjetske Rusije v Baltiku, o katere ciljih in motivih ni ničesar konkretno znanega. Lavalu bo poverjena posebna misija? Rim, 17. jun. p. Po vesteh iz Basla, ki prihajajo iz Francije, bivši predsednik francoske vlade Laval ni vstopil v novo Petainovo vlado zato, ker mu bo poverjena posebna diplomatska misija. Noč v VVashington, 17. junija, br. (Ass. Press.) Prezident Roosevelt se je v pretekli noči v vsej naglici vrnil v \Vashington. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull in državni podtajnik Suraner Welles sta prišla še ponoči k njemu v Belo hišo ter sta mu podrobno poročala o najnovejšem razpletu dogodkov v Evropi. Roosevelt je bil informiran, da je maršal Petain navezal stike z nemškim vrhovnim poveljstvom, da bi dosegel premirje in častno pogoje za mir. Zadoščenje v Rimu Rim, 17. junija, br. (DNB) »Giornale d'Italia« komentira francosko mirovno ponudbo in piše, da je to dokaz, da je doživel ves francoski vojaški in politični sistem popoln zlom. Zrušil se je sistem, ki je bil do temeljev vsmerjen proti Nemčiji in Italiji. Ta sistem je slonel na štirih glavnih stebrih. Prvi steber Je bila Maginotova utrjena linija, ki naj bi piisilila Nemčijo k dolgi vojni do izčrpanosti. Drugi steber so bile ogromne finančne rezerve, tretji steber rezerve, ki jih je imela Francija v svojih kolonijah, a četrti steber je predstavljal sistem političnih in voja^ ških zvez z Anglijo ter državami na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Te zveze so bile . neposredni povod, da je šla Francija v voj-I no, meroclajno pa ie bilo vsekakor zavezni-! štvo z Anglijo. Namesto, da bi se Francija ! pravočasno sporazumela z Italijo in Nemčijo, se je odločila za vojno, ki jo ie sedaj dovedla na rob tragične, a neizbežne nacionalne krize. Položaj na bojiščih Curih, 17. junija, z. V vsej švicarski javnosti je naredila najgloblji vtis vest o ponudbi nove francoske vlade za ustavitev sovražnosti. Vest se je v teku popoldneva bliskovito razširila po vseh kantonih. Z uradne švicarske strani ni še nobenih poročil o tem, kako stališče bo Švica zavzela. Telefonske zveze s Francijo so prekinjene. Ne iz Francije, ne od drugod ni mogoče dobiti nikakih avtentičnih poročil, kakšen je položaj na bojiščih in ali se boji še nadaljujejo ali ne. Kmalu popoldne so prispele vesti, da so francoski oddelki povsod ustavili sovražnosti. Druge vesti zopet vedo povedati, da se boji še nadaljujejo in da je zlasti v akciji topništvo v onih delih Maginotove linije, ki še niso izpraznjeni. Koliko je na teb in na drugih sličnih poročilih resnice, do večera ni bilo mogoče do-jrnati. Pač pa javljajo iz Berlina, da nemške čete po načrtu nadaljujejo svoje ope-racUe in da jih bodo nadaljevale, dokler ne bo sklenjeno premirje. Ali se jim francoske čete še upirajo, iz teh poročil nI razvidno, tako da si do tega trenutka nI mopoče ustvariti jasne slike o položaju r>a bojiščih. SOVJETSKA VOJSKA ZASEDLA TUDI ESTONSKO IN LETONSKO Ves Baltik je sedaj v ruski oblasti — Letališka in Estonska sta sprejeli ruski ultimat brez pridržka in je bila zasedba obeh dežel izvedena brez incidentov Moskva, 17. junija, br. (Tass.) Uradno poročajo: Sovjetska vlada je dostavila estonski in letonski vladi slične note, kakor jo je pred dnevi izročila Litvi. V njej ugotavlja, da tako zvana baltiška antanta po sklenitvi paktov o medsebojni pomoči s Sovjetsko Rusijo ne le ni bila ukinjena, marveč še izpopolnjena s sklenitvijo tajnega vojaškega pakta. Estonska in Letonska sta vrhu tega skušali k tej tajni vojaški pogodbi pritegniti tudi Litvo in Finsko. To postopanje ne le da ni v skladu s sklenjenim paktom o medsebojni pomoči s Sovjetsko Rusijo, marveč je naravnost naperjeno proti Sovjetski Rusiji in varnosti njenih meja na zapadu. Nota, ki je bila izročena poslanikoma Estonske in Letonske, pravi: Sovjetska vlada je ugotovila, da estonska, odnosno letonska vlada že pred sklenitvijo pakta o medsebojni pomoči, sklenjenega s Sovjetsko Rusijo, ne samo ni likvidirala vojaške zveze z Letonsko odnosno z Estonsko, nego je to zvezo še poglobila in razširila s tem, da je bila v zvezo pritegnjena še Litva in da so poskušali pridobiti za to tudi Finsko. Pred sklenitvijo pakta o nenapadanju in medsebojni pomoči je sovjetska vlada glede obstoja te zveze še mogla zatisniti oči, čeprav je bilo to proti interesom medsebojnih dobrih odnošajev. Toda po sklenitvi sovjetsko-letonskega odnosno estonskega pakta o medsebojni pomoči smatra sovjetska vlada obstoj te proti Rusiji naperjene vojaške zveze ne samo za nedopusten in neznosen, marveč za skrajno nevaren, ker ogroža varnost meja Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada je pričakovala, da ob estonska, odnosno letonska vlada po sklenitvi nenapadalnega pakta s Sovjetsko Rusijo to vojaško zvezo likvidirala. Namesto tega pa so je bavila estonska odnosno letonska vlada skupno z ostalimi baltiškimi državami še z oživljepjem in razširjenjem te zveze, kar neizpodbitno dokazuje: 1. sklicanje dveh tajnih konferenc v decembru 1039 in v marcu 1940 v svrho razširjenja te vojaške zveze na vse baltske države; 2. tesnejši stiki med generalnimi štabi baltiških držav, to je Estonske, Letonske in Litve, kar so pred Sovjetsko Rusijo skrbno skrivali. V ta namen je bila tudi osnovana posebna revija : Revue Baltic«, ki je začela izhajati mesca februarja v Talinu v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Vsa ta dejstva pričajo, da je estonska, odnosno letonska vlada hudo kršila pakt o medsebojni pomoči, sklenjen s Sovjetsko Rusijo, ki je obema strankama zabranje-val sklenitev kakoršnekoli zveze ali sodelovanje pri koaliciji, ki bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki (§ 4. pakta). Ta huda kršitev je bila zagrešena v času, ko je Sovjetska Rusija izvajala dobrohotno in izključno Estonski in Letonski naklonjeno politiko in vse določbe sklenjenega pakta točno izvajala. Sovjetska vlada takega početja ne more več trpeti ter smatra za neobhodno potrebno in za neodložljivo: 1. Na Estonskem odnosno Letonskem naj se takoj sestavi vlada, ki bo mogla jamčiti pošteno in iskreno izvajanje sklenjenega pakta o medsebojni pomoči s Sovjetsko Rusijo; 2. Dovoli naj se takoj svoboden dostop sovjetskih čet na estonsko odnosno letonsko državno ozemlje in zasedba najvažnejših krajev in to v takem številu, da bo s tem zagotovljeno točno izvajanje sklenjene pogodbe in preprečena vsaka provokacija sovjetske vojske v posameznih garnizijah. Sovjetska vlada smatra te zahteve za osnovni pogoj, brez katerega ni mogoče doseči iskreno in točno izvajanje sklenjenega pakta; 3. Sovjetska vlada pričakuje odgovor v 12 urah. če v tem roku ne dobi odgovora, bo smatrala, da so te zahteve odklonjene in bo temu primerno uredila svoje nadaljnje postopanje. že pred potekom določenega roka sta estonski in letonski poslanik izročila komisarju za zunanje zadeve Molotovu odgovor svojih vlad, ki sta brez oklevanja sprejeli vse stavljene zahteve. Spričo tega so danes začele sovjetske čete vkorakati na Estonsko in Letonsko, kjer bodo zasedle vse važnejše kraje. V moskovskih vojaških krogih se dozna-va, da bo Sovjetska Rusija koncentrirala v baltiških državah skoro milijon vojakov z velikim številom tankov in letal ter številnimi motoriziranimi oddelki. Zasedba Izvedena brez incidentov Riga,, 17. junija, s. (Reuter) Okupacija Letonske in Estonske, ki jo je izvedla danes dopoldne sovjetska vojska, je potekla brez vsakega incidenta. Sovjetske vojne ladje so dospele pred Rigo in se zasidrale pred mestom. Stockholm, 17. jun. o. Baltiške države so postale preko noči ogromno taborišče ruskih vojnih sil. V Litvo je prispelo 6 divizij ruske vojske, poleg tega pa še nekaj divizij oklopnih vozov in tankov. Tudi na Letonsko in Estonsko je rusko vrhovno poveljstvo poslalo večje število divizij pehote in motorizirane vojske in tankov. Stockholm, 17. junija, z. švedski listi naglašajo. da je Sovjetska Rusija okupacijo baltiških držav že dolgo in temeljito pripravila. Dogodki na zapadu so vso akcijo samo pospešili. Samo včeraj je vkorakalo v Litvo nad 100.000 sovjetskih vojakov. Nikjer ni prišlo do kakih incidentov. »Stockholm Tidningen« smatra, da je vsa akcija naperjene , _ Sovjetska Rusija se pnpiavlja zelo resno, kar se da presoditi že iz tega, da imajo čete, ki so zasedle Litvo in ki prihajajo sedaj na Estonsko in Letonsko, ogromne zaloge municije in raznih drugih vojnih potrebščin. Vsa važna križišča in strategično važne postojanke so že zasedle sovjetske čete. Napram civilnemu prebivalstvu postopajo sovjetske čete skrajno korektno. Nastanjene so v vojašnicah, po šolah in drugih javnih poslopjih, Povsod so tudi že začeli pripravljati zasilne vojaške bolnice. Opaža se, da koncentrirajo Rusi zlasti v Litvi predvsem tan-kovske oddelke in motorizirane kolone. Prav tako so prispele v vse tri baltiške države naravnost ogromne količine topništva in letal. I.oao ruskih tankov ob meji v Litvi Stockholm, 17. junija, s. (Reuter) švedski list »Goteborg Tidningen« poroča iz Kovna, da sovjetske čete še nadalje v velikem številu prihajajo preko meje v Litvo. Nad 2000 sovjetskih tankov Je od sobote dalje že dospelo v Litvo in so bih takoj razvrščeni . ., Organizacija vojske posiuje brezhibno, tako tudi pre-skiba s bencinom. Stockholm, 17. jun. z. Listi poročajo, da je dosedaj prispelo v Litvo že 30 ruskih divizij. Prav tako pošiljajo Rusi veliko število vojaštva ne samo na poljskonem-ško, marveč tudi na besarabsko mejo. Odstop letonske vlade Riga, 17. junija, s. (Reuterj Po sprejetju ultimativnih sovjetskih zahtev je danes letonska vlada odstopila. Prezldent Litve interniran v Nemčiji Moskva, 17. junija, br. (Tass) Nemški veleposlanik v Moskvi je obvestil zunanjega komisarja Molotova, da je prezident li- tovske republike Smetona z več člani bivše litvanske vlade in nekaterimi drugimi uglednejšimi litovskimi politiki pribežal preko meje na nemško ozemlje. Nemške oblasti so vse te begunce internirale. Moskovski listi ostrb napadajo Smetono in mu očitajo, da je v glavnem on zakrivil usodo Litve. Smetona spada po pisanju moskovskih listov ne samo med najbogatejše ljudi v Litvi, marveč v vsej Evropi. Poleg ogromnih veleposestev v Litvi ima več gradov v Franciji, večja posestva v Nemčiji, plantažo bombaža v Egiptu ln velike plantaže kave v Indiji. Berlin, 17. junija, s. (Ass. Press) Litovski predsednik Smetona in člani litovske vlade, ki so prestopili nemško mejo, so bili internirani v Konigsbergu. Stockholm, 17. jun. z. Beg litovskega predsednika Smetone ki ie velial doslej za osvoboditelja Litve, ie izzval v iavnosti veliko razočaranje. V diplomatskih krosih pripisujejo okupaciji Litve ne samo velik vojaški, marveč tudi velik eospolarski pomen. Litva ie bila dosedai eden glavnih dobaviteljev živil za Nemčijo, sedaj pa je ves izvoz v Nemčijo čez noč ustavljen. Docela neznana ie tudi usoda 35.000 Nemcev, ki so ostali v Litvi. Verjetno ie. da bodo Rusi predlagali njih:vo izselitev. Nemčija vzela zasedbo na znanje Berlin, 17. jun. o. Kar se tiče ruske okupacije Litve, Letonske in Estonske, izjavljajo v rimskih vladnih krogih, da je Nemčija te ruske ukrepe sprejela na znanje. Vsi dogodki v Baltiku so stvar odnošajev med Rusijo in baltiškimi državami. Basel, 17. jun. z. »Basler Nazional Zeitung« poroča iz Berlina, da so merodajni nemški krogi glede sovjetske akcije v Baltiku skrajno rezervirani. Listi objavljajo le kratka uradna poročila, pri čemer sovjetskega ultimata posameznim baltiškim državam sploh niso omenili. V nem- škem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da se vse to Nemčije ne tiče, ker gre za docela interno zadevo prizadetih držav. V ostalem pravijo, da gre samo za povečanje sovjetskih garnizij v smislu pogodb, kt jih je svoječasno sklenila Sovjetska Rusija s temi državami, o čemer Je svoječasno obvestila tudi Nemčijo. V berlinskih nevtralnih diplomatskih krogih pa so mnenja, da je Sovjetska Rusija izkoristila sedanji mednarodni položaj in ustvarila v Baltiku oni red, ki je v skladu z rusko politiko. Finska na vrsti Zfirich, 17. jun. z. »Neue Ziircher Zeitung« komentira najnovejše ukrepe Sovjetske Rusije in piše,, da je docela razumljivo, da poskuša Sovjetska Rusija, vpo-števajoč možnost nemške hegemonije v Evropi, zapreti Nemčiji dohod na vzhod. To je tudi glavni razlog, zakj skuša Sovjetska Rusija pretvoriti baltiške države v eno samo trdnjavo. Stalin očividno smatra, da je napočil trenutek, ko mora Sovjetska Rusija postaviti Nemčijo v Baltiku pred izvršeno dejstvo in razširiti sovjetski vpliv proti zapadu do skrajnih meja. V Moskvi prav nič ne prikrivajo, da nameravajo ves Baltik vključno Finsko pretvoriti v sovjetski protektorat. Značilno je tudi, da sovjetska vlada v svojih notah, ki jih je poslala Estonski in Letonski. navaja tudi Finsko, iz česar bi se dalo sklepati, da bo po okupaciji Litve. Estonske in Letonske prišla na vrsto še Finska. Sovjetska vlada je že pred par tedni naperila proti Finski očitke, češ da sabotira točno izvedbo mirovne pogodbe in da ie organizirala sabotažo v tovarnah na področju, ki je pripadlo Sovjetski Rusiji. Rusko povabilo romunski vladi Carigrad, 17 jun. o. Kakor se je zvedelo, je sovjetska vlada povabila rumun-sko vlado, naj pošlje v Moskvo svojega delegata za pogajanja. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je nameravana preosnova rumunske vlade v zvezi s pogajanji s Sovjetsko Rusijo. Nevtralnost Švedske Stockholm, 17. junija. AA. (Reuter) švedski prestolonaslednik je včeraj izjavil, da švedska dela na to, da bi tudi v bodoče ostala nevtralna in ohranila mir. pripomnil pa je, da to ne pomeni, da se bo švedska odpovedala svoji neodvisnosti. A ¥ SREDOZEMLJU IN AFRIKI ¥ Alpah izvidniške akcije vedno Jačje, v severni ASriki uspešne proti angleškim vojnim si lam — Udejstvovanje angleških letal nad Abeslnlp, Eritrejo in Somalijo Rim, 17. jun. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je danes objavilo naslednje vojno poročilo: Naše letalstvo je v teku včerajšnjega dne bombardiralo pomorska in letalska oporišča na Malti, Korziki in v Tunlsu. V letalskih spopadih je bilo sestreljeno eno angleško letalo. Sovražne letalstvo se je omejilo na nekaj napadov, ki so jih izvedla skoraj v vseh primerih le posamezna letala in pri čemer je bilo odvrženih nekaj bomb na mesta in na polja. V Sa-voni je bil en civilist ubit, več pa jih je bilo ranjenih. V Cagliariu je bilo nekaj škode na hangarjih tamkajšnjega letališča. Šest letalcev je bilo ubitih, okrog 30 ranjenih. V Palermu so se morala spričo navala naših lovskih letal sovražna letala umakniti in opustiti poskusni napad. V Alpah postaja akcija naših izvidnic vedno jačja. V severni Afriki so v polnem teku uspešne akcije naše vojske, letalstva in pomorskih sil proti angleškim vojnim silam. V Vzhodni Afriki so naše letalske sile razvile močno napadalno akcijo na Sudan in Kenijo. Nekaj sovražnih letal je bilo uničenih na letališčih in povzročene je bila znatna škoda tudi objektom. Sovražna letala so ob priliki nekega napada povzročila nekoliko škode na raznih objektih ter v Diredaui na železniški progi. Vojne akcije italijanskih Istal London, 14. jun. s. (Reuter.) Italijanski bombniki so včeraj zopet ponovno napadli Malto in tudi davi se je ponovil napad Kolikor je znano, ni bilo pri vseh teh napadih ne žrtev, ne škode. Kairo, 17. jun. s. (Ass. Press.) Italijanski bombniki so včeraj dvakrat napadli egiptsko obalno mesto Marsa Matruch. Pri prvem napadu so bili ubiti 4 egiptovski vojaki, 6 pa jih je bilo ranjenih. Popoldne se je napad pono\Til, poleg več vojakov je bilo ranjenih tudi 8 civilistov, med njimi dva angleška novinarja, ki sta četrt ure pred napadom dospela v mesto. Marsa Matruch, 17. junija. AA. (Reuter) Pri napadu italijanskih bombnikov na Marso Matruch v zapadnem Egiptu je bil-5 egiptskih vojakov ubitih. 9 na ramenih Italijanski bombniki so izvedli štiri napade. Angleški letalski napadi Kairo, 17. jun. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleški bombniki z vel:ko odločnostjo ponovno napadli pomorsko in letalsko italijansko oporišče v Tobruku v Libiji. Kljub močnemu ognju protiletalskih topov so letala nadaljevala s svoio akcijo, dokler niso povzročila velike škode na municijskih in petrolejskih skladiščih. Povzročenih ie bilo več eksplozij in iz skladišč se je valil gost črn dim. ko so se letala oddalievala. Nadalie so bila bombardirana v Libiji italijanska oporišča Eladun in Elbulbi. Z vseh poletov so se vrnila vsa letala. V Abesiniji so angleški bombniki ponovno napadli Diredauo in zažgali tam en hangar. Prav tako je bilo zažgano italijansko letalo, ki je bilo na letališču. Lovsko letalo, ki se je zapletlo v borbo z angleškimi bombniki, je bilo zadeto m verjetno sestreljeno. Ponovno ao bili napade- ni tudi vojaški objekti v Makaki v Eritreji. Južnoafriški bombniki so napadli v Abesiniji 8 italijanskih letal, ki so bila na zemlji ter so jih zažgaii.Leta^ so se sicer poskušala dvigniti, pa so iim ang e-ška letala s strojniškim ognjem preprečila vzlet. Južnoafriški bombniki so napadli tudi letalsko oporišče Meda v Abesiniji. Med drugim so s strojnicami obstreljevali vojaške objekte na letališču. Vsa le ala so se s teh poletov vrnila. V italijanski Majali ie bilo uničenih več italijanskih oklopnih vozil Neka strojniško gnezdo ie bilo prisiljeno k molku Tudi s tega poleta so se vrnila vsa letala. United Press poroča, da ie na neko egiptsko mesto v bližini libijske me;e izvedlo napad pst nemških bombnikov, tipa Heinckel. Prestregla so iih angleška lovska letala in iih pregnala. Nemška ktala so sicer odvrgla svoje bombe, niso pa povzročila nobene škode. Italijanska letala so ponovno bombardirala angleško Maialo v Keniji vendar niso povzročila škode. Prvi napsd! na Eg!pt Kairo, 17. jun. s. (Reuter). Italijanske vojne ladje in letala so izvedla v soboto prve napade na vojaške postojanke v Egiptu. Predvsem jo bilo bombardirano mesto Sollum v bližini libijske meje ob obali. Pri tem je bilo ranjenih 28 vojakov in 2 častnika egiptske vojske. Pri drugem napadu na mesto Sidi Bo rani jc bilo ranjenih 8 oseb. čim je izvedel za te napade eglp+ski kralj Faruk, je takoj še v teku večera \ pohoto 7. letaiom odpotoval iz Aleksandri?? v Ka- j iro. Tam se je nemudoma sestal >. egipt- ' skim ministrskim predsednikom in vojnim ministrom. Oba ministra sta nato konfe-rirala s poveljnikom angleške vojske v Egiptu generalom Vilsonom. Očividno pripisujejo egiptski krogi prvini italijanskim napadom na egiptske vojaške postojanke velik političen pomen. Včeraj so se italijanski napadi na Egipt ponovili. Italijanski bombniki so bombardirali eno uro mesto Marsa Matruch. Pod robnosti o napadu še ni. Aleksandrija jt imela včeraj opoldne letalski alarm, ki jt-trajal pol ure. Italijanska letala se nad mestom niso pojavila. Uradno poročiio angleškega poveljstva pravi, da je bilo v dosedanjih operacijah ob libijski meji u^ctrih 'ZU6 italijanskih častnikov In vojakov. Egipt ne bo izvajal posledic Kairo, 17. jun. z. Egiptska vlada je sklenila, da zaiaJi napada na obmejno stražo pri Solumu ob libijski meji, ne bo izvajala nobenih konsekvenc, ker ne gre za vojaško postojanko, marveč za običajno obmejno policijsko 3tražnico. Še*. egiptskega gen. štaba aretiran Berlin, 17 jun bt Po vesteh iz Rima je bi:i šef egiptskega generalnega štaba Asiri pa-a na zahtevo Angležev aretiran, ker je odločno nastopi! proti temu da bi šel Egipt v vojno na strani Angine. Rim. 17 jun br (DNB). Egiptski poslanik v Rimu. ki je svoji vladi nujno svetoval. naj ne sprejme angleških zahtev in ostane nevtialna. je danes zapustili Rim in odpotoval v Švico. Frattcsske ara?ade v razsula — 'Nemci zasedli Orleans in predrli 2c švi-rrarske meje — Francoska vojska I;>3tcvi estl hlzVZrana v I.i:ir Berlin. 17 iun br. 'DNB' Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie opoldne objavilo naslednje vejno poročilo. Premagane Pran^o-ke armade, med katerimi se pojavlja popolno razsuio, se v množicah va'e proti jugu in Tu?07z?sdu. Naše čete so jim ostro za petami. Kjerkoli so se deli francoske vojske še ustavili in se v sklen jenih format i jah uprli, so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj. S pogumnim prodorom se je nekemu pokret-nemu oddelku pod osebnim vodstvom njegovega divizijskega poveljnika posrečilo zavzeti Orleans in en tamkajšnji nepoškodovani most čez Loiro. Nemško letalstvo je še nadaljevalo svoje uničevalno delo v napadih na umikajoče se sovražne kolone. Več mostov čez Loiro je bilo zadetih. Bombardirane in s strojnicami obstreljevane so bile goste kolone, ki so se zabasale pred temi mostovi. V Burgundiji in preko Langresa prodirajoči nemški brzi oddelki so zavzeli mnogo terena daleč proti jugu. Zavzeti sta bili pri tem tudi dve letališči, na katerih je bilo 39 bombnikov, pripravljenih za start in natovorjenih z bombami. Jugovzhodno od Besansona je bila dosežena švicarska meja. S tem se je zaprl obroč okrog francoskih sil, ki se umikajo iz južne Lotaringije in južne Alzacije. V severni Lotaringiji ; se bližajo naše čete v smeri od severo-zapada mestu Saint Michiel. Izkorišču.joč prodor Maginotove črte južno od Saarbriickena, so naše divizije j kljub mestoma trdovratnemu odporu sovražnika v ko'onah na pohodu proti prekopu Ren - Marna zavzele Chateaux Sa-lins. Dicux in Saarbourg. Tudi na zapadni obali Rena so naše čete v napadu prodrle preko kanala Ren - Rhone in so v zmagovitem prodiranju proti Vogezom. V Alzaciji so bojna in strmoglavska letala, kakor tudi protiletalsko topništvo učinkovito podpirala vojsko v borbah na terenu. Bombardirane so bile trdnjavske zgradbe in utrdbe z bombami največjega kalibra. Izgube sovražnega letalstva so znašale včeraj skupno 8 letal. Od teh je bilo 5 sestreljenih v letalskih spopadih, 3 od protiletalskega topništva, 3 nemška letala se pogrešajo. Nemške podmornice so ▼ zadnjih dneh potopile nad 100.000 ton sovražnega ladjevja. Podmornica pod vodstvom kapitana Grauenheima je sporočila, da je potopila več sovražnih ladij (skupno 41.500 ton), med njimi tudi 11.400 tonski angleški parnik »WelIington Star«. Podmornica pod vodstvom mornariškega nadporočnika An-drasa je sporočila, da je potopila za 53.000 ton sovražnega ladjevja. Med drugim je nničila tudi britansko 22^00 tonsko Pomožno križarko »Carinthio«. Neki podmornici je uspelo v Moray Firthu potopiti neko angleško okrog 9000 tonsko pomožno križarko. Pri prebodn preko Rena se je s posebnim osebnim junaštvom odlikoval major nekega pionirskega bataljona Gautke. Berlin, 17. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednji posebni poročili: Neki infanterijski diviziji je včeraj v borbi proti francoskim oklopnim avtomobilom, ki so prešli v protinapad, uspelo uničiti 15 do 20 sovražnih oklopnih vozov. Nemške čete so se v Essonnesu, jugo-zapadno od Pariza, polastile sedem železniških vozov, na katerih so bili montirani daljnostrelni topovi. Metz zaseden Berlin, 17. jun. br. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja, da se je francoska trdnjava Metz danes popoldne po kratkem odporu predala. Nemci bodo napadli Islandijo ? Stockholm, 17. jun. z. Po vesteh tukajšnjih listov so začeli Nemci koncentrirati na Norveškem močne oddelke vojaštva, prav tako pa je v lukah pripravljeno veliko brodovje transportnih ladij, na katere so začeli že vkrcati vojaštvo. Splošno domnevajo, da jo to vojaštvo pripravljeno za okupacijo Islanda, ki so ga zasedli le maloštevilni amrleški oddelki. Nemčija misli z okupacijo Islandije dosegi novo važno oporišče za napad na Anglijo. Berlin, 17. jun. br. (DNB). Islandska vlada je protestirala v Londonu proti angleški vojaški okupaciji otoka. Zahtevala je odškodnino za vso škodo, ki jo je angleška vojska doslej povzročila na Islandiji. O tem je obvestila tudi nemškega konzula, v Rejkjaviku. Wash;ngton 17. juniia. p. Po vesteh iz Steckholma namerava nem-ki vlada odrediti svo>im pomorskim enotam okupacijo Islanda. Te vesti so izzvala velike sen- Prvi angleški francoske romudbe London. 17. jun. s. (Reuter). Angleški radio ie h ftovoru francoskega ministrskega predsednika maršala Petai-na podal ob 17. naslednji prvi angleški komentar: »Izjava maršala Pcia>na 'lila sprejeta v Londonu s skrbjo, toda ne brez razumevanja. V Londonu nopolnoma upoštevajo nad vse velike težave, na katere je Francija npleteln v svoji borbi. Sedaj je pričakovati, da bo v« a Francija v kratkem pregr.ženn. To^a Francija je v zgodovini ponovno pokazala da se ne podvrže nobenemu ialcu. Zato bo sedaj gotovo nada- ljevala s svojo pasivno in aktivno obrambo.« Dalje pa opozarja ofic^ni radio ponovno na polur?dno ar?g1 ""ko izjavo, ki je bila objavljena no rad^u že sinoči, preden se ie ^a cr>'ro- membo francoske vlade. Ta iziavp ie izrecno poudarila, da se bo Anglija *ir di sama z vso odločnostjo borila dalje. ;!ija bo vojno n&daljjevala London, 17 jun p. Anglešk; radio je objavil danes ob 17. poročilo da ie Anglija kljub najnovejšim dogodkom v Fianciji odločena nadaljevati vojno skupno z vsem britanskim imperijem. Govor predsednika francoske vlade maršala Petaina je bil sprejet z obžalovanjem. toda ne brez razumevanja. Anglija se zaveda vseh težkoč. ki jih je morala v poslednjem času prestati francoska vojska. ChurchSllsfva Izjava London, 17. jun. s. (Reuter.) Nocoj ob 21. je bil napovedan govor angleškega propagandnega ministra Duff Coopera po radiu. Mesto njega pa je spregovoril ministrski predsednik Winston Churchill. Njegov govor so poleg angleških prenašale tudi vse ameriške radijske postaje. Churchill je govoril samo tri minute. Izvajal je: »Novica iz Francije ic zelo slaba. Žalosten sem za hrabri francoski narod, ki je padel v to strašno nesrečo. Nič pa ne bo spremenilo obljub napram Franciji in ne našega zaupanja, da bo genij francoskega naroda zopet vstal. Kar se je zgodilo, nI ničesar spremenilo v zaupanju in namenu angleškega naroda. Postali smo edini oboroženi branilci za stvar vsega sveta. Storili bomo vse, drv se izkažemo vredne svoje naloge. Branili bomo svoj otok in skupno z angleškim imperijem se bomo borili naprej, nepremagljivi, dokler ne bomo zmagali. Prepričan sem, da se mora končati vse dobro.« Henderson napoveduje napad na Anglijo London, 14. jun. s (Reuter.) V Lincolnu je govoril snoči na nekem zborovanju bivši angleški veleposlanik v Berlinu sir Ne-ville Henderson. Stopil je na govorniški oder v uniformi prostovoljca vojske proti padalcem in napovedal v svojem govoru, da bo še v teku junija ali julija Nemčija poskusila napad na Anglijo in najbrže ne bo čakala z napadom do avgusta ali septembra. Hitler more dobiti vojno le tedaj če premaga Anglijo. Premagati pa jo more samo s tem, da jo izstrada z blokado, da izvede bombne napade največjega obsega, ali pa poskusi vdor v Anglijo. Po njegovem mnenju bo Hitler poskusil v«3 te tri načrte izvesti. Anglija zato ne sme nič več oklevati v produkciji orožja v največjem obsegu, temveč se mora sedaj lotiti poklicnega vojevanja, sicer ne more zmagati. Vsak mož in vsak mladenič v Angliji se mora naučiti streljanja s puško. Vremenska napoved Zemunska: Pretežne oblačno v vsej državi Ponekod nevihte. I. f ./LonJon ^"-^c^Vn^jS D5««ldorf Erfurt' "iouthamploj^ J****11l % i^Kolr. __aT^mo^^^T^-^o^jmoutK-.-Eo^loan. — Trankiurt • ^ *---A> fr*Bki}*L --sZ-Z-yy'- ^ O C he A: o u r » Havre ftouen Caer^ AvrancKei o Di-«u» o" Mi,' Rei 5'Brieoc ArgcnTan CHartr^o | c.3 UTnev.U« I"--^Uli Lorient „N«vcrs Dijon 0CVia:caorou» • e/Cvialon »Syf Dem oPoif.ers LeC.reu.ot J/ ž«nev »LaRockelle 3 Rochefort Linoaes . r ® o I o C'ermonto ±rYOn _. Angouleme Terrarid ^ IteVienne Tullc o .StEtienne i ®'Pe»-igueux GjPcrde au« £. oLausanne, ^ '5 V/1* «.®Bilbao 5 ^A.V .1 kilometrov Merilo: r i — _0 50 100 . Bergamc °Aojta ^"^Br^ciao ParmaO " " 4 ' Genova ----v a. -r--" jnnei.---.-^ jC-C-O ____________. ou I on";^ ■iSO jao Vojaški položaj v Franciji ob času, ko se je vlada odločila ponuditi Nemčiji sklenitev premirja orazov Ftfaaicosfci in angleški voditelji so tiščali glavo v pesek Cz€ js delal si Nemčijo,, ne sa zaveznike — Tehtne ugo-tovžtve vojaškega strokovnjaka v beograjski »Politiki" \7 beograjski »Politiki« razpravlja z »X« pod prani vojaki strokovnjak o vzrokih katastrofalnih vojaških neuspehov Anglije in Francije. V uvodu ugotavlja da »so živeli zavezniki do leta 1935 v iluzijah ali pa so zapirali oči pred stvarnim položajem. Od leta 1935 dalje pa nimajo zavezniki nobenega razloga za izgovore in opravičila. Te-g; ieta jiin je Nemčija odkrito zaklicala: Varujte se, ker brusim svoj meč proti vam. Od takrat je preteklo pet let Nemčija si je izgradila brez zlata in brez surovin do-s! ' nc p- znano, naravnost fantastično oborožen silo. ki ni samo velika po količini n:. in i jenega r-rožja. temveč tudi po novih fr 'i. prav tako pa tudi zaradi povsem revolucionarne strategije, kakršno je omo-la sistematična uporaba novih orožij.« X mei so se zavedali, da slone vsi voj-••• "rt- zaveznikov na vojni mornarici in na u:?.:bah. Zato ie bilo razumljivo, da so - mi zgradili svojo strategijo na povsem na-m tmh osnovah, ki so odgovarjale isto-ča-.!-.- tudi dinamični ideologiji nove Nemčije. Proti prostoru morja je postavila Nem-č:pr stor zraka. Proti francoskim utrdbam je prstavila organizacijo svojih silnih r>!-!..rnic edinic, proti angleški mornarici pa svoje letalstvo. Proti strategiji pasivne ob-r: bc ie postavila strategijo brezpogojne ga napada. \'a teh temeljih je pričela Nemčija graditi svojo oboroženo silo pred očmi vsega sveta. Vojarki strokovnjaki in vodilni nemški politiki vsega tega niso prav nič prikriva''. temveč so o najbolj dalekosežnih pro-!••'•. i'h ncnv"kih načrtov javno razpravljali. O t - čerih letalih in tankih je bilo dovolj g,-,- ra že takrat, ko še ni bilo ne duha ne sluha o udaru preku Daladierove črte pri Se'lanu. V Nemčiji so govorili in pisali o rft;ia!cih. zračni pehoti, o ogromnem številu tankov mnogo prej, kakor pa so se vsa ta orr./ n izkazala na Poljskem. Norveškem, pred Rotterdamom in pred probojem na zapadu. Vsak objektivni opazovalec mora danes priznati, da doslej nemška vojska ni uporabila še niti enega orožja, o katerem Anglež1 in Francozi ne bi bili pravočasno dovoli obveščeni. Nemčija je zmagala z letali in tanki, za katere je svet že davno vedel. Resnica je, da je nemško vrhovno vodstvo operiralo z večjim številom letal in tankov, kakor sc jc pričakovalo. S tem pa so morali zavezniški generalni štabi od vsega početka računati, saj morajo vsi strateški načrti računati ob priliki sovražnosti z večjimi količinami raznih orožij pri sovražnikovi vojski, kakor pa so bile znane v miru Sicer pa so Nemci pred izbruhom vojne čisto javno povedali, da so močnejši po oborožitvi in številu razpoložljivih čet, kakor so bili Angleži in Francozi skupaj. Kaj so počeli Francozi in Angleži od leta 1935 sem do sedanjega poloma? Kako so uporabili dragoceni čas petih let in vse svoje bogastvo v denarju in materialu? Ali so pravilno izrabili vsa dragocena izkustva in sposobnosti svojih narodov, da bi zavarovali svoje države pred pretečo nevarnostjo, ki je naraščala od dne do dne ko črni oblak? To so vprašanja, ki jih postavljata čanes angleški in francoski narod, katerega sinovi so s svojimi telesi pokrili bojišča zadnjih tednov. Ta vprašanja pa postavlja danes tudi ves svet. Zakaj niso izrabili za- vezniki dragocenega časa? Zakaj so va-ralli sebe in druge, da je nemška oborožena vojska samo bluf in da so podatki o 20.000 letali in desettisočih letalcev samo pravljice? Zakaj so varali svet, da imajo Nemci vsega skupaj samo 3000 letal prve linije in da so njihovi tanki manjvredne kakovosti? Zakaj so neprestano govoričili o notranjih slabostih Nemčije in napovedovali, da bo izbruhnila v Nemčiji notranja revolucija, čim bo izbruhnila vojna? Odgovora na vse to ni mogoče najti. Da bi bila zavezniška poročevalska služba tako slaba, skoraj ni mogoče misliti. Končno pa je tu še eno dejstvo- primer Poljske. Ves svet je videl ob izbruhu polj-sko-nemške vojne, kako so navalila nemška letala in tanki na poljsko vojsko. Zaman so bila pričakovanja tistih, ki so mislili, da bodo ostala na polovici poti. Nemška letala in tanki so zdivjali preko poljskih ravnin kakor vihar in zlomili tako krvav, in junaški odpor poljske vojske. Borba je trajala vsega samo 18 dni. Toda zlom Poljske in vsi dokazi nove nemške moči niso odprli oči Francozom in Angležem. Namesto da bi se pričeli resno pripravljati na odločilni spopad, so pričeli dokazovati svetu, da so bili vzroki poljskega zloma vse drugi, samo ne nemška sila. V uradnih poročilih so prepričevali svet. da ni pripisati prevelikega pomena akciji nemškega letalstva v poljski vojni, kakor tudi ne akciji nemških oklopnih divizij. Zatrjevali so, da je bil glavni vzrok poljskega zloma nesposobnost poljskega vojnega vodstva. Krivili so za poljski zlom Rvdz Smi-glega, Becka poljske stratege raztegnjeno fronto itd. Molčali pa so o udarni sili napadalnih nemških oklopnih divizij in o novi nemški revolucionarni taktiki, sloneči na izrabljanju tega orožja. To vztrajno potiskanje glave v pesek je edini odgovor na vsa vprašanja, kaj so deilali zavezniki po zlomu poljske vojske lansko leto. V teh usodnih osmih mescih bi lahko zapadni zavezniki mnogo popravili in uredili, kar so svoj čas zanemarili Potrebno pa je bilo razumevanje dejanskega položaja in potrebna resna volja za odločilne korake. Toda vseh teh osem mescev smo culi več o organiziranju zabav na utrjenih linijah ;n o raznih parlamentarnih debatah, kakor pa o vežbanju novih pilotov in produkciji novih letal, tankov, avtomatskega orožja. Tako je svet doživel, da niso imeli zavezniki niti polovico toliko letal kakor nemška vojska, ko je pričela 10. maja svoje gigantske operacije. Francosko vrhovno vojno vodstvo pa niti še ni rešilo vprašanja osnovanja samostojnih oklopnih divizij, temveč se je zadovoljvalo s tem. da jih je pustilo razbiti na številne podrejene oddelke, kjer so služila samo kot pomožno orožje. V tem vprašanju niso billi storjeni nobeni sklepi in so se odgovorni činitelji zadovoljevali s tem, da so celo vprašanje »študirali« v vseh mogočih odborih in komisijah. Isto velja za celo vrsto drugih usodnih vprašanj, ki bi jih morali reševati z bliskovito naglico in brez odlaganja. Tako je mogla siromašna Nemčija v 36 dneh prizadejati dvema svetovnima imperijema strahovite udarce in z njima vred dvema najbogatejšima kraljevinama s 15 milijoni prebivalcev, ki so se tudi resno pri-pravljalli na vojno ...« S slave orožniškega polka v Beogradu — Slavo so obhajati v nedeljo in smo o njej poročali že včeraj Bolgarsko in nase zadružništvo Beograd, 17. junija, p. Pod predsedstvom Hrista Daneva. predsednika bolgarskega nacionalnega komiteja za zadružništvo. je bila danes v orostorih Obrtniškega doma slavnostna skupščina Jugoslovensko-bolgarskeaa zadružnega instituta. Zborovanje je poteklo kot manifestacija iuEoslovensko-bolgarskega bratstva. Po več govorih ie bila soreieta resolucija. ki ugotavlja, da postajajo kljub velikim mednarodnim snorom. ki se čedalje bolj širijo, odnosi med obema bratskima narodoma vedno tesneiši. zlasti v zadružništvu in da se naloge, ki si jih je postavil institut, deloma že izpolnjujejo. Zborovalci so sprejeli na znanje poročilo odbora o gospodarskem sodelovanju in usoosabljanju obeh bratskih narodov ter so naročili izvršnemu odboru, da to delo še bolj ojači. kar zahteva oredvs=m novi faktor vojna, ki ima velik vpliv tako na naše kakor bolgarsko gesoodarstvo. Ostali del resolucije se bavi s čisto zadružnimi zadevami, vseskozi oa ga preveia želja tx) čim močnejšem oiačeniu bratskih odnosov, ki je neobhodno potrebno za ohranitev svobode in neodvisnosti. Popoldne je bil udeležencem zborovanja prirejen banket v hotelu »Bristol«. popoldne ob 17. pa so naši in bolgarski zadružniki obiskali bolgarskega poslanika Stoilova. Zvesa mest Zagreb, 17. jun. o. Predsedstvo Zveze mest je imelo včeraj in danes konferenco v kabinetu zagiebškega župana Starčevi-ča. Razen njega so se konference udeležili ljubljanski župan dr. Adlešič, beograjski podžupan Kostič, tajnik zveze Boža Pavlovič in višji mestni uradniki. Proučili so poslovanje zve ze v preteklem letu. Poročila bodo naknadno izpopolnjena ter nato predložena skupščini Zveze mest. Skupščina Zveze mest bo spričo sedanjih prilik odgodena za nedoločen čas. Razpravljali so nadalje o pasivni zaščiti v mestih, o rezervnih zalogah hrane, o plačah mestnih uslužbencev v primeru vojne, o njihovem materialnem položaju glede na draginjo in o drugih aktualnih vprašanjih. Glede vseh teh problemov je predsedstvo zavzelo svoje stališče ter bo Zveza mestnih občin skušala sprejete sklepe izvesti. Japonci nameravajo zasesti Indokino Tokio, 17. junija s. (Reuter). Zastopnik japonske vojske na Kitajskem ie podal danes v Kantonu izjavo, v kateri opozarja, da francoska Indokina kljub ponovnim japonskim protestom še nadalje dovoljuje prevoz orožja skozi svoje ozemlie za Cangkajškovo vlado na Kitajskem. Če ne bo vlada Indokine napravila odločnih korakov. bo japonska vojska prisiljena, da francosko Indokino oprosti sovražnega stališča do Japonske. prva skrb... bodi zjutraj in zvečer: malo zobne kreme ODOL Ves svet je ene misli, da je ODOL po svoji razkošni, izdatni peni najboljša zobna krema za vsakdanjo nego Vaših zob. Pena zobne kreme ODOL prodre v najbolj skrite kotičke Vaše ustne votline, krepi dlesni, preprečuje škodljivi zobni kamen in napravlja Vaše zobe blesteče bele. 1 TUBA ODOL-A VELJA PO KOLIČINI IN UČINKU ZA 2. K tei izjavi ie dodal zastopnik japonskega zunanjega ministrstva v Tokiu, da se popolnoma sklada z osnovami politike japonske vlade. carske Predsednik madžarske vlade Teleki upa,- da bo zmaga Nemčije pripomogla tudi Madžarski do izpolnitve njenih zahtev Budimpešta. 17. junija, br. Madžarski parlament je imel danes sejo. ki se je pretvorila v veliko manifestacijo za Nemčijo. Predsednik zbornice je imel takoj ob otvoritvi seje govor, v katerem je poveličeval zmagoviti pohod nemških čet v Franciji in sporočil, da je poslal predsedniku nemškega državnega zbora maršalu Goringu brzojavne čestitke. Nato ie spregovoril ministrski predsednik grof Teleki, ki je prav tako podčrtal velik pomen vojaških uspehov Nemčije na zapadu. Naslasil je. da ie 00 tej zmagi Nemčije Evropa ver-sajskega diktata prenehala obstojati Zmaga Nemčije bo pripomogla tudi do zmage madžarskih zahtev. Madžarska ie bila vedno na strani Nemčije in Italije in lahko zato pričakuje, da bodo pri novi ureditvi Evrope v polni meri vpoštevane upravičene madžarske težnje. Poslanska zbornica ie to izjavo predsednika vlade sprejela z dolgotrajnimi ovaeijami Nemčiji. Usoda francoske mornarice V Ameriki se zanimajo najbolj za to, kaj bo s Sransosko mornarico in s francoskimi kolonijami na ameriški polobli Washington, 17. jun . (Ass. Press.) Ameriške politične in plomatske kroge vest c ponudbi mahala Pctaina za ustavitev sovražnosti Nemčiji ni popolnoma presenetila. Poznavalci so videli uvod v tak razvoj dogodkov že v sinoč-nji sestavi generalske francoske vlade. Obenem pa že sedaj poudarjajo v Washingtonu, da bo kapitulacija Francije imela velike posledice za vprašanje ameriške obrambe. Predvsem zanima Zedinjene države vprašanje usode francoske vojne mornarice. Splošno pričakujejo, da bo Nemčija kot enega glavnih pogojev za sklenitev miru zahtevala, da ji Francija izroči svojo vojno mornarico. Poznavalci pa v zvezi s tem opozarjajo na dosedanje tesno sodelovanje med angleško in francosko vojno mornarico in napovedujejo, da bo sedaj Anglija najbrž pokusila, da že preje zaseže francoske vojne in trgovinske ladje. Drugo vprašanje, ki zanima Zedinjene države, je, kaj se bo sedaj zgodilo s francoskimi kolonijami v Ameriki. Vsaka sprememba v posestnem stanju teh kolonij bi pomenila takojšen konflikt z znano ameriško politično smerjo, ki take spremembe izključuje. Vtis v ameriški javnosti Washington, 17. junija. AA. (Reuter). Dasi so v Zedinjenih državah predvidevali možnost, da bo Francija morala zahtevati mir, je vendar govor maršala Petaina po radiu bil velik udarec za ameriške poslušalce Vedelo se je, da je francoska vojska v obupnem položaju, toda v Ameriki so uipali, da se bo lahko upirala, dokler ne bo prispela pomoč in bodo izvršene Rocsevel-tove obljube. Tisk in javnost mnogo razpravljata o pogojih, ki jih bodo marali Francoza sprejeti. Sprašujejo se, kako bo ■ vplivala francoska odločitev na evropsko politiko. Ameriški lzolacionisti zastopajo stališče, da Zedinjene države ne morejo misliti sedaj na reševanje drugih, temveč morajo bolj kot kdaj prej skrbeti za lastno obrambo. Ncvtrainostni zakon spremenjen VVashington, 17. jun. s. (Reuter). Danes je ameriška vlada spremenila nevtral-nostni zakon v tem smislu, da bodo mogla ameriška letala v kratkem leteti direktno iz Zedinjenih držav v Anglijo. Nevv York, 17. jun. s. (Reuter). V dobro poučenih borznih krogih na Wallstree-tu izjavljajo, da bo sedaj angleška vlada prevzela vsa naročila vojnega materiala, ki jih je plasirala doslej francoska vlada v Zedinjenih državah. Anglija in Francija sta doslej naročili v Zedinjenih državah skupno za približno 1600 milijonov dolarjev vojnega materijala, večinoma letal. Amerika še ne bo zavzela stališča Washington. 17. jun. br. (Ass. Press.) Službeno je bilo danes dopoldne objavljeno. da vlada edinjenih držav za enkrat ne namerava zavzeti nikakega službenega stališča glede na odločitev francoske vlade, da prekine sovražnosti z Nemčijo in Italijo. Prezident Roosevelt z vso intenzivnostjo proučuje najnovejši razvoj dogodkov v Evropi.^ Lavrentijev prispel v Bukarešto Bukarešta, 17. jun. p. V Bukarešto je prispel novi sovjetski poslanik Lavrentijev. ki je bil poprej poslanik v Sofiji. Rumunski tisk pozdravlja novega sovjetskega poslanika z aek> toplimi besedami. Namenjene so tako njegovi osebnosti kot novemu diplomatskemu predstavniku kakor tudi odnosom, ki obstojajo med Ru-munijo in Sovjetsko Rusijo Listi poudarjajo soglasno značaj prisrčnosti odnosov med Moskvo in Bukarešto ter opozarja o na prihod Lavrentiieva kot znak nričetka še tesnejših odnosov med obema državama. Določitev Lavrentiieva za poslanika v Bukarešti ie najboljši dokaz da bo prišlo med obema državama do še boli tesnih odnešajev ker ie Lavrentijev eden izmed najboljših poznavalcev zunanienod-tičnih razmer na balkanskem oolo+oku. Listi opozariaio tudi na nomen diplomatske aktivnosti ki io snviet.-ka vlada že dalje časa razvija v P dunaviu in iu-gozhodni Evropi in v kater: ie poudarila, da obstojajo sovjetski interesi v očuvanju miru ter statusa Quo tako v P dunavju kakor v jugovzhodni Evropi Uradno se obenem demantiraio vesti, ki krožijo v tujini in govore o nameravanem odhodu posebne rumunske delegaciie v Moskvo zaradi pogajanja glede Besara-bije. P k trškega Ankara, 17. jun. s (Ass. Press). Nocoj se je sestal turški parlament, da prouči položaj po francoski kapitulaciji in posledice tega dogodka za Turčijo. Ankara. 17 junija. AA (Havas). I-dano je bilo sporočilo da parlament s glasno odobrava vladino politiko Francoski veleposlanik Massigli je bil sprejet ob 17 pri predsedniku republike, ki je nato sprejel angleškega veleposlanika. Franca-skl hsgmci V SV121 Curih, 17. jun. z. Pri Boncourtu, blizu skrajne obmejne postaje Prunthut že od snoči naprej prihajajo neprestano novi francoski begunci preko švicarske meje. Do sedaj jih je prišlo že par tisoč. Begunci pripovedujejo, da so morali prehoditi nad sto kilometrov ter da so bili prisiljeni delati velike ovinke, ker so povsod naleteli na nemške letalce. Blizu obmejne carinarnice Delle so Francozi pognali v zrak vse mostove, tako da je prehod zelo otežkočen. Ponoči je prispelo preko meje 1100 beguncev, davi pa je prispel prvi vlak Rdečega križa z ranjenci. Po zadnjih vesteh so vse ceste proti švicarski meji naravnost zabarikadirane z dolgimi kolonami avtomobilov in beguncev, ki skušajo priti preko meje v Švico, švicarsko vojaško poveljstvo je spričo silnega navala beguncev odredilo, da se moški v starosti od 16. do 60. leta ne smejo pustiti preko meje. Volitve v Karelsko-Sinski sovjetski republiki Moskva, 17. junija, br. (Tass) Včeraj so bile v Karelsko-finski sovjetski republiki volitve vrhovnega sovjeta republike in njenih zastopnikov v vrhovnem sovjetu Unije. Volitve so povsod potekle ob manifestativ-ni udeležbi prebivalstva. Zapeka, neredno presnavljanje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabo Franz-Josefove grenčlce — ena polna čaša^ na prazen želodec. Franz-Josefova grenčica učinkuje mik). Reg. S. br, 15485/35 Domače vesti * Pev»ka tekma. Ker se je priglasilo že okrog 100 tekmovalcev in ne bo mogoče vseh preizkusiti ob že objavljenem času, sporoča uprava Narodnega gledališča, da bodo imeli tekmovalci in tekmovalke iz Ljubljane pevsko preizkušnjo v soboto 2 3. t. m. ob 9. dopoldne in ob 16. uri. * Slavje hrvatske kmetske kulture. »Seljačka sloga« v Zagrebu je v nedeljo organizirala veliko proslavo rojstnega dne bratov Antona in Štefana Radiča. Oddelki iz zagrebške okolice so poskrbeli za zelo pester spored v Narodnem gledališču, v dvorani Delavske zbornice in v Maksimiru. Zlasti gledališče je bilo vse okrašeno z zelenjem. Okrog 10. je prišel v gledališče podpredsednik vlade dr. Vladko Maček z banom dr. šubašičem, s hrvatskimi ministri in z vrsto drugih predstavnikov. Posebno pozornost so vzbudili kmetje iz vasi Neršiča pri Samoboru. Njihovi predniki so se pred kakimi štirimi stoletji priselili v ta kraj, potomci pa so do danes ohranili značilnost svoje ožje domovine. Pevski zbori, deloma tudi z muzikanti, so izvajali različne narodne pesmi in pestre prizore. Ob zaključku sporeda so vsi prisotni počastili z dveminutnim molkom spomin bratov Radičev. Molk je bil posvečen razmišljanju. kaj pomeni kmetu svetovni mir. Podobno kakor v gledališču je bilo v dvorani Delavske zbornice. Popoldne pa je bila ljudska prireditev na Seljačkem hum-ku v Maksimiru. * Hrvatski planinarji so zborovali v nedeljo. Iz vse banovine Hrvatske so prišli delegati HPD v Zagreb. Predsednik, mini-ter ptt. dr. Josip Torbar. je poudaril, da se ideja planinarstva tudi med Hrvati vedno bolj širi. Kmetski narod uvideva. da so med mestnimi planinarji njegovi prijatelji in pravi rodoljubi, zato je nasproti planinar-jem vedno bolj ustrežljiv. Planinarji pa morajo dobro paziti, da se na izletih vedejo tako. kakor želijo, da bi se kdo drug vedel v njihovi hiši. Poslej ne sme biti niti najmanjšega vzroka za pritožbe. V HPD je skupno organiziranih 7989 članov, od tega 4300 v Zagrebu. Za predsednika je bil spet izvoljen minister dr. Torbar. Po skupščini so se delegatje odpeljali na Sljeme, ker so bili pogoščeni v Tomislavovem domu. MBHi g J* s*) §§II " " 1 DROG E RIJ A LJUBLJANA P'L<'-& H MARIBOR * Zagrebški gostilničarji pretijo s štraj-kom. Med zvezo ugostiteljev in zastopniki nameščencev v Zagrebu je prišlo do hudega spora zastran kolektivne pogodbe. Ugostitelji trdijo, da nameravana pogodba preveč obremenjuje njihova podjetja. Oblastva posredujejo, da pride do sporazuma, ker grozijo ugostitelji, da bodo za nekaj eni snloh zaprli svoje prostore. * Brezumne govorice škodujejo tujskemu prometu. V »Hrvatskem Dnevniku« čitamo: živimo v dobi najlažjih in najbolj fantastičnih izrazov javnega mišljenja, to pač v glavnem zato. ker zaradi višjih interesov ne kaže pisati o mnogih rečeh. Vendar je treba ovreči govorice, ki gredo na škodo tujskega prometa v Hrvatskem Primorju, saj je to življenjsko vprašanje t?h gospodarsko pasivnih krajev. Tako se je n. pr. v Zagrebu razširila lažniva govorica. da je v Novi Vinodol prišlo več tisoč vojakov, na čemer ni niti trohice resnice. Ne samo. da vojakov ni v Novem, marveč jih tudi ni v bližnji ln daljnii okolici. — Prav isto velja za mnoge naše kraje, ki so v marsikaterem primeru oškodovani samo zaradi brezumnega govoričenja lahkomiselnih bojazljivcev. Kdor si želi oddiha, naj se kar poda v kraj, kamor je namenjen, pa se bo telesno in živčno učvrščen vrnil spet v burno vsakdanjost. « Izlet JB lige v Novi Sad in Beograd. Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani priredi o priliki razstave bolgarske knjige v Novem Sadu in razstave bolgarskega zadružništva v Beogradu dvodnevni izlet v Novi Sad in Beograd po sledečem sporedu: Odhod iz Ljubljane v soboto 22. iunija t. 1. ob 20., prihod v Novi Sad 23. ob 8., ob 11. otvoritev razstave bolgarske knjige v navzočnosti bolgarskih delegatov, ob 12. skupno kosilo. Po kosilu prosto (kopanje itd.), zvečer banket. V ponedeljek zjutraj odhod v Beograd, ogled zadružne razstave na velesejem, nato prosto. Odhod iz Beograda z večernim brzovlakom. Ker je odobrena izredna vozna olajšava, so stroški tega izleta minimalni, vendar velja to samo za skupno potovanje. Natančne informacije daje pisarna lige v Gradišču 14'I. (telefon 39-31) dnevno od 15. do 19. ure. člane lige in prijatelje vabimo, da se tega izleta v čim večjem številu udeležijo. Prijave se sprejemajo v zgoraj omenjenih urah v ligini pisarni. Pripominjamo pa, da se sprejemanje prijav definitlvno zaključi v sredo 19. t. m. ob 19. — Odbor JBL. * Sezonska pošta Pokljuka spet redno posluje od 15. t. m. dalje. Istotako vozi vsakodnevno tudi poštni avtobus. * Vedno nove žrtve strele. Kakor pri nas, razsajajo pogoste nevihte tudi po ostali državi, posebno na Hrvatskem, že doslej so nevihte napravile veliko škodo, zlasti po Hrvatskem Zagorju in Medmur-ju, kjer je toča pobila vinograde in okle-stila sadno drevje. V vasi Markošaku v Medmurju je v soboto nastalo neurje. Kmet Štefan Flisak je delal na polju s hčerko in sinom. Sredi neurja so se podali domov. Naenkrat je strela ubila Fliska, sin in hčerka pa sta obležala nezavestna in ju še upajo rešiti. * Tovarne sardin v težavah. Iz šibenika poročajo: Zaradi vremenskih neprilik nad primorskim področjem severne Dalmacije je bil ribolov v zadnjem času le srednje dober, nadejajo pa se boljšega v bodočih mesecih. Vendar se utegne zgoditi, da bodo nekatere tovarne sardin ustavile obrat Občutljivi polti Vašega lica najbolj prija redno večerno umivanje s Sviti-cleansing mlekom, dkg din 2.50 v drogeriji Gregorlč, kr. dvorni dobavitelj, Ljubljana, Prešernova ulica 5. zaradi pomanjkanja potrebne pločevine To bi hudo zadelo celo vrsto ribiških in delavskih družin. * K žalostnemu poglavju o pijančevanju je prispevalo nedeljsko »Vreme« naslednje podatke: V mestecu Višegradu. ki ima okrog 4000 prebivalcev, je več ko 40 go-stilnic. Od 1500 višegradskih delavcev menda ni niti enega, ki ne bi obiskal katero izmed teh gostilnic vsaj v soboto, ko je plačilni dan. Siromašnejši sloji namreč pijejo žganje, za katero prodajo streho nad glavo, suknjo ali zadnjo srajco. Tudi vasi v višegradski okolici so okužene s tem socialnim zlom. Ni vaške hiše, v kateri ne bi popili vsaj 500 litrov žganja na leto, v premožnejših hišah pa popijejo celo po tisoč litrov. Skratka v Višegradu popijejo na leto več žganja kakor marsikatera hiša v Hercegovini vode. Najhujše pa je to, da pričenjajo žganje piti že otroci od treh let navzgor. Krajevna oblastva vodijo veliko borbo proti alkoholizmu in bo v kratkem sklican velik ztior. Započeti bo treba široko borbo, da se stanje kolikor toliko zboljša. Ing. PREZLJEV prašek in tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specerijah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. PrezeJj, Wolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana * Tragedija židovskega trgovca. V nedeljo zjutraj so našli v Zagrebu znanega trgovca Leona Lo\vyja v postelji vsega v krvi. Zdravniki so ugotovili, da si je z nožem na več krajih prereza! vrat. Lowy je bil zadnie čase strašno potrt in je kazal znake živčne razkrojenosti. Star je bil 72 let. Policija raziskuje vzroke njegovega obupa. =» Dva maskirana razbojnika sta v ko-lašinskem srezu v Brajkovlčevi šumi s puškami prestregla blagajnika »šipada« Milorada Kozcmaro in mu odvzela 140.000 din. Kozomara je nesel denar iz gozda Bistrice, kjer je izplačal delavcem in mu je od tristo tisočakov ostalo še 140.000 din. Jahal je na konju v spremstvu svojega hlapca. Naenkrat sta skočila preden dva maskirana človeka s puškama ki sta obema velela, naj stopita s konjev. Takoj nato sta se razbojnika povzpela na konja in odjezdila z denarjem, ki je bil v bisagi ob sedlu. Orožniki iščejo zločinca med delavci »šipada«, ker so samo oni mogli vedeti, kje ima Kozomara denar. * Sleparski primarij. Pred sodiščem v Zagrebu se je spet našel pekovski pomočnik Stjepan Sušanj, doma iz Sokolovca, ki je star šele 22 let, pa je bil že nekajkrat obsojen zaradi sleparstva. Tokrat se je moral zagovarjati zaradi 27 sleparij, ki jih je izvršil v letih od 1937 do 1939 v Zagrebu, Beogradu in Somboru. Najrajši se je zadrževal pred bolnišnicami, kjer je prestregal kmete in kmetice, ki so prišli kateregakoli bolnika obiskat. Dostojno oblečen je tako prepričevalno nastopal kot primarij, zdravnik klinike, poslovodja bolnišnice ali celo kot »šef kasarne« in je nudil svojo pomoč. Vedno je potreboval drobiž in je vselej imel pri sebi le bankovec za 500 din. žrtve navadno niso imele toliko drobiža, da bi mu izmen,jale bankovec, pa si je izposodil dva ali tri stotake »samo za nekaj minrt«, dokler ne opravi nujnega opravka, nakar je izginil. Zdaj so ga obsodili na tri leta težke ječe. * Konj je razbil delavcu trebuh. V nedeljo opoldne se je zgodila v Rapski ulici v Zagrebu huda nesreča. Vprežen konj je udaril s kopitom delavca Andreja Luke-tiča tako hudo v trebuh, da se je Andrej na mestu zgrudil nezavesten. Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je smrtnonevarno. Iz Ljubljane u— Bodimo pripravljeni' Rdeči križ se obrača te dni na vas, da ga podpirate s prostovoljnimi darovi v denarju in materialu. Nujno mora popolniti svoje skladišče obvezilnega materiala in dragega sanitetnega materiala v Ljubljani pa tudi njegove podeželske edinice morajo biti primerno opremljene Zato preglejte svoje perilo in darujte odvišne komade na-biralkam in nabiralcem! KOPALNE O^T.EKE — ČISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrate — prej JOS. EUNC&Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. u— Tlakovanje na Poljanski cesti Se nadaljuje. Dosedaj je Poljanska cesta tlakovana le do Ambroževega trga konec hiše štev. 10 s kamnitimi kockami. Minuli četrtek pa so pričeli s tlakovanjem tega trga še navzgor po klancu, ki je edini na tem odseku Poljanske ceste imel navaden makadamski tlak in so razna in številna prometna vozila z njega redovito prenašala ob slabem vremenu blato, ob lepem pa prah. Delavci so najprej zorali in razkopali cesto. Vozniki so sproti odpravljali ves odvišni material, ki ga je bilo na tem predelu mnogo spričo precejšnjega strmca. Zvozili in razmestili so ves ta gramoz po sosednjih cestah in ulicah, kjer je bila potreba nasipavanja. Veliki mestni valjar je nato temeljito potlačil cestišče, ki ga je tako pripravil godno pa tlakovanje. Poljanska cesta bo tudi odtod do bivšega židanovega posestva tlakovana z drobnimi granitnimi kockami, kakršna je že sedaj od Krekovega trga dalje. Vse potrebno gradivo je že navoženo in pripravljeno. Ta način tlakovanja se je za ceste izkazal v mestu še za najpriporočljivejšega in najprimernejšega. če bodo vremenske prilike dopuščale, bodo vsa tlakovalna dela izvršena nekako v štirinajstih dneh, tako da bo ta cesta konec rožnika že spet odprta in izročena prometu, ki je tukaj vsak dan zelo živahen. u— Nov grob. V Ulici kneza Koclja je umrla v nedeljo gospa Mariji B i r t i č e-v a, vdova po strojevodji. Zapustila je hčerko edinko gospo Albino Pečakovo. Naše iskreno sožalje! Pogreb blage pokojnice bo danes ob 15. n— Na levi strani Zaloške ceste Sq dobili pešci nov asfaltni hodnik, ki se razteza od Leonišča do vojaške bolnišnice in bo v kratkem dokončan. Neštetokrat so se prebivalci Most in sosednje okolice upravičeno pritoževali, kako nujno potrebno je, da F PREMIERA! Mojster duš Tragedija velikega znanstvenika. Misteriozna pota kirurga, o katerem se ne more reči, ali je genijalen raziskovalec, norec ali zločinec. V režiji ANATOL LITVAKA. Edw. G. ROBENSON KINO MATICA, teL 21-24 Ob 16., 19. in 21. mi. I se saj za pešce delno nekaj ukrene, ako-ravno bi tudi velik vozni promet na tej cesti, ki je ena izmed glavnih dovoznih žil za Ljubljano, zahteval, da se po Zaloški cesti, kakor je bilo že sklenjeno, cestišče tlakuje in tudi uredi hodnik na drugi strani ceste. u— Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije, na kateri se bodo izvajale izključno skladbe za orgle, se bo vršila jutri v sredo 19. junija v Hubadovi dvorani. Pričetek bo točno ob pol 19. uri. Nastopajo gojenci iz razredov gg. mons. prof. Premrla in prof. Tomca. Na sporedu so sledeči skladatelji: J. S. Bach. Handel, Bossi. Cesar Franck, Reger, Hochreiter, Springer, Rheinberger, Goller, Fajgelj, Dugan, Krek. Premrl in Tome. Zainteresirano javnost obveščamo, da bo IV. sklepna produkcija Glasbene akademije z mešanim solističnim sporedom v petek, 21. junija ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Izvajale se bodo skladbe za klavir, violino, flavto, pozavno in solopetje. Imena nastopajočih in njih profesorjev javimo pravočasno. K obema produkcijama je dovoljen vstop s sporedom. ki se dobi po 3 din v knjigarni Glasbene Matice. u— Izlet umetnostno-zgodovlnskega društva v Borovnico, Bistro in na Vrhniko. Prejeli smo: Ob najlepšem vremenu nas je odpeljal poln avtobus po Tržaški cesti, preko Barja, mimo hribastih otokov čez novi most v Podpeč, nadalje v Borovnico, kjer smo si ogledali farno cerkev, ki ima med drugim dva zanimiva stranska oltarja, pre-nešena iz nekdanjega Kartuzijanskega samostana v Bistri. Po prijaznosti sedanjih lastnikov tega starega veleposestva smo si ogledali grajsko kapelo. Nič več ni celic, samostan je bil siromašen; še le potem, ko je dobil cerkniško okolico, si je nekoliko opomogel. Kartuzijanski samostani so bili v Sloveniji trije. Zajčki, v Pleter-jah in v Bistri. Vse tri je cesar Jožef razpustil. Grajska kapelica ima lepe slike iz življenja sv. družine. Tudi na Vrhniki smo si ogledali župno cerkev, sezidano pred 70. leti; najzanimivejši je pa ogled podružnice pri Sv. Trojici. Pot tja gori pelje skozi naselje Gradišče, preko okopov Navporta. Svet je skalnat," kraški. Cerkvica je bila sezidana 1. 1641 in hrani lepa dela slikarja Ogrina. Le redko vidiš lepše slike, katere bi delale tudi v reprodukciji (na razglednicah) čast naši domovini. V trg vodijo senčnata pota. Klopice pod košatimi drevesi kar vabijo k odmoru. Vrhnika nas je sprejela z njej lastno gostoljubnostjo, Iz Novega mesta n— Javna produkcija učencev glasbene šole Sokolskega društva v Novem mestu bo v četrtek, 20. junija, ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma. Vstop prost. (—) Prekrasen češki film vzet iz življenja neizkušenega dekleta in njene nesrečne prve ljubezni... Osemnajstletna HANA VI TO V A in LAD. BOHAC KINO UNION — Tel. 22-21. Predstave ob 16., 19. in 21. uri I JEZDEC FANTOM I. del KINO SLOGA, tel. 27-30 ■■■■■HnaHes^EHRKsna&B Napet kovbojski film močnih senzacij in divjih pustolovščin. Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri & e— Nesreča s patrono. V petek zvečer | ha do Jescnic. Kaj si neki mislijo popotni je našel 141etni sin posestnice Štefan No —*------•----• vak iz Podloga pri Št. Petru v Savinjski dolini na cesti patrono in je začel tolči po njei s kamnom. Patrona ie eksplodirala in razmesarila dečku desno nogo pod kolenom Ponesrečenega dečka so orepeliali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Proti liKvidaeiji društva za starostno preskrbo delavcev tvrdke J. Hutter & drug so se izrekli delavci na sobotnem občnem zboru. Ker je bila udeležba delavstva na občnem zboru razmeroma majhna, bo glede tega še tajno glasovanje vsega delavstva, ki bo odločilo vprašanje glede likvidacije oziroma nelikvidacije omenjenega društva, a— HutterJev stanovanjski blok bodo gradili. Zaradi stavke stavbir.skega delavstva je bil odložen začetek gradnje velikega Hutterjevega stanovanjskega kompleksa ob Ciril Metodovi, Razlagovi, Prešernovi in Maistrovi ulici. Sedaj pa bodo verjetno že s pričetkom prihodnjega tedna pričeli z gradbenimi deli, pri katerih gre menda za največjo povojno gradbeno akcijo v Mariboru, če izvzamemo gradnjo delavske kolonije v magdalenskem predmestju. Stavbne stroške računajo na 25 milijonov dinarjev. Stavbna dela so poverjena stavbnim tvrdkam inž. Jelenec ter inž. Slajmer, U. Nassimbeni in R. Kiffman. a— Prve letošnje breskve na mariborskem trgu. Iz Dalmacije so prispele v Maribor prve letošnje breskve, ki jih prodajajo po 20 din kg. a— Usodna prometna nesreča se je pripetila na znanem ostrem ovinku proti Rogaški Slatini pri Pečici. Trčila sta osebni avto mariborskega mehanika Ruperta Drakslerja in motorno kolo, na katerem sta se vozila šofer Martin Jagodič ter njegov brat Alojz iz Kostrivnice. Pri karam-bolu je vrglo Alojzija Jagodiča v velikem I SamaamSa f t A m\M A - tekočo kremo - zanesljivo brez opeklin in peg! I sončenje Z LA PIH Depot PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9. Iz Celja e— Razprava proti tvrdkj A. Westen d. d. v Celju, ki jo je tožilo 64 bivših njenih delavcev in delavk za odškodnino, se je nadaljevala včeraj dopoldne na okrožnem sodišču v Celju v mirnem ozračju Razprava je bila zaradi zaslišanja nekaterih prič. ki so v Zagrebu, preložena na nedoločen čas. e— Cinkarniško delavstvo Je dosegle povišanje prejemkov za 35°/o. Kakor smo že poročali, je vodstvo cinkarne v Celju odobrilo svojemu delavstvu najprei 15-odstotno. potem pa še lOodstotno draeini-sko doklado. Delavstvo pa ie zahtevalo zaradi naraščajoče draginje 35odstotno draginjsko doklado. Včeraj so bila v cinkarni pogajanja med vodstvom podietia in zastopniki delavstva, ki so se končala z uspehom. Vodstvo cinkarne ie pristalo še na nadalino lOodstotno doklado. torei skupno na 35odstotno draginisko d^kkdo in ie tako ugodilo zahtevam delavstva Zadevni dogovor ie odpovedliiv na mereč dni. e— Promena^ni koncert vojaške godbe. Vojaški gedba 39 pp priredi drevi ob 19 na balkonu mestnega ooslavrrstva v Celju promenadni koncert 7 nasledniim sporedom: Koračnica "-St Gerois« Offenbacho-va uvertura »Savovardl«. duet in finale iz Zajčeve onere »Zrinj.^ki« JaMovi »Slovenski biseri« Brodilova »Iz B^o^ra^n i okoline«. Gregorčičeva koračnica- »Triglav. moi dom«. e— Obvezno cepljenj* proti davici odreja mestno poglavarstvo v Celiu na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. odredbe ministrstva za sonalno politiko in narodno zdravje ln od edbe barske uprave dravske banovine Cepljen e ie obvezno za vse otroke od končanega drugega leta do dopolnjenega desetega leta starosfi. Ceni j eni e ie dvakratno. Le enkratno ceplienje ie brezuspešno. Tega obveznega cepljenja ie oproščena le ona deca. pri kateri ugotovi uradna zd"avmška nreiskava upravičen vzrok ooro?t;tve Prvo cepljenje predšolske nrfadme bo v sei-ni dvorani mestnega poglavarstva v Ce ju v četrtek 20.. petek 21. in soboti 22. t m. od 8. do 12 Prvo ceplienls šoloobvezne mladine bo v šo ah Drugo zaščitno cenljenie predšolske mladine bo 11.. 12. in 13. julija od 8 do 12. v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celju Soloo1 ve^no mladino bodo o dnevu. ur; in kroju dragega cepljenia orimerno poučil;* šolska upraviteljstva Le dvakratno zaščitno cepljenje ima uspeh. da obvaraie otroka pred obolenjem. Cepliena mori biti tudi vsa ona mladina v starosM od dragega do desetega leta. ki ie davico že prebo'ela To cepljenje ie življen:ske važnosti in ni združeno z nobeno nevarnostjo ?a zdravje. Neopravičen izostanek ali prekinitev ceplienia bo po zakonih strogo kaznovano. e— Prometna nesreča v Liscih. V petek popoldne ie neki motociklist na c^sti v Liscah pri Celiu podrl 591etne^a davčnega oficiala v p. Alojzija Tevža iz L;sc na tla in mu zlomil desno nogo v gležnju. Tevža so prepeljali v bolnišnico. e— Dve žrtvi napadalcev. V Rogatcu so neznani moški napadli 331etnega h'apca Antona Drevenška iz Rogatca ter ea s sekiro in noži težko prškodovali po glavi, vratu in križu V nedeljo so nezn?nci v Črešnovcu pri Vojniku napadli 261etnega delavca Alojziia Inkreta iz iste vasi in na z noži hudo poškodovali po glavi Dre-venšek in Inkret se zdravita v celjski bolnišnici. loku z motornega kolesa. Obležal je na cesti s težkimi poškodbami na glavi. Njegov brat je odnesel k sreči le lažje poškodbe. Za boljšo zvezo med Brežicami in Novim mestom Brežice, 16. junija Ni dolgo tega ko se je neki dnevnik zavzemal za izpremembo voznega reda avtobusne zveze med Brežicami in Novim mestom. Pred dnevi se je nekdo bavil v drugem dnevniku s slabimi prometnimi razmerami na Dolenjskem sploh Naj tudi iz naših krajev sporočimo nekaj želj o tej zadevi. Da imamo v teh časih še vedno enotirno želleznico v Zidani most in v Zagreb, je znano, kakor tud; okolnost. da so glavni objekti te železnice pripravljeni za drugi tir že iz tistih časov, ko sc je ta železnica gradila. kar bo zdaj kmalu 100 let. Vlaki pa vozijo po tej železnici po polževo. Enotirna je tudi železnica iz Karlovca v Ljubljano. Cemu neki so dvotirnc želcznice na svetu? Za nas in obrambo naših krajev bi bile najbrže neverjeten luksus Zveze Novo mesto-Brežice še ni. Zato pa drve po tej cesti dan za dnem avtomobiili zlasti tovorni da je strah! Cesta pa je za polovico ožja kakor je hrvatska od Zagre- ki, ko se jim zoži ccsta za prvim na im mejnikom na ta način? Kaj si pa mislijo kmetje na tej cesti, če se jim vzpenja konj pred pošastjo, ki zavzema vso ccsto? Vide! sem na svoje oči, kako je preplašen konj s polnim vozom ljudi zavil s ccste enostavno na polje, da se reši. Ljudje na vozu pa so se križali in se priporočali svojemu patronu. Meni jc zastajalo srce. Ali bi nc kazalo dokazati, da imamo nekaj smisla za potrebe novodobnega prometa, vsaj malo milosrčja s kmetom trpinom, ki je tako stra-no vržen iz nekdanje zadovoljnosri? In kako bi po tej cesti vozili veliki avtomobili in tanki? Kako bi sc otjibali drug drugemu? — Nc, občutljivost stran, odprimo oči za resnične potrebe! Nc mislite tudi. da bi našim revežem škodovalo, ko bi čez zimo imeli kaj zaslužka pri razširjanju prometnih potov, pa na j bi bilo to le 20 din na dan brez hrane za dclavca in njegovo družino, kakor si to zagotavljajo sedanji kuliji pri javnih delih. Vsem tistim, ki pogrešajo železnico meti Novim mestom in Brežicami, bi billo zelo pomagano, ko bi ustvaritve železnice vsaj avtobus poskrbel za nujne zveze obeh mest in vseh krajev ob ozki cesti v Novo mesto. Naj navedem o tem nekaj malenkosti. Na brzoviake pri tej zvez' ni treba toliko gledati. N aš človek Bog da ima za po tni vlak. Ko bi prihajaB pri voznem redu naše avtobusne zveze z Novim mestom le poštni vlaki v poš-tev, potem bi mogli avtobusi mnogo prej iz Brcžic na pot, in bi potnikom poštnega vlaka ne bilo treba čakati v Brežicah skoraj pokirugo uro. Za 41 km dolgo pot je toliko vožnje v Novo mesto že precej dolga zadeva. Boljšo, širšo cesto in hitra odprava na stanicah, pa ne da mora sprevodnik avtobusa vdroti v pošto po pošiljke. Ob praznikih so včasih ti avtobusi polni tako, da so vsi potniki skupaj le homogena masa. Nujno potrebni sta še dve zvezi v izpopolnitev voznega reda. Kmet ne opravi v Novem mestu vselej do odhoda avtobusa (nekako opoldne), potem pa nima več zveze. In tako tudi kmet v Brežicah ne more prej nazaj v Kostanjevico ali kamorkoli, če ne čaka do sedme ure zvečer na drugo zveze s svojim domom Zato bi bilo nujno potrebno, da dobimo še zvezo iz Brežic v Novo mesto po prihodu prvega popoldanske-na vlaka in iz Novega mesta v Brežice zvečer, da pride popotnik še na večerni vlak v Zagreb. Zadnja zveza bi ujjajala zlasti tudi izletnikom iz Zagreba, ki bi prav radi prihajali v rajsko slepe dolenjske kraje, ko bi imeli priliko, da se vrnejo zvečer z avtobusom na postajo v Brežice. Isto olajšavo bi občutili tudi športniki, sepnarji in tu ii popotniki v našik krajih, zlasti pa tudi Brežičani, ki bi jim ne bilo treba tolikokrat tavati ponoči po dežju pol ure daleč od postaje domov. In tudi veliko naseije ob žcleznici, Brezina, bi bilo tega veselo. Zasebni tzvošč-ki imajo še vodno do»volj posla s tujci, ki se peljejo v Toplice. Poizkusite stvar, začetkoma vsaj ob nedeljah alii morda dvakrat v tednu! Ne verjamem, da se ne bi obnesla. Zavarujem se proti sumu, da sem hotel s temi vrsticam; koga zbosti ali žaliti. Hotel sem !e pomoči dobri stvari do uspeha. Malo odločne volje le in malo več smisla za narodno gospodarstvo! Vsaj toli! o kakor ga imate za to, ali ima ta in oni tak ali tak svetov ni nazor in ali je iz Zakota ali iz Brežic in kar je še več tistih strašnih nasprotij, ki nas tako delijo, da sc celo neradi srečujemo. Mož v zaboju Ljubimec pod pokrovom V Milanu je z visoko natovorjenega voza na prometni cesti padel z velikim ropotom precejšen lesen zaboj na tla. Pešci so z vzkliki že opozorili voznika na to, ko so v svoje začudenje opazili, da je vstal med razbitinami, ves pokrit z lesno volno, neki gospod, pogledal zmedeno okrog sebe in pričel potem bežati. Prometni policist se je z drugimi ljudmi in voznikom spustil za njim. Nastal je divji lov, ki se je končno ustavil pred nekim policijskim komlsa-rijatom. Tam se je nenavadni dogodek prav tako nenadavno pojasnil. Giacomo P. je mlad mož, ki se je šele p^ed kra;Hm poročil z nad v k ljub jsunr no žensko. Menda je imela za to povode, kajti mladi mož je hotel obiskati svojo nekdanjo ljubico, ki se je hotela baš preseliti iz Milana v Turin. Ženi je dejal, da ima neko sejo in da ga popoldne ne bo domov, potem je odšel in nI slutil, da ga žena zasleduje. Sredi ganljivega poslavlja-nja od nekdanje izvoljenke pa je nenadno zagledal ženo, ki je stala na nasprotni strani ceste. Baš v tem trenutku pa se je zganila in jo začela odločno mahati proti hiši, v kateri je bil. Giacomo je pobledel. Kam naj se skrije, da ne bo škandala? V stanovanju so bili že vsepovsod pripravljeni kovčegi in zaboji. Kaj je bilo torej naravneje, nego da se je mladi mož v svojem obupu odločil, da zleze v velik zaboj in povezne pokrov nad seboj? Komaj se je to zgodilo, je že pozvonilo. Nekdanja ljubica je za vse primere še hitro zabila dva žeblja v pokrov zaboja. Ni pa bila Giacomova žena, bili so delavci, ki so prišli, da odnesejo zaboje in kovčege na voz. Mladi ženski niso dali niti toliko časa, da odpre usta, temveč so enostavno pograbili baš zaboj, v katerem je tičal ubogi Giacomo, in odnesli so ga Seveda ni mož v njem nobene zinil, šele tedaj, ko se je voz premaknil, je skušal na vse načine pokazati ljudem, da je v zaboju, toda v hrupu cestnega prometa ga ni nihče slišal. Naključje je potem hotelo, da je zaboj zdrknil na cesto in se razbil. Policijski komisar, ki je z nasmehom poslušal to zgodbo, je dejal: »Imeli ste res srečo — prvič, da vas niso naložili za Turin, drugič da ste pred vsem ušli svoji ženi.« Ves rdeč je odšel Ciacomo domov. Tam menda ni poročal, kaj se mu je bilo zgodilo. Zračna ob tečajih Ce smemo verjeti trditvam ruskih učenjakov, zračnih zdravilišč v nekoliko letih ne bomo več nahajali v tropih, v Egiptu, v srednjeevropskih gorovjih, temveč ob — tečajih. Na visokem severu so ugotovili, da ima sonce tam svojevrsten In zelo močan učinek ter da Je njegova zdravilna sila dosti močnejša nego drugje. Oba tečaja sta človeštvu malodane dostopna treba bi bilo tam urediti torej samo še zdravilišča. Dve milijardi potnikov Pred nekoliko dnevi so dosegli pri nju-jorški podzemski železnici druge milijardo potnikov, od kar ta železnica obstoji. Osebe, Id je zaključila to lepo število, pa niso mogli pravočasno ugotoviti, tako da ji tudi niso mogli stisniti šopka cvetKc v roke in objaviti njene slike v listih. INSERIRAJTE V »JUTRU«! Gospodarstvo Zaključek trgovinskih pogajanj z Italijo Kakor je znano, se je 4. t. m. "pričelo v Rimu zasedanje jugoslovensko-italijanske-ga stalnega gospodarskega odbora. Naša delegacija po : vodstvom pomočnika zunanjega ministra Milivoja Pilje in italijanska delegacija pod predsedstvom veleposlanika Amadea Gianinija sta v soboto končali svoje delo. Po rimskih vesteh so rezultati pogajanj za obe strani zelo zadovoljivi. Vsa aktualna in tudi ve'- sporna vprašanja so povolj-no rešena. Ouseg trgovinske izmenjave bo po novem sporazumu znatno povečan. Italija bo zlasti povečala uvoz našega lesa, pri čemer je tudi predviden večji uvoz naše bukovine. Nadalje bo povečan italijanski uvoz naše goveje živine, prav tako so predvideni kontingenti za uvoz naših svinj in drugih mesnih proizvodov. Urejeno je tudi vprašanje dobave večje količine bombažne preje po povoljnih cenah. Italija nam bo dobavila vse potrebne količine riža, čeprav je bil nedavno izvoz riža iz Italije prepovedan. Plačilni promet ostane na osnovi kliringa, predvideni pa so ukrepi, da bo kliring pravilno funkcioniral in da uvoznikom iz ene in druge države ne bo treba dolgo čakati na izplačilo nakazil. Glede na znatno povečanje naše trgovinske izmenjave, ki smo ga zabeležili že lani in letos, je predvideno nadaljnje razširjenje medsebojnega blagovnega prometa tem bolj pomembno. Naša delegacija se bo v prihodnjih dneh vrnila. Danes pesteče rok za prijavo inozemskih surovin že v nedeljski številki smo objavili vsebino uredbe o kontroli zalog blaga, ki določa, da morajo vse osebe, ki uvažajo, predelujejo ali na debelo prodajajo določene inozemske surovine v treh dneh po uve-ljavljenju te uredbe predložiti prvostopnim upravnim oblastvom prijave o količinah (zalogah) teh predmetov, ki so jih imele na dan uveljavljenja uredbe. Uredba je bila objavljena v »Službenih novinah« od sobote 15. t. m. (ta številka »Službenih novin« je bila včeraj dostavljena naročnikom). Z dnem objave je uredba stopila v veljavo, tako da tridnevni rok za prijavo poteče že z današnjim dnem. Uredba se nanaša, kakor smo že v nedeljo navedli na naslednje blago inozemskega izvora: riž. kava, čaj, kakao v zrnu in kakavovo maslo, loj. kokosovo olje, para fin, surov bombaž in bombažna preja, ovčja volna in volnena preja, surova juta in neuporabljene vreče iz jute, kavčuk in izdelki i3 kavčuka, surove kože vseh vrst, kositer in bela pločevina. Maksimirane cene za železo Urad za kontrolo cen v Beogradu objavlja: Na osnovi 4. odstavka člena 3. uredbe o kontroli cen je urad za kontrolo cen pr oni-al maksimalne cene: a) za železo v palicah (okrog-]d, polokroglo, štiriogla-to) in ploščato železo ter železo za platišča b) za betonsko železo in c) za fasonirano železo (oglato železo z enakimi in neena-k mi kraki, železo za okna, klinasto, seg-ir.entno itd.). Cena je določena za posa-rr ezne relacije v naslednji višini (za 1 kg): Beograd 4.90 din. Niš 4.98 din, Skoplje 4.00 din, Novi Sad 4.93, Sarajevo 4.90 din, Kotor 4.93 din, Ljubljana 4.90 din, Maribor 4.92 din, Celje 4.92 din. Na to ceno, ki velja v trgovini na debele. se lahko pribije največ 0.66 din na kg pri prodaji železa v palicah preko 3000 kg, olno.mo pri prodaji betonskega železa preko 20.000 kilogramov; pri prodaji železa v paJicah v količini 3000 do 3000 kile tramov in betonskega železa v količini 5000 do 20.000 kilogramov naenkrat lahko znaša ta pribite k največ 0.78 din na kg, v e na gori navedene osnovne cene. Izven označenih mest se srne jo biti cene v primeru z gori označenimi maksimalnimi cenami za toliko večje, kolikor znašajo prevozni stroški od najbližje označene relacije do kupčeve postaje. Gori navedene cene veljajo brez sKupnega, dav*a n:i poslovni promet in brez eventualnih lokalnih dajatev (n. pr. mestnih trošarin odnosno uvoanin). Urad za kontrole cen je prav tako na osnovi 4. odstavka člena 3. uredbe o kontroli con določil za vse svoje področje maksimalno ceno za rafijo, >n sicer v višini 25 din za 1 kilogram f ran ko prodajalčev obrat. Gospodarske vesti — Dalmatinski hotelirji zahtevajo moratorij. Iz Splita so odpotovali v Beograd predstavniki Trgovinsko-industrijske zbornice, ki je sklenila, da se obrne na finančnega ministra dr. šuteja in njegovega pomočnika dr. Filipančiča in zahteva pomoč za dalmatinsko hotelirstvo. Zbornica predlaga, da bo vlada dala hotelirjem moratorij odnosno da bi predpisala odložitev plačil za dolgove hotelske industrije. Ker so letos odpadli vsi inozemski gostje in je tudi poset domačih turistov zelo majhen, je odgoditev plačil nujno potrebna. Hotelska podjetja, ne morejo plačevati anuitet za svoje dolgove, ker so dalmatinski hoteli po veliki večini odvisni od sezonske publike. — Jugoslovenski uvozniki smejo sprejemati fakture za uvoz nemškega blaga le v markah. Na zadnjem sestanku jugoslo-vensko-nemškega gospodarskega odbora je bilo določeno načelo, da se mora fakturiranje v jugoslovensko-nemškem blagov-nem prometu vršiti predvsem v nemških markah, in to tako za blago, ki se pošilja iz Jugoslavije v Nemčijo, kakor tudi za blago, ki ga jugoslovanski uvozniki kupujejo v Nemčiji. S tem se spreminja dosedanja praksa, po kateri so jugoslovanski uvozniki poravnavali račune nemških dobaviteljev. glaseče se na dinarje, z vplačilom dolžnega dinarskega zneska na dinarski račun nemške obračunske blagajne v Berlinu pri Narodni banki v Beogradu. V zvezi s tem priporoča devizna direkcija Narodne banke uvoznikom, da v svojem lastnem interesu zahtevajo e»d svojih nemških dobaviteljev račune samo v nemških markah. Kolikor bi bilo to iz kakršnihkoli razlogov nemogoče, bodo jugoslovanski uvozniki tudi v bodoče lahko za svoje blago akceptirali dinarske račune in jih poravnati z vplačilom dolžnega dinarskega zneska pri Narodni banki, vendar morajo začenši s 15. junijem t. 1. za vsako takšno vplačilo poprej preko pooblaščenih zavodov obrtniti na devizno direkcijo Narodne banke. To velja za jugoslovanska plačila v dinarjih iz blagovnih poslov kakor tudi za plačilo postranskih stroškov, ki so v zvezi ž blagovnim prometom. — Začasni trgovinski sporazum z Ru-mu..ijO je podaljšan. Začasni trgovinski sporazum z Rumunijo je potekel 31. maja. Predvideno ie bilo. da bo to tega časa sklenjen nov sporazum. Ker pa niso bila možna nova pogajanja je z izmenjavo not med obema državama sedanji sporazum podaljšan za tri mesce, to je do konca avgusta t. L = Sprememba v sestavi deviznega odbora. Finančni minister je izdal cdlok, s katerim je spremenil svoj prejšnji odlok o sestavi deviznega odbora pri Narodni banki. Odslej ima trgovinsko ministrstvo (direkcija za zunanjo trgovino) v deviznem cdboru dva predstavnika. Tudi sestava uvoznega odbora pri Narodni banki se spremeni v toliko, da dobi trgovinsko ministrstvo (direkcija za zunanjo trgovino) dva predstavnika namesto dosedanjega enega predstavnika oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu. r= posvetovanja delegatov krojaških združenj. Včeraj so imeli delegati važnejših krojaških združenj iz vse Slovenije v Celju konferenco, da premotrijo položaj v svojih organizacijah in ukrenejo vse potrebno za enotno nastopanje v vseh važnih zadevah stroke. Na konferenci je bil dosežen sporazum glede sklepanja kolektivnih pogodb, ki naj bi bila zaradi posebnih potreb te stroke docela enotne in bi tudi v vprašanjih mezd upoštevale inte-; rese enotnosti. Da se preprečijo nadaljnja i trenja je bilo doseženo načelno soglasje o raznih vprašanjih, tako glede {»možnega osebja, glede določitve mezdnih razredov glede vajencev itd. Udeleženci so med drugim sklenili, da bodo čimbolj pospešili načelne odločitve upravnih oblasti o plačevanju mezd onim pomočnikom, ki so večkrat zaporedoma na vojaških vajah, kar ogroža obstoj malih in srednjih obrtniliov Konferenca je trajala štiri ure. = Pred madžarsKo-ruskimi trgovinskimi pogajanju Iz Budimpešte poročajo, da se bodo v kratkem pričela madžaesko-ru-ska trgovinska pogajanja. Ta pogajanja so že dalj časa predvidena, vendar so bila odložena iz zunanje-političnih razlogov. Sedaj pa je v zvezi s pripravami za ta pogajanja odpotoval v Moskvo predstavnik državnega urada za zunanjo trgovino. = Zaslužek ameriških petrolejskih družb. Po poročilih ameriških strokovnih listov je znašal v preteklem letu čisti dobiček 30 vodilnih ameriških petrolejskih družb 247 milijonov dolarjev (13.6 milijarde din) nasproti 338 milijonom v prejšnjem letu. = Brezmesni dnevi na Madžarskem. Madžarska je že prej uvedla dva brezmesna dneva v tednu. Sedaj pa je vlada odredila nove omejitve. Odslej je prepovedano tri dni v tednu prodajati svinjsko meso in jedila iz svinjskega mesa, telečje meso pa je prepovedano prodajati 4 dni v tednu. = Dobave. Direkcija rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 2. junija ponudbe za dobavo pisalnih in računskih strojev. Pomorsko-zrakoplovna šola v Divuljah sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo orodja, koksa, pločevine, železa, jekla, bakra, cevi, risalnega papirja, smirka, paste za čiščenje raznih držal, ščetk, bombaža za čiščenje i dr. = Licitacije. Dne 1. julija bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo barv in lakov, 2. julija za dobavo strojev, 3. julija pa za dobavo raznega materiala iz gume. Dne 2. julija bo pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo zdravil in kemikalij, 3. za dobavo raznih drog. glicerina, vaze-line in olja, 4. julija za dobavo desinfek-cijskih sredstev. 5. julija za dobavo praznih ampul, medicinskih stekel, zamaškov iz plute in porcelanastih posodic. 6. julija za dobavo kartonskih potrebščin in apotekarskega pribora. 8. julija za dobavo pobakrene žice. železa, črnih cevi. 10. julija za dobavo zimskih in letnih bolniških ter zdravniških plaščev. 13. julija za dobavo 3.000 parov nogavic za bolnike. Dne 2. julija bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo električnih vžigalnikov za državni rudnik Banjaluka in 16. julia za rudnik Velenje. = Licitacije. Dne 29. junija bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo žebljev, 4. julija za dobavo lepila za potrebe tobačnih tovarn in 3. julija za dobavo lesnih hlodov. Dne 1. julija bo pri štabu V. armijske oblasti v Nišu ustna licitacija za dobavo pokrival za vole iz kozje volne. Dne. 3. julija bo pri upravi I. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo vateline, sukanca in platna. 5. julija za dobavo vazeline, petroleja, mila za pranje, parafinskega olja za fino mehaniko, cilin-drskega olja. boraksa. karbida i dr. in 8. julija za dobavo obdelanega lesa. Dne 8. julija bo pri upravi smodnišnice v Kamni-ku licitacija za dobavo 200.000 kg parafi-na, 1. julija se bo sklepala direktna pogodba laboratorijskega steklenega in porcelanskega materiala. Dne 8. julija bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo žarnic, 10. julija za dobavo vijakov, matic in zakovic ter raznega elektro-materiala. = Licitacije, razpisane za 18 in 19. junij t. 1. za razna dela pri depandansi bolniškega fonda državnega prometnega osebja na Golniku, so do nadaljnega odložene. Dnevi licitacij bodo objavljeni naknadno. Borze 17. junija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo pri slabi tendenci za Vojno škodo povpraševanje po nižjem tečaju 388. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Beograjska borza danes zaradi praznika ni poslovala. Ogl. res. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 DEVIZE Ljubljana. Oficicini tečaj': London 161.34 — 164.54, Pariz 95.96 — 98.26, NewYork 4425 — 4485, Curih 993.81 — 1003.81; Tečaji na svobodnem trgu: London 199.56 — — 202.76, Pariz 118.75 — 121.05, New York 5480—5520, Curih 1228.10—1238.10. Curih. Beograd 10, Pariz 9.3250, London 16.45, Nevv Yark 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106.25. EFEKTI Zagrci>. Državne vrednote: Vojna sKoda 388 den., 4% agrarne 49.50 bi., 4.7C severne agrarne 49 den., 6" „ beg"!uške 62.50, 6n/o dalm. agrarne 54.50 — 55, 7% stabi-liz. 93 bi., 7% invest. 92 — 95, 7"/« Blair 84.50 bi., 8% Blair 91.50 bi.; delnice: Gut-man 55 den., šečerana Osijek 220 den., Osječka Ijevaonica 160 den., Oceania 600 den., Našice 400 den. Blagovna tržišča žiro + Chieago, 17. junija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 79. za dec. 80; koruza; za julij 61.25, za sept. 59.50. + \Vinn«peg. 17. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 72. za sept. 74.50. -i- Novosadska blagovna bo'za (14. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okolica Novi Sad 253 — 255; sremska 253 — 255; slav. 253 — 255; gor. baška 256 — 258; baška ladja Tisa 257 — 259. R i: baška 208 — 210. Oves: sremski 208 — 210; slavonski 208 — 210. Jermen: baški in sremski 64/65 kg 207.50 — 210. Koruza: baška 210 — 212; par. Indjija 213 — 215. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 370 — 380; >2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; >7« 275 — 285«; »8« 175 — 180. Otrobi: baški ln sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fiž«l: sremski beli brez vreft 435 — 440. LE2KE 1 „Za državo in samo za državo" Pod naslovom >Za državo in samo za državo« objavlja glasilo JNS »Jugoslovenska otadžbina« uvodnik, v katerem pravi: »V naši javnosti ni danes deljenega mnenja o našem splošnem položaju. Gre za to, da se prebudi kar najbolj splošno spoznavanje težke dobe, ki jo preživljamo, da se pozdigne vera v svetost onega, kar je treba braniti in da se okrepi do največje mere zavest o odgovornosti vsakega po-edinca in občutek dolžnosti napram domovini. Za vse, ki tako mislijo, obstoji danes samo ena politika, ki vse, kar je postransko in posebno, postavlja na stran. To je politika države jugoslovenske, njenega obstanka in njene svobodne bodočnosti. Država, domovina, Jugoslavija, vse to tvori v mislih domoljubov nerazdvojno celoto. S tega gledišča je bilo od nekih strani postavljeno tudi vprašanje koncentracije. Z druge strani pa so postavljeni drugi pogoji za koncentracijo. Toda koncentracija ni koncesija nikomur, temveč prevzemanje skupne odgovornosti v najtežjih dneh. Ona ni sama sebi namen, nego je vredna toliko, v kolikor more dvigniti duha solidarnosti, moč odpora in vero v bodočnost. Izsiljene obveze ne bi imele moralne vrednosti. Nasprotno pa bi nesebična in široka, v tragičnih dneh dokazana ljubezen do države odstranila mnoge strahove in olajšala vse rešitve. Plemenita tekma v skrbi za osnovne življenjske interese celokupne domovine bi uničila vse sledove medsebojnega nezaupanja in sum-ničenja ter bi za sporazum dosegla mnogo več, kakor vsi pogoji in vse formule. Vsi rodoljubi bi morali danes storiti vse samo za en cilj: Za državo in samo za „Tri srbske stranke" Zagrebški listi, ki poročajo o posvetovanjih med vodstvi glavnih opoziciiskih strank, se kai radi poslužuieio obeležbe »srbske stranke«. Ta obeležba ni točna. Radikalna in demokratska stranka sta stvarno res srbski stranki, ker ie niuno delovanje omejeno predvsem na srbsko območje, Jugoslovenska nacionalna stranka oa ni srbska stranka. Niti do svoiem programu, niti oo območiu svoieea delovanja. niti oo svoii organizaciji. JNS ima program narodnega edinstva in njeno mesto ne bi moglo biti nikjer, kjer bi prihajali v poštev le srbski nteresi. Ona deluje v vsei državi in mora imeti pred očmi enako slovenske in hrvatske, kakor srbske interese. Niena organizaciia ie taka, da v stranki ne more odločevati samo srbski živelj. temveč so njene odločitve rezultat sodelovania Srbov. Hrva1o--' in Slovencev v duhu one jugoslovenske ideologi ie. ki temelji na načelu polne enakopravnosti. »Samouprava" o vlogi SDS Glavno glasilo JugoalovensKe iadiKd.lue zajednice »Samouprava« nadaljuje polemiko s Samostojno demokratsko stranko, ki pa jo je spretno prevrgla na drug teren. Izrabila je dejstvo, da se je SDS sicer formalno odpovedala svojemu nekdanjemu glavnemu programskemu načelu narodnega edinstva, stvarno pa še vedno predstavlja po svoji sestavi jugoslovensko stranko, v kateri predvsem sodelujejo napredno vsmerjeni Srbi in Hrvati. Predsednik stranke je Srb, minister dr. Budisav-Ijevič, predsednik njenega izvršnega odbora pa je Hrvat, dr. Večeslav Vilder. »Samouprava« sedaj razvija tezo, da je bila koalicija Hrvatske seljačke stranke in Samostojne demokratske stranke do ustanovitve banovine Hrvatske razumljiva, sedaj pa kvari ta kombinacija razčiščenje položaja in hrvatsko-srbske odnošaje. Narodni sporazum med Srbi in Hrvati je zasnovan na predpostavki, do morejo Hrvate zastopati samo pravi hrvatski narodni politični predstavniki, ki so danes organizirani v HSS. Srbe morejo seveda prav tako voditi izključne le Srbi. Organizirati se mora torej močna srbska stranka, ki bo kot partner mogla zastopati srbske interese v banovini Hrvatski. Te realr.e spremembe položaja — pravi dalje /Samouprava« — SDS ni pravočasno pravilno razumela, z^.to je izgubila svoje pristaše med Srbi. Srbska politika pa se brez Srbov voditi ne da. »Samouprava« apelira indirelitno tudi na HSS. r.aj zapusti svoje dosedanje zaveznike, češ da so Hrvati danes gospodarji na svojem, njihov delež v državnih poslih presega nivo vsakega lokalnega vezanja z drugimi strankami na Hrvatskem in njihova vloga se je spremenila in zahteva tudi druge preorientacije. Hrvati vendRr ne bodo hoteli, da iz oportunističnih ozirov na svoje odnošaje z drugimi lokalnimi strankami izpustijo iz rok odločilne, iniciative v državni politiki — zaključuje -^-Samouprava«. Ali bodo Nemci napadli Anglijo? Kakor poročajo angleški listi, si angleška javnost stavi sedaj samo to vprašanje. V Londonu računajo seveda z možnostjo nemškega poskusa izkrcanja nemških čet na angleški obali. Agencija »Brita- nova« poroča v tej zvezi, da je za obrambo pred to nevarnostjo izpeljana velika organizacija. Vse ravnine, na katerih bi se mogli spustiti nemški avioni, so preorane, na cestah pa odstranjeni vsi znaki, ki služijo za orientacijo glede krajev in njih medsebojne oddaljenosti. Na vseh glavnih cestah proti Londonu so postavljene ovire, povsod pa so razmeščene tudi vojaške straže. Prostovoljska vojska proti padalcem je vsak dan večja. Njej je britanski avtomobilski klub stavil na razpolago vso svojo organizacijo nadzorstva nad cestami v Angliji. Na vsakem križišču so sedaj postavljeni posebni stražniki te organizacije. ki so vsi opremljeni s telefonskimi aparati, tako da lahko vsak dogodek takoj javijo v večja središča. (Novi nemški evropski red V svojih izjavah, ki jih je dal Hitler ameriškemu novinarju Wiegandu in o katerih obširneje pišemo v današnjem uvodniku. ie ooudarial. da bo temeljno načelo miru. kakor si ga zamišlja Nemčiia spoznanje. da oraveea miru ne more biti. ako se ne vodi račun o življeniskih potrebah velikih narodov. Nedavno ie predaval znani ideolog narodnega socializma Alfred Rosenberg v Pragi, da bo Nemčija uvedla v Evropi nov red med narodi in državami. V smislu teh izlaeani ne bo več velialo staro načelo, da mora imeti vsak narod svojo popolno neodvisno državo, ki uživa polno suvereniteto in ki pravno ni odvisna od nobene druge sile. Tendenca novega časa gre za tem. da se posamezne suverenosti umaknejo novemu redu. zgraienemu na ideji enotnega prostora, ki omogoča enotno vodstvo. Ta novi red — ie dalie izvaial Rosenberg — pa ne znači samo ene velike države. temveč predstavlja nov poiem za so-žitie narodov. Zakon prirode ie tak. da obstojajo veliki in mali narodi in da maii narod ne greši, če se postavi pod zaščito velikega. Iz teea izhaia da ie treba razlikovati pravice in dolžnosti velikih, vodilnih narodov in malih narodov, ki stojijo pod njihovo zaščito. Narodni socializem razlikuje narodno in državno individualnost. in iz te razlike izhaia njegovo razno gledanie na narode in na države. Angleški publicist o vojni Ugledni ang!cšk; list »Nincteent Centu-ry« prinaša na uvodnem mestu članek o današnjem položaju in prihaja do zaključka: »Ne vemo, ali bomo dobili to vejno, vem» pa. da se da dobiti.« Pisec pri tem zlasti n^gia.^a važno vlogo angleške«? letalstva, ki je doslej že na vseh frontah pokazalo svojo veliko sposobnost. To jc tem po-trebnejše, ker je morala Anglija spričo najnovejših dogodkov velik del svoiega zračnega brodov.ia določili za obrambo britanskega otočja Pisec zaviaca ve«t; o velikih izgubah britanskega letalstva in trdi, da jih sproti nadomeščata domača proizvodnja in dovoz iz Amerike Kataster narodnih manjšin na Madžarskem Zastopnik stranke puščičastih križev je predložil madžarski zbornici osnutek zakona za ureditev položaja ne madžarskih narodnih manjšin. Zakon naj bi določil, da tvorijo vsi madžarski državljani ne glede na narodnost ali vero enoten madžarski politični narod, vendar lahko vtem širokem okviru nemadžarske skupine dobe kulturno samoupravo s posebnim pogledom na njihove narodne posebnosti. Manjšine bi dobile šolstvo v svojem jezi-ku, njih samouprava bi vodila narodnostni kataster, za temelj številčnega stanja bi se pa vzeli rezultati ljudskega štetja iz I. 1920. Samoupravne narodne skupine v okviru Mad.larske bi tvorili Jugosloveni, Rusini, Slovaki in Nemci. Kakor poroča budimpeštanski poročevalec berlinske »Bdrsenzeitung«, je ta predlog med vsemi ostalimi strankami madžarske zbornice vzbudil silovito nejevoljo. Tudi tisk se je enodušno postavil proti nameri puščičastega križa, poudarjajoč. da bi se s tako ureditvijo zanesla klica razdora v doslej enotno telo madžarskega političnega naroda. Predlog je nadalje v nasprotstvu z madžarskim zgodovinskim pojmovanjem države. »Pester Lloyd« imenuje zakonski osnutek predlog za razbit ie narodne enote v samoupravne skupine. Poluradni »Uj Magvarsag« je prepričan. da bi taka ureditev izzvala demona razdora, dasi pripušča, aa se narodnostno vprašanje mora rešiti. SMepi vodstva učiteljske organ! Beograd, 17. junija, p. Glavni odbor Ju-goslovenskega učiteljskega udruženja ie po dvodnevnem posvetovanju izdal objavo, v kateri pravi, da je razpravljal o mnenjih glede spremembe sedanjih pravil JUU, ker se je pokazala potreba po spremembi glede na novo upravno stanje v državi. Sklenjeno je bilo, da se v tem pogledu počaka na definitivro preureditev države in da se bodo šele potem sprejeli sklepi o novih pravilih. Glavni odbor jo posvetil mnogo pozornosti tudi zboljšanju gmotnega položaja državnih uslužbencev, o čemer je poročal podpredsednik JUU Todor Dimitrijevič. Glavni odbor se je postavil na stališče, da se je akcija za zboljšanje gmotnega in moralnega položaja državnih uslužbencev vodila z živahnim tempom in Ga so bili mero-da,jni činitelji seznanjeni z zelo težkimi gmotnimi in moralnimi okoliščinami vsega državnega uradništva. Glavni odbor vztraja pri prepričanju, da predstavlja vprašanje zboljšanja gmotnega položaja državnih uslužbencev najvažnejši interes države in naroda in da pomeni njegova rešitev istočasno moralno in duhovno ojače-nje državne moči, zaradi česar ie treba tozadevno akcijo energično nadaljevati. Gospodarske posledice italijanskega nastopa Nemška agencija »Deutscher Wirt-schafisbericht« razpravlja o tem. kakšne bodo gospodarske posledice italijanskega posega v vojno pri obeh vojujočih se strankah. Korespondenca omenja angleško trditev, da bo italijanski nastop omogočil zaveznikom, da zamaši io največjo luknlo v svojem blokadnem obroču okrog Nemčije, pristavlja pa. da je že dosedanji potek vojne pokazal, da Nemčije z blokado ni mogoče streti. Na to pravi članek med drugim: »Nespametni so tudi računi na gospodarsko nepripravljenost Italije Le s politiko ptiča noia ie mogoče misliti, da je Italija vstopila v vejno ne7adostno pripravljena Ona ima dovolj vseh zalog, ne gleda na to. da j'n bo lahko še tudi v bodoče dopolnjevala Anglija in Francija pa sta z italijanskim nastooom zgubili dostop k tržiščem evropskega jugovzhoda in Orenta. medtem ko sta že prei izgubili zveze s tržišči severne Evrope, Belgiie in Nizozems'-e. Ang'i;a ie sedai odrezana od več ko tretjine svojih ?nrizemskih dobav-ljačev in kupcev. Ona in Francija ne bosta mogli več dobivati rud in živil iz Ju- goslavije. nafte in žita iz Rumunije. tobaka in živil iz Bolgarije in Grčije, rud in t ob alta iz Turčije, ne bombaža iz Egipta. Transporti iz Indije in Avstralije bodo morali hoditi po mnogo daljši poti okrog Afrike, pa bodo zaradi tega počasnejši in dražji.« Na osnovi teh razmišljanj prihaja »Deutscher Wirtschaftsbericht<£ do zaključka, da so se bistveno spremenile tudi fronte na gospodarskem bojišču. V drugi polovici članka razpravlja o gospodarski moči Italije in opisuje njen avtarkični razvoj. Po teh podatkih lahko Italija sama krije danes čez 90% svojih potreb na živilih. Pred 15 leti je n. pr. pridelala komaj 54 milijonov stotov pšenice, leta 1938 pa že 80 milijonov. Koruze pridela sedaj že sama dovoli, od pridelka riža lahko eno tretjino celo izvaža. Prav tako pridela Italija sedaj doma že dovolj sladkorja in rži. Sadja. vina. in sočivja prideluje slei ko prej toliko, da ji preostaja velike množine za izvoz. Premalo ie samo živine, ki pa ie ie Italiji dovolj na razpolago v po-dunavskih državah. Prva tehtna za s. e. pehal r ™ zmaga BSK m Včeraj f e BSK zabeležil prvo zmago v tej konkurenci, in sicer proti Venusu iz Bukarešte s 3 : 0 (1: ©) Beograd. 17. junija j niti enkrat niso ogražali gola domačinov. >krnn V konkiirpnH I Njihova nesreča je bila tem večja, ker je Za današnjo prvo tekmo v konkurenci za mali srednjeevropski pokal, v katerem je dobil BSK kot drugoplasirani klub v državi za nasprotnika prvaka Rumunije, enajstorico Venusa iz Buknreftte, je prvak Srbije povedel na teren svojo najboljšo enajstorico v postavi: Mrkušič Stojiljkovič. Dubac, Manola, Dragičevič, Lechner, Glišovič, Valjarevič. Božovič, Vujadinovič, NikoliC. Za tekmo je vladalo še dovolj zanimanja in se je zbralo na igrišču BSK okoli 4000 gledalcev. Med njimi je bila tudi kompletna ena,jstorica madžarskega UJpesta, ki bo v sredo v Zagrebu igrala tekmo v enaki konkurenci proti novemu državnemu prvaku Gradjanskemu. Igra je bila v splošnem precej slaba, tako na eni kakor na drugi strani. Rumuni Bo igrali slabo skoraj ves da« tekme ln sploh njihov levi krilec Bodola že v prvih 10 minutah prvega polčasa nesrečno trčil skupaj z Božovičem, tako da si je zlomil ključno kost. Rumuni so morali zato do konca igrati samo z 10 igralci. Gol je zabil v prvem polčasu Nikolič, v drugem polčasu pa sta povišala razliko Valjarevič in Glišovič. Igra BSK je bila v prvem polčasu prav šibka, v drugem pa nekoliko boljša, pa vendar pa še ne takšna, kakršno zna predvesti pravi BSK. Sploh je tekla vsa tekma na obeh straneh precej mlačno. V moštvu BSK je mogoče pohvaliti samo Lechnerja in Nikoliča ter morda še Glišo-viča, dočim so prav slabo igrali >asi< Vujadinovič, Valjarevič in Božovič. Zmaga domačih je bila pri vsem tem vendarle za-služena Sodil je dobro madžarski sodnik Ujvatjr. (Abo) Turku Baltiški Karva Tliiuvnaa" — (Do^ojJ 5aaftma ltO*eOFt irpatg Tartu /p skov g V«»«Tspi U^ 3 IVtviaavai .(J-ibava} ^ .icpajo (Mfcmzl) *o* kovni Vtikaviskis Tisk iz 1. 1366 Umaknil se je v Nemčijo VSAK DAN IMA Pogled na Tanger ki ga je zasedla španska vojska okupaciji Tangerja Doslej so ga opravljali Angleži, Francozi, Spanci in Italijani Kakor so proti koncu prošlega tedna poročali listi, je španska vlada po predhodnem sporazumu s Francijo okupirala Tanger, kamor je v ta namen poslala 3500 Spancev in nekaj maroških čet. Tanger, v starem veku Tingis, je pristaniško mesto v Maroku ob Atlantskem oceanu na jugozapadu Gibraltarske morske ožine. Mesto samo šteje 46.000 prebivalcev. Z ozirom na bližino Gibraltarja ima Tanger strateško pozicijo, ki je nikakor ne kaže podcenjevati. V starih časih ie bil Tanger rimska ko-l^riia. potem glavno mesto Mavretanije. K> je prišlo mesto v roke muslimanov, se je za C 'ia zanj zopet doba trgovinskega procvita, ki se je bil ustavil v srednjem veku. Za muslimani so postali gospodarji v Tangerju Port.ugizi, 1.1662. pa Angleži. Nato je prišlo mesto zopet v mavriške roke. To se je zgodilo 1.1684. L. 1844 so Francozi bombardirali Tanger, kjer je bil nato podpisan mir. L. 1905. je bil Tanger torišče znane demonstracije bivšega nemškega cesarja Viljema. Naslednje leto je bil proglašen v Algecirasu za glavno mesto mednarodnega pasu, ki je bil pod suvereniteto maroškega sultana. Cono so upravljali skupno Francozi, Angleži. Španci in Italijani. Me-^arodni pas v Tangerju ima površino 348 kvadratnih kilo™ etrov. njegovo prebivalstvo pa šteje 70.000 duš. Pi^Il" st Uspeli d® pariških vrat 1. 16J6. Nemci so v pretek!«-: te-:'nu četrtič vkorakali v Pariz. Sicer so že med tridesetletno vojno, 1. 1G36, konjeniki generala von Wertha dospeli do pariških vrat_ toda šele v napoleonskih vojnah so Nemci prvič vdrli v to mesto. Ko so zavezniki 1814. zasledovali Napoleonovo vojsko, so ped pruskim vodstvom po krvavih bitkah dospeli pred prestolnico. Maršala Mortier in Marmont sta izgubila tu bilko. Mesto se je moralo vdati. Dne 30. marca 1814. je pruski kralj na čelu svoje voj.ske vkorakal v mesto. Komaj leto dni pozneje je nemška vojska korakala spet proti Parizu. Napoleonova usoda se je dopolnila pri Belle—Allianceu, spet so pruske čete dospele pred francosko prestolnico. Bliicher je vodil naskok na Montmar-tre in 3. julija 1815. je mesto kapituliralo. Tretjič je padlo mesto v nemške roke spomladi 1871. Sredi septembra 1870. so ga Nemci obkolili, konec decembra so ga začeli bombardirati, mesec dni pozneje je zunanji minister Fabry sporočil kapitulacijo, a 1. decembra je vkorakalo 30.000 vojakov nove Nemčije v zasedeno mesto. MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR: Utrjesis mesto Vertiun če še ne ves, zda] izveš: da je bil Pariz že v 12. stoletju duhovno žarišče Evrope; da se je te dni v Londonu omoSUa hči angleškega vrhovnega vojnega poveljnika, generala Gorta; da je fašistična milica v Italiji podrejena maršalu Badogliu; da je Italija v noči od petka na soboto uvedla poletni čas, ki se zdaj popolnoma sklada z nemškim poletnim časom; da so francoske vojske med Le Havreom in Rouenom pred svojim umikom uničile 90 milijonov litrov bencina in olja, ki se je nahajalo v ondotnih skladiščih Standard Oil Cye; da je v Tokiju umrl predsednik japonskega Rdečega križa, knez Isato Tokugava; da je slovaški ministrski svet sprejel zakonski predlog o slovakiziranju tujih priimkov na Slovaškem; da je švedska uvedla cenzuro listov; da je prispel ameriški prekomornik »Pre-sident Roosevelt« s 723 potniki srečno iz Evrope v Nevv York; da prodajajo v trgovinah širom Nemčije čevlje z lesenimi podplati; da se nahaja nova francoska obrambna črta na Loiri 104 km južno od Pariza; da je avstralska vlada zaposlila 150.000 ljudi pri izdelovanju streliva; da je začasno ukinjen letalski promet med Londonom in Malto, Egiptom, Palestino, Irakom, Indijo, Ceylonom, Burmo, Hongkongom, Malajskimi otoki, Avstralijo, Novo Zelandijo ter Vzhodno in Južno Afriko; da je v zadnjem času padel na bojišču potomec rodbine Bismarck Hans Otto von Bismarck; da je imel Pariz svojčas 10 m debel zid in 15 m širok obrambni iarek. Ta utrjeni pas se je vlekel 34 km daleč okrog Pariza; da je turška vlada ustavila vse uradniške dopuste. Ven iz krit}a! Po zasedbi Pariza Iz Berlina poročajo zanimivosti o ukrepih po nemški zasedbi Pariza. Tako je med drugim zavihrala na konici Eiffeio-vega stolpa zastava s kljukastim križem Nemško vojaško poveljstvo je postavilo stražo na grobu francoskega Neznanega vojaka in v Domu invalidov ob Napoleonovem sarkofagu. Tudi pred gradom v Ver-saillesu stoji nemška vojaška straža. Naskakovalni oddelek nemške vojske prehaja iz kritja med železniškimi vagoni v napad iz zadnjih vojnih poročil š a m p a n j a, ozemlje, v katerem so se vodile v zadnjem času srdite bitke, se razprostira v širini kakšnih 100 km od zgornje Oise okrog 300 km proti jugu do Yon-ne, pritoku Seine. Deli se v dva, med seboj popolnoma različna dela. Vzhodni del, tako zvana »mokra šampanja« ima mnogo vodovij, rek z močvirnimi nižinami, ribnikov, gozdov in pašnikov. Zapauna, suha ali »ušiva« šampanja, kakor pravijo Francozi, pa ima tla, ki propuščajo vodo. Zato je dežela tu stepna, suha in le redko naseljena dežela ovac. 2e v svetovni vojni so se v Sampanji vodili hudi boji. Nemška fronta je šla od 1915. do 1918. severno okoli Reimsa, ki je ostal ves razbit v francoskih rokah, potem se je nadaljevala proti vzhodu. S e i n a je s 776 km tretja največja francoska reka. Teče v severozapadni smeri skozi pariško kotlino proti Rokavskemu prelivu in se v svojem izlivu poveča v ši- Musila se utrjuje v Zaradi odkritja, da se snuje v baltiških državah zveza, naperjena proti interesom Sovjetske unije, je Rusija ojačila svoje garnizije v Estoniji. Letonski in Litvi ffilHT'1'i'i'.i" ViUio ■!/•■V i,-.;.;.;./ o S Mer.to; ioo rok rokav, ob katerem leži mesto Le Ha-vre. V svojem spodnjem delu, nekako od Pariza dalje, dela tok široke ovinke, tako da je klovna pot od morja do Pariza neprimerno daljša nego zračna črta. Med svetovno vojno so Seino do Rouena napravili plovno tudi za večje parnike. Naj živahnejši promet je na tej reki med Parizom in Rouenom, v celoti pa ga je na Seini toliko, da obsega pet devetin vsega francoskega rečnega prometa sploh. V sredi severnofrancoske dežele, prav za prav v sredi Pariške ali Seinske kotline, leži francoska prestolnica. Okrog te kotline se dvigajo kakor na krožniku koncentrični krogi gričevij, ki segajo do Lorene. Pariška kotlina, ki je pretežno poljedelsko ozemlje, ima svojo žitnico posebno v pokrajini Iie de France, ki je njeno središče spet Pariz. Mesto Chalons sur Mame šteje 32.000 prebivalcev in je močno industrijsko ter trgovinsko središče ob reki Mar-ni. V okolici mesta so velika vojaška taborišča in vežbaiišča, ki jih je osnoval že Napoleon III. V svetovni vojni je bil Chalons v nemških rokah samo od 4. do 11. septembra 1914. »Cannen« ssa kitajski način Ko so te dni v Tiencinu predvajali Bi-zertovo opero »Carmen«, so morali njeno vsebino bistveno spremeniti, ker drugače bi kitajska publika okolja španskih bikoborcev ne razumela. Carmen se je spremenila v mlado perico, don Jose je posta' pocestni prodajalec, a toreador Escamillo se je spremenil v požiralca mečev, ki na koncu svojega tekmeca umori in potem sam umre od požiranja svojih mečev. . . ANEKDOTA Strogi Katon je živel v času, ko so bolj ali manj vrednim sodobnikom, ki so si znali pridobiti slavo postavljali spomenike še za njihovega življenja Katona ni bilo med njimi. Neki radovednež je hotei vedeti, zakaj ne. »Nikar naj te ne skrbi,« je odgovoril Katon. »Meni je ljubše, če svet sprašuje, zakaj nisem dobil spomenika, nego če bi se čudil, zakaj ga imam.« MICHEL ZftVACO: 141 iUJMAN. Žavota! Žavota! Kaj ti je kvasil ta lepi smrko-lin?« »Nu veš kaj, Lubin, smrkolin pa res ni. Gospod je, visok gospod, lahko mi verjameš!« »Hentano! Nu, naj bo. Kaj ti je torej pripovedoval visoki gospod?« »Nič mi ni pripovedoval, Lubin, glej ga no.« »Nič? O, zlomka! Torej sem brljav?« »Nič takega ni rekel, se pravi, govoril je o tem in onem ...« »Da bi ga kuga, vlačugarja gosposkega! Zakaj ti je govoril o tem in onem? Daj, daj, Žavota, povej. Zakaj?« »Oh, Lubin, saj veš, da ne vem ...« »Da bi ga pes! In zakaj si ga poslušala? Kajti poslušala si ga, tega ne utajiš.« »Slišala sem ga, Lubin, slišala, a poslušala ga nisem...« »Mogoče. In zakaj si ga po tem takem slišala, hentano, šmentano, a? Gorie meni! Poveš ali ne poveš?« Žavota je dvignila oči in videla zaročencev obraz ves, bled, razdejan od žalosti in ljubosumja. »Slišala sem ga, Lubin. Jaz nisem kriva, da ima inladi gospod tak glas, da leze človeku kakor med v srce, in da zna govoriti, kakor bi rožice sadil? Ko bi ga bil poslušal, Lubin ? Ta ne stresa takšnih kakor ti, o ne!« »Oh! Hentano šmentano! Kako, vraga, po tem takem govori?« »Pusti me, Lubin, pusti me že. Če naju sosede vidijo, da toliko časa govoriva na ulici, pojde moj dobri sloves po zlu.« »Hejo! Strela božja! Kakšen opravek ima to s tvojim dobrim slovesom? Mar nisem tvoj že.iin. kar vsa ulica ve? O, preteto! Bojiš se, Žavota, bojiš se, da naju on ne bi videl! ...« »O ne, nič se ne bojim, kaj bi ne1-?, x7e maram pa, da hodiš z menoj p*av do hišnih vrat. '.h .o no";, Lubin...« »O, hentano! O, šmentano! Kakor da tc ne spremljam vsak dan in vsak večer!« »Današnji dan ni tak kar drugi dnevi.« »Ne, o ne,« je zaihtel Lubin, ves picpaclon od groze. »To je preklet dan. Da je kaj tak ga mogoče! O, šmentano, o prekleto! Pred dvema urama sem bil najsrečnejši človek na svetu, in zdaj ga ni pod solncem nesrečnejšega bitja od mone.« »Nesrečnejšega, Lubin? Zakaj ta ho praviš?« »Prej si mi zagotavljala, da me imaš rada še danes, Žavota, tik preden je pir čugar, si mi dejala, da me irr poljubil za vrat. Si rekla tako n1 če se upaš!« »Da, rekla sem Lubin »Nu, reci še enkrr^ »Saj bom.« »Nu reci ...« tn satanski vla "t ko sem te " ~ "novi Haj, »Če ti pravim, da bom!« »Da praviš, da boš, a ne rečeš. Reci, Žavota, reci!« »Nu, če ti je toliko do tega, da rečem, pa rečem.« »Da, rečeš, ne da bi rekla. Vprašam te, Žavota, ali me imaš zares rada: ali me ljubiš, hentano! Saj veš, kako mislim. Besen sem, ker ti ne morem vsega takisto povedati, kakor čutim, a ti veš...« »O,« je zamišljeno dejala Žavota, »da si bil poleg, pri zvezah, ki so podobne očem...« »Da bi te! Kakšno preklicano pesem mi poješ?« »In pri lili,;asti in rožnati polti...« »Viš jo! Ali se ti meša? Kdo govori o rožah? In o zvezdah? Žavota, če nočeš, da umrem, reci mi, da me imaš rada.« »Kolikokrat naj ti še rečem? Tebi se meša, tebi...« »Tri sto kosmatih! Žavota, mar si krvnikova hči, c \e t?.1 o tipinčiš ? Daj, reci, ali še velja, kar sva se omenila zastran poroke?« »CsveJa sva se domenila. O, kar je domenjeno, je domenicno. Kaj še hočeš?« »Reči hočem, ali pojdeš z menoj v cerkev, ko pride dan ?<* »V cerkev?« ^a d/ jam h3ntano šmentano! Ljudje se - .-i .10 p . /amnarici, bi dejal! Odgovori tojc -ii ae pojdeš?« »C. ..i?« g-'—* i .« »Et.cla božja! čemu vprašaš? Zdaj! K poroki, mislim, da drugega ni treba ...« »I, Lubin, če je poroka sklenjena, je sklenjena . -Lubinu se je iztrgal vzdih, ki bi bil omečil kamen, ni pa omečil Žavotinega sreča. Kajti ni ga kamna, ni je skale tako trde kakor srce ženske, ki te ne ljubi. Žavota se je s strani ozrla na zaročencev obraz in ga je videla bledega kakor smrt m vsega mokrega od solz. Siromak je trepetal kakor šiba na vodi. »Žavota,« je rekel, »morda sem neumen. Da, neumen se m kakor osel mojega očeta. Nisem pa dovolj neumen, da ne bi razumel, kaj to pomeni. Zatajuješ me, Žavota. Izneverjaš se dani besedi. Ne maraš me več za moža. Žavota, to bo prekleto huda reč, vem, a ne morem drugače: obesim se, še nocoj...« »Ne delaj tega. Kaj bi ti pomagale ? Nu, tako sva prišla do mojih hišnih vrat. Lahko noč, Lubin, z Bogom...« Izginila je, urna in lahkonoga, vsa zamišljena v to, kako bi lepše okrasila svojo revno čumnato, kamor ni smel Lubin nikoli stopiti... in kamor pride drevi on!.... Lubin je ves omamljen obstal na cesti. Glava mu je bila kakor prazna. Ko je odšel, je dal duška svojemu obupu: »Oh, oh! Da bi jih črna smrt! Hentano šmentano, preteto...« XV. LEPE SANJE JAKOMINA CORENTINA Ko si je bil zapomnil Žavotino stanovanje, se je don Juan z vso naglico vrnil k »Vedeževalki« in nestrpno poklical Corentina. Človek, bi bil mislil, da gre za Bog si ga vedi kako nujno stvar. ki ga je v svojem vojaškem pohodu zasedla nemška armada Poroka siamskega dvojčka. (»Marc Aurelio«) Ko so odstranjevali cev v nekem ribniku v Biedovicah na Češkem, so našli zaprto steklenico s časniki iz 1.1866., torej iz časa nemško - avstrijske vojne. V steklenici je bilo tudi pismo, ki ga pa ni bilo mogoče prebrati, ker je bila vlaga pisavo popolnoma pokvarila. Najdbo so poslali v Prago, kjer jo bodo strokovnjaško preiskali. čs&ek na psraki Pri nekem poročnem slavju v italijanski vasi Loreggiji pri Castelfrancu, je svatov-sko družbo med pojedino napadel čebelni roj. Po vsej priliki je čebele privabil vonj skladkih jedi iz kuhinje. Trideset izmed štiridesetih gostov so čebelice tako pošteno opikale, da ni bilo misliti na nadaljevanje poročne pojedine. Več eseb, med njimi tudi nevesta, je moralo k zdravniku. Predhodnik Litve Smetona se je zaradi zadnjih dogodkov umaknil v Nemčijo, kjer je bil aretiran pod Strahovito neurje je besnelo nad Mariborom in okolico — V Razvanju je strela zažgala stolp starinske cerkve in so zvonovi padli na obok — Prebivalce je metalo iz postelje, živina je pobesnela Maribor, 17. junija Danes ponoči je spet zadivjalo neurje nad Mariborom in okolico. Do 4.20 zjutraj je bilo slišati rahlejše grmenje, ki je potem postajalo vse močnejše. Vmes je bliskalo in treskalo. Bobnenje in grmenje se je stopnjevalo do petih zjutraj. Mariborčani so se vzdramili ob silnem grmenju in treskanju, kakršnega letos še ni bilo. V dveh urah naliva je padlo dežja za 33 mm, kar je naravnost rekordna količina za tako kratko časovno razdobje. Ponočna nevihta je prišla kot nujna vremenska reakcija na soparico zadnjih dveh dni, saj smo imeli včeraj v Mariboru maksimalno temperaturo 27.6 st. C Sredi bliskanja m grmenja je treščilo par-krat ob Dravi. Treščilo je nadalje v električni transformator ob Betnavski cesti, kjer je poškodovalo tamošnje transformatorske naprave. Vsa okoilica je bila dopoldne brez toka. Dclavci mestnega električnega podjetja so imeli par ur dela, preden so spet uredili ter popravili transformatorske naprave. Pa tudi sicer so imeli uslužbenci mestnega električnega podjetja precej dela. Po številnih hišah so ob treskanju pogorele varovalke, ki so jih morali na novo namestiti. Grozno noč pa so doživeli v prijaznem Razvanju pod Pohorjem. Prebivalce je vzbudilo nekoliko prod peto uro strašno treska nje. Razvanjčani pravijo, da tako grozne noči še niso doživeli. Nihče ni mogel spati, nekatere je vrglo naravnost iz postelj. Strela jc udarila v vrh podružnične cerkve sv. Mihaela, ki je v sredini Razva-nja. Strešno opeko ze razneso na vse strani, v naslednjem hip-u jc že pričelo goreti tramovje na stolpu. Ljudje so se takoj zbrali h gašenju, prišli so tudi domači razvanj-ski in sosedni bohovski gasilci, ki so pet ur požrtvovalno gasili. Posrečilo se jim je obvarovati cerkev pred ognjem. Stolpno tramovje je zgorelo in popustilo. V naslednjem hipu sc je zrušil največji zvon, ki pa jc ob visel na trdno zgrajenem stolpnem oboku. Kmalu zatem je popustilo tudi tramovje, na katerem sta visela srednji in manjši zvon, ki sta se zrušila v notranjost stolpa in obvisela par metrov nad večjim zvonom. K sreči pa n; bilo pn tem človeških žrtev. Stolp je sedaj brez vrha, ogenj je uničil vse stolpno tramovje, ki leži z opeko vred požgano po pokopališču okoli cerkve. Stolp moli kvišku do v'šine lin in di žailostno sliko pogorišča. Razvanjčani so šli takoj po opeko v Hoče, da pokrijejo stolp, da ne bi deževje li-lo v cerkev, ki je itak vsa poplavljena od vode ob priliki gašenja. Razen tega je treščilo tudi v kozolec posestnika Perka nad cerkvijo in v šupo posestnika Franca Mlakarja v Razvanju. Zanimivo je, da so ravno na današnji dan pred 18. leti, potegnili srednji in najmanjši zvonec v stolp, dočim največjega med vojno niso vzeli s stolpa. Podružnična cerkev sv. Mihaela je ena najstarejših cerkva v ila-vantinski škofiji. Zgrajena je bila leta 1111, je stara torej 829 let Prvotno je bil tukaj sedež hočke župnije, ki je bil prenešen v Hoče, potem ko je bila tam zgrajena sedanja župna cerkev. V omari na koru so bile razne cerkvene dragocenosti, paramenti in drugo, kar so pa rešili v zadnjem trenutku, prav tako tudi monštranco in kelihe. Zanimivo je, da je usoda po čudnem naključju obvarovala življenje cerkovnika podružnične cerkve Sv. Mihaela Franca Novaka. Tudi davi je šel, kakor vsak dan, pred peto uro zvonit z večjim zvonom. Ko je odzvonil in napravil par korakov čez pokopališče proti svojemu domu, je udarila strela v stolp. V naslednjem hipu pa jc že pričelo goreti v stolpu. Ko bi bil še par trenutkov delj zvonil, pa je malo verjetno, da bi ostal pri življenju. Razvanjčani ne bodo pozabili te noči. Zaradi treskanja in silnega grmenja se je domača živina po hlevih zelo splašila. Konji so se odtrgali od jasli, prav tako tudi voli in krave. Zaradi prespanega strahu niso krave dale davi nobenega mleka. Seveda so doživeli hudo noč tudi v Hočah in okolici, kjer jc padala tudi toča in napravila precejšnjo škodo na njivah in vrtovih. Slabše grmenje se je nadaljevalo tudi dopoldne, spet se jc vlil dež, ki se je nadaljevali popoldan. Silno neurje tudi nad Ljubljano čudna pota strele pri Teropčiču v Rudniku Ljubljana, 17. junija Strahovito neurje je davi zarana s strahom navdalo tudi marsikaterega Ljubljančana in okoličana. Po dveh dneh mučne so-parice, ki pa je bila v nekakterih predelih Slovenije še hujša kakor v Ljubljani, se je že v nedeljo pozno popoldne razlilo nekaj dežja po ljubljanski pokrajini, medtem ko so dolenjski kraji bili še brez njega. Ponoči kmalu po 22. uri je začelo močneje deževati proti 4. uri zjutraj pa se je razbesnela nad ljubljansko kotlino in nad velikim delom ostale Slovenije nevihta s silnim nalivom in treskanjem. Nevihta je trajala skoraj celo uro, nakar se je grmenje blažilo in je dež ponehal O veliki množini padavin pričujejo naše reke in potoki, zlasti pa Ljubljanica, ki se jc čez dan vajila vsa rjava in znatno narastla skozi Ljubljano. Seveda je strela tudi v ljubljanski pokrajini zahtevala svoje žrtve. Iz Rudnika pri Ljubljani nam poročajo: V našem kraju je ponedeljska jutrnja nevihta posebno besnela Med gromom in bliskom je lilo kakor iz škafa. Treskalo je tako, da je bilo videti en sam blisk in eno samo bučanje. Strela je udarila v hišo posestnika Miiana Te-ropčiča. Pota strele so bila kaj čudna. Najprej je treščilo v železno vez na stropu, kjer je nastalo precejšnje razdejanje. Nato je strela udarila v omaro v predsobi, se nato preselila v električno napei lavo in po-poflnoma uničila električni števec. Pustoše-nja pa še ni bilo dovolj Strela je ubila konja. Domači, ki so bili vsi prepadeni in nekoliko omamljeni od puha strele so se vendarle brž osvestili in so požar pogasili, konj pa je kmalu poginil. Posestnik trpi precejšnjo škodo. Rdeči križ trka na naša srca V soboto in nedeljo se mu oddolžimo z darovi Ljubljana. 17. junija V dnevih velikih, svetovno zgodovinskih dogodkov, ko se boli in bolj rušijo mostovi med narodi, se ljudstvo katerekoli države z največjim zaupanjem ozira v Rdeči križ, ki mu žari kot zvezda zaupanja in tolažbe. Gotovo ie prav. da te čase tudi mi posvetimo Rdečemu križu, od katerega se v stiski nadejamo pomoči, tisto pozornost, ki io mu ob miru lahko izkazujemo, četudi z naj skromnejšimi žrtvami. Rdeči križ ni samo pomočnik v vojni, marveč tudi v miru. V dravski banovini ie Društvo Rdečega križa že ponovnokrat pokazalo, da se zaveda svojega vzvišenega zvanja. Spominjamo se samo velike poplavne nesreče, ki je leta 1926. zajela tudi Slovenijo. Takrat ie Rdeči križ prihitel na pomoč nesrečnim poplavijencem. ki so prišli ob vse in je bilo ogroženo njihovo zdravje in obstanek. Dva milijona dinarjev gotovine je bilo takrat razdeljenih poplavijencem za prvo pomoč, poleg tega pa še veliko število živil, obleke in gradiva. 80 porušenih hiš je bilo s to podporo nanovo zgrajenih. Podobno je pomagal Rdeči križ pri vseh elementarnih nesrečah, kadar je bilo človeško življenje v nevarnosti. Posebno skrb posveča Rdeči križ od vsega početka narodnemu zdravstvu. Z neštetimi zdravstvenimi predavanji širi higieno med narodom. Iz zatohlih, nezdravih stanovanj pošilja otroke v počitniške kolonije v lepe gorske kraje ali pa na sinji Jadran. V saimarijanskih in bolni carskih tečajih ie Rdeči križ izvežbal doslei že tisoče samarijanov, samarijank, bolničarjev in bolničark. Ta odlični kader je vsak trenutek res požrtvovalno pripravljen nuditi prvo pomoč človeku v nesreči. Ljubljanski pododbor Rdečega križa, ki je bil ustanovljen 1928, ie zbral pod svojim okriljem lepo število marljivih delavcev, ki so doslej otrli že mnogo solza z oči ljubljanskih revežev. Za naše raz- mere so res kar ogromne podpore, ki so jih bili ti deležni v denarju, živilih, oblačilu in kurivu. Saj razdeli Rdeči križ v Ljubljani vsako zimo 8 vagonov premoga med ljubljanske reveže. V svojih tečajih je izvežbal že čez tisoč samarijanov in bolničarjev, oziroma samarijank in bolničark. Kdo pozna te ljudi, bo pač priznal, da so to sami idealni delavci. Vidimo jih nastopati pri raznih prilikah, ko nudijo prvo pomoč. Seveda Rdeči križ v Ljubljani nima lastne kovnice denarja ali pa milijonskega kapitala, da bi kar s polnim prgiščem delil dobrote potrebnim in nepotrebnim. Rdeči križ mora po dinarčkih zbirati prostovoljne prispevke da nabere vse tiste vsote, s katerimi je mogoče storiti dosti dobrega v dnevih nesreče. Ne vemo ne ure ne dneva, kdai bo kdorkoli izmed nas potreben njegove pomoči. Toda tisto moramo vedeti vsi. da lahko v dnevih srečnega obstanka pomagamo Rdečemu križu z večkratnimi, četudi še tako skromnimi podporami. Najlepšo priložnost, da se izkažemo tej prekoristni človečanski organizaciji naklonjeni in hvaležni, nam bo nudil Rdeči križ sam. Prihodnjo soboto in nedeljo naj ne bo v Ljubljani nikogar, ki ne bi odrinil vsai majhnega daru Rdečemu križu. Odkupimo se vsi do zadnjega! Razstava protiletalske zaščite podaljšana Kdor je še ni videl, naj si jo ta teden ogleda Ljubljana, 17. junija Odlično urejena razstava, ki jo je mestni zaščitni urad priredil na velesejmu v dveh paviljonih, je zaradi aktualnosti vedno izvrstno obiskana. V četrtek, 13. junija, so obiskovalci šteli in jih našteli 2.556, med njimi nad 1.300 odraslih; zlasti z dežele prihaja na razstavo tudi mnogo šolskih izletov. Lahko torej rečemo, da je protiletalska zaščitna razstava v Ljubljani dosegla rekord v primeri z drugimi razstavami pri nas in tudi v primeri z enakimi razstavami po drugih, znatno večjih mestih naše države. Zaradi bližnje meje je seveda veliko zanimanje za razstavo lahko razumljivo. Hi ni posestniki so v soboto popoldne prišli na razstavo z odborom I. društva hišnih posestnikov na čelu v tako velikem številu, da je bila v obeh paviljonih pri predavanjih in vodstvih velika gneča, še bolj očitna je bila pa velika udeležba hišnih posestnikov pred paviljonoma pri umetni zameglitvi in pri poskusih z »Antioglnom«. Državni vojno tehnični zavod Obiličevo je res z izrednim uspehom pokazal umetno zameglitev, da je bilo treba opozoriti požarnega čuvaja na Gradu, naj velikanskega dima na velesejmu ne zamenja s požarom in zato ne razburi prebivalstva s strelom. Hišni posestniki so bili z vso razstavo, zlasti pa posebno z zanje prikrojenimi predavanji in poučnimi predvajanji zelo zadovoljni ter je v imenu I. društva hišnih posestnikov društveni podpredsednik g. Makso Hrovatin izrekel najtoplejšo zahvalo. Ker je bil tudi v nedeljo ves dan velik naval na razstavo, je mestni zaščitni urad razstavo podaljšal, da bo zaključena šele v nedeljo 23. t. m. zvečer. Kdor doslej ni utegnil, da bi si ogledal razstavo, ima sedaj časa dovolj, da popravi zamudo v lastno korist, brez dvoma si jo bo pa še večkrat ogledalo mnogo tistih, ki so jo že videli, saj pri enem obisku nikakor ni mogoče podrobno ogledati vse razstave. Bolnim ženam se izprazni Črevesje po uporabi Franz-Josefove grenčice neovirano in lahko. Reg. S. br. 15485/35. PRED f . y vplivom * f SONCA SVETLOB,f občutljiv teinL. HfJlf. SPECIALEN I IZVl PUDER (z&t dojioCnjmje delovanja Orizol-kreme (zl Vasje gotovo vedno zadovoCjiCa l V VSEH SPECIALNIH TRGOVINAH ! Svečana sokolska prisega na kraljev meč Z beograjskih posvetov vodstva SKJ — Sokolstvo za splošno narodno sodelovanje — Pohod na Kajmakčalan Kakor smo že poročali, so bila preteklo soboto in nedeljo v Beogradu posvetovanja vrhovnega vodstva Sokola kraljevine Jugoslavije. Posvetovanja so bila sklicana kot malo nadomestilo za savezno glavno skupščino, ki je bila zaradi splošne prepovedi zborovanj odgodena za nedoločen čas. Na posvetih so razpravljali in sklepali zlasti o sokolski pripravljenosti za narodno obrambno delo. V nedeljo so se v slavnostno okrašeni savezni dvorani, kjer je 1. decembra 1918 bilo proglašeno državno zedinjenje, zbrali v slavnostnih krojih vsi člani savezne uprave. Na pročelju dvorane pod veliko sliko Nj. Vel. kralja Petra II., pod katero se je nahajalo poprsje kralja Aleksandra Zedinitelja, je bila postavljena predsedniška tribuna, okrašena z državnimi zastavami in cvetjem. Po otvoritvi seje je svečano vkorakal v dvorano savezni zastavonoša s savezno zastavo, za njim pa savezni načelnik Kovač, noseč meč kralja Aleksandra. Prvi podstarešina dr. Belajčič je položil roko na kraljev meč in izrekel prisego, da bo v duhu sokolske pripravljenosti in narodno-obrambnega dela izvrševal vse dolžnosti, zvezane s temi nalogami, kar najbolj vestno in neustrašno v vsaki opasnosti in v vsaki težkoči. Nato je poljubil savezno zastavo. Za njim so ponovili prisego vsi člani savezne uprave. V svečanem nagovoru je prvi podstare-šina Belajčič poudaril pomen te prisege. Ona simbolizira odločnost odgovornih sokolskih starešin, da v teh težkih časih še podvojijo svoje napore in svojo požrtvovalnost ter storijo vse, kar največ morejo za dobrobit naroda in Jugoslavije. Prisega na kraljev meč naj še posebej pokaže, da nobena žrtev, tudi ne žrtev lastnega življenja ni prevelika za vrhovne interese domovine in naroda. Med mnogimi predmeti, ki so bili obravnavani na beograjskih posvetih, ie bilo tudi vprašanje sodelovanza sokolstva z ostalimi posvetnimi organizacijami v narodno obrambne svrhe. O tem je poročal podstarešina dr. Belajčič. V Beogradu je ustanovljen Narodni svet domoljubnih in viteških organizacij, v katerem odlično sodeluje tudi sokolstvo. Sokolstvo je voljno povsod sodelovati z vsemi onimi organizacijami. ki so iskreno pripravljene zastaviti svoje sile za obrambo neodvisnosti in neokrnjenosti Jugoslavije. V današnjih usodnih časih hoče sokolstvo postaviti na stran vsa druga vprašanja in vse razlike v mišljenju. Onon vidi v vsakem Jugoslo-venii. v vsakem Srbu, Hrvatu in Slovencu dobrodošlega sodelavca, ako ie pripravljen braniti jugoslovensko državo. Podstarešina dr. Belajčič je nato omenil težkoče. ki se postavljajo sokolskemu delu v nekaterih pokrajinah, ter je poudaril, da nobeno pomanjkanje razumevanja na drugi strani ne bo odvrnilo sokolstva od njegove iskrene volje za narodno sodelovanje in da bo povsod tudi dalje propagiralo idejo splošne narodne solidarnosti. Sokolstvo se bo potrudilo, da čim prej dobi od drugih organizacij točen in nedvoumen odgovor glede sodelovanja, da se bo videlo, »kje je vera in kje nevera«. Široki sloji naroda, tudi oni. ki ne pripadajo sokolstvu. so za to solidarnost, za sodelovanje. Zato naj tudi oni. ki v imenu teh sloiev govorijo, poslušaio glas naroda. Glavna uprava saveza SKJ je soglasno odobrila, da se izvede 12. julija svečani sokolski pohod na Kajmakčalan. Letos je prevzel savez na sebe vlogo domačina. Pohoda se bodo udeležili celokupna uprava in predstavniki vseh sokolskih žup v državi, okoliške župe in edinice pa z velikim številom svojega članstva. Zelo zanimiva je bila razprava o sokolskem tisku, ki beleži v zadnjem času nov polet, zlasti odkar je Niko Bartulovič prevzel uredništvo »Sokolskega glasnika«, sa-veznega službenega glasila. G. Bartulo-viču je bilo izrečeno soglasno priznanje. V razpravi je bilo poudarjeno, da mora sokolski tisk danes bolj kakor kdaj delovati v popolni harmoniji in se idejno vsmeriti v duhu, ki ga nakazuje glavno glasilo saveza. Soglasno je bil obsojen beograjski list »Oko Sokolovo«, ki zatrjuje, da se bori za sokolska načela, dejansko pa piše v nasprotju s sokolskim duhom in proti najvišjim sokolskim interesom. Naš«* DRAMA Torek. 18.: zaprto. Sreda, 19.: Ljubim te. Red sreda. Prva letošnja uprizoritev Nevviarovicze-ve tridejanske veseloigre »Ljubim t e« je imela preteklo nedeljo izreden uspeh in je izvrstno zabavala občinstvo. Igrala sta Vida Juvanova in Slavko Jan. Režiser dr. Bratko Kreft. Repriza tega nad vse zabavnega dela bo v sredo za red sreda. OPERA Torek, 18.: Bvgenij Onjegin. Red četrtek. Gostovanje B. Popova. Sreda. 19.: Werther. Red A. Gostovanje hrvatske mezzosopranistke Elze Kar-lovčeve in Josipa Gostiča. Abonenti reda četrtek bodo imeli ta teden izjemoma tudi v torek t. j. drevi predstavo in sicer čajkovskega opero »Ev geni j Onjegin« z Borisom Popovom, Banovcem, Heybalovo, špa-novo, Lupšo. Kogejevo, Poličevo, B. San-cinom in Orlom v posameznih partijah. Naša uprizoritev, ki je bila na novo pripravljena v proslavo stoletnice rojstva skladateljevega, je vseskozi odlično uspela in je vzbudila občo pozornost. Elza Karlovčeva in Josip Go*tič bosta v sredo in četrtek ponovno gostovala v glavnih partijah čudovito melociiozne in čustveno razgibane Massenetove opere »W e r t h e r«, katere dejanje je povzeto po znanem Goethejevem mladostnem romanu. Dočim je Josip Gostič na našem odru vedno najbolj dobrodošel gost, se je Karlovčeva s svojim prvim nastopom tudi najlepše afirmirala in povsem potrdila sloves odlične umetnice, ki si ga je pridobila v Zagrebu in zlasti še zadnji čas v Nemčiji. Opozarjamo občinstvo na zanimivo dvojno gostovanje! Za konec sezone pripravlja naša opera novo uprizoritev odličnega Bizetovega opernega dela »C a r m e n«, te najtempe-ramentnejše odrske umetnine vse svetovne literature. V naslovni partiji bo prvič nastopila naša odlična pevka Mila K o g e-j e v a, dočim bo pel don Joseja Franci, Escamilla Janko, a Mi-chaelo Ribičeva. Sodelovali bodo še Lupša, Anžlovar. Modest in Belizar San-cin, Poličeva in Polajnarjeva. Režija je De-bevčeva, dirigent dr. švara. jk* Slikar Tine Gorftip Tine Gorjup je priredil prav zanimivo kolektivno razstavo v gimnazijski telovadnici v Kranju. S prevleko sten glavne dvorane in stranske sobe ter z zasloni pred okni je spremenil suhoparno telovadnico v pristni razstavni prostor. Na stenah je razvrščenih okoli 40 oljnih slik, nekaj a.kvarelov in temper. Poleg tega vidimo še trideset risb, izdelanih delno z rjavim in rdečim risalom, delno s čopičem. Gorjup je moderen realist, ki je izšel iz zagrebške akademije dobro podprt s tehniškim in slikarskim znanjem. Njegova povezanost z lepoto narave mu pa ne dopušča, da bi zašel v ekstreme. Svojega poslanstva ne vidi v iskanju novih izraznih sredstev, temveč v približevanju k vedno popolni in nedosežni lepoti narave. To je vzrok, da kljub svoji mladosti uživa pri občinstvu upravičene simpatije, saj se gledalci naslajajo na skrbno izbranih motivih iz narave, na simpatičnih modelih in lepem cvetju. A kdor koli bi mislil, da njegove slike strokovnjaka ne bi mogle zanimati, bi bil v veliki zmoti. Gorjup zna dobro razločevati važno od nevažnega ter s krepko potezo in s čistim koloritom podaja izbrano snov na slikarsko neoporečen način. Med njegovimi olji vzbuja posebno pozornost Roženvenška cerkev, ki se dviga proti nebu v izredno čistih barvah in v kontrastu s temnozelenim ospredjem. Mnogo smisla za, zračnost kažeta obe sliki vasi Rupe izmed katerih je leva v podajanju globine posebno posrečena. Med njegovimi planinskimi motivi je poleg v Ljubljani že znane »Planine pri jezeru« najboljši njegov »Triglav«. Tudi tu je mojstrsko obdelano nasprotje temnega ospredja s planinami, ki stopajo zaradi dobro premišljene zračne perspektive v ozadje, še cela vrsta dobrih krajin, kakor večerni motiv z Okroglega, krepka slika z Viča pri Ljubljani i. dr., daje razstavljeni zbirki izraz enotnosti in zaokroženosti. Da pozna Gorjup tudi človeško figuro, vemo že iz njegovih ljubljanskih nastopov. Med njimi so posebne pozornosti vredne: Dekle (34), ki spominja po tehniki na Be-cičeva dela, Otrok z medvedkom (27) in posebno mehko in graciozno naslikana Dama z belim klobukom (5); kjer je okusno in čisto podana senca na lepem ženskem obrazu. Med olji naj končno omenim še malo študijo s cvetočim vrtnim makom, ki je preprosto, pri tem pa prepričevalno naslikan. Pri vsakem izmed Gorjupovih risanih listov se gledalec ustavi z užitkom, ko vidi premišljeno umerjene in pravilno, a vedno slikovito in zanimivo podano snov. Tu vidiš interieure, študije glav, krajinske in figuralne skice, od katerih bi vsaka zase v čednem okvirčku lahko krasila stanovanja tudi manj premožnih ljubiteljev. Ali naj ponavljam tu, kar sem napisal o risbah in občinstvu v članku o Smrekar ju? Tine Gorjup je prepoln umetniškega nagona in navdušenja za delo. Zdi se mi, da je v Kranju našel mesto, kjer se bo mogel polno uveljaviti in kjer bo — kakor je prav umestno naglasil profesor Fortuna v svojem lepem otvoritvenem govoru — naslednik nekdanjega mojstra Layerja, ki je v Kranju imel svojo slikarsko delavnico. Matetw°S*0?s$gov: čekavska' pvimcrsha pjevanka Tajnik zagrebške Glasbene akademije v pok., g. Ivan Matetič-Rcnjgov, se je zgodaj zanimal za narodno petje čakavskih Hrvatov. Je po rodu iz Ronjgov (Kastva) in je že kot študent v besedah in no!ah opozarjal z avtentičnim poznavanjem domače pesmi na značilnosti in iepote čakav-sko-prin orskih narodnih napevov, ki segajo iz hrvaškega Primorja tja noter globoko v Istro. V glasbenem listu »Sv. Ceciliji« (leta ]925. št. 2. 6. in leta 1926, št. 4) se je zavzel za p-avilno tolmačenje njih lestvice, intervalov in večglasja. Pozneje je prispeval mnogo lastnih, v narodnem duhu omenjenih pesmi zloženih napevov predv sem za zbor (prim širom po domovini znani »čače moj« in prispevke v Ku-marjevi izdaji mladinskih pesmi »Grlici«), Njegovo življenjsko delo pa je že dolga leta vestno pripravljena zbirka čakavsko-primorskih narodnih napevov, ki jih je Matetič izdal kot : čakavsko - Primorsko Pjevanko dvoglasnih čakavskih melodija za omladinu sviju vrsti škola« (cena 35 din; v Ljubljani se naroča pri sekciji TUU, Frančiškanska ulica). V kratkem uvodniku govori g. Matetič o potrebi svoje zbirke, ki naj bo samo člen v številu mnogih šolskih pesmaric. Kot veren dokaz ljudskega petja v primorju naj pomaga obvarovati tamošnje petje pozabe, dokler si ne pridobi v domači glasbi tiste veljave, ki mu gre po njegovih značilnih posebnostih. Napevi — 128 po številu — so vsi dvoglasni. kakor jih narod vobče poje in so razvrščeni od najlažjih do najtežjih stopnjema, kakor bi ustrezali nižji, srednji in višji stopnji osnovnih šol. Kakšni so ti napevi in kakšnega šolskega ter izvenšolskega pomena so? Matetič jih je dolga leta nabiral pri živem vrelcu, iz ust samega naroda. Na podlagi zbirke istrsko-primorskih pesmi (tekstov) je zapisoval s tankim sluhom melodije, ki oči-tujejo vse v okviru malega števila taktov zelo prost, mnogoličen ritem, sloneč predvsem na besedilu. Medtem ko sta ritem in takt zelo pestra, se napevi melodično gibljejo dosledno v lestvici, ki je znana kot istrska in jo g. Matetič deli v alterirano in nealterirano ter jo kot frigi,jsko opredeljuje med stare cerkvene tonovske načine. Preprosto povedano, nima ta lestvica nič skupnega niti z durom niti z molom, kar kaže tudi harrnonska analiza na podlagi zabeleženega dvoglasja. Začetek in konec na istem tonu (v primi ali oktavi), vmes terce ali sekste od zmanjšane do velike, intervalni postop zmanjšane kvarte, melo-dijski razseg skale in obenem napeva do zmanjšane sekste, vse to so za preprosta ušes vajena zgolj durovih trizvokov in njih obratov težko premostljive novosti. In vendar bi bil skrajni čas, da tudi pri nas mladina in starina razmahne svoj posluh preko slednjih, baje »prirojenih« zvokov in odpre tako svojo dušo in srce onim starejšim strunam, ki so prav gotovo nekoč tudi velikemu delu slovenskega naroda podobno brenkale, pa jih je čas skoro docela izbrisal. Tak napredek pa bo mogoč, če se strokovno učiteljstvo naših glasbenih zavodov ter srednjih in osnovnih šol seznani s to pesmarico. Na narodni poeziji bogato besedilo, pa enotna, morda enolična, toda na svojstven način resna, otožna in pobožna melodika ne bo pri pouku zgrešila svojega plemenitega smotra: vcepila bo mladini smisel za narodno pesem naših najbližjih bratov. Ob zmagovanju teh še tujih ji glasbenih izraznih sredstev ter ob vglabljanju v ta novi glasbeni izraz bo razširila njeno splošno glasbeno dojemanje. G. Matetič je nekaterim narodnim besedilom, ki jim ni našel napeva, sam zložil glasbo. Da je le-ta težko ločljiva od pristne narodne, priča o točnem, globokem skladateljevim vživetju v narodno ustvarjanje. Zdi se mi, da se je g. Matetič le iz materialnih vzrokov odločil, da svoje čakavsko-primorske napeve izda v obliki pesmarice. Kajti v njej je moral radi lažje dostopnosti opustiti nekaj njemu dobro znanih, tenkočutnih intonacijskih posebnosti, zlasti v nižjem, spremljajočem glasu. Vendar je tudi v tej obliki nudil zadosten dokaz, kako v naši najbližji soseščini še živi glasba, ki opravičuje borbo proti rastočim plehkostim v današnji slovenski poljudni glasbi. Pavel šivic. Zapiski — N»Si v FSA. žis je 10. januarja 1938 priobčil članek »Traunik v Michiganu« s podobami. Tu je omenjen med 65 slovenskimi družinami Lojze Mikulič iz Loškega potoka. Sedaj mi je njegov sin visokošo-lec, Louis Mikulich, poslal 6 številk poslikanega hektografiranega glasila »Ročk River TWP. High School News«, ki poleg društvenih ali strokovnih obvestil prinaša prispevke v vezani besedi, za posladek celo poglavje Humor. Med sodelavci in izdajatelji vidim precej slovenskih priimkov iz dolenjskega kota. Z isto pošiljko sem prejel par izvodov mesečnika »Reader s Di-gest« (pereči odlomki »čitateljev izbore, ki spominja na Bat ov »Izbor«, tiskan v Bo rovu, samo da yankovski tekmec objavlja tudi leposlovje). Tak leposlovni prispevek je na pr. v marčni št. 1940. Louis Adamič, »Death Waits for Uncle Yanez« (Smrt čaka na strica Janeza), posnet ix knjige The Native s Return. — Kakor že J. Kersnik in še ta ali oni, poudarja naš izseljenec ob svoji vrnitvi v grosupeljska okolico nenavadno preproščino, s katero naš kmetiški rojak sprejema neizbežno usodo, dočim je Adamičevo stališče proti Velikemu grabežu mešanica strahu, sovraštva in zlaga nega uporstva. A. DcMja^ HALI OGLASI CENE Po 50 par u •tojbino Din ftlužb. Najmanj« ta tenltve ae A L I M OGLASOM Dtn 8.— davka sa vsak oglas ln enkratno pri-iifro al! dajanje naslovov plačajo oni. Id Hčejo objavo oglasa Dtn 12.—. Dopisi po Dtn 2.— sa vaako beaedo, Din 8.— davka sa vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 6.— sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmaajSI naek as enkratno objavo oglasa Dto 20._. Val oataH oglasi mt> —laftmajo po Dto L— ca beaedo, Dto a.— davka aa vsak oglas ta enkratno pristojbino Dto 5-— za Šifro ali dajanje naslovov. NaJmaaJH nwl ■ " "" Hišnikovo stanovanje (2 osebi) oddam takoj v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13724-21 Sobo odda Besedi 1 dio, d«ve* 3 din, za Iifro ali daianie aaslova f din. Najmanjši znesek 17 dia ŠPORT Table-teniški troboj v Celju SK Celje je zmagal pred Mladiko in Korotanom — Še nekaj dogodkov minule nedelje Beseda I dia, davek S dm. za iifro ali daianie naslov* 3 dia Najmaniii znesek 17 dia. V mirni legi tik Rogaške Slatine oddam sobe, po želji tudi dobro domačo hrano. Natančno se poizve v slaščičar, ni Novotnj. 15633-38 Prodam Besedt 1 din davek 3 dia. za iifro ali dajanje aaslova 1 din. Najmaniii 17 dia. Voz zapravljenec prodam. Vovk, Kolezijska ulica 25. 15720-6 Dto 17^ Skladišče s šupami, ograjeno, o-koli 800 kv. m v Celju, Krekova cesta 26, pri-merno za trgovino s ku-znesek riVOm in za druge namene takoj oddam v zakup. — Vprašati na naslov: Poštni predal 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 14598-19 Na Bleda ali okolici iščem preko poletja dve opremljeni sobi s kuhinio v vili z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče«. 15157-38 Službe išče Beseda 50 par. davek 3 din. tet 3 din za Šifro tli daja ajr naslova. — Najmanjši znesek dm 15. Iščem službo v dobro gostilno. Pomagala Kupim deseda 1 dia. davek J din. ca iifro ali (lajanje aaslova dia Najmaniši 17 din. Železno blagajno veliko, dobro ohranjeno — kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tvornica«. 15322-7 Srebrno lisico pristno in dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15567-7 Briketarno ........ ....— kupimo. — Ponudbe na b omtud i° v' kuhinj f in "pri »Novobor«, Ljubljana, post. drugih gospodinjskih delih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15728-2 Samostojna kuharica vajena kuhe in vseh hišnih del, išče mesto k boljši družini. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15704-2 Postrežnica išče zaposlitve kjerkoli za dopoldanske ure ali pa večkrat teden, vešča šivanja in hišnih del. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15708-2 Vajenci (ke) Vajenca s primerno šolsko izobrazbo, močnega. 14 do 15 let starega, poštenih staršev, — spicimem tako: v trgovino I. A.idiašič. Kranj. 15294-44 predal 146. 15719-7 Učenca z meščansko šolo išče trgovina z mešanim blagom na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15702-44 Učenca zdravega, poštenega, sprejmem v večjo manufakturno trgovino, s primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska« 15718-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Fr. Cokan, Breg, št. 1, Ljubljana. 15715-44 Beseda 1 din. davek i dia. za šifro ali dajanje naslov« 3 din. Najmanjši cnesek 17 din. Hrastove deske suhe proda Zanier Sv. Pavel pri Preboldu Savinjska dolina 15163 15 Kolesa Beseda 1 din, davek 3 din. za iifro ali daianje naslova 3 din. Najmaniii znesek 17 din. Damsko in moško kolo popolnoma novo, najboljše znamke in novo moško lahko športno kolo, najfinejše italijanske znamke, zelo ugodno naprodaj. — Beethovnova 14/11., vrata 21 15726-11 V najem Beseda 1 din. davek 3 din. za iifro ali daianie aaslova i din. Najmantii znesek 17 din. Hotelsko restavracijo prvovrstno, v večjem mestu v provinci, oddam takoj proti prevzema inventarja in zaloge. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15706-17 Kapital Beseda 1 din, davek 3 din; za iifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjii znesek 17 din. Iščem posojilo do 60.000 din na vknjižbo posestva, vrednega 800.000 din na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »60.000 tisoč«. 15710-16 Lokali Posest Beseda 1 din, davek 3 din, za iifro ali daianje aaslova 3 dia Najmaniii znesek 17 din. Stavbne parcele lepe v Savinjski dolini na prodaj. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Dobro naložen denar«. 15141-20 Hišo 3—4 stanovanjsko, iščem v najem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »1002«. 15466-20 Avtdimotd Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali dajanje naslova din. Najmanjši znesek 17 din. Avto Eifel (Ford), limuzina z dvoj_ no rezervo, vožen 16.000 km. Je po ugodni ceni naprodaj. — Oskrbnlštvo veleposestva Langental, p. Pesnica. 15359-10 Dva večja avtomobila pripravna za taksi ali preureditev v rešilni ali dobavni voz, znamke Buick in Austro-Daim-ler, z brezhibno pnevmatiko, zadostno dodelitvijo bencina, proda po likvidacijskih cenah DKW zastopstvo A. LOVSE, Celovška 93. 15384-10 Lepo sobo na ulico za dve osebi hrano in vso oskrbo od dam in sostanovalca sprejmem 2 vso oskrbo. Sv. Ja koba trg 5. 15235-23 Opremljeno sobo čisto, zračno, oddam solid nemu gospodu. Aleksandrova cesta 7/II-, levo. 15249-23 Sobo z eno ali dvema posteljama in posebnim vhodom, oddam takoj. Misson, Cigale-tova ul. 13. 15725-23 Opremljeno sobo oddam takoj ali 1. julija v Ilirski ulici 29. I. nadstr.. levo. 15407-23 Opremljeno sobo oddam takoi. Pleteršnikova št. 3, pritličje. 15652-23 Glasbila Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje oaslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din. Gramofon »His Masters Voice«. dobro ohranjen, s 50 ploščami — ugodno naprodaj. Poizve se pri hišniku Pred škofijo 16 15722-26 Živali rteseda I din, davek 3 din, za iifre ali dajanje aaslova din. Ntjmaniii znesek 17 din. Poltovorni avto modern, najboljše znamke, naprodaj za vsako ceno. Strojna delavnica. Sv. Petra cesta 85. 15727-10 Motorno kolo 98 ccm, rabljeno, v dobrem stanju, kupim. 15330-10 Beseda 1 din. davek i din, di dajanje Najmanjši šifra dia 17 dia. naslova cnesek Lokal z opremo ▼ sredini Ljubljane ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15705-1? Beseda 1 din, davek 3 din: za iifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje oddam v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo 2—3 osebam«. 15709-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam za takoj ali za julij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15717-21 Sobo s kopalnico in souporabo kuhinje, oddam na Marijinem trgu 3/H. Dr. Brenčič. 15712-21 Doberman črnorujave barve, zelo tep samec, se je izgubil na Bledu. Vrniti proti dobri nagradi in javiti naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Doberman«. 15723-27 Dopisi Vsaka aeseda 2 din: davek 3 din Za daianie aaslova 5 dia Najmanjši znesek 2C din. »21. julij naj blagovoli dvigniti pismo v ogl. odd. Jutra. 15393-24 V nedeljo je priredila tableteniška sekcija SK Celja v svojih prostorih v dvorani »Pri Jugoslovanu« v Gaberju pri Celju nad vse uspel tableteniški troboj ob sodelovanju ljubljanskih klubov Mladike in Koro-tana. Prvotno je bil namenjen samo dvoboj med Celjem in Mladiko, ki se jima je v zadnjem hipu pridružil še Korotan. Tako so se zbrali ob tem srečanju najboljši igralci Ljubljane s prvakom Slovenije Kre-čičem na čelu. Vsako moštvo je nastopilo s tremi igralci, ki so igrali vsak z vsakim. Kot zmagovalno je izšlo mlado moštvo Celja, t. j. klubova druga garnitura, ker so bili igralci prve garniture: Rebevšek, Latinovič in Krečič ml. odsotni. Druga je bila Mladika, ki se kljub prisotnosti Kre-čiča ni mogla uveljaviti nasproti razigranim igralcem Celja, na tretje mesto pa se je plasiral Korotan. Med posamezniki sta prvi mesti zasedla Celjana Vrečič, ki ni izgubil nobene točke, ln šifer pred Kre-čičem. Po točkah je stanje sledeče: Celje—Mladika 6:3, Celje—Korotan 7:2, Mladika—Korotan 6:3. Tekmovanje je bilo dopoldne in popoldne pod vodstvom S. Faturja ter je poteklo v najlepšem športnem razpoloženju. S tem je bila uspešno zaključena letošnja uspešna sezona, ki je dosegla lep razmah in poživila zanimanje za to lepo športno panogo med našo mladino. Pomladanski dnevi Vedno mislim nate. Torek Tivoli. Poljub! 15716-24 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah ČER % k, tuvelir Ujubljan? W#-tfov» alica PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna ZAHVALA Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene mame, gospe ARKO KATARINE naša iskrena zahvala. Hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja, ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin ln vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. gosp. patru Tomincu A. hi g. dr. Misu Franti za veliko požrtvovalnost za časa njene bolezni. Iskrena hvala tod! vsem spremljevalcem k preranemu grobu v Logatcu, ki rte jo v tako lepem številu počastili. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 20. junija 1940 v Dol. Logatca zjutraj ta v soboto, dne 22. junija 1940 ob 7. uri zjutraj v Ljubljani v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Logatec, dne 17. junija 1940. Žalujoči ostali Vt /v.vo.v Mestni pogrebni zavoa Občina IajoMJana t Umrla nama je najina mama, tašča, gospa MARIJA BIRTIČ dne 16. t. m. roj. ZOR VDOVA PO STROJEVODJI Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 18. junija 1940, ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Kneza Koclja uL 3, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. junija 1940. Albina Pečale, Bertl Pečale Tudi v Zagrebu slab odziv atletov Kakor so naši atleti v soboto in nedeljo imeli izbirni miting zaradi čim jačje sestave državne reprezentance proti Madžarom, proti katerim bo treba konec tedna nastopiti v Beogradu, tako so obenem še enkrat preizkusili najboljše atlete tudi v Zagrebu in Beogradu. Medtem ko iz Beograda podrobni izidi te preizkušnje še niso bili objavljeni, čitamo o izbirnem mitingu, ki ga je priredil Hrvatski atletski savez naslednje informacije: Miting je bil v soboto popoldne, ko je na igrišču srednješolcev v Klaičevi ulici pihal precej močan veter, ki je v večini disciplin zelo neugodno vplival na rezultate. Odziv atletov je bil v splošnem slab, ker nekateri od njih, ki že imajo dobre rezultate, sploh niso prišli. Za senzacijo tega mitinga je poskrbel popolnoma nov človek, šele 16 letni Haškovec Simonovič, ki je v troskoku dosegel zelo dober rezultat 13.60 m in si s tem osigural nastop v državni reprezentanci. Tudi Flass je na 5000 m brez konkurence in kljub vetru dosegel dovolj dober čas. Podrobni rezultati zagrebškega mitinga so bili naslednji: 110 m zapreke: 1. Hanžekovič (Ccncor-dia) 16.3, 2. Pischl (C) 20.9. 400 m: 1. Rehm (Hašk) 54 sek., 2. Lu-šicki (Marathon) 54, 3. Kraus (Makabi) 54.8. 5000 m: 1. Flass (H) 16:26.2. Disk: 1. Curčič (C) 42.70, 2. Salopek (H) 31.42, Višina: 1. Abramovič (H) 175, 2. Ro-senberg (Mak) 160, 3. Ivanuš (Zel.) 150. Daljina: Urbič (Mar) 692, 2. Pischl (C) 647, 3. Dvorak (Hajduk) 628. Troskok: 1. Simonovič (H) 13.60, 2. Pischl (C) 12.66, 3. Bergmann (C) 12.44 Skok ob palici: 1. Ivanuš (žel) 340, 2. Mayer (H) 323, 3. Bergmann 300. * Se nekateri nogometni izidi. V Osijeku je v tekmovanju za Dunavski pokal zmagal subotiški 2AK nad domačo Slavijo z 2:0 (2:0). Slavija je morala nastopiti z nekaterimi rezervami. — V Banjaluki je v kvalifikacijski tekmi za vstop v srbsko nogometno ligo zmagal domači Krajišnik nad Sandom iz Subotice s 5:0 (3:0). — V Zagrebu sta odigrala prijateljsko tekmo ligaško moštvo Concordije in prvak Zagreba železničar. Concordia je zmagala s 3:1. — V Varaždinu sta se srečala krajevna rivala Slavija in Varaždinski SK. Zmagala je boljša Slavija s 4:2 (2:2). Medtem ko so se za vstop v srbsko nogometno ligo že začele kvalifikacijske tekme, jih bo Hrvatski nogometni savez Izvedel šele v teku julija in avgusta. V poštev prideta prvaka Sušaka in Splita ter najbolje plasirani moštvi iz Zagreba in Osijeka, med katerimi bo zadnji zmagovalec moral nastopiti še v posebnih tekmah proti osmo plasiranemu ligaškemu klubu lanske sezone, varaždinski Slaviji. Slednje velja seveda samo v priboru, če Od Vas J« odvisno da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redne kemično čistiti ah barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Hrahuca — Srctiolikalnu KIIUJE ENO VECBAfVNt lUGOMAtlKA \YP[ItoltASH7? TRGOVCI KONZU3II DAMSKIH ČEVLJEV MOŠKIH Ne zamudite prilike — Trgovci na deželi POZOR! — Cene nizke. — Sigurno naložen denar, s 40% zaslužkom. Potnike — razpe-čevalci sprejmem. — Nadrobna prodaja Ljubljana, Prečna ulica 4. NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje! morda hrvatska liga ne bo štela 10 klubov, za kar se potegujejo nekateri njeni člani, predvsem dosedanji ligaš Bačka iz Subotice. »Sportska revija« št. 24. z dne 15. junija je spet bogato opremljena s slikovnim gradivom z zadnjih športnih dogodkov pri nas. Največ prostora je posvečenega nogometu, je pa razen tega med čtivom še mnogo kratkih reportaž in ostalega aktualnega iz ostalih športnih panog. Slovenska stran ima nekaj kratkih zanimivih prispevkov o bodočem prvaku v nogometu, o novem Stepišnikovem rekordu s kladivom, o prestopu Gorška v zakonski stan, itd. Skratka, tudi v tej številki je za vsakega športnika gotovo nekaj v sliki ali besedi. Posamezne številke so po 3 din. so žene, s tare pa/prečno 50 let, videti kakor da šfe/e/o komaj 50 Ig f. Spored konjskih dirk v št. Jerneju št. Jernej, 17. junija Konjske dirke, dirkalne in jahalne, se bodo v St. Jerneju vršile na praznik sv. Petra in Pavla v soboto 29. t. m., kakor je bilo že javljeno, ob vsakem vremenu. Športniki in konjerejci, ki se udeleže dirk, se morajo držati predpisanih določil, kakor so bila sprejeta na osnovi srednjeevropskih športnih uzanc, da se pri veliki udeležbi, kakor je pričakovati, ohrani red in nemoten potek prireditve. Dirke se prič-no ob 14. uri, konji pa morajo biti na dirkališču že uro preje. Propozicije za dirko so naslednje: 1. Dirka Dolenjsko. Nagrade 800.— din (350.—, 200.—, 150.—, 100.—,) za dvoletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1.600 m. Popusti: konjem, ki so samo z očetove strani amerikanske pasme 20 m, vozačem, ki niso zmagali 20 m, konjem v ! kmetski reji in kmetski posesti 20 m. Vloga 20.— din. 2. Dirka Ljubljana. Nagrade: 1.400.— din (700.—, 350.—, 250.—, 100.—) Heat \ vožnja 2 od 3 za 4 do 12 letne konje vseh ; krajev. Proga 1.600 m. Distančni drog : 160 m. Popusti majden 20 m, vozačem, ki še niso zmagali 20 m, konjem kmetske re-jeje in kmetske posesti 20 m. Vloga 35.-din. 3. Dirka št. Jernej. Nagrade: 1.000.— din (400.—, 300.—, 200. -, 100.—,) za 3 do 12 letne konje, delovne kmetske reje v kmetski posesti. Proga 2.400 m. Za vsakih 300.— din 20 m doklnde. Popusti: 3 Namaž te se na mestu, oz ačenirn s stre! co — potem pa po vsem licu in vratu. T7VO Vam hitrega načina, da napravite gu-—'basto, ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto in m'ado Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s pankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najf nej "e kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežest in lepoto v neverjetni meri. Neka slavna igralka se je poslužiJa tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz in s 70 leti je Se vedno igrala vloge mladih žena Tc zmes Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon bele barve (k: ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da recii Vašo kožo. To je pravo h- 73 kežo. Dobiva se v tubah p. Din 15._in 22._ Uspešni rezultati so zajamčeni v v .k i, n- letni 20 m, vozačem, ki še niso zmagali ; meru. ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena. 20 m, konjem, ki so samo po očetu ameri- j BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj kanske pasme 20 m. Vloga 25.— din. 4. Dirka Ljubljana drugi heat. 5. Preponska galopska dirka za vse konje brez izenačenja težine. Naerrade 1.000 din (400.—, 300.—, 200.—, 100.—) Proga 1.600 m. Vloga 20.— din. 6. Dirka Ljubljana tretji heat. 7. Dvovprežna amaterska vožnja. Naera-de: 1.200.— din, (600.—, 300.—, 200.—, 100.—) za 31etne in starejše konje vseh krajev. Proga 2.400 m. Za vsakih 2.000.— din 20 m doklnde. Maksimalna doklada 240 m. Popusti: 3 letnim 20 m. majden 20. in vozovom z železnimi obroči 40 m. konjem kmetske reje in v kmetski posesti 20 m. Vloga 40.— din. 8. Ravna galopska dirka za konje v kmetski posesti brez izenačenja težine. Nagrade 1.300 — din (600.—, 350.—, 250.—, 100. — ). Proga 1.600 m. Vloga 20.— din. 9. Ravna galopska dirka brez izenačenja težine za vse konie. Nasrrade 1.300.— din <600.—, 350 - . 250. . 100.— ). Proga 1.600 m. Vloga 20.— din. Posebna določila 1. Vse dirke se vršijo v smislu di'knlnih ! predpisov za srednjo Evropo in statu- [ tov Jahalnega in dirkalnega društva v št. Jerneju na Dolenjskem. 2. Prijave je poslati najkasneje do sobote 22. junija na društvo v št. Jernej. 3. V slučaju, da se za eno dirko priglasita samo dva ali trije dirkači (različni lastniki konj), se razdeli samo eno oziroma dve darili. 4 Prijavnino je nakazati istočasno s priiavo ter položiti rodovnik, ki se vrne. 5. Prijava vsebuje: a) Ime in bivališče posestnika konja, b) Popis konja: ime konja, spol, starost in barva. Netočne priia-ve so neveljavne in se ne bodo upoštevale. 6. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. 7. Odbor za eventualne nesreče na dir-k°l;?ču ne odgovarja. 8. Dirkači morajo biti na dan prireditve najkasneie do 13. ure na zbirališču dirkalnega nrori^ra v svrho pregleda konj in se po tem času nobena izprememba ne h»h .-t-h-•*•■> mn-ne točke dirke tudi še po prijavnem roku. Odbor. tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele baive) ter puder Tokalon različnih nijans Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9- W Zagreb, Praška 6. Bffi3»mfiSSIgm'i5 aflMBBOHHi učenk. Za leto dni je bilo odklonjenih 5 učencev in učenk. V 8. b oddelku pod preds. min. odposl. dr. J. Plpenbaherja so izdelali: Berce Alojzij (oprošč. ustn. izp.), Breznik Alojzij (oprošč. ustn. izp.), čepon Franc (oprešč. ustn. izp.;, čop Dušan (oprošč. ustn. izp.), Dolšina Stanislav, Esih Matija, Gorjup Zvonimir. Jeločnik Nikola;. Kaciunec Franc, Killer Alfred, Klemen Stanislav, Klinar Valentin, Kompare Ciril (oprošč. ustn. izp.), Korošec E!až, Kostelec Avgoištin, Kovač Dušan, Krušič Janez, Lavtižar Franc, Lud-viger Miljutin. Natlačen Marko, Nosan Anton, Okorn Dušan, Oraženi Rafael, Per-ne Anton (oprošč. ustn. izp.), Recek Franc (opmšč. ustn. iz7?.), Smrkolj Anton, štu-lar Jožef (oprošč. ustn. izp.), Trošt Sto-jan, Trpin Rudolf, Zaje Alojzij, Zakrajšek Jožef, Zaviršek Franc. Popravni izpit ima 5 učencev; za leto dni sta odklonjena dva učenca. V 8. c oddelku pod preds. min. odposl. dr. Piperbacherja so izdelali: Bagatelj ' Slavi mir, Bizovičar Marijan (oprošč. ustn. izp.), Brejc Jože. Dubrovič Alfonz (oprešč. ustn* izp.) Dubrovič Fianc, Grčar Bojan, Hojnn Janez, Horvat Dušan. Jel^nič Bo rivoj, Kenda Josip, Klemenčič Jože, (opr. ustn. izp.), Krušič Milan (oprošč. ustn. izp.) Legat Marijan. Lokar Miloš (oprošč. ustn. izp.). Marinček Jože (oprošč. ustn. izp). Pečjak Smiljan. Petrač Leon, Pleško Frsnc Po-ak Anton. Tršar Marijan (opr. ustn. izp.), Vcčerin P.udolf (oprešč. ustn. izp.). VovT: B~židar, Zavašnik Ladislav in Zovič M>,r:-'an. Popravni izvit ima: 8 učencev; za leto dni je bil odklonjen en učenec. >4 A * f" *■**<*j«f9 "••^"»vtii sleisi gimnaziji v Ljubljani Torek, 1 g. junija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Po-skočnice (plofče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski kcncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (plošče). — 18.40: Gostinstvo in turizem (predavanje). — 19: Napovedi in poročila. —19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave.— 19.50: Deset minut zabave (g. Fran Lipah). — 20: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. — 21: Naši zbon (plošče).— 21.30: Francoska glasba (radijski orke- 22.15: K izpitu se je priglasilo 114 rednih r osmošclcev in 3 privatisti. Izpiti so tra- | jali od 6. do 16. junija. Uspeh je bil slede- ! či: V 8. a oddelku pod preds. ravn. M Ba- j 22 :*l