Št. 66 Maribor, petek 4.12.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 992. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe št. 10 (krajše: SD OPN – št. 10) Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17), 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2) in 30. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) je župan Občine Cerklje na Gorenjskem dne 3. 12. 2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM - SPREMEMBE ŠT. 10 (KRAJŠE: SD OPN – ŠT. 10) 1. člen (1) S tem sklepom se spremeni in dopolni Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem – spremembe št. 10, ki je bil sprejet 09. 05. 2018 in objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 23/18 (v nadaljevanju: sklep). (2) Ob podrobnejšem analiziranju pobude, ki se nahaja na območju letališča, in je predmet SD OPN – št. 10, se je izkazalo, da bi bile potrebne nekatere uskladitve in poenotenje prostorskih izvedbenih pogojev zaradi ugotovljenega neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta na območju enote urejanja prostora (EUP) z oznako LT1, za območja podEUP z oznakami LT1/11, LT1/14 in LT1/43. Poleg tega se je v postopku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta izkazalo, da bi bilo možno in smiselno v postopek vključiti tudi druga ugotovljena neskladja med posameznimi določbami znotraj občinskega prostorskega načrta. Glede na naravo SD OPN – št. 10 se spremeni tudi vrsta postopka. 2. člen V 1. členu sklepa se v tretjem odstavku besedilo drugega stavka spremeni tako, da se glasi: »Kljub temu se je ob uporabi OPN izkazalo, da bi bilo potrebno izvesti nekatere uskladitve in poenotenje prostorskih izvedbenih pogojev.«. 3. člen Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »2. člen (1) SD OPN - št. 10 se pripravi za 105., 106. in 113. člen Odloka o OPN. Predmet SD OPN – št. 10 je uskladitev oziroma poenotenje prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama CR33 in CR60 s sosednjo EUP z oznako CR35 glede možnosti prepleta dejavnosti in eventualne prilagoditve pogojev za velikost in oblikovanje ter poenotenje prostorskih izvedbenih pogojev v EUP z oznako LT1 glede smiselnega povezovanja (združevanja) z gradbenimi mejami določenih zazidljivih delov parcel (maksimalnih tlorisnih gabaritov) ob opustitvi prometnice v podEUP z oznako LT1/43, enako kot je to možno v nekaterih drugih delih letališča. Predmet SD OPN – št. 10 je (v smislu odprave eventualne nejasnosti) tudi uskladitev možnih posegov v robni pas stavbnih karejev v EUP z oznako LT1 z drugimi določili Odloka o OPN. (2) S SD OPN – št. 10 je potrebno izvesti zgolj nekatere uskladitve in poenotenje prostorskih izvedbenih pogojev znotraj določb občinskega prostorskega načrta, zato se jih bo izvedlo po kratkem postopku v skladu z določili 53.a člena ZPNačrt.«. 4. člen V 3. členu se črtata drugi (2.) in tretji (3.) odstavek. 5. člen V 4. členu se v prvem (1.) odstavku v drugem stavku besedo »skrajšan« nadomesti s »kratek«, priložena tabela pa se spremeni tako, da se glasi: Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2175 »1.1. - sklep o dopolnitvi sklepa o začetku postopka december 2020 1.2. - izdelava predloga SD OPN skupaj z obrazložitvijo - objava predloga na oglasni deski in na svetovnem spletu za dobo 15 dni december 2020 1.3. - priprava strokovnih stališč do podanih pripomb in predlogov december 2020, januar 2021 1.4. - obravnava in sprejem predloga SD OPN skupaj z obrazložitvijo na občinskem svetu januar 2021 1.5. - objava v uradnem glasilu ter izdelava končnega elaborata januar 2021« V istem členu se črta drugi (2.) odstavek. 6. člen Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »5. člen (nosilci urejanja prostora) SD OPN – št. 10 so take narave, da ne terjajo sodelovanja nosilcev urejanja prostora ali bi bilo zaradi njih treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.«. 7. člen V 6. členu se v prvem (1.) odstavku v prvem stavku črta besedilo: »strokovnih gradiv in«. 8. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave. Številka: 350-04/2018-06 Datum: 3. 12. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r.župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 993. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče Na podlagi 110. v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in podlagi 25. člen Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 27/20) je župan Občine Hoče-Slivnica dne 2. 12. 2020 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA HO 06/9 V K.O. SPODNJE HOČE 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče - (v nadaljevanju OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2) in ostali relevantni predpisi. (3) Pobudnik in investitor je lastnik zemljišča. Pripravljavec je Občina Hoče Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče. Izdelovalec OPPN je družba URBIS d. o. o. Maribor, Partizanska c. 3, 2000 Maribor. 2. člen (razlogi in izhodišča za pripravo OPPN) (1) Pobudnik, investitor in lastnik zemljišč, želi na obravnavanem območju, na parcelah oz. delih parcel številka: 258, 259, 260, 256, 257, 262, 265, 263, 264 v k.o. Spodnje Hoče, zgraditi naselje prostostoječih stanovanjskih stavb, k čemur sodi tudi zunanja ureditev, prometna dostopnost ter potrebna energetska in komunalna infrastruktura. Velikost zemljišča je 8800 m2. (2) V skladu z določili odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN Hoče-Slivnica) leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote HO 06/9, z osnovno namensko rabo - območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo – območje urbane večstanovanjske pozidave, ki je namenjeno pretežno večstanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. Na območju je dovoljena gradnja tudi eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb. Predviden poseg in načrtovane ureditve so skladne z dejavnostjo, ki je predvidena na območju OPPN. Za uresničitev predvidenega posega je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (krajše OPPN). Zaradi navedenega je Občina Hoče Slivnica začela s postopkom sprejemanja OPPN. (3) Z OPPN se podrobneje določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Ureditveno območje OPPN zajema parcele: 258, 259, 260, 256, 257, 262, 265, 263, 264 v k.o. Spodnje Hoče. Območje obdelave se lahko v samem postopku priprave OPPN tudi spremeni z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne ureditve. Območje se nahaja severozahodno od centralnega naselja Hoče, severno od Stare ceste in Mlinske ulice, severno od obstoječe enostanovanjske pozidave in nekdanjega proizvodnega objekta. Na jugu, kjer se predvidena dovozna cesta priključuje na obstoječo Mlinsko ulico, se nahaja vodotok Hočki potok. Dostopnost je omogočena na jugu, preko obstoječe Mlinske ulice, ki se južneje priključuje na Staro cesto. Pri dostopnosti do območja je potrebno prečkati vodotok Hočki potok. (2) Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo objekta, zunanjo ureditev ter za priključevanje na prometno, komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. V OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. (3) V OPPN se lahko vključijo tudi druge ureditve na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi ostale pobude v območju, če se bo za to pokazala potreba. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev obravnavanega območja se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2176 usmeritev nosilcev urejanja prostora (NUP) zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter morebitne potrebne uskladitve teh rešitev v zvezi z izdanimi smernicami in mnenji ter drugimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. 5. člen (vrsta postopka in okvirni roki za pripravo OPPN) (1) Pri pripravi se upošteva postopek, določen z ZUreP-2; v primeru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti priprava izhodišč o OPPN občinska uprava, župan december 2020 objava izhodišč, priprava in objava sklepa za pripravo OPPN v PIS in poziv pristojnim NUP za konkretne smernice in za mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje občinska uprava, izdelovalec OPPN, MOP, NUP zakonski rok za smernice in mnenja je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO MOP zakonski rok je 21 dni od prejema mnenj NUP analiza smernic/mnenj, izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag (po potrebi tudi okoljskega poročila – dalje OP) in priprava osnutka OPPN izdelovalec OPPN 30 dni od prejema smernic objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če se izdela) v PIS in poziv NUP za izdajo mnenja; državni NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, hkrati podajo mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje in mnenje o ustreznosti OP občinska uprava, MOP, NUP zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv pridobitev odločbe o ustreznosti okoljskega poročila (če se izdela OP) MOP zakonski rok je 30 dni od prejema mnenj državnih NUP dopolnitev osnutka OPPN ter OP (če se izdela) izdelovalec OPPN in OP 15 dni po prejemu in analizi mnenj priprava gradiva in obrazložitve za prvo obravnavo na občinskem svetu občinska uprava 7 dni od prejema gradiva od izdelovalca OPPN, obravnava na redni seji občinskega sveta objava dopolnjenega osnutka OPPN v PIS in javna razgrnitev občinska uprava, MOP obveščanje javnosti, javna razgrnitev in javna obravnava občinska uprava javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času se izvede javna obravnava priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne razprave in uskladitev z investitorjem priprave OPPN izdelovalec OPPN, občinska uprava 10 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve sprejem stališč do pripomb po uskladitvi stališč z naročnikom in načrtovalcem in objava, objava stališč v PIS občinska uprava, župan, MOP 10 dni po zaključku javne razgrnitve izdelava predloga OPPN izdelovalec OPPN 15 dni po sprejemu stališč do pripomb objava predloga OPPN v PIS in pridobitev mnenj NUP ter mnenj o sprejemljivosti izvedbe vplivov OPPN na okolje če se izvaja CPVO občinska uprava zakonski rok je 30 dni po prejemu poziva uskladitev in izdelava usklajenega predloga OPPN izdelovalec OPPN 7 dni po pridobitvi mnenj druga obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu občinska uprava, občinski svet redna seja občinskega sveta objava OPPN v uradnem glasilu občinska uprava naslednja številka uradnega glasila izdelava končnih elaboratov izdelovalec OPPN 10 dni po objavi v uradnem glasilu objava v PIS občinska uprava, MOP (2) Zaradi zahtev in pogojev v postopku se lahko okvirni terminski plan spreminja. Roki faz, ki niso v pristojnosti pripravljavca, so odvisni od pogodbenega razmerja med investitorjem priprave OPPN in izdelovalci strokovnih podlag in OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave OPPN glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 3. RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Maribor, Gregorčičeva ulica 19, 2000 Maribor Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2177 4. RS, Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška 20, 2000 Maribor 7. Zavod za gozdove RS, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor 8. Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče 9. Elektro Maribor d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 10. Telekom Slovenije d. d., PE Maribor, Titov cesta 38, 2000 Maribor 11. Nigrad d. d., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor 12. Mariborski vodovod d. d., Jadranska cesta 24, 2000 Maribor 13. Plinarna Maribor d. o. o., Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor. Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, pa odloči, ali je za predmetni OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. (2) Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je treba vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, se jih vključi v postopek. (3) Če nosilci urejanja prostora aktov in podatkov iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Zaradi velikosti območja in opredeljene podrobnejše namenske rabe je v postopku predvideno samo z zakonom predpisano sodelovanje javnosti z javno razgrnitvijo in javno obravnavo dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, če bo le-to izdelano in obveščanje o postopku priprave OPPN na spletnih straneh občine. 8. člen (obveznosti investitorja in izdelovalca OPPN ter drugih udeležencev) (1) Vse obveznosti financiranja v zvezi z izdelavo OPPN in izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, vključno morebiti potrebnega okoljskega poročila in dodatno potrebnih strokovnih rešitev, če se zanje izkaže potreba v postopku izdelave OPPN nosi investitor. (2) Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim izdelovalcem OPPN zagotoviti, da bo le-ta izdelan v skladu z veljavno zakonodajo. (3) Izdelovalec OPPN zagotovi ustrezna gradiva oz. obliko gradiv za posamezne faze izdelave in sprejema OPPN in objavo v prostorsko informacijskem sistemu, v ustrezni analogni in digitalni obliki. Za obravnavi na občinskem svetu ter za javno razgrnitev in javno obravnavo je potrebno oddati gradivo v po dveh analognih in enem digitalnem izvodu ter pet izvodov povzetka gradiva. Končni elaborat mora biti oddan v petih izvodih v analogni obliki ter v dveh izvodih v digitalni obliki, ki je predpisana za objavo v prostorsko informacijskem sistemu. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo. (4) Naročnik zagotovi udeležbo načrtovalca na javni obravnavi, sejah komisije za okolje in prostor ter na sejah Občinskega sveta – kot poročevalca. 9. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Občina sklep skupaj z izhodišči za pripravo OPPN javno objavi na spletnih straneh občine Hoče-Slivnica. Številka: 35000-0173/2020-4 Datum: 2. 12. 2020 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA KRIŽEVCI 994. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Križevci za leto 2020 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00,79/01,30/02,56/02-ZJU,110/02-ZDT-B in 127/06-ZJZP), 15. člena Statuta občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) in 13. člena Odloka o proračunu Občine Križevci za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2020) je občinski svet občine Križevci na 14. redni seji dne 03.12.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRIŽEVCI ZA LETO 2020 Odlok o proračunu občine Križevci za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2020) se spremeni: 1. člen V 2. členu se spremeni, tako da se glasi: Splošni del proračuna občine Križevci za leto 2020 se na ravni podskupin določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.171.100 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.041.560 70 DAVČNI PRIHODKI 2.462.093 700 Davki na dohodek in dobiček 2.230.423 703 Davki na premoženje 198.820 704 Domači davki na blago in storitve 32.850 71 NEDAVČNI PRIHODKI 579.467 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 436.700 Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2178 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 4.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 3.000 714 Drugi nedavčni prihodki 132.667 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 129.540 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 108.111 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 21.429 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.735.742 40 TEKOČI ODHODKI 749.947 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 161.540 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 26.045 402 Izdatki za blago in storitve 515.952 403 Plačila domačih obresti 1.310 409 Rezerve 45.100 41 TEKOČI TRANSFERI 1.253.500 410 Subvencije 153.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 780.500 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 125.908 413 Drugi tekoči domači transferi 194.092 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.553.545 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.553.545 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 178.750 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 124.480 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 54.270 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -564.642 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55.880 55 ODPLAČILA DOLGA 55.880 550 Odplačila domačega dolga 55.880 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -620.522 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -55.880 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 564.642 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 620.522 2.člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2020 dalje. Številka: 410-0002/2019-78 Datum: 04.12.2020 Občina Križevci Branko Belec, župan Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2179 OBČINA MIRNA PEČ 995. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk Na podlagi četrtega odstavka 68. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 3/17), 56. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08, 40/10 in Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 53/18) in 14. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 79/18) so Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 3. dopisni seji dne, 20. 11. 2020, Občinski svet Občine Mirna Peč na 4. dopisni seji dne 23. 11. 2020 in Občinski svet Občine Žužemberk na 3. dopisni seji dne 26. 11. 2020, v skladu z 49. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) sprejeli ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE OBČIN DOLENJSKE TOPLICE, MIRNA PEČ IN ŽUŽEMBERK 1. člen V Odloku o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk (Uradni list RS, št. 145/20) se v 1. členu za prvim odstavkom doda drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Skupna občinska uprava je pravna naslednica skupne občinske uprave - »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žužemberk«, ustanovljene z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave – »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žužemberk« (Uradni list RS, št. 80/17).«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 2. člen Doda se novi 23. člen, ki se glasi: » (23) Skupna občinska uprava, kot pravna naslednica skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žužemberk«, prevzema vse njene zaposlene, poslovne prostore, opremo, vsa finančna sredstva, pravice in obveznosti, nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhiv.«. 3. člen Doda se novi 24. člen, ki se glasi: »(24) Do sprejetja notranjih aktov skupne občinske uprave se za njeno delovanje smiselno uporabljajo določbe notranjih aktov skupne občinske uprave - »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine mirna Peč in Občine Žužemberk«, če niso v nasprotju s tem odlokom.«. 4. člen Dosedanji 23. člen postane 25. člen in se spremeni tako, da se glasi: »(25) Po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine na podlagi pooblastila županov občin ustanoviteljic akt o sistemizaciji delovnih mest skupne občinske uprave. Po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne občinske uprave sprejmejo kadrovski načrt. Dosedanji 24. člena postane 26. člen. 5. člen Dosedanji 25. člen postane 27. člen in se glasi: »Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah in se objavi v Uradnem listu RS ter v Uradnem glasilu slovenskih občin. Za objavo sprejetega odloka poskrbi sedežna občina skupne občinske uprave.«. Dosedanji 26. člen postane 28. člen. Končna določba 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-27/2020-3 Dolenjske Toplice, dne 20.11.2020 Občina Dolenjske Toplice Franc Vovk l.r., župan Številka: 032-2/2020-2 Mirna Peč, dne 23.11.2020 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic l.r. , župan Številka: 031-1/2020-2 Žužemberk, dne 26.11.2020 Občina Žužemberk Jože Papež l.r. , župan OBČINA MOZIRJE 996. Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije Na podlagi 29., 49. a, 49. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 - ZIUZEOP-A), 26. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 - odl. US, 57/08, 94/10 - ZIU, 36/11, 40/12 - ZUJF, 104/12 - ZIPRS1314, 101/13 - ZIPRS1415, 14/15 - ZIPRS1415-D, 14/15 - ZUUJFO, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17, 21/18 - popr., 61/20 - ZDLGPE in 80/20 - ZIUOOPE) je:  Občinski svet Občine Gornji Grad na podlagi 9. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/19) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) na 13. seji, dne 22. 10. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Ljubno na podlagi 6. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 22/08) in 53. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) na 12. seji, dne 19. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Luče na podlagi 3. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 66/17) in 17. člena Statuta Občine Luče (Uradni list RS, št. 60/11 - uradno prečiščeno besedilo in 66/17) na 2. dopisni seji, dne 27. 11. 2020 sprejel, Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2180  Občinski svet Občine Mozirje na podlagi 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) na 13. seji, dne 17. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 3. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/17) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17) na 13. seji, dne 22. 10. 2020 sprejel),  Občinski svet Občine Prebold na podlagi 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13, 45/14) na 16. seji, dne 23. 7. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 26/07 in 36/16) in 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16), na 12. seji, dne 22. 10. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Solčava 6. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Solčava (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 4/09) in 15. člena Statuta Občine Solčava (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 7/17 - uradno prečiščeno besedilo), na 13. seji, dne 18. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Šmartno ob Paki na podlagi 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/01) in 16. člena Statuta Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, št. 7/15) na 12. seji, dne 9. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Šoštanj na podlagi 17. člena Statuta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 05/18) na 12. seji, dne 25. 11. 2020 sprejel in  Občinski svet Mestne občine Velenje na podlagi 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/16 - uradno prečiščeno besedilo in 17/19) na 3. dopisni seji, dne 15. 9. 2020 sprejel ODLOK O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE SAŠA REGIJE I. Temeljne določbe 1. člen S tem odlokom se ustanovi skupna občinska uprava, določi njen naziv in sedež, področja dela, naloge, organizacija dela, zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njeno delo. S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Skupna občinska uprava SAŠA regije (v nadaljevanju: SOU SAŠA) opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, in sicer s področja:  občinskega inšpekcijskega nadzorstva (v nadaljevanju: medobčinska inšpekcija),  občinskega redarstva (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo),  pravne službe,  občinskega odvetništva,  notranje revizije,  proračunskega računovodstva,  varstva okolja,  urejanje prostora,  civilne zaščite,  požarnega varstva in  urejanja prometa, in sicer za naslednje občine ustanoviteljice:  Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad,  Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji,  Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče,  Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje,  Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje,  Občina Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold,  Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji,  Občina Solčava, Solčava 29, 3335 Solčava,  Občina Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 69, 3327 Šmartno ob Paki,  Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj in  Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje. 3. člen Sedež SOU SAŠA je v Mestni občini Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje. SOU SAŠA ima lahko prostore tudi na dislociranih enotah. SOU SAŠA uporablja žig okrogle oblike. Na zunanjem robu omejuje žig dvojna krožnica. V zgornji polovici zunanjega kroga je umeščen polkrožni napis »SOU SAŠA«, v spodnji polovici zunanjega roba pa je umeščen polkrožni napis »Skupna občinska uprava«. V sredini žiga je odtisnjen znak SOU SAŠA. 4. člen Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Župani občin ustanoviteljic potrdijo predlaganega kandidata za imenovanje in razreševanje vodje SOU SAŠA, sprejmejo program dela, nadzorujejo delo SOU SAŠA ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja SOU SAŠA. 2. Naloge in organizacija dela 5. člen Naloge opravlja SOU SAŠA v skladu z veljavnimi predpisi in splošnimi pravnimi akti občin ustanoviteljic. SOU SAŠA lahko ustanovi notranje organizacijske enote, ki so sestavni del SOU SAŠA. SOU SAŠA ima dva prekrškovna organa, in sicer medobčinsko inšpekcijo in medobčinsko redarstvo. Plačane globe za prekrške, ki jih izreče SOU SAŠA, so prihodek proračuna občine ustanoviteljice, na območju katere je bil prekršek storjen, oziroma katere predpis je bil kršen. 6. člen Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa SOU SAŠA kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. SOU SAŠA mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2181 občine ustanoviteljice, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, oziroma za katero izvršuje nalogo. O morebitni izločitvi vodje SOU SAŠA iz postopkov odločanja v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopkih iz pristojnosti SOU SAŠA odloča direktor občinske uprave sedežne občine ustanoviteljice. O morebitni izločitvi zaposlenega v SOU SAŠA iz postopkov odločanja v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopkih iz pristojnosti SOU SAŠA odloča direktor občinske uprave, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v SOU SAŠA, odgovarjajo občine ustanoviteljice solidarno. Javni uslužbenec v SOU SAŠA je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v SOU SAŠA tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom občin ustanoviteljic. 7. člen SOU SAŠA vodi vodja, imenovan v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih. Vodja SOU SAŠA ima status uradnika na položaju. Pogoji za zasedbo delovnega mesta, delovne naloge in odgovornosti vodje SOU SAŠA se opredelijo v dogovoru o medsebojnih razmerjih (v nadaljevanju: dogovor) in aktu o sistemizaciji delovnih mest. Posamezne notranje organizacijske enote SOU SAŠA vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine ustanoviteljice. Vodja posamezne organizacijske enote ima status javnega uslužbenca. Pogoji za zasedbo delovnega mesta, delovne naloge in odgovornosti vodje organizacijske enote SOU SAŠA se opredelijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Občine ustanoviteljice morajo za zaposlene, ki delovne naloge opravljajo oz. bodo opravljali na sedežu njihove občine, podati pisno soglasje in odločitev za zaposlitev oz. premestitev. 8. člen Javni uslužbenci, ki so zaposleni v SOU SAŠA, sklenejo delovno razmerje s sedežno občino ustanoviteljico. Pogoji za zasedbo posameznih delovnih mest, delovne naloge in odgovornosti javnih uslužbencev se opredelijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Akt o sistemizaciji delovnih mest sprejme župan sedežne občine ustanoviteljice na predlog in glede na dejanske potrebe občin ustanoviteljic oz. na predlog vodje SOU SAŠA. Pravice in dolžnosti delodajalca izvršujejo župani občin ustanoviteljic, oziroma vodja SOU SAŠA na podlagi njihovega pisnega pooblastila. 3. Sredstva za delo 9. člen Sredstva za delo in druge materialne pogoje zagotavljajo občine ustanoviteljice v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta, v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah ustanoviteljicah. Osnova za obračun višine sredstev za delovanje SOU SAŠA se spremeni v primeru zmanjšanja oziroma povečanja delovnih področij, obsega dela posameznih občin ustanoviteljic, morebitnega izstopa občine ustanoviteljice iz SOU SAŠA in morebitnega vstopa nove občine ustanoviteljice v SOU SAŠA. 10. člen SOU SAŠA je neposredni uporabnik proračuna sedežne občine ustanoviteljice. Finančni načrt SOU SAŠA je sestavni del proračuna sedežne občine ustanoviteljice. Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za delovanje SOU SAŠA v finančnih načrtih svojih občinskih uprav na posebni proračunski postavki. Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta SOU SAŠA je njen vodja oziroma od njega pooblaščena oseba. 4. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic 11. člen V dogovorih, ki jih sprejmejo župani občin ustanoviteljic, se opredeli, katera delovna področja se opravljajo v SOU SAŠA za posamezno občino ustanoviteljico, določijo naloge posameznega področja ter način izvrševanja pravic in obveznosti med občinami in v razmerju do SOU SAŠA. 12. člen Občine ustanoviteljice SOU SAŠA morajo soglašati v primerih:  pristopa nove občine,  zmanjšanja ali povečanja obsega delovnih področij in  sprememb v obsegu dela posameznih občin ustanoviteljic v SOU SAŠA. Odobritev pristopa nove občine v SOU SAŠA je odvisna od zagotovitve ustrezne kadrovske zasedbe v SOU SAŠA. SOU SAŠA preneha s sporazumno odločitvijo občin ustanoviteljic. 13. člen V kolikor občina ustanoviteljica izrazi interes za izstop iz SOU SAŠA, mora podati pisno izjavo o izstopu vodji SOU SAŠA najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina ustanoviteljica je pred izstopom dolžna zagotavljati sredstva za delovanje SOU SAŠA v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. Vodja SOU SAŠA opravi preračun potrebnih sredstev za delo SOU SAŠA. Če posamezna občina ustanoviteljica izstopi in če se druge občine ustanoviteljice strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev v SOU SAŠA nespremenjeno, občina ustanoviteljica, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2182 Če ena občina ustanoviteljica izstopi in se preostale občine ustanoviteljice strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev v SOU SAŠA nespremenjeno, se lahko preostale občine ustanoviteljice dogovorijo, da se javni uslužbenci v SOU SAŠA prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega pisnega dogovora je občina ustanoviteljica, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga določijo preostale občine ustanoviteljice. V primeru, da število javnih uslužbencev v SOU SAŠA presega potrebe preostalih občin ustanoviteljic, se izvedejo postopki v skladu z delovnopravno zakonodajo, in sicer posamezna občina ustanoviteljica zagotovi pravice javnih uslužbencev v SOU SAŠA v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine ustanoviteljice v trenutku, ko javni uslužbenec v SOU SAŠA velja za presežnega. Občina ustanoviteljica lahko izstopi, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, oziroma, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga preostale občine ustanoviteljice določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih javnih uslužbencev v SOU SAŠA. Vsaka sprememba ustanoviteljstva lahko ima za posledico spremembo odloka. 5. Prehodne in končne določbe 14. člen SOU SAŠA nadaljuje s svojim delom na področju medobčinske inšpekcije, medobčinskega redarstva, urejanje prostora in varstva okolja nemoteno naprej, razen na področju pravne službe, občinskega odvetništva, notranje revizije, proračunskega računovodstva, civilne zaščite, požarnega varstva in urejanja prometa, ki začne z delom, ko posamezna občina ustanoviteljica sklene dogovor s sedežno občino ustanoviteljico, ki mora biti usklajen s splošnimi in posamičnimi pravnimi akti sedežne občine ustanoviteljice. SOU SAŠA prevzame javne uslužbence, zaposlene v občinskih upravah občin ustanoviteljic, ki so razporejeni na uradniška ali strokovno tehnična delovna mesta, najkasneje do dne, ko začnejo izvajati naloge skupne občinske uprave na posameznih delovnih področjih. Javnim uslužbencem, zaposlenim v SOU SAŠA, se ne sme poslabšati delovnopravni položaj glede na položaj, ki so ga imeli v občinski upravi posamezne občine ustanoviteljice, Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja in Uradu za okolje in prostor SAŠA regije. Občine ustanoviteljice morajo svojo organizacijo uskladiti s tem odlokom najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. 15. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije (Uradni list RS, št. 76/19, Uradni vestnik MO Velenje, št. 14/19 in 15/19, Uradni list Občine Šoštanj, št. 6/19, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/19 in Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 6/19). 16. člen Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah in objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic najkasneje do novembra 2020. 17. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v zadnjem od uradnih glasil občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021. Številka: 032-0007/2019-3 Datum: 1.12.2020 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan OBČINA PREVALJE 997. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo večstanovanjske stavbe na prevaljah na delu EUP PR67 SSB in delu EUP PR79 SSE Na podlagi 110. člena, v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora ( ZUreP-2, Ur. list RS, št. 61/17) in 31. člena statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je župan Občine Prevalje dr. Matija TASIČ sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA GRADNJO VEČSTANOVANJSKE STAVBE NA PREVALJAH NA DELU EUP PR67 SSB IN DELU EUP PR79 SSE 1. Predmet sklepa S tem sklepom se začne postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo večstanovanjske stavbe na Prevaljah na delu EUP PR67 SSb in delu EUP PR79 SSe (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 2. Potrditev izhodišč za pripravo OPPN Priprava OPPN se skladno s 2. odstavkom 116. člena ZUreP-2 izvaja na podlagi investicijske pobude lastnika nepremičnin. Določila in usmeritve Občinskega podrobnega prostorskega načrta Občine Prevalje in investicijske pobude za izdelavo OPPN so povzeti v Izhodiščih za pripravo OPPN, ki jih je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Navrški vrh 30, Ravne na Koroškem, pod številko projekta 05/20-SG v mesecu avgustu 2020, in se s tem sklepom potrdijo. 3. Območje OPPN in predmet načrtovanja Območje OPPN se nahaja na centralnem delu naselja Prevalje in sicer na delu območja stavbnih zemljišč s podrobno namensko rabo SSb znotraj EUP PR67 in SSe znotraj EUP PR79. Obravnavano območje obsega zemljišča parc. št. 233/1, 233/3, 233/8, 233/9, 233/16, 233/17, 233/18, 233/19, vse k.o. 884 Farna vas, v skupni izmeri cca 0,1 ha. Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Območje OPPN se v fazi izdelave dokumenta lahko spremeni. Predmet priprave OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za gradnjo večstanovanjskega objekta, zunanjo ureditev ter priključevanje na prometno Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2183 in komunalno, energetsko in ostalo infrastrukturo. V OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. 4. Način pridobitve strokovnih rešitev: Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev se izdelajo v sklopu izdelave OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve za načrtovano prostorsko ureditev. Strokovne rešitve prostorske ureditve pridobi investitor posega v prostor v sodelovanju s pripravljavcem. 5. Vrsta postopka: OPPN se skladno s 119. členom ZUreP-2 pripravi in sprejme ob smiselni uporabi določb, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta. V primeru, da bo v postopku potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO- 1). 6. Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz: Postopek priprave, obravnave in sprejema OPPN bo potekal po naslednjem okvirnem terminskem planu: Aktivnost Nosilec Rok oz. trajanje aktivnosti Sprejem sklepa o pripravi OPPN in objava v uradnem glasilu Občinska uprava, župan December 2020 Objava sklepa in izhodišč za pripravo OPPN v PIS oz. na spletnih straneh občine in poziv pristojnim NUP za konkretne smernice in za mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje Občinska uprava, izdelovalec OPPN, MOP, NUP Zakonski rok za smernice in mnenja je 30 dni po objavi gradiv Izdaja odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO MOP Zakonski rok je 21 dni od prejema mnenj NUP Priprava osnutka OPPN in okoljskega poročila – OP (če je potrebno) Izdelovalec OPPN 30 dni od prejema smernic Objava osnutka OPPN in OP v PIS oz. na spletnih straneh občine in poziv pristojnim NUP za izdajo mnenja in mnenja o ustreznosti OP (če je potrebno) Občinska uprava, MOP, NUP Zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv Izdaja odločbe o ustreznosti OP (če je potrebno) MOP Zakonski rok je 30 dni od prejema mnenj državnih NUP Dopolnitev osnutka OPPN in OP (če je potrebno) Izdelovalec OPPN in OP 15 dni po prejemu in analizi mnenj Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN in OP (če je potrebno) Občinska uprava, izdelovalec OPPN Javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času se izvede javna obravnava Opredelitev občine do pripomb javnosti in objava stališč do le teh Občinska uprava, izdelovalec OPPN 15 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve Izdelava predloga OPPN Izdelovalec OPPN 15 dni po sprejemu stališč do pripomb Objava predloga OPPN v PIS oz. na spletnih straneh občine in poziv pristojnim NUP za izdajo mnenja in mnenja o ustreznosti OP (če je potrebno) Občinska uprava, MOP, NUP Zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po prejemu poziva Priprava usklajenega predloga OPPN Izdelovalec OPPN 10 dni po pridobitvi mnenj Obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu Občinska uprava, izdelovalec OPPN, občinski svet Redna seja Objava OPPN v uradnem glasilu Občinska uprava Naslednja številka uradnega glasila Izdelava končnih elaboratov Izdelovalec OPPN 10 dni po objavi v uradnem glasilu 7. Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi OPPN: Državni nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Ljubljana 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Ljubljana 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana 4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Ljubljana 5. Ministrstvo za zdravje, Ljubljana 6. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode Sektor območja Drave, Maribor 7. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor 8. Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec 9. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana Lokalni nosilci urejanja prostora: 1. Občina Prevalje, Prevalje 2. Javno komunalno podjetje Log, d.o.o., Ravne na Koroškem 3. Elektro Celje, d.d., Celje 4. Telekom Slovenije d.d., PE Maribor 5. Petrol, d.d., Ljubljana Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2184 Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, pristojno za varstva okolja, bo na podlagi 110. člena ZUreP-2 odločilo, ali je za izdelavo OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v okviru postopka priprave ugotovi, da so potrebne njihove smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve. 8. Načrt vključevanja javnosti Sodelovanje javnosti bo zagotovljeno skladno s 112. členom ZUreP-2 in sicer s postopkom javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, če bo to izdelano ter obveščanja o postopku priprave OPPN na spletnih straneh Občine Prevalje. 9. Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja: Pripravo OPPN financira lastnik nepremičnin na območju urejanja oz. investitorji, ki v ta namen sklenejo pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za dejavnost prostorskega načrtovanja. Obveznosti investitorjev se določijo v dogovoru s pripravljavcem. Vse stroške v zvezi z pridobivanjem strokovnih rešitev OPPN, izdelavo OPPN, vodenjem vseh z zakonom zahtevanih upravnih postopkov ter pridobivanjem smernic in mnenj prevzame investitor prostorskega posega. 10. Objava in začetek veljavnosti sklepa Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Prevalje ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-0002-2/2020 Datum: 03.12.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 998. Sklep o začasnem financiranju Občine Ravne na Koroškem v obdobju januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18- JZF) in 96. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2016) je župan Občine Ravne na Koroškem, dne 30.11.2020 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2021 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18-JZF , Odlokom o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/2020, 31/2020). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: KONTO OPIS v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74 +78) 2.000.975 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 1.944.823 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) 1.698.223 700 Davki na dohodek in dobiček 1.566.838 703 Davki na premoženje 51.562 704 Domači davki na blago in storitve 38.552 706 Drugi davki 41.271 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 246.600 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 209.540 711 Takse in pristojbine 1.607 712 Denarne kazni 3.693 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 31.760 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 5.985 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 5.985 Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2185 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 50.167 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 50.167 741 Prejeta sredstva iz držav. proračuna in sredstev Evropske unije 0 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 +45 ) 2.131.365 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 779.597 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 181.915 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 30.863 402 Izdatki za blago in storitve 542.400 403 Plačila domačih obresti 10.229 409 Sredstva, izločena v rezerve 14.190 41 TEKOČI TRANSFERI (411+412+413) 1.041.530 410 Subvencije 35.097 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 526.033 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 6.145 413 Drugi tekoči domači transferi 474.255 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 293.120 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 293.120 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 17.118 430 Investicijski transferi 0 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 0 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 17.118 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) -130.390 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 VII. SKUPNI PRIMANJKLJAJ PRIHODKI MINUS ODHODKI TER SALDO PREJETIH IN DANIH POSOJIL (I.+IV.) - (II.+V.) -130.390 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VIII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 Domače zadolževanje 0 55 IX. ODPLAČILA DOLGA (550) 137.690 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) -137.690 XI. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = (I.+IV.+VIII.) - (II.+V.+IX) -268.080 XII. NETO FINANCIRANJE 130.390 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo Zakon o javnih financah, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in Odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah. 4. Končna določba 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2186 glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 410-297/2020 Datum: 30.11.2020 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 999. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za projekt »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica« Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20- ZIUZEOP-A in 80/20- ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/2019) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 10. redni seji dne 1. 12. 2020 sprejel ODLOK O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA PROJEKT »NOVOGRADNJA TENIS DVORANE SLOVENSKA BISTRICA« I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica« (v nadaljnjem besedilu: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: ZJZP). (2) Ta odlok opredeljuje tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta. (3) Javni partner je Občina Slovenska Bistrica. Zasebni partner je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva. II. Vsebina in predmet javno-zasebnega partnerstva 2. člen (javni interes) (1) Občina Slovenska Bistrica skladno z drugim odstavkom 5. členom Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica«. (2) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno- zasebnega partnerstva. 3. člen (predmet) (1) Predmet javno-zasebnega partnerstva je izvedba projekta »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica«, ki zajema:  projektiranje in izgradnjo tenis dvorane (tenis igrišča, skvoš igrišče, gostinski lokal, servisni prostori);  porušitev obstoječega objekta;  ureditev pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture, vključno z ureditvijo okolice;  upravljanje z izgrajeno športno infrastrukturo skozi celotno koncesijsko obdobje. (2) Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo dogovorjeni v postopku izbora zasebnega partnerja. III. Obveznosti javnega in zasebnega partnerja 4. člen (obveznosti javnega partnerja) (1) Javni partner bo v projekt vložil zemljišča, in sicer parcele s parc. št. 748/2 in del 748/1 obe k. o. 753- Slovenska Bistrica v skupni površini 4.650,00 m2. (2) Za potrebe izvedbe koncesijskega razmerja javni partner zagotovi zasebnemu partnerju pravico dostopa do zemljišč ter vse ostale pravice, ki so potrebne za realizacijo projekta. (3) Javni partner ne bo sofinanciral izvedbe projekta. 5. člen (obveznosti zasebnega partnerja) (1) Zasebni partner prevzema obveznost izvedbe projektiranja, priprave zemljišča s porušitvijo obstoječega objekta in izgradnje celotnega kompleksa ter obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja in drugih potrebnih upravnih dovoljenj po terminskem planu, ki bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Zasebni partner bo moral zagotoviti tudi sofinanciranje projekta in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje tenis dvorane. (3) Zasebni partner bo za celotno koncesijsko obdobje prevzel tudi upravljanje in vzdrževanje celotnega objekta, kakor bo podrobneje opredeljeno s pogodbo o javno- zasebnem partnerstvu. (4) Zasebni partner se zaveže, da bo:  izvajal javno-zasebno partnerstvo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;  upošteval tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu;  kot dober gospodarstvenik uporabljal, redno vzdrževal in upravljal objekt, naprave in opremo na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja, ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba;  poročal javnemu partnerju o izvajanju javno- zasebnega partnerstva na njegovo zahtevo;  omogočal nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer se predmetne zaveze zasebnega partnerja podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. 6. člen (zavarovanje odgovornosti) (1) Zasebni partner je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog po tem odloku o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbi o javno- zasebnem partnerstvu povzročijo pri njem zaposleni Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2187 ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci javnemu partnerju, uporabnikom ali tretjim osebam. (2) Zasebni partner je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. IV. Oblika javnozasebnega partnerstva 7. člen (oblika javno-zasebnega partnerstva) (1) Poslovna tveganja za izvajanje javno-zasebnega partnerstva prevzema zasebni partner, zato se javno- zasebno partnerstvo skladno s 27. členom ZJZP izvede v obliki koncesijskega razmerja, in sicer po modelu koncesije gradnje. (2) Koncesija gradenj se bo podelila po modelu BOT (ta model pomeni: projektiraj, financiraj in zgradi-upravljaj- prenesi v last javnemu partnerju). V. Postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva 8. člen (postopek izbire) (1) Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na Portalu javnih naročil ob upoštevanju pravil Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in ob uporabi predpisov o javnem naročanju. Uporabi se postopek konkurenčnega dialoga. (2) V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov. 9. člen (pogoji za izbiro zasebnega partnerja) (1) Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge zasebnega partnerja. (2) Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da ne obstajajo izključitveni razlogi po predpisih o javnem naročanju, da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za izvedbo projekta in da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo projekta javno- zasebnega partnerstva. (3) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo javni partner določil v okviru javnega razpisa. 10. člen (merila za izbor zasebnega partnerja) (1) Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora javni partner vključiti naslednja podmerila:  znesek vloženih sredstev za izvedbo projekta;  rok izgradnje;  trajanje koncesijske pogodbe. 11. člen (strokovna komisija) (1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih prijav in ponudb ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo. (2) Strokovna komisija izda odločitev o priznanju sposobnosti, kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene z razpisno dokumentacijo in z njimi vodi dialog. (3) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. (4) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana. (5) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva. (6) Poročilo je podlaga za pripravo odločitve o izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan. VI. Vzpostavitev in prenehanje javno-zasebnega partnerstva 12. člen (trajanje koncesije) (1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o javno- zasebnem partnerstvu se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi. (2) Koncesija se podeli za obdobje največ 35 let. Trajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva je opredeljeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha iz razlogov navedenih v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. 13. člen (vzpostavitev) Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno- zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Odločitev o izbiri preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti. 14. člen (sprememba pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu) (1) Vsak izmed partnerjev lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v primerih:  spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe o javno- zasebnem partnerstvu;  v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;  spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni partner lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes. (3) Nedopustne so spremembe pogodbe o javno- zasebnem partnerstvu, pri katerih:  bi se spremenila splošna narava razmerja javno- zasebnega partnerstva;  bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka sklenitve javno-zasebnega partnerstva, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku sklenitve javno- Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2188 zasebnega partnerstva pritegnili še druge udeležence;  bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje razmerja javno-zasebnega partnerstva spremenilo v korist zasebnega partnerja na način, ki ni bil predviden v prvotnem razmerju;  bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg razmerja javno-zasebnega partnerstva;  bi se zamenjalo zasebnega partnerja, razen pod pogoji, določenimi v tem odloku ali s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. 15. člen (prenehanje) (1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. (2) Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. VII. Razmerje med javnim in zasebnim partnerjem 16. člen (pravice in obveznosti partnerjev) (1) Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa. VIII. Način financiranja 17. člen (način financiranja) Vložek javnega partnerja v projekt predstavljajo zemljišča, navedena v 4. členu tega odloka. Obveznosti partnerjev glede sofinanciranja projekta se opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer finančna sredstva za realizacijo projekta zagotovi zasebni partner. IX. Enostranski ukrepi v javnem interesu 18. člen (enostranski ukrepi v javnem interesu) (1) Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes. (2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:  uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;  izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;  začasni prevzem objekta v upravljanje;  izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti projekta;  razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;  pravico vstopa v razmerje (step-in);  uveljavljanje odkupne pravice. (3) Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja. (4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. 19. člen (nadzor) (1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno- zasebnem partnerstvu izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. (2) Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije. 20. člen (dolžnost poročanja) (1) Zasebni partner mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti. (2) Zasebni partner mora na zahtevo javnega partnerja pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti. 21. člen (nadzorni ukrepi) Če javni partner ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka ali sklenjene pogodbe o javno- zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil. 22. člen (prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti) Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da začasno prevzeme vzpostavljen objekt v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljenega objekta. 23. člen (redno prenehanje) Razmerje javno-zasebnega partnerstva redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila pogodba o javno-zasebnem partnerstvu sklenjena. 24. člen (predčasno prenehanje) Razmerje javno-zasebnega partnerstva predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. 25. člen (sporazumna razveza pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu) (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva tudi sporazumno razvežeta pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Stranki se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe javno-zasebnem partnerstvu v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe o javno- zasebnem partnerstvu ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter tudi postopek prevzema objekta. Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2189 26. člen (odkupna pravica) (1) Zasebni partner se s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu zaveže, da bo javnemu partnerju pod pogoji, opredeljenimi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu (odkupna pravica javnega partnerja), na njegovo zahtevo prodal vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in objekt. (2) Partnerja s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice. (3) Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup razmerja javno-zasebnega partnerstva se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je javni partner dolžan plačati zasebnemu partnerju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi in pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. 27. člen (vstop v razmerje) (1) Javni partner si pridržuje pravico vstopiti v razmerje javno-zasebnega partnerstva (step-in) da prepreči ali omili resno nevarnost za zdravje in varnost osebe ali premoženja ali okolja, ali za izpolnitev zakonskih dolžnosti. Potreba po uveljavitvi pravice vstopa v razmerje (step-in) se lahko pojavi zaradi okoliščin, ki so izven predmeta pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ali pa zaradi kršitev pogodbe s strani zasebnega partnerja. (2) Podrobneje se okoliščine in pogoji za uveljavljanje pravice do vstopa v razmerje javno-zasebnega partnerstva opredelijo v pogodbi o javno zasebnem partnerstvu. 28. člen (razdrtje pogodbe) (1) Če eden od partnerjev ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, odstopi od pogodbe z navadno izjavo. (2) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo javnega partnerja preneha predvsem:  če zasebni partner prevzetih obveznosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali javnemu partnerju povzroča škodo;  zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu s strani zasebnega partnerja;  če zasebni partner pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, javnemu partnerju ali tretjim osebam;  če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo o javno- zasebnem partnerstvu;  v drugih primerih, določenih s pogodbo o javno- zasebnem partnerstvu. (3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne javni partner postopek za enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. (4) Zasebni partner lahko razdre pogodbo o javno- zasebnem partnerstvu, če javni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tako, da to zasebnemu partnerju ne omogoča izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. (5) Enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (6) S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje pogodbe s strani javnega partnerja. (7) S pogodbo se lahko določi višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani zasebnega partnerja. (8) Za razdrtje pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve. 29. člen (prenehanje zasebnega partnerja) (1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha tudi s prenehanjem zasebnega partnerja (npr. stečaj, likvidacija). (2) Razmerje javno-zasebnega partnerstva ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike zasebnega partnerja (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). (3) V primeru univerzalnega pravnega naslednika zasebnega partnerja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. 30. člen (prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva) (1) Zasebni partner ne sme brez predhodnega pisnega soglasja javnega partnerja prenesti razmerja javno- zasebnega partnerstva na tretjo osebo. (2) Prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva je brez soglasja javnega partnerja dopusten le v primeru, ko nov zasebni partner, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega zasebnega partnerja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe iz tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je zasebni partner dolžan javnega partnerja obvestiti. 31. člen (izločitvena pravica) V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja zasebnega partnerja (likvidacija, izbris) ima javni partner pravico, da za objekte, naprave in opremo, ki je bila vzpostavljena v okviru razmerja javno-zasebnega partnerstva, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico. 32. člen (uporaba prava) (1) Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja javno-zasebnega partnerstva na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije. (2) Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu javnega partnerja. Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2190 33. člen (pričetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-19/2020-0203-7b Datum: 1. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 1000. Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Slovenska Bistrica Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) in 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list Republike Slovenije št. 79/2019), je občinski svet Občine Slovenska Bistrica na svoji 10. redni seji dne 1. 12. 2020 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU NA OBMOČJU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA I. Splošne določbe 1. člen (1) Ta odlok ureja pokopališki red na območju občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: občina), s katerim se podrobneje določi izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti. (2) Pogrebna in pokopališka dejavnost se opravljata s spoštovanjem in pieteto do pokojnic ali pokojnikov (v nadaljnjem besedilu: pokojnik) in njihovih svojcev. (3) S pokopališkim redom se določi: 1. način zagotavljanja 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti, 2. način izvajanja pogrebne slovesnosti, 3. osnovni obseg pogreba, 4. način in čas pokopa, 5. način pokopa, če je plačnik Občina, 6. možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora, 7. obratovanje mrliških vežic, 8. obseg prve ureditve groba, 9. vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, 10. način oddaje grobov v najem, 11. postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču, 12. zvrsti grobov, 13. okvirni tehnični normativi za grobove, 14. mirovalna doba za grobove, 15. enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, 16. razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob, 17. storitve pokopališko-pogrebnega moštva, 18. pogrebna pristojbina, 19. druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (4) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se neposredno uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2.člen (1) Pokopališko dejavnost, ki obsega upravljanje ter urejanje pokopališč (Črešnjevec, Laporje, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, Šmartno na Pohorju, Tinje, Kebelj in Zgornja Ložnica) zagotavljajo krajevne skupnosti na svojem območju. Pokopališko dejavnost na pokopališču Slovenska Bistrica izvaja Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o. (2) Storitve pogrebne dejavnosti na območju občine Slovenska Bistrica izvajajo izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. (3) Javno službo 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: javna služba) zagotavlja Občina Slovenska Bistrica na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. II. Zagotavljanje 24-urne dežurne službe 3. člen (1) Izvajalec javne službe je podjetje Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o. (2) Javna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. 4. člen (1) Objekti, naprave in druga sredstva gospodarske infrastrukture, potrebni za izvajanje javne službe, so poslovni prostori, hladilniki, vozila in druga potrebna sredstva. 5. člen (1) V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec javne službe dolžan: 1. zagotavljati kvalitetno izvajanje storitev javne službe, 2. upoštevati normative in standarde, prepisane za izvajanje javne službe, 3. omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, 4. pripravljati predloge cen storitev javne službe in 5. izvajati druge obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom. 6. člen (1) Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba in plačniki storitev obdukcije v skladu s predpisi, ki urejajo mrliško pregledno službo. Uporabniki javne službe imajo pravico uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom. 7. člen (1) Javna služba se financira: 1. iz prihodkov od storitev 24-urne dežurne službe, 2. iz proračuna občine. (2) Cene storitev javne službe se na predlog izvajalca javne službe določi s sklepom občinskega sveta na podlagi predpisa, ki ureja oblikovanje cene storitev javne službe. Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2191 III. Izvajanje pogrebne slovesnosti 8. člen (1) Pokop je lahko s pogrebno slovesnostjo ali anonimen, skladno z voljo umrlega ali najbližjega sorodnika. (2) Pogrebna slovesnost se opravi po volji umrlega ali njegovega najbližjega sorodnika oziroma naročnika pogreba, na krajevno običajen način ali v ožjem družinskem krogu ter skladno z določili tega odloka. (3) Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela brez označbe imena umrlega. 9. člen (1) Pogrebna slovesnost je praviloma javna in ji lahko vsakdo prisostvuje, ali v ožjem družinskem krogu. (2) Pogrebna slovesnost na pokopališču se prične na ali v prostoru, ki je določen v ta namen. Pri pogrebni slovesnosti se lahko opravi tudi verski obred. (3) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi častni postroji, skladno z njihovimi protokolarnimi pravili in po dogovoru s svojci. (4) Na poslovilnem prostoru se oblikuje pogrebni sprevod, ki gre do mesta pokopa. 10. člen (1) Pogrebni sprevod vodi vodja pogreba. (2) Pogrebni sprevod se razvrsti tako, da je na čelu slovenska zastava z žalnim trakom ali črna zastava, če je umrli tuj državljan, prapori, nato sledijo godba, pevci, pripadniki stanovskih organizacij (lovci, gasilci in podobno), nosilci vencev in odlikovanj ter drugih priznanj, krsta oziroma žara, nato sorodniki in drugi udeleženci pogreba. (3) Če sodelujejo pri pogrebu predstavniki verske skupnosti, se s svojimi simboli razvrstijo neposredno pred krsto oziroma žaro. 11. člen (1) Udeleženci pogrebne slovesnost se razvrstijo ob grobu oziroma pred prostorom za raztros pepela. Del pogrebnih slovesnosti se lahko opravi tudi ob grobu. Po poklonitvi zastav in praporov je pogrebna slovesnost zaključena. (2) Takoj po končani pogrebni svečanosti se grob zasuje in primerno uredi. IV. Osnovni obseg pogreba 12. člen (1) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, uporabo mrliške vežice, pogrebno moštvo, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo, ki ustreza osnovnim standardom in normativom za osnovni pogreb. 13. člen (1) Če je plačnik pogreba Občina, se pogreb izvede v osnovnem obsegu z žaro. Občina ima v tem primeru pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. V. Način in čas pokopa 14. člen (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba ali izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. (3) Kolikor naročnik pogreba ni najemnik groba, mora ob naročilu pogreba priložiti pisno dovoljenje najemnika groba, da dovoljuje pokop. 15. člen (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. 16. člen (1) Na vseh pokopališčih je obvezna uporaba mrliške vežice. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo po potrebi vsak dan med 9.00 zjutraj in 22.00 uro zvečer oziroma v času, za katerega se dogovorita upravljavec pokopališča in izvajalec pogrebne dejavnosti oziroma naročnik pogreba. 17. člen (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: 1. pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, 2. pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob ali položijo v žarno nišo, 3. pokop z raztrosom pepela se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. (2) Pokop z raztrosom pepela zunaj pokopališča se lahko izvede le na določeni lokaciji parcele, za katero je pridobljeno dovoljenje lastnika parcele oziroma zemljišča, v kolikor pokojnik ni bil lastnik te parcele. (3) Za pokop z raztrosom pepela zunaj pokopališča na stavbnih zemljiščih je potrebno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, če je raztros pepela predviden na prostoru, ki je v 10-metrskem pasu od parcelnih mej. (4) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba ali izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba. 18. člen (1) Pokop na pokopališčih se lahko opravi vsak dan. Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 19. člen (1) Prva ureditev obstoječega in novega groba po pogrebu zajema odvoz odvečne zemlje, ki nastane po pokopu, ureditev prostora groba v prvotno stanje in namestitev vencev ter cvetja. VI. Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 20. člen (1) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: 1. skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte, 2. oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb, 3. določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma z izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti, 4. vodi evidenco o grobovih in pokopih, 5. organizira in nadzira dela na pokopališču, 6. izvaja investicije in investicijsko vzdrževanje, 7. oddaja mrliške vežice in poslovilne dvorane, Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2192 8. zagotavlja storitve grobarjev in storitve pokopališko- pogrebnega moštva, 9. določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba, 10. vodi trajno evidenco o pokojnikih, trajno evidenco grobov - kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih 10 let, 11. izvaja prvo ureditev groba, 12. vgrajuje, odpira in zapira žarne niše, 13. postavlja nagrobne betonske temelje na novih oddelkih pokopališč, 14. omogoča uporabnikom pokopaliških storitev vpogled v ureditveni načrt pokopališča ter načrte razdelitve na oddelke in grobove, 15. izdaja soglasja v zvezi s posegi na območju pokopališč, 16. izvaja druge naloge skladno z zakonom, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom. (2) Cenik za obračun storitev, ki se nanašajo na izvajanje nalog upravljanja s pokopališči, oblikuje upravljavec pokopališča in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. 21. člen Na pokopališčih ni dovoljeno: 1. nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove, 2. odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora, 3. onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov, 4. odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča, 5. opravljanje prevozov, kamnoseških, vrtnarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, 6. trganje zelenja in cvetja po tujih grobovih, 7. sajenje dreves in grmičevja brez soglasja upravljavca, 8. vožnja in puščanje koles in motornih vozil na pokopališču. VII. Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter drugi posegi v prostor na pokopališču 22. člen (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in grobnic ter za vsak drug poseg v prostor na pokopališču v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom. Pri tem je dolžan zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov. (3) Spomenikom in drugim nagrobnim obeležjem groba ter grobnicam, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se lahko videz groba (oblika, material, napis) spreminja le v soglasju z organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine. (4) Napisne plošče z imeni pokojnikov na enotno urejenem prostoru za raztros pepela odraslih in otrok lahko postavlja le upravljavec pokopališča. (5) Žarne niše lahko vgrajuje le upravljavec pokopališča. VIII. Zvrsti grobov 23. člen (1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov: 1. enojni, družinski, razširjeni, otroški in grobnice, 2. grobišča, kostnice in skupna grobišča, 3. žarni grobovi, 4. prostor za anonimne pokope in 5. prostor za raztros pepela. (2) Spreminjanje zvrsti grobov z deljenjem grobov je dovoljeno le, če to določa ureditveni načrt razdelitve na oddelke in grobove. (3) Postavitev novih grobnic ni dovoljena. IX. Okvirni tehnični normativi za grobove 24. člen (1) Enojni, družinski, razširjeni grobovi in otroški grobovi so: 1. globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 3,20 m, če to dopuščajo geološki pogoji, 2. širina enojnega groba je od 0,70 m do 1,40 m, širina družinskega groba od 1,50 m do 2,0 m, širina razširjenega groba od 2,0 m do 3,0 m, širina otroškega groba je 0,70 m, 3. dolžina vseh grobov je 2,20 m, razen otroškega, kjer je dolžina 1,50 m. (2) Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih, grobnicah ali v za to posebej zgrajenih žarnih nišah. (3) Globina žarnega groba je 0,70 m, širina od 0,60 m do 1,0 m, dolžina od 0,60 m do 1,20 m. (4) Žare se lahko shranjujejo tudi v družinskih in enojnih grobovih. (5) Žar ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča, z izjemo določil, ki jih dopušča zakon. 25. člen (1) Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah, ter skupna grobišča. (2) V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katera ni podaljšana najemna pogodba, po preteku mirovalne dobe. (3) Na skupnih grobiščih je nagrobnik z imeni pokopanih ter skupni prostori za polaganje cvetja in prižiganje sveč. X. Mirovalna doba za grobove 26. člen (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto znaša deset let. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. Za pokope z žaro mirovalna doba ne velja. 27. člen (1) Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes za to, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, ter za potrebe zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa in pristojnega občinskega upravnega organa. XI. Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2193 28. člen (1) Upravljavec pokopališča zaračunava uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture izvajalcu pogrebnih storitev po cenah iz enotnega cenika, ki ga na predlog upravljavca pokopališča sprejme občinski svet. (2) Enotni cenik mora biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pokopališke dejavnosti ter objavljen na njegovih spletnih straneh. XII. Grobnina in razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob 29. člen (1) Upravljavec pokopališča odda grobove v najem najemniku groba (nadaljnjem besedilu: najemnik) z najemno pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba) za nedoločen čas. (2) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih: 1. če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu, 2. če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe, 3. ob opustitvi pokopališča, 4. kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča. (3) S pogodbo za določen čas desetih let se odda v najem prostor za napisno ploščo na prostoru za raztros pepela. Po preteku se lahko najem podaljša za naslednjih deset let. 30. člen (1) Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino. (2) Grobnina za grob se lahko plača tudi za več let naprej, vendar največ za deset let. (3) Grobnina za prostor za napisno ploščo se plača za obdobje desetih let ob naročilu plošče. Najemnik plača tudi napisno ploščo, njeno izdelavo in postavitev, vse v višini dejanskih stroškov. 31. člen (1) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba, upoštevajo se tudi druga sredstva, namenjena upravljanju pokopališč. (2) Višina grobnine se na predlog upravljavca pokopališča določi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet. (3) Najemnik groba, ki mu je najemna pogodba prenehala, mora ob prekinitvi najema sam na lastne stroške odstraniti vsa nagrobna obeležja. Če najemnik tega ne naredi, jih mora na stroške najemnika na odlagališče odpadkov odstraniti upravljavec pokopališča. (4) Nagrobna obeležja so spomeniki, robniki, krovne in stenske plošče, lučke, vaze in podobno. (5) Upravljavec pokopališča mora po prenehanju najemne pogodbe za grob z žaro le-to prenesti v anonimno skupno grobišče. Pepel iz žare se lahko raztrese na prostoru za raztros pepela, če to naroči najemnik groba. 32. člen (1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (2) Tabela razmerij grobnine do enojnega groba: vrsta groba faktor grobnine enojni grob 1,0 žarni grob 0,6 otroški grob 0,6 družinski grob 1,5 razširjeni grob 2,0 grobnica 3,0 33. člen (1) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. (2) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča s posebnim sklepom določi občinski svet. Za posamezne zvrsti grobov se grobnina določi v ceniku, upoštevajoč razmerja grobnine posamezne vrste groba do enojnega groba. (3) Grobnina za raztros pepela se plača v enkratnem znesku ob raztrosu pepela v višini enoletne grobnine za enojni grob. (4) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. (5) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. XIII. Storitve pokopališko-pogrebnega moštva 34. člen (1) Storitve pokopališko-pogrebnega moštva in storitve grobarjev zagotavlja upravljavec pokopališča. (2) Storitve pokopališko-pogrebnega moštva obsegajo izvajanje pogrebne slovesnosti, prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. (3) Upravljavec pokopališča lahko soglaša, da na željo pokojnika ali svojcev pogrebno moštvo in storitve grobarjev zagotovijo društva, vaščani, oziroma drugi izvajalci pogrebnih storitev vendar pod vodstvom vodje pogrebne slovesnosti upravljavca pokopališča, če oceni, da je to za izvedbo pogrebne slovesnosti možno. (4) Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame in prvo ureditev groba. XIV. Pogrebna pristojbina 35. člen (1) Pogrebno pristojbino za posamezno pokopališče določi občinski svet s sklepom. (2) Pogrebna pristojbina je dajatev za izvedbo pogreba, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba, in je prihodek občinskega proračuna. XV. Nadzor 36. člen (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole. (2) Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogled v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov. XVI. Kazenske določbe 37. člen (1) Z globo 400,00 EUR se za storjen prekršek kaznuje fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2194 posameznik, ki samostojno izvaja dejavnost, če ravna v nasprotju z 21. in 22. členom tega odloka. (2) Pravni osebi se za storjeni prekršek iz prvega odstavka tega člena izreče globa v višini 1.400,00 EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, se le-tej izreče globa v višini 4.500,00 EUR. XVII. Prehodne in končne določbe 38. člen (1) Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljeni pred uveljavitvijo tega odloka, lahko ostanejo na obstoječem mestu, v obstoječih dimenzijah in oblikah. 39. člen (1) Upravljavci pokopališč najkasneje v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka predložijo nove cenike pokopaliških storitev in grobnin v potrditev občinskemu svetu. (2) Do sprejetja novih cenikov za posamezna pokopališča veljajo obstoječe cene upravljavcev pokopališč. 40. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 36/88). 41. člen (1) Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-19/2020-0203-6 Datum: 1. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 1001. Sklep o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Slovenska Bistrica Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00, 78/03, 72/05, 100/05, 25/08, 98/09 in 34/10), 18. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in določil Statuta Občine Slovenska Bistrica ( Uradni list RS št. 24/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 10. redni seji , dne 1. 12. 2020, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VRTCIH NA OBMOČJU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA 1. člen Cene programov v javnih vrtcih in v vrtcu s koncesijo na območju občine Slovenska Bistrica so: Vrsta programa Cena programa v EUR Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) 478,12 Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) 355,93 Kombinirani oddelek (1 do 6 let) 392,55 2. člen Pri dnevni odsotnosti se odbijajo stroški živil v višini Obroki Dnevno v EUR Zajtrk 0,30 Malica 0,20 Kosilo 0,69 Skupaj 1,19 3. člen Starši otrok, za katere je Občina Slovenska Bistrica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnost otroka enkrat letno, in sicer v obdobju od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka za največ en mesec. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost otroka najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Za počitniško rezervacijo plačajo starši 30% plačila določenega z odločbo. Prav tako lahko starši, za katere je Občina Slovenska Bistrica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, enkrat v koledarskem letu uveljavljajo oprostitev plačila v primeru, če otrok zaradi bolezni oziroma poškodbe ni obiskoval vrtca najmanj 20 oziroma do največ 30 delovnih dni. Na podlagi vloge staršev z ustreznim zdravniškim dokazilom, Občina Slovenska Bistrica obvesti pristojni vrtec o upravičeni oprostitvi plačila. Starši otrok so do znižanja plačila zaradi poletne rezervacije in bolezenske odsotnosti upravičeni le v primeru, da imajo v vrtcu poravnane vse obveznosti. Starši lahko na podlagi vloge Centra za socialno delo in priložene dokumentacije za otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego otroka, skladno s 3. odstavkom 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur.l.RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – UUPJS-G, 14/18 in 81/19), uveljavljajo višjo oprostitev subvencioniranja vrtca. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah programov vrtcev na območju občine Slovenska Bistrica, številka 9000-29/2019-0203-7, z dne 12. 12. 2019 (Uradni list RS, št. 79/19). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilo slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 11. 2020 dalje. Številka: 9000-19/2020-0203-8 Datum: 1. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 1002. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUEOP-A) in 245. člena Zakona o Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2195 urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) na 10. redni seji dne 1. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP I. S tem sklepom se ukine status grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta na nepremičninah:  parc. št. 1660/232, k.o. 753 – Slovenska Bistrica: 159 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica,vrsta rabe: površine cest  parc. št. 746/4, k.o. 769 – Laporje: 698 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica; vrsta rabe: kmetijsko zemljišče. Nepremičnini postaneta brez omejitve oziroma zaznambe grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-19/2020-0203-11b Datum: 1. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 1003. Sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUEOP-A) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) na 10. redni seji dne 1. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP I. S tem sklepom se vzpostavlja status grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta na nepremičninah:  parc. št. 525/5, k.o. 740 – Ogljenšak: 257 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica, vrsta rabe: cesta;  parc. št. 830, k.o. 745 – Kovača vas: 870 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica, vrsta rabe: cesta;  parc. št. 1976/5, k.o. 753 – Slovenska Bistrica: 642 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica, vrsta rabe: cesta;  parc. št. 1978/3, k.o. 753 – Slovenska Bistrica: 269 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica, vrsta rabe: cesta;  parc. št. 2321, k.o. 753 – Slovenska Bistrica: 231 m2, vknjižena lastninska pravica na Občino Slovenska Bistrica, vrsta rabe: cesta. Nepremičnine pridobijo omejitev oziroma zaznambo grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-19/2020-0203-11c Datum: 1. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan 1004. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Občinski svet Občine Slovenska Bistrica je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUEOP-A) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) na 10. redni seji dne 1. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP I. S tem sklepom se ukine status javno dobro na nepremičninah:  parc. št. 1508, k.o. 725 – Kot: 11646 m2, javno dobro, vrsta rabe: drugo in gozdno kmetijsko zemljišče;  parc. št. 286/1, k.o. 726 – Planina: 59252 m2, javno dobro, vrsta rabe: površine cest, druga kmetijska in gozdna zemljišča;  parc. št. 795/3, k.o. 729 – Frajhajm: 181 m2, javno dobro, vrsta rabe: gozdna zemljišča:  parc. št. 799/3, k.o. 729 – Frajhajm: 924 m2, vrsta rabe: gozdna zemljišča,  parc. št. 347, k.o. 714 – Bukovec: 3110 m2, vrsta rabe: površine ceste, druga kmetijska in gozdna zemljišča. Nepremičnine postanejo last Občine Slovenska Bistrica. II. S tem sklepom se predlaga vpis zaznambe grajeno javno dobro lokalnega na nepremičninah:  parc. št. 1508, k.o. 725 – Kot: 11646 m2, javno dobro, vrsta rabe: drugo in gozdno kmetijsko zemljišče;  parc. št. 286/1, k.o. 726 – Planina: 59252 m2, javno dobro, vrsta rabe: površine cest, druga kmetijska in gozdna zemljišča;  parc. št. 795/3, k.o. 729 – Frajhajm: 181 m2, javno dobro, vrsta rabe: gozdna zemljišča:  parc. št. 799/3, k.o. 729 – Frajhajm: 924 m2, vrsta rabe: gozdna zemljišča,  parc. št. 347, k.o. 714 – Bukovec: 3110 m2, vrsta rabe: površine ceste, druga kmetijska in gozdna zemljišča. Na nepremičninah se vpiše zaznamba grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-19/2020-0203-11d Datum: 1. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan Št. 66/4.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2196 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 992. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe št. 10 (krajše: SD OPN – št. 10) 2174 OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 993. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče 2175 OBČINA KRIŽEVCI Stran 994. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Križevci za leto 2020 2177 OBČINA MIRNA PEČ Stran 995. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk 2179 OBČINA MOZIRJE Stran 996. Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije 2179 OBČINA PREVALJE Stran 997. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo večstanovanjske stavbe na prevaljah na delu EUP PR67 SSB in delu EUP PR79 SSE 2182 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran 998. Sklep o začasnem financiranju Občine Ravne na Koroškem v obdobju januar – marec 2021 2184 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Stran 999. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za projekt »Novogradnja tenis dvorane Slovenska Bistrica« 2186 1000. Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Slovenska Bistrica 2190 1001. Sklep o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Slovenska Bistrica 2194 1002. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 2194 1003. Sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena 2195 1004. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 2195