Ameriška -/IfJWE NO. 69 AMERICAN IN SPIRIT fOR€K&N II« UNGUAOf OMIT Končno je Višinskega zadela pravična ocena National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 8, 1965 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€6 Kip: ŠTEV. LXIII — VOL. LX1II Mesečnik niške akademije znanosti je nekdanjega javneg-a tožilca in kasneje Stalinovega zunanjega ministra razkrinkal kot zločinca. Moskva, zssr. — Med naj- zVestejše, pa tudi med najsposobnejše hlapce Stalinovega re-^rna je spadal A. Visinsky, ki 2'a dobro pozna tudi Amerika. je namreč velikokrat ruski Zastopnik pri Združenih narodih tam brodil vode. V svojem hvljenju je bil vse, za kar ga je komunistični režim mogel porasti. Skoval je rusko zakonodajo, k* je gonila na tisoče nedolžnih obsojencev — tudi komunisti so J9i med njimi — na morišča in v koncentracijska taborišča. Preganjal je osebno vsakega obtoženca, ki ga je zadela Stalinova jeza. Dal je na smrt obso-bti tudi najbližje Stalinove so-oblavce in vodilne komuniste. V Svojem divjanju proti nedolžnim 11 vam se je kosal z znanim če- Novi grobovi Mary Margaret Ambacher Po dolgi bolezni je umrla včeraj v St. Vincent Charity bolnišnici 57 let stara Mary Margaret Ambacher, roj. Tomazin v Clevelandu, s 16010 Parkgrove A ve., do svoje bolezni zaposlena kot poklicna bolničarka v St. Alexis bolnišnici. Bila je žena Fredericka, mati Ronalda, sestra Angele Gilbert, pok. Josepha, Anne Hlad, Josephine Žabkar, Edwarda in pok. Roberta, 4-krat stara mati. Oče Joseph ji je umrl leta 1947, mati Mary, roj. Uhan, pa 1. 1944. Oba sta bila rojena v starem kraju. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v soboto ob 8.45 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Mary Koren Preteklo noč je umrla Mary Koren z 8806 Park Heights Dr., Garfield Heights. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Johnson: Amerika je pripravljena začeti “brezpogojne” razgovore o miru v Vietnamu IVsba bo cfovolf sllllb' smisel ; PretjSfjdnik Združenih držav je sinoči v govoru na j. .‘stom Berijo, posebno v dobi ‘slinovih čistk, med njimi tiste r,&jstrašnejše v 1. 1935-1939, ko f~' kilo usmrčenih na tisoče rus-‘h oficirjev. Višinski je bil pa tudi rdeči %dornat. Stalin ga je pošiljal lN, kjer je bilo treba delati Zthcdo. Zato je presedel veliko j'sa v Varnostnem svetu ZN, ^ei' ga je 1. 1954 zadela kap. ^segei je starost 70 let. Sedaj ga je vzel na piko ruski ^sečnik Akademije znanosti Sovjetska država in pravo.” V ^knji številki je tovariš Zogin j^galil vse umazano delo po-‘0lUega sluge pokojnega dikta-i'!rja Stalina. Ker je Visinsky '■■ako zadevo pretiraval, je po „ j Poti postal oče cele vrste (Protirevolucionarnih zločinov,” , °.i vendarle navaden zločinec, trdi Zogin. Višinskemu je rei usoda prisodila pravično S°rib0. silil Esisif eiiekif 's hiš mismv m sraije Washington, do. — se- 1 le izglasoval preko 15 bili-dolarjev za orožje, druge “at laške tUdi potrebščine in seveda lu. za raziskavo o novem orož-Nooblastilni zakonski pred-| Sovjeii pripravljajo ismik svojega vojaštva iz satelitskih držav? BONN, Nem. — Zahodnonem-ški vojni minister je rposvaril zaveznike, zlasti Združene države, da utegne Sovjetska zveza umakniti svoje vojaštvo iz satelitskih držav vzhodne Evrope. Tak umik naj bi bil osnova za sovjetsko zahtevo po umaknitvi ameriških čet iz Evrope. Van Hassel trdi, da: izgrajujejo komunisti svoje vojaške sile v vzhodni Evropi že preko dve leti in imajo sedaj v satelitskih državah in v zahodni Rusiji skupaj že blizu dva milijona ljudi pod orožjem. Na tem področju je okoli 100 dobro' izvežbanih divizij ter -okoli 2,200 modernih lovskih letal za njihovo- podpo- , za lastne kapitalist«, Predsednik AFL-CIO je pre- fifkafccr M UB U fjlje pričan, da se bo mogoče 1 * boju med belimi in črnimi j BOLOGNA, It. — italijanski na polju zaposlitve izogni-! komunisti, odnosno njihove deti le Z dovoljšnim številom1 lavske unije so imele v Bologni delovnih IttfSt za oboje. j svoj kongres. Na tem kongresu PROVIDENCE, R. I. — Geor- ;i0 sklenili med drugim, da nji-ge Meany, predsednik AFL-CIO, |hove unii8 ne smejo sodelovati je dejal tu, da je za bodoči od-'3 se(ianjo vlado pri izvrševanju nos med črno in belo raso v na-j ^Mijanske gospodarske petletke, ši deželi bistveno, da bo za pri-|ker ki s lem samo podprle itali-padnike obeh dovolj služb, do-jianske kapitaliste. V resnici je volj delovnih mest. Če teh ne Na sklep naperjen proti italijan-fco-, pride lahko do ostrega in u-jskim socialistom Nennijevega sodnega boja med belimi, ki se krila, ki sedijo v koalicijski vla-bojijo za svoje službe, in med!0*1 s krščanskimi demokrati in črnimi, ki so brez služb, pa jih hočejo imeti. Zahteva črnih po zaposlitvi pod enakimi pogoji in na vseh mestih more biti izpolnjena le, če bo delovnih mest dovolj za oboje. “V naslednjih dneh, tednih, mesecih in letih bo naša dežela doživljala spremembo na delovnem trgu v pogledu rasne pri- po lej poti morajo sodelovati tudi z italijanskimi podjetniki. Če komunisti ne marajo kapitalistov, ki so na vladni strani, niso pa tako natančni, kadar je treba določiti odnose do lastnih kapitalistov. Tak je na primer komunistični župan v mestu Bologna, ki v mestni upravi daje delo stotinam delavcev. Ti de- padnosti. To bo v najboljšem ]avci seveda trdijo, da jih mest-slučaju doba preskušnje. Reši- tev problema bo naravnost nemogoča, če bo dežela razdeljena v prerekajoče se skupine, ki bodo čutile, da jim je zanikana gospodarska varnost ali pa stavljena celo v negotovost. To je vzrok več, zakaj moramo napeti vse sile, da se izognemo smeri, ki vodi v spopad,” je razlagal položaj George Meany. Nato je opozoril na velik odstotek nezaposlenih med mladimi ter na dejstvo, da avtomatizacija zmanjšuje zahtevo po delovni sili. Predložil je več pro-ro. Poleg tega ima Sovjetsika [gramov zvezne vlade in razširi- :voza naperjenih na Zahodno Evropo vsaj 800 raket. Pod takimi okoliščinami Rusi lahko u-maknejo svoje divizije iz Vzhod-le Nemčije, Madžarske in Polj-■ke, ne da bi s tem prizadeli svojo sposobnost začeti uroti zahodni Evropi. tev obstoječih za ustvaritev novih delovnih mest, pa če treba tudi ob povečanju zveznega proračunskega primanjkljaja. Odstotek med čmmi delavci je še enkrat večji od onega med j začele izvajati vojno'belimi, znaša torej trenutno | nad obalami in pristanišči Se-jl0%, med mladimi črnimi de-[vernega Vietnama, so svoje za- na uprava z županom na čelu ‘ izkorišča” in se tu pa tam celo spozabijo, da grozijo s štrajkom. Tu komunistične unije bren-kajo na druge strune. Skušajo delavcem dopovedati, da tovariš župan vendarle ni tako sebičen podjetnik, da bi jih hotel izmoz-gavati, in pritiskajo nanje, naj ne štrajkajo. Na podoben način varujejo komunistične unije tudi druge komunistične župane v italijanskih mestih. John Hopkins University v Baltimorju izjavil, aa Združene države ne bodo pustile na cedilu Južnega Vietnama, se ne bodo utrudile in naveličale braniti njegovo svobodo, so pa pripravljene vsak čas začeti razgovore o končanju vojne v Vietnamu in o mirni ureditvi jugovzhodne Azi je. Predložil je za napredek tega predela posebno gospodarsko pomoč. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj obrazložil deželi in svetu stališče vlade Združenih držav do vojne v Vietnamu in ciljev, ki jih te tam zasledujejo. Izjavil je, da Združene države ne iščejo tam nobenega ozemlja, da pa so v smislu svoje obljube iz leta 1954 obvezane pomagati braniti neodvisnost in svobodo Južnega Vietnama proti napadu iz Severnega Vietnama, ki mu daje vso moralno podporo rdeča Kitajska. Zatrjeval je, da se Združene države ne bodo naveličale in se ne dobo utrudile vršiti to nalogo in se ne bodo od tam umaknile, dokler ne bo svoboda in neodvisnost Južnega Vietnama zajamčena. Ta odločnost Združenih držav ne zadržuje, da ne bi začele takoj “brezpogojnih” razgovorov o končanju vojne v Vietnamu s prizadetimi državami, če te to želijo. Napovedal je, da bo predložil Kongresu v odobritev bilijon dolarjev po-’ moči za jugovzhodno Azijo, ki jo bo lahko deležen tudi Severni Vietnam, ko bo enkrat vojna končana. Predsednik je omenil predlog ’ —— = 17 nevtralnih držav, ki so pre- ck v Južnem Vietnamu Severni tekli mesec na konferenci v Beo- ^ 'etnam z vso podporo rdeče Ki- gradu predložile razgovore “brez' ia.jske. Vladarji v Hanoju so vseh pogojev” za končanje vojne Podžigam od Peipinga. To je re-v Vietnamu in dejal, da se mu j z‘m> ki je uničil svobodo Tibeta, Iz Clevelanda in okolice Dobiček pred zavezništvom SAJGON, J. Viet. — še vedno vozijo ladje ameriških zaveznic blago v Severni Vietnam in iz njega. Združene države, ki so strožji nadzor Združene države pridružujejo, da so voljne vsak čas začeti razgovore, če jih seveda želi tudi nasprotna stran. Pri tem je poudaril, da Združene države ne morejo končati vojnih operacij, dokler nista svoboda in neodvisnost Južnega Vietnama zavarovana. Združene države morajo izvrševati svoje obveznosti, ker bi sicer svet izgubil zaupanje vanje in to bi pomenilo nevarnost za mir in ustaljenost po vsem svetu. “Mi se bijemo, ker se moramo biti, če naj živimo v svetu, kjer naj vsaka dežela odloča sama o svoji usodi. Naš cilj je neodvisnost Južnega Vietnama v enostavnem dejstvu: Mi ne bomo poraženi. Mi ne bomo postali utrujeni. Mi se ne bomo umaknili ne odkrito in ne pod pretve- Nemec ni gotov, kdaj naj bi lavci pa je brezposelnih vsaj [ veznike, ki vzdržujejo pomor- Rusi svoje čete umaknili, dejal 25%. “Črnim delavcem ni do ske zveze ,s Severnim Vietna- oa je, da ni izključeno, da to prazne pravice, oni hočejo služ-[mom, obvestile, da njihove lad- ZG kakega nič vrednega dogovo- 3 tore v zvezi z začetkom debate be,” je dejal Meany. Te bodo’je v bližini severnovietnamske I ra>” Je izjavil predsednik L. B. o razorožitvi, ki so jo predložili mogli dobili le, če bo na razpo-'obale in v severnovietnamskih! Johnson- dovolj delovnih mest za pristaniščih niso in ne bodo po- Predsednik je obrazložil nov vse- sebno na varnem. način osvajalne vojne, kot jo vo- vseh drugih vrst orožja ter j, -jKav za nove vrste orožja. <1)0 h o.v. m— ; za ta mesec v Združenih naro- lago j,a]_ Proračuna obsega izdatke za j j e*;e> letala, podmornice, lad-j- %isk j^edl°g je kjj izglasovan z 85:0. je iz predloga obrambne-]e Tjništva črtal vsega skupaj p ‘k4 milijone. redI°g mora iti še v Pred-bj^pki dom. Ta je predlog o-tajništva doslej ob-a v odboru za oborožene sile njega odsekal skoraj pol i^a., Oba domova se bosta tj Potem zediniti na skup-tij]^ ‘ G(kic,y, tega bo šele predsed-ip podpisal v zakon. Sedaj gre fes].5 Pooblastilni zakon, to r5vi (%] . za načelno odobritev. Za fi0s ‘Tv denarja je potreben e en nakazilni zakon. Podpirati tuje dežele, toda kako? CLEVELAND, O. lo vpra- kažejo. Edino izjemo dela Južna sti, je vse odvisno od obrestne To se pravi: del podpor, ki jih sanje je zopet spi ožila obširna [ Koreja. Da pa nimamo koristi tu- mere: obrestna mera lahko spre- 'daje Zveza za napredek se zopet iazprava federalne agencije zajdi od političnega podpiranja, pri- meni posojilo v blagoslov, ako j vrača nazaj v našo deželo preko mednarodni razvoj, ki. jo je. a- ča Jugoslavija. lam par bilijo- je nizka, lahko pa tudi v pogu-.Mednarodne banke. gencija namenila senatorjem in [nov dolarjev ameriškega podpi- bc; ako je visoka. O tem proble-j . » . v Kongresnikom v premišljevanje, ranja ni moglo preprečiti ne se- mu so pri nas pojmi še premalo j Pa Juzna Amerika je se srec-Premišljevanja je pa ta predmet | dan j e gospodarske krize v Jugo- razčiščeni. Zato ima naša fede-’na'v Dr^8e. dezele nimajo^ takt potreben, kajti pri nas nismo tu- slaviji, niti nam ne nudi koristi racija na eni strani denarne u- srece'. Sv0Je obroke in obresti _ di po 20 letih, podpiranja tujine z dolarji fundirana Titova ak- stanove, ki dajejo revnim tujim na naieta Posojlla morejo place- [ Jofonscm si ne misli ve- li apadel Indijo in je bil od Združenih narodov obsojen zaradi svojega napada na Korejo. To je država, ki podpira sile nasilja na vseh kontinentih. Spopad v Vietnamu je le del širšega vzorca napadalnih smotrov,” je dejal Johnson. Različni odmevi Predsednik je bil tekom govora ponovno prekinjen od poslušalstva z navdušenim ploskanjem. Govoril je jasno in z vso odločnostjo, vendar ni potegnil za seboj splošne podpore dežele. Republikanci so se o govoru izrazili že sinoči precej negativno. Njihov vodja v senatu Dirksen [ je označil Johnsonov govor za I napoved novega ameriškega u-mika in zatrjeval, da z bilijonom dolarjev ne bo mogoče kupiti miru in varnosti v jugovzhodni Aziji. Vodnik demokratske večine v senatu Mansfield je Johnsonov govor v celoti odobril, češ da je to svež prijem težavnega vprašanja, ki išče pogumno novo pot in kaže jasno ameriško pripravljenost varovati svobodo, pa tudi mir, pri tem pa pomagati k napredku človeštva, kjerkoli je mogoče. Iz zavezniških glavnih mest in iz komunističnih dežel do danes zjutraj še ni bilo o govoru nobenih komentarjev. Zemljevidi Ohia— Država Ohio je natisnila nedavno knjižice z opisom Ohia z vrsto lepih slik ter celoten zemljevid države. Te knjižice in zemljevidi so v našem uradu zastonj na razpolago onim, ki pridejo ponje. velikonočna dolžnost— Članstvo Društva Krist. Kralja št. 226 ima v nedeljo pri deseti sv. maši skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Vida. Televizorji— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj odlične ZENITH televizorje vseh vrst po ugodnih cenah. Več v oglasu! Zadušnica— V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Terezo Kenik ob 21. obletnici smrti. Vredno posnemanja— Okrajni avditor Ralph Perk je objavil svojo davčno prijavo zvezni vladi, da bi bila vsem na vpogled. Kopijo je poslal tudi uredništvu AD. Njegovo stališče je, naj bi to storil vsak javni, voljeni uslužbenec. Poizvedovalni kotite! G. Janez Slemic z 2410 California St., N. W., Washington, D. C., išče ženo svojega pokojnega strica Antona Kužnika, doma s Trebnjega na Dolenjskem, umrlega pred 2 ali 3 leti. Pred smrtjo je živel v Clevelandu nekje v bližini E. 69 St. in St. Clair Ave. Z brzino svetlobe NEW YORK, N.Y. — Radijski valovi imajo isto brzino kot svetlobni okoli 186,000 milj na sekundo. na čistem, kako naj podpiramo' tivna nevtralnost. . j državam posojila po obrestni ... tuje dežele. Dosedaj je postalo' Pri podporah za gospodarski' meri, ki je v navadi pri trgov- trgovim.^ Turčija nesporno, da naj bodo in socialni napredek revnih de- skill poslih. Na drugi strani pa Wnc nekako Vremenski prerok pravi: viŠjGCin0ma sonGno in milo. Naj-tgj,a temperatura 65. Proti ve-“ Pooblačitev. podpore, ki imajo vojaški ali pa žel pa še nismo prišli na jasno, čisto politični značaj, kar na-[ali naj bodo te podpore darovi vadna darila. To so večinoma' ali posojila. Na prvi pogled ne take podpore, ki krepijo naše narodne cilje po čim večji in boljši narodni obrambi s pomočjo tujih držav. Vendar pa posta- ni bilo treba pomišljati, saj imajo posojila prednost pred darovi. Pa vendar ni tako. O tem razpravlja gornja študija AID agen- ja tudi ta nespornost že dvom- cije, ki pravi nekako takole: Ijiva. Pokazalo se je namreč, da nam naše investicije v tuje narodne obrambe ne odvrnejo do- ima tudi take, ki poslujejo ob nizki obrestni meri. Revne države potrebujejo posojila ikot vsakdanji kruh. gledajo na obresti, ako vidijo priliko, da se lahko zadolžijo. To je seveda napačno, toda spregledajo navadno šele takrat, ko je prepozno. O tem priča južna Amerika. Tam daje Zveza vati le iz dohodkov pri zunanji bo morala na I primer letos porabiti polovico j i vrednosti svojega izvoza, da pla-: ča zapadle obroke in obresti. Indija bo pa koncem sedanje njene . petletke prišla do tega, da bo 6 i morala porabiti polovico vred- Vietnamu, si Združene nosti svojega izvoza, da poravna tekoče letne finančne obveze. Obe državi si bosta naravno mo- Darovi so zapeljivi. Kdor jih dobiva, jih praviloma ne ceni, kot je treba; zato jih tudi ne j za napredek letno bilijon dolar-sti. Kadar bi jih najbolj rabili, J porabi tako, kot bi bilo treba. I jev na podporah in posojilih, jih pa ni od nikoder. V Južnem j Posojila so pa dvorezen nož; ako . Istočasno pa daje Mednarodna Vietnamu se moramo na primer so dolgoročna in brezobrestna, banka samo običajna posojila. boriti sami, tiste narodne ob-; zapeljujejo dolžnika, da ne mi- rambe tujih držav, ki smo jih mi postavili na noge, se tam ne po- sli, kako jih bo odplačeval. Ako pa je treba zanje plačevati obre- Dala jih je pa do sedaj že toliko, da dobiva nazaj več odplačil in obresti kot daje novih posojil. zati rok v boju s Kitajsko WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je povedal jasno, da v slučaju, če se vmeša rdeča' Kitajska v vojno v države ne bodo vezale rok, ampak bodo uporabile za dosego zmage vsa razpoložljiva sredstva. Izključe- rali pomagati z novimi posojili. ina n‘ uporaba taktičnega j atomskega orožja. Iz vsega tega izvira samo en j Nekaj podobnega je sporočil nauk: revne države naj se za-;j^ijajcem ipredsednik Eisenho-dolžijo samo tako daleč, kolikor Wer ob sklenitvi premirja v Ko- bodo v prihodnosti mogle plačevati svoje obveze. Preko te meje naj dobivajo samo pod- reji. Peipingu je poslal sporočilo da Združene države ne bodo imele nobenega ozira ne na pore. Do tega spoznanja pa na-[cilje ne na vrsto orožja, če koše podpiranje tujine še ni prišlo J munisti vojno v Koreji obnove. Zadnje vesti SAJGON, J. Viet. — Danes je prišlo do upora mlajših oficirjev v južnovietnamski vojni mornarici proti njenemu poveljniku. Trdijo, da naj bi bila na tihem za uporniki sama vlada in da te podpirajo tudi letalske sile. V mestu in okolici ni videti nobenega premikanja čet. BERLIN, Nem. — Ko je včeraj zasedal v mestni zborovalnici zahodnenemški parlament, so sovjetska vojna letala drvela nad njo tako nizko in s tako brzino, da so pokale šipe v oknih. Kot vse zadnje dni so tudi danes začasno ustavili in ovirali redni promet na avtomobilski cesti med zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom. MOSKVA, ZSSR. — Kitajska je pristala na prevoz ruskega o-rožja preko njenega ozemlja v Severni Vietnam. BRATISLAVA, Polj. — Na svojem obisku na Poljskem, kamor sta prišla podpisat novo zavezniško pogodbo s Poljsko, sta se Brežnjev in Kosygin lista vila tudi tu. Predsed. sovjetske vlade Kosygin je tod svi ril Zahodno Nemčijo, da je Sovjetska zveza jamčila Poljski, da ne bodo Nemci nikdar več gospodarili nad zahodnimi poljskimi pokrajinami. (Gre za predele, ki so prišli ob koncu druge svetovne vojne pod poljsko upravo in s katerih se je moralo izseliti okoli 9 milijonov Nemcev. — Op. ur.) *10 Mtmsm mmmm 3117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^>83 No. 69 Thurs., April 8, 1965 Nagel preobrat na dolenjskih železnicah Pod tem naslovom razpravlja neki Franjo Matoh v za-glavju “Pisma bralcev” v ljubljanskem listu “Delo” o položaju na dolenjskih železnicah, v katere so v letih po vojni vložili velike denarje, da so jih obnovili in spravili vsaj za silo v red. Še predno so bile železnice v celoti obnovljene, so začele naglo izgubljati osebni promet. Na to vladni načrtovalci niso mislili in železnice niso usposobili za uspešno tekmo z avtobusi in drugimi prometnimi sredstvi. Matoh piše takole: ❖ Dolenjske železnice, ki obsegajo proge Ljubljana— Metlika, Grosuplje—Kočevje, Trebnje—Sevnica in Novo mesto—Straža, so bile med narodno-osvobodilno vojno močno prizadete; skoraj uničene, da jih je bilo treba po vojni znova graditi. Požganih in porušenih je bilo preko 20 postaj in postajališč z vsemi objetki, mnogo mostov, viaduktov in predorov; same proge pa so morale biti za ponovni normalni promet popolnoma obnovljene (izvršen remont). Za izvršitev vseh teh del je bilo potrebno nekaj sto milijonov dinarjev. Trenutno manjka še precej skladiščnih poslopij, na obnovo pa tudi še čaka nekaj kilometrov proge. Predno so bile vse te proge obnovljene in usposobljene za normalni promet, pa se je zgodil nagel preobrat. Postale so tako rekoč čez noč skoraj nepotrebne in odvečne. Ves promet se je v kratkem razdobju preusmeril z železnice na ceste. Potniški vlaki so skoraj prazni, kvalitetni tovorni promet so prevzeli avtomobili-tovornjaki. Le blago z nizkimi tarifami, kot premog in embalažo, prevažajo železnice. Posledice teh naglih sprememb so vidne in občutne. Mnoge postaje so že ukinjene, zaprte ali spremenjene v postajališča. Uprava železnic prikazuje istočasno milijonske in več milijonske izgube. Pri tako nagli spremembi se nam postavlja vprašanje, ali je to nujno in koristno. Kje so vzroki tako naglega propadanja s težavo in ne z majhnimi sredstvi obnovljenih železnic? Dolenjci smo bili dolgo zelo navezani na železnice, do nedavnega so nam bile potrebne kot vsakdanji kruh. Kljub temu da so lokalnega značaja, jih je vendar preko 200 km, povezujejo pa Dolenjsko vzdolž in počez. Če pogledamo železniško geografsko karto po jakosti prometa, bomo lahko takoj ugotovili, da imajo dolenjske železnice svojo začetno in končno točko v Ljubljani. Zakaj? Vsi — potniški in tovorni — vlaki odhajajo iz Ljubljane in se vračajo zopet v Ljubljano. Šele daleč na drugem mestu po važnosti prometa je Novo mesto; druge manj važne točke ne naštevam. Lani prve dni oktobra sem čital v Borbi članek, zakaj železniško transportno podjetje v Kninu? Sam pa postavljam vprašanje: zakaj železniško transportno podjetje v Novem mestu, ki prvič zelo veliko stane, drugič pa ker ovira razvoj železnic. Verjetno bodo mnogi začudeno pogledali, kako to. Pa je tako. Poglejmo ! Preko 60 let so imele dolenjske železnice svojo upravo v Ljubljani. Zadnjih pet — šest let te proge upravlja ne majhen aparat: ŽTP Novo mesto. 60 let je zadostoval en uslužbenec (prometni kontrolor) v Novem mestu, ki je vodil razen kontrole še vse administrativne in kadrovske posle, za ichnično vzdrževanje pa je skrbela sekcija za vzdrževanje proge Novo mesto — tako kot danes. Vse druge posle je vršila istočasno z upravljanjem vseh drugih prog Slovenije železniška direkcija v Ljubljani. Tako so bili u-službenci pravilno izkoriščeni, režija pa znatno cenejša. In takrat so bile slovenske železnice dolga leta na prvem mestu v jugoslovanskem merilu. Kmetje na polju so se ravnali po točnem potniškem prometu, ker si po potniškem vlaku zanesljivo lahko naravnal svojo uro. V vlakih je bil red in čistoča. Ob konicah močnejšega prometa so bili-vlaki dovolj ojačeni, po potrebi so vozili tudi izredni (nedeljski, izletniški). Kmalu po osvoboditvi je po dolenjskih progah vozilo nekaj parov motornih vlakov, ki so bili mnogo hitrejši kot stari klasični. Potniki so jih bili veseli. In danes? Potniški vlaki so taki kot leta 1893 in 1895. le da so vagoni dotrajani, tako da se v mnogih primerih ne dajo zapreti ne okna ne vrata. O izboljšanju hitrosti in čistoči ni treba govoriti. Končna postaja Ljubljana vagone samo površno pomete, ker jih je dolžno Novo mesto temeljito čistiti, v Novem mestu pa stojijo potniški vlaki le borih 10 minut. Nove postaje smo zgradili veliko lepše in sodobnejše. kot so bile stare, svojemu namenu smo jih izročali z velikim slavjem; bili smo upravičeno veseli, da imamo nove. Danes, po nekaj letih njihovega življenja, so te postaje zaprte. Potnik, ki še potuje z železnico, začudeno gleda, kaj to pomeni, da je postaja pri potniškem vlaku mrtva in zaprta; celo v čakalnico ne more, karto pa mora kupiti v vlaku. Istočasno se koncentrirajo uslužbenci iz teh postaj v ŽTP Novo mesto — z razliko, da so bili prej terenski uslužbenci, zdaj pa so vodilni, z ustreznimi prejemki. Koliko motornih vlakov bi za ta denar že lahko vozilo po dolenjskih železnicah! Potniki so se zaradi takih nepovoljnih razmer med tem preusmerili od železnice na avotbus. Malo je sicer dražji ali je mnogo hitrejši. In avtobusna podjetja imajo boljši posluh za potrebe potnikov kot železnice. Samo nekaj js zopet narobe; železnice imajo postaje, a potnikov malo ali nič, avtobus pa ima potnike, a postaj nima. Iz navedenega se jasno vidi, da bo na železnici nujno potrebno še iskati mnogo boljši način dela — če ne bo že prepozno. BESEDA IZ NARODA iriillvs lajsv* liiiRa pri ¥iis Cleveland, O. cvetna nedelja je — Letošnja obenem tudi obhajilna nedelja našega vidov-skega Društva •Najsvetejšega Imena Jezusovega. Odbor vabi vse ude, naj se to nedeljo še prav posebno v velikem številu udeleže sv. maše ob 8. uri in med njo sprejmejo sv. obhajilo. Velika noč je pred nami, dajmo, opravimo to nedeljo svojo velikonočno dolžnost! Za odhod v cerkev se zberemo, kakor ob drugih naših obhajilnih nedeljah, na običajnem kraju, ob 7.45, bo. je skupen odhod v cerkev. Po sv. maši bo v dvorani pod cerkvijo sprejem novih u-dov v društvo, skupen zajtrk in nato društveni sestanek. Udeležite se tudi tega! Odbor vabi že danes vse ude, kakor tudi vse druge moške v župniji k celonočnemu češčenju Najsvetejšega v božjem grobu, ki bo v noči od velikega četrtka na petek v naši župnijski cerkvi. Razpored ur češčenja boste dobili v farnem oznanilu za prihodnji teden. Zberimo se vsi ob našem trpečem Gospodu! France Sever, poročevalec Irišif® !aj$v= Imzm pii larijš ¥ias'k¥zeti Cleveland, O. — V nedeljo, 11. aprila, bomo imeli skupno' sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Ker je ta dan Cvetna nedelja in bodo blagoslovili palme še pred mašo ob osmih, se bomo zbirali nekaj minut preje kot po navadi — to je ob 7.40 v zbiralni komponistov prisrčne besede. Nato je šel sprevod do. cerkve sv. Križa na pokopališču, kjer je opravil pogrebne molitve nadškof Jožef Pogačnik, nakar so biseromašnika položili v grob blizu škofov Jegliča in Vovka. Tukaj je spregovoril nadškof dr. J. Pogačnik. V prisrčnih besedah je opisal zasluge rajnkega, posebno na področju cerkvene glasbe, zraven pa omenil tudi njegove duhovniške vrline. V slovo so se ogiasili še bogoslovci, ki so dolgoletnemu glasbene- poleg Divjega lovca je bila mu vzgojitelju zapeli še zadnjo Razvalina živijenja nemara naj-nagrobnico-zalestinko. |bolj igrana Finžgarjeva igra. S st- Premrlem je legel v,Toda kakor Divji lovec v seda_ grob nestor slovenskih ikomponi- njosti že postaja nekakšna prav-atov, ustvarjalec, ki se je z An- ]jjčna igra, tako je Razvalina tonom Lajovicem, Emilom Ada- gjvjjenja ohranila še vedno živ-xmčem,. Gojmirom Krekom i^Jjenjsko vrednost, čeprav so drugimi slovenskimi skladatelji nam znaoa-ji polpretekle kmeč-uvrstil v rod slovenskih sklada- ke patriarhalnosti tudi že odda-teljev, ki je v novoromantični ijenp ziastj močno mlademu ro-slogovni izraz že uvajala ele- du mente moderne glasbene misel- KULTURNA KRONIKA F. S. Finžgar: Razvalina življenja Sfi¥8 telovadna zveza sa zaivafpje dvorani, odkoder odidemo skupno v cerkev. Po maši ho v šolski dvorani zajtrk in kratka seja, ker so> preložili slovesni sprejem novih članov, ki bi se moral vršiti v aprilu na drugo nedeljo v maju. Sedaj je postni čas — čas pokore, na katero nas je opominjal v minulem marcu mašnik pred oltarjem; hodimo v cerkev ne iz navade, ker smo pač navajeni hoditi v cerkev, marveč zaradi Boga, da delamo pokor o. Kristus je Cerkev ustanovil in noben koncil, niti vsi škofje in niti vsi katoličani jo ne morejo ovreči — in če jo — potem ni naša vera več katoliška. Duhovni vodja č. g. Raymond Hobart je na zadnjem sestanku poudarjal, da je treba novim članom pojasniti duhovni namen in pomen Društva Najsv. Imena, ki ne. deluje za pridobitve denarnih, sredstev s prireditvami in kosili po vzgledu restavracij, temveč zasleduje vzvišeni namenU.za; pridobitve duhovnih dobrin; v tem smislu skušajmo po svojih močeh agitirati za nove člane ter izogibajmo se, kolikor je potrebno, lova za gmotne pridobitve. Tako bomo okrepili strogi -duhovni pomen, ki ga Društvo Najsv. Imena tako sijajno zastopa. Naš župnik Father M. Jager se je srečno vrnil z bolniškega oddiha ter čil in zdrav zopet prevzel težavno nalogo duhovnega pastirstva. Z veliko pozor-nc-stjo smo minulo nedeljo sledili -besedam sv. evangelija, ki jih je č. g. župnik razločno ter čisto pel v slovenskem jeziku. Na koru je izvajal pevski zbor Ilirija pod vodstvom organista g. Martina Rakarja prekrasno Jobstcvo slovensko mašo, ki je ubrano donela po širnem svetišču ter segala globoko v naše duše. Zboru Ilirija naše iskrene čestitke za lepo ubrano petje, Cleveland, O. V nedeljo, č. g. župniku pa želimo, da ga 28. marca 1965, se je v Barago- Bog ohrani čilega in zdravega, vem domu ob izredno lepi udeležbi vršil redni, občni zbor DSPB Cleveland. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Mihael Vrenko, podpredsednik Melaher Jože, tajnik Lojze Bajc, blagajnik Lojze LJUBLJANA, Slovenija. — Hribar, referent za Vestnik An-: V sredo, 17. pr. m., so tu slo- ton Oblak. Odborniki: Vinko vesno pokopali skladatelja in Rozman John Skrabec, Matevž I glasbenega vzgojitelja msgr. bi-Tcmine. Nadzorni odbor: Leo; seromašnika Stanka Premrla. Debevec (Geneva), Franc Šega,• Na mrtvaškem odru je ležal v Anton Nemec. Prireditveni cd-: alojzijeviški kapeli, kamor so oor: Franček Kolarič, Janez Ri-'ga hodile kropit velike množice gler, Lojze šef. j vernih Ljubljančanov in tudi Po poročilih odbornikov je bi-!drugih: Popoldne tega dne Nedeljska predstava Lilije se nosti. S Premrlem je slovenska. sme p0Staviti poleg Kralja na glasbena kultura izgubila enega Betajnovi. Kakor je bila odlič- Cleveland, G. Nedeljsko pomladno' jutro je lepo pozdravilo naš Dekliški krožek. Ob rani zori so bila dekleta že v skrbnih pripravah v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Mamice naraščaja, mladcev in mladenk so jim dobro založile mizo -z domačim kruhom, poticami in pecivom. Veselje in radost jim je sijala z obraza, ko so videle, da ima Telovadna zveza toliko prijateljev in dobrotnikov. Zato vsem: Ameriški Domo- vini in Slov. radio oddaji WXEN-FM za vabila in objave, dobrotnikom in Vam, dragi prijatelji, ki ste pecivo pokupili, lepa hvala! Slovenska telovadna zveza Občni zbor ISF1 Cleveland izmed najvidnejših cerkvenih in posvetnih komponistov. Slovenci bomo ohranili Stanka Premrla v trajnem, častnem in spoštljivem spominu. NT iriga plat i?ena Chicago, lil. — Spoštovano' u-redništvo! Na Vašo željo Vam pošiljam našo poštno consko številko. no odigrana ta, tako smem reči tudi o Razvalini življenja. Urha. Kanteta je upodobil Jože Likozar. Zadel je očeta, ki je na svoj način ljubil svojo hčer in ji po svoji pameti določil poročilo s trdnim kmetom po p-četovi želji. Hotela je živeti pošteno, toda v borbi s staro ljubeznijo- v srcu, je pričela propadati na znotraj. V potešitev obupa je pričela piti in zanemarjala dom — obup je zglodal vso voljo po življenju, postajala je razvalina. Lenčkina igra je bila res doživeta, tako naravna in tako- iskrena, da je moral vsak izmed gledalcev občutiti njen o-bup in njeno nesrečo. Ustvarila je res lik, ki nam bo še dolgo v spominu. Tip zagrenjenega, delavnega dekleta je v Toni podala Julka Zalar. Njena odrezavost, njeno prikrito trpljenje je določno, pa vendar ne vpijoče nakazovalo čustva, ki jih je nekoč imela do kmeta Martina. Vedela je, da je samo rejenka in da na poroko ne more misliti. Bila je vendar dekle kakor vsaka druga, le v kot porinjena in z enim samim deležem v življenju — ga-ranje za tuje ljudi. Vsa ta čustva je Julka Zalarjeva znala naravno podoživeti in njena Tona je bila do podrobnosti zgrajena. Lepa podoba. Kmeta Mar- nar, je čutil, da jo mora dati človeku, ki ne pije, toda pri tej odločitvi so igrali glavno vlogo grabežljivost, pohlep po zemlji in sovraštvo do mladega Ferjana, ki ni znal gospodariti, toda Obenem bi rad odgovoril na je Lubilnjegovo hčer in ona dva članka, ki sta bila nedavno,11;’6^: ,StoPnJevanie od očetov-objavljena v Ameriški Domovi-'ske ljubez1ni do divje jeze- ma’ ni. Prvi je imel zaglavje: Naj-i^6 in zlf? starca Likozar slabše so naleteli tisti, ki so se!°dllcff StaVil j& na °' čisto ločili od skupnosti. Pisec ^ ^ kk vaskega mogočneža, ki tega članka omenja, da smo imeli v begunstvu vsi enake ženina. Čeprav sam žganjar- tina, Lenčkinega moža, je igral Ivan Hauptman. Vživel se je v vlogo neljubljenega moža, j je bil na zunaj videti sicer bajtar, pa je na svoj način preko žganja imel v pesti celo vas. Vzorno se je ujemala z očetovo vlogo hčer Lenčka, ki jo je j igrala Zdenka Zakrajškova. Zna- taborišče v Spittalu na DravijJ^j6, up,odobdi dekleta’ ki -ie sem bil zavrnjen, ker sem ravno! jlU * °’ ‘ai d ^ nareLovalo srce, pa se vdalo na pritisk in se pravice. To že, a niso bile vpo-števane enako za vse. Naj navedem moj slučaj. Ko sem vprašal, da bi me vzeli v Ernest Terpin ----( o-----—- insgr* Sfaiab Premik ¥ Lpillfaul zakaj sem odšel iz North Caroline. V Chicagu sem že prvi teden zaslužil več, kot v North Caro-lini vse tri mesece. Če bi bil jaz čakal na druge in jih poslušal, bi bil še danes lahko delal za 30 centov na uro. Zato jaz ne so I dam veliko na tisto, da bi mi la najvažnejša razprava o polo-;truplo rajnkega prenesli v stol-'kdo drugi pomagal. Naš prego- prišel iz bolnice, kjer sem bil o-periran in v taborišču ni bilo prostora za mene. Na vprašanje, od kod sem, sem povedal, da z Bleda. Dobil sem odgovor “ne”, ker smo bili na Bledu sami nemčurji ali pa komunisti. Ko sem se večkrat oglasil pri Tomaževičevih iz Kamne gorice, so mi povedali, da takim, ki delajo na kmetih, dajejo v taborišču obleko. Zopet sem poskusil srečo- in zopet zastonj. Tako hvala Bogu nisem dobil od njih nič drugega kot en par nogavic in 20 cigaret. To je bilo še v št. Vidu na Glini. Ko sem prišel v Ameriko, sem bil dodeljen v North Carolino. Tam sem delal kot konj za 30 centov na uro in to ob svoji hrani. V North Carolini je bilo na delu veliko Slovencev, a zopet je bila tista skupnost, da si nobeden ni upal oditi drugam. Bali so se, kaj bodo pri Ligi rekli, kaj bo rekel p. Bernard Ambrožič. Jaz sem si prihranil denar za vlak in se odpeljal v Chicaga. Vsi so mislili, da me bedo zato obesili, ker nisem nikogar nič vprašal. Ko so videli, da se ni meni nič zgodilo, so tudi ostali začeli odhajati, drug za drugim kar po vrsti. Seveda li Dražgošam, so partizani in ljudi v njej pustili na cedilu in pobegnili v jelovške gozdove. To se je pripravljalo več dni in takrat so partizani tudi mobilizirali po Gorjah in tam okoli. Zato je bilo tam pobitih tudi precej Gorjancev. Lahko bi jih navedel po imenih, pa ni potrebno. Toliko v pojasnilo o Dražgošah. Lep pozdrav! Tone P. Zaradi umetnih gnojil DBS MOINES, Iowa. — Uporaba umetnih gnojil ima zaslugo za nekako 25% povečanja pridelka na tukajšnjih farmah. NAŠIH VRST ki se prične zavedati, da ni bogastva, če ni srca. Dobil je, kar je želel dobiti, toda dobil je lupino, telo brez duše. Hauptman je znal prinešti iz sebe obupno poskušanje, da bi v ženi ljubezen vzbudil, pa znal nakazati tudi propadanje tega poskusa-Žvižgi nekdanjega Lenčkinega ljubimca so ga gnali v norost, kakor žena, tako se je tudi sam vdal pijači, ki je nazaduj6 prinesla tragedijo. Tisto, kar je ljubil, je s svojimi rokami za' davil. Kmeta Ferjana, iki je bolj visel na Lenčki, kakor na skrbi za svoj grunt, je igral Ivan Jakomin. Še vedno mi je pred očmi njegov Kralj na Betajnovi, t°-vos'lda reči moram, da se je tudi v mladostni vlogi vroče zaljublj6' nega odlično obrnil. Mnogo si'ca in malo skrbi, zato tudi brez-izglednost v ljubezni. Njego-V plamen in Lenčkin plamen sta gorela vsak zase, prav do nesrečnega konca, ko zakriči v Lenčkinega očeta: Morilec ste vi! Zapitega kmeta Sirka je igra^ Stane Gerdin. Poleg potovke je to edina svetla vloga v tej dra' mi, ki jo je Finžgar porabil, je zdaj pa zdaj prevrnil težo z2 hip z gledalca. Gerdin je posrečeno zaigral dobričino, vedu° pijano, vedno v dolgu, pa vendar z zrnom pameti, ki jo- tudi v pijanosti potaka pod nos Ka11-tetu in Martinu. Potovko Mico je podala Andreja Novakova. Bila je zelo do-^..■^...n...^.|bra v igri, edino, kar me je roa1' — Spoštovana Ice motilo, je bil previsok giaS’ Po Vaši želji tudi redno prejemam, za Vam lepo zahvaljujem. Obenem Vas lepo prosim, če bi objavili v Ameriški Domovi- ki se je zavoljo tega lomil. Naravnost vzoren je bil ode1-Prava Šterna, odlična žganjarna; ni mojo srčno željo, da bi vsi sem dobil iz New Yorka pismo, oni, ki so me želeli obiskati, pa Massillon, O. gospa Debevec! pošiljam mojo Zip Code. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, ker piše objektivno. List oprema v hiši, vse to je lahko v kar se čast Jakobu Mejaču, Poldu O' mahnu, Milanu Zajcu in Slav^Ll Štepcu, ki sc našteti na vabil)1' Tako lepo opremljenega odra dolgo nisem videl. žaju in pripravah za proslavo1 nico, kjer je bila zanj maša za-20-letnice. Ob zaključku j-ejdušnica. Qpravii jo je stolni predsednik Zveze DSPB g. Mau- prest dr. Stanko- Lenič ob maser Karel z jasnimi besedami vzočnosti nadškofa, kapitlja in! ver pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! To še vedno drži! Mimogrede bi se še rad do- zaradi pomanjkanja časa tega Masker je bil dr. Milan PaV" lovčič. Posebno Kantetova ^ niso mogli storiti, prišli v sobo-iška je bila odlična. Za še-petaiCtl to, 12., in v nedeljo, 13. junija 1965 Tam na Slovensko pristavo. je bil Miro Odar. Režiral je Razvalino živij611"11 si bomo izmenjali naslove S Stane Gerdin. Opravil je čudo- J n in se zmenili za bodoče obiske. I vito lepo delo, čeprav verfl: To velja zlasti za prijatelje —j so mu ti najboljši igralci prid1)0 soborce iz Kanade, s katerimi se sledili. Gledalci smo mu hvafeZ nismo videli že 20 let. , Z -odličnim spoštovanjem in vsem prav lep pozdrav! Jože Sladič * Gary, Ind. — Drago mi uredništvo! Tu Vam (pošiljam eno- t"!# ni. In -bilo nas je veliko, m01 že dolgo ne toliko. Finžgar je še vedno živ. 3k° da, da je sezone konec, gled3 1 ška suša je bila letos velika- Tu di to je velika škoda. _ . Liliji k odlično zaigrani Urj no naročnino za Ameriško iskrene čestitke. Obenem pa je treba p ozd ra vi- dal nekaj smernic o zadržanju'bogoslovcev in ogromne množi-j taknil članka o Dražgošah, v,___________ in delovanju organizacij in po- 66 ljudstva. Ob evangeliju je j katerem piše M. B., da so Nem-! let sameznih članov za zbližanje'msgr. Lenič imel krasen govorici vdrli notri. Vse to je res, a'Domovino. Moja žena komaj ča- .... „_______ protikomunističnih! na koru' pa sc- pevci zapeli raj n-jena bi bila morala napisati tudi ka, da jo dobi. Ona je živela dol- ti pogum in voljo igralcev, ki ;kega “Requiem ’. {to, da je bilo v Dražgošah eno go let v Clevelandu in pozna se odločili, da Razvalino živrj^ vseh bivših borcev. :kega “Requiem". j to, da. je bilo v Dražgošah eno go let v Clevelandu in pozna se Mihael Vrenko, predsed.! Drugi del; pogrebnih svečano- glavnih gnezd partizanov, od- veliko ljudi iz Vašega mesta.!nja ponove to sobote- ob - j sl-1 jo bil na Žalah. Tukaj se je koder so hodili ropat, pobijat in Želim Vam še naprej mnogo u-'osmih zvečer na istem prosioru’ — Ladja porabi povprečno- zajed rajnkega poslovil prof. Ra-'razstreljevat na vse strani. Lju- speha in vse najlepše pozdrav-'to je v dvorani na Holmes Ave prevoz skozi Sueški prekop movš, ki mu je v slovo izrekel dem so pravili, da jih bodo bra- ijam! j Igranje je vredno ponovitve. |v imenu Društva slovenskih nili, -ko so se pa Nemci približa-1 Frank Lozier i 15 ur. Karel Mauser Družba Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah jURnl inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike ucUC*. JUJICl, III. i4. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GI.AVNI ODBOK: Predsednik: STEVE J. KOSAPi, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Loekport, III. Duhovni vodja: Rev. ALOY3IUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave, Joliet, III JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103 • Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2.500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: . JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 N __________________________________^ & Reminder ef She Spiritual,Director fs III lemfeers of the lal'f Family Society In accordance with the Precepts of the Catholic Church and also Article XVIII of the Constitutions of the Society, specifying qualifications for htembership; members are hereby reminded to fulfill their Paschal Obligation of receiving the Sacraments. The designated interval of time: from the First Sunday of Lent to the Feast of the Most Holy Trinity—this year: from March 7th to June 13th. Practically all of the subordinate L o d g e s have long standing dates in their parishes, ^hieh dates are also announced annually by the pastors, when the Lodge members receive Holy Communion as a unit. Should one be unable to attend the Lodge Communion due to employment, etc, they must do so privately within the specified time. Those who are bed ridden or cannot leave their homes, they or their families are obliged to contact their parish priest, that Holy Communion might he brought to their home during the Paschal season. May the Feast of the Resurrection of Our Lord be spiritually fruitful and a most joyous occasion for all the members! Rev. Aloysius Madic Spiritual Director Holy Family Society - U.S.A. Minutes of ihe Annual Meeting (Continued) The time approaching 12:30 P-bi., a motion'was made by Joseph Sinkovich that we re-c'e3s for lunch. Motion secon-Jod by Anna Jerisha. Carried. The meeting reconvened a8'ain at 2:10 p.m. with pray-by the Spiritual Director, ^ev. Aloysius Madic, O.F.M. A motion was in order for be acceptance of the report °f the Treasurer, but, several Questions were asked regard-bg the report. In this case, , ocretary Joseph J. Konrad Intervened, explained in de-ab the several questions ask-eb. The Board members were Satisfied with the comments °f the Secretary. A motion was made by Jo-®ePh Sinkovich and seconded V Frank Tushek that the r6Port of the Treasurer be ac-CePted as given with the explanation by the Secretary. Carried. President Steve Kosar cal-ecl on the Secretary for his ■t’ePort. Mr. President, Father Ma- dic and members of the Supreme Board: It is my honor, privilege and pleasure to be able to welcome you to our Annual Meeting. The first order of business that I would like to discuss is the Life Insurance Department. For the year 1964, there was $2,361,435.00 of Life Insurance written. After all the lapses, cancellations and deaths, there was a gain in Life Insurance for the year 1964, of $1,206,917.00. Our Total Life Insurance in force as of December 31, 1964 is $5,450,903.00. I am not proud of the gain that we have shown. I had predicted at the beginning of 1964 that the Society would show at least a $3,000,000.00 gain. I feel that I have failed miserably in this report. I do promise the Board that for this year, 1965, you will see an increase in Life Insurance of at least $5,000,000,00. As for our Health and Accident Department, I would like to report that the year 1964 was devoted to stabilization of the Health and Accident Department. I have made a concentrated effort to rewrite our original policies issued which were renewable at the option of the Society policies to Guaranteed Renewable policies. Actually, competition from the commercial companies forced this action due to the fact that agents from the commercial companies and other competing companies would go into the homes of our membership and show the people that they did not have the best policies that were being offered on the market at this time. As a result of the concentrated effort a majority of our old membership was conserved. But also as a result of the concentrated effort, we did not add a great deal of new membership to our Society. The Society has gained approximately 4,000 new members in the year 1964. Premium income for the year 1964 has increased approximately $300,000.00 over and above the 1963 figure The premium income for the Health and Accident Department for 1964 was $1,759,-176.59. With the pending legisla tion in Washington pertaining to Medicare, I feel that approximately 20% of our membership wifi drop their policies due to the fact of the insurance that will be given to them free of charge by the Government. I am sure that all of us sitting here feel that our Senior Citizens deserve this pending benefit from our Government. The one thing that we must do acting in the true fraternal spirit of the Holy Family Society, is to in form our Senior Citizens that this pending Medicare program will not be sufficient to cover all expenses that a Senior Citizen might incur with a serious illness. At this time I am working on 'a policy that will subsidize the Medicare program and it will be, in essence, protecting our members adequately. I would like to express my deepest gratitude to each and every member of the Supreme Board and I ask for your full help and cooperation in helping to develope our Holy Family Society into one of the most recognized Fraternal Societies in this country. I thank you. Respectfully yours, Joseph J. Konrad, Secretary. A motion was made by Frank Tushek that the report of the Secretary, Joseph J. Konrad be accepted as given. Motion seconded by Matthew Kochevar. Carried. President Steve Kosar now gave his report to the members of the Supreme Board. My dear Fellow Officers: Welcome to the new headquarters of the Holy Family Society. Again we have reached the end of another year. A kind of exciting and wholesome year. Yes, the year of 1964 may well be remembered by the Holy Family Society as. a mile stone toward progress. About a year and four months ago, a dream became a reality, a dream of a man’s imagination about 6 years ago. This so called dream bfigan to unfold on a drawing board of an architectural firm. Plans were being drawn for what would one day take shape as the new home of the Holy Family Society. On April 1, 1964, ground was broken and finally the building program was underway. This beautiful streamlined I structure was approaching completion by the first part of October, and was completed from one end to the other, including landscaping and parking facilities, by the mid part of the same month, and the Society moved into its new Home Office on October 24, 1964. In the year 1964, the Holy Family Society enjoyed its Golden Anniversary, which was celebrated jointly with our 17th Regular Convention, held in August 17-18 and 19. One of the most gratifying aspects were the appreciably greater number of delegates than that of our last Convention four years ago. This can only mean one thing, that is fellow officers, that your Society is rapidly growing in membership. Interest toward the Society within the youth of our organization is a very healthy sign. We have had at our last Convention more young delegates than ever before, and we welcome them with open arms. No, we do not say that we have grown tired of the Senior Citizens, but on the contrary. He is like a gyro on the ship; he is the stabilizer. After all it is the vigor and vitality of the youth, stability and the wisdom of the senior that produces good sound progress. Anyone who would turn his back on that is indeed in need of help. Y e s, we should be proud, as indeed we are, to see the younger folks taking an active interest in the Society. This is very encouraging. It is up to us to enhance their interest to a higher and greater degree, so that they will on their volition, want to take a more active part in the Society lodges. In the past year or so some of the lodges have increased in attendance considerably. As an example, Lodge No. 13 had an excellent turnout at their harvest dance last October. An exceedingly enjoyable time was had by all. Again at the December meeting a very good attendance was registered. It has been mentioned that the lodges, in Joliet have had an appreciable increase in attendance recently. The time is now when we are to think about added interest on a local lodge level of the societies. An active part must be initiated in sports, social activities, charitable work and so on if we dare to maintain and keep our identity as a true Fraternal. We have made great strides in attaining new members and great financial gains in the Health and Accident, as we also have in the Life Insurance Department. O n this score I’m confident we will continue to do well. With the sudden surge and rapidity of growth, experience in the past 8 years, your So- ciety has gone through many trials and tribulations and it has weathered the storm. This does not mean now, that we are on a smooth sailing sea without a problem in the world. As long as we continue to move forward, we are bound to have obstacles along the way. If we can expect this as part of growing success we have nothing to worry about. Our Government in Washington has presently a bill ready for passage on Medicare for the Aged, which is to be coupled with Social Security. Money to support this additional program will be contributed by employer and employee alike. This controversial bill will encounter strong opposition. But it will very likely be voted into law within 6 months. What does that mean to fraternals as well as commercial insurance companies? It means simply that for a time it may hinder selling om protection to a potential customer, rather than help. This is not going to be the end of the world, nor is it going to be a cause for us to become alarmed. American men and women are very much accustomed to the better ways of life. Medicare, like social security will provide that better way of life to so many. For some this will be more than they had to begin with and in other cases men couldn’t afford anything else. The greatest majority of people want to be self supporting. They will continue to care for themselves by providing for their own protection, as they have in the past; and the Holy Family Society will continue to write its share of business. With the end of the year 1964, I have completed eight enjoyable years as president serving your Society. The well being of the membership was always first and foremost in my mind. With my endeavours, I hope I have pleased you, fellow of-ficei's, as I hope I have pleased the membership. The first few years needless to say were lean and trying years as we began to write Accident and Health Insurance. Time and time again I prayed that what we did would not have been in vain. And it seems that someone up above with a strong arm was guiding and watching over us. To those of you officers who have been working with me in the past, my heartfelt thanks for your co-operation. You who are new and the reelected officers will be serving your Society along with me for the co ning years, welcome. On behalf of the Holy Family Society, I ask each and everyone of you for your fullest co-operation and to work (Continued on Page 5) čL7 savings deposited through APRIL 15th earn from APRIL 1st ^ (CURRENT RATE) B> L.OCATIOIMS is %■« s Main Office: 813 EAST 185th STREET • 26000 LAKE SHORE BLVD. 6235 ST. CLAIR AVENUE • 25000 EUCLID AVENUE 6135 WILSON MILLS ROAD l PRI JEZIKOVNEM POUKU — Rusi posvečajo pouku tujih jezikov posebno pažnjo. Na sliki vidimo sku-pino deklic in dečkov v šoli v Azerbejdžanu, eni od republik Sovjetske zveze, pri učenju angleščine. issued Everj Thursday for the JufosI*Y| in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu te zvite steze med tem ^•Penjeni! Kako znano! Ali J;°> kot pot po Posavju? voz, drči; sireč opleta Werl jri njim z grivo ponosi»> ^oi, Pot gTe na desno in levo 110 dalje, ob šumenju Save )fr] enakomernem drdranju es • - . Na vozu pa on sanja sanje, saj je vsa dežela! in pred vratmi znane glasove; Tam visoko se je kazalo neko okence, zamreženo z debelimi mrežami. Svetloba je prihajala od zgoraj, tako da se je videlo, da je ječa čisto v zemlji. In kje so drugi, Pisik in drugi, kar so jih prignali? Mnogo ječ imajo, da lahko denejo vsakega upornika v drugo . . . Začel je lesti proti oknu, a ni ga dosegel. Zid je bil moker in smrdelo je po trohnobi in plesnobi. Začutil je par kamnov, ki so moleli iz zidu in se vzpel nanje, da bi pogledal skozi okno. Posrečilo se mu je, da je pogledal proti nebu; visoko nad oknom se je vzdigoval grajski zid, par grmov je zaraščalo zgoraj odprtino okna, ki je bilo deloma tudi zasuto s palicami in smetmi. Zdelo se mu je, da je večer, a vendar se ni dalo videti ne solnca, ne senc. Vzpel se je še nekoliko, da bi vedel, ali je že pretekel en dan, kar sedi v tej temnici, vzpel se je še naprej, noga je spodletela, padel je vznak, verige so zarožljale na rokah in nogah in pod glavo je nekaj zaropotalo s čudnim votlim glasom. Tla so bila na tistem mestu mokra in mehka, prijel je za tisto čudno stvar kamor se je zadel z glavo in bila je —■ kost. Iz-preletelo ga je po vseh udih, zakaj pred njim je ležalo človeško okostje, ki je ostalo, Bog ve, od kdaj pozabljeno v podzemeljski ječi. Spomnil se je na vse različne pripovedke, ki jih je pripovedoval stric, češ, da so tako pravili stari ljudje . . . Gledal je v temino, da bi razločil, kaj je vse pred njim, pa ni bilo toliko svetlobe. Usedel se je na svoj kamen in se zamislil v svoje sedanje stanje. Njegove misli so odhitele v uporniško vas. Tam | še prebivajo njegovi prijate-’ Iji; morda se že zbirajo, morda začuje vpitje krog grada, čo, objeli bi ga in povedali, da je prost... A nič ni bilo. Pač! Po stopnicah se čujejo koraki, ključ Zaškriplje v ključavnici, vrata se odpro in v ječo stopi suh možic. Pri vratih položi kruh in vrč z vodo in — odide. Vrata se za-pro, ključ zaškriplje, slišijo se koraki, ki bolj in bolj izginjajo — in zopet je vse tiho . . . Zunaj se sliši tuljenje jesenske burje okoli grajskih zidov. Andrejku se je zazdelo, da mora biti večer. Večer prvega dne, in zdi se mu, da je že večnost dni v tej za-duhli temnici. (Dalje sledi) —o- MINUTES OF THE ANNUAL MEETING OF HOLY FAMILY SOCIETY (Continued from Page 3) for the advantage of the Society. After all, the Society can be no better than the efforts of its officers. With your help and God’s guidance your Society can go a long way in the next four years. Thank you. Steve Kosar, President. V-President, Anna Jerisha asked the members if there are any questions regarding the President’s report. There being none, a motion was in order. A motion was made by Prank Tushek and seconded by Joseph Sinkovich that the report be accepted as given. Carried. (To be continued.) ni letni primanjkljaj kaj malo pomemben, sčasoma pa utegne postati vir velikih težav, zlasti še spričo dejstva, da uvozi Turčija že zdaj poldrugi milijon ton žita na leto. Voda razjeda in odplavlja, veter odnaša rodovitno zemljo, v turških kmetijskih pokrajinah je erozija naj izrazitejša v porečjih Evfrata in Tigrisa, ki se vsaj v glavnem ne razlikujeta od drugih rek. Na splošno velja, da imajo reke v zgornjem teku zaradi večjega padca in ustrezno hitrejšega toka kljub manjši količini vode večjo rušilno moč in da v tem delu toka jemljejo tisto, kar odlagajo in naplavljajo, potem ko se umirijo na ravnem, kjer se njihova voda 'počasneje vali proti ustju. Že mnogo stoletij odplavljata Evfrat in Tigris turško rodovitno zemljo proti Iraku. Velik jez Keban, ki ga gradijo v jugovzhodni Turčiji, bo v porečju Evfrata odpravil nevarnost, o-ziroma vsaj znatno skrčil obseg dosedanje škode. Skrajni čas je, zato moramo hiteti, zatrjujejo izvedenci, ki hkrati opozarjajo še na drugo nevarnost. Turški kmetje sekajo gozdove -— zaradi drv, gradbenega lesa in zato, da bi pridobili nove površine za pašnike in polja. Z vso pravico se uvršča gozd med največja naravna bogastva ne samo zavoljo lesa, temveč zlasti zato, ker je zanesljiv varuh drugih kmetijskih področij. če ne bo več gozdov — opozarjajo kmetijski strokovnjaki — bedo polja prikrajšana za najučinkovitejšo naravno zaščito, potem pa bosta voda in veter puščala na obdelani zemlji še širšo in globljo sled svoje uničevalne dejavnosti. Škiiavcst ozdravljiva le pri otrocih do 12 let “Preneumna si za to, da veš!” so se jezile deklice na petletno Ulriko. ki ni in ni mogla ujeti velike žoge, čeprav ji je v lepem loku mehko priletela skoraj naravnost v naročje. Vsak njen poskus v igri z vrstnicami se je končal s potokom solz. “Moja deklica je silno nerodna,” je potožila mati, ko je Ulrika prevrnila vazo in se hudo porezala na črepinjah. Otroški zdravnik je deklici pogledal v oči, nato pa jo poslal na očesno kliniko. Ulrikina mati zdaj ve: zdravnik je imel prav. Deklica že pol leta redno obiskuje “šolo za vid” pri očesni kliniki frankfurtske univerze. Pod nadzorstvom specialistov naj bi se z zapletenimi napravami in z raznimi vajami za oči rešila prikrite škilavosti, ki je od rojstva škodljivo vpliva na njen vid. Primer ni osamljen: po statistikah sodobne medicine ima povprečno vsak dvanajsti človek bolj ali manj “neizenačen vid”, v Nemčiji na primer je okoli 2 milijona “škilavcev” (vključno s tistimi, pri katerih šele specialist ugotovi sicer neopazno pomanjkljivost), med njimi pa jih je 50,000 zaradi prevelike razlike v zaznavnih, sposobnostih med levim in desnim očesom praktično slepih na šibkejše oko. Zato škilavost, pa naj je še tako neznatna, ni samo “lepotna pegica", marveč bolezen, s katero se je treba spoprijeti čimprej, saj zdravljenje pogosto traja več let. Ker je “prevzgoja” očesa u-spešna samo pri otrocih in ker operacija, pri kateri škilasto oko poravnajo, t. j. uskladijo z normalnim, /obeta trajen uspeh le v primerih, če je pacient mlajši od 12 let, ustanavljajo očesne klinike tako imenovane “šole za vid” v katerih naj bi se priza-Jda se je hkrati z borbo proti tu-deti otroci zdravili čimprej, po berkulozi pri ljudeh začela tudi možnosti že od prvega leta da-borba proti tuberkuloznemu go- Ije. vedu. Strokovnjaki so ob tej pozitivni ugotovitvi opozorili na drugo nevarnost, ki se pojavlja Papige in mačke prenašajo TBC Odbor strokovnjakov za tiste | na novo. V svetu se vedno bolj bolezni živali, ki se dajo prene-j uveljavlja nekakšna manija sti tudi na človeka in ki deluje imeti na domu papige, opice in v okviru mednarodne zdravstve- seveda pse in mačke. V kolikor ne zveze, je zasedal v Stockhol- sta slednji dve vrsti domačih ži- mu. Na tem zasedanju so posamezni člani komisije prikazali vali nekakšna nujnost, so papige in opice bolj kot drugo — ne- vrsto najnovejsih ugotovitev,'potrebna kaprica. Nihče namreč pri čemer je prišlo do izraza, da nima nič proti tem prijetnim ži-se je obolelost od tuberkuloze v valim, toda izkušnje so pokaza-nekaterih državah močno le, da so te sicer ljubke živali zmanjšala tudi na račun tega, zelo pogosto nosilci tuberkuloze. % NAROČITE ŽE SEDAJ ZA VELIKO NOČ VSE POTREBNO PRI na 821 East 222 St., Euclid AN 1-2955 Prvovrstno sveže in prekajeno meso, šunke, klobase, zmrznjena hrana, mlečni izdelki vseh vrst. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM FRED. JAZBEC, lastnik RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO DRAGIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM, 6710 ST. CLAIR AVE. HE 1-7769 Posebno nizke cene! Brezplačno dostavljamo na dom. IZttlSlIiilllll (prihranek 30c) ills ffS'S MiHELi III plfits sfje, I gal .................... |f,li (prihranek 30c) HfllS GGFFEg, Škaiija i ft, (prihranek Sfc) &JBSM lile. zavitek 5», ............................. (prihranek 21 c' Sti ,l0gah in že se dvigajo pe-W v kovačnicah poje kladivo, ^ et.ie si kujejo orožje in ^°lTj gre vojska nad grado- vrata bi zaškripala, verige zarožljale in na pragu bi se prikazali: Guza, Poberinov, Pisi-kov, za njimi pa cela vojska 0 vaseh se zbirajo ljudje s polhovkamh Planili bi v je- (prihranek 23c) I ^ SU*?.lISl piHSSff . (prihranek 10c) Sit® H8IE LfiffOiV prsiaS prašek . -. StJS (prihranek S1.10) T0ILETII jPIFIff, sHrfe imM ..................... (prihranek 150 BOB SVa*a (prihranek 20c) 1, lig ii oi3/FSri^ ill MICI1S (Imrrss) . II (prihranek 20t) (prihranek 20c) • • Imamo tudi pcpolno zalogo velikonočnih slaščic • • in drugih importiranih posebnosti. » » i I. 8 R 1» 0 E! Kupile tri steklenice Cotton Club Ginger Ale, dobite eno za le 3 Ib. Crisco (59c) dobite povrhu pri vsakem nakupu preko $10 Ss o laf s kletni pivec! hlačami rsfajeeega Naga Icitiptea garasrela l! sidate m ene feesiirassne hlaes* Spredaj giatfe s pasniiiii zaekaml Zakaj se ni kdo tega že preje izmislil? Fantastična ideja____ ah ne?.... Sedaj lahko kupite lopo pomladno obleko z. dodat-nmii skladnimi hlačami, ki po-dvoje nošnjo ... PLUS ene dodatne kontrastne hlače, katere nesite vso pomlad in poletje! Suknjič ima tri gumbe. Blago je rejen sharkskin. Barve: olivna, modra, rjava, siva ali črna, z dodatnimi kontrastnimi hlačami... vse skupaj za 29.90! MERE REGULARNE 36 da 46 KRATKE 36 do 42 DOLGE 38 do 46 Kletni oddelek moških oblačil, vseh 5 trgovin MAY’S PARKADE PARKALIŠČE V SRCU MEST CLEVELANDA PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG “Vse mi je šlo po sreči. Karl rekel smehljajoč se. se tiče zemeljskega blaga, se Pridite!’’ ‘Pridite! ne morem pritoževati.” S tem je že povedal, da ni popolnoma srečen, kar sta njegovi poslušavki hitro razumeli. “človek se seveda nehote čuti pregnanega in hrepeni po starih prijateljskih zvezah,” je dejala Norah. “Res, toda to mine. Zlasti,” je pristavil, če se vrne in vidi, da so vse njegove sanje raz-veli vetrovi.” Norah je zardela in se sklonila k ognju, da zakrije svojo zadrego, dasi se Amerikanec ni domislil, kaj se godi v njenem srcu. “Tam človek sanja,” je nadaljeval, “o sinjih gorah, srebrni reki, majniškem glogu, plesu, tekmi, o fantih ,in dekletih, katere je poznal. Čuti, da mora vse to še enkrat videti ali umreti. Vrne se. Vse je razdejano in osamelo in podrto. To so gore in reke in rože in cvetje in listje — toda to je dežela preteklosti, tu ni ne sedanjosti, ne prihodnosti! Ali veš, da sem zadnji četrtek šel štiri milje daleč proti Templeruadhanu in da nisem nikjer srečal žive duše—niti žive stvari razen nekaj oslov in ene koze!” “In kdo je tega kriv?” je vprašala Kathleen z žarečim pogledom, ki je sedaj prvič posegla v pogovor. “Jaz Vam povem. Vi, ameriški Irci, ki bežite iz svoje dežele in še druge zapeljujete, da beže z vami.” “Hvala Bogu!” je on pos- “Nikdar!” je vzkliknila in udarila s svojo drobno nogo ob tla. “če bi mi dali vse zlato Kalifornije in vse srebro Skalnatega gorovja, bi ne hotela zapustiti svoje rodne dežele.” “Ne meni se zanjo, Ted,” je rekla njena mati. “Vse te neumnosti je pobrala pri Tha-deu Murphiju.—Saj nas menda še obiščeš, preden odideš?” Obotavljal se je. Važno vprašanje, ki mu je petindvaj-, set let trepetalo na ustnicah, I mu je obtičalo v srcu. Neizrečeno je bil razočaran. Vse je bilo proti njemu. Želel je lahko noč, se mudil še nekaj trenutkov s Tešijo v bedni prodajalni ter se vrnil v svoj hotel, da izbojuje boj s svojo vestjo in častjo. dvajset let.” “Kathleen?” sem vprašal. “Da. Ona ni bila toliko vljudna, da bi odšla iz sobe, in čudil sem se, da ji ni Norah tega ukazala.” “Ali bi bili povedali vse, kar ste hoteli povedati, .če bi Kathleen ne bila v sobi?” “Da-a!” je rekel malo negotovo. “Takrat bi bil končal to zadevo za vedno.” “Torej niste opazili velikih izprememb ?” “O pač, gospod župnik,” je odgovoril odkritosrčno. “Nikoli bi ne bi! verjel, da bo čas vse tako razdejal.” ‘‘Pa ste še vedno istih misli?” “Da. Toda menim, da bo vse zastonj. Opazil sem, da je bila Norah ravnotako nemirna kakor jaz, in najbrže se je oddehnila, ko sem odšel. Ko bi bila vsaj Tessie v sobi namesto te mlade upornice — a mimogrede, kje je pobrala te puntarske misli? Ali se sedaj uče teh reči v samostanskih šolah ?” Potem mi je podrobno pripovedoval o svojem obisku. Jaz se nisem zelo čudil besedam svoje mlade prijateljice Kathleen. Dasi je bila navihana in je včasih pokazala sa- ‘‘Ali sem mogel kaj več sto-1 mos^°-ien’ uporen značaj, je riti?” si je mislil. “Imel sem najboljše namene in glej, kako se mi je vse izjalovilo. Norah očividno niti ne misli več na to. In vendar—” Resnica je bila, da je stara postava in stari obraz izginil v sanje preteklosti, o katerih je govoril. Videl je in je bil razočaran, čas, o katerem je mislil, da je obstal, je šel dalje in je povsod zapustil svoje sledove. “Odkrito jo hočem vprašati enkrat ta teden,” si je rekel. “In potem—” Neodločen je obstal. Bal se je izreči, kar je mislil. Nove sanje so se pričele v njegovem življenju in stare so bledele, kakor se raztaplja druga mav- mehljivo odgovoril. ‘‘Bal sem rica v svetlobi prve. Sramoval se že, da ste mutasti.” i se je priznati si to. A vkljub “Ne mutasta, ne gluha, ne slepa,” se je ujezila Kathleen. “Vi angleški gonjači, vi spi’a-vljate ljudi iz dežele s svojimi pismi: ‘Pridite! Pridite! Zapustite, za božjo voljo, svoje koče in pridite v bogastvo in udobnost!’ In vi ste rodoljubi?” Govorila je z ostrim posmehom in njene sive oči so žarele strasti. “Skoro bi Vam odgovoril z Vašimi lastnimi besedami,” je CHICAGO, ILL. MALE HELP temu je sedel in pisal agentu parobrodne družbe, s katero se je bil pripeljal, naj mu da odloga za en mesec. XXVI. poglavje. STARI UPORNIK. “No,” sem ga nagovoril nekaj dni pozneje, “ali je vse gotovo? Kmalu odrinete, kajne?” “Ne,” je rekel, pa ne preveč žalostno. ‘ Vse se mi je skazilo in kriva je po moji sodbi le mlada vročekrvnost. Če vzgajate na Irskem sedaj vsa dekleta tako, boste zopet doživeli upor, preden mine CHICAGO, ILL. PLESKARJI dobijo delo takoj. Kličite 734-0224 ali 588-5519. (69) FOR RENT or SALE PELL LAKE, WIS. NR. LAKE GENEVA. Furn. elec, kit., full bath. H. W. Spacious grounds. — Patio, Good beach. For rent or sale. — 848-6853. (69) REAL ESTATE FOR SALE ELMHURST — BY OWNER 3 Bedrm. brick Ranch. 2 Car gar. Full basement, Storms, screens. — Close to everything. — Must sell. TE 2-6861. (69) MALE HELP TOOL AND CUTTER GRINDER Experienced for Job Shop Work. Good salary. Benefits. SA 2-6027. (71) MALE OR FEMALE HELP MALE OR FEMALE NURSES AIDS AND LICENCED PRACTICAL NURSES. Park Ridge Terrace Nursing Home, 665 Busse. 825-5517. Good Oppty. Refs. REAL ESTATE FOR SALE BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN and cor. bldg. By Owner. On N. W. side. Same loc. over 20 yrs. Good business. Selling due to illness and old age. Income prop. Ph. betw. 2-7. — CA 7-9517. (69) BY OWNER — Bridgeview. 3 bdrm. home. Lot 76x133, fence yard, city water. All improvements. Full price $15,000! — 458-5631. (71) vendar bila dobra in plemenita. Bila je nadloga in ljubljenka svojega razreda. Nobena njenih sošolk ni bila tolikokrat pohvaljena in toliko- imenujejo “primerno obnašanje”, niso na njej nikdar pohvalili. Težko jo je bilo pripraviti do tega, da bi se kesala svojih pogreškov, a kadar se je kesala, je bila odkritosrčna. Ko je bila še otrok, sem jo moral večkrat dvigniti i z klopi, kamor so jo bili posadili za kazen, z obrazom proti steni, glavo pokrito s predpasnikom. Pod vplivom silne strasti je vsa otrpnila kot železo, pa se je kmalu omehčala, če je človek zadel nežno struno njenega srca. Jasno je bilo, da se bo ta mladi, krepki značaj razvijal po okoliščinah; in bližnja priložnost je ustvarila iz nje slepo malo upornico ter jo določila v njeni in njenega učitelja domišljiji za irsko Devico Orleansko. Ravno nasproti, onkraj ceste, je stala druga prodajalna, ki je bila bolj bogato opremljena, kajti v njej so se prodajale celo prašičje glave, medtem ko se ni gospa Leonard nikoli povzpela nad rdeče slanike. Bila je last gospe Murphy, dobre, ljubeznive irske matere, ki je bila. posestnica in obenem edina upraviteljica prodajalne. Njen mož, Thade Murphy, je bil slep in je hodil ven le ob nedeljah k maši. Ob dolgih poletnih večerih je posedal in kadil na ka-meniti klopi pred prodajalni-škim oknom, obračal svoje uboge, slepe oči in vsakega toplo pozdravljal, kdor se je Toda ob dolgih zimskih večerih se ni nikdar prikazal, tem več je kadil v hiši ob ognjišču in, sanjal o preteklosti. In bila je dosti znamenita. Tudi on je bil mož sedeminšestdesete ga leta, in dasi niso bili vsi fantje, ki so odšii ono mrzlo marčevo noč pred petinštiridesetimi leti, odločni uporniki so se vendar vsi vrnili iz kratke vstaje kot smrtni sovražniki tuje nadvlade na Irskem Potem j e Thade Murphy opravljal nekaj let svojo na- krat tepena. Toda tistega, kar! ustavil na kratek pogovor. u ncintirsa iTtntt n ::3 ttu::: atantasntrtntttttutmmi STANDARD EAGLE MKT. 854 EAST 185 ST. IV 1-568G priporoča, da že sedaj naročite za VELIKONOČNE PRAZNIKE naše domače MESENE KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE in PREKAJENO MESO! OPOZARJAMO, DA IMAMO NOVO AVTOMATIČNO PREKAJEVALNICO S HIKORI LESOM! Razen tega imamo na prodaji KAŠO, domače zelje in repo, KOKSER fižol, domačo koruzno moko, ' orehe v zrnih, JEŠPRENJ in tudi KAMILICE! Seveda tudi vse vrste grocerijo, zelenjavo, sadje in vse vrste pijače: tuja in slovenska vina ter mehke pijače. EDWARD PLAN1ŠEK — lastnik V blag spomin OB PRVI OBLETNICO SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Perovsek ki je umrl 8. aprila 1964. leta. Eno leto Te zemlja krije, v tihem grobu mirno spiš, Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. S sinom zdaj se skupaj veselita, in za nas Boga prosita: da se snidemo nad zvezdami, tam v rajski večnosti! Počivaj v miru, dragi nam, preljubi soprog v grobu tam, v spominu trajnem boš ostal, saj vso ljubezen, si nam dal! Žalujoči: ROSE — soproga ROSE por. K03K0VICS — hčerke JOSEPH — zet ROSEMARY por. WITTRICH — vnukinja; JOSEPH in ROBERT KOSKOVICS — vnuka Cleveland, O., 8. aprila 1965. vadno službo kot pot med vasjo in železniško postajo. Resneje se mu je očesno vnetje, ki si ga je bil nakopal v velikem snegu na gorah, vedno hujšalo, ker se je moral izpostavljati vsakemu vremenu, dokler ni slednjič popolnoma oslepel. Jaz sem ga večkrat gonil, naj gre v Cork in se da operirati. Pa ne! Tako je volja božja in njej se ne smemo upirati. Poizkusil je vsa domača zdravila, dvomljiva in gotova, pa mu niso pomagala. Nato se je vdano, s fatalizmom našega rodu, odrekel vsem zdravilom in mirno sprejel usodo. Kathleen Leonard je kakor vsi otroci neprestano letala zdaj v prodajalno, zdaj ven. Ko je hodila že šesto leto v šolo in je znala že gladko brati, se je večkrat mudila po pol ure pri slepem možu v kuhinji, mu deklamirala pesmi ali brala majhne odstavke iz svo-jje čitanke, da tako krajša samotne ure ubogemu slepcu. Polagoma je spoznala, kaj posebno rad posluša, in se ie temu prilagodila. Tako so ji Sullivanova “Zgodovina Irske” in podobne knjige postale najpriljubljenejše, dokler ni slednjič učenka prekosila učitelja ter sprejela vase sveti ogenj, .da s tem vžge požar. Tl ‘>r - . , Oot-o ‘v Okus varjenja z ognjem ... to je tisto, kar je v njem, za vas - m, X, |; 'Jlt m vas, in vas, m vas, m vas. BOGAN HIGH AREA Neat brk., 4% rms., 2 bdrms., gas ht. Full bsmt. Immed. occup. Call owner 3600 W. 82nd Place. — HI 5-4460. VARJENJA Z OGNJEM I J For sreaier oepenMilv Ml MSS AM'mTY 23'' overall diag. meas., 282 sq. in. of rectangular picture area. FULL PERFORMANCE FEATURES • Zenith’s New Custom Video Range 82-Channel Tuning System for greater picture stability. • 21,000 Volts Picture Power for super-bright picture detail and contrast. • Peak Picture Control for ideal picture crispness. • “Capacity-Plus” Quality Components exceed maximum circuit requirements. HANDCRAFTED . . . FEWER SERVICE PROBLEMS! NO PRINTED CIRCUITS! Every Zenith TV chassis connection is carefully handwired for the utmost in TV dependability. Choose ZENITH-built better to perform better TRADE IN YOUR OLD TELEVISION EASY MONTHLY PAYMENTS Norwood mum & furniture 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK & SONS LETOŠNJI MODNI VZORCI — Na razstavi pomladanske mode v Parizu je zbudila posebno pozornost obleka v tweedu, ki jo kaže slika.