I št. 31(2137)	Leto XLI
Novo mesto,	četrtek,
2. avgusta 1990
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
IliHI UBIT
YU ISSN 0416-2242
Bomo pustili Krko umreti?
Zaskrbljujoče ugotovitve 2. mednarodnega ekološkega raziskovalnega tabora Krka ’90 — 40 mladih iz Evrope in Amerike — Prihodnje leto v Novem mestu
u
I
rt
0 3. strani:
sit1 Letos ena boljših letin i Pšenice
sf( 0 4. strani:
vi* Mleko se že vrača na rrf tržnico	'
0 5. strani:
, s * Beg rad že iz največjih jvj k težav
ira * Ce že, potem najprej na ide vrhu
'1° 0 5. strani:
1^1* Predsednik prisega na -ari poštenje
:k« 0 7. strani:
kje • Kje so tiste stezice?
ŽUŽEMBERK — V soboto seje v Žužemberku končal mednarodni ekološki raziskovalni tabor Krka ’90. Tri tedne je okoli 40 mladih ljudi iz cele Evrope in ZDA ter njihovih mentorjev v več skupinah raziskovalo Krko od izvira do Otočca, življenje v njej in ob njej. Svoje ugotovitve so predstavili v zaključnem poročilu in na zaključni prireditvi v Žužemberku, ki pa se je je, žal, udeležilo nenavadno malo vabljenih.
Geografska skupina je nadaljevala delo lanskega tabora pri odkrivanju in inventarizaciji divjih odlagališč odpadkov od izvira do Straže. Žal so ob koncu dela morali ugotoviti, da se stanje na tem občutljivem področju od lani ni prav nič izboljšalo, kar pomeni, da od lani odgovorni niso opravili svojega dela. Kakšen je odnos prebivalcev do okolja, pa pove tudi odziv na očiščevalno akcijo, ki so jo mladi ekološki raziskovalci pripravili v dveh vaseh. V glavnem so čistili sami, domačinov kot da se to ne tiče.
Od izvira Krke do Straže je geografska skupina odkrila in inventarizirala 66 divjih odlagališč odpadkov, na teh smetiščih pa so poleg gospodinjskih odpadkov, ki jih je največ, odkrili tudi razne strupene snovi. Skoraj vsa smetišča so na kraških tleh, zato je njihova sanacija še toliko bolj nujna. Za preprečitev nadaljnjega tovrstnega onesnaževanja Krke oziroma njenih brežin in za sanacijo sedanjih divjih smetišč pa bi bilo treba v prvi vrsti organizirati odvoz odpadkov iz vseh naselij, ne le večjih. Pokazalo se je, da ljudje največkrat smeti odlagajo na divja smetišča zato, ker jih nimajo kam drugam.
Biološka skupina se je ukvarjala z raziskavami malih sesalcev v okolici Žužemberka, dokončni rezultati pa bodo znani po laboratorijski obdelavi materiala, zlasti kar se tiče mišje mrzlice.
Odprite NAŠE PREDLOGE!« — Tako jc rekla republiška ministrica za 1° Jožica Puhar (tretja z desne) na novomeškem posvetu o problematiki zaganja. Z uveljavljanjem predlogov, ki so sorodni novomeškim, ima teža-> nekateri so za takšno liberalizacijo vsega, kakršne ne poznajo niti v najbolj Jv*lih tržnih sistemih. (Foto: Z. L.-D.)
Kemijska skupina je opravljala kemijske in mikrobiološke raziskave reke Krke. Ugotovili so, da Krko od izvira naprej močno onesnažujejo tudi onesnaževalci, ki na prvi pogled niso neposredno povezani z njo, kajti večina njenih pritokov je podzemnih. Biološko je Krka v celem toku močno onesnažena in sodi v 4. kakovostni razred, kar pomeni, da ni primerna niti za kopanje, kaj šele za pitje. Onesnažen je že izvir Krke. Za izboljšanje stanja bi bilo treba urediti kanalizacijo in odtok industrijskih vod na širšem območju ter ves čas kontrolirati vse možne onesnaževalce.
Jamarska skupina, za delo katere je bilo veliko zanimanja, je raziskovala podzemni svet ob Krki. Ker so jame na tem območju v glavnem horizontalne, niso zatrpane z odpadki, saj so težje dostopne in zavarovane, tako da so mladi udeleženci tabora predvsem uživali v lepotah dolenjskega podzemnega sveta.
Sociološka skupina pa je ugotovila, daje ekološka zavest prebivalcev krajev ob Krki zaskrbljujoča, njihovo znanje o snoveh, ki lahko bistveno ogrožajo okolje (n. pr. raznih škropivih), je porazno, dejanska skrb, da bi se stanje z njihovo dejavnostjo spremenilo na bolje, pa, čeprav v besedah kar precejšnja, še premajhna. Oziroma, kot so ugotovili mladi raziskovalci: Če bi bili prebivalci ob Krki ekološko osveščeni kot so prijazni, bi bilo ekološko stanje Krke veliko boljše.
Tretji mednarodni ekološki tabor bo prihodnje leto v Novem mestu, udeleženci pa bodo raziskovali Krko v srednjem toku. Pomoč pri tem so že vnaprej obljubili tako novomeški izvršni svet. Zavod za socialno medicino in higieno, Komunala in drugi.	A. B.
RAZISKALI BODO GROBIŠČA
KRŠKO — V petek, 27. julija, seje na 1. seji sestal krški izvršni svet in obravnaval grobišča, v katerih so zakopane žrtve povojnih programov proti nasprotnikom novega režima. Taka grobišča so menda na več krajih v krški občini. Da bi se izognili vsem špekulacijam, so pri izvršnem svetu ustanovili komisijo, ki bo vse skupaj raziskala. Predsednik komisije je Danilo Siter.
PATERNOSTER V KRKI
NOVO MESTO — V vhodni veži poslovne zgradbe Tovarne zdravil Krka v Ločni so v ponedeljek, 30. julija, odprli fotografsko razstavo del slovenskega fotografskega ustvarjalca Marjana Paternostra. Avtor se predstavlja s ciklusom fotografij Oblaki in kolesa. Razstava bo odprta do 8. septembra.
akšna bo sodobna socialna država?
>svet o problematiki zaposlovanja v novomeški občini s sekretarko republiška sekretariata za delo Jožico Puhar — Vse storiti za nova delovna mesta
Trubarjeva prizi
< i 'i
MLADI EKOLOGI O KRKI — Na zaključku 2. mednarodnega ekološkega raziskovalnega tabora Krka "90 v Žužemberku so udeleže tci tabora iz Evrope in ZDA na kratko predstavili svoje delo m ugotovitve. Na sliki: Roger Beck iz ZDA poročaof
Gladovna stavka v KPD Dob — Pravosodni minister na pogajanjih — Vztrajni v zahtevi, naj jim skupno iz-rečeno kazen za tretjino znizajo_____________
tega sekretariata za delo Jožico
JjOvo MESTO — Tudi v novomeški občini je problem zaposlovanja vedno •Pereč. Trenutno je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 722 brezposel-\od tega 386 mlajših od 26 let. V letnih načrtih zaposlovanja so novomeška fletja predvidela za 1,6-odstotno zmanjšanje zaposlenosti; dosedanje doga-^ Potrjuje ie napovedi.
^Poslovanje je praktično ustavlje- novo ne boničv-ečtakaZa letos je nabavljajo se le posamične potrebe povedano da bo od 1300 do1800 od-^ le največkrat le za določen čas.	večnih delavcev. Večina podjetij ima
* v im V, ki edini še zaposluje na	nad 10 odst. preveč zaposlenih za nor-
malno obremenitev cen izdelkov.
Ta problem preveč zaposlenih na enoto proizvoda ima negativne posledice pri zaposlovanju mladih na vseh izobrazbenih stopnjah. Podjetja zagotavljajo celo svojim štipendistom pripravništvo le, če je zagotovljeno sofinanci-ranje zavoda za zaposlovanje. Kje je šele zaposlitev po opravljenem pripravništvu! Poleg tega so kljub marsikje še zelo slabi kadrovski strukturi letos podjetja v celoti razpisala okrog 40 odst. manj kadrovskih štipendij, nekatera pa že razpisanih ne mislijo podeliti. Zasebni sektor zaradi previsokih obremenitev na zaposlenega delavca tudi ne kaže posebnega zanimanja za novo zaposlovanje; delavce ima zaposlene sicer le okrog tretjina novomeških obrtnikov.
Vse te novomeške zaposlitvene probleme so nizali predstavniki nove občinske oblasti in kadrovskih služb večjih podjetij preteklo sredo v Novem mestu na posvetu z Jožico Puhar, republiško ministrico za delo, in predstavnikom republiškega zavoda za zaposlovanje. Novomeščani so tudi povedali, da vse moči v občinski upravi usmerjajo v to, da bi omogočili odprtje čim večjega števila novih delovnih mest, pri čemer pa računajo, da bo republiška Via-da Čimprej naredila svoje v ta namen. Gre za drugačno davčno politiKO. uresničitev predlogov o olajšavah pri plači-
DOB PRI MIRNI — Potem ko je v KPD Dob 324 zapornikov začelo v petek popoldne odklanjati hrano, je v ponedeljek obiskal dobske zapore dr. Rajko Pirnat, republiški sekretar za pravosodje, s sodelavcema in se pogovarjal z upravo zavoda m pogajal z odborom stavkajočih obsojencev.
Na pogajanjih je obljubil, da bosta republiški sekretariat za pravosodje in izvršni svet predlagala skupščini Republike Slovenije, naj razpravlja 31. julija letos o zahtevah stavkajočih zapornikov z Doba. Če bi skupščina to uvrstila na dnevni red, bi ji sekretariat in izvršni svet lahko predlagala, naj do svojega naslednjega zasedanja zaveže izvršni svet za preučitev možnosti za sprejem zakona o amnestiji. Slednjo namreč zahtevajo z gladovno stavko zaporniki na Dobu.
Stavkovni odbor je na pogajanjih sicer menil, da je sekretar za pravosodje očitno pripravljen sprožiti postopek za amnestijo, vendar so posebno nekateri člani odbora zahtevali predvsem l/dna
LJUDJE SO NEUČAKANI
NOVO MESTO Kako zelo globoke rane so v mnogih ljudeh pustila vojna in povojna leta, pričajo med drugim tudi odzivi na v predvolilnem času obljubljeno popravljanje preteklih krivic, ki obsega tudi vračanje nacionalizirane, zaplenjene, arondirane ali kako drugače odvzete imovine. Oškodovanci ali njihovi sorodniki so se oklenili teh obljub, kijih bo težko na hitro uresničiti in tako, da se ne bodo naredile nove krivice. Tisti hip, ko kdo opozori, da bo nacionalizirano lastnino težko vrniti brez. novih krivic, predvsem pa, da bo to težko storiti čez noč, tvega, da bo z vseh strani bolj ali manj besno ožigosan za nasprotnika denacionalizacije, pa naj bo to še tako očitna neumnost. Krivice so se očitno res zajedle v ljudi, upajmo pa, da bo nova oblast zdržala pritisk in da se bo lahko lotila tega brez dvoma edino pravilnega, nujnega, pa ogromnega posla šele potem, ko bodo sprejete republiške usmeritve ali celo zakon, čeprav so se stvari seveda dogajale in se bodo tudi sedaj zelo konkretno od primera do primera.
zagotovila, da bo do pomilostitve res prišlo, in ne samo ministrovo pripravljenost za reševanje zahtev stavkajočih. Toda dr. Rajko Pirnat jih je opozarjal: Ne moremo vam ugoditi, če vztrajate pri kratkih rokih.«
Ob koncu pogajanj se je zaradi nepopustljivosti sicer ne docela enako mislečega stavkovnega odbora in spričo ministrove odkritosti, da pomilostitve ne more zagotoviti povsem zanesljivo, zdelo, da bo gladovna stavka še trajala. Lahko pa bi se končala, kot so zagotavljal člani stavkovnega odbora, če bi skupščina sprejela take sklepe, v katerih bi zaporniki videli trdno zagotovilo za rešitev njihovih zahtev. V torek, v času, ko to pišemo, zbori republiške skupščine še zasedajo, zato tudi ni mogoče sporočiti morebitnih sklepov glede zahtevane amnestije, za katero je bila povod nemara nedavna odločitev Sabora Hrvaške, da zmanjša okrog 2.500 zapornikom na Hrv aškem prisojeno kazen za četrtino.
Ponedeljkova pogajanja so se precej zavlekla. Člani stavkovnega odbora se niso bili pripravljeni pogajati z delegacijo iz Ljubljane, češ da so zahtevali na pogovore ne samo pravosodnega ministra, ampak tudi dr. Cirila Zlobca, kije v republiškem predsedstvu odgovoren za
• Iz zahtev stavkovnega odbora: Stavkovni odbor zahteva, da se sproži pobuda o amnestiji v skupščini Republike Slovenije 2. in 3. avgusta 1990 iA da se sprejme tretjina vsesplošne amnestije za vse obsojence, sojene po KZ SRS, od izrečene kazni. Stavkovni odbor zahteva od funkcionarjev Republike Slovenije zagotovilo, da bodo ugodili zahtevam stavkajočih v desetih dneh. Stavka naj preneha, če bodo zahtevam ugodili pisno. Če zahtevam ne bi ugodili, stavkovni odbor prekvalificira sedanjo opozorilno gladovno stavko v vsesplošno stavko.
mm
-NI KOSEC — Vasi na drugi • Gorjancev, v Žumberku, so se *hjih dveh, treh desetletjih straš-' Izpraznile, v nekaterih ni niti 00 Človeka več, v drugih se je šte-Nebivalcev prepolovilo. Mladi i*^li za delom in boljšim življe-?Po domovini in tujini, tisti, ki so Vj' pa so danes v glavnem stari in JNgli. Zadnje čase se življenje [Z vrača tudi v odmaknjene žum-i vasi in sem in (ja je slišati tudi i vrišč. A bolj pogosto je videti -» človeka, ki se sam peha na "oboelani zemlji. Na sliki: skoraj etoj kosec Gabre Dučič iz Pila-** pri Radatovičih. (Foto: A. B.)
ČRNOMELJ — Drugi vseslovenski kmečki tabor bo v nedeljo, 12. avgusta, v Gorenjcih pri Semiču, pripravlja pa ga črnomaljska podružnica Slovenske kmečke zveze. Prvega kmečkega tabora, ki je bil lani v Goriških Brdih, seje kljub slabemu vremenu udeležilo blizu 3000 ljudi, zato organizatorji v Gorenjcih pričakujejo najmanj toliko obiskovalcev iz vse Slovenije.
Sam tabor bo osrednja prireditev, vsa stvar pa se bo začela že prej. V petek, 10. avgusta, bo ob 17. uri v semiš-kem motelu Smuk okrogla miza o kmetijstvu, na kateri bodo sodelovali priznani slovenski kmetijski strokovnjaki. Naslednji dan. 11. avgusta, bo ob isti un
Ob koncu tedna bo še naprej sončno in toplo.
Jože Zupan in France Režun prejela Trabarje-__________vo listino____________
LJUBLJANA — Med odlikovana, ki so prejeli letošnja priznala Zveze kulturnih organizacij Slovenije, sta z našega območja Jože Zupan in France Režun. ZKOS ju jc odlikovala s Trubarjevo listino.
Jože Zupan, profesor slavistike in ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu na Dolenjskem, je priznanje prejel za kulturno in vzgojno delo, ki ga je usmeril v kulturo pisnega in ustnega izražanja, v poznavanje jezikovnih zakonitosti in spodbujanje literarne ustvaijalnosti mladih. Te dlje uresničuje kot profesor, kot dolgoletni mentor večkrat nagrajenega šolskega glasila Preproste besede in kol urednik občinske literarne revije Srečanja. Še posebej pomembno je njegovo delo pri Zvezi bralnih značk Slovenije.
France Režun, učitelj zgodovine in geografije in pomočnik ravnatelja na trebanjski osnovni šob, jc prejel Trubarjevo listino za svoje kulturno delo. Več kot dvajset let je mentor šolskega glasda Zarja, uspešno ljubiteljsko vodi občinsko matično knjižnico, skrbi za njen spremljevalni program pa tudi za sistematično zbiranje narodopisnega blaga svoje občine.
TRETJINA ODVEČ
NOVO MESTO — Že ob nastopu nove funkdje je mag. Boštjan Kovafič. predsednik novomeškega izvršnega sveta, napovedal temeljito reorganizacijo občinske uprave, katere dlj jc racionalizacija ie-tc in zagotovitev kar najbolj učinkovitih uslug za občane Dosedanje priprave na takšno reorganizacijo so pokazale, da je v upravi kar 75 od 238 zaposlenih preveč, torej 31,5 odstotka, ki jim bodo ali si bodo sami morali poiskati drugo delo.	' -
lu prispevkov za vsako novo zaposlitev, predvsem pri obrtnikih itd. Olajšave naj bi bile tudi za zaposlene invalide, sicer se bodo ti med prvimi znašli na osti.
Gre za spremembe v kmetijski politiki,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kmečki tabor v Beli krajini
Vseslovenski kmečki tabor bo v nedeljo, 12. avgusta, v Gorenjcih pri Semiču — V petek in soboto okrogli
mizi______________________________
prav tako v Semiču razgovor o vinogradništvu in kletarstvu, ki ga bo vodil mag. Julij Nemanič, udeležili pa se ga bodo strokovnjaki s tega področja.
Tabor kot veliko srečanje kmetov iz vse Slovenije pa se bo začel v nedeljo, 12. avgusta, ob 14. uri s koncertom črnomaljske godbe na pihala. Uradni začetek pa bo ob 15. uri; slavnostni govornik bo predsednik Slovenske kmečke zveze in član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman, pričakujejo pa tudi domačina dr. Dušana Pluta in druge visoke goste. V kulturnem programu bodo sodelovali semiška folklorna skupina Semiška ohcet. Dolenjski oktet in pesnik Lojze Krakar, semiški rojak. Po kulturnem programu bo Ij udsko rajanje. Pričakujejo, da se bo tabora udeležila tudi delegacija Zveze neposrednih obdelovalcev iz Furlanije-Julijskc krajine, ki se želi pogovarjati tudi o možnostih gospodarskega sodelovanja na republiški in občinski ravni.
Za liste udeležence tabora, ki bi si ob tej priložnosti radi ogledati Belo krajino. so organizatoiji pripraviti kar sedem različnih izletov po tej lepi deželi.
DENAR ZA BREZPOSELNE
ČRNOMEIJ V črnomaljski občini zaradi brezposelnosti 79 ljudi prejema denarna nadomestila oziroma denarno pomoč. Nadomestila znašajo 60 odst. povprečne plače v zadnjih treh mesecih, če jo človek prejema zato, ker je šla njegova firma v stečaj, pa 80 odsL Tako nadomestilo je moč prejemati največ eno leto, -stečajniki- pa dve leti, pri tem pa jim teče tudi delovna doba. V novem primeru denarno nadomestilo ne more znašati manj. kot je zajamčena plača, ta pa znaša sedaj 1.870 din na mesec. Toliko znaša tudi znesek denarnih pomoči, ki jo določen čas lahko prejemajo tisti, ki so izgubiti službo in imajo manj kot 9 mesecev delovne dobe. V glavnem gre /a ljudi, ki so končali pripravništvo in ne dobijo zaposlitve.
pomilostitve, in Lojzeta Peterleta, predsednika IS RS. Dr. Rajkp Pirnat je pojasniti da zastopa tudi ta dva in da bi bil predlagatelj zakona o amnestiji itak izvršni svet, tako da neposredna udeležba člana predsedstva na pogajanjih tudi ni tako nujna.
M. LUZAR
PIKNIK
NA VALOVIH KRKE
DVOR Gasilsko društvo Dvor pri Žužemberku bo pripravilo to soboto ob 20. uri tradicionalni Piknik na valovih Krke. Na prireditvi bodo lahko udeleženci sodelovali v tekmovanju Pokaži, kaj znaš. Obiskovalce bo zabaval ansambel Danila Camemika, s hrano in pijačo pa jih bodo neutrudno zalagati dvorski gasilci.


»Orli« nad Brežicami
Peklenski trušč letalskih motorjev nad Brežicami ne pojenja in ne pojenja, čeprav so predstavniki občine ie večkrat sedli skupaj z vojaki iz Cerkelj. Na lak sestanek se ponovno pripravljajo, sajjebae-
žiška občinska skupščina že spet razpravljala o preletih IttaL Kako se bodo končali ti razgovori, seveda ni mogoče napovedovan. Vse kakor pa ne bi bilo prav, da bi se predstavniki najrldnepega roda JLA ie spet izgovarjali na nove motorje v letalih »Orel«, na vetrove in na programe treninga. Težko je verjeti vojski, da se morajo letala spreletavali nad Brežicami in Termami, kjer prav zda/mrgh mrestov, le 200ah 300metrov visoko, tako daje mogoče v njih skoraj prepoznati pilota. Brežiški župan Tonete ima popolnoma prav. ko pravi, da je neznosen hrup letal jugoslovanskega vojnega letalstva moleč dejavnik v turizmu. Slednji pa je osnovna gospodarska panoga bre-žiške občine. Če je vojska res tako na strani ljudstva, kot samo sebe predstavlja, potem bo znala upoštevati tudi ta argument. Čas bi že namreč bil da se tudi vojska začne obnašali kot profesionalna inšth tucija in na smetišče zgodovine enkrat za vselej vrže mil o nedotakljivosti JLA kot edinem jamstvu za mir in stabilnost Jugoslavije. La v imenu takega mita se je namreč mogoče obnašati tako zviška m brez posluha za vsakdanje tegobe ljudi Daje v vojski vendarle mah posluha tudi za to. kažejo izjave nekaterih oficirjev, ki tudi menija, da je hrupa mnogo preveč. Je mogoče v lem utemeljiti up. da bo občinski delegaciji na pogovorih z vojsko uspelo doseči tista, kar doslej še ni uspelo nobeni občinski garnituri? Ce bo tako. potem si bo nova brežiška oblast spel precej popravila imidž med ljudstvom.
J. SIMČIČ
Inženir duš in držav
Jugoslovanski premier Ante Markovič, katerega samozavest meji tu in tam že na bebavost, je v nedeljo na Kozari naredil še eno politično potezo v svojem slogu, oznanil je, da ustanavlja Zvezo jugoslovanskih reformnih sil. Seveda je lepo in demokratično, da v Jugoslaviji lahko ustanavlja stranke, kdor hoče in kjer hoče, povsem nenavadno pa je, če to počne vlada. Običajna pot (vsaj drugod po svetu) je, da stranka ali koalicija strank najprej zmaga na volitvah, nakar dobi mandat za sestavo vlade. Nenavadno je tudi, da Markovič, ki je na položaj premiera sedel kot komunist, zdaj ustanavlja nekaj za svoje premierske potrebe. Je prej vrnil rdečo knjižico ali pa je nova stranka samo nova verzija v nekaterih hrvaških krogih (Markovič je Hrvat) priljubljene ideje o tako imenovani jugoslovanski sintezi?
Očitno je, da Markovič iz lastne
prepotentnosti ali pa osebne vere v neko idejo, ki ni na daljši rok nikoli mogla dati sadov, skuša ohraniti nekaj, kar razpada pred njegovimi in našimi očmi Jugoslavijo. Seveda je s praktičnega vidika popolnoma vseeno, ali to počenja zato, da bi še naprej eksperimentiral v veliki mali državi, ali pa zato, ker mu tako veleva nagon jugoslovanarstva Markovič počne to v času, ko v državi, ki ji krmari, vsaj tri pomembne politične in dejanske sile, Srbija, Hrvaška in Slovenija, glasno razmišljajo vsaj o novi medsebojni državni pogodbi, če že ne o bolj ali manj mirnem razhodu.
Markovič in njegova stranka bosta ta proces, ki se ga ne da ustaviti, ovirala, pri čemer lahko računata na podporo Bosne in Hercegovine, ki se zaradi troedinosti svojih prebivalcev (Muslimani, Hrvatje in Srbi) in še vedno komunistične vladavine ne mo-
l': ji' re odločiti, kaj bi rada, še večja opora 'fiitž ,ak° imenovanim reformistom pa bo ■ "'* Jugoslovanska ljudska armada, kiji je inženir držav in duš Ante že lačni Jugoslaviji v brk tako nesramno povečal plače. Za 130 odstotkov! S tem sije najbrž kupil tudi lojalnost nižjih in višjih oficirjev; kaj menijo o bodočem ustroju Jugoslavije visoki častniki oziroma armadni politični vrh, ježe dolgo jasno in tudi vsak dan slišno.
V Jugoslaviji se lahko do končnega razpleta, ta pa je konfederacija ali samostojne države, zgodi marsikaj. Za nikogar ne bi bilo dobro, če bi na Markovičevi duši ostalo, da je bila v procesu preurejanja na Balkanu pretita tudi kri. Politiki seveda ne razmišljajo o higieni svoje vesti Morebiti pa je zadnje Markovičevo dejanje samo preprost, čeprav kar zvit poskus nadaljevanja kariere moža v letih, ki bo slej ko prej moral oditi s položaja jugoslovanskega premiera, še naprej pa bi se grel na soncu kot prvak jugoslovanske stranke. Tu pa je majhna napaka v razmišljanju. V bodoči Jugoslaviji vplivnejša jugoslovanska stranka kar nekaj časa ni mogoča Bodoča Jugoslavija je najmanj srednjeročno alergična na besedo Jugoslavija
Sestavina evropske tradicie
M. BAUER
Srečanje med. SKD in nadškofom dr. Šuštarjem
V prostorih nadškofijskega ordinariata v Ljubljani je bilo 17. julija letos uradno srečanje med delegacijo slovenskih krščanskih demokratov, v kateri so bili strankin podpredsednik Franc Miklavčič, glavni tajnik Peter Reberc, predsednik poslanskega kluba SKD Ignac Polajnar in tajnik Pavle Bratina, in ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem.
Ob tej priložnosti so sogovorniki ugotovili, da je dosedanje medsebojno sodelovanje Cerkve na Slovenskem in Slovenskih krščanskih demokratov vzpostavilo sožitje, ki upošteva samostojnost SKD in hkrati krepi medsebojno sodelovanje. Krščanski demokrati ostajajo od Cerkve neodvisno politično gibanje, dasi se nekatere temeljne sestavine delovanja obeh prekrivajo. So namreč sestavina evropske občanske, kul-
• »Izvršim skifa demokratov je nat
Mesto bo spet imelo lekarno
Krka prenavlja prostore stare mestne lekarne na Cesti komandanta Staneta — Zdravila na recept, prodaja zeliščnih in kozmetičnih preparatov
Slovenije, .-------------------
Broza-Tita iz preddverja skupščine — dede na nove runtrt v Republiki Sloveniji ter razprave o vlogi pokojnega predsednika Tila ramiran. da
mu je potrebno najti ustrezno mesto v
katerem od muzejev,« je rečeno v po-
NOVO MESTO — Potem ko seje osrednja novomeška lekarna konec maja lani preselila s Ceste komandanta Staneta v nove prostore na nesrečni obcestni lokaciji nasproti Zdravstvenega doma, je mestno središče ostalo brez lekarne. Pa na srečo ne bo več dolgo tako. V delu preurejenih prostorov, kjer je bila lekarna najprej, bo namreč spet; v prostoru, iz katerega seje lekarna lani selila, pa bo Tovarna zdravil Krka uredila prodajo zeliščnih in kozmetičnih izdelkov. Prostora je bilo dovolj tudi za ureditev sodobnega laboratorija za potrebe programa Zelišč.
Pred selitvijo lekarne v nove prostore je bilo sicer predvideno, da bo v centru ostala njena enota, saj je nova lekarna precej od rok. Lekarnarji so se v ta na-
men tako rekoč že dogovorili s Tovarno zdravil Krka, kije kupila staro lekarno v centru, /a najetje za to potrebnih prostorov. Zadeva je padla v vodo, ker so varčevalni ukrepi zarezali tudi v ta del
BREŽIŠKA BLAGOVNICA VABI
BREŽICE — V soboto, 4. avgusta, dopoldne bo spet živahno v brežiški blagovnici Posavje in okoli nje. Ponovno bodo namreč pripravili veliko prodajo na stojnicah s 30 — 40-odstotnim popustom, dogodek pa bodo popestrili z gostinsko dejavnostjo in, kot je že v navadi, z narodnozabavno glasbo. Kupce in prodajate bodo tokrat zabavali člani tudi na Dolenjskem dokaj priljubljenega ansambla Vesna, kije že večkrat osvojil prvo mesto na narodnozabavni lestvici Studia D in Dol. lista. Ansambel Vesna bo predstavil skladbe s svoje nove kasete, ki jo je posnel ob pomoči Igorja Podpečana, sicer člana Avsenikov. Glasba v živo se bo pred blagovnico pričela ob 10. uri, v primeru dežja pa bodo prireditev prestavili na kdaj drugič. (dv)
LEKARNA BO SPET V MESTU — Za sicer umazanimi šipami se da v notranjosti nekdanje osrednje novomeške lekarne že videti prenovljeno staro hrastovo in belo lekarniško pohištvo. Krka hiti s prenavljanjem teh prostorov, v katerih bo v jeseni ponovno odprta lekarniška postaja ter Krkina prodajalna zeliščnih in kozmetičnih preparatov. (Foto: Z. L.-D.)
•j m
Mariborsko
pismo

Šilingi
za ogrožene
Kako se mnogi Mariborčani rešujejo iz vse večje socialne stiske
Nekateri že sedanje število brezposelnih v Mariboru — nekaj nad 6000 — ocenjujejo kot katastrofalno, vendar pretiravajo. V primerjavi s tistimi, kar se napoveduje, je to samo svarilo pred socialnim zlomom štajerske prestolnice, v kateri ta čas praktično ni več podjetja, ki bi ustvaijalo dobiček. Morebiti pretiravajo tudi mestni sindikat k^ napovedujejo, da bo do konca leta, če se ne bodo nekateri največji kolektivi izognili množičnemu odpuščanju delavcev —to velja zlasti za Tam in MTT — na cesti že 20 tisoč delavcev, torej petina vseh zaposlenih. Toda najhujša je prav negotovost, s katero mariborski industrijski bazen zre v prihodnost.
Na povsem človeški ravni se ta zrcali v strahu, da bo tudi ljudi v za zdaj še plavajočih firmah doletela zla usoda delavcev v Liletu, Marlesu, Elektrokovini in nekaterih drugih podjetjih, ki so se že znašli bodisi na seznamih odpuščenih bodisi tistih na »začasnih dopustih« —• z malo upanja, da se bodo s tega prisilnega dopusta kdaj vrnili na delo. Veliki socialistični sen seje v Mariboru, dolgoletnem jedru klasičnega
proletarskega (žal tudi lumpenpro-ietarskega in uravnilovskega) duha v Sloveniji, dokončno porušil. Ljudje se vse bolj privajajo na kruto spoznanje, da ni več vsemogoče in radodarne države, dolžne, da jim v imenu socialistične solidarnosti in socialne pravičnosti zagotovi eksistenco.
Padec v drugo skrajnost, nekakšno kvaziliberalistično načelo »Pomagaj si sam, ker ti država ne more!«, je še zlasti v Mariboru trd in za nekatere celo nedoumljiv. Toda ob tem ko mnogi odpuščeni ali »začasno« poslani na dopust zdaj prizadeto meditirajo, češ le kako se jim je v tej državi to lahko zgodilo, se jih veliko postopoma že tudi otresa prvega šoka.
Poprijemajo za vsako delo in za vsak zaslužek, ki se jim ponuja. Značilno je na primer, da je mariborska organizacija Zelenih razpisala delovno mesto tajnice in zanj ponudila bornih 2700 din na mesec
—	pa je morala med številnimi ponudbami napraviti neizprosno selekcijo. Nova podjetja, trgovinice in bistrojčki rastejo po Mariboru kot gobe po dežju; v njih je tudi precej kapitala tistih, ki so jih z dveletno plačo poslali domov in so si sami ustvarili novo delovno mesto.
Domišljije ljudi pa s tem še ni konec. Že okoli tisoč Mariborčanov
—	med njimi so v večini brezposelni in tisti, ki jim to grozi — se ukvarja z nenavadno trgovino, za katero sicer carina pravi, daje nelegalna, a je gotovo tudi oznaka »tihotapstvo« pretrda. Prijavijo se na kak naslov v Avstriji v bližini naše meje; nanj jim neko veliko mednarodno podjetje dostavlja čistila, kozmetiko, posodo in druge izdelke, zatem pa ga sami prepeljajo k nam in ga tukaj prodajajo znancem in prijateljem po isti ceni, kot so ga kupili, tuje podjetje pa jih nagradi z maržo, ki bi jo sicer dalo trgovcem, in še s posebnimi dodatki glede na obseg prometa. Mesečni zaslužki se gibljejo med tisoč in 5 tisoč šilingov, dovolj, da se mnogim socialno ogroženim Mari-
borčanom to izplača.
41LAN PREDAN
zdravstvenega denaija. Zadevo je rešila Krka, daleč najuspešnejše novomeško in po zadnjih podatkih tudi najuspešnejše slovensko podjetje.
»Krka je kupila staro lekarno, ker je s tem pomagala pri gradnji nove. Po drugi strani veže Krko na to lokacijo zdravilska tradicija, saj so se tu zavrtele prve štancne mašine za tablete. Lokacija je tudi v projektu prenove mestnega jedra dolgoročno namenjena zdravilsko-lekar-niški dejavnosti. V takem smo se pač lotili obnove prostorov, v katerih bo uporabljena tudi vsa stara oprema, seveda obnovljena. Osnovni namen je bil obdržati lekarno, saj je nevzdržno, da se ljudje ne morejo oskrbeti z nobenim zdravilom v mestnem jedru. Ker je pro-
tov, naslovljeni na | ščine Republike Slovele in _ generalnega sekretarja sfcupščaae Republike Slovenije.
štora več, pa smo se odločili še za do-
datne dejavnosti. Hkrati z lekarno bo v teh prostorih jeseni odprta prodajalna pomožnih zdravil (čajev in drugih tovrstnih preparatov iz programa Krkinih Zelišč) in kozmetičnih preparatov. Čeprav bo to neke vrste tovarniška prodajalna, bomo skušali zagotoviti tudi izdelke drugih proizvajalcev. Skušali bomo pač organizirati sodobno urejeno prodajalno za te artikle,« je povedal namestnik glavnega direktoija Krke Slavko Plaveč.
Z. L.-D.
turne in duhovne tradicije pa tudi slovenskega narodnega izročila.
Obe strani v pogovorih sta ocenili, da načelo medsebojnega spoštovanja in duh dialoga z vsemi pomenita prvini Cerkve na Slovenskem, ki sta sooblikovali slovensko politično pomlad.
Nadškof je delegacijo seznanil s stališčem Cerkve do cerkvenega premoženja, beseda je tekla tudi o statusu teološke fakultete v Ljubljani. Fakulteta čaka na razveljavitev določbe o njeni izključitvi iz univerze in da izpolnijo obljube, ki so že bile dane ljubljanskemu nadškofu. Glede cerkvene vzgoje, zlasti verouka, so sogovorniki izrazili željo, da bi Cerkev posvetila več časa vzgoji mladega človeka za socialno in karitativno delo.
Delegacija je ocenila tudi proces sprave, ki seje začel in za katerega si ves čas veliko prizadeva ljubljanski nadškof. Roška maša je, so menili, vrh spravnega prizadevanja. Komemoracije, ki bodo roški morda sledile, naj predvsem spodbujajo k boljšemu sožitju.
(Besedilo smo povzeli iz obširnejšega sporočila tiskovne službe SKD in nadškofijskega ordinariata)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kakšna bo sodobna...
da bi bilo kmetijstvo sposobno prevzeti vsaj del tistih, ki bodo — tudi zaradi uvajanja evropskega delovnega časa, kar bo za vozače še posebej težko — ostali brez dela v podjetju, imajo pa doma kakšno krpo zemlje.
lacije, ki je zdaj tu, ne bo kar odpisan, hkrati pa se je treba posebej truditi, da bi ustvarili možnosti za šolanje in zaposlitev mlade generacije. Rekla je, da se že leto dni močno trudi za natečaj za nove proizvodne programe, pa nikakor ne prodre, čeprav brezposelnost že aa-
Opozoijeno je bilo, naj bi cel kup stvari uredili s kolektivno pogodbo, a ker te ni, stvari v praksi urejajo vsak po svoje. Vsi so veliko govorili o tem, daje treba socialo odstraniti iz podjetij, a tudi o tem, da bo to pač moral nekdo pre-
vzeti, socialni programi se bodo morali od nekod financirati. Denaija pa ni. Če
• Puharjeva je Novomešfane prosila, naj podpro »njen« sekretariat, ko bo prišel na dan s posameznimi zakonskimi predlogi s svojega jmdroč-ja, saj očitno razmiš$qo podobno kot v tem sekretariatu. Razpoloženje pa je v vladi precej drugačno. Nekateri bi kar povsem liberafairafi trg delovne sile, kar ni nikjer, niti v čisto dru-
bodo slabo stoječa podjetja razdirala štipendijske pogodbe, sebi in nanureže-jo razvojno vejo, je rekla ministrica Puharjeva, a ko komu v vladi le omeni, da bi bilo treba takšne štipendiste »prevzeti« na primer v breme proračuna, vsi dobivajo kar alergične pike.
mih, poleg tega pa bi vse stvari mejrii kot doslej po istem kopitu, brez upoštevanja specifičnosti posamezni problemov in področij.
Puharjeva je opozorila, da je treba vse delati tako, da del slovenske popu-
rašča in bo še naraščala, saj se faz v razvoju ne da preskakovati. Novomeški razvojni sklad v ta namen je več kot dobrodošel.
Z.L.-D.
Turizem je še v povojih
Območje od Turjaka do Kolpe je turistično neznano in prava bela lisa, saj je bil precejšen del kočevske ______________zaprt za obiskovalce
KOČEVJE — V Kočevjuje bil pred kratkim posvet o delu turističnih društev v občinah Kočevje in Ribnica ter razvoju turizma na tem območju. Na njem je sodeloval tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Poleg predstavnikov občin, turističnih društev (Kočevje, Ribnica, Sodražica) in nekaterih krajevnih skupnosti so se ga udeležili tudi predstavniki podjetij, ki delajo na področju turizma, in drugi.
Sprejet je bil predlog, da bi za območje od Turjaka do Kolpe ustanovilli turistično zvezo ali kak drug organ, ki bi usklajevala delo turističnih društev. Ta predlog bodo zdaj posredovali turističnim društvom, ki bodo odločala o njegovi osvojitvi ali zavrnitvi.
Za območje občine Kočevje pa bodo oblikovali poseben organ, ki bo usklajeval delo podjetij, obrti, agencij in drugih, ki delajo za področje turizma. Skrbel bo tudi za turistični razvoj občine. Za občino Kočevje so še ugotovili, daje
zdaj njeno območje odprto, da je tu veliko naravnih, kulturnih, zgodovinskih in drugih zanimivosti, ni pa dovolj objektov za sprejem gostov, predvsem prenočišč. V okviru načrta o revitalizaciji Kočevske je dan poseben poudarek turizmu pa tudi investicijam vanj. Ta načrt bo treba zdaj še dopolniti, tako da bo določeno, kakšen turizem bodo razvijali v zgornji Kolpski dolini, kakšen na območju Fare in Predgrada pa v Rogu in drugod. Svoje zamisli o razvoju turizma pa so prikazali tudi predstavniki gozdnega gospodarstva (gozdno pohodništvo), Opreme (jezero). Hotela Pugled in drugi. Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič pa je med drugim dejal, da je zdaj za to območje primeren čas za hitro ukrepanje in za razvoj turizma. Prav to območje je skupaj s precejšnjim delom Notranjske namreč še vedno velika neznanka in sploh bela lisa na turističnem zemljevidu Slovenije.
J PRIMC
C
Naša anketa
Nove uzde za javne medije?
Novinarski kolega Boris Jež je vladni predlog spremembe »tiskovnega« zakona — po njem naj bi ustanoviteljstvo nad javnimi mediji s SZDL prenesli kar na izvršne svete, ki bi s tem dobili tudi pravico odločanja o kadrovski politiki medijev — v Delu pospremil s šalo o Winstonu Churchillu. Ko so ga vprašali, zakaj slika (bilje tudi slikar) samo pokrajine, je odgovoril, da zato, ker se drevo nikoli ne pritoži, da si ni podobno. Veliki državnik seje seveda šalil, slovenskemu novinarstvu pa zares grozi, da se bo moralo ] umakniti v »krajinarstvo«, če ne bo (več) hotelo slikati le še naročenih portretov — nove oblasti, kakopak! Vladni tiskovni minister se sicer močno budi, da bi pojasnil, kako vlada s predlogom takšne spremembe zakona celo po hitrem postopku ni imela slabih namenov, kako ji je le do zaščite družbene lastnine — kije očitno najbolj ogrožena prav v javnih medijih! — in da seveda ne misli odstavljati in postavljati urednikov. Prav bedno je, kako nas imajo, naj bo novinaije ali celo javnost, za norce, ki ne vedo, za kaj gre. Ker je očitno, daje z demokratizacijo ob spremembi oblasti, h kateri je tudi samo veliko pripomoglo, resno računalo tudi novinarstvo, mu je treba zdaj natakniti uzde, da ne bo tej oblasti nastavljalo zrcala. Upamo, da je
vsesplošna žeja po svobodi duha pri nas prevelika, da bi se res zgodilo kaj »v, takega, ne glede na strankarsko zasedbo parlamenta. _____ ^
5-19
VERICA DOLTAR, obrtnica iz Črnomlja: »Kot bralka bi seveda rada, da bi bili časopisi neodvisni, da bi vedela, da novinaiji ne pišejo pod nobenim pritiskom. Če bodo spet pod kontrolo oblasti, bomo na istem. kot peg. Nič pa nimam proti, da stranke ustanovijo svqje časopise. Tak časopis, kot je Dolenjski list, se pravi lokalni ali regijski, pa bi sploh moral biti neodvisen, novinarji pa naj pišgo v skladu z urediško politiko, in ne po željah katerekoli oblasti.«	,	,	.
TONI GAŠPERIČ, ravnatelj OŠ Pod zemelj pri Metliki: »Da, to bi bila pa res velika sprememba na boljše, če bi ustanovi-teljstvo prešlo od SZDL na izvršne svete.
. r , dUk	Korobač bi šel iz enih rok v druge! Prej je po
časopisih in novinarjih mlatila SZDL /	imenu partije, sedaj bi pa izvršni svet a
&	skupščina v imenu nove oblasti. Zamenjala
8jk	bi se samo barva kapelic. Pri nas sc zmeraj
V jMH ^ najde kdo, ki bi ljudstvu solil pamet v ime T s	nu ljudstva.
BORIS DULAR, profesor, Krka, vodja socialistov občine Novo mesto: »Ko je bila še opozicija, si je sedanja oblast ob veliki pomoči novinarstva prizadevala za dejan-sko demokracijo. Pričakoval bi, da bo	*Kl
omogočala medijem neodvisno, nestran- H	». IgHjHKZ
karsko pisanje, kakršno je že bilo najmanj	■KJ	-	ff ■L,*1'
zadnje leto; novinarstvo, ki bo steber neod-	K*	i
visne javnosti, ne pa oblasti. Predlagani /a-	Ha	ijj^H ^
kon o tisku je nostalgija po starih načinih
dela, hotenje oblasti po prisvojitvi vseh pPP	, ^
vzvodov, da bi si to oblast lahko čim dlje	Kj„r
ohranila, seveda v prvi vrsti novinarjev, da	V||
ne bi mogli pisari neodvisno in kritično.«	?a|(
VLADO PODGORŠEK, novinar Dela ’a sl Brežice: »Nova oblast dela preveč napak '*°v To potrjuje tudi na vrat na nos pripravljen PaI popravek zakona ojavnem obveščanju. Sa. ^ra veijamem, da predstavljajo mediji tudi pri jlrn nas oviro vladajoči koaliciji, ustanovitelj-.!1! skih pravic in pravice kadrovskih posegov,' ’ p si skupščine ali njihove vlade le ne more- aje jo dobiti. Naj bodo časniki tržno blago, ki st 0(jt potrjuje med bralstvom. Naše delo je dovolj njS( na očeh javnosti. Že zato ne gre omejevati iarji svobode tiska in javne besede, saj brez. tega ni prave demokraci je «<
PETER JANKOVIČ, glavni in odgovorni urednik revije Sad, Krško: »Zadeva je jasna. Demokracija je nujni pogoj kolikor toliko znosne prihodnosti, te pa ni, če mediji niso svobodni in neodvisni. Takšni pa ne morejo biti, če jih ima pod svojo šapo država v takšni ali drugačni obliki. Ne morem se torej strinjati, da bi država ravno pri časopisih ščitila družbeno lastnino. Že pri sebi se s tem ne bi sprijaznil. Naš časopisje ustanovila skupina občanov, v resnici sem delal vse sam, zdaj pa naj bi država prišla in rekla, da je Sad njen!?«
ANICA BILBIJA, direktorica Zdrav-
stvenega doma Trebnje: »Mislim, da bi mediji morali biti samostojni, zato meje naj novejši zakonski predlog presenetil. Name ra, ki jo je vlada izrazila s tem predlogom me vodi na misel, da hočemo pod nov« oblastjo urejati zadeve na način prejšnje! oblasti, za katerega radi rečemo, Ha je preži-* vel. V čem je potem razlika med staro if
novo oblastjo?
VITO SAVIČ, učitelj iz Kočevja: »Ustanovitelj časopisa je po mojem mnenju lahko vsak, torej tudi novinar ali drug zasebnik, da o strankah niti ne govorim. Imeti mora le denar za začetek, nato pa mora na razne načine poskrbeti, da časopis lahko izhaja. Obveščanje pa mora biti realno, pošteno, kulturno, strokovno.«
M
STANE HAFNAR, sekretar liberalk 'aj
stranke, Ribnica: »V ribniški^dačini bi bil^a o glasi
prav, če bi ohranili občinsko pisilo Rešet* ior[;| in ustanovili lokalno radijsko postajo. Zf tprQ vzemam se, da bi bila sredstva informiranj*
čimbolj neodvisna in da bi si sama avltj |« nomno izbirala urednike. Bolj logično bi bj |{ S lo, da bi bila ustanoviteljica glasil skupšč1 J na. saj je parlament bolj strankarsk1 IPr;
na, saj je parlament bolj sestavljen kot vlada oz. izvršni svet.
DRAGO DEŽELAK, vodja clektro delavnice v M-Kopilami Sevnica: »Ni dobro, da bi oblastniki, kakršnekoli že barve, imeli prevelik vpliv na časopise in novinarje. Razumem sicer, da sc nova oblast noče odpovedati poskusu, da bi pridobila podoben položaj pri tisku in RTV, kot gaje imela dosedanja. Mislim pa, da sc novinarji že nekaj časa zelo pogumno lotevajo nekdanjih tabu tem. Nesvoboda novinarjev bi pomenila nezaupnico zrelosti javnosti!«

JSKI UST '
31 (2137) 2. avgusta
Letos ena boljših letin pšenice
V novomeški občini je celjski Merx že odkupil 1.900 ton pšenice — Pridelek nekoliko pod pričakovanji — Analiza uporabljene tehnologije, da bo še boljše
NOVO MESTO — Zaradi solidne organizacije in ugodnega vremena seje žetev pšenice v novomeški občini končala brez večjih problemov. V novomeški občini je bilo letos zasejano s pšenico za tržne potrebe 510 hektarov njiv, od tega 270 hektarov kmetijske zadruge ter 240 hektarov kmetov kooperantov. Čeprav je pridelek za približno desetino manjši, kot so ocenjevali tik pred žetvijo, v novomeški kmetijski zadrugi vseeno računajo uresničiti prodajo 2.100 ton pšenice, kolikor so predvideli ob setvi.	'	'
Lastna proizvodnja kmetijske zadruge je pridelala in oddala 1.300 ton pšeničnega zrnja, od kmetov, ki so pšenico pridelali v kooperaciji, pa so zaenkrat odkupili okrog 600 ton. Odkup še ni zaključen. Vse za trg pridelano pšenično zrnje odkupuje letos celjski Merx. S prevzemom so v zadrugi zadovoljni, tudi kmetje na ta račun nimajo veliko pritožb. Kot nikjer pa tudi v Novem
mestu niso ravno zadovoljni s ceno. Večina odkupljene pšenice sodi v drugi kakovostni razred in bo — v dogovorjenem roku — plačana 2,4 din za kilogram, medtem ko znašajo stroški pridelave po izračunu inštituta 2,8 din na kilogram. V novomeški občini je bilo letos pridelane tudi 60 ton prvoklasne pšenice.
Direktor KZ Krka Novo mesto Jože
VfDNIK V KUPČIJI
'J INOGRADNIŠKI izlet I NA RAZSTAVO V AVSTRIJO
[. bELA KRAJINA — Društvo belo-I injskih vinogradnikov vsako leto Pravi za svoje člane zanimive in po-?e izlete. V soboto, 18. avgusta, bodo ■skali Gomilico (Gamlitz) na avstrij-Štajerskem in si tam ogledali veli-razstavo o vinski kulturi, ki že od Pca aprila v ta kraj privablja številne d- skovalce od vsepovsod. Za izlet se e- ,0gradniki lahko prijavijo do 12. av-n- Sla, in sicer iz črnomaljske podružni-te. Pri Janku Banovcu (tel. 51-851), iz po "iške podružnice pri Martinu Kra-v Ijiu (Zdravstveni dom Metlika, tel. ali j$9, doma 60-678), iz semiške poda ?nice pri Ireni Plut (trgovina KZ, tel. raj5’19*)-
§
■PKupnk in prodajne cene
B*Z KRKA NOVO MESTO '
hladilnici na Cikavi so spet začeli Bpkjati sadje in zelenjavo, čeprav jih BI Medlem zapustil nekdanji vodja B Jka. Breskve za vlaganje imajo po P din, nektarine po 13 din, jabolk pa '■■tno ni na zalogi. Poleg tega spet dajajo pralni prašek Legrato po 125 > vino belan v buteljkah po 24,5 din. valogi imajo nekaj moke, pričakuje-ela la sladkor in druge podobne artikle. iak ilovodja pravi, da bodo letos prodajen PaPriko, čebulo in česen za ozimnica Pravijo, da se bodo še naprej trudili nrtfim nižje cene.
a trgu z živino pa je še precej nejas-B- Vsi so pričakovali, da se bodo ce-"a zahtevo živinorejcev in vlade pole že 1. avgusta, vendar kaže, da iz ■dražitve ne bo nič. Proti njej seve-n>so samo potrošniki, marveč tudi rji. Če bodo kmetje odgovorili na
I0V0MEŠKE TRŽNICI
' Ponedeljek so prodajali solato Tdin kilo, krompir po 10, para-po 10 do 15, papriko 25 do 40, f e po 15, kumare po 15 do 20 in Po 25 do 30 din kilo. Jajce je sta-«> do 1,80 din. Lonček smetane %1 30 din in kilogram skute 40 Kilogram breskev je veljal 12 do hrušk 15 do 20jabolk 5 do s‘iv 15 in lubenic 12 din.
Dober pridelek pšenice
V krški občini so jo odkupili 800 ton
KRŠKO — V kmetijstvu niso nikoli zadovoljni z letino, zato se tudi v krškem Agrokombinatu ne hvalijo kty posebno s pridelkom, z dvema izjemama: veselijo se dobrega pridelka pšenice in velikega odkupa, pa tudi v kumaričnih nasadih bo večja bera, kot je bila na primer lani.
Dosedanji direktor temeljne organizacije kooperantov in sedanji v.d. vodja zadružne enote Nace Kralj pripisuje boljše pridelke pri kooperantih dosledno izvedenim agrotehničnim ukrepom. »Ti so se nam prav gotovo obrestovali pri pšenici. Posebej skrbno smo izbirali
to s kakšnim protiukrepom, bo vlada spet uvozila meso, ki je na svetovnem trgu cenejše kot pri nas. Tako bodo vsaj še ta teden veljale enake cene. Mlado pitano govedo na meso bodo odkupovali v ekslra klasi po 32 din, v 1. klasi po 30 din, v 2. klasi po 26 din in izven klase do 26 din. Teleta so po 34 do 36 din za kilo žive teže, starejše govedo pa na meso plačujejo po 23,10 din do 27,5 din.
ODKUPNE IN PRODAJNE CENE
V	M-AGROKOMBINAT KRŠKO
V	hladilnici v Žadovinku je mogoče dobiti kar 32 artiklov, zato vseh ne bomo naštevali. Za vzorec navajamo samo nekaj cen. Paradižnik prodajajo po 8,5 din, papriko od 20 do 40, kumare za vlaganje po 18, solato po 10, jabolka po 12, hruške po 10, krompir po 5, breskve za vlaganje po 10, grozdje po 30, belo po 20, nektarine po 25, slive po 12 din.
V	posebni ponudbi v hladilnici imajo trenutno navaden kis in kis za vlaganje.
V	trilitrskih in petlitrskih in plastenkah ga prodajajo po 10 din liter.
Kar zadeva odkup živine, tudi pri M-Agrokombinatu ne vedo kaj dosti, kaj bo po 1. avgustu. Kot so nam povedali, bodo tudi pri njih še ostale dosedanje odkupne cene.
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 115 do 3 mesece starih in 67 starejših prašičev. Prodali so 49 mlajših po 30 in 13 starejših po 25 din kilogram žive teže.
rav-J
me-
naj-
.rne-
oni.
iov<
išnjej
rci
Kmetijski nasveti
!ova gomolja: tone in kresnik \
).
iranj*
in predlanskim je po zaslugi sodelavcev Kmetijskega inštituta Slo-!Je naša republika pridobila spet dve novi sorti krompirja, toneta in Nta. Kakšne so njune pridelovalne zahteve in jedilna kakovost, poanto iz Tehnoloških listov, ki jih izdaja inštitut.
0,)e je trinajsta sorta, kije nastala pod okriljem inštituta. Daje zelo do-Mdelek, gomolje pa nastavlja dokaj zgodaj, tako dajo lahko prišteva-I'\ed srednje rane krompirjeve sorte. Njeni gomolji so veliki in podol-rahlo sploščeni in s plitvimi očesi, to je posebej pomembno za ^Bijsko obdelavo (čips, pomfri). Barva mesa je svetlorumena, kar Še p •ie. njeno vrednost za gospodinjstvo, ob že sicer odlični jedilni
flj !* Pridelovanje in posebej zahtevna in dobro poplača gnojenje s hlev-B J Snojem in rudninskimi gnojili. Ker so pri nas ponekod njive že pre-K,he s kalijem, je priporočljivo pred sajenjem analizirati zemljo. Tone je T bil11 L* 0clPoren Prot' fitoftori, ob primerni zrelosti in temperaturi ob spravi-", j* Sornolji niso občutljivi.
7J'! kresnice stara poldrugo leto in je sad istih žlahtniteljev kot tone kotnik, Dotč, Sluga), vzgojena pa je s posebnim namenom. Kresnik je
bi bi' | SUROV KROMPIR PRIMEREN ZA KRMO? — Tako sprašuje up#’' tc O. D., stroka pa mu odgovarja, daje surov krompir slabše prebavljiv arskCPtošiči premalo pojedo. Za uspešnejše pitanje je primernejša mešanica delov krompirja in enega dela sladkorne pese z dodatkom žitnega Ja ali beljakovinske močne krme. Krompirje tudi mogoče uspešno sili-jjdpaj z mlado travo, deteljo, korenjem ali kako drugo krmo v razmer-£*ko pol proti pol. Za prašiče pa je najbolje krompir kuhati ali pariti, s^jo naše kmetije tako rekoč že od pamtiveka.
rogljičar za vrtičkarsko pridelavo, gomolji so izrazito podolgovati, Cjto kožica je svetlorjava, meso pa belo. Toje tudi izrazita zgodnja sor-,daje že 50 dni po vzniku lep pridelek, uporaben zlasti za pečenje ali za U^irjevo solato. Te lastnosti jo uvrščajo med najboljše sorte za zalaga-|j/totnih tržnic in se bo zato verjetno precej razširila med vrtičkarji v pestjih in okolici mest. Ima patudi slabo lastnost, na kateroje pošteno •itoti: se namreč dokaj hitro izrojeva in je zato priporočana vsakoletna |wV
sorte in tudi seme. Zato je pridelek kolikor toliko bogat in kakovosten. Podobno je tudi pri kumarah, kjer smo v skladu z dogovorom med predelovalno industrijo in nami začeli s pridelovanjem kumar na mreži in z namakanjem, pri čemer moram dodati, da smo mi prispevali opremo za namakalne naprave. Kar zadeva kumare, lahko še povem, da sodelujemo s Kmetijskim inštitutom, ki nam je posodil napravo za merjenje ogroženosti nasadov,« je povedal Nace Kralj.
Medtem so doslej že odkupili vso pšenico in presegli s pogodbami dogovorjene količine za 100 odst. Če bi bila cena še bolj ugodna, bi lahko odkupili še več pšenice, saj jo kmetje v krški občini posejejo na približno 1000 ha. Z odkupom kumar pa so šele pričeli, cene pa se gibljejo med 9 in 6 din za prvo- in drugovrstne kumare, kumare slabe kakovosti pa odkupujejo po 1,5 din kilo. S kumarami imajo zasajenih 35 ha njiv, računajo pa, da bodo pridelali okoli 500 ton kumaric.
Precej slabši je pridelek breskev, ker nasade napadajo bolezni. Računajo, da jih bodo letos na 20 ha nasadov obrali okoli 40 ton. Vendar so to računi brez krčmarja, kajti nekateri kmetje se odločajo za prodajo breskev na svoje roke. Tako iztržijo nekaj več. Vprašanje pa je, če se bodo zaradi tega odpovedali vsem prednostim, ki jih imajo v zadrugi.
Starič pravi, da so z letošnjo letino, kije ena boljših, zadovoljni, čeprav je pridelek nekaj manjši od pričakovanega. Tako so zadružna po.j n. neslo pričakovanih 5,5 tone na het, ..u dala le okrog 4,8 tone, pri kmetih pa je bil pridelek za okrog 5 stotov manjši od pričakovanih 4,5 tone na hektar. »Glede na to, da so sosednje regije dosegle večje pridelke, intenzivno analiziramo ves tehnološki postopek in se dogovarjamo za spremembe v tehnologiji, ki naj bi vendar zagotovila na Dolenjskem trajne pridelke nad 5 ton na hektar, za kar so vse možnosti. V ta namen bo treba predvsem še več narediti pri zatiranju plevela ter pri preprečevanju bolezni in zatiranju škodljivcev. Pridelek, ki ga hočemo imeti, ne dovoljuje pri vsem tem nikakršne površnosti in nediscipline,« pravi inž. Starič.	Z. L.-D.
SREČANJE
BELOKRANJSKIH
VINOGRADNIKOV
BELA KRAJINA — Letošnje tradicionalno srečanje belokranjskih vinogradnikov pripravlja semiška podružnica Društva vinogradnikov Bele krajine. Srečanje bo v nedeljo, 12. avgusta, v Gorenjcih pri Semiču, kjer bo ta dan slovenski kmečki tabor. Dan prej, v soboto, 11. avgusta, pa bo v semiškem Hotelu Smuk okrogla miza o vinogradništvu in vinarstvu, na kateri bodo sodelovali vidni slovenski strokovnjaki s tega področja.
PROSLAVA IN VESELICA
TRŽIŠČE — Tukajšnje gasilsko društvo bo pripravilo ob svoji 40-lctnici proslavo, ki bo v soboto, 4. avgusta, ob 19. uri pri vinski kleti na Malkovcu. Prireditev bodo nadaljevali z veselico, na kateri bo igral Ansambel Tonija Verderberja. Organizatorji pripravljajo bogat srečelov, različna šaljiva tekmovanja, postregli pa bodo z malkovškim vinom in prigrizkom.
DNEVI PIVA
TREBNJE — Mercator-Gradišče Trebnje in ljubljanska pivovarna Union organizirata dneve piva na vrtu trebanjske gostilne Grmada. Na prireditvi, ki traja od 1. do 4. avgusta, točijo med drugim odprto pivo Črni baron, obiskovalcem pa organizatorji tudi zagotavljajo, da bo dovolj specialitet z ražnja.
,va semena.
Inž. M. L.
P/IERX
BLAGOVNI CENTER CELJE Po
Komisija za delovna razmerja podjetja
objavlja prosta dela in na! V DISKONTNI PR
loge
RO!
DAJALNI METLIKA:
1.	VODENJE DISKONTNE PRODAJALNE
(1 delavec)
2.	VODENJE IZMENE	(2	delavca)
3.	PRODAJA BLAGA	(4	delavci)
4.	NATAKAR	(2	delavca)
5.	MANIPULATIVNA DELA	(2	delavca)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod 1. točko:
—	V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne ali poslovodske smeri
—	ustrezne delovne izkušnje pri vodenju živilske trgovine
—	tečaj higienskega minimuma
—	izpit B-kategorije
Pod 2. točko:
—	IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe trgovske ali poslovodske smeri
—	ustrezne delovne izkušnje pri prodaji živilskega blaga
—	tečaj higienskega minimuma
—	60 dni poizkusnega dela
Pod 3. točko:
—	IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri
—	ustrezne delovne izkušnje pri prodaji živilskega blaga
—	tečaj higienskega minimuma
—	60 dni poizkusnega dela
Pod 4. točko:
—	IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri
—	ustrezne delovne izkušnje v gostinski dejavnosti
—	tečaj higienskega minimuma
—	60 dni poizkusnega dela
Pod 5. točko:
—	I. ali II. stopnja strokovne izobrazbe
—	izpit za vožnjo z viličarjem
—	tečaj higienskega minimuma
—	30 dni poizkusnega dela
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov:
Merx-Blagovni center Celje kadrovski sektor Mariborska 10, Celje.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Navodila za delo v vinogradu za mesec julij
Pod takšnim naslovom je v nemški strokovni reviji Der deutsche Weinbau št. 19 izšel članek, ki ga bom v kratkem predstavil našim bralcem, ker vsebuje koristne nasvete za vinogradnike.
Zaščita: Da zaščitimo trto pred glivičnimi boleznimi, je potrebno v
sproščanje dušika iz talne organske mase. V vinogradu, kjer opažamo šibko rast trte, kije pa bogato obložena z grozdjem, je smiselno dogno-jevati z dušikom po cvetenju. Potrebe in količine gnojila ugotovimo s hitrim nitratnim testom. Pri rezultatu več kot 40 do 50 kg nitratov v plasti od 0 do 60 cm globine dognojevanje ni potrebno.
Obdelava tal: V sušnih obdobjih je potrebno zatravljeni vinograd :kral
večkrat mulčiti. Ako imamo rotacijski mulčar, ki izmetava zmleto travo pod trte, je toliko bolje, ker ni vlažnem juliju kropiti v pravilnih	potrebe po zatiranju plevela v vrsti s
presledkih. Če hočemo učinkovito	herbicidi. Taka košnja pospešuje
preprečevati oidij, naj imajo pred- tudi enakomernejšo in zgoščeno
nost organski fungicidi, kot so bay-leton, topas, elital.
Čeprav je dovoljena uporaba bo-trycidov do 3-krat po cvetenju, se priporoča zaradi zmanjševanja odpornosti glivice na škropiva škropiti samo dvakrat: predno se grozdje »zapira« in ko začne zoreti.
Rdečega pajka je priporočljivo zatirati s specialnim akaricidom le takrat, če najdemo na enem listu trte več kot 10 pajkov in nobenega pajkovega sovražnika. Preventivno
rast ruše.
Delo v mladem vinogradu: Mlade trtice pridno privezujemo. Vse stranske poganjke v območju osnovnega poganjka, ki bo steblo bodoče trte, pridno odstranjujemo, toda tako, da mlade trtice ne ranimo. Kasneje teh poganjkov ne odstranjujemo več v celoti, temveč jih krajšamo. Obdelava tal v vrsti včasih pokrije cepljeno mesto z zemljo, zato je potrebno trtice zopet odkriti. Morebitne rastne korenine odstra-
škropljenje proti pajku s sredstvi, ki njujemo sproti.
ne škodijo sovražnikom pajka, seje Opomba pisca: Ta članek je za
izkazalo za najbolj pametno. Proti nekaj tednov prepozen, ker je vege-
grozdnim sukačem (črvičkom) je priporočljivo škropiti, če najdemo na 100 grozdov 2 do 3 črva.
Gnojenje: Zaradi stroškov in varovanja okolja ne bi smeli vinograda gnojiti z dušikom, ko trta odcve-te. Toda za vinogradnika je v tem času odločilna rast trte in pridelek, ko se odloča o potrebnem dodatku dušičnega gnojila. V vinogradu, kjer so tla bogata s humusom (več kot 2 odstotka), dušik ni potreben. Čim večkrat v tem času tla obdelujemo in odpiramo, tem hitrejše je
tacija pri nas bolj zgodnja kot v Nemčiji. Toda vinograd bomo obdelovali tudi drugo leto, zato ne škodi, če posnemamo naše severne sosede, ki imajo zglednejšc vinogradništvo kot mi. Sliši se nenavadno, daje v Nemčiji zaščita vinogradov dosti manj »strupena«, kot recimo pri nas, kjer uporabljamo še vedno močne strupe in se ne bojimo toliko niti za lastno zdravje niti za okolje. Čim zasledim kaj napisanega, bom objavil.
Mag. JULIJ NEMANIČ
,VV\\\\\\VVWWWVA\\WVWWWVWV\
Zadruga po meri vseh?
V KZ Krka Novo mesto temeljito in brez naglice pripravljajo reorganizacijo — Razprava o članskem
deležu
NOVO MESTO — Potem ko je pred poldrugim letom zaradi nasprotovanja kmetov propadel referendum o reorganizaciji zadruge v enovito organizacijo, v novomeški kmetijski zadrugi Krka zdaj nič ne hitijo s to reorganizacijo. Čakajo, da bodo videli, kako se bodo reorganizirale druge zadruge po Sloveniji, oz. na zakon o zadružništvu, ki naj bi bil sprejet v oktobru.
Seveda je jasno, da bodo pri spremembah upoštevali lokalne posebnosti in se organizirali glede na interese in potrebe tukajšnjih kmetov in delavcev zadruge, ki ustvarijo daleč nad polovico dohodka z dejavnostmi, ki so s kmetijstvom povezane le posredno.
Zdaj so v zadrugi poleg temeljnih zadružnih organizacij štirje tozdi, povsod pa so dokaj močne težnje po samostojnosti in drobitvi, čeprav hkrati vsi tudi iščejo pdvezave. Ne glede na slabe izkušnje z dosedanjimi večjimi sistemi je občinska povezanost kmetijstva z razvojnega vidika gotovo koristna in celo nujna, lepo pa bi bilo, če bi bila ta povezanost optimalna. Z novo organizacijo, ki jo zdaj pripravljajo v novomeški zadrugi, se trudijo približati se temu cilju. Direktor Jože Starič pravi, daje osnovno vodilo pri pripravljanju reorganiza-
cije zmanjšanje režijskih stroškov. Ti so sedaj preveliki, tržno nesprejemljivi, čeprav delo zadruge ni niti najmanj lahko, če naj ima kakorkoli na skrbi občinskih 29.000 hektarov kmetijske zemlje in okrog 3.000 gospodinjstev, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom. In kmetijstvo ter kmetje v normalnih, razvitih državah niso kar prepuščeni sami sebi.
V zadrugi je zdaj v fazi delovnega gradiva osnutek reorganizacije, po katerem naj bi se iz sedanjih TZO oblikovala ena ali več zadrug, iz tozdov podjetje, vse to skupaj pa bi ustanovilo krovno podjetje, Kmetijsko zadrugo
• V novomeški kmetijski zadrugi poteka zdaj javna razprava o obnovitvi članstva s članskimi deleži. Po sedanjem predlogu naj bi članski delež v zadrugi znašal 1.000 nemških mark v dinarski protivrednosti, imel pa naj bi tudi petkrat večje jamstvo. Med zaresnimi kmetije ideja zaenkrat ugodno sprejeta.
Novo mesto. O predlogu bodo razpravljali in se odločali seveda vsi člani-kmetje in delavci sedanje zadruge, kot rečeno, pa naj bi s tem počakali do sprejetja zakona o zadružništvu.
Z. L.-D.
NAJBOLJŠE KMETIJE — Kmečki praznik v Tržišču ni bil le pravšnja priložnost za podelitev priznanj najboljšim rejcem krav (Živka kmeta Rudija Ruparja iz Zavratca je osvojila 2. mesto), marveč sta direktorica sevniške M-Kmečke zadruge Jožica Mlakar (v sredini) in predsednik zadružnega sveta Jože Kunšek (na levi) izročila priznanja kmetom za najboljše dosežke v letu 1990 pri pridelavi mleka, mesa in kombinirani živinorejski proizvodnji. Prejeli sojih Ivan in Lado Pompe iz Križa, Fanika Marolt z Redne, Ivan Mirt iz Klad-ja, Franc Žužek z Okiča, Jože Roštohar s Selc, Rudi Celestina iz Zgornjih Vo-dal, Tine Metelko s Hudega Brezja, Darko Janc s Studenca in Ivan Beci iz Križa. (Foto: P. P.)
m

IZ NNŠIH OBČIN
Stare diplome bodo šle v koš
Če raziskovalne skupnosti ni več, ne more podeljevati plaket in _____ diplom
sti ni nikoli dovolj, kaj šele preveč. Novomeški izvršni svet je menil, da ne gre podeljevati priznanj v imenu neobstoječe raziskovalne skupnosti. Morebitne denarne nagrade naj bi odbor za raziskovalno dejavnost
podelil letos brez diplom, značk in Pri
NOVO MESTO — V času obstoja raziskovalne skupnosti kot ene od samoupravnih interesnih skupnosti so tudi v novomeški občini vsako leto podeljevali nagrade za dosežke na področju inc>-vativne in raziskovalne dejavnosti, nagrade za raziskovalno delo mladih in za mentorsko delo z mladimi na področju raziskovalnega dela. Nagrade so bile podeljene dvanajstkrat. Zdaj raziskovalne skupnosti ni več, brez večjih pristojnosti deluje le odbor za raziskovalno dejavnost, vprašljive pa so tudi dosedanje nagrade, četudi obstaja še kar lepa zaloga že natisnjenih tovrstnih diplom, plaket in značk.
Prav iz tega razloga je odbor za raziskovalno dejavnost predlagal občinski vladi, naj bi letos še podeli-
li nagrade pod staro »firmo«, za v odoče naj bi do
bodoče naj bi dopolnili občinski odlok o priznanjih z nagradami za področje raziskovalne dejavnosti. Dejstvo je, potijuje ga tudi naša siva vsakdanjost, da spodbujanja raziskovalne in tudi inventivne dejavno-
plaket oz. z novimi. Predlagano dopolnitev odloka o priznanjih pa naj bi obravnavali skupaj s še drugimi predvidenimi spremembami.
Odbor za raziskovalno dejavnost seje znašel tudi pred odprtim vprašanjem bodočega izvajanja programa raziskovalne dejavnosti in načrtovanja programa za naprej. Predlagal je, naj bi objavili razpis za izvajanje raziskovalnega programa, in sicer tako, da bi se za naloge širšega pomena ugotovile dejanske potrebe, pri tehnološko-tehničnih raziskavah pa naj bi dobile širšo finančno pomoč tiste, ki bi bile osnova novih razvojnih programov, programov za posodobitev, prestrukturiranje.
Vlada sije vzela čas za premislek. Položaj, vsebino in način dela ter financiranje raziskovalne dejavnosti bo obravnavala skupaj z ostalimi družbenimi dejavnostmi. Strinjala pa se je z načinom priprave predlogov za raziskave širšega družbenega pomena (ekologija, hrana, energija itd.). Predlog potrebnih raziskav v letu 1991 morajo pristojni občinski organi oz. sekretariati pripraviti do sredine septembra, potem pa bo o njem povedal svoje izvršni svet.
Z. L.-D.
Ceste čakajo na popravilo
Krajevna skupnost Šentjernej se bo lotila popravila asfaltiranih cest — Poseben problem so ceste
ŠENTJERNEJ — Tudi v krajevni skupnosti Šentjernej imqjo z urejanjem, posodabljanjem in vzdrževanjem cest podobne težave kot drugje. Seveda predvsem hudo manjka denarja, da bi jim bili kos, kot je treba. Sicer so praktično že vse lokalne ceste asfaltirane, medtem ko so nekatere občinske oz. regionalne še kar v slabi, nevarno luknjasti makadamski izvedbi.
Čeprav se krajevna skupnost močno trudi in je kot vedno pripravljena sodelovati pri delu, ji nikakor ne uspe pripraviti pristojnih k ureditvi ceste Draga-Maharovec. Ker je še vedno makadamska, se je, seveda v škodo bližnjih starejših in slabših mostov, kjjub novemu mostu v Dragi tovornjaki oz. razna težja vozila izogibajo. V Šentjerneju upajo, da bo letos zares urejen obljub-
ljeni kilometer te ceste z mostičkom vred, Preostali poldrugi kilometer pa naj bi bil menda urejen prihodnje leto.
Podobne težave so s cesto Šentjernej-Zameško, ki se jo že več let trudijo spra-
viti v občinske programe. S sofinancer-sko pomočjo so Sen
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 4. avgusta, bodo v Novem mestu odprte do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil'
•	v Novem mestu: Market Dolenjka na Cesti herojev
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka.
•	V nedeljo bo v Novem mestu
od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pogača na Glavnem trgu 22. Ker je sobota, 4. avgusta, delovna, bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 15. ure.
TEHTNICO
POGREŠAJO
Grad stoji
Kako dolgo še?
GRADAC — Pred nedavnim je bilo precej govora o tem, da bo skupina Italijanov začela obnavljati
pina Italijanov propadajoči gradaški grad. Za to naj bi se navdušili petični italijanski lovci, ki že dolga leta hodijo na lov v Belo krajino, zlasti pa sta se jim priljubila Gradac in njegova okolica. Italijanski poslovneži so imeli z gra-daškim gradom velike načrte: v njem naj bi uredili eksluzivni klub za petične lovce in ribiče, poleg gradu pa tudi grajski park in okolico gradu, kjer naj bi razen teniških igrišč uredili rekreacijske in terene za jahanje. Skratka, veliki in za Gradac pa tudi za slo metliško občino in Belo krajino pomembni načrti.
dar iz tega mešanega podjetja ni bilo nič. Vse to se je dogajalo i’ času pred volitvami, ko se je tako v republiki kol v občini spremenila celotna oblastna in politična struktura. Italijani pa so se umaknili oziroma prej jasni in izraziti zagon z njihove strani je popustil.
Nova metliška oblast si želi navezati stike z Italijani in obnovili razgovore o obnovi gradaškega gradu. Zavedajo se namreč, da je v teh časih to gotovo najboljšo rešitev za grad, ki kot zgodovinski spomenik iz dneva v dan propada na najmar-kantnejši točki v Gradcu, postavljen na okljuku Lahinje. Za njim se razprostira nekoč prelepi, sedaj pa zanemarjeni grajski park.
Italijani so bili večkrat na pogovorih v Metliki. Pogovori sem, pogovori tja, ogledi, idejni načrti, potem pa je vse zamrlo. Z naše strani menda niso mogli najti formalnega načina, kako naj bi vsa stvar stekla. Zakonodaja je na tem področju menda precej nejasna in zapletena. i Ustanoviti bi bilo treba mešano po-I djetje, naša stran naj bi vložila se-! danji grad in zemljišče, italijanska pa potreben denar za obnovo. Ven-
Vsekakor bo treba rešitev najti čim hitreje. Ne samo zato, ker se stanje gradu iz dneva v dan slabša, ampak tudi zato, da bo jasno, kakšna bo usoda šestih stanovanj v prostorih stare šole na dvorišču gradaškega gradu, ki so jih že lani spomladi s solidarnostnimi sredstvi adaptirali in od takrat čakajo prazna. Če bo prišlo do obnove gradu, je jasno, da bo treba iz njega izselili vse sedanje stanovalce in da bo tudi stavba nekdanje gradaške šole prišla v sklop gradu in njegove nove funkcije.
A. BARTELJ
Fham
tllTiii
IZ NtkŠIH OBČIN
Novomeška'krojil'
Mleko se že vrača na tržnico
KZ bo v nekaj dneh spet prodajala sveže mleko na novomeški tržnici
NOVO MESTO — 17. maja je naš časopis v članku, kije bil posledica pritožbe potrošnikov zaradi ukinjene prodaje svežega mleka na novomeški tržnici, zapisal obljube direktoija KZ Krka Novo mesto Jožeta Stariča, da bo približno v tednu dni sveže mleko spet naprodaj v njihovem kiosku na tržnici.
V tem času naj bi odpravili pomanjkljivosti, ki so jim jih kljub zelo ostrim »varnostnim« ukrepom, ki sojih izvedli v sami zadrugi, predno sose prodaje lotili, še našli inšpektorji. Čeprav sta mimo že dobra dva meseca, zadruga svežega mleka na trgu še vedno ne prodaja, a ga bo že v kratkem. Jože Starič pravi, da zdaj res ni več možnosti, da bi jim preprečili izpolniti dano obljubo.
zadruga za prodajo svežega mleka, enega najbolj občutljivih živil, pač ni imela vseh potrebnih dovoljenj oz. papiijev.
doseči, ampak le v zaprtem sistemu molže, kjer mleko na poti iz vimena do shranjevalne posode ne pride niti za hip v stik z zrakom. Mleko, ki ga rejci sicer oddajajo mlekarni, sme imeti sedemkrat do osemkrat več klic kot to za svežo prodajo.
apis
prepovedali inšpektorji, ker jim v zadrugi res ni padlo na pamet, da potrebujejo posebno elektroenergetsko soglasje za priključitev hladilnika, pa še tržni inšpektorje o tej prodaji želel povedati svoje. Odjemalke, ki so se takrat pritožile, so se hudovale nad inšpektoiji, češ da ne vidijo vedno pravih stvari in da so tudi tokrat očitno začeli migati šele potem, ko je postajalo očitno, da si sveže mleko dobiva vse več odjemalcev, ki so zaradi tega seveda pokupili manj pakiranega mleka v trgovinah. Na dan so sicer na tržnici prodali le okrog 280 litrov svežega mleka, a očitno je bilo že to dovolj, da je nekatere začel boleti žulj. Na inšpekciji smo takrat zvedeli, da so ukrepali v interesu potrošnikov in da
Skoraj gotovo bi bilo zapletov manj, če bi bila takšna prodaja nekaj običajnega in regulirana s predpisi, a ni bila. Ti je še predvidevali niso, zato so se v tej zadevi vsi kakorkoli prizadeti obnašali, kot so vedeli in znali. Sedaj pa je odne-davna prodaja svežega mleka pravno sankcionirana z začasnimi navodili republiške veterinarske inšpekcije, tako da so stvari jasne. Predpis je seveda zelo strog, zahteva zelo čisto mleko, kot sega z običajno molžo na roko snloh ne da
Inž. Starič sicer pravi, daje prav, če so predpisi strogi. V hlevu, kjer so in bodo molzli mleko za svežo prodajo, pa so v tem času opravili tudi dodatne preglede krav in dodatne sanitarne ukrepe, slednje tudi za samo prodajo mleka.
»Vse skupaj nas je toliko stalo, da smo že razmišljali, da bi vse skupaj pustili. A prav zaradi velikega vložka ne moremo nazaj in že v nekaj dneh bo sveže mleko spet naprodaj,« pravi inž. Starič.
Z. L.-D.
Kažipot bodočega razvoja
V Novem mestu iščejo pot za čim boljše načrtovanje prihodnje petletke — Osnova bodo razvojne študije po področjih____________________________________
NOVO MESTO — Či
oprav se je
entjemejčani sicer posodobili kilometer te ceste, po kateri se vozijo na delo tudi mnogi iz smeri Rake in njene okolice, trije kilometri pa še čakajo. Najhuje pri vsem skupaj je, da ne manjka denarja le za asfaltno prevleko, ampak celo za redno zasipavanje stalno nastajajočih jam, ki so lahko nevarne in drage tudi za normalno pazljivega voznika.
V krajevni skupnosti Šentjernej bodo letos sicer opravili komisijski ogled vseh svojih cest ter se potem odločili, kaj početi. Že brez tega je jasno, da je stanje cest porazno in da bodo morali skoraj nujno kot prvo nalogo izpeljati preplastitve že asfaltiranih cest in urediti od-vodnjavanje. Kjer tega niso storili ob gradnji, so ceste očitno bolj uničene. Seveda vseh cest, potrebnih popravila, ne bodo mogli urediti naenkrat, saj sose tudi te stvari močno podražile, tako da bi zdaj lahko dali celoletni krajevni proračun za približno enak obseg dela, kot bi pred leti vzel le okrog tretjino proračuna.	Z. L.-D.
RIBNICA — Kmetje že leta jadikujejo, ker v Ribnici ni javne tehtnice, na kateri bi lahko stehtali živino in druge težke tovore. Tehtnici imajo ^Sodražici in Dolenji vasi, a sta po zmogljivosti majhni. Tehtnica Kmetijske zadruge v Ribnici ne more zadostiti vsem potrebam, pogosto pa je tudi zasedena.
Pomoč Žuličevim
Proračun bo plačal lokacijsko dokumentacijo za ureditev te hribovske kmetije
VRATNO — Da seje občinska vlada še v stari sestavi odločila denarno pomagati pri elektrifikaciji gospodinjstva Slavka Žuliča iz Vratnega pod Javorovico, ki je s svojo mlado družino ostal na odročni kmetiji, smo že poročali. Zdaj je to delo, ki ga opravlja krajevna skupnost Šentjernej ob pomoči krajanov Vratnega in Elektra, že pred zaključkom. Pred propadom je tako zavarovan še en košček naše obdelovalne zemlje, družba pa se je tudi izognila novemu socialnemu problemu, ki bi nastal s preselitvijo mlade družine v dolino.
Sedanji izvršni svet je prisluhnil predlogu Jožeta Derganca, v vladi določenega za krajevne skupnosti, da se da poleg te pomoči pri napeljavi elektrike storiti še kaj za revitalizacijo te odročne hribovske kmetije. Kmetija ima zelo lepo lego in ohranjeno naravo, saj se je je civilizacija na daleč izognila, ter prvotno podobo iz preteklega stoletja, tako da bi jo bilo vredno ohraniti kot svojevrsten etnološki spomenik. Slavko Žulič pa se tudi strinja, da obstoječih objektov ne bi spreminjal ali celo rušil, novo hišo naj bi postavil nekoliko proč od sedanje domačije.
Novomeški izvršni svet je že naročil Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, da mora izdelati prostorsko presojo in lokacijsko dokumentacijo za ureditev Zuličeve domačije kot vzorčni primerek revitalizacije višinske kmetije. Delo bo plačano iz sredstev občinskega proračuna. Seveda s tem občinska skrb in trud za oživitev Žuličeve kmetije ne bi smela biti končana, čeprav delavoljna družina sama ne bo kos uresničitvi načrtov, koristnih tako zanjo kot za širšo družbo.
Z. L.-D.
zadiše leto sedanjega srednjeročnega obdobja že prevesilo v drugo polovico, je v državi in republiki še cela vrsta neznank, kako se lotiti priprave planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje 1991—1995. Kljub temu v Novem mestu ne držijo rok križem, ampak sami iščejo poti za čimboljše načrtovanje prihodnjega razvoja, ki se ga vsekakor nameravajo lotiti drugače od dosedanjega precej zapletenega, premalo življenjskega in preveč formalnega.
Novi srednjeročni planski dokumenti naj bi vsekakor ne bili le formalnost, ampak kvalitetno izdelan temeljit kažipot nadaljnjega razvoja novomeške občine glede na doseženo, glede na probleme in potrebe, glede na tako imenovane komparativne prednosti in seveda glede na možnosti. Ne bodo več seštevek predvidene pridelave kilogramov tega ali onega, proizvodnje toliko in toliko kosov posameznih izdelkov
ipd., če nekoliko karikiramo dosedanje
Predloge za pripravo občinskih planskih dokumentov za naslednje sred-njerčno obdobje je že nekajkrat obravnaval novomeški izvršni svet. Odločil se je za izdelavo študij za vsa pomembna področja življenja in dela v občini, ki bodo osnova za pripravo kakovostnih planskih dokumentov in za iskanje najboljše poti za njihovo uresničitev.
planiranje, ampak, kot rečeno, generalna smer nadaljnjega občinskega razvoja, določena na osnovi temeljitih študij posameznih področij, ki jih bodo pripravile različne delovne skupine.
Z. L.-D.
ZAVAROVATI
DRUŽBENO
LASTNINO
Po zadnjem predlogu naj bi izdelali devet takšnih posamičnih študij, ki bi analizirale stanje — tudi primerjalno s celotno dolenjsko regijo in Slovenijo --in nakazale smeri prihodnjega razvoja ter potrebne ukrepe na področju proizvodnih in oskrbnih dejavnosti, družbenih dejavnosti in socialne politike, gospodarske infrastrukture, urejanja prostora in varstvo okolja, demografskega razvoja in zaposlovanja. V tem okviru bodo prikazane tudi materialne možnosti za razvoj oz. uresničitev potreb. Ker bodo gotovo premajhne, je predvidena tudi odločitev prednostnega vrstnega reda uresničevanja posameznih razvojnih nalog.
NOVO MESTO — Tudi v novomeški občini se slišijo mnoge neuradne ocene o zlorabah oz. kršitvah pri varovanju zaenkrat še nepolastninjene družbene lastnine. Šlo naj bi za primere, ko so si vodilni delavci v družbenih podjetjih ustanovili zasebna podjetja s sorodno dejavnostjo ali pa tudi s čisto drugega področja, vendar za vodenje poslov uporabljajo »službene« poslovne zveze in službeni delovni čas. Občinsko vod-> stvo zdaj že preverja podatke in delo vseh nad 300 v zadnjih mesecih registriranih podjetjih, želijo pa si tudi povsem konkretnih informacij o takšnih in podobnih primerih, za katere delavci nemalokrat veliko vedo, a si ne upajo povedati.
TABOR OB KOLPI — Na prostranem travniku ob Nemaničevi malinci ob Kolpi pri Želebeju so novomeški taborniki postavili poletni tabor že pred tremi desetletji. To navado so potem za dalj časa opustili in taborili v raznih drugih krajih, zadnja leta pa spet prihajajo v to idilično belokranjsko okolje. Letos je tu v dveh izmenah del svojih počitnic preživelo precej v glavnem najmlajših tabornikov. Vreme je bilo kot nalašč za taboijenje, Kolpa toplejša kot morje in še vedno dokaj čista. Življenje v naravi je v vročem poletju gotovo lepše in prijetnejše kot dolgočasno posedanje pred televizorjem in pohajkovanje po blokovskem asfaltu.
Red v edini tovarni v Zumberku
Manjša skupina delavcev v Novolesovi tovarni v Radatovičih se je uprla ukrepom za boljše delo — Letos 80 odst, proizvodnje v izvoz______________________
RADATOVIČI — Tovarna kuhinjskih pomivalnih korit v Radatovičih, obrat metliškega Novolesovega tozda, je edini industrijski obrat v tem delu Žumberka in v njem so v glavnem zaposleni ljudje iz Radatovičev in okoliških žumberških vasi. Od 58 zaposlenih, kolikor jih sedaj dela v tej še ne pet let stari in najsodobneje opremljeni tovarni, se jih le devet vozi iz Metlike, vodja obrata pa iz Novega mesta, vsi ostali so domačini.
Poleg tega sta tovarna oziroma njen program v okviru Novolesa dohodkovno najuspešnejša in dolgoročno perspektivna. Že ves čas večino svoje proizvodnje izvaža na zahtevna zahodna tržišča, kjer dosega precej boljše cene kot doma. Letos bo tovarna izvozila kar 80 odst. celotne proizvodnje.
Pa vendar je pred kratkim tudi v tej tovarni zaškripalo. Konec lanskega leta so opazili, daje začela kakovost padati, čeprav so proizvodnjo posodobili. Začele so se povečevati zaloge gotovih izdelkov z napako, kar bi. če bi šlo tako naprej, hitro porušilo ekonomičnost obrata. Pri iskanju vzrokov so ugotovili. da sta za to v večji meri kriva slabo
delo in nezainteresiranost za uspešno poslovanje tovarne manjše skupine delavcev. Izkazalo seje, daje efektivni delovni čas v neposredni proizvodnji daleč pod celo najbolj ohlapnimi normativi, in sprejeli so ukrepe za večjo produktivnost in dvig kakovosti. Po domače povedano: delavci morajo več in bolje delati, vendar jim še vedno ostaneta dve uri za malico in druge svoje potrebe.
»Ti ukrepi pa so skupino sedmih delavcev tako razburili, da so se uprli in šli celo na ozeljsko občino iskat podporo, da jim ne bi bilo treba več in bolje delati in da bi zamenjali vodjo, ki to zahteva,« je povedal vodja tovarne Peter Henčič.
'Ds kn pre 4 o >tev, k b
x	lagi
VARČNOST — Boštjan Ko' jj£ predsednik novomeške vlade, je te d g0r„ javil, daje na občini službenih avtot |(0V lov pol preveč ter da bo treba varč ;rj j) Skoraj istočasno so se župan M iaj|e Dvornik ter dve občinski pravnici v |0r s svojim avtom z občine popeljali do S D, da bi sodelovali v oddaji. Dodatn jj0 vica je, da imajo na občini vplača: jt; j, nove avtomobile,	ij jn
ŽIVALI — Pisali smo, da je n rat ( Plava laguna prenaseljeno s psi. Po c nam je bralka sporočila, da se tam l 9nj{ madi samo pasji rod, tudi drugih žve: dra_ mrgoli, kot da se naselje spreminja v „a| ® tovo barko. Te dni seje na enem od ;| n| nišč zasvetil naslednji oglas. »Zgubi sj,a, morski prašiček. Sliši na ime Miki.« opis vseh delov potepinskega Miki V(tj ( koncu pa je, kot se spodobi, obljui | tudi nagrada.	Ub
ČASNIK — Kakšno je treba reč na svoj račun. Dolenjski list izide v nos.
tek, stiskajo pa ga v sredo, nekaj izi ^t()
pride (za potrebe uredništva) v Nov ei)j|, sto še istega dne. Jasno je, daje pov| 9 ^ vanje, predvsem zaradi malih oglas« 9[,jr, svežem časniku veliko, vendar ti i pmj
nirA rlnrtnnni iannz\cti Prori rlnottl ..	.*
niso dostopni javnosti. Pred dnevi 10 sj ugotovili, da ni čisto tako. Neznane t a|a ,
sile so se po še neugotovljeni poti ki kaj časa oskrbovale s sicer skrbno v* rj aa nim Dolenjskim listom in ga prodaji jn ^
50 din kos. Na tako visoko tržno ceni
sicer ponosni, vendar je storjeno vi) verižniki ne bodo služili na račun bi\, in nas.
o tri
Di
11 'VA je bi glav
9 je, ena AK
Ena gospa je mesarju Krnel in : zadruge Krka rekla, da je nji «d; meso predrago in da bo kmalu 1 Jlca tudi on. Možakarček je odgovor 'ne se to niti po naključju ne more zf ^ , ti. Seveda ne, saj bolj kot živino k ^ | jo stranke.	got(
IZ NOVOMfSKE PORODNiŠNi
-JV !>u< ' .' v n;
V času od 17. do 22. julija so v I iarc mešklporodnišnici rodile: Vera Kl< anc čič iz Črešnjevca — Vesno, Mojca S o,; iz Breznika — Sandija, Danica L Slej Hrastja pri Mimi Peči —Gregorja, N tnjc Kovšca iz Potočne vasi — Roka, N : dr Pureber iz. Meniške vasi — Nino, Ja Ve ka Brklje iz. Donjega Bukovca — I ih j Dragica Kmetič iz Črnomlja — Sl a n Fanika Martinčič iz. Dobrave — I den Katica Šimunič iz Ozlja —Slavena, vrg ca Bobnar z Rdečega Kala Je kov Darinka Avguštin iz Meniške vasi le al jo, Sonja Blažič iz Žalovič —Janjo,' Povše iz, Mirne Peči — Tadeja, Mi Zupan iz. Mirne Peči — Marka, 1«,
t/ •*_r\_i___c..x:„
Križe z. Dolenjih Sašic — Nejca, Bel |k
—	- —	“ “	— * 1 1JJ
Zorc iz. Bogncče vasi — Saša, Dobr “ vlovič iz. Vavpčc vasi — Zorana, T ' Juršinič iz Črnomlja — Diano, Ljt Vasiljevič iz. Žabje vasi — Aleksi jj, | Majda Mrgole s Telč — Anjo, Anic jar iz. Dolnjega Kartcljcvcga M: bnig Vlasta Pezdirc iz. Črnomlja — Nej® ne rinkaŠtitič —Tadič s Senovega -«j ^ ja. Čestitamo^ ___________ _
IZ NOVEGA MESTA: Darka KCT iz. Bršljina 19 - Luka, Marija ’ J Majde Šilc 20 — Špelo. Čestitam!1 ^ 1
^ »a.
.jNči. je i dre
3»
Sprehod po Metli
V OKVIRU METLIŠKIH POJ ^ NIH KULTURNIH PRIREDITI At grajskem dvorišču bosta avgusti r9v predstavi: 18. bo zavrtela svoje »t na
filme domača režiserska Maja vVe !»jt
pa bo predstavil svojo novo knjif z p smo na ražnju Toni Gašperič. M* din gotovo pritegnila gledalce z Vin* gredjo in Volite mene, Toni pa 't tom in Zvonko Falkner, Janezofl -—
ljem, Tonijem Verdcrbcrjem in Š< Prva in druga prireditev bosta ob J I
DR. DUŠANA PLUTA, ing Ja" MALEINERJA IN JI
LCIC/
»Velika večina delavcev pa je te ukrepe sprejela.« Disciplinska komisija je dvema od sedmih »upornikov« izrekla ukrep prekinitve delovnega razmerja, petim pa pogojno. Vsi so se zoper izrečene kazni pritožili. »Dejstvo pa je, da seje po teh disciplinskih ukrepih kako-
CA MALEINERJA IN Jl^ 4E HELCIČ A je prišlo poslušat na g roi dvorišče natgnko enainsedemdri jnj< di, Zvoneta Šerugo teden dni p»! 'o s demdeset. Nekdo je ob tem prip lraj »Dokler nas bo bolj zanimala 1 'J p kot domači ekološki problemi, t* naprej pili oporečno vodo, se ^ leni smrdljivih rekah in jedli ncf tva hrano.«
V VROČIH JULIJSKIH eka bila Kolpa zelo obljudena, saj J »or brez prijetne hladitve težko jjjj stjn Nemal
dan.
vost zelo izboljšala, hkrati pa seje količinsko povečala proizvodnja. Po no-
vem so delavci plačani izključno po svojem delu in sedaj se tudi pri plači pokaže razlika med dobrim in slabim delavcem,« ne skriva zadovoljstva Henčič.
Jasno pa je, da letošnjega plana, 60.000 korit, ne bodo izpolnili, ker seje prodaja na domačem trgu močno zmanjšala. Računajo, da bodo na domačem trgu prodali le kakih 10.000 korit, izvozili pa jih bodo okoli 30.000. Sedaj v Radatovičih izdelujejo 11 modelov kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila v 14 barvah.
A. BARTELJ
____ ..emalo ljudi je tudi tabo'
bregovih te lepotice in pozoren * rfc valeč je lahko opazil nekaj zelo " J$: vega. Po taborjenju deklet in V tisk Gorenjskega je prostor ostal Črn let kjer so se utaborili Belokranjci, P*. K njimi ostal kup odpadkov. Goto* 'rej ta prste vmes vzgoja in odjf qj,
“h
prste narave.
IZŠLA JE ČETRTA KNJl<J»|t MORESK Tonija Gašperiča t t>dc vom Vsi smo na ražnju. Knjiga1 k/, I 125 strani, ilustriral jo je Brank0 o0 ’■	1	'	pravil Ja? eaS|
a
1 ložbi.
DOLENJSKI UST
izbor humoresk pa je opi-	™
želj. V Metliki bo moč kupiti kd)* r<jv jo je natisnila Tiskarna v Noveri1! ka v Rajmerjevem bifeju na PartiZ^J |i(_ gu in v Mercatorjevi trgovini “ tki. Gašperič je izdal knjigo v žbi. »
L
IČrnomaljski drobir
BpSTOTK I V vitrini črnomaljske: iN [kaninskega društva je med drugim ■ Prebrati tudi podatek, daje v Sloveni-I 54odst. prebivalcev članov planinskih H ’te v, v črnomaljski občini pa je ta od-Ek bistveno nižji, le 1,30. Preden bi na ( "gi teh podatkov delali kakšne za-;*j ake v stilu -Gora ni nora, nor je tisti, ki ■ j !°r«, bi bilo dobro vedeti, koliko od-kov Gorenjcev obdeluje trtje. Marsi-w !r' Belokranjec je trdno prepričan, da . sjlepši razgled z lepe vinske gorice: 1 s [or se človek ozre, samo vino. itn ^ ZLATO — Tega se očitno za-»jo tudi nekateri brezposelni Črno-IS', ki prejemajo denarno pomoč. Med n 1150 tudi taki, ki nimajo časa, da bi se 3 c ral na mesec, kot zahtevajo pravila, n l — nA tamkajšnjem zavodu za zapo-ei ?nJe- Ce pa si že vzamejo toliko svoje-v "tagocenega časa, hočejo te zoprne , kalnosti opraviti takoj in jim niti na
bil ti nC Pr‘^e. bi počakali, če je že . “tla stranka v pisarni. Zgodi se tudi, da k' les*0 brezposelnega sinka pride njegov J v‘l' očka, kajti sinko res nima časa, saj tlela v očetovi delavnici. Brezposelni ?btfeva celega človeka.
. v BIVICE — K tajniku črnomaljskega •7, nosa Vladu Starešiniču zadnje čase „	prihajajo ljudje, ki so jim po vojni
)v(	premoženje. Starešinič jim svetu-
J 4. ^°ga naj se obrnejo, in jim pomaga I j "tiranju potrebne dokumentacije. V . fmlju naj p; v kraktem ustanovili po-e t'BbpSčinsko komisijo, ki se bo uk-^ a|a s temi zadevami. Vendar Demo-va ®joik že sedaj vsakemu pove, da so as r.'na tem področju neurejene in zaple-^ potrebna kar se da velika me-v) rPnosti in potrpljenja. Krivico je moč ,. > narediti, popraviti pa jo je težko in 0 traja.
Drobne iz Kočevja
'VA AVTA V AVTO — Pred krat-Je bila v Glažuti tombola, na kateri sta Slavna dobitka avtomobila. Zanimi-aJe, da sta oba avtomobila dobila za-Eaa pri Avtu Kočevje.
AKl TUDI V JEZERU? — Poročali 'ln s fotografijami podkrepili ugoto-ijil -. da so raki v Rinži, Kolpi in potoku u I Jlca. Te dni pa smo zvedeli (preverili of :.ne)> da so raki tudi v Rudniškem jezi ln da se okoliški »ravbšici« z njimi jg e tako rekoč vsak dan. Kakšen stro-’jak ali strokovna inštitucija naj bi vse Sptovitve in govorice raziskala, saj Jadrni prevladuje prepričanje, da ra-v naših vodah (tudi Krki) ni več od (2- Lv*ge pred približno 100 leti.
J , j~ TATVIN — Vrtičkarji in kmeto-^ j ** jih je v Kočevju zaradi padca ' Jarda vedno več, se pritožujejo, da jim CR and kradejo pridelke. Tako nekateri , S’ tlfugi pa so svetopisemski modro-L dejte ptice pod nebom, ki ne sejejo in J »njejo, pa vendar živijo« uživajo sa-utugih in tako brodijo skozi krizne Vendar naj bodo slednji pri svojih ta-th početjih bolj previdni. Neka vrtič-I a nam je namreč povedala, da je na učnem vrtu našla šop ključev, in jih na, vrgla v Rinžo. Tat je potem imel več Je kov kot dobička, če je nabavil nove a" -e ali celo menjal ključavnice.
Vli
., 1 *,
S
ibniški zobotrebci
ks ^AJK°V IN ODPUSTOV NI — lic 5 , raJev je slišati o štrajkih in odpu-MJ bn ?KCev ter P°d°bnih nevšečnostih, •jel občini tega (še) ni in upajo, da 'J ne bo.
a^ETlJSKI MARKSIZEM? — Seje K1 0 . e skupščine so vedno bolj živahne.
I	' thJC na 'adnji neki delegat zatrdil, da n n tj^tijski inženirji napumpani (na fa-
na J/Harksizmom, o stroki pa nimajo —j uJ. Ogovoril mu je kar delegat iste lll*j?ne’ asistent na Biotehniški fakulte-fmed drugim dejal, da kdor kaj ta-l,'.gotovo kmetijske fakultete od-n’ v'del, pa tudi od zunaj 'O Jc*neje ne.
ist* 'l^VJAČINO — Obnovljeni dom ■ k i „Vn'8°r' spet obratuje in vabi pred-f/cidivjačino (75 din porcija) pa tudi iii( ?{cd''a 'n pijače. Prenočišče velja 80 c(| d^JVkom pa 120. Polni penzion je nS| n (za domačine) in 350 (za tujce)
II
-------
5?
ib'
'Jrebanjski
ske iveri
‘ c i, ' ARINA — V krajevni skupnosti Jet Itiisi?® 80 dobili prebivalci obvestila ;x) l() x, Komunale, da bo to podjetje ■pl septembrom odvažati iz njiho-i ij iCv komunalne odpadke. Znanih je bd n“nmer°v, da so na eno samo hišo kd 'eni1? Vei“ omenjenih obvestil, kar nrl e valda b' P° več ljudi iz ene hiše tudi ictl 0 bodoči odvoz smeti. Zdravi y. 8e zdi, da bi zadoščalo tudi po na hišno številko in daje ta-
ij Jji/J uovestil odveč. Zato bi bilo prav, pf srečna sporočila Komunala poslalo! oVj : ki so ji preskrbeli mokronoške n< r(0'n j°. nič hudega slutečo nastavili j t jf, jeznim Mokronožanom. fa' Uske ,Rjl,< — Na seji trebanjske 2ist>/skupščine je odbornik povpra-j, p>, v°u° kako stopili na prste »šušmar-o'1 'reJ1/Je zvedelo, je potlej nastal de-n' ctjih*1 mecl nekaterimi zaposlenimi v »j. j Ne ve se namreč, ali spadajo . oralrarje“ tudi tisti, ki so delali niko-G- ,nQ|Jene proizvodne linije, ali tisti, ki Z D(j()^va veselje za popoldansko obrt,
kO Oout" Kdor bi se namenil iskati Ja1? !asc. jebnjega ob belem dnevu z luč-Ki1) ’(lva!llrano cesto, bi bil razočaran, in ,fat. Prvič zato, ker bi tako cesto iz?1 lit ? brez luči našel v Poljanah, in IM' 'da tak	........

1 taka cesta sploh še obstaja.

IZ NtkŠIH OBČIN
I Uliti
IZ NtkŠIH OBČIN
Begrad že iz največjih težav
Še pred nekaj meseci so imeli hude likvidnostne težave, sedaj pa to črnomaljsko gradbeno podjetje že lažje diha — Agresiven nastop na tržišču — Nova organi-____________zacijska podoba podjetja — Manj režije
ČRNOMELJ — Lani jeseni, potem ko sta se prej odcepila tozda Komunala in Obrt, sta ostala dva tozda črnomaljskega GOK-a, Begrad in IGM, skupaj s prejšnjimi skupnimi službami ustanovila podjetje Begrad, ki šteje sedaj 360 delavcev. Begrad seje podjetje imenovalo že prej, vse do leta 1978, ko seje razširilo in prevzelo ime GOK (Gradbeništvo, obrt, komunala).
Toda novemu podjetju se v začetku ni prav nič lepo pisalo, kajti gradbeništvo, kije osnovna dejavnost Begrada, je
zaradi skoraj povsem ustavljene družbene stanovanjske in investicijske gradnje vsepovsod v velikih težavah. Zadnje čase pa se stvari v Begradu popravljajo in stanje se izboljšuje. Spomladi je postal vršilec dolžnosti direktoija Franc Panjan, ki je bil prej več let vodja največjega Gokovega tozda Begrad, junija pa so sprejeli novo organizacijsko shemo podjetja. -Poleg gradbeništva, kije naša osnovna dejavnost, imamo še štiri dejavnosti, te so: strojni park, betonska proizvodnja z žago in žeiezokrivstvom, kamnolomi in trgovina z gradbenim materialom; in vsaka teh dejavnosti mora postati profitni center,« pravi Panjan. »Poleg te osnovne sheme podjetja smo sprejeli več vzporednih ukrepov, od prerazporditve okoli 30 delavcev iz režijskih del v proizvodnjo do novega pravilnika o nagrajevanju, in smo letos že za 8 odst. zmanjšali število zaposlenih.«
Poleg tega so precej okrepili komercialno službo, postali precej bolj agresivni pri pridobivanju del, odločno posegli tudi na področje zasebne gradnje. Njihov namen je pridobiti Čim več denarja, čeprav do njega priti z malo nižjo ceno dela, in ga potem pametno in ko-
Franc Panjan
Bo solidarnost shirala?
Družbeno usmerjena gradnja v črnomaljski občini povsem zamrla — Še daleč od ekonomskih stanarin
ČRNOMELJ — Gradnja družbenih stanovanj, tako imenovana družbeno usmerjena gradnja, je v črnomaljski občini povsem zastala. Iz sredstev solidarnosti se ne zbere dovolj denarja, da bi lahko zgradili stanovanjski blok, gospodarstvo pa je na tem področju zaradi znanih težav tudi povsem odpovedalo.
Poleg tega so v tej belokranjski občini v okviru razbremenitev gospodarstva kar za 40 odst. znižali stopnjo, po kateri se je zbiral denar za stanovanjsko solidarnost. Vsekakor, poudarjajo ljudje, ki že dalj časa delajo na tem področju, bo morala nova zakonodaja te stvari urediti, sicer bo stanovanjska gradnja povsem zamrla, problemi, ki se že sedaj kažejo, pa se bodo tako nakopičili, da jih ne bo več moč rešiti.
Jasno je, daje potreb po stanovanjih vse več. Vsakdo bi rad stanovanje čim-prej in čim ceneje in pri tem ljudje o kakšnih tržnih zakonitostih oziroma ekonomskih stanarinah nočejo nič slišati. V črnomaljski občini naj bi stanarine povišali z julijem in s tem v »lovljenju« ekonomskih stanarin prišli šele tja, kjer bi morali biti že v začetku tega leta. Pa tudi iz tega ni bilo nič, ker izvršni svet predlaganega povišanja ni sprejel. Ljudje, ki bolje poznajo lokalne razmere, trdijo, da so predlog blokirali tisti člani izvršnega sveta, ki živijo v družbenih stanovanjih.
Ker ni denarja, da bi začeli večjo gradnjo s sredstvi solidarnosti, so se v Črnomlju za letos odločili, da bodo z denarjem, ki je na voljo, adaptirali starejša stanovanja oziroma na podstrešjih starejših hiš uredili stanovanja brez centralne kurjave. Letos bodo adaptirali oziroma uredili kakih 15 stanovanj v Črnomlju in Semiču. Tako bo letos na
voljo v Črnomlju le 9 takih solidarnostnih stanovanj in 4 v Starem trgu, ki so jih že razdelili, ter morda še kakšno, ki ga bodo dosedanji stanovajci izpraznili. Na prednostni listi je v Črnomlju 41 ljudi oziroma družin, za zamenjavo pa je zainteresiranih 33 stanovalcev solidarnostnih stanovanj.
Poleg adaptacije oziroma ureditve podstrešnih stanovanj so s solidarnostnimi sredstvi letos kreditirali nakup treh družbenih stanovanj — dve je kupila črnomaljska IM V, eno pa Komet v Starem trgu — 600 tisočakov pa so kot kredite razdelili med 7 zasebnih graditeljev; poleg tega so za zasebno gradnjo namenili še pol milijona dinarjev iz sredstev vzajemnosti.
A. B.
Toplovod v več etapah
Ni dovolj denarja, da bi zgradili vsega naenkrat Zasebniki se bodo lahko priključevali kasneje
OPREMA ZA TURIZEM
KOČEVJE — Kočevsko podjetje Oprema ima tudi turistično-gostinsko dejavnost. V okviru svoje restavracije Jezero (pri Rudniškem jezeru) dograjujejo še prenočitvene zmogljivosti. Tako bodo pridobili skupno 24 ležišč najvišje kategorije, namenjene predvsem zahtevnim tujim gostom. V vsaki sobi bo poleg ostalega tudi barvni televizor, hladilnik s pijačami itd. V teh dneh bodo naročili tudi načrte za ureditev okoli 200 ha površin okoli jezera za turistične namene.
TURIZEM IN POŠTA
KOČEVJE — Poročali smo že, daje kočevska pošta v času turistične sezone podaljšala svoj delovni čas za eno uro, kar je zelo pohvalno. Te dni pa smo dobili namig, naj bi spomnili pošto, da je na avtobusni postaji ali v bližnji okolici zelo potreben poštni nabiralnik. Tu je namreč prodajalna tobaka, razglednic itd., v bližini je še turistična pisarna, kjer se tudi ustavljajo izletniki in kupujejo razglednice, ki jih kupci običajno tudi takoj napišejo, potem pa hočejo vreči v nabiralnik, nabiralnika pa ni. Potem pa prosijo kar tam zaposlene, naj jim oddajo razglednice na pošti.
RIBNICA — To poletje je Ribnica veliko gradbišče. Razen Miklove hiše urejajo še Johanovo hišo, zaradi česar je bil del Ribnice zaprt za promet. Zdaj so začeli še napeljavati toplovod v okolici občinske stavbe. V načrtuje še skorajšnje rušenje Oničeve hiše in začetek gradnje na njenem območju. Ob vsem tem pa je pred vrati Ribniški semenj.
Podpredsednika občinskega izvršnega sveta Antona Tanka, ki skrbi za področje gradbeništva, urbanizma, stanovanjskih in komunalnih zadev, smo podrobneje povprašali prav o gradnji toplovoda in če se bodo nanj lahko priključevali tudi zasebniki, saj Ribničane to še posebno zanima. Odgovoril je tako:
Gradnja toplovoda v Ribnici poteka po načrtu za njegovo dokončno dograditev, vendar za celotno gradnjo ni denarja, zato potekajo dela po fazah. V končni fazi bo priključen le na Inlesovo kotlovnico, zdaj pa bo še na nekatere druge. Lani je dobil toplovodno ogrevanje tako imenovani ribniški kare.
Zaporo ceste zaradi gradnje Johano-ve hiše izkoriščajo še za gradnjo toplovoda za območje v tej okolici. Zgrajenega bo okoli 85 m glavnega toplovoda, ki bo priključen na kotlovnico na Prijateljevem trgu in s toplotno podpostajo v občinski stavbi. Tako bo ob kareju do-
SNEMANJE
RIBNICA — Da bi bilo v bodoče čim manj zmede in nesporazumov med izrečenim v skupščinskih klopeh in zapisnikom, so delegati na zadnji seji skupščine občine predlagali, naj se čim-prej nabavi diktafon. To je potrebno, ker živimo v času, ko vsaka novica »tehta« in ima svojo tretjo dimenzijo, kar velja še posebej, če ni napisana, kakor je izrečena.
ZDAJ SVETOVALKA
RIBNICA — Jana Uran, dosedanja pravobranilka samoupravljanja za občini Ribnica in Kočevje, se je po izteku dvakratnega mandata »preselila« na novo dolžnost. Sedaj je tako svetovalka generalnega direktorja Rika Ribnica.
ristno obračati. Vse to očitno že kaže svoje učinke. »Danes Begrad nima več tako hudih likvidnostnih težav kot spomladi in tudi zadolženost smo bistveno zmanjšali. Smo ena redkih firm, ki kredite vrača, ne samo najema nove,« trdi Panjan. Še bolje bi bilo, če jih ne bi bremenilo za kakih 10 milijonov dinarjev neprodanih stanovanj, a upajo, da se bo to uredilo do konca leta. Računajo na okoli 2,2 milijona dinarjev nevračljivih sredstev iz fonda za nerazvite, ki jih nameravajo porabiti za posodobitev kamnoloma Suhor pri Vinici, za kar so zaprosili tudi za ugoden ekološki kredit v višini 3,5 milijona din.
Od večjih del, ki jih izvajajo sedaj, velja omeniti gradnjo stanovanjskega bloka v Dugi Resi, dela pri sanaciji ozeljskega gradu, dograditev šole s telovadnico na Vinici, gradnjo rezervoarja v Metliki, trgovine v Črnomlju; končujejo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v Šentjerneju, pridobili so delo za Opremo iz Kočevja, delajo ponudbo za dela pri obnovi gradu v Bosiljevu, poleg tega 40 njihovih delavcev do konca leta dela na gradbišču dolenjske avtoceste. »Prepričan sem, da ima Begrad po teh ukrepih večje možnosti kot prej, nasploh pa mislim, da se bodo manjše gradbene firme lažje spoprijemale s težavami kot velike. Mi tudi za naprej ne nameravamo povečevati števila zaposlenih, še zmanjšali ga bomo, seveda se bomo ob tem skušali stalno in v vseh pogledih posodabljati. Nam ne gre več za to, da bo na koncu leta Begrad kot celota pozitiven, ampak mora pozitivno poslovati vsaka naša enota.«
A. BARTELJ
POSLOVNI REZULTATI
RIBNICA — Če bodo poslovni rezultati posameznih podjetij za določeno časovno obdobje v bodoče skrivnost ali pa bodo zanje redno zvedeli delegati občinske skupščine, bo pokazal čas. V Ribnici so šele na delegatsko vprašanje, katera podjetja so v ribniški občini v letošnjem prvem trimesečju imela izgubo, na tretji skupščinski seji posredovali take podatke. V zapisniku je navedeno, da so izgubo izkazovali Mercator Jelka v višini 372 tisoč, ITPP 711 tisoč in GG TOK 203 tisoč dinarjev.
M. G-č
KLIN SE S KLINOM IZBIJE
KOČEVJE — Res je, da po Kočevju vise vsepovsod plakati, čeprav so po mestu postavili posebne široke betonske stebre, ki so namenjeni plakatiranju. Žrtvi plakatarjev sta bili vedno tudi oboja vrata občinske stavbe. Kaže pa, da je temu konec. Na obeh občinskih vhodnih vratih je zdaj prilepljen le po en srednje velik plakat. Na obeh pa piše isto: PLA-KA TIRANJE PREPOVEDANO!
P-c
NA SKUPŠČINI O CESTI
KOČEVJE — Krajani že tri leta naslavljajo na kočevsko občino pobude za posodobitev ceste proti Črnomlju. Vse dosedanje občinske vlade so znale nezadovoljneže hitro in lepo potolažiti in storiti bore malo. Ganilo jih ni tudi dejstvo, da ima kočevska občina najmanj asfaltiranih republiških in občinskih cest v Sloveniji. Žeje kazalo, da bodo končno le posodobili cesto do Brezovice, pa so delavci pobrali stroje in odšli. Prizadeti občani, še posebej iz Poljanske doline, vprašujemo občino, zakaj. Nekateri so bili spet po starem potolaženi z razlago, da ni denarja in da so objektivne težave, drugi pa se s tako razlago ne moremo zadovoljiti in bomo na prvi skupščini zahtevali konkretne odgovore v zvezi s prekinitvijo del na tem cestnem odseKu	I. STANIČ
j5i
Tudi za politike ni službe
Brezposelnost v črno-maljski občini narašča
ČRNOMELJ — V začetku prejšnjega meseca je bilo na črnomaljskem Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 307 iskalcev zaposlitve, to je skoraj 50 več kot na začetku leta. Pri tem je treba povedati še to, da se mladi ljudje, ki so letos končali šolanje in niso dobili zaposlitve, v glavnem še niso prijavili na zavodu; glede na to, da je letos na vseh stopnjah izobraževanja končalo šolanje več kot 200 mladih ljudi, je število brezposelnih v črnomaljski občini dejansko veliko večje, kot je sedaj uradno prijavljenih.
Od teh 307 prijavljenih jih 84 išče prvo zaposlitev, 166 je mlajših od 26 let. z najnižjo, I. stopnjo izobrazbe, jih je 100, s končano 2. stopnjo je 29 iskalcev zaposlitve, 3. stopnjo je končalo 8 prijavljenih, 4. stopnjo (3-letna poklicna šola) ima 56 iskalcev, srednjo šolo 35, višjo 8 in visoko 5 iskalcev. Med prijavljenimi z višjo izobrazbo so: dva višja upravna delavca, vzgojiteljica, trije učitelji razrednega pouka, sanitarni inženir in socialni delavec. S končano visoko šoilo pa iščejo delo zdravnica, dipl. inž. kmetijstva, dipl. inž. strojništva in dva politologa.
Vedno več potrebnih pomoči
Do podražitve stanarin je bila do subvencije upravi-_____čena petina družin, zdaj pa že četrtina
RIBNICA — Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je bilo v zvezi s podražitvami stanarin, ogrevanja in drugih komunalnih storitev zastavljeno delegatsko vprašanje, koliko te subvencije znašajo in koliko ljudi jih prejema. Pri bivši stanovanjski skupnosti smo zvedeli podatke o stanarinah (ogrevanje zaračunava Komunala).
Od 540 nosilcev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih jih je bilo do nadomestila stanarine do podražitve 1. julija upravičenih 110 ali dobra petina stanovalcev (20,4 odstotka). Po 1. juliju, ko so se stanarine za 125 odstotkov podražile, pa je do subvencije upravičenih 132 družin ali slaba petina (24;4 odst.). Vloge za subvencijo še prihajajo in imajo trenutno v obravnavi še tri. Po podražitvi je število upravičencev do subvencije hitro porastlo. Vzroka sta predvsem dva: da plače niso porastle in
da v družbenih stanovanjih žive predvsem gmotno slabše stoječi (delavske družine z nizkimi plačami, samohranilke in upokojenci).
Po predpisih lahko znaša subvencija največ 80 odstotkov stanarine, ostalo pa mora plačati nosilec stanovanjske pravice. Do najvišje subvencije (80 odst.) je bilo do 1. julija upravičenih 10 družin, po 1. juliju pa jih je 15. Po podražitvi znaša povprečna stanarina v dvosobnem stanovanju okoli 800 din, v trisobnem pa okoli 1.000 din. Pred podražitvijo seje v občini nabralo na mesec 54.162,60 din stanarin, subvencij pa je bilo za 11.412,80 din ali 7,4 odstotka stanarin. Minuli teden še ni bilo izračuna, koliko znhšajo siibkehčije žilaj (stanarina je Skupno Večja /rt l 2$?,odstot-kov), gotovo pa se je skupni znesek povečal za več, kot so se podražile stanarine.
J. PRIMC
bila ogrevanje še Johanova hiša, bivša stavba Sukna, možno bo ogrevati še stavbo bivše delavske univerze, obe občinski stavbi in stavbo nekdanjega zdravstvenega doma. zasebniki se r.a toplovod še ne bodo mogli priključevati. Vse, kar je zdaj razkopano in za promet zaprto, bo dokončano do Ribniškega sejma suhe robe in lončarstva, kije prvo nedeljo v septembru. Hkrati bodo urejena parkirišča in druge asfaltne površine v tej okolici, tako da ne bo treba kasneje tega območja ponovno zapirati za promet.
Tudi naslednja faza toplifikacije Ribnice še ne bo dokončna, saj je predvideno v njej le delno povečanje kotlovnice na Trgu Veljka Vlahoviča, od koder bo ogrevano tudi območje Oničeve hiše, kjer bo zgrajenih več novih stavb.	j. PRIMC
CESTO RAZŠIRJAJO — Vojaki že dva meseca razširjajo cesto med Kužljem in Mirtoviči. Delo lepo napreduje in ga bodo končali do roka, se pravi čez mesec dni. Ta cestni odsek, dolg okoli 7 km, bo nato asfaltiralo cestno podjetje z Reke. Tako bo končno le asfaltirana vsa cesta med Brodom na Kolpi in Osilnico. Res pa je tudi, daje ponekod stari asfalt že zelo slab in bi bilo cesto, predvsem skozi naselja na hrvaški strani Kolpe, potrebno spet preliti z asfaltom. Na fotografiji: vojaki vrtajo, da bodo zaminirali skale, saj je bila doslej cesta v kanjonu Kolpe zelo ozka. (Foto: J. Primc)
Ce že, potem najprej na vrhu
Delavci v državni upravi na prepihu sistemskih sprememb — Neenotnost — Sindikat za vsakega delavca — Pozabljeni zakon -- Predlog do 15. avgusta
TREBNJE — Delavci v naši državni upravi so ta hip gotovo med tistimi grešnimi kozli, ki bi jih morali po mnenju mnogih odstreliti, da bi se družba rešila iz sedanje zagate. Ali ni morda neizprosen boj proti državni upravi vsaj ta hip tudi delo na pamet, v katerem se ne ve, kdo je proti komu?
Delavci upravnih organov v trebanj- liščem, kot ga zagovarja Dušan Mež-
ski občini so bili že pred časom prepričani, da se gre družba prav glede državne uprave skrivalnice in imajo zato danes svoj sindikat dejavnosti, kije del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Toda vseeno »človek ne ve, kam naj se obrne po varstvo«, meni Dušan Mežnaršič iz izvršnega odbora sindikata uprave občine Trebnje. Ljudi bega tudi to, opozarja Mežnaršič, da se nekateri upravni delavci v Sloveniji zavzemajo za svoj posebni sindikat in s tem tvegajo neenotnost in nemoč delavcev uprave v pogajanjih z delodajalci.
S svojimi razrahljanimi bojnimi vrstami bodo delavci državnih organov, tudi v trebanjski občini, seveda težko uveljavili svoje poglede na t.i. racionalizacijo državne uprave. Neenotni bi si pri tem slabo pomagali tudi s takim sta-
naršič: »Sestaviti, moramo pravilnik, kjer bomo ocenili dejansko socialno stanje delavca. V sindikatu bomo zahtevali, da se mora dejansko utemeljiti za vsakega morebitnega odvečnega delavca, zakaj ga mečemo na cesto. To pomeni, da se bomo v sindikatu borili za slehernega delavca. Kar zadeva začetek racionalizacije, morata biti najprej na vrsti zvezna in republiška uprava.«
Da se v pogovorih o državni upravi trenutno ne ve, kdo je s kom, se kaže tudi v neizpolnjevanju predpisov. Zakon o delavcih v državnih organih je sicer določil, kako priti do osnove za izplačilo osebnih dohodkov tem delavcem, vendar te osnove v Sloveniji po dobrih treh mesecih od uveljavitve zakona še niso izračunali. Vsaj v Trebnjem ne vedo zanjo. »Nihče ni izračunal, kolikšne
(2137) 2. avgusta 1990
plače nam dejansko pripadajo po zakonskih količnikih. Nimamo nič proti, če nam zaradi pomanjkanja denarja take plače znižajo, vendar bi radi zvedeli,
• V sindikatu uprave v Trebnjem se pridružujejo mnenjem, da bi v družbi morali vendarle premisliti, ali je preobilna državna uprava res skoraj izključni krivec za gospodarske težave, s katerim naj pometejo ukrepi za razbremenitev gospodarstva, ali pa so rezerve tudi drugje v sedanjem gospodarjenju z narodnim dohodkom. Do 15. avgusta naj bi v trebanjski občini predstojniki upravnih organov pripravili predlog racionalizacije posameznih upravnih organov. Sredi poletja postavljeni rok samo kaže, kako žgoča tema je državna uprava.
koliko nam pripada dejansko po zakonu,« opozarja Dušan Mežnaršič na svojeglavost republiških ustanov.
M. LUZAR
DOLENJSKI UST
PSI
ti
IZ NtkŠIH OBČIN

IZ NKŠ1H OBČIN

hi
»Noga« za 49 brežiških »Občinarjev«
Delegati sprejeli predlog nove sistemizacije v brežiški občinski upravi
PLAZOVI — Delavci ljubljanskega Geološkega zavoda so ob cesti Orehovo — Breg zvrtali več vrtin, da bi ugotovili nevarnosti plazenja zemljišča proti magistralni železniški progi oz. Savi.
BREŽICE — Delegati brežiške občinske skupščine so že na svoji drugi seji zahtevali, da se zmanjša občinski upravni aparat in da se delo v občinski upravi racionalizira. Oblast seje takoj lotila dela in v skladu s tem predlogom pripravila predlog sistemizacije, ki so ga delegati v četrtek na seji občinske skupščine tudi sprejeli.
jo. Vedeti moramo namreč, daje tolikšno zaposlenost v upravi povzročal sistem sam.«
Podobne predloge je bilo slišati v občini že večkrat in ne samo v brežiški, vendar je vedno ostajalo le pri predlogih, nihče pa ni resno zagrizel v to kislo jabolko. Zdaj se mongi čudijo naglici, s katero se v brežiški občini lotevajo ra-
Demos privil finančno pipo
Demos je v krški občinski skupščini uspel z amandmajem za še dodatno zmanjšanje prispevnih stopenj
KRŠKO — Koliko razprav in koliko papirja je že bilo popisanega zaradi višine prispevnih stopenj v krški občini, ne bo mogoče nikoli natančno ugotoviti. Vendar pa od vseh dosedanjih razprav ni bilo nobenega haska, prav lako pa bi na zadnjem zasedanju občinske skupščine propadel tudi amandma Demosa (ki je terjal občutnejše znižanje prispevnih stopenj od splošno veljavnih usmeritev), in to nikjer drugje kot v zboru združenega dela.
Da so se v zboru združenega dela odločili proti amandmaju, je razlog v tem, da v njem sedi večina predstavnikov iz družbenih dejavnosti. Če bi glasovali proti Demosovemu amandmaju, bi glasovali tako rekoč proti svojim interesom. Vendar pa srž zgodbe o prispevnih stopnjah za družbene dejavnosti ni ravno v tem, kako so glasovali v zboru združenega dela. Proti takemu znižanju prispevnih stopenj so bili, denimo, tudi v strokovni službi komiteja za družbene dejavnosti na občini. Vlasta Zupančič, analitičarka v občinskem komiteju za družbene dejavnosti, je dejala, da so glavni del stroškov v družbenih dejavnostih pravzaprav plače.
Po drugi strani pa vlada med ljudmi prepričanje, da bodo imeli sedaj višje plače. »Sploh pa bo sedaj treba uvesti vseh vrst participacije, saj družbene dejavnosti s tem denarjem ne bodo zmogle izvesti programov. Šol ni mogoče kar preprosto zapreti,« meni Zupanči-
med drugim celo to, da si nekateri nabavljajo vitaminske napitke na recept, da jemljejo celo zdravila na zalogo itd. »Sploh pa lahko tečem, daje bila prispevna stopnja v krški občini že doslej med najnižjimi v Sloveniji. To pa seveda ne gre v korak z našimi težnjami in potrebami.«
Silvo Mavsar iz krškega Demosa pa meni, da seje o vsem doslej samo govorilo, nihče pa ni nič ukrenil. Resda je sedanja omejitev sprejeta bolj na pamet, ampak nekje je treba začeti. Po Mavsar-jevem mnenju so še rezerve v strokovnem delu. Seveda bodo morale ustanove same ugotoviti, kaj jim je ukreniti. Kljub vsemu je treba reči, da gre za malenkostne razlike med predlogom strokovnih služb komiteja družbene dejavnosti in amandmajem Demosa. V prvem primeru bi prispevna stopnja znašala 8,91 odst., v drugem pa 7,77 odst. Tako telovadbo s prispevnimi stopnjami smo tudi že doživeli. Očitno bo poleg nje potrebna še sprememba miselnosti.	J. S.
cionalizacije, nekatere pa je, tako se zdi, v celoti presenetila. Slednji so morali biti v resnici nadvse naivni, saj so tako »čiščenje« občinske uprave v strankah napovedali že med predvolilnim bojem.
Sicer pa, zakaj bi sploh bili presenečeni nad tem prepotrebnim ukrepom? Podpredsednik brežiškega izvršnega sveta Bojan Petan je povedal, daje bilo še do pred desetimi leti v občinski upravi zaposlenih manj kot 100 upravnih delavcev. »Posebej moram poudariti, da se te naloge nikakor ne lotevamo brez temeljite strokovne presoje,« pravi Petan. «Pri izvršnem svetu smo za te naloge ustanovili posebno delovno telo, ki seje posvetovalo s svetovalnimi organizacijami in inštitucijami. Šele potem smo pripravili sistemizacijo, ki nam bo omogočila, da bomo zaposlenost od sedanjih 146 delavcev zmanjšali na 97 delavcev. To je po mojem mnenju maksimalno znižanje števila zaposlenih, ki bo imelo tudi močan odmev v širšem slovenskem prostoru. V zadnjem času nas večkrat kličejo in nas prosijo za informacije. Vendar vse skupaj ne bo imelo pravega učinka, če ne bomo racionalizirali sistema v celoti. Mi že imamo v načrtu, da pritisnemo na republiške upravne organe z zahtevo za deregulaci-
Razumljivo je, daje nova sistemizacija povzročila med občinskimi uradniki veliko hude krvi, ki pa je bila posledica slabe obveščenosti in pa govoric. Vendar je bilo iz občinskih virov slišati, da nikakor ne gre za lov na čarovnice oz. na pristaše prejšnjega režima. Osnovni kriterij bo strokovna izobrazba. K temu pa je treba dodati, da bodo presežku delavcev po zakonu o državni upravi izplačevali 80 odst. plače še 14 mesecev po izgubi dela. Poleg tega jim bodo seveda izplačevali odpravnine, dokupovali leta, pomagali pri odpiranju obrti itd.
J. SIMČIČ
GNEČE NI — Na sevniškem kopališču letos ni pretirane gneče, kljub temu da prihajajo semkaj na kopanje celo Mirenčani in Trebanjci, pa tudi iz drugih bolj oddaljenih krajev. V nedeljo je bil letos rekorden obisk, okrog 1000 kopalcev.
Prikolice popravljajo
Vrhunec sezone za popravilo prikolic je maja in junija
BREŽICE — Vodja servisa za prikolice Adria in poslovodja trgovine z rezervnimi deli v Brcžjicah Franc Lesarje povedal, da so vrhunec sezone doživeli aprila in maja. Vendar jim tudi sedaj sredi turistične sezone ne zmanjka dela in po vsej verjetnosti ga bodo imeli do konca leta več kot dovolj.
V sedmih letih obstoja so v tem servisu popravili vsaj 3500 prikolic in avto-
Predsednik prisega na poštenost
domov, letos pa sojih tudi že 500. Če k temu prištejemo še delo v trgovini z rezervnimi deli, potem je dela za 13 zaposlenih v resnici več kot dovolj. »Ko so drugi stavkali, smo pri nas delali. Pa drugače niti ni moglo biti, saj je nekaj naših delavcev z dvema avtomobiloma kar precej časa na terenu v Istri in Dalmaciji,« je povedal Lesar, ki vodi servis že, odkar obstaja.
Prav v zadnjem času opažajo tudi v
ervisu, da kupna moč pada. Zdaj se ne godi tako redk
Novi krški izvršni svet bo mesec dni prevzemal delovne dolžnosti
zgodi tako redko, da sindikalisti za svoje prikolice rezervni dgl samo kupijo, popravijo pa jo sami. Če bi znali uporabniki teh prikolic tako čuvati še sindi-
KRŠKO — Predsednik novega krškega izvršnega sveta inž. Franc Černelič doslej ni bil kdove kako znan v političnih krogih, vendar ni mogoče reči, daje prišel na čelo krške vlade kot popoln zelenec. V gospodarstvu, kjer je doslej ves čas deloval, je prebrodil pot od vajenca do direktorja, od delavca do inženirja.
za komunikativnega človeka', ki mu niti javno govorjenje niti družabni stiki ne povzročajo nobenih preglavic.
V sredo, ko smo se pogovarjali z njim in ko niti še ni uradno nastopil svoje dolžnosti, nam seveda še ni mogel razkriti bodoče politike novega izvršnega sveta niti še ni mogel govoriti o največjih občinskih problemih, ki naj bi se jih nova vlada lotila. »Doslej sem imel en sam sestanek s svojimi ljudmi in v tem času scveda nismo mogli sprejeti kdove kakšnih odločitev. Zdaj se bomo najprej sestali s člani prejšnjega izvršnega sveta in se z njimi dogovorili o predaji poslov. Tu gre seveda za izmenjavo ustnih informacij in pa za pregled dokumentacije, kar je nujno potrebno, če se hočemo resno lotiti dela,« je dejal Franc Černelič.
O vsem tem govori Černelič izredno preudarno in trezno, tako, kot seje tudi odločal za novo delovno dolžnost: »O prevzemu te niti najmanj lahke naloge sem kar nekaj časa premišljal, na koncu pa sem se odločil zanjo predvsem zaradi tega, da umirim ozračje, kije bilo v Krškem že kar naelektreno. Torej lahko rečem, da se za to funkcijo nisem odločil niti zaradi tega, da bi dobil službo, niti zaradi kariere.«
Temeljna vodila pri delu in v življenju so zanj poštenost, delavnost in pa red; sam zase pravi, da zna biti tudi zelo oster, kadar sodelavci ne opravijo dela tako, kot so se dogovorili. Sicer pa velja
Ljudje so veseli pomoči
Vodstvo in taborjani so našli stik z domačini
ZABUKOVJE — Socialni tabor v Zabukovju nad Sevnico je, kot smo poročali v prejšnji številki, nadvse uspel. Tega, žal, ne bi mogli reči za podoben tabor v Črnomlju, kjer niso tako zavzeto pripravili programov dela in pomoči predvsem ostarelim ljudem na osamljenih kmetijah. Sicer pa preberimo tri zanimive izjave o teh in drugih primerjavah oziroma vtisih.
RKS: »Res prijetno presenečeni smo bili, kako lepo so Zabukovljani in tudi Sevničani sprejeli naš tabor kot za svojega. Prihodnje leto bi morebiti kazalo še okrepiti zdravstveno enoto, da bi .prečesala’ obširen teren v teh hribih. Vse več ljudi je potrebnih pomoči. Znova moram poudariti, da so dobro priprav-
ljene programe v zabukovju celo .................Čr
NATAŠA DERGANC, namestnica taborovodkinje, doma iz Straže: »Ker smo tabor v Črnomlju, kjer sem bila taborovodkinja, zaradi pomanjkanja ustreznih programov že po dveh tednih zaključili, sem se zadnji teden tabora RKS pridružila taborjanom v Zabukovju. Moram priznati, da je bilo vsem taborjanom v pravo zadovoljstvo, meni pa
presegli, medtem ko Črnomaljci niso pokazali nobenega zanimanja, še več — v tamkajšnjem zdravstvenem domu so nam zaračunali sleherni kilometer in uro!«
Herta Štuflek
Nataša Derganc
še zlasti, ker sem se lahko prepričala, kako velika je kakovostna razlika med zabukovškim in črnomaljskim taborom, oz. če je delo dobro organizirano in te domačini lepo sprejmejo. Zato mislim, da res nima nobenega smisla ljudi posiljevati s čimerkoli, tudi s socialnimi tabori ne! Ako so pri sevniškem odboru Rdečega križa, pri centru za socialno delo, v zdravstvenem domu, v zabukovški krajevni skupnosti pa še številni drugi ljudje pokazali, da si želijo podoben tabor še prihodnje leto, jim to kaže omogočiti.«
DUŠAN JANC, kadet, doma iz Seničnega pri Tržiču: »Razlika med podeželjem pri nas na Gorenjskem in tod na Kozjanskem je velika. To lahko povem, kajti poznam naše kmetije; včasih pomagam pri kmečkih opravilih tudi pri stari mami, zato mi ni bilo nobeno delo pretežko. Moram dodati še tale vtis: v teh revnih odročnih krajih bi ti ljudje dali še tisto malo, kar imajo, nisem pa prepričan, da bi bilo tako tudi pri nas!«	p p
L
HERTA ŠTUFLEK. strokovna sodelavka republiškega odbora
Dušan Janc
Kljub temu da se je predsednik izogibal določni izjavi, kaj lahko pričakujemo od nove občinske vlade, nam je vendarle uspelo izvedeti, da se namerava posvetiti racionalizaciji občinske uprave. Ta naj bo tudi po njegovem mnenju po meri ljudi in naj služi njihovim potrebam. Kar na zadeva ekonomsko politiko, meni Černelič, da bo pač treba prisegati na trg oz. se nanj navadili. »Mi se kot vlada ne nameravamo vmešavati v gospodarstvo, pa tudi ne v to, kdo bo na čelu posamezne gospodarske organizacije.« Tako stališče zagovarja Černelič morda tudi zalo, ker je sam strankarsko neopredeljen, hkrati pa priznava, da bi brez podpore Demosa ne bil niti mandatar niti predsednik izvršnega sveta.
Franc Lesar
Franc Černelič
V sredo 1. avgusta bodo predsednik Franc Černelič in predsedniki in sekretarji komitejev in sekretariatov tudi uradno nastopili dolžnost. V svetu, kije kulturno in civilizacijsko na višji razvojni stopnji, imajo nove vlade 100 dni miru, šele potem od njih zahtevajo prve rezultate. Tako bo bržkone veljalo tudi v krški občini, čeprav predsednik Černelič pristaja na kakšno pikro novinarsko vprašanje že tudi pred tem rokom, pa tudi s pošteno in dobronamerno kritiko si je na ti.	jožE SIMČIČ
kalno lastnino, bi imeli v servisu precej manj dela. Tako pa ugotavljajo, da nekateri pripeljejo prikolice v precej slabem stanju. Ta ugotovitev velja tudi za tiste prikolice, v katerih imajo gospodarske organizacije bifeje.
»Nad oskrbo z rezervnimi deli se ne moremo pritoževati niti mi niti naši kupci. Večina rezervnih delov je v skladišču, včasih pa se tudi zatakne. Tako smo imeli težave, ko smo kar 8 mesecev čakali na ključavnice za starejši lip prikolice. Vendar se lotimo vsake prikolice ne glede na njeno starost. Tako je bilo tudi, ko je k nam neki Nemec pripeljal čez 20 let staro prikolico Adria,« je povedal Lesar.	j <,
Za boljše življenje in lažje delo
Na Impoljci z naložbo izboljšujejo življenjske razmere oskrbovancev in delovne pogoje delavcev — O bolnikih z aidsom ne vedo ničesar
IMPOLJCA — »Delovni program zavoda ni popolnoma nič spremenjen, odkar smo se lotili naložbe. Investicija je bila načrtovana v programu naložb socialnih zavodov Slovenije, in sicer v obdobju 1986 — 1990 iz sklada skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja Slovenije, ki sofinancira izključno socialne zavode za varstvo starejših oseb,« je povedala Milka Cizelj, direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca.
»Predstavniki skupnosti socialnih za-
Podobno kot že zadnjič, ko smo jo pobarali, če kaj ve o govoricah, da bi impoljca postala republiški zavod za bolnike z aidsom, ko je Cizljeva za Sev-niške paberke odločno zanikala, da bi bilo v teh govoricah trohica resnice, je to storila tudi tokrat. Izrazila je željo, da o tem ne bi več pisali, kajti na Impoljci naj bi šele zdaj iz časopisa zvedeli za taka ugibanja in jih zato seveda niti ne morejo resno obravnavati.
Namen našega obiska pri direktorici zavoda, v katerem je 250 oskrbovancev (pravzaprav seje v zadnjih letih število upokojencev močno povečalo, tako da jih je zdaj že okrog dve tretjini in 91 zaposlenih delavcev), je bil torej predvsem predstaviti razvojna prizadevanja zavoda. Cizljeva je povedala, da je kot direktorica zavoda s kar 4 enotami (poleg te na Impoljci so še domovi upokov jencev v Brežicah, Krškem in Sevnici) v specifičnem položaju, pri tem delu je potrebno obilo usklajevanja, poročanja o delu zavoda; je predsednica komisije za razvoj posebnih socialnih zavodov pri republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo. Na njenih plečih je seveda tudi vodenje naložbe, čeravno so ji v pomoč sodelavci in gradbeni odbor.
vodov, SPIZ Slovenije in republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo so se prepričali, daje naš zavod potreben temeljite sanacije, ker so bile zelo slabe stanovanjske razmere oskrbovancev ter delovne razmere delavcev. Skupaj smo lahko ugotovili, daje bil to tedaj po standardu eden najslabših zavodov v Sloveniji. Impoljca ima specifično populacijo glede na to, da so to mlajši upokojenci, ki so predvsem psihiatrični bolniki. Torej imamo lažje duševno in
telesno prizadete ter težje bolne starostnike. In zavod je bil že od nekdaj usmerjen tako, da pomagamo tem ljudem, zdaj pa še tembolj, ker v Sloveniji primanjkuje mest za tako populacijo. Toje posavsko-dolcnjski regijski zavod, saj imamo soustanovitelje v Brežicah, Krškem, Sevnici, Novem mestu in Trebnjem. Poglavitna težava v sedanji prostorski utesnjenosti, ko je v stari graščini
• Število oskrbovancev v novem delu zavoda na Impoljci se ne bo bistveno povečalo, zato pa bodo imeli na voljo mnogo več prostora kot doslej, ko so skoraj hodili drug po drugem. Prva faza izgradnje je bila končana že spomladi letos, naslednja faza bo, kot zagotavljajo Gradisovi delavci, končana v roku prihodnjo pomlad, celotna zgradba pa naj bi bila zaokrožena spomladi 1992. Za etapnost gradnje so se na Impoljci odločili zavoljo manjših težav s financiranjem naložbe kot tudi in predvsem zaradi oskrbovancev. Zato njihova števila med gradnjo ni bilo treba skrčiti.
Milka Cizelj
v sobah še po 11 oskrbovancev, je ta, da oskrbovanci nimajo dovolj prostora za dnevno gibanje, za dnevne aktivnosti in terapijo. Nova zgradba bo ogromna pridobitev, saj bo kar 6000 kv. metrov uporabnih površin,« je poudarila Milka Cizelj.
P. P.
Novo v Brežicah
PREDSEDNIK — Za Cirila KoleJ ka, predsednika brežiškega izvršnega s ta pravijo, da ima prav ubijalski tempo la, poleg tega pa je take sorte človek, vse izpelje, kar si zabije v glavo. To pa n edine nove »razvade«, ki jih je vpeljal lo na občinski upravi. Najhujša razvad menda ta, da se v Ljubljano na sestal vozi kar z vlakom, medtem ko opel omi lepo počiva v garaži.
SISTEMIZACIJA — V brežiških ( činskih upravnih organih je bilo kar prf ugibanja, kdo daje že na spisku za odst Zato je bila tako zelo iskana nova siste zacija, za katero so nekaj časa govorili, je že izdelana, in potem, da ni. V tak ozračju seje seveda prav lahko zgodilo, jo je ena izmed občinskih uslužbenk nekaj časa celo »ukradla«. No, na kol se je sistemizacija našla, izgubil pa s< vodja geodetske uprave, ki se je odpo dal službi na občini. Pa kaj, več kot I dni bo dobival 80 odst. dosedanje pil kar spet govori o tem, da le ni tako sil biti občinski uslužbenec, četudi ti gt odpoved.
HRUP — Odkar se Brežičani razbu jo zaradi prevelikega hrupa letal, ki pr tavajo Brežice, kot bi bila JLA v vojn stanju s to občino, je slišati kakšen glas per tudi iz vojaških vrst. Hrup moti I vojake, ampak kaj se hoče, ko pa je I liška steza tako nerodno speljana, da rajo z letali leteti ravno čez najbolj m ljeni del Brežic! Včasih pa jim ponagaj vreme. Samo zlobneži lahko trdijo, d bilo več teh preletov, ko smo pri nas sj jeli deklaracijo o suverenosti.
\l BR€2lSK£..jn
POR0DNI$NIC€V* «
V času od 21. do 27. julija so v brdži porodnišnici rodile: Janika Kovačič s novega — Jasno, Danica Ivanuševii Jarušja — Matejo, Greta Kovačič iz L kovca — Tadeja, Bernarda Gabrič iz Z — Petra in Marka, Tatjana Pribovšel Mrčnih sel — Urško, Anica Petančii Dednje vasi —Gorazda, Jadranka C kovčič iz Slave gore — Gorana,, K MudriničsSel — Rajka, Ljudmila Sva z Vojskega — Mitja, Darja Deržanii Glogovega broda — Iztoka, Karn Kranjc iz Brežic — Niko, Frančiška V tar iz Preske, Polono, Sadija Hoti iz j mobora — Jasmino in Marija D uhani« Gazic —Anamarijo. Čestitamo!
| Krške novice
OČITKI — Če malce pozabimo najbolj spornega člana krške občin ,D vlade Franca Pavlina, potem je drugi t *'f bolj sporni član zagotovo Franc Glin! unj V Iskri v Kostanjevici mu očitajo, dt 'me zapustil pomemben razvojni program, sploh pa je slišati očitke, da sc jrretrm spozna na gospodarsko politiko. Če na “T skupaj pogledamo s svetlejše strani, pol * bi lahko rekli, daje celo dobro, ker ni izkušenj z dosedanjim gospodarstvom: ^ ki sojih imeli, so nas pripeljali sem, L. ^
smo.
DOBROVNIK — V Kostanjevici m Sil no pogrešajo predsednika nekdanjega k o vršnega sveta Igorja Dobrovnika. Tl rp, včasih prišel k njim, jim zbudil nekaj a ■ j(
lita po razvoju in »napredku« pa spet4)(j. Šel. Resda sedaj kaže, da nebo nič ne s a ^ stanjeviškim mostom, ne z golfom, (
telefonijo. Ampak Kostanejvičani sc
radi tega sploh ne jezijo. Dokler so traj ,j ' sanje, jim je bilo lepo. Zdaj pa niti s j; * nimajo več, razen če ne bo sedanji p«* ‘ sednik izvršnega sveta pomislil tudi ‘O svoje sosede.	??
SOCIALISTI Čeprav fantov iz.1 “le kdanje Socialistične zveze ni nič videt1 -3k slišati, da imajo časa na pretek. Med1 ‘0 I ko Branko Pirc čaka doma, je Tone f ikt terski poskušal dobiti službo lako v ) erp talni kot v Šopu, ampak delavci ga f )er sprejeli v svoje vrste, čcnvur pa bojda f 'Olj botrovali samo ekonomski razlogi. Vlflb dar pa se Pleterskemu nakazuje rešit« tgj obliki javnega podjetja, ki naj bi ga d i novili za kabelsko TV, ki bo nekoč Zidarič morala začeti delovati.
80j
Sevniški paberki


le,
ter
do
‘e ti tži
‘vi
d *e,
POMETANJE — Delavcem , sevniških podjetij ni povsem jasno, d \ sla se njuni novopečeni direktorici v 1 četku mandata sila zagnano lotili pot1" 81« nja okolice in notranjščine tovarn P« **tl jo, da nimajo nič zoper red in čist« 0] čeprav bi kdo lahko tudi tako razum« _ pomisleke. Sprašujejo se le, če ne bo Pf )«k rano vihtenje metel zameglilo kakšnf membnejše vsebine za usodo podjetji ALKO — Nobene bojazni ni, da navkljub krizi in suši v žepih Sloveni neverili lepi tradiciji, da radi srkfl1 kakšen požirek kačje sline. Zmoglji’ nekaterih ljubiteljev alkoholnih hlapo presegajo vse meje razumnega, saj nekaj zadnjih primerih sevniški miliči pomočjo »pojoče travice« izmerili smrtonosne doze, tudi nad 4 prt alkohola!
POPRAVEK
V poročilu s seje sevniške občijj
skupščine, kije bila 11. julija, je novid v prispevku »Sevničani so dobili * vlado« pomotoma zapisala, da bo vem sevniškem izvršnem svetu skrb«" zdravstvo in socialno varstvo R°! Novšak (pravilneje, da bo to delal c rij Pesjak), medtem ko bo Novšak V1 niški vladi določen za urejanje ProS!^ urbanizem in ekologijo, hkrati pa boj ^ kot doslej poklicni predstojnik obč* 6^ geodetske uprave. Prizadetim in br**1 U , se za pomoto opravičujemo.	beti,
Uredništvo
DOLENJSKI UST
St. 31 (2137) 2. av

Zanimanje za Trubarjevim
Trubarjeva domačija na Raščici je vse bolj obiskana — Postaja kulturno-gostinsto-turistično-rekreativno središče
Ob 600-letnici rojstva Primoža Trubarja je v njegovem rojstnem kraju Raščici blizu Velikih Lašč zaživel projekt, imenovan Trubaijeva domačija. Gre za vrsto avtentičnih starih zgradb, ki predstavljajo čas, vkaterem je živel veliki mož slovenske pisane in govoijene besede. Čeprav delo na projektu ne poteka po pričakovanjih, vseeno ne stoji na mrtvi točki, predvsem po zaslugi KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. Zdi se, da je bil narejen pravi
korak tudi z otvoritvijo gostinskega objekta, ki so ga ponudili pravemu človeku —Janezu Žužku iz bližnje Dvorske vasi. Objekt je v notranjosti okusno uredil in s tem privabil iči£ številne obiskovalce Trubaijeve domačije.
arn*
»Vsi, ki se odločijo, da bodo obiskali Raščico«, pravi Žužek, »lahko a t ta doživijo resnično zadovoljstvo, iz Si Trubaijeva domačija je poleg kulturnega tudi gostinsko-turistično-rekreacijsko središče. Upam, da se bo v kratkem razvilo tudi v športno središče, saj ima za to vse možnosti.
Gostje si lahko ogledajo obnovljeni mlin, kjer je urejena spominska dvorana, potem je tu 250 let stan žaga venetijanka, pa kašča in skedenj s hlevom in kletjo, kije urejena v gostinski lokal. V skednju je prostor za umetniške razstave, klubske večere in podobna srečanja, prostor, ki mu pravimo ,glajta\ pa bi se dal urediti v prodajalno umetnin. Ogled Trubaijevine popestri video prikaz.
Vendar poleg ogleda Trubarjeve domačije gostje lahko tu uživajo tudi v kopanju v potoku, v čolnarjenju, lahko se ukvaijajozježoaKse popeljejo s kočijo. Zanimiva je Trubaijeva krožna pot, Iri je primerna tako za pešačenje kot za vožnjo s kočijo. Vse skupaj ustvarja prijetno okolje, ki je primerno tudi za priložnostne proslave, poslovna srečanja in podobno.«
Žužek je povedal nekaj tudi o nadaljnjih načrtih. V KUD Primož Trubar in Turističnem društvu Raš-čica imajo precej zamisli, kijih bodo skušali uresničiti Razmišljajo o gradnji dveh ali treh teniških igrišč, pogoji so odlični tudi za postavitev kampa, razviti želijo kmečki turizem, ki bi v zibelki slovenske kulture gotovo imel poseben čar, še posebno, ker je okolica polna znamenitosti, od gradu Tuijaka, Taborske jame, Grmade, Kureščka, Nove Štifte do Velikih Lašč in Podsmreke.
Raščica je po zaslugi vseh, ki si prizadevajo za njen turistični razvoj, in zaradi kulturnih prireditev, posebej likovnih razstav, dobila svojevrsten sloves, ki ga potrjujejo tudi kolone osebnih vozil in avtobusov, ki prihajajo v to lepo dolino od vsepovsod.
m. glavonjk:

ZANIMIVA PREGLEDNA RAZSTAVA — Slikar Stojan Zafred iz Divače se je v Dolenjski galcnp predstavil kot zanimiv likovni ustvarjalec. Na sliki: Jože Matijevič (povsem levo) je orisal življenje in ustvarjalnost slikarja Zafreda (na ranita), tržaški kitarist Igor Starc (na sliki povsem desno) pa je zaigral nekaj
Ustvarjalnost, ki zmaguje
V Dolenjski galeriji odprli pregledno razstavo slikarja Stojana Zafreda — Stopnje umetnikovega razvoja
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji so v petek, 27. julija, ob 8. uri zvečer odprli pregledno razstavo del slikarja Stojana Zafreda iz Divače. Kulturno razpoloženje je z izbranimi skladbami za koncertno kitaro ustvaril tržaški kitarist Igor Stare, o slikarjevi življenjski in umetniški poti pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Jože Matijevič.
Za dojemanje in polno občutenje umetniških stvaritev ni nujno poznavanje živijcnjeptsnih ali drugih podatkov o avtorju. V primeru Stojana Zafreda
**EVCI GOSTUJEJO MDc O« MORJU
igi i “EBNJE — Komorni zbor iz ilinSbnjega je povabil v goste pevce iz i, dl meriža na Češkoslovaškem. Skupaj
im,j rrm ;na , P<>*
zgosti, ki so se nedavno odzvali povabilu, trebanjski pevci v teh dneh nastopajo na prireditvi ob Jadranu. Kot sc je zvedelo, se bodo Komornemu zboru pridružili še člani Pihalnega orkestra iz Trebnjega.
Tako so poravnali krivico in , ki jo je po končani vojni te-priadrjal tej
pa je vsaj en življenjepisni podatek pomemben, in sicer ta, da je slikar že od svojega 19. leta, ko se je hudo ponesrečil, priklenjen na invalidski voziček. Njegovo življenje se je od usodnega leta 1970 povsem spremenilo. Svojo življenjsko energijo je usmeril v likovno izražanje, ki gaje prerodilo in osvobodilo. Kot težak invalid, kije primoran, da slika s čopičem v ustih, je seveda tehniko slikanja mogel obvladati le z izjemno zavzetostjo in predanostjo. Pod mentorstvom akademske slikarke Seke Tavčarje osvojil solidno likovno znanje in ga nato v samostojnem delu poglobil in ustvaijalno uporabil.
Razstavljene slike — gre za olja — nudijo gledalcu zanimiv pregled slikarjeve rasti, ki jo določajo tri stopnje. Za prvo je značilen realizem v slikanje vedut, tihožitij in po naravi prirejenih motivov, zaključuje pa se z dognano izdelanimi motivi k raške bivalne arhitekture. Sledi stopnja, za katero je značilna temeljita motivna preobrazba; umetnik slika kaotični svet nadrealističnih prividov in sanjskih blodenj. Nato pa preko kratke prehodne faze z značilnimi diptihi preide v svojo zrelo in morda slikarsko najbolj dovršeno stopnjo, ki jo predstavlja ciklus slik Tkiva.
Ob razstavi je izšel katalog z barvnimi reprodukcijami izbranih slik in spremnim Matijevičevim besedilom, izdali so ga trebanjski ZKO in CID, Dolenjski muzej in ZKO Sežana ob podpori več slovenskih delovnih organizacij.
M. MARKELJ
Rogenrol dalje
Režiser Robar nadaljuje snemanje vznemirljivega ___________filma___________
NOVO MESTO — Po krajšem zastoju pri snemanju dokumentarnega filma Rogenrol, do katerega je prišlo zaradi pomanjkanja denaija, kamere spet tečejo.
Režiser in scenarist Rogenrola Filip Robarje ta vznemirljivi film, ki bo govoril o pobojih domobrancev, civilistov in drugih takoj po koncu vojne, začel snemati kot dokumentarec za slovensko televizijo. Med samim snemanjem se je problematika, ki jo film obdeluje, uvrstila med osrednje teme, ki vznemirjajo in zanimajo najširšo javnost, zvrstili pa so se tudi dogodki, ki jih je Robar moral posneti zunaj predvidenega obsega filma.
In tako so bila že tako skromna sredstva hitro porabljena. Republiški komite za kulturo je odobril dodatna sredstva, ki Robaiju omogočajo, da bo film posnel do konca. Film bo, kot pravi režiser, dokončan novembra in bo morda še isti mesec tudi na rednem sporedu slovenske televizije.
KRES NA BELTINSKEM FESTIVALU
BELTINCI — Prejšnji teden je v Beltincih pod geslom Pesem in ples družita narode potekal 20. festival folklore. Na vabilo organizatoija KUD Beltinci seje odzvalo okrog 400 folkloristov iz Madžarske, Italije, Češkoslovaške in Jugoslavije, med njimi tudi člani novomeške folklorne skupine Kres. Novomeška skupina se je občinstvu predstavila v nedeljo, 29. julija, na osrednji prireditveni dan, ko so se sodelujoči predstavili v sprevodu nekaj izbranih skupin, med njimi tudi Kres, pa je nastopila na popoldanski prireditvi.
30 LET OHRIDSKEGA POLETJA
OHRID — Festival Ohridsko poletje praznuje letos 30-letnico obstoja. V treh desetletjih je Ohrid z okolico gostil številna velika imena jugoslovanske in svetovne glasbe ter mnoge gledališke umetnike. V programu festivala so glasbeni koncerti in dramske predstave. Letos je od slovenskih glasbenikov na jubilejnem Ohridskem poletju nastopil ansambel Slovenicum, v posebnem programu mladih umetnikov pa je sodeloval saksofonist Matjaž Dervenšek. Slovenske barve na festivalu uspešno zastopata še Vito Taufer in Dane Zajc.
kultura
in
izobra-
ževanje
Jeseni nova skupina
SEVNICA — »Zaradi nesporazumov oziroma žalitev sem konec lanskega leta po skoraj štirih letih odstopil kot predsednik SNPD (Slovensko-nemško prijateljsko društvo) Ljubljana v Essnu. Poglavitni povzročitelj teh zdrah, zaradi katerih so iz društva odšli skoraj vsi Slovenci, je bivši podpredsednik društva, ki ga tri mesece sploh ni bilo v klubske prostore, zdaj pa je postal novi predsednik SNPD. Res mi ni bilo lahko, ko sem se odločil za ta korak. V teh letih sem vložil v društvo najmanj 16.000 DEM. Toda ko sem ocenil, da ni bilo prave podpore pri razčiščevanju nepravilnosti v delu SNPD oz. so medsebojni odnosi padli na nizko kulturno raven, sem zmogel tudi to,« nam je še zmeraj vidno prizadet pripovedoval Alojz Jazbec, doma iz Sevnice.
SNPD Ljubljana v Essnu je pod njegovim vodstvom pridobilo od mestnih očetov lepe klubske prostore, kjer so se naši zdomci pogosto sestajali med seboj in tudi z Nemci. Za delo kulturnih skupin, zlasti razvite foklore, seje tudi ponudilo več lepih možnosti. Jazbec tudi sam pleše pri folklorni skupini odraslih,
po že omenjenem sporu pa namerava jeseni v Dortmundu ustanoviti novo foklorno skupino Slovenija. V njej bodo lahko sodelovali vsi, ne glede na narodnost.	p p
Tone Jakše Milan Markelj
KJE SO TISTE STEZIGE
a ifl silj jva gia8ba z vrha hriba je potihni-!eSj Ko sva nadaljevala pot ob potoku 1 ..biča. Nikakor pa ni potihnilo tisto, <aJ. le bučna glasba iz neznanega vi-'Pesjpda prebudila, namreč mučen vtis, da nt t Dolenjske kar preveč načičkan I ^ 'Kendi. Kamor se ozreš, da je le bolj , lraj ®,°ina reber in z nje lep razgled, že liti s ,.edaš, kako čepi po strminah cela ja-iji pi< ''banic oziroma vikendov, kot je bolj tudi b° povedano. Naj bo strmina še tako 3a in še tako odmaknjena od potov, >v izj al6 si jo bodo ukrotili, napeljali pot do /idcU ;ako odmaknjenega kotička, samo da Medj o lahko postavili svoj vikend in tam 1,n°! p *e večina prepričana — uživali v
0	v Tern razgledu, čisti naravi in rekrea-f Teib delu.
'■V iriu 0 znoja, časa in denarja gre za te ;;aene podvige! Težko je verjeti, da ri,S, u i ' liudje res toliko dali na svoje do-«>čv ip°butje in toliko skrbeli za zdravo i'enje. Obsedenost — saj temu ni mo-? reči drugače — z gradnjo vikendov __- p°lenjskih hribih ima najbrž kore-
1	. ^bfugje, nekaj drugega nagiblje lju-Kl i ,rtvovanju časa in sredstev.
*_eV'rn° Se vedno v družbi, ki ji ni mo-
L reČi bogata. Večina podatkov celo im J da smo v tem delu sveta pravza-n°, ** pevna družba. Toda če bi človek riciv 1 Po številu vikendov, bi Dolenjce i poijj ® a8il za prebivalce dežele obilja.
™ (^'bnvo je pogledati podatke, ki jih 'vral geograf Anton Gosar in jih obde-L Rudiji Počitniška bivališča na Do-iiKeni. Po Dodatkih popisa iz leta
1981, ko so zbirali tudi podatke o »stanovanjih za počitek«, se je novomeška občina znašla na vrhu tovrstnega seznama vseh slovenskih občin. Takrat so popisovalci v novomeški občini našteli 1343 počitniških bivališč. Na drugem mestu je bila trebanjska občina, na tretjem pa brežiška. Dolenjska je torej občutno vodila pred drugimi pokrajinami v Sloveniji. Zanimivo je, da je na lestvici poprejšnjega popisa iz leta 1971 novomeška občina bila na četrtem mestu. Se pravi, da je bila že takrat uvrščena zelo visoko, potem pa je vse druge občine močno prehitela. Zasluga za takšen vikendarski razvoj gre predvsem preurejanju starih zidanic v vikende in seveda gradnji novih zidanic, ki pa zvečine niso zgolj in samo zidanice.
Podatki za krajevne skupnosti novomeške občine iz leta 1984 kažejo, da je največ vikendov v krajevnih skupnostih Žužemberk, Dolenjske Toplice,Otočec in Šmarjeta. Lešniška dolina z Gr-čevjem in Trško goro je veliko pripomogla, da se je otoška krajevna skupnost uvrstila tako visoko. Razcvet vikendar-stva pa je bil žal v tem delu novomeške občine povezan s propadanjem podeželskega sveta in odseljevanjem prebivalstva.
Gradnja počitniških bivališč je spremenila podobo številnih podeželjskih območij, najbolj vidne pa so te spremembe prav v panoramskih legah dolenjskih gričev in hribov. Dolina Lcšni-ce in njeno jugozahodno pobočje s Trško goro ter severovzhodno z Grčev-jem je kar lep primer. O Trški gori ni da bi govorili, po spreminjanju pa jo dohiteva že tudi Grčevje, kjer vikendi rastejo kot gobe po dežju. Ali dolina z njimi kaj pridobiva ali nepopravljivo izgublja, pa je vprašanje, na katero imamo zaenkrat hudo različne odgovore.
SKRITA PRED NAPREDKOM
Dolina je kot podolgovata latvica varno spravljena med trškogorsko hribovje in Grčevje, na severu jo čuva Radulja, na jugu pa strma skalnata terasa, na kateri ždi Stari grad. Popotnik, ki ga pol vodi po glavnih prometnih poteh ob Krki, doline sploh ne opazi, tako je skrita. Svoj čas, ko so po dolini Krke divjale roparske horde, je morda dolina užila nekaj več miru kol drugi kraji prav zaradi svoje skritosti, morebitne plenitelje pa je od podvigov odvračal tudi Stari grad, ki s svojim mogočnim zidovjem čuva vhod v dolino.
Lepa je Lešniška dolina! Že prej, ko sva sc spuščala z Golušnika, sva opazovala, da je vsa v cvetju, Ugotovila pa sva tudi, da drevje tu cveti nekoliko prej kot v okolici Novega mesta. Domačini so povedali, da imajo v svoji dolini res bolj milo podnebje. Toča poredkoma sklesti pridelek in tudi zmrzal je redka.
Ker stvarnik do Lcšniške doline ni bil prav radodaren, ko je delil plodno zemljo — zvečine je zemlje malo, in to slabe — je ljudem za vsakdanji kruh dal primerno lego za sadno drevje in vinsko trto, obilo pa jim je nasul lepote. Na pobočjih Grčevja rastejo trte že od nekdaj, kraji so poznani po suhem sadju in orehih. Ljudje so pač trli revščino, v srce pa sla jim vlivala veselje domača vinska kapijica in čudovit razgled, ki so ga uživali iz svojih vinogradov po dolini Krke in po pobočjih Gorjancev. Ko so drugje že rasle zidane hiše s pravo opeko, so v razpotegnjenem Gorenjem in Dolenjem Grčevju stale še mnoge hiše s slamnatimi strehami. In kot je pravilo, s trdim življenjem in počasnim prihajanjem tako imenovanega napredka so v Lešniški dolini dolgo ohranjali nekatere stare običaje: ob kresu so kurili grmade, ob porokah so voglarili in delali kamelo za v svate.
Nekdaj so se ob Lešnici vrtela tudi mlinska kolesa. Bilo jih je štiri ali pel. Niso bili sicer veliki in z več mlinskimi kamni, kot so bili mlini ob Krki in drugih po mlinarstvu znanih vodotokih, so pa le mleli in peli svojo pesem ter dajali vsakdanji kruh mlinarskim družinam. Ko je napredek zakorakal tudi v dolino Lešnice in je nagnal ljudi v tovarne in s skope zemlje ter bornih koč v mesta in večja dolenjska naselja, so utihnili tudi mlini.
GRAD IN JAMA SMRTI
Pot po dolini se konča pri strmi skalni terasi, na kateri že stoletja počiva varuh doline Stari grad. Zgodovinarji pravijo, da je na tem mestu že v predzgodovinskem času bilo gradišče. Vsekakor je položaj strateško pomemben, zato ne bi čudilo, ko bi se izkazalo, da je res tako.
Grad naj bi stal na tem mestu že v 9. stoletju, kot zatrjuje Breckerfeld. V ko-stanjeviških listinah je omenjen leta 1300 kot last pl. Altenburgov. Leta 1330 je Jakob pl. Altenburg prodal grad Or-tenburžanom.za njimi pa so ga v 15. stoletju podedovali Celjani, ki so grad prodali Obračanom. Ko je ta rod s poslednjim potomcem Krištofom izumrl, je gospostvo pripadlo Janezu Juriju pl. Hohen-
vvarlu. Leta 1635 je grad pripadel Barto-lomeju baronu Valvasorju, očetu našega slavnega polihistorja Janeza Vajkarda, vendar stari Valvasor lastnine ni dolgo užival, prodal jo je naprej za 32.000 goldinarjev. Lastniki so se še nekajkrat zamenjali, cena gradu pa je rasla (ali pa so že takrat poznali inflacijo), saj je Ferdinand Fjrnest baron Mordax leta 1696 kupil grad za 34.735 goldinarjev.
Potem pa je šla pot gradu navzdol. Baron Mordax je grad zamenjal za Impolj-co in z doplačilom 16.000 goldinarjev v gotovini je grad prešel v last Volfa Konrada pl. Breckerfelda. Graščina je propadala in 30. avgusta 1764 je zadolženo posestvo prišlo na dražbo ter v last družine Margheri di Commandona. Usoda gradu ni bila naklonjena. Margheriji so se ga tako rekoč znebili leta 1931, ko so ga podarili konventu usmiljenih bratov iz Novega mesta. Tudi tem grad ni ostal. Prišla je vojna, Stari trg pa je bil deležen ognjene usode mnogih drugih dolenjskih gradov. Požgali so ga partizani.
V zvezi s Starim gradom je posebno zanimivo vprašanje, kam se je izgubil-po vsej verjetnosti bogati grajski arhiv listin in drugih dokumentov, ki so se nabrali sčasoma na gradu. Kot piše Ivo Pirkovič, naj bi dragoceno arhivsko dediščino odpeljali grofje Margheriji na svoj grad Otočec, kjer je bil arhiv nekaj časa celo dostopen za ogled. Ker pa so baje enega od gostov nekoč zasačili pri kraji starih listin, niso arhiva nikomur več pokazali. Ali so stare listine zgorele v plamenih, ko so partizani požgali grad Otočec, ali pa jih je res odnesel že prej nek italijanski oficir v Italijo, se ne ve.
Danes je grad delno obnovljen in čaka na boljše čase, ki bodo morali priti, saj je bila njegova pot navzdol dovolj dolga, da si zasluži nekaj ponovne slave in sijaja. Pred več leti je z obnovo začela Tovarna zravil Krka, ki je v gradu imela nekaj časa skladiščne prostore. Obnovo je začela seveda z drugačnimi načrti, da bi grad postal pomembna kulturno-turistična točka. V njem naj bi potekali kongresi, strokovna srečanja in seminarji, urejene bi bile ustrezne hotelske zmogljivosti, nekaj prostora pa bi odstopili muzejskim zbirkam in knjižnici.
Videti je, da je obnova gradu preveč zajeten naložbeni zalogaj, saj obnova ni dokončana. Je pa zgradba v takem sta nju, da bo zlahka počakala na boljše čase in dovolj globok mošnjiček, ki ji bo vdihnil novo življenje. Morda si bodo takrat popotniki, ki jih bo pot, tako kot je naju, vodila po teh lepih krajih, lahko ogledali grajsko dvorišče, se naužili ler
pega razgleda z gradu po dolini Krke in Gorjancih. Midva si ga nisva mogla ogledati, razen od zunaj, saj so zasilna vhodna vrata zaklenjena z debelo verigo, pa še napis posebej opozarja, da je vstop strogo prepovedan. In tako ni bilo nič ne z razgledovanjem po gradu in ne po okolici.
Okolica gradu je precej zaraščena z drevjem in sceste ni mogoče videli drugega kot gosto smrečje in nastlane smeti. Da se je nekdaj sceste odpiral lep razgled po dolini, pa se le tu in tam lahko bolj zasluti, kot zares vidi. Sicer pa je najino pozornost zbudilo nekaj drugega.

"»-i
Mgm


Dolina Lešnice se prenavlja, namesto starih zgradb rastejo nove, veliko pa je novih zidanic in vikendov po okoliških pobočjih.
Stari grad je na pogled zelo markantna zgradba in prenekaterikrat je motiv ljubiteljskih fotograiov in turistov. Skoda, da je dostop v grad zaprt.

pisma
in
odmevi
Še: Opomin novomeški malomarnosti
KLJUB DEŽJU JE BIL IZLET PRIJETEN
Arhivi niso zaradi zgodovinarjev — Raziskati je treba kapiteljski arhiv
Sindikalni
V naslednji številki Dolenjskega lista se je v zvezi z mojim pisanjem oglašala še kolegica Meta Matijevič, ki v novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana skrbi za starejše gradivo. Iskreno sem ji hvaležen, ker je izrabila to priliko in opozorila bralec na nemogoče raz-
mere, v katerih se nahaja njim zaupano
funkcionarji med čakajočimi
Skrb za odvečne delavce je najtežja naloga
KOČEVJE - Številni posamezniki v kočevski občini že ugotavljajo, daje reševanje presežka delavcev najtežja natrga, lu jo bo treba opraviti ob prestrukturiranju gospodarstva, družbenih služb in drugih drjavnosu Konec dogovorne ekonomije in različnih ideoloških predpostavk že ukinja pravico do trajne zaposlitve.
Lahko rečema da smo na tem področju odločno premalo osveščeni in da ni dovolj trajnih rešitev in da tudi ni tistih služb, ki bi bile kos vsem problemom, ki se že pojavljajo in ki jih lahko še pričakujemo na lem področju
Kaže, da tudi sindikati na to niso pripravljali, saj je že konec junija zmanjkalo denarja za zaposlene delavce pri občinskem sindikalnem svetu. Ti bodo odslej prejemali denar iz sredstev za nezaposlene kol -čakajoči delavci«. Razprave o teh vprašanjih pa kažejo, da bi morali temu problemu pristojni posvečati več skrbi.
gradivo. Čeprav ne smemo spregledati kvalitetnih premikov, ki šobili narejeni v zadnjih letih na Dolenjskem v korist arhivske službe, je nesporno dejstvo, da je situacija zastrašujoča. Problem pa je razmerma lahko rešljiv. Potrebno je le spoznanje problema in volja pristojnih. V Novem mestu je kar nekaj stavb, ki bi lahko arhivu dale primernejši prostor. Narodni dom, bivša bolnica za rehabili-Po mojem opozorilu na nepoznavanje bogastev samostanskega in kapitelj-
skega arhiva v Novem mestu sem prejel dva odgovora. Prvi je bil telefonski. Ze
isti dan, ko je članek izšeL mi je eden izmed očetov frančiškanov opisal napore, kijih vlagajo v reševanje njihovega kulturnega bogastva. Te seveda poznam, nisem pa vedel, da je tudi nje koncert navdušil in ga bodo skušali organizirati tudi v Novem mestu. Želim jim obilo uspeha, nenazadnje pa bodo mnogi lahko spoznali, kaj meje razburilo in napeljalo k očitkom, za katere sem še vedno prepričan, da so upravičeni.
Vznemirjeni
tadjo in tudi današnja stavba polidje, potem ko se bo ta preselila v načrtovano novogradnjo. Zmotno je mišljenje, da so arhivi zaradi zgodovinarjev. Ne, urejen in dostopen arhiv je temelj vsake učinkovite uprave in zaradi tega je treba poskrbeti za ustrezno rešitev arhivske službe v Novem mestu.
Problem, ki sem ga načel v svojem prvem članku z gornjim naslovom po današnji ureditvi arhivske službe v Sloveniji ne sodi v problematiko novomeške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ob tem puščam ob strani, ali je to prav ali ne, ker ne kolegica Matije-vičeva ne jaz nisva sestavljala teh pravil in dokler so, se jih je treba držati. Že nekaj časa si prizadevam, da bi kapiteljski arhiv raziskali, izdelali kratke povzetke, te združili s povzetki tistih dokumentov, ki so v Ljubljani, in vse skupaj objavili. V nepoznavanju tega, kar imamo, je bistvo titanc malomarnosti. Popolnoma nebistveno je, ali je arhiv zaseben ali ne! Rad bi spoznal normalnega Novomeš-čana, ki bi mu bilo vseeno, kaj se dogaja s Tintorettovo sliko, ki je tudi privatna lasi'
Nekdanje občinske raziskovalne skupnosti so bile poklicane v življenje tudi za raziskovanje takih problemov. Od kulturne skupnosti sem v tem primeru pričakoval priganjaško vlogo, mogoče malo pomoči, predvsem pa naj bi po opravljenem delu preko ustrezne službe poskrbela za ustrezno skrb tega izredno
pomembnega dela naše dediščine. Zgodilo se ni nič in v tem vidim eno izmed potrditev prepričanja, daje prav, da sta skupnosti propadli. Nenazadnje so se jim odpovedali celo njihovi duhovni očetje. Ugotovili so, daje taka organiziranost raziskovalne in kulturne dejavnosti ena največjih in najdražjih povojnih zablod.
Čez dobri dve leti se bomo spominjali 500-letnice novomeškega Kapitlja. Upajmo, da bo do takrat v okviru širšega projekta, po katerem naj bi skupina znanstvenikov osvetlila vlogo in pomen te cerkvene institucije v gospodarskem, kulturnem in političnem življenju Dolenjske in tudi širšega slovenskega prostora, rešen tudi problem poznavanja njegovega arhiva.
STANE GRANDA
Na srečanju upokojencev iz vse Slovenije na Rogli nam jo je spet zagodlo vreme. Pihal je veter in deževalo je, zato nas je večina ostala kar v avtobusu. Ne mislite, da smo bili v avtobusu čemerni in slabe volje! Ni manjkalo petja in šal. Ustavili smo se v Zrečah, a si žal nismo mogli ogledati kraja. Pač pa seje oglasila harmonika in mnogi so zaplesali pod napuščem avtobusne postaje. Bliže doma nas je pozdravilo sonce, pa se nam ni dalo domov, zato smo se spet povzpeli malo više na Vrh nad Boštanjem. Že zdaj kujemo načrte za nove izlete; posebno nam bi bilo všeč, če bi za dva dni odšli v Poreč. Glede izleta na Roglo se zahvaljujem vsem sodelujočim in organizatorjem ter šoferju, da nas je srečno pripeljal nazaj« Krško.
Upokojenka GABI
KRVODAJALSKE
AKCIJE
LJUBLJANA — Kot je sporočil Rdeči križ Slovenije, bo tudi v avgustu v Sloveniji več krvodajalskih akcij. Drugega avgusta bodo občani lahko darovali kri v Ribnici, 7. avgusta bo krvodajalska akcija v Krmelju itd. Občani lahko prijavijo svojo udeležbo na krvodajalskih akcijah kot običajno občinskim organizacijam Rdečega križa in v delovnih organizacijah aktivistov RK.
KAJ JE Z ZIBELKAMI?
RIBNICA — Mamica, ki bo rodila med aprilom in decembrom letos tretjega otroka, dobi od Novole-sa za darilo zibelko. To reklamo so si še posebno zapomnile tudi tiste ribniške mamice, ki so v »blagoslovljenem« stanju. Nekatere so resno vzele reklamo in pričakujejo razen otroka tudi obljubljeno zibelko, druge spet pa se bojijo, da ni šlo za potegavščino. Upamo, da bo Novo-les ostal mož beseda.
Zakaj tako?
Neprijazna telefonistka sprejema klice na pomoč
V petek, 27. julija, je na železniški postaji v Novem mestu (Bršljin) prišlo do delovne nesreče. Pleskar, kije barval steno na postajni zgradbi, je padel z lestve in se pri padcu z višine kakih 4 do S metrov huje poškodoval. Ponesrečencu smo nudili prvo pomoč in takoj poklicali rešil-
ni avto, da bi ponesrečenega delav-
. ... ^ -- •
ca odpeljal v bolnišnico.
Prvikrat smo rešilca poklicali ob 9.20, a ker ga dolgo ni bilo, smo klicali še enkrat. Ker tudi po drugem klicu nismo pričakali rešilca, smo telefonirali še dvakrat. Ob četrtem klicu je telefonistka brez pojasnila spustila slušalko, takoj ko je slišala, kdo kliče. K sreči je tistikrat rešilec le pripeljal in stvar je bila urejena.
Sprašujemo se, ali je bil odnos telefonistke do nas tak, kot naj bi ga oseba na tako občutljivem delovnem mestu imela. Imeli smo občutek, da smo zapostavljeni.
Delavci Železniške postaje Novo mesto
JANEZ ARKO
Ob moratoriju
Voznikova
ofika
Men mnogimi sem bil prisoten na pogrebu Milene Čegovnik, ki je bil v ponedeljek, 23. julija 1990, iz vasi Podgora na pokopališče v Dol. Stražo.
Ko smo šli v sprevodu proti pokopališču, smo se vsi zelo zgražali nad voznikom avtomobila Z 128 rdeče barve, reg. številka NM 142-537,kije bil uko nesramen, da je prehitel cel sprevod, kljub temu da ga je nasproti stoječi tovornjak, kije ustavil, opozarjal s svetlobnimi sigjuii, naj ustavi.
Spoštovani voznik, veijetno nisi vedel, zato ti povem, da smo šli v sprevodu za 30-letno mamico, ki je zapustila možu tri otroke, stare od 8 do 12 tet, in je umrla zaradi zahrbtne bolezni. Sprašujem se, kako bi bilo tebi, če bi se znašel v vlogi očeta teh otrok, upam. da ti ne bi bilo vseeno, če bi se znašel nesramnež in prehiteval cel sprevod. Potrebno bi ti bilo počakati največ 5 minut, da bi šd sprevod s ceste v vas, in potem bi lahko mimo odgdjal naprej.
Cc imaš količkaj srca, upamo, kaj ■akna ne boš nikoli več storil.
JOŽE NOVAK
V Delu 17. julija sem bral, da se na gozdnih gospodarstvih zdo vznemirjajo zaradi moratorija na sečnjo v ukradenih gozdovih in na prodajo ukradenih nepremičnin. Bržkone je vznemirjen tudi kakšen »prenovitelj«, ki seje v letih 1948 Uko trudil, da bi prišlo fimveč nepremičnin v SLP, sedaj pa je njegov trud izničen.
»Mlina nisem mogel zakleniti«
Klepet s Stanetom Oberstarjem iz Dobrniča — Suho krajino so zanemarjali
Gospodje tovariši! Tudi mi smo bdi zelo vznemiijeni, ko so nam brez odškodnine 1946. vzeli vse gozdove in zemljo, ki je bila pri hiši 200 let, za vzeto pa nismo prejeli nobene odškodnine. Vzdi so nam zato, ker je imd oče gostilno in vaško trgovino. Dve leti pozneje so očeta zapili, zaplenili hišo in vse ostalo premoženje. »Tovariši« v usnjenih plaščih so pred našimi očmi kradli kot srake. Junija 1948 pa
Poklic mlinaija so ohranili le še posamezni ljudje, kar pa ni čudno, saj kruh kupujemo v trgovinah in ga le redke gospodinje pečejo doma. Žito pa meljejo v velikih mlinih. Predstavljamo vam mlinaija Staneta Oberstarja iz.
smo dobili dopis: Po nalogu okrajnega komiteja KPS Cmc
momelj se morate v treh dneh izseliti iz zaplenjene hiše, če ne, vas bomo izsdili z milico. Bilo je jokanja, tuljenja, moledovanja, toda »prenovitelji« v usnjenih plaščih so bili neusmiljeni.
V pojasnilo: noben ni biljiri bdih niti ni * :pajeokupa-
nil pri t
sodeloval z okupatorjem Čc pa tor zasedel domovino, smo bili krivi toliko kot vsi ostali. Naši očetje so bili na soški in ruski fronti ter v ruskem ujetništvu.
Vsake veselice je enkrat konec, tako se je tudi vaša veselica končala. Božji mlini meljejo počasi, pa zanesljivo.
FRANC DERGANC Semič
Dobrniča na Dolenjskem, ki prav v teh dneh dopolnjuje štirideset let delovne dobe. Njegov mlin je znan daleč naokrog zlasti po ajdovi moki.
• Kaj vasje vodilo v ta poklic?
Rodil sem se v Hinjah. V družini je bilo pet otrok, ki smo skupaj z drugimi tolkli revščino. Po osvoboditvi smo morali že otroci razmišljali, kako bomo živeli, saj je bilo težko najti delo. Meni se je kot petnajstletniku ponudila priložnost za zaposlitev v Žužemberku, v -beraškem mlinu«, ki so ga beraški imenovali zato, ker so v njem nekoč mleli žito najbolj revni ljudje. Mlinarski poklic me ni mikal, vendar sem počasi vzljubil to delo. Takrat je bilo to zelo naporno delo. Že noč po svojem prvem delovnem dnevu sem preživel ob mlinskih kamnih in tudi pozneje smo delali po 24 ur skupaj. Cetrtinke ure pa sem predremal ob vrečah na hodnikih. Leta 1957 sem se zaposlil v mlinu v Dobrni-
vol in turizem Kako pomagati zdravstvu
ču. Takrat je deloval v okviru kmetijske zadruge, kasneje pa sem ga jaz odkupil in začel na svoje. Mlin sem pozneje trikrat prenovil, do valjčnega mlina.
•	V 40 letih niste imeli niti dneva bolniške. Ali vas je delo utrdilo?
Morda je resnica v reku, delo utrjuje človeka in ga tudi vzgaja. Tudi mene je nadlegovala bolezen, toda zavedal sem se, da me nihče ne more zamenjati. Mlina nisem mogel zakleniti, tako sem vzdržal in bolezen premagal ob delu.
•	V Dobrniču ste torej kar 33 let, postali ste pravi krajan. Kaj menite o tem kraju?
Ta kraj sem sprejel za svojega in bom tu tudi ostal. Z ženo sva zgradila hišo, dva otroka sta odšla v druge kraje, le sin je ostal pri nama. V dobrniški dolini poznam vse ljudi, in lahko rečem, da tu živijo pridni in dobri ljudje, ki pa zaradi nerazvitosti kraja živijo trdo življenje. Moj mlin je edino podjetje. Občani se vozijo na delo v Ljubljano, Novo mesto, Trebnje, Žužemberk in Stično. Utrujeni po delu in naporni vožnji morajo poprijeti še za delo na polju. Tovarniške plače so majhne, zaslužek od kmetije skromen, zato oba zaslužka zadoščata le za preživetje. Zaradi celodnevnega garanja ti ljudje nimajo časa za kulturno življenje in počitek, utrujenost
pa jih zapira vase in utesnjuje. Žalostno je, da tudi otroke te doline ne čaka nič boljšega. Šole in tovarne so oddaljene, kraj nima perspektivnih načrtov.
•	Kaj se je v teh krajih od prejšnjih časov spremenilo?
Poleg elektrike smo po več desetletjih dobili vodovod in nekaj cest, sicer pa so občani sami prispevali za ceste. Sedaj pričakujemo telefon, radi bi dočakali še asfaltiranje ceste do Žužemberka, ki je eden glavnih znakov nerazvitosti. Sicer pa glede splošnih razmer v Sloveniji mislim, da smo predolgo vlagali v nerazvite republike, zanemarjali pa lastne kraje, kot so Suha krajina, Haloze, Primorska in drugo.
•	Kaj je bilo v vašem poklicu lepo in kaj najtežje?
Lepo je bilo, da sem se vsak dan srečeval z ljudmi, se z njimi pogovarjal, pošalil pa tudi zapeli smo. Toda vse moje delo in življenje sta vezana na delovni prostor v mlinu. Le redkokdaj sem ušel od tod. Mlina ni mogoče zakleniti. V teh 40 letih je bilo mnogo neprespanih noči, ne poznam izletov ne sončenja na morju. Zato hodim v prostih uricah rad v vinograd, včasih se pridružim lovcem, pojem v pevskem zboru. Dokler bo ropotal moj mlin, bom tudi jaz živel z njim.
Z. A.
V Ribnici so se pred kratkim za veda poslovili od Janeza Arka, vnetega tur stičnega in muzejskega delavca. Rojen bil pred 81 leti v Nemški vasi. Končal, trgovsko akademijo. Med vojno so ga Iti lijani internirali. Leta 1943 je odšel v pa lizane in bil kot borec Prešernove brigal ranjen. Po vojni je delal na raznih podro jih, nazadnje pa je bil kot vodja oddelka kmetijski zadrugi upokojen. Po upokojit je še posebno prizadevno deloval v muz« ski in turistični dejavnosti. Bilje med c ganizatorji ribniškega semnja suhe robe lončarstva, zbiral predmete za muzej it Posebno zagnano je deloval kot turistiČ vodnik in mu ni bilo žal ne časa ne nap rov, da bi ustregel turistom in izpolnil v njihove želje. Ribničanje in turisti so cen Kranjčevega Janeza, kot so mu rekli 1 domače. Za svoje delo je prejel tudi nek priznanj in odličij, med drugimi Turistid zveze Slovenije in znak OF.
t
V nedeljo, 29. julija, nas je za vedno i pustil rezervni kapetan Anton Švab iz Bt Ijive Loke ob Kolpi, kjer je bil pred 651 tudi rojen. Med vojno je kot 17-lclen fa odšel v partizane. Bilje borec v Zapadnj dolenjskem odredu in 9. brigadi, nazatln pa komandir čete. Največ sc je boril območju od Gabrovke, Šentruperta Mirne Peči do Šentjerneja, kjer je imel di po vojni veliko prijateljev. V bojih jel dvakrat ranjen in je bil vojaški vojni in« lid. Po vojni seje vrnil v domačo vas in I zaposlen v GG Cerovo, kjer je delal t upokojitve. Pokopali so ga na domač« pokopališču v Bosljivi Loki 31. julija, zadnje slovo mu je spregovoril tudi pr« sednik občinske organizacije ZZB NO Kočevje, Nace Karničnik.
Za turistični dan plesalci, harmonikarji, skupina Videomeha in vol na ražnju
Nasmeh ministrice — Zgledujmo se po »podarim-
zdravs
ne
Pri
go
Na
reši
slo
GU
pri]
žan
gla:
ZL
GC
TE
ak
za
Ir
mi
8Vi
Katere meje urejanja prostora?
dobim« in naredimo loterijo za potrebe zdravstva
OSILNICA — Na nedavnem turističnem dnevu v Osilnici je bilo spet živahno. Piedslavilose je KŠD Kostel s skupino za izrazni ples in folkloro. Tudi letos je bilo ob tq priložnosti srečanje harmonikarjev -Vaška podoknica«, nastopilo jih je 17 iz Slovenije in Hrvaške pa tudi 14-letni mla-
Nasiednja zanimivost je bil ansambel Nika Zajca z Borisom Kopitarjem kot povezovalcem programa, ki sta poskrbela za zabavo in plev Boris Kopitar, ki je skrbel
tudi za smeh, sije privoščil sedanje razmere ob Kolpi in Cabranki, predvsem slabo
makadamsko cesta ki pa jo vojaki prav zdaj širijo m pripravljajo za asfaltiranje. Tako je med dragim zbodel, da Brod na Kupi pomeni tudi »nov avto kupi,« če si se namenil proti Osilnici. Nato pa se je spomnil vojakov, ki razširjajo to cesto, in dejal daje vojake lepše videti na buldožerjih kot v tankih.
Nasploh je brk) tistega dne v Osilnici živahna k četna je veliko prispeval tudi vol na ražnja ki ga vsako leto pečejo na tej turistični vodici. Gostov z obeh bregov Kolpe in Čabranke je bilo veliko, seveda pa je k prijetnemu razpoloženju pripomoglo tudi lepo vreme.
J. PRIMC
V Deluje bil 17. julija na prvi strani članek »Zdravstvo je bolehno«. Nasmejan obraz ministrice za zdravstvo dr. Katje Boh na sliki poleg članka daje upanje, da bo našemu zdravstvu kmalu bolje. Potrošniki naj bi s svojimi predlogi pomagali ministrici in komiteju za zdravstvo do odgovora, kako priti do denarja.
Revalorizacija sedanje participacije je že ena možnost. Pravično bi bilo oprostiti ali zavezati za najmanjši prispevek tiste z majhnimi plačami in nizkimi pokojninami. Zdravstveni dinar poleg davka na cigarete naj se razširi na alkoholne pijače. Nekako pred tremi leti sem napisal članek »Loterija za zdravstvo«. Izvršni odbor Zveze zdravniških društev Slovenije je takrat opozarjal na posledice pomanjkanja sredstev za zdravstvo. Zavzel se je, da bolniki ne smejo čutiti poslabšanja zdravstvenih storitev.
Začnimo loterijo Slovenije za opremo in zdravila za zdravstvene ustanove. Pomagali bi njim in sebi. Prepričan sem, da bo uspeh tu, saj gre za zdravje vseh nas. Poglejte, koliko nesreč je samo na cestah! Čeprav je gospodarstvo v krizi, bodo podjetja prispevala darila loteriji, če bo denar namenjen zdravstvu. Komite za zdravsto in socialno varstvo, posebej pa še ministrico dr. Katjo Boh prosim, da predlagano izpeljejo že v fc™ le,u	LOJZE ŠPILER
Radovljica
Problematični prostorski ureditveni pogoji za naselje Mokronog^—K
— Kako sodi t
3

Glede možnosti zbiranja denarja za zdravstvo poglejmo akcijo podarim-dobim, loterijo, tri krat tri, »koš loterijo«. Povsod sodelujem in bom še v bodoče.
VEČ ZA VRTEC
LOŠKI POTOK — V stavbi osnovne šole Loški potok, kjer je tudi potoški vrtec, preurejajo prostore tako, da bo vrtec pridobil še eno igralnico, veliko okoli 50 m-, razen tega bo vrtec pridobil tudi dodatne prostore za garderobo in drugo, da botako zadostil minimalnim pogojem, ki so potrebni za delo vrtca. Preunjali so začeli junija, dela bodo končali do začetka šoLskega leta (še ta mesec), veljala pa bodo 1,2 milijona dinaijev.
Prostorski ureditveni pogoji za naselje Mokronog so se v javni razpravi problematizirali, in to v dveh točkah. Najprej v pomanjkanju osnovne teze o razvoju in ureditvi naselja, ki se kaže v ohlapnosti enih in izraziti nadrobnosti drugih členov odloka. Gre za vprašanje razvojnih možnosti in omejitev, ki jih moramo poznati, če hočemo izdelati prostorskoureditvene pogoje. Drugi očitek je letel na lahkotno razvijanje con brez jasnih strokovnih argumentacij in izrazito ekspanzionistično v conah L2, Ll, G, E in tudi v H in F. To stopnjevano širjenje meja naselja ne sledi nobeni varianti razvoja Mokronoga. Končno je očitno tudi to, da prostorskouredit-veni pogoji za naselje Mokronog niso jasno podprti z nobeno analizo sovpadajočih strok.
Razgibani kočevski upokojenci
Tekmovanja, razstave, srečanja na tednu upokojencev — Skrb za rekreacijo, kuituro in drugo
TURISTIČNI VOL V OSILNICI — Poleg uspelega kulturno-zabavne ga programa je bil na nedavni turistični prireditvi v Osilnici osrednja privlačnost vol na ražnju (na fotografiji), da o »tekočih zadevah« niti ne govorimo. (Foto: J. Primc)
KOČEVJE — Delo Društva upokojencev Kočevje je zelo razgibano. V okviru športne komisije delujejo kegljaška, balinarska, strelska in šahovska sekcija. Rekreacijska komisija skrbi za izlete, pohode, srečanja in sploh rekreacijo. Upokojenke imajo rekreacijsko telovadbo vsak teden v šoli Ljuba Serceija.
V upokojenskem domu so razen pisarn še drugi prostori. Klubska dvorana ni le za sestanke, razgovore in podobno, ampak so v njej še pevske vaje, ob sredah popoldne pa člani društva izdelujejo razna ročna dela. Tu je še stalna razstava ročnih del in pokalov ter diplom, ki so sijih upokojenci priborili na raznih tekmovanjih in srečanjih.
Med upokojenskim tednom, ki ga organizirajo kočevski upokojenci vedno v
julija so bila letos tekmovanja v kegljanju za moške in ženske: moški pa so tekmovali še v šaha balinanju in strelstvu. Članice so pripravile kulinarično razstavo.
Za zaključek tedna upokojencev je bilo srečanje v Mozlju. ki se ga je udeležila nad tretjina članov društva, se pravi nad 500 ljudi. Ob tej priložnosti sta nastopila ženski pevski sekstet društva in moška glasbena skupina. Predstavili so tudi prvake v posameznih športnih zvrsteh za letos, predsednik društva Jože Svete pa jim je podelil kolajne. Za kulinarične dobrote je dobila pokal tudi sekcija žena. Srečanje se je nadaljevalo z veselo in zabavno domačo glasbo. Upokojenci so hvaležni vsem. ki so to prireditev popravili in izpeljali.
MARIJA VOLF
Seveda ni izdelovalec prostorskih ureditvenih pogojev tisti, ki bi oblikoval strategijo razvoja naselja. Gre za to, da mora pripravljavec teh pogojev vedeti za to strategijo in za razvojno filozofijo naselja, če naj se sploh loti priprave pogojev. Prostorski ureditveni pogoji za naselje Mokronog so delani na pamet in ne izhajajo iz. opredeljenih kvalitet in problemov oblikovanega prostora Mokronoga.
Indastrijska cona Mokronoga obsega 20 odst. obstoječih površin naselja in meji na historično trško jedro. Zaman pa bi za tak poseg v prostor iskali usmeritev v srednjeročnem družbenem planu občine Trebnje za obdobje 1986— 1990 in v dolgoročnem planu občine Trebnje od leta 1986 do 2000. Prav ia(to zaman bi za naselje Mokronog, ki se mu skupaj s širšim območjem vztrajno zmanjšuje število prebivalcev, iskali strokovnih osnov, od umestitve kulturne krajine naselja Mokronog v širši prostor in vizualne analize kulturne krajine naselja in splošnih pogojev posegov v prostor lokalnih centrov občinskega pomena do urbanističnih zasnov in načinov urejanja prostora. Tako ni jasno, kako industrijska cona Mokronoga ne bo porušila obstoječih urbanističnoar-hitektonskih značilnosti, kako bomo s štirikratnim povečanjem površine znotraj naselja Mokronog za industrijo zmanjšali
onesnaževanje okolja ter ohranili krajinske značilnosti in naravno in kulturno dediščino, o čemer govori 5. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog. Če pripravljavec naših prostorskih ureditvenih pogojev namesti industrijsko cono v samo jedro naselja, je edino mogoče, da formira stanovanjske cone zunaj njega. Toda danes razvijajo industrijske cone v najmanj vrednem prostoru daleč stran od bivalnih področij.
Očitek pripravljavcu prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mokronog ni le, da ta prostorski akt ne izhaja iz razvojne filozofije Mokronoga in da spregleduje logiko razvoja prostora. Predlagana vsebinska osnova lokacijske dokumentacije preveč usodno posega v prostor, kar ukinja razvojne možnosti Mokronoga s tisočletnim razvojnim lokom. Tuje kleč tega prostorskega izvedbenega akta.
In končno: tudi v občinskih planskih aktih imamo začrtano prav takšno strate-
gijo razvoja naselja Mokronog, ki dol0
prav takšno vsebinsko osnovo za izdett lokacijskih dokumentov, kol trdi pripri ljavec Prostorskih ureditvenih pogoje« naselje Mokronog. Toda nič ni tako s v«, da ne bi bilo mogoče spremeniti, velja t' za vse »možne in obvezne mehanizme ž janja prostora«.
Prostorski ureditveni pogoji za na«1 Mokronog razvijajo konflikt med njd vimi smernicami poseganja v prosto* realnimi možnostmi razvoja naselja & kronog. Mokroitog ne more razvijati« možnih programskoprostroskih asm* tev, še najmanj pa ne vseh naenkrat skoraj istem mestu. S paradoksaloj smernicami bo motivacija razvoja ^ kronoga ostala v prividu ohranjanja diščine, v prividu razvoja industrije, v I vidu razvoja turizma, v prividu raz« obrtnih in storitvenih dejavnosti in v f vidu urejenega prostora.
MARKO KAP
KROŽEK — Članice skupine ročnih del v trebanjskem društvu upokoje^ so celo leto pridno vezle, kvačkale, zaključek «sezone« pa so proslavile v e*> nih oblekah. Pavla Gorenc, ki vodi ta krožek, je prisrčno .sprejela vso ve*l druščino pred svojo hišo. Med zabavo so ženske imele mini »štrikarijo«, n* teri je zmagala gostiteljica Pavla. Na srečanju so se vsi imenitno počutili,» kar pozno v noč. Tole naše zbiranje v trebanjskem klubu upokojencev na** postalo že kar dolžnost pa še koristno je. (Foto: F. Mališič)
ras

Ciin tul en !al. i It pa ga( Iro-Ika :>jit uzf d O bc
j
,tič
apt
ilvi
;en
lil
lek
tiči
0 2
Bc
5 Ul
i fa
Jnj
uin
il
la
cit
je!
inv
in I
il<
ičc
ja.
are
MČ(
\
NAGRADA V KOT PRI SEMIČU
Žreb je izmed reševalcev 27 nenadne križanke izbral ROZI SAJE iz Kiora pri Semiču. Za nagrado hm pngjrii fcunjjii-i'1-1 Slavka Dokla llfckan&at prinBocvai. Nagrajenki čestitamo.
Rešite današnjo križanko in poišpte rešitev najkasneje do 13. a»gwui na mt-slov: Uredništvo Dateqj&qgi feta. Glavni trg 2\ 68000 Noro mesto, s Pripisom KRIŽANKA 29.
REŠITEV 27. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 27.	kri-
žanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: ZRN, DEPEŠA, AASEN, IVAR. ZLET, SIME, DONOS, APA, NOGOMETNI, POR. SORA. OL. SMRT. TERABONA, KOVAČIČ, KIRST AKA, ERAR, DDT, LAKOTA LIZA VT, ARIMAN, PELOD.
nnsu
Za odpravo nasprotij je treba spoštovati tudi tuje brnenje, ne pa absolutizirati svojega.
F PERKO
Pomembna odkritja ne nastanejo vselej v stroki.
V KAVČIČ
Kjer je svobode malo, jo Varuje policija.
Ž. PETAIN
NAGRADNA KRIŽANKA
Kaj jedo
Katere snovi so pomembne za človekove _________možgane_______________
Da je od pravdne prehrane odvisno splošno dobro počutje in zdravje posameznika, seje ir doljga vedelo. Stara je tudi modra«., da je ustrezna hrana pomembna za pravilen človekov razvoj ter da je aferam način prehrane lahko dober urin* boja proti najrazličnejšo«! boleznim. Nismo pa vedet da hrana lahko tudi poneumlja mirnima povečuje umske zmožnost Plav » zatrjuje dr. Jean-Marie Borne, kije napisal knjigo Dietetika možganov in z. njo zbudil nemalo ponoiimosti v strokovni in laični javnosti.
Bourre pravi, da je ra pravdno delovanje možganov, kistorilno zapleten živčni sistem, od čigar dobrega delovanja smo usodno odvisni, zelo pomembno, da dobijo vse potrebne snovi. Če jim kalna od snovi primanjkuje, jo začno črpali iz drugih organov, se pravi, da se v boju za svoj obstoj lorija tudi ropanja organov istega organizmi
Možgani so energetsko preoqj Požrešni, na uro porabijo 4 grame glukoze, ki je osnovno gorivo možganov. Med najbolj pomembnimi snovmi, ki jih potrebujejo, so Kno-lejska in alfalinokjriu kislina. Njihovo resno pomanjkanje spraži lahko tudi smrt. če obeh snovi občasno primanjkuje, pa je lahko Prizadeta predvsem zmožno« načenja. Holesterol, ki sioer seje strah ■ned ljudmi, je možganom Se kako Potreben. Aminokisline, maščobe 'n maščobne kisline so 'Jon kijih [hožgani nujno potrebujejo, da delujejo, kot je treba. Naj je slišati še tako smešno, velja, da aa mizo najj-y.cč naredite za dobro jadramo svojih možganov, čc jeste možgane, goveje, svinjske in ovčje, kjer je omenjenih snovi obda Med vitamini pa so pomembni vitamina skupine B, vitamin A in seveda vi-tamni C. Od rudnin pa Doume kot Pomembne omenja jeg železo, magnezij, kalij, kalcij, natrij' in arih.
'1:
29 I
				I 0l		plaeni PODOBNA «0UNA	DELANJE	AVTOR J UOlfl	DOBA	VRAŽNI OBESEK	PODBOJ	POKRAJINA V VIETNAMU	ZOLAJEV ROMAN
				MR*				ORJAŠKI KuSCAR					
				NADA«				RMSKA LJUBLJANA DALMATN- SK0ŽIME					
				MESI*									
- '-rr .■■P"«-				jBIBiSK* lUJKA FAJTA					BUDISTIČNI DUHOVNIK OC«				
				►								LOPA ZA SENO	MENIČNI P0ZVANEC
OBL	«L41lSA	«Bi*au£j tflUOffllDEiA SJNBEffME	¥					PISMENO POTRDILO USTVART teu Česa					
KJElMflffliffi NBffilJF W3E) .ffliilMO					VRSTA M&ANE SOlAIE OASBBAK 9CSS	PER£P« REPI •BUSH				VRSTA HRASTA TEKMOVALNI ODER			
41E1MOTD UDRPi©									EGIPT BOGINJA P100N0STI KOCBEK EDVARD		KEM SIMBOL ZANATRU MLEČNI IZDELEK		
•AVSTRALSKI NuD				.(•MMNA«, ' BJSDNE ONBLi									
SMilOl							ŽALU2UA						
'RDKftAJftft WWWKDUI							SOLATNA travnika RASTINA						
Zaščita pred »letečimi podganan Viktor Subotič opravlja kot edini v Jugoslaviji kvalificirano zaščito najrazl sih objektov pred golobi — Prenašalci bolezni in uničevalci spomenik													ni« ičnej- ov
NOVO MESTO — Ta, s čimer se kot obrtnik ukvarja Viktor Subotič iz Gatne vari pri Novem mestu, je ta čas še “hkai nenavadnega in slišati je skoraj kot šala, a vendar je stvar vredna po-wwuosti in premisleka. Poleg deklroin-stalaoj in popravila gospodinjskih aparatov Subotič opravlja tudi posebno storitev, m sicer zaščito različnih objektov prod golobi. Je edini obrtnik te vrste v Jugoslaviji ter pooblaščeni zastopnik tovrstnega evropskega podjetja za našo državo.
-Za opravljanje lega posla sem se izučil v Zahodni Nemčiji, itjer sem bd pet mesecev na specializaciji.- pravi Subotič- -Dejavnost ni |»v«ni nova, saj ima že kaj kfvouadkgo Že četrt stoletja se z njo ukvarja posebno podjetje s sede žom v Nemčiji in Avstr^L Sodobno zaščito objektov pred golobi so razvili Američani, potem pa je prešla v Evropo. Gre predvsem za to, da se golobom prepreči dostop do objektov. Strupi in dn®o uničevanje ne pnde v poštev , izkazalo se je kot neustrezno za okolje, saj je škodljivo tudi dfiKom -
Černu sploh golobom preprečevati dostop do stavb in drugih objektov? GaMri so lahko huda nadloga v mestih. Ne samo da so prenašala nalezljivih bolera! in da se lahko nenadzorovano in preko vseh mej razmnožijo, njihovi iztrebki so svojevrstna nevarnost za stav be, kuitume in zgodovinske spomenike, ker vsebujejo kisline in druge snovi, b imačujtjo material ter delajo škodo. Piv leg lega radi pogled na posrane kipe in pračdja gotovo ni lak, da bi bd stavbam us spomenikom v časL Zaradi prenašanja bolezenskih klic. hitrega razmnože vanja m nesnage seje mestnih golobov prijel vzdevek leteče podgane.
Subotič pravi, da se dajo objekti za Satiri pred to nadlogo kemično in mehanska. Pri kemični zaščiti objektov ne ■porabjfa strupov, pač pa poseben sdi-konsb kil. b goloba, ko slopi naiy, strese in ga tako prežene. Elektrostatična pasta je zelo učinkovita: golobi se na mesto, kjer jih stresa, ne vračajo več
Mehansko objekte zaščitimo s tankimi, a močnimi najlonskimi mrežami. Taka zaščita je zelo primerna za cerkve, cerk-
Mestni golobi lahko postanejo precejšnja nadloga. Z iztrebb onečejajo in tudi uničujejo zunanjost kulturnih spomenikov in drugih stavb. Od dragocenejših jih je treba odvrniti.
vene zvonike in druge stavbe z velikimi okni in odprtinami. Izredno dobro pa so se pri zaščiti kulturnih in zgodovinskih spomenikov izkazale posebne konice iz nerjavečega jekla. Montiranih konic skoraj ni mogoče opaziti, ne dovolijo pa, da bi golobi posedali po spomenikih in jih onečejali. Za zaščito s temi konicami daje Subotič stoletno garancijo.
»Z zaščito pred golobi sem začel šele pred kratkim. Upam, da bo dovolj posla, saj golobi tudi v naših mestih postajajo vse večja nadloga. Moje delo pa poteka tako: najprej si objekt ogledam, potem pa se odločim, kakšna zaščita bi bila zanj naprimernejša, ali pasta, mreže ali konice. Zaščita sicer ni prav poceni, a izračun hitro pokaže, da se splača. Koliko samo stane obnova fasade!« pravi Subotič.
Kdor je kaj hodil po naših mestih, ve, da dela Subotiču ne bo manjkalo:
M. MARKELJ
Knjižnica in disko v žepu
Sonjr je poslal na trg prenosne bralnike optičnih plošč — Branje besedil, gledanje slik in poslušanje ______________glasbe
suet v šteuilhah
Vsaj po nečem dobrem smo Jugoslovani med prvimi v Evropi; po količini porab^enega sadja m zelenjave ve uvrščamo med najbo^ prizadevne na tem področju. Na Jagodova** pride v povprečju 204.1 kilograma porabljenega sadja in nirajjavc kina, s amer sn» na četnem mestu svetovne lestiirr. Pred mri so »no ItaBja. Španija m Av strija. Na gafu tega tedna je napisa« lestvica z dodanimi števflkami o povprečni količini striga m zelogrne v Utosroisfe aa prebšvjfca prvih petih držav.
Kadar japonska firma Sony pošlje na trg nov izdelek, je ta zanesljivo vreden pozornosti. Prenekaleri nov Sonyjev izdelek se je v nekaj letih izkazal kot prelomnica. Spomnimo se samo na prve Sonyjeve kasctaije. na vvalkmane, kamkorderje, kar vse je postalo del našega vsakdanjika, pa bo trditev bolj razumljiva.
Vse pozornosti je vreden tudi najno-vejši izdelek, ki so ga nazvali daladisc-man, gre pa v bistvu za miniaturni elektronski bralnik zapisov na kompaktni plošči oziroma na optičnih diskih. Po naše bi napravi lahko rekli elektronska prenosna knjižnica.
Naprava je težka pol kilograma, sestoji pa se iz ekrana iz tekočih kristalov, disketnega pogona, bralnika in majhne tipkovnice. Vse skupaj je mogoče položiti na dlan. In to malo elektronsko čudo lahko služi kot prava prenosna knjižnica. Uporabnik vloži v pogon optično ploščo s podatki, nato pa si s tipkovnico izbira, kaj bo prebiral. Če vemo, da je na eni sami taki plošči prostora za 100.000 strani besedila, potem je jasno. daje polkilogramska elektronska napravica v bistvu knjižnica v žepu.
Že zdaj je mogoče kupiti ali pa si sposoditi številne optične plošče, na katerih so shranjene kompletne enciklopedije, katalogi slik, poslovni podatki, leksikoni in seveda tudi leposlovje. Že nekaj let je na trgu optična plošča, na kateri so vsa Shakespearova dela z opombami in slovaijem starih angleških besed vred. Seznam pa je vsak dan večji. Naj omenimo. da naša Mladinska knjiga ponuja kataloge inozemskih knjig, kijih lahko naročite, prav na optičnih ploščah. V svetuje takšno posredovanje podatkov že uveljavljeno in tudi mi se bomo morali vključiti v tak način komunikacije, sicer bomo še bolj zaostali.
Toda s tem se uporabnost datadisc-mana ne neha. Če ste ljubitelj glasbe in imate doma cd-plošče z glasbo, j i h boste lahko uporabljali in poslušali tudi na detadisemanu. le slušalke boste priklju-
čili na pripravljen priključek. In če bi radi zapise brali in gledali slike na domačem barvnem televizorju, prav tako ne bo težav. Datadiscman boste priključili na domači televizor, in branje ter gledanje bo še bolj udobno.
Zaenkrat si to najnovejšo elektronsko dobrino lahko privoščijo le kupci na Japonskem, kjer seje prodaja začela ta mesec. Sony namerava novi proizvod poslati na ameriški trg v začetku prihodnjega leta, nekaj mesecev kasneje pa bodo prvi disemani prispeli tudi na evropsko tržišče. Čez dve leti pa bodo najbrž nekaj povsem vsakdanjega. In koristnega.
/	"'T' l
\	.'V	s '	,	"

>%


Na soncu previdno, če med kožo in sončnimi žarki ni drugega kot zrak. (Foto: MiM)
Pozor, sonce lahko škodi!
Zagorela koža ni nujno znamenje zdravega početja — V svetu se pred sončnimi žarki vse bolj varujejo — Merilci sonca
Poletje se nagiba v drugo polovico in z dopustov se vračajo prve skupine ogo-relih počitničarjev, ki z barvo dokazujejo, da so dopust preživeli na morski obali ali na bregovih rek in jezer, kjer so se darežljivo nastavljali soncu, ki jih je obdarilo z očem prijetno zagorelostjo. Toda zdravniki vse bolj zaskrbljeni opozarjajo, da sonce »obdarja« tiste, ki se preveč navdušeno sončijo, tudi z n.id-logami, celo z rakom. In tudi vedo, zakaj so zaskrbljeni. Rezultati številnih raziskav po vsem svetu jasno govore, da je pretirano sončenje škodljivo.
Sodobni Evropejec, ki večino svojega življenja prebije v zaprtih prostorih in v obleki, ima kožo povsem nezaščiteno pred sončnimi žarki. Ko se poleti na dopustu ves preda soncu, ga kljub mazanju s kremami in olji kaj hitro doleti prva neprijetnost, rahle ali močnejše sončne opekline. Nadloga izgine in kmalu se koža zaščiti pred škodljivimi žarki s pigmentiranjem. Toda poškodbe, ki sojih naredili ultravijoličasti žarki, ko so zlahka vdrli v globino kože, so ostale kot tempirna bomba. Nekega dne, tudi po desetih ali dvajsetih letih, se iz teh poškodb lahko razvije kožni rak. Generacije, ki so se pred dvajsetimi leti predajale takratnemu modnemu kriku,
Odgovoren je Y
Za korak bližje odgo-voru, kaj odloča spol
Biologi že nekaj časa vedo, da o tem, ali bo spočeti otrok ženskega ali moškega spola, odloča kromosom Y v dedni snovi moškega semena. Preprosto povedano: če kromosoma Y ni, potem se spočne deklica, če pa se v semenčici nahaja, je družina bogatejša za dečka. Nič ne pomagajo ne škornji na nogah in ne klobuk na glavi, ko se dela bodoče potomstvo. In tudi ženske pri vsem tem niso prav nič krive, če rojevajo samo deklice ali fantke. Odloča igra narave. Kako stvar poteka, pa mati Narava skriva. Vendar ne povsem.
Pred dvema tednoma so britanski raziskovalci Kraljeve agencije za raziskovanje raka iz Londona sporočili, da so ugotovili, kateri del dedne snovi DNK (dezoksiribonu-kleinske kisline) v kromosomu Y usmerja razvoj testisov, se pravi moških ploditvenih organov. Gen so imenovali SRY po angleški kratici, ki pomeni spol določujoči del Y.
Pot do odkritja jim je odprla bolezen. Ko so raziskovali okvaijene kromosome, so naleteli na kromosomske pare XX, ki se jih je držal delček kromosoma Y. Klonirali so segment Y. Ta delček dedne snovi so imenovali SRY.
kije zahteval ogorelo polt, danes plačujejo davek pretiranemu sončenju. Med njimi je porast rakastih obolenj kože občuten, kot so ugotovili ameriški medicinski raziskovalci.
Priporočljiva je torej previdnost. Najbolje je ostajati v senci vsaj tiste ure, ko sonce najbolj pripeka, to je med 1 L in 15. uro. S sončenjem je treba začeti postopoma, prvi dan le kako uro, naslednje pa nekaj več. V ZDA, kjer so se teh nevarnosti zavedeli pred drugimi, so na tržišču že najrazličnejša pomagala, ki opozarjajo in ščitijo pred škodljivim sončnim žarčenjem. Najnovejši pripomoček je napravica za merjenje moči sončnega sevanja, ki si jo kopalec pripne na brisačo, lahko tudi na kopalke, in ga s spremembo barve opozori, da se mora ali ponovno namazati z zaščitno kremo ali pa se umakniti s sonca. Precej je tudi krem in olj za sončenje s posebnimi dodatki in filtri. Vendar vse to koristi le, če jih človek uporablja, uporablja pa jih le, če se zaveda, da mora biti pri sončenju previden.
Sonce vozi
Po Zemlji in v vesolju na sončni pogon — Na Mars
Prejšnji mesec so po Floridi vozila nenavadna vozila, bolj podobna igračam kot zaresnim vozilom. Pa vendar so bili avtomobilčki, ki so uspešno zaključili nekaj tisoč kilometrov dolgo dirko, resna stvar. Bili so prototipi vozil, ki jih poganja sončna energija, torej energija, ki je je v neizmernem obilju in je hkrati za okolje neškodljiva.
Sonce pa ne bo poganjalo vozil le po zemeljskem površju, tudi v vesolju naj bi poganjalo plovila na dolgih medplanetarnih potovanjih. Skupina znanstvenikov iz ZDA, Evrope, Kanade in Azije pripravlja načrte za sončno vesoljsko jadrnico. Gre za plovilo z. ogromnim jadrom iz aluminijeve folije, velikim kot igrišče za ameriški nogomet. Izračuni kažejo, da bo sila sončnih žarkov, ki bodo zadevali v velikansko jadro, pomaknila jadrnico naprej. Sprva bo šlo zelo počasi, vendar se bo hitrost zaradi razmer v vesoljskem prostoru stopnjevala in bo od začetne, nekaj sto metrov na dan, dosegla 150.000 kilometrov na uro. Razdaljo med Zemljo in Marsom bo lahko prevozila v 500 do 800 dneh.
Leta 1992 naj bi v vesolje poslali kar tri take vesoljske jadrnice, ki naj bi se pomerile v dirki na Mars.
Kdor ne verjame, da bodo kdaj vozile sončne vesoljske jadrnice, naj pomisli, ali je verjel, da bodo kdaj dirkali avtomobili na sončni pogon!
Otroci socializma smo deformirana bitja. Zavrti smo in zatrti, prestrašeni in potuhnjeni.
A. PUHAR
Srečanje ob grobu
Bilo je turobno, megleno jutro — dan mrtvih. Vaško pokopališče se je spremenilo v en sam čudovito cvetoči vrt.
Tudi jaz sem ta dan nesla cvetje na grob svojih pokojnih in prižgala sveče.
Kakor vsako leto na ta dan sem šla tudi letos pozno popoldne ponovno na pokopališče, da zamenjam že ugasle sveče z novimi. Stala sem ob grobu in gledala v nebo, ki je žarelo od premnogih luči in sveč. Vse je bilo mirno. Nenadoma sem se zdrznila, kajti slišala sem tiho, žalostno ječanje. Ozrla sem se v smer, od katere se je čulo ihtenje.
Na zapuščeni gomili sem zagledala sključeno majhno postavo. Stopila sem tja in ugleda ob lesenem križu jokajočo deklico, staro kakih dvanajst let. Dvignila sem jo, pogledala njene objokane oči ter jo vprašala, kaj išče v tem
času na pokopališču in kdo je tukaj pokopan. Vsa v solzah mi je povedala, da sta tu pokopana njena mamica, ki je umrla za hudo boleznijo, in njen atek, ki se je smrtno ponesrečil. Z osmimi leti je postala sirota. Anico, tako je deklici ime, je vzel k sebi premožen kmet, seveda v svojo korist.
Zaupala mi je, da je tisto popoldne prosila gospodinjo, naj jo pusti iti na pokopališče, da obišče grob svojih staršev. Ker ji je gospodinja prošnjo odbila, se je deklica splazila v mraku iz hiše, v vrtu utrgala dve cvetki in ju nesla na grob staršev.
Ker sem imela še dve sveči pri sebi, sem ju vtaknila v gomilo in prižgala. Deklici so udrle solze po licih. Prijela me je za roko in se mi toplo zahvalila. Stisnila sem jo k sebi, jo tolažila in obljubila, da bom vedno, kadar me bo
pot zanesla na pokopališče, prižgala sveči tudi njeni mamici in ateku, pa tudi cvetja ne bom pozabila.
Nekaj časa sva še postali ob gomili, nato sem jo prijela za roko ter jo spremila skozi vas do doma, saj je bila že trda tema. Ob slovesu sem ji ponovno obljubila, da bom držala besedo.
MIRA PIRNAT
Škornji izdali vlomilca v cerkve
Novomeški tožilec vložil obtožnico zoper 48-letnega avstrijskega državljana — ___________________K prijetju je pomagalo odkritje carinikov
NOVO MESTO — Dolgo je slovenske kriminaliste bolela glava. Zadnja leta jim je statistike o uspešnosti njihovega dela krepko kvaril neznanec, ki je vlamljal v cerkve od Murske Sobote do Metlike. Tako je bilo v zadnjih dveh letih odkritih nič koliko tatvin kipov raznih svetnikov in angelov, razpel, vselej pa je bilo praviloma vlomljeno v stare cerkve na osamljenih krajih. Edini oprijemljiv dokaz, ki so ga imeli miličniki in kriminalisti sprva v rokah, je bilo dejstvo, daje storilec na mesto dejanja prihajal z osebnim avtomobilom. To so neizpodbitno kazali sledovi gum.
•l Dolgo so možje postave sestavljali mozaik, potrpežljivost in vztrajnost sta naposled obrodila sadove. 29. marca letos so cariniki na mejnem prehodu v Gornji Radgoni pregledali osebni avtomobil avstrijskega državljana, 48-letnega Horsta Geralda B. iz Feldhacha.
POTA IN ST1{/
OB KOLO Z MOTORJEM — Žu-žembcrški miličniki so bili minuli petek obveščeni, daje dan poprej med 13. uro in 22.43 neznan storilec zmaknil kolo z motorjem, last Antona Kuhlja. Vozilce je lastnik pustil na dvorišču stanovanjske hiše v Žužemberku.
ŠE EDEN BREZ VOZILA — Brez kolesa z motorjem je ostal tudi Ivan Šlam-pohar iz Gradca, kije 23. julija med 22.1 S in 23.20 pustil vozilce pred diskom v Gradcu. Škode je za 7 tisočakov.
VLOM V AVTO — 29 julija okoli 9. ure se je Čmomaljka Zdenka Planinc s svojo katrco pripeljala do kopališča v Dolenjskih Toplicah. V času njene odsotnosti
je v vozilo nekdo vlomil in odnesel denarnico, dokumente in 22 čekov. Škod
kode je za
2.500 din.
MORAL BO PEŠAČITI — Alojz Škufca z Vrha pri Križu je 26. julija ostal brez kolesa z motorjem, vrednega 7.000
din. Tatu še iščejo.
OB VIDEOREKORDER — V času
med 19. in 23. julijem je nekdo nepovabljen obiskal stanovanjsko hišo Fani Kovačič v Novem mestu in neznano kam odnesel videorekorder in moško ročno uro.
oboje vredno osem tisočakov.
OŠKODOVANI ŽELEZNIČARJI -
Neznan storilec je v noči na 25. julij obiskal novomeško železniško postajo v Br-šljinu in si tam sposodil dve PVČ cevi in litoželezni jašek, vse skupaj vredno tri tisočake.	/
SERIJA VLOMOV — V času med 23. in 25. julijem je bilo vlomljeno v več vikendov in zidanic na območju Grč Vrha pri Mimi Peči. Oškodovani so bili Jože in Alojz Krevs, Janez Bobnar, Alojz, in Franc Murgelj, Zvone Kočjaž in Jože Murgelj. Škode na objektih je za 2.950 din, iz zidanic pa je izginil edinole kuhinjski nož.
OTROK STEKEL PRED AVTO
21-letni Andre Šurla z Dolnje Težke vode seje 27. julija ob 18.50 peljal z osebnim avtomobilom po Zagrebški cesti iz Žabje vasi proti Kandiji. Nasproti vhoda v tovarno IMV pa je z desne stiani izpred blokov preko pločnika nenadoma pritekel na cesto 4-letni Andrej H. iz Novega mesta. Šurla je sicer zaviral, a trčenja m mogel preprečiti, zadel je fanta in ga zbil po tleh; huje poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
POŽAR V KURILNICI
TREBNJE — Neprevidnost je 19-letnega Trebanjčana Vitomira Dražume-riča drago stala. 26. julija ob 8.35 je odšel v kurilnico domače hiše in hotel v peči za centralno kurjavo zanetiti ogenj. Ko mu drva in papir niso hoteli zagoreti, je v kurišče nalil bencina, ki pa se je naglo vnel. Ogenj je hip zatem zajel tudi plastično posodo z bencinom, vendar jo je Vitomir odvrgel na hodniku in skozi garažo urno pobegnil na dvorišče. Ogenj seje medtem razširil po prostoru in povzročil kar za 100 tisočakov škode. S požarom so s pomočjo sosedov opravili domači.
Ob pregledu so v prtljažniku njegovega golfa našli daljnogled in usnjene škornje, slednje so tudi fotografirali. Ko so posnetek kasneje primerjali s sledovi škornjev, ki so jih odkrili na mestih
kev sv. Mavricija v Šmavru pri Dobrniču, od koder je izginilo šest kipcev. In še dva vloma, ki sta očitana avstrijskemu državljanu: med 11. in 12. majem lani naj bi iz cerkve sv. Ane na Vrhpeči zmaknil tri kipe, last župnijskega urada iz Trebnjega, med 3. in 4. avgustom lani pa naj bi v Stopnem pri Škocjanu obiskal cerkev sv. device Marije in župnijskemu uradu Škocjan odnesel ob štirih kipih še korpus z razpelom.
vlomov v nekaj cerkva, so videli, da so na pravi sledi. To je kasneje potrdilo še
nekaj dejstev, v prvi vrsti izjave prič, ki so v krajih, kjer je prihajalo do vlomov, opazile osebni avto znamke Golf; ne nazadnje pa se je tudi na kosu stekla v eni od okradenih cerkva najdeni prstni odtis popolnoma ujemal s prstnim odtisom osumljenca. Letošnjega 9. aprila je Horst Gerald B. končal v preiskovalnem zaporu novomeškega temeljnega sodišča, kjer je še danes. Pred dnevi je temeljni javni tožilec iz Novega mesta zoper 48-letnega avstrijskega državljana tudi vložil obtožnico za nekatera kazniva dejanja, ki naj bi jih storil na območju Dolenjske, ob tem pa je treba dodati, da je tožilec zoper Horsta B. preji še vrsto kaznivih ovadb iz drugih slovenskih uprav za notranje zadeve. Neuradno je slišati, da naj bi imel Horst B. na vesti več deset vlomov v cerkve širom po Sloveniji.
Po podatkih v pred dnevi vloženi obtožnici za vlome po Dolenjski naj bi Horst Gerald B. med 4. in 6. junijem 1988 vlomil v cerkev sv. Roka v Hra-slovici pri Mokronogu ter iz nje odnesel kipec in dva križa. Me 28. julijem in 4. avgustom naj bi na podoben način prišel v cerkev sv. Mihaela v Malem Ga-
Kot so pokazali rezultati doslej opravljene preiskave, seje Horst Gerald B. v Slovenijo od doma vozil z golfom, pri nas spridno vlamljal v osamljene cerkve, ukradene stvari pa nato odnašal domov in jih tam nespremenjene ali restavrirane prodajal tamkajšnjim prodajalcem starin Antonu Gollesu, Rein-hardu Trummerju in Karlu Voreverju. S tako zasluženimi denarci naj bi se Horst B. tudi preživljal. Ob prijetju in prvem zaslišanju je o teh svojih podvigih marsikaj povedal Tako je na prvem zaslišanju priznal vlome v kar trideset slovenskih cerkva, pojasnil je, da je v Slovenijo prihajal praviloma ob popoldnevih, si kraj in cerkev natančno ogledal, ponoči pa vlomil. Toda že pri drugem zaslišanju je zgodbo spremenil in priznanje zanikal, svoj zagovor je nato spreminjal ob domala vsakem zaslišanju. Ne glede na to je tožilec menil, daje za opisana dejanja zbranih dovolj dokazov — nekaj smo jih tudi omenili — tako da bo moral Horst Gerald B. kmalu sesti na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča. O usodi ostalih kazenskih prijav pa zaenkrat ni znanega še nič novega.
B. BUDJA
bru, od koder so izginili trije kipci; med 8. in 9. marcem pa naj bi na Gubnem
obiskal cerkev sv. Primoža in Felicijana ter župnijski urad Pilštanj oškodoval za sedem kipov. Obtožnica mu nadalje očita vlom, do katerega je prišlo med 20. in 24. marcem lani v cerkev sv. Jakoba v Radovlji pri Šmarjeti, kjer je bilo na škodo šmarješkega župnijskega urada odnešenih prav tako sedem kipov. Horst B. naj bi nadalje med lanskim 12. in 13. aprilom vlomil v cerkev sv. Jerneja v Trebanjskem vrhu in šen-truperškemu župnijskemu uradu odnesel kipec ter dva korpusa z razpelom, v času do 14. maja lani pa obiskal še cer-
POVOZIL LEŽEČEGA PEŠCA
ČRMOŠNJICE - 51 -letni Albin Hu-dorovac iz Srednje vasi pri Črnomlju s^je 25. julija zvečer zadrževal v gostilni v Cr-mošnjicah. Zvrnil je morebiti kakšen kozarček preveč, nato pa se je peš odpravil proti domu v smeri Črnomlja. Med hojo je najverjetneje padel in obležal na vozišču, okoli 22.30 pa je iz smeri Dolenjskih Toplic z avtomobilom pripeljal neznan voznik in ga povozil. Hudorovac je obležal mrtev. Neznani voznik je po nesreči odpeljal neznano kam in ga doslej miličnikom še ni uspelo izslediti.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	V noči na 29. julij je neznan nepridiprav vlomil v kokošnjak Danice Slivnik v Straži. Kokošje domovanje je bilo ob 10 prebivalk in neznano število njihovih izdelkov. Šlo je namreč za kokoši nesnice, katerih vrednost so policisti ocenili na 1.500 dinarjev.
•	Maščevanje je huda in neprijetna stvar, tokrat je to na svoji koži občutil nič krivi 180-kilogramski prašič Julijana Sodca iz Drašičev. Sodec je bil 26. julija v svojem vinogradu, to pa je soseda, 77-letna Danica P., s katero je bil Sodec že dalj časa v sporu, temeljito izkoristila. V navalu jeze in maščevanja je iz Sodčevega svinjaka spustila prašiča, ga pretepala in nazadnje še prebodla z vilami. Prašičje Daničino jezo plačal z življenjem.
•	Franc Kapš z Uršnih sel bo poslej žejen odhajal iz svoje zidanice. Nekdo je namreč prejšnji teden vanjo vlomil in iztočil okoli 100 litrov vina. Novo maščevanje ali le žeja?
Med spanjem ob prihranke
Nočni vlomi po Posavju — Prijet vlomilec v vikende in zidanice
KRŠKO — Uslužbenci krike UNZ so se le dni znašli pred težko nalogo: zastavil jim jo je neznanec, ki je prejšnji teden vlamljal po Posavju.
V noči na 23. julij je vlomil v stanovanjsko hišo Leona Skinderja na Gmajni pri Raki, prostore temeljito preiskal, nato pa odnesel moško ročno uro in 6 tisočakov gotovine. Skindetjevi so tačas mimo in nič
hudega sl uleč spali. Na povsem enak način je isto noč predrznež obiskal še stanovanjsko hišo Ivana Simončiča v Dolenji vasi pri Raki. Odnesel je moško ročno uro in 600 din gotovine, skupne škode pa je za tisočaka. Le dva dni kasneje, v noči na 25. julij, pa je bilo vlomljeno v prizidek stano-
vanjske hiše Martina Bizjaka v Ravnem pri Raki. Z neznancem je odšla posoda s
Z MOTIKO PO GLAVI
METLIKA - 46-letni Ivan C. iz Metlike in 20 let starejši Leopold B. iz Radovičev sta že nekaj časa v sporu, nesreča pa je hotela, da njuna vino-
grada, kiju imata v kraju Berčiče, mejita eden na drugega. Mo
ložakarja sta se 27. julija okoli 19. ure znova srečala med trtjem in se kdo ve kolikič ponovno pričela prepirati. Tokrat ne tako nedolžno, saj je med prepirom Leopold mahnil Ivana z motiko po glavi in ga hudo ranil. Poškodovanec se zdravi v novomeški bolnišnici.
40 litri svinjske masti, skupne škode je bilo za 600 dinarjev. In za konec še nekaj o vlomu v noči na 30. julij. Takrat je neznanec obiskal pizzerijo »Valentina« v Dobovi in lastniku Jožetu Cvetkoviču zmaknil 700 DM.
Zelo verjetno pa predrznež ne bo dolgo na svobodi, kot ni bil vlomilec v številne vikende po Posavju. V ponedeljek, 30. julija, so namreč uslužbenci UNZ Krško prijeli 50-letnega llijo P. iz Dervente, osumljenega omenjenih dejanj. Jemal naj bi predvsem hrano, pijačo in tudi tehnične predmete. Možakarje ta čas že v priporu.
VLOM V GARDEROBNO OMARICO

NOVO MESTO — Še neznan storilec je 23. julija med 6. in 14. uro v novomeškem Revozu vlomil v garderobno omarico delavke IMV MarijaneČulik iz Vrhovca. Mirjana je ugotovila, da ji je neznanec iz denarnice zmaknil 560 dinarjev v različnih bankovcih. Predrzneža še iščejo.
V NEPREGLEDNI OVINEK PO SREDINI CESTE — 17-letni Roben P. z Velikih Sel pri Črnomlju seje 27. julija ob 17.45 brez vozniškega izpita peljal z osebnim avtomobilom po regionalni cesti iz Črnomlja proti Adlešičem. Pred naseljem Tribuče, koder cesta poteka po klancu navzdol, je v levi in nepregledni ovinek zapeljal po sredini ceste. Prav takrat je nasproti z motorno kosilnico pripeljal 56-letni Ivan Jankovič iz Tribuč, kije hotel vozišče prečkali, tako da seje tudi on znašel nekje na sredi ceste. Med obema je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem se je Jankovič hudo poškodoval in se zdravi v novomeški boinišiu. Gmotno škodo so
ocenili na 90 tisočakov.
PREHITRO JE VOZIL — 29-letni Franc Jakoš iz Šentruperta seje 28. julija ob 00.45 peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti od Okroga proti Ravniku.
USODEN PADEC Z LESTVE
Ko je pred vasjo med vožnjo po klancu navzdol zapeljal v nepregledni desni ovinek, je opazil pešca, kije po sredi ceste potiskal kolo. Jakoš je pričel naglo zavirati, pri tem pa ga je zaneslo v 54-lemega Antona Goloba iz Zaloke, kije padel po cesti in se laže ranil. Prvo pomoč so mu nudili v trebanjskem zdravstvenem domu. nakar so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
NOVO MESTO — V petek, 27. julija, je ob 9.30 prišlo na novomeški železniški postaji v Bršljinu do hude delovne nezgode. 31 -letni Stanko Kopina iz Radovlje pri Šmarjeti je ta dan opravljal pleskarska dela na stavbi železniške postaje. Med pleskanjem okenskih okvirjev je uporabljal 11,50 metra dolge kovinske lestve, okoli 10.30 pa je z višine sedmih metrov omahnil na tla. Nesreča je hotela, daje Kopina padel na glavo in pri tem dobil tako hude poškodbe, da jim je še istega dne okoli 13. ure v novomeški bolnišnjci podlegel.
A*"
l TELEVIZIJSKI SPORED J
PETEK, 3. VIII.
8.35 — 11.55 in 15. 30 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEOSTRANI
9.00	MOZAIK
9.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
9.35 DELFIN FLIPPER.amer. na-niz., 3/7
10.00	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnozn. serija, 10/12
10.25 NAPADALNOST IN RAZDIRALNOST
RAZDIRALNOST V MNOŽIČNI KULTURI
10.55 VNOVIČ V BRIDESHEA-DU, angl. nadalj., 11/13
11.45	VIDEOSTRANI
15.45	VIDEOSTRANI
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
17.55	EP VIDEOSTRANI
18.00	DNEVNIK 1
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	TV MOZAIK
KOT POTOVANJA — MESTA MOSTOVI: ZIDANI MOST 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
PET PRIJATELJEV, angl. naniz., 6/13
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME
19.54 ZRCALO TEDNA 20.15 RUMENA REKA, jap.-kit. dok. nadalj., zadnji del
21.10	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 12/42
22.00	DNEVNIK 3
22.20	POLETNA NOČ
DRAGI JOHN, amer. naniz., 17/20 POLNOČNI KLICI, amer. nadalj., 4/7
TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 7/7
0.25 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 19.00 Čez tri gore... — 19.30 Dnevnik —20.00 Izdajalci in vojni zločinci (dok. serija, 3/5) — 20.45 Slavnostni koncert s praškega gradu —21.45 Ekran brez okvira — 23.15 Satelitski programi
TV ZAGREB
9.50 TV koledar — 10.00 Francoščina (9/12) — 10.30 Risanka — 11.05 Poletni program — 14.15 Iz sveta znanosti — 14.45 Moč usode: Palagruža — 15.15 Ferdy — 15.45 Poročila — 15.50 Program plus (ponovitev nočnega programa)
—	18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.20 Številke in črke — 18.40 Poročila za goste iz tujine — 18.45 Noro, norejše, norišnica (humoristična serija) — 19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 V Qi-tyju (angl. nadalj.) — 21.00 Bijelo dugme (zabavnoglasbena oddaja) 21.45 Dnevnik
—	22.05 TV scena: Urbana komedij Dušana Kovačeviča — 23.05 Informativna oddaja za goste iz tujine — 23.10 Program plus — 1.30 Poročila —1.35 Extra program plus
SOBOTA, 4. VIII.
DRUGI PROGRAM
k&T
TV ZAGREB
— 1.35 Poročila — 1.40 Ekstra program plus
NEDELJA, 5. VIII.
8.45 — 13.10 in 15.25 — 22.55 TELETEKST
9.00 VIDEO STRANI
9.10	OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV
10.05	PET PRIJATELJEV, angl. naniz. 6/13
10.30	ZGODBE IZ MEST — UUBUŠ-KI, zabavnoglasbena oddaja
11.05	35 LET Z AVSENIKI
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	VIDEOSTRANI
15.40	VIDEOSTRANI
15.50	PRAŠKI PANOPTIKUM, češkos-lov. naniz., 4/10
17.00	DNEVNIK 1
17.05	POSLOVNE INFORMACIJE
17.10	KAVBOJ IN DAMA, amer. film (ČB)
18.40	TATJANA IN DAVOR, zabavnoglasbena oddaja
19.15 RISANKA
19.20 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.50	VREME
20.00	POZITIVNA NIČLA, nadalj. TV Zagreb, 1/6
21.05	ZDRAVO
22.45 DNEVNIK 3
22.45 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00	Oddaja za JLA in igrani film —
14.00	Nedeljsko športno popoldne —
19.00	Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Razglednice mest (angl. dok. serija, 2/3) — 20.50 Vlado in prijatelji (žaba vnoglasb. oddaja) — 21.55 Športni pregled —22.20 Satelitski programi
TV ZAGREB
9.30 Poročila — 9.35 Tarzan (ponovitev)
—	10.00 Nedeljsko dopoldne — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba —13.00 Nevarni zaliv (kanadska nadalj.)
—	14.00 Poročila —14.05 Nedeljsko po-
poldne — 16.00 Znanstveno-popularni film —17.00 Šport na filmu — 18.45 Ri-
sana serija — 19.10 TV sreča —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Vrnitev Arsena Lupina — 21.05 Zabavna glasba — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 Športni pregled — 22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine — 22.30 Program Plus —0.50 Poročila
PONEDELJEK, 6. VIII.
8.35	— 11.25 in 15.30 — 0.50 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
11.15	VIDEOSTRANI 15.45 VIDEOSTRANI
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
17.55	EP VIDEOSTRANI
18.00	DNEVNIK 1
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	IZ TUJIH KUHINJ, ponovitev 7. dela
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.20 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.50	VREME 19.54 UTRIP
20.15	ŽREBANJE 3x3
20.30	OPERACIJA DIVJA GOS, nem-ško-italijanski film
22.10	DNEVNIK 3
22.35	POLETNA NOČ
DRAGI JOHN, amer. nadalj., 18/20
POLNOČNI KLICI, amer. nadalj., 5/17
ROŽNATA NANIZANKA, franc, naniz., 4/8
0.40 VIDEO STRANI
8.35	— 12.05 in 14.10 — 0.15 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
9.00 SPORED ZA OTROKE NINA IN IVO, 3/9 9.15 ALIČE IN NJENA DRUŠČINA. 7/16 9.35 UTRIP
10.10 ZRCALO TEDNA 10.25 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
10.55	OSMI DAN
11.55	VIDEOSTRANI 14.25 VIDEOSTRANI
14.35	ZDRAVO, ponovitev
15.55	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK 1
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK, ponovitev UTRIP
ZRCALO TEDNA
18.40	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.40 RADOVEDNI TAČEK
18.55	CVETLIČNE ZGODBE, 11/13
19.10	RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.50	VREME
20.00	RAJ ZDAJ, drama TV Novi Sad 21.20 MINIATURE: KOSITER
21.40	DNEVNIK 3
22.00	POLETNA NOČ
DRAGI JOHN, amer. nadalj., 19/20
POLNOČNI KLICI, amer. naniz., 6/17
HOOPERMAN, amer. nadalj., 1/10 0.50 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
TV ZAGREB
ti skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Slavnosni koncert ob 50-letnici mednarodnega tekmovanja glasbenikov — 21.10 Poročila — 21.20 TV galerija —21.55 TV feljton — 22.45 Satelitski programi
9.20 TV koledar — 9.30 Čebelica Maja — 9.50 Program plus (ponovitev) 12.10 Vrtnice so za bogate (amer. nadalj., 4/4) —12.55 Svetnik ( angl. naniz.) — 14.45 Ciklus filmov po delih M. Twaina: Zgodba o propadlem pohodu — 16.10 Preteklost v sedanjosti — 16.50 Poročila — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Kukavičja ulica (TV nadalj., 1/12) — 18.20 Sedmi čut — 18.30 Hrvaški poslovneži v Torontu — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Kapitan Grom in vojaki prihodnosti (amer. znanstvenofant. serija) — 20.35 Plačilo za strah (amer. film) — 22.35 Dnevnik 3 — 22.50Šport-na sobota — 23.10 Informativna oddaja za goste iz tujine — 23.15 Program plus
TOREK, 7. VIII.
ZGOD ZIV Ž/>
BE IZ ŠKOLJKE
10.20 MOZAIK, ponovitev /EČE
17.00 Satelitski programi — 19.00 Stara srbska pravoslavna cerkev v Sarajevu — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kavama (ponovitev) 21.00 Po sledeh napredka — 21.30 Igre brez meja — Satelitski programi
ALPSKI VEČER, 2. oddaja
10.50	VIDEO STRANI 15.45 VIDEOSTRANI
15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK I
18.05	POSLOVNE INFORMACIJE ZLATA PTICA - JEŽ IN LISICA ČISTO PRAVI GUSAR, 2/5
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.50	VREME
20.00	ZADEVA FRANCHIZE, angl. j nadalj., zadnji del
21.00	MONTREUX — JAZZ FESTIVAL ’89
22.00	DNEVNIK 3 22.20 POLETNA NOČ
DRAGI JOHN, amer. nadalj., 20/20 . POLNOČNI KLICI, amer. nadalj., I 7/17
HOOPERMAN, amer. nadalj. 2/10 0.25 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
TV ZAGREB
9.50	TV koledar — 10.00 Francoščina — 10.30 Risanka — 11.05 Poletni program j
—	14.35 Izobraževalni program — 15.05 ! Oddaja za otroke — 15.40 Poročila —
15.50	Program plus (ponovitev) —18.00 i Poročila — 18.10 TV koledar — 18.20 Številke in črke — 18.40 Poročila za goste iz tujine — 18.45 Znanost — 19.1 ^Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Pokrijte ji obraz (angl. nadalj., 1/5) — 21.10 Kontaktni magazin |
—	22.10 Dnevnik 3 — 22.40 Informativ-1 na oddaja za goste iz tujine — 22.45 Program plus — 1.05 Poročila
SREDA, 8. VIII.
8.35	— 11.50 in 15.30 — 0.25 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
SPORED ZA OTROKE IN MLA-1 DE
9.30	MOZAIK, ponovitev
9.30 RAJ ZDAJ, drama TV NS | 10.45 ZADEVA FRANCHIZE, ponovitev zadnjega dela angl. na-l dalj.
11.40	VIDEOSTRANI 15.45 VIDEOSTRANI
15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.00	DNEVNIK I
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE
18.10	MOZAIK: PO SLEDEH NAPRF.D-j KA
18.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj., 6/13
19.10	RISANKA 19.20 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.50	VREME
20.00	FILM TEDNA
ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA, franc, film
21.40	MINIATURE: STARE URE
21.50	DNEVNIK 3
22.00	POLETNA NOČ
PRI HUXTABI.OVIH, amer. naniz., 1/22
POLNOČNI KLICI, amer. nadalj., 8/17
HOOPERMAN, amer. nadalj., 3/10 0.15 VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 19.00 Žlahtna kapljica na Slovenskem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer -21.30 Svet poroča — 22.30 Satelitski! programi
ČETRTEK, 9. VIII.
9.50 TV koledar — 10.00 Francoščina — 10.30 Risanka — 11.05 Poletni program — 14.35 Skice iz Indije — 15.05 Odadja za otroke — 15.20 Goranove zgodbe —
15.40	Poročila — 15.50 Program plus (ponovitev) — 18.00 Poročila — 18.20 Številke in črke — 18.40 Poročila za goste iz tujine — 18.45 Teledish —19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 TV drama — 21.10 Zunanja politika —
21.40	Dnevnik 3 — 22.00 Informativna oddaja za goste iz tujine — 22.05 Program plus — 0.25 Poročila
!.
i
i
i
17.00 Satelitski programi — 19.00 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ohcetni vide-. omeh —21.45 Žrebanje lota — 21.50 j Dokumentarna oddaja
8.35 — 11.00 in 15.30 — 0.35 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
SPORED ZA OTROKE IN MLADE
8.35 — 10.20 in 15.30 — 0.25 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK GRIZLI ADAMS, 17. del amer naniz.
ZAKON V LOS ANGELESU, |0 del amer. naniz.
10.10	VIDEO STRANI 15.45 VIDEOSTRANI
15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nad*' Ijevank
18.00	DNEVNIK I
18.05 POSLOVNE INFORMACIJE j
18.10	MOZAIK
ALPSKI GORSKI GOZD 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
ČUDEŽNA LETA, amer. naniz-8/18
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 TV DNEVNIK 2
19.50	VREME
20.00	MIHAILO LOMONOSOV, sovjetska nadalj., 1 /9	l,
21.20	LANDINI CONSORT
21.50	DNEVNIK 3
22.10	POLETNA NOČ
PRI HUXTABI.OVIH, amer. naniz., 2/22
POLNOČNI KLICI, amer. nadalj-9/17
HOOPERMAN, amer. nadalj., 4/I® 0.15 VIDEOSTRANI
I
I
TRIATLON »LISCA 90«
SEVNICA — Sevniška zveza telesno-kulturnih organizacij razpisuje S. triatlon Lisca 90, ki se bo pričel 19. avgusta ob 8. uri na sevniSkcm kopališču. Nastopajoči morajo preplavati 1000 metrov, prekolesariti 24 km in prepešačiti oz. teči 14 km (vzpon do Tončkovega doma na 947 m visoko Lisco); zmagovalec triatlona pa je vsakdo, ki nalogo opravi v 5 urah. Organizator bo vsakomur, ki bo to nalogo uspešno opravil, podelil plaketo in spominsko majico, najuspešnejše tekmovalce pa bo nagradil s praktičnimi darili. Vsem organizator zagotavlja topli napitek na cilju in dveh vmesnih točkah ter topli obrok hrane. ZTKO zagotavlja tudi servisno pomoč za kolesa in ustrezno zdravstveno pomoč. Na triatlon bo ZTKO sprejela le 80 tekmovalcev, prijave pa sprejema na naslov ZTKO Sevnica, Glavni trg 19/a, do 15. avgusta.
SMUČARKE V KOČEVJU
KOČEVJE — Ženska smučarska reprezentanca Jugoslavije je minuli teden bivala v Kočevju, kjer so se Nataša Bokal, Katjuša Pušnik, Urška Hrovat in Narcisa Schovič pripravljale na novo sezono. Dekleta so pod vodstvom trenerjev Igotja Uršiča in Mareta Zajca pridno vadile, v Kočevje pa so se pripeljale s kolesi. Kot zanimivost zapišimo, da so za 70 kilometrov dolgo pot potrebovale uro in pol vrtenja pedalov. Z dekleti tokrat nista bili Veronika Šarec in Mojca Dežman, naša največja upa v novi sezoni, vendar je upanje, da bosta po poškodbi kmalu nared za vse napore.
Željko Goleš
Kegljači brez kegljišča
Metliški kegljači so večkratni dolenjski prvaki, »svoje« kegljišče pa imajo v Kanižarici pri Črnomlju — Jim bo uspelo priti v 2. ligo?
METLIKA — Najuspešnejša metliška športna ekipa zadnjih let in ena najuspešnejših v zgodovini metliškega športa sploh so metliški kegljači. Zadnja tri leta zapored so dolenjski prvaki, lepe uspehe pa so dosegli tudi v tekmovanju za jugoslovanski pokal ter na republiških prvenstvih v posamični konkurenci in v tekmovanju dvojic. Kegljaški klub so v Metliki ustanovili pred 18 leti in toliko časa tudi tekmujejo. Željko Goleš je eden od ustanoviteljev kluba, ves čas član tekmovalne ekipe in eden najboljših metliških kegljačev.
»Največja težava metliškega športnega kegljanja je ta, da v Metliki nimamo primernega kegljišča, tako da treniramo in tekmujemo na kegljišču v Kanižarici pri Črnomlju,« je povedal Goleš. »Zato ta šport v Metliki ni tako popularen, čeprav bi se, če bi imeli pi imerno kegljišče, z njim vsaj v jesenskem in zimskem času rekreativno ukvarjalo precej ljudi. Zato tudi ni podmladka in klub nima ne mladinske ne ženske ekipe.« Poleg tega tekmovalci za to, da lahko tekmujejo, precej prispevajo iz svojega žepa. Denar, ki ga dobijo od TKS, zadostuje za plačilo kegljišča in tekmovanj, na treninge se vozijo na svoje stroške, prav tako krijejo vse ostale stroške, le za tekmovanja jim metliški Novoles posodi kombi.
Kljub temu so, kot rečeno, metliški kegljači že nekaj let najboljši na Dolenjskem. Kot prvaki dolenjske lige so sc že trikrat zapored udeležili kvalifikacij za uvrstitev v 2. slovensko ligo, vendar jim doslej ni uspelo. »Za neuspeh dolenjskega kegljanja, ki je na repu slovenskega, so najbolj 'zaslužni' Novomeščani,« trdi Goleš. »Novo mesto je bilo vedno dolenjsko kegljaško središče, zadnjih nekaj let pa je kegljanje v Novem mestu skoraj zamrlo. Če ne bo novomeško kegljanje spet pristalo močno, tudi v drugih krajih dolenjske regije ne bo.« Kljub vsemu bodo metliški kegljači v prihodnji sezoni spet skušali zmagati v dolenjski ligi in si tako ponovno priborili pravico do kvalifikacij za uvrstitev v 2. slovensko ligo. »To je naš cilj in delovni program kluba za to sezono je povsem podrejen temu. Zavedamo se, da bo težko, kajti konkurenca za vstop v 2. ligb je huda, drugi klubi pa delujejo v veliko boljših razmerah.«
A. B.
DOSLEJ NAJVEČJA KASAŠKA PRIREDITEV — Šentjemejski hipodrom bo v nedeljo, 12. avgusta, prvič v svoji bogati zgodovini prireditelj jugoslovanskega kasaškega derbija. Na to veliko prireditev se Šentjernejča-ni že dolgo pridno in vestno pripravljajo. (Foto; B. B.)
Bliža se kasaški praznik
12. avgusta bo v Šentjerneju 63. jugoslovanski kašaski derbi — Bogata zgodovina tovrstnih _____________________tekmovanj_________________________
ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 12. avgusta, se prične ob 14.30 na šentjernej-skem hipodromu doslej zanesljivo največja konjeniška prireditev: 63. jugoslovanski kasaški derbi, na katerem bo nastopilo dvanajst najboljših štiriletnih kasačev v državi. Verjelo je odveč pripomniti, da se v Šentjerneju na ta dogodek že dolgo in marljivo pripravljajo, saj bodo s prireditvijo obeležili tudi 105-letnico konjskih dirk v Šentjemejski dolini.
Zgodovina kasaških derbijev je dolga in bogata, prvi je bil že leta 1780 v angleškem Epsonu, dirka pa je dobila naziv po lordu Derbyju. V Jugoslaviji je bil prvi derbi kasačev organiziran leta 1923 v Zagrebu, zmagala pa je kobila Silvia s časom 1:33,2. In tako je bilo doslej pri nas organiziranih že 62 tovrstnih tekmovanj — derbijev ni bilo le v letih 1941 — 1945 — 63. pa bo letos prvič v Šentjerneju. Kot zanimivost zapišimo, daje kar 25 let rekord kasaškega derbija držal žrebec Liktor, ki je v Ljutomeru zmagal s časom 1:23,0; ta rezultat sta potem popravila Fit Avia, kije leta 1986 v Ljubljani tekel 1:22,4, in Duena MŠ, kije leto kasneje v Subotuci postavila še sedaj veljavni rekord z 1:21,5. Od leta 1986 veljajo vjugoslovanskem kasaškem derbiju tudi nova pravila, saj od takrat vedno nastopajo le štiriletni kasači, in to dvanajst najboljših v državi. Letos so si to pravico v kvalifikacijah zahodne skupine (Slovenija in Hrvatska), ki so bile v Krškem, priborili Larina II, Nevo B, Pero in Fru-fru, v kvalifikacijah vzhodne skupine (Srbija in Vojvodina), ki so bile na beograjski Adi, pa Dragon, Leon III, Kamek in Abesin. Odprta so še štiri mesta, zasedli jih bodo štiriletniki z. najboljšim časom. Med kantidati za ta mesta sta tudi Briška in Dagreja iz Šentjerneja pa Linča, Leon, Ida Hill in še kateri.
Od leta 1978 do letos je kar osem zmag na derbijih pripadlo slovenskim kasačem, zadnjo je leta 1988 z Lady Lucy dosegel Vlado Rančigaj; zmagovalka lanskega derbija, kije bil v Stožicah, pa je bila Milovanka. In kako bo letos? Odgovor bo znan 12. avgusta popoldne, ko bo na šentjernejskem hipodromu na sporedu kar 9 kasaških preizkušenj. Podrobnejši program prireditve bomo objavili prihodnjič, tokrat dodajamo le, da bo na predvečer prireditve družabno srečanje z žrebanjem številk.
B. B.
Ravbar znova presenetil
Uspeh mladega Novomeščana na dirki Po poteh Av-_______noja — V Kranju zmagal Filip
NOVO MESTO — Minuli teden in vikend so novomeški kolesarji nastopili na dveh večjih domačih dirkah. Največ zanimanja je nedvomno veljalo tradicionalni mednarodni dvodnevni dirki za Veliko nagrado Kranja, katere so se udeležili tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Italije, ZRN, Nizozemske, Poljske, ČSFR in Jugoslavije.
Na sobotnem nočnem kriteriju je Mačete (Krka) med pionirji B zasedel drugo mesto, pri mlajših mladincih je bil njegov klubski kolega Murn prav tako drugi, medtem ko je pri članih zmagal Premužič (Rog), Robič je bil drugi, Papež, tretji in Šebenik (vsi Krka), peti. V nedeljski cestni dirki je pri mlajših mladincih slavil Filip, Gimpelj je bil tretji, med člani pa je zmagal Pintarič (Rog).
Precej presenetljivo seje konec minule-
ga tedna končala tradicionalna etapna dirka Po poteh Avnoja. Nekaj časa je bil v vodstvu Novomeščan Glivar, a mu je sreča obrnila hrbet. Končni zmagovalec je postal rogovec Lizde, drugi v skupnem seštevku pa je bil Bogdan Ravbar (Krka), ki je tako znova opozoril nase. Dodajmo še, da je bil v zadnji etapi na imenitnem drugem mestu Milan Eržen, ki očitno ponovno prihaja v formo.
SEDEMNAJSTA NA EP
DUNQUERQUE — Prejšnji teden se je v Dunquerquu končalo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju, na katerem je nastopila tudi članica krškega Celulozarja Natalija Repcc. V svoji disciplini na 800 metrov prosto je s časom 9:27,87, kar je za pionirko imeniten dosežek, zasedla 17. mesto.
ROKOMETNE
NOVICE
OD TOD IN TAM
•	V rokometni zvezi Jugoslavije vlada ta čas popolna zmeda, še zmeraj je popolna neznanka, kakšen bo tekmovalni sistem v prihodnji sezoni. Zato ni nič čudnega, če večina ekip še ni pričela s pripravami, saj enostavno ne vedo, v kateri ligi bodo nastopale. V takšni godlji je tudi kočevski Itas, ki naj bi igral vil. zvezni ali v na novo ustanovljeni medrepubliški ligi.
•	V RK Grosuplje napovedujejo, da bodo to sezono resno krenili v boj za vrh lestvice v prvi republiški ligi. Klubska uprava je zategadelj v prestopnem roku okrepila igralske vrste z včerajšnjima igralcema Kolinske Slovana, Matjažem Mančkom in Alešom Praznikom.
•	Ekipa DVZ Ponikve, članica II. repu-
bliške lige, seje vnovič okrepila z nekdanjim treneijem, svojčas igralcem Kolinske Slovana, Doblekarjem. Očitno so v klubu spoznali, da je še najbolje nasloniti se na domače moči.	•
•	Veliko delo so na minulem prvenstvu opravili rokometaši Usnjarja iz Šmartnega. Kot drugouvrščena ekipa lige naj bi nastopili v bodoči medrepubliški)?) ligi, igralski kader so zategadelj okrepili z Bojanom Čotaijem.
•	V vsej negotovosti je zaenkrat zanesljivo le, da se bo prvenstvo v republiški ligi pričelo 22. septembra in bo trajalo do 19. decembra. Kot zanimivost dodajmo, da bosta imeli zadnjeuvrščeni ekipi Prul in Krškega priložnost obdržati mesto med najboljšimi republiškimi ligaši. Odigrali brata namreč kvalifikacije, na katerih se bosta pomerili s tremi drugouvrščenimi ekipami drugih republiških lig. Kot je znano, je novi član L SRL že Dobova, zmagovalka vzhodne skupine druge republiške lige.
M. G.-č.
V NEDELJO MALI NOGOMET
ŠMARJETA — NK Vinica organizira v nedeljo, 5. avgusta, turnir v malem nogometu. Pričel sc bo ob 8. uri, potekal pa bo na igrišču ob osnovni šoli v Šmarjcti. Prireditelj bo zbiral prijave do pričetka turnirja, najboljše ekipe pa čakajo lepe nagrade: prvouvrščeno pokal in odojek, drugo- in tretjeuvrščeno pa pokala.
NOČNO BRCANJE V PODBOČJU
PODBOČJE — V soboto, 4. agusla, organizira nogometna sekcija iz Podbočja tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Pričetek turnirja bo ob 19. uri, organizator pa sprejema prijave pred pričetkom tekmovanja na igrišču v Podbočju. Najboljšo ekipo čakajo trije tisočaki nagrade in deset večerij, drugouvrščeno tisočak in deset pečenih postrvi, trejeuvrščeno pa 500 din in 10 pizz.
NOČNI TURNIR V STRAŽI
STRAŽA — V soboto, 11. avgusta, bo NK Partizan iz Straže pripravil nočni turnir v malem nogometu. Pričel se bo ob 19. uri, prijavnina znaša 400 din, najboljše tri ekipe čakajo denarne nagrade, zmagovalca pa še pokal. Prijave bo organizator sprejemal po ure pred pričetkom turnirja.
ŠTANGELJ V ČASU ZMAGOVALCA
MONTIGNOSO — Mladinci novomeškega KD Krka so sc v nedeljo v italijanskem Montignosu udeležili ene najtežjih mladinskih preizkušenj, dirke za Trofeo Bugnoni. Na 130 kilometrov dolgi progi je med 152 kolesaiji iz sedmih držav zmagal zahodni Nemec Mueller, v času zmagovalca pa je kot osmi na cilj pripeljal Šlangelj, Kranjec je bil z 20 sekundami zaostanka 14., Fink pa je zaradi padca odstopil.
ZMAGA PRIMCA
FELDKIRCHEN — Novomeški atleti so minuli vikend izredno uspešno nastopili na mednarodnem mitingu v avstrijskem Feldkirchnu. V metu diska je Primc potrdil odlično formo in zmagal s 55,96 metra, Udovčeva je bila na 1.500 metrov tretja s časom 4:52,32, na 800 metrov je bil Kaj-lazovič prav tako tretji z 1:52,28, enako kot Dragan na 3000 metrov z 8:39,28. V tem teku je nastopil tudi Aljoša Počič in zasedel z 8:53,72 sedmo mesto. Tako Dragan kot Počič sta s tem dosegla svoja osebna rekorda.
ŠTIRI MEDALJE REPČEVE
SPLIT — Minuli vikend je bilo v Splitu letošnje državno prvenstvo v plavanju za pionirje in pionirke. Mlada Krčanka Natalija Repec seje na tem tekmovanju imenitno odrezala, saj je osvojila kar štiri medalje. Na 200 metrov prosto je bila tretja, prav tako na 100 metrov prosto, srebrni medalji pa je osvojila na 400 in 800 metrov prosto. V skupnem seštevku so bile mlade plavalke krškega Celulozarja med 33 jugoslovanskimi klubi na petnajstem mestu.
Igralka
namesto
manekenke
Irena Bejtovič o kočevskem ženskem rokometu in načrtih
Zanesljivo je mlada, 23-letna Irena Bejtovič eden najprijetnejših obrazov v novem rokometnem drugoligašu Itasu iz Kočevja, pravijo celo, da bi bolj sodila v kakšno manekensko kol pa rokometno ekipo.
»Z rokometom sem rastla, trenirati sem pričela že v osnovni šoli in nato iz leta v leto napredovala. Že pred petimi leti, ko smo nastopale še v medrepubliški ligi, sem bila med prvimi dvanajstimi igralkami, vendar sem nastopila le na treh tekmah,« pravi Irena. Pri lem seseda ne more mimo letošnjega imenitnega dosežka, o katerem so mnogi pred pričetkom prvenstva lahko le sanjali.
»Mislim, da smo zasluženo prvakinje in nove članice II. zvezne lige. Kot da se je v nas prebudila neka trmaln želja po uveljavljanju; pomlad smo odigrale brez spodrsljaja, izgubile smo le točko proti Olimpiji, najslajša pa je bila zagotovo zmaga nad Branikom, neposrednim tekmecem za vrh. To je bila hkrati moja najboljša tekma v dresu Itasa. Zasluge za tak uspeh gredo v prvi vrsti trenerju Nikoli Radiču, ki je odlično uigral ekipo, poleg tega pa smo igralke pokazale imenitno psihično pripravljenost. Tu smo bile ^ brez tekmic «
Irena meri v višino 166 cm in igra pivota, v tej vlogi običajno robustne igralke. Bejtovičeva to nadomešča s spretnostjo in dobro tehniko, navsezadnje je dokaz temu, da je druga strelka v ekipi, boljša od nje je seveda kapetanka Stanka Jerič.
»Prepričana sem, da bomo ostale v II. zvezni ligi; motiva za to nam ne manjka, enako ne izkušenosti, še posebej, če bodo na igrišče stopile nekatere starejše igralke, danes že mamice. S pripravami bomo pričele te dni, nedorečeno je le še vprašanje novega trenerja, kajti Nikola Radič bo pot nadaljeval v ljubljanski Belinki Olimpiji. Skoda, z njim bi bila v naš končni uspeh še trdneje prepričana, enako, če bi nam uspelo pridobiti še kakšno zunanjo igralko. In ne nazadnje: dobro bi bilo, ko bi se tudi organizacija in materialni položaj kluba popravila.«
M. GLAVONJIČ
Irena Bejtovič: »Prepričana sem, da bomo ostale v II. zvezni ligi.«
TURISTIČNO
ZAVAROVANJE
Do odhoda
je še
pet minut
Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice.
1.	Potni list" in osebna izkaznica
2.	Vozovnice
3.	Denar in denarnica
4.	Zelena karta
5.	Zobna ščetka
6.	Igla, sukanec
7.	Sončna očala
8.	Žepna knjiga
9.	Fotoaparat in lil in 10. Zavarovalna polica
Turističnega zavarovanja
Posebej pazite, da se pred potovanjem ali letovanjem ne boste pozabili zavarovati pred vsemi nezgodami m neprijetnostmi, ki vas lahko doletijo, (e vas v potovalni agenciji niso opozorili na zavarovalno polico turističnega zavarovanja Zavarovalnice 7nglav, stopile do najbližjega poslovnega mesta Zavarovalnice Triglav in nemudoma izpolnile zavarovalno polico. Z njo si boste zagotovili povrnitev stroškov, ki bi na potovanju nastali zaradi okvare ah tatvine avtomobila. prometne nesreče, izgube ah poškodovanja prtljage. nenadne bolezni, prekinitve potovanju in podobnih neprijetnosti. Zavarujete se lahko sami. s celo družino ali r organizirani skupini. Možnosti za nezgodo je veliko, pred vsemi se lahko zavarujete z eno samo zavarovalno polico Turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav.
Za varno potovanje — Turistično zavarovanje
i=zavarovalnica triglav
Ki:r ži vLii-.Nii: po men urn varnost
Vas živahna, mesto mrtvo
V Osilnici je turistov veliko, v Kočevju in okolici pa ne __________znajo izkoristiti prednosti
OSILNICA, KOČEVJE — V Osilnici je že vse poletje živahno, saj prihajajo sem domači in tuji turisti, predvsem v gostišče Kovač. Tuji gostje, ki pridejo v skupinah, sc ne dolgočasijo. Gostilničar jim organizira izlete do izvira Kolpe pa na Risnjak, jezero pri Lokvah in drugam. Veliko se jih odloči za jahanje, čeprav nekateri šele v Osilnici prvič v življenju sedejo na konja. Za kolesarje ima gostilna Kovač na razpolago 10
Polnočno rajanje okrog oslička
Obiskana Oslovska noč v Mozlju — Vino v Nemči-jo in živi osel v Kočevje
MOZELJ — Bojazen, da bodo težke gospodarske razmere razredčile goste na oslovski noči, je bila odveč. Bogati in raznovrstni programje dodobra napolnil prireditveni prostor v Mozlju. Kaže, da so se nekateri na Oslovsko noč že kar navadili in postali stalni gostje.
Program povabljenih izvajalcev so organizatorji popestrili z družabnimi igrami in večkratnim žrebanjem vstopnic. Za oslovsko požrtijo se je letos prijavilo pet kandidatov, žreb pa je določil le Braneta Stošiča in Romana Kumpa. Nepričakovano je zmagal starejši in vitki Roman Kump in za nagrado prejel oslovsko salamo. Simpatizerka Oslovske noči Mariborčanka Zdenka Puhelj je s seboj prinesla torto. S pomočjo žreba je torto poklonila veterinarju Marjanu Slapšaku iz Salke vasi. Večerjo za dve osebi je dobil Darko Jakovec iz. Kočevja, dve steklenici boljšega vina je prejela nemška državljanka Josefina Dorfer, živega osla pa je tokrat zadela Slavica Arh iz Kočevja.
■Zabavno Oslovsko noč odkrivajo tudi gostje i/ oddaljenih slovenskih krajev pa tudi iz tujine. Gostom je všeč predvsem sproščena zabava, nenehno dogajanje na odru in plesišču, raznovrstna ponudba blaga, hitra postrežba in zmerne cene. Posebna mikavnost je polnočno dogajanje okrog oslička. Nekaj kritičnih pripomb je bilo izrečenih le na račun premajhnega prireditvenega prostora.
Dobiček letošnje Oslovske noči bodo člani KŠD Ciril Dekval iz Mozlja namenili nakupu strešne opeke za kulturni dom in razširitvi prireditvenega prostora.
IVE STANIČ
gorskih koles in v Osilnici ter po okolici je pogosto videti turiste na kolesih.
Znana je že vožnja s kanuji po Kolpi (gostišče ima 12 kanujev). Razen tega je za turiste zanimiva še vožnja z gumijastim čolnom (za 15 oseb). Spet nekateri igrajo tenis in druge igre, poskrbljeno je za veselo vožnjo s kočijo ob zvokih harmonike itd. Seveda pa so na razpolago še druge oblike razvedrila, zabave in rekreacije. Kljub vsemu temu pa lahko ugotovimo, da še vedno niso izkoriščene vse možnosti za razvoj turizma na tem območju.
V Osilnici je torej za goste gostilne Kovač dobro poskrbljeno, da jim ni dolg čas in da vsak dan v tednu (kolikor so tujci tu) dožive kaj novega. Kako pa je s tem (v hotelu Pugled) v Kočevju, koliko jih sploh je in koliko časa se za-drže v mestu, ne bi govoril. Kočevje z okolico ima gotovo več zanimivosti in drugih možnosti za razmah domačega in tujega turizma. Ob tem ne bom našteval že zdavnaj znanih kulturnih, naravnih in zgodovinskih zanimivosti, ki kočevskemu turizmu skoraj ne služijo, ampak naj omenim le najnovejšo turistično neiznajdljivost. Pred kratkim je bilo odprto zaprto območje Kočevske Reke, a se še vedno ni nihče spomnil, da bi sem vodil turiste ali vsaj izletnike. Podobno velja tudi za grobišča v Rogu. Pripraviti pa bi se morali tudi že na odprtje še preostalega zaprtega območja (Gotenica s podzemskimi skrivališči), ki bo po zatrjevanju odgovornih republiških oblasti odprto najkasneje z novim letom. Ni dovolj, če turistični delavci čakajo in vzdihujejo, da bi se jim prikazala Mati božja in razvila turizem, ampak naj izkoristijo tisto, kar imajo, in tega na Kočevskem ni malo.j. PRIMC
SKUPŠČINA
IMENOVALA
KRŠKO — Krška oočinska skupščina je na zadnji seji imenovala predstojnike občinskih upravnih organov. Boža Venek bo direktorica uprave za družbene prihodke, Franc Jenič predsednik komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora, Danilo Siter bo predsednik komiteja za družbene dejavnosti, Franc Pavlin pa vršilec dolžnosti sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve in občo upravo ter občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Za vršilce dolžnosti namestnikov teh upravnih organov je imenovala Darka Doklerja, Željka Gašparinčiča, Antona Jevnika in Draga Bučarja.
MARIANN1 METULJ MIRU — Mednarodno priznanje »Metulj miru« je bilo 26. julija svečano podeljeno na odru Šeškovega doma 8-letni deklici Marianni Parfant iz Nizozemske, potomki slovenskih izseljencev. To priznanje si je zaslužila s tem, ker je podarila lani vse svoje prihranke za pomoč Halozam, ki jih je prizadelo neurje. Marianna je članica folklorne skupine slovenskih izseljencev v Limburgu in je s to skupino gostovala v Kočevju. Na fotografiji je mala Marianna z vodjo folklorne skupine Mici Mešol-Čebin (desno), priznanje ji
podeljuje predstavnica RK Slovenije Herta Stuflek. (Foto: J. Primc
v novomeškem Kabelskem razdelilnem omrežju ^ na kanalu
DNEVNI SPORED ZA TA TEDEN:
08.00	satelitski programi z ASTRE
18.31 obvestila
18.55 oglasi & mali oglasi
19.00	NOVICE
19.05 oglasi & mali oglasi
19.10 rezerviran čas
★
NASLOV: Giavni trg 24/1 TELEFON: 068/23-611 TELEFAX: 068/21-696
MARINČ V GALERIJI
LJUBLJANA — V Galeriji Kompas bodo danes, 2. avgusta, ob 20.30 odprli razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Marinča. Za Marinčevo slikarstvo je značilno, daje pokrajina na njegovih slikah prepesnjena vizija oblik, barv in občutij, ki jih daje intenzivno doživljanje krajine.
Komisija za delovna razmerja SREDNJE SOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge:
—	1 profesorja zgodovine
Dela in naloge razpisujemo za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
—	1 profesorja matematike
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
—	1 profesorja fizike
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Za profesorja matematike in fizike je na razpolago kadrovsko stanovanje.
Prijave z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
BREZ POPUSTOV, A NAJCENEJE!-
n»
PCK in stanovanjska zadruga Graditelj
Novo mesto, Srebrniče 1 telefon: (068) 21-604 in 21-611
Odprto vsak dan od 6. do 17. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure.
UGODNA PONUDBA
VSEH VRST GRADBENIH MATERIALOV
LABOD, tovarna oblačil, NOVO MESTO, p.o. NOVO MESTO, Cesta herojev 29
Po sklepu sveta strokovnih služb in sveta tovarne Ločna z dne 30. 7. 1990 objavljamo
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev:
Vrsta	Tip	Letnik	Izklicna cena
1. osebni avto	LADA CARAVAN 1200	1982	8.000 din
2. kamion kont.	650 AD	1983	100.000 din
3. avtobus	MASTER T 35 D	1982	>100.000 din A 700 din C* za komad
4. šivalni stroj 10 kom.	NECCHI	klasa 835-261	
5. šivalni stroj 2 komada	RIMOLDI	klasa 329-002	
6. šivalni stroj 2 kom	JUKI DLN	CD-01 klasa 415-2-2	1.000 din za komad 700 din
7. šivalni stroj 5 kom	PFAFF		za komad 700 din
8. šivalni stroj 1 kom	DUERKOPP	klasa 211/1	za komad 700 din
9. tovorno vozilo	MASTER T 35D	1982	40.000,00 din
Izklicne cene na posameznih vozilih bodo vidno označene. Licitacija bo v petek, 10. avgusta 1990, ob 9. uri v prostorih LABODA, tovarne oblačil, NOVO MESTO, Cesta herojev 29. Vozila in šivalne stroje bomo prodajali po sistemu »videno-kupljeno«.
Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti kavcijo v znesku 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Preostanek kupnine plača kupec takoj po končani licitaciji, ko mora tudi prevzeti kupljeno vozilo oz. šivalni stroj. Ogled je možen dne 9.8.1990 od 10. ure do 13. ure in na dan licitacije od 7. do 9. ure.
Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila po telefonu 21 -727, interna 236 (Kum).
Do odhoda je še pet minut
ICNO ZAVAROVANJE
Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mimo potovanje in lagodne počitnice.
1.	Potni list in osebna izkaznica
2.	Vozovnice
3.	Denar in denarnica
4.	Zelena karta
5.	Zobna ščetka
6.	Igla, sukanec
7.	Sončna očala
8.	Žepna knjiga
9.	Fotoaparat in film
10. Zavarovalna polica Turističnega zavarovanja
Posebej pazite, da se pred potovanjem ali letovanjem ne boste pozabili zavarovati pred vsemi nezgodami in neprijetnostmi, ki vas lahko doletijo. Če vas v potovalni agenciji niso opozorili na zavarovalno polico turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, stopite do najbližjega poslovnega mesta Zavarovalnice Triglav in nemudoma izpolnile zavarovalno polico. Z. njo si boste zagotovili povrnitev stroškov, ki bi na
potovanju nastali zaradi okvare ali tatvine avtomobila. prometne nesreče, izgube ali poškodovanja prtljage, nenadne bolezni, prekinitve potovanja in podobnih neprijetnosti. Zavarujete se lahko sami, s celo družino ali v organizirani skupini. Možnosti za nezgodo je veliko, pred vsemi se lahko zavarujete z eno samo zavarovalno polico Turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav.
Za varno potovanje — Turistično zavarovanje
l=zavarovalnica triglav
II«.	Ker življenje potrjebuievarnost

Gozdno gospodarstvo Brežice
razpisuje
javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva:
1)	Kamion TAM 170 T 14, letnik 1980, z dvigalom HIAR 560
—	izklicna cena 125.000,00 din
2)	Vrtalno kladivo BEREMA-PIONJAR 120
—	izklicna cena 20.000,00 din
3)	Tovorni avto TAM 65Q0 z nakladalcem RIKO
—	izklicna cena 17.500,00 din
4)	Tovorni avto TAM 4500 z nakladalcem PESCHI
—	izklicna cena 280.000,00 din
Razni drobni material, kot motorne žage, peč na trda qori-va, pisalni stroj
5)	Bočni viličar Čelik-Orion, tip DFO-S 1982
—	izklicna cena 52.500,00 din
6)	Karabin CZ 8 x 57
—	izklicna cena 1.000,00 din
7)	Kombibus Zastava 850 AK 1.1983
—	izklicna cena 15.000,00 din
8)	Traktorska prikolica 51
—	izklicna cena 25.000,00 din
9)	Osebni avto Zastava 750 1.1983 NM 149-453
—	izklicna cena 10.000,00 din
10)	Osebni avto Zastava 750,1.1981, NM 149-595
—	izklicna cena 8.500,00 din
11)	Kombibus Zastava 850 AK, 1.1985
—	izklicna cena 10.000,00 din
12)	Kosilnica KO 312
—	izklicna cena 20.000,00 din
13)	Motorna škropilnica Stihi 017
—	izklicna cena 3.500,00 din
14)	Osebni avto Zastava 850, NM 714-62
—	izkljna cena 8.500.00 din
Osnovna ^tetva pod zaporedno št. 1 — 4 so na ogled v obratu Transport Brežice, pod št. 5 v obratu Žage v SevnicCpod št. 6 in 7 v gozdnem obratu Brežice, pod št. 8 v gozdnem obratu Kostanjevica, pod št. 9 in 10 v gozdnem obratu Radeče, pod št. 11,12 in 13 v gozdnem obratu Sevnica in pod št. 14 v gozdnem obratu Mokronog.
Licitacija bo v obratu Transport pri železniški postaji Brežice dne 6. avgusta 1990 ob 8. uri. Interesenti pred pričetkom licitacije vplačajo 10-odst. varščino. V ceno ni vračunan prometni davek. Nakup je po sistemu »videno — kupljeno«.
DOLENJKA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, Glavni trg 23
razpisuje
JAVNO PRODAJO
1.	poslovnih prostorov na Glavnem trgu 28 (I. nadstropje), ki obsegajo tri pisarne, hodnik, sanitarije in skupne prostore, v skupni izmeri 75,20 m2;
2.	neto koristne površine podstrešja v velikosti 13,14 m2.
Skupna izklicna cena nepremičnin je 600.000 din, v ceni ni upoštevan prometni davek.
Javna prodaja bo v poslovnih prostorih podjetja, Glavni trg 23, dne 6.8.1990 ob 12. uri. Ogled prostorov je možen eno uro pred začetkom prodaje. Vsi zainteresirani, ki pri licitaciji želijo sodelovati, morajo pred njenim pričetkom plačati 10-odst. izklicno vrednost nepremičnine kot kavcijo.
hydrovod
kočevje
rlbnlca
Zbor delavcev Komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje-Ribnica
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	višja ali visoka izobrazba strojne, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri
—	vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega 4 leta na vodilnih delovnih mestih
—	sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti iz dosedanjih zaposlitev
—	predložen izdelan program razvoja dejavnosti podjetja.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Komunalno podjetje Hydrovod Kočevje-Ribnica, Ljubljanska c. 38, 61330 Kočevje, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi.
Obrtna zadruga Hrast, p.o., Novo mesto, Adamičeva 2
Na podlagi sklepa Zadružnega sveta
objavljamo
javno licitacijo
za prodajo naslednjih službenih vozil:
Znamka	Letnik izdelave	Štev. kilometrov	Izklicna cena
Renault-4	1984	65.000	14.000 din
Golf JX-diesel	1988	60.000	92.000 din
VW Jetta-bencin	1987	100.000	75.000 din
Licitirana vozila so v voznem stanju in primerno ohranjena. Licitacija bo dne 10.8. ob 10. uri v prostorih OZ Hrast na Adamičevi 2.
Ogled licitiranih vozil je mogoč na dan licitacije med 7. in 10. uro. Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Licitirana vozila bomo prodali po načelu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Prometni davek ni zajet v prodajno ceno in ga plača kupec. Kupec plača po sklenitvi kupne pogodbe na gornji naslov kupnino najkasneje v (5, 8) dneh po opravljeni javni licitaciji. Informacije po telefonu (068) 22-802 — Janez Bele.
SNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER MARJETA, 68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom:
—	2 snažilk šolskih prostorov
(končana osemletna šola)
—	1 kuharice v šolski kuhinji
(končana srednja gčstinska šola)
—	2 varuhinj otrok v enoti vrtec
(končana sred. izobr. šola za smer varuhinje ali medicinske sestre)
—	2 vzgojiteljic otrok v enoti vrtec
(končana VI. stopnja strok, izobr.)
—	2 vzgojiteljic ali razred, učiteljic v enoti vrtca
(končana VI. st. strok, izobr.)
—	1 učitelja fizike in tehnične vzgoje
(končana VI. stop. strok, izobr.)
prosta dela in naloge za določen čas, s polovičnim delovnim časom:
—	1 učitelja slovenskega In srbohrvaškega jezika
(končana VI. stop. strok, izobr.)
—	varuhinje v jutranjih urah v enoti vrtec
(končana sred. šola za varuhinje)
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (izobrazbi) in uspehih dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov sole s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop dela 3. 9.1990.
TESNILA TREBNJE VELIKA LOKA
Na podlagi 56. člena statuta delavski svet podjetja Tesnila T rebnje
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za čas 4 leta
1.	vodja sektorja marketing
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri
—	5 let izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	predložitev programa razvoja za svoje področje dela
—	strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov
—	aktivno znanje tujega jezika
2.	vodja proizvodno-tehničnega sektorja
Pogoji:
—	visoka izobrazba strojne ali organizacijske smeri
—	5 let izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	predložitev programa razvoja za svoje področje dela
3.	vodja kadrovsko-splošnega sektorja
Pogoji:
—	visoka izobrazba organizacijske ali pravne smeri ali smer psihologija
—	5 let izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	predložitev programa razvoja za svoje področje dela
—	zaželjen pravosodni izpit
4.	vodja razvojno-tehnološkega sektorja
Pogoji:
—	visoka izobrazba strojne smeri
—	5 let izkušenj neenakih ali podobnih delih
—	predložitev programa razvoja za svoje področje dela
—	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 068/44-303. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tesnila T rebnje, 68212 velika Loka. Kandidate bomo o izbiri in imenovanju pisno obvestili v 8 dneh po izbiri.
REVIJA AURA
REVIJA ZA MEJNA PODROČJA ZNANEGA, V NOVI ŠTEVILKI PRINAŠA:
•	Sanje — pot k našemu bistvu
•	Težave pri prehodu na makrobio-tično prehrano in kako jih premostiti
•	Hipnoza — nova moda v zdravljenju
•	Neionizirana elektromagnetna sevanja in zdravje
•	Hoja po ognjenem kozmosu
•	Mala anketa — Ali verjamete v horoskop?
Revija AURA — vaš stik z neznanim! Revijo lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali pa jo naročite na naslov: Revija AURA, p.p. 66,61117 LJUBLJANA
TRADICIONALNI
VELIKI
40. GORENJSKI SEJEM V KRANJU, 10. 8. - 19. 8.
o* ^
,	Tovarna nogavic Polzela je našla Novo mesto
za svoje gnezdo.
s V No vem mestu na Prešerno vem trgu so že odprli sodobno prodajalno s svojimi izdelki, v kateri lahko izbirate vsak dan od 7. ure dalje med prelepo ponudbo ženskih, moških in otroških nogavic.
Gasilsko društvo Semič
objavlja
javno licitacijo za prodajo kombija IMV 2200 D, leto izdelave 1979
Cena 30.000,00 din.
Licitacija bo v četrtek, 9. 8. 1990, ob 20. uri v prostorih gasilskega doma.
Pred pričetkom licitacije se plača varščina, in sicer v višini 10-odst. izklicne cene.
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je zapustila naša draga hčerka, mamica in sestra
DARINKA
PER
iz Krat\ja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, sin Damjan, brat Franci, sestra Tončka z družino ter ostalo sorodstvo
Leto dni je že minilo, kar te več med nami ni, a v otožnih srcih naših si prisotna vedno ti
V SPOMIN
MARIJA
VRTIN
z Vrtače pri Semiču
Vsem, ki seje spominjajo in ji prižigajo svečke, prisrčna hvala! Žaluj >či: vsi njeni
Ljubil si polje, ljubil si dom, vendar od nas odšel si v večni tihi dom.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in praded
JOŽE PANJAN
z Goleka 5 pri Dragatušu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pisno in ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sosedom Mihi, Mirku in Brigiti za vsestransko pomoč, Elektru Črnomelj, IMV Črnomelj, Splošni bolnici Brežice, ZZB Dragatuš, GD Dragatuš, pevskemu zboru Dragatuš za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
J
Polzela — prva lastovka modnih nogavic.
Osnovna šola narodnega heroja Ivana Kovačiča — Efenke Mirna Peč
Komisija za delovna razmerja
razpisuje delovno mesto
UČITELJA KEMIJE - BIOLOGIJE (PRU ali P)
za nedoločen čas. Nastop dela 1. 9.1990.
Prijave z dokazili sprejema Osnovna šola narodnega heroja Ivana Kovačiča — Efenke, Trg 8,68216 Mirna Peč, 8 dni po objavi razpisa.
Minilo je žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA
ŠINKOVEC
iz Zaloga pri Škocjanu
Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, ji poklonili vence in cvetje, darovali za svete maše in jo pospremili na zadnji jx>ti. Posebna hvala patronažni sestri Slavici za številne obiske na domu, vaščanom Zaloga, sosedom Malenškovim in Markelčevim za vso pomoč, OZB, TOZD Brazda za podarjena venca. Hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred in govorniku za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: sin Jože, hčerka Marica z družinama in ostalo sorodstvo
St. 31 (2137) 2. avgusta 1990
DOLENJSKI LIST
13
VTEM TEDNU VAS ZANIMA llnnHlKl	- službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji
PRODAM - KUPIM - POSEST - 2ENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 2. avgusta — Bojan Petek, 3. avgusta — Lidija Sobota, 4. avgusta — Nedeljka Nedelja, 5. avgusta — Snežana Ponedeljek, 6. avgusta — Vlasta Torek, 7. avgusta — Kajetan . Sreda, 8. avgusta — Miran
LUNINE MENE 6. avgusta ob 16.19
kino
BREŽICE: 3. 8. (ob 20. uri) ameriška drama Nevarne vezi. 3. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Nikoli ne spi sama. 5. 8. (ob 18. in 20. uri) Policaj pod nadzorom.
ČATEŽ: 2. 8. (ob 21.15) ameriški akcijski film Hiša ob cesti. 6. 8. (ob 21.15) ameriški kriminalni film Policaj pod kontrolo. 7. 8. (ob 21.15) ameriški glasbeni film Lambada.
ČRNOMELJ: 2.8. (ob 21. uri)ameriški kriminalni film Smrtonosna prak-
sa. 3.8. (ob 21. uri) ameriški triler Pekel pravice. 5. 8. (ob 21. uri) ameriški kriminalni film Smrtonosna praksa. 7. 8. (ob 21. uri) ameriška komedija Močni fantje.
KRŠKO: 2. 8. (ob 20. uri) ameriško znanstvenofantastični film Vrnitev v prihodnost. 3. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Resnične zgodbe II. 5. 8. (ob 18. uri) ameriška srhljivka Dama in detektiv. 7. 8. (ob 20. uri) Hongkong karate film Zmajeva igra I.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 2. (ob 10., 18. in 20. uri) ter 3.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski film Skrivnost zlate piramide. Od 3. do 5. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Seks v rdečem. 4. in 5. 8. (ob 18. in 20. uri) angleška komedija Ples v temi. 7. in 8. 8. (ob 18. uri in 20.15 uri) angleška pustolovska komedija Baron Miinc-haussen ali Lažnivi Kljukec.
NOVO MESTO - DOM JLA: Od 2. do 4. 8. (ob 19. uri) ameriški film Veličastni. Od 6. do 8.8. (ob 19. uri)ameriški film Krokodil Dandi — II. del.

čestitke
ŠTEFANI VIDMAR iz Kota pri Semiču ob 90. rojstnem dnevu želimo vse najboljše, zdravja in da bi bila še dalje tako čila in dobre volje med nami. Ivan, Lojzka in Jože z družinama.	1444
kmetijski stroji
ŽITNI kombajn Kormikdiesel,širina kose je 2 m, prodam. Rodine 12, Trebnje.
1345
ŽITNI kombajn Claas — Mcrcur, per-kins, vreče, bunker, prešo prodam. Silvo Savom, Bušinja vas 25, 68331 Suhor pri Metliki.	1349
ŽITNI kombajn Klaas Evropa, 2,2 m delovne širine, prodam. Alojz Staniša, Vinja vas 39 a. Novo mesto.	1356
TRAKTORSKO škropilnico Agro-mehanika (340 I) in trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj, prodam. Oboje je novo. MakŠc, Rdeči kal 15, 68211 Dobrnič.
1375
TRAKTOR Goldoni, 34 KM, letnik 1982, prodam, /o (0608)77-464.
1409
TRAKTOR IMT prodam. >o 52-468	1415
KOSO in obračalnik za TV 730 s kar-danom, dobro ohranjena, ugodno prodam Anton Kozole, Mali Kamen 30, 68281 Senovo.	1437
TRAKTOR Ursus 335 s kabino, star 4 leta, 560 delovnih ur, prodam. Jože Lavrič, Dvor 26.	1454
ZELO ugodno prodam: rotacijsko kosilnico, silokombajn, nakladalko za seno, puhalnik, trosilec hlevskega gnoja. Vsi stroji so nemške izdelave in malo rabljeni, s (068)85-985.	1465
kupim
ZAZIDLJIVO parcelo na področju Brežic, Sevnice ali Novega mesta kupim. Božičnik, V (024)36-051 po 20. uri.
1372
motorna vozila
MOTORNO kolo Jawa 350, letnik 1986, kot novo, prevoženih 1.800 km, prodam za 1.000 DEM. Ogled vsak dan. Janez Ivičič, Bojanja vas 5 A, Metlika.
1347
NOVO motorno kolo 15 SLC in motor VW (hrošča) z deli prodam. Šega, Šent-lovrenc 16, 68212 Velika Loka,
V	(068)48-435.	1353
126 P, letnik 1982, registriran do maja
1991, prodam, ar 26-805.	1362
JUGO 45 koral, star 15 mesecev, prodam. Jože Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje.	1365
Ril, letnik 1986, prevoženih 43.000 km, prodam, V. 85-933.	1366
Z 101, letnik 1979, karambolirano, v voznem stanju, prodam celo ali po delih, c 47-658.	1367
BMW 318, karamboliran, prodam.
V	(0608)82-908 po 20. uri. 1374
FIAT UNO 55 S, letnik 1985, prodam. s (0608)33-475.	1377
VW 1200, dobro ohranjen, in motorno žago Sthl 041 prodam. Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto.	1379
Z 128, letnik 1986, prodam. Ajdišek, Slavka Gruma I A, Novo mesto. 1381 FIAT 750, letnik 1984, prodam, t 24-947.	1383
ZASTAVO 750 LE, letnik 1983, prevoženih 39.000 km, prodam. Alojz Lindič, Klenovik 17, 68275 Škocjan.
1384
FIAT 126 P, letnik 1980 in športno kolo na pet prestav prodam. Bojane, Mačkovec 40, Novo mesto,	1387
BMW 50/5, letnik 1972, prodam, c (0608)31-951, od 20. do 22. ure.
1390
GOLF JXD, letnik 1986, prodam. Brulc. Hrušica 3, Stopiče.	1392
SUZUKI RM 125, letnik 1985 prodam. Silvo Hudelja, Tomšičeva II, Črnomelj.	1398
Z 101, letnik 1987, 36.000 km, prodam. Novak, Mala sela 2, Adlešiči, * (068)57-738.	1400
126 P, letnik 1989, prodam. V 85-133.	1401
126 P, letnik 1977, registriran do junija 1991, prodam. Miklavčič, Rojc 11, Šentjernej.	1402
LADO NIVO, staro dve leti, registrirano do konca leta, lepo vzdrževano, prodam. Cena po dogovoru (tudi na obroke). Branko Štubljar, Suhor 6 a, Suhor, ‘it 50-123.	1406
VESPO 150 T 5, novo, registrirano, nujno prodam, it (0608)69-502, dopoldne, Urck ali (0608)67-253, popoldne.
1408
Z 101, letnik 1978, registrirano do decembra 1990, ugodno prodam. V 44-742.	1412
R 5 GTS, december 1987, dobro ohranjen, prodam. Cena ugodna. Brane Fabijan, Dol. Sušicc 17, DolcnjskeTopli-ce. Ogled popoldne.	1413
GOLF diesel, letnik 1985, in motor MZ ETZ 250, letnik 1988, prodam, e 52-468.	1414
126 P prodam, rt. 26-002.	1417
GS 13, letnik 1980, registriran do junija 1991, ugodno prodam. Drago Pirman, Artiče 52 A pri Brežicah.	1419
JUGO 55 koral, oktober 1988, prodam. c 26-605.	1423
TAM 4500, tehnično brezhiben, kason 5,5 m, diano, letnik 1977, škodo, letnik 1972, registrirano za celo leto, ugodno prodam. 9 (0608)77-378.	1426
OSEBNI avto Opel kadeti 1,6 diesel, star dve leti, in motorno kolo Honda VS 500 F ugodno prodam.'t 47-462.
1427
MOPED BT 50, letnik 1988, registriran do marca 1991, prodam za 1.200 DEM. ‘it" (061)735-061.	1428
R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. iti- 57-775.	1430
Z 750, letnik 1984, ugodno prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče. 1431
APN 6, letnik 1986, prodam. Jože Kos, Črmošnjice 17, Novo mesto.
1434
GOLF, letnik 1979, neregistriran, ugodno prodam. Alojz Kralj, Pristavica 2, Šentjernej.	1435
JUGO 45, letnik 1985, prodam. » 42-571.	1439
R 4, letnik 1984, karamboliran, prodam. Ogled popoldne. Alojz Hančič, Nad mlini 19, Novo mesto.	1441
V W 1200, generalno obnovljen, letnik 1969, registriran do aprila, prodam. Majde Šilc 19/4, Novo mesto, ® 23-053.
1442
JUGO prodam, it. 26-862.	1445
GOLF JX, letnik 1986 in R 4, letnik 1983, oba dobro	ohranjena, prodam.
t 25-325.	1451
R 4 TL, letnik 1982, prodam, -o 21-174 do 15. ure.	1452
ZASTAVO 750, februar 1985, rdeče barve, registrirano do februarja 1991, prodam, e (068)24-708.	1456
Z 128, letnik 1982, prodam. Jože Podržaj, Cegelnica 51, Novo mesto. 1457
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušic, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš,
Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušic, Anton Jakše, Zdenka Lii
Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.:
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto st.: 5210Q-bU3-3U6Z4. Devizni račun st.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 10 din, naročnina za 3. trimesečje 100 din; za delovne in družbene organizacije 200 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 120 din, na prvi ali zadnji strani 240 din; za razpise, licitacije ipd. 140 din. Mali oglasi do deset besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informi-
in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za Informi ranie Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) sejta Dolenjski list n< plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom ir filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica. Ljubljana
MINI MORIS, letnik 1979, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam, s (068)49-021.	1459
GOLF' JGL, maj 1982, prodam. Sandi Žagar, Cesta brigad 1, Novo mesto.
1460
TOMOS 18 s čolnom Beograd šport z volanom in lele-komandami, prodam za 3000 DEM. Poklicati vsak delavnik med 8. in 9. uro na ® 23-610.	1462
Prodam LADO Samaro, staro 2 leti in pol. Informacije na t 21-590 od 10. do 15. ure.
obvestila .
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Jože Prosenik, gostilna Humek, Dobova, S (0608) 67-607.	1246
GRADITELJI in inštalaterji pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojleije za centralno ogrevanje. Informacije na St (063)39-878 popoldne ali zvečer.	1256
AVTOMEHANIKA Janez Vidrih, Otočec telefon 85-180
Na zalogi imam in montiram uvožene izpušne cevi za avtomobile:
BMW — Opel — VW Golf in Jeta — Zastava — Lada — Lada Niva —AX — R4, R 18, R9.
Za druge tipe po dogovoru!
AMERICAN STAFFORDSHIRE TERRIER
Pes, ki daje varnost večini ameriških milionarjev in poslovnežev. Pred nekaj leti je bil uvožen tudi v našo državo. Sprejetje kot nepodkupljiv čuvar gospodarja in njegovega imetja ter ima rad otroke.
Imeti STAFFORDA pomeni imeti miren sen. Pse, mlade ali zrelejše, pripravljene za delo, lahko naročite na naslovu:
S. PROSENIK, Jesenice 5, 68261 Jesenice na Dolenjskem, it (0608)69-576.
ENKRATNA
PRILOŽNOST!
SUBARU SEDAN 1,6 DL 10500 DEM, plus carina in davek
Omejena količina: 20 kosov 54 K W, 1595 cm3, 5 brzin, katalizator, 6,2 litra/100 km
SERVIS, KONSIGNACIJSKA PRODAJA, GARANCIJA V YU
Rok vplačila: 10. 8. 1990 Rok dobave: 2 tedna
INFORMACIJE IN VPLAČILA:
I V A d.o.o. Zagrebška c. 15 Novo mesto tel. 068/27-753
ŽELITE približati sorodnikom, znancem, prijateljem košček svoje domovine? Podarite jim: Utrinke iz Kočevja na video kaseti (mesto— cerkev Corpus Christi— jezero- Rog— grobišča) Naročila sprejema V ideo center Kočevje, “St (061 )852-192.	1450
RAČUNALNIŠKO tipkanje vseh vrst tekstov, obdelava podatkov, grafični prikaz. ®- 23-231 (Mojca), po 16. uri.
1464

CESTA GUBČEVE BRIGADE 9
68210 Trebnje, tel. (068) 44-604
SEZONSKO ZNIŽANJE CEN!
Se priporočamo!
ODPRTO: od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure.
V SOBOTO od 10. do 12. ure.
Liili
prodam
TROJNA vrata z nadsvetlobo in lužen hrast Lip Bled širine 85 cm prodam. ® 24-971.	1350
NOV žagan les za ostrešja, plohe in deske prodam. ® 84-851.	1351
OVES prodam. * (067)81-764.
1352
KOLO Pinarello, okvir št. 57, oprema Campagnola Gipicmmc, Mavic, 12 prestav, brezhibno, prodam. ® 86-240.
1355
ČOLN Maestral 18 z motorjem Tomos 4,5 ter frezo Mio 200 prodam. »28-138.
1360
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam.
1370
ZRUŽENO KORUZO prodam. Otočec, ® 85-125.	1371
ŽELEZNI gumi voz (15 col), nov, prodam. Silvo Strmole, Železno 10. Dobrnič.	1373
JEČMEN, 500 kg, prodam, rt 42-492.	1376
5 KOZ prodam za 5.500 din. * (0608)79-762.	1378
KUHINJSKE elemente, pomivalno korito in kombiniran štedilnik prodam, *(068)51-841.	1380
BARVNI televizor Nordmende in hladilnik prodam. »J 28-266.	1382
RABIJENO betonsko strešno opeko prodam. ® 42-552.	1385
VARILNI aparatC02,300amperov, prodam. Franc Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej, ti: 42-020 int. 263.	1386
KRAVO s teletom prodam. Uršič, Prečna 28, Novo mesto.	1389
VINO cviček prodam. Anton Luzar, Smalčja vas 12, Šentjernej, >t 41-079.
1391
PUJSKE od 20 do 60 kg prodam. Jarc, Hrastje 3, Mirna Peč.	1393
MLADIČE kraškega ovčarja z rodovnikom prodam po zelo ugodni ceni in na več obrokov. ® (0602)53-429, zvečer.
1394
PRODAM ali zamenjam jalovo kravo in telico za plemensko kravo ali telico. Jože Sukovič, Trg 29, Mirna Peč. 1396 POMIVALNO mizo (belo), nerjavečo, dvobazensko, z odcejalnikom, prodam. 'it 43-760.	1399
KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 6 let, prodam. Janez Kovačič, Drama 1, Šentjernej.	1403
VEČ KOZ prodam. ® (0608)61-502 int. 12, vsak delavnik od 12,30 do 15,30.
1405
AVTO PRIKOLICO, brusilko Bosch, čoln, vrtalni stroj, vse novo, prodani. ® 27-445.	1407
NOVO etažno peč Emo, 22.000 kkal, prodam 20 % ceneje. Vi (068)45-024, Račje selo 5, Trebnje.	1410
300 1 belega vina po 25 din prodam. ® 33-778.	1421
AMORTIZERJE, nove, za R 4, vse štiri, prodam 20 % ceneje. V (068)24-320.	1422
TELEVIZOR, črno bel, Iskra,(ekran 31 cm) in nov kombiniran štedilnik (2+2) prmlam. m. 26-727.	1424
POHIŠTVO, primerno za samsko sobo ali vikend, kolo in motor za čoln, zelo poceni prodam. V 25-134.	1425
STROJE za izdelovanje lesenih žlic, primerno za domačo obrt, prodam za 25.000 din. V (061 )735-061.	1429
KRAVO, sive pasme, staro 4 leta, prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej. .	1432
NOVO ostrešje in hrastovino prodam. Drago Novak, Radulje, Bučka. 1433 KRAVO, brejo 8 mesecev,staro pet let, prodam. S 22-187.	1440
STIHL motorno žago, fritezo za cvrtje, žensko in moško kolo ugodno prodam. ¥ 22-893.	1446
ZOBNO zlato prodam. ® (068)20-430.	1447
ELEKTRIČNO kladivo 750 W Iskra Hilti s priborom do fi 35. ® 27-920.
x	1448
STREŠNO opeko (400 komadov) grafitno sive barve in 40 m2 steklene trde volne (5 cm) prodam. 9? 76-081.
1453
PRODAM nova zastekljena okna(80 x 120 cm,) 7 kom in 2 komada (60 x 60 cm). V 41-065.	1455
KOLO BMX, prodam. Anton Deže-lan, Velike Brusnice 69/a, Brusnice.
1458
ENOFAZNI elektromotor, skoraj nov, 2,2 KM, 2800 obratov, prodam. Moravec A. Cesta herojev 38, Novo mesto, ® 23-312.	1461
RAZREGLJIV kavč z dvemi fotelji, prodam. Cena po dogovoru. Vid Tomec, Stare pravde 7, (Bučna vas), Novo mesto, ® 25-616.	1463
čun vsak dan. Dobimo se v četrtek, 2. avgusta, ob 19. uri v Šempetru (Otočec), nad Mercatorjevo trgovino.	1438
stanovanja
STANOVANJE— garsonjero v Krškem zamenjam za enako kjerkoli. Ponudbe pošljite pod Šifro: »RESNO.«
1348
MLADA mamica s petletno hčerko nujno išče enosobno stanovanje ali garsonjero. ® 27-578.	1395
MLADA tričlanska družina išče stanovanje ali starejšo hišo v Novem mestu ali okolici. V (068 )43-721.	1397
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. V (068)22-734.
1404
GARSONJERO, centralno ogrevano, na Mestnih njivah prodam. ® 26-375.	1436
preklici
PRODAM 15 m 2 lamelnega parketa (hrast), dnevno sobo (Katarina Wh), raztegljiv kavč, kuhinjo Marles tip Aralija. Informacije na V 26-416.
JOŽE SAJE, Daljni Vrh 22, Novo mesto, preklicujem žaljive besede zoper STANETA KRAMARJA iz Gornjega Kamenja 3, Novo mesto, ter prepovedujem vsako vožnjo in sečnjo po parceli št. 344/25 v Zagorici.	1364
posest
razno
IŠČEMO dekle ali žensko za nego na domu trenutno nepokretne mame v Starem Logu ob Kolpi. ® (061)803-604 ali (061)804-001.	1357
ŠTUDENT poučuje matematiko za osnovne in srednje šole. * 27-757.
1411
V NOVEM MESTU iščem lokal za mirno obrt. ® (0608)31-133.	1416
IŠČEM zanesljivo žensko za čuvanje enoinpollclncga fantka na domu v dopoldanskem času. Kraljič, Pod goro 4 C, Krško.	1420
službo dobi
GOSTIŠČE KRAMER pri železniški postaji Dobova^aposli dve natakarici za določen ali nedoločen čas. Zglasite se osebno ali na V (0608)67-054.	1354
IŠČEMO akviziterje za prodajo iskane kozmetike na področju Slovenije. Program obsega 50 različnih artiklov. Novost na tržišču: kolekcija za sončenje odlične kakovosti. Nudimo dober zaslužek. ® (041)320-644.	1363
ZASEBNO podjetje vabi k sodelovanju več akviziterjev za prodajo zanimivih artiklov iz uvoza. Provizija visoka, obra-
STAREJŠO HIŠO v bližini Dolenjskih Toplic, z elektriko in vodo, primerno za slanovanic ali vikend, prodam. Kletni prostorje primeren lahko tudi za skladišče vina. Ponudbe pošljite pod šifro: »DOSTOPEN KRAJ«	1346
STARO hišo v Krškem prodam. Marija Smodič, Valvasorjevo nabrežje 5, Krško.	1358
STARO hišo z vinogradom in njivo oz. travnik v Srednjem Artu pri Krškem prodam. ® (063)27-606.	1359
V METLIKI dam v najem hišo za mirno obrt. Terezija Marsetič, C. 15. udarne brigade 17, Metlika. 1361 NJIVO v izmeri 57 arov, v vasi Rago-vo pri Novem mestu, prodam. Cena 80 din/m2. ® (068)22-985.	1368
PO UGODNI ceni prodam starejšo hišo s 70 ari zemlje. Voda in elektrika sta v hiši. Hiša je vseljiva in primerna za vikend. »(0608)32-756.	1369
TRI LETA star vinograd z 800 trtami, novo zidanico z elektriko, vodovodom, asfaltom v Tolstem vrhu prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1388
ZIDANICO z 10 ari vinograda in 400 trtami v Šentjurju pri Mirni Peči prodam. ® (068)44-693.	1418
PARČELO v KS Bučka (11 a) z gradbenim dovoljenjem prodam najboljšemu ponudniku. V 26-559.	1443
HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom v središču Sevnice prodam.
V' (0608)82-615.	1449
Ljubil si gozdno šumenje, trlo, zemljo in kamenje. Vse preveč si garal in si življenje skrajševal.
ZAHVALA
V 65. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JANEZ
RAJK
iz Gabrja 89
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v naj-
l(>7||h t n 1111/1 l/nl/nrlznll IV\monqli Jneoimli rmatin far nal/ainiLn
težjih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje ter pokojnika premili na njegovi zadnji poti. Hvala CGP Delo.Novo mesto in OS
spremili na njegovi zadnji poti. Hvala CGP Delo.Novo mesto in OS Šmihel Novo mesto. Prav lepa hvala duhovniku za opravljen obred, pevskemu zboru Gabije ter govornici za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Francka, hčerki Cvetka in Jožica z družinama ter ostalo sorodstvo
rt
H
ZAHVALA
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.

MARIO
Ob boleči izgubi najinega sina se zahvaljujemo vsem, ki so nama v težkih trenutkih pomagali in pokojnega spremili na zadnji poti.
Mamica in oči

N
s

1
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
MARJETA ŠIMEC
rojena Totter
iz Gribelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom in sodelavcem za darovane vence, cvetje in izrečeno sožalje. Prav lepa hvala domačemu župniku g. Ovničku in g. Turšiču iz Ljubljane za lepo opravljen obred ter pevcem iz Gribelj. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Skrb, bolezen, delo in trpljenje — mama, tvoje bilo je življenje. Bolečino in trpljenje si prestala, zdaj boš v preranem grobu spala
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete
ANE
HREN
iz Biča pri Velikem Gabru
em in

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljer znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cv in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi brat, stric, svak in prijatelj
FRANC LENARČIČ
s Suhorja 7
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, krajanom Prečne, sodelavcem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred in Angelci Rostan za poslovilni govor. Še posebna zahvala Lovski družini Novo mesto, Ribiški družini Novo mesto. Ribogojnici Prečna in tovarni Labod!
Žalujoči: vsi njegovi
*	ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
EMIL MIHELIČ
iz Starega trga ob Kolpi 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo ZB. GD in tovarni Unior Stari trg, Trgoprometu Kočevje, OOS Belt Črnomelj, sodelavkam FRS Bqlt Črnomelj, sosedom iz Tomšičeve in Trubarjeve ulice v Črnomlju, ZPZ Črnomelj, cerkvenim pevkam za zapete žalostinke in gospodu župniku iz Dragatuša za opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žahijočr žena Katarina in otroci z družinami
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila nadvse dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta
FANI KOVAČIČ
roj. ENČIMER
z Gor. Vrhpolja 95
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč in sočustvovanje z nami, vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala družinam Koligar, Gorišek, Šoštarič, Laknar, Lahne ter gospodu župniku, pevcem iz Šentjerneja in sodelavcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Štefan z ženo Pepco, vnukinja Nevenka, sestra Karolina in ostali njeni
ZAHVALA
Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji smrti naše ljubljene mamice, babice, tašče in sestre
VIDE
ŠERUGA
rojene Luzar
s Sela pri Ratežu 15
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, p. frančiškanu pa za opravljen obred, pevcem in vsem, ki so prinesli cvetje ali darovali denar za dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki ste pokojno imeli radi in jo boste z nami vred pogrešali.
Žalujoči: otroci z družinami
Kakor hitro spolzi solza mila tako naglo te smrt je od nas zvabila da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za rac tvojo skrb in dobroto.
ZAHVALA
%
V 68. letu starosti nam je kruta usoda nasilno iztrgala iz rok našega najdražjega moža, očeta, starega ata, brata in prijatelja
IVANA ŠPANA
iz Čanja nad Blanco
Nemočni nismo mogli verjeti resnici, da te ni več med nami. Z nami so sočustvovali in jokali vsi sorodniki, sosedi, znanci in prijatelji. Ob boleči izgubi sc prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, posebno družinam Simič, Cešek in Planinc za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Posebej hvala Milanu Simiču za vso skrb in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja, za poslovilne besede in prijateljstvo do pokojnega, ZB za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in godbi na pihala. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste našega Ivana zasuli s toliko cvetja, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste mu bili prijatelji, hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajtb ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je 21. julija mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JOŽE ZAGORC
iz Cerovega Loga pri Šentjerneju
Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se GD Cerov Log, Stara vas in Orehovica, ZZB in.Društvu upokojencev Šentjernej, KZ Krka, Iskri Šentjernej, DO Dolenjka Novo mesto in godbi Iskre Šentjernej. Se posebej hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in obema govornikoma za ganljive besede ob slovesu.
Žalujoči: žena Tončka, sin Tone in hčerke Ani, Joži, Milena in Mimi z družinami ter ostalo sorodstvo
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo zelo boli
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 30. letu starosti po težki in zahrbtni bolezni zapustila naša ljuba mamica, žena, hčerka in sestra
MILENA ČEGOVNIK
rojena Staniša
'	iz Podgore 12
Ob nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, sindikalnim organizacijam in sodelavcem Novotehne Novo mesto, Krka-oddelek HSO, VVO-kolektiv Ragovska, vsem sosedom, posebno Derčarjevim in Pirhovim. Iskrena zahvala govorniku ter duhovnikoma za opravljen obred in vsem, ki so pokojno v tako velikem številu pospremili in prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Ljubil si naravo, dom in zemljo, trta jokala bo, ko tebe v vinograd več ne bo.
Nič več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi in dobri mož, oče, stari oče,
brat in stric
MATUA ROGINA
iz Velikega Nerajca 18
Z žalostjo v srcih sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala kolektivu SAP Črnomelj in Gostinskemu podjetju Ljubljana za izkazano sočustvovanje. Gospodu župniku se zahvaljujemo za lepo opravljen obred.
Žalujoči- vsi njegovi najdražji
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha mirna je gomila, kjer počivaš ti (Ljudska)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka
FRANCETA KOZINA
^ 4\ J	mlajšega
iz Sušja 32
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter zasuli njegov prerani grob z venci in cvetjem, nam izrekli veliko besed sožalja. Posebna zahvala dragim sosedom za nesebično pomoč, Frančiškovi Danici, Tanovi mami Pepi, Eriki, Marici in Uršni Mariji, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala gasilcem in govorniku Antonu Šilcu, spoštovanemu gospodu kaplanu Bojanu za lepo opravljen pogrebni obred in lepe tolažilne besede, pevcem pa za ganljive pesmi slovesa.
Za vse to Vam neizmerna hvala!
Njegovi: žena Ivanka, sin Marko, hčerka Darja, oče, mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Delo, trud, trpljenje — tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat
in stric
JOŽE ŠKRBEC
Potov Vrh 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se kirurškemu oddelku ORL Novo mesto za lajšanje bolečin. Cestnemu podjetju Novo mesto, kolektivu Novoteks-konfekcija L, SŠGT Gostišče na trgu, KUD Mali Slatnik, GD Polov Vrh, Slalnik, govornikoma za ganljive besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
*
%
%
*
%
*
*
*
*
%
%
*
%
tl
%
%
BOGDAN FINK
Ptica ti pokaže, kje leti
Kipar z Mirne in njegov morda malce nenavadni konjiček—Učiteljmlad im zmajarskim navdušencem
» V ponedeljek zjutraj smo bili še v Nerezinah. Že navsezgodaj sem hčerko poslal v trafiko, naročil sem ji, naj nakupi čim več časopisov. Ni vrag, da v katerem ne bi pisalo kaj o nedeljski posamični dirki na svetovnem mladinskem prvenstvu v kolesarstvu. Toda mislil sem sl če bodo fantje kaj dosegli, bo to objavljeno že na prvih straneh. Hčerka se je vrnila razočarana, enako razpoložen sem bil sam, ko sem prelistal prve strani Dela. Potem pa sem čez čas zagledal uokvirjeno novico, ob kateri me je vrglo s stola. Moj sin je tretji mladi kolesar sveta! Ne vem, kaj sem tisti hip počel od navdušenja, vem le to, da smo urno pospravili stvari in inštrumente, s katerimi sem tiste dni žaba val goste v tem naselju, in jo jadrno ucvrli proti domu. A nismo vzdržali prvič smo Bogdanovo medaljo zalili že na Laščah,« jena vdušeno prejšnji leden razlagal Tone Fink, Bogdanov oče, ko je sprejemal številne čestitke ob prvi tako ugledni medalji v zgodo vini jugoslovanskega kolesarstva.
'. 4 Starši pravijo, da se je Febo, kot ga kličejo prijatelji prej vozil s kolesom, kot pa je shodil. Za dirke ni čakal na dirkalno kolo, pač pa se je poskusil kar s ponijem in že prva preizkušnja, tekma cicibanov okoli Grma, mu je prinesla srebrno medaljo. Navdušenju kar ni hotelo biti konca in nič čudnega, če je pri tem najkrajšo potegnil oče. Zase si je namreč kupil dirkalno kolo »Senior«, pa mu ga je sin ob prvi priložnosti zasegel in ga ni več spustil iz rok. Tako se je seveda začelo. Od prve ta prave dirke v Grosupljem
pred osmimi leti pa do danes ima Febo v žepu dva pionirska republiška naslova, med mlajšimi mladinci je na državnih prvenstvih osvojit kar 7 zlatih medalj, sedaj pa je že drugo leto starejši mladinec; lani je osvojil naziv najboljšega v državi v cestni vožnji Letos je bilo seveda vse podrejeno nastopu na svetovnem prvenstvu v Angliji
»Poznal sem vse tekmece, z njimi sem prevozilprenekatero dirko, nazadnje smo letos skupaj vozili na Dushica Jugendtouru, poznal sem tudi svoje sposobnosti Vedel sem, da sem sposoben priti do desetega, petnajstega mesta. Toda razplet je bil sanjski V zadnjem krogu je ušla skupina sedmih kolesarjev in z nekim so vjetskim kolesarjem sva se jih odločila ujeti Ko nama je to uspelo, je pobegnil Italijan, nekaj pred ciljem še Rus, bronasto medaljo je odločil sprint naše majhne skupine. Šele ko sem zaslišal gromki glas in vpitje trenerja Jagodica, sem se zavedel, da je vse to res.«
Samo letos je Bogdan za ta bron prevozil okoli 15 tisoč kilometrov, ob koncu sezone jih bo imel v nogah 20.000, nastopil pa kar na šestdesetih dirkah. Skozi celo leto je vadil in treniral s člani Pravi da moraš biti kot mladinec pri nas v članskem vrhu, če hočeš v svetu v mladinski konkurenci nekaj pomeniti To pravilo je potrdil tudi v Angliji Toda kaj, ko kolesarstvo ni edino na tem svetu, potrebno je misliti tudi na prihodnost! Fink je letos končal 3. letnik pedagoške gimnazije, kolesarstvo mu poprečno pobere 400pa tudi 500 učnih ur v šoli Še sreča, da mu gredo šolniki na roke. Kaj pa prosti čas?
»Če kolesarstvo jemlješ resno, in jaz ga, prostega časa ni. A ne le to, tudi z družino smo poredko skupaj, starša sta med tednom v službi, jaz pa sobote in nedelje na dirkah. Letos tudi morja ne bom videl, če seveda odštejem bližnjo dirko po Istri. Še prej pa bo potrebno pobrati kakšno medaljo na državnem prvenstvu, ki bo ta vikend v Novem Sadu.«
Febu bo to zadnja mladinska medalja, prihodnje leto bo pedala vrtel skupaj s člani In takrat bo pričel tlakovati pot k naj večjemu cilju, ki ga ima tačas pred seboj: nastopu na olimpijskih igrah v Barceloni B. BUDJA
0
d
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
£
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
MIRNA — Kdor ve za Sandija Leskovca, da rad kipari, ta še ne ve za vse vroče želje tega Mirenčana, posebej ne za tiste, ki jih je začel uresničevati pred manj kot pol desetletja. Leteti! — to je taka želja in mirenskega kiparja je pognala naravnost med zmajarje.
Leskovec ne samo da leti, ampak tudi uči letati z zmaji. Zato smo ga 19. julija letos našli na pobočju Žalostne gore nad Mokronogom, kjer je ekipa zanesenjakov pod njegovim vodstvom pilila zadnje podrobnosti, preden se bo podala na resnejše prelete z Lisce ali iznad Litije. Od tod še najverjetneje, saj so bili fantje, ki jih je omenjenega dne učil Sandi, povečini člani litijskega aerokluba »Milan Borišek«.
Čeprav Sandi verjetno ni najvplivnejši med letalci z zmaji v naši državi, je s svojimi 54 leti — kolikor jih šteje, vendar ne kaže — gotovo starosta jugoslovanskih zmajarjev. Še bolj kot število življenjskih let mirenskega Ikaru-sovega dediča pa je ob tej priložnosti nemara zanimivo, da si je prvič nadel zmajeva krila tik pred svojim petdesetim letom ter daje bil na tečaju že kot petdesetletnik, in to vsega skupaj dva dneva.
Sandi plava pod oblaki nad Lisco in nad Mirno, da se nagleda te narave, kot pravi. Njegova ljubezen do narave, od
katere so ga z izključitvijo iz domače lovske družine nekako odtrgali, je en razlog, da se je predal letenju, drugi razlog pa je tista pradavna želja človeka po letenju.
Sandi je prepričan, da zagotavljajo leti nad tisočaki izjemem užitek. »Tam pojejo samo strune in še kragulj se ti spoštljivo umakne,« pravi. »Sicer pa tudi ti, prijatelj, spoštljivo poglej kragulja! Kjer ga vidiš jadrati, tja jadraj tudi ti. Ptica ti pokaže, kje se da najbolje leteti.«
M. LUZAR
ZMAJARJI—
—pnhnfjaf	j,wt s »ptico«, kijih
Prvizlrvc je Sandi Leskovec, uči-raačečase druščina. (Foto: M.
Kavsarji, firtuharji in Žabarji
Neobičajna imena za Šmarčane, Kompoljčane in Vrhovčane, vaščane treh so sednjih vasi ob Savi, so se ohranila do današnjih dni — Splavarjenje
0
0
0
0
0
0
0
0
0'
0
0
0
0
0
0
0
0
0
V
0
0
0
0 ' 0 0
0 . 0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
ŠMARČNA — Pri Felicijanovih na Šmarčni 7 je bila nekdaj stara dobra kmečka gostilna. Po poprejšnjem lastniku (v poldrugem stoletju so se zamenjali kar štirje) seje zadržalo ime gostilne Pri Možicu. Tod so se radi ustavljali zlasti »flosarji«, kakor so imenovali savinjske splavarje.
»Spominjam se, daje bilo v hiši zmeraj živahno, dela je bilo dosti, pa smo
včasrh v enem tednu zaslužili več kot s
trdim delom na kmetiji več mesecev, b
Prisrčno srečanje z rojaki
V Kočevju so lepo sprejeli rojake iz Nizozemske, ti pa so se jim oddolžili s kulturnim nastopom
0
%,%%%%%%%%%%%%&■
KOČEVJE — Minuli četrtek je v Kočevju gostovala folklorna skupina rojakov iz Nizozemske. Sestavljajo jo potomci Slovencev (tretji in četrti rod), ki so se tja izselili po prvi svetovni vojni. Domačini so rojake zelo lepo sprejeli že popoldne na avtobusni postaji, kjer so jim igrali harmonikarji (Cveto Križ in brata Veble), pele so jim nonetke (Rog Željne), Kočevje in Kočevsko pa jim je predstavil predstavnik Turističnega društva Kočevje in Izseljenske matice Stane Jajtič.
Gostje pa so domačine presenetili z bogatim in lepo izvedenim programom plesov in pesmi. Najprej so odplesali (in zraven tudi peli) več slovenskih ljudskih plesov, nato pa še srbske, makedonske in šopske (meja Makedonije, Srbije in Bolgarije). Vedno so bili oblečeni tudi v narodne noše tistih narodov, ki so jih predstavljali s plesi. Vmes sta izseljenca Jože in John igrala in inštrumente
(harmonika, klarinet) slovenske narodne; France, Kristjan in Jože pa so zapeli več narodnih, največ slovenskih, pa tudi iz drugih republik.
V zadnjem delu bogatega programa, kije trajal okoli dve uri in pol, so gostje predstavili v besedi, sliki, s plesi in še na druge načine Nizozemsko. Gledalci tako nismo videli le nizozemskih noš z značilnimi coklami, ampak še tulipane, mlin na veter, kot posebno presenečenje pa je dobil vsak gledalec — žal je bila dvorana zaradi sezone dopustov le na pol zasedena — košček znamenitega nizozemskega sira edamca.
Nastopajoči so ob vsaki izvedeni točki poželi veliko aplavza. Posebne zahvale je bila deležna Mid Mešol-Čebin, ki je to skupino gostov vodila, predstavila domačinom Nizozemsko, prevajala in tudi napovedovala posamezne točke.
So se pa Šmarčani že od nekdaj uk varjah še z »dopolnilno dejavnostjo«, in sonar so ob poplavah in tudi nižjih vodah z dolgpnni, 6 do 7 metrov dolgimi knh s kaverni lastili na obrežju reke les, ku g* je Sava prinašala v izdatnih
E:
* Jfc
ŽILICA JI NE DA MIRU — Fdkga-
*Še zmeraj imam tisto žilico, ko kaj šivam ob okrni, ki gleda na Savo, da pogledam, ali morebiti kaj ne plava po Savi. Pred dobrim letom sem še vlekla iz Save prccq lesa. Enkrat sem potegnila k obrežju četrt splava, a sem morala zavpiti po pomoč.« Tudi tako so prihranili vaščani marsikakšen dinar za kuurjavo in jim ni bik) treba vedno po tv bosta ali v trgovino.
P. P.
Halo, tukaj bralec »Dolenjca«!
Bo kaj z odškodnino, kabelsko, avtobusom, vodo? — Julijo ribajo
NOVO MESTO — Veliko telefonskih klicev v času dežurne ure je očitno dokaz zaupanja ljudi v časopis. Koliko jim pri njihovih težavah, zadregah ali zvedavosti lahko pomagamo, je kajpak drugo vprašanje, trudimo se, da klici ne bi bili zaman. Kjer navajamo kratice, so osebni podatki znani uredništvu, veliko ljudi pa se še zmeraj ne želi predstaviti s polnim imenom.
Pred tednom dni je prvi poklical F. Derganc iz Semiča, kije nekje prebral, da je italijanski parlament sprejel zakon, po katerem pripada ljudem odškodnina za škodo, ki sojo utrpeli med italijansko okupacijo; menda je Jugoslavija za tovrstna povračila že prejela akontacijo. V Beli krajini so med vojno fašisti požgali veliko hiš, zidanic, ljudje so trpeli v italijanski internaciji, zato bi bilo po Dergančevem kristno javno napotilo, kako in pod kakšnimi pogoji naj prizadeti uveljavijo pravico do odškodnine. Na pristojnem novomeškem sekretariatu o zadevi nimajo nikakršnih podatkov, obljubili so, da bodo poizvedeli, kako in kaj, in če so res kake možnosti za tovrstno odškodnino, bodo o tem obvestili javnost prek »Dolenjca«.
Z. G. iz Ulice Slavka Gruma je pojasnil, da so na Drski že dvakrat vplačali za kabelsko televizijo. Po prvem plačilu s kablom (pre)dolgo ni bilo nič, zato so denar dobili nazaj z majhnimni obrest-
Halo, tukaj Dolenjski Ust!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinaijev vam bo rad prisluhnil.
mi, nakar so se spet dali pregovoriti in lani oktobra plačali, kabla pa še zmeraj ni od nikoder. N. Padevski (ki pravi, da je vse o kabelski mogoče izvedeti na telefonski številki 22-136) nam je zagotovil, da je napeljava televizijskega kabla v ta novomeški konec že v teku; če ne bo nevšečnosti z vremenom, izvajalci in še čim, potem bodo prav naročniki iz Grumove med prvimi, ki bodo še pred novim letom na Drski lahko sprejemali satelitske programe.
Že dopoldne nas je klicala gospa R. z Broda v Novem mestu, ker doma nima telefona. To je bil tudi razlog klica. Bralka se je januarja preselila iz središča mesta v blok na Brodu, telefona, ki ga sicer nujno potrebuje, pa ji še niso premestili. Na pošti zve vsakič kaj drugega, v glavnem pa se zgovarjajo, da nimajo proste linije. Bralka se je jezila tudi zato, ker hočejo od nje spet velik kup denarja, čeprav je prispevek za razširjeno reprodukcijo že plačala. Na pošti je A. Bajec potrdil, da stanovalcem na Brodu ne morejo priključiti telefonov, razlog je premajhna zmogljivost kablov. Investitor bloka ob začetku gradnje namreč ni podpisal s pošto pripravljenega sporazuma o združevanju sredstev v ta namen, ker da bi to preveč podražilo kvadratni meter stanovanja. Pred položitvijo dodatnega kabla na Drski telefonov ne bo, kabel pa bo, ko bodo interesenti združili potrebna sredstva. Morala jih bo, če bo hotela telefon, tudi naša bralka, in sicer pod »firmo« plačila dejanskih stroškov preselitve telefonskega priključka.
G. M. je prejšnji četrtek ob 11. uri hotela z otrokoma kupovati v novomeški Juliji; en malček že hodi, drugega pa ni mogla pustiti v vozičku pred trgovino, lahko pa bi počakal v hodniku. Pa z nakupom ni bilo nič, ker jo je prodajalka, gospa Š., dobesedno vrgla ven, češ da bo z vozičkom umazala ravnokar pomita tla. Občanka se sprašuje, ali je Julija sredi dneva odprta zato, dajo ribajo ali da bi kaj prodali. Vprašanju ni kaj dodati!
M. L. iz Gotne vasi zanima, zakaj avtobusi primestnega prometa, ki vozijo z nove postaje, ne ustavljajo več pri hotelu Kandija, ampak šele na križišču v Žabji vasi. Ljudem se ne splača iz mesta pešačiti ali skoraj na Drsko ali pa že na pol poti do doma, ako so, denimo, iz Gotne vasi. Z avtobusom imajo težave, resda drugačne, tudi v Metliki, in sicer sredi blokovskega naselja v Župančiče-
vi ulici, kjer po opažanjih brezimne občanke vsako noč na parkirišču otroškega vrtca stoji avtobus Gorjancev. Ponoči pločevina ljudi ne moti, huje pa je vsako jutro pred peto uro, ko voznik avtobus vžiga, pritiska na plin in vedno zbudi pol naselja. F. Planinšek iz Gorjancev je zadevi pojasnil takole: pri hotelu Kandija ni urejeno postajališče, stoječi avtobusi bi ovirali promet, se pa s pristojnimi že dogovarjajo, da bi pri hotelu naredili primerno postajališče. V Metliki ni parkirišča za avtobuse, a bodo skušali najti manj moteči prostor.
G. Sajetova z Vel. Kala pri Mirni Peči je potožila, da imajo hude težave z vodo. Že pol leta so vodovodne cevi v glavnem suhe, voda iz njih teče le nekajkrat na dan po pol ure ali kaj; za to ni kriv rezervoar, saj je poln. Pristojni so z nevšečnostjo seznanjeni, bili so že na kraju samem, pa ni nič bolje, in zdaj na telefonske klice samo norce brijejo, češ pojdite na pir, medtem pa bo pritekla voda. Na novomeški komunalni številki '23-594 smo dobili k telefonu g. Sta-nišo, kije pojasnil, daje šlo za dva klica, nakar so ugotovili, da na Vel. Kalu le trenutno vode ni imela zadnja hiša v vasi, v Orkljevcu pa so bili žejni v dveh najvišje ležečih hišah. Vzrok obakrat: prevelika poraba vode v nižjih predelih vasi.
Brezimnež je povedal, da se je pred meseci neki zdomec v Podbočju z avtom zaletel v star most še iz Napoleonovih časov in odbil vogal v dolžini več kot meter. Dogovorjeno je bilo, da bo dal most popraviti sam ali pa bo povrnil stroške, a ni od tega nič, most pa je zelo nevaren za hojo in vožnjo. Kako bo s popravilom, nismo izvedeli, pač pa to, da je bila uporaba mosta zaradi dotrajanosti in možnosti nesreč prepovedana že pred omenjenim karambolom.
D. R.
ČE POTREBUJETE PEDIKERJA...
OTOČEC — Kdor je iz tega ali onega razloga potreben masaže, mu vsak dan lahko pomagajo v otoškem Gamiju, kjer se ob običajni spoznajo tudi na športno masažo. In še novost: vsak četrtek od 9. do 15. ure seje mogoče v prostorih ob otoškem bazenu s pedikerjevo pomočjo ob drugih ne-vščenostih, ki teijajo pediketjev poseg, znebiti k uljih očes, odtiskov, vraščenih nohtov, bolečih izrastkov na stopalih, razpokanih pet, luskave kože ipd.
rampa se je dot vzdevek žaharp. (Fotoc P. P.)
to čeprav so splavarji dbsukiat ponesi meso kar s sabo m so ga skuhali ah spekli Zjutraj so navadno hordi juboi Meso, ki ga niso pojedli, pa so vzeti s sabo na pol po Savi navzdol; hndi smo seveda tudi prenočišča- Splavarji so se očitno radi ustavljali pri nas. saj so si pri voščili celo ta da so prišli tudi pomni nalašč k nam, čeprav kupčije niso tako cvetele, vendar so splav ponavadi prodali kje pri Zagreba« pripoveduje 76-letru Ivanka FebrajatL Med vojno so bili Felicijanovi izsdjeni v Nemega m ko se je družina vinila po osvoboditvi na domače ognjišče, je bila hiša vsa izropana. Potem je kmete na Kompanu h Šmarati prizadejala še nova oblast, ko jim je pobrala najboljšo zemljo za hmeljišča. Tedaj je bdo med vaščani veliko hude krvi
RIBIŠKA SREČA — Prejšnji teden
se je ribiška sreča nasmehnila štiride-
----■ Ih raku Baranašiču i l
V krnaeijskem ribniku je ■ boju potegnil na su 116 kg težkega in 133 cm dolgega oa. Da jr Branko izkušen ribič, : »mrcino« ulovil vrvico debeline 0,30 na za vabo pa je uporabil kuhano koran. Po informacijah ribičev kr-orfilr ribiške družine domujejo v kzradjsfcnn ribniku še večji primerki snoav in zajetni krapi. (Foto: Franci IMQ
GOSTOVALI ROJAKI IZ NIZOZEMSKE— V Kočevju so minuli četrtek lepo sprejeli folklorno skupino rojakov i/ Nizozemske že ob prihodu na avtobusni postaji. Nato pa so se jim rojaki oddolžili z izredno lepim nasto|>om v Šeškovem domu.
Goste je pozdravil ^predsednik KS Kočcvje-mesto Feliks Žagar, domačini in gostje pa so si izmenjali tudi darila. Gostje in domačini so preživeli nato še več prijetnih uric v restavraciji Jezera kjer jih je pozdravil direktor Opreme Kočevje Božidar Zajc in se jim zahvalil za lepi večer. Oprema je bila namreč pokroviteljica prireditve. Tudi tu so gostom spet zapele nonetke, najbolj pa jih je s svojo harmoniko razgrel Cveto križ, in ob njenih zvokih so skupaj zapeli veliko narodnih.
J. PRIMC
Sl<r«enija
Moja dežela.
\

Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista
Žreb jejnr^nji teden podtU nagrado.ra aodduvaojjr pri abbko MATJAŽU TRUPUU iz Zakuha«#*. Crabiaunrt
Lestvica na^nij prdjubijrmh mdlinahmli mdloidji pa je za ta teden z en° nov ostjo takšna
1	(2) Pdji me spora nazaj — ANSAMBEL L RUPARJA
2	(I) Stara ljubem rukoli ne onem — AVSENIK
3	(4) V nedeljo popnhtor — ANSAMBEL 1 SLAKA
4	(3) Soča vadb - DOLENJSKI FANTJE
5	(5) Slovanka polka — ANSAMBEL T_ HERVOLA
6	(8) Bern z morja — UPA
7	(6) Mladi pastir — ANSAMBEL IVANA PUGLJA
8	(9) Košnja SPOMIN 9(7) Kaj je ljubezen —VESNA
10 (—) Planinski pozdrav — RUŠEVCI Predlog za jnihodnji loka: Ljuba naša SUomanga — ANS L LESJAKA
Maj naslov:
Kupone poajoe nn našlo«: Straha 0. pjn. MR, MtOfflOl INtow» n
1 kozenja	... '	....
KDO JE SPAL CEUH OSEM UR?
Direktor Hitrotkalovega tehničnega servisa se je odločil zapustiti fabri-ko in začeti obrt
»Boste videli' čez leto dni se bom vozil naokoli z mercedesom,«je rad govori! Pri razbili buči kamor je sicer redko zahajal.
»Celo prenosni telefon smo mu dah na razpolago, da je lahko opravljal svoje zahtevno delo.« je očitajoče komentiral odpoved direktor vseh direktorjev.
»Sploh ni problem v tem,« seje oglasil prvi svetovalec direktorja vseh direktorjev, »težavo vidim v dejstvu, da od zunaj ne moremo zaposlili nikogar, saj imamo v fabriki že tako in tako dovolj tehnološkega presežka« »Morda bi prevzel dela in naloge tehnični direktor?« se je vetjema zareklo direktorju vseh direktorjev.
»Prezaposlen,« je bil kratek pni rne-to valeč direktorja vseh direktorjev.
»V teh časih, ko se spahom. če ha-? gam?« je d-
torja vseh direktorjev.
»Se vam zdi, da je prezaposlen od direktor modrih trenirk?« je Upal S-rektor vseh direktorjevi »Dela kol zamorec pa še tik pned ločitvijo je.« je dkhhjal žogico prvi svao-
kar precej volne in metruže.« se je pasvmSo direktorju vseh direktorjev.
rektorjev je pasmi še direktor tehničnega servisu. Delavci so ga videli ho-dhti po proizvodnih prostorih, po mnttrtrakemdmrSčn in okoh tovarne s prenosnim telefonom v rokah. Delo je kžzpnkr m celo direktor vseh direktorjev se m mikat priložil, da dobiva mag nasvetov, kal jih je prej, dokler je hi njegov prvi svemvakc samo prvi svetovalec.
Srnam je pričel le neposrednik Jo-žič Repič
»Zdajpa mi nekaj nijasno,«je rekeI
zmetah na nune rdeče neonke.« je imelpripravljen odgovor prst svetom lec direktorja vseh direktorjev;
•Kaj pa vi?« je udaril detektor vseh direktorjev.
Pm svetovalec direktorja ml dh-
«S Om si urezgaš možgane?« je za-mmrio Klorida Zračnikovo.
»dbgfgp prej sta zaradi obilice dela aggmaa mi na svojem delovnem znata dr«, zdag eden opravlja oboje. Ib me res imama, kateri od njiju je do pred kratkim cehk osem ur spal na
TONI GAŠPERIČ
/ c