september 1 c Effidij Ij 2 P Štefan, kralj + Jj_SJ5abir.a \ N nI pobink. P Delavski dan J T Mapen, opat 7 S Resina 8 Č Mali šmaren 9 P Peter Klaver + 10_S_Nikolaj ToL_ "N14. poblnt 12 P lme Marije 13 T Notburga ž f £ovi5- sv.Kriia J; C Mati 7 žalosti 16 P Kornelij + 3 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST R AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX KAJITARBJII IH WAJBOLf PRILJUBLJKH BLOVENSXJ LIST V IDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 175. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 10. 1938 LETNIK (VOL). XLVIL t- Spor cerkve s fašizmom Zaradi obmejnega incidenta Nemci prekinili pogajanja s češko vlado. — Policija pretepla dva nemška poslanca. ~~ Hitler najbrž pričakuje, da bo napeta situacija utrudila Evropo. — Nesigurno stališče Anglije. Praga, Čehoslovaška. — Poganja med češko vlado in ^mško manjšino, pri katerih Posreduje Anglež Runeiman, Se zadnjo sredo zvečer ne-^ado'm'a ukinila, in sicer kma-u P°tem, ko ie vlada objavi- ertTJ n°Vi' devetčlenski na" > h kateremu je popustila in ^katerem je bilo poročano !/>'. Zastopniki Nemcev so „a *nili Pogajanje, in sicer Pen incidenta> ki se je pri-,f;U v mestu Moravske O-kateri je Povod za še j^Pagando proti Cehom. Ka-temJe.prišl° do incidenta, o Kal S' poro"la nasprotujejo. 2ulta"čno se je ugotovil le re-|jc:-a lla'mi-eč,da je češka po-slaj* pretePla dva nemška počeši^' ^akor se povzema iz to^ POročila' J'e bil vzrok •'Dr' -V ker so Nemci ^ izgrede in nasilno iih S1 ,osv°boditi nekaj svo ciai bolj Nem-ljuto da Jetnikov iz tamkajšnjih za-sko, ]jj :'ltl «a mirno deputacijo, to , . sku§ala posredovati za • Jetnike. £tr?,e: ?Iede na to> na kateri Nemcev pa je češka policija na-cda na rani , ^^^ Nem .Je resnica, je dejstvo,da rab] Cl.V vseh Podrobnostih iz. Prid V ta incident v svoj ji kr - Jski krogi v Nemči", da da Je to zepet dokaz, žiia v Pl'agi ni več nih' V?drJ|fvati reda v obmej- ^en? ,Jinah,kar seveda po. koč ' J'e Nemčija takore- Vat L kllcana, da gre posredo--• Ler da ni jih- '-1'1 zasede te pokrajine Začel a °d Oehoslovaške. 'ajatj0 ° Pa se J'e tudi že po-Vaška mnenj'e- da bo Cehoslo-?UbiiaX( resnici Prej ali slej iz-to, kakl° ozemlje, ne glede na tova st° °d'°eno se upira. Go-]er x'ar je namreč, da Hit sklepa ™ odnehal od svojega da h; ' f al° je verjetno sicer, sedanjem mednarod- Pol Aug]--,' ,Zaju>ko so Francija in ^ dru, Rusija z nekaterimi pri,frlmi manjšimi država-Protj ' ruvUene, z orožjem iti Cefioslov^,U' 8 sil° napadel ■enajbr-- ? NJegov »amen jo v Sed la> da obdrži situaci-Vr«Pc tn,J1 naPetosti in s tem "aveliča Utrudi- da se bo losti ind le b°jne pripravlje-^iznati imu bo pri volji 1 kai> zahteva. Bržko- ne PHjsi Pri tem pristati na Ta ,V sudetskih pokraji- ?61 v PiiH XTbrez dvoma izPa-nat0 * eiT>čiji in težko se u^aia Se d č bila država, bi Tešiti ta ljudski glas, 1,1 b0 fin Ki tako Je mir. do te JUb Prišel Hitler nim potom, •i da bo.?trjeva"ju zadnjih " ^kočn An8rliJ'a in Franci-;»N ;atHitoia, ako bi ! a>' prL 0s'°vaško, se pa 2 116 ^oreiv!1Ja Cehom zdeti, da !!n^ati naJ°( s tako sigurnostjo i**« je 2 ° mož»ost. Zadnjo S listn?reč v london-ndon Times ured-v katerem se na ZDRUZITEV DELAVSTVA Delavstvo latinske Amerike u-stanovilo konfederacijo. Mexico City, Mehika. — Za stopniki delavskih organizacij iz 13 držav srednje in južne Amerike so imeli zadnjo sredo zborovanje v tukajšnjem mestu in pri tem sklenili,da združijo celokupno delavstvo vseh ^eh dežel v eno organizacijo, ki bo imela ime Konfederacija delavcev latinske Amerike. Namen te konfederacije, kakor se je objavilo, bo, da pobija fašizem in vojno ter se bori za pravice delavstva glede kolektivnega pogajanja, stavk in organiziranja. Glavni urad konfederacije bo v Mexico City in se namerava pridružiti Mednarodni federaciji obrtnih unij. -o- ZOPET STARA STORIJA O CIGANKI Chicago, 111. — Kljub temu, da je bilo v časopisih že tolikokrat poročano o raznih sleparijah, ki so jih povzročile ciganske "šlogarice", vendar se še vedno najdejo ljudje, ki nasedejo. Tako je prišla zadnjo sredo neka ciganka k Mrs. Rese Heidenreich na 3833 No. Ravenswood ave. in ji zagotavljala, da ji lahko pomaga, ako ima kake neprilike. Ženska ji je potožila, da imata z možem res težkoče, ker ne moreta dobiti nazaj $1500, ki iima jih ljudje dolgujejo. To se bo z lahkoto doseglo, je dejala ciganka, rekoč, da ni nič drugega za to potrebno, kakor enaka svota denarja in je nasvetovala ženski naj ji jo prinese. Mrs. Heidenreich Je vzela z banke $1,603 {er jih dala v roke ciganki. Ta je vtaknila denar v torbico in nato začela nad njo delati z rokami razna znamenja, češ, da "copra". Nenadoma pa zaprosi žensko, naj ji prinese kozarec vode. Ko se je ta z vodo vrnila, je bil celi položaj v resnici tako zacopran, da je izginila ciganka, torbica in denar. -o- DEMOKRATI IMAJO DR-ŽAVNO KONVENCIJO Springfield, 111. — Ta četrtek se je otvorila v tem mestu konvencija demokratske stranke za državo Illinois. Upa se, da se bodo na njej porav-r.ali vsi prepiri, ki so ostali v stranki še od primarnih volitev spomladi, in da bo stranka enotno nastopila v kampanji za jesenske volitve. KRIZA GLEDE PRESTOLA Zadeva s kraljem Edvardom ponovno na površju. London, Anglija. — Poleg napetega mednarodnega položaja ima Anglija te dni ponovno svojo lastno notranjo senzacijo, ki je še vedno odmev resignacije kralja Edvarda. Neki Wormell je namreč izdal knjigo, v kateri povdar-ja, da se je prememba na kraljevem prestolu izvršila nezakonitim potom, in obenem odkrije presenetljivo dejstvo, da bi se bila imela zadeva obravnavati pred sodiščem meseca junija, toda so obravnavo preprečile mogočne vladne sile. i Možnost torej obstoji, da bo še enkrat cela' stvar razburkala Anglijo in da se bo pričelo razmotrivati, ali ima. Anglija zdaj zakonitega kralja, ali ne. -o- STRELA SE OGNILA OTROK Chicago, 111. — V Home-wcodu je zadnjo sredo zvečer udarila strela v hišo na41756 Cedar rd. in odbila kos strehe ter strgala omet s stene v spalnici, kjer je ležala 6 let stara domača hčerka. V drugi sobi poleg te je spala druga hčerka, stara tri leta. Strela pa o-trokoma ni nič žalega storila; nasprotno, niti zbudila ju ni. -o- POPRAVEK V včerajši številki se je vrnila neljuba pomota v dopisu pod naslovom: "ZANIMIVO PISMO CHICAŠKE SLOVENKE IZ STAREGA KRAJA" in sicer v naslovu, ki je naveden kam naj se pošiljajo darovi za orgije Radeške cerkve. Pravi naslov njenega soproga je: 1750 W. 21st PLACE, CHICAGO, ILL. in ne 1720 W. 21st PI. kakor je bilo to pomotoma navedeno. Toliko vsem, ki se za to zanimajo. -o- Širite in priporočajte lisi "Amerikanski Slovenec" ? KOLEKTE MED WPA DELAVSTVOM NE BO Washington, D. C. — Predsednik Workers' Alliance, organizacije WPA delavcev, D. Lasser, je zadnjo sredo objavil, da se bo opustila namera-\ana kolekta med člani za kampanjski sklad v svrho pomoči progresivnim kandidatom. Storilo se bo to s protestom, je dejal, toda obenem je povdaril, da se bo delavstvo kljub temu mobiliziralo za volitve. KR1ŽEMJVETA — Šanghaj. Kitajska. — Kitajsko armadno vodstvo je napelo vse sile, da zaustavi japonsko prodiranje proti mestu Hankovu, ki je bilo zadnje dni izredno uspešno, kar je pripi-sčvati boljšim japonskim topovom, aeroplanom in tankom. — Cape Town, Južna Afrika. — Tukajšnji britanski do-minijon ne bo stopil v vojno, v katero se bo zapletla Anglija, razen, ako bodo to zahtevali njega interesi; in še v tem slučaju bo morajo prebivalstvo tako odločiti. To izjavo je podal tukajšnji obrambni minister. — Jaffa, Palestina. — Močne arabske čete so izvršile zadnjo sredo pravi n»pad na tukajšnje mesto. Navalile so na razna javna poslopja in celo na glavni policijski urad ter pobrale orožje in municijo, ki so jo našle. -o-- KONKURENCA S FIŽOLOM Pred par dnevi je bilo v tem listu priobčeno, da ima neki rojak v Clevelandu na svojem dvorišču fižol, katerega stroč-je meri celih 21 inčev. Takoj pa se je oglasila Chicago in stopila v konkurenco. V urad nam je namreč prinesel naš rojak Joe Trušnik, 1812 W. NOV PREPAD GROZI Vsled naraščajočega plemenskega fanatizma v Italiji, bo morala cerkev izpremeniti svoje odnošaje napram fašizmu. Rim, Italija. — Prepad med fašizmom in katoliško cerkvijo, ki se je že prej parkrat premostil z medsebojnimi sporazumi, se je zadnje dni zopet znatno poglobil in nastopiti o-betajo podobni napeti odnoša-ji, kakor vladajo v Nemčiji med nazijstvom in cerkvijo. Da utegne priti do tega, se more sklepati iz papeževih besed. o katerih je bilo poročano včeraj in s katerimi je obsodil naraščajoči plemenski narodni in plemenski fanatizem. Kakor se je neka odlična katoliška osebnost izrazila, je cerkev do zdaj, dasi obsoja totalitarizem', ker ta ponižuje človeka in napravlja iz njega le kqlo v državni mašini, vendarle bolj strpno gledala na fašizem, ker v njem plemenska nestrpnost ni bila tako izrazita, kakor je v nazizmu. Po zadnjih nastopih Italije pa bo morala cerkev svoje stališče in mnenje izprenVeniti. -o- GOSPODARJA SMATRAL ZA TATU Chicago, 111. — 50 letni Frank Donato, 2807 Went-worth ave. je bil na svoji lastni zemlji smatran za tatu in od čuvaja obstreljen. Dona-i to je oddal v najem svoje prostore na 3131 So. La Salle st. neki družbi, ki se bavi z raz-prodajanjem premoga. Zadnjo sredo ponoči je hotel ta prostor pokazati svojemu 20 letnem nečaku in ga odvedel tja. Čuvaj pa je menil, da sta se približala dva tatova, ki nameravata ukrasti premog, in u- Iz Jugoslavije Strašna nesreča pod vlakom vrhniške železnice, katere žrtev je postal mladi podjetnik Kucler iz Velike Ligojne. — Predrznost cestnih postopačev v okolici Moravč. — Smrtna kosa in drugo. 00 j , , , ».v , , , .v.strehi proti njima. Zadel je 23rd st., strok fižola, dolg nic i , j . . , . v , . . oba, vendar ne nevarno, manj kot 25 incev, ki je zra- stel na njegovi parceli, katero ima v najemu od Mr. Trinkota torej moral nategniti svoj fina 22nd PI. — Cleveland bo žol, da bo dosegel chicaškega. NEMŠKA ARMADA NA VEŽBI niški Lo JNi ? m'r ' T« 7 h° 8 tem uposta" .llst se smatra kot jo Poroča Cehom, naj ei*či.ji. da ?emŠke Pokrajine nekako napol uradno glasilo angleške vlade in razumljivo je /.ato, kak vihar je dvignil njegov članek, češ, da se iz njega vidi, da se angleška vlada nagiba na stran nazijev in namerava žrtvovati Cehoslovaško. Vlada je sicer podala izjavo, da članek ni prišel iz njenih krogov, vendar vtis, ki so ga te besede napravile, je ostal. Skoraj poldrugi milijon mož ima Hitler točasno pod orožjem, ko je nedavno mobiliziral rezerviste, in orožne vaje se vrše na raznih krajih Nemčije, predvsem pa ob meji Čehoslovaške in Francije. Gornja slika kaže skupino vojaštva okrog nekega malega topa, katereega vojak na levi ravno snaži. Vlak prerezal motociklista Drenov grič, 19. avg.— Potniki, ki sc se pripeljali danes ob 13. uri z vrhniškim vlakom v Ljubljano, so pripovedovali o strašni nesreči, ki se je pripetila na Drenovem griču. Tam je vlak podrl nekega motociklista in ga dobesedno prerezal na dvoje. O nesreči ?mo izvedeli naslednje: Po vrhniški cesti se je peljal neki motociklist. Na ovinku pri Drenovem griču, kjer je križišče, zapira razgled hiša, zato vozač ni mogel videti vlaka, ki je prav tedaj privozil j do križišča ceste in proge. Na 1 tem zloglasnem ovinku so se že večkrat dogajale nesreče; tu je tudi pred nekaj leti treščil vlak ob avtobus. Vlako-vodja, ki je videl, da bo mora-io priti do usodne nesreče, je hotel zavreti vlak, a je bilo žq prepozno. Vlak je naletel na motociklista in ga prerezal. Bil je to Ivan Kucler iz Velike Ligojne. Nesreča je globoko pretresla vse potnike, ki so se s J .tem vlakom vozili proti Ljubljani. Na kraju dogodka se je 'takoj zbralo mnogo ljudi. Že v prvih urah popoldne je dospela tja železniška komisija iz Ljubljane in pa vrhniški o-rožniki, ki so ugotovili vzrok smrti. Truplo je bilo- začasno prepeljano v mrtvašnico v Li-gojno. Pokojni Ivan Kucler je bil priden in trezen ter zelo podjeten mladenič. Pravkar je u-stanovil na Vrhniki malo tovarno za praženo ječmenovo kavo, v katero je polagal mnogo upanja. Komaj je pa pričel s podjetjem, ga je doletela smrtna nesreča. Zapušča očeta in mater ter enega brata. -o- Pred nosom mu je kradel Moravče, 16. avg. — Posestnik Avbelj iz Gabri j a pod Limbarsko goro je bil zaposlen oni dan na podu pri čiščenju žita. Vrata v hišo, ki 'stoji na drugi strani pota, je medtem zaklenila njegova žena. Ključ je shranila / kleti in odšla na njivo. Ko je mož po opravljenem delu hotel stopiti v vežo, je našel vrata zaprta, ključa pa ni bilo na dogovorjenem kraju. Tedaj je začul nad seboj nagle korake, nakar so se odprla vrata na drugi strani hiše. Sluteč, da ni nekaj v redu, je šel pogledat. Ključ je ležal zunaj na tleh pred pragom, v sobi pa je bilo vse narobe. Tat mu je odnesel boljšo obleko, dve srebrni uri z verižico in 500 din denarja. Avbelj ima nad 1000 din škode. Sodijo da je kradel neki mlajši postopač, ki se je klatil tisti dan po Limbarski gori. S plenom je pobegnil v bližnji gozd, kjer ga niso mogli izslediti. -o- Proti kletvinam Kakor poročajo iz Ljubljane, je zagrebška Katoliška akcija odločno stopila v "boj proti raznim kletvinam. Vsepovsod so po mestu letaki, v katerih se prosi ljudstvo, da se varuje grdih kletvin, ki katoličanom ne delajo nobenih časti. Poleg tega dele po Zagrebu in drugih hrvaških mestih tudi protestne znake. -o- Smrtna kosa V Postojni je umrl Matija Pelan, gostilničar star 42 let. — V Ljubljani je umrl Jože Drenoven, uradnik državnih železnic v pokoju in ljubljanski meščan. Nova motorka Na Polici pri Višnji gori so imeli tamošnji gasilci prav lepo slavnost, ko so blagoslovili novo motorko in sicer v nedeljo 21. avgusta. Slavnosti se 'je udeležil tudi ban dravske banovine dr. Natlačen. Novi učitelji Prosvetni minister g. Dimitrij Magaraševič v Beogradu je pred kratkim podpisal odlok s katerim je imenoval za učitelje v Sloveniji nad 200 absolventov učiteljišč. -o— Usoden padec Nekega večera je 35 letni Vinko Zagoričnik iz Šešča pri Št. Pavlu pri Preboldu padel s hodnika v prvem nadstropju. Priletel je na tla tako nesrečno, da mu je počila lobanja in so ga morali spraviti v celjsko bolnico. Pod kolesom „ Na Krekovi cesti v Celju je bila povožena delavka M. Kočnik iz Gaberja. S kolesom se j9 pripeljala iz Gaberja in ko je na križišču ustavila in nekoliko stopila s kolesa, je za-vozil vanjo akademik B. Šrenk iz Varaždina, ki se je peljal na motornem kolesu in jo podrl na tla. S hudimi poškodbami je bila pripeljana v bolnico. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar r"speh! DENARNE POSIUATVE s ■ odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55________ 100 $ 5.00....... 200 $ 7.20...... 300 $10.00_______ 420 $11.65________ 500 $23.00_______1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50____100 $ 12.25_____200 $ 30.00______ 500 $ 57.00_______1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ...............$ 5.75 Za $10.06 pošljite _____________$10.85 Za $25.00 pošljite ______________$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We-2 Cermak Road CHICAGO, ILL. Amerikanski Slovenec Irvi in najstarejši eloventlgi , list 9 Am&ilei. Ustanovljen leta lMli Izhaja vaak'dan razun nedelj, ponedeljkov in dntovov po praznikih. The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established U91j Izdaja in tiska! EDfNOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina j „15.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo letO. Za pol leta _ Za čfetPt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Zt celo leto__$6.00 Za pol leta __ 3.00 Za četrt leta__._:__-_ 1.75 Posamezna" številka__1__3c Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscriptions For one year--- For half a year - For three months - _$5.00 _2.50 _ J .50 Chicago, Canada and Europe: For one year__._$6.00 For half a year---3.0.0 For three months -— J.75 Single copy____3c Entered as second elass matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths Act of March 3, 1879. Balkanski sporazum Pogled na politične razmere, na odnošaje med državami in narodi v Evropi je danes vse prej ko razveseljiv. Nebo je temno in ne obeta nič dobrega. V Španiji grmi in udarja, divja vojna vihra in vladajo njene spremljevalke smrt, stiska in lakota že nad dve leti. Večina evropskih narodov pa diha v dušečem ozračju prenapoljenem z električno napetostjo. V tem morečem vzdušju se je vsa Evropa z radostjo in zadovoljstvom ozrla na jugovzhod, odkoder so 31. julija prisijali novi sončni žarki, in kjer se nebo že dalje časa jasni. Ta dan v grškem Solunu med Bolgarijo .na eni strani in ostalimi balkanskimi državami na drugi strani sklenjeni sporazum vzbuja v narodih zopet nove upe v lepše dneve. Tudi na Balkanu je bilo nebo še nedavno zakrito s črnimi oblaki. Čestokrat kot nikjer na svetu so tam pustošile vojne vihre. V spominu nam je še balkanska vojna, v kateri so združeni Srbi, Bolgari, Črnogorci in Grki premagali turškega sultana in za vedno zlomili nasilje njegovih paš in begov. Komaj je bil pregnan Turek in pribor-jena zlata svoboda, že so balkanski narodi ginili v medsebojni' bratomorni borbi. In še preden so odložili puške t hajduki v makedonskih in albanskih gorah, je zajel Balkan nov, topot požar svetovne vojne. Po svetovni vojni so grozile balkanskim narodom nove nevarnosti. Premagana Turčija se nikakor ni mogla vživeti v nov položaj. Šele po krvavem obračunu z Grčijo je pričela iskati novih, miroljubnejših potov in načinov sožitja s sosednimi državami. To pot ji je pokazal veliki reformator in ustanovitelj nove Turčije Kemal Paša. Tudi okoli poražene Bolgarije je vladalo še dolga leta po svetovni vojni nemirno razpoloženje. Položaj Bolgarije takrat res ni bil rožnat in zavidljiv. Na mirovni konfernci v Neuillyu Bolgariji naložena bremena je ponosni bolgarski narod le težko prenašal. Tem težje, ker so Jugoslavija, Grčija, Rumu-nija in zaveznica iz svetovne vojne Turčija ustanovile balkansko zvezo, ki sprva morda ni bila brez protibolgarskih tendenc. Ta obroč okoli Bolgarije je skušal že prej razbiti veliki vodja bolgarskih kmetov in jugoslovanski ideolog Stambulijski, ki je bil navdušen glasnik združitve Bolgarije in Jugoslavije v eno samo veliko južno slovansko državo. Stambolijski je padel, ne da bi dosegel svoj cilj, za katerega se je boril celo svoje življenje z neodoljivo silo. Njegova misel zbliževanja med balkanskimi narodi pa je živela naprej in pridobivala vedno več pristašev. Ideja solidarnosti med balkanskimi državami je imela od vsega početka mnogo vnetih zagovornikov v Jugoslaviji, kjer je vodil ladjo jugoslovanske zunanje politike pod geslom: "Balkan, balkanskim narodom" preizkušeni državnik Nikola P£išič. Da pa so se razmere v smeri zbliževanja tudi dejansko zbol jšavale, gre v prvi vrsti zasluga rajnemu jugoslovanskemu kralju Aleksandru, ki je navezal še malo pred atentatom v Marseillu osebne stiki z bolgarskim kraljem Borlsem. Nič manjša je zasluga sedanjega jugoslovanskega ministerskega predsednika in njegove vlade, ki je sklenil lansko leto z Bolgarijo kot bratsko ržavo pakt večnega prijateljstva. Odslej so se napori zunanje politike v smeri zbliževanja Bolgarije in ostalih članic Balkanske zveze še podvojili in kakor je pokazal solunski sporazum, ne brezuspešno. Solunski sporazum je osvobodil Bolgarijo predvsem vojnih omejitev, ki jih je sprejela rra mirovni konferenci. Poleg tega vsebuje ta sporazum klavzule o medsebojnem jamstvu, ki izključuje v bodoče vsako nasilno reševanje eventualnih nesoglasij in sporov med Bolgarijo in članicami balkanske zveze. S tem je dobil solunski sporazum vse karakteristike pakta o nenapadanju. Zanaprej se bodo reševala vprašanja, ki se tičejo balkanskih narodov in držav sporazumno v duhu zaupanja in popolne enakopravnosti. * Vest o sklenjenem paktu v Solunu so evropski nargdi sprejeli z največjim zadovoljstvom na znanje. Vsi večji listi so prinesli o njem obširne komentarje. In vsi so si edini v tem, da je to dogodek zgodovinske važnosti, ki odpira balkanskim narodom vrata v novo. lepšo dobo. S solunskim sporazumom so ustvarili voditelji balkanskih držav v današnji razburkani Evropi pravo oazo miru, kjer se sedaj lahko mirno razvijajo narodi, ki so toliko trpeli vsled stalnih prepirov in trajnih krvavih obračunov. Po- ložili so solidne temelje za mir v nekdaj najnemirnejšem kotu Evrope in s tem dokazali, da se dajo rešiti vsa politična vprašarjjb. in nesoglasja tudi še danes na miren način s svobodnim pristankom vseh zainteresiranih. Sporazum med balkanskimi državami je dalje dokazal, da balkanski narodi dozorevajo v spoznanju, da je njih nadaljni obstoj in razvoj odvisen v prvi vrsti od njih. samih. Oni se čimdalje bolj zavedajo, da je medsebojna enakopravnost in složnost edino trdno jamstvo njihove samostojnosti in neodvisnosti. Da bi ta zavest in sprav-1 jivost zmagala tudi v ostali Evropi! PAR VAŽNIH VESTI IZ WAUKEGANA Waukegan, 111. V soboto 10. septembra ima dr. Najsv. Imena trimesečno spoved in v nedeljo 11. septembra skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Takoj po sv. maši bo seja za starejši oddelek dr. Najsv. fafiena. Vsi člani ste uljudno vabljeni, da se udeležite tako skupnega sv. obhajila, kakor tudi seje. Naj tudi omenim, da se naša slovenska župnija Matere božje pripravlja na veliko ?lavnost 35 letnice ustanovitve te župnije. Ta slavnost se bo vršila drugo nedeljo meseca oktobra. Ves obširni program, ki je sedaj že v načrtu, bo še pravočasno objavljen v tem listu. Že sedaj pa vabimo rojake in rojakinje in prijatelje naše naselbine in iz bližnjih slovenskih naselbin, da se udeleže te naše cerkvene slavnosti drugo nedeljo v oktobru. Umrla je rojakinja Johanna Oblak, živeča na 1112-lOth St. Waukegan, 111., v starosti 68 let. — Pokojna je bila doma iz vasi Dragomer, fara Brezovica pri Ljubljani. Spadala je v društvo sv. Jožefa št. 53, , KSKJ. Tukaj zapušča dva sina in dve hčeri. Naj v miru počiva in naj'ji- sveti nebeška hič. A. K. -o- ZANIMIV DOPIS SLOVENCA, KI SLUŽI V AMERIŠKI MORNARICI Na orožnih vajah na ladji "Arizona" Zopet sem se namenil da se oglasim, sicer bote morda mislili, da me ni več med onimi, ki travo teptajo, pa sem še, dasi jo bore malo teptam ;ven-dar, ribe, me še niso pogoltnile. Življenje v mornarici je zmerno, četudi precej vojaško. Vedno smo pod nadzorstvom, kot je že 'militaristična tradicija' take ustanove usmerila. Disciplina postaja vedno o-strejša, zlasti v zadnjih par mesecih. Vendar, za obupati še ni, kajti red je vsekako potreben, dasi bi v nekaterih rečeh bilo lahko malo bolj zmerno. To je tudi en vzrok, da se > rate vedno bolj mlajšajo, to je da starejši zapuščajo to službo, ko dovrše šestnajst, dvajset ali trideset let redne ali reservne službe. Nam mlajšim pa so pogoje poostrili, za-fo se jih večina spet povrne v civilno življenje po odslužitvi štiriletnega kadra prostovoljne službe.Radi precejšnje graditve novih ladij in potrebe iz-vežbanega moštva, so promocije med moštvom in oficirji številne. Tudi naborne postaje so dobro zaposlene. Poleg letnih manevrov v o-kolici havajskih otokov, je cela flota križarila celo poletje, vsporedno ob zahodnem obrežju od Alaske do Mehike, samo štiri križarke lahkega tipa so napravile kratek izlet v Avstralijo ter so se nam zopet pridružile v Honolulu. Kljub temu pa smo se vseeno lepo zabavali na kratkih posetih v obrežnih mestih. Najbolj priljubljeno mesto se mi je zdelo San Francisco, California. Tukaj je dovolj zabave in prilike za izlete, poleg tega je tu prijazno ljudstvo, ki vedno pusti v posetnike najlepše vtise in spomine. — Kot Slovencu se mi je najbolj dopadel v San Franciscu "Slovenski hrib" s svojim središčem na Mariposa ulici. Ponosni so lahko Slovenci na tem hribu, da imajo v mestu prijazno cerkev in pa častitljivega duhovnika č. Fa-ihra Francis Turka za dušnega pastirja. Bog živi vse zavedne Slovence in jih vodi k še večjim uspehom! — Prihodnje leto bo v tem mestu velika razstava, pod imenom "Golden Gate International Exposition". Večji del poslopij je že izgotovljen in daje človeku res slikovit pogled na ta umetno napravljeni "otok zakladov". Komur bo le mogoče, naj si pride to razstavo ogledat. ker bo v resnici nekaj krasnega. — Poleg teh zanimivosti pa krase zlato obal tudi prelepi mostovi, ki so v čast in ponos moderni tehniki. Posebno ponoči je pogled na zaliv naravnost očarljiv, kajti vse je posuto z raznobarvnimi lučmi in žarometi. Čast nam je zopet prehitro potekel in pridno smo se dobro seznanili z novimi prijatelji, smo morali zopet zapustiti mesto in se podati na od-irto morje. Tako smo sedaj zopet na mučnih orožnih vajah, ki so sestavljene na kratko daljavo, komaj eno miljo. Tu se dela z mrzlično hitrostjo za popolno pogoditev cilja pod nadzorstvom vseh varnostnih odredb. Če se vse dobro izteče in baterija napravi določeno število točk, dobi moštvo obljubljene nagrado v gotovini, ki znaša dvanajst dolarjev na vsakega moža za prvo mesto. Po dovršitvi teh vaj, pa se bomo urili na daljavo 19 milj, kar je navadna daljava v bitki. Temu bodo sledile težavne vaje, ki se vrše potom pisanja in papirja v domišljijah. Tukaj si mislijo, kot da smo mi napadeni. Potem se naglo vrše "popravila škode", ki je bila "povzročena" od "sovražnikovih" dobrih ciljev ladijskih topov in podmornikov. Pri tem je glavno to, da plove ladja s polno paro v ravnovesju in da vse baterije mečejo ogenj na "sovražnika". Ta vaja traja do štirideset minut, nakar se mora ladja umakniti v ozadje, da se topovske cevi ohlade. Kaj resničnega si je težko misliti ali si predstavljati pravo sliko takega boja, posebno ker naši oficirji niso imeli prilike okusiti ali opazovati morskega boja. Nekaj pa vsaka stvar pomaga, četudi morda ne popolnoma. — Naš del flotilje cb kitajski obali je že imel nekoliko izkušenj, kajti predrzni Japonec je mislil naše patrulje pregnati iz azijskih voda, kar se mu pa ni posrečilo. — Naše ameriško brodovje je vzdrževano kolikor mogoče v naj bolj em stanju,dasi je starost ladij vzrok, da nismo najmočnejša pomorska sila. Potreba nam je novih velikih bojnih ladij in so z graditvijo teh že tudi pričeli. — Naše letalstvo je pa dobro razvito in dela lepe uspehe in vlada si tudi prizadeva ga še bolj razširiti, kajti ravno letalstvo je velika opora mornarici. Tako je naše življenje. Ako bi ne bil prostovoljec, bi se mogoče hudoval, toda sedaj pač. nimam vzroka. V Evropi mora vsak služiti za borno čast, tukaj pa vojaška suknja ni tako "cbrajtana", a nas pa malo bolje plačajo, da nas drže v zadovoljstvu. — Pozdrav vsem čitateljem Ameri-kanskega Slovenca širom Amerike. Joseph Nanut Pripomba uredništva: — Hvala našemu zvestemu naročniku Mr. Nanut-u, za tako lep in zanimiv dopis. L« še kaj se oglasite. Prav gotovo čitatelji rake dopise z zanimanjem prebirajo. -c- KAJ NOVEGA OB "ZLATI OBALI" San Francisco, Calif. "Shine for '39"' je geslo enega tukajšnjega večernega lista. To pomeni, da naj mesto San Francisco kar najbolj mogoče okrasi poslopja za prihodnje leto 1939, ko se bo tukaj vršila velika svetovna razstava, katera bo privabila k obali zlate Kalifornije brez dvoma mnogo tujcev. — Gotovo, da bo omenjeno posetilo razstavo med drugimi tudi mnogo naših rojakov in rojakinj iz vseh delov naše nove domovine. Iz tega namena je tukajšnja Zveza Slovenskih Društev sklenila, da priredi v nedeljo 18. septembra letos skupno veselico. Vstopnina na veselico je popoldne brezplačna, zvečer pa 25c. Čisti dobiček omenjene veselice bo šel /:a koristi tukajšnjega Sloven- skega doma, da se istega olepša. Kajti, kakor sem že poprej omenil, bo gotovo mnogo naših rojakov obiskalo tukajšnjo svetovno razstavo in bodo ob enem, ob tej priliki, hoteli videti tudi naš slovenski hrib in lepo bi bilo, če bi bil dom za tisto priliko kolikor mogoče prijazen in lepo vrejen. — Pred več leti se je naš hrib v resnici lahko imenoval "Slovenski hrib", toda zadnja leta se vedno več Italijanov na-seluje na njem, tako da če poj de tako naprej, bo hrib1 kmalu lahko spremenil ime v "Italijanski hrib". Bela žena smrt tudi nam v zlati Kaliforniji ne prizanaša, ampak pridno kosi med naši-Jmi pionirskimi vrstami. Tako 1 je pred • dnevi po zelo kratki bolezni previden s sv. zakramenti zatisnil svoje trudne oči rojak Mike Verderbar. Pokojni je bil star naseljenec tukaj ter je živel v bližnjem mestu Alameda, kjer je bil tudi po-• kopan. Za njim žalujejo že odrastli otroci, kakor tudi dobro poznana sestra Mrs. Martin Judnič, ki je v kratkem času izgubila kar dva brata; še pred kratkim ji je umrl brat George Verderbar in sedaj Mike. — Pokojni Mike je spadal k trem podpornim društvom ter k dr. Najsv. Imena. ' Doma je bil iz fare Srednji Log pri Kočevju. R. I. P. J. B. -o- ČLANOM DR. NAJSV. IMENA So. Chicago, 111. V nedeljo 11. septembra,kakor je bilo oznanjeno, imajo člani dr. Najsv. Imena svoje skupno mesečno sv. obhajilo. Prav bi bilo, da bi se vsi člani zbrali pod društveno zastavo in pristopili k Gospodovi mizi, da bo zopet nekaj lepega. — Člani se zbirajo 15 minut pred osmo v dvorani, odkodei skupno odkorakajo v cerkev. — Po končani sv. maši je v cerkveni dvorani skupen zaju-trek in po zajutreku kratka društvena seja, na katero pridite vsi, saj ne bo trajalo dolgo. — Žene in matere ste na-prošene, da opomnite na to svoje može in sinove, če bi morda oni na to pozabili. C. G., podpred. -o- USODA JUDOVSKE SINAGOGE Niirnberg, avgusta. — Z velikimi slovesnostmi v prisotnosti gaulajterja Streicherja in ogromne množice ljudstva so začeli podirati judovsko sinagogo v Niirenbergu. Ves dogodek je dobil podobo neke vrste obreda. Prvi je udaril s krampom sam gaulajter Strei-cher. Bil je obdan od dveh narodncsocialističnih odlični-kov, ki sta nosila bakle. Ko je padel prvi udarec, je iz stavbe švignila proti nebu. Davidova zvezda v znak, da je konec judovske oblasti. Ko je množica opazila zvezdo, je začela hrupno manifestirati in po vsem mestu ho odmevali vzkliki "Sieg Heil" na Hitlerja ter zvoki narodnosocialistič-nih pasmi. Nemški časopisi o-značujejo ta dogodek kot zgodovinskega. Dogodki Md Storend R* Amerik! Poroka Cleveland, O. — P^jj0 soboto sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Josephine Stro-hen in Mr. Frank Zupančič. Nevesta je hčerka tukaj P0-znane družine Mr. in Mrs. seph Strohen ki žive na East 51st St., ženin je pa sin tudi dobro poznanega slovenske^3 farmarja Josipa Zupančiča to ima svojo farmo v ThompsM Ohio. Operiran Milwaukee, Wis. — pred kratkim je bil tukaj operiran štirinajstletni Edwin Brega"1' sin tukaj dobro poznanega l0" jaka Franka Breganta. V staro domovino Cleveland, O. — Te dni se s parnikom Normandie o peljali na obisk v staro domovino clevelandski rojaki in 10 jakinje in sicer: Miss M»a Mačerol, ki je potovala v ^' pulje na Notranjskem, Mi' Steve F. Pirnat, ki se je P0' dal v Velike Poljane, Jennie Strnad, ki je šla v Moravče in Mrs. Barbara Potu^ v Zagreb. — Iz starega kraJ3' kjer so bile na obisku so se Pf le dni vrnile Mrs. Angela rant in Mrs. Ana Tomšič. 0be sta se pohvalili, da sta se PraV dobro imeli. Mr. Stanley Laurich v Chic^1 Chicago, 111. — Pretekli P0' nedeljek popoldne nas je 0 iskal Mr. Stanley Laurich, s" našega vrlega in navdušene!?3 zastopnika na Minn. Med drugim si je og> dal tudi našo tiskarno in s1110 se njegovega prijateljske^ obiska prav razveselili- Srebrni jubilej Cleveland, O. — TukajšnJj dekliška Marijina družba fari sv. Vida bo slavila v i,e' deljo 18. septembra petindvaJj setletnico ali srebrni jub1' svojega obstoja. Ta dan N lika slavnost, katere se udeležila tudi oba clevela« .' -ka škofa. Obisk Chicago, 111. — V p on Ijek nas je obiskal znani venski rojak iz Pittsburg11 j Pa., Mr. Ivan Bukovinski. ^ je zaposlen v Pittsburgh11 ^ Mercy bolnišnici. Mudi se ^ obisku in potovanju po °sre-njem zapadu in je med mi tudi nas posetil. —- Hva ed* slo* Nikdar ne reci: me ne br'g* i kaj čita moj sosed. amPaK „, . »v- tyO nima j se, da bo tudi v b«»»J g, jega bližnjega katoliški pis! Na ta način širiš ka ško miselnost. . - ^ POSLUŠAJTE - PALANDECH'S TRAVEL BUREAU Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 • ' Station WWAE — 1200 kiloO'clC "TARZAN NEUSTRAŠENI" (38) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOUffhs Dr. div.i jcg; ler luk, pop )obro j<* vedel Tarzan, kaj čaka be-ljudi, katere je hotel pripeljati k Brooksu. Vedel je, da jih bodo aki zmetali v nenasitno grlo «vo-i malika. Vendar jim je sledil, dok-niso prišli do naselja Zanibeh, Od jj se je pa podal v duplino, kj^ir je rej pustil Dr. Brooksa in Nkimo. . . . Ves čas, o.lkar je bil Tarzan odšel od Dr. Brooksa, je tnala opica Nkfnia skrbela za slabotnega moža. I Vidno mu je dottašala vode in potrebne brane, da ni trpel ne glada ne žeje. Dajala mu je tudi zdravilnih zelišč, kakor je naročil Tar/an. Sprva jj je bilo dolgočasno, pa se je k molu privadila. I as je hitel naprej in Nkima je pridno opravljala naročilo svojega gospodarja Tarzana. Ob prostem času se ji' kratkočasila s tem, da je obstajala pred duplino, v kateri je bil Dr. H rook s in pridno vihtela palico, katero je bila nekje pobrala in se urila v tem, kako bo pprfnala divjal e v beg, če pridi jv- I ako junaštvo, ki ga je kazala mala opica, je njej posebno ugajalo in Niorda je celo verjela, da bodo divjaki zares bežali pred njo*. Toda ko je nekega dne spet tako razkazovala svoje junaštvo, je v daljavi zares opazila divjake, ki so se ieli bližati duplini. Odvrgla je palico in vrc;ščajo zbežala. t VSI NA VOJSKO ZA "NOVI SVET"! Indianapolis nudi vzgled, kaj se da napraviti v agitaciji, kjer se resno zavzamejo za kampanjo. — Tudi druge 1 naselbine se naj zganejo in pokažejo svoje zanimanje. Poročilo, ki smo ga prejeli iz' Indianapolisa, Ind. od našega Požrtvovalnega in res zelo navdušenega zastopnika Mr. Franka Urajnarja, je nas naravnost iznenadilo. Citatelji ste gotovo ze čitali v dopisu Mr. Urajnar-Ja> ki je bil objavljen v včeraj-snJi številki o lepem uspehu kampanje za mesečnik "Novi Svet". Kar 40 novh naročnin se ]e Pridobilo tekom dveh dni agitacije za "Novi Svet" in obljubi 'Jajo, da pred 30. novembrom, 0 se bo zaključila kampanja, Ja bodo še poslali kako bombo. red takimi požrtvovalnimi in navdušenimi agitatorji je pa že treba teh DRUŽI SE Z NAZIJI vzeti klobuk z glave. Pri ne govorijo same gole bese-e> ampak dejanja in ta štejejo. Kajti kampanja je kakor voj-Tu je treba prijeti za res, Potem je uspeh. Kdor se pa sa-J10.2. besedami postavlja, v agi-a«ji se pa prav nič ne pokaže, ■ak tucJi uspeha nima. Treba je a delo, ven med ljudi, treba je _J"dem pojasnevati namen lista 'Judje radi segajo po njem. ato še enkrat: Indianapolis aJ služi za vzgled vsem. Mr. rajnar je porabil nedeljo in Ponedeljek, ko je bil Delavski jjazmk, oba dneva za agitacijo. • Urajnar je požrtvovalen ob T60' d°ma vodi kroJ'aško muči se za življenje in go-J° bi bilo zanj veliko bolj pri-sedeti doma v senci in se °avati. In če bi bil tako nare-. ' ali bi bilo kaj uspeha? Ne. ^mPak Mr. Urajnar in njegov J kočnik v kampanji sta živah-agitirala, šla od hiše do hiše Posledice, 40 novih naročnin. gt ° kar je storil naš vrli za- lahtlllk V IndianaPolisu stori ko tudi vsak drugi po možno- cefV SV°Ji naselbini- Samo za" 1 Je treba, poskusiti je treba. ^itacija je ^ijetna! Ha?t°Vi Svet"' kakor veste ima Vg , ' da bo zbral zgodovino bol ®l0V6nskih naselbin P° naJ- tat možnostih- Kako?? Agi- v 0rJi gredo od družine do dru- ne in + * nj lam z velikim zanima- (ju- . z^°dovino sami pripove- Nkši starejši naseljenci lftlajo zel° pestro in zanimivo Eden ti ve povedati, selbiS° bili Prvi naselJenci v na* li Prm' drugi> kako so ustanovili, \\ dl'UŠtvo v naselbini, dru-US'ta a se J« spočela misel za žUpni°VlteV lastne slovenske drUgeJe' z°Pet drugi ve povedati ski n ,Zanimivosti in zgodovin-denčr) a.tki kar vro, kakor stu-iiekaj-1 Vlr" Ni res težko "e> to si so ,.Aeri1 Ie mislijo. In po vrhu 10 nci obiŠČ, da jih stari Pok ~ej0' da z njimi ma- j Se amljajo 0 starih časih> Vesel; 'llm kar obraz zjasni °d Sa3 se eljj »če ka i, 1 t0dv«o prigli itd > kakor tQ v._ Vem Svetu družinske Ker a j že ' v ■ ' ? je treba! Dober poučen list je potreben vsaki družini prav tako, kakor ji je potreben kruh in voda. V poučnem listu dobimo pouk vse vrste, ki nam koristi, ki je za nas zlata vreden. Samo en dogodek naj omenimo: Slovenska mati je pred nedolgim nam pisala, da je našla v "Raznih nasvetih" lista Novega Sveta tako dober koristen nasvet glede domačih zdravil, da je za njo to neprecenljive vrednosti. Mnogi zopet najdejo druge važne stvari. Poleg tega novosti vse vrste, lepe zanimive povesti. Vse to je nam potrebno, to je hrana za našega duha. Izdatek za slovenski tisk ni neumno porabljen denar, ampak koristno. Koliko dobrih nasvetov so že citatelji dobili ravno potom časopisja. To je treba znati inteligentno tudi ceniti. Slovenska beseda še ne sme v grob Nekateri se dobe tudi, ki pravijo, kaj mi hoče slovenski list. Tak, ki se take znebi najbrže ni odgovoren za take svoje besede. To pride iz nepremišljenosti in nepremišljenost je treba odpuščati, seveda do gotove meje. Alright! Recimo, da bi danes tako rekli in postali takega mnenja vsi ameriški Slovenci. Kaj bi se zgodilo? Vsi slovenski listi bi padli in lepo nam Slovencem drago slovensko besedo l5i položili v grob. Ali bi bilo to lepo? Bi bilo tako dejanje nas vredno? Nikakor ne! Sramovati bi se ga morali in mi bi se ne smeli imenovati nikdar več za slovenske sinove in hčere. Prijatelji slovenskega tiska, kaj bi porekli, če bi vam kdo odvz"el vaš slovenski tisk? Ali ne vidite, kako boli naše uboge zasužnjene brate v Italiji, kjer jim zatirajo slovensko tiskano besedo? Ali ne dvigne to tudi v naših srcih val strašnega ogorčenja, ko čujemo, kaj Italijani delajo z našimi brati v tem oziru? O, pa še kako! Tu pa mi v Ameriki, kjer nam nudi ta velika dežela vso svobodo v tem oziru, naj bi sami polagali v grob svoj slovenski tisk, svojo slovensko besedo, predno bi bilo to treba? Ne, taki pa ne smemo biti. Mi moramo svoj slovenski tisk ljubiti, kajti naš slovenski tisk je duša našega slovenskega življenja v tej zemlji in dokler bodo slovenske duše živele v tej zemlji ,bo živela tudi lepa slovenska tiskana beseda. To mora biti nam sveto, kakor je nam svet evangelij. Zato pa nikdar ne recimo, kaj mi hoče slovenski list. Kadar tako govorimo, takrat sami nepremišljeno mečemo omalovaževanje na svojo lastno slovensko besedo. Na sliki so od leve proti desni: Ogrski regent Horthy; kancler Hitler, admiral Raeder, poveljnik nazijskega brodovja. Vzeta je bila slika ob nedavnem Horthyevem obisku v Nemčiji. strani, se pa bojimo kam stopiti, da bi razširili svoje prepričanje. V tem je vsa krivda in v tem je ves vzrok. Mesto da bi stopili ven na plan in neustrašeno agitirali za svoje lastno katoliško časopisje, za naša katoliška društva in Jednoto, smo mirni in se kar nekam ne upamo na plan. Mnogi pravijo, jaz sem kar sem, verujem kar sta me mati in oče učila, drugi naj gledajo pa zase. To ni pravo prepričanje. Naši rojaki so naši bratje in sestre in mi smo se dolžni za nje zanimati. Nikakor nam ne sme biti vseeno, če naš lastni rojak sobrat zgublja svojo vero, potom takih načinov, kakor smo že omenili. Mi smo dolžni njegovo vero braniti na način, da mu damo v roke dober tisk, ki ga bo vodil in učil. O tem je nekoč kaj jedrnato zapisal pokojni slovenski pijonir Mr. Martin Kremesec, ko je rekel: Kaj če bo nas enkrat Bog vprašal, kje so tvoji bratje? Ali boš tudi takrat rekel: kaj meni mar? Ali veš kdo je tako odgovoril, ko ga je Bog poprašal za bratom? To so premišljevanja vredne besede! Zato pa bratje rojaki na delo za svoj tisk. Raz-širjajmo ga ob vsakem času, posebno v sedanji kampanji razširimo mesečnik "Novi Svet". V tem delu je velik kos misijonskega dela. Pomagaj ga vršiti vsak, ki le more! Podvojimo agitacijo. V tej kampanji posebno apeliramo na- pet naših držav in to so: Colorado, Minnesota, Ohio Pennsylvania in Wisconsin. V teh državah živi velika večina našega naroda tu v Ameriki, tod se da še mnogo napraviti za ta mesečnik. Agitatorji in prijatelji "Novega Sveta" in katoliške' ga tiska sploh, zganite se in stopite na delo. Naj bo vsaka naselbina častno zastopana v tej kampanji. Nihče naj ne reče, bodo drugi, sam vsak na delo! Vsak naj skuša napraviti nekaj in uspeh bo lep. Zdaj gre jesen in zima v deželo. Dolgi večeri so že tukaj. Zdaj je kakor nalašč pripraven čas za agitacijo. Nekateri pridno agitirajo. Mr. Marko Bayuk, naš zastopnik iz Terrace, Pa., nam piše prav ta teden: Pošiljam dve nove naročnine za Novi Svet, pa jih imam še nekaj na piki. Ne bodo mi ušli. Iz Pullmana je nas obvestila telefonično Mrs. Rose Bokal, naša zastopnica, pravi: Tudi jaz sem že dva vjela, enega imam pa še obljubljenega. Kmalu bom v uredništvo prinesla novo bombo iz Pullmana. Tudi drugi obetajo. Vsem naj-prisrčnejša hvala, pa še dosti korajže v kampanji. Drugi pa, ki se doslej še niso odzvali, se naj tudi dvignejo. Ne čakajte na zaključek kampanje, zdaj agitirajte, zdaj» je čas dela za mesečnik "Novi Svet". Nove naročnine so poslali do-sedaj: ttihče Tako vidite je treba Vsaka T* ne boji- Potem pa sebi, k IUŽina na-i da še opis o odkod !„ j so Prišli v Ameriko, dite °Pise. t Pa 8* Se' J* jo? veda Jamo, g Se' Vsi se radi izgovar. le kdo bi nam Prav zdaj Zvabil, " . llebesa odprl, pa bi nas se se mal° pripravimo, Vorov iw! Preoblečemo. Izgo- M ^aki^0 1,1Udje vse polno' Rt*ej0 J^ri. Izgovori nas ne saj v tu Tudi jamrati zna- 3atnraii k* ]amramo od kraja in St?"10, dokler na Vn^aVln?°. da če greste za- Mi katoliški Slovenci imamo še poseben vzrok! Glede razširjevanja tiska se je med nami katoliškimi Slovenci v preteklosti veliko zamudilo. Premalo smo bili odločni, pre-imalo zavedni. Medtem, ko so nasprotniki lfetali okrog noč in dan ter lovili za svoj tisk naše ljudi in'jih s svojo propagando pobrezverjali, smo mi dremali in spali. Nasprotniki so imeli rekli :yada Vstopimo, ali bi ne, dolga leta preje svoje dnevnike, ,, ar tak le Pa že ne, po- predno smo mi prišli do svojega. Nasprotniki še danes letajo okrog. Medtem, ko mi katoličani doma sedimo, odpirajo nasprotniki dan za dnevom vrata in vsiljujejo svoje liste. In vendar njihovi listi imajo kaj? Ljudem -rušijo v srcih vero, spoštovanje do duhovnikov, zvestobo do cerkve, mesto tega jim ne dajo nič, ker nič nimajo, ker brezverci so prazni in nobenega kaj prida nadomestila za vero nimajo, ker ga ni. Mi katoličani pa vemo, da je resnica na naši ^včka" patl samega "ta suhega H da SpVrda- Pa bo vam jam-Vi dali Ll0t* Počutili, da bi mu Vid kvoder' namesto on Sl*o je že tako, ljudje Jamrovci. r°jeni MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.....40 naročnin MR. JOHN PRIŠEL, Cleveland, Ohio................13 MRS. MARY KOTZE, Walkerville, Mont......... 6 MRS. MARY CADONIČ, Pittsburgh, Pa............. 5 MRS. MARGARET POZNICH, Cleveland, O... 4 MR. JACOB DRASLER, Moon Run, Pa............. 4 MRS. MATILDA ROPERT, Cleveland, 0......... 4 MR. ANTON GRDINA, Cleveland, 0................ 4 MR. LEON MLADIČ, Chicago, 111................... 3 MR. MATHIAS KLUČEVŠEK', Johnstown, Pa. 3 MRS. J. MEGLEN, Pueblo, Colo............................ 3 REV. JAMES ČERNE, Kenosha, Wis................. 3 MR. ANTON STRUKEL, La Salle, 111... 3 MRS. ROSE BOKAL, Pullman, 111....................... 3 MRS. KAROLINA ŠENICA, Oglesby, 111......... 2 MRS. JOSEPH RAKOVEC, Greenwood, Wis . 2 MR. JOHN PRAH, Chicago, 111.......................... 2 MRS. MARIJA PETERLIN, No. Braddock, Pa. 2 MR. JOŽEF PERME, Windham, Mont............... 2 MR. FRANK LAURICH, Chisholm, Minn..... 2 MRS. KAT. KOCHEVAR, Greaney, Minn..... 2 MRS. MICHAEL KAPSCH, Colorado Springs, Colo......................................... 2 MR. JOS. FAJFAR, Chicago, 111............... 2 MR. MARTIN BAYUK, Terrace, Pa.. 2V MR. IVAN BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. 1 MRS. JULIA VIDMAR, Leadville, Colo. 1 MR. KONŠT. PODLESNIK. KemmereV, Wyo 1 MRS. LUCIJA GREGORČIČ, Milwaukee Wis 1 Indianapolis nosi to pot zastavo in je daleč v ospredju. Kaj pa v drugih naših naselbinah, bi se ne dalo napraviti kaj takega? Kaj pravite prijatelji? Ako bi bile tekom teh dveh dni nastopile tako tudi druge naselbine, bi bilo lahko čez tisoč naročnin. Come on, prijatelji "Novega Sveta" vsi na krov, vsi na delo za svoj list! Pridobivajmo mu novih naročnikov, da ga utrdimo in napravimo močnega! Katera naselbina bo v ospredju prihodnji mesec? Opomba: To poročilo v "Am. Slovencu" je novejše, kakor bo poročilo o kampanji v "Novem Svetu", zato imajo tu v tem poročilu nekateri že višje številke kakor v N. S. ker Novi Svet je šel v tisk že štiri dni pred tem poročilom. Toliko v pojasnilo zakaj so v tem poročilu nekatere številke višje, kakor v N. S. -o- NA NEOBLJUDENEM OTOKU Angleški raziskovalec dr. Fraser Darling hoče s svojo ženo in dvanajstletnim sinom prebiti pol leta na otoku Ro-ni, ki leži kakšnih 180 km za-padno od Orkneyev. Tu hoče gojiti svoje znanstvene študije. Otok je neobljuden, daleč od vseh plovnih prog in Dar-lingova družina bo tega pol leta videla menda samo tjul-nje. Toda baš življenjske navade teh sesalcev hoče proučevati angleški znanstvenik. -o- širite in priporočajte list 'Amcrikanski Slovenec"! Velika, kampanja za ojačenje in obstoj družinskega mesečnika "NOVI SVET" Posebne nagrade za stare in nove naročnike Kampanja traja od l.aug. do 30. nov. 1938 POSEBNft NAGRADA — OUfl ZEMLJEUIDA? za stare in nove naročnike "Novega Sveta" EDEN OD ZDRUŽENIH DRŽAV, na katerem so tiskane raznovrstne informacije. Navedba vseh važnejših ameriških mest z navedbo prebivalstva; z navedbo prebivalstva vsake posamezne države; glavna mesta vsake države. Tabela razdalje med raznimi kraji in mesti v Zdr. državah. Zemljevidi prvih trinajstih držav iz leta 1783. Zemljevid kolonij prav prvih časov iz leta 1606; 1620; 1756; in sedanji teritorij vseh 48 držav. Zares zanimivi podatki. DRUGI ZEMLJEVID JE OD CELEGA SVETA. Zanimivo je objavljenje zastav vseh vodilnih držav na svetu. Zastave so zadnja leta spremenjene v marsikateri državi po svetu. Tu vidite kakšne so nove zastave. Zanimiva je tabela, ki kaže koliko je ura po svetu, kadar je v New Yorku ura devet. — Seznam jezer po svetu; nasvedba važnih mest po svetu in državah z navedbo prebivalstva; navedba planetov in razdalje istih od solnca. Navedba vseh večjih rek in dolžine in velikosti istih. Navedba glavnih otokov na svetu. Navedba vseh najvišjih gora na svetu. Zanimiva je tabela, ki pokaže razne veroizpovedi po svetu in v Ameriki. Oba zemljevida sta tako zanimiva, (Ta bi morala biti v vsaki hiši. Zdaj imate priliko, da jih dobite. Dobi jih vsak naročnik, ki plača eno letno naročnino $2.00 v naprej za mesečnik "Novi Svet". — Za stare naročnike je isti pogoj, da plačajo v tem času kampanje enoletno naročnino za naprej. Uprava lista "Novi Svet" bo dostavila vsakemu oba navedena zemljevida. NA NOGE, POSLUŽITE SE TE PRILIKE! Pa to še ni vse. Ta kampanja bo šla še dalje. Tudi zbor "Vi-tezov in Princezinj" se bo ustanovil tekom te kampanje. Le berite natančno, kako bo ta reč: Nagrade za nove naročnike "Novega Sveta" |ki so jih deležni oni, ki jih pridobe in pošljejo za iste naročnine na Upravo lista, kakor sledi: ZA 1 CELOLETNEGA ali DVA POLLETNA nova naročnika, ki jih pošlje in z njimi vred polno svoto za naročnino, dobi kot nagrado lep žepni nož, ali pa lepo samopojno .pero. Oba predmeta sta označena s štev. 1. na sliki. En predmed izmed obeh je na razpolago. ZA 2 CELOLETNA nova naročnika, dobi vsakdo, krasno denarnico, ali pa krasno žensko ročno torbico. Oba predmeta sta označena s štev. 2. Eden izmed obeh predmetov je na razpolago. ZA 3 CELOLETNE nove naročnike, dobi vsakdo krasen moški usnjat pas, z lepo zaponko, ali pa krasen "Chest" (Skrinjico) v velikosti 10x E>¥-x4Y- palcev, kar je pravi okrasek za vsako hišo. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 3. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA 5 CELOLETNIH novih naročnikov, dobi vsakdo zelo praktične Jružinsko tehtnico (vago). — Večkrat se v družini, zlasti v bolezni ali drugače kdo rad /aga. Tu imate družinsko vago. Ali pa "set": krasno "Par-Scete De Luxe" samopojno pero in svinčnik. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 4. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA 10 CELOLETNIH naročnin, dobi vsakdo zelo praktičen moderen "Wolverine Iron" (peglezen) ali prav krasno električno uro z morskim svetilnikom, ki je pravi kras za vsako hišo. Oba predmeta sta označena z številko 5. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA 25 CELOLETNIH novih naročnikov, dobi vsakdo krasen svilen "Comforter" (kov-ter), na roko delan in nadevan z gosjem perjem in kosmatino, kar dela kov-ter zelo lahek in gorak. Najboljši kovter, ki se dobi. Dobi se v rujavi, zelenkasti in rožnati plavkasti barvi. — Drugi predmet pa je krasen mali Radio, na katerega dobite vse programe. Zelo lično narejen. — Tretja nagrada za 25 novih naročnin je pa praktični električni brivski aparat. S tem električnim aparatom se obrijete hitro, gladko. Aparat samo spojite z električnim tokom, kakor n. pr. "peglezen" in se v minuti obrijete. Zelo praktično. Vsi trije aparati so označeni s številko 6. Eden izmed, treh je na razpolago za 25 novih naročnin. ZA 50 CELOLETNIH naročnikov, dobi vsakdo krasno zlato "Waltham" uro na 17 kamnov, vredna do $35.00. Drugi predmet je krasen srebrni dragocen "Community Plate Set" 36 kosov. 8 nožev, 8 vilic, 8 velikih in 8 malih žlic, 2 namizni žlici, 1 nož za maslo in I žlička za sladkor. Vreden do $40.00. Oba predmeta sta označena z štev. 7. Eden izmed obeh je na razpolago. POZOR! — Pogoji potom katerih so agitatorji deležni nagrad so: Uprava mora sprejeti poslano gotovino za vsako tako poslano naročnino preje, kakor je kdo deležen take nagrade. Celoletno naročnino se šteje kdor pošlje za tako naročnino za tu v Ameriki $2.00; za inozemstvo $3.00. Dve polletni naročnini se šteje za eno celoletno naročnino itd. Naročnino in denar za iste je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. Vse nagrade so na slikah in označene s številkami. Nekaj izrednega so posebne nagrade za NOVE in STARE naročnike. Ne samo tisti, ki dobi novega naročnika, ampak tudi naročnik dobi lepo nagrado dva zemljevida. Istotako tudi vsi stari dosedanji naročniki, ki bodo v tem času kampanje obnovili celoletno naročnino bodo deležni te posebne nagrade. Preberite pazno določila za to posebno nagrado za stare in nove naročnike. Zbor"Vitezov in Princezinj" in njega ČASTNO NAČELSTVO je posebnost te kampanje Vsakdo, ki bo pridobil le vsaj dve celoletne ali štiri polletne nove naročnine v tej kampanji, bo postal s tem "VITEZ NOVEGA SVETA". Kot takemu bo Uprava lista izstavila posebno častno spominsko diplomo kot VITEZU NOVEGA SVETA. To za moške. Ako ženska, pa postane "PRIN-CEZINJA NOVEGA SVETA", z istimi pravicami, kakor moški vitezi. Iz tega zbora Vitezov in Princezinj postane oni ali ona, ki bo pridobil (a) najvišje število novih naročnikov: NAČELNIK ali NA-ČELNICA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti (a), ki bo pridobil (a) drugo najvišje število novih naročnin, pa postane PRVI PODNAČEL-NIK ali PRVA PODNAČELNI-CA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti(a), ki ba pridobil(a) tretje najvišje število novih naročnin, pa postane DRUGI PODNA-ČELNIK ali DRUGA PODNA-ČELNICA zbora Vitezov ali Princezinj. TO NAČELSTVO ZBORA VITEZOV ali PRINCEZINJ "NOVEGA SVETA", pa dobi še pet ČASTNIH SVETOVALCEV ali SVETOVALK, v katera častna mesta pride pet tistih moških ali žensk, Vitezov ali Princezinj, ki bodo pridobili po vrsti najvišje število novih naročnin takoj za drugim podnačelnikom ali drugo podnačelnico zbora Vtezov ali Princezinj. POGOJI SO: Vsak mora z vsako poslano naročnino posiati Upravi lista polno svoto za take naročnine. Za Ameriko je celoletna naročnina $2.00; za inozemstvo $3.00. Nove naročnine izključno samo za ta namen za zbor "Vitezov in Princezinj" se bodo štele po sle-dečem določilu: Vsaka CELOLETNA NOVA NAROČNINA bo štela DVE NAROČNINI. Vsaka POLLETNA NOVA NAROČNINA: PA ENO NAROČNINO. Ali, vsaka celoletna naročnina šteje DVA POINTA, vsaka pol-letna nova naročnina pa EN POINT. Stare naročnine tu ne pridejo vpoštev. Za slučaj, da pri tekmi za na-čelstvo dobita dva enako število naročnin, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade. V kakem morebitnem nesporazumu ali pomotah si Uprava pridržuje pravico razsodbe. Imena vseh Vitezov in Princezinj in njih načelstva se objavi v spomin v listu. Poleg tega je glavni zmagovalec (ka) načelnik ali načelnica de-ležnaJjot glavne nagrade: KRASEN SREBRNI GRB z vrezanim imenom. Prvi in drugi podnačelnik)ca) ja dobi malo BRONASTO SPOMINSKO TROFEJO. Pet častnih svetovalcev pa dobijo vsak lep SPOMINSKI KAMPANJSKI MEDALJON. Vse nagrade se razdelijo po zaključku kampanje. No, ali ni res, da take kampanje še ni bilo, kakor bo ta! In ko to vemo, pa sklenimo takoj, da tekom te kampanje bo vsak izmed nas navdušeno agitiral za "Novi Svet" med svojimi znanci in prijatelji. Vsak naročnik ali naročnica tega lepega lista naj postane tudi Vitez, vsaka naročnica pa Princezinja "Novega Sveta"! Prijatelji na noge! Na delo! Naročnine in vse pošiljatve naslavljajte na: UPRAVA "NOVI SVET" 1849 W. CERMAK ED., CHiCAGO, ILL. OTOK MRTVIH DUŠ Do pred desetimi leti so posamezne ameriške države popol noma samostojno reševale svoje kazenske probleme. Vsaka država je imela svoje kaznilnice, pa tudi svoje zakone, ki so določevali način kaznovanja, način postopka s kaznjencem in vse, kar je v zvezi z izvršitvijo obsodbe. Razumljivo je, da so posamezni guvernerji postavljali uradnike v svoji državi. Zato se je cesto dogodilo, da so bili politični prijatelji in strankini tovariši guvernerja postavljeni za uradnike, in sicer za i-avna-telje in upravitelje policijskih in pokrajinskih kaznilnic. Ce je imel kaznjenec kaj vplivnih prijateljev ali denarja, ni bilo ravno težko, da ga je merodajno mesto pomilostilo, da mu je zmanjšalo kazen ali kaj slične-ga. Pravo je bilo kaj negotovo v nekaterih državah, pa ni čudno, da so razne zveze in denar bile mnogo močnejše in učinkovitejše, kakor paragrafi in sodni odloki. Mnogo let je trajalo, preden so vrhovne oblasti Zveznih držav spoznale, da taka samostojnost v posameznih državicah ni ravno najboljše sredstvo za preprečevanje posameznih sodnih pregreškov, spoznali so celo, da imajo usodne posledice. Zato so sklenile, da rešijo ta problem. Vlada in pravno ministrstvo sta izdelali zakonski načrt, ki je bil po dolgih debatah in velikih parlamentarnih govorih sprejet v senatu v Washingtonu. Začelo se je na preosnovi kazenskih problemov. Ko je vlada napovedala vojne gangsterjem, poklicnim tatovom in raznim drugim krimi- j nalnim tipom v posameznih mestih, je bil izdan tudi zakon o ustanovitvi skupnih državnih kaznilnic. Težke in nepoboljšlji-| ve zločince so morali po temu zakonu prepeljati v take zvezi-ne ječe, kjer so bili nemogoči vplivi in zveze posameznih držav. Najbolj znana taka ječa, ki je pod upravo osrednje vlade v Washingtonu, je v zalivu San Frančiška, < ki je oddaljeno od kopnega eno miljo in pol. Imenuje se Alcatraz Island, oziroma se v jeziku zločincev imenuje The Rock (Skala), ker je ta otok ena sama težko dostopna pečina. Imenujejo ta otok tudi Otok mrtvih duš in je od nekdaj strah in trepet vseh ameriških zločincev. Poglejmo si zgodovino postanka tega skrivnostnega otoka, na katerega nima nihče pravice stopiti kakor člani ameriške policije. L. 1775. je Don Juan Manual Ayala, predstavnik španske vlade, prvi stopil na ta otok kot belokožec, da ugotovi, če je mogoče na njem živeti. Plul je okoli malega otoka in je videl, potem ko je le končno prišel v majhen zaliv in se izkrcal, da je ves otok pust. Na njem so živeli samo pelikani. Zato je tudi Ayala imenoval ta otok Island de Alcatrices, kar pomeni otok pelikanov. Ko so Združene države leta 1846. anektirale Kalifornijo, so zasedle tudi otok, ki pa je bil nenaseljen vse do leta 1854. Tedaj je namreč ylada zgradila na njem majhno trdnjavo, ki naj bi branila nasproti ležečo luko. Žc leta 1853. je poskušal neki Jose Limantour, da bi na temelju nekih dokumentov, ki mu jih je dal španski guverner, general Micheltoreno, dobil ta otok, ki naj bi postal njegova posest. Toda sodišče je odbilo njegove zahteve in otok je ostal v zvezi z ameriško državo. 2e prav zgodaj so pripeljali na otok politične kaznjence. Prvi naseljenci so bili preveliki patrioti, ki so javno in precej ostro kritizirali način bojevanja za časa vojne med severnimi in južnimi državami. V onem času namreč še ni bilo v svobodni Ameriki svobode govora. Tako so bili ti prvi kaznjenci prvi pionirji na Alcatrazu, ki so gradili ceste in lomili kamen. Alcatraz je nato postal vojaška kazenska kolonija. V ta namen so zgradili 1880 prve zgradbe. Pred 25 leti so bile te zgradbe prenovljene in preurejene v državno kaznilnico, kar je stalo 260 tisoč dolarjev. Kakor smo že rekli, je Otok mrtvih duš oddaljen od kopnega samo eno miljo in pol. Vsakemu se zdi prav gotovo, da bi bilo prav lahko pobegniti z otoka in plavati do obale. Toda v zadnjih 50. letih, odkar je tam kaznilnica, ni še nobenemu kaznjencu uspelo, da bi pobegnil, oziroma da bi dosegel s plavanjem obalo. Mnogo jih je že bilo, ki so to poskušali, pa so sami vedno klicali na pomoč stražnike, da jih rešijo iz ledenih valov. Odkar je Alcatraz ječa osrednje vlade, je uspelo samo enemu človeku, da je skočil z zidov. Njegovo telo so našli po nekaj dnevih na obali, vse preluknjano od strelov. Voda je vedno ledena, poleg tega pa so okoli otoka zelo močni vrtinci. Pred tridesetimi leti je eden izmed jetnikov poskušal, dat ubeži na kaj čuden način. Dal se je od svojih tovarišev zabiti v sod in vreči v morje. Njegovi sojetniki so gledali tri dni vsak dan, kako sod plava okoli otoka. Priznali so in povedali stražniku, kaj so naredili in nesrečneža so rešili. Pred desetimi leti so popolnoma preuredili in modernizirali Alcatraz. Od tega časa se tudi imenuje Otok mrtvih duš, to pa zaradi tega, ker se nihče vqč ne vrne s tega otoka. Časnikarji so večkrat poskušali, da bi prišli na otok, in sicer z namenom, da bi radovednim čita-teljem odkrili skrivnost Alca-traza. Še nobenemu se to ni posrečilo. Samo toliko je znanega o otoku, da je nemogoče pobegniti z njega, da je tam naravnost železna disciplina, da so vsi stražniki obiskovali posebno šolo, da morajo biti vešči v jiu-'jicu, boksu, streljanju in metanju, da so v kaznilnici posebne mikrofonske in rentgenske naprave, ki odkrivajo vsak predmet, pa tudi vse kaznjenčeve tajnosti. Okoli otoka plavajo signalne steklenice z napisi, ponoči so razsvetljene, in ti napisi opozarjajo vsakega, da mu preti smrt, če se približa otoku. Stražniki na stolpih takoj streljajo, če se približa kaj sumljivega. Z dovoljenjem državnih oblasti je upravitelj kaznilnice Alcatraz vendarlC spregovoril. Povedal je nekaj skrivnosti in dovolil, da so fotografirali nekaj delov kaznilnice. ZA NAŠE GOSPODINJE ZIMSKA SOLATA Za zimske meseca si gospodinje preskrbujejo različno zelenjavo za solato, zlasti zimsko solato, motovileč, endivijo, zeleno, peso, redkev, siljeni radič in siljeno listnato zele no, celo manjvredno repino perje. Izmed vseh je zelo po-šteta glavnata zimska salata. Pri nas pa, zaradi premrzlega, podnebja, ne doraste pozimi na prostem, temvgč še-le v naslednji pomladi y maju. Zaradi tega jo pozimi uvažamo. Zimske solate so podobne navadnim poletnim mehkim solatam, ki pa so proti mrazu odpornejše. Vrtnarji hvalijo kot najbolj odporno solato pod imenom "Nansen". Zimsko solato sejemo med 15. avgustem in 15. septembrom na prosto. Pregosto setev razredčimo, sicer oslabi in po-mrje. Ko odraste na 4 do 5 listov jo tudi lahko presadimo v lazdalji 20 cm v zavetne lege. Da pa pospešimo rast za porabo pozimi, jo posadimo v začetku oktobra v mrzle grede pod ckna. Po večini so mrzle grede naših vrtov pozimi prazne, brez donosa. Zato jih prav uspešno izkoristimo s pridelovanjem zimske solate. Sadimo jo pa prav blizu šip, t. j. v grede namečemo toliko zemlje, da je čim manj prostora med nasadom in šipami, da se pa vendar solata ne dotika šip. Ob sončnih dneh in ob južnem vremenu,kadar ne zmrzu-je, privzdignjemo v opoldanskih urah okna in podkladamo zaradi zračenja. Zvečer pa pred 6cnčnim zahodom zapiramo. Ako nastopi izredno oster mraz, odenemo okna tudi s štorjami in z deskami. Pri vsaki hiši se najde kako nerabno okno, ki ga za napravo take grede koristno prevre-dimo in uporabimo. Zbijemo še zraven iz štirih desk velikosti okna primeren okvir, na ka-teiega položimo okno v viseči legi, najboljše ob sončni južni strani stavbe ali zida. -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Jetrna juha Zreži pol srednje velike čebule, pol žemlje, pol koreninice peteršilja in nekoliko korenja na drobne koščke. To deni v presno maslo ali mast, da zarumeni. Ko je zarumenelo, prideni kake tričetrt funta na listke zrezanih telečjih jeter, potresi na nje dve žlički bele moke in mešaj toliko časa, da jetra niso več rdeča. Vse skupaj stolci in zalij z dvemi in pol kvarti goveje juhe in pusti vse skupaj vreti nekoliko časa. Ko daš na mizo, lahko de-neš v juho na kocke zrezane in v maslu pražene žemlje, ali pa samo opečene žemlje. --o- Goveji jezik v namaki V možnarju stolci žlico bri-novih jagod, žlico kumne, 11/2 žlice soli, pol male žličke solitra, lorberjev listič, 2 stroka česna in nekaj zrn popra. Z nožem zreži prav na drobno vršiček rožmarina, zelenega peteršilja, žajbelja, timeza in zmešaj s tem kar je v možnarju. Goveji jezik potolči in ga dobro nadrgni s temi dišavami. Zavij ga v prtič, položi v leseno skledo ali krožnik in ga obteži s kamnom. Tako ga pusti stati na hladnem prostoru vsaj šest dni in ga vsaki dan obrni. Potem ga skuhaj z dišavami vred da vre dve do tri ure. Gorkega olupi, zreži na tanke koščke, zloži na krožnik in obloži s kislimi kumarami in kupčki nastrganega hrena. Obložiš ga lahko tudi s praženim ali kislim zeljem, s krompirjevim ali grahovim pirejem, s praženimi gobami, ali z gosto špinačo. -o- Jabolčna jed s koruznim zdrobom Skuhaj koruzni zdrob na mleku, da bo precej gostija.t Primešaj 1—2 jajci, precejšen kos presnega masla in pest rozin ter sladkorja po okusu. Osoli tudi prav pičlo. Naposled primešaj dobro osladka-nih, na rezance nastrganih jabolk, tako da bo srednje gosto. Speci na dobro namazani, z drobtinami posipani kozi. Ako bi se preveč strdilo, polivaj s sladkim mlekom. Koruznemu zdrobu lahko primešaš tudi nekoliko bele moke,a mešaj ves čas, da se ne pripali. Za jedi te vrste so najprimernejše ognjavarne posode, ki so jako lične in jih lahko postaviš na vsako mizo. Grozdje z jabolki, dobro za bolnike » slabim srcem Olupiš dva funta zelenih jabolk, in jih razrežeš na kocke, za lešnik velike, ki jih koj poškropiš s sokom cele citrone. Jabolčne olupke in peške pomešaš z štirimi funti grozdja (same jagode) in kuhaš in mešaš 20 minut. Nato vse precediš skozi sito. Sok, ki ga do, biš, prekuhaš z isto množino sladkorja in med kuho še mešaš. Nato dodaš jabolčne kocke in vse skupaj kuhaš kakih 15 minut, tako dolgo, da se KRALJICA GROZDJA POVEST NE KNJIGE IN ROMAM katere ima v zalogi naša knjigarna: Miss Margaret Wiley je bila izb rana, da igra vlogo kraljice na dan grozdne proslave, ki se je vršila ta petek v Escondido, Cal. Gornja slika kaše dekle, otdano od grozdja. «r' zgosti. — Streseš v skledo in daš na hladno. ZDRAVSTVO GROZDJE JE ZDRAVO Zdravilne kure z grozdjem zapisujejo mnogi zdravniki in znano je, da kažejo te kure najlepše uspehe pri vsakovrstnih boleznih. Posebno učinkovite so v primeru črevesne le-nivosti ali pri obolenjih krvnega obtoka, n. pr. v primerih povečanega krvnega pritiska, dalje pri arteriosklerozi, sla-botnosti srčne mišice, revmati-zmu, obistnih obolenjih i.t.d. V zadnjih primerih je učinek zato tako dober, ker vsebuje grozdje le malo dušikovih spojin. Z najboljšim uspehom prak-ticirajo zdravljenje z grozdjem tudi pri kroničnem obo- lenju pljučnih vršičkov in pljuč, prav tako nam rabi proti tolščavosti. Kuro pričnemo z manjšimi količinami grozdja, in sicer ga moramo uživati malo zjutraj na tešče. malo po kosilu in malo po večerji. Količino grozdja potem polagoma povečujemo. Potrebno pa je, da grozdje temeljito operemo, da odstranimo morebitne ostanke snovi za uničevanje škodljivcev in drugo nesnago. PAR ZDRAVNIŠKIH Lydeham je bil prvi, ki jc pred 260 leti prvič popisal ošpice in jih dokončno lcčil od črnih koz. * Malarije v visokim gorovju ni, ker žive nevarni komarji samo do višine 3400 čevljev. -o- SIRTTE A MER. SLOVENCA" NASI ZASTOPNIK! ■ za list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in mesečnik "NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak čas lahko poravnajo svojo naročnino. - ~ OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavcc. Bridgeport. — L. Hoee. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood. St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newkurg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. Connraut, — Angela Rerus. Lorain, — Justina Paul. Girard, — John Dolčič. Petersburg, Ohi6. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: COLORADO: Canon City. -/• Ana Susinan. Colorado Springs. — M. Kapuck. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnilc, Miss Mary Klun, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J. Meglen ILLINOIS: Argo, — John Pollak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Gabriel Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Kathcrine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Gcr-mek, Mrs. Agnes Mahovlicli. Waukegan, — Andrew Košir. I INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. F^ntenac — Jos^h Zorr. Cansas City, seph Kostelec. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: • Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac iri okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. Mamstique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Teshcll. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nii Nentgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids,John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — lt«ry Kot- Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, —- Nikolai Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik Bulger. — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpcrt. Forest City, — Mrs. Mnrv Grum. Homer City, — Pavel Novoscl. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšck. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morran. — M. Dernovaek Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Peter Majerje, Jo^Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob DraSler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Krnosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre- gorčii. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank I'erovshek in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublot, Diamondville.— Frank Rosenstein. Rock Spriufis, Wyo. — Uršula Iv»ek MISSOURI: Harviel, Neelyville, j^Iaylor In Poplar "Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. Pontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Fitrlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas JOhtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. PRAVLJICE, O. Wilde, trdo- vezana ............................................. 50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdove-zana knjiga, 157 str. Povest iz življenja ..........................................$1.00 Brošura ............................................ 45c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest ............................— 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c, RIBIČEV SIN, Pravljica ............ ž5c ROPAR V OBLAKIH, zanimiva detektivska povest, brošura............25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo . zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................ 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja.......... 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ....................... 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega ziyljenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ............................. 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00 SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva _________________________ 80c SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ........................................... 75c SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja...........$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljevalna, povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje .......................$1.25 TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani .......................................$1.00 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c riHO JEZERO. Povest za slov. mladino .......................................... 75c Mehkovezane ........................ 95c TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja........................................ 35c TUNEL, B. Kellerman. Mehkove-zana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................ 80c UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest ............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ..................................-•- V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libij-i 60e ske puščave ..............................™ V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in dr* gi del, vsak po......................." V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice -..... VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimi- 80c va povest 2Sc V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja ................— VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dija- škega življenja, ki je prav za- .$1.50 ZAGORSKI ZVONOVI, Reim- michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ..................................—■•J1'. ZA MILIJONI... A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman .................. ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja i» . njih borbe proti tlačiteljem.......j ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva vest iz češkega življenja, ki t" . jo moral čitati vsak naš človek— ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja P° ^ Kristusu. Trdovezana 120 str- ^ ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Bros. 80 str. Zanimiva povest iz m'- ^ sijonskega delovanja v Ameriki ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak . del .....................................................S1' ZBIRKA NAfcODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Bros. 70 str. Prvi in drugi zvezek-Vsak po ......................................■ ŠTIRI LETA V RUSKEM V' JETNIŠTVU, J. Gr.dina. Bros. 611 str. Zanimiva knjiga, ki ^P'"-,^ suje doživljaje vojnega ujetnika* ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva ^ povest .........................................— ZGODBE KRALJEVIČA MAR- KA, F. Milčinski. Trdovez. 99 60C str. Zanimiva knjiga .........— ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoski11 jg časov. Trdovez. 388 str............* ZLOČIN V ORCIVALU, E- Ga- borian. Trdovez. 246 str. Ze'VjS napet roman in zanimiv ..........' ZMISEL SMRTI, P. Bourget- Broš. 157 str. Zelo poučna P0' ^c vest iz francoščine ...................." ' ZNAMENJE ŠTIRIH IN DA^ ROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. PKyjS povesti napeti in zelo zanimivi-®^ Mehkovezana ................................ ZVONARJEVA HČI, E. M«ller- Zelo zanimiva povest iz kor°" ^ škega življenja .............................. ŽIV POKOPAN, A. Bennett- Broš. 140 str. Napeta in zanim'' ^ t va povest ..................................— ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Dr0* šura 137. str. Krasna povest izza jjjc dni vojne na Goriškem................ ZA MLADINO. ANGELČEK, otrokom prijatelj. }jc voditelj in učitelj ........................ BELOKRANJSKE ..OTROŠ^® 3jc PESMI. Božo Radič................. BOB ZA MLADI ZOB. Cvetk0 jtjc Golar. Pesmi za mladino............ BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrab1' ^ Kratke povestice .......................... ^ DANE. A. Rape. Mična povesi" DA STE MI ZDRAVI, dra6> otroci. Dr. Iv. Robida. PouCfl 10« povesti P DIVJI MOŽ. Koroška pravijo KOKOŠJI ROD. Jos. RibižiC; ti* Zanimive poučne basni .............. KOLAČKI. Z risbami .................. KRALJ ZLATE REKE. J0^ & Ruskin. Pravljica ........................ MAVRIČNA MAČKA in 60« pravljice ........................................ ^ MIHČEV MIHEC. J. Korba" " OBNOVLJENI VRTEC. ^ mladinska knjiga s slikami...... Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. jf Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo v nine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec .. 1849 West Cermak Road Chicago. Sobota, 16. septembra 1938 •AMERIKANSK! SLOVENEC ■ ** Stran 5 MARŠAL BLUCHER 0 tem sovjetskem maršalu, ki le prevzel vrhovno poveljstvo lad vso vzhodnosibirsko sov-Ittsko armado in katerega ime ;e ^ zadnje dni v zvezi s sov-Iftsko-japonskim sporom pogostokrat imenovalo, je pariški lemps" napisal daljši živi j e-njePis, iz katerega posnemamo ^slednja poglavja: Odkod prihaja ta maršal sovjetsko revolucije, obilne ši-1 oi(e postave, z ostro oglato spodnjo Čeljustjo, s polnimi od-lici, s živimi očmi, ki J°boko Pogledajo? Močni brki n dajejo klasični izraz neko- sirovega vojaka, čeprav so liko j,- = — V^cjjjlciv ou r^Ve kretnje mehke in sko-J elegantne in odseva njegova silo neko čudno Privlačno »ji fa vse> ki so se mu v usod-in trenutkih približali." "0 ■ jo n .?Jegovem rojstvu govori-tegaa °lj ČUdne stvari- Zaradi „ Sa tudi imenujejo nekateri M " 'lan* kaPitan", drugi zo-L g6neral Nemo" ali "tajin-„ j?1 maršal", nekateri pa L*.2 Jekleno krinko" itd. Ne-v0;,/ ga lma.io za genialnega 'na w j°' ki je izšel iz 3jjo ^terega naroda, drugi trski 'd 36 to nekdanji avstrij- i«je 0 ,nik Tyt2' tretji Pa zatr" iemšk' a Je to nekdanji častnik ias]efjG.£esarske garde in pravi Voiou' slavnega nemškega Ci 0dje Blticherja, zopet tai.l prisegajo, da je to star % imCaStnik' ki P°d izposoje-Lj^enom tudi pod sovjeti klo h RusijL Cel° t0 se je kož 2' lma ta tajinstveni Elost) * -boj razburkano pro-hec, ^ a Je «sto navaden zloči-fv«bod 36 °b rev°luciji prišel na Vai>i,'_ ° 111 ki sedaj svoje okr Uskfi6 roke skriva pod mar- rokavicami." ■ Je bolj enostavna, ■ svoječasni izvrš predsed- loJ pfa °db0ra Sverdlov ffavjj! ■ lucherja imenovati s 1 C lmenorn' ko mu je dne j)fSouembra 1918 pritrdil na -.w pni uii na ;e odlikovanje boljševi- m . SlJe, namreč red "Rde- g, P°^'elJnik južnouralske ho ga Uc«er, revolucionarec, ki !SicaImeli za izgubljenega", pili j jj Je b°lj enostavna. Va-|fireprostnStantinovič Blucher je pa ltmet 81n Preprostega ruske-iSeviška a'mužika. ki ga je bolj- le dru l ija' kakor na st0" 5ovrgje g*h> vrgla naenkrat na U 1evP,u Je treba razlaga- twvsa7St ®verdlova. Tako nja o nasProtujoča si mne- Je8a geiftvu tega revolucionar- i f^ečke ®rala- v času robote in . Bog , .p°dložništva so muži- n'hfazi0"a 12 kakšnih fantastič- 114 'iudi , dajali sinovom ime- S° bili Ve]-CateHh 80 slišali' da I^ifii 7 /n ime i* ostal° 1 ^ * sn, akaj? Nikd0 8e 0 SS- va J6Va1' nikdo belil v Her i ,llij Konstantinovič i m ogWii 11 rojen leta 1889 : m !V. nekdanjem me- > VoroSlJKUliski- dana,- Delal je v živi rni in revolucio- : > ^koeHjepisi mu kot (. stavk0 , Jan.)e 'pripisujejo ?®10 L* J0 je tamkaj le- ! >ojenrfni2iral bil za- »ti zapora. it,^- ko je8® Je Pojavil na ^ ^ hUd° ranje" %o t0varnah ^ifi t« v Ohi gal ob revoluciji k T" C lan0Viti sovjetsko mestu sv°je sposobnosti. v t0;Z3J zaledje. De-Kazanu, zad- aUstanoviti t6.m mestu je kma- dr2en b 2ator At vztrajen, dober M°ž volje in ob- Olih ntaiv,„ lil oo- Du,ov v Oren. novemu nalvk0Zake v v k 8e )e režimu. Blu-' ' PrišlldelaVci P(,stavil V6 s D,.s- 80 n» Pomoč & »'<»'• K.1- ski jn "ložnosti "T Pijani 0(1 vai " krnski . blvši avstrij-i^kai; Ujetniki, ki so ta- 0r°žii j,,' S1 J)h podredil ' s" vrgel na ata- mana Dutova in ga stri. Leta 1917 je Dutov izginil nekje v kirgiških stepah.'' "Zatem je Blticher slišal, da so Čehoslovaki pognali sovjetske oblastnike v Čeljabinsku in v Samari ter da zasedajo čezsibirsko železnico. Mesece in mesece ni bilo ničesar slišati o Blucherju. Mislili so, da je s svojo četo Bog zna kje poginil. Toda kar naenkrat se je v septembru 1918 pridružil tretji rdeči armadi pri Permu. Njegova vojska je narasla. Sledile so žene in otroci. Pripeljal jo je vso raztrgano in v cunjah, toda podvrženo strogi disciplini. Pripeljal jo je skozi sovražne bojne črte, potem ko je krvoločno zatrl med njimi vsak upor. Ko se je s svojo "armado" pojavil pred rdečimi četami, je poslal v Moskvo naslednji brzojav: 'Po pohodu 1500 vrst čez uralsko gorovje, ko smo se neprestano borili, smo sedaj tu. da nadaljujemo boj za zmago rdeče zastave.' V Moskvi so ga nato odlikovali z redom "Rdečega prapora". "Še enkrat je imel Bliicher priložnost, da je pokazal svoje vojaške sposobnosti. Rdeča vlada mu je poverila nalogo, da organizira 51. divizijo na Uralu in da ž njo vdere tja v Sibirijo za bežečim Kolčakom. Kolčaka je v kratkem času potolkel. Potem je prišel na vrsto Vrangel, ki je čakal s svojo armado na polotoku Krim, zavarovan proti boljševikom z mogočnimi utrdbami. Dne 7. oktobra je Francija priznala Vranglovo vlado. Dne 26. okt. brzojavlja Kutjepov, da je poraz neizbežen. Kako? Blucher je s svojimi četami nepričakovano in v drznem nočnem napadu zavzel utrdbe na Pereko-pu. Poskus na življenje in smrt. Ze istega večera je Vrangel izdal povelje, da se umakne s Krima. Blucher je v drugič dobil red "Rdečega prapora". Nato je izginil v Azijo. Bil je imenovan za poveljnika boljševiške republike na Daljnem vzhodu. Tamkaj je Bliicher najprej stri slovečega pustolovskega barona Ungern-Sternberga, ki je — čudna mešanica krvi — z veliko krutostjo organiziral neke vrste mongolsko državo. Blucher je tega despota premagal in ga dal ustreliti. Takrat je Sovjetska Rusija stopila v Zunanjo Mongolijo. Dne 14. febr. 1922 je zasedel Habarovsk, odkoder so se morali umakniti Japonci, dne 25. oktobra 1922 je prišel do Tihega morja in zasedel Vladivostok, ki so ga ob zori zapustili Japonci. Leta 1924 Blucher izgine. Toda v Cantonu na Kitajskem se pojavi neki tajinstveni general Ga-Lin-Borodin... Leta 1929 je imenovan ncvi vojaški odposlanec Sovjetske Rusije v Berlinu. Kmalu so spoznali, da je to general Ga-LinBoro-din, da je to — Blucher. Berlinska vlada protestira in Bliicher zopet izgine v globinah Azije, kjer je imenovan za poveljnika vsega obmejnega o-zemlja od Bajkala do Tihega morja. In tamkaj je ostal vse do današnjih dni. Njegova dolžnost je bila, da organizira vso vzhodno Sibirijo kot neke vrste samostojno državo, ki naj bi bila v pogledu vojaških potrebščin popolnoma neodvisna od ostale Sovjetije, ki bi mogla sama kriti vse potrebe, kadar bi nastopil trenutek obračuna med Japonsko in Sovjetsko Rusijo". Danes ves svet gleda na tega daljnega prokonzula. Vsak njegov nepremišljen korak lahko zaneti svetovni požar... (Tako pišejo "Temps". Najnovejša poročila iz Moskve pa pravijo, da je Stalin že poln mržnje do maršala Blucherja in da se pripravlja proti njemu napad, ki je stal življenje že toliko njegovih tovarišev iz revolucije. Stalin se vojne boji. Vsaka vojna zmagovita ali PREPREČEN SAMOMORILNI POIZKUS I !i ZAKON ZA S0CIJALN0 VARNOST DELUJE ŽE TRI LETA Social Security Act je bil 000,000 delavcev je zaprosilo sprejet od Kongresa in podpi- za socijalno-varnostni račun, san od Predsednika v avgustu Ustanovljene so pokojnine za 1. 1935. Bil je to dokument; delavce v poglavitnih obrtnih zgodovinskega pomena. Prvič in trgovinskih strokah. Nala-je bilo razglašeno, da ima fe-1 gani so gotovi davki toliko na deralna vlada odgovornost; delavce koliko na delojemalce, skrbeti za gospodarsko var- | da se vzgradi pokojninski host ljudstva. Pomenjal je pre- sklad. Mesečne pokojnine od hod tekom desetletja cd 'zasmehovanja socijalnega zavarovanja do imperativnega hrepenenja po njegovih dobrotah. Ko je bila Amerika stoletja mlajša kot Evropa v gospodarskem in socijalnem razvoju. ne manj kot $10 do ne več kot $85 se bodo začenši cd 1. 1912 izplačevale onim, ki prestanejo delati, ko so dosegli starost 65 let ali kasneje. Enkratne odpravnine se izplačujejo delavcem, ki niso vpravičeni do me- našla se je socijalna varnost v sečnih pokojnin, in sorodnikom velikih nenaseljenih pokrajinah, kjer so poljedelci mogli oziroma zapuščini onih delavcev, ki umrejo, predno bi do- 35 letni Wm. Ahearn (s hrotom obrnjen proti kameri) je spbzal na 12 inčev širok prizidek na 9. nadstropju Bellevue bolnice v New Yorku, sedel tamkaj nad eno uro in grozil, da bo skočil v globino. Poizkusnega samomorilca ki umsko ni normalen, pa so končno še pravočasno zgrabili. illlll! [immimiiumimiii!!1 KAJ SE SLIS1 PO SVETU? 32> najti rodovitno ledino in kjer bili minimalni znesek, do kate delavci, iznajditelji in tovar-najrji so mogli najti dozdevno neomejenega polja za svoj trud.. Združene Države pa so dosegle gospodarsko zrelost rega so vpravičeni. Zavarovanje proti nezapo-fleirojti. — Social Security Act daje posameznim državam široko diskrecijo glede vrste ne- kmalu po svetovni vojni. Za- zaposlenostnega zavarovanja. BENCINSKI VOD POD ZEMLJO Na Francoskem gradijo iz obrambnih razlogc-v 450 km dolg cevovod za bencin od Saint Nazaira ob Atlantskem oceanu do mesta Montargisa v Srednji Franciji. Za zgradbo tega dovoda je parlament že v maju dovolil visoke kredite. Cevi polagajo vse pod zemljo, da jih sovražnik ne bo mogel uničiti in da izgube zavoljo izhlapevanja ne bodo prevelike. -o- PORAST ELEKTRIFIKACIJE Skoraj v vseh naprednih državah je opazovati stremljenje, da bi parne železnice nadomestili z električnimi. To stremljenje je velikega pomena ne samo zavoljo tega, ker dviga konkurenčno sposobnost železnic napram drugim prometnim sredstvom, temveč posegla odločilno v celotni gospodarski razvoj. Nazorna slika o tem razvoju je izšla v nekem francoskem strokovnem časopisu. V razmeroma kratkem razdobju od 1. 1927 do 1937 se je v enajstih 'evropskih deželah omrežje elektrificiranih železnic povečalo od 7766 km na 18.135 km. To pomeni v pičlem desetletju porast za 135 odstotkov. Trenutno bo v Evropi dosti več nego 20 tisoč km elektrificiranih železniških prog in to pomeni, da je elektrifikacija zajela že okroglo desetino vseh prog. ki jih je v Evropi za 210.000 km. No vsej zemlji bo nad 30.000 km elektrificiranih prog. --o- KRALJICA PRAZNUJE OBLETNICO Amsterdam, Nizozemska. — V tukajšnji državi so se vršilo dvodnevne proslave, namreč v ponedeljek in v torek* kot 40. obletnica, odkar je bila kronana kraljica Vilhelmi-na. Kraljica je.stara 58 let. ŽRTEV LASTNE IZNAJDBE 39 letni profesor češke real ne gimnazije v Olcmoucu Karel Pehoc j^ v zadnjem času v naravoslovnem kabinetu zavoda eksperimentiral z žabami. Ker je uporabljal pri tem hude strupene plifio, je delal s plinsko masko na obrazu. Te dni so ga našli žvečer mrtvega v kabinetu. Imel je še masko na obrazu toda filter je ležal poleg nje- ga na tleh. Preiskava je ugotovila zastrupitev z neznanim plinom. Znanstvenik je bil po vsej priliki spustil plin na žabe, da bi jih omamil in si je šele potem nataknil masko. Preden pa mu je uspelo priviti filter se je od plina sam onesvestil. VELIKA GRADBENA DELA V ANGLIJI Angleški minister za narodno zdravje Elliot je podal zanimivo poročilo o gradbenih delih v Veliki Britaniji. Po tem poročilu so zasebniki zgradili lansko leto 257.000 hiš, med temi 42.447 za ubož-nejše sloje. Mesta in občine so izdale za nove hiše* 722,0.00.-000 funtov šterlingov, zasebna podjetnost pa je potrošila približne isti znesek. Od svetovne vojne sem sta si več nego dva milijona oseb pridobila hiše. Za asanacijo slumov, u-božnih četrti, so izdali velikanske vsote in gradbeni načrti predvidevajo tukaj zgraditev 631.000 hiš. Do konca letošnjega marca so od tega zgradili že 205.000 hiš. -o-- AVTOMAT, KI KLIČE NA POMOČ V tehničnem zavodu v Pa-sadeni preizkušajo pripravo, ki je namenjena ladjam in letalom in ki oddaja v nevarnosti avtomatično klice na pomoč. Aparat- je tako sestavljen, da prične samodelno o-pravljati to delo že po hudem sunku ali vročici, ogenj ali padec pa. ga ne uničita. Dosedanji poskusi so pokazali. da deluje priprava kakšnih 100 ur neprenehoma. Razne letalske .in brodarske družbe se že zanimajo za ta izum, ki utegne povzročiti majhen prevrat v področju mednarodne reševalne službe, toda izumitelj ni doslej izdal nobenih podrobnosti o svoji pripravi. -o- RAZVOJ NOVIH MEST NA RUSKEM V zadnjih desetih letih je bilo v Rusiji osnovanih mnogo novih mest, ki so se navzlic kratki dobi silno razvila. Mesto Monče na polotoku Koli onstran polarnega kroga ima zdaj 40 tisoč prebivalcev. Pred ieti je bila tam revna ribiška naselbina. Tam, kjer stoji danes Magnitogorsk, je bila pred leti še pusta stepa. Mesto Ko-masmolsk ob Amurju ima danes sto tistoč prebivalcev,pred šestimi leti je bila tam še puščava. Tudi druga mesta v Rusiji so nastala na podoben način in se krepko in hitro razvijajo. -o- HVALEŽNI PACIJENTI Vrli Finci se zobozdravnikom za bolečine, ki jih morajo pretrpeti med obravnavo, od-dolžujejo s tem, da jim navzlic opominom ne plačujejo računov. To bi ne bilo samo iia sebi nič posebnega, dogaja se tudi drugod tako, toda na Finskem je stvar še posebno huda. Število zamudnikov glede plačila je tam toliko, da so se zobozdrayniki odločili objavljati črne liste, v katerih so zapisani vsi, ki so jim kaj dolžni. Izračunali so, da znaša skupna vsota vseh takšnih dolgov okrog 8 milijonov v našem denarju. if _ § ■-o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA porazna, bi ga odnesla. Stalin to ve. Zato že .pišejo listi, da bo prva nova žrtev Stalinovega barbarstva tajinstveni maršal Blucher iz vzhodne Sibirijo.) Tclefor) v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČf IN DAN i — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. čeli so poiskati socijalne leke proti osnovni socijalni nesigur-nosti in našel se je "ameriški način" za ta problem, ki je v mnogih pogledih različen od načinov, vporabljenih od evropskih narodov. Social Security Act je ustanovil sistem starostnega zavarovanja, federalno upravljen. Ustanovil je nadalje federal-•no-državni sistem zavarovanja proti nezaposlenosti. Določil je prispevke iz federalne blagajne za one države, ki so primerno poskrbele za oskrbovanje potrebnih starcev, potrebnih odvisnih otrok in potrebnih slepcev, ako mogoče, v njegovih lastnih družinah mesto v zavodih, za preizvež-banje neospobljenih delavcev, tako da se morejo povrniti na samovzdrževalno podlago, za oskrbo materinstva in zdravja otrok in za razširjen program javnega zdravstva sirom Združenih Držav. Social Security Act je kompliciran zakon, ker sistem ameriške vlade je kompliciran. Združene Države so nacija oseminštiridesetih držav s svojimi lastnimi zakonodajnimi, eksekutivnimi in provosodnimi funkcijami — suverenih držav, združenih pod federalno ustavo. Zato se ta sistem fede-ralno-državne kontrolne odseva v devetih izmed deseterice programov, ustanovljenih od zakona za socijalno varnost Le starostno zavarovanje jč federalen sistem, upravljen od same federalne vlade potom Social Security Board-a in federalne zakladnice. »Nezaposlenost zavarovanje in vsi drugi programi so upravi j eni od posameznih držav ob denarni pomoči iz federalne zakladnice. Starostno zavarovanje. — V razmeroma kratkem času, od-Kar je Social Security Act začel dejanski delovati, udejstvil se je vsenarodni rapredek, kar se tiče vseh njegovih določb. Starostno zavarovanje je stopilo v veljavo v januarju 1. § zjutraj do 8:30 zvečer. a 1937. Do sedaj več kot $39,- ki jo hoče vpeljati, morajo pa odgovarjati gotovim pogojem, ako hočejo biti vpravičeni do sodelovanja s strani federalne vlade. Do meseca julija 1938 je vsaka država Unije, kakor tudi District of Columbia, Alaska in Hawaii, vzakonila postave o nezaposlenostnem zavarovanju, ki odgovarjajo o-snovnim zahtevkom socijalno-varnostnega zakona. V 28 državah so se odškodnino neza-poslencem dejanski izplačevale. V ostalih državah se bodo izplačevale prihodnje leto. Te odškodnine približno odgovarjajo polovici plače clo največ $15 in se navadno izplačujejo za največ 16 tednov na leto. Vsled tega zavarovanja je bilo delovanje državnih posredovalnic dela znatne razširjeno. Pomoč pctrefcnim sta; cena in edvirnim otrokom slepcem itd. Vse države sodelujejo. Skoraj 1,700,000 starih ljudi dobiva mesečne podpore, ki omegoču-jejo, da ostanejo pri sebi doma. Federalna vlada plačuje približno polovico javne podpore. Kar se tiče odvisnih otrok, federalna vlada plačuje vsaki državi eno tretino državnega izdatka. Več kot 39,-000 slepcev dobiva mesečna plačila. Federalna vlada prispeva polovico. FLIS ■-o- Ne reci jutri bom apitiral za "Am. Slovenca", ampak takoj danes pojdi in ajjitiraj in pridobi kakega' svojega prijatelja, da se nanj naroči? 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala I DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST J801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 8! Uradne ure vsak dan od 9. 'ŽIVI IZVIRI' je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati.' Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois- "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. — Tudi meni je nekako tesno pri srcu. — Hop! — je zaklical v tem trenutku Štefan, ki se je v temi za dva koraka oddaljil od ostalih. Moštvo se je ustavilo. - — Kaj je ? — je vprašal Sečko. P Štefana ni bilo nikjer. — Pomoč! — se je slišal zadušen glas iz snega. Poročnik je posvetil krog sebe. Iz snega je molelo dvoje rok. — Potegnite me ven! — se je zopet slišalo zamolklo. — Pozor! — je poveljeval mladi častnik. — Nikdo se ne sme zganiti! Potegnil je iz nožnice meč. Zabadal ga je v sneg, da bi se izognil jarku, v katerega ie padel Štefan. Kmalu je stal pri fantu/ — Kocmut, Žinkovič, pridita sem! — se je obrnil k moštvu. — Potegnita ga ven! Vojaka sta se sklonila, zgrabila za roke. V naslednjem trenutku je bil Štefan zunaj. — Oh! — je vzdihnil. Iz oči mu je odseval strah. Po vsem životu se je tresel. Patrola je nadaljevala pot. Bila je bolj oprezna ko prej. Dva vojaka sta imela dolge palice in sta preizkušala tla, da se morda moštvo ne bi zopet zaletelo v kak jarek. Moštvu je nepričakovano zaprla pot bodeča žična ograja. Vojaki so se ustavili. Svetiljke so ugasnili — Tiho! — je zašepetal mladi častnik. Prisluhnil je. Ni bilo slišati niti najmanjšega šuma. V temi so se splazili do ograje. Preskočiti je niso mogli, ker je bila previsoka. — Škarje sem! — se je obrnil Sečko k vojaku, ki je nosil v nahrbtniku nekaj orodja. Škarje so parkrat zaškrtale in pot je bila kmalu prosta. — Fantje, sedaj pa moramo biti zelo previdni — je dejal tiho podporočnik. — Mislim, da smo blizu ruskega tabora . . . V bližini je počila veja. Sečko je utihni. Vsi so prisluhnili. Prhutanje se je slišalo, potem pa je bilo zopet vse tiho. — Ptica je zletela! — je dejal pomirjevalno častnik. Prerezano žico so vojaki odstranili. — Sedaj pa počasi in tiho naprej! — je ukazal šepetaje častnik. — Nahajamo se na sovražnikovem ozemlju in nas lahko vsak trenutek opazi straža. Liki sence se je plazila enajstorica mož. Počasi so lezli naprej. Brez luči je bila hoja težavna in treba je bilo veliko opreznosti. — Jarek — je zašepetal vojak, ki je šel prvi. Palica je tičala globoko v snegu. Sečko se je sklonil in za trenutek posvetil. — Zapuščeni strelni jarki — je dejal tiho. Vzravnal se je in prisluhnil. — So puške nabasane? — Da — so dahnili vojaki. —Pripravljeni moramo biti na vse. Zavili so ob strelnem jarku. Ko se je končal, so v prejšnji smeri nadaljevali pot. Prišli so do drugega in kmalu nato do tretjega jarka. Oba sta bila prazna. — Cujte! — je nenadoma pretrgal molk Štefan. Moštvo se je ustavilo. Vsi so napeli ušesa. Iz gozda je prihajal nejasen ropot. Kaj ga je povzročalo, se ni dalo razločiti. Sečko se je vlegel in pritisnil uho na sneg. — Nekdo se bliža — je dejal, ko se je čez nekaj trenutkov dvignil. Ropot je postajal močnejši in kmalu je bilo slišati enakomerne korake. — Stopite vsak za eno drevo! — je velel podporočnik. — Puške imejte pripravljene, toda streljati ne sme nikdo, ako ne ukažem. Sečkov sosed je bil Štefan, poleg njega 25063—Ančka pojd plesat, valček Columbia plošče 25000-F—Ribniška korajža, petje duet 75c Kranjski piknik, petje, duet........................ 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika......................................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del........................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio....................75c 25057—Slovenec sem, Perice, moški kvartet ............................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio............................75c , 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika .......-..............................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet..............75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare................75c pa se je skrival Jože. Podporočnik se je obrnil k njima. — Človeka, ki se bliža moramo dobiti v roke. Vidva ga morata napasti. Pazita! Ko bo šel mimo, ga naglo napadeta in Vr-žeta na tla. En mu poklekne na prsi, drugi pa mu naglo zamaši usta še preden bi mogel zakričati. Začeli so se trenutki pričakovanja. Napeti so bili zlasti za Štefana in Jožefa. — Oh, kaj bo! — je vzdihnil Štefan. — Top, top! — je odmevalo iz teme. Za trenutek je vse utihnilo. Potem pa gje je zopet slišal top, top. — Naprej! — je zašepetal častnik, ko je postava korakala mimo dreves. Štefan in Jožef sta skočila in v naslednjem trenutku so tla zabobnela. Neznanec je ležal v snegu. Jože mu je klečal na prsih, Štefan pa usta tiščal skupaj. Častnik je posvetil tujcu v obraz. Bil je ruski vojak. — Ujet si! — je dejal Sečko ruski. — Bodi miren! Ako storiš, kar ti ukažem, se ti ne bo zgodilo nič hudega, ako pa ne boš ubogal, te čaka smrt. Ujetnik se je. stresel. — Si bil na straži? Rus je molčal. — Si bil na straži ? — je še enkrat vprašal častnik in je nastavil ujetniku bajonet na prsi. — Da, — je zajecljal. — Ali je bil še kdo drugi s teboj ? Zopet molk. Sečko se je dotaknil z bajonetom ujet-nikovega grla. — Ne — je zastokal revež. — Dobro! . . . Sedaj pa odgovarjaj na moja vprašanja! . . . Gorje ti, ako se zlažeš! Odrežemo ti nos, ušesa, staknemo oči, nazadnje pa te ubijemo. Rus se je tresel od strahu. — Kako daleč je še do ruskega tabora? — Četrt ure. — Kaj dela sedaj vojska? — Spi. Samo straže bedijo. — Kje stojijo straže? — Ena pri častniški baraki, ostale pa ob strelnih jarkih. •— Kje pa je častniška baraka? — Takoj ob robu gozda. — Kako se glasi lozinka in odziv? — Moskva, matuška. — Sedaj pa sleci plašč! Kmalu je bil Sečko pravi ruski vojak. Zavil se je v plašč, na glavo je potisnil ujetnikovo kučmo in na ramo nataknil njegovo puško. JPisano poijm J. M. Trem k K Hb* rft* Hfc* Hfe* Hfc« Hfc* ^ ^ ^ Treplan za ples, harmonika in inštr...................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet..........................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet-.....................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran......75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare........................75c 25082—Rod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Šubelj, bariton............75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir..................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note —.........................................................75c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..............75c 25087-F—1Tiha luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje........................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna Moja ljubca je ..narodna, Ant. Šubelj........75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj —-»...........-—75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj-75c 25093-F—Moja Francka, Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c 25095-F—Sladke vijolice, valček Double Eagle, koračnica, harmonike ............75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, poj. M.Udovič in J.Lavše 75c 25097-FDekle to mi povej, Pastir, bariton, A. Šubelj..................................75c 25099-F—Zvedel sem nekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše................75c 25102—M,orje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ..............j................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše........75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček, Zgaga polka, Lovšn, harmonika........................-75c 25112—Oh, uraže bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovč in J. Lauše..................75c 25114-F—Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115-F—Jest pa eno ljubco imam, I Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše........75c , 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman................75c Itkr'e. Komunizem je še vladna oblika v Rusiji. Marsističnih naukov se pa ne držijo dosti. Tako trdijo resni opazovalci Tem bolj pa silijo v komunizem drugje. Nek odbor senatorjev preiskuje, kako vsiljujejo komunizem, pa bo tudi nekaj tega, se zdi, kako mi silimo v komunizem, in sicer prav tam v najvišjih mestih. Profesor filozofije v Brook-tynu, Edward Fenlon, je izjavil pred tem zborom, "that the ''Stalinist — supported chairman" of the "alien directed" American Youth congress had received a letter from President Roosevelt in 1936 lauding the congress for aiding democracy". Ta je debela. Dalje je Fenlon rekel, "another of the president's family has gone cut of the way unwittingly to inspire the alien spirit that undoubtedly controls this congress". Pozneje je povedal, da je mislil na Mrs Roosevelt. Dve muhi. Prvič je razvidno, kako silimo v komunizem, drugič je tu dokaz, kdo je za tem kongresom. Pri "Na-, preju" bodo udarili. na me, ker sem pisal, da je zadi Moskva, iz tega, kar je povedal profesor Fenlcn, pa so slišali tudi pri odboru, kaj o ozadju mislijo še drugi. * Hitler ni več sam. Trije so. Hitler v Nemčiji, Henlein v Čehoslovakiji in Fiitz Kuhn v Ameriki. Hitler "ukazuje" Nemcem. Naj jim, ako sami. tako hočejo, ali se ga ne otresejo. Henlein hoče ukazovati Čehom, ampak Cehi imajo trde glave. Fritz Kuhn pa u-kazuje v Ameriki, kakor bi bila Amerika že nemška domena. Nemški konzuli kar capljajo za tem Kuhnom. Ameri-kanci so Amerikanci, pogosto-ma n. pr. pri zastavi tudi občutljivi. Ce je služba božja na kaki vojni ladiji, je križ nad zvezdami. Hudo so ropotali, preden so se pomirili. Če križ pomeni kaj, spada tja. Ampak tuja svastika sploh nima mesta v Ameriki, pa bingla pri paraah nad zvezdami, in ni razburjenja, kc bi imelo biti, ako so Amerikanci res Amerikanci. Morda so pa tolerantni, strpljivi, in to bi bilo lepo, ampak tako toleranca je na las podobna — stupidnosti. *' Legionarji iz Pennsylvanije so se postavili zoper župana La Guardia. La Guardia je po materi Hrvat, tudi po postavi. Morda ne bo zadel v vsem pravo, ampak v marsičem je O.K., kak komunist ni. Legionarji bi se imeli postaviti zo- per ruvanje Fritza Kuhna, Pa so tiho ko miš, glasni so Ps zoper župana v New YorW' Ali so Amerikanci brihtni. Angleži. Imajo dosti dofcn" lastnosti, ampak kramarji s. niso nehali biti. Še nisem d« razumel, ko je profesor ^ sal to kramarstvo radi «vr:' V po- nj a napram Napoleonu, znejši dobi človek sam marsikaj naletiš. Ko so . nisti stali pred Varšavo, so ime'" 1(8-bil» li Angleži pri plebiscitni kojP siji kakor maslo; ko so " .. ki odbili komuniste, smo z njimi največ težkoč. Ce ka nemškutarska baba m zadovoljna s kofetom, s0 Angleži govorili o — bare Kaj je londonski pakt, KJ so Lahom obljubili celo^ rnacijo? Kramarstvo, nič ^ gega, ker bi dali nekaj, ^ bilo njihovo. In danes-Afriki je edina še neodvisna An-kolo- domača vlada v Liberiji, gleži so pobasali nemške ni je. Hitler kriči po koloni Morda jim dajo Angleži/ ni je nazaj? Kaj še? Baje P,, nuje jo ti kramarski Nemcem, da jih pomirij0' odvisno Liberijo, do katere J majja najmanjših pravic. ^ svojega nič, tuje pa tako. kor bi bil ves svet njib°v' so Francozi kaj bpljsi. drugi razsodijo in sodil aonski pakt so tudi oni P -sali, in pri ogroženi Črncev v Liberiji, si ne _ delali preglavic. Nek P1^ je tudi Francijo označi "the Gimmeland of EuroP ' imela sta'' MLADEMU PARU PKEP ČENA ŽENITEV Chicago, 111. — pred oltar,kamor sta i men iti, da se poročita, • » letni Lawr. F. Mueller m ^ gova 15 letna izvoljenk8' ^ rothy Harrison, prišla ^ sredo zvečer v policij^®, .j pore v Evanstonu, kjer ^ Za poroko in za kratki^ * oo1 sta namreč v p zleP* neymoon ____ _____ bovala denar in odloči' se, da si ga pridobita ^ •ili zgrda. Tako sta vdrla * ko lekarno, kjer sta naW gotovini $42.50, sladk0^ Kramer Construction Co. in cigaret pa za $19 ka pa je videla neka žen | živi v drugem nadstroP. ^ povedala, da dekle, '.^i. je udeležilo, živi v i Policija je nato preisk°v Y tudi končno prišla "a 0\p par, kateri je po kratke"1 tavljanju čin priznal- List "Am. Slovenec" ^ nina katoliških Slove"0 (c|;.j \merfki. Kdor podp««"0 ,, »ki list "Am. Slovenca, >ira katoliške Slovence v riki. * i * * ! PO DELU IN TB0DII STE POTREBNI ZABAVE ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin Ivanšek (slovenska gostilna) 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois * * + 25117—Selško veselje, - Ljubca je videla, ženski duet................-...............75c Telefon Canal 9713 Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1819 West Cermak Road. Chicago, Illinois Zidarji in splošni pogodbeniki To podjetje se vam priporoča za dviganje in prenavljanje hiš. Nobeno delo ni premajhno. 4919 So. Karlov ave., CHICAGO, ILL. Tel. LAFayette 2401 DR. H. M. LANC DENTIST 2159 West Cermak (ogel Leavitt Tel. Canal CHICAGO. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ' in stane samo: ■ " Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, fllin°