Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 12. avgusta 1957
Štev. 182. Leto XI. (XVEII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in nprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Gestapo
London, 11. avgusta.
Tukajšnji krogi so pod vtisom važnega razkritja delovanja tajne narodno socialistične policije Gestapa s področjem akcije v Angliji. Znano je sicer, kako je ta tajna policija razpredena po nekaterih drugih državah, ki mejijo na Nemčijo. Toda, 'da bi se Gestapo drznil delovat: tudi v osrčju britanskega imperija, nato ni pač širša javnost mogla niti misliti. In vendar je afera radi izgona treh nemških novinarjev iz Anglije, ki so šli preko svo jega poklicnega delokroga, pomagala razčistiti daljnejše kroge, v katerih se je gibalo delovanje teh treh novinarjev in njihovih pomagačev.
»Daily Express« poroča, da bo angleška vlada izgnala še nekatere druge nem ške državljane. V notranjem ministrstvu proučujejo namreč sedaj seznam imen, ki ga je izročila angleška tajna policija. Gre namreč izključno za osebe, ki se nahajajo v službi nemške tajne policije Gestapa in ki so se razen tega pečale z nem ško narodno socialistično propagando v Anglijo. Dognalo se je, da je bil v neki hiši v okolici Bycewatra sedež londonske organizacije Gestapa, ki so jo vodili izgnani nemški novinarji. Ta londonska organizacija Gestapa je bila podružnica velike organizacije nemške tajne policije, ki ji pripada naloga kontrole vseh Nemcev, ki se nahajajo v inozemstvu in katere sedež se nahaja v Berlinu. Kontrola se nanaša na vse Nemce brez ozira na to, ali so rajhovski državljani ali ne. V tem tajnem uradu se je sestavljala kartoteka z imeni in naslovi vseh Nemcev v Londonu. V kartoteki so bili podatki glede poklica, in glede tega, če gre za emigrante in če simpatizirajo ali ne simpatizirajo z narodno socialističnim po-retam.
Agenti Scotland Yarda so skozi več me secev neopaženo in sistematično zasledovali ter proučevali metode nemških gestapovskih agentov v Londonu. Odkrili so značaj nedvoumne propagandistične delavnosti nemških tajnih političnih agentov. Na predlog teh ugotovitev in poročil Scotland Yorda je sledil izgon vseh nemških novinarjev in je razbrati, da se nahaja v samem Londonu še pet nemških social, agentov, katedihimena so angleški tajni policiji dobro znana. Znano in razkrito pa je tudi .njihovo delovanje, 'li agenti so se utihotapljah celo v poštne urade in stikali po poštnih predalih nemških emigrantov in rajhovskih državljanov ter pregledovali njihovo pošto. Pri tem se je zlasti odlikoval izgnani rajhovski novinar Lange. S pomočjo posebne taktike se mu je posrečilo, da je svoje rojake z lepo besedo ali z grožnjo prisilil, da so ga podpirali pri njegovem gestapovskem delovanju v Londonu.
»Evening Standard« pa dopolnjuje te informacije in objavlja vest, da so se že storili primerni koraki, da se prepreči aktivnost gotovih političnih osebnosti, ki se mudijo v Angliji. Poroča pa tudi silno zanimivo okolnost, da je bila odkrita tajna nemška organizacija, v katere okviru je delovalo okoli 400 agentov. Ti agentje so imeli nalogo, da pazijo na aktivnost •rajhovskih državljanov v Angliji in da o tem obveščajo narodno socialistično policijo.
»Daily Herald« trdi, da ni izključeno, da bo britanska vlada pozvala še nekatere druge Nemce, da zapustijo Anglijo. Navedeni list poroča, da ima nemška narodno socialistična stranka v Veliki Britaniji okoli 500 agitatorjev in razen tega v Londonu poseben organizacijski ter agitacijski center, iz katerega se motri življenje in delovanje rajhovskih držav-
Britanija ščiti Evropejce
V
# mp » w ui’ iv viu w	w	SPifCT*	W	vviviuv
ŠANGHAJ, 12. avgusta. V tukajšnji luki se nahajajo angleška križarka in dva angleška rušilca. V Šanghaju je bik) izkrcanih 1000 angleških vojakov, ki naj zaščitijo interese Evropejcev v mednarodni koncesiji. V Hongkongu se nahajajo močnejši odredi angleških čet, pripravljeni za slučaj potrebe. Doznava se, da je na potu še več angleških vojnih ladij. V Wusing pri Šanghaju je prispelo 20 japonskih vojnih ladij. Dve večji in 4 manjše vojne ladje so z naperjenimi in za streljanje pripravljenimi topovi zaplule v šanghajsko pristanišče. Pri tem ni bilo nekakšnega incidenta.
JSitvum tmodma tmisjtd m Dtuuti
DUNAJ, 12. avgusta. DNB poroča, da je prispel nenadoma semkaj sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Takoj po prihodu na Dunaj je odšel Litvinov v sovjetsko poslaništvo. Oddelek za tisk pri sovjetskem poslaništvu je izdal po-
ročilo, da vesti o cilju prihoda sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, ki so bili objavljeni v nekaterih listih, ne more niti demantirati, niti potrditi. Doslej ni mogoče ničesar doznati o cilju in vzrokih Litvinovega obiska na Dunaju.
pijtGH&ki mmskskl fttedsedkiU
LONDON, 12. avgusta. »Morningpost« poroča iz Tokia, da se v tamošnjih političnih krogih pričakuje demisija predsednika japonske vlade princa Konoja. Greža čisto zdravstvene razloge. Kot njegova naslednika se navajata zunanji minister Hirota in vojni minister general Sugija-ma.
TIENCIN, 12. avgusta. Po japonskih poročilih so priprave za ofenzivo naKal-gan vedle do umika Kitajcev s prelaza Nankau. Japonci so pri napadu zažgali mesto Nankau. Navedeni prelaz je spričo težko dostopnega terena strateško zelo važen za obrambo Pejpinga pred presenečenji iz severa.
VdM itpsMm msMk mmdm.
BERLIN, 12. avgusta. DNU poroča iz Moskve, da so bili nenadno pozvani v kadrsko službo sledeči rekruti: 1. rekruti drugega poziva leta 1915. 2. Rekrutni letnik leta 1916. 3. Vsi rekruti starejših letnikov, katerim je bila doslej dovoljena edgoditev odslužitve kadrskega roka. — Službeno se ti vpoklici rekrutov utemeljujejo z zakonom, s katerim se znižuje starost za vstop v vojsko.
PARIZ, 12. avgusta. DNB poroča: »Matin« prinaša novo poročilo o prilikah v sovjetski Rusiji. V tem poročilu se potrjuje, da sledi čiščenju na vrhovih državne in vojaške uprave akcija proti ne-
zanesljivim elementom v stalnem središčnem odboru Kominterne. V smislu teh informacij je padel v nemilost tudi Dimitrov, ki ga Stalin sicer formalno še ni razrešil dolžnosti, čigar dolžnost pa so bile dejansko poverjene Ježovu. Dolžnost glavnega kontrolorja je najvažnejša in najbolj odgovorna funkcija v Kominterni. Na predlog Ježova je razrešena svojih dolžnostih polovica dosedanjih članov političnega urada kominterne. Med razrešenimi so Lenski, Kunsimen, Ničikava, Wolf, Erkoli ter Manuilski. V zvezo s tem se spravlja splošna reorganizacija kominterne.
PMwdk" §£ M m$d pa psmimtik!
n
SUŠAK, 12. avgusta. Od pričetka Špan ske državljanske vojne se je večkrat dogajalo, da so vojne ladje generala Franca v bližini Gibraltarja zaustavljale tuje trgovske ladje, med njimi tudi nekoliko naših. Ker so se pa Frankovi častniki prepričali, da ne vozijo naši parniki sumljivega blaga in da so dirigirani v francoska pristanišča ob Atlantskem oceanu in v britanska, nemška, belgijska nizozemska in druga severna pristanišča, so jih puščali, da so lahko naši parniki takoj in brez vsakih težav nadaljevali svojo pot. Neki Frankov vojni brod pa se sedaj ni zadovoljil s tem, ampak si je napram našemu parobrodu »Plavniku« dovolil po-
ljanov v Angliji. Ta centrala prejema navodila od zunanje političnega oddelka v vodstvu narodno socialistične stranke.
Napovedujejo se še druga zanimiva odkritja o Gestapovih podvigih v Angliji.
stopek, ki ni samo nedopusten, ampak ki se mora označiti celo kot gusarski čin. Ravnateljstvo plovne družbe »Oceania«, kateremu navedeni brod pripade, je prejelo včeraj od poveljnika parnika radio-tel. vest, da je bil parnik v nedeljo opoldne. ko je plul iz Alžira v Oran, po Frankovi vojni ladji zadržan pri Mostagane-ma, nakar je bil primoran, da pluje v Melilo. Pri tem je bila »Plavniku« onemogočena vsaka komunikacija potom radija kakor tudi vsak signalni kontakt s kopnim. Razen tega je bil »Plavnik« tudi vojaško zasedeli. Šele v torek zvečer je smel nadaljevati pot proti Oran«. — »Plavnik« je mešan potniško tovorni parnik z nosilnostjo 3800 ton. Zgraje je bil leta 1922 v Hamburgu, lani pa ga je prevzela družba »Oceania«. »Plavnik« je eden najlepših tovorno potniških parnikov naše trgovske mornarice.
Trojčki
V	smislu navodil rimskega propagandnega ministrstva in načel takozvane demografske bitke je rodila neka italijanska kmetica trojčke. Dva otroka sta bila moškega, tretji pa ženskega spola. Dobila je 1200 lir nagrade, pri krstu pa so dobili otroci imena Benito, Vittorio ter Italia. Ko so jo prijateljice vprašale, kako je kaj z deco, jim je kmetica odvrnila: »Benito je, Vittorio spi, Italia joče.«
Dobiček imajo USA
Po službeni statistiki preteklega meseca je Kitajska kupila največ vojnega materiala v Združenih državah ameriških, in sicer za 293.000 dolarjev vojaških letal, za 17.000 dolarjev pušk, samokresov in potrebščin za civilna letala. Japonska je v preteklem mesecu kupila v Združenih državah ameriških vojni material za 203 tisoč dolarjev, in sicer za 92.000 dolarjev vojnih letal in za 97.000 dolarjev motorjev in civilnih letal. Mehika pa je kupila v USA za 205.000 dolarjev vojnega materiala, v prvi vrsti letalskih motorjev, in druge potrebščine za letalstvo.
Paradoks
Po beograjski »Javnosti« povzemamo: »Ker se je »Slovenec« o tem potovanju toliko in tako navdušeno razpisal, bo gotovo zanimalo naše čitalce, kako je komentiral to potovanje znani Guglielmo Ferrero. Ta piše: »V Rimu obstoja država, ki se kaže pri vsaki priliki katoliško, v Parizu pa država, ki jo nazivajo brezbožno zato, ker dopušča vsem veram in vsem cerkvam popolnoma svoboden razvoj. In ravno v časiu, ko se nahaja taiko-zvana ultrakatoliška država v najhjadnej šili odnosih s takozv. brezbožno državo, se približuje Sveta Stolica tej »brezbožni« državi. Ta paradoks pa je samo navidezen, ker je takozvana brezbožna država liberalna, dočim ni država, ki se proglaša za katoliško, niti katoliška niti liberalna. Da pa more imeti Sveta Stolica res prijateljske zveze z neko državo, mora b;ti ta država v resnici katoliška, vsaj pa liberalna.« Ferrero dokazuje potem, da sta poslednji dve vojni pokazali papežu, da ga je napravil lateranski sporazum za ujetnika v Vatikanu in da ne more napraviti ničesar več, kar bi ne ugajalo fašizmu. Kajti, dočim je smel tekom svetovne vojne, ko je obstojala v Italiji liberalna država, Vatikan zastopati tudi stališče, ki se ni ujemalo z uradnim italijanskim, je vojna v Afriki pokazala Vatikanu, da mora molčati ali pa ri-skirati spopad s fašizmom in razkol v italijanski duhovščini, pa čeprav bi se le 'načelno izjavil proti vojni, katero je italijanska vlada tako proslavljala. Vatikan je moral z žalostjo ugotoviti, da se je fa-š iz eni tako zasidral v italijanski duhovščini, da ne more napraviti niti koraka, za katerega ne bi zvedela takoj italijanska tajna služba! Vatikan je .sprevidel te žino položaja, čeprav skuša vse to prikrivati gotovo radi tega, ker še živi oni, ki je sopodpisal lateranski sporazum. Ko pa se bo to spremenilo, bo storil fašizem vse, da bo izbran za papeža le mož, ki bo popolnoma odgovarjal njegovem namenom. Ce mu bo to uspelo, potem je težko predvideti težino poslpdic. če mu P-. to ne bo uspelo, bo izbruhnila borba med Vatikanom in fašizmom prej ali slej. Ker se vse to v Rimu predvideva, ima potovanje kardinala Pacellija v, Pariz vse večji pomen, kot se mu ga priznava.«
fasficdatsk® Mmke
Ogromna petrolejska ležišča v Albaniji
Italijanski strokovnjaki so dognali, da se na 700 ha velikem petrolejskem polju v okolici Devoliaja nahaja okoli 12 milijonov ton petroleja. Računa se, da bo italijansko društvo »Aipa« v eksploataciji omenjenega petrolejskega ležišča proizvajalo letno najmanj 240.000 ton petroleja. Nafto bodo odvajali od tu potom 20 cm široke cevi do Valone, odtod pa v ital rafinerije. Dolžina cevi, ki je zakopana 1 m globoko pod zemljo zr>aša 74 km. Italijani računajo, že sedaj tudi s tem, da bo ta vod največje važnost; zlasti v slučaju vojne.
Carinska unija Male antante. Kakor poročajo iz Prage, se bo dne 15. oktobra t. 1. sestal v Pragi gospodarski svet Male antante, ki se bo bavil pretežno s carinskimi vprašanji. Zadeva car. unije je že deli časa v predpripravi in so jugoslovanska carinska oblastva že zdelala predlog glede novega carinskega zakona, ki naj bi veljal za vse države Male antante.
Dolgovi Krivaje d. d. V nedeljo 15. tm. bo prodan na dražbi zadnji objekt nekoč tako cvetočega podjetja Krivaje d. d., ki je kakor znano v preteklem letu zašlo v konkurz. Dolgovi Krivaje znašajo več sto milijonov dinarjev. Med upniki Krivaje d. d. je tudi angleška tvrdka Frieman & Comp. ki ji je bila Kriva ja d. d. dolžna 147 milijonov Din. Od navedene vsote so Angleži rešili le borili 1,160.000 dinarjev. Naši gospodarstveniki menijo, da bo najedeni slučaj angleškega upnika imel svoje odmeve tudi v inozemstvu, v prvi vrsti pri angleških finančnih delničarjih, ki bodo odslej zelo previdni pri izbiri podjetij v katere bodo še nadalje investirali svoj denar.
Proizvodnja in potrošnja rib pri nas. Pred kratkim je narodna skupščina sprejela zakon o sladkovodnem ribarstvu. Marsikomu se bo čudno zdelo, a je vendar le res1, da je naše ribarstvo skoro najbolj izapuščeni del narodnega gospodarstva. V ribarstvu nismo napredovali skoro nič, dasiravno so se zainteresirani krogi v tem pogledu precej trudili. Slika sedanjega stanja našega ribarstva označujejo sledeče ugotovitve:	slaba proiz-
vodnja, slab promet, slaba potrošnja vod nih proizvodov, in žalosten gospodarski položaj ribičev. To glasi sicer nekako paradoksno, če upoštevamo prirodno bogastvo naših vod. Naša letna proizvodnja morskih rib znaša 7 milijonov kg, t. j. 500 kg na ribiča, medtem ko znaša ista v Norveški preko ene milijarde kg, v Nemčiji pa preko 300 milijonov, odnosno preko 10.000 kg rib na enega ribiča. Celo mala Grčija nalovi letno okrog 40 milijonov kg rib. Proizvodnja našega sladkovodnega ribarstva je znatno večja to jo cenijo na 10 do 12 milijonov kg. Po tej cenitvi odpade pri nas na vsakega prebivalca komaj 1 in pol kg rib na leto, medtem ko jih odpade v Nemčiji preko 5 kg, na Danskem 30 kg, na Norveškem pa celo -preko 300 kg na osebo. Radi te-
Mufe
Šaleška dolina manifestira za sokolsko misel
Valovanju slovenskega Sokolstva se je spontano pridružila tudi Šaleška dolina, ki je v nedeljo 8. t. m. pohitela v Velenje, kjer se je vršil okrožni nastop šoštanj-skega okrožja. Lepo vreme je še bolj povzdignilo prireditev in vtisnilo vsem navzočim slavnostno razpoloženje. Po prihodu popoldanskega savinjskega in mislinjskega vlaka se je pred velenjskim kolodvorom formiral velik sprevod z velenjsko rudarsko godbo na čelu. Za odredom v krojih so korakali naši vrli telovadci in telovadkinje ter naraščaj. Sprevod je krenil pred Rudarski dom, kjer je bil prireditveni prostor ves v državnih zastavah, slavolokih in cvetju. Ob treh je prikorakala na telovadišče sokolska armada, prisrčno pozdravljena od številnega občinstva. Na vzvišen prostor je
stopil starosta velenjskega Sokola in zaslužni pionir šaleškega Sokolstva Kor-nik Tone. Pozdravil je vse, zlasti zastopnike mislinjskega in savinjskega Sokolstva. V nadaljnjih izvajanjih je slavil nepremagljivo sokolsko idejo, ki gori za 'kralja in domovino Jugoslavijo. Po govoru so se začele posamezne telovadne točke, ki so vse bile deležne živahnega in močnega aplavza. Člani so na orodju pokazali lep napredek, naravnost mojstrsko pa so podali proste vaje. Prisrčen je bil nastop žanjic in članic na lesenem brunu. V okviru telovadbe se je vršil lahkoatletski miting in štafeta med velenjskim in šoStanjskim društvom. Zmagali so Velenjčani. Nedeljska prireditev je v vsakem oziru uspela in bila lepa manifestacija Šaleške doline, »♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦»♦♦»■g
JJ
Pikec“ — nova nevarnost za naše vinograde
Stanje vinogradov pri Mali Nedelji, kakor tudi v vsej okolici, je letos dokaj dobro. Grozd je je lepo in dobre rasti ter čisto. Če bo vreme ugodno, se bo v drugi polovici meseca avgusta grozdje začelo že mehčati.
Peronospora letos ni napravila škode. Vinogradniki so imeti lani mnogo škode, povzročene po peronospori in so se letos •intenzivno borili proti tej najhujši uničevalki naših vinogradov. Že zgodaj spomladi so pričeli s škropljenjem, tako da so bolezen zatrli že v kali. Škropili so tudi ves čas do sedaj. Nekateri vneti vinogradniki so škropili celo do 10 krat in vtaknili v to panogo gospodarstva ogromne vsote. Le na ta način so se uspešno borili proti peronospori in jo tudi zatrli. Lanska katastrofa je torej izučila posebno one vinogradnike, ki so svoje vinograde zanemarjali in baš ti vinogradi so skoraj popolnoma uničeni in bo trajalo precej časa. da se bodo opomogli. Polog tega. da so ti vinogradi tako rekoč uničeni, so lani okuževali tudi sosednje vinograde, katerih lastniki so se brigali in se trudili, da so vsaj les, to je trsje, ohranili zdravo in ti imajo letos najlepše izglede na bogato trgatev.
Letos se je pa, morda v zvezi z obil-
naših trt. Domačini jo pravijo »pikee«. Pravo ime tej bolezni pa je »Scltvvarz-brenner« — (slovenskega izraza nisem mogel še najti). Ta bolezen povzroča, da postanejo jagode črne, gnijejo in potem odpadejo. Kako se bodo naši vinogradniki branili te bolezni še ne vem. vendar pa bo za v bodoče tudi treba misliti, kako zatreti tega škodljivca, da ne bo prej katastrofe, kakor je to bilo lani radi pe-Tonospore.
Poleg raznih bolezni je tudi največja nesreča za vinograde toča, ki večkrat v zadnjem momentu, tik pred trgatvijo uniči vinogradniku ves pridelek in mu poruši ves up. Doslej je v naših krajih toča prizanašala in ni napravila občutne škode. A do brat v e je še dolgo —--------
Tudi sadje kaže zelo lepo in ljudje že sedaj prodajajo jabolka in hruške raznim trgovcem, ki potem pošiljajo po cele vagone v inozemstvo. Cene sadju so slabe in plačujejo za jabolka lepa 1 Din do 1.25 Din, za hruške pa od 1.25—1.50 Din.
če bodo našim vinogradnikom, ki so do sedaj glavno bojazen radi trtnih bolezni že srečno prestali, še naklonjeni vremenski preroki, bo trgatev letos lepa in bo vsaj delno nadoknadena lanska izguba in se bo izplačal letošnji trud. —
nim škropljenjem, pojavila nova bolezen: K. V.. Mala Nedelja.
ga je tudi potrošnja rib pri nas zelo majhna in temu odgovarjajoč majhen zaslužek naših ribičev. V morskem ribarstvu zasluži naš ribič letno okrog 3200 Din, v sladkovodnem pa mnogo manj. Kakšno ie naše ribje gospodarstvo nam dokazuje tudi to, da se v nekem morskem mestu plačuje povprečno ribiču za kg sardel 2 Din, za skuše 7, za rake 10 Din. V istem mestu pa stanejo na trgu sardele kg Din 5, skuše 16, raki 25 Din. Od skupne prodajne cene odpade na ribiča samo
30%, ostalih 70% pa na prodajalca. Ta neorganiziranost trgovine in prometa z ribami je eden glavnih vzrokov, da imajo ribe pri nas tako visoko ceno. ki zmanjšuje našo potrošnjo. Riba je pri nas radi razmeroma previsokih cen delikatesa, ki si jo lahko privoščijo samo imo-vitejši krogi. Tudi pir sladkovodnem ribarstvu niso razmere dosti boljše, kljub temu da naše sladke vode po svoji pri-rodni produktivnosti v znatni meri prekašajo slične, vode v Srednji Evropi.
I lUtudu
Jajca in paragraf 142
V	»Kmetskem listu« beremo v št. 31: »Ravno sem premišljeval, kako bi sklenil s svojo staro konkordat. Imam namreč slabo navado, da zmeraj in povsod povem resnico.
Na to je moja stara huda kot ris. Pravi, da me bodo po smrti cvrli na dnu peklenskega brezdna. Cvrtje imam strašno rad, čeprav si ga v svoji beračiji ne morem privoščiti. „Le tiho bodi,” rečem stari, ,,-boš lahko prišla pokusit in poduhat” Tako se dajeva katerikrat, da se kar iskre krešejo. Potlej gre moja stara vselej po dober svet. Gospodje ga ji dado in še odvezo povrhu, toda tedaj je šele vrag! Kar sika, takšna je!
Tele dni jo je pa drugače vščipnilo. Pripravljal sem ravno novo gožo za svoj cep — stara se mi je bila že čisto zgulila — ko jo primaha od nekod moja boljša polovica. ..Ali pojdeš že spet mlatit?” mi pravi. „Nikoli te ni doma.”
Kar kislo je gledala, meni pa ni hotelo prav v glavo, odkod piha tak veter. »Prav za prav,” načne spet stara, „sva mož in žena in bi lahko sklenila konkordat, da bi prišla zastopnost med naju. Ti boš delal za oba, saj brez dela itak ne moreš živeti, jaz bom pa molila za oba —” Pa si mislim: „Naj bo, če že res mora biti.”
In sva tako živela v miru dva dni, dokler ni stare neslo v Kranj. Ko pa pride domov, je bila kakor puran. Kar bruhalo je iz nje, češ:
„Z obraza se ti bere srd in zasmehuješ me. to že kar vidim! Vsi ste taki, dedci, in če bi gospodov ne bilo, bi še nas uboge ženske pogubili! Toda ne bo nič! Proti temu morajo pomagati tudi oblastva, saj obstoja paragraf 162 kazenskega zakona!”
.,Kaj pa rogoviliš, baba,” ji pravim, „aii ne veš, da sva skenila konkordat?!” ,.Ti že pokažem! § 162, da bo vedel.” ,.Odkod pa imaš to bedarijo, stara?" .,No, vidiš, da me že spet žališ! Gospod so imeli čisto prav, ko so dali tiskat lepe nauke. Jajca sem nesla na trg in sem vse izvedela in prebrala. Kar z obraza se ti bere. da si nemara celo Sokol in me sovražiš in zasmehuješ vero, preklinjaš Boga —”
„Počakaj no stara! Kaj pa imajo opraviti jajca z vero in Bogom?”
”Pri jajcih se svetost neha,” zarenči stara, „toda tebe bo pa le prijel § 162, da boš vedel! Kadar pridem domov s spodobno pobožnostjo, se odkrij in prekrižaj —”
„Saj si rekla, naj delam za oba!”
„Kaj sem rekla, tele! Nič nisem rekla! Samo to sem dejala, da so gospod rekli, da se vsakemu takemu z obraza bere. kdo je!”
Stisnil sem cep pod pazduho in šel. Kako se bova kdaj drugič pomenila s staro, bom povedal, ko se spet nabere kaj jajc. Nekaj pa le vem — in to mi je za danes tudi dovolj, da se namreč — svetost pri jajcih neha.«
Janko Furlan:
ffosatji
V	Pristanu — Benetkah je živahno, eskadra za eskadro pristaja, bilo, da raztovori, ali pa da opravi kar treba za nadaljnjo vožnjo. Stvar ni tako enostavna kot jo gftedamo; treba je poravnati predpisano mestno pristojbino, nabaviti si provijant, počakati dnuge splave tega transporta in take reči. Končno pa so tudi ftosarji potrebni vsaj malo oddiha. Od Dravograda, Vuzenice, Brezna do Maribora je mučna 6, 7, 8 urna pot, ki zahteva naporno, vzfoajno in pozorno delo. Samo 'krepke mišice ga zmagajo, Dra>va je muhasta in stavi splavarjem, vse polno ovir: ponekod so stene in kleči, tukaj totrmmi, tam ožine in pKtvine
-	kratko: tako je, da če hi krmarila splav-katerakoli skupina izmed nas, ki tako radi opazujemo to kretanje, ne spravili M do Maribora niti poslednjega Moda razbitega splava.
A ta spretnost, pozornost in napeto delo utrudijo. V bližnji gostilni Pristana se more fiosar vsaj pošteno vsesti in malo razvezati jezik, ki ga ni na poti niti potreboval. Vsak svoje opravilo in — rtmm Bosna-! Kot mornarji na ka>vu
ladje, pa bilo v nalivu ali viharju. Šest, sedem ur napora spravi želodec do kru-leža, skomin in slin. Ni sicer prav nič zbirčen in vzgojen v gospoščini; tok flo-sarjevega življenja ga temeljito zdresira in strenira, da nima najmanjše pretirane zahteve: navaden kruh s kosom klobase ali sira in kava z žganci ga pretežno te-
šijo. Zato je na onem preprostem ognjišču — nekaj zemlje s travno rušo v lesenem okviru na ročkah — le redek ogenj, in še takrat bolj za naglico. Večkrat nima fiosar niti časa, da bi pošteno prežvečil in oslinil mrzlo jed.
Delo in poletno sonce ga znojita. A žeje si ne more nepretrgoma gasiti z vo-
do. Malo jabolčnika ali brizganec si pač sme privoščiti. Ne odklaua vina, seveda ne, saj je tudi on slovenskega porekla in si ga rad privošči celo do poleta v višje sfere. A taki poleti so bolj redki. To »žegnanje« je predrago.
Pa so vendarle dobr« volje, šaljivi in dovtipni. Truden in zaspan sede fiosar k birtovi mizi, a kljubuje najbolj trmastemu zaspaneti.
»Pa me ne bo. Poškropim ga z bvr-tovo žegnanko.«
»Menda si se nocoj preveč klatil okrog.«
»-Nočem si nalesti vaše stane bolezni. Nemam niti zase.«
»Prav imaš,« se oglasi tretji. »Dokler si sam, te še katera pogleda, ko pa si »enkrat zvezan, si še svoji stari odveč.«
»Kaj bi to! Dajmo raje eno partijo!«
Niso kvartopirci in igrajo za kratek čas ali za skromne vsote.
Jaz bi luškan biu, ko b’ imen inštrument;
muziko bi špilau kakor eni šment.
Tra - la-li - la - la -la. ..
Mladi flosar-pevec je čil kot bi se' bil pravkar prespal. Ni mu do kvartanja, niti razgovora. Na smeh se drži in rad bi izlil svoja čuvstva v pesem.
(ftafe.)
KgaeBaaw
Naročnikom in čitateljem
»Večernika"!
Radi selitve Mariborske tiskarne v nove prostore v Kopališki liHci >n radi tehničnih težav, ki so s tem nujno v zvezi, prosimo cenjene naročnike in čitatelje, da nekoliko potrpijo, ako bi te dni in v teku prihodnjega tedna prejemali list nekoliko kasneje kakor navadno. Radi tehničnih težkoč, ki so v zvezi s selitvijo tiskarne, bo izšla sobotna številka samo na štirih straneh.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrl v 67. letu starosti poslovodja Kolo-inan Veber. Žalujočim naše toplo sočutje!
Napredovanje. V 1V-2 položajno skupino je napredoval banovinski kmetijski svetnik Vladimir 'Kuret pri sreskem načelstvu Maribor levi breg.
30 letnica mature. Prejšnji teden so se sestali maturanti letnika 1907 moškega učiteljišča iz Maribora v hotelu »Orel«. Prišli so Ivan Feinfik, nadučitelj, Maribor; Franc Hribernik, ravnatelj meščanske šole. Šoštanj; Josip Kladnik, učitelj, Sevnica ob Savi; Josip Korošec, učitelj meščanske šole, Maribor; Ant. Rud. Legat, ravnatelj trgovske šole, Maribor; Alojz Malenšek, dodeljen šolskemu nadzorniku, Slovenske Konjice; Ivan Medved, nadzornik železnice, Celje; Melhijor Rismal, ravnatelj meščanske šole, Slovenska Bistrica; Miloš Tajnik, nadučitelj, Slov. Bistrica; Rudolf Zupanek, nadučitelj, Nova
»fine
KralSicaMarHa n«>Bteeta
Iz sodne službe. Za pristava pri okrož.
sodišču v Radečah je imenovan sodni pri- LJUBLJANA, 1-2. avgusta. Nj. Vel. kra-
,pravnik Josip Pirnič, doslej pri okrožnem Mar odpotovala včeraj iz mo-
sodišču v Celju.	i	j	,	—
Konkurz je razglašen o imovini trgov- <*ra v spremstvu kraljevičev Tomislava
ca Franca Hojnika v Mariboru, Al ek san- in Andreja preko Dubrovnika v Beograd.
drova cesta 24. Upravnik konkurznc ma- Kraljica je prispela danes ob 9;45 z dvor-
se je odvetnik dr. Juvan.	ni m vlakom v Ljubljano, da nadaljuje vož
lz državne službe. Za veterinarskega na R,ec| Na	ljubljanskega	ko-
pristava VIII. položajne skupine je na- 3	.
predeval pripravnik v Murski Soboti Jo-j lovora so prispeli k pozdravu predstav-sip Bergant.	niki državnih in vojaških oblastev ter žen-
Nova telefonska relacija. Otvorjen je ! Skih društev. Navzoč je bil tudi ban dr.
telefonski promet Maribor - Capri. Taksa 1 Natlačen. Nj. Vel. kraljica Marija je sto-za triminutni pogovor znaša 4.20 zlatih i{a -z vjaka ;n se je po pozdravu po ba-trankov. Nova mednarodna telefonska	,	...
zveza je bila otvorjena tudi med Roga- ™ Natlačenu zadržala nekohko miško Slatino in Lussinpiccolo in stane mi-, nut v razgovoru s častno damo gospo nimalni pogovor 2.55 zlatih frankov.
V nsdeljo 15. avgusta ob 15. uri
na letnem gledališču Sokola Ruše
D O M E
ljudska igra v 3 dejanjih
N
Livada. Dolgo se je upirala Livada — zemljišče vinarsko in sadjarske šole ob Vrbanovi ulici — gradbenim potrebam
Cerkev pri Celju; vladni svetnik Ernst Fallent, šolski nadzornik. Feldbach; šolski svetnik Franc Llausmann, ravnatelj meščanske šole, Feldbach; Josip Kri-wetz, šolski ravnatelj, Graz; Robert Sernko, profesor. Graz. Od profesorjev je bil zastopan profesor Henrik Druzo-vič. Nekateri tovariši in profesorji so bili zadržani in so poslali čestitke k jubileju. Spominski nagovor je imel ravnatelj meščanske šole Melhijor Rismal, ki. se ie spomnil v lepih besedah časa študija in profesorjev ter dolge dobe 30 let, pa tudi umrlih tovarišev in profesorjev ter posebno splošno prijlubljenega ravnatelja Schreinerja. Potem je govoril nad zornik železnice Ivan Medved, ki je s 'aijivimi besedami karakteriziral vsakega tovariša in profesorja. Jubilanti so tudi obiskali Mariborski teden in Legato-vo šolo in so se o obeh ustanovah laskavo izrazili. Po slikanju so se tovariši razšli z obljubo, da sc bodo zopet kmalu sestali.
Iz poBcijske službe. Policijski agent pri tukajšnji policiji Milan Mrhar je od- i puščen iz državne službe.
Mestna podjetja — avtobusni promet, sporoča, da vozi mestni avtobus 15. avg. ob 5.40 do Pohorskega doma. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 14. tm. (19. ure) v prometno pisarno avtobusnega premeta. Glavni trg tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30. Cena v eno smer Din 30.—, povratna karta Din 50.—.
Sokol Maribor I. Ustanovni sestanek krožka za nabavo krojev danes ob pol 20. uri v stari magdalenski šoli pred upravno sejo. Vsi interesirani vabljeni.
C>. prof. Franjo Baš bo predaval jutri v petek, o »Narodnostnem razvoju Maribora« v mali dvorani Narodnega doma. Začetek je ob 20. uri. Vstopnine ni.
poziv. Vse reflektaote na napeljavo novih telefonov (ne samo trgovce) nujno prosimo, da se v lastnem interesu nemudoma zglase — bodisi pismeno ali pa ustmeno — v pisarni podpisanega Združenja, Jurčičeva ul. 8 I. med uradnimi urami. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Društvo jug. akademikov v Mariboru
vabi na narodno-obrambno predavanje »Narodnostni razvoj Maribora«, ki bo v petek. 13. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Predava g. prof. Baš. Začetek ob 20. uri. Vstoo prost. ^
Nočno lekarniško službo imata ta te den Minafikova in Remsova lekarna.
Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo najprej po večini jasno, možnost neviht in zelo toplo. Kasneje bolj oblačno, na zapadu mogoče od časa do časa južni vetrovi.
I Tavčarjevo, ki je kraljici izročila ob tej j priliki krasen šopek cvetlic. Kraljica je po i prisrčnem slovesu vstopila v dvorni vlak j ter nadaljevala vožnjo na Bled.
i Ljubljanski inaustri jec bliske nesreče
LJUBLJANA, 12. avgusta. Danes ponoči je postal znani ljubljanski in.dustrijec Rudolf Z a 1 o k e r žrtev avtomobilske ne-
mesta, končno pa se je le udala. Name- 1 sre^e. Zaloker se je vozil iz Ihana proti sto krampa in orala .ic pričelo svojo ^ Ljubljani in je na nekem ostrem ovinku gradbeno pesem drugo orodje, ki bo ne- i sprjč0 velike brzine vožhje očividno iz-
dvomno v kratkih letih zvezalo mesto z	  —
uradniško četrtjo. Skoro se bo morala
umakniti tudi ona častitljiva koča ob ba- Obsedno Stanje V Šanghaju no vinskem kemičnem poskuševališču, 1 ŠANGHAJ 12. avgusta. Na področju kjer stanuje vrtnar vinarsko m sadj. sole.	šaJhaja, ki se nahaja pod kitaj-
Menda je nastarejsa lesena koca (okrog I .	.	, ^ J ’w„sfin	nh-
250 let) v Mariboru. Je to tip stare nabi-|Sk° kon|rol°e 'n °b,aSti°’ 1C raz*lažen0 ob’
te hiše, ki je dobra priča; kako dobri moj i TqKjq \2, avgusta. Kakor poroča agen stri so bil, nas, lesni zidarji. Nedvomno	L SQ vzdolž uitajskega zidu pri
je nas neumorni arhiva,- prof. Bas ze l>o-1 TJencinu vzplamtele nove borbe med Ja-
Zaloker žrtev avtomo-
gubil oblast nad volanom. Zaloker je treščil v loku iz avtomobila ter je obležal s strto hrbtenico. Prepeljal so ga takoj v sanatorij Leonium, vendar mu zdravniki navzlic takojšnji operaciji niso mogli rešiti življenja.
SkrEnakaa	‘SfSl	i	P«* >"	<*»*?	“	’J0"
—	Enaka usoda kot Livaoo čaka tudi ■	Hankauu	nahajajoče se inozemce,
druga zemljišča, n. pr. ono med trgom ,	..._____.
i ,• n .	.	-	,	.v,	•	,r da zapustijo mesto čimpreje.
kralja Petra m železniško progo, ki se *
morejo upirati nujnosti organskega raz-;
voja mesta le do izvestne meje.	■	kolu	lx)	družabni večer članov
V	gostilni si je prerezal zile. V neko1	...
gostilno na Koroški cesti je prišel sinoči neki moški, ki si je naročil četrt litra vina. Nekaj časa je mirno sedel pri mizi, nenadoma pa je izvlekel iz žepa britev ter si prerezal žile na levi roki v nadza-pestju. V gostilni je nastlo splošno raz-, burjenje-in so gostje takoj poklicali ma-l orodjem, ki naj izpriča strumnost ter iz-riborske reševalce, ki so moškemu, ki je ! vežbanost studenskih gasilcev.
50% brazUjske kave bede
uničili!
LONDON, 12. avgusta. D^B poroča: »Daily Telegraph« prinaša vest, da se je brazilska vlada odločila, da se uniči 3(1% letošnje žetve brazilske kave, da bi se na ta način vzdržala cena kavi v trgovini na veliko.
I vseh sodelujočih šahovskih organizacij.
i Te dni bo imela požarna bramba v Stu ! dencih veliko nočno vajo z vsem svojim
bil očividno vinjen.
zavezali roko. Ho-\
teli so ga odpremiti v tukajšnjo splošno bolnišnico, vendar se je moški temu pro-tivil. Poklicali so stražnika, ki je moškega, ki je bil zelo razburjen, spravil v
hmikovt mmm
Do jutri, petka, dne 13. avgusta do 10.
„	...	....	  .	.	.	ure se sprejemajo prjiave za Putnikov
splošno bolnišnico. Gre za nekega 331et- ‘ jziet z luksuznimi avtokari v Mariazeli. nega trgovskega potnika Franca K., sta- Svečanosti Velikega Šmarna! Ne zarnu-
nujočega na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Kot vzrok poskušenega samomora sc navajajo družinske razmere.
Tukajšnja Borza dela išče za takojšnji nastop službe: 8 do 10 natakarjev, 12 zidarjev, 8 tesarjev, 3 mizarje in 2 mlinarja. Interesenti naj se zglasijo med uradnimi urami pri mariborski Borzi dela.
Šahovski turnir za klubsko prvenstvo Maribora. Po prvih dveh kolih pokalnega turnirja za šahovsko klubsko prvenstvo Maribora je stanje sledeče: Marib. šah. klub IVA, SK Žele zn. 10, UJNŽiB 5 im SK Slavija 3'A točke. Tretje in zadnje kdo se bo odigralo v soboto dne 14. tm. ob 20. uri v švicariji Slavec nad Tremi ribniki. V tem kolu se srečajo Marib. šali. klub SK Želez, ter UJNŽiB s SK Sla vijo. V šahovskih krogih je za izid tekmovanja veliko zanimanje. Po končanem
rdite redko ugodne prilike! Stanovanja so zasigurana! Cena vožnje vključno vizum le Din 200. Prijave Putnik Maribor.
Oglejte si Graz ob priliki dvodnevnega Putnikov ega izleta z modernim avtoka-rom od 18. do 19. avgusta. Cena vožnje vključno vizum le Din 110. Takojšne prijave pri Potniku M a r i b o r-C elj e -P t uj.
Kaj pijo evropski vladarji
Nedavna prigoda v Švici, kjer belgijskemu kralju y restavraciji zgodaj zjutraj niso hoteli postreči s pivom, je dala nekemu angleškemu listu pobudo za raz-motrivanje vprašanja, kaj poedini evropski vladarji odnosno poglavarji držav najraje pijo. O ruskem diktatorju Stalinu pravijo, da si zelo rad privošči čašico, vodke. Nasprotno so pa drugi vladarji zmernejši. Angleški kralj Jurij velja za
kaneelar Hitler sploh ne pije alkoholnih pijač. Čeprav je začel svoj znameniti puč iz bavarske pivnice, zahteva vedno, kadar se čuti utrujenega, skodelico čaja ali mleka. Mussolini mora biti previden. Nedavno je imel težave z želodcem in zdravniki so mu predpisali strogo dijeto. Kljub temu pa vedno pije po obedu toskansko vino. Nasprotno ima pa Kemal Atatiirk vedno bogato zalogo pristnega škotskega whiskyja in Šampanjca, toda baje samo za svoje goste. Po delu rad posedi z njimi in sam pije turško rakijo, ki jo izdelujejo nalašč zanj iz grozdja. Belgijski kralj Leopold ima baje ena najlepših kleti na svetu. Da rad jrije pivo, o tem priča njegovo nedavno doživetje v Švici, pa tudi to, da na vsaki športni prireditvi, ki se je udeleži, rad popije vrček bruseljskega piva. Ljubitelj piva je tudi danski kralj Kristijan. Nedavno, ko je imela danska vojska manevre, je sedel kralj ob cesti sredi častnikov in vojakov in navdušeno je z njimi pil pivo. Švedski kralj Gustav in grški kralj Jurij sta pa velika prijatelja čaja. Holandska kraljica Viljemina ima na mizi vina samo kadar ima goste, sama pa pije kavo ali čaj. V splošnem lahko rečemo, da so že minili časi, ko so prirejali vladarski dvori velike pojedine, na katerih se je v razuzdanosti mnogo pilo.
Drevi ob 21. uri boste lahKo videli komet 1937 F!
Beograjsko astronomsko društvo poroča, da se še pred dnevi prikazal komet, kj ga je mog°če videti s prostimi očmi. Odkril ga je švicarski zvezdoslovec Fin-sler iz Curiha. Komet še dobil začasno ime 1937 F. Novi komet se nahaja v vsakomur dobro znanem ozvezdju Velikega voza, tako da ga vsakdo lahko vidi takoj po 21. uri. Danes bo repatica v nejjosred-ni bližini drage zvezde v ojesu Velikega
voza in se bo čedalje boij približevala poslednji zvezdi v ojesu. Ko bo komet prišel v perihelij, bo oddaljen 80 milijonov km od zemlje, jn bo imel velikost četrtega reda. S prostim očesom se bo videl kakor majhen megličast oblak z blestečim jedrom. Njegov rep se pa more vi. deti le z astronomskim dalnjogledom ter je obrnjen navzdol. Rep je dolg eno stopinjo in bo postajal čedalje manjši.
Ce nauči človek psa, da mu nosi dežnik.
(Iz »Ošišanega ježa«.)
Spomnite se CMD!
Bede volumske s&m&e v sstdmU višavak
PRAGA, 12. avgusta. Doznava se, da je v ozadju katastrofe sovjetskega letala »M 25«, ki je kakor smo že poročali, treščilo v Karpatah na tla, usodna borba vohunske službe. Po mnenju nekaterih praških listov je neka evropska velesila, najbrže Nemčija poslala v Sovjetsko Rusijo svoje vohune z nalogo, da morajo na vsak način priti do načrtov sovjetskega generalnega štaba o bojnem pohodu "a primer vojne med Rusijo in Nemčijo. S seboj so nemški vohuni imeli ogromno
tek Gize la, manjkata v Marenbergu dve učni moči in ker je predvidena nova paralelka k III. razredu, celo tri učne moči.
jattiUH m Hemteht
PARIZ, 12. avgusta. Nacionalistični »Le Jour« poroča, da je v bližini kolodvora v Caceresu iztiril vlak s Frankovimi Četami. Nesrečo je hote povzročil vlakovodja, ki simpatizira z valencijsko vlado.
MADRID, 12. avgusta. Ha vas poroča: Vojno ministrstvo je sporočilo, da je ob priliki borb med frankovsko španskimi in tujimi oddelki v Malagi bilo ubitih več italijanskih častnikov. V zvezi s temi ne-
redi je bilo aretiranih 30 španskih častnikov, ki so bili nato ustreljeni. Razen toga se doznava, da sta bila ustreljena dva nemška častnika in neki častnik, ki je za vzemal višji položaj poveljnika. Pred usmrtitvijo je nemški poveljnik sam izvršil degradacijo nemških častnikov. Tudi poročajo o uporih med Frankovimi vojaki v Segoviji, nadalje v Castiu Del Fayo.
množino denarja, s katerim se jim je baje zares posrečilo, da so prišli do' ome- .	^
njenih načrtov. Ko je vohun imel origi-	flffr
nalni načrt v žepu, si je v Moskvi na-  lflT.. IIM
jel posebno letalo ter odletel proti Pragi.
Toda sovjetska protivohunska služba je prišla tej zadevi na sled ter je namestila v letalo bombo, ki naj bi med letom počila ter uničila letalo in nemškega vohuna z važnimi vojaškimi dokumenti. Bomba v letalu je tudi zares eksplodirala in so bili vsi potniki, 9 po številu, zažgani.
Delo agilne sokolske čete. Tukajšnja sokolska četa je zelo agilna. V okviru sokolske petletke namerava povečati Sokolski dom in v ta namen vztrajno dela, kljub hudi protiagitaciji gotovih nasprotnikov Sokola. Krasno uspeli sokolski nastop, vprizoritev spevoigre »Svojeglav-ček« sta ^ dokaz vztrajnega dela. Sedaj delajo agilni Sokoli z vso vnemo za sokolsko tombolo, katere čisti dobiček gre za povečavo doma.
6 letn in
Iti Asumio D*iA*ttiL.O
V	počastitev spomina pok. Abtika Rudolfa so njegovi ožji prijatelji, znanci in tovariši, z lepo uspelo zbirko prostovoljnih prispevkov postavili ob grobu pokojnika dostojen spomenik za obletnico njegove smrti. Ob grobu so se zbrali v nedeljo dopoldne številni njegovi znanci, prijatelji in tovariši ter ostalo občinstvo, kjer je imel oib odkritju dograjenega spomenika toplo občuten spominski govor davčni inšpektor g. Ludvik Klinc. Pod vodstvom pevovodje g. Janka čirča je nato združeni moški pevski zbor zapel žalostmki »Blagor mu« in »Človek glej«, s čimer je bila lepo uspela spominska svečanost končana.
Popravek. V poročilu o predpripravah za ustanovitev SK Gornja Radgona se ie vrinila neljuba pomota ter se ima glasiti pravilno, da je član pripravljalnega odbora Zamuda Alojzij, čevljarski pomočnik (ne trgovski nastavljenec).
Bftešite mo»ut
Požari brez konca in kraja. V Cirkovcah je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kmetca, ki trpi radi požara okoli 130.000 dinarjev škode. Požar je uničil dve uri pozneje gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Klasinca v Stražgojncih pri Cirkovceh in znaša škoda nad 165.000 dinarjev. V Zg. Jablani pri Cirkovcah so ognjeni zublji uničili domačijo posestnika Antona Ša-fošnika, ki trpi radi požara 60.000 Din škode. Preiskava je dognala, da so pri Kmetcu in Klasincu požar zanetili otroci,
ki so se igrali v gospodarskih poslopjih v vžigalizami, dočim vzroki požara pri posestnku Safošniku doslej še niso ugotovljeni.
Hcuite st Mtmkepa jto&ja
Spopad ciganov z orožniki. Ker je tolpa ciganov v okolici Sv. Jurija na Bregu in Sv. Martina na Muri stalno plenila po vaseh, jih je začelo orožništvo zasledovati. Svoj posel so cigani opravljali zelo previdno in elegantno oblečeni, da ni orožnikom dolgo uspelo priti ciganski tolpi na sled. Slednjič so se orožniki odločili, da zasledujejo cigane v civilni obleki. Ko so orožniki bili ciganom ponoči na sledu, so se cigani začeli spretno braniti z orožjem. Nastala je borba med orožniki in cigani, ki se je končala s smrtjo ene ciganke, smrtno rano cigana, ki se bori v bolnišnici za svoje življenje, in z močno poškodbo enega orožnika, ki je zadobil po neki ciganki močno rano na telesu, ki mu jo je povzročila z nožem. Orožnikom pa je ven-dar uspelo poloviti pet ciganov in 10 cigank. ki so jih odvedli v zapore v Čakovec.
fk&toeuš&Aske
Spremembe na marenberški šoli. Premeščeni so: Terčak Sta.nc in Ter-čak Boža sta premeščeiia v Selnico ob Dravi, Vidmar Miroslav v Trbovlje, Pihler V era v Vuhred. V Ma-renberg pa pridejo: Kajč Alb ima iz Odrancev in Škarabot Marija iz Brega pri Ptuju. Ker je bila ob koncu šolskega leta premeščena učiteljica N a-
Največ konkurzov v dravski banovini.
Državni statistični urad objavlja, da je bilo v juliju 1937 v vsej državi 10 konkurzov (lami 13) in 18 poravnalnih postopanj (lani 9), skupaj torej 28 konkurzov (lani 22). Od tega skupnega števila insol-venc je odpadlo v juliju na dravsko ba-
novino 12 ali 43%, in sicer 4 konkurzi in 8 poravnalnih postopanj.
Živahna izmenjava blaga s Francijo.
V	prvi polovici letošnjega leta smo izvozili v Francijo raznega blaga v vrednosti 42,685.000 frankov, uvozili pa smo iz Francije blaga vv rednosti 32,689.000 frankov.
Prizad ponovno znižal cene pšenici.
Kakor smo poročali, je Prizad dne 4. avg. 1.1. znižal cene pšenici od 190 na 180 Din za 100 kg. Stalno padanje cen na svetovnem trgu pa je Prizad prisililo, da ie zopet znižal odkupno ceno pšenici in sicer od 180 na 170 dinarjev za 100 kg. franko vlačilec Tisa.
Neprijetno.
Veš kaj, Malči, kadar te bom obiskal v zavodu, reci prednici, da sem tvoj brat,« nagovarjal je Zdenko svojo ljubico, ko je po preteku počitnic odhajala zopet v dekliški zavod.
»Ne bo šlo! Prednica mi ne bo verjela, da imam — toliko bratov.«
Vlitim SIMM
Razno
FRANC PUST
projektira stavbne načrte zidanih in lesenih vil ter hiš, prevzema vsa tesarska dela. Maribor, Delavska ul. 45. 4404
Prodam
OTOMANE
dve kompletni postelji, stenska ura, mize poceni naprodaj Ob jarku 6-1, vrata 3.	4407
ZIDNO OPEKO
kupite najcenejše pri opekarni Rajšp na Požegi pri Framu. Dobava takoj in pozneje. Iščem zastopnika za Maribor in okolico.	4406
KOLESA
kakor šivalne stroje proda na obroke na račun Din 100.—. mesečni obroki po Din 100.— Mehanik Rupert Draksler, Vetrinjska ul. 11. tel. 23-79. 438«
V najem
Na račuti sc odda TRGOVINA agilnemu gospogu. Dobra priložnost! »Rapid«, Gosposka ulica 2«.	4413
Sobo išče
iščem
OPREMLJENO SOBO
s štedilnikom v bližini Melja. Naslov pustiti v upravi. 4403
Sobo odda
MALO SOBO
v gospodarskem poslopju takoj oddam. Stritarjeva 17. 4412
DUNAJSKI
VELESEJEM
od 5. do 11. septembra 1937.
Tehniška in poljedelska razstava do 12. septembra
Velesejem srednje Evrope
Razstavljalci iz 20 držav, kupci iz 72 dežel.
Brez vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim li-' siom prost prestop meje v Avstrijo. Ogerski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na meji. Znatne vozne olajšave na jugosl., ogerskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Vsakovrstna pojasnila, kakor tudi sejmske izkaznice (a Din 50—) dobite pri
Wiener-fV’esse-A.G.,WienVII.
ir. pri častnih zastopnikih v
Mariboru: Ljubljanska kreditna banka- podružnica Maribor. Zastopstvo »Putnik« a. d. za promet potnikov in turistov v Kr. Jugoslaviji, Aleksandrova 35 in njegovih podružnicah.	4402
Lepi
pisarniški prostori
v Gosposki ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližina do vseh uradov. Naslov pove uprava lista
Darujte za Pomožno a^ciio?
Pri vseh kopalnih potrebščinah 10% sezonski popust! c. bUdefeldt
GOSPOSKA ULICA
Sodoma in Gomora
66
Srečno je prišel kvišku, a ko se je prijel za ograjo balkona, se je naenkrat dvig nila s tal temna oseba in stegnila proti njemu roke. Prestrašeni starec je zakričal na ves glas, izpustil lestev in ograjo ter zletel na tla.
Njegov krik se je bil slišal v dvorano in vse je hitelo na balkon. Tam pa je ves prepaden stal v kapucinsko kuto oblečeni Angelik in drhtel strahu in, obupa, dočim se je z nabrežja slišalo grozno vpitje.
Ga bom umrla — pomagajte — pomagajte — jaz ga bom umrla.
Oficirji so potegnili Angelika v dvorano. Eni so hiteli na pomoč ponesrečencu, ki je vse grozoviteje klical: Ga bom unmla — ga bom umrla,« drugi pa so šli
iskat policijo in zdravnika. Dirindaj je bil -strahovit.
V	dvorani so pestili Angelika, kdo da je in kaj da je in kako je prišel na balkon in čemu. In ubogi siromak je v svoji zmedenosti vse po pravici povedal. Ro-vetta di Kadona ga je bil pripeljal pred hišo; ko je bil na balkonu, pa je lestev zopet odnesel. Angeliku se je šele zdaj začelo sanjati, da je Rovetta di Kadona napravil najbrž veliko lopovščino v namenu, da povzroči Škandal. 'Kaj mu je mo gk> biti na tem, da se snideta grof Pani-gaj in Angelik na balkonu, čemu naj vidita Adelgundo na oficirski maškeradi in kake namene ima Rovetta glede Adel-gunde, tega pa ubogi Angelik niti slutil ni.
Panigaja so odpravili na njegov dom. Siromašni starec je bil na srečo padel z balkona na veliko košaro, polno samih cunj in starih steklenic. Sicer se je bil na črepinjah močno porezal, a drugače se mu ni nič zgodilo. Vzlic temu pa je milo tožil in obupno jokal: »Oh, ga bom umrla, — mi ga že uSfesa proč stoje in ga teče kri . . .«
Z Angelikom so pa oficirji naredili kratek proces. Vse njegovo sklicevanje na Adelgundo mu ni nič pomagalo. Ko gaje bila Adelguuda zagledala na balkonu, je skrivaj pobegnila z maškerade in ni radi tega mogla Angeliku pomagati. Vzlic vsem milim prošnjam so oficirji izročili Angelika policiji, ki ga je brez pardona vtaknila v zapore.
Kadar je bil Angelik žalosten, a ni mogel priti do pijače, da bi z njo tolažil bolečine svojega srca, tedaj je vselej prepeval melanholične cerkvene pesmi. A kadar je zapel »Agnus dei« ali »Ave Re-
gina«, tedaj je bilo to vedno znamenje popolne obupanosti.
Odkar je bil Angelik tretjič v zaporu, je bila njegova duša tako polna obupanja, da ga niti številne stenice niso zbudile iz njegove smrtne žalosti. »Ave Regina«, tako je jokal vse dni ju vse noči in imel je vzroka dovolj. Čutil se je popolnoma nekrivega. Ničesar drugega ni storil, kakor da je zlezel na balkon oficirskega ko pališča in tam opazoval razposajeno početje oficirjev in igralk. Ničesar drugega ni storil. A zdaj so ga dan na dan zasliševali na dolgo in na široko in vsak dan so ga obdolžili kakega novega hudodelstva. Dolžili so ga, da je hotel vlomiti v oficirsko kopališče in oblekel kapucinsko kuto, da bi ga nihče ne spoznal, oziroma, da bi vrgel sum na očete kapucine. Moral je izdati svojo srčno skrivnost in povedati, da sta ga samo ljubezen in ljubosumnost pripeljala na bolkon oficirskega kopališča.	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za itiseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
S