MOSCANSKA gLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO III. JUNIJ 1962 ST. 6 Skupna seja obeh zborov ObLO Ljubljana-Moste-Polje Poročilo o gibanju gospodarstva v prvih petih mesecih Dne 29. junija je bila v sejni dvorani ObLO Ljubljana-Moste-Poije skupna seja obeh zborov naše občine. Na dnevnem redu je bilo poleg izvlečka poročila inšpekcije dela za leto 1961 tudi poročilo o gibanju gospodarstva za prvih pet mesecev letošnjega leta. Ker naše bravce prav gotovo zanima, kako smo gospodarili v prvih mesecih letošnjega leta, objavljamo nekaj najvažnejših ugotovitev iz zgoraj omenjenega poročila. • V INDUSTRIJI je bil fizični obseg proizvodnje v celoti dose-s 43,09 7o, in torej presežen za %, medtem ko je bil načrt po celotnem dohodku dosežen z 41,3%, t0Je ^ °’3 % pod načrtom. iežave, ki so ovirale nekatera Podjetja pri doseganju predvide-n*h načrtov, so bile po posamez- nih podjetjih različne: v Kemični tovarni so imeli n. pr. večji remont v aprilu letošnjega leta; nepredvideni remonti so sledili tudi v papirnici Vevče; v Indosu končujejo serijo strojev in so dela v zaključni fazi; v podjetju Teol-Oljarne so morali ustaviti proizvodnjo nekaterih konjukturnih proizvodov zaradi pomanjkanja uvoznih surovin; pri Arbo je odpadla proizvodnja hipoidnega olja in iščejo možnost za proizvodnjo novih proizvodov; v Izolirki in Mineralu so odvisni od gradbene sezone, ki pa letos zaradi nestalnega vremena kar ne more polno zaživeti; s sezonskimi vprašanji se spoprijema tudi Crevama; papirnica Vevče se bojuje s čedalje večjo konkurenco na tržišču in se ji večajo zaloge, proizvodnja kvalitetnejšega papirja pa zahteva več časa in to seveda vpliva na količinsko proizvodnjo; tudi Totra je začela s kvalitetnejšo proizvodnjo; v Žimi pa imajo težave glede (Nadaljevanje na 2. strani) Z zadnje seje ObK ZKS Moste-Polje Komunisti so prvi pri izobraževanju naše Vzporedno z vsestranskim gospodarskim in družbenim razvojem nastajajo velike potrebe po najrazličnejših strokovnjakih in to dejstvo terja od nas vseh racionalno in čim uspešnejše reševanje vzgojnega in izobrazbenega vprašanja. Sem sodijo tako vprašanja eolske reforme in ustanavljanje novih šol raznih stopenj kot nove oblike vzgoje in izobrazbe glede strokovne kvalifikacije in politič-ne kvaliteto naše mladine po šolah in podjetjih. Od vseh nas, posebno še od komunistov, terja to intenzivnejšega in poglobljenega ki se začne že v osnovni šoli, ko se mladina odloča za poklic. Se posebej velja to podčrtati letos, ko zapušča osnovno šolo ena najmočnejših povojnih generacij. Ali smo dovolj spoznali to gladino z obstoječimi možnostmi za nadaljnjo izobrazbo, ali smo J° dovolj seznanili z družbenimi potrebami in z zahtevami po naj-fazličnejših poklicih in s pogoji za pridobivanje potrebne kvalifikacije zanje? Ali sta se mladinec in mladinka tu lahko realno odlo-ala tudi glede na svoja nagnenja in sposobnosti? vzgoji m mladine jenikov ali morda samo šolnikov. Kje pa je vloga mladinske organizacije, kje so razredne skupnosti — da vloge vseh naših družbeno politič"!li organizacij sploh ne omenimo! Posebno poglavje pri delu osnovnih organizacij po šolah je pri tem svetovnonazorska orientacija celotnih učiteljskih kolektivov z idejnostjo pouka kot posledico. Se- veda so se komunisti že do sedaj zavedali važnosti tega vprašanja, toda pri vsej živi problematiki mora biti res vsakemu učitelju jasno, da je materialistični svetovni nazor osnova za uspešno delo v razredu, osnova za kakršnokoli jasno dejavnost učitelja sploh. Seveda ne gre tu za idejnost pouka za vsako ceno, toda prav noben predmet nj izvzet iz učno-vzgojnega procesa in vprašajmo se:'ali izkoristi vsak učitelj vsako priliko, ki se mu nudi pri delu z mladino, da ugotovi in podčrta družbenopolitično vrednoto oz. nevrednoto snovi? Zavedati se namreč moramo, da je cilj vsega našega učnega in vzgojnega procesa formiranje mladih socialistično zavestnih državljanov in da ima pri tem vsak, in res prav vsak učitelj in predmet svoj delež. Komunisti morajo pri tem voditi brezkompromisni boj po zbornicah, da bo prav vsem učiteljem jasno, kaj zahteva od vsakega od njih idejno jasna svetovnonazorska orientacija in kaj trenutna politična in gospo-darska situacija. Le tako bo učiteljski kolektiv tudi jasno vedel, kaj pričakuje družba od njega pri oblikovanju naših mladih ljudi in tudi sama mladina se bo v takem homogenem kolektivu lahko hitreje in jasneje zgledovala. Mladina kot subjektivni faktor vzgoje in izobrazbe se bo tako prej in uspešneje vživljala v vse oblike našega družbenega življenja in ji bo tudi laže voditi svoje organizacije, krožke in vse druge oblike dela; ne bo ji težko najti mentorja pri iskanju novih poti in končno, ne bo ji težko vključiti se v našo socialistično delovno skupnost po končanem šolanju, saj je v šoli že živela enako življenje. Prav zato se šola ne bo ustavljala ob ponekod res težkih vprašanjih n. pr. celo — dnevnega dela z mladino, ampak bo preko jasne orientacije našla izhod v včasih morda tudi na prvi pogled nerešljivih težavah. (Nadaljevanje na 2. strani) doipVCC*a P°klicno usmerjanje vsest proces in zahteva trajne in stroi/anske družbenopolitične ter tu ,1 % celotnega načrta, ker se je letos gradbena sezona začela zelo kasno.-' Promet, trgovina in obrt (razen podjetij gradbene stroke) so z re- (Nadaljcvanje s 1. strani) Seveda vprašanje mladine ni samo vprašanje naše šole ali samo šolnikov. Podčrtati velja predvsem vlogo gospodarskih organizacij, ki lahko najdejo stik z mladino že v šoli, vsekakor pa ji posvečajo vso skrb ko se vključuje v delovni proces. Postavljati tu načelo, naj pač mladinec doraste zahtevam proizvodnje in družbe, je kratkovidno in nezdružljivo s stanjem razvoja naše socialistične družbe že danes, toliko bolj pa bo še jutri. In zopet velja poudariti vlogo komunistov, ki ne morejo mimo mladostne prizadevnosti, pripravljenosti in ne nazadnje že neke sposobnosti pri vključevanju v delovni kolektiv. Delati z mladino, ji svetovati in jo Spodbujati, popravljati in učiti itd. so dolžnosti slehernega člana ZK, ki mu je mar rast in napredek naše družbe. Seveda ne smemo pri tem zanemarjati orientacijskih plati, kajti le jasno začrtane poti so porok za uspešno delo. Da n. pr. po nekaterih podjetjih le životarijo mladinske organizacije, različne druge oblike družbenega življenja (športne, kulturne itd.) je tudi dokaz nezadostnega partijskega dela z mladino tam, kjer ona živi in dela, dokaz da osnovna organizacija ZK ni našla skupnega jezika z mladimi oz. ji ni dala vse tiste podpore, ki jo je v dani situaciji bila dolžna nuditi. Tudi drugod — vse do občinskega komiteja mladine itn. — velja ugotoviti: le nenehna in vsestranska skrb ter pomoč pri vzgoji in izobrazbi naše mladine bo omogočila, da se bo — sama polna mladostne pripravljenosti in poleta — čimprej in čim močneje vključila v skupnost delovnih ljudi naše socialistične domovine. Tesnejša povezava in koordinaci- Skupna seja obeh zborov ObLO Ljubljana - Moste - Polje (Nadaljevanje s 1. strani) rednega dobavljanja surovin. Kljub vsem tem in drugim težavam je bil obseg fizične proizvodnje v industriji v prvih petih mesecih presežen v primerjavi z lanskim letom za 11,6 % pri povečani delovni sili za 1,5 %, tako da znaša povečana produktivnost okoli 8 %, kolikor je predvideno v občinskem družbenem načrtu za leto 1962. DELOVNA SILA Povprečno zaposleni 12 CO 2 v] CM V 2 a -i a -i a 05 i ^a-gospodarstvo v naši občini dokaj vanskih narodov v gradnji s uspešno spoprijema s težavami, ki listične družbe, jih ni malo, in se s svojimi uspehi M 0 Š Č S H i in adg^avaifatna Zaključili smo osnovno šolo Ob zaključku šolskega leta smo se namenili napisati nekaj bc-o tistih učencih, ki so letos zaključili šolanje na osnovnih šojah. Kot kažejo podatki, ki smo jih zbrali na nekaterih šolah, je Jc malo učencev, ki so z dokončano osnovno šolo zaključili svoje izobraževanje. Na šoli Vide Pregarčeve je letos zapustilo šolske k 132 učencev; od tega jih bo kar 41 nadaljevalo šolanje v gim-naziji, is jih h,, odšlo na razne oddelke srednje tehniške šole, na srednjo ekonomsko šolo in druge strokovne šole. Ostali bodo odšli v uk v gospodarstvo. Učni uspeh teh 132 učencev je dober. Osmi razred je izdelalo 79,54 % učencev, ostali imajo popravne izpite. Največ popravnih izpitov je iz slovenščine in matematike. Obvladanje teh dveh predmetov pa je izredno važno za nadaljnje izobraževa-U.1C, ne glede na to kakšen poklic si nekdo izbere. Da bi dobili nekoliko popolnejšo sliko o nadaljnjem šolanju učencev po končani osnovni šoli, smo nekatere od njih povprašali o njihovih bodočih načrtih. nn iJU*3 ternu! da je redni šolski i ^ končan, je bilo na osem-1 Vide Pregarčeve še zelo ži-n' 'nr>' Delo v raznih krožkih se ‘ teč nadaljuje. Iz skupine, ki J. '^Vno odhajala v svoj »delovni učencev’ Sm° poklicali nekaj ra??E.?KA MUHIC je končala 8 v«, i, 2 odličnim uspehom. To je ciTn a °r pol’0j ‘n obenem garan-n >dnr tUdi v Sirnnaziji- kjer bo- nan^r v gimnaziji, Kjer oo- tež.avf n3'3 ^°lanie> ne bo imela §*....' Po končani gimnaziji bo la ilr . arhitekturo. Osnovna šo-eerie ,niej kot tudi ostalim učen-nie . “sla dovolj zanesljivo zna-^olanje °kr0 podIa8° 23 nadaljnje ŠTUCIN se je odločil na-eleif. a, sv°je izobraževanje na nje,. r0tehniSkem oddelku TSS. Po kratko601, rnnenju 3e 1° dokaj cg- va a kar sigurna pot do pokli-’ SLkakor pa nhrperava po različnih nagnjenj oziroma veselja do posameznega predmeta. Najvažnejše je vsekakor to, da so v osnovni šoli pridobili trdno znanje iz slovenščine in matematike, ki sta važna predmeta tudi pri sprejemnih izpitih na srednjih strokovnih šolah. Ko smo stopili v osnovno šolo v Polju je vladala v poslopju po- Ivan Štucin: »Na TSŠ!« polna tišina. Vse je kazalo, da je tukaj šolskega pouka in vsega, kar je z njim v zvezi, v resnici konec. Vseeno smo se povzpel; v drugo nadstropje in glej, tam smo v neki učilnici naleteli na skupino učencev, ki so bili začuda tiho in nekako zaskrbljeni. Morda popravni izpiti? Seveda. Vsi razen enega so čakali na tovarišico, pri kateri -kam sedaj? so kmalu po našem razgovoru opravljali popravni izpit iz matematike. Kar po vrsti smo jih povpraševali, v kakšne poklice so se namenili. ZDRAVKO PORENTA bo odšel v uk -v gospodarstvo. Zelo ga veseli grafična stroka. JANEZ JUVANČIČ je nekako »pomotoma« prišel med kandidate za popravni izpit. Osmi razred je namreč izdelal s prav dobrim uspehom. Nadaljeval bo šolanje na bežigrajski gimnaziji. Za kasnejši študij na univerzi se še ni popolnoma odločil. Izbiral pa bo po vsej verjetnosti med elektro in gradbeno stroko. IDA CVETKO se bo zaposlila v trgovski stroki. Zelo rada bi šla v Modno hišo, ne ve pa še, če bo sprejeta. VINKO JERMAN se je namenil postati strojni ključavničar. Teoretični del učenja mu bo dala kovinsko industrijska šola, praktični pouk pa delovno mesto v Karto-nažni tovarni. LJUBO ČERNE ni edini, ki želi postati avtomehanik. Zaposlil pa se bo najbrž pri Avtoprometu. Za ta poklic je kar precej kandidatov. Naraščajoča motorizacija brez dvoma tudi vpliva na izbiro poklica pri mladih ljudeh. MILAN PETELIN pa bo postal urar. Vprašali smo ga, zakaj se jc odločil za ta poklic, ki ni najbolj pogost. Odgovoril nam je, da je to nekako »podedoval« po očetu, ki je tudi urar. Obiskoval pa bo urarsko šolo v Celju. ^ Vsem skupaj smo zaželeli mnogo sreče pri opravljanju izpitov in se odpeljali proti Sostrem. Na tej osnovni šoli pa nismo imeli priložnosti, da bi učence nepo-sredno vprašali o njihovi izbiri poklica. Vendar le nismo prišli zaman. Ker je bil upravnik šole odsoten, nam je njegova pomočnica tov. Košorokova povedala nekaj podrobnosti o njihovem osmem razredu. Vsedli smo se kar v prazno učilnico in na lepo okrašeni tabli smo še lahko prebrali prisrčen napis: Draga tovarišica, hvala za Vaš trud! To je bila pač zelo lepa zahvala učencev svojim učiteljem in vzgojiteljem ob zaključku šolskega leta. Naš osmi razred, je začela tova- Prve težave so mimo, prvi večji in z. nadaljnjimi težavami in rišica Košorokova, je letos obiskovalo 33 učencev. Od tega jih je 26 izdelalo, 7 pa jih ima popravne izpite. Pet učencev bo opravljalo popravni izpit iz enega predmeta, dva pa iz dveh predmetov. Najbolj pogosta predmeta pri popravnih izpitih sta matematika in tuji jezik. Učno osebje je med šolskim letom seznanjalo učence z možnostmi, ki jih imajo v različnih poklicih. Napravili smo tudi anketo med učenci. Le-ta je pokazala, da bo velika večina učencev nadaljevala šolanje. Tako bodo tri učenke, med njimi dve odličnjakinji, odšli na učiteljišče. Tudi na srednjo tehniško šolo bo odšlo več učencev; od teh se je večina odločila za kemično stroko. Sledijo še administrativna, srednja ekonomska, srednja farmacevtska in Nada Lombardo; »Na srednjo ekonomsko šolo!« druge šole. Tudi v uk gre precej učencev, predvsem v avtomehanično stroko. V gimnazijo bodo predvsem odšli tisti učenci, ki se do sedaj še niso mogli »najti« in odločiti, za kateri poklic imajo največ veselja in sposobnosti. Vsi ti dijaki pa so končali osnovno šolo z nadpovprečnim uspehom. Naspieh je bil letošnji osmi razred po učnih uspehih zelo dober. Za delo poleg rednega učnega načrta pa kljub zanimanju nismo imeli dovolj možnosti zaradi perečega pomanjkanja prostorov, je zaključila tovarišica Košorokova. uspehi so tu. Vsem imenovanim neimenovanim pa želimo, da sc bodo tako uspešno spoprijemali dosegali še lepše uspehe kot doslej ka Muhič; »v gimnazijo ...!« Končan • ^Ijevat •S»edl‘J‘ - '.rokovni šoli na-NAna ttud‘j na univerzi, šla n-i LOMBARDO pa bo od-vendar tsr<;dni0 ekonomsko šolo, hadalji,;, z narnenom, da potem kultetj Studij na ekonomski fa-Na tehni 'I ^šanje o praktičnem in enakecam Pouku so bili vsi trije zr>i rnVLn'’a' Je praktični Polnom* ° koi'isten in da je po-^khični lzpolnil svoj namen. Za Kli trditi**>Uk pa te8a ne b' mo' r'ekatere r,2 Vso gotovostjo, kajti uku nic. l80 Pri tehničnem po-!»k.. USO bil« n-SU. 11 .....<__ b,i________________ Obrane o- e najbolj posrečeno • “‘cer pa je to tudi stvar Naročam »Meščansko skupnost« Pošiljajte mi jo na naslov: ! Znamka za 15 din MOSČANSKA SKUPNOST LJUBLJANA-MOSTE ob Ljubljanici 42 Zakaj tako? Pred kratkim se je zgodilo v špecerijski trgovini na Zaloški cesti 20 tole: Potrošnica je zahtevala zobno pasto Hygia. Nemalo se je začudila, ko je zvedela, da sc je ta čez noč podražila s prejšnjih 52 na 100 dinarjev, t. j. za celih 48 dinarjev ali skoraj za 100 odstotkov! Poslovodkinjo je takoj opozorila na to in jo povabila naj povpraša upravo svojega podjetja, kako utemeljuje to zvišanje. Od tam pa so odgovorili, da je nova cena pravilna: 100 dinarjev! Potrošnica pa s tem odgovorom ni bila zadovoljna, odšla je na občinsko tržno inšpekcijo in opozorila na to nenadno zvišanje. Obljubili so ji, da bodo stvar pregledali in uredili, a do danes ni dobila odgovora. Nekaj dni potem potem pa je prišla ista potrošnica zopet v zgoraj imenovano trgovino in glejte — Hygia zobna pasta se je to pot pocenila na 58 dinarjev, torej le zvišala za 6 dinarjev! Trgovsko podjetje sprašujemo: če je tovarna, ki izdeluje Hygia zobno pasto, podražila svoj proizvod toliko, da podražitev ni ekonomsko prepričljiva, ali ni morda kje kaka druga tovarna za zobno pasto, ki svojih proizvodov neutemeljeno ne draži ali pa jih ima morda celo cenejše? ★ V pekarni na vogalu Partizanske in Pokopališke ulice je bilo: Neka stranka je kupovala kruh, ko prinese neka druga kos kruha in v njem zapečenega — ščurka! Ko to pokaže prodajavki, ji ta odgovori: »Kaj meni kažete, pekom ga pokažite!« Prva stranka pa: »Zakaj imamo pa sanitarno inšpekcijo? Vi pa ste tudi dolžni javiti vaši upravi, da se ne bodo dogajale take stvari!« AH je kaj urejenega glede tega? In glede pekarn v Mostah na sploh: večina prodajavk kruha ne tehta in ga kupcem enostavno odreže, pa naj bo potem to zahtevana količina ali pa celo do 10 dkg manj! Kaj menite o tem? ★ Tudi nekatere prodajavke na trgu so pri tehtanju precej neobčutljive za točnost: dekagramov kaj rade ne upoštevajo, temveč kar zaokrožujejo — seveda navzgor, to je v potrošnikovo škodo. Žalostno pri tem pa je, da nekateri potrošniki pri tem vzklikajo: Kaj bi tista »dekca« ali 5 dinarčkov! Ce bo vsak potrošnik takoj reagiral na take, včasih tudi malenkostne nepravilnosti, bi bilo marsikdaj mnogo manj hude krvi, pa tudi trgovina bi morala prisluhniti temu! Od nas potrošnikov je tudi odvisno, da bo trgovina v naši občini taka, kot si jo želimo! Potrošnica Pavla Florjančič, Prvomajska 13 PRIPIS UREDNIŠTVA: Objavljamo nekaj ugotovitev, ki kažejo dobro voljo naših bravcev, da bi odpravili morda sem in tja tudi majhne, a nepotrebne nepravilnosti — to pot v naši trgovini. Pri-pominjamo pa, da bomo objavljali tudi naprej le dopise z avtentičnimi podatki, s polnimi podpisi dopisnikov in z navedbo njihovega bivališča. UREDNIŠTVO Tretja izmena, učilnice stanovanja... Kazalo je že, da bo naš ObLO začel graditi letos v Jaršah novo šolsko poslopje za popolno osemletno osnovno šolo. Toda investicij za to v skladu za šolstvo skorajda ni, problem učnih prostorov pa bo v tem delu naše občine iz meseca v mesec težji. Prav zato menda le ni prav, da naš ObLO ne seže po ukrepu, ki lahko trc- Pred nedavnim je bila 5. plenarna seja ObK LMS. Udeležba je bila presenetljivo velika. Po uvodnih besedah sekretarja tov. Dušana Dolinarja je spregovoril Janez Grčar o vlogi in nalogah počitniške zveze. Ob koncu precej podrobnega in obširnega poročila so mladinci predlagali, naj bi sc počitnšika zveza še razširila in na znotraj še bolj utrdila. Škoda je le, da vodstvo počitniške zveze ni pripravilo konkretnejšega programa za sodelovanje z LMS. Izhajati moramo namreč iz dejstva, da je mladina ista tako v počitniški zvezi kot v mladinski organizaciji; tudi organizacijsko bi torej sodelovali pri skupnih akcijah, ne kaže pa na silo formirati še neko telo, ki bi nekje na vrhu povezovalo to mladino. Morda bi prej kazalo ustanoviti eventualno komisijo, ki bi v težnji za čim uspešnejšim delom vodila delo v smeri koordinacije med obema organizacijama. Pod drugo točko smo znova ugotavljali premajhno sodelova- nutno najhitreje vsaj deloma reši ta problem. Gre namreč za izpraznitev upraviteljevih stanovanj v sedanjem starem šolskem poslopju v Jaršah in na šoli Vide Pregarčevc, ki v višje razrede svoje šole sprejema sedaj tudi otroke s področja Jarš. Na šoli Jarše bi s tem pridobili eno, na šoli Vide Pregarčevc pa nje nekaterih članov. Vzroki so domala vedno isti: ali prevelika obremenjenost na eni ali pa nedelavnost na drugi strani. Zato so bili nekateri člani razrešeni svojih funkcij, pa tudi v sekretariatu so sledile nekatere kadrovske spremembe. Končno smo ugotavljali, da bi bilo treba takoj in močneje zainteresirati oblastne organe in družbene organizacije za enkratno dodelitev sredstev, ki jih rabi LMS za nakup zemljišča v Šmartnem, ki bi služilo mladini za športno življenje — zgraditi nameravajo igrišče za košarko. lastnik je voljan prodati oziroma daje prednost prvemu in boljšemu ponudniku, mladina se zanima za zemljišče — sredstev pa primanjkuje! Ali ne bo celo kazalo skrčiti sredstva tam, kjer se morda včasih razsipavajo in jih usmeriti v koristnejše namene? še po formalno zaključeni seji smo v skupinah nadaljevali razgovore o načrtih in ciljih, ki stoje pred nami. Marina Pogačar dve učilnici, torej kar tri učilnice za vrednost približno 10 milijonov dinarjev, kolikor bi stali stanovanji za oba upravitelja. To je zelo poceni, če računamo, da stane ena nova učilnica najmanj 15 milijonov dinarjev. S tako ureditvijo bi sc na obeh omenjenih šolah začasno izognili tretji izmeni, v kateri se šola v Jaršah že duši, resno pa že preti šoli Vide Pregarčevc. V Novih Jaršah sc namreč hitro veča število stanovanj, novo šolsko poslopje pa je kot vse kaže še pr®' cej odmaknjeno. Ponovno resno preudarimo la problem, da ne bo še večjih prehodnih težav. Šolska odbora V odgovor na gornji dopis je uredništvo povprašalo za mnenje predsednika Sveta za šolstvo tov. Franca Oblaka. O omenjenih problemih, je dejal tov. Oblak, je svet za šolstvo že večkrat razpravljal. Nameravana gradnja nove šole v Jaršah, ki naj bi problem pomanjkanja šolskih prostorov rešila za daljšo dobo, je za zdaj odpadla. Sredstva sklada za šolstvo zadostujejo komaj za personalne in materialne izdatke, tako da bo treba P<>" manjkanje učilnic v Jaršah in šoli Vide Pregarčevc rešiti začasno tako, da bi morda izpraznili omenjeni upraviteljevi stanovanji in pa s premaknitvijo šolskih okolišev. Ti naj bi odslej sorazmerno težili na šoli Ketteja in Murna na Kodeljevem in Vide Pregarčevc. Tako bi razbremenili šolo v Jaršah, ki je sedaj najbolj obremenjena. 5. plenarna seja občinskega komiteja LMS Vojaški vojni invalidi občine Moste-Polje za Dan borca V počastitev Dneva borca 1962 je občinski odbor ZVVI Ljubljana —Moste—Polje povabil delovne kolektive naše občine na športno tekmovanje v streljanju, balinanju in kegljanju. Vabilu se je odzvalo 8 podjetij, in sicer: SAP, Javna skladišča, Saturnus, Izolir-ka, 'Kemična tovarna, Papirnica Vevče in Indos. Poleg vojaških invalidov je nastopilo 98 športni-kov-tekmovavcev. V streljanju z zračno puško CZ je nastopilo 6 ekip po 5 strelcev; streljali so na daljavo 10 m z 20 streli. Največji uspeh so dosegli naši invalidi: skupaj 829 krogov ali v povprečju 166 krogov! Sledijo Papirnica Vevče z 824 krogi, Indos z 815 krogi itd. Od posameznikov sta dosegla najboljše rezultate tekmovavca Janez Primožič (187 krogov) in invalid Franc Butara (182 krogov). V balinanju so zmagali tekmo-vavci iz Kemične tovarne, sledijo pa jim naši invaldii in tovarna Indos. V kegljanju — igrali so na kegljišču Slovana — je nastopilo 8 moštev po 6 tekmovavcev; metali so po 100 lučajev mešano. Športniki iz podjetij so pokazali vse, kaj znajo in so se zagrizeno borili za vsak met. Zmagali so naši invalidi, ki so podrli skupaj 2382 kegljev oz. v povprečju 397 kegljev, kar je že dober rezultat. Sledijo jim kegljači iz SAP z 2354 podrtimi keglji in iz Saturnusa z 2353 keglji. Za zaključek je občinski odbor ZVVI priredil v soboto 9. junija malo slovesnost v klubskih prostorih INVALID in podelil najzaslužnejšim ekipam in posameznikom pokale in diplome. Vsako podjetje je za sodelovanje prejelo spominsko diplomo. Tov. predsednik Peter Sterk je v kratkem nagovoru povedal, kaj je vodilo občinski odbor ZVVI, da je organiziral to tekmovanje in se zahvalil vsem sodelujočim tekmovavcem, da so vnesli v tekmovanje res mnogo športnega duha in dosto- janstveno počastili praznik borca 1962. Po podelitvi priznanj se je razvila interna zabava, ki Je minila v prijetnem in tovariškem vzdušju. Tudi zapeli smo neka) partizanskih in narodnih pesmj-.Tako je čas kar prehitro mirni-Tovariši iz podjetij so pri odhod poudarili, da naj bi takšna tekmo; vanja postala tradicija in da ^ žele s športniki-invalidi še ve-' krat svidenja. Pripomniti f>o d10” ramo, da smo pogrešali tekmo-vavce iz nekaterih podjetij, K verjetno iz objektivnih razi0®?, niso prišli na zaključno priredi tev. Leopold Kos VOLAVLJE Hribovska vas VolaVlje se razprostira pod položnim hribčkom. Skozi vas je speljana cesta, ki veže naše naselje s kraji v bližnji okolici. Prebivavci so večinoma kmetje, ukvarjajo se s poljedelstvom in živinorejo. Ime Volavlje izhaja — po ljudskem izročilu — iz besede vol. Nastalo je baje tedaj, ko je nad našimi ljudmi gospodarila fevdalna gospoda. Tako je bilo tudi v naši vasi, kjer je gospodoval graščak z graščine v Koških poljanah. V volaveljski okolici je imel velike pašnike, na katerih so njegovi podložniki pasli črede volov. In od tedaj se to naselje imenuj® Volavlje, prebivavci pa Volave J Koče v Volavljah so bile in krite s slamo. Bile so d dimnikov in iz vseh odprtin valil dim, gospodinje pa 50 vedno vse solzne od dima. *a Za časa turških vpadov na v slovenska tla se je nekaj Td1.-pojavilo tudi v bližnji vasi Ja ’ toda prebivavci Janč so jih s močjo Volaveljccv pregnali- , Vseskozi je bilo življenje veljcev težko in boj za vsa kruh ni bil lahak. V L (Nadaljevanje na 5. stran«/ Naša mladež r^^kratij3 je prijeten zaliv " ea Savudrijo in Umagom. Prav nr!?U n?orja> ned oljkami in ci-c+ir^mi stoji belo poslopje zdravljenega okrevališča občine Ljub-ijana-Moste-Foije. Letos je tu so s8a iznena naših otrok, ki D •Se ?red koncem šolskega leta , Peli sem, da se naužijejo zra-» sonca in morja, razvedrijo in v Zambratiji družba, tako je raznovrstno njihovo delo in razvedrilo. Imamo pa urejeno delovno disciplino, ki je nujno potrebna m red v koloniji. Vstajamo ob sedmih, po pospravljanju in umivanju zajtrkujemo, nato se navadno kmalu odpravimo na kopanje. Vreme nam je naklonjeno, sonce pripeka, ven- s^o novih moči za novo šol- od^ z^rana otroška druščina ciciunle^neSa Dančka, skupinice tev anov Pa tja do krepkih fan-, °srnošolcev. Kot je pisana dar smo še občutljivi in se radi zatečemo v bližnji borov gozdiček s prijetno, hladno senco. Tu so predvsem radi naši najmlajši, ki se igrajo na peskovniku, večji pa neumorno plavajo, se potapljajo, iščejo školjke, zbirajo ježke, morske zvezde in podobno. Razdeljeni so na plavavce in neplavavce, vendar tudi med zadnjimi ni nikogar več, ki se ne bi pogumno poskušal obdržati na vodi s čofotanjem ali vsaj plavalnim pasom. Nekaj jih je, ki so že sami zaplavali, s sistematičnim plavalnim tečajem pa se bo vrsta plavavcev iz dneva v dah večala. Igre v vodi in na suhem, z žogo in brez nje nam krajšajo čas, ki nam do kosila prav hitro mineva. Zrak in voda nam dajeta tek in s tem, da hitro pospravimo s krožnikov okusno pripravljeno kosilo, napravimo posebno veselje našim skrbnim kuharicam. S polnimi trebuščki se prav radi vležemo k počitku po kosilu. Popoldansko kopanje poteka v glavnem v obliki najrazličnejših tekmovanj v plavanju, potapljanju, pobiranju raznih predmetov iz vode in tekmovanja na suhem ob morju: perjanici, odbojki, nogometu. Ko se ozračje nekoliko ohladi, pridejo bolj do veljave igre na prostem; radi se pomerimo tudi s pionirji — domačini iz Zambra-tije v nogometu in igri »Med dvema ognjema«. Ob takih napetih bojih in intenzivnih treningih nastajajo seveda tudi »poškodbe« — praske ali razbiti palci, ki naj jih skrbno celi in zavija tovariš me-dicinec. Tako se zabavajo predvsem dečki. Deklice pa med tem najraje prepevajo in plešejo različna kola ter se tako pripravljajo na taborni ogenj ob koncu tedna. Celodnevni vrvež in razgibano življenje se umiri šele na večer, ko sonce že davno utone v morje in ko se v globokem snu razgubijo misli na prijetno preživeti dan. L. R. v°jnilda ^evan,*c s 4- strani) fantov3* moral° precej mož in katern lz naše vasi na vojsko, s Meri Se ve^ina ni vrnila, jetn narodnoosvobodilnim bo-cej. o . °dšlo v gozdove tudi pre-n;lrf)tin aveljcev in se bojevalo za brjfng,0 ,ln socialno osvoboditev, to s i!ni’ k* 80 ostali v vasi, pa njitLh,;?no in obleko podpirali brej; • J?°i' Ker pa vas ni bila toz i-j r P« vas in ona Prišlo i/iiJavcev, je Nemcem to ianke £1713'n na uho. Iz posto-^žgLrr 50 i° *meii v bližnji vasi Vas Um- ^e’ ,so večkrat prihajali v aveliri zasllševali ljudi. Toda Vo-bi k0„ rajši molčali, kod da ^ethci Kljub izdajstvom Život> -1111 ’iudem niso prišli ''as. tv*- \n sklenili so, da požgo tCtnega a tu^‘ si°riii in sicer po-1944 “Poldneva 4. avgusta le-°*tal j ln °d večine domov je 'ktilo sr_?fI>el. Med to vojno je va.rt 16 inntov in mož iz ^ svoiih'j2® veh delovni s,vob°do, za blagor ine. nih ljudi naše domo- »abeii °?n^a“i vojni so Volaveljci h-^iu so tbn°vo svojih domov, (di biš stnian?esto Pmjšnjih lese-aie to dfle ePfe, zidane - za-rane*ki jih je s^petro? T ~ kot prcj — Ito^11 to miši h kami in treskami-to Šlo V^htl "a elekti-iko. Tež- Ds, lOSfi a s skupinimi močmi je a elektri,2asYoUla v naši vasi ona žarnica- Elektrika X1" k to ^ z todijslHrv^'11 v Sospodar-Sl °dprliJ'ftan? »Prejemniki pa * toki pogled v svet. Zofka Omahen Prežganje Pred nedavnim so v otroški varstveni ustanovi pripravili prisrčno prireditev. Prisotni starši in vzgojitelji so bili navdušeni ob spremljanju programa, ki so ga izvajali naši najmlajši Krvodajavci-hvala vam * V Ob dnevu krvodajavcev — 4. juniju — je priredil občinski odbor RK Moste-Polje skromno, a prisrčno slovesnost! Dvorana v Titovem domu je komaj sprejela številne krvodajavce, ki so — premnogi do 10-krat, 20-krat in celo večkrat — prostovoljno darovali svojo kri in tako pomagali zdravstveni službi pri zdravljenju bolnikov in reševanju življenj. V uvodnih besedah je poudarila predsednica komisije za krvoda-javstvo tov. Karla Liberšarjeva, da je današnja množičnost te človekoljubne akcije plod dolgoletnega vztrajnega in kolektivnega dela različnih organizacij. Naši delovni ljudje so dolga leta kazali in kažejo tudi pri tej akciji visoko moralno etično in socialistično zavest, ko nesebično in seveda brezplačno pomagajo človeku v nesreči. Krvodajavska akcija po vsej Sloveniji pomaga našim zdravstvenim ustanovam, ki imajo na eni strani vedno dovolj krvi, na drugi strani pa prav zato lahko uvajamo najsodobnejše metode v zdravljenju in tako krajšamo dobo zdravljenja pri mnogih vrstah obolenj. Komisija za krvodajavstvo pri občinskem odboru RK je vedno dobila vso moralno pomoč in razumevanje pri občinskem sindikalnem svetu, pri občinskem odboru SZDL, pri ZD Moste in Polje, sindikalnih podružnicah v podjetjih in ustanovah, delavskih svetih in upravah gospodarskih organizacij; z njihovo pomočjo je uspela zbrati okrog 1000 dajavcev krvi samo v letošnjem letu! Delavski sveti, upravni odbori in sindikalne podružnice podjetij in ustanov ter ostale družbenopolitične organizacije so z vsem razumevanjem omogočili tudi ureditev več vprašanj glede nadomestil v času odsotnosti delavcev pri odvzemu krvi. Vsem krvodajavcem in vsem tistim, ki so omogočili tako široko in uspešno delovanje te človekoljubne akcije, iskrena hvala — je zaključila tov. Liberšarjeva. Iskrena hvala v imenu vseh otrok, ki so jim bile s humanim dejanjem rešene matere, v imenu vseh mater, ki jim je tako bil rešen njihov najdražji otrok in v imenu tisočev poškodovancev-operi-rancev, ki so se tako vrnili kot zdravi in enakovredni ustvarjav-ci in graditelji naše socialistične družbe — hvala vam! Kulturni del programa so izvajali solisti in različne zasedbe glasbene šole Moste. Večina nastopajočih so bili cicibani in pionirji ki so s svojo prisrčnostjo in izvajanjem dodali svoj precejšen delež k svečanemu in toplemu razpoloženju v dvorani. Po razdeltivi diplom in značk se je razvil tovariški družabni večer in krvodajavci so se razšli s še bolj potrjeno zavestjo, da se naša družba zaveda in ceni njihovo plemenitost! Nekaj misli o graditvi avtodroma v Ljubljani Ljubljana pravzaprav že ima avtodrom ob Zaloški cesti v občini Ljubljana—Moste—Polje. Ta prostor so sprva rabili za hipodrom, kasneje pa ga, je JLA začela preurejati za vežbališče šoferjev. Z vse večjim razvojem motorizacije posebno v zadnjih letih je ta prostor postal avtodrom, ki ga poleg vojske in avto šole za predvojaško vzgojo prav koristno bivavcev in po številu motoriziranih vozil prednjači v državi, več kot nujno potreben. Po urbanističnem načrtu za mesto Ljubljana o ureditvi cestnega omrežja in zazidav pa sedanji avtodrom ob Zaloški cesti na Fužinah nima prihodnosti. Zazidalni program predvideva namreč intenzivno stanovanjsko zazidavo na sedanjem začasnem avtodro- žjvahnega napredka motorizacije ne odgovarja več; Ljubljana kot center republike pa mora misliti tudi nekoliko naprej — in pogoji za širjenje starega avtodroma so minimalni. Sklep AMD Moste je vsestransko podprla tudi avto-moto zveza Slovenije. Na osnovi vsega tega je avto-moto društvo Moste izdelalo idejni načrt za novi avtodrom, ki naj bi bil — ____ces to v aoUiui 8 km ---- lcc >tiSHb se tvdi lahko uans/l za hitrostni avto-moto šport v dolžini k s km) fiLDuno, res ta vranja, garaže, \U blagajne, klubski prostori (2) tnbuna (J) Start-Cilj »Vilo: 0 XX) 200 (J) tekmovalni park (J) plato za Go-karT (g) Šolski center (7)1 tabuna j servisi, garaže /jv l prostori soinvestitorjev VSz zadružni dom Zadobrova šole pri raznih ustanovah in sindikatih). Tu bi lahko prirejali avto-moto tekmovanja v sor-t-nostnih in ocenjevalnih vožnjai voznikov motornih vozil in Go-Cart tekmovanja. Ploščo za Go-Cart bi lahko koristno uporabljali tudi za treniranje pionirjev s pi°' nirskimi ali Go-Cart vozili, ra h1' trostne dirke, za razna zimska tekmovanja v avto-moto športu m za avtocamping. Poleg vseh ten avto-moto možnosti bodo lahko uporabljali avtodrom tudi kolesarji za kri te rij s ka tekmovanja ln treninge ter kotalkarji, ki bodo lahko imeli na Go-Cart plošči ko-talkarske nastope in treninge. Vse to nam dokazuje, da bo ta'{ avtodrom zelo koristno služil svojemu namenu in bo dnevno lahk° polno zaseden. Idejni načrt Pr videva zato večji prostor, kot J*-dosedanji ob Zaloški cesti > ObLO Moste—Polje je že prLt31 nanj ter odobril lokacijo. Načrt za gradnjo prcdvidevV vrednost del po današnjih grado-i' nih cenah, gradili pa bi v >ntr0!’ ^ rib uredništva Ob Ljubljanici I. nadstropje. Pohod moščonskih tabornikov na Janče V pisarni na Njegoševi cesti je vse živo. Taborniki Črnega mrava se odpravljajo na petdnevno ta-borenje na Janče. Tam Imamo na planoti, imenovani Kosilna raven, svojo kočico. Namen taborenja je dograditev koče in trening vseh ekip za,mnogoboj. Vsi hitimo. Hrano spravljamo v nahrbtnike. Počasi izginja z mize olje, mast, polenta, kava in drugo. Nekaj ostane še na mizi, a nahrbtniki so polni, vanje ne gre več! Gospodar stopi v skladišče in prinese vreče, ki pogoltnejo vse ostalo. Vreče razdelimo med najmočnejše. Hrček in Tekač primeta strešno lepenko, Herkul dobi vrečo s sladkorjem, polento in kavo. Sonsirey in Bela breza se ukvarjata z moko. Tarzan pa si naloži poln nahrbtnik in še vrečo s kruhom. Kolona otovorjenih tabornikov se pomika proti postaji. Ljudje se ozirajo za nami in se smehljajo. Nekje sredi poti se medvedki, na- ši najmlajši, utrujeni ustavijo. Volk — Lisica, dobra tovariša, dobita na svoja pleča vsak po eno potovalno torbo. Naslednjih sto metrov napredujemo hitro, nato nas ustavi Tekač s strešno lepenko. Tarzan jo pograbi na enem koncu, Herkul na drugem, pa haj-di naprej. Videti sta kot tovorni muli. Tudi z ostalimi ni nič bolje. Končno zagledamo postajo, naš prvi cilj. Pred njo se prvič preštejemo. Zaradi varnosti opravimo štetje štirikrat, a ker dobimo vsako pot drugačen rezultat, ponovimo to še petič, nakar kupimo vozovnice. Prej lepo, vedro nebo pa se zob-lači in kmalu tudi začutimo prve deževne kaplje. Do vagonov prispemo zato precej premočeni. Nič ne de, saj smo navajeni — taborniki na izletu in soncu — to vendar ne gre. Ne vem, po kakšnem »•čudežu« se zrinemo vsi v vagon, vrata zapremo — zaklenemo, da ne bi kdo padel iz vlaka. Prešteje- mo tabornike — prtljago. Ko ugotovimo, da smo pozabili v pisarni samo eno vrečko polente, se oddahnemo. Vlak se sopihajoče premakne in za nami ostane z dežjem oprana Ljubljana, Izstopimo na Lazah, se pod varnim zavetjem strehe pred skladiščem ponovno otovorimo in krenemo po cesti proti bivši gostilni Lenka. Gledam v Herkulovo vrečo. Neka rjava tekočina teče Iz nje. Zasmejem se in zavpijem: »»Evo, pa imamo ekspres za kavo!« In res, vrečke s kavo in sladkorjem so se strgale in iz vreče, v kateri je bil včasih riž, teče pod vplivom dežja — razgretega Her-kulovega hrbta kava, prava črna Proja. Med mnogimi nevšečnostmi se prebijamo iz dolinice v dolinico, preko naraslih potokov in že smo pod vznožjem Trisula 1. Nato po strmini eno uro grizemo kolena. Vajeni vseh tegob deževnega dne pridemo, ko prekoračimo še ostala dva Trisula, do koče. i ctrefr3 Kakor hitro stopimo pod » verande, neha deževati. KaZV (0-bo vsak hip posijalo sonce. ,lači plo zavetje koče se nato • njti vseh 26 tabornikov, premo 0 do kože. Začne se l°v. za ^ obleko. Nato imamo na JaS,1 si kočo zbor. Po dviganju r.at> razdelimo delo. Po obilni večerji si U1 ležišča na pogradih. Tenko 0. jaz si zaradi pomanjkanj --štora posteljeva kar na kaj bo utrujenim udobje. ^ Po vstajanju, umivanju v tranji telovadbi delajo < e kuhinji, fantje pa prigod id progo za orientacijski P^..0i K1 postavljamo latrino. Po K n,.avi'e' so ga tabornice odlično PriP ptC' počivamo v senci in P’11 ^lo1111 bavljamo. Nato pa zopet delo. . pi P°' Tudi vsi ostali dnevi tekali v prijetnem ''“G* n dof" ki ga je le včasih P«^ljali V Ljubljano smo se fi'^ pravi čas, da smo si oga-»»Teror barbarov«. T»r*an Rokometne ekipe Slovana ob zaključku sezone Rokometna tekmovanja so končana. Slovanov izkupiček je b'l Premajhen, da bi jamčil obstoj moške ekipe v II. zvezni ligi in da bi se ženska ekipa kot slovenski prvak uvrstila v višje, zvezno tekmovanje. Ob tem obračunu se sprašujemo, ali so naše moči res izčrpane ,n ali so bili napori racionalno razporejeni. Vsakdo, ki zasleduje razvoj moškega in ženskega rokometa v Mostah, ve, da ta klub združuje razvoj fantov in deklet, ki so dovolj talentirani in še bolj Pridni pri svojem delu, da so pokazali maksimum društvene pripadnosti, da pa niso imeli športne sreče. Ali je torej res, da je sreča usto, kar ni šlo v korak z našim delom? Moška ekipa, ki je tekmovala v ligi, je obstala s 16 toč-mn.1 8 mostu. V začetku tek-„ yania smo analizirali moči te-dn tetyrn°valnega razreda in prišli k . ^mljučka, da bo 16 točk več m dovolj za obstanek v ligi. Na-štv Je- *orei izpolnjen, toda mo-vom kijub temu izpadlo. Ne ek' ^ tekmovanje, kjer bi od 10 izpadlo moštvo, ki bi imelo ]p„,k?ncu 16 točk. Ce pogledamo Vm 1C°’. vteimo, da so med Slo-Vrh™11 *n moštvi, ki so tik pod to !e *:)01,e 3 točke razlike; nihč0men*’ razen Varaždincev Ij: ai mogel napraviti skoka, Slov* Vl"k sredine in repa. kUr„ai? ie svoje neposredne kon-v g^te premagal in celo razlika zlasti ni P°razna- Zatajila so ljal 1 Pokatera moštva, ki so vete te V tesenskem delu za favorite tekmovanja in so neresno točk. 8ovorno darovala točko za ravno tistim moštvom, ki so ogrožala Slovan. Olimpija je n. p v. moštvu iz Petrlnj darovala 4 točke, isto moštvo pa je premagal Slovan v Petrinjah in v Ljubljani. Takih primerov je še več. Glede našega notranjega dela in organizacije pa moramo priznati, da moštvo ni bilo najbolje pripravljeno. Moštvo je treniralo pod vodstvom prizadevnega trenerja Rozmana, ki pa svoji nalogi ni bil povsem kos. Pred tem je treniral to ekipo tešnovar, ki je imel več izkušenj, zlasti pa je bil pri svojem delu nepopustljiv in neusmiljen. Kakovostna raven igravcev vsekakor zahteva poklicnega trenerja, ki bo posvečal moštvu ves svoj čas — ne kot postransko delo, ampak kot glavni in edini poklic. Take trenerje imajo skoraj vsa kvalitetna moštva v drugih republikah in nedvomno je to ena glavnih hib slovenskega rokometa. Organizacija tekmovanja v II. ligi je bila razen rednih in običaj- .‘tehiovantente na naših Šolah postaja vedno živahnejše. Številna /'DfetlvfJil teispešiijcjo kvaliteto, pa tudi množičnost narašča. To <, ilh (|0|)r ' I|telt*Ra šolskih športnih društev, ki so na nekaterih 1 zaživela. Na sliki vidimo najboljše atlete na šoli Ketteja in Murna nih finančnih težav ter slabe propagande — dokaj dobra. Vodstvo kluba tudi ni moglo rešiti vprašanja življenjskih pogojev nekaterih igravcev, ki so kljub naporni vadbi živeli v zelo slabili razmerah. Vprašanja hranarine, štipendij, nadomestil za izgubljeni zaslužek itn. bi morali reševati vzporedno, kar pa zopet zadene na občutljivo finančno stran poslovanja. Tekmovanje v zveznem merilu zahteva tudi rešitev takšnih in podobnih nalog, saj je nemogoče zahtevati od igravcev, ki so v glavnem slabo situirani študentje in dijaki, da trenirajo 4-krat ali celo 5-krat tedensko, hkrati pa večino sobot in nedelj preživijo na napornih potovanjih. Merodajni forumi, ki zastopajo optimistično stališče, da Slovanov rokomet stremi za nadaljnjimi kvalitetnimi koraki, se morajo s tem sprijazniti in realneje pretehtati tudi te možnosti. Kolektiv fantov, ki je doživel nesrečen poraz, zasluži vso pohvalo in zahvalo, saj je dokazal svojo zrelost in moč samozatajeva-nja. Igravce, kakršni so Kunej, Zmuc, Soklič, Virk, Djakič, Dju-raki in vsi, prav vsi, ki so prestajali krst II. zvezne lige, sprejme vsak rokometni klub z odprtimi rokami. Mimo tega, da so igravci dosegli zadovoljivo kvalitetno raven, je njihova največja odlika disciplina in tovarištvo, s čemer prednjačijo pred drugimi klubi. Izpad iz II. lige je igravce sprva potrl, toda moti se, kdor misli, da bo zaradi tega Slovanov rokomet propadel. Kolektiv bo ostal enoten in strmel za tem, da čimprej dokaže svojo zrelost in upravičenost do tekmovanja v višjem razredu. Zenska ekipa, ki je tekmovala v republiški ligi, je vse do konca veljala za favorita. Drugo mesto v republiški ligi pomeni sicer po- raz, toda prvo mesto zasede lahko le eden. To je bila letos borbena Mladost iz Kranja, ki je povsem zasluženo postala slovenski prvak. Žensko ekipo sestavljajo igravke, ki bi z več resnosti in volje lahko tekmovale v zvezni ligi. Stare izkušnje pa povedo, da trdo delo v športu ne prenese vsako dekle. Rokometašice so sicer nadarjene, vendar je to premalo. Edino delo in zopet delo lahko rodi uspeh. Igravke lahko razvrstimo v dve vrsti. Prve so tiste, ki so pripravljene na trdo delo in samozataje-vanje. drugim pa pomeni rokomet razvedrilo, prijeten tekmovanje in potrebo po športu, ki jim je pri srcu. Obe stališči sta sicer zdravi in vsako se da po svoje zagovarjati. Ker pa morajo biti tudi stališča sinhronizirana za končni uspeh, ki je težko dosegljiv, se moramo sprijazniti s tem, da bo Slovan tekmoval z žensko ekipo v republiški ligi, kjer bo kvalitetno pomenil mnogo, vendar premalo, da bi posegel v boj za dosego cilja v zveznem merilu. Trener Mavrič je vložil veliko truda in kuje optimistične račune za bodočnost. Morda bodo tudi igravke postale prizadevnejše, zagrabile za ponudeno priliko in postale edini slovenski predstavnik najvišjega ženskega rokometnega tekmovanja v Jugoslaviji. Vodstvo kluba, ki še vedno vzdržuje peščico delovnih odbornikov, čaka v novi sezoni mnogo dela. Predsednik rokometnega kluba tov. Pičulin pričakuje več pomoči s strani uprave društva in športnih forumov v občini in mestu Ljubljana. Slovanov rokomet zasluži vsekakor več pozornosti in pomoči, saj združuje veliko meščanske mladine, ki se vzgaja hkrati v dobre športnike in državljane. m. n. 8 # MOSCANSK A SKUPNOST Slovesnost < ob dnevu krvodajavcev OBČINSKI ODBOR RdE' CEGA KRIZA JE PRlRf' DIL OB DNEVU KRVODAJAVCEV MAJHNO SLOVESNOST ZA STEVILNj; KRVODAJAVCE IZ NAst občine, ob tej prilik SO RAZDELILI TUDI D1' PLOME IN ZNAČKE. V KULTURNEM DELL PROGRAMA SO SODELOVALI TUDI UČENO GLASBENE SOLE MOSTE PRIREDITVE, KI JE V KULTURNEM DOMU ZELENI JAMI, SE JE U0E' LEZILO NAD 100 KRVO DAJAVCEV Dva Oskarja za Saturnus = • 29. JUNIJA SO V CENTRU ZA EMBALAŽO ZA NAPREDEK TRGOVINE PRI TRGOVINSKI ZBORNICI LRS PODELILI NAGRADO ►►JUGOSLOVANSKI OSKAR ZA EMBALAŽO 1962.« MED NAGRAJENIMI JE TUDI MOSCANSKA TOVARNA SATURNUS. NA SLIKI VIDIMO DIREKTORJA TOV. ZDRAVKA RAKUSCKA, KO SPREJEMA DVA OSKARJA ZA EMBALAŽO 1962 TT Novo pralno sredstvo za pranje avtomobilov • PREJŠNJI TEDEN JE KOMUNALNO PODJETJE JAVNE GARAŽE ORGANIZIRALO DEMONSTRACIJO PRANJA AVTOMOBILOV Z NOVIM PRALNIM SREDSTVOM. TO PRALNO SREDSTVO, IMENUJE SE -AVTOSPUN«, SE UPORABLJA PREDVSEM ZA PRANJE OSEBNIH AVTO- ^ MOBILOV IN IMA NEKATERE ODLIČNE LASTNOSTI: NE RAZJEDA LAKA, USTVARJA NA LAKU POSEBEN SLOJ, KI DAJE LAKU ZELO LEP LESK, PREPREČUJE RJAVENJE ITD. Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Moste-Polje. — Ijst izhaja mesečno. — Odgovorni urednik S. Trobiš. — Tiska CZP »Kočevski tisk« Kočevje