78. številka. Ljubljana, soboto 5. aprila. XII. leto, 1879. 10VENSKI NAROD. Izhaja vHak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti projenian za a v st r o-og o r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol 1 ta 8 gL, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en meHec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih Šolah in za dij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti projenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiSi št. 3 ^gledališka stolna". 0 pravni itvo, na katero naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolinanovej hiši. Govor slovenskega državnega poslanca dr. Vosnjaka T državnem zboru dno 31. marca. (Po stenografičnem zapisniku.) Viaoka zbornica! Ako se nazaj ozremo na šestletno delovanje tega prvega iz direktnih volitev izišlega državnega zbora z njegovo usta-voveruo večino, tedaj se bode teško da kdo upal trditi, da je bilo ono delovanje državi iu njenim narodom koristna. Nasprotno so se v tem času politične in narodne protivnosti še poostrile, a splošna beda in uboštvo mej prebivalstvom je večje postalo na strahovit način. Kako pa da bi tudi drugače bilo? Saj so se direktne volitve, ki so ob svojem času deželnim zborom njih dobre pravice vzele, ne ea bi Be deželne zbore pouprašalo, uvedle le za to, da Be je ustavoveruej Btranki zagotovila večiua v tej zbornici, akopram bi ona v oziru na Bvoje prevrženike mej prebivalstvom mogla zahtevati za se k večjemu jedno četrtino teh glasov. Ko so dobili veliko posestvo in mesta toliko poslancev, mora se kmetsko prebivalstvo, ki nosi najmenj tri Četrtine državnih bremen, zadovoljiti z jedno četrtino sedežev v državnem zboru. Veliko kmetskih vo-lilcev, ki plačajo na leto 10 gld., 20, 30 in več davkov, pa nema šo pravice, da bi se Brneli volitve volilnega moža udeležiti. Ta nenaravni in krivični volilni sistem, poostren še od vladnih organov, in od teh izhajajoči pritisk, ter do takrat neshsuno od vlade podpirano nesramno Bleparstvo b Bchabrusomw je naredilo v tej hiši ustavo -verno večino, a položilo tudi temelj po znejšim grehom, ker stranka, ki si je bila v svesti, da ne zastopa vcčme prebivalstva, ampak le nekoliko velja samo toliko časa, dokler jo vlada varuje. Ustavoverna stranka pri vseh sklepih daje uplivati le vprašanje svoje eksi Btencije, na škodo državi, kr njenim oarodjm Ako pa se še misli, da so vrhovno vlado zastopali, ter jo deloma še z ^sto^ajo mej tem časom taki možje, ki se mjso mogli nikdar speti nad svoje strankarske interese, ter bo sebi izročeno vladno oblast v strankarske namene zlorabili, potem se nam je le čuditi, da se državni organizem v tem času nij pri nas popolnoma razrušil. Ker so uže diugi govorniki govorili o nevarnem in pogubnem delovanji vlade v ▼ prošlej volilnej dobi, ter o poslovanji ustavoverne stranke, hoCem jaz svoj govor omejiti, da bodem le konstatiral in kritikova! Ono, kar so ti možje duemu narodnemu plemenu, kojega zastopati tu imam jaz čast, storili, in kar so greš li zoper ta narod. Narod slovenski, zavzimajoč s l : , milijonom prebivalstva zemljo mej Muro in Dravo do jadranskega morja, in popolnem zmožen, da bi bil živo predzidje zoper znane prodirajoče tendencije naših južnih italijanskih sosedov, imel je toliko, kakor noben drug narod vdržavi pretrpeti zaradi nemilosti, rekel bi celo radi očitno sovražnega postopanja te vlade, tako da Be mora nehote vprašati, je-li to postopanje vlade plačilo za njegovo zvestost in udanost do države in dinastije, in je-li se daje v Avstriji res zmirom prednost onim narodom, ki znajo puntati se? Ko je pod takozvanim „bUrgerminister-stvoin" še bila veljavna pravica združevati se in zborovati (klici na desnej: Čujte 1) ter se nij kakor zdaj izročala kar polic ajskej samovolji, takrat bo Slovenci na mnogih in po več tisočev ljudij obiskanih taborih izrekli svojo željo po z j edin je nju vseh Slovencev v jedno administrativno celoto, ter željo po uvedenji sv o j e g a jezika v šole in urade. Za ta program Be poganjajo še tudi dene« vsi Slovenci, ker le v tem opažajo poroštvo za svoj daljnji razvoj, da colo za svojo ekaistencij o, in ker bi b tem bil ne 1) njih, ampak tuli državni interes iz nevarnosti. Ali kako se jo vedla vlada, ki se ie zmirum imenovala čuvateljico ustave, napram želji narodovej ? Na kakšen način je vlada branila in čuvala volilno pravo in volilno svobodo, pravo združevanja in zborovanja, tiskovno svobodo, in koncem kako je b članom 19. državnh osnovnih zakonov delala, ki za-jamčuje narodnostno pravo v smislu veljavno obstoječih zakonov ? Ekscelencam Lasser, Stre m yr, Glas«r so bih vsi ti zakoni le pa pir ni odrezki, katere bo po volji prezirali, in na kater.h mesto so postavili svojo voljo sic volu, sic jubeo. Jedna najtemnejših strani v malo slavnej zgodovini tega ministerstva so pod njim Izvršena se volitve, in ako se je prebivalstva loiiia popolna apatija nasproti vsem javnim stvaiom, mora sa iskati uzroka v tem, ker se je ono pri volitvah pre pričati moralo, da ne more svojega prostovoljnega m ■ ■ 1 j e nja izraziti, ker so prišli pod pritiskom vladnih organov taki zastopniški zbori, v katerih se pravo mnenja prebivalstva nikdar ne izrazu je. Kako bi sicer bilo mogoče, da ima deiola kakor je Kranjska, so svojim Barno slovanskim prebivalstvom, zdtij deželni zbor z nemško če prav malo večino. In ta najmlajša ustavoverna večina je Bklenila, komaj da se je sešla k prvej seji, takoj prenaredbo šolskih postav, na predlog jednega vladnega organa, c. kr., okrajnega glavarja, prenaredbo, s katero se šol- stvo na Kranjskem popolnem p o birokrati in na tak način ljudstvu še /a in, i ostanek ljubezni do ljudske šole jemlje. Ta zakon, čegar izdelovalci bodo u*e še videli njegov slab sad, je takoj nj ekscelenca gos.iod minister za nauk priporočil najvišji') sanke ji, ko se zakoni, kat. to je v prejšnjih časih narodna večina sklenila, nijso imeli nikdar prilike veseliti takega uljudnega ravnanja od struni gospoda naučnega ministra. V obče pak so na polju šolstva še vsa ona zla in vse krivičnost*, katere sem uže večkrat v tej visokej hiši omenjal. V tem oziru smo mi Slovenci v najhujšem položaji, ker so vse pri nas, torej za nas obstoječe srednje šole popolnoma nemški ali italijanski zavodi, akopram velika večina učencev, ki vstopijo v te zavode, nij zmožna nemščine niti italijanščine, ampak samo le slovenskega materinega jezika. To je jeden onih machiavellizmov, vsled katerega se izmej mase prebivalstva dohajajočim deželnim sinovom dalnji razvitek obtožuje, in se tako učni zavodi monopolizujejo za malo prebivalcev v mestih in za uradniške sinove. Ker ljudske šole vsled svoje tendencije nikakor ne morejo poleg materinega jezika tudi toliko druzega jezika naučiti, da bi učenec mogel po minolih štirih letih, ko navadno prestopi v srednjo šolo, razumeti uže poduk v tem njemu tujem jeziku, je vendar jasno, naj bi to tudi ne bilo s posebnim zakonom normirano, da bi se moralo vsaj v spodnjih razredih srednjih šol deželni jezik rabiti za učni jezik. Gospoda moja! Nam ne manjka učnih sredstva in učnih knjig, kakor se nam je ob svojem času očitalo iz vladue klopi, tudi ne učnih močij, a temu se upira samo nemško nacijo ti a 1 n a tendencija učnega vodstva, kf je miuolega leta v ovojej mrzkosti do nas Slovencev Bezala tako daleč, da je jedinej sicer nepopolnej Hredniej šoli z d ■Momi slovenskim učnun jezikom, spodnjemu realnemu gimnaziju v Kranju na Gorenjskem, določila pogin. Z laj moiaio zopet vsi učenci z Gorenjskega romati v Liubljano, kjer pak se ne sprejemajo zaradi prenapolnenja tamošnjega gimnazij, tako da se je v minolem zimskem semestru odvrnilo 47 učencev. (Čujte! čhiite! na desnej) Ker se je kranjski gimnazij iehko prišteval k najbolj obiskanim te vrste, in ker se je prešlega leta pokazalo, da ljubljanski gimnazij ne more sprejeti vseh dijakov ki se ogiase, se zapretje zavoda v Kranju ne more za drugo Binatrati, oego kot te£ko oškodovanje kranjske dežele in njenega prebivalstva. Da bi bili oziri štedljivosti pri tem odločilni, tega vendar ne bo nobeden verjel, ker bi se moral v tem Blućaju mnogo preje razpustiti kočevski gimnazij, ki je jako Blabo obisko- -van, ker za Dolenjsko je uže tako popolen realen gimnazij v Novemmestu. Gospoda moji! Slovenci smo dobri, «ko gre za to, da se nas rabi zoper r Itn ho irredento", takrat se na nas ozira in daje nam milost celo v oficijoznih listih ; a ko pa zahtevamo sv oj o pravico, pravico ki je nam v državnih osnovnih zakonih zajamčena, takrat obsipljejo nas sč zasmehomin zaničevanjem ter pre puščeni smo samovolji često samopašnega birokratstva v zvezi z reneg&tstvom. In vendar nij v novejšem času nobeden narod v državi t tko teških žrtev prinesel v korist monarhiji, kot slovensk i, ker v nobene deželi mobilizovanje nij bilo tako občno nego na Kranjskem in ,Spodnjem Štajerskem. Po približnjej cenitvi je bilo, malo računjeno, črez 30.000 mož slovenske narodnosti [k orožju poklicanih, mej temi mnogo očetov, tako da pri najvekšej požrtvovalnosti prebivalstva nij bilo mogoče skrbet« za te mnoge rodbine, ki niJBO imele rejnika. Še z laj se zadržuje veliko število rezervnikov v Bosni in Hercegovini, očito da v veliko škodo njihove eksistencije. Kdor zahteva takih žrtva, krvavih in denarnih, od tega more se vsaj pričakovati, da onim, ki donašajo te žrtve, ne bode kratil njih pravic ter jim vsaj to puitil, kar morejo brezdvomno kot avstrijski državljani zahtevati, rabljenje svojega jezika v šoli in uradu namreč. Žalibog da je stalo na čelu vladi doslej ministerstvo, ki nikoli nij delalo avstrijske, nego delalo vedno le strankarsko politiko, ki se nij nikdar trudilo narodna protivja poprijateljiti, nego ja celo poostrila, ter tako v permamenci ohranila boj vseh zoper vse. Ako zdaj premišljam narodno-gospodar- takšan finančni sistem mora na vsak način dovesti k poginu vse prebivalstvo. Našim državnikom na čelu manjka le prečesto praktičnega pogleda in izpoznanja razmer, kakeršne so v resnici, a ne kakeršne si jih slikajo pri zelenej mizi. Zato je toliko doktrinnih naredeb, ki so v praksi pravim potrebam narodovim dijametralno nasprotni, zato v obče prehitrenje v zakonodaji in osobito slepo posnemanje vsega, kar se je v sosednjej Pruski sklenilo, kar se pak morda tudi tam nij utrdilo, a je naša vlada uvčla, kakor da bi se morali mi prej komo-goče v Prusiji utopiti. (Dobro! Dobro! na desnej.) Najmlajši takšen izPruske vzeti zavod so glasoviti davkovski izterjavalci, katere so oblekli celo v prusko uniformo, tako da Prus, ako v naših planinah vidi te moderne rdeče kapice, mora se čudno Čutiti domačega pri n s. Ako sem trdil, gospoda moja, da sta vlada in državno zastopstvo sč svojim dok-trinarstvom ustvarila take zakone, ki ne morejo samo splošne blagosti pospeševati, nego so narodno gospodarsko stanje naravnost shujšali, potem mi je pokazati le na to, da je ustavoverna stranka odpravila zakone zoper oderuštvo, daje dala svobodo odvetništva uvela obligatno osemletno šolsko dolžnost na kmetih, odstranila politično dovoljenje za možitev in upeljala objektivno postopanje v tiskovnem zakonu. Na drugoj strani je pa ustavoverna stranka mnogo pregrešila z zanemarjenjem, ker nij tako potrebnega urejenja davkovskega sistema, oboljsanja obrtskega zakona oziroma odstra nitve brezpogojne obrtake svobode, postave o gozdarstvu, — izvrstno praktičnih vprašanj reševala ob času, ko je bila na krmilu. Opozicija ima tedaj popolnem prav, ako 2 aprila: Denes se je bral vrnivSim se beguncem ukaz, da bodo zemliiftčnim letnikom daiali tretjino kakor prej. Begunci bo odgovorili, cesarju bomo dali vse, ali z beži in fi sram i. ki so naše lii!e popalili, naše žene skrunili in rnji premoženje ropali, nočemo nič opravka imeti. \z Londona pritnja po telegrafu veit, da je tam anstro-oijerski poslanik M a g j a r grof Karolyi napiiaioč angleškej kraliici pri nekej veselici društva za podporo inostrancev posebno naglašal zvezo in .enake cilje" Avstrije in Anglije. Zakai pa ravno zdaj? In kje so neki ti enaki cilji ?! V f>*fe4>*n zboru je bil Szlavy voljen za predsednika namesto odstopivšega Ghyczyja, ki je tudi svoj poslanski mandat položil. Viitml«' «lrž»ve. V Angleškem parlamentu je 3. april« Northcote naznanil, da glede predloga o me-šanej o*ct#pf»o*f» Rutnelife nij še nič odločeno. Sultan pravi, da miali lehko vzdržati red v Riimeliii, ali Anglija da želi resnejših naredeb, da bi se kaki nemiri zapre -čili. Vlada ne more obljubiti, ali bode parlament vprašala prej, predno kaj sklene o teta. Il Peterburga nak se o iste j stvari tele-grafira 3. aprila: Porta dela nove težave zarad mešane okunacije. Italijanske novine poročajo, da je t/rs" let poslanik zapustil Carigrad, in da ie verjetno, da Be bode diplomat'čna zveza GrSke s Tur-č;io pretrgala. — Ob jednom Be poroča iz Rima, da pride general Giribaldi iz Kar>rere tja. Po kaj ? to se ne ve, a nekateri ugibljejo, da hoče stvariati legijo italijanskih prostovoljcev, ki pojdejo Grkom pomagat, kadar se začne grško-turška vojska. zvrača odgovornost o notranjem državopravnem stveno delovanje ustavoverne stranke, tako se I prepiru in o slabem narodno gospodarskem pokaže nič menj žalostna podoba tu, nego na stanju na ustavoverno stranko, političnem in narodnem polju. Ker je vladal Večina mora pozitivnosti ustvarjati. Od ob svojem času, da bi sleparstvo s „ehabru- J leta 18G1 ima ustavoverna stranka večino som" prikrila, v kar se je celo justicija zlora- I zastopništvih, ter je imela mej vsem tem ča-bila, pustila na milijone davkovskih goldinar-I som z nepomenljivimi presledki, vlado v rokah; jev votirati v podporo na pol faliranim želez-1 to je doba 18 let, v katerej bi ona mogla niškim podjetjem in goljufivim bankam, posta-luže kaj vrlega uvesti. Ali ustavoverna stranka vila je ona temelj za vedno večji deficit v dr-1 je, dokler je bila složna, mislila samo na ukre žavnem gospodarstvu, in da se je od leta do I pijenje svojega strankarskega stališča leta denarno stanje državi shujšavalo; namesto lin pozneje, ko je mej seboj razpadla, je ona da bi se na znižanje državnih troško v delalo I zakrivila slabost Avstrije napram Oger — lehko da z reformovanjem v administraciji — Iskej posebno pri nagodbenih obravnavah ter misli in dela naše finančno vodstvo le na to, I je tako tostranskej državnej polovici 5 do kako da bi se uže itak izsušenim davkoplače- I milijonov bremena več naložila. Mi mo Talcem mogel še zadnji krajcar vzeti iz žepa, I ramo z delovanjem nstavoverne stranke močno ako pa tega več nij, pa finančni erar koofi-loš kodo van emu prebivalstvu pre p u scira in zapravlja njih obleko, mobilije, go- Isti ti, ali bode pri bodočih volitvah hotelo vedo in koncem še vse njih pohišje. (Dobro! osodo svojo dejati še druzih šest let v roke na desnej.) Ione stranke, koje pogubonosno delovanje v Ali so res tako slepi, da ne vidijo ne-1 letih njenega gospodarjenja je državo in na-varnih posledic, ki morajo državi in člo veš kej I rode tako rekoč dovelo na rob prepada. (Do-družbi vzrasti iz takšnega postopanja finančne I bro! Dobro ! na desnej). uprave? Je-li to tako nepomenljiva stvar, ako I--—-m se na tisoče kmetskih življenj uniči in se na | Politični razfirled. tisoče preje neodvisnih kmetskih rodbin pahne j ^'oinuije Aežele* T proletarijat? Gospoda moja! Po vaej pravici I V L'ublani 4 a rila straši kužno razširjevanje lihve, odkar so je I „_ . ,. . I . *ani ' ^ , , j J . Ceikt Usti prinašajo po povodu govora zakon zoper oderuštvo odpravil, ter se hoče PražaUovega ciank£ v kater,h hražajo, da so temu pomagati. Te pijavke naroda každ lehko Cehi pripravljeni vstopiti v državni zbor, če na naše finančno vodstvo, ki je zahtevalo za I se jim od strani vlade in ustavoverne stranke najmanjše zaostale davkovske dolgove od 2 do I naproti pride 5 krajcarjev konvencijonalne kazni po 5 nov- U »Nar?dni Listy" Por°eaJ°> «* J« ' , , \1 lTaafTe rekel nečemu ustavovernemu o Cehih, cev vsak dan prvega tedna, po 10 novcev da morajo prej ? držayni zbor stopiti, predno vsak dan druzega tedna; naj preračunal8e zaCne ž njimi pogajati. kdo znesek teh obrestij, in poskusi tajiti, da I Is Kulen-Vakufa v Bosni se telegraf uje Dopisi. Od nv. Križn v tržaškej okolici, aprila. [Izv. dop.] „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevej peti", pravi Koseški. ,. Zmaga! zmaga! dan je zopet moj!" zavrti ie v nedeljo zaveden tržašk okoličan Slovenec Povsodi, razen v I. okraji, kder je propal slovenski kandidat Križanec napram Hali-janisimu Strutthoffu, voljeni so narodnjaki. A najbrže se volitev omenjenega „irredentovca" verificirala ne bode, kajti našinci imajo baje dokazov dovolj, da je kupoval glasove, ter st bode vsled tega vložil protest zoper njega volitev. Preverjen sem, da vam domačini poro* čajo kaj več o vršenji in izidu volitev, a o VI. okraji naj bode nalog meni. — Voljen je zopet g. Nabergoj s 175 glasi; protikandidat, talijanski Mauroner, pak jih je ulovil 156. Hud bil je boj na Prošeku, borba velikanska, ipak smo prodrli srečno. Da nijsmo propali narodnjaki, slava gre v prvej vrsti vrlim Kon-toveljcem, ki bo stali kakor skala. Nekaj Pro-sekanov pak je glasovalo za Mauronerja, in to iz gol sebičnih in privatnih osobnostij. Sramota tem, a slava narodnjakom! — Kukavice vseh kukavic pa so Križani zlogolč-neži! Izvzemši peščice mož, katerim kličem: živio! glasovali so večinom vsi za Mauronerja. Opiti, kakor krave, privlekli bo ho ti izdajice v treh omnibuB-h, razume se, da plačanih in najetih od Mauronerja, na volišče. Agitacija od italijanske stranke je bila ogromna; delalo se je na vse kriplje, a Mauroner je vendar-le sramotno propal, ter šel rakom žvižgat in ribam gost. Baje je moža strašansko peklo, da je g. Nabergoj o priliki Dolinskega tabora brzojavil z Dunaja: „Ni Nemec, ni Italijan, nego Slovan je gospodar na obalih jadranskega morja! — in zato je z vsemi mogočimi sredstvi uplival na volilce. Izdal je priloženi „pozivM, katerega, prosim, ponatisnite v .Slovenskem Narodu", naj se naš ljud osvedoči, kako krasno slovenščino govori oni mož, ki je hotel zastopati Blovenske volilce. (Oklic, ki priča, da ob volitvah tudi Lahi slovenski znajo, Če prav slabo, glasi se: ^."Volivci Vlga okoliša! Poklicani jutre da oddate vaš volitni glas za imenovanje mestoiga odbornika, kteri se ima voliti od našiga okraja. Mi podpisani smo prepričani da je neogibna potreba da budemo branjeni v namestovanju domovine od take oseba, ktera je zmožna za zagovarjati vaše koristi, in da je od roda in družbenog stana takiga, da si bo mogel pridobiti Čislanje, spoštovanje in podporu od dru-zih svetovalcev, zavolj tega vam preporočamo da oddate vaš glas za častivrednoga gospoda Riharda Mauroner oseba od prestare družine tržaške, dobro posnaniga glasa, in glede njegove starosti in njegoviga skušenja popolnoma prikladen za moči veljavne udelati vašo pravice in vaše kor sti. Volivci Vlga okoliša Vo lite slo?.no in enoglasno za pridložin;ga vam kandidata in tak budete videli, da Be nočete kajati vašega odbranja. Mnogi volivci Vlga okoliša." Ur.) Taka osoba, lahori od nog do glave, pak si nam upa iz oči v oči reči, da bode zagovarjal naše koristi, drzne si, izpovedati se, da si bode mogel pridobiti čislanje, spoštovanje in podporo druzih svetovalcev, (najbrž italijanskih proti Avstriji in proti Slovencem I) in da nam bode branil naše pravice! Taka „osoba, ki agitatorje blažene nItalie irredente" pošilja po okolici lovit glasov ! — In nij li Bmešno, porogljivo, da se navaja v pozivu kot osobo od prestare družine tržaške (ha, ha, posebna zasluga! Zakaj ne rečete raje: italijanske?) „dobro posnaniga glasau ( ? meni neumljivo) in glede starosti in njegoviga skušenja (so se li kedaj tudi pri nas otroci volili za poslance?) popolnoma prikladen (? vocabulum dubium) za moči veljavne delati vaše pravice in vaše koristi." (Kaj je to? Meni je ovi pomen, sine ira et studio, goto vo španjska vas !) So-li to tiste pravice in koristi, ako nam hočete po-italijančiti narod, glasovati za nenasitljive žepe italijanskih mestnih očetov, nas pa dreti na meh? Pa votirati svote za vsak drug namen, eamo za vračajoče bo vojake iz Bosne in Hercegovine nič, ker se ne bore za „Umberto, il re dTtalia". roj te se solit s tacimi obljubami! Navada je uža vaša, običaj, da onda, ko nas potrebujete za svoje nakane, hodite okolo nas, kot mačka krog kaše, a ko ste nas osleparili, se nam rogate ter upijete: Crepa tutti i Sciavil Mi vas poznamo predobro! — In kako je delal Miuroner, da si priberači, a bolje rečeno, da Bi kupi sedež v deželnem zboru? Pijača, omnibusi, pozivi v klasičnej slovenščini (čudno, da ne v italijanščini), denar to je vse še malo. Kukavnim Križanom, ki niti ne vedo, čemu volijo poslanca, in na katere Be je Mauroner vsled njihove neznačaj noBti največ zanašal, podaril je v ubožno blagajno 80 gld., obljubil ribičem izdatne podpore, obečal popraviti jim cerkev sv. Roka na vlaBtne stroške, ako njega volijo, io v nekej krčmi bilo je deponiranih 200 gld. samo za pijačo po srečnem volitvenem izidu, in posebej bila bi še prirejena gostija za 300 osob, in katero bi bilo eventualno počastilo dokaj Tržačanov irredentovcev. — Da ste jih videli, kako bo besneli ti požrešni in nesramni pijanci, ko jim je bil Bplaval ud ogromne pijače po vodi! Prilika mi je bila, na večer pohoditi tako krčmo. Mislite si orgijo, bahanal, pijano, kričečo druhal, ki je zasedla vse mize, mlade pobalioe in postarne slabotne očauce ki pij o vino zastonj, vino Mauronerjevo. Da se po peva samo italijanski, razume se o sebi, kajti s'avni Križani imajo svoje pokolenje še od Rhee Silvi je, naravnost od Romula in Roma pokojnega snomina. Tu vika jeden: Evviva il nostro consigliere sior Mauroner! tam druari : Mi nijsmo Ščavi, mi smo teritorijani tržaški, abasso i Sc"avi! Evviva nostro sior Mauroner. ki nam plača za vino ; tam zopet eden besni na „tište šeme, ki ne gledajo na naš komun, pa vol'jo tistega Nabergoj*, ki nema nič dru-zega. kot same dolgove;" tu se zopet eden grozi, da „bodemo vse tiste, ki nijso volili našega šiora, pobili še nocoj". — Prisedel sem k nekej mizi, kder so pili uže postarni možje, delal se, kot ne bi znal ničesa, jel čisto naivno noupraševati, kaj vendar imajo itd. — So^ed moj, — primitivnejšega politika si niti misliti ne morete — jame mi tožiti, „kako smo obležali, kakšna strašna nesreča se nam je vsled tega pripetila, ker nijsmo mogli prodreti s tem dobrim gospodom Mauronerjem; koliko bi bil „profitiral komun", in kako bi se bilo še pilo nocoj; pa imamo uže take osle mej seboj, da ne gledajo na domačine in na komun, in gredo pa volijo raiše Nabergoja, nki nam nič ne da." in nema nikake veljave pri gospodih. Nekaj jih je ostalo še v Prošeku in ti še nocoj ne smejo domov; iščejo jih po hišah, in za katere se bode zvedelo, te bodo dobro otolkli !" — Io istinito so pijani lopovi to učinili kasneje! — Pri bo-sednjej mizi nastane zdajci še večji hrup: „ProČ od naše mize, tu pijemo Mauronerjevo vino; ti pa pojdi na Prosek k Nabergoju, katerega si volil!" kričal je kmet na nekega, pak bil ob mizo, da je posoda poskakovala kvišku. Iztiranec sedel je poleg mene potem, in mi pravil o volitvi. — Občno pozornost i zbujal je civilno opravljeni človek, Italijan, Mauro-nerjev agitator, kar sem uvidel pozneje. Pijan je popeval odlomke iz oper, razkazoval se akrobata, grdil Nabergoja, ter „evviva" klical Mniironerju. Hotel se je pričeti pričkati z menoj, rekoč, da ga nečem pogledati, dasi je on mene uže trikrat, da menim, da je on pijan itd. „Z vami mi nij posla," odvrnil sem jaz, „nijsem vam dejal ni da ste opiti, ni da ste trezni, pustite me pri miru!" Nekdo mu ta bip pove, kakovo službo opravljam jaz, na kar me prosi za zamero, prisede k meni, pozove vina, ter mi naliti hoče. Jel je v svojej pijanosti zabavljati črez Nabergoja, grditi Slovence, in v daljnem pogovoru izrazil se, da je „A v stri j a mer d a", naš cesar .. . ., cesarica....., (dve žaljenji Veličanstva, ki se ne dajo tiskati. Ur.), a ves reicha-rath ne zasluži več, nego da se obesi še denes". — To mi je pravil v pohabljenej nemščini, meneč, da sem italijansk pristaš. Nijsem odvrnil ni bev, ni me v, samo svojega soseda na levici, kmeta, kojega so preje sti-rali od sosednje mize, Mohorja Rogatca imenom, sem pital, je li razumel, kaj je dejal oni „šior Poldo* meni zdaj-le? A bil je tudi preveč „trd", in po vrhu ne razume ni trohice nemščine. — Oddaljiti sem se moral za hip; vrnivšemu se, kričali so mi nasproti pijanice: „Ta gospod je tudi Slovenec, tega je poslal Nabergoj „na Spijo" itd.H, na kar mejeosta-vil oni Italijan, pobral kopita ter odšel. Pravili so mi, da je „dober" človek, da se je le nocoj precej napil itd. A jaz menim, da takove ideje ne prihajajo pijancu na misel, ako jih tudi trezen kedaj preje mislil nij in govo- ril o njih. Vsaj znamo, kakovi so naši lahoni, in zakaj o posebnih prilikah, kadar drugi izražajo udanost do presvitle cesarske hiše, mečejo petarde? — Po odhodu .šiora Polda" nij bilo nikogar, ki bi pustil polniti prazne steklenice, in neznačajni bedaki jeli so polivati slovenske pesni, (Dokaz, kaki Italijani rojeni bo!), nadejaje s?, da jim bodem jaz plačal pijače, kajti izvedel sem kasneje, da se je govorilo o meni, da sera Na-bergojevim volilcem plačal 60 litrov vina na Prošeku, — pa me še tam nij bilo! Uvide pa, da so se varali, jeli so zopet grditi Nabergoja, a slavo peti Mauronerju. O V/a 12 uri hočem bo napraviti domov. Na vratih gostilne najdem onega Italijana, ki se je baš vračal a še nečim družim človekom. Bil sem jedva 20 korakov oddaljen, — Bpremljal me je tudi omenjeni Mohor Rogatec, — kar jame brenčati kamenje za mano in kričalo seje: „Monstro Sciavo!" Izvadil sem orožje, ter odmikaje Be zaklical, da bodem streljal, ako mi kdo pride preblizu. — Prihodnji dan sem izvedel ime onega italijanskega junaka, Mauronerjevo kreature, junaka, ki tako lepo česti Nj. Veličanstvo in njegovo hišo z državnim zborom vred: Poldo Scizzo iz Trstal — poizvedel na dalje, kako so križki malopridneži še tisti večer pretepli nekatere so-občane, Nabergojeve volilce, poizvedel, da bo prosežke težake, ki delajo po križkih kameno* lomih, se silo odpodili domov, groze se jim, da jih bodo pobili, da so popoludne na cesti napadli nekov voz, pak prevrnili ga lopovi, ter pretili ubiti sinova dveh velepoštovanih proseških občanov, ki morata poslom vsak dan v Križ zahajati. Bila je cela revolta dva dni, a zdaj je žandarmerija uže naredila mir, — vina nij, vina Mauronerjevega, alkohol je izpuh tel iz pijanih buč, in zdaj bodo nekateri taki malopridni tepci imeli priliko, v luknji premišljevati, da: vanitas vanitatum vanitas! Da, da, g. Mauroner, lepe agitatorje pošiljate na okolo; zelo lojalno se izražajo. Vi sto b tem, da ste plačevali pijačo, provocirali te škandale. In pa vi, križke kukavice, izdajice narodove! Vaša imena si bode ljud upisal v črno knjige mej grde E6 j alte, vas bode še pozni vnuk klel, ko vam bodo uže bele koščicel Vi odpadniki in renegatje ste istinito to, kar sem vam očital z oči v oči: blodnice, ki pa ne prodajate toliko svoje telo, nego najsvetejše, kar je na svetu, svoj narod, svoj jezik, svoje poštenje, svoje prepričanje! Celo pes se vam mora rogati ! In ko bi človek imel tacega, kot je oni, b kojim se v „Zvonu" leta 1870. pogovarja g. S, velel bi mu tudi: „Pin6 moj, onim kruhobornim renegatom križkim pokaži zobe; prizdigni nogo, spusti na nje svoje zaničevanje, pa jim reci po svoje: Sram vas bodi! 11" Domače Nt vari. — (Mestne volitve v Ljubljani.) Narodni vol. ku i u bi; a tiski vseh treh razredov bo uljudno povabljeni v nedeljo zjutraj ob 10. v čitalnično dvorano na volilni shod, v katerem bo bodo postavili kandidatje. — (Cesar) je daroval za pogorelce v Dragovanji vasi GOO gold. iz Bvoje laBtne blagajnice. — (Vabilo k besedi narodne čitalnice) v nedeljo dne 6. aprila 1879. Program: 1. Tovačovskv — „Žene mrak se", moški zbor. 2. J. Thalberg — Fantazija iz opere „La straniera" od Bellinija, igra na glasoviru go- Bpica Valentina Karingerjeva. 3. Auber — Scena in arija iz opere „Die Stumme von Portiei" za tenor-solo in mešani zbor. Tenor BOlo poje g. Meden, na glasoviru Hpreml|u;e g. Jan. 1 * r 111 i!. 4. Glcunod — NP«USt", 1'ot pouri in fantazija za glasuvir in ko de, igruta gospica Karingerjesa in g. Klein. 5. a) Men-del&ohn — „Lovska pesen", b) llovy Ly.berg — „Valse tril!anteu, igra na glasovnu gOSpic i Karingerjeva. G. Lortzing — Scena in arija iz opere „Undino", za sopran-, bariton-solo in mešani zbor. Solo pojeta gospica Marica Orelova iu gospod V. Valent« ; na glasoviru sprem Iju je g. Jan. Pribil. Začetek ob Va8. uri zvečer. K tej besedi vabi uljudno čestite gg. društvenike čitalničen odbor. — („Slovenska Matica") je ku pila za 28 000 gold. hišo banko „Slovenije" poleg zvezde. Hiša je toliko vredna in nese gotove procente, zato se ta hnančua operacija .matičnega" odbora, ki mora druHveni kapital kolikor se da, varno nalagati, sploh odobruje. — (O požaru), o katerem amo uže Včeraj poročali, piše se nam še iz ('momlja 2. aprila: Po noči ob 10 uri zvečer 31. marca nastal je ogenj v Dragovanji vasi, fare Dra gatu 5, okraj črnomeljski. Pogorelo je 52 poslopij, — cela vas; škode je okolo 2f>.000 gobi. Zavarovan nij bil nobeden. — Ljudstvo je uže tako revno, in zdaj je vse proč. O priliki cesarjeve poroke naj bi pač narodne čitalnice kaj učinile in privoščile kako pomoč svojim bratom slovenskim, Rojaki! pomagajte pu svojej moči. Zahvala. Svojim ljubim dragim tovarišem prostovoljne požarno stražo čutim so globoko obvezanega izreči iz nepolsega troa javno trojo naj odkrito irfoiio in najiskrenejšo zahvalo za ilavnoit, meno jako čl'steČ > in oarrčovulno, ki ho mi jo napravili dne '2. t. iu. Isto tako nimam i/.nii najsrčnejšo z tlivalo prt'ffstiti'inii gospodu županu ljubljanskemu, gospo-dom UStOpbikoni drii/.ih diuštva, kakor tudi podpirajočim Odotn požimc stražo za visoko čaat, ki ho mi jo izkazali se svojim udeleženjoin pri slavnosti. (188] I'i-;* !l<* I>oberlet. Prota se, ali v najem da na lepem kraju, na zaloškej cesti pri Mar p devici na polji ležeča hiša št. .'».J s potrebnim poslopjem. prodaJHlnico z vso opravo, okolo '/« grunta polja in t. oralov In i ha; na daljo voč kolarskega leBa in orodja, in posodo za vino. (100—3) Razne vesti. * (Lakota v Carigradu) budo go spoduje, in če ne bode kako bolje prišlo, mora priti do katastrofe. Vlada sili peke, da mo rajo v izgubo kruh peči, in jim obeta, da bode izgubo povrnila ona ; ali denarja nema Fatrolje hodijo po mestu, da se lačni posto pači ne bi zbrali in kake hrupe počenjali. Zlasti pribegli mubamedanci veliko trpe, ker nemajo od česa živeti. _ 4. aprila: Evropa t Dr. Glas iz Gradca. Pri Miouut t'kalupa iz Dunaja. — Bondy iz Kranja. — Hopp iz Dunaja. — Gruden i/. Žoloz-nikov. — Polak iz Celovca. Pri 9I»ll4us Grof Attems iz Gorice. — Kra-lovakv iz Dunaja. Pri bHvnrMki-ni dvora t Neumaver ii Hamburga. — Manhoim iz Dunaja. Unnajika oorsa 4. aprila. Enotni dri. dolg v bankovcih . . b5 glu. 45 kr Enotni dri. dolg v srebru ... 65 n 70 , Zlata renta.........77 „ 65 , 1860 dri. posojilo......11«.— , Akcijo narodno banke .... 80? „ — , Kreditno akcije.......2-17 „ 20 , London..........117 „ — , Srebro..........— „ — , Napol...........9 „ 30 V, , C. kr. cekini........5 „ 52 . Državne mark" 57 . 40 Objava. Stev. 4255. Razglas. (124-1) Veliko trgovstvo z vinom in lesom, ki jo bilo doslej pod firmo „Ifratfje k rli o v Zagrenil**, 6c jo razpustilo, ter se bode od dotus nadaljevalo pod imenom (12«—1) Ko BpoHtovanjimi tttlN-|»HNl4'l4>". Ogledovanje mrličev v Ljubljani in njenih predkrajih je po državnej postavi od 30. aprila 1870 št. G8 gg 8 in 4 odsehmal mestni ma-giBtrat prevzel, in naslednje uravnal: Naznanilo smrti po stranku h, to je po žlahti umrlega, ali po sicer za to poklicanih osobah in organih, kakor tudi po predstojni štvih bolnišnic se moie <»«l 1. maja t. I. naprej vselej pri za to ustanovljenem uradu za uoniaovaiije iiirličev« kateri je v oglardlnem uradu meNdieita ■naffiMf ratla v III. nadstropju od lifc. ure donoludnc, in od 3.—41. ure |»o-I»o1ihIiio (ob nedeljah in praznikih |>a ocl S.—1%* ure » i «1 o k a m. rielccriati ponarejene anaterinine vode za usta, ki je ('eM tok rut tudi bolno stanje stvarno ohuj-lalOi Gospodu dr* J. G. l*ojtp-u, c. kr. zdravniku zo zohv, tia Ditnaji, stadt, lio(/iu'n/ii.ise 2. VVioHbadcn (NODkiko), 1. marca 187H. Dno 13. fobruarja naročila boiii od vaa 2 skltmičici vašo izvrstno ntiatorinino uutno vodo, kuto i Huiu tudi prejela. Kor ste mi rokli, da valo pravo utiato-rinino ustno vodo doliiui tudi lahko tu v lokami, kupila se m jedno uklcnico. A kur som u/.o voli ko Vile p>>ral>ila, in som leiaj ntila veliko raillko, kakor hitro som jo % vodo ■/.mešala, tako tudi v okusu, kije bil posebno zopein, rn/.oii tejra pak jo imola so drujfo otitpiutto, zato (lozvoljujoui si, vaui to skio-nico pripoalali s prošnjo, da mi jo s pravo kamenjate. M (3h—B) Štovano Kotali j • pl. Lauer bach. Zalogo imajo v Ij j nl>l ju ni, vso lokamo kakor tudi kk- Aut. Kritper, /-.v/. Man*. J. Kioinijcr, F. M. Sdtmitt, V. FltriHč, L. 1'ir-k