P» mili ^n|Mu:
M
«•lo leto naprej 26 K — b pol leU , 13, — , «etrt , , 6,60, mesec , 2,20,
V spravaMtva pre|amaa:
za
eelo leto naprej 20 R — h pol leta , 10, — , Setrt , , 6 , - , mesec , 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
	k i V '
	
	r- A V;
	
	»j
	.« "i
	. jč
	> -
	
	
Političen list za slovenski narod.
Narofiaiaa in Hišen ta ■prejema upravalitva v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve olice it. 2.
Rokopisi se ne vTafiajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niikih ulicah it. 2,1., 17
lzka|avsakdan.isviemii
nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne.
Štev. 282.
V Ljubljani, v soboto 7. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Nemški ugovori proti ljubljanskemu vseučilišču.
Včeraj je bila torej v državni zbornici odklonjena nujnost vseučiliškega predloga. Ker pa ostane naša zadeva vsaj kot navaden predlog v zbornici in se bo morala še razpravljati, ozrimo se nekoliko na nemške ugovore proti naši zahtevi.
Ugovori Nemcev proti ustanovitvi univerze v Ljubljani so dvojni. Na eni strani pojo staro, a pri njih od dne do dne bolj priljubljeno, čeravno smešno pesem : blo-venci še niso kulturni narod, radi tega nesposobni za vseučilišče; kulturni narod pa niso, ker nimajo nikake literature, zlasti znanstvene ne; njih jezik je skrpucana mešanica vseh slovanskih idijomov, katerih preprosto ljudstvo ne razume, brez sposobnih učiteljev hočejo univerzo, pa nimajo niti ljudskih in še manj srednjih šol! Kje dobiti sposobne knjižnice, kako ustanoviti razne znanstvene zavode itd. Iz vsega tega sledi, da je ustanovitev slovenske univerze nemogoča ter naravnost smešna.
Druge vrste ugovori so pa političnega značaja: Ali nastane Nemcem z ustanovitvijo naše univerze škoda ali korist v narodnem oziru, ter ali bi se s tem podpiralo in širilo raznemčenje šolstva v Avstriji.
Jako zanimivo je, pečati se malo natančneje z nemškimi »ugovori«.
Koliko so vredni, naj so posname iz sledečega:
Pred vsem si dovoljujemo staviti nemškim listom, kakor so »Grazer Tagblatt«, »Tagespost«, »Ostdeutsche Rundschau«, ki se tako neumorno trudijo, da bi dokazali inferiornost našega jezika, nase literature in kulture, to-le vprašanje: V kakšnem stanju pa je bil nemški jezik, nemška literatura in kultura v času, ko so se po vzorcu ital., španskih, francoskih in drugih univerz od deželnih nemških knezov in knezičev dekre-tirale ustanovitve njihovih univerz ? Ustanovile so se univerze: V Pragi leta 1847, na Dunaju 1384, Gradcu 1366; Heidelberg leta 1386, Köln 1388, Erfurt 1392, Leipzig 1409,
Rostok 1419, Löwen 1426, Greifswald 1456, Freiburg i. Br. 1457, Basel 1460, Ingolstadt 1472, Trier 1473, Mainz 1476, Tübingen 1477, Wittenberg 1502, Frankfurt a/O 1506, Königsberg 1544, Jena 1558 itd. Torej velika večina sedaj obstoječih univerz je bila ustanovljena tekom 13. do 16. stoletja. Mi pa, poučeni v nemških šolah od nemško-nacijonalnih profesorjev — torej popolnoma za Nemce nepristranskih virov — vemo, da je bila nemška literatura v onih časih tako borna, da se niti reči ne more, daje bila le senca sedanje naše, nemški jezik tako nerazvit in okoren, da se ga olikani nemški krogi niti posluževali niso, ravno tako ne po univerzah, in znanstvena dela onih časov se poslužujejo skoro izključno le latinščine.
Zgodovina posameznih znanosti nam kaže, da se Nemci, čeravno so že sto in sto let imeli univerze, ne ene, ampak deset, dvajset do trideset, nikakor niso odlikovali za razvoj in procvitanje znanosti, kakor bi moral človek sklepati iz števila njih univerz ali po sedanjih slavospevih nemške kulture, temveč ravno nasprotno, njih sodelovanje je bilo uprav minimalno, da ne rečemo negativno.
Poglejmo najprej filozofijo, torej znanost, ki je v onih časih najbolj procvi-tala. Toda o nemških znanih filozofih ni ne duha ne sluha. Svetovnoznani nemški ,mo-droslovci so se pokazali še le — koncem 18 stoletja, torej skoro 450 let po ustanovitvi prve in 300 do 400 let po ustanovitvi drugih nemških univerz. Živeli so: Leibnitz leta 1646 do 1716, Wolf, »Gründer der ersten deutschen Philosophenschule«, je umrl leta 1754! Kant 1724 do 1804, Fichte 1762 do 1814, Schelling 1775 do 1854, Hegel 1770 do 1831, Herbart 1776 do 1841!! Iz časov pred temi navedenimi ne moremo nobenega Nemca našteti, iz čisto naravnega vzroka, ker ga ni bilo.
Ce tudi je recimo res, da je zgodovina pri Nemcih sedaj na visoki stopinji, toda na kakšni je bila za časa ustanovitve univerz in sto in sto let po njih ustanovitvi? V onih časih je zgodovina obstojala
le v tem, da so se navajala razna suha dejstva, brez vsake kritične podlage ter polna vsakovrstnih legend in pravljic; in Nemci so se še v tako primitivne namene posluževali v veliki večini le latinščine; le kaka kronika je pisana v nemškem jeziku, nad katerim si še sedaj belijo glave nemški učenjaki. In še v teh edinih nemških delih je bil način pisanja do 16. stoletja otročje preprost, čisto poljuden, namenjen le za navad t n meščanski razum; zgodov. razprave skoro vse so bile do 18. stol. spisane brez kritike! Še le Leibnitz je na Nemškem položil temelj nekoliko bolj znanstvenemu raziskavanju zgodovine, in prva pisatelja, ki sta res imela pojem o svetovni zgodovini, sta bila Gatterer (umrl leta 1799!) in SchlOzer (umrl 1809).
Še slabše je za Nemce, ako se obrnemo do zgodovine geografije. Kamor pogleda človek, samo tuja imena, tuji kraji in dežele, ki so vredni, da se jih v zgodovini geografične znanosti imenuje; o Nemcih zopet ne duha ne sluha notri do konca 18. stoletja.
Kako je v m atem a ti k i, naj pričajo le imena slavnih matematikov raznih vekov: V 17. stoletju (saeculum mathematicum): Biirgi, Napier, Briggs, Galilei, Keppler, Ca-vaiieri, Roberval, Fermat, Pascal, Desargues, Descartes, Huygens, Wallis, Newton, Leibnitz'(dva Nemca). V J8. stoletju: Bernoullis, Euler, Legendre, Lambert, Maclaurin, iay-lor, Moivre, D'Alembert, Lagrange, Mongo (en Nemec). V 19. stoletju: Poncellct, Stei-ner, Staudt Schubert, Charles, Gaus, Bol-cano, Jacobi, Cauchy, Dirichlet, Lobačevski itd. (4 Nemci) Tako stoje slavni matematiki našteti, nič več in nič manj, v Meyerjevem Uonversations-Lexiconu, torej viru, ki bi gotovo rad imenoval šo več Nemcev, — čo bi jih bilo! In to govori cele knjige!
Naj zadostuje navedeno, zakaj popolnoma analogno so se razvijale drugo znanosti vkljub velikemu številu nemških univerz in še drugih visokih šol s prav minimalnim sodelovanjem Nemcev notri do 19. stoletja! Iz teh zgodovinskih podatkov jasno sledi, da so bile prej nomške uni-
verze, več s to let potem šele najdemo početke nemške literature, ki je kaj vredna, in vse ono, kar sedaj oni od nas naprej zahtevajo. Kar je bilo pri Nemcih mogoče in prod njimi tudi pri drugih narodih, je v še večji meri pri nas mogoče, ker je edino naravno: najprej se ustanove ognjišča znanosti, univerze, potem še le so razvijajo znanosti: nikdar se pa na svetu šo ni dogodilo, da bi bila razvita znanost pogoj, da se ustanovi univerza, ker ona zamore šele po dolgoletni gojitvi na univerzah procvitati.
Kakor že omenjeno, so se po nemških univerzah sto in sto let skoro izključno posluževali latinskega jezika ; če bi bil njih jezik takrat količkaj razvit ter sposoben za znanstva, bi ga gotovo rabili. To se pa ni zgodilo, iz čisto umevnega ter naravnega razloga, ker ni bil sposoben, , ampak so ga šele po dolgoletni gojitvi po univerzah z raznimi prokrustovimi sredstvi naredili sposobnega. In kako je še sedaj njih jezik »blagoglasen« (naj se nam oprosti, da govorimo v njih tonu!) je krasno pokazal svetu slavni Mark Twain, in kako sposoben je za razne znanosti, nam prejasno kaže nemška (sedanja !) matematična, kemična, medicinska itd. znanstvena terminologija !
Vedno stara pesem je, da naše preprosto ljudstvo ne umeva našega književnega jezika, ui^žainca raznih slovanskih Hi-jomov, katero se bajo celo omikanec pri znanstvenem delu lo s pomočjo besednjaka (! !) poslužuje. Mislimo, da nam na te goro-stasne ter le v okrilju nemške kulture mogoče neumnosti in nesmiselnosti ni treba odgovarjati. Pokažemo le s ponosom na Pleteršnikov besednjak z okoli 80000 slovenskimi besedami ter na dično našo družbo sv. Mohorja, ki razpošlje vsako leto pol milijona v čisti pravilni književni slovenščini spisanih knjig med našo ljudstvo.
In naj gre kdo iz naših krajev, naj si bo preprost kmet ali delavec ali pa olikanec, na Rusko, Češko, Poljsko, kaj se le na Hrvaško, razumeli ga bodo povsodi in on nje! Denimo pa na drugi strani nekaj kmetov iz
LISTEK.
Liberalna luč.
Nihče nam ne more zameriti, ako z velikim zanimanjem zasledujemo, kako napreduje stavba gospodarske organizacije pri naših liberalcih. Dosedaj še z načrti niso gotovi, katere rišejo na papir »Rodoljuba«. Temu listu hočejo dati z omenjenimi načrti med našim ljudstvom poseben sijaj. Ljudstvo naj vidi, tako si mislijo, vso krasoto gospodarske palače, katero mu bodejo postavili liberalci, — če bodejo hoteli.
Risarja, kateri liberalcem izdeluje te načrte, pa niso posebno srečno izbrali. To so poteze, kakeršne napravi otrok, kateri še šole ni od znotraj videl, kedar hoče narisati cerkev. Mož si je očividno stavil dvojen cilj: Najprvo hoče pokazati liberalno gospodarsko organizacijo v najlepših barvah, poleg tega pa dobro počrniti tisto, ki so jo ustanovili sovraženi »klerikalci«.
Cilj je mož torej imel, pljunil jo tedaj v dlan, vzel velik tesarsk svinčnik v roke in začel delati. Najpoprej hvali v vsakem članku liberalizem. »Pridobitvo novega gospodarstva in življenja, katero zovemo liberalno, se ne smejo zavreči, one so so iz gospodarskega in dru^aga življenja omikanejših narodov
izcimilo ter svetu podale današnji velikanski razvoj mašinelnega dela, podale vse tehnične in druge iznajdbe. Brez tega liberalnega dela bi še ves svet v cokljah hodil«. Punctum ! Tako se bere v uvodniku zadnjega »Rodoljuba«. Torej ves »razvoj mašinelnega dela, vse tehnične in druge iznajdbe« — sad liberalizma! Nekdo sc smeje, in mi mu braniti ne moremo, tudi karati ga nismo v stanu. »Nicht so, wie sonst in Menschenköpfen malt sich in diesem Kopf die Welt!« Dragi liberalni člankar, tudi nekatere do tedaj neznane zvezde na nebu našli so učenjaki za časa vlade gospodarskega in političnega liberalizma, pa kar recite, da so liberalci ustvarili te zvezde !
S stavkom, da bi »brez lilaralnega dela še ves svet v cokljah hodil«, pa je člankar brez dvoma hotel reči, da liberalci delajo škornje. Temu pritrdimo. Delajo jih povsod, v politiki in v gospodarstvu in tudi v člankih. Delajo velike, in uverjeni so, da so ti njih škornji poleg sodavode, Odola in Van Iloutenovega kakao neobhodno potrebni, da si ohrani zdravje naš narod. Pustimo jim to vero, saj jo edina, ki jo še imajo.
Druga kitica v tej pohvalni pesmi liberalizma glasi so : »Liberalci so pred faroy-škimi osnovali posojilnice, hranilnico«. O tem pa pozneje.
Liberalizem je torej pohvaljen. Sedaj pa po »klerikalizmu« ! Poslušajte ! »Farovške posojilnice dajo denar, če le dobijo količkaj jamstva. Odprli so s tem našemu kmetu na stežaj vrata do zapravljanja . . " Te posojilnice pa bi morale le s tem računati, da kmet iz pridelkov dolg poplača, hipoteka ne sme nastati«. Torej bi moralo »farovško« posojilnice, da bi jih hvalil »Rodoljubov« narodni gospodar, posojati denar kar brez jamstva. Tako neumno »larovške« posojilnice niso. »Vrata do zapravljanja so po vaših po sojilnicah odprta«, tako kričo liberalci kaj radi. Posojajo tudi posojilnice, ki so v rokah liberalcev, in torej po liberalni logiki tudi te dajejo priliko za zapravljanje, ter bi morali liberalci napadati tudi to.
Sicer pa pridemo po čudni poti to liberalne logike do sklepa, da se morajo takoj ustaviti in odpraviti vso žoleznice, ker se včasih kodo vrže pod drveči vlak in si tako konča življenje, odpraviti bi se moralo vse kljuko po hišah, ker so včasih kedo na kljuko obesi, sam člankar pa pravi, da so liberalci pred »larovškimi« ustanovili posojilnice, hranilnice. Kaj ste nam pa take, po VaSem lastnem mnenju slabo izglede dajali? Pa hitro zaprite vso posojilnico in hranilnice, ki so v Vaših rokah. Potem pa klasična trditev, da »hipoteka no sme na-
stati« ! To je zlat nauk. Podoben je znanemu resničnemu izreku, da denar sam no osrečuje, da se gajmora marveč imeti. Kedar pa kmetič prevzame posestvo in jo treba izplačevati dote in dedščine, pri hiši pa ni krajcarja, pa mu takrat pravite, da »hipoteka ne smo nastati« I Morda pa »Rodoljubov« člankar, ki ima, kakor znano, svoj sedež tam doli na Dolenjskem, sam ni nikjer za terjatev intabuliran, da daje našim posojilnicam tako blage nauke. Ako nam bo dopuščal čas, pregledali bodemo v tem oziru zemljiške knjigo po Dolenjskem in poročali o izidu. Taka blagosrčnost mora v javnost. Menda so člankar ne bo protivil, to bi bila napačna sramežljivost Kedo ve, ali v rokah liberalcev nahajajoče so posojilnico in hranilnice kaj upoštevajo ta liberalni nauk, da »hipoteka ne smo nastati«. Kakor so danes stvari glede kmetijskega kredita —, no po krivdi »klerikalcev«, to moramo poudarjati, — bi se ta kredit prenehal, ako bi splošno zavladal nauk dolenjskega člankarja »Rodo-Ijubovega«. Toda no! Mi poznamo nekaj, kar bi vsaki posojilnici dalo popolno sigurnost za vsako, šo tako veliko posojilo. Nič hipotek, nič menic, nič zadolžnic! Najsigur-nejše na svetu, to zastavite posojilnioam, in kredit vseh kmetov je utrjen ! Kaj pa jo najsigurnejšo na svetu? To so tisti man-
/
/
zgornje Štajerske, iz zgornje Koroške in Tirolske skupaj z Alzačani in Prusi, z West-ialci in »Plattdeutsche«, pa bomo videli, da se ti med seboj mnogo mani razumejo. Radi tega se morajo nemške knjige, ako se hoče, da jih preprosto ljudstvo razume, pisati v dijalektu onega kraja, za katerega so namenjene 1 Kljub vsem tem dejstvom pa Nemci trdijo v svoji oholosti, da naše ljudstvo književnega jezika ne razume !
Ravno taka je izobraženost Nemcev. Čeravno imajo vse polno šol najraznejših vrst na razpolago, so vendar primeroma na mnogo nižji stopinji razvoja, nego bi se moralo pričakovati. V naši deželi je navada, da se vsak, ki se le čuti Nemca, smatra ter prišteva izobražencem, in sicer samo iz tega vzroka, ker je Nemec, ter se čuti visoko vzvišenega nad preprostim slov. ljudstvom. Iz šol mu je morebiti v najboljšem slučaju ostalo malo drobtinic, iz časnikov ala »Gra-zer Tagbl.«, »Tagespost«, »Deutsche Wacht« itd. se je naučil nekaj fraz o nemški kulturi in inferijornosti drugih nenemških narodov in množico podobnih rečij: — P» je — izobražen !
In če si je s pomočjo slovenskih žuljev pridobil nekaj denarja, da se more malo elegantneje oblačiti, ter si dovoljevati razen luksus in šport, pa že ne ve kam s svojo nemško kulturo 1 Ker nočemo po nepotrebnem žaliti svojih sodeželanov, ne navajamo imen, če prav bi lahko naveli število, ki bi bilo skoraj do pičice podobno številu Nemcev v naši kronovini.
Naj izpregcvorimo se dve tri o znanstveni vsposobljenošti nemških profesorjev! Nočemo tajiti, da imajo Nemci precejšnje število pravih učenjakov, ne samo med vseučiliškimi, ampak tudi med srednješolskimi profesorji. Isto tako pa ne more nihče tajiti, da se med tem dobrim zrnjem nahaja še veliko več zastopnikov znanstvenih klik in praznobesednikov najnižje vrste. Nočemo se dalje spuščati v ta delikatni tema, ker je dovolj znan vsakomur, ki je imel priložnost pogledati za kulise raznih šoi in znanstvenih društev. Skoro neumljivo, kaki ljudje igrajo med nami ulogo »učenjakov«, samo zato, ker so — Nemci.
Tu si ne damo od Nemcev nič ugovarjati. Sposobnosti imamo vsaj toliko, kakor oni. Le priložnosti nam je treba, da se samostojno razvijamo!___
Državni zbor.
Dunaj, 6. dec. 1901.
Vseučilišče v Ljubljani.
To vprašanje je bilo zadnje tedne v vseli slovenskih pokrajinah, kakor tudi med slovensko visokošolsko mladino na raznih vi šokih šolah na dnevnem redu. Na stotine občin in raznih društev je doposlalo svoje prošnje naučnemu ministerstvu in poslanski zbornici za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Pač je to veselo znamenje zavednosti, ki
živi in se razvija v vseh slojih naroda slovanskega, ter nepobiten dc kaz nujne potrebe, da vlada tudi slovanski straži države Avstrijske in sicer v središču kulturnega in socialnega življenja postavi temelj najvišji izobrazbi in ognjišče avstrijskemu domoljubju. Seveda je vse le Sisifovo delo v teh zmedenih parlamentarnih razmerah. Z nujnim predlogom so jugoslovanski poslanci skozi bodičevje- in preko ograje raznih ovir priva-lili skalo na vrh, da se zopet zvrne po strmini navzdol, kakor bode pokazalo današnje glasovanje. Poslanci so storili svojo dolžnost, ali pa so sedaj s tem koristili stvari, za katero so vsi uneti, to je drugo vprašanje, na katero si trezni narodnjaki morejo sami odgovoriti. To sedaj, ko smo pred glasovanjem, lahko izpovemo. Stvari bi bili koristili le v tem slučaju, ko bi se bilo posrečilo predlog brez prve razprave v zbornici spraviti v šolski odsek. Ondi bi bila mogoča stvarnejša in mirnejša razprava, ker se posamezni poslanci ne ozirajo toliko na javni terorizem. V odseku imajo desničarji absolutno večino, ki bi zadoščala za načrt zakona glede vseučilišča. Načelnik odsekov je češki poslanec dr. Kurz, ki bi bil gotovo z veseljem pospeševal našo stvar. Nujni predlog v zbornici pa potrebuje dvetretjinske večine, ki je seveda absolutno izključena. Vlada se bode mogla leta in leta aopet ustavljati naši zahtevi, sklicujoč se na izid glasovanja. Toliko v preudarek onim, ki menijo, da se morejo gradovi zidati v arak. Stvar naša je opravičena, in povsem utemeljena ter nujna, ali v tem trenofcku, v teh parlamentarnih razmerah, ko moremo računati le na češko glasove, jo bodo naši nasprotniki tolmačili in zavijali kot prazno demonstracijo. Poslanci pa se ne smejo igrati s tako resno stvarjo in morajo odklanjati vsak najmanjši sum, ia so hoteli prazno demonstracijo.. Ravno ti pomisleki pa so bili vzrok raznim» pogajanjem, da bi rešili, kar bi bilo mogoče rešiti v prilog zdravi ideji, ki jo slovenslit narod goji že desetletja. Naj se glasovanje o na&em predlogu izvrši kakor-koli, ideja ne zaspi, ker je narodu prišla iz srca. Prej ko slej s» tudi Slovencem vremena zjasne da jim solnce posije čez, domači prag.
Predsednik grof Vetter je pred pridet-kom razprave naznanil, da je vsenemški; poslanec II e r z o g odložil mandat. Komaj pa je predsednik izgovoril te besede, pride v zbornico sam Herzog in začodeno vprašuje, kaj je z njim. Pozneje se je pojasnilo, da je bil predsednik mistificiian in da je dotično pismo spisal nekdo, ki je hotel norčevati se iz vsenemškega junaka Ilerzoga,
Da-našnja razprava o vseučiliščih v Ljubljani je bila vobče stvarna, resna in dostojna, ako odračunamo strupani govor vsenemškega poslanca Bergerja in rabuko mej Vsenemci in Cehi.
Dr. S u s t e r š i č je v uro trajajočem, temeljitem, stvarnem in tudi po obliki do-
vršenem govoru utemeljeval nujnost predloga, ob enem pa tudi »in merito« dokazal potrebo vseučilišča v Ljubljani za južne dežele, Ljubljana jo ie pred sto leti imela visoko šolo, v Ljubljani in Gradcu so bile učne stolice za slovenska predavanja; že pred desetletji je minister grof Stadion obljubil Slovencem višje šole, a vse je ponehalo in zaspalo. V zadnjih letih pa se je stara ideja zopet oživila in danes je ves slovenski narod brez razlike v tem edin in solidaren, da je država dolžna tudi za Jugoslovane v Avstriji ustanoviti vseučilišče, ki bi ustrezalo potrebam prebivalstva in koristim države. Govornik se sklicuje na soglasne sklepe dež. zbora kranjskega I. 1898 in 1899 ter izraža nado, da bode eksce-lenca g. baron Sclmegel tudi danes s svojimi tovariši glasoval za predlog, ki ga je zagovarjal v deželnem zboru. Ko je pričel dr. Susteršič govoriti, pričel je razgrajati poslanec Stein z nekaterimi svojimi tovariši. Ker pa se govornik ni zmenil za medklice, dovršil je svoj govor mej živahnim odobravanjem slovenskih in čeških poslancev. Govor objavimo po zapisniku.
Vsenemški poslanec B e r g e r je nad dve uri govoril o nemški kulturi in slovanskem nazadnjaštvu. On meni, da le Nemci s svojimi novci vzdržujejo državno upravo, šolstvo in druge naprave, in da bi si izkopali grob, ko bi Slovanom dovolili srednje in visoke šole.
Mej tem govorom je bil velik nemir, ropot in krik. Podpredsednik Kaiser je pozval poslanca Malika k redu zaradi žaljivih besed.
Naučni minister dr. vitez II a r t e 1 je odgovarjal jako previdno in s svojega stališča tudi jako spretno. Vlada meni, da je nemogoče ustreči raznim željam, ki so zadnji čas pojavljajo glede vseučilišč. Vladna uprava mora najprvo spopolniti sedanje visoke šole, ki so v zadnjih letih precej zaostale. Zato je vladi nemogoče ustreči vsem željam, da bi ustanovila kar šest novih vseučilišč. Ko-neono minister prav odločno zavrača posl. Bergerja, ki je naučni upravi in posameznim višjim uradnik m očital pristransko postopanje.
Za ministrom je govoril češki poslanec dr. Z a ček. Izprva je govoril mirno ter dokazoval vladi, da ima Avstrija premalo vseučilišč in da ta vseučilišča ne ustrezajo se.-danjim razmeram. Kar je bila nekdaj latinščina na sedanjih nemških vseučiliščih, to je danes za Slovane nemščina Tuj, mrtsv jezik, ki ne najde pota do ljudskega srca in ne pospešuje širše izomike nenemških narodov-
Proti koncu svojega govora pa drl Začek z vso ognjevitostjo ožigosal nemške težnje po hegemoniji ter razne načine ger-manizacije. Govornik mej živahnim odobravanjem v imenu čeških poslancev izjavi, da bodo glasovali za naš nujni predlog.
Dr. H o r t i s je v imenu italijanskih
poslancev zahteval Trst za svojo narodnost in koi edino primerni sedež italijanskemu vseučilišču. Mož jo tako prepričan o italijanskem značaju Trsta in Istre, da bi bila ž njim vsaka polemika brezvspešna. Trst z okolico je slovanska zemlja, katero pa si hoče osvojiti Nemec in Italijan, gotovo ne na korist avstrijski misli.
Dr. Ferjančič v daljšem govoru dokazuje, da Nemci korak za korakom po gotovem načrtu pobijajo vse kulturne težnje slovenskega naroda. To delajo iz političnih nagibov, da Bi vzdrže svojo nadvlado. Toda Jugoslovani bomo vedno ponavljali svoje opravičene zahteve, dokler se ne uresničijo.
Vitez J a w o r- s k i med glasnimi ugovori jugoslovanskih, in čeških poslancev ter smehom levičarjev izjavi, da se vseučilišče ne more ustanoviti- z nujnim predlogom. To vprašanje je treba presojati s stališča omike, potrebe, učnih in denarnih sredstev. Zato bodo Poljaki glasovali p c-oti nujnosti predloga. (Klici: Srara Vas bodi I To je slovanska vzajemnost! Velika razburjenost mej ostalimi slovanskimi poslanci.)
V imenu hrvatskih poslancev je bil za govornika določen B i & n k i n i , ki pa je moral, vsled nujnih poslov v Dalmacijo. Na mesto njega izjavi dr. K 1 a i ž , da glasujejo za nujnost, ob enem pa zahtevajo, da smejo avstrijski Hrvatje obiskavati vseučilišče v Zagrebu, Konečao odgovarja poslancu Bergerju, da naj ne govori o jugoslovanskih. razmerah, katerih) prav nič ne pozna.
Dr. P o ra m e r„ poslanec za spodnje-štajerska mesta, je govoril tako neslano o slovenskem slovstvu in o Slovencih sploh, da so ga celo nekateri treznejsi Nemci obsojali. Trdil je, da naši kmetje splob ne razumejo slovenskega pismenega jeaika in zahtevajo nemške šoIb. Skliceval se je na slovnico dr. Pečnika in na sodbo slovenskih-» odpadnikov.
Dr. Kathreim je v imenu svojega, kluba izjavil, da so sicer vedno zagovarjali ravnopravnost in hočejo Sadi v bodoče pospeševati duševne koristi vseh narodov. Za nujnost predloga pa ne morejo glasovati, ker je troba natančnega proučavanja.
Govorila sta še "glavna govornika dr. Wolffhardt proti in dr. P 1 o j za predlog. Prvi je seveda odločno pobijal predlog, češ, da država potrebuje nemških uradnikov, ne pa slovanskih agitatorjev, kakeršni bi se po njegovi miBÜ vzgajali na slovenskem vseučilišču.
Dr. P1 o j je odgovarjal vsem protigo-vornikom jako srečno z velikim vspehom» Osobito si je privoščil dr. Pommerja, ki je premleval znane fraze iz „Deutsche Wacht". Nemci nam očitajo, da nimamo ljudskih, in maščanskih šol. A Nemci sami so, ki obmejnim Slovencem ovirajo vsak kulturni napredek in odbijajo prošnje za šole. Govornik se sklicuje na besede naučnega ministra, ki je z laskavimi besedami priznal nadarjenost slovenske mladine. Tudi nemški
dati, katere ponujajo liberalci svojim učiteljem Jelene, Šetina in sedaj še Vrtovec!
Sedaj torej padla je svitla luč liberalne pameti na naše gospodarske razmere. Posojilnice, to sedaj vemo, so dobre, če so liberalne, ako niso take, potem dajejo priliko k zadolževanju in, groza! posojajo celo na hipoteke. Bodimo hvaležni, da so posijali s svojim solncem v to temo liberalci, baj
pravi že pesem :
In der Dunkelheit Sieht man nicht so weit, Wie bei Sonnenlicht, Wo man weiter siecht!
Resnično! _________
Pismo iz Južne Afrike.
Priobčil P. K. G.
Durban, 26. okt. 1901.
(Konec.)
Delagoa. Durban, »raj Južne Afrike«.
Vojska in raznoterosti.
Večkrat si 'čital v časopisih o sedanji angleško burski vojski imo »Delagoa«. In danes, 16. oktobra, zagledamo to mesto od obličja do obličja. Tik morja je, z velikim, naravnim zalivom. Krasna poslopja, široke ulice in velika živahnost mu daje prav lepo lice. Nekoliko višje stoje vile imovitih trgovcev. Tu slišiš med 15.000 prebivalci je-
zike vseh narodnosti. Pravi Babel! Mesto je povzdignilo — transvalsko zlato. Kdo ve še sedaj, kdo mu bo gospodaril čez nekaj let? Tisti, ki bo sedaj zmagal: Buri ali Angleži. In ne samo mesto, temveč celo pokrajino bo imel zmagovalec, ker Portugizi so v resnici samo angleški uslužbenci, gospodarji samo na papirju. — 18. oktobra zvečer pri-lomasti »General« pred Durban. Ker je bila luka prenapolnjena, smo morali čakati do 20., da smo šli v mesto. In sedaj z Bogom »General«! Ne dobiš me tako kmalu pod svojo zastavo. — Durban je mesto, kakor-šnega še nisem videl. Krasno lego ima ob morju: zaliv sega med dva brega, to je luka, v katero more samo jedna ladija. Druge morajo zunaj počakati. Mesto se razširja od vzhoda proti zahodu, in ima le jedno glavno ulico „West-Street", katera je dolga 5 km., torej približno toliko, kolikor je od ljubljanske pošte do črnuškega mostu, široka pa ie 40 m. Po sredi mesta teče dvotirna električna železnica med hišami novodobnega sloga. Le razglednico iz Durbana poglej, in videl boš, kako so lepe.
Ob jedni strani ulice je določena pot za voze in jezdece, na drugi je peš-pot, oziroma vožnja za Kafre, kateri prevažajo Evropejce na krasnih dvokolesnicah. Ti »vozniki« so pravi tipi afriški. Tako fantastično so
oblečeni, da se jim moraš smejati. Nad vse originalna pa so njih pokrivala. Ta ima na svoji „buči" petelinovo perje, drugi nojevo* tretji kožo kake divjačine, Četrti velike pe-roti in še drugo, zraven pa vsi brez izjemne rogove. To bi bili pravi »parkeljni« za Miklavža !
Mesto je popolnoma moderno s krasnimi palačami in vsemi novodobnimi napravami. Na sredi mesta sba dva razsežna parka za občinstvo. Hvalevredno napravo sem prvič tukaj videl, namreč veliko mestno čitalnico, v kateri lehko vsakdo brezplačno prebira časnike, katerih je gotovo 200, in raznovrstne knjige brez števila. Vsak dan je odprta od 10. zjutraj do 10. zvečer, in sicer posebej za »moštvo« in »ženstvo«. Cerkva je veliko raznih angleških sekt; med vsemi je najlepša katoliška, v kateri sem slišal tako divno petje, latinsko in angleško, kakoršnega doslej še nikdar in nikjer v nobeni cerkvi. Mešan zbor ima okrog 50 udov. Sploh tukaj jako goje petje in godbo. Prebivalcev je bilo 1. 1883 16.000, danes 56.700, izmed katerih so tri četrtine skoraj sami Angleži, ostali Kafri, imenovani Zulus. Jako močni so, pa ne posebno črni, in opravljajo vsa nižja dela.
Da jo sedaj vojska, to se v mostu vidi in čuti. Prejšnji velikanski promet se je
precej ustavil, ker je v notranje kraje vse zaprto. V luki je na prostem vsaj 40.000 ton sena v kupih kakor hiše. Večinoma je vsled dežja pokvarjeno. Tu vidiš na tisoče zabojev najrazličnejših potrebščin za vojsko, zložene v piramide do 20 metrov visoke. To so milijoni na tleh. Vojsko obsojajo tukaj vsi brez izjeme, in sicer največ zavoljo tega, ker predolgo traja. Da so tisoči zgubili pri njej svoje življenje in imetje, to je postranska stvari Angleži sami pripoznajo, da bi je nikdar ne začeli, če bi vedeli za prihodnjost. Za nabiranje vojakov je velikanska reklama. Na vseh voglih obetajo lepaki prostovoljcem plače 5 do 10 š. Kdor so zaveže do konca, bo dobil po končani vojski še farmo po vrhu. Zvečer kažejo kinematografi Bure, kako beže in se udajajo. Vojska utegne v sedanji obliki trajati 3 do 5 let. Angleži pravijo, da se ne umaknejo več iz zasedenih krajev.
Ko bereš v ondotnih poročilih z bojišča število ubitih ali ranjenih, se ne boš nič uštel, če dodaš kako ničlo. Čuje se, da je bil svoječasno Buller vjet s 3000 možmi, katerega so pa spustili s celim štabom pod častno besedo, da se vrne v domovino. To je tudi storil.
Omenjam še, da so Angleži precej drugačni kakor ljubljansko frakarstvo, ki v družbi bližnjega, če ima nekaj manj v žepu,
jezik se je razvil iz birokraškega jezika tekom let. Torei je Pommerievo očitanje fri volno. Jugoslovani potrebujejo in kot straža ob Adriji zaslužijo svoje vseučilišče v Ljubljani. (Živahno odobravanje.)
Okoli 8. ure se je vršilo glasovanje. Ker so za nujnost glasovali samo slovensko-hrvatski, češki in rusinski poslanci, dva so-cijalna demokrata in štirje češki veleposestniki, je bila nujnost odklonjena. "
Prihodnja seja je v ponedeljek popo-ludne.
Proračunski odsek
Včeraj je proračunski odsek imel daljšo sejo, v kateri je., najprvo z neznatnimi premembami po predlogu poročevalca dr. pl. F u c h s a odobril tri kratke zakonske načrte, ki so že od spomladi čakali rešitve. Prvi načrt obseza določbe glede pokojnine katoliških duhovnikov na občekoristnih zavodih, duhovniških uradnikov pri ordinari-jatih in profesorjev na Bemeniščih. Drugi in tretji zakon določata pokojnine profesorjev na osrednjih semeniščih v Gorici in Zadru. Ti načrti pa pridejo na vrsto v zbornici enkrat po novem letu.
Nato je odsek razpravljal o proračunu za »pošto in brzojav«. Že poročevalec dr. H o t m a n n je imel tako dolgo poročilo, da ga ni mogel prečitati pred poludnem. Oglasilo se je še dvajset govornikov, ki so izražali razne želje in pritožbe osobito glede telefonskih zvez. V ta namen je v proračunu za 1. 1902 sicer 1,800.000 kron, toda ta svota se bode večinoma porabila za nove tekfonske zveze na Dunaju. Trgovinski minister dr. U a 11 naglaša, da se morajo na Dunaju popraviti stare in napraviti nove telefonske zveze. Ob enem pa priznava nujno potrebo, da se vsa deželna stolna mesta zvežejo z Dunajem in spopolni telefonska mreža na Tirolskem, Moravskem, Češkem, Nižeavstrijskem in v Šleziji, koder je razvita industrija.
Posl. P o v še je grajal dejstvo, da se posamezne prošnje za vpeljavo telefona ne rešujejo po več tednov in mesecev, kar mora vzbujati nevoljo mej prebivalstvom. Govornik poživlja osrednje vodstvo poštne in brzojavne uprave, naj vse potrebno ukrere, da se vloge za vpeljavo telefona redno in hitreje rešujejo. Prebivalstvo stolnega mesta Ljubljane potrebuje in želi to moderno napravo, ki pospešuje raznovrstni promet.
Sekcijski načelnik in vitez Neubauer je poslancu Povšetu obljubil, da hoče takoj v tem oziru vse potrebno urediti.
Odsek je sinoči predlagal razpravo ter jo bode nadaljeval danes zvečer po seji ali jutri ob 10. uri. Sinoči po seji so se zbrali vsi odsekovi Člani v dvorani zborničnega predsednika, kjer so načelniku dr. Kathre inu v znak spoštovanja izročili velikega Miklavža s polnim košem lepih stvarij. Dr. Kathrein se zahvali za priznanje ter pravi: Gospodje
ali če ni doktor, še ne pogleda; prav nasprotno. Nikdar nisem mislil, da so Angleži v občevanji tako fini, prijazni in dobri. Najvišji gospod občuje prav prijazno z najnižjim prostakom. Jaz cenim splošno Angleže višje kakor vse druge narodnosti. H koncu še to-le: Ce me ta ali oni vpraša, odkod sem, in povem deželo in glavno mesto, — o naši jednajsti šoli seveda se govora ni, — me vsakdo popraša: Kje pa je to? Glej, še izobraženci ne vedo za Vas in za Vaše »svetovno mesto«. Pa brez zamere! Do drugega pisma prav lepo pozdravljam Tebe in vse doma	Tv°j Franc.
Enkrat je bil en — Volk.
(Prosto po „Reichsposti.")
Enkrat je bil en Volk, in ta je bil enkrat libcralec in filosemit. Potem pa je postal antisemit in potem ljubitelj „kaset" in sedaj je končal svoje burno politiško življenje kot antisemitski filosemit ali filosomitski antisemit. Ni ga več!
Enkrat je bil en Volk in ta je bil največji kričač v parlamentu. Sedaj je postal tih, tako lih. Njegova »Ostdeutsche« niti besedice ne upa ziniti o njegovem padcu. Le kot izdajatelj se še sveti njegovo ime na čelu tega lista, in morda tudi to ne bo več dolgo.
mi napravite največje veselje, ako v odseku malo ali nič ne govorite. ¡Splošno odobravanje in smeh.) Dr. Kathrein je znan kot dovtipen, a tudi robat mož, kar pa ne škodi njegovi popularnosti v zbornici.
Iz hrvaškega sabora.
Iz Zagreba 3. decembra.
Hrvaški sabor, ki se je sešel pod tako nenavadnimi okolnostmi, kakor doslej še nobenkrat, je imel do zdaj štiri sednice. V prvi sednici se je prebral najvišji reskript, v sledečih sednicah pa se je sabor konstituiral. Najvišji reskript pozivlje hrvaški sabor, da izbere najprej poslance na zajedniški ogersko-hrvaški sabor in pa r e g n i k o -larno deputacijo, katerej je namenjena naloga, da z ogersko deputacijo sklene novo financijalno n a g o d b o med Ogersko in Hrvaško. Previšnje pismo želi, da bode ta nagodba pravična za oba naroda; toda po dosedanji praksi ogerske vlade naproti Hrvaškej je dokaj malo nade, da se ta želja izpolni. Nagodba bo pač tako izpala, kakor hočejo v Budimpešti brez vsakega obzira na želje hrvaškega naroda, saj vendar ni zastonj hrvaška vlada spravila v svoj sabor tako ogromne večine svojih privržencev, ki bodo vse ono odobrili, kar bode ona hotela. Sicer pa previšnje piBmo ne omenja nobene važne postave, nego govori le o nalogi, ki jo ima vršiti sabor pri sklepanju autonomnih postav, ki imajo biti takšne, da bodo izdatno pospeševale gmotni in duševni napredek hrvaškega naroda. Mažarski listi so posebno zadovoljni b tem oddelkom previšnjega pisma, češ da je »vladar sam« pokazal Hrvatom pot, po katerem smejo hoditi, a da Hrvaška ni nobena država, nego le dežela, ki ima provincijalno avtonomijo. A ker so hrvaSki opozicijonalci pozdravili bana, ko je prišel v sabomico otvorit sabor kot kraljev namestnik s pozdravom : »Ž i v i o hrvaški kralj!« so se mažarski časopisi raztogotili ter Hrvatom oponesli^ da oni nimajo kralja hrvaškega in da je to le mažarski kralj. Vrhu tega pa še odločno zalit&vajo, da se vse take postave, ki dajejo Hrvatom toliko slobode da imenujejo mažarskega kralja tudi hrva škega in svojo zemljo kraljevino, precej odstranijo s takimi, po katerih se bode Hrvaška poznala le kot mažarska provinci j a.
Zares lopa bodočnost se Hrvatom obeta, a če pojde tako še nekaj let nazaj s hrvaškim ponosom, bi se moglo zares kaj takega zgoditi, saj današnja mažaronska večina s svojim nedomoljubnim delovanjem napeljuje vodo na mažarski mlin. To je ta večina pokazala že precej v prvih svojih sednicah pri konstituiranju saborskega biroa, ko je vsa mesta prevzela sama, a le eno mesto zapisnikarja je ponudila opozicijonalcu dr. Iiaram-bašiou, ki je pa ponudeno čast odbil z indi-
Enkrat je bil en Volk in ta je v parlamentu prvikrat zaklical: »Los von Rom« I Sam je šel tedaj »los von Rom« in sedaj je tudi »los« — mandatov. Bo-li kaj kmalu tudi „Iob" — vodstva nad onimi, ki jih je naščuval »los von Rom« ?
Enkrat je bil en Volk in igral je ulogo novega Lutra, reformatorja cerkve. Sedaj je — doigral. Sam naj bi ae bil reformiral!
Enkrat je bil en Volk, ki je pozval pruske protestanške pastorje v Avstrijo in prisilil razne evangelske zveze, da so z denarjem podpirale gibanje, kateremu je on načeloval; iz početka je bilo to gibanje sicer politiško, sedaj pa je postalo čisto versko, tako jim je povedal on in tako so govorili za njim drugi. In danes stoji vodja tega čisto verskega gibanja tak pred nami! In kakšni so neki pastorji?
Enkrat je bil en Volk in ta je zaklical nekoč Badeniju: »Vi ničvrednež, vi ,šuft'!« In Badeni ga je smatral tedaj za moža, ki more dati — zadoščenje! Kaj neki bi danes sodil o njom?
Enkrat je bil en Volk in ta je hotel »pokaditi« Luegerju in kršč. socialcem z Dunaja. Sedaj je pokajen, pa ne Luger, marveč Volk. Le žal, da nc diši po kadilu, marveč po nečem — drugem.
gnacijo, češ da so že tako vso zase pridržali, pa naj imajo še to mesto. Tudi v vse odbore niso hoteli voliti opozicijonalcev, in vendar bi bil lahko prišel v vsak odbor po kateri, saj jih je vendar 12 v saboru.
Toda najnedoBtojneje je ravnala večina pri verifikaciji pojedinih po slancev, ko je zavrgla izvolitev posl. dr. Bresztyenskega. Poznato je, da je bil le ta poslanec izvoljen v velikogoriškem kotaru z ogromno večino, in vendar se je našlo sedem maža-ronskih volilcev, ki se sestavili bržkone narekovani ugovor proti tej volitvi. In verifi-kacijski odsek je uvaževal ta piškavi ugovor, dočim so bile odobrene tolike zares n e p o • stavne volitve mažaronskih kandidatov. Dr. Bresztyenzsky je že poslal pismo svojim volilcem, kako se je ž njim zgodilo, in da sprejme zopet kandidaturo, če mu jo bodo iznovič ponudili, kar se bode brez dvoma zgodilo. In zakaj je vse to storila mažaronska veČina? Zato, ker je dr. Bresztyensky predsednik opozicijonalnega kluba in ker ima on največ zaslug, da je prišlo do zedinjenja obeh opozicijonalnih strank; potem pa je dr. Bresztyenzsky n a j o d -ličneji in najumneji govornik v celem saboru ter do skrajnosti koncilijanten mož ter priljubljen tudi pri onih protivnikih, ki bo še niso popolnoma prodali današnjemu zistemu. Vrhu tega pa je dr. Bresztyensky tudi vodja katoliške stranke na Hrvaškem ter odločen branitelj katoliške cerkve, proti katerej se snujejo tudi na Hrvaškem iste postave kakor na Ogerskem. Tega moža se boje, ko pridejo pred sabor cerkveno-politične postave, kajti ta bi mogel osnove banove pokvariti; zato se pa tudi zahteva, da ne sme sedeti nič več v saboru. Brez njega bi imel klub zedinjene opozicije le 9 članov, pa po tem ne bi mogli stavljati v verskih vprašanjih Bvojih predlogov, ker B a r č i o je liberalec in v verskih stvareh ne bo držal s klubom. Iz početka so hoteli tudi dr. Derenčina izključiti, toda proti njegovej volitvi ni bilo ugovora; niso ga hoteli dati sestaviti, ker ni nobenega izgleda, da bi pri drugi volitvi mogli premotiti njegove volivce. Težko pojde tudi v Ve-likej Gorici, ker narod je oduševljen za svojega poslanca; toda politična oblast more izbrisati iz volivnih listin toliko volivcev opozicijonalcev, pa uvrstiti toliko mažaronskih, kolikor jih je treba za mažaronsko večino. Po tem najnovejšem receptu je prišlo pri zadnjih volitvah mnogo mažaronov v sabor; zato bodo poskusili tako tudi v Velikej Gorici, morda se jim posreči. Zares čudna vo-livna praksa!
Enkrat je bil en Volk, ki je gromel proti liguorijanski morali. Sedaj pa je pro-minul za — Volkovo moralo. Postal je drugi Ulrik Hutten, ki ga je tako poveličeval.
Enkrat jo bil en Volk. Pisal in govoril je mnogo proti celibatu duhovnikov: Oženite se in postali bote nravni! Volk je bil pa — oženjen.
Enkrat je bil en Volk. Ta je imel prijatelja Malika. Ta pa je brezmejno hvalil brazilijanske duhovnike, češ da žive z „dostojnimi ženami"! In danes niti Malik več ne more hvaliti svojega prijatelja Volka.
Enkrat je bil en Volk in klical je v parlamentu: Varujte vašo žene in hčere pred duhovniki! Volk pa ni bil — duhovnik.
Enkrat je bil en Volk. Bil je! Žalostno so izpolnjujejo nad njim besede Scheicher-jove : če kdo še trdi, da misleči narod vredno zastopajo vsencmci, da upa plemenito nemško ljudstvo dospeti do vlade nad vsemi drugimi narodi sveta, zavidam ga radi njegovega optimizma.
Da! Enkrat je bil en Volk. Kmalu bomo pa tudi rekli: Enkrat so bili »rimobombeži« in »rimobeži« in sedaj jih ni več, kajti vso pravljice se pričenjajo z
„Enkrat je bil..."
Politični pregled,
V Ljubljani, 7. decembra.
Ustanovitev katoliške univerze r Solnogradu
za katero so se tako odločno zavzeli minuli mesec na Dunaju zbrani avstrijski škofje in s katero se bo odpomoglo najbolj kričeči potrebi sedanjega časa, je kajpada vzbudila silen krik v vseh protikrščanskih taborih. Najprej se je seveda morala oglasiti stara Židinja iz Fichtegasse, ki vidi v ustanovitvi katoliškega vseučilišča nepopisno nevarnost za pravo vedo in pa za pristno nemštvo. Z njo so potegnila v eni sapi vsa nemško-nacionalna in radikalna glasila in kajpada tudi udarila na nemško struno, ker je v pripravljavnem odboru nekaj slovanskih cerkvenih dostojanstvenikov. Sedaj so se pa morali oglasiti v takih vprašanjih, merodajni1 „Nar. Listy" in trdijo ravno nasprotno, da namreč preti z ustanovitvijo univerze velika nevarnost za Slovanstvo. Kdo ima neki prav? Pri razsodnih in trezno mislečih ljudeh seveda nobeden, ker vsakdo ve, da bo novo vseučilišče, ki naj bi se čim najpreje ustanovilo, v pravem pomenu besede katoliško, in pravemu katoličanu je v vseh ozirih merodajna popolna enakopravnost. Novi zavod bo odgojevališče za katoliško dijaštvo vseh avstrijskih narodnosti, vsi narodi bodo tu našli svoje pravice.
JPomnožitev stal-ne armade. je ena glavnih zahtev, ki jih pripravlja vojna uprava za prihodnje delegacijsko zasedanje. Koerberjeva in Szellova vlada sta že pritrdili dotičnemu načrtu skupnega vojnega ministra, ki torej od te strani ne bo zadel ob nikake ovire. Pač pa bo imel težave v delegaciji, ker bodo zastopniki ljudstva resno vprašali vojno upravo, kako more priti pred ljudski zastop z zahtevo v času, ko se stavijo predlogi za razoroženje. Vlada se bo seveda izgovarjala s tem, da hoče potem ustreči vsakoletnim željam po odpustu vojaštva v času največjega dela.
Deielnozborske volitve v Dalmaciji.
Povodom deželnozborskih volitev v Dalmaciji se vrši letos na vsi črti zelo vroč boj, ker si nasprotujejo ponekodi kar štiri stranko. Do kompromisa, ki s« je dosedaj sklepal mej narodno stranko in stranko prava, letos ni prišlo, čeprav jo prva ponudila sedem mandatov Obe stranki postopata popolno samostojno, toda pravaši bržkone ne bodo prinesli iz boja nič boljših vspehov nego potom kompromisa. Kot nova hrvatska stranka je nastopila letos tudi čista stranka prava, ki pa menda nima nikake skupnosti s stranko enakega imena na Hrvatskem. Poleg tega bodo posebno v mestih nastopili tudi srbski in italijanski kandidati. Poslednji seveda ne opravijo ničosar, če bodo edini hrvatski volivci vsaj v najnevar-nejih krajih. In res se poroča, da bodo v Dubrovniku vkljub razbitemu kompromisu glasovali vsi Hrvatje za eno kandidatsko listo.
Razmerje mej Vatikanom in Kvirinalom so je jelo glasom najnovejših poročil iz liima v zadnjem času nekoliko boljšati. Razmere niso več tako napeto in nekateri krogi pričakujejo prej ali slej premirja. Sklepa sc pa to iz raznih dogodkov zadnjega časa. Kakor znano, je italijanska vlada po svojih organih napovedala več Vatikanu sovražnih činov, mej temi kaznovanje nadškofov, ki so na katoliškem shodu v Tarantu govorili proti Italiji, potom zakon o ločitvi zakonskih zvez in več drugega. O vseh teh ko rakih se pa sedaj molči na merodajnih mestih in sodi so, da vlada več ne misli na izvršitev napovedanih činov. V cerkveni politiki italijanske vlade so opaža nov tok, ki ima namen sprave mej Italijo in cerkvijo; inspiratorji to nove politiko so pa baje kralj ter ministra Zanardelli in Prinetti. Že od leta 1870 noben duhovnik ni prekoračil praga zunanjega ministerstva, v zadnjem času pa je obiskalo zunanjega ministra več škofov, moj njimi tudi monsgr. scalabrini. Vsi ti so »i sovoda poprej zato izposlovali dovoljenja pri Vatikanu. Zdi so, da jo Vatikan sam storil prvo korake za spravo, in merodajni krogi pravijo, da nikogar no bo
iz/tenadilo dejstvo, če bo sv. Oče v 1. 1903 ^oj duhovniški in papoški jubilej obhajal o Aričetih resnih spravnih pogajanjih mej Vatikanom in Kvirinalom. / Carinski tarif v nemškem državnem zboru.
Cel minuli teden se je vršil v nemškem državnem zboru razgovor glede tarilne predloge, in ker je oglašenih še vedno do 20 poslancev, )e gotovo, da se prvo branje ne završi v današnji seji. Vspeh prvega branja bo ta, da se vladni načrt izroči posebnemu odseku 28 članov, katerim bo predsedoval član centruma. Iz dosedanje razprave se da sklepati, da bo opozicija štela le malo manj kot 120 glasov, za načrt bo pa glasovalo v prvem branju 280 poslancev. Centrum bo seveda odločiven, ki bo tudi delal na to, da se še zvišajo nekatere postavke in da se uvede carina tudi na kmečke izdelke, ki so dosedaj carino prosti. Konservativci pod vodstvom grofa Schwerina žele še vse večjih prememb in če bi se ti ne udali, bi bila nevarnost, da načrt pade že v prvem branju. Pričakuje se pa v mercdajnih krogih, da usoda vladne predloge ne bo odvisna od izpolnitve zahtev konservativcev.
Kriza v Atenah, katere posledica je bilo strmoglavljenje Teoto-kisovega kabineta, je sedaj definitivno rešena, kajti tudi demonstracije so ponehale, a rešitev je taka, da pomeni pravzaprav poraz za Rusom sovražno opozicijo in popoln nevspeh demonstrantov. Nova vlada je namreč veliko bolj rusofllska, kakor je bila njena prednica, in pri prvi ugodni priliki bo naglašala potrebo ožje zveze z ruskim carstvom. Tudi dvor po zadnjih dogodkih ne kaže prav nobene volje, prikrivati svoje Rusom prijazno mišljenje, in pred nekaj dnevi je kraljica nalašč šla v rusko cerkev, kjer se je vršila služba bož a povodom rojstvenega dne ca-rinje-matere. Pripomniti je, da zadnjih nemirov ni toliko provzročil prevod sv. pisma, kakor pa Rusom sovražna opozicija, ki je bila nezadovoljna z mišljenjem dvora in vlade. A prišla je, kakor vse kaže, iz dežja pod kap
Povodom kronanja kralja Edvarda VII, ki je določeno za mesec junij prihodnjega leta, bodo po svojih odposlancih zastopani v Londonu vladarji vseh držav, samo Vatikan, kakor pravijo, ne odpošlje k slavnostim svojega zastopnika, ker tudi Anglija po specijalnem poslaništvu ni naznanila v Vatikanu oficijelno nastopa vlade novega kralja, kakor je to storila v vseh drugih državah.
Burska zadeva pred haagskim razsodiščem.
Znano je, da se je 20. novembra sošel administrativni svet, mejnarodnega razsodišča v Haagu pod predsestvom nizozemskega zunanjega ministra, in da se je ta svet smatral za nekompetentnega, ker se Anglijo ne more siliti, da bi se uklonila razsodbi razsodišča. Ta sklep ni nikogar presenetil kdor je poznal razmere, zanimiveje pa je, daje razsodišče naznanilo svoj sklep zastopniku transvaalske vlade dr. Leydsu ter s tem priznalo, da obstoji še prava legitimna trans-vaalska vlada. To se je sklenilo na predlog zastopnika Nemčije, čeravno so mu odločno ugovarjali zastopniki Portugala, Zveznih držav in seveda tudi Anglije, rekoč, da burskih republik ni več, in da se burska delegacija o sklepu lahko pouči iz časopisja. S tem vspehom so Buri lahko zadovoljni, ker pomeni ta sklep naravnost diplomatiški poraz Anglije. Se bolj pa označuje ta poraz izjava zastopnikov Rusije in Francije, ki sta naglašala, da je zelo čudno, zakaj se odkloni burska zahteva samo radi tega, ker se ne strinja z njo drugi vojskujoči se del, Anglija. Ti izjavi sta napravili globok vtis in Cham berlain kaj tacega gotovo ni pričakoval.
Književnost in umetnoHt. Repertoir slovenskega gledališča.
Radi obolelosti g. režiserja Nollija se je morala preložiti operna predstava »Tann-hiiuserja« na prihodnji teden, in se vrši zato danes, v soboto repriza Bissonove burke »Kontrolor spalnih vagonov«. Opera pripravlja razen »Tannhauserja« Vil-harjevo »Smiljano«, ki pride na vrsto koncem tega meseca.
Adresna knjiga za Ljubljano.
Pod tem naslovom je izdal knjigarnar O. Fischer knjigo, ki naj bi bila natančna
adresna knjiga za Ljubljano. »Narod« pravi o tej knjigi, da je spretno urejena in vseskozi zanesljiva. To pa knjiga nikakor ni. Zadošča le pogled na odbore raznih društev, ki ima razno napačno podatke in tako bode skoro gotovo v vsej knjigi mnogo netočnosti in površnosti.
Tedenski koledar.
Nedelja, 8. decembra: 2. adventna : Brezmadežno spočetje Mar. Dev., evang. : Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. — Ponedeljek, 9. dec.: Sir. šk. — Torek, 10. dec.: Melkijad p. m. — Sreda, 11. decembra: Damaz p. — Četrtek, 12. dec.: Sinezij m. — Petek, 13. dec.: Lucija d. m. — öobota, 14. dec.: Spiri-dijon šk. — S o 1 n c e izide 10. decembra ob 7. uri 38 min., zaide pa ob 4 uri 9. min. — Lunin spremin: Mlaj 11. decembra ob 3. uri 51 min. zjutraj. — Música sacra v nedeljo, 8. novembra: V stolni cerkvi potifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalna maša sv. Lucije, zl. dr. Fr. Witt, gradúale »Benedicta es tu« G. Preyer, ofertorij »Ave Maria« dr. Fr. Witt — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Četrto mašo v F moli in F dur zl. M. Brosig, gradúale »Benedicta es« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Ave Maria« zložil J. B. Tresch.
Izjava.
Včeraj se je pričela porotna obravnava zoper naše uredništvo o tožbah, ki so jih vložili dr. Tavčar, dr. Tavčarjeva, žensko telovadno društvo in naši ljublj. mestni očetje. Dr. Tavčar nas toži, ker smo po svoji dolžnosti osvetlili njegovo postopanje o priliki državnozborske debate o protektoratu nadvojvode Franca Ferdinanda nad kat. šolskim društvom; gospa dr. Tavčarjeva in žensko telovadno društvo pa se ne moreta potolažiti nad onim dopisom, ki ga je svojčas po pomoti objavil o imenovanem društvu, in ki smo ga takoj, ko smo pomoto opazili, lojalno dementirali; občinski svetovalci ljubljanski pa nas tožijo, ker ne morejo prenašati naše kritike mestnega gospodarstva in postopanja liberalcev ob volitvah 1. 1899, ki jih je upravno sodišče razveljavilo. Naše sta lišče napram tem tožbam je po vladajočih razmerah samo po sebi dano. Zgodovina vseh dosedanjih političnih porotnih pravd je nam in našim somišljenikom znana; znano je tudi dejstvo, da vkljub neštetim nečuve-nim, skrajno sramotilnim in popolnoma zla-ganim napadom na posamezne osebe našega mišljenja naši pristaši na tem polju ne iščejo zadoščenja; v spominu nam pa tudi doné še odkrite besede, ki jih je govoril g. drž. pravdnik T r e n z sam o priliki goške obravnave, ko je v javni razpravni dvorani rekel: »Moja navada je sicer v tej dvorani govoriti pred porotniki in jaz n i č ne tajim, da bi mi bilo nekoliko težko pri srcu, ako bi moral govoriti pred porotniki, kajti v prvi vrsti bi bila moja naloga ublažiti politične predsodke, kateri so, kot je očitno, po naravnih razmerah spojeni s porotniki«
G. državni pravdnik, ki je v teh rečeh govoriti pač v prvi vrsti kompetenten, je s temi besedami čisto jasno označil ozračje, v kojem se vrše politične porotne pravde, poudarjajoč, da tu treba pred vsem pri porot nikih - sodnikih prebijati led političnih predsodkov. Uprav tega mnenja, kakor g. javni tožitelj, smo tudi mi. G. državni pravdnik je bržkone iz istega razloga, iz kojega je spregovoril zgoraj citirane besede, tudi odklonil prošnjo ljublj. občinskih svetovalcev, ki so ga prosili, da naj on prevzame njihovo zastopstvo v njihovi tožbi zoper naše uredništvo. Vočigled tem dejstvom se nam pač ne more zameriti, če se v predležeče pravde nismo hoteli resno spuščati, temveč nam je bilo le do tega, da se čim hitreje in s čim manjšimi stroški odpravijo. Raditega tudi tožena g. urednika dr. Lampe in Ivan Rakovec niti na razpravo prišla nista, tém-več sta tja poslala samo svojega zastopnika, ker to predpisuje kazenski porotni red; in radi tega tudi nista nastopila nikakega dokaza resnice, ker bi v tem slučaju razprava trajala najmanj 3 do 4 dni, in tudi ne privoščimo liberalcem tega veselja, da bi kar trije njihovi advokati kar za pol tedna pisali mastne ekspenzare na račun našega lista. Mi rabimo denar za druge nujnejše in boljše reči. Slovenska javnost pa, katera je zasledovala naše politične boje z liboralno stranko
v zadnjih letih, je o vsej stvari že itak toliko poučena, da nam je ni treba na dolgo in široko razpravljati. To je naše v razmerah opravičeno stališče v teh pravdah. Na drugem mestu poročamo o teku razprave same. Naj bode izid tak ali tak, mi ostanemo kakor smo bili; kakor doslej vršili bomo i v naprej svojo časnikarsko dolžnost; tudi porotne pravde nam ne bodo zamašile ust, kadar nam bo velevala vest govoriti v obrambo koristi nafiega dobrega krščanskega ljudstva.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. decembra.
Slovensko vseučilišče in stran-karstvo. Priznati se mora naši stranki, da je skupno delovanje za vseučilišče varovala jako vestno. Ne tako naši liberalci. Tavčar se je postavil na popolnoma separatistično stališče in pošiljal je v »Narod« poročila, ki so morala le užaliti naše poslance in škodovati skupnosti. Župan Hribar priobčuje brzojavke manifestačnega shoda samo v »Narodu» in tako kaže ozko zvezo s tem listom. Vrhunec pa je dosegel včeraj »Slovenski Narod«! Iz državnozborske razprave se mu zde najvažnejše psovke, katere so Vsenemci vpili na dr. Susteršiča, in zato te psovke priobčuje v oddelku za brzojavna poročila na prvem mestu in izkuša z nekaj neumnimi stavki o b 1 a b i t i izborni utis dr. Susteršičevega govora Koliko časa bo »inteligenca« šo trpela take voditelje?
Porotna razprava dr. Brejc contra „Slov. Narod'', ki bi se imela vršiti prihodnji ponedeljek, bo odpadla, ker sta se g. dr. Brejc in odgov. urednik »Naroda« Jos. Nolli poravnala. Vsled te poravnave, ki se je sklenila vsled želja in s posredovanjem odličnih koroških rodoljubov, je bil »Slov. Narod« obvezan, priobčiti nastopno izjavo: »Glede na članke »Grobokopi koroških Slovencev«, priobčene v našem listu dne 26. in 29. januarja t. 1. izjavlja uredništvo »Slov. Naroda«, da se je vsled natan čnih poizvedb, ki so se v tej zadevi vršile posredovanjem koroških Slovencev, uverilo, da se v omenjenih dveh člankih ^oper g. dr. Janko Brejca naperjena očitanja ne strinjajo z dejanskimi odnošaji, kar resnici na ljubo s tem konstatiramo.« — G. dr. Brejc je torej dobil popolno sa-tisfakcijo.
Premil. g knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura bo jutri 8. dec. ob pol 10. uri v stolnici pridigoval in potem slovesno maševal. Po sv. maši bo podelil slovesno papežev blagoslov.
Kanonično vmeščena bodeta prihodnji torek v Mariboru novoimenovana stolni kanonik veleč, goppod Karol Hribovšek in kanonik veleč, gospod Jernej Voh.
Knjižnica „slovenske krščansko-socijalne zveze". Z dovršenim »Socija-lizmom« »kršč.-soc. zveza« ne misli s publikacijami sploh prenehati. Nasprotno! Utrdilo se je prepričanje, da je ona kot nalašč poklicana v to, na svitlo dajati zlasti take socialno spise, ki bi sicer težko ali pa nikoli ne zagledali belega dne. Zato bode od novega leta naprej redno izhajala knjižnica slovenske-krščansko-soci jalne zveze. Izdajali se bodo snopiči po 2 poli ä 30 h, povprek enkrat na mesec. Najpreje pride na vrsto društveni in zborovavni zakon, katerega izde luje dež. poslanec dr. V. Schweitzer. Pri vsem našem socijaluem gibanju se namreč kaže nujna potreba, da se temeljito poznajo zakonite določbe, ki se ga tičejo. Zato je jako umestno, da se izda »društveni in zborovavni zakon« in pozneje drugi v socijalno gibanje segajoči zakoni (obrtni zakon, zakon o bolniškem zavaro vanju itd.) z besedilom in poljudno ter temeljito razlago. »Kršč. soc. zveza« upa, da naročniki »Socijalizma« postanejo trajni naročniki njene »knjižnice«. Le tako ji bo mogoče, vspešno nadaljevati svoje dosedanjo socijalno delovanje. Zato se bo 1. snopič poslal vsem dosedanjim naročnikom; kdor ne mara biti nadalje naročnik, naj ga vrne.
Zadnji snopič „Socijalizma" so je te dni razposlal. Ker mora »krščansko-soci-jalna zveza« v kratkem poravnati tiskovne
in obile druge stroške, zato prosi vse naročnike, naj ji ne zamerijo, ako je priložila zadnjemu snopiču tudi nakaznico za tisto svoto, ki so jo naročniki še na dolgu.
Zopet nečuvena „Narodova" laž. »SI. Narod« je priobčil te dni notico »P o -božen skrunitelj otrok«, v kateri iz Mengša poroča, da je orožništvo aretiralo 31letnega oženjenega Frana K r e č a po domače Jerčana iz Stoba štev. 43 in ga izročilo sodišču v Kamniku radi oskrunjenja 15 deklic. »Narod« ga predstavlja »inteligenci« kot »velikega ognjevitega klerikalca« in pravi, da velja lahko za najmoralnejšega človeka vsak izprideneo in ničvrednež, če je le zvest pristaš duhovniške stranke« (Kaj si je neki pri tem mislil — Malovrh!) Poizvedovali smo o tej zadevi in zvedeli: Dotični nesramnež še nikdar ni bil pristaš katoliško-narodne stranke, on še k maši nihodil in bil je silno surov človek. On niti volil ni z našo strankoin je zabavljal duhovnikom. V prvih letih, kar je bil gospodar, je bil liberalec, zadnji čas pa se je prelevil v strastnega socialnega demokrata Tako se je torej pojasnilo »Narodovo« poročilo. S takim orožjem se bore liberalci. Vse podtikajo »klerikalcem«, a kar ne morejo iz svojih krogov podtakniti nam, o tem molče, kakor n. pr. zamolčali so afero vsenemškega kričača W o 1 f a in skoro vso porotniško razpravo proti Benediktovi blagajničarici Kateržabek. Liberalne »inteligence« seve ni nič sram takega »SI. Naroda.«
Laž na laž. Liberalno časopisje deluje s silnim pritiskom lažij. Tako je priobčilo zopet cel kup lažij o d. g. dolskem župniku Karolu L. e m e t u. Za danes naj osvetlimo le »Narodovo« notico »Neusmiljena lakomnost«, v kateri grdi lažnjivec piše, da večina duhovnikov noče revežem duhovniških funkcij zaBtonj opravljati in trdi, da je vdova utopljenca iz Medvod, katerega so našli v Savi pri Dolu, milo prosila, naj seji prizanesostroški za pogreb, a vse je bilo zastonj. Župnik je bil trd kot kamen, nobena prošnja ga ni omehčala. Laž je, da je uboga vdova milo prosila, naj se ji prizaneso stroški za pogreb, pa je bilo zastonj. Res pa je, d a v d o v a župnika ni nič prosila, naj se ji prizaneso stroški, ampak stopivši v sobo le prašala: Koliko sem dolžna ? Povedalo se ji je koliko, s pristavkom, da bi bilo še manj plačati, ako bi ne bila velela cerkovniku večkrat mrliču zvoniti, kakor je navada. Župnik bi bil zastonj pokopal, ako bi ga bila vdova res prosila — pa ga ni. Župnik ljudi iz p t u j e fare, kamor Medvode spadajo, ne pozna.
Iz Domžal (»Narodova laž«). V št. 277 »SI. Naroda« se nekdo prav po nepotrebnem zaganja v našega duhovnika g. Strupija, ter mu očita, da vedno na prižnici in v šoli govori o politiki in križa liberalce in brezverce, mesto da bi ljudi lepo učil o morali; zato je nesramnež Jerčan začel uganjati take reči z nedolžnimi deklicami. No, na to mi drugega ne odgovarjamo, kakor da je vse to nesramna laž, grdo obrekovanje in nezasluženo maščevanje, ker naš duhovnik se peča s politiko le, kolikor mora, prav nič pa tia prižnici ali v šoli. Žo dolgo časa od tukaj ni bilo nobenega strankarskega dopisa v nikakem časopisu, zadnji čas pa je prišel k nam človek, ki ljubi prepir in kateremu je duhoven povsod na poti, še celo v cerkvi, dasiravno še ni bil nikdar v cerkvi, odkar je pri nas. Tukaj se ugiba, kdo da bi bil ta famozni dopisnik. Dopis je datiran iz Mengša, pa mi mislimo, da se bodo Mengšani lepo zahvalili za ta nečedni in lažnjivi dopis.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Včeraj in danes se vrši pred porotniki obravnava proti izdajatelju in odgovornemu uredniku našega lista zaradi venca tožba, katerega je vsa liberalna stranka spletla izza časa državnozborskih volitev. Liberalci so mislili, da bodeta oba obtoženca prišla k obravnavi, da bi nanju izlivali že davno znano »Narodovsko« modrost in pri tem se trkali ob prša, češ: »To so zločinci, mi smo pa poštenjaki.« To veselje sta jim preprečila s svojo dosledno nenavzoč-n o s t j o. Zlasti točka o mestnem gospodarstvu ljubljanskem je tako znana posebno
društvu hišnih posestnikov, da res ni trebi ž njo zopet in zopet nadlegovati občinstva.
0	Tavčarju seve ni bilo treba dosti govoriti. »Slovenčev« zagovornik gosp. dr. P o če k je kazal na to, da se v tem slučaju ne gre za to, kaj jo dr Tavčar mislil pri napadu Vsenemcev v državnem zboru na osebo prestolonaslednika, ampak na to, kako jevdejanjuse kazal, in to njegovo dejanje je bilo tako, da je Vse-nemcem s svojim glasovanjem dajal priliko napadom na člana cesarske hi8e. »Slovenec« je izvajal kritiko, in res žalostno bi bilo, ako bi časopisje poslancem nič ne smelo reči. Dr. Tavčar je s svojim postopačem moral navaliti na sebe odium vseh tistih, ki čutijo avstrijsko. Kar se tiče napada na žensko telovadno društvo, se je po pričah dokazalo, da je prišel dotični dopis v list pomotoma brez vednosti uredništva namesto nekega dopisa o požaru iz Novega mesta in je uredništvo takoj obžalovalo svojo zmoto in preklicalo ter izjavilo, da je prišel dopis proti volji uredništva, ker je uredništvo sklenilo, d a se nič ne piše o ženskem telovadnem društvu. V tej zadevi, dejal je dr. Po ček, se je »Slovenec« obnašal lojalno, kar se o »Narodu" ne more reSi, ker svojih ostudnih napadov na »Krščansko žensko zvezo« ni preklical. Spoštovati je treba splošno ženstvo, ne samo ono, ki je v ženskem telovadnem društvu. L udje, ki ženstvo okolu »Krščanske ženske z ezi« napadajo s koli; so — tož niki! Č hoče kdo drugemu kaj očitati, naj bo sam čist, dejal je g. dr. Poček, in v tej zadevi se mora liberalni stranki reči: »Pometaj pred svojim pra g o m! « ODravnava se bo končala pruti večeru.
Pripravljalni odbor obrtnega shoda V Ljubljani se enkrat apelira na vse zunanje, ziasti pa tudi na v L]ubljani in v okolici stanujoče obrtnike ter na vse vabljene gospode, da se ti ga prevažnega obrtnega shoda, kateri se bode vršil jutri v nedeljo dne 8. t. m , ob 2 uri popoludne v veliki dvorani Mestnega doma, gotovo udeleže. Obrtniki, dokažite s svojo navzočnostjo, da se zanimate za resno stvar in da vam je ležeče na tem, da se odstranijo ntdostatki obrtnega reda ter da se ustavi obrtno delo v prisilni delavnici iu kaznilnici in da je nujna po treba obrtnikom, da se organizirajo. Torej na svidenje jutri v nedeljo na obrtnem shodu v M e s t n e, m d o m u!
Na adreBO deželne vlade. Poroča se nam, da je pri mnogih mostovih bava toliko uglobila strugo, da je nastala precejšnja nevarnost za nekatere mostove. Pozor na to ob pravem času!
Novi zvonovi. Premil. g. knezoškof ljubl|anski je posvetil 4. deo. 6 zvonov v livarni M. Samassa in sicer za Kočevje, 2 za Gradišče (ž. Šent Vid pri Stičini), za Trbiž, za Reštovo (ž. Komanje na Hrvatskem) in za župnijo Spieghtz na Moravskem. Razen tega je omenjena tvrdka poslala 4 zvonove v Marianhill v Natalu, en zvon v Hellmond na Nizozemskem, dva v Buigulo v Sirmi|i in enega v Prniavor v B sni.
Neumestna štedljivost. Danes ob 9'/». uri zjutraj vozil je tovorni vlak iz južnega na državni kolodvor preko prehoda na Dunajski cesti celih 10 minut, ker se je vsled neumestno štedljivosti c. kr. državne železnice pripela k nenavadno dolgemu in težko obloženi mu vlaku samo ena lokomotiva mesto dvt-h. Ogorčenje čnkajočih splošno!
V zalogi ima »krščansko - soci jalna zveza» še nekaj izvodov: 1. Črne bukve kmečkega stanu. — Jedro kmečkega vprašanja. Spisal dr. J. E v g. Krek. Izvod 1 K 2. Obresti v so-cijalnem oziru. Spisal f Ivan B e -
1	e c. Izvod 10 h. 3. »S o c i j a 1 i z e m«, spisal dr. J. Ev. Krek. Vezan v izvirne platnice izvod po 6 K 40 h.
Velik obrtni shod v Ljubljani Zadruga gost lničarjev, krčmarjov, kavarnar-jev in žganietočnikov v L|ubl|ani uiiulno vabi vse svoje člane k obrtnemu sh du, ki bode v nedeljo dne 8. dec. t. 1. ob 2. uri
pop. v Mestnem domu, kjer se bode razpravljalo o novem obrtnem redu in drugih važnih stvareh.
Ogenj so imeli 4. t. m. ponoči v hiši Jož. Brecelnika v Dravljah. V sobi, kjer |e ležal neki Jan. Zanoškar, se je vnela s slamo napolnjena postelja. Ogenj so pravočasno zadušili s pomočjo dveh mizarjev. Kot požiga sumljiv« ga so prijeli omenjenega Zdnoškarja.
Učiteljska služba je razpisana do 15. dec. v Cerkljah. Prošnje sprejema okr. Sol. svet v Kranju
V Oradou je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 40 letu svoje dobe gospod Alojzij E r-b e ž n i k , sotrudnik in prvi predsednik slovenskega izobraževalnega društva »Naprej«. Bil je vzoren katoličan in vedno zvest sin svojemu narodu. Svetila mu večna luč!
Štajerska brez deželnih doklad Poslanec H.tgenh« f r je včeraj interpeiiral, kaj je z dovoljenjem glede proviz irnega pobirania deželnih doklad, ker je sedanji provizi rij potekel s koncem oktobra, sklep deželnega zbora z dnč 24. julija pa še ni dobil na|viš|ega potrjenja.
Ponarejalec denarja pred porotniki Te dni se je zagovarjal pred celjskimi porotniki 52letni, zakonski J>že Jelen od Sv. Andreja pri Polzeli radi ponarejanja denarja. Skušal je na več načinov ponarediti srebrni denar po 1 gld. in se mu je slednjič res posrečilo, da je spečal eden goldinar, vlit iz cina in cinka, neki natakarici. Skušal je ponarejati tudi papirnate bankovce. Bil je obso en na 13 mesecev težke ječe.
Oženjena žena detomorilka. Pred celjskimi porotniki je stala 26 etna Ivana Srebotnik iz Zg. G >rč, zakonska, a od svojega moža ločena, obtožena da je umorila lastno svoje dete; obsojena je bila na 3 leta težke ječe; n|en l|ubiinec 20 etui J ž. Ž*kar iz Suvn en, njen sokrivtc in ohd >.žeii tudi tatvin' , pa dobil eno leto imV.
Zverinstvo. 76 etni berač Gašper Bra-cuui stal je i. Ib75 pred celjskimi porotniki radi hudodt stva pr ti nravnosti. T<» živinski človek je umoril svojo žrtev Bil je obsojen k smrti na veialah, a pomiloščen na 20 letno ječo, katero je presedel. Komaj je prišel iz ječe, že je zopet storil hudodelstvo nenrav-nosti in bil je včeraj obsojen na triletno težke lečo.
Moža zastrupila Orožništvo je pri jelo vdovo posestnika Brunšiča v Št. Andražu, ker so dobili dokaze, da je pred petimi leti umorila svojega moža. Daiala mu je piti strupen „absud" od krot in mož je počasi h ral ter umrl.
Slovenci propadli so pri občinsk h volitvah v Svetni vasi na Koroškem
Ljubljanske novice. Novi vino-toč vLjubliani. V Ljubljani na Stolnem trgu štev. 1 je v svoji hiši otvoril vinotoč g. Josip Jeglič. Točilo se bo samo čez ulico. — U m r 1 je v Ljubljani uradnik državno železnice g. Srečko S t u p a r. — Nasadi na Ambroževem trgu pričakujejo mestnega vrtnarja, da obreže drevesa. — Pet novih hiš se zgradi prihodnje leto na bivšem posestvu gospe Pi-klove za frančiškansko cerkvijo in sicer s cenenimi stanovanji za manjše stranke Ta vest bo gotovo vse ljubljansko prebivalstvo jako vzradostila. — Z druzega nadstropja padel je sinček trgovca Josipa Schneiderja, ko se je igral pri oknu. Priletel je na železo ter si pretresel možgane, — Poskušen samomor. Včeraj po poludne okolu pol 5. ure se je v tivolskem parku ustrelil s samokresom želez, uslužbenec Jan. Gabrovšek iz Šempetra na Krasu, dostojen v Logatec. Pri njem niso naSli ničesar. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer se je danes nekoliko zavedel in po vedal svoje ime, vendar se dvomi, da bi okreval. Pred nekaj dnevi je dovršil tu v L ubljani prometno izkušnjo. V veselju jo potem popival, prekoračil dopust in bil su spendiran. Poslednje je vzrok poskušenega samomora. — Poneveril je premogarski hlapec Jak. Grum za |>remog izkupljem denar in pobegnil. — Miklavžev semenj v zvezdi bil je jako živahen. Rizni razpo saje"ci so »šibami« pri tepavali, zlasti nadlegovane so bile ženske Na Miklavžev večer bilo je na Miklavževem semnju sedem
preoblečenih policistov m trije detektivi. Za prli so tri razposajence in veliko jih dali na protokol. Po tem energičnem koraku zavladal je uzoren red,
Hejnarodna panorama bo nudila pričenši z jutrišnim dnem vsem, ki se zanimajo za sedanjo vojsko v Južni Afriki, priliko, da sledé angleškim vojakom na potu iz Anglije na bojišče ter si potem z njimi vred ogledajo zelo zanimive prizore na tem bojišču. Kajpada se bodo videli tudi zlati in diamantni rudniki in delo v njih.
Deželnozborske volitve v Istri. Na pr«;dvčera|šnjih dež Intuborskih volitvah bili so nadalje izvoljeni: v političnem okraju Gradiška: kandidata laške narodno-liberalne stranke, vitez Dottori in Vincenc M chieli, jednoglasno; istotako sta bila izvoljena |edno-glasno v poreftkem političnem okra|U kandidata laške strank» Anton Avr. Mianich in dr. Silvester Venier. Osem slovanskih volilnih mož ni došlo k volitvam. V pazin-skem političnem okraju pa sta b la izvo l|ena kandidata naše narodne stranke dr. Matko Laginja in dr. D i n k o T r i-n a j s t i ó , oba jednoglasno. Za koporski okra) sta bila z vsemi proti 20 glasom vo llena naša kandidata J. Ko m pare in dr. M. T r i n a j s 11 č. Istotako sta bila ledno-glasno izvoljena na Krku kandidata Š i m e Kvirin K o z u I i ó in župnik Ante An d r i j č i č. Ludstvo po Istri se |e torej vrlo držalo Od 8 slovanskih kandidatov naših ki so jih postavili v kmečkih občinah, sta bila dva izvoljena z veliko večino, šest njih pa enoglasno.
Deželnozborske volitve na Go-
riikem Ra¿merje gias v pri deželnozb. r-ki volitvj na Goriškem je b lo naslednje: G. dr. Anton Gregorčič in Eriu st K l a v ž a r sta bila v tolminskem okraiu iz < Ijena z 40 glasovi proti 26. V goriškem okraiu »t» bila izvoljena pri f. Ivan Berbuč in župnik Bazi| Grča z 81 glasovi proti 41 gmsovoni. V 8<žiiiskem okra|U sta izvoljena Š t r e kelj in dr T reo s samo 20 g as >vi večine.
Zopet napreden učitelj — propadel. Poročali sino, da so lilieralci na Go riškem svojega pristaša učitelja Vatovca prvotno kandidirali za deželni zb<<rske volitve v trgih, a ker je liberalni voditelj Tuma zaželel ta mandat, moral se mu je g. Vato veo umakniti s svojo kandidaturo tja, kjer je — padel, kakor je dolg in širok Ali napn dno učitel|stvo res še ne uvidi, da je liberalci pri vsakih volitvah vlečeio za no«?
Orožna rodb. tragedija V Trstu. V ulici S. Sergio se je predvčerajšnjo noč zgodil strašen zločin. Mož je zavratno napadel svojo lastno ženo in ji zadal sedemnajst ran. Stvar je taka-Ie: Tri leta je temu, ko se je 18-letna branjevka Josipina Gazet poročila s 26-letnim težakom Angeljem Lagoj Od začetka je Lagoj delal in živela sta srečno. Kmalu pa je Lagoj popustil delo in se udal pijančevanju ter hotel živeti na pleča svoje žene. Stanovala sta v ulici S. Sergio št 4. Slednjič se je mladi ženi grdo in neredno življenje moža pristudilo, tako, da je pred kakimi 8 dnevi zbežala od njega in se podala k svoji materi. To pa je Lagoja razsrdilo in grozil je svoji ženi, da jo ubije. Predvčerajšnjim je tudi res izvršil svojo grožnjo. Josipina je prodajala svoje stvari in bližajoči Miklavž je bil kriv, da je izostajala zunaj do 11. ure zvečer. Ko je pospravila svoje reči, šla je po 11. uri pred-sinoči vesela, ker je dobro razprodala, po ulici Medonnina. V tej ulici je srečala policijskega inšpektorja g Valentiča in ta jo je ustavil, češ, kaj dela ob tej uri zunaj ? Žena se je opravičila in šla dalje. A ni prošlo par minut, ko je isti inšpektor slišal obupen klic na pomoč. Tekel je tja, odkoder je slišal glas in našel na ulici S. Sergio okrvavljeno žensko na tleh. In bila je ista mlada ženska, katero je bil zaustavil malo preje. Inšpekcijski zdravnik dr. Sebulla je ranjeno žensko natančneje pregledal in našel je na njej nič manje nego 17 še precej nevarnih ran. Nekatere rane so globoke celo 2 cm., vendar pa je upanje, da zdravniki rešijo ženo. Ko se je reva v jutro zavedla, je izjavila, da jo je ranil njen lastni mož. Ra-nilec, ki je moral biti iz sebe — kakor trdé novejša poročila — vsled ljubosum-
nosti, je begal okolo vso noč. Včeraj 0. uri zjutraj, siutč, da mu je redarstvo . petami, je šel v hišo Cazzia v ulici Scoi zeria in se vrgel s IV. nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev. Tako se je zaključila
ta grozna rodbinska tragedija.
•
• *
Ekspresni vlak v čakalnioi. Velikanska nesreča s« |e jiripetua včeraj Z|Utraj na kolodvoru v Frankobrodu ob Menu. On entski ekspre-mi vlak, ki bi imel donpeti na postajo ob 3. uri 33 min., je pridrvil na posta|o s poldrugourno zamulo s tuhko silo in naglico, da je prodrl zulovje in prilo-mastil v čakaln co drugega razreda. V čakalnic • je prodrl stroj s tenderjem, voz s p. što je obtičal na Zidnjem tiru , ostali osobni vozovi so skočili s tira, ozirom» ostali na prvotnem tiru. V vlaku se je nahajalo šest do osem potnikov, kater m se pa ni zgodilo nič ža ega. Tu li na kolodvoru ni bilo l|udt v istem času, v čakalnici sta se pa nahaiaia le dva potnika, ki sta pa pravočasno ušla črni polasti. Š<odo p >vzro-čila je torej ta nesreča le m kolodvoru. Vzrok nesreči je drt|«Uo, da vlakovodja ni mogel pravoč sno rab t zavore.
140 oseb utonilo, li B >mb»ya poro čajo, da «e ie d ,e 4. t. m. potopil velik čoln z romarp, ki so bili namenjeni v G >o. Utonilo |e 140 oseb.
Zdravljenje raka z Rontgenovimi
žarki. Nnvijorški zdravnik dr. Huhins je • ziiaSe! način, ozdraviti raka s pomočjo R5nt-genovih ž-rkov.
Is Evrope v Ameriko v zaboju.
V Nvem J. rku so izkreavali n* davno zaboje, ki so prispeli po parobroilu «Palat a«. Usluibenci. ki so izkreavali zaboje, so opa ¿ili, da se v nekem zaboju nekaj premik«. Otvorili so Ziboi in v niem so našli človeka, onesveščenega od irladu in žme M ž se je dal zabiti v zaboj da tako napravi potovanje iz E rope v Ameriko. V zabniu je ležal 15 dnij in noči). Ime mu je Bok I an iz P. ftte
Obljuba pofitnim eskpeditorjem.
Trguvsk! minister Ctli je v proraču .«kem odseku obljubil zb l.fiati položi) p štnih ek spedit nev >n maniiiulae iskih rl ur «tov.
Ustavljeno zasledovanje Kecke-
metyja D t ktlv». ki sta zased.>va<a d -t * iuiiu K-ekemeiy a, sti se vrnila v Ba dimpešto bri z K«ckemeiy a. Zasledovanje je ostalo t rei bri-pv bji-šiio.
Samomor sedemletnega otroka Na
Dun»|ii c-e je vr»f« i z du/, ti. iiuiioitnpja na cesto 7ietni deček Si herki ff ter se smrtno nevarno p' škodoval. D ček je moral prosti pri sosed h kruha, ker ga ja mati silno sovražila.
Crispi pokopan — v cerkvi Laška
¿bornic.i |e s^re,el. predlog ki don ču.e, naj ho Cnspi pokopan v neki o>rkvi v Pa-lermu 0,ji z cija je divjala m Crispijevo ime psovaU.
Razpor v holandski kraljevi družini |< l)d|e, kaHor |a v lj<i,i i daii.iHllji ost , po ravRan. Miaiia holands^čt kraljica se |« skregala s svO|im možem, uer je veiike svote zaigral. Občinstvo je bilo na strani kral ice in je nedavno prinč' vo podobo v gledališ u izzvižgalo. dočiin je sliki kralj ce ap av d ralo. Kraljica je bila na svojeg« mož« huda. ker nič preveč ne ljubi H landcev, ker je strasten lovec in ker se je bil zadnp čas v dveh dvoboiih
Kako je krojač l&vedel sa naslove slabih plačnikov. Neai angleški kr«.^ je lnMirirai: „M a.ia dama. lep», bogata, ž h skleniti zvkoii z gospodom d' brega rodu. Dama nima nič zoper to, ako ima njen prihodnji soprog dolgove, ker jih misli poplačati Ponudbe s sliko z napovedjo dolgov v »dnrvnistraci|o lista naj se naslovč X Y • — Število odgovorov in slik je bilo velikansko. Zviti krojač je dobil naslov slabih plačnikov, katere je sedaj poznal po sliki ter zvedel za njih dolgove. Nekateri so bili toliko odkritosrčni, da so povedali t udi, kje so dolžni. Kro|»ču so sedaj godi prav dobro.
Socijalna politika »neomikane« Rusije. Tovarniškim in drugim delavcem na Ru<kem gre veliko boljše, nego delavcem v mnogih in mnogih »omikanih in prosvit-lienih« evropejskih državah. Menda bode dovolj, ako navedemo nekatere državne na redbe iz I. 1886. in 1894., s katerimi brani ruska država delavce pred izkoriščanjem nepoštenih tovarnarjev in drugih delodaial-cev, da bi se videlo, kako Rusija skrbi za blagostanje delavcev. Po t» h naredbah mora vsak gospodar napraviti s svojimi delavci pogodbo; v pogodbi m< ra biti vse natanko določeno, kar Zadene velikost plačila, začetek dela, tra|anie počitka, dan plačila itd. Vse to je tako podvrženo nad/.orutvu obrtnijskih nadzornikov, da je po vsem nemogoče delavca izkoriščati. — Kakor seda| izP«trogruda javliaj >, tista „neomikana« Rusija je napravila v svoji «oeijalni politiki znppt en korak naprej, ki ga moremo ime., ati edinega v s c. politiki evropejskih držav. Ruski uradni list je objavil carjev ukaz,
po
lté rem se vsem delavcem v državnih |joC» tph kakor v tovarnah, rudnikih, mor-nujcah itd. priznal pravica na pokojnino m ij udom njih družin D kli-r so ne b de lia posebna postava, m la za zdai le-ta Itartev ukaz. Razume se, da bode nemško-ivski tisk o tem carjevem ukazu molčal, ur to ni noben dokaz o »neomikanuati« iusii«.
Papir. P raba papirja raste neprenehoma. m s t» m raste tudi poraba lesa, i« ' katerega se papir večinoma ugotavlja. Zanimive so v tem pogledu številke, ki uh prinaša »Presse internacionalen Na|vtčji dnev niki v N>>vem Jorku Bostonu, Chicairu in v Filadeifiji potrebujejo vsako leto 120 do 150 000 ort ves t. j. gozd, ki meri lOUOO hektarov. Božične izdaje teh listov, ki imaio navadno 80 stranij in več, potrebujem do 27.000 kgr. papirja in v ta namen je treba 20u 000 kub. m. mehluga lesa Vst h period čmh listov je pa v Zd>užfnih državah 22.000. Eiino v provinciji Qu- beck se izdo-luje na let«> 500 miluonov kgr. papirja.
Električna britev Iz Pariza se po roča, d« je bn brivec B >nti mps tako nepreviden izumiti stroj, ki potom elektrike obrije v par hipih čioveka. Ko je B mtemps bril s tem stroji m je ljudem ožgal spodnje dele obraza. Bontemps je sedaj v sodni preiskavi.
Ljubitelj človeškega mesa v Evropi. N ka p< totalna t<i> uaiiSKa družba pn redna ie v nekem malem mestecu pred »tave. a > bč nsiva ni bilo k predstavam. Drugi dan so pa veliki lepaki naznanjali sledeče: »Naš novosprt-ji ti član bu pri večerni predstavi danes požrl meso človeka, kateri ga bo v pričo obč.nstva ztklal«. Zve čer je bilo gledal s6e prenapolnjeno. Kuni čno |e nastopil »ljudi.žre« čisio rudi če obiečen. Sprejeli so ga z glasnim ploska-niem. «C>stite g'spe in gospodje, nago vorii je občinstvi , «zvest naznanilu, požrl b dem si daj meso živtga človeka, prosim pa v ta namen, da na| eden iz občinstva pride na oder«. Gledališke ¡e bilo seveda na edenkrat prazno. Ostali so v gledališču le zvit' itir^lci in pa policijski uradnik.
Učenci za stavkujoče. Iz Serantona v A'ii'iiki pur č.ijo. Vsi ui'i nci Archard Sireet šole št. 2 so šli na štra|k in 8o izjavili, da rie po|dejn tako dolgo v šolo. do klir |o bo vodil princ pal F Ugeraid, Ta se je namreč peljal na pouučni železnici in sicer na vozu, na katerem s'a bila kot kon duktfr in Vodnec m toria ,Štr. j^breharja . S I-ska miadina |e na sirarn straikuji čih us>u | žbencev in zato je odrekla pokorščino šolski mu vod tel|u
Muzikalno mesto. V Braziliji ie upe Ijan tla»ea od »ia njev in zato je mogoče presoditi število tega muz kalnega orodia v tem ali on m mestu. Ta okoliščina po|a snjuje, da je mesto D slard največje muzikalno m< sto v B aziliii in mogoč« tudi na celem svetu. M sto šteje 15 000 prebivalcev in je tukaj 8000 klavirjev, pride tedai eden glas vir na dva prebivalca. G tovo, da v tem nis ■ še, navedena vsa g dbena orodja sploh Nahaja se gotovo tudi tukaj poleg klaviriev veliko število h*rmoni|ev, ¡¿oslij lid. V prijaznih poletnih večerih, ko so vsa okna odprta in 8e oglasi tako število gi dcev, mora biti zelo prijetno življenj v tem mestu Kdor pa ni trdnih živcev, ne sme se odločiti /a bivan|e v tem kraju.
14 170 Slovakov se je minulo leto izselilo iz s v u j e, domovine na Ogerskem večinoma v Ameriko To pač kaže kake raz mere vladajo na severnem Ogerskem. SjIi h se je v tem letu izselilo iz Ogerske 54 767 oŠ' b ; Hrvatov in Srbov je bilo rnej npmi 3928, Rumunov 3o92 in Nemcev 4393.
Zaprti podkralj. Francozi sicer nimajo nie v! č Hraliev, pač pa ima|o v svojih prtkrnorskih posestvih še p dkralje. In sedaj so zaprli svojega podkralja v vzhodno-indijskem mestu Pondieherry z lepim imenom Chanemonga, ki je Iudi|ec po rodu in tudi vitez Častne legije. Mož |e bil velik v podkupovanju in goljufiji in je imel v tej francoski naselbini vso oblast v rokah. Zlasti je »znal« delati volitve v državni zbor. O volienem Alypes u je poročal, da je dobil 2000 glasov, a pri volit i (oddalo je celih devit volivcev svo|e glasovnice.
Prezanimiva pravda se vrši sedij med zdrovnihom dr Fn weritm in dediči umrlega milijonarja H nry Curry |a. Cunyju so zdravniki naznanili, da je niegova boie-zen smrtn i. Dr. Fl wer se mu |e p nudil za zdravnik», in res sta šla skupaj v t plice v Atlantic C ty. Curiy je čez 21 dnij p tem umrl. Za svoje zdravljenje ie dr. Fii wer ra čuml 26.0(|0 kron, z motivacijo, da je po dališal s svojo umetnostjo ranjkemu Hen-ryiu življenje za 21 dnij in da se je med tem časom pomnožilo premoženje ranjcega za pet milijonov. O tem novem načinu so stavl|anja zdravniških honorarjev sodila bodo ameriška sodišča.
Starost rib Malo je ljudi, katerim bi bilo z ami, da ie starost rib skoro brezmejna. Pr> f. Baird d> kazine, da k»rp živi do 200 1« t. Isti trdi, da je bila v minulem polsto-letjU na Ruskem ščuka, katere starost je da
tirala še iz petnajstega stoletja »Ni nobene reči — pravi ta učenjak — ki bi ovirata rili skoraj vedno živeti, ker pri nji ni mogoče zaslediti dobe popolnega razvoja « V mestu Washingtonu so zlate ribice ki so lastnina neke rodbine ž« petdeset let. Neki ruski minister trdi, da so v cesarskem akva nju ribe, o katerih se gotovu ve, da so tam bile že pred 140 let'.
Lastavica pismonoša. Na Francoskem «o poizkusili poratiiti lastavice za pi smonoše, kakor so se že z dobrim vspehom obnesli golobje. V Anversu je nekdo u|el lastavico in ji je naredil pod perutjo s črnilom znamenje, da jo zopet spozna. Pnja teli jo je vzel s seboj z golobi vred v C m-piè*ne. Hkrati je izpustil lastavico in golobe. Goli b|e so se vzdignili v višino, nekaj časa krožili semtertje in potem zleteli proti Anversu. Lastavica jo je pa kar naravnost kakor puščica ubrala pr* ti domu. Lastavica je 235 km. preletela v eni uri in sedem minut. Prišla je v Anvers nazaj ob 8. uri 32 minut, golobje pa še le med 11 in
12. uro.
Podraženje kave. Na vseh evropskih velik h tržiščih za kavo napovedalo se je podraženie iste, in to vsled vestij iz Brazi lije kjer traja suša ter je pričakovati slabe žetvi V Nivem J rku podražila se je ka a takoj za d> set odstotkov. Ne ve se. bode li to zvišanje cen ostalo trajno, ker je lahko mi goče, da nakratnt dež na kavine pol|ane obrne vse te borzne špekulacije S* d«j ce-ni|o žetev na 4'/j milijonov vreč. Santos kava je bila poč« tkom minulega meseca 28'/s mark za vrečo od 50 k'g Sedal pase ceni na 87l/s. 1 t m. nahajalo se je v ev ropsk'h sklad ščih 242 200 klg te kave.
Čudua kupčija. Znani amerikanski humorist Mark I wain naredil je zadnie dni izborno šalo. Stopil jo v neko knjigotržnico in vprašal po ceni neke knjige, pri tem pa rprmnil, da ima kot zali žnik prav ico do 50 % « djiusta. Prodajalec je bil s to opombo zadi voljen a Mark Twain ie nadaljeval: ,0 r stite. jaz si m pa tud' pisatelj te kniige in kot tak in am prav co še do nadaljnih 50 odsti tkov odpusta " Prodajalec se mu |e v znak pritrditve'pr klonil. Mark Twainu je rwastel pogum in |e nadal|eval: „Znano Vam |e da mi kot i st bnemu pr lateiju gospoda šefa prist |a še običajni 25odstotni rabat." Piodajaltc prt k l< nit ae je še enkrat. S>l|ivic je potem rekel: „P. d temi pogoji topim kii|igo ; koliko znaša tore| C'na ?" Cist' mirno začel |e komij računati in resno naznanil „Kolikor sem vešč računan)», dol gu.emo Vam kniigo in 37'/, centa." R' če, mu da knjigo in denar Spremil je potem trgovski pomočnik slavnega humorista do vrat, i/Ioboko se mu priklonil in ga povabil, naj kmalu zopet pride. Knjigotržnica je pa sedaj v Novem J rku najbolj obiskovana.
Sredstvo proti predrznim turistom. Dunajskim tuiist' m |e neki človeko ljub v semerinških hrib h, k|er se je že mnogo turistov ponesrečilo, napravil nekaj posebnega Nevarne koz|e stezice namazal |e s pravcatim smolnjakom išmirom) za vozove. Hrib vlazci, ki se ne ustrašijo plezati po g' rah radi slabih potov, ustrašijo se po sledic smnln|aka.
Sodbo nemškega cesarja Viljema O dvoboju v Insti rl>uru;u, o katerem smo itak že poročali, je naznanil vojni minister nemškemu državnemu zboru. C'-sar naje d ločneje obso|a zadn|i dvoboj in se je po na-tanč iem proučevanju tozadevnih spisov pre pričal, da bi bil častni sod dvoboj lahko preprečil, če bi se bil isti držal zakonitih predpisov, častni sod pa t-ga ni storil I V nadalnjem svojem govoru je minister prosil poslance, naj bi bili v nadalnji razpravi skrajno mirni zato. da se v prebivalstvu ne poostri ogorčenje proti armadi in bi se s tem prisililo vojake, nastopati proti prebivalstvu.
Poroka pritlikovcev. Iz Dayton se naznanja: Sheiwin W Potterf iz Dayton in Nora L. Brinkiy iz Preble, oba pntlikovca, in kakor se zatrjuie, najmanjša, ki sta se rodila iz kavkaškega rodu, bila sta tukaj pred kratkim poročena v cerkvi metod isto v ob navzočnosti prnateljev in znancev in velike množice gledavcev. Ulice okoli cerkve so bile prenapolnjene. Sorodniki pritlikovcev so ljudje normalne in lepe raHti. Ženin Sherin je, 35 let star. tehta 72 funtov in je visok 42 ', palcev. On je c d -n izmed sedem otr< k bratov, izmed katerih je eden visok 6 čevliev Nevesta ie 18 let stara je pol palca višia od ženina in tehta 70 funtov. Družice in drugi svatje b li so osemletni otroci, oblečeni kakor oflrastli. Novop< ro-čenca sta dobila veliko darov, ki se cenijo na vert sto dolarjev.
Žabe. Po najnovejših podatkih potre bujem v Združ.mh državah severne Ame-r ke 2 milijona žab To število se ceni na 150.000 dolarjev ali 352 000 gld. V teh de želah se potrebuje petkrat toliko žab, kakor v Franciji, kjer ph naiveč pojedo izmed vseh evropi jskih držav. Krr v Ameriki ne z do-stujejo žabe. ki so v jezerih in drugih vo d«h tih na umeten način izrejajo. Največja taka žabja larma je v Trent fl .pu.
ti'-» je pruski
čaltnik 'EiidehVand "usmrtV^S
nika B aškoviča, mural b. de iti v pokoj ge neral gr< f Fink povéljiïik vžhocfnopruBke armade.	n	iq
Poskusen umor v cerkvi. V armensko katol ski cerkvi v gališkem m.wtu Stanislavu je streljal 17 letni slikar Nikolaj iz n volverja na cerkovnika Josijia Inglrt. In-trlot je smrtno nevarno ranjen in je prepeljan v bolnico. Onertaščeno cerkev bodo mo rail 7opet blagosl. viti.
Ženska amerikanski častnik Edina Arn> rikanka, ki ie imela v Z-dmjenih državah častniški patent, je Arn ta N wcomb in je služila kot asistenčni zdravnik. Za njeno zvesto zlužbovanie je dobila nedavno od vlade pohvalno d'plomo.
Zaklade lahko najde, kdor se naroči na ruski časnik »Jug«, ki izhaja v Chi rsonu. Uredništvo je naznanilo, da dobe naročniki, ki so na »Jug« delo leto naročeni, kot novoUtno darilo kn|igo : -Starine in zakopani zakladi Chersonskega okraja« z na tančnim opisom kraiev, kjer so. zakladi zakopani, in z natančnim navodilom, kako dvig niti zaklade«. Ruski mužiki se pa začudeno povprašujejo, zakai »Jugov« urednik sam ne gre izkopat tistih zakladov, za katere tako dobro ve.
Sto in osem let stara je neka E len C len.an iz Hudsona v Severni Ameriki. Dosigia je to starost v nedeljo, dne 9. nov. Tudi v cerkev je šla ta dan in tudi prej je rada hodila k službi božji, popoldan istega dne je pa Sprejemala častitkn, katere so mnogobrojno pr.hajale od vseh krajev Amerike. Lt»pa starost1
Mož z dvema srcema. Am rikanski ča-
s pisi p r čajo : France A G II, stanujoč v Ph ladeifiji ima dve srci, ki obe normaino delujeti Te dni je padel z voza in se ob tej priliki nekolike pr škodoval. Ko ga je na to preiskoval zdravnik, je našel čudno abnormalnost. E o srce je precej manjš>j od druzega, obe pa »ta zvezam z majhno žilo D. slej je bii Gill vedno zdrav in čil in rnhče ni nit» s utd, da biji-ti v njeg >vih prsih l<ar dve s ci skupaj.
Jezero iz »žajfnice« Tega pa že ni! hi rekei kdo. Sa| mijio delajo p.. tovarnah In vendar je tako |ezero v Kanf rniii. Ž-) dve leti je tam mm go ljudi, ki iz vode tega jezera delajo b-po mijio, čisto in čisteče kož i lep h l|ud\ Nastalo ie tako. Jezero je bilo izpi četka polno sladke vode ki je pa imi la v sehi mnogo boraksa in sode. Ta voda |e hranila m lijone črvičkov, ki so se zabubil, in iz katerih so nastali metul|i, kratk h perutnic in debelega, tolstega života. Ti n.etulji žive le par dni. in so \sakikrat v neštevilni množini popadali v to jezero. Oljnata snov ti h metuljev se je spotila s Sodo in z boraksom v jezeru tako, da se je naredila v njem prava »ža|fnica«. Ker se je to ponavljalo skozi stolet.a se je nare diio toliko »žajfnice«, da zdaj kar zajemajo iz jezera in s.ise to mišmico, na p. doben način, kaltor tudi pridobnaio morsko sol.
Mačji davek v Berolinu. Društvo za zaščito živali je v Berolinu podalo na mag strat prošnjo, da se vpelte davek na mačke. Na|brž« bi žeMo to društvo vsled tega omejiti število mačk, ker so te živali s vražnice ptic, za katere se društvo posebno vnema
Kako je postal Bebel milijonar ?
Znani voditelj nemške soc.-dem. Bebel je bil svoječasno strugaiski mojster ; a obrt je. obesil na klin m postal soc.-dem. voditelj. S^daj ima vilo v bvici ob curiškem jezeru za svoje letno bivanje in več milijonov denarja kar so mu donesli delavski vinarji.
Kartel tovarn za špirit Kakor po ročaio listi, nameravalo tovarnarji špirita skleniti kartel, kar bo seveda ztdo vplivalo na cene.
Narodov dobrotnik. 200.000 kron volil je Česiu osredni matici šolski umrši bivši Praški podžupan Jožef Kander. oast njegovemu spominu!
Bavarci proti Židom. Monakovska poslanska zbornica je s 77 pr ti 51 glasovom sprejela predlog posl. Heima, naj se v ju^tičn ' ujiravo sprejema le toliko Židov, v kolikor se to strinja z razmerjem ostalega prebivalstva.
Novo katoliško cerkev v Skadru
zgrane ond. tn fraie iskani pri orid' tnern svojem samostanu. Tinšna vlada se j i gradnji te cerkve upirala z vsemi silami m še le odločen nastop avstfo-ogerskeHa poslanika )e i m hčal sultanovo B'C-\ Turška vlada se je izg ivariala, da |e stavba po načrtu preveč »impozantna« in pod bna »trdnjavi«. V Skadru biva 8i:da| lO.Oi 0 katolikov, ki imajo le eno ci rkev in nekai kapel.
Zveri v angleški Indiji so pokon čale leta I9n0 neprimerno veliko ljudi. Zanimivo je, koliko človeških žrtev so pograbile v zadniih 25 letih preteklega stoletia : Xitrri so umorili 943 volkovi 331, šakali 530. kače 22 393 oseb. Leopardi aligatorji, škorpijoni itd. so pomorili v tem ča«u 725.837 Ijudtj; na leto torej približno 29.00o. Z vine so zveri potrrabile 81 8!)0 glav A tudi 17.250 zven in 82 232 kač se je pomorilo.
jSkMfeda niso tu vštete one
_ëâ_îiË____
žrtve, za katere
d, Princ Aleksander jetnik prv<ga bq^eja v I^orimberku prejel nekega dne brž(>jav: »Pripravite dve sobi prve viste. Princ Ale ksatidero. Lihko si predstavite1 iW-•Wönadi nje hotelierjevo, ko se -'mu Obeta v kratkem knežji obisk. Princ Aleksander? Nazadnje bo v liki knez Ah ksander Michaj lovi.*, ki je potoval po Balkanu in se zdaj vrača črez Norimb. rk? Seveda jo hotelier pripravil dve na|lepši sobi Niegovi üivci so bili skrajno napeti, ko se je približal trenutek, da pridrdrajo kočijo od brzovlaka V tem se tudi odpro steklena vrata in oblastno v.-topita popotna agenta. »JdZ sem Moric Prinz . »Jaz pa Aleksander-.
Glasba v ječi Ž stari Grki SO vedeli, da glasba vpliva blažilno na človeka in Amenkancem je prišlo na miBal. da bi jetnike boljšali z glasbo. V Pensylvaniji imajo ječo, v kateri je vsak jetnik prisiljen, da igra na kako glasbilo. Od tn mpete do kontrabasa, od okartne do klavirja si sme izbrati ono glasbeno orodje, ki mu najbol| ugaja. Ce pa ne zna igrati nič, dobi vsaj kako la|no. na katero mora lainati, da bi se mu zbudila ljubezen do glasbe. Vsak dan se morajo vad ti |etmki v Bviranju. Z laj je v tej ječi 350 jetnikov. Lihko si mislimo, kako krasen glasbeni užitek je to, če vsi naenkrat vsak v svoji celici izvršuteio različne glasbene komade To je bu en orkester, ki se odlikuje p j izredni glasn isti. Pravijo, da se je že dvema paznikoma zmešalo.
Kotiček za liberalce. Tisti ljudje, ki so ilr. Tavčariu ploskali so naibolj roh neli v dri. zbornici z per slovensko vseučilišče in zoper dr. Susteršiča, kt je brez strahu mirno zagovarial njegova potreba. Vse psovke, ki so |ih rabili vsenemci, je »Narod prinesel (nam> sto stvarnega govora dr. ousteršičevega !) a en stavek Steinov je zamolčal. Ta je namreč zaklicat : »Warum spreht kein freiheitlicher Slovene? W*rum soll nur der E zreaktionär sprechen?« Lepa zveza med — »svobodnjaki!« — Liberalni dunajski dijaki so porabili to priliko, da po-kažeio svetu, koliko pam. ti imap». Jurist D i mn k ie na njihovem shodu zahteval, da dr Sus'ersiö ne sme govoriti za slovensko vseučilišče. Kako vis< ko stališče ie imela ra-p-ava, se razvidi iz te trditve Dimnikove: »če nam je dovoljeno za naš) sveto stvar boriti se z burši. nam bode tudi dovoljeno, paziti na naše politike, ki od nas započeto akcijo nadaljuiejo. In ni ga. in ni jih, ki bi nam prepovedali, zaklicati vsak» mu, ki bi utegnil škodovati naši stvari: Roke proč!" Tako se govori ! Čez dr Šusteršifa zabavljajo zato. ker je govoril za univerzo, če ne bi bil govoril, bi ga pa napulali zato, ker ni govoril. — Sploh pa liberalci pripravljalo veliko časnikarsko akcijo, da hi dokazali, da je dr. Šusteršič kriv, da je padel vseuči-liški predlog. To je velika neumnost ki bi z»ala vleči samo pri na|bolj zabitih liberalcih. Pokopali so vseučilišče oni. ki govore o „mferiornosti" slovenskega naroda. In kdo so ti?
Sejmi po Slovenskem od 9 do 14. decembra Na Kranjskem: 9. v L ubljani. Litiji in Mokronogu; 10. v Metliki; 13 v Gor. L galcu, Mengšu, Ridolpci, na ölapu pri Vipavi in Senušah; 14 v Miš jem dolu — Na slovenskem S t a -lerBkem: 9. pri Sv. Lovrencu v Prežini, Bučah, Vrenski gorci in Dobovi. — Na Primorskem: 9. v Palmi, Turjaku fdva dni) in Tolminu; 12. v Sežani; 14. v Ka-stvu in Vencu.
I>1*283.*^. v a„
(Pevskega društva »Ljubljana«) zabaven večer, kateri se vrši jutri v areni »Narodnega doma«, se prične ob 7. uri zvečer. Pristop ima vsak in je vstop prost. Toraj na to zabavo, kjer bo veselje kraljevalo.
(Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani) tem potom uljudno vabi vso svoje častite člane, da se prav v mnogobrojtiem številu udeleže velikega obrtnega shoda, ki se bode vršil jutri, dne 8. decembra po polu dne ob 2. uri v »Mestnem d o m u«, ker je dnevni red tega shoda velikega in važnega pomena za vsacega zavednega obrtnika.
(Slovensko p o v s k o društvo v Konjiča It) ima svoj letošnji občni zbor dne 22. decembra t I. ob 3. uri popoldne v čitalnici po sledečem vsoor du: 1 Pozdrav predsednika; 2 poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev treh pregledovalcev računov za sledeče leto; 5. prernemr>a pra vil; 6. volitev predsednika in novega odbora; 7 slučajnosti. — K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Občinska hranilnica v Krške m) je imela mespca novem. t. 1 27.316'53 K prejemkov, 29 3H881 K izdatkov, etanje hranil, vlog 115.356 75 K, stanje posojil 75 828 67 K.
Oar«iv!
a a Jera novo dijaško mizo: G. Fr. Lavtižar, nadučitel] v Smartnem 3 K.
—	G. Abram, župnik v Črnem vrhu 10 K.
—	G. Pfajfar, župni upraviteli v Javorjah 10 K. — G. I Koblar, kaplan v Ribnici 20 K.
—	Vipavski gg. duhovni (zbirka) 40 K. — G. J. Pintar, odvet. uradnik v Ljubl|ani 20 K. - G. I Novak, dekan v Radolici 10 K.
—	G. A. Šinkovec, župnik na Jesenicah 10 K — G. župnik Kummer v amkovem turnu 4 K. — G I. Oblak 10 K. - G. A. Lesjak, župnik v Želimljah 10 K. — Neimenovan 20 K. - F. A. 4 K. — G. finančni komisar A. Janežič 5 K.
Bog plačaj!
Zasloven cerkev vAleksan driji: Dar iz Beljaka 20 K. — Nekdo 2 kroni.
Bog plačaj!
»Pripravniški dom« XIX. izkaz.
Darovali so p. n. darovatelji: Bohinjec Peter, župnik 1 70 K. Faidiga Uršula 2 — K, Dimnik Fr. (Begunje) 2 70 K, dr. Perne, prof. 4-70 K, H erg Lovro, prošt 170 K, Ja klič Anton, vojnški kurat 8'70 K, Gornik Fr., dekan 2 70 K, Zelnik Jož., župnik 170 K, Zakrajšček Janko, župnik 1*80 K, Dobro-delnik 18 hO K, Kerčon Josip, zlatomaSnik 270 K Neimenovan 2 70 K, Fatur J. (Rakek) 2-70 K, Režek Peter, župnik 2 — K, Zorman Jan., trgovec 10 — K, Turk Ma rija (v Ložu) 1 20 K, Kesnar A., župnik 8-70 K. Filipič Jan., dekan 2 70 K, Knific Jan., benefic. 5-20 K, Golob Jož., župnik 1-70 K, Kobilica Jan., župnik 1"30 K, Ma rinič Fr., župnik 2.— K. dr. Leben Mat., kanonik 20*— K Bošt]ančič Jan., župnik 1-70 K, Pokom Fr., župnik 3 70 K. Vintar Jož., župnik 1'70 K, ainkovec Av^., ^župnik 2 70 K, Demšar Jos., kaplan 1*70 K, Kupec Fr, žup. uprav. 2 70 K, Stazinski Nikolaj, žup. upr. 3 70 K, Jereb Mat., župnik 1*40 K, Regen Josip, župnik 2 70 K, Karlin Jan., župnik 6'50 K, Zupan Josip, župnik 1 70 K, Boncelj Franc, župni upravitelj 1 70 K, Jamnik Anton, župnik 4— kron, Kolar Vinc., žup. uprav. 120 K, Jemec Anton, župnik 3 70 K, Oadež Ant., katehet 2 70 K, Avsec Fr., župnik 2 40 K, Einspieler Lam-bert stolni proSt 5 70 K, Neimenovan župnik 18 70 K, Bizjan Janez, dekan 2 — K, Mer-vec Jan., župnik 2 70 K, Trček Mih., župnik 8 70 K, Porenta Fr., župnik 2 70 K, Povše Henrik, kaplan 270 K, Kralj Matiia, župnik 3-70 K. Schiffrer G., župnik 1'20 K, Schmid Mih., župnik 3 50 K, Šašelj Ivan, župnik 2 70 K, Neimenovan IV. 20 — K. Preplavila naročnikov knjižice »Nedolžnim srcem« v manjših prispevkih 71'60 K.
Bog povrni stotero in obudi mnogo posnemovalcev!
Telefonska m brzej&vaa poročila
Dunaj, 7. dec. Akoravno včeraj ni bila vsprejeta nujnost predloga glede vseučilišča v Ljubljani, dosegli so jugoslovanski poslanci vendar lep moralen vspeh. Posebno so vzbujali veliko pozornost krasni in temeljiti govori dr. Šusteršiča, dr. Z a o e k a in dr. Ploja, dočira je bil dr. Ferjančica govor jako klavern. Slovenski liberalci a svojim postopanjem so doigrali svojo ulogo.
Dunaj, 7. decembra. Dr. Šusteršič je včeraj v svojem govoru tudi nagla-šal, da so v kranjskem deželnem zboru vsi poslanci soglasno, torej tudi nemški zastopniki veleposestva, glasovali za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Vsled tega današnji nemški liberalni listi objavljajo izjavo iz krogov kranjskega veleposestva, da je veliko nasprotje mej nemškimi poslanci v deželn. zboru in sedanjim nujnim predlogom v državni zbornici. Temu pa moramo mi odločno ugovarjati, ker dr. Šusteršič je včeraj preči tal skupno resolucijo vseh deželnih poslancev, ki so torej v načelu edini.
Dunaj, 7. dec. „Narodova" poročila glede vseučilišča v Ljubljani in ne-osnovani ter zlobni napadi na dr. Šu-steršiča vzbujajo mej jugoslovanskimi poslanci vedno večje ogorčenje.
Dunaj, 7. dec. Včeraj in danes so razni slovanski, osobito češki poslanci iskreno čestitali dr. Šusteršiču na njegovem krasnem govoru. Poljski poslanci so danes dr. Šusteršiču izjavili, da bi bili glasovali za nujnost predloga, ko bi ga bili umaknili vsaj za drugo branje začasnega proračuna, torej za nekaj dni.
Dunaj, 7. dec. Vse tri poljske ljudske stranke se v gališkem deželnem zboru združijo kot krščanska ljudska
stranka. Njen program je papeževa okrožnica „Rerum novarum". Ljudski poslanci na Dunaju pa v poljskem klubu osnujejo „centrum".
Dunaj, 7. decembra. Leta 1897 je tožil izdajatelj „Deutsches Volksblatt"-a Vergani Schönererja in Wolfa radi razžaljenja časti. Schönerer in Wolf sta bila oproščena in Vergani se je pritožil. Vsled imunitete Schönererja in Wolfa kasacijsko sodišče ni razpravljalo doslej o pritožbi, pač pa se to zgodi sedaj, ker je Wolf odložil mandat.
Dunaj, 7. decembra. Govori se, da se. v kratkem prično nova pogajanja mej Cehi in Nemci glede sprave. Včeraj se je o tem dr. pl. Körber razgo-varjal s češkimi voditelji, ki danes zborujejo v Pragi. Poročevalec je dr. Herold.
Dunaj, 7. dec. (C. B.) Budgetni odsek je dovršil razpravo o „pošti in brzojavu". Finančni minister si je izprosil pooblaščenja, da sme za nove telefonske naprave porabiti iz blag. preostankov 1. leta 80.000 K. Dotični Bae-renreitherjev predlog je bil sprejet. Sedaj se vrši razprava o „tobaku".
Dunaj, 7. dec. Govori se, da poljedelski minister grof Giovanelli v kratkem odstopi in da bode njegov naslednik poljski poslanec grof Wodicki.
Dunaj, 7, dec. Poroka nadvojvo-dinje Elizabete Marije s princem Otonom Windischgraetz se vrši 27. janu-varija v dvorni kapeli.
Dunaj, 7. dec. Danes je izšel oklic podpisan od avstrijskih aristokratov, visokih uradnikov, da se tudi v Avstriji ustanovi liga proti dvoboju. Na rali so že nad 800 podpisov. Iz B e r o 1 i n a se poroča, da je nemški cesar izdal odlok proti dvoboju na častništvo.
Inomost, 7. dec. Trgovinske zbornice v In'jmostu, Bolzanu in Revereti so izvolile v deželni zbor dosedanje liberalne poslance.
Trutnov, 7. dec. Tukajšnji vse-nemški volivci so sklenili zopet ponuditi mandat Wolfu. Cuje se, da namerava Wolf zopet kandidirati v češki deželni zbor in nekateri listi poročajo, da je Schönerer to namero Wolfovo že odobril, kar pa vsenemški listi demen-tirajo.
Budimpešta, 7. decembra. Zbornica je zavrgla predlog, da bi se bivše Banffyjevo ministerstvo zatožilo.
London, 7. dec. Vojni urad naznanja, da je bilo v Južni Afriki v novembru 18 častnikov in 143 mož ubitih, 46 častnikov in 389 mož ranjenih. Ujeti ranjenci tu niso vpošteti. 58 mož je umrlo vsled dobljenih ran, 77 jih pogrešajo. Skupno je bilo dosedaj ubi tih v tej vojski 18 348 mož, mej njimi 893 častnikov.
MefceuTOiragi&iio porodilo.
¡•'t.Sina aad morji m <06*i! on sredaji zračni tlab 736*0 bsi*
; j i Ca« oja- - , r«7iia;a	•litnje ! Corn]>©-bnro- j r ivt o ra rao trn ¡ po r aim ¡ Celx»ju		Vnfcrovi	No bo	•p C1 fc a •TI T
6| 9. zveé.	742 6	-3-7	sr. zah.	jasno	00
J 7. zjutr. |2 po pol.	744 1 742 4	-8 1 -1*9	brezvetr. »	megla jaeno	
Srednja včerajšnja temperatura —1-9 normale: —0 4*
Žitne cene
dn6 5. decembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borci:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad 1902 .... K	8'89	do	8-90
Rž za pomlad 1902 .....B	7-66	„	7-66
Koruza za maj-junij 1902 . . .	5 87	„	5 88
Oves za pomlad 1902 .....g	7-89	7 go
Na budimpeštanaki borzi:
PSenica za april 1902 .....K	8-70	do	8-71
Rž za april 1902 ............7-36	„	7 37
Oves za april 1902......,	7 58	„	7 59
Koruza za maj 1902 .......5-58	[	5-59
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	8-35	do	9 00
južne žel.........8 70	„	8 90
R« »......,	7-40	,	7-60
Ječmen „ .......„	7 20	„	860
* ob Tisi ........6-75	„	7-75
Koruza ogerska, stara.....„	5-85	„	5-95
_ » „ nova......5-40	„	550
Ginkvant „ stara ..........6 75	,	7-15
„ „ nova . . . . „	6 15	„	6-45
Oves srednji..........7-70	,	7-95
Fižol.............7-75	„ 10-75
I lllrll MO:
V bolnišnici: b. decembra. Mihael Traven, hlapec. 40 1., pljučnica. — Valentin Šemer!, kaižar, 58 let, vsled raka. - Leopold Gavrik, umir. železniški uslužbenec, 84 1., marasmus.
Tržne cene v Ljublja
Tedensko poročilo
od dné 1. do dne 7. decembra.
		K1 h	
Goveje meso l. v.	kg	1	3''
» » 11. >	»	1	10
» III. »	»	1	
Telečje meso	»	1	30
PraSičje » sveže	>	1	50
» » prek.	>	1	Tj
KoStruuovo meso	>	_	80
Maslo . . . .	>	2	40
Surovo maslo . .	>		
Mast prašičja . .	>		50
Slanina sveža	>	\	3D
» prekajena	»	1	60
Salo.....	»	1	30
Jajce, jedno . .		—	9
Mleko, liter . .		_	20
Smetana, sladka liter		_	80
> kisla .	C	_	80
Med.....	kg		
Piščanec . . .		1	30
Golob . , . .			40
		_	
	•	-	-
Pšenična moka 100 kg Koruzna » > ■ Ajdova » • > Fižol, liter . . .
Grah,.....
Leča, » . . . . Kaša, > ... . Ričet, » . . . . PSenica . . 1001 g Rž . . . » . Ječmen . . » > Oves ... > , Ajda ... 1 > Proso, belo, » > navadno » » Koruza . . » > Krompii	> ,
Drva , trda , ms » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » , . Stelja, » > . .
11J .
rnr
20
1176 (1-1)
Podpisani javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o .sin; ti svojega ljubljenega sina, ozir. brata 111 strijca, gospoda
Srečko Stupar
c. kr. Oficljala državnih železnic
kateri je danes, dne 6. decembra ob polu 3. uri popoldne, previden s sv. zakramenti, v 48. letu v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega lanjcega bode v nedeljo, dne 8. t. m., ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti Spodnja Šiška št. 98 na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maši zaduSnice brale se bodo v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Spodnja Šlika, dnč 6. dec. 1901.
Žalujoča ostala.
Zahvala.
1177 1-1
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja v bolezni in ob smrti nepozabne, dobre sestre
a «
izrekam predragim svojim Litijanom, milim duhovnim sobratum — njim na čelu preč. g dekanu Ivanu Lavrenčič-u blagorodnirn gospodom c k uradnikom, prečastitini damam, slavnemu litijskemu pevskemu društvu, posebno Se mnogoštevilnim sestricam Marijine družbe in sploh vsem, bližnjim in daljnim, ki so mi bili v tolažbo v bridkih urah, — najsrčnejšo zahvalo.
V Litiji, dne 6. decembra 1901.
Jernej Zupančič,
duhovnik.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju meščanske hiš«-.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni Istirii.
JCŠT Videti je ta teden to je od nedelje 8. do 14 decembra :
Pot Angležev v Transval zaradi vojske z Buri.
Te zanimive fotografije na steklu so čudovito plastične in naravnu, kakoršnih še slikarjev čopič slvariti ne moro.
Odprto vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, cd 9. zjutraj do 9. zvečer. 1173 1—1
Vstopnloe za dorasle 40 h. za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h.
v Zagorji za Savo
se bo dne 16 t. m. ob 10. uri dopoldne
na lici mesta prostovoljno prodajalo.
Kdor hoče kaj kupiti, pride ua| ob določeni uri na lice menta.	HG3 3-3
Zlato žensko uro
želel bi pod roko kupiti proti primerni ceni hiini posestnik na Tržaiki cesti štev. 55.	1166 3_2
Katoliška bukvama
v Ijubljani
priporoča:
M tnale Romanam (v obliki male pole) 1. 1901, najnoejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rude-o obrezo K 43 20 2 Včrni'in usnji z zlato obrezo . . . K 4V40 3. V rudečem Sagrinu z zlato obrezo . . . K bi)- — Dobiti je ta misal tudi v Se finejšem vezenji Mlssale Romanam (v četvorki) 1. Iy01, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36- —
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38- —
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo . . . K 42- — Dobiti je tu li v še finejSi izdaji.
Cene veljajo s propriiem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem nasledili h Škofij: Ljubljanske, giriške, krške, lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae pro defunotls (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo . . . . K 7 20
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 8 40
MUsae pro defanotl* (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo . . . . K 6-—,
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 6 H6
Za one čast. gospode, ki ?aradi slabega vida
smejo vedno mašeati »d» B e a t a« :
Mlssaln ad usum saoerdotnm oaeoutlentiam
(v obliki male pole):
V	črnem u<nji z zlato obrezo .... K 19-20.
K Zbitek-ov v Novl štlftl
m a. ^ «71I CI1-1» ' pri Olomuou
zavod zaizdelovanjeste-klenomozaicnih božjih grobov, lurskih duplin i rt altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu
Odlikovan od Nj. svetosti }>t-peža Leon» XIII ; priznani» katol. teolog, akademije v lV terburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. 132 4-1 llustr ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene.
v
Cisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levatek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VaSog neprccenjeno dobrog m pristnog medlolnikog rlbjog Olj», katerog že die časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, poSljite 1111 zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr.	U72 1 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. 8teklentoa 50 kr., dvojna ateklenloa 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domadlh zdravil, homeopatičnih zdravil, šoecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, medlciničnin in toaletnih mil. Medioln. oogn^o, pristno somatoae krop čnjoče vlao. — Malaga, maršala, sherry, veano-vrstni čaj itd. itd Bazpoillja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leuste ta v Ljubljani.
Realjeva oesta št. 1., poleg meearskega moita.
Barvne platnice:
ognjeno rudeče, češnjevo rudeče, oliv-kaste. ažurno modre, zelene, rumene, rujave
P. n. častitim gospodom
naročnikom ,Dom in Sveta'
naznanim da fsern tudi letos k t vedno priredil krasne originalne platnice za „Dom in Svet''.
Cena kot m.vadno K. 140., s pošto K 180. So uljiulno priporoča
Knjigoveznic» I vitli Htniiu - i
v Ljubljani 1109 a-
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
LJubljara, Trnovo, Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvaulh prstenih
kot: rujavih, zelenili, belih, modrih, sivih, rumenih itd , t ar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 598 29-24
mr Lastni Izdelek.
Cenik" frank« in brezplačne.
Leseni konj,
dobro ohranjen, se po ceni proda kot primerno darilo otrokom za Miklavža ali o BiŽi^U.	1168 2-2
Več se izve v ..Narodni kavarni".
iIIU ml
Dijaški molitvenik
Flos juvenilis
Libellus precum in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega društva
(II. Ničnian.)
Cen i eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po poŠti 20 h več.
Na najvišje povelje Nj. c. in k. apost Veličanstva
XXXIV. c. kr. državna loterija
v civilne dobrodelne namene tostranske države.
Ta denarna loterija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 16.404 dobitkov v gotovem denarja v skupnem znesku 442.900 kron. 4
G Javni dobitek znaša
200.000kron
v gotovem denarju. Žrebanje nepreklicljivo dne 12 dec. 1901. Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 129 10—10
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
Oddelek za državne loterije.
•Uil®P8 «U3I|B1||B >u**jeif
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zas'izenju, kašlju in hrlpavosti.	(III.) 10 47
izvirek: Giesshubl Sauerbruim,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LjubJani se dobiva v vseh lekarnah, večjih sppceniskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Z tloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
«ni
.'iiiiiiiiii Varstvena znamka : Sidro, inimuiij:
i: I
I LINIMENT. CAPSICI COMP, i
iz lekarne Richter-jeve v Pragi, | pripoznano izvrstno bolečine olaj-= šujoče mazilo je dobiti steklenica po | K — 80. K 1-40 in K 2- v vseh lekarnah. = Zahteva naj se to	1152 ¿8—2
I sploh priljubljeno domače zdravilo
= vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richter-= jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti 5 le v bteklenicah s lo varstveno znamko = kot pristni izdelek.
| Richterjeva lekarna pri zlate,n levt v Pragi, I Elizabethstrasse 5.
nllllllll IIIIII Milil IMIIMII lllll IIIIII lllll lili II11 lili III lil lil I
Bi
<
dfran <§ar/ori/
fonccsijonirani telegrafski instalater Ljubljana, Kožne ulice št. jg ^	priporoča se za
( sestavo hotelskih, hišnih in sobnih ( telegrafov in telefonov
(	po najnižjih oenah. 676 18-12
Chltnrrfv ha i*l't> v kositarnih Skatljicah za t/icr C/ razprodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 6 12—5 Vitanja naročila proti povzetju.
S
55
K*
Redka prilika!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p'edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnioa za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnica za sladkor.
42 komadi v skupaj samo gld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2ä let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnitaro, ki je posebno prikladna kot
božično, novoletno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	180 5-3
A. HI BSCHBERCr-n
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 R.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1890. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somonyi v S/.ante tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec , 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom VaSe blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Egidlj Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
ANT. PBESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkili cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 78
Avgust Repič, sodar,
Ljubljana, Kolegijske ulice štev. IB
(v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
ur potic -»i
po najnižjih oenah. «79 26-S2 Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Harmonij,
dobro ohranjen, je na prodaj po ceni, za 130 K, pri OBkrbnistvu n. v. r. komende v Metliki
1138 3-3
gril-
Mefodov stenski-
sklcidni
koledar

1063 2-2
O

je izšel v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovestnikov v barvah.
Cena izvodu K 1.40, po pošti 20 h več.
Dobiva so v trgovinah v Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku.
HERBABINY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Je Ji, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jaöi in krepi
Železo, ki jo v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. = 2 K 60 h. po pošti 20 kr. = 40 h veö za zavijanje.
Prosimo, da se vedno izrecno zahtevaHer-babny-jev apneno - železni sirup. Kot znak iz-j vora se nahaja v steklu in j na zamašku ime ,,Her-babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti,
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./1, Kaiserstrasse 73—75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 128 20-4
V zalogi je nadalje pri gfr. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardelsi-hläger, G. Piccoli . U. pl. Trnköczy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. E'sässer; Sovodenj: F Kordon; Celovec : P. Häuser, P. Birnb»cher, J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid : A. Schiebt; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenhurg, P. Prendini, M. Havasini; Beljak : Jobst & Schneider, L. Assniann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
1137 3-3
Razpis službe. Služba poslovodje,
veščega v specerijski in manufakturni stroki, z mesečno plačo 100 kron in prostim stanovanjem, je oddati.
Ponudbe pošiliajo naj «e na , Gospodarsko zvezo" v Ljubljani.
'8881
* * Prave ruske * *
jaloše
iz Ri$e z znamko .zvezda4
Varstvena znamka. se dob"° P° nl*W cenl
na debelo in drobno samo pri
Anton prispel* in Vaso Petmčie v Iijubljani.
Ter nadalje tudi Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Trevcn. Jesenice : Anton Treun, J. Feijan. Kamnik : Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc
Bartelme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupert Engelsberger.
pri sledečih tvrdkah:
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche,
M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebinger & Bergmann. Novomesto : Josip Medved, M. Barborič. PestoJIna : D. Bolničar. Radovljica : Leopold FOrsager, Frid. Ho-mann, Oton Homann.
¿Kotla Loka : J N. Koceli.
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Tercz je cesta hiš. št. 1,
v Knezov i hiši,
obrestuje hranilne vloge po	1098 40-40
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike pladnje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranil ničnega urada št, 828.406,
Telefon štev. ."»z.
Miroslava
Robiča =
trgovina pri sv. Cirilu in Metodu
Fogačarjev tvg
preje
Klauerjeva prodajalnica.
Ugodna prilika za nakupovanje
božičnih in novoletnih daril.
<JfianufaRturno in žensRo oBlačilno Blago, Blago za oBlefie za gospode in dečfie
pristno platno, barhent, posteljino, oprave in odeje, srajce, ovratnike, manšete, kravate, modrce, predpasnike, na stotine najrazno-
vrstnejših bluz i. t. d.	1173 2-1
kupi se v tej novo urejeni trgovini najcenejše in najboljše.
Važno! za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogvc, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega Čaja, ruma in koniaKa. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 H8
Oblastv. konces. oddaja strupov.
= gcs	=
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Progerija ftntnn Kane
Ljubljana, Šelenhurgove ulice št. 3
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spošlovanini, deloljuhnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prvo vrste. 413 33 Ponudbe pod „1.796", Gradec, poste restante.
» W
||
c *
s«
s. 3 3
- H.«
o ~ -t m (o
O« °
"S-i--. Sc3 g cr o cca
fis
Si®
o
t? 3 eo (g p>
T m
O Z
■s s-
rs w
ss s.
sr«i £.
< *o **
(D o
C M
5s.sas 3 0 5
TJO«» S ■ N £
3*3 g
<n < t? 2
—	V P m- O
—	2 » u
3,2 N S
-i "¡(KI »iT» ft
—	~ _ O »
» °
—	5" o "
3 3 B S-« » ■ o o 2 ~ , S' < "
® p o
f/J P - w
m 93 O y
E
g" i S -
O

CO
S?
Uradne Cj in trgovske
U
8 Urino priporoča
KAT. TISKA&SA I
v Ljubljani.
iti c?i t±535E5tl5H.£
o
JAKOB MIEOt<10,
\ krojaški mojMer. Sovo mrsto, Veliki tre št. OS
priporoča bo proč. duhovščini v izdelovanje vtmkovratne obleke, posebno
¡ft^." talarje, površnike itd.
po najokuunejScm in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, t to stroko
spadajoče dolo natančno po mori.
Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s eenje- j nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost pročustitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočani svojo dobro urejeno krojaško dclavnico,
v kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej so jamči za plotrantno, _ lepo in moderno izvršitev naro. il, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo priiu;a.
J-
proda se
hiša štev. 27
z vrtom na Črnučah.
Več se poizve ravnn tam. 1157 3 3
želi premeniti svojo službo. — Izučen je v špecerijski, manufakturni in galanterijski stroki. — Vstop mogoč v štirinajstih dneh.	ilf>2 3-3
Več povd upravništvo „Slovenca".

Pariška svetovna razstava 1900: „<
TV »i j višja odlika! is?wr ua 7 prejšnjih razstavah a prvimi darili odlikovano.
Pristno	A^	in usta
le- č0	n0vn0	^rfr
na /T.RA.RM\ leto	V^^
podplatu /C.nETEPSYPr\ 1860.	vA^V ^U
v
iosNv


1145 21-5
Vsak dan jih izdela tovarna
t?*"	40.000 parov!
Edini kontrahenti: McNstorff, SS«'Iim «& Vo., Dumij, I.
V Ljubljani so na prodaj pri J S. Benedikt, Ernest Jeunlkar. A. Kasoh, Henrik Kcnda, Ivan Kordlk, Ant. Lout'> eb, Karol Recknagel. A Schaffer, F. M. Schmitt. Fr. Szantner itd.
O
O T3 K/
JC >U>
U»
ta
Najprimernejša darila
za Božič
1174 3-1
priporoča
vsake vrste pletenin in tkanin, kakor nogavice, jopiče, otroške obleke, spodnja krila itd, itd. Šelenhurgove ulice št. X
Dragotin Hribar
ru
(a
0 <
01 3
w<
M
CL
O
O sr

Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.
#
Rezervni zaklad: nad 300.000 K.
aiiimiiia liafeitaiiska
na fHestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po4° o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
J£3r Denarne vloge sprejemajo se tudi ¡>o pošti in potoni e. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnicc dobivajo sc brezplačno.	833 (16)

asasstA
a:

'C rt
Cfl
TJ V U
CU
k
QI0ICDI0I0I0I0I0I0I0I0I0IC5I0I0ÍC
Franja fl\eršol
v Ljubljani, Mestni trg ¡^t. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrienih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 621 25 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.

Uwtiino rljeno loca 1»70, j»-
i IzdelovalDica perila za gospode, flama In otroke 3
C3
le iz blaga od B. Sohroll-a, Graumann-a in Slegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za Izborno delo in najreelnejo postrežbo Jamči tvrdka
&. c<3Camann, £ju
Ko
zamenjam
anaf
Mestni trg štev. 8,
Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov.
Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Fless-ovi, Htiokel-ovl, Piohler-Jevl klobuki iz dlake in lodna, najboljše v žoklh, nogovlcah, kravatah, moderolh in žepnih robolh,
razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd
Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurenoe.
bi se pripetilo, da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga ali pa na zahtevo vrnem denar.	1092 26—
C3
a
OS
tO
CD
«5
i-CJ -J su
CX>
CD
E3
C-5 CD
ra d
23
»Hi fl
m ©
in
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejšo vrste revolverlev itd
vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opozarjam na	723 20 —20 '
ifiF trocevne piiike
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila 'ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
"" Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. ~
Ane Sinkovic - Soss-ove dediči
1129 3-3
v Ljiabljani
si usojajo slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da «H»cl_jrafc
trgovino na /Uesfnem frgu
ter priporočajo bogato zalogo
tkanin in pletenin, perila, baršuna, pliša, svilenin, baršunastih in flanelastih bluz, najboljših modrcev (chenille% rut in robcev, čipk, pascev hi trakov — sploh vse stvari najrazličnejše vrste, ki se tičejo te stroke.
t*
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-liime, albe, koretelje. prte itd ~~
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno iu pošteno po najnižji eenl bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domauo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, natrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsiui spoštovanjam se priporoča 666 52-28
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

Domača umetalna steklarija
frvš-fenola m Ljubljani,Rsj
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
«n^ s steklom z umefno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
<8	^^ m št. so/z Spričalo,
4>
•V
<u
>
rt
d
® _
4> a> "g B.
I"
P« d d
m rt
" á •g a
5 I rt
T? d
.¡4 O
,1
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
fvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST flGUOLfl V Ljubljani, r> polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, ievrSila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer b malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52-19
1
O
»
d
®
tmf
5» 9? o
m
Pf ©
i
m
ES2Ž
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
p^ 4V
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	1034 13
thn* 6. deoembra.
Skapai državni dol& v notah.....99-—
Skopni drfavri dolg r «rebrv......98-90
fcvttrijska zlata renta 4%.......118 80
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . . 95 85
Ogerska zlata renta 4°/0........118-50
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....94"—
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1605-—
Kreditne delnice, 160 gld....... 652 75
London vista ..........239-32'/,
HsmSki drž. bankovci za 100 ra. nem.drt.veij 117-17',
— iaMB S > u n a j s It
20 mark...........23-44
20 frankov (napoleondor).......19 05
Italijanski bankovci..................93 35
C. kr. cekini........................H 31
Dno 6. deoembra.
3-27„ državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. , .	190 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . .	171-75
Državne srečke I. 1864, 100 gld..........—
4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron .	96 10
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......146 75
Dunavske vravnavne srečke 6°/0	265'50
a t> o r z; sl.
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94 60
Prijoritetne obveznice državne ieleznice . .	434-—
» » južne železnice 3°/0 .	311 —
>	» južne železnice 5°/„ .	118 30
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............406 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. .	600 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. .	49 75
Ogerskega » „ > 6 » .	24- —
Budimpešt, bazilika-srečke, 6 gld.....16 10
Rudolfove srečke, 10 gld. ..........64 50
S»'move ?rečxo, 4U gld........222-—
St Gen6is srečko, 40 gld................257 —
Waldste'nove srečke, 20 gld.........
Ljubljansite srečke..... ....	73'—
Akcije anglo-avstrijske banko, 200 gld. . .	265 —
Akcije Ferdinandove sav. teles., 1000 g!, st- ir. .	5560 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . ,	837 50
Akcijo južne ieleznice, 200 gld. sr. . . .	64-50
Splošna avstrijska stavbinska Jruiba , . ,	144 —
Montanska družba avstr. plan............405 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	420 —
Papirnih rublje» 100 ..... . .	253'—
		
i aur Nakup ln prodaja TtSU» 1 rsakovrstnib driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. i Zavarovanja za igube pri irebanjih , pri izžrebanju ■ najmanjšega dobitka- — Promese za vsako žrebanje. | Kulanlna 11 v r i i t e v narodi! na borzi.	Menjamična delniška družba „M E 11 c t; «" 1., WolIzeilB 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	Pojasnila v vseh gospodarskih in flntnčnih (tvaroh, | potem o knrsnih vrednostih vseb ipekulacljikik vrednentalk § papirjev in vestni s »iti za dosego kolikor je mogoče nsocoga | obrestovati)« pri popolni varnosti 1 aS.iT n a 1 o i e 11 i h g f. n t n i e, "2UE5 1