Poštnina plačana v gotovini. Leto LXI. itev. 109 V UoMlonL v petek U. majo 19Z8. Cena Din r izhaja v tak dan popoldne, Izvzemil nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta Din. Popust po dogovora, inse ratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.« Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo; Knaflova ulica St 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Vlada se noče zavzeti za zatirane rojake pod Italijo Dr. Pivko za zatirane Jugoslovene v Italiji. — Italijanska eks-panzivnost na Balkanu se zdi naši vladi malenkostno vprašanje. vič naglašal, da bo vlada storila vse, da pride z Italijo do prijateljskega spo* razuma, kar bo v obojestranskem in* teresu. Glede zahteve dopoldanskih go* vornikov, da spravi albansko vpraša* nje pred Društvo narodov, je zunanji minister naglašal. da polaga Jugoslavis ja na Društvo narodov veliko važnost, da pa ni treba vsakega najmanjšega konflikta takoj predložiti temu najviše jemu forumu. Jugoslavija stremi zgoli za ohrantvijo in ojačanjem miru in za. služi zato njena politika priznanje vseh obiektivnih ljudi v Evropi. Po kratkem osebnem pojasnilu po* slanca g. Pribičeviča je vladna večina odklonila predlog posl. Vilderja. ki je zahteval, naj vlada takoj ukrene vse potrebno, da pride albansko vprašanje in v zvezi ž njim italijanska ekspanziv. na politika na Balkanu, ki povzroča pri vseh balkanskih državah veliko vzne* mirjenje, pred Društvo narodov ter prejela prost prehod na dnevni red. Seja je bila ob 21. zaključena in sklicana prihodnja za v soboto ob °. dopoldne Na dnevnem redu jutrišnje seje so razni manjši zakonski predlogi KDK ie pripravila za prihodnjo sejo nujni predlog, v katerem glede na zna* ni napad na poslanca Kosanoviča za* hteva primerno zakonsko zaščito na» rodnih poslancev, da lahko nemoteno in svobodno vrše svojo dolžnost. — Beograd, 11. maja. Na včerajšnji popoldanski seli Narodne skupščine se je nadaljevala razprava o interpelaciji šefov opozjicije glede politike Italije na Balkanu Govorili so poslanci gg. dr. D rije vič. dr. Pivko, Pribičevic in zunanji minister dr Marinkovič. Dr. Drljevič je v svojem govoru po\ darial, da je naša zunanja politika v skladu z našo notranjo politiko in se zato ni čuditi, da doživljamo na vseh straneh neuspehe. Italija ogroža neodvisnost in svobodo balkanskih držav in bi bila zato glavna naloga naše diplomacije, da odločno nastopi proti njeni politiki in strogo Čuva načelo Balkan balkanskim narodom. Ob splošni pozornosti je nato posl. dr. Pivko govoril o položaju slovenskih narodnih manjšin v Italiii ter naglašal. da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo ne bodo zboljšali. dokler ne spremeni Italija svojega postopanja napram našim rojakom Govornik obžaluje, da se naše zunanje ministrstvo tako malo briga za interese naših rojakov pod Italijo in zahteva, da posveča vlada pri urejevanju odnošajev z I tal jo temu problemu še prav posebno pozornost, ker so prijateljski odnošaji z Italijo brez ureditve položaja slovanske narodne manjšine v Istri. Primorju in Julijski Benečiii nemogoči. V odgovoru na izvajanja predgovor* nikov je zunanji minister dr. Marinko* Pomlad v znamenju snega, viharjev in poplav Sneg v Istri in Nemčiji. — Silni plave in sneg v južnih — Beograd. 11. maja Kakor [>oročajo iz Peči. je reka Bistrica snoei prestopila bregove in poplavila vso okolico. V Peči je voda u<1 nesla tri hiše. mnogo stavb pa je tako poškodovanih, da so postala za na-daljno bivanje nesposobna. Poginilo je tudi mnogo živine. Le takojšnji pomoči vojaštva je pripisovali, da škoda ni še večja, človeških žrtev ni bilo. — Karlovac. 11. maja. Po večdnevnem deževju se je nebo včeraj zopet zjasnilo, vendar pa je temperatura zelo padla. V Gorskem Kotoru je zapadel mestoma do 10 cm debel sneg Kupa in Korana, ki sta radi deževja zelo narastli in prestopili bregove, sta poplavili karlovaško ravan tako. da je mesto popolnoma od rezano od okolice. Tudi promet je zelo težaven in se vrši samo s čolni. Setve so večinoma uničene, ker so vsa polja pokrita z debelo plastjo peska in prodca. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker ni upati, da bi se mogin »etve, ki so vzbujale mnogo nade. sedaj še popraviti. — Sarajevo, ll. maja Sinoči je zapadel v Sarajevu sneg. ki je sicer kmalu nato zopet skopnel. vendar pa je temperatura padla od 12 stopinj nad ničlo na 2 stopinji pod ničlo. Bližnje jarore je danes zjutraj pokrival precej debel sneg. Sneg je zapadel ludi v vzhodni Bosni, kjer so ponekod prekinjene telefonske zveze. — Sušak, 11. maja Na istrskem pogorju je včeraj zapadel sneg. Zlasti Učka gora in Risnjak sta pokrita z debelo snežno odejo, kar je v tem času pač redek pojav. Temperatura je zelo padla. Zatišje v Beogradu — Beograd, 11. maja. Ker se vrši prihodnja seja Narodne skupščine šele jutri dopoldne, je nastopil danes v političnem življenju zopet kratek odmor. V Narodni skupščini ni bilo zabeležiti važnejših dogodkov. Dopoldne od 10 do 12 je imel sejo finančni odbor, ki je razpravljal o zakonskem predlogu poslanca SDS dr. Uemetro-viča glede ukinitve dohodnine v prečanskib krajih. Debata se popoldne nadaljuje. Popoldne bo zasedala tudi sekcija zakonodajnega odbora. Ob tO. se je sestal v vladnem predsedstvu ministrski svet, ki pa razpravlja po zatrdilu poedinih ministrov zgolj o resornih zadevah. NAPAD NA NAŠEGA KONZULA _ Beograd, 11. maja Kakor poročajo iz Zadra, je bit pred dvema dnevoma izvršen napad na našega tamošnjega konzula Konzui je bil v spremstvu svoje soproge in konzularnega tajnika na sprehodu. Ker so govorili srbohrvatsko, jih je na cesti ustavil fašistični komisar z večjo skupino fašistov, in ga hotel dejansko napasti K sreči ie slučaino navzoči policijski komisar napad še pravočasno preprečil. viharji v Grčiji in Italiji. — Pokrajin naše države. — Trst. 11. maja. Snoči je razsajal uad Sicilijo strahovit ciklon, ki je napravil ogromno škodo. V Raguzi se ie porušilo 3 • nadstropno poslopje, pri čemur je Dilo pet oseb ubitih. — Solun. 11. maja. Reka Struma je prestopila bregove in poplavila nad 4O.0O0 ha polja posajenega z žitom, bombažem in tobakom Škoda je ogromna — Atene. II. maja Na erškem polotoku je razsajal včeraj strahovit ciklon, ki je povzročil ogromno škodo. Vinogradi so popolnoma uničeni, pa tudi sicer ie neurje napravilo mnosio škode na zgradbah in lavnih napravah. Telefonske zveze so Tn!e včeraj skorai po vsej Grčiji prekinjene — Berlin. 1t. maja. Včeraj ie temperatura nenadoma padla in proti večeru je začelo snežiti. Iz severne Nemčije poročaj«, da je tam včeraj ves dan močno snežilo. V Draždanih je zapadlo pol metra snega. Tudi na Bavarskem je zapadel sneg. — Milan. 11 maja Snoči ie besnela silna nevihta, med katero se ie vsuU de bela toča, ki je padala skorai dve ori. Sko da, ki jo ie povzročila nevihta, se ceni sumo v mestu na 500.000 lir. dočim so bol":* v okolici popolnoma uničena — Pariz. 11. maja. Radi neprestanih nalivov so zadnja dva dni v vzhodni Franciji vse reke tako aarastle, da so prestopile bregove in poplavile okolico. Snoči ie ponekod zapadel še sneg takn. da so uničena ne le skoraj vsa polja, marveč tudi višje ležeči vinogradi. Nobilova posadka se je uprla — Berlin, 11. maja. *Der Tags poroča iz Kingsbaya, da se je posadka italijanske-a parnika >Cita di Milanom, ki je pred dnevi dospel v Kingsbay. uprla in noče nadaljevati poleta na severni tečaj. Gre za oddelek italijanskih alpinskih 'ovcev, ki so bili določeni kot pomožno moštvo, da pomagajo pri manevriranju *Italie« na severni tečaj »Itaha« ie že več dni pripravljena za start, toda radi bojazljivosti posadke ne more nadaljevati poleta. Vse grožnje so ostale doslej brezuspešne in moštvo neprestano zahteva povratek v domovino EKSPERTA ZA LONDONSKA POGAJANJA Beograd, 11. maja. Danes sta odpotovala v London kot pomožna eksparta finančnega ministra pri pogajanjih zri najetje inozemskega posojila Domočnik prometnega ministra Ognjan Kuzmanović in načelnik oddelka Financneca ministrstva dr. Milorad Gjorgjević Sestanek čsl. senata Praga. K. maja h V torek 22. maja se sestane senat k prvi seji. Glavna točka dnevnega reda bo razprava zakona o starih penzijonistih. Dan sestanka zbornice še ni določen. Pretresljiva tragedija v vojašnici vo jv Mišića Podnarednik Vukičević je včeraj popoldne v hipu duševne zmedenosti in razdraženosti ustrelil poročnika Vujića, redova Franca Trampuža in sebe. — Obdukcija trupel in pogreb žrtev. Ljubljana, 11. maja. V vojašnici vojvode Mišica se je včeraj populdne odigrala strahovita tragedija, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Ustreljen je bil mlad častnik, ki je padel kot žrtev osvete, druga krogla ie zadela mladega vc-jaka Slovenca, ki je padel kot nedolžna žrtev, a tretja žrtev te tragedije, edinstvene v ljubljanski kroniki, je bi! sin Crne gore, ki si je po groznem činu sam pognal kroglo v glavo. O grozni tragediji, o kateri se je včeraj popoldne bliskoma raznesla vest po mestu, zlasti v vojaških krofih, smo izvedeli sledeče podrobnosti: Pri 52 polku je smži mladi poročnik kadoslav Vujič. doma iz osrčja junaške Sumadije, iz Aran^jelovca. Pri istem polku je služil kri podnarednik tudi Črnogorec Simo Vukčevič. Simo je bil pravi sin svojega naroda: ponosen in svojeglav. Z njim so imeli pri vojakih večkrat hude preglavice, ker je bil nediscipliniran in je včasi celo odrekaj pokorščino. Njegovi predstojniki so mu pa vedno prizanašali, ker je bilo tudi znano, da je imel Sitno nevarno spolno bolezen. ki si jo je sicer izlečil. vendar je pa zapustila sledove, ki so se kazali v njegovi bujni razdražljivi naturi Zato so imeli njegovi predstojniki l njim potrpljenje kar pa je Črnogorec spretno izkoriščal. Zagrešil je več ekscesov in ker je kršil disciplino, jc bil pred dnevi obsojen na večdnevni pritvor. Sima ie na videz sicer klonil toda udal se ni Včeraj jo je kar na lepem pobrisal iz vojašnice. Kolo-vratil jc nekaj ćmsh po mestu, nato pa ga ie prijela patrulja in ga prignala nazaj v vojašnico. Simo je moral nato k raportu. USODNO ZASLIŠANJE. Bilo je okoli f6 3u, ko se je Simo pojavil v pisarni svojega komandirja, poročnika Radoslava Vujića. Tu je bil temeljito zaslišan in ko je zapustil pisarno, je gledal ves divji okoli sebe, obrvi so se mu na-mršile. če!o nagubančiio. Videti je bilo. da *e v njem kuha divja jeza In ta jeza je Drišla do iztmilia. Kmalu se je Simo zopet pojavil v pisarni Napravil ie vtis popolnoma abnormaln človeka. Stopil je v pisarno svojega komandirja in kmalu ie počil strel Poročnik Vujič se je mrtev zgrudi na tla Simo se je nato naglo okre-nil in zbežal po hodniku naprej. Na stopnicah je opazil poročnika Celarja, ki ie bil baš namenjen v pisarno oficirske zadruge Ne da bi mnogo pomislil, je naperil nanj puško in sprožil Krogla je pa zgrešila cilj in zadela stopnice Poročnik Celar je opazil pretečo nevarnost in je hotel zbežati V naglici pa je padel po stopnicah To je bila njegova v Nedolžna žrtev Sinove pobesnelost! je postal redov - ordo-nanc Franc Trimnuž, doma iz Cernuč Krogla ga ie zadela v trebuh. Bil je mrtev že čez par minut Blaznež na strehi se je nato začel glasno krohotati vojakom na dvorišču, ki so bežali boječ se, da bo zopet streljal Simo ie oa z gromkim glasom in smeje zaklical: — Nemoite beza.i. neću pucati! V naslednjem hipu je naperil puško sebi na sence, še enkrat ie počilo in nesrečnež si je sam končal življenje. Strel mu je raz-nesel vso glavo, možgani in kri sn brizgali naokoli truplo se je pa skotalilo nizdol in obležalo na zlebovju Vse to se je odigralo v nek a t trenutkih in vojaštvo je bilo sprva konsternirano, da sploh ni vedelo, za kaj gre. šele ko se je odigral crozni prizor na strehi, se ie vojaštvo zavedlo, da se ie pripetflo nekaj groznega. V vojašnici je v prvem hipu nastala splošna panika, čim so bile na znane podrobnosti grozne, tragedije, je pa zavladalo splošno sočutje z nesrečnimi žrtvami. Kakor smo že omenili, je bil poročnik Radoslav Vujič Sumadinec. Bil ie vesten in koncilijanten častnik, spoštovan tako pri vojaštvu, kakor tudi pri častnikih in svojih predstojnikih. Trampuž. ki je padel kot nedolžna žrtev, je bil doma iz Černuč — Trupla nesrečnih žrtev in samomorilca Vukčevića so bila prepeljana v gamiziisko bolnico, kjer so iih položili na mrtvaški oder. OBDUKCIJA TRUPEL. Danes zjutraj je prispela vojaško -zdravniška komisija, ki je obducirala vsa tri trupla. Komisijo so tvorili vojaški sanitetni šef dr. Justin, in redovni - dijaki dr. Furlan, dr. Lunaček, dr. Petrič in bolničar Anton Spes kot pomožna sila. Obduktija je trajala od 10. zjutraj do 13. ure. Obdukcija je pokazala, da so zadele poročnika tri krogle En strel ga ie samo oprasnil in sicer na zadnji strani nadlclui druga krogla mu je prebila nadleht, tretja pa je predrla hrbtenico v višini drugega vratnega vretenca. Vrat ie Popolnoma zdrobljen, lice razmesarjeno. Redov Trampuž je zadet v trebuh. Jetra so prestreljena in razmesarjena, žolčni mehur pa jc pretrgan Tudi čreva so na več mestih prestreljena. Hrbtenica ie v višini pivega ledvičnega vretenca prelomljena. Projektil tiči med procesus spinoci. Podnarednik Vukčevič ima glavo od baze nosu in oči do tilnika popolnoma razbito Počene in razbite so vse kosti. Možgani so izpadli. Po izjavi zdravnikov je smrt pri vseh treh nastopila takoj hi bi bila tudi vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. POGREB NESREČNIH ŽRTEV. Obe nesrečni žrtvi, poročnik Vujič iu redov Trampuž, bosta jutri pokopani z vsemi vojaškimi častni, godbo in vojaškim spremstvom na zadnji poli. Pogreb poročnika Vujića bo jutri dopoldne iz kapelice garni-zijske bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreba se udeleži vsa ljubljanska garnizija l divizijonarjem generalom Nedićem na čelu. Opozarjamo občinstvo, da se pogreba junaka - oficirja, ki je padel kot žrtev blazne osvete edino le zr.to, ker je vršil svojo dolžnost, polnoštevilno udeleži, istotako pa naj tudi spremi drugo nesrečno žrtev na njeni zadnji poli Pogreb Franceta Trampuža bo jutri ob 4. popoldne iz kapelice garnizijske bolnico. Trampuža pokopljejo na domačem pokopališču na Črnučah. Vojaštvo ga spremi na zadnji poti do meje mestne občine. Simo Vukčevič bo pokopan danes popoldne brez vsakih vojaških časti. Seja ministrskega sveta — Beograd 11. maja Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 13. Razpravljalo se je zgolj o resornih zadevah Poedini ministri so poročali o zakonskih predlogih, ki jih nameravajo predložiti Narodni skupščini. V glavnem gre za zakon o dobrovoljcih in zakon o vrhovni centralni upravi. iVled ostalimi manjšimi zadevami je ministrski svet odobril kredit 300.000 Din za sokolski zlet v Skoplju. Na predlog ministra socijalne politike je bil odobren kredit en milijon Din za podporo Metohiji, ki je bila Prizadeta od poplav in drugih vremenskih katastrof Pri tej priliki le minister socijalne politike poročal, da Je bilo doslej razdeljenih 200 000 vagonov koruze, preostalo pa ie je še 100 000 vagonov. Denarnih podpor za gladujoče prebivalstvo ;e bilo razdeljenih 118 milijonov Din NEZGODA FRANCOSKEGA LETALA V ZAGREBU — Zagreb, It. maja Danes ob 11. dopoldne fe prispelo semkaj veliko francosko potniško letalo Pri pristanu na letališču se ie pripetila nezgoda. Letalo ie prezgedej pristalo in padlo v močvirje. Piolt se je hotel znova dvigniti, vendar pa s"> se kolesa tako pogreznila v blato, da se je letalo postavilo pokonci Pri tem sta se odlomila oba propelerja Takoj nato »e or1 spelo na pomoč vojaštvo, ki je rešilo posadko. Potnikov v letalu ni bilo. (Najbrž gre ti letalo znamenitega francoskega letalca PehV-tiera d' Orsv, o katerem poročamn na drugem mestu Op ured.) ANGLIJA ODOBRAVA POLITIKO MALE ANTANTE — Pariz, 11. maja. »Information« pišejo v uvodniku, da je Anglija s tem. da je izgnala princa Karla, hotela naglasiti svoje stališče, da v nobenem slučaju ne bi pristala na revizijo trianonske pogodbe. To pa pomeni obenem tudi odobravanje politike Male antanie SREDOZEMSKO - MORSKI PAKT — London, 11. maja. Kakor poročajo iz Carigrada, je tamošnji italijanski poslanik izročil turškemu zunanjemu ministru Rudži Teftik begu nove Mussolinijeve predloge illede sredozemskomorskega pakta. MUSSOLINI PREDLAGA SRE-DOZEMSK PAKT — London, ti maja Kakor poroča »Exchance Telegraph« iz Carigrada, je italijanski poslanik v Angorj predložil t-urškemu zunanjemu ministru Tevfvku Rudži beju najnovejše Mussoliniieve predloge za sredozemski pakt. Anketa Zveze stavbnih zadrug Včeraj popoldne je vršila v posvetovalnici mestnega masistraia v Ljubljani anketa Zveze stavbnih zadrug o gradbeni akcij: občin, oblasti in zadrug Predsednik Zveze c Anton Kristan je najprej poročal o pospeševanju stavbene delavnosti v drugih državah, zlasti v Nemčiji, Švici, Avstri'H itd., kjer se opaža najožje sodelovanje treh faktorjev: države, občin in stavbnih zadrug Povsod se pospešuje Ntavbno zadružništvo. Pri nas je država v tem pogledu storila zek> nia!o. be svoječasno od ministra za vjcijalno politiko Mijovića odobren 4% kredit v višini 2 milijonov Din je njegov naslednik minister dr. Gosar ukinil. Oblastni odbor Liubljanskt- obtasrl je nedavno ustanovi' «ak!ad za gradiv tnalih stanovanj, kateremu je dotira! za I 1Y2S 1 milijon Din Na neki anket-i. ki 'jo je sklical fin. ref. Ijublj. oblasti g Jarc. pa je bilo sklenjeno, da bo oblastni odbor pri pospeševanju gradbene delavnosti iz tega zaklada sodeloval s;;mo s 4 zadrugami. Zvezo stavbn:h zadrua ie popolnoma prezrl tako, da je ostalim zadrugam po: za nadaljnje delo onemogočena Ljubljanska občina je za odpravo stanovanjske bede že precej storila Iz tekočih dohndkov in posojil je doslej zgradila 265 stanovanj, na račun obligacijskega posojila pa 38 gasitafb stanovanj, 14 zasilnih hišic v Koleziji s Sf> stanovanji, stanovanjska h'ša na Poljanski cest; pa se šele gradi. Stavbne zadruge so doslej zgradi'e 27! stanovanji. Pokojninski zavod po 340 stanovanj. Skupno je bilo doslej v Ljubljani investirano v dradnjo stanovanj 62 milijonov Din Toda potreba on stanovanjih ie še vedno velika. Na torkovi seii ie občinski svet sklenil da bo daial saranciio za uradno matih stanovanjskih hišic posameznikom do 70% stavbne vrednosti in do skiinni* višine 5 milijonov Din Ta skico občine ie sicer Dozdravliati. toda izsleda d:i bodo stavbne zadruge zooet Dotisniene v stran. Zadružniki, ki so že Dred leti imeli nogum sraditi lastne hišice, bodo morali sedaj gledati, kako daje sedaj občina velike ugodnosti (10-letno oprostitev od občinskih doklad) onim. ki hočeio graditi Govornik je izrazil upanje, da se bo našla pot za olajšanje bremen onim. ki so orali ledino. Vsekakor Da morajo oni faktorji, ki so poklicani pospeševati gradbeno delavn ist. to ie oblast in občina, v orvi vrsti sodelovati s stvabnim zadružništvom, kakor ie to v dru-gih državah, in z garanejiami za stavbne kredite omogočiti nadalinie koristno delovanje teh zadrug. V debato ie med drugim posegel tudi g. dr. Puntar. ki ie iziav'1 .da finančni odsek ljubljanske občine razpravlja še o širšem predlogu za pospeševan i e gradbene delavnosti in za sodelovanje občine z zadrugami. KONFERENCA O AVTORSKEM PRAVU — Rim. 9. maja. V palači zunanjega ministrstva se je včeraj popoldne vršila plc» nama seja konference za zaščito avtorske* ga prava. Delo je bilo razdeljeno na pet odsekov, ki bodo razpravljali o moralnem pravu, o radiofoniji, o kinematografiji in o tehnični reprodukciji alasbenih del MUSSOLINI ZADOVOLJEN — Milan, 11. maja. Mussolini je sprejel italijansko delegacijo poslancev in senator* jev, ki se je vrnila iz Madžarske. Delcga» cija mu je izročila zla* kip Arpada, kot dar združenih madžarskih vladnih strank. Dalje mu je poročala o navdušenem spre« jemu, ki ga je doživela na Madžarskem. Mussolini se je zahvalil za darilo ter je če* stital delegaciji, da je svojo nalogo na Madžarskem tako uspešno izvršila. BRAUN V MOSKVI — Berlin, 11. maja tVossische Zt£.» izve iz ko-munističniih krogov, da sta vodja komunistov Oton Braun in njegova tajnica Olga Benario, proti katerfma se vodi proces, dospela v Moskvo. Oba sta še 14 dni. ko sta pobegnila iz ječe, ostala v Beriinu ter sta nato odpotovala preko Češkoslovaške in Poljske v Moskvo. Potrditev te vesti iz Moskve še ni dospela. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize; Amsterdam 0—22.9225, Berlin 0— 13.595, Bruselj 0—7.9352, Budimpešta U—9.925, Curih 1093.5—1096.5 (1095). Dunaj 7.9S—s.01 (7.905). London 276.96—277.74 (277.34). Ne\vyt>rk 56.71—56.91 (56.81), Pariz 0-223.63, Praga 168.04 —168.54 (168.44), Trst 298.35—300.35 (299 35). Efekti: Investicijsko 90—O. Celjska 158—0. Ljubljanska kreditna 128—128 (128), Praštediona 815—0, Kreditni zavod 157—175. Vevče 105—0, Kranjska industrijska 320—0, Ru5e 263—2S0, Stavbna 56—O, Šešir 105—0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bita 2 vaz. tramičev. po noti kupca, po vaz- nakl. post. po 250. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. ZAGREBŠKA BORZA. Dunaj 7.9950, Berlin 13.5950. Italija 299.44, London 277.34, Ne\vyorl« 56.81, Pariz 223.63, Praga 168.44, Curih 10.95. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beoejrad 9.1325, London 25.33, Ounaj 73.02. Berlin 12414. Italija 27.3250, Newyork 518 90. Pariz 242. Praga 15 8750. Pomagajte Bolgarom! strnu X .SLOVFMSK! NAROD* dne 11, maja 1928. 100 ljubljanska porota Ljubi juna, II. maja 1928. STREHARJEVA OBSOJENA. V kaatttski zadevi proti Micki Streliar-Jevi iz Lihovč, je senat stavil porotnikom t sredo popoldne dve vprašanji, in sicer glavno vprašanje, če je kriva KOljufij v skupnem znesku 61.787 Din in dodatno vprašanje, Če presega škoda znesek 10.000 Din. Ker svak obtožene Drajroifoi Strehar ne zahteva povrnitve škode in ie izjavil, da se ne smatra oškodovanim, so porotniki znesek znižaM za 20.000 Din in obe vprašanji glede krivde potrdili. Micka Streharjeva je bila obsoiena radi hudodelstva goljufije na 14 mesecev težke ječe. HUDODELSTVO POSILNE NEČISTOSTI IN OSKRUMBE TER PRESTOPEK NOŠENJA OROŽJA. Včeraj se je vršila porotna razprava proti Joži Medvedu. Obtoženi ie rojen leta 1872 na Hribu v vrhniški župniji, je oženjen, v pokojen železničar. Obtoženi je arednjevelik, dokaj čvrst mož. še dobro eforanjen. Razpravi je predsedoval svetnik dr. Gradnik, prisednika sta bila svetnic Avsec in okr. sodnik Verbič. zapisnikar avskuitant Blei\veis, državno pravd-ništvo je zastopal drž. pravdnik dr. Mast-rak, obtoženca je pa zagovarjal dr. Svigelj. Predno je začela razprava, je predlagal državni pravdnik izključitev javnosti, nakar je predsednik razglasil sklep, da se javnost izključi, seveda je bila razglasitev sodbe javna. Obtoženec ie vsako krivdo zanikal Porotnikom je stavil senat štiri vprašanja o krivdi, med temi 3 glavna vprašanja. Dr* žavni pravdnik je predlagal kaznovanje ob* toženca, dočim se je zagovornik dr. Švieelj krepko zavzel zanj. Porotniki so vprašanja o krivdi potrdili, nakar je predsednik razglasil sodbo. Na podlagi krivdoreka porotnikov je deželno kot porotno sodišče razsodilo: Josip Medved, roj 8. marca 1872. na Hribu, fara Vrhnika, pristojen na Vrhniko, kat. vere, oženjen, vpokojeni železničar na Vrhniki, že kaznovan — je kriv. da je koncem meseca marca in začetkom meseca aprila 1927. na Vrhniki dne 14. L 1914. ro« jeno Nežo Cukale otipaval po prsih in spo« lovilih, tedaj deklico v starosti pod 14 let, da ugodi svoji pohoti na drug, kakor v pa« ragrafu 127. kaz zakona označeni način spolno zlorabil; v času od meseca aprila 1927. do 14. I. 1928 ravnotam z ravno to deklico opetovano izven zakona spolno združenje započel: da je posedoval do dne 7. IV. 1928. na Vrhniki brez dovoljenja velikega župana vojaški samokres in mali browning z municijo in s tem zakrivil hu* dodeistvo oskrumbe, hudodelstvo posilne nečistosti, po členu 1 in 11. orožnega za* kona in po členu 1 in 26. pravilnika k temu zakonu in se obsodi na 14 mesecev težke ječe, postom, trdim ležiščem in temnico. Medved je po razglasitvi obsodbe zaplakal. TBOJ. Stanko Kuralt je star 2b let, rojen v Zgornji Scnici, po poklicu je delavec in je bil že kaznovan. Osumljen je hudodelstva uboja. Dne 14. januarja letos so posestniki iz Svetja pri Medvodah pripeljali ženinu Lud* viku Svoljšaku z nevestinega domu v Hrast* ju pri Kranju bališ. Isti je povabil sorodni* ke in voznike na večerjo, kjer so se zaba* vali in plesali do petih zjutraj. Ponoči je prišlo k Svoljšaku tudi več nepovabljenih fantov z okoliških vasi na «prežo». Ti 9o dobili od ženina 2 I vina in so se zabavali v veži, dočim so bili gostje v sobi. Fantje niso bili pijani. Zjutraj po 4. uri jih je po* rval starešina Janez Knific. naj zaključijo veseljačenje in odidejo Odšli so brez ugo* vora v skupinah domov. Ko je napravila druga skupina, v kateri je bil posestnikov sin Lojze Križaj iz Zgor* nje Senice. kakih 100 korakov od Svoljša* kovega doma. se je ustavil v zadnji gruči Stanko Kuralt in zavpit «auf». Odzval se je en fant iz prve skupine s klieem «auf». Ko je Križal začul obdolženčev krik «auf», je dejal svojim spremljevalcem: »Počakaj* mo na Stanka« in se je ustavil. Pridružil se je najprvo Janez Križaj, potem jih je pa dohitel tudi obdolženec, ki je nagovoril Alojza Križaja in ostale tri fante: «No, pr mej duš. kje si tisti hudič.» Nato je skočil h Križaju in ga sunil z odprtim žepnim nožem na vso moč v prsa. Ta je samo še rekel: «Stanko, zakaj si tak. Stanko zakaj 9i me zaklal* in padel na obraz. Oni trije so priskočili in ga dvignili. Prosil jih je samo še. naj ga peljajo nazaj k Svoljšaku, da ga obvežejo, nato pa jel umirati. Se v tem trenutku je obdolženec znova zagrabil Križaja in ga tresel, rekoč: «Pr mej duš, ali boš zagrčal ali ne». nato pa še enkrat potegnil nož iz žepa. ga odprl in zamahnil froti umirajočemu. Pogodil je pa Franceta eternela, ki je bil sklonjen nad umirajo* čun in ki se v svoji prestrašenosti tega sunka niti ne spominja, kakor pravi. Priča Lojze Porenta, ki se dogodka naj* bolj spominja, je prestrašen izpustil ranjenca in stekel k Svoljšakovim povedat, kaj se je zgodilo. Ko sta dospela nato Lud* vik Svoljšak in Janez Knific. je ležal Lojze Križaj že mrtev, fantje so pa med tem ugo* tovili, da je dobil kraj leve prsne brada* vice vbodlino v prsa. Razpravi je predsedoval višji svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila svetnik Lajo* vic in sodnik dr. Petelin, zapisnikar av* skultant Goslar. Državno pravdništvo je zastopal Lavrenčak. a obtoženca je žago? varjal odvetnik dr. Frlan. Obtoženi je bolj majhen, suhljat fant, oblečen v lepo modro obleko. Med čitanjem cAtožnice je postalo nekemu porotniku sla* bo. Zato je prostovoljno pristopil 13 po* rotnik. sedeč med publiko in bil posebej zaprisežen. Na steni je visel krasno izdelan načrt kraja, kjer se je dejanje izvršilo. Načrt je napravil Janez Selan, ki je bil včeraj opro# ičen radi ponarejanja denarja. IZ ZAGOVORA OBTOŽENCA. — Ali se čutite krivega? — Po vesti govorjeno — ne! — Ali je bilo usodnega večera mnogo gostov na svatbi? _ Precej, ranjki Križaj je še z menoj govoril. Plesali smo in peli. — Koliko je bilo fantov na preži? — Najmanj 15 nas je bilo. Koliko časa ste bili tam? — Kake Štiri ure. — Potem ste pa že precej vina popili? — O to pa, to, pijan sem bU in če sem pijan, se ničesar ne zavedam. Že če pol litra vina izpijem, mi peša spomin. — Cemu pijete? — I, i, ker druge vidim. Takrat ste ga pa več? — Menda ja, pa še precej več. — Torej zjutraj okoli 4. ure ste šli do* mov? — Da. — S kom ste šli? — Ne vem, če sem sploh s kom šel. — Pa potem? —. Cul sem vpitje: «Stanko, Stanko, poj# di pomagat, Polenčevemu je slabo.* Sko* . čil sem k fantom in trije fantje so klicali j Križaja: «Lojze, LojzeU Šel sem po vodo, ker mu ie bilo slabo. Naenkrat je izdihnil. Odpeli so mu fantje suknjič in našli rano. Nihče ni vedel, kdo ga je. Mene ni nihče dolžil, spočetka so dolžili Lojzeta Porento. Prišli so orožniki, šli smo v Svoljšakovo hi« šo. Sedel sem k peči, France Peternel pa kraj mene. Slednjega sem še vprašal, kdo je Lojzeta, pa je rekel, da ne ve. Porenta je pa mene pokazal, češ da sem jaz Lojzeta. — Ali so dobili orožniki pri vas nož? — Ne — Saj ste ga imeli še čez dan v tovarni pri sebi? — Nisem sc vsega spomnil. Okrvavljeni nož sem spoznal pri orožnikih, da je bil moj. — Orožniku ste rekli: «Res sem ga su* nil, pa ne vem zakaj, kam in kako? — Tega nisem nikoli rekel, čeprav mi je on prigovarjal. — Ali ste vi zavpili «auf». — Ne. nisem. — Pa pravijo fantje, da ste tja prišli in ste Lojzeta kar z nožem. — Tega se ne spominjam. Obtožnica je med drugim navajala, da vlada med Kuralti in Križaji staro sovra* štvo, češ da so si starši nasprotni, da je oče. 771etni Kuralt v občini znan kot velik babjek, da se je v njegovi hiši zastrupila z lizolom 24Ietna Marija Nadiževčeva, ker je bila po njenih izjavah s starcem noseča. Ko so orožniki imeli preiskavo, so našli star* čevo posteljo okrvavljeno in sklepali, da sta Marija in starec odpravljala plod Te preiskave se je tudi udeležil oče ranjkega pa ga je stari Kuralt žalil in bil radi žalje* nja uradne osebe obsojen. Tudi sicer sta si bila stara Kuralt in Križaj nasprotna, ker sta se že v mladosti pravdala radi meje. Priče so izpovedale za obtoženca večino* ma obtežilno. Razprava je bila ob 14. prekinjena in se nadaljuje ob 16. Švicarski glas o naših pevcih «Neue Zuricher Zeitung* je priobčila h koncertnem nastopu mariborske »Glasbene Matice» sledeče poročilo: «Pevske turneje dandanes niso več samo posebnost moških zborov nemškega jezika. Mešani zbori,. zlasti slovanskega plemena, prirejajo danes bistveno drznejše izlete. Da odločuje pri tem nekoliko tudi politična propaganda, gostom ne smemo zameriti; saj dobiček v folklorističnem pogledu za zapad ni majhen, šele po takšnih umetniških po» tovanjih smo spoznali pri nas tudi ljudsko umetnost in muzikalno kulturo podonavske dežele, o kateri smo pred vojno prav malo vedeli, o današnji Jugoslaviji. Okoli 1. 1918. so nam prinesli jugoslovanski umetniki pr* ve vtise, potem je prišel L 1925. brezpri* merni mešani zbor «KoIo» iz Zagreba in je vzbujal začudenje, ne samo radi svoje iz* borne umetnosti v izvajanju zborovskega petja a-capella. temveč tudi radi moderno* sti podanih skladb in obdelave narodnih pesmi. Sedaj mu je sledil 4. maja iz kakšnih 60 dam in gospodov sestavljeni mešani zbor «Glasbene Matice« iz severnejšega ob avstrijski meji ležečega Maribora. Z zagreb* škim zborom ga še ne smemo primerjati, na isto visoko stopnjo pevske umetnosti se še ni povzpel, tudi ne razpolaga z isto čistost* jo v glasovni izpeljavi in z isto gotovostjo v intonaciji. Vendar si je zagotovil s svo* jimi izvajanji veliko zanimanje in smo ga občutili kot tipičnega zastopnika pevske umetnosti njegovega ljudstva. V splošnem je bil usmerjen po svojem programu v podobno smer kakor zagrebški zbor. Dve izmed najboljših skladb — «rJadovanko» Dalmatinca Gotovca in *Kozarja» Srba Mokranjca — smo slišali tudi od Mariborčanov Poleg njiju so stale seveda tudi skladbe kakor aSem ^e rajtov ženiti«, «Ku* kavica» in uvodna «Ave Marija* s sopran* skim solom, ki so izdajale le preveč riFHu« Koroške in njenega salonskega glasbenega zastopnika Thomasa Koschata. S pristnostjo pesmi se ni dvignil samo učinek podajanja, temveč tudi umetnost zbora v obvladovanju ritmičnih in zlasti harmonskih težkoč pesmi, ki so kazale če* sto podobno zamotanost zborovnega stav« ka in harmonije podajanja kakor pri zboru •a ie spadal morda bolj v kabaret, kot v resno koncertno dvorano. Na mnogo, mnogo viš'i umetn. stopnji stoje naši solisti. Porazen ie bi! za naston preišnl solista nastop g. Betetta. ki ie pel dvoje še neizvaianih pesmi s:. Pavčiča. sicer starejšega datuma, no zelo ljubeznivih in hvaležnih. G. Betetta ne zameniam za deset takih pevcev kakor smo iih slišali ih se žiriraio kot svetovni pevci Da. treba rm to enkrat po pravici povedati. Višek koncerta je bil nastop pev zbora Glasbene Matice, ki se ie ravnokar vrnil s svoie turneie Splošno se ie obžalovalo, da pevski zbor ni pel vsega svojega programa, ki ga ie pel na svoji turneji. Z včeraišniim svoiim nastopom, na katerem ie pel dva Gallusa, šker-ianca. Gotovca. Adamiča. Slavenskega in Lajovica. od vsakega po enn pesem, pa ie sijajno potrdil, da je v naivišii meri zaslužil izredno laskave ocene vseh čeških in drugih listov ter glasbenikov. Brez preti-ravania lahko smelo pravim, dn se evropski zapad ne more ponašati z zborom enake preciznosti in umetniške globine, kajti slišal sem pevske zbore na raznih nemških festivalih, imel oriliko ravnokar v Švici in Avstriii govoriti z marsikaterim strokovnjakov in dobiti vpogled v delovanje zapadnih pevskih zborov, čitati poročila, kritike itd Pravilna in pravična ie končna ocena tega našega siiainega pevskega zbora šele tedaj, kadar smo videli in slišali kal tujega, ki nam sleocem običaino imponira edino le zato, ker ie tuie. Treba se te tedaj zavedati, da imamo v nev zboru Gl Matice in njega dirigentu g. Hubadu umetniški faktor one vrste, ki zamore proslaviti našo glasbo v tujini, ii pridobiti rešpekt. spoštovanje in slavo. O pevskem zbora donsklh kozakov pišejo razni najuglednejši dnevniki Češkoslovaške republike najslavnejše ocene. .Vsi ugotavljajo eno-dušno izredno disciplino 35članskega zbora, ki napravi v svojih belo-črnih nošah izredno simpatičen vtis. Zbor je izredno blagoglasen, ima sveže krepke tenorje, tople baritone in izredno nizke base. Dinamika in prelivanja iz pianissima v forte so naravnost čudovito izpeljana. Mirno se lahko trdi, da pevci ne pojo iz grl. ampak iz cele svoje duše. Nacionalni značaj celega programa je izredno ostro zarisan, v nJem ne manjka tudi znane kozaške »EJ. ejuhnem«, katero za-pojo z neko posebno bravuro. Samo ta sicer znana pesem je vredna poseta. Zbor uživa v Evropi tako velik sloves, da Je n. pr. v Pragi velika dvorana Lucerna pri vsakem njihovem nastopu poponloma zasedena. Dvorana ima nad 3000 sedežev. V Ljubljani se vrši prvi nastop zbora don-skih kosakov v ponedeljek dne 14. maja ob 20. v imionski dvorani. Predprodaja v Matični knjigarni, j Na korist bolgarskim ponesrečencem ■prizori Šentjakobski gledališki oder velezabavjBO burko »Prud poroko* in to v subotu 12. maja ob četrt 21 uri in v nedeljo 13 maja ob 20. uri. Kako priljubljena je ta burka, se v t d t iz tega, da sc je uprizorila pri popolnoma razprodani hiši ie sedemkrat. Salve smeha zbuja dobri profesor Aha&ć, ki mora pres:ati vs!^d svoje dobrot« velike muke Občinstvo vabimo k pusetu, posebno Se. ker je predstava v dobrodelne namene za naše nesrečne brate Bolgare Vstopnice so v predprodaji v trgovini £osp- Petra Šterka nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu. Posetnike prosimo, da si nabavijo vstopnice že v predprodaji Mladinska akademija društva Skrb za mladino, ki je bila radi generalke Herman Celjski prestavljena, se vrši nepreklicno v nedeljo, 13. t. m. ob 3. nri popoldan v dramskem gledališču. Cene znatno znižane Predprodaja vstopnic v trgovini Turk. Prešernova ulica 48. 393/n Gostovanje zagrebške drame v Ljubljani. V petek, dne IS. in v soboto 19. maja gostujejo v Uubliaaskj drami člani zagrebškega Narodnega kaiaiišta in sic&r v prizore prvi večer dramo pisatelja Krleža cAgonija*, ki je dosegla pred enim mesecem na premieri v Zagrebu največji usjf>eh. Drugi veiei pa gostujejo s Strindbergovo nvč* v obeb deub odstopijo prvaki za* irebia*. drame prepriCuni smo, da bo ljub- ljansko občinstvo iskreno |>ozdravilo odlične goste v ijut^b^M^^1 drami. Predprodaja vstopnic ba od puneđel]k& dalje po običajnih dramskih cenah prt dnevni bla^-on: v operi. Nedelja v liabljanskem gledališču. Ljubljanska drama vpflšt&ori v nedeljo zvečer dr. No-vačanovejja tHernja.nj Celjskega*. V operi pa se poje popoldne ob Jš uri Verdijev »Trubadur* z go. Zdenko ViHan-KanČevo v glavni ženski vlogi Operna predstava ie ljudska pri znižanih cenah Opozarjamo pa foidi na mladinsko Akademijo, katero priredi v nederjo 13. popoldne ob 15 ari v drami društvo Skrb za mladino z dokaj raznovrstnim sporedom, ki bo brez dvoma zanimal naše malčke. Cene za to Akademijo so globoko znižane. Pisane zgodbe iz naših krajev Truplo v reki. — Velika poneverba v Vinkovcih. — Poslanec, ki pretepa svojo ljubico. — Borba med zidarjem in orožniki. — Z akrobatom pobegnila. Dne 6. t. m. se je napotil Stevarj La-lović z Zehovića v Sarajevo, da bi pričal pri neki kazenski razpravi. Proti večeru se je vrnil domov in se spotoma ustavil še v neki gostilni, kjer je naletel na štiri znance, ki so mu začeli očitati, da je na sodnijski razpravi lagal. Zaradi tega je nastal v gostilni hud prepir in kmalu bi prišlo do pretepa. Po tem prizoru v gostilni je Lalovič odšel proti domu in od tedai ni bilo nobenega sledu več za njim. Orožniki so ga iskali povsod, toda brez uspeha. Tudi Lalovi-čevi sosedje so organizirali patrulje in nenadoma izginulega seljaka povsod iskali. Toda vse iskanje je bilo zaman. Šele pred dnevi je neki ribič opazil v Miljački moško truplo, ki je bilo že razpadlo in popolnoma izkaženo. Takoj se je sumilo, da bi to mogel biti izginuli Lalovič. Poklicali so sosede, ki so v truplu po obleki spoznali Laloviča. Orožniki sedaj preiskujejo, ali gre za nesrečo ali za samomor, ali pa morda tudi za zločin. * ★ Iz Vinkovcev poročajo, da se je včeraj po mestu razširila vest. da je bil nepričakovano aretiran neki Aleksander Švarc, ki je bil nameščen pri tvrdki Žitar. Švarc je bil pred leti najbogatejši mož v Vinkovcih. Trgoval je z deželnimi pridelki n drugimi živili. Zaradi nesrečne špekulacije je pa izgubil vse premoženje in je komaj dobil namešče-nje pri tvrdki Zitar. Lastnik tvrdke je namreč javil policiji, da mu je Švarc po-neveril 33 tisoč Din. švarc se je zadnje čase pripravljal ha odhod v Švico z vso svojo družino. Policija ga je pa pre-stregla, mu odvzela že pripravljeni potni list in ga aretirala. Trdi se, da je Švarc poneveril še večjo vsoto nego je navedena v ovadbi. Sedaj posebna komisija pregleduje poslovne knjige rn bo mogoče šele po pregledu ugotoviti višino poneverjenega denarja. Švarc sedi zdaj v policijskih zaporih v Vinkovcih. ★ Včeraj dopoldne se je dogodil v Senti žalosten incident, čigar glavni junak je narodni poslanec Vince Kerepe-sy. Pred cerkvijo je srečal svojo bivšo ljubico Jelko Szabo, s katero je imel proces zaradi alimentov. Proces je končal v prid dekletu in zato je nastal prepir med devojko in poslancem. Pred cerkvijo sta se sprla in eden drugemu očitala vse mogoče ter se končno spopadla. Poslanec ie udaril dekleta s palico po glavi. Dekle pa poslancu ni hotelo ostati dolžno. Iztrgalo mu je palico in ga z njo preteplo. Šele mimoidoči so preprečili, da se dekle in poslanec nista še nadalje pretepala pred cerkvijo vpričo ljudstva. Dekle je po tem žalostnem incidentu vložilo proti poslancu tožbo zaradi telesne poškodbe. Incident je izzval med meščani splošno ogorčenie. ★ V Starem Futorku v Bački so dobili orožniki^ nalog, da aretirajo zidarja Franca Šnaberdeka. Orožnik so se napotili na niegov dom. Zidar ie pa med tem zvedel, kaj mu preti in ie pobegnil v Beočin. Več orožnikov se >e napotilo v Beočin in pozvalo zidarja, naj se vrne v Stari Futok. kjer bi ga zaslišali. Zidar je pa odgovoril, da živ ne pojde z orožniki. Potegnil je iz žepa nož in napadel orožniškega poveljnika Galoviča. Ta je pa pravočasno opazil nevarnost in ie spustil puško z bajonetom in zabodel napadalca v nogo. Zidar je pa še v drugič napadel orožnike, ki so se ga komaj ubranili. Nato ie napadalec pobegnil v bližnji gozd. kjer se je skril. Orožniki so ga zasledovali in ga slednjič našli in odvedli v Stari Futok, kjer ga je zdravnik obvezal. Nasilnega zidarja so izročili sodišču v Novem Sadu, kjer se bo moral zagovarjati zaradi napada na službujoče orožnike. ★ V Feketiču v Bački se je odigrala romantična dogodivščina, ki še ni povsem končana. Neka gospa je prišla iz Amerike s svojim otrokom na počitnice v Feketič. Američanka se je očividno dolgočasila v pusti baški vasi in je bila vsa srečna, ko je tja dospel potujoči cir-ku. Sedela je vsak večer v prvi vrsti v cirkusu in z veliko gorečnostjo s'ediia programu. Seveda v Ameriki ni več romantičnih potujočih cirkusov. Gosoa je pogledala tudi za kulise in se zaljubiia v nekega mišičastega mladega akrobata. S tem je pred dnevi pobegnila neznano kam baš na večer, ko bi se morala odpeljati nazaj v Ameriko. Otroka je pustila svojim staršem. žBeležmca KOLEDAR. Danes; Petek, It. maja 1928: Katoličani: Mamert; pravoslavni. 28. aprila 1928, Ljerka Jutri: Sobota, 12. maja 1928; katoličani: Pankracij; pravoslavni 29. aprila 1928, Stoj-mir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Roka pravice D. Opera: Madame Butterflv, gostuje Vilfan - Kunceva. Kino Matica: 6'rni pirat. Ljudski kino (Ideal): Lov za zlatom. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bohinjec. Rimska cesta in Lev-stek, Resljeva cesta. ★ — ASK Primorje. Članstvu! Pozivam na sestanek radi nedeljske štafet« in treninga vse lahkoatlete danes zvečer ob 20.30 v cornjih prostorih restavracije pri Roži. Židovska ulica. — Ob tej priliki razgovor o nogometnem prvenstvu Ljubljane in druga objasnila. — V nedeljo s« vrši tekma Ilirija : Primorje, in ne, kakor je bilo v službenih objavah LNP. — Načelnik. Prevelika zahteva »Krasno bi se živelo v teile Dremili. dra-žestni samoti!« vzklikne izletnik v od'.inJ-nem kotičku škotskega višavia. — »Ne verujem«, se odreže kmetic: ^Domislite, pet ur daleč imate, če želite oooiti čašico 7«a-naja.« — »I, sai se lahko tetini cela SteJtle-nja.« — »I, sai se lahko kuDi cela stekle-vrne sivec Irec. »kum* se že. kuDi. ali kdo io in branil!?* Od vsega lepega Danes Od vsega dobrega najlepše! ob 4., pol 8. in 9. uri. najboljše! velika gala premijera! ČRNI PIRAT Grandijozno filmsko veledelo nepre» kosljive lepote. V glavni vlogi nedosegljivi Douglas Fairbanks Bitka na morju. — Razbojniki ople« nijo trgovsko ladjo io jo potope. — Crni pirat — zaljubljen v lepo ujeto princeso. — Pohota razuzdane dru« hali. — Tajinstveni zaščitnik. — Pomoč in rešitev. Velenapetol Rom antično.1 Kupite ali rezervirajte takoj vstopnicel ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Stev 109 SCdVBKSKT NA*OD» dne 1!. maja 192$. Stran % Dnevne vesti. — Smrt odlične slovenske žene. Včeraj je umrla soproga župana in odvetnika dr. Juro Hrašovca, ga. Lina dr. H r a š o v-čeva. Z njeno smrtjo je nastala globoka vrzel ne samo v življenju odlične Hrašov-čeve rodbine, marveč tudi v življenju Celja, kajti pokojna je tako iskreno ljubila svojo rodno grudo in se tako uspešno udej-štvovala v delu za našo narodno stvar, da jo bodo Celjani težko pogrešali. Rojena je bila v St. Pavlu v Savinjski dolini kot hčerka graščinskega oskrbnika Petrička, rodom Ceha. Tudi njena mati je bila Čehinja. Tako je bila že v mladih letih vzgojena v narodnem duhu. Poročila se ie z odvetnikom dr. Hrašovcem, ki mu ie stala vse življenje ob strani kot zvesta, vzorna družica. Svoje tri sinove in dve hčerki je vzgojila strogo v narodnem duhu in jim dala na pot v življenje vse, kar more dati otrokom plemenita mati. Jutri ob 4. popoldne polože vzorno slovensko ženo na okoliškem pokopališču v Celju k večnemu po čitku. Bodi ji lahka zemlja, ki io je tako rhibila. Ugledni rodbini naše iskreno so-žaije! — Naši književniki v Beogradu. Udruženja književnikov v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani so pokrenila akcijo za zbližati je hrvatske, slovenske in srbske književnosti. Kot prvi korak na poti h končnemu cilju je smatrati prihod slovenskih književnikov v Beograd. V Beograd so odpotovali ■predstavniki ljubljanske Pen-kluba Oton Zupančič, Fran Albreht, Franc Finžgar, Božidar Borko, dr. Anton Novačan in Anton Vodnik Beograjski Pen-klub iim priredi svečan sprejem. Jutri ob 18. se bo vršil na ljudski univerzi literarni večer, ki mu bo predsedoval prosvetni minister Milan Grol. Beograjski listi so prinesli slike naših naj-odličnejših književnikov. Pri tem se je pa »Vremenu« pripetila nezgoda, da ie prineslo sliko nekega starega Srbina s plešo in sivimi brki, pod njo pa napis »Oton Zupančič«. — Avstrijski obrtniki v Jugoslaviji. Glavni savez avstrijskih obrtniških udru-ženj se je obrnil na naše poslaništvo na Dunaju, da bi olajšalo avstriiskim obrtnikom potovanje po Jugoslaviji. Avstriiski obrtniki se pripeljejo v Jugoslavijo okrog 20. trn. in posetijo Zagreb, Beograd in Liubliano. — Kongres državnih uradnikov. 3., 4. in5 .junija se bo vršil v Sarajevu redni kongres Saveza državnih uradnikov, katerega se udeleže delegati iz vseh krajev države. — Ukaz v prometnem ministrstvu. V prometnem ministrstvu je pripravljen večji ukaz o napredovanju in premestitvi mnogih železniških uradnikov. — Izlet po dalmatinskih, črnogorskih In Bosanskih planinah. Hrvatsko planinsko društvo podružnica »Mosor* v Solitu priredi v maju in poleti več izletov. O biniko-?t;h priredi izlet na Lovčen in Svilajo, 19., 20. in 21. tm. na Biokovo. poleti pa na ffreiji.no planino in na krasni otok Mljet v južni Dalmaciji. Člani SPD. ki se žele udeležiti teh izletov, naj se obrnejo pismeno na omenjeno podružnico Hrvatskega planinskega društva. Na parnikih bodo imeli izletniki polovično vožnio. — Hrvatski planinci na Golici. Kakor vsako leto, tako prirede člani Hrvatskega planinskega društva tudi letos skupni izlet na Golico. Letos posetijo Golico 20. tm. — Savez inozemskih lastnikov nepremičnin v Avstriji. Na zadnji seji predsedstva saveza inozemskih lastnikov nepremičnin v Avstriji je bilo sklenieno naprositi vsa poslaništva tujih držav na Dunaju, naj se zavzamejo za pravice inozemcev, ki imajo v Avstriji hiše. Posebna deputacija saveza bo izročila poslaništvom obširno pismeno spomenico. — Slavni francoski letalec v Zagrebu. Danes bo letel nad Zagrebom najslavnejši francoski letalec Pelletier dT Oivs v svojem letalu Hc nry Potez. Ime tega velikega letaka je zapisano z zlatimi črkami v zgodovini francoske avijatike. V sredo je letalec odletel v spremstvu dveh tovarišev Carolom in Goninom na dolgo zračno pot iz Pariza preko Bukarešte in Sirije na Japonsko. Iz Pariza poleti preko Italije, kjer se bo zadržal Ie malo časa na kakem ugodnem letališču. Potem bo pa nadaljeval polet v smeri proti naši dnžavi. Domneva se, da bo letalec letel v smeri preko Istre in Hrvatskega Primorja. Mogoče je pa rudi, da bo letel preko Slovenije. V vsakem slučaju bo pa letel preko Zagreba, kjer ga pričakujejo danes opoldne. Naše vojne oblasti so dobile tudi obvestilo, da bo slavni francoski letalec morda pristal tudi na letališču v Borongaju pri Zagrebu. Poveljnik letališča je za morebitni pristanek pripravil vse potrebno. — »Odvetniška pisarna« glasilo odvetniških in notarskih uradnikov za Slovenijo prinaša v svoji aprilski številki zanimiv članek o nastavljanju državnih penzljoni-stov (namreč onih, ki prejemajo 2000 do 3000 Din mesečne pokojnine) po odvetniških fn notarskih pisarnah. Priporočamo vsakomur, da to zadnjo številko pazljivo prečita, posebno jo pa priporočamo odv. In not. Trradmkom in gg. odvetnikom in notarjem, ker ie tudi za odvetniški poklic par zanimivih člankov tako o numeras clausus in pa o zakotnem pisaštvu. — Udruženje železniških uradnikov v kraljevini SMS sklicuje svoi redni občni zbor za nedeljo 13. t. m. ob 10 dopoldne v stekleni dvorani kolodvorske restavracije na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Centralni odbor poziva vse Člane, nal se poteo-številno udeleže zbora. Službeno zadržan! nai dado drugim tovarišem poverilnice. — Vreme. Počasi in nekam nerado se je začelo vreme obračati na bolie. Včeraj dopoldne je bilo v Ljubljani solnčno, popoldne pa zopet deževno. Dež so imeli včeraj v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, dočim je bilo v Mariboru, Splitu in Dubrovniku jasno Temperatura Je §e verno nizka. Najbolj toplo je bilo včeraj v Skopi ju. kjer so imeli 22 stopinj. V Dubrovniku je bilo 18, v Splitu 17, v Beogradu 15, v Zagrebu 14, v Ljubljani in Mariboru 13, v Sarajevu 10 stopinj. Zjutraj je povsod hladno. Celo v Dubrovniku in Splitu doseže temperatura zjutraj komaj 10 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 763 mm, temperatura je znašala 5.5. Dopoldne je bilo večinoma jasno. — Rop na pošti Slatina Radenci. Dne 2. maja t. 1. je bilo ukradeno denarno pismo iz Ivanjcev za Ptuj v vrednosti Din 18.000. Rop je izvršila uradnica tamošnje pošte ga. Boleslava Horvat - Kompa-re. Kliub takojšnji preiskavi, ki Je trajala 3 dni od strani di-rekcijskega organa, se ni zamoglo uradnici dokazati, da bi ona denarno pismo ukradla. Golemu slučaju se Je zahvaliti za izsleditev. Dne 8. majnika je prišel brzojavni nadzira tel j gosp. Ivan Pignar v Gornii Radgoni v gostilno Berlan ter tam izročil neko pismo od gospe Horvatove. G. Berlan mu je izročil nato neko pismo, ki je prišlo nazaj iz Maribora, kjer je naslovnik v Mariboru odpotoval. Ko je gosp. Pignar dobil pismo v roke, je takoj sumil, posebno ko ie kuverto otipal, da so v nji bankovci, t^okilcal je nato takoj telefomčno pošto Slatina Radenci upravnika pošte ter mu sporočil, da prinese z vlakom neko pismo za gospo Hor-vatovo, v katerem so kakor sumi bankovci. V prisotnosti komandiTja orožniške postaje se je pozvalo gospo Horvatovo. da odpre pismo in pokaže vsebino. V pismu se je nahajalo 9 tisočdinarskih in 15 stodinaTskih bankovcev. Ko se je ugotovilo potom popisa serij, katerega je Imela pošta, da so bankovci, ki so se nahajali v denarnem pismu, je bila gospa Horvatova takoj suspendirana in aretirana. Ostanek je našel komandir postaje gospod Franjo Retter v stianiščni jami v privatnem stanovanju gospe Horvat, ki je bil zavit v pargamentu in platnu. Po opisanem je razvidno, da se ie zgolj slučaju zahvaliti za izsleditev. Osum-ljanih je bilo več poštenih in uglednih rodbin ropa, a da se pravica izkaže vsikdar, se je tudi to pot obnesel pregovor. Kakor se sumi, je pri zapiranju sklepa potom dnevničarja izrabila en sam moment, ko se je obrnil, da bi vzel papir, v katerega bi zavil tvarino, je gospa Horvatova izmaknila denarno pismo in si ga skrila ood svojo haljo. Iz Ljubljane —lj Spored materinskega dne ta. Parma: Mladi vojaki, koračnica. — Igra sol. orkester I. drž. mešč. šole na Prulah. Vlah: Pomladno prebujenje. Milena Mohorič: Naloga slovenske Žene. Gervais: Jadranska bar-karola. Smetana: Koračnica iz Prodane neveste, Materi — Poje Cadeieva. Adamič: Molitev — Poje Čadeževa. Ruska narodna: Sarafan, Slovensko dekle, Sirota — Poje zbor I. in II. mestne osnovne Sole. Beetho-wen: V temnem grobu. Čajkovski: Arija Kralja iz opere Jolanta — Poje Marjan Rus. Sattner: Pozimi iz šole — Poje mešani zbor uciteljiščnikov pod vodstvom Adamiča. Dr. Ipavec: Ciganka Marija. Adamič: Pri studencu — Poje VI. Hribar. Pavčic* - Adamič: Jezdec — Poje zbor učitelj i Senikov. Vola-rič: Rožmarin. Satner: Zaostali ptič — Poje VI. Hribar. Grošljeva: Pokloniter mamici Alegorija. Izvajajo učenke mestne li-cejske osnovne šole. —lj Počastite spomin rseh mater z udeležbo pri dobrodelni Akademiii v soboto, 12 t. m. v opernem gledaliScu ob pol 20. Vstopnice so na razpolago pri dnevni gledališki blagajni v operi. Da more vsakdo prisostvovati proslavi, so cene zato nizke. — Nar. ženski Šavez, —lj Odvajanje uslužbenskega davka v Ljubljani. Davčni urad za Ljubljano razglaša: V smislu čl. 99. zakona o neposrednih davkih in pravilnika k temu zakonu morajo vsi službodajalci, ki zaposlujejo več kakor pet uslužbencev, do 15. maja t. 1. odvesti odtegnjeni uslužbenski davek pri davčnem uradu za mesto na podlagi predpisanega seznama. Službodajalci. ki zaposlujejo manj kakor pet uslužbencev, oddajo uslužbenski davek za mesec april, maj in junij v času od 1. do 15. julija. Delodajalci, ki ne bi do zgoraj določenega termina oddali davek, zapadejo po predhodnem opominu po čl. 138 zakona o neposrednih davkih kazni od 50 do 500 Din in drrvčno ob-lastvo odmeri davek na podlagi lastnih zaznani. Po 15. maju se bo Izvršila revizija s strani davčnega urada in finančne kontrole. —lj Poziv dobrovoljcem! V nedeljo 13. t m. ob 15. uri bo odkrit na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu nagrobni spomenik bivšemu dobrovoljcu pokojnemu dr. Ljudevitu Periču. Pozivamo dobrovoljce, predvsem ljubljanske, da se odkritia udeleže v čim večjem številu! — Odbor Oblastnega saveza jugoslovenskih dobrovolicev v Ljubljani. —lj Ceskoslovenska obec v Lublani. V sobotu, 12. t. m. o osme večer ve Zvezdč pfatelske sezeni na počest krajanu Bara-novi. v^znamenancmu radem Sv. Savy. — Spolehdme na hojnou učast. — 392-n —lj »Bajtar«, regastrovana stavbna in kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, vabi na izredni občni zbor, ki se bo VTŠil 3. junija ob pol 9. dopoldne v steklenem satonu kolodvorske restavracije v Ljubljani glavni kolodvor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o dosedanjem delovanju, 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti Zadružna knjižica služi kot legitimacija Načelsrvo. — Specijalna trgovina dunajskih bluz. Krasne kasna obleke, Kristofič-Bučar. 46-T. —I] Gozdovnlki, v ponedeljek (14. t. m.) je rodov zbor. Zahtevam, da se ga udeležite vsi. Zahtevam točnost. Prične se ob 18. Običajne opravlčbe ne veljajo. — GUrrir. —H Slovensko planinsko društvo v Ljubljani (Osrednji odbor) opozarja tvOje dane na redni obenf zbor. ki se vrli dan*S v pe-tek 11. t. m. ob 30. url v vrtheu safcmu prt Levu na Oosposvetski cesti z oWč*aJn*m dnevnim redom. —Jj Iz mestnega središča TM. Jutri 12. t. m. se bo vršil redni kurz iz alkonoinega vprašanja ob 17.30 v Akad. kolegiju. Po kurzu seja širšega odbora. V nedeljo se bo vršil izlet na Sv. Katarino, na katefefca opozarjamo vse člane(ice) abstinentskih kol. — Tajnik. —lj V pomoč Bolgarom priredilo vse viške prosvetne organizacije nabiralni dan v nedeljo 13. t. m. Včerajšnjo notico je treba v toliko popraviti, da vrši dopoldne promenadni koncert godba Gradaščica, do-čim sodelujejo pri večerni prireditvi godba Kat. prosv. društva, cerkveni zbor. društvo »Svobodac, pevski krožek olepševalnega društva Rožna dolina in »SokV«. Program Je prvovrsten in je z gotovostjo pričakovati, da vsi občani posetijo to prireditev. —lj Popravek. V včerajšnje poročalo o orgijah v Ljubljani se je vrinila neljuba po» mota, ki bi utegnila kompromtrari neprizadete kroge. Hram svobodne ihmezni Je btt v Židovski ulici ne pa na židovski stezi. —lj Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani je prejela od ženske podružnice v Šiški po ge. Wohlncevi nabranih Din 1365 in od ženske šentpetrske podružnice po gdč. Bavdekovi Din 5000. Lepa hvala! 391-n Iz Celja —c Redno javno cepljenje malih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celje se vrši le* tos v Celju v torek dne 15. maja od 2. do 4. ure popoldne v klubovi posvetovalnici mestnega magistrata. Pregledovanje cep-Ijencev in nadaljne cepljenje dne 15. maja izostalih otrok se vrši teden dni pozneje, t. j. v torek 22. maja ravnotam in ob istem Času. Mestni zdravnik cepi od 15. maja dalje do konca maja tudi vsak dan na svojem stanovanju (Vodnikova ulica št. 1) od 11. do 12. ure dopoldne, a tedaj ne brezplačno. Cepljenju obvezni so vsi otroci rojeni leta 1927., t. J. od 1. januarja do 31. decembra t 1927. Dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski ali prejšnjih cepitvah iz kateregakoli vzroka izostali in še niso cepljeni. OpraviČ-be radi necepljenja, odn. spričevala za otroke, cepljenje po privatnih zdravnikih, sprejema uradni zdravnik na dan cepitve in na dan nadpregleda na magistratu. —c Preprečena smrtna nesreča. Te dni sta hoteli delavki Ana in Pepca Borštnar prekoračiti zasilno brv, ki vodi čez potok Ložnico za Zanggerjevim posestvom. Vodili sta se za roko. pri tem se je eni izpo-drsnilo, obe sta padli v močno narastlo Ložnico in izginil v valovih. Da ni vsled klicev na pomoč prihitel elektrotehnik Henrik Toplak, bi bili obe sigurno utonili. Toplah je naglo pomolil v vodo drog in ju potegnil iz vode. Vrli rešitelj zasluši gotovo ■mnogo pohvale. —c Vojaško strelišče, ki se je doslej nahajalo v PeČovniku, je prestavljeno v teharsko občino in sicer v okolico Bežigrada. Prebivalstvo s to prestavitvijo ni zadovoljno, ker so v bližini sedanjega strelišča naselbine, dočim v Pečovniku ni bHo tega in se tam kaka nesreča pri streljanju ni mogla zgoditi. Pri novem strelišču pa to ni izključeno. Baje nameravajo prizadete občine proti tej preuredbi storiti pri mero-dajnih faktorjih primerne korake. —c Donskl kozaki koncertiraio v soboto 12. tm. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Celjskega doma. Polarni vetrovi vzrok hladnega vremena Ledeni možje delajo letos čast svojemu imenu. Zadnje dni je nastalo zelo hladno vreme in iz vseh krajev prihajajo poročila o vremenskih katastrofah, padcu temperature, toči, nalivih, snfcgu, poplavah in drugih elementarnih nezgodah. Po vsej Srednji Evropi je zavladal za sedanje čase hud mraz in živo srebro je ponekod zdrknilo pod ničlo. In dočim je pri nas kljub mrazu razmeroma še lepo vreme, so imeli Bertin-čani včeraj dve stopinji mraza pod ničlo in je rudi snežilo. Seveda je mraz povzročil veliko škodo na kulturah in sadnem drevju. O vremenskih neprilikah poročajo tudi iz Avstrije, Nemčije, Madžarske in Italije. Celo v solnčnem Dubrovniku so imeli včeraj strahovito neurje. Nenaden mraz Ln vremenske neprilike so posledica mrzlih polarnih vetrov, ki so zanihali iz Norveške in prišli na Srednjo Evropo. V Alpah je večinoma zapadel sneg in zato je temperatura še bolj padla. Svež sneg je pobelil skoraj vse hribe in planine in tudi pri nas so bile včeraj Kamniške planine sveže pobeljene. Z Dunaja poročajo, da je močno snežilo na Semmeringu, na Sonnblicku, ki je ves zasnežen, je pa temperatura padla celo na 16 stopinj pod ničlo. Ubogi zakonski možje Poročali smo že, da obstoja na Dunaju društvo za zaščito rnoikih. Člani društva so večinoma skrahirani zakonci pa tudi taki, ki žive s svojimi bolj* škni polovicami v večnem prepiru ali ločeni zakonski možje. Društvo znano pod imenom »Jtistiria«, ima vsak mesec redne seje, na katerih prihajajo člani na dan z obtožbami proti ženskam in grme proti tiraniziranju moških, zapostavljanju moškega spola na sodiščih in pri oblastih in favoriziranju žensk v obče. Na zadnji seji ki se je vršila te dni. so prišle na dan naravnost gorostasne stvari, ki za Dunajčanke nfco baš preveč. laskave. Tako le podpredsednik društva ugotovil da je bilo polovica v bkztiid Stotahrjf bternkanih moških pacijentov staknjenih v zavod satno radi r>fttirarittt pofietja nj£ov& žen. Početje datininiHfa Iftttfk presega vs* meje. Duševno riOrrhaJno razviti moški morajo radi svojih zlobnih Žen v blazinico, kamor jih spTavrjo Žene, ld Svežo, športsko, osvajajočo pojavo današnje mlade deklice izpopolnujejo svilenkasto mehki kodrasti lasje po Elida Shampoonu. SHAMPOO napravifase svifenkasto me££e in kodraste. špekulirajo na denar ali pa se hočejo za vsako ceno iznebiti moža. Govornik je navedel več drastičnih primerov. Zelo kuriozna je zgodba o neki ženi, ki se je hotela svojega moža na vsak način iznebiti in mu je svojo lastno prijateljico tako rekoč v posteljo Podtaknila... »To e bil naravnost peklenski načrt,« je nadaljeval govornik ogorčeno. Ubogi mož seveda v temi ni videl, da mu je žena podtaknila prijateljico, ki se je začela nenadoma prepirati z njim. Žena je bila v sosedni sobi na preži, in ko je cula prepir, je odprla okno in kričala na ulico: »Policija! Morilci! Tatovi so v hiši!« Seveda je bila policija takoj v hiši, ljudje so drveli skupaj in ubogi mož je bil v škripcih. Zaprli so ga in žena je dobila tožbo za ločitev zakona. Med zborovalci je seveda zavladalo strahovito ogorčenje, ki se je še povečalo, ko je tteki železničar pripovedoval, da so ga vtaknili v blaznioo samo zato, ker je rekel, da se boji svoje žene. »Ju-stitia« je sklenila protestirati proti ne-čuvenemu postopanju pri zveznem kan-celarju. Končno Je podpredsednik orne-niH, da pride poleti v Evropo najslavnejši filmski umetnik Cfrarfte Chaplin, ki bo predaval o »režimu« ameriške ženske in podrejeni vlogi, ki jo igra Američan napram nežnemu spolu. Tudi ljudožrci so izbirčni Iz Pariza poročajo, da je kanibalsko pleme prebivalstva Novih Hebridov svečano izjavilo, da ne bo več jedlo ženskega mesa. Uudožrci so žensko meso enostavno črtali s svojega jedilnega lista, in sicer ne iz galantnosti ali iz družabnih ozfrov na nežni spol, marveč zato, ker se hočejo modernizirati. Francoski misijonarji, ki širijo na teh otokih krščanstvo, pripovedujejo, da so ljudožroi spoznali, da žensko meso ni delikatesa. Prvotno so namreč jedli ženske kot deHkateso, zdaj so se pa prepričali, da njihovo meso ni baš najboljše. Crani francoske misije so zaslišali več sto IHKIOžrcev, da bi zvedeli, zakaj dajejo prednost belemu mesu pred črnim in zakaj smatrajo dlani svojih žrtev za najboljšo delikateso. Zvedeli so, da jedo Ijiidožrci najraje meso belokožcev zato, ker je razmeroma najbolj slano. Prebivalci Nov. Hebridov so zdad mo-dorniziraii svoje.mctgdc in začeli ubijati žrtve brts boiecm. Žrtve* ki jih name-ravajo tjudotrd pojest*, morajo najprej plesati. Ko deseže divji ples vrhunec, jih IMoŽrcl Od zidaj tiapidejo in pobi* jejo tako hKtO, d A urftro brez bolečim.. Trupla pripravijo za gostijo z veliko kulinarsko umetnostjo. Drobovje odstranijo, prsni in trebušni koš napolnijo z orehi in raznimi zelišči tako, da se maste z nekako nadevano človeško pečenko. Ljudožrcem najbolj diše mladeniči v starosti 15 do 21 let. Policijski pes izsledil morilca Te dni je bila umorjena v vasi Lo-šinci pni Trnavi na Slovaškem 63tetna Marija Hazai. Starko je našel zadavljeno mlajši sin, ki se je vrnil pozno v noč iz gostij ne. Orožniki so zaman na-penjaili vse sik, da bi morilca izsledih'. Ni šlo za roparski umor, ker so našli v izbi ves denar, kar ga je starka nri-štedila in pripravila za svojega mlajšega sina. S starejšim sinom sta se vedno prepirala. Starka je svojim znancem opetovano izjavila, da se boji nasilnega sina in da naj obdolže njega, če bi se ji kaj pripetilo. Soseda Soldanova je kot priča izpovedala, da je videla usodnega večerega nekega moškega, ki se je plaziti okrog hiše. Ker je pa mislila, da hodi okrog hiše starejši sin sosede, se zanj ni zmenita. Orožništvo je sina zaslišalo, toda fant je trdil, da ni imel povoda umoriti mater. Končno je orožništvo zaprosijo policijsko ravnateljstvo za policijskega psa, ki ga je privedlo na kraj zločina. Pes je povohal razne predmete v izbi, potem je planil iz hiše in se ustavil pred gospodarskim poslopjem, kjer je starejši sin umorjene starke navadno prenočeval. Tu je pes povoha'1 čevlje in začel cviliti. V izbi, kjer je bila starka umorjena, so našli košček jermenčka, ki se je odtrgal od morilčevega čevlja. Pes je obstal pri jermenčku ln začel lajati. Sin je priznal, da je nosil Čevlje, pri katerih je manjkal jermenček, istega dne, ko je bilia njegova mati umorjena. Na podlagi tega ga ie orožništvo aretiralo in izročilo sodišču. najboljše, nalrrainejše, zato najcenejše! Strin 4. •SLOVFNSKI NAROD« dne II. maja 1928. Stev. 109 ki bankovec in je pri tem dobil lOOdinar* ski falsifikat. Pri tem je kazal šop lOOdi* clarskih bankovcev. Oglasil se ie nato v tr* govini Alfonza Mihelčiča v Ihanu, da bi kupil 2 zavojčka semen in steklenico črnila. Mihclčičeva pa ni imela drobiža in moral ie oditi brez uspeha Iz trgovine je odšel v gostilno Micke Stiftarjeve na Selu, občina Ihan in vprašal, če imajo kaj za jesti Gostilničarka mu je ponudila klobase; Selan je eno naročil. Predno je začel jesti, je vprašal oštirko. če ima kaj drobiža in ji ponudil falsifikat. Go* stilničarka ga je spoznala in rekla obdol* žencu, da ga bodo orožniki vzeli, ker je bankovec ponarejen, on je pa odvrnil, da ga je dobil v neki gostilni na državni cesti. Vstal je od mize. pustil klobaso in odšel Iz Sela se je Selan pripeljal v Beričevo, kjer je naročil v neki gostilni tri kozarec žganja, ki ga je plačal s ponarejeniu ban* kovcem. Tudi je v neki trgovini kupil 2 po* maranči in nekaj čokolade, kar je zopet Dlačal s falsifikatom. , Iz Beričevega je peljala Sclana pot k Mariji Devici v Polju. Vstopil je v lludni* kovo trgovino in naročil zemljo, malo šun* ke in pomarančo Hotel je plačati s falsi* fikatom, pa se je zdel prodajalki sumljiv, ker ni imel vodnega odtiska Vrnila je ob* dolženeu bankovec, češ da ni pravi, nakar ji je on odvrnil, da ga je dobil v Litiji in ji plačal z drobižem. Na potu v Ljubljano je prišel Selan na Studencu v gostilno Ane Grumovc in hotel plačati četrt litra vina s ponarejenim ban* kovcem. Gostilničarka je bankovec primer* jala z drugim. Ker jc imel preveč žive bar* ve, se ji je zdel sumljiv, zato ga je obdol* žencu vrnila. On ji je zatrjeval, da je ban* kovec pravi in ji ga začel naposled siliti za 50 Din. ona ga jc pa odklonila Tako je romal še v Moste. Vodmat, Ljubljana, Dravlje, Zapuže, Podgoro in št. Vid, kjer ga jc v trgovini Erjavčeve Vide orožnik aretiral. Zanimivi razpravi je predsedoval sodni svetnik dr. Gradnik, a obtoženca je zagovarjal dr. Fran Novak; državno pravništvo je zastopal drž. pravdnik dr Mastnak, vo* tirala sta svetnik Avsec in okr. sodnik Ver* bič. Dvorana je bila polna poslušalcev; spo? četka so se smejali zagovoru obtoženca Polagoma so pa ljudje postajali resnejši in vedno z večjim zanimanjem zasledovali razpravo in se ozirali na obtoženca, na gc* nijalnega, simpatičnega moža polnega res* nega znanja. Mirno jc sedel Selan pred >odniki, le včasi mu je roka zadrhtela, kadar je govo* ril in v hipni ekstazi je dvignil svojo des* nico hoteč izgovorjeni stavek tudi z gesto povdariti. Porotniki so ogledovali Selana s poseb* nun zanimanjem Takoj se je opazilo, da jim mladi obdolženec imponira, le eden v zadi.ji klopi sc ie do|»>o časa cinično >nieh> Ijal, naposled se je pa tudi njegov obraz zresnil. IZ UBDOLZCNCEVtCiA ZA(JU\URA. — Ali Kr:vi ali acV — Jaz? — Nc! Vdsd »Zobra^bu ? — Izobrazbay 1 nrazredna ljudska šola. — Sjj znate nekaj jezikov? — A Jezikov? Uovonrn slin cušč.no ni srbohrvaščini«, iK»br-j pa razumem nemščino« pa tudi ruič:;i»j. poljščino, če&čtoo in bolgarščino. — Kako ite .nui!l zati tako dj!i'>- ' — Nikarooi nisem zaš-.;i v^c svoje zrvi^iije ic:n bi! pošten n pošten »stanom PriŽnaOT, da me K* izguba enoje vloge 32.5ou Dtn v Pecsftovl hranilnic popolnoma zb^j.a .M- .i .t! j: v i živci su izgubili svo.c Btirranje ravnovesji; in klonil sem duhom — Kak\> ste Živeli \ ujIjU-jsU ? — Podedoval sem hišo Bratu in sestri imel izplačati i>o 5UU Uin ker sem pa spoznal, da bi bita krivično pri tej valuti plača:: take nizke zneske, sem sam zviša: njuno doto vsalte-:nu na 12.500 Din kot deček sem čutil v sebi tajno silo po izpopolnjevanju Sledil sem ji. Jel sem naročat! Knjige. Kar sem prebral, vse sem pojmoval, moje znanje ie šlo v klasje. Seznanil sem se z astronomijo, kemijo, seveda tudi z iteoinetrijo in aritmetiko. Vzljubil sem ceologrjo :n tudi filozofijo. A najdražje mi je bilo risanje. Tudi pri vojakih yo spozna!; moj talent in me sili!:, naj ostanem, pa mi je bilo dražje mirno družinsko življenje. Imel sem pač svejo ženko in dva ljubka otroč;čka — Kako je bilo potem, ko ste zvedeli, da ste izgubili pri Pesku denar? — Z izgubo teza denarja sem izgubil tudi svojo razsodnost, vse mi ie odpadlo, vsega se spominjam le megleno. — Kaj pa ponarejen: bankovci? — Opa'.ograf sem kupil, da bi razmttOŽev ai razne letake. Letak sem tudi naredil z napisom: *Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palacale Pozneje sem v svoji depresiji napis odrezal. Poleg tega napisa je bil tudi napis: Hrani, zbiraj, množile Izguba denarja v Peskov; hranilnic i je pa tako pagubonosno vplivala name. da sem popolnoma izgubil svojo duševno orijentacijo in to me je pokopalo, kajti svoje dejanje sem izvršil v popolni psihozi Potem je obdolženec pripovedoval, kako je taval s svojimi bankovci po ljuoLjunski okolici od hiše do hiše ter jih ponujal kar na slepo srećo. Vsega se je spominjal samo kakor v snu. Dejal je, da bi pač lahko napravil dobre bankovce, ki bi jih komaj strokovnjaki spoznali, če bi bil mislil goljufati in pa drugam bi jih nesel, da bi ga ne našli, ne pa sebi na uus — v ljubljansko okolico. Povedal je tudi, da se svoje duševne depresije ni mogel več Otresti. Navede1 je, da je bil njegov ded duševno bolan Omeni! je tudi, da je zahajal k psihijatru dr. Robidi. Posameznih slučajev se obtoženec ni spominjal, pač pa ni ničesar tajil ter dejal, da pričam verjame. Veselje je zavladalo v Izraelu, ko jc obdolženčev zastopnik jel deliti oškodovancem stotake. Težko preizkušnjo so prestali očetje po« rotniki, saj so morali odgovoriti na pet vprašanj. Pa se je oglasil zagovornik dr. Iran No* vak, ki je govoril tako vzhičeno, da je na* pravil najgloblji vtis na vse navzoče. Porotniki so vprašanje o krivdi zani* kali in Janez Selan je bil oproščen. Pa so tudi poslušalci dali svoj glas — ploskali so kot za stavo. Uboga Selanka, ki je med razpravo samo plakala, je solznih cei poljubila zagovorniku roko. a Janez se je zahvalil porotnikom Dejal je, da pač ne najde prave besede, porotniki so mu prijazno kimali. Občinstvo ie sililo k pred* njemu vhodu, kjer je odhajal oproščeni, samo da je bilo bližje njemu, ki ga je ne» hote vzljubilo. Oprostilna razsodba je na» pravila na javnost najboljši vtis. — Raz* prava se je zavlekla do 22.45. Moja draga žena, naša nepozabna mati in dobra sestra, gospa Lina Hrašovec roj. Petriček nas je danes ob 5. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, ki jo je prenašala z nepopisno potrpežljivostjo, previđena s tolažili sv. vere, zapustila za vedno. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Savinjsko nabrežje št. 3, na okoliško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi. Za birmo F. ČUDEN Uubhana. PREŠERNOVA 1 Zimsko suknjo črno. ugodno prodam Ponudbe pod •Suknja 917« na upravo »Slov. Naroda«. Moško kolo skoraj novo. prodam za 1300 Din. Ponudbe na upravo »Slov. Nar.c pod »Kolo 931«. Svetiljko (petrolejko), visečo, za spalno ali iedilno sobo, skoro novo, usodno prodam. — Ogleda se lahko Rožna Jotina cesta VI. št. 4/1. Plačilni natakar z večletno prakso, zmožen sloven-skeffa, aemškesa in Italijanskega jezika, išče službo v večjem hordu v Dalmaciji Nastop lahko s l malem. Dopise aa upravo »SL. Nar.« pod »Siguren 807«. Sobarica mi* l večletno službo, zmožna slov. in nemškega jezika, išče službo v večjem hotelu v Dalmaciji, ob morju Nastopi lahko 15. maja Ponudbe na upravo Usta pod »Sobarica 907 €. Ivan Genussi pleskarstvo ln tičarstvo Igriška ulica 10 Za delo se ]amči. — Cene nizke! 59-T Pazite na obleke K.ei si veliko, veliko (ahko prW hranite čt jo daste čistit in ha vat v kemićuo oralmco. kjer je cena ra,mžia in najbolj solidna DOsfezba Anton Boc, L.ll PLJANA ^citnhi.riJovd uL št 6/1 — tovarna Vič*GhncfX Urejuje: Josip Zupančit — Za »Narodno tiskarno*: Fran JezerJek, — Za upravo Id inseratnJ dd tista: Oton Chnstol — Vn t Ljubljani