80. številka Ljubljana, v ponedeljek 8. aprila 1895 XXVIII. leto. Uhaja vsak dan iv^-er, izim&i nedetie in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v h t r o - o g c r ske dežele za vse Uto 15 £ld., v.a pol leta H g|d , Četrt lota 4 (riđ., za jedeti mesec 1 gld io kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za četrt leta .'1 gtđ. 30 kr., za jeden mesec 1 gld, 10 kr, Za pošiljanje m: tlom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. /.a četrt leta. — Z* tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se <>d Btiristopne petit-vrste po ti kr.. če se oznsurlo jedenkrat tiska, po f> kr., če ue dvakrat, in p>» 1 kr.. če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraSajo. — Uredništvo iti npravnistvo je na Kongresnem trga šl l "J. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Hohenvvart proti konservativcem. Mi se ne moremo prištevati mej posebne častilce gospoda grofa Hohenvvarta, a jedno čast mu pa le moramo dati, da je mož doslednejši, nego so mnogi njegovi oboievatelji. On nima tistega ein-canja, kakor konservativna stranka na Slovenskem, ki danes zagovarja koalicijo, to je koristi židovskega liberalizma, jutri pa zopet v nebo kuje krščanske socijaliste. Te napake nima grof Hohenvvart. Mi ne vemo, je li grof Hohenvvart z lahkobo zatajil svojo nekdanjo politiko, a ko je storil ta korak in se izrekel za zvezo z liberalci, ostal je svoji besedi tudi zvest. Nekoliko mu je pač pri tem postopanji to dajalo moč, da je čutil trdna tla pod nogami, to je, da se opira lahko na svoje volilce. Odkritosrčno je grof povedal v svojem govoru, da več rečij veže konservativce in liberalce, dal razumeti, daje najbolje, da oboji lepo složno hodijo svoja pota in pozabijo, kar jih je poprej ločilo. Ves Izrael je tedaj slavil državniške zmožnosti grofa Hohen-vvarta in tem častilcem pridružil se je tudi naš „Slovenac" in za njim pa še gorenjski volilci » svojo zaupnico. Malo indno je bilo videti v ti krivonosi družbi „Slovenčevega44 dunajskega dopisnika in „Slo venčevega** urednika s kolar em in pa gorenjske možake v jirhastdi hlačah. Pravijo, da je bivšemu avstrijskemu ministerskemu predsedniku ta prizor jako ugajal. Preobširno bi bilo navajati vsa dela grofa Hohenvvart a od tistega čas*, ki kažejo, daje ostal zvest zaveznik židovskega liberalizma. Omeniti hočemo le dva slučaja prav iz zadnjega časa. Jeden je že znan našim čitateljem, da grof Hohenvvart. ni hotel podpisati predloga barona Dipaulija, da bi se volilna pravica ohranila sedanjim petakarjem, drugi se je pa pripetil v pod« odseku za volilno reformo. Baron Dipauli je zadnji Čas postal zares nekaj svojeglaven in povsod kaže misli, ki se ne strinjajo z nazori, kater« je navajal grof Hohenvvart pri sklepanji koalicije. Grofje tedaj govord o varovanji politične posesti, Dipauli pa hoče to posest spraviti v največjo nevarnost s tem, da hoče uri O iti v mestno in knietsko kurijo kar vse davkoplačevalce ali pa v njej obdržati vsaj vse sedanje petakarje. Urofu se to zdi jako nevarno, kdo ve, če bi marsikje kak protisemit ne izpodrinil kakega priljubljenega inu liberalca. Odločno se je izrekel proti Dipauliju in menda ne posebno rahlo, kajti grof Hohenvvart je kot klubov general vajen le zapovedovati. Nepokorščine on ne trpi. Dipauli pa vendar ni hotel kar odjenjati in prišlo je do tega, da je pododseku obrnil hrbet. Ta dogodek je pa silno važen. Vladni listi sicer zagotavljajo, da se pododaek zaradi tega še ne razdere. Mi tudi ne pripadamo tistim, kateri mislijo, da se zaradi Dipaulija že vse delovanje ustavi. Dela v pododseku se lahko nadaljujejo, in je prav za prav sedaj več upanja, da se doseže kako spo-raztimljenje, vsaj je tisti še), ki je delal ovire nemško-liberalnim nakanom. Nevarnejša je pa ♦var za zbornico in pa za konservativni klub. V konservativnem klubu so jeli spoznavati, da bi volilna [reforma, o kateri bi se sporazumeli grof Hohenvvart in liberalci, bila jim v kvar. Zaradi tega jh većina klubova za .Dipaulija. Govori se, da so pripravljeni ljudski zastopniki konservativnega kluba celo grofu Hohenvvartu odvzeti predsedništvo, ako ne popusti podpiranja nemških liberalcev. V tem slučaja bi se razbil kon- servativni klub, češki veleposestniki bi gotovo izstopili in prišlo bi do nove razdelitve strank. S Hohenvvartovim klubom je pa za sedaj pokopana vsaka volilna reforma po načelih koalicije, ker bi ne bilo več potrebne dvotretjinske večine. Vsled tega pa propade sedanja koalicija in ž njo vlada. Sicar pa večina koalicijskih poslancev že davno ni verjela, da bi pod sedanjo vlado se volilna reforma izvršila. Liberalcem in grofu Hohenvvartu je bilo jedino na tem, da, predno pride kriza, dovrše davčno reformo in petakarje pripravijo ob volilno pravico. Po načelih grofa Hohenvvarta jh to neobhodno potrebno, kajti le tako je mogoče liberalcem rešiti sedanjo posest, ko se nižji sloji tako obračajo od njih. Začela se bode sedaj huda borba mej grofom Hohenvvartom in ljudskimi zastopniki njegovega kluba. Ce poslednji privolijo, da pride poprej do krize, predno se reši davčna reforma, je nemški liberalni stranki izkopan grob; če se pa posreči Hohenvvartu odločitev toliko časa zavleči, je pa tej stranki vpliv že nekaj časa zagotovljen. Po volitvah utegne potem njen upliv biti še večji, ker je pričakovati, da se je češki veleposestniki popolnoma oklenejo. Vlada dela seveda z vsemi silami, da zavleče krizo in baje skuša Dipaulija pregovoriti, da vstopi zopet v pododsek. .^ploh vladni listi taje krizo, ker je ranjo in pa za liberalce prišla prezgodaj. Mi smo že lani dobro videli, kam pelje grof Hohenvvartova politika, vsaj je bil nam dosti jasno razkril svoje nazore, naši somišljeniki na Gorenjskem so bili njegovo politiko obsodili z nezaupnico. Naša katoliška stranka je pa tedaj bila napela vse sile, da je za grofoVO židovsko-liberalno politiko dobila zaupnico gorenjskih vnlilcev. Zato pa tudi njo zadene vsa odgovornost, ako kedaj v Avstriji pridejo nemški liberalci še do večje veljave. Pa tudi sedaj se naša katoliška stranka ne more po-vzpeti tako visoko, da hi se odločila popraviti lansko svojo napako, <"e tudi dan za dnevom jasneji postajajo Hohenvvaitovi nameni. Čudimo se mi naši katoliški stranki ne. Zadnja leta smo imeli ju-brojnokrat priliko se prepričati, da jo vežejo tesne vezi z našimi nemškntarji in naravno je, da ne more že več samostojno delovati, ko bi tudi hotela. Kranjska hranilnica bi „kranjskim" posojilnicam hitro ustavila vire, ko bi resno naša katoliška stranka hotela kaj storiti proti koaliciji. Zato je celo mogoče, da nekateri kranjski konservativni poslanci na Dunaju potegnejo z grofom Hohenvvartom. Pa naj se razmere zasučejo kakor koli, Slovani ne zgubimo poguma. Noben umetni volilni red, nobene zvijače ne bodo ustavile etku časa. Kakor na Dunaju tako bode povsod propal židovski liberalizem in za seboj potegnil vse svoje pomagače. C. kr. okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem. (Iz učiteljskih krogov.i C. kr. okrajni šolski nadzorniki, kateri bi bili morali s 1. januvarjeni t. 1. nastopiti službe, imenovali so se stoprav te dni. V nenavadno dolgem mejvladji zastale so njihove agende prav zelo, kar jako čuti učiteljstvo po raznih okrajih. Ker so jih izbirali toliko časa, upajmo, da so nam izbrali najboljše. Okrajno šolsko nadzorstvo zdi se nam prav važno za razvoj narodnega šolstva; zato naj bo vsak okr. šolski nadzornik mož na svojem me-tu, odlikujoč se po svojom kremenitem značaju, po strokovni znanosti in neomahljivosti v narodnostnih vprašanjih. Okr. šolski nadzornik je neposrednji posredovalec mej učiteljem, šolo in šolskimi oblast-nijami. Vsa postavna določila pokaži jo se učitelju po posredovanji nadzornikovem, šele v pravem svitu; on je, ki ima opozoriti učiteljstvo, kakšen duh veje v zakonu, kajti črka je mrtva, duh je, ki jo oživlja. Okr. šolski nadzornik naj bode tudi zv»st svetovalec, dober pomočnik in pravi prijatelj učitelju v njegovem težavnem poklicu in delovanju. V metodiki bodi strokovnjak „višje kategorije", mož na svojom mestu. Njegov ugled bi mnogo trpel, škodoval bi stvari, da bi učitelj opazil pri nadzorovanji, da v metodiki, v peilagogiki ni kos ivoji nalogi. Ako nadzornik nima v tem pogledu potrebnih svojstev, ali če ne mara zastaviti vseh svojih močij v prospeh ljudskega šolstva ter v blaginjo učiteljstva, če mu je oseba, v prvi vrsti lastna, prva, šola, osobito učiteljstvo pa prav mala skrb, ako le gleda, da uravna vse svoje delovanje po najrahlejšem migljaji svojega prvega predstojnika okrajnega glavarja, da se le vzdrži na površju, no potem bi pač bolje bilo, da ni takega nadzornika. V takem okraji šolstvo ne napreduje, gorje pa tudi učiteljstvu, ki je izročeno takim ljudem na milosf in nemilost, ligonobe neljubega učitelja gmotno in duševno, ker mu ogrene življenje in vzemo veselje do poklica. Hogu I odi potožeuo, da imamo muego izgledov te vrste iz minulih let. Dolgo vrsto krivic , ki bijo v lice jasnim postavnim določbam, mnogo nasprotovanj in samovolj u os tij bi lahko navedli, ki so se godile tu i tam učiteljstvu, ker šolski nadzornik ni imel toliko poguma, da bi se bil potegnil za učitelja boječ se za nadzorstvo. Okr. šolski nadzornik naj se pa tudi vedno zaveda pri svojem delovanji svoje narodnosti. V minuli dobi so se množili od dne do dne nemški uradni dopisi na šolska vodstva in krajne šolsk" svete, čeravno ogromna večina njihovih načelnikov ne razume niti besede nemške. Zahtevalo se je celo od šolskih vodstev, naj dopisujejo okr. šolskemu svetu v blaženi nemščini, da celo, da naj se spisujejo nekateri uradni spisi v nemškem jfsikn, O rasnih slavnostnih prilikah so nagovarjali nekateri šol.-ki nadzorniki na šolstvo vplivne osebe izključno nemško, da se prikupijo navzgor, in to možje, ki jih prištevamo narodnjakom. Ne trdimo, da bi bili okr. šolski nadzorniki lahko popolnoma preprečili nemško uradovanje v okr. šolskem svetu, mislimo pa, da bi je bili vsaj lahko omejili. To pričakujemo sedaj od novoimenovanih gg. nadzornikov. Storili bodo to tem lažje, ker bode njihovo delovanje odslej v tesnejši zvezi z okr. šolskim svetom. Doba nemškutarJHiija tudi pri nas na Kranjskem še ni ponehala. Na onih šolah, kjer se poučuje nemščina, k v al i f i k n j • jo se učiteljevi uspehi po dobrih uspehih v nemščini, nadzornik pa, čim bolj se goji nemščina v njegovem okraji. Da bi vsaj jedenkrat že prešlo v meso in kri vsakemu šolniku, da tuji jeziki nimajo prostora v ljudski šoli? Okr. šolski nadzornik more v tem pogledu mnogo storiti. Žal, da od vseh novoimenovanih tega zopet ne moremo pričakovati. Izrekamo le še vročo željo, da bi dovedli novoimenovani nadzorniki z našim narodnim učiteljstvom slovensko ljudsko šolstvo na ono visoko stopinjo, na koji je že pri nekaterih drugih narodih v na-i Avstriji. D . . . ski. V Iijiihljttiii, 8. aprila. Papežev blagoslov. Veliko reklame se je za slovenski katoliški shod delalo s tem, da je papež poslal svoj b!a£'isW}v Zaradi tega se je skušalo njegovim sklepom dati posebno veljavo. Naš „Slovenec" j'' grozno napa I gospoda Klana zaradi t^-ga, ker je v deželnem zboru bil označil pravi pomen papeže« vegA blagoslova. Potrebno se nam zli, da povemo, kako sodijo o pomenu papeževega blagoslova ga-liški škofje, ki so pač toliko kompetentni o tej bogoslovski zadevi govoriti, kakor kaplanje „Slo-venčevi"1. V poslednjem njih skupnem listu pravijo: Če se sv. Oje Zahvali za častitke ali podeli blagoslov, a tem ne pohvali mti oseb, niti spinov. Dosledno iz tega lahko sklepamo, da papež s tem, da je poslal blagoslov, še ni pohvalil oseb, ki so priredile katoliški shod, ne njegovih sklepov. Sklicevanje na papežev blagoslav je v tem in v podobnih slučajih samo zloraba. Dr. Menger je v Brna v nemškem društvu razkladal Bedenji politični položaj. Sešlo se je pa bilo le kacih 100 oseb in to skoro stilni židje. Ne vemo, če je bil Menger posebno ver-el te družb.', ki je najbolje dokazovala da tudi v Brnu že kristijani za liberalce ne marajo. Menger je obširno govoril o koaliciji in njenih nalogah. Povedal ni skoro ničesa, kar bi se ne b:lo že stokrat premlelo, kar bi že ne bit povedal kdaj Menger sam. Zato pa ne bodomo navajati njegovih slavospevov koalicije. Le to omenimo, da Menger ni prav zadovoljen s sedanjo vlado. Očital jej je, da je kriva sedanjo nezadovoljnosti, ker vlada ne izpolnjuje obljube, da se bode Uprla radikalnim strankam. Menger bi menda rad, da bi pri nas postopali proti radikalnim .strankam, to je protisiunitom, Mladočehom in morda tudi proti Slovencem, kakor postopajo na Ogsrskem, ali pa da bi se vsaj proglasilo povsod, kjer ne odobravajo koalicije, izjemno stanje, uradniki pa odstavili, ako niso liberalnega mišljenja, ali pa vsaj prestavili v kraje, kjer pri volitvah ne morajo škodovati. Zares v veduo lepši luči se kaže liberalizem nemškolibe-ralne stranke. Poljski klub „Dziennik pulski" jako hudo obsoja poljski klub Piše, da so živahne razprave, kadar gre za interese veleposestnikov, za žganje ali pa petrolej. O vseh drugih stvareh se pa v klubu le prav dolgočasijo. Huda je ta obsodba poljskega lista, a neopravičena pa ni. Baš ta poljska malomarnost in pa sebičnost je že mnogo škodovala. I-pati je pa, da pride tudi za Galicijo čas, ko bodo v oliki prisilili poslance, da se ne bodo ozirali lena mteiese veleposestnikov in zidov. Novi udarec narodni jednakopravnosti Dosedaj je bilo pri severni železnici v navadi, da 80 s^ na postajah izklicala imena postaj v nemščini in v češčini. To je bilo popolnoma primerno za razmere na OeŠkem in Moravskem. Sedaj je ravnateljstvo železnice zaukazalo, da se ima le v čeških krajdi imena klicati v obeh deželnih jezikih, v nemških pa samo v nemščini. Ker na Češkem čisto nemških krajev ni, se bode klicalo najbrž imena postaj tudi v nekaterih mešovitih krajih jedino v nemščini. Občinske zadeve na Dunaju Liberalci se še niso odločili, kaj storiti vsled njih porazov. Po liberalnih listih se zopet naglasa, da liberalci nočejo nobenega kompromisa s protisemiti. Če bode zopet Riohter voljen za podžupana, pišejo liberalni listi, bode dr. Oiiibl odložil županstvo. Da pa propadejo liberalci pri volitvi podžupana, je skoro gotovo, kajti demokrati bodo glasovali za Luegerja, vsaj dr. Silberer se je tako izrazil. Ta mož je izrekel kaj ostro kritiko o liberalni stranki, katera deluje proti razširjanju volilne pravice. Po njegovem mnenju s; liberalci morejo- jedino Še pomagati, ako se 0'lločijo za občno volilno pravico. V liberalnih krogih se tudi o it m raspravljaj da bi odložili svoje mi -udate in vlado prisilili, da razpusti mestni zbor. Odločili se pa o tem še niso, in bodo najbrž poprej skušali izvedeti, bi li jih vlada z vsem svojim vplivom podpirala pri novih volitvah. Če ne dobi tega zagotovila, «e gotovo ne bodo upali, tega storiti, ker vedo, d.i brez vladne podporo prav ničesa ne opravijo. Ministarski predsednik Banffy je bil te dm na Dunaj i in j*' poročal cesarju o položaja. Čas za premem bo vlade na Ogerskem ie ni prišel. Vlada misli š. poprej jedenkrat poskušati svojo srečo z nerešenima prottoei kveninia predlogama. Koncem aprila ju predloži zbornici poslancev, da ju znova odobri Potem bc bodeta zopet nepre- menjeni vrnili gospodski zbornici. Vlada upa, d.i bode I potem v maju imela večjo srečo v gospodski zbor- j nici. V tem času ji je oIpalo nekaj opozicijskih glasov in se povekšalo število liberalnih magnatov. Zlasti se se ve ta upa, da tisti liberalni magnat j« ne pridejo več k zborovanju, kateri so prvi pot glasovali proti vladi. Posebno je vladi ležeče na zakona o jednakopravnosti Židov, zakon o svobodnem bogo-č^stju bi že bila pripravljena premeniti po željah gospodske zbornice. Ce pa že sedaj propade vlada, pa pride do ministerske krize, ker bode jasno, da Banffv nima tiste veljave, kakor se je mislilo Vzdržuje se jedrno zaradi tega, ker ni lahko mu dobiti sposobnega naslednika, kateri bi dobil novo večtOO, ki bi tudi se držala nagodbe. Grof Appouvi je namreč nemogoč, grof Khuen Hedetvaiy se pa zopet hoče preveč ozirati na liberalce, torej hoditi DO poti, na kateri je spodrsnilo \Vekerlu in bode tudi sedanjemu ministerskemu predsedniku. Nemška vlada in katoliški centrum. oti-cijozni listi v Berolinu so nakrat postali jako prijazni katoliškemu centru. Pozabljeno je vse nasprotje zaradi odklonitve Bismarckovega častitanja. Vlada bi rada si zagotovila katoličane, da bi glasovali za zakon proti prekucuhom. Nasprotje proti svobodi bode torej zopet zjedinilo in zbližalo na sprotnike. Bismarckova zadeva bode tako kmalu pozabljena. Katoliški centrum pa tudi ve, da mu je ugodneje, ako ne začne brezpogojne opozicije proti vladi. Nemška kultura Pred državnim disciplinarnim sodiščem v Lipsiji je bila te dni obravnava zoper bivšega kancelarja v Kamerunu, Leista. Sodišče je spoznalo, da se naj Leist odpusti iz službe in se mu le zi tri leta dovoli polovica pokojnine. Zlorabil je s tem svojo uradno oblast, ker je zlorabil zaprte zamorske ženske in nekatere dal z biči pretepati. Disciplinarno sodišče je priznalo, da postopanje nemškega kulturonosca se zadeva ob kazenski zakon, a veuder niso našli povoda, da bi ga izrcčili kazenskemu sodišču, kamor prav za prav spada. Dopisi. ii #. .^1 oli. roiiogii. G. aprila. (Naša. posojilnic a.j Sigurno jedna najvažnejših postojank na narodno-gospodarskem polju so posojilnice in hranilnice, kajti one pomagajo ljudem v denarnih zadregah in stiskali, jih opraščajo neusmiljenih oderuhov, privajajo k štedenju, zaupanju i ljubavi do skupnega delovanja blažijo polagoma kosmato vest lihvarjev in jih prisilijo biti krščanskim in končno uporabljajo čisti dobiček za domačo občekoristue naprave i zavode. Toraj ves denar ostane v domačem kraju, llvddevši veliko korist in torej potrebo takdi narod no-gospodarski h zavodov je maloštevilen tukajšnih rodoljubov pred letom dni osnovalo okrajno posojilnico z neomejenim poroštvom. Pričetek je bil precej težaven. In kako tudi ne! Malo pravili rodoljubov šteje naš okraj in isto tako zelo malo dovolj izobraženih sploh, kateri bi radovoljno posvetili svoje moči v protpeh gmotnega i duševnega napredka naroda svojega. A temveč imamo nasprotnikov vsake obče-koristne naprave, mej kojimi ho nekateri tako predrzni vsled svoje nečuvene oholosti in samopašnosti, da se povsod vrivajo, celo v za -stope, da bi jim bilo tem potom vzmoženo delati tihotapsko na razdor dotičnega zavoda. Prvo načelstvo naše okrajne posojilnice je imelo toraj težavni nalog, težavno stališče. Pričelo je svoje delovanje brez pravega poduka in u vedenja v upravo posojilnice in v dotično poslovanje in se je moralo temu šele samo polagoma priučiti. Toraj ni čula, če se je tu ter tam napravila kaka hiba v poslovanju in če se je sem i tja nepravilno postopalo. Poleg tega je moralo načelstvo tudi v jednomer Bkrbeti, da se je posojilnica tukajšnjemu ljudstvu kolikor toliko prikupila, ker je mnogo nasprotnikov vedno težilo za tem, da bi ta prepotrebni denarni zavod pri ljudstvu očrnilo. A zaman ie bil napor teh mož. Jedva je poteklo prvo upravno leto in že se k<že prekeristen npiiv naše posojilnice. Oderuhi so pričeli od jenjavati. Pa če Bog da, bo njih kurs še bolj padel. Urna zavist jim pač nič ne pomaga in ravno takti malo njihovo ruvanj«! in ščuvanje. Dne 21. sušca t 1. je imela naša okrajna posojilnica svo| prvi občni zbor. Na dnevnem redu je bilo polaganje letnega računa i volitev novega načelstva. II hdežba je b In vkljub nekemu skrivnemu komplotu zelo obila. Od 144 zadružnikov prišlo jih je na občni zbor nad šestdeset, večinoma iz okolice in mej temi 4f> trdih kmetov in (i kmetic; tržanov iz Mokronoga pa ni bilo videti! Poročilo načelstva ie bilo obširno in natančno, islotako poročilo računskih pregledovalcev in nadzornikov. Slednjo je bilo nenavadno rezko, osobiti) glede nagrade načelstvu. katero je sicer nagrado zaslužilo, akoravno je glede isie nepravilno postopalo. Sploh hi se pa bilo |. hitu vse še pred občnim zborom popravilo in v pravi tir spravilo, če hi bilo nadzorstvo blagovolilo povabiti načelstvo k skupni seji, pri kateri bi bilo nadzorstvo vse pri nadzorovanju v upravi posojilnice in v poslovanju načelstva najdene hibe in nepravilnosti očitalo ter dalo napotek v sanacijo istih. No pa ker se to ni zgodilo poprej, moralo se je toraj pri občnem zboru. Načelstvo je potem opravičevalo svoje postopanje, na kar je občni zbor odobril letni račun z bilanoijo in opravilnim poročilom. Za drugo upravno dobo so bili potem izvoljeni in sicer v načelstvo : Gos p Jože Kohrinann notarski kandidat v Mokronoga ravnateljem; g. Janez Virant, župnik v Mokronog i ravnatelja namestnikom; g. Jarnej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu tajnikom; g. Jarnej Sbil, trgovec v Mokronogu blagajnikom in g. Kari Tomšič, c. kr. poštar v Mokronogu članom; gosp Eduard Bohinec, učitelj v Mokronoga in g. Janez Rihtaršič, kaplan v Mokronogu namestnikoma; v nadzorstvo in kakor računski pregledovale! so bili izvoljeni g Janez Mrvei župnik v St. Rupertu; g. Viktor Rosina, c. kr. notar v Mokronogu in gosp. Franc Zapančič, posestnik i krčmar v Rakovniku, pri shodmh nasvetih in predlogih se je posebno to povdarjahi, da bi se dosedanja pravila pri prihodnjem občnem zb »m glede zadružnega deleža spremenila tako, da bi se uvedli glavni in opravilni deleži, slednji prav nizki jedino le kakor znak zadružništva in da bi se v poštev jemalo olajšave pri pristojba!:, katere nam dajeta zakona z dne 1. junija 188!). št. 91 in 11. junija 1894, št. 111 drž. zakonika a da bi se tema zakonoma prilagodila pravila. Koncem današnjega dopisa naj bode dovoljena uljudna prošnja do vseh visokočastitih gospodov duhovnikov in gospodov učiteljev v našem sodnem okraju, da bi blagovolili kakor za gmotni in duševni napredek veduo vneti naše neuko ljudstvo pri VBaki priliki pouČeva'i o veliki koristi posojilnic in hranilnic ter vnematt »sto za te prepotrebue Zavode, da bi ljudstvo ne hodilo samo po posojila, temveč da bi tudi nekoji svoje prihranjeno novce pri naši posojilnici plodonosno nalagali. Varnosti je v to povsem dovolj, a dohodkov pa več kakor kje drugod. Tistim gospodom pa, ki so blagovolili vsled osebne mržnje izstopiti iz zadruštva naše posojilnice, naj bode tu odkrito povedano, da naša posojilnica vsled njihovega izstopa čisto nič trpela ne bode, da je bil tudi njih pristop neka tajna spekulacija, katera se je pa izjalovila in da je izstop šele tačas umesten, če se je poprej že ves delež vplačal. Dovolj za danes. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. aprila — (Osobne vesti ) Deželni odbor je imenoval asistentom na porodniškem oddelku deželne bolnice v Ljubljani dra. Alfreda Val en to pl. Marchtharna, sina primarija na tem oddelku in ravnatelja bol ničnega. Pač redek slučaj, da bodeta sin in oče sodelovala v taki stroki. — (Gonja zoper protisemitem) se je pričela. Zajedno s povrnivšim se kardinalom Schon-bornom prišel je iz Rima znani abbe Pij Marija Mortara, radi katerega se je pred dobrimi 36 leti vse židovstvo dvignilo proti rajnkemu papežu Piju IX, ko ga je v detinstvu — rojenega zida — pokrstil. Krščenec je postal poslej katoliški duhoven in misijonar, ter je kot, tak prehodil malo ne celo Evropo. Sedaj ga pa je avstrijski episkopat pozval kot „antemurale" i pred rastočega protise-mitstva sebi in koaliciji v pomoč. Prva postaja se mu je določila v Ljubljani ob sedežu tajnika epi« skopatskega odbora, kuezoškofa dr. Missie — in tu o9tane sedaj nekaj dni, predno prične svojo misijo po širni Avstriji. Včeraj zjutraj je abbe Mortara pri nemški propovedi v stolni cerkvi naglašal svoje zvanje, grozeč protisemitskemu navalu, kakor-snega ni najti izven Avstrije nikjer — sklonil prepoved s spodbudilom in molitvjo za spreobr-nenje zidov in za omejitev protisetnitskega gibanja. Na večer pa je predaval o istem predmetu v dvorani kat. rokodelskega doma. — Prepuščajoč sodbo, je-li uprav v Ljubljani vredno ali celo umestno bilo začeti upor nasproti protisemitstvu in agitacijo na ljubo židovstvu, vsakemu posainniku kon-statujemo tu ie, da je včerajšnji dan pokazal prvi vidni sad Schdnbornoveg t potovanj i v mejah naše države. — (Tretji redni koncert „Glasbene Matice) Zares izreden glasben užitek nam je podala „GlbSbetia Matica" minulo soboto, ko se je pod vodstvom dičnega nje koncertnega vodje g. M. H u-bada prvikrat izvajala velikanska Dvofakova balada za soli, mešan zbor iu veliki orkester „Mrtvaški ženin" v prekrasnem Stritarjevem prevodu. Ako pomislimo, da seje ta jako težavna, 18 številk obsezajoča in nad '2 uri trajajoča umetniška skladba mojstra Dvoiaka tako velečastno predstav- j !j da z zgolj domačimi močmi, mora se rea; 1 čestitati vrli naši „Glasboni Matici". To je bil nov in sijajen dokaz, kako napredujemo na umetniškem glasbenem polji z uprav velikanskimi koraki. Zasluga za to gre duši vsega glasbenega gibanja v tem zavodu, koncertnemu vodji g. H u h adu, poleg njega pa res požrtovalni umetniški navdušenosti, s katero so solisti gdčna. Verhunčeva, gg. Razingerin Stuhec in dame in gospodje zbora izvajali to velezanimivo in krasno skladbo. Pridržujoč si obširno oceno dela in njega v vsakem oziru izbornega izvajanja za jutrišnjo številko, omenimo danes le še to, da je navdušeno občinstvo svoje priznanje opetovano izražalo po posamičnih številkah vsem izvršujočim solistom, zboru in orkestru. Posebno simpatično je pozdravilo takoj pri nastopu nadepolno našo umetnico gdčno. V r h u n -čevo, kateri se je izročil krasen šopek, istotako so bili pozdravljeni pri nastopu gg. solista Razingerin Stuhec in neumorni vodja g. II u b a d. Ker se vse krasote take velike skladbe morejo uživati še le po večkratnem slišanji, smo preverjeni, da bode tudi današnje ponavljanje „Mrtvaškega ženina" privabilo v redutno dvorano vse prijatelje vzvišene glasbene umetnosti Posebno pa opozarjamo na današnji drugi koncert one, katerim ni bilo možno udeležiti se prvega. Začetek je zopet točno ob 8. uri. Besede skladbe se dobivajo pri g. Zagorjanu in zvečer pri blagajni. — (Trgovska in obrtniška zbornica kranj -ska) imela bo v torek dne 9. aprila oh 2. uri po* poludne v magistratni dvorani sejo. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo o ustanovitvi učnih tečajev za slamnikarstvo v Domžalah. 3. Podelitev ustanov učencem in učenkam na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani. 4. Volitev jednega člana in jednega namestnika v carinski svet. 5. Poročilo o sejmskih pristojbinah mestne občine Lož. G. Poročilo o G prošnjah za podelitev dopustila v izvrševanje stavbenih o hrtov. 7. Poročilo o ustanovitvi štipendij za obiskovalce p!e-tarskega oddelka na tukašnji c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo. 8. Poročilo o prošnji za dovolitev prireditve razprodaje. 9. Poročilo o premembah določil zakona o bolniškem zavaiovanji. — (Glas iz občinstva j Piše se nam: Začela se je stavbena doba, a novo vladno poslopje se najbrž letos še ne bo gradilo. Kakor znano, namerava vlada zidati novo poslopje v Erjavčevih ulicah, na svetu, lastnem kranjski stavbeni družbi. Ta družba pa za svet ne zahteva samo dobrega plačila, ampak je stavila tudi pogoj, da se mora stavba njej izročiti. To je uzrok, da še ni gotovo, se-li bode sploh v Erjavčevih ulicah zidalo novo vladno poslopje. Ce se stvar dobro preudari, bi bilo skoro želeti, da se ta namera izjalovi. Glasom se vedno veljavnega sklepa občinskega sveta je tam zidati zgol vile, in lice cele okolice bi se skazilo, če bi se mej majhne vile postavila velika palača. Vrh tega pa bi stalo vladno poslopje prav na mestni periferiji, (ločim bi sodilo sredi mesta, reiimo tja, kjer stoji sedaj nesrečno vojaško skladišče. Naj bi merodajni krogi to stvar vender resno pre-udarili predno se detinitivno odločijo. — (Izpiti učne sposobnosti) za ljudske in meščanske šole se bodo pričeli v Ljubljani dne 6. maja, v Mariboru pa dne 8. maja. V Ljubljani se je /.glasiti do 22., v Mariboru pa do 30. dne aprila. — (Policijske vesti) Tekom meseca marca bilo je po ljubljanski mestni policiji aretovanih 292 oseb in sicer: zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru 74, zaradi pijanosti in poleganja po ulicah 18, zaradi tatvine IG, zaradi beračenja 113, zaradi postopanja 56, zaradi reverzije 11, zaradi telesne poškodbe 8, zaradi poškodbe tuje lastnine 1. Od aretovanih oseb se jih je izročilo c. kr. deželnemu sodišču zaradi hudodelstev 1T>, in c. kr. za mesto deleg. sodišču 14; po odgonu se jih je odpravilo v dotično domovinsko občino 141, proti ostalim pa se je policijsko-kazensko postopalo. Iz mesta izgnale so se 4 osebe. Ovadeb je bilo 233, mej temi 17 zaradi tatvine. — (Detomor) V kleti mestne klavnice Ljubljanske našli so včeraj popoludne umorjenega novorojenega otroka ženskega spola, zavitega v stare preproge. Kot umora sumljivo aretovala je mestna policija deklo živinozdravnika g Deva, 1 iršulo Jurca, katera je priznala, da je otroka povila in potem zadavila. Jurca se je izročila deželnemu sodišču. — (Nekaj za juriste!) Ljubljanski advokat kot zastopnik notranjskega kmeta zaprosi za izvršilno 1 ;-»ž!e> neke terjatve vknjišenena zemljišči nlegoveg 1 klijenta, do kiter- si je ta pridobil izvršilno nal-zastavno pravo. K dražbi pnde za prvotnega upnika zarad neznanega bivališča kurator ad actum, kmetic osebno in njegovega zastopnika s pooblastilom izkazani substitut v osebi — kaplana (koucipijent „fin de siecle"!) Dražbi se prične. Kmet obljubi malo svoto. Njegov lastni zastopnik zanj deset gold. več! Sodnik, zapisnikar in navzoči se spo-gledajo. Sodnik razloži stvar. Toda kaplan se odreže, da bode zdaj dražil v svojem imenu. In prične se živahna dražba in kaplan nažene svojemu klijentu terjatev čez pravo vrednost. To se je zgodilo v letu 1895 po Kristovom rojstvu. Ziznimek akta in imena SO na razpolaganje. — (Učiteljsko društvo kranjskega okraja) bode zborovalo dne 10. aprila ob 10. uri v Kranj i, Na dnevnem redu j" a) premeinba pravil; b) slov. deželno učiteljsko društvo; c) naprava zemljevida domačega šolskega okraja. — (Starinske izkopine.) Na Ljubni poleg Vidma so našli te dni delavci v vinogradu gospe Volavšekove več zanimivih bronastih starinskih sulic, igel, zapestnic, zapon, ostankov Čelad, biserov itd. Sodi se da utegnejo najdene stvari biti še iz dobe pred Kristovim rojstvom. — (Majevi hrošči v marcu.) Iz Vidma se poroča, da so se tam že zadnji dni marca meseca pojavili prvi majevi hrošči. — (Tatinski puščavnik.) V gorovji blizu Dobrovja na Koroškem so nedavno orožniki zasačili moža, ki je celo minuto poletje bil strah okolice ter kradel. Ujer je le mogel. Zove se Janez VValdl ah „Sohehn-Haneu, doma iz Rajhenava v celovški okolici. Bival je visoko gori v gorovji ter kradel tudi poSsbno živino. V-se tatvine, ki so se izvršile zadnji čas, je bržkone izvršil on. Orožniki in kmetje iz okolice so po vsem gorovji prebrskali gotovo več nego 100 skalnih razpoklin, predno so našli tatu visoko gori v svojem brlogu. Pod visečo skalo si je bil iz kamenja /gradil uttco in razpoke zamašii z mahom. Z.t ubod mu je služila mala luknja, v steno pa je vmestil malo ukradeno okence Tu je bival celo zimo in zavžival vkradena jedila. Pod drugo skalo je imel kuhinjo, pred njo pa razpet dežnik, da bi žar ognja ga ne izdal. Zopet pod drugo skalo je nuel zalogo moke. Na drevji je vistl vkradeui ftpeh (34 funtov) in vkraden del prešiča. Ped r^zookliuo drevja je bila še na pol polna deža masla in več ključev in vitrehov. V raznih skalnih razpoklinah je imel klopi, na katerih ea je bržkone grel na soinci ter gledal na krasno okolico. Z velikim vriščem so ga prignali v Do-brovje in vsa okolica se je oddahnila, da je kouečno rešena tega tatinskega čudaka pnščavnika. — (Učiteljski banket v Sežani) Učitelji in učiteljice sežanskega okraja so dne 4. t. m. priredili novoimenovanomu okr. Šolskemu nadzorniku tega okraja g. Matku Kantetu banket, da mu tako izrazijo svoje simpatije in da pokažejo, k.oko jih VeSell njega inieiinvante. Banket je obiskal tudi okr. glavar dr. grof Schaffgotseh ter s primernimi besedami pozdravil udeležmke ter je zagotavljal, da je in ostane pri atelj šole in učiteljev. — (Občinski zastop v Kozani je goriškim slovenskim deželnim poslancem izrekel zahvalo in priznanje na njih postopanju v zadnjem zasedanju dež. zbora goriškega. — (Usadi ki se je udri pri Podsredi, še vedno ni odstranjen, b.iti se je telo, da se udere nov. Nastalo je pet studencev, tako da sta sredi plaza nastali dve jeserct. 90 pijonirjev s Štirimi častniki je neprestano pri delu. Ljudje so silno zbegani, zlasti ker se boje, da se udere nov usad. * 1 Astr nomična znamenitost.) kakeršne še ni b lo po Kristovi smrti, bode letos na veliki petek. Ta dan bodo namreč stali okolu solnca vrteči se planeti istotako, kakor na dan odrešenikove smrti. Ob 4. uri 20 min. popoludne bode mesec stal pred zvezdo L vrste „Špica" iz skupine nDevica" in bode za dlje nego jedno uro zatetnnil svetlo bleščečo zvezdo. * (Razbojnik - krošnjar.) V takozvanom \Vienerwaldu pri Dunaj] se je zadnja leta zgodilo več roparskih umorov. Razbojnika Karla Rehaka ni bilo dobiti. Koliko je bilo začudenje dunajskega detektiva, ko je te dni v neki dunajski krčmi zagledal morilca, ko j« krošnjaril s palicami. Predno ga je mogel prijeti, je morilec odnesel pete. * (Strajkujoči pivopivci-) Preširni kr'marji v Bamberbridgeju so podražili pivo za pol pennvja. Vsled tega je mej oiidotnimi pivopivci nastala silna razburjenost. Sklicali so tabor in tam soglasno sklenili, da ne bo nihče pil piva dokler se mu cena ne zniža. Vrh tega so dali natisniti posebne listke, katere razpošiljajo po vsi Augle ki in s katerimi svare tujce, naj nikar ne hodijo v Bamberbridge, če pa že (uidejo tja, naj ne pijejo piva. V očigled tako radikalnemu postopanju bodo morali krčmarji pač odnehati. '* (Galanten sodnik ) V Milanu je bil pozvan pred sodišče bogati trgovec Pavel Prade, ki je bil tožen, da |e gospico Delilno de Majo na ulici poljubil. Tožiteljica je prišla tuli k obravnavi ter je s svojo lepoto naredila na vse navzoče in tudi na sodnika tak utis, da je obtoženca oprostil. Utemeljil je sodnik svojo razsodbo z laskavimi besedami, „da obtoženec, videč tolik«; 1 bilje lepote iu dražesti ni ' mogel premagati se in da je ;ožiteljico poljubil le vsled nepremagljive sile." Akopram je razsodba torej bila povoljna za obtoženca, bili so pa razlogi tu li za tužiteljice tako laskavi, da je ona z zahvalnim pogledom na sodnika se zadovoljila z razsodbo, katero je tudi občinstvo navdušeno odobrilo. Davila, s Za slovensko šolo v Velikovcu so od 1.— lo. marca t. I. darovali: SI. hranilno in posojilno društvo v Celovcu po preč. g. ravnatelju župniku J. VVieserju 100 k., si. podružnica za Tolsti vrh in okolico po g. D. Kotniku 12 gld. 94 kr, nabrane dne 25. februvarja t. L, vč. g. Jožef Laz-nik, župnik v Polhovem gradcu 15 k. ki jih je darovala četvorica vč. gg. duhovnikov, katerim je pri srcu verska narodna šola, vč. g. J. Virant, župnik v Mokronogu 11 k., ki jih je zložila vesela družba, g. Apolonija Grajzar 8 k., ki jih je nabrala v veselem domačem krogu v Vodicah. — Z geslom: „ Pobegni skoro dan grozan, Ko bil je v grudo pokopan -- Slovenski Korotan!" nam je poslal č. g. P. Gregorc, kapelan v Trbovljah 78 k. nabranih v tamošnji dolini. Darovali so: Preč. g. Peter Erjavec, župnik 111 duh. svetnik, čč. gg. kapelana Ant. Ve-ternik in P. Gregorc, g. župan Ferdo Roš po 10 k , g. obč. odbornik F. Polak 4 k., gg. A. Volaršek. obč. svetnik, Pr. Kalan, obč. svetnik, A. Pintar, obč. odbornik, A. Gradišnik, učitelj. L Lih, učitelj, J. Moli, trgovec, J, Porte, trgovec, J, Goropevšek, krčmar, J. Holeček, žet. uradnik po 2 k.; gg. J. Sorčan, nadučitelj, 8. Močnik, čevl]ar, J. Ilrbats, kmet po 1 k., gospa Ana Dimnik 6 k , g. Terezija Pollak 2 k., g. Roza Plavšak I k. gdč. Matildi Irgl. Justina Pust. Uršula Frankovič in gospa Milija Alešovec po 1 k. — SI. uredništvo „.SIovencHJ nam je izročilo 233 k, ki so jih darovali : Preč. g. Matija Erjavec, dekan v Vipavi 5 k., vč. gg. J Skvarca, župnik v Budanjah 5 k., M. Arko, župni it v Štunjah o k., V. Klobas, kurat na Slapu 5 k., I! Tekster, kurat na Colu 5 k , J. Mikš, župnik na Planini 5 k., zlatomašnik in duhovni svetnik .1. Nakus 10 k., kapelan Fr. Rajčevič 5 k., Neimenovan 6 k., 5 vč. gg. župnikov iz urnega grabna 10 k., vč. g Valentin Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi 10 k , čč gg. I ubtjanski bogoslove! namesto venca na grob umrlega tovariša g. Medica 24 k., g. Lovro Aljančič star. v Bistrici pri Tržiču, namesto venca na grob nepozabnih vnukov 10 k., č. rodbina Pogačnikova na Dubravi pri Kropi namesto venca na grob ljubih otrok 10 k., „veseli prijatelji zbrani v konjiški kapelanlji" 12 k., vč g. Župnik Fr. Jarc na Mirni 10 k., vesela družba v župnišču na Slivnici pri Mariboru 29 k., vč. g. M Prijatelj župnik v Strugah, namesto venci na grob nadučitelj 1 Pavčiča 10 k., g. M. Petrič. učitelj v Strugah, v isti namen I! k., po vč. g. župniku K. Miklavčiču gostje zbrani 24. januvan 1 t. I. pri Klemšinn pri sv. Križu pri Litiji ! 1 k. 10 s cer gg, A. K.. F. M., K. M. po 2k., gg. M. B., A. Št.. P. K. in gdč. G. G , M. M. po 1 k. o priliki podružnično veselice v Cerknici so darovali : j>reč. g. Fr. Kunstelj, dekan, č. g. Pr. Pešec, kapelan, č. g A. Lavrenčič, kapelan po 2 k., č. g. Fr. Kosar, kur.d v Begunjah 1 k., gg. A Bonač iz BegUn .1. Justin, tj, kr. kancelis!, J. Porent, J. Pe'rovčič iz Dolenje vasi, M. Mrzlikar 00 1 k. in gč. J. Kunstelj 2 k. — Iskreno se zahvaljujemo vsem blazini darovateljem. Naj bi lepa vrsta danes imenovanih rodoliubkinj in domoljubov nagnila slehrnega zavednega Slovenci, da daruje skromen dar za s I o v e n s k o š o I o družbe sv. (sirila i 11 Me toda v Velikovcu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Bxz o j SL^lr O- Trst S. aprila. Včerajšnji VOlilski shod v Brezovica)), občina Portole, je bil sijajen. Ob navdušenem pritrjevanju so govorili dr. L agi H J a, M a n d i č in več kmetov. Udeležba je bila ogromna. Samo v zborovatnib prostorih je bilo dvanajststo oseb, prav toliko pa zunai. Shod je soglasno in oduševljen vzprejel več resolucij. Vladal je uzoren red. JDuuaj 8. aprila. Nuncij Agliardi odpotuje v Ostrogon k pr masu Vaszarvju. O bitt-Icoštih izide baje v kupen pastirski list avstrijskih in ogerskih škofov zoper pro tise mitsko gibanje. Sofija 8. aprila, Narodnega sobranja, preiskovalna komisija, voljena, da preišče poslovanje Stani bulovljevo v času, ko je bil načelnik vladi, je sklenila, izročiti Stambulova sodišču, da proti njemu imstopa. Berolin S. aprila. Bolgarski ministeraki predsednik Stojlov je prosil oficijelne avdijen-cije pri cesarju, prošnja pa se je odbila. Stojlov je vzlovoljen odpotoval v Darmstadt k bivšemu tajniku Battenberžanovemu, Mengesu. Lipsko H. aprila. Zaradi nečuvenega trpinčenja črncev v Kamerunu toženega kan celarja Leista je disciplinarno sodišče obsodilo na odpust iz službe. Listnica uredništva Gosp. J. S. G. tu: Hvalo lepo za poslane informacije. Zvijuče seveda razkrijemo, fie bode treba. Pozvedujte nadalje in poročajte nam! „G-lasbena Matica" v Ljubljani. Danes v ponedeljek 8. t. m. III. redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada v redutni dvorani. Mrtvaški ženin. Dalada. — Zložil za soli. m elan zbor in veliki orkester dr. Anton Dvorak Besedt Krbenove. Posl. J. S t r i t ar. SKadel «• i* «»•» ?•». url Rve4fer. ■ .<»< Crljlte nrri'li«' C nprila. Na Dunaj i: 86, 81, 12, 10, 40. \ Gradci: 56, 86, 42, 7:1, 83. Meteorologično poročilo. rt Oas opazovanja Stanje 1 barometra v mm. l Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ca te 7 zaitrnj 2. popol< B, zvečer 7.*t7«> 731'2 782*9 .T 2° 0 H 8» C 6 8« C si. j» z. si. sv/.. si svz. obl. d. jns. d JHB. 0- 0 dežj t. 7. aprila 7. zjutraj 2. popol 9, sveder T 7278 72.'»;» 726*7 r>-8« c 14 2UC y-2° C bre/.v. si jug si. l/.ll. jasno jasno obl. 000 dežja. nad Srednja temperatur normalom. i 0 8* in ! • 7", za 2'8" pod in 01) dnč 8. Hprila 1896, Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 70 kr, Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ '•O , Avstrijska zlaia renta....... 123 „ 50 „ Avstrijska kronska renta 4' 0..... 101 „ 86 a Ogerska zla* a renta 4%....... 123 „ BO Ogerska kronska renta 4...... 5<9 „ 40 , Avstro-ogerske bančne delnire . . .1103 , — , Kreditne delnice......... 404 „ 2f> , London vista........... 122 „ 25 „ NemSki d rž. bankovci za 100 mark . 69 , 72''t „ 20 mark.......... 11 „ 94 20 frankov.......... . 9 „ Hs „ Itiilij.in-ki bankovci........ 46 „ 06 ■ C. kr. cekini........... 6 , 78 Za Veliko noč priporočam prisi no in domačo gnjat (šunko) kakor tudi l/.vrMtne kranjske klobase. Dalje ae priporočam slavnemu občinstvu za garniranje krožnikov in fin »špik. Z velespoAtovanjem Marija. Awanzo Gledališke ulice št. 890—1) Zajeda. Odgovarjajo na „Poslano" gospe Ivan« Kovač v tukajšnjem nemškem uradnem listu z dne* 30. marcija 1895, št. 73, izjavljamo podpisani dimnikarski mojstri deželnega stol m ga mesta Ljubljana, da smo samo radi tega priobčili izjavo z dne 28. marcija 1805, da popravimo deloma pomotne, deloma ne-doraznmne trditve gospe Ivane Kovač v nje objavi v ljubljanskem listu (Laibacher Zeitung) in v „Slovenskim Narodu" z dne 10. marcija 1895, kar smo bili izvestno ne samo opravičeni, marveč tudi slolžiil Mtorltl I Ničevo je torej očitanje, da smo priobčili izjavo z dne 28. marcija 18U5 zgolj iz sebične zavisti, kajti, hvala Bogu, takšnega povoda pač nimamo. Odločno torej odvračamo to očitanje ter konstatujemo, da se ni nikdar gospej Ivani Kovač podelila koncesija za izvrševanje dimnikarskega obrta v glavnem mestu Ljubljani. V Ljubljani, dne 6, aprila 1805. Ivan Vrhovec, Ludovik Stricel, Elizabeta Pošvvar, Viljem Dopfer, koncesij onlranl dimnikarski mojstri glavneg-a mesta LJubljana. ,377—2 novejši nedreci. Stefanijevi nedreci, najboljši izdelek. Dunajski nedreci, dober trinitnik, siv in rujav. H^jT" Najboljši za ženske je *~sv4| ScliiiiUIerj <-v patentovani nedrodržec ki velja gld. 9 " SO pri SDckxxag©l-u Mestni trg it. 24. (J43-4)A c * ^ ri m C a Q o -o 1 Lekarna Trnk6czy. Dunaj V. iS Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Ribje olje.) 1'riznnno najbolje učinkujoč« in pristne vrste, vedno svele v zalogi. Snkleuica z na-vodilom o porubi BO kr., dvotoa SCi klunic« 1 prid.; 12 malih steklenic r> jjld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (1.29-23) Dobiva se pri Uba du p . Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. PohIIJm um u oliriatiio potato. r W P H 3 »-3 g P >r o* o Š Lekarna Trnk6czy v Gradci C. 1f. liano ranatuljim antr. drl, zelenic. M iz voznega reda ^rs>15sw*r2x«ejrab odL X. ©let ©To r«. 1694 Haatopno omenjani prihajal'il In odhaja'nI čul oanacanl »o | iniK>HNMllwm tim* 8raxlnJ»>«vTt>pakJ 6 a* ]• brajnama tera * Llub l|ul m S m ln nt i naprej. Odhod ts LJubljane '.inž. kol.) O* IS. Mri B min. p* imM oaebni »lak t Trbt«, Pontabel, Heljak. O*. loTeo, Krauienafoite, Ljubno, 4aa Bolzt'ial t Aueien, Iechl, Ornim« dan, Bolnaimbd, l>and-«aat«lu, /«11 na jeacru, Hteyr, Lino, U'ulnjp vio«, Pisanj, Mkiijtn« var«, K«pr, Korlore v»re, Fr&ncuv« Tara, P.-qo, Itlpaijo, DnnsJ Tla Amttatten. Of> S. uri Ht min. tjutmf mai&nl vlak * Noto rnefto, Koi>vm O* J. uri tO »tlM. mjutrnj oml.ui vl.ik t Trhli, 1'unlabvl, Beljak. O«. loToc, Pranieiiif««!«, LJuhno, Dunaj, &«i Selithal t Si.Iihu/..»■!, I>nna> vim Amttettan. Oh tU, uri ftfi min. rfopolutln* mnianl vlak v Novo ineito, K.mv/, Ob 11. url MO mlM. ,i.,rotte,ti\>- oiebni vl..i; y Trbia, Pontabel, e<-i »k, Oeluvoc, f>Knitf>ntfo«to, L^nbnO, S.'lrtl:.«!. Omni; Ob 4. uri t4 min. fifolti'irtr oieSui vlak ▼ Trbli, IloIJak, 0*1-.»•<•, IJtil.r.u, ćoa Solithal t .•• .I:ur/ra I, Lend-Ua«t«iu, Zeli na jaaoru, mi, muit, liregnio, Ourili, (omu vi>. 1'arii, Stayr, Iilnc, Omumlan, !r. l.l Hudajavle«, Pli^nj, Marijina v.tre, W> t, framiovr ».>re, Karlovo «ar«. Prago, r.ipiko, UunaJ vla AmstKttan Ob 7. uri VO min, *%t>rrr mnanni rlak » Nuvo BiMtO, KoćaTJe. Prihod v LJubljano tjus, kol). Ob 3. uri 3& min. i/uff narav, Karlovih itfui, Kara, Marijinih virov, ► uja. Mu 'i i. i*- vii-, Kolni>irr»tta, (iluut, Stavra, Giritnnleiia, Itohla, \na nora, /alta na jr«i»rii, f^n-l-Oafieira. Ijitil-iioifa, i'i-le vi-n, Bal) akaVa Ffium naffiatr Trbiža Ob M. uri tU min. thilnt) mračni vlak ir Ko<.ovja, .Vniim« muatii. ttb ti. uri '.'7 rt nit. ,tttfMtiwt ur oaehiit vlak ■ liunaja vin \nnio-.tim, IiipalJe, Vratr«, Kraticovlb varov, Karlovih varuv, K(rra, Mtr'jniJh varov, 1'lcnja, Bnrlejevlo, Solnofrrada, Llnoa, Sloyra, Pariaa, llinnc, 1'iit Hra^nU-e, TiKimoata, Zolla na Jacaru, Leud-Uaataiua, 1 i. Oclovoa, Lioiisa, Pninahla, TrbUa. ttb H. uri :t'J tntn. jio/iotudne maaaui vlak li Kočevja, NovetT* mam« . OA 4 uri 4H min. fvtn>lu a. url iit min. ifi-'T oaabni vlak a Dunaja preko Amttottnia uri UjobnaK*. Knljaka, Cetovoa, Pnntabla, Trbiaa. Odhod ts LJubljane (dr*, kolj CM 7. aara H3 min tjutroj v Kamnik. a S. a OS , ituftotuftn* „ „ e S. m 30 n »t**^*rr* m „ Prihod v LJubljano (dri. kol.). Ob n. —rt tit: min. t/«rr<^ la Kamnika (5 — 78) a 11, j tU , rf«/Miin<- . »1 WO .. mrrr^r Bavarsko „J^opatar^ črno pivo (0p««teatt>a*«&ti) posebno tečno ter bolehnim pripoiooljivo. iz prve pivovnrae H« illuinjrjrve v ."»IhhhU«»\vr^ek po 1*4 kr., izborno Koktlerjevo |iivo o'J4l—9) ksjjjT Trrč;el«: po 3.0 Icr. " gnmbami...... „ 1' — Rokovice glace in švedske s 14 gnmbami ... „ 1 *7."i R »konice b koinhovino podlite ....... 1*60 Rokovire za gospode, bnrvane z 2 gumbama . „ — '60 Rokovice iz janjčje kože, črne z 2 gumbama . „ — 80 Rukovice iz ko/lićeve kože, dvojno Site ... „ 1 — Rokovice za deftke, navadne....... „ —M Rokov iee zti dečku, podSite........ m —'70 Vojaške glace in kastor-rokovice...... „ —80 Kastor-rokovice I. vrste......... * 1 2f> Kravate za glavno sezono najmanje 600—800 dvanajstin v vseh običajnih oblikah in barvali in najnovejšega kroj* in vojaške kravate patent Schatr.l "brez gumb, zaponk««, «pone, ©SLxra.o rza. i-^tllcaiti, dobivajo se po najnižjih cenah (387—1) jedino pri C. J. Hamannu v Ljubljani, Glavni trg št. 8. «000004 Najnovejše klobuke za (.'Hib—2) gospode in dečko iz klobučine priporoča z veleRpo&tovanjem C. J. HAM AN N Glavni trg št. 8. Največja iaber. Najboljša kakovost. Najnižja cena. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tiak .Narodne Tiskarne".