67. številka. Ljubljana, v sredo 23. marca 1904. XXXVII. leto. Izhaja; vsak dan zvečer,?izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 b, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 b. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če Bd trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Korber. Na Dunaju, 22 marca. Predvelikonočno zasedanje državnega zbora je bilo danes popoldne končano. To zasedanje sicer ni bilo dolge, a brezplodno in sicer zaradi češke obstrukoije. A bilo je vendar pomembno. V tem kratkem časa kar je zborovala poslanska zbornica, se je pokazalo, da je stališče Korber-jevega ministrstva tako močno omajano, da utegne kmalu priti ura, ko dr. Korber ne bo več ime! v rokah državnega krmila. Korberja zapuščajo vse stranke. Poljaki, ti najboljši diplomatje v parlamentu, ki poznajo natančno dunajska tla in dunajsko atmosfero, so bili prvi, ki so pokazali Kftrberju hrbet, j Ideal vse politike poljskega kluba je, biti vedno v službi vlade. Kadar se Poljaki obrnejo proti kaki vladi, potem je brez dvoma, da je dotično ministerstvo že pred bsnkerotom. In Poljaki so nenavadno energično nastopili proti Korberju. Izigrali so celo ministra zunanjih del grofa Goiuchowskega. Kflrber je zahteva', naj se izvoli delegacija še pred Veliko nočjo; bržčaB se je hotel s tem rešiti dolžnosti, sklicati državni zbor tudi po Veliki noči. Poljaki pa so se z drugimi nenemškimi strankami vred temu uprli, pridobili grofa Go-luchovrskega na svojo stran in s tem Korberja prisilili, da je moral odnehati. Delegacije se bodo volile po Veliki noči. Dotlej pa se tudi razjasni položaj, kajti vrŠe se posredovanjem Poljakov nova pogajanja med Cehi •n med Nemci. Ta pogajanja so se začela, ne da bi bil Korber za to vedel, da, proti njegovi volji. Od leta 1900.. kar je Korber ministrski predsednik, so se vršila taka spravna pogajanja skoro vsako leto in so bila vsako leto brez uspeha. In ti neuspehi so vedno utrjevali stališče dr. Korberja; čim večje je bilo nasprotje rned Cohi in med Nemci, toliko manj je b'\o upanja, da pride i na vlado ministrstvo, v katerem bi bili zastopani ti dve narodnosti, toliko trdneje je stalo Korberjevo ministrstvo. To je veljalo, dokler je v ogrskem parlamentu divjala abstrakcij*. Sedaj pa se je to naenkrat spremenilo. Tisza je zmagal, ogrske ob-strukcije je koneo in zdaj sili krona na to, da nastane tudi v dunajskem parlamentu red. In s tem je prišel Korber v jako neprijeten položaj. Ca bi bil Tisza razpustil parlament, bi bil tudi Korber lahko dobil dovo ljenje, da to stori. V tem slučaju bi bil namreč v ogrskem parlamentu padel carinski tarif pod mizo in bi se delegacija ne volila — vsled tega bi se to moglo tudi v Cislitvanski prenesti. Ali stvar se je obrnila drugače, ker se je Tisza sporazumel a opozicijo, in zdaj je prišel tudi Korber v stisko. Stiska je toliko večja, ker se je kakor rečeno brez vednosti dr. Korberja začeia spravna akcija. In ta spravna akcija je toliko pomembnejša, ker zahtevajo Miadočehi, da odstopi Korber. To je eden prvih njihovih pogojev za sporazumljenje z Nemoi. Sprava Cehov z Nemoi pomeni konec Korberjevega vladanja. A tudi če se sprava ne doseže, se Korber bržčas ne bo mogel vzdržati, kajti proti njemu so se združile vse ne-nemške stranke. Poljaki sami so že odločno proti njemu in podpirajo Cehe v njihovem boja, kakor jih podpirajo Slovenci, Hrvati, Malorusi in celo Italijani, da, izvoljenec nemških strank, dr. Ernest pl. K6rber, je srečno dospel tako daleč, da so ga že nemške stranke začele zapuščati, ker menda uvidevajo, da ni kos si« tuvaciji. Z zaključenjem državnega zbora ni ta boj pretrgan, nego je stopil le v novo fazo. Ko se snide sredi aprila zopet poslanska zbornica, se pokaže, kakšen bode izid. Sodeč po sedanjih okoliščinah, je jako verjetno, da pade Korber, zakaj z razpustom parlamenta bi se prav ničesar ne doseglo in bi bil razpust tudi iz ozirov na Ogrsko sedaj neumesten korak. Druge srednje poti ni. Če se Nemci in č*hi vsaj toliko zedinijo, da morejo Čehi ponehati z obstrukoijo, je Korber izgubljen, in če se ne zedinijo, in ne nastane mir v parlamentu, je Korber zopet izgubljen. Vojna na Daljnem Vztoku. Avstrijski admiral o ruskem vojevanju. Neki dunajski dnevnik priobčuje mnenje sedaj na Dunaja sc mudečega avstrijskega admirala o ruskem vojevanja na morju v vzhodni Aziji.3 Dotični admiral naglasa v svojih izvajanjih, da se Rusi poslužujejo popolnoma pravilne taktike, ako ostanejo na morju v defenzivi. Ruska mornarica je razdeljena v dve eskadri in ako bi bila tudi združena, bi se komaj merila z japonsko vojno silo na morju. Rusi pa sploh nimajo vzroka se zaplesti v pomorsko bitko, ker nečejo podjarmiti Japonske, marveč hočejo samo braniti svoje koristi v MandŽurski in Koreji. To se pa mora in se bo zgodilo na kopnem. Glede Port Arturja, je rekel admiral, da ni upravičeno, ako se trdi, da se ta trdnjava nezadostno brani. Port Artur je trdnjava prve vrste, vendar pa nima baš ugodne lege. Morska obal je preplitva, vsled česar tudi ruska mornarica ne more operirati tako, kakor bi se pričakovalo. Da bi Port Artur pal, ni misliti, a ako bi tudi prišel v japonsko pest, bi to za Ruse se ne bila tako velika odločilna nesreča, ker imajo Rasi na kopnem pretežno premoč, da jim Japonci ne morejo do živega. Glede japonskih napadov s torpedovkami se je admiral izrazil, da znajo Japonci pač dobro manevrirati s torpedovkami, vendar pa se hudo motijo, ako menijo, da bodo te ladje v vojni na morju odločevale. Vobče se preveč zaupa v torpede, kar je pa samo deloma upravičeno. Torpedovke so pač dragoceno orožje pri napadih in tudi pri obrambi na obrežju — kakor se vidi pri Port j Arturju — v bitki na Širokem morja pa \ skoro niso niti rabljive! Poročilo generala Žilinskega. Iz Makdena poroča general Žilin-ski, da so vojne priprave v najboljšem stanju in da se med vojaki ni pripetil noben slučaj bolezni. Na vzhodnokitaj-ski železnici je vse v redu. Pri postaji Udimi je prepodil ritmojster Aksenov s 70 kozaki četo kakih 100 Hunhnzov, ki so nameravali razdreti železniško progo. Potrjuje se, da je japonska pehota in artiljerija zasedla mesti A n d ž u in Pjengjang v severni Koreji. Na cesti med Pjengjangom in Andžuom se opazuje živahno gibanje japonske armade. V Činampo je pred kratkim došlo 13 japonskih ladij, ki so imele na krovu oddelke sovražne armade. Kakor se je že naglašalo, se Japonci niso izkrcali niti na obali pri Kaičova, niti v bližini Činčua, vse te vesti o izkrcanja vojaštva na obalih polotoka Liaotong so torej neresnične. Japonci na potu na reko Jalu. Včeraj smo že poročali, da so Japonci glasom poročil iz Ninčvanga prekoračili reko Ta-tung in se jeli pomikati proti severu. To poročilo se dopolnjuje Še v toliko, da so se Rusi in Japonci v bližini reke Ta-tung že večkrat spopadU, ne da bi se vedelo, katera stranka da se je morala umakniti. Naglasa se, da imajo sedaj Japonci prosto pot preko gorskega prelaza M o t i e n, kjer se nahaja močna ruska posadka. Kakor smo že včeraj omenili, je Ta-tung reka v severni Koreji, ki se izliva v morje pri pristanišču Činampu v Korejskem zalivu severno od Čemnlpa. Sinoćnja „Neue Freie Presse*" pa sklepa iz poročila iz Ninčvanga, ker leži to mesto v zalivu Liaotong severno od polotoka Liaotong, da se reka Ta-tung nahaja na tem polotoku in se čudi, kako so mogli japonski vojaški oddelki prekoračiti Ta-tung, ko se je vendar zatr-j'evalo, da so se Japoncem vsi poskusi izkrcati se na polotoku Liaotong ponesrečili. Iz tega sklepa imenovani list dalje, da so se Japonci vendarle morali izkrcati na omenjenem polotoku, ker bi drugače ne mogli prekoračiti reke, ki se nahaja na tem polostrovu. Ta domnevanja pa so popolnoma napačna, ker reke Ta-tung sploh ni na polotoku Liaotonga, ampak, kakor smo že povedali, v severni Koreji. V Činampu so Japonci, kakor soglašajo vsa poročila, v zadnjem času jeli izkrcevati svoje vojaštvo, ker jim nekoliko bolj južno ležeče pristanišče Čemulpo radi prevelike plitvosti ni dobro služilo. Ker se baš pri Činampu izliva Ta-tung v morje, je pač popolnoma naravno, da so Japonci že prekoračili to reko in se jeli pomikati proti severno od Ta tanga ležečemu mestu Pjengjangu, kjer se Že nahajajo močne japonske predstraže! — Iz Ninčvanga se še javlja, da so Rusi dobili tjakaj iz Port Arturja 8 velikih topov za slučaj, da bi sovražnik jel mesto oblegati, in da je vozilo preko Tašikiana v Lianjang več vlakov, v katerih so se nahajali sami ranjenci. Ruski diplomati z Japonskega. Iz Marzelja na južnem Francoskem se poroča, da je v pondeljek tja dospel francoski poštni parnik „Jarra-, kateri je imel na krovu ruskega poslanika v Tokija, barona Rožna, ruskega generalnega konzula v Jokohami pl. S i-v e r s a in ruskega konzula v Nagasaki princa Gagarina. Vsi ti ruski diplomati so bili silno molčeči in se niso hoteli zaplesti v noben razgovor z novinarji, ki so jih neprestano nadlegovali. Zlasti molčeč je bil baron Rožen. Sivers pa je orisal časnikarjem, ker se jih ni mogel drugače ubraniti, slavnosti, ki so se prirejale v Jokohami, ko je prišlo poročilo o prvem japonskem napadu na Port Artur. General Kuropatkin v Irkutsku. Vrhovni poveljnik ruske armade na Daljnem Vztoku, general Kuropatkin, t katerega stavijo Rusi vse svoje upanje, je v ponedeljek dospel v Irkutsk in se takoj odpeljal po kratkem razgovoru i železniškim ministrom knezom Uilkovom proti Bajkalskemu jezeru. Kuropatkin dospe najbrže že danes v Harbin, da I bo že jutri ali pojutrišnjem v glavnem ! ruskem taborišču v Mukdenn. LISTEK Taka smola. Izpred sodišča. (Konecj Neki večer se pripravlja Ančka k počitku, ko zapazi, da pod njeno posteljo nekaj ni v redu. Ko z lučjo natančneje pogleda, se ji zasveti nasproti — Cenkov obraz. Odkod je bil prišel in kdaj, tega ni vedela živa duša v hiši. Preplašena plane Ančka v drugi konec hiše, da pokliče očeta na pomoč, toda v t m času jo je Cenek že popihal, samo Še debelo poleno je mogel oče za njim zakaditi v potrditev Cenkove priljubljenosti. Cenek je torej b svojo dobro mislijo sramotno pogorel. Smola! Popustil pa ni za nobeno ceno. Predrugačil je svojo taktiko napram Ančki. Sklenil je, da za teden dni epusti vse napade, misleč, da s tem pomiri svojo ljubljenko ter ublaži njene čute proti sebi, potem pa je lepo po Čakal n<;ci ter se zopet cdpravil na griček Noč je bila jasna in debel sneg je pokrival zemljo. Nešteto zvezd je migljalo na nebesnem svodu in bleda luna je sanjavo plavala v od-k&zani ji smeri. Od strehe Ančkinega doma pa so vieeii dolgi ledeni curki. Mrzlo je bilo, da je vse pokalo. Lju bežen pa greje, pravijo. Na srcu bolan maček je neusmiljeno tulil na sosedovem podstrešju, da si s tem pridobi nagnenje drobne mucke, ki je na njega tuleča vprašanj?, če ga ljubi, odgovarjala s stereotipnim: »Mau!« Naš Cenek stoji dolgo Časa pred Ančkinim oknom, kjer je bila nje postelja. V sobi je bilo vse tiho; samo tiktakanje stare ure ob steni je blagodejno bilo na Cenkov« ušesa. Zdrami se, seže proti oknu in nalahno potrka eni rat, dvakrat, trikrat. — Vse, kakor prej. — Ura zahrešči in kukavica zakuha enajstkrat: »Kuku!« Cenek se zgane, vleče na ušesa, še malo počaka ter zopet potrka enkrat, dvakrat, trikrat. »Ančka! — Ančka.1 — Odpri!« Postelja zaškriplje — in dekle odpirat' skoč' — Ne boš, Cenek! Le malo še pGČakaj! Ančka! — Ančka! — Nič se ne gane. Cenkn Že grabi jeza. — Od neumnosti do zdivjanosti je le en korak Potrka pr*v močno na ckno, ki se v tistem hipu odpre. Pri oknu se pokaže Ančkino obličje, ki je bilo v mesečnem svitu čarobno lepo. »Ali bo kaj, ali ne bo?« ji za-brenka naš trubadur. ,Bo precej — le počakaj!' odgovori Ančka, zm?ge Bvesternu si na-skakovalcu ter izgine. čez par trenutkov se zopet prikaže ali ravno, ko je Cenek odprl svoja široka usta, da bi po svoji pa tenta vredni metodi dal svoji notra njosfc! duška, mu prileti polti korec mrzle vode v obraz, na čelo pa kos ledu, ki mu prebije kožo do krvi. Z ropotom se okno zapre. V tretjič krščeni Cenek i/usti grozno kletev, pograoi kepo zmrznjenega snega in ga vrže v ckno b tako Bilo, da je šipa v drobcih zsžvenketala na tla. Ker pa podivjani kavalir s tem uspehom ni bil z - dovoljen, pobere na tleh debel kolec in sune ž njim z boljšega človeka vredno spretnostjo v okno take, da je popolnoma razpadlo in je kolec legel na tisti prostor za oknom v hiši, na katerem ležati se je bil nadejal v svoji smeli domišljiji edinole Cenek kot vasovalec. Da bi ne bila Ančka pravočasno odskočila, bi bila dobila na glavo krvav dokaz Cinkove gorele ljubezni. Ko je Taimi-Don Juan videl, da je Šlo okno v kose, se ga je polotilo nekako zadovoljstvo. Osveta je sladka, to je čutil tudi naš Cenek. LUidel jet da je njegova vloga z& danes končana ter je hiamudral proti domu. Kaj pa se tam-le sveti za gri Čem? — Za Boga! — Morda vendar ne! — Ne, ne — ne more biti. Tako naključje bi bilo že več nego smola. Pa, kjer je naš Cenek, tam ne more biti drugače. — Lejte ga — še gre! Orožnik s svetlo čelado in b.'.dalom. Imel je nočno služoo v bližini ter je prišel, kakor bi ga bil nalašč poklical, na ropot pri Anekini hiši pogledat, kaj da je. Videl je Cenka že precej daleč v vasi in jo je, sluteč, da bo tukaj nekaj zanj, udri za njim. Cenek je imel pred orožnik: zmerom strah, sam m vedel zakaj. Tudi danes se je orožnika prestrašil, toda le v prvem hipu, potem pa mu je dobro došel. Le čakaj, Ančka, Bi je mislil, čelo si mi prebila, zatožil te bom, zaprta boš! Komaj je bil ta sklep storjen, se je že Cenek obrnil in je korakal proti orožniku. »Si h slišal ropot tam gori?« zagrmi orožnik preti grešniku, ki mu je sapa kar zastala. ,Kako bi ne', jeclja Cenek, ,saj sem bil tam — t sta Ančka ni griču, saj veste, mi je čelo prebila do krvi »Pa — to ni moglo tako zal tu meti — ti lažei — pojdi, boš pokazal, kje je to bilo!« Šla sta na grič. Orožnik je pri Ančki izvedel, kaj so je zgodilo in — ubogi Cenek je bil že vklenjen »Saj nisem nič storil — tiat.> okno je bilo vse trhleno — saj je ona> mene, vidite tuka) — —« Tako se je Cenek izgovarjal, orožnik ga pa niti poslušal ni, marveč ga je dregnil, da je bolj hitro stopal. C«nek je prišel proti svo^i volji še tisto noč mesto v gorko kamrico svoje drage — v zapor okrožnega sodišča, kjer so ga, nedolžne ga siromaka, obdržali. — Nekaj tednov je v zaporu premišljeval o Čudnem postopanju državnih oblasti in o Ančkini ne h vale a- Državni zbor. Dunaj, 22. marca. Začetek današnje seje je bil podoben dosedanjim, pač pa je bil nepričakovan konec. Došle vloge so se čitale do 3. ure popoldne. Med interpelacijami je bila ena posl. viteza Berksa glede rabe slovenščine pri političnih oblastih na Spodnjem Štajerskem. Potem se je vršilo štirikratno glasovanje po imenih, kar je trajalo do 1/i5. ure. Trgovinski minister je predložil zakonski načrt orazširjenju tržaškega p rista nišča. Nato se je vzdignil predsednik ter pred prestopom na dnevni red naznanil, da vsled dopisa ministrskega predsednika odgodi zasedanje. Poslancem je še voščil običajne prijetne praznike ter za ključil sejo ob pol 5. uri. S jtem je zaključeno 14dnevno zasedanja, ki bo ne more ponašati s posebnimi uspehi, česar pa je kriva le vlada, ki kuje rajša z Nemoi za-vratne zarote, kakor da bi izpolnila nenemškim narodom utemeljene in upravičene zahteve. V 13 zadnjih trajnih sejah se je vložilo 393 interpelacij, ki s > se večinoma dobesedno pročitale. Nadalje je bilo 53 glasovanj po imenih, vršile so se tri gra-jalne debate ter se je razpravljalo o treh nujnih predlogih. Obstrukcijske stranke pa imajo še 149 interpelacij pripravljenih, ki pridejo na vrsto po Veliki noči. Splošno se prerokuje, da se povelikonočno zasedanje začne zopet 14. aprila. Tega dne se začne velika akcija ter pride do končne odločitve. Nemške stranke zahtevajo namreč, da se kot prva točka na novi dnevni red postavi razprava o proračunu, dočim bedo stranke desnice zahtevale razpravo o reviziji opravilnika. Nemško-češka sprava. Dunaj, 22. marca. Z odgodit-vijo državnega zbora bo počivala tudi akcija glede nemško - češke eprave do zopetnega sklicanja drž. zbora. Na obeh straneh se je namreč sklenilo, da se med tem časom prav ničesar ne stori, temuč se previdno izogne vsemu, kar bi moglo motiti priprave za eporazumljenje. Češke stranke so v današnjem odgovoru izjavile odkrito, da želijo pošten in pravičen mir in da nikdar ne mislijo, da bi z navidezno miroljubnostjo zasledovali drugačno namene. Tudi konzervativno češko velepose-stvo se je pridružilo tej izjavi. — V skupni seji poljskega kluba in parlamentarne komisije mladočeškega kluba je vprašal načelnik dr. Pacak viteza Javorskega, ali so resnične vesti, da se je akcija za sporazum-ijenje začela na vladno priganjanje. Vitez Javora k i je izjavil, da se ta akcija ni začela po navodilu nobene stranke in tudi ne veled vladne inicijative, temuč edino le po nalogu poljskega kluba. »Zivaruj^m se proti trditvam, da se je od kttere strani na nas vplivalo. Ksr storimo, sto rimo le kot pošteni mešetarji v imenu in po inicijativi poljskega kluba.« Ogrski državni zbor. Budimpešta, 22. marca. Po sprejetju obeh rekrutnih predlog v tretjem branju se je začelo razpravljati o proračunskem sakonu za leto 1903. Poslanec Bar t a (Kosauthova stranka) je razlagal važnost plačevanja v gotovini za ureditev ogrskih financ in za povzdigo ogrskega gospodarstva. Pozival je finančnega ministra, naj se že vrne tistih 5 milijonov dolga, ki se je naredil pri prevzetju nekaterih ogrskih prog avstrijske državne železnice, ker mora dežela ud dolga plačevati neprimerne obresti. Nadalje je dokazoval, da kmetijstvo na Ogrskem peša, čemur bi se dalo odpomoči le s samostojno carino. V imenu Kossuthove stranke je proračun odklonil. Isto sta izjavila tudi posl. Sag h v v imenu narodnih de-sidentov in Csernoch v imenu ljudske stranke. Vsem govornikom je odgovarjal finančni minister L u k a c s, ki je povedal, da je vsled podržavljenja avstrijskih državnih železnio nastali dolg že skoraj popolnoma poravnan, da ni skupna carina kriva industrijskega nazadovanja, ker pridejo tudi za industrijsko močne dežele Časi, ko nastopi splošna stagnacija. Ravno tako je oporekal trditvi, da ogrsko kmetijstvo nazaduje, češ, da se je narodno premoženje zadnja leta celo pomnožilo. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 22. marca. Minister zunanjih zadev Te vfik paša je obiskal včeraj poslanike velesil ter jih nagovarja), naj se velesile zadovolje z manjšim številom orožniških častnikov. Solun, 22 marca. Oblasti v Skadru zasledujejo orožje in proklamacije, ki so se vtihotapile v deželo iz Italije. V teh proklamacijah se baje ščuva na vstajo, da se proglasi Albanijo za neodvisno kneževino pod vlado Kastriote. Sofija, 22. marca. Začudenje zbuja postopanjo angleškega dipio-matičntga zastopnika O' Connorja, ki deluje očitno proti refor mam. Macedonski voditelji ga baje pri tem krepko podpirajo, ker ž njim vred želijo, da bi se razbile sedanje reformske akcije, nakar bi Angleška in Francija nastopili s skupnim novimnačrtom pred turško vlado. Bel grad, 22 marca. Pri Prije-poiju na srbsio turški meji je prišlo do krvavega spopada, pri katerem je padel neki turški častnik. Iz Vranja so odšli tja vojaku Kraljeva prestolica v Poznanju. Berolin, 22. marca. BadgetiM komisija državnega zbora je dov lila 1 milijon mark kot prvi obrok d-žav-nega prispevka zi\ kraljev prestolni grad v Poznanju. Vendar se je komisija izrekla, da ne plača država v ta namen 5150000 mark, temuč le S mil. mark Razno se ugiba, kak namen bo imel nov prestolni grad sredi poljske pokrajine. Nekateri govore, da si bo tam cesar Viljem izgovoril svoj »kot«, drugi pa so mnenja, da bo med Poljake prišel, kateri cesarjev sin za »Šibo božjo«. Poljska vstaja? L v o v, 22. marca. Na ruskem Poljskem je baje začelo med poljskimi plemen.tniki opasno vreti. Prevratna stranka se baje oborožuje, da porabi oslabljenje (?) Rusije ter provzroči veliko akoijo v svojem zmislu. Dnevne vesti V Ljubljani, 23. marca. — Osebna vest. Evidenčni višji geometer 2. razreda, Albin JanČič v Kamniku, je imenovan za višjega geometra 1. razreda v 8. činov nem razredu. — „dkrici". Škofovemu listu je že zmanjkalo primernih izrazov, da bi ž njimi paoval in zasramoval poštene ljudi. Besednjak duhovniških psovk je sicer čudovito bogat in obsega velikansko število krepkih, opo-pranib, žgočih izrazov, ali vsi ti izrazi več ne zadostujejo. Ker prečastita duhovščina mnogo psuje, že leta in leta, dan na dan, je pač umljivo, da so se njene psovke obrabile in niso več dosti sveže in izdatne. Pokazalo se je, da je treba dobiti novih izrazov, ako naj duhovniško psovanje ne postane dolgočasno. In zato so duhovniki gospodje, pesnemsje izgled velikih pisateljev, začeli preiskovati jezikovni zaklad tistega dela našega dobrega, vernega ljudstva, ki z isto vnemo kakor vero očetov, goji besedo materino. In iztaknili so res krepak, originalen, neobrabljen in vendar vsakemu razumljiv izraz in ga z veseljem vpeljali v literaturo. Skrio je najnovejša beseda, s katero naganjsjo duhovniki poštene ljudi na Kranjskem. Kako ljubka, do mača je ta beseda in kako vzpodbu den upliv ima na n-.še dobro • orno ljudstvo, »širio« se je včasih zaklicalo in že so imeli fantje polena in kamne v rokah ter uprizorili veselo gonjo Zakaj bi se ta lepa, starodavna navada ne poživila, si mislijo blagoslovljeni gospodje. Kako lepo bi bilo, ko bi fajmošter iziial parolo *škric« in zasvetili bi se noži in žgečkali pod rebri te preklicana ljudi, ki ne-čejo fajmoetrom rok poljubljati in se celo farovškim kuharicam ne odkrivajo. Lepa perspektiva se odpira našim duhovnikom — kaj čuda, da zadnje dni v njihovem listu kar mrgoii »škricev«, saj se morda vendar zgodi, da bo to dobro, verno ljudstvo razumelo ta migljaj in da zakcl.e nekaj teh »škricev«. Na sričo pa nosijo največje »škrice« — duhovniki, da, edini Ludje v dežeii, ki nosijo škrice, so duhovniki. Ia to bo morda nekoliko koristilo. Zgodilo se je že večkrat, da so v kakem kraju frfotali po zraku duhovniški škrioi. Tako smo poznali duhovnika, katerega so nje govi škrioi spravili v silno mučen položaj. Zalezoval je neko dekle, a fantje so ga napodili. Ubeglega kaplana so izdali Škrici. Fantje so mu sledili in ga zasačili, ko je ležal pod kozolcem. Spoznali so ga po ikrioih. In tedaj so fantje drug sa drugim ■topili h kozolcu in škropili kaplana dolgo in izdatno, pa ne z blagoslov ljeno vodo. In kako vlogo so morali v ponedeljek igrati Škrioi kranjskega tehanta. Poročilo pravi, da sta dva moža prijela tehanta za rame in eden sa noge in ga nesli is dvorane. Skrici pa so se vlekli za njim. Kje je ostal lepi svetli cilinder Koblarjev, tega poročilo žal ne pove. Kakor se vidi, zna duhovnikom tako priljubljeni Izraz »škric« postati nekak dvorezen meČ. Prav tiste dni, ko so duhovniki ta izraz vpeljali v literaturo, so v Kranju trije duhovniški »škrioi« trepetali v zraku, in to je, kar nas tolaži — Klerikalno poročanje. V pondeljek se je klerikalcem v Kranju slabo godilo. Kmetje so izgubili tekem tolikih stoletij jim vte-peni respekt pred duhovniki in so tehanta Koblarja, kaplana Hjbaška in prijatelja sv. Marte fajmoštra Kalana ven vrgli. To je klerikalcem seveda skrajno neprijetno. Da bi svoj poraz kolikor mogoče prikrili, se poslužujejo laži. Tako poroča včerajšnji »Slovenec«: »Za predsednika je kandidiral Novak iz Mavčič, a preden je mogel zasesti predsedniški stolec, so ga naši kmetje med občnim ropotom vun nesli. Med klici živio Dćmšar, živela obstrukcija, liberalci niso mogli priti do besede poldrugo uro. Ker so se naši a ča-SOOl naveličali takega shoda, so jeli odhajati. Ko so i btralci videli, da je naših le še malo, so poskusili s ri žično silo in po daljši borbi iz rinili naše v sosedne sobe«. Tako Otročje neumno »farba« škofov list svoje nevedne bralce. Ce bi bili klerikalci župana Novake ven nesli, kako bi bil pa ta mogel predsedovati? In zakaj so se klerikalci »naveličal«? Zakaj niso branili, ko so kmetje Koblarja s sifonom pozdravili in ga trikrat iz dvorane spravi i, na zadnje tako, kakor se spravi šče-tinca na stran? To so vprašanja, na katera je mogoč le en odgovor: Ker so neodvisni, pošteni kmetje imeli na shodu ogromno večino. In to je tudi resnično in te resnice ne prikrijejo »Slovenčevi« duhovniki, če Še tako lažejo. — Hrvatska akad. omladina na Dunaju, zbrana dne 19. marca t. L, je sklenila sledečo resolucijo: 1.) Hrvatska akad. omladina na Dunaju je gioboko in trdno prepričana, da je samo v iskreni slogi in skupnem delu z bratskim narodom srbskim pogoj in podlaga napredka in razvitka naše narodne ideje, kakor tudi oživotvorenja na š-'fira državnega prava in izraža ogorčeno in nsjodiočnejše svojo nevoljo vsem onim svojim kolegom v Zagrebu, kateri so zaslepljeni in zapeljani, brez političnega razuma, udeležili se dne 19. t. m. protisrbskih izgredov. 2) Hrvatska akad. omla dina izjavlja najsvečaneje, da smatra vsakega, ki bi poskušal na katerikoli način kvariti napredek iskrene, in bratske sloge med Hrvati in Srbi, te edine naše zlrave politične ideje, le kot orodje dualističnega sistema, ki pod devizo »Divide et impera« ubija in ruši razvitek naroda hrvat skega in srbskega 3.) Z ozirom na obsojevanja vredne zagrebšze proti-ruske izgrede izjavlja hrvatska akad. omladina, da zasleduje z živo sim patijo boj velikega bratskega naroda ruskega na Daljnem Vztoku. — Hrvatski dijaki na Dunaju so poslali pismo predsedniku »Circolo acad. italiano«, v katerem z veseljem pozdravljajo vsak korak, ki more zbližati Hrvate in Italijane in v katerem izražajo nado, da jt mogoče obstoječe ovire odpraviti na temelju vzajemnega priznanja. Hrv dijaki upajo, da »o boio mogli z italijanskimi dijaki ramo ob rami boriti proti skupnemu sovražniku Nemcu. — 150 let je danes, kar je bi< v Zagorici pri Moravčah rojen Jurij baron Vega. — Slovensko gledaliftee. „Nema iz Porticiu se je sinoči uprizo rila dokaj bolje, kakor pri prvi pred stavi. Pokazalo se je, kako lepi uspehi se dajo doseči, če je opera dobro in natančno naštndirana in skrbno opri zorjena. Sinoči so se odlikovali vsi so listi in zbor in želi burno priznanje. Znameniti dvospev v drugem dejanju „Za dom, za narod v boj" se je moral ponavljati. — Iz Sore pri Medvodah se nam piše: Dne 20. t. m popoldan se je zbralo v Sori pri župnišču ka cih 300 posestnikov, samih razsodl mož, ki so soglasno sklenili in ob sodili, da je vse, kar je »Slovenec« pisal zoper našega visokoapoštofa nega gospoda župnika Antona Ber četa. od konca in do krsja zlag» in izmišljeno. Prašamo pa »Snoven devce«: Kdo si upa čast krasti našemu gospodu župniku? Koliko p. vas je? Lahko se vas na prste noge pošteje. Ali ni tako rvtf Z nija Sora je pokazala ta dan, kak hoče braniti mož«, ki je vsega sp štovanja vreden, pokazala je, kak i ga spoštuje, kako ga čisla Ta dan smo stopili na noge, ne da bi M bil kdo nagovarjal. Pa nas tudi n sram, gotovo je vas »Slovenčevct <• bolj sram. Mi bodemo stali ka eden mož v boju, ne bodemo e*. udal ! Mi se bojujemo in se b bojevali za poštenost, pravico in re uico, katera je na naši str-, u i. j 20 t. m. jo zadostovala žen -k* metla Kaj pa bo, če pride možata pe-prijatelji naši? Ali ni bilo to res umestno z metlo? Ali ni to sran. sa vas? Doe 20 t. m. ste se sam. prepričali, da vaš vojskovodja i.i pri bitki navzoč, ni se upal na s razburkano mor|e, da bi g* valovi ne pokrili. Kdor veter seje, bo J vihar žel. Na svidenje! in sic+-r s-» vidimo pri Filipinih. Tel ko za d*-nes, prihodnjič kaj več. — Tisti, ki ga ni sram in ki je bil tudi v Lu i (jam. noatl O ljubezni do nje ni niio več ni duha ni sluha; ledena voda na griču je morala zadušiti zšinjo iskrico in je vroča ljubez n izpuhtela pri odprtini na čelu. — — Cenek je stal pred sodniki in tukaj sta si on in Ančka po dolgem premeru zopet enkrat pogledala v oči. Oenkov pogled je bil nem, iz Ančki-nega lepega obličja pa se je prikazovala grenka ironija, bodeč sarkazem. »Kaj si pa iskal na griču tako pozno?« vpraša predsednik Cenka. >Šel sem v vas*. »Ali nisi bil opazil, da Ančka mate ne mara?« ,Saj mi je bila dala pušelc*. Ančka se zasmeje. >No, vidiš, Cenek, kar tako se ne hodi v vas; saj si mogel misliti, da te Ančka ne pusti kar t-ko noter«. ,Enkrat sem že bil tam —4 »Pod posteljo — kakor tat« se zakrobota Ančka. »Ljubezen se ne krade«. Cenek je venomer zatrjeval, da tisto trohnelo okno ni bilo nič vredno in ni hotel razumeti predsednika, ki mu je razkladal, da je bila Ančka V nevarnosti in da je njegov čm hudodelstvo javnega nasilstva. Apatično je zrl v predsednika, ko mu je objavljal sodbo. »Tri mesece ječe!« ,Pa zakaj — saj n;sem nič storil — tisto trhleno okno — pa moja rana — koliko pa dobi Ančka--P Ančka je zamišljeno pogledala za Cenkom, ki je šel v spremstvu kaz .ilničnega paznika iz dvorane — zasmilil se ji je. Tri mesece za tako malenkost, je vendar prehudo, dasi velja takemu tepcu. Ženske imajo vendarle usmiljeno srce. — Pri vratih se je Cenek škodoželjno ozrl nazaj na Ančko, rekoč: »Najina ljubezen je proč!« — V ječi je postal Cenek miren, saj je imel zato časa dovolj. Samo časih je mrmral predse: Najprvo pu-šele v gumbnico, putem ledona voda v obraz, nazadnje pa Cenek v luknjo! Če to ni smola, potem smole sploh ni. Ko bi bil Cenek poznal tisto Jenkovo pesem o mačku, bi se vse to ne bilo zgodilo. Juraj Lubič. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Da«e.) Tudi v Rimu je Ivana nastopala kot moški in nihče ni slutil, da je ženskega spola. S privoljenjem svete stolice je prirejevaSa predavanja in postala oelo učiteljica ter bi!a splošno občudovana zaradi svoje izredne uče* nosti. Živela je Ivana jako krepostno in se sploh odlikovala po izrednih čednostih. Kaj čuda, da so jo ljudje kar občudovali. Kmalu se je zbrala okrog nje posebna stranka, h kateri pa niso pripadali samo preprosti ljudje, nego tndi nenihi, razni višji duhovniki in plemenitaši. Prav naj-omikanejši duhovniki so bili najvne-tejši njeni pristaši in so najbolj delali, da bi postale: papež. Po smrti papeža Leom IV. se je to tudi uresničilo. Ivana je kot papež Ivan VIII. 1. 853. zajedla papeški prestol in vladala do svoje umni srečno in blagoslovljeno. Že ko je bila papež, se je zopet oglasilo njeno srce. Zaljubila se je v nekega mladega duhovnika in imela ž njim dije časa ljubavno razmerje. Pri neki oerkveni slovesnosti je Ivanka naenkrat padla s konja. Porodne bolečine so jo vrgle. 3 strahom je ljudstvo gledalo, kako se je zvijala na zemlji in ko so ji strgali obleko s telesa, so videli, da je papež — porodil otroka. Nastala je neki strahovita panika. Ivana je na mestu umrla, njeno dete pa so baje zadušili. Resnici na ljubav bodi omenjeno, da je tudi mnogo verodostojnih zgodovinarjev, ki trde, da je to poročilo sodobnikov neresnično. Tudi D511in-ger je v svoji knjigi »Die Papstfa-beln des Mittelaiters« zsstopsl to stališče. Istina pa je, da se je ob istem času uvedla sella stereoraria. V la-teranski palači je bil postavljen stol, ki ni imel sedala. Kdor je bil izvoljen za papeža, se je moral vsesti na stol, da so se kardinali prepričali, da je res moškega spola Ta ceremonija je bila v navadi do 1. 1394. Sele papež Leon X. je spoznal, kako sramotno in nemoralno je, če morajo papeži, sedeč na tem stolu, prepričavati ljudi o svojem spolu. Leon X. je to oeremonijo odpravil, dotični stol pa je de 300 let stal na svojem mestu m je bil šele leta 1695 odstranjen. Bi—t pa trde razni zgodovinar,«, da je bilo več žensk, ki so bile maš niki. Tako je bila za Časa ceear i Galijana, hči cesarskega namestnika v Aleksandriji Etgenija opat nek' . i kapucmakega samostana, v Carigrada pa je 30 let pozneje neka ženski bila celo patrijarh. Sploh je bila do sedmega stoletja navada, da so žen sfee dosegale v cerkvi različna mesta, ki so jih pozneje mogli dobivati »amo moški. A že aleksandnnski Škot Atanas so je zaradi tega britko pri-toževal, češ, da so ti ženski duhovniki jako koketni, da se lišpajo in da žive tako nekrepostno, da se hodij > z moškimi skupno kopat. Menda je bilo to nemoralno življenje glavni povod, da so ženskam sploh zaprl: vse cerkvene službe. A tudi v ženskih samostanih ni cvetela rci ca kreposti. V premnogih samostanih ni bilo ne ene redov n v ki bi bila kaj marala za krcno či stosti. Za časa Benedikta HI. so svaka kralja Lotarja, dijakona llu berta, javno dolzili, da je iz n«?kn"» samostana lahkoživim moškim iapo- — Slovenskega pevskega di*uitva „Lipe11 občni zbor je izvolil za tekcče leto sledeče gg. v odbor: Predsednik: U«n Benčan. podpredsednik: JosipPodbeviek, tajnik: Albin Pavšek, blagajnik: Ivan Remžirnr, odborniki: Fran Crtane, Ig. Serarov, Jop. ŠtruB prtgledovalcem računov: I Karo! Kapeli. II Fran AntonČič. — Prebivalstvo na Kranjskem. Prebivalstvo kronovine Kranjske se je pomnožilo v pretečenem letu za 5761 oseb. Kakor povzamemo iz uradnih statističnih podatkov, se je leta 1903« porodilo na Kranjskem 18.007, umrlo pa je 12.246 oseb, od katerih je 2390 doseglo starost nad 70 let. Vsled jetike je umrlo 1969, vsled pluč-nice 750, vsled davice 293, vsled škr-iatice 89, vsled ošpic 106 oseb. Ponesrečilo je 244 oseb, in sicer: utonilo 64, vsled padca 29, vsled opeklin 25 ; 18 se jih je zadušilo, 11 povozilo, 5 zmrznilo. Samomorov je bilo 51, umori pa 3; 19 oseb je bilo ubitih. Poročenih ie bilo lani 3329 parov. — Slapenska posojilnica v Vipavi imela ie v mesecu l'-bru-varju t J. 159 274 K 6 h prometa. Hranilnih vleg je bilo v tem mesecu vlež-nih 46 610 K 46 h, dvignjenih P3 28 623 K 46 h. Posojil se i« izplačalo 49W60 K, vrnilo pa 16 560 K k vrlega napredka tega narodno-naprednega denarnega zavoda je razvidno, da si je ta zavod zadobil vsestransko zaupanje na Vipavskem. — Cesarjeva mitoet. V Mu rsvi na G r. Štajerskem je bil lani odvetnik dr. Jos. Liaunig zaradi pjn^verjenja denarja s?ojim s'rankcm ni šoten v dvemesečno težko ježo. Sedaj pa je cesar obsojencu milostno epregledai pravne posledice, da sme zopet nositi naslov doktorja t^r iz \rševati odvetniški posel. — Blaznik napadel zdravnika« Kakor so listi že včeraj p') rceal«, napadel je neki biazmk v Feldhofu pri Gradcu zdravnika dr. F a ti a ter ga pobil t B tole m na tla. Napadle je 24letni Anton Korit-nik iz Rajhenourga na Štajerskem. Po posliću je natakar ter se nahaja t biaznici cd leta 1902 Dosedaj so pra smatrali za naivnega epileptika. Zdravnik se )•} šele čez dalje časa /.avedel. Na gavi ima 12 cm dolgo rano. — Izpred okrožnego sodišča v Rudolfovem. France Zajec. Janez Zajec «n Jmez Mavzar toženi rarii težke t*elesae po škodbe. 5. februvarja t 1. so pili [v G livarjevi gostilni v An> brusu. Bili «o že dalj časa jezni na Franceta Blatnika rodi lova, ki ga je ime! Blatnik v najemu. Vsi trije so ne dolžni kakor novorojeno dete! Pri znajo, da sc pili v gostilni, a dopro-?ora o skupnem napadu ni bilo. Na predsednikovo vprašani« pa Mavzar t ve, da se je France Z^jec izrazil: *»Če je šlo naravnost, bo hudo, če pa j stran5, pa ne bode ni6 poseb-iicge.« France Zajec pa pravi, da so sli n*iprvo v protf&jatno. Pnšedši v .pat 1 no \e sedel on k Francu Hočevarju. Mavzar se je pričel prepirati z Blatnikom; ve, da je imel nož pri sebi, ne ve pa, ča ga je vzel v roke. Slišal pa je izustiti besede: »Prokleti Kranjčani, iiste nič drugega vr«-dni, d i bi vas vse poklal!« Janez Zajec pa pravi, da je J.že TekalČič prvi pričel boj. Pričkati so se začeli radi dozdevne krive prisege, in sicer je Mavzar Blatnika tega dolžil, ta pa sojal redovnice in s tem zaslužil ogremoe svote. Kralj Lotar sam je odrfd*!, da se mora njegovega svaka kaznovati, ne le zaradi početja z redovnicami, nego tudi zaradi tega, krr ie imel dijakon Hubert s svojo lastno sestro, Lotarjevo ženo, krvo-sramno razmerje in je otroka, ki je bil sad tega raimerjs, umoril. Papvž :e Huberta pozval na odgovor v Rim, a Huoert je s potovanjem toliko časa 1 aVšalj da je papež Benedikt umrl. Tudi pap*ž Nikolaj I. je dijakona Huaerta pozval v Rim, a mož se ni odzval temu ukazu, nego je s svojo sestro pobegnil. Zdaj se je začel v Rimu velik boj. Ubegiu kraljica je rimske preiate podkupita in končno res dosegla, da je bil kralj Lotar pri-s ljen, jo zopet k sebi vzeti daoi je bila svoje krvoeramno razmerje z bratom sama pripoznala. Temu pa se ni Čuditi, ker so b le take stvari v tistih »lepiha ča 8«h prav navadne. Ko so tožili lepo Ingeltrudo, i«»no lombardskega grofa, spridi zakoi>olomstva, je pisala papežu Nikolaju L, ki ji je grozil z iz ob! tnjem, naj se nikar ne vtika v °jene zadeve, marveč naj pometa pred stojim pragom. In imela je popolnoma prav, kajti papež Nikolaj je WeJ skrajno razuzdano. je Blatnika hotel udariti z litrom po glavi. France Blatnik trdi, da se niso prepirali, ampak da ie eden Zajcev njega udaril. Zahteva 600 kron ca bolečine in 240 kron za izgubo za siužka Janez Glivar, gostilničar v Ambrusu, potrdi, da so ti trije priSli v gostilno, boddi nekaj časa gori in doli, poklicali liter vina in sačeli piti. Za nekaj č»sa skoči Franoe Zajec na mizo in r<-če: »Zd%j bo prid'ga za p>jance!« Kmalu nato sta se Mav zar in Blatnik spopr:j*b; noža ni videl, ve pa, da je krt tekia. Marjeta Hočevar pa potrd', da je ranjenega videla ležati po strani. Nož je tudi videla. Istotako izpove Marija K6nig. Feliks TekavčiČ iz L uMjane pa iz javi, da se je izpilo o1/, Idr* vina. Istotako priča I anka Papež. Na ve pa povedati, če so pretepači imeli nože v rokah. Blo je zaslišanih Če več prič, ki so potrdile isto. Ob težil:,a za zatožene pa je bila izjava naUkanae R?ze Hoflevar. Ta je natančno slišala, da so fantje, pridedši v sobo, rekli: »Kar smo iskali, stio dobili « France Zajec )e imel nož v rokah. Videla je pasti udarec. Marija Mavzar iz Ambruaa tudi potrdi, da se je v poboju Franca Zijeo izrazil; »Krtpnil ne b >de nobeden!« Obravnava je trajala ves dopoldan Sodni dvor je obsodil Franca Zajca na 10 mest cev, Janfza Zajoa na 6 mesece* in Janeza Mtvzarj* 8 mesecev težke ječe. — Važne premembe v prometu s poštnimi nakaznicami z inozemstvom, o i 1. aprtia t. 1 dalje mora odpoš.ijakc nakaznice namenjene v inozemstvo, naznaniti znesek v veljavi dežele, v katero je nakaznica namenjen9. Za nekatere dežele (Egip;, Brazilko. Por tugal) je izjemoma predpisana fran-kovna veljava Znesek v kro: ski veljavi, katerega ima plačati odpošilja-iec na u&k*zn!0) izpolnjeno v tuji veljavi, zr&čuaa prevzemajoči poštni uradnik po stalnem preračunanem razmerju. Za metnarodne nakaznice in za poštne spromnes — brez >n a povzetjem za inozoastvo — izdali si s* novi, spremenjeni obrazci; cd 1. aprila da'je se smejo rabiti izključni le ti no** obrazci. Nt uporabljeni stari obrazci se morejo zamenjati z novimi pri cea kr. pestnh uradih do vfcl;učno 31 decembra t. I. Cas. kr. pcitni uradi dajo pojasnila glede v veasi deželi obat3je5e veljave, zne 8kovrici — Zagrebško gledališče. V soboto je bila primijera »F i 1 i p K o 6 e n s k i« pi 8*teljice Zagorke-Jurić Igra je zelo ugajala. Danes se ponovi opereta »Caričine Amaconke«. — Srbski kongresni odbor se je sestal v Karlovcih. Zasedanje bo trajalo več dni. — Hrvaška finančna nagodba. Konferenca liberalne stranke je včeraj raaprav-liala o finančni nagodbi b Hrrasko. M-nistrski predsednik grof Tisza je doeazoval, da se je dosedaj Hrvaški godiia krivica, ker se ji ni pu stila užitnina za predmete, ki so se doma porab li. Ker pa vsled tega zgublja Mag ar - m naklonjena stranka zaslombo v deželi, treba bo to ne doetatno9t tej stranki na ijubo od praviti. — Grozno umorstvo je izvršil nedavno v Vrdniku (Srem) vojaški begun Pavel K u t r a d i ć. Njegova mati se je kot vdova omo-žila z vdovcem Stipanićem, ki je imel tudi h£er in sina. Mačeha je moževa otroka sovražila, zato pa možu celo kradla denar in blago, da gA je pos.ljala svojemu sinu. ki je služil pri vojakih. Končno je bilo možu tega dovolj ter je ženo pognal od hiše. Sin zavržene žene je za to zvedel, pobegnil z vojaške straže ter prišel s puško v bišo svojega očma. Ustrelil je cčma in svojo 18 letno polsestro in 15 letnega polbrata. K^r zadnja dva nista bila takoi mrtva od krogel, bil ju je s puškinim kopitem, dokler nista izdihnila. Nato s? je poslovil od matere ter hotel oditi. Toda pot sta mu zastavila dva orožnika. Morilec je takoj vidignil puško, toda orožnik ga je prehitel ter ga ustrelil v prsi. Vendar zdravniki pravijo, da g i morda Ghranijo pri življenju, dokier ga ne usmrti pravica. — Visoka starost V Stolicu je umrl kmet LukaMirković, ki s-3 je roiii v Ček licih v Črni gori ieta 1795 Do smrti je delal na polju in pušii pipo. — Ameriške novice. — Kulturni divjaki. V Spring-li )ldu je neki zamorec ustrelil policija. Vsled tega je zdivjana množica obesila dva zamorca ter na viseči trupli streljala in metala kamenje. Končno so »kulturni« belokožoi zažgali zamorsko naselbino na dvanaj sliti krajih ter v pogorišča ves čas streljali, da zamorci nho mogli kaj rešiti iz pogorišča. — Smrt Slove n o e v. B'izu Cregt?1 Buttft, C >lo. je z r,u snežni plaz devet z dela se vrač*jočlh delavcev, med njimi tudi tri Slovr nce. D sedaj so izkopal* mrtvega Jožefa Žlogarja, doma iz Metlike, dočun do ostalih d^eb, Antona Staniše iz Novega me*ta in Mihaela Vidmarja )Z Žužemberka še niso dokopali ter sta gotovo istotako mrtva. — Tovarna se je razletela v Wankeganu pri Čika^u. Med ranje mmi je baje tudi več Slovencev ubit pa je J. Č u ž e k. " Najnovejte novice. — Kuga v Južni Afriki. Do*ed»j je v Jcbanesbuigu umrlo za <»ugo 34 oaeb. BAt7^} je nekaka p);n^na kuga. Občin m«'in, ki je vtiho-tapljal iz Črne gore saharin. — Grofica Montignosa (prinoezinja Lujiz) je dobila od svojega strica, vojvod« Parmtkega, vilo v Rohrschachtu v Švici za stalno bivanje, kamor se preseli s svojim otrokom. — Konfiskovan izrek sv. pisma. Pri letošnji marčni prosUvi v Berolinu je poslal list »Vorwarts« na grob padlih žrtev venec z napisom: »Sključeni bodo prišli k tebi, ki so te tlačili « Napis je bil koiifi skovan, a »Vorwarts« je vložil pritožbo ter priložil tudi sv. pismo, iz katerega je vzet izrek (Jezaija. kap. 60 kitioa 14) — Morilec dveh prostitutk. V Hamburgu so obglaviii nekega Mailanja iz Bona, ki je umoril prostitutki Schmidt in Ahler. — Smrt borilcacbiki. Prvi mebikanski borile« z biki, Kuko, je našel v nedeljo smrt v areni mesta Juareza. Kuko je mislil, da je od nj*£* premagani bik že mrtev ter se je obrnil, da se prikloni gledalcem. V tem je zbral bik zadnje moči, se mu zaletel v prsi ter ga ubil. — Rodbinska drama. V ne kem hotelu na Dunaju je streljal strojnik Frank na svojo ženo ter jo ranil. Nato je sam seba usmrtil, ker ni mcg"l dobiti službe. — Vojaški Dunt. V Natalu sa je spuntalo 600 vojakov, ki so udrli v mesto Hoviz ter ropali in počenjali razne nasilnosti. • Pomagati si je treba znati« Na Fnsiandskem je v nekaterih vaseh še navada, da hodi občinski sluga vcdčanoui racuanjat smrt ali rojstvo k?.ke^a sovaŠča.ia. Porod naznanja v belih rokovic**b, smrt p* v Črnih. Nedavno pa je neka vaščanka rodila dete, ki pa je kmalu po rojntvu umrto. S uga i - bit v zadregi zaradi rokavic pri javlie-nju. T-da znal si je pomagati Ni eno roko je oblekel Črno, na dru pa belo rokavico ter Šel naznanit rojstvo in smrt obenem. ' Poklic angleškega žen-stva. Po najnovejši vladni sUtutiki je bilo v pretečenem letu n« Angle šiem 170000 učiteljic, 2200 pisatelje in časutkartc, 3700 slikane, 56 000 trgovskin uslužbenk, 400 trg:vsk'h potovalfc, 8 sprevodnic pri omobusih, 212 zdravnic. 3 ž vinozdravn ce in 140 zobozdravnic. ' Iz šolskega zvezka. Neki nemški učenec je napravil Bledeči opis psa jazbiČarja. n J Aib ■>. .r je pes v&ljub svoji podobi. Ima štiri noge, dve spred»j, dve zadaj, ki pa n* ob Čujejo med seboj Jazbečarji so precej pametni vkijub avoji obliki Ker jim je posluh tako oddaljen od repa, dela |tm nekoliko pregiav:oe, migati z repom.« Književnost. — „Učiteljski Tovariš11 ima v 9 letošnji številki sledečo vsebino: Važna pridob'tav. — Poziv štajerskim tovarišem in tovarišicam. — Z orožjem v roki in v lemervi na Amonit-! — Pisarna zt zdravljenje naš'h bol nih st -ncvskih, ur?dnih itd. razmer. — KrittkujoČi glasovi. — Dopisi. — Društvi ni >e.dtnik. — Vestmk. -Listnic* uredništva. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 23 marca Admi ral AleKsejev je brzojavil carju iz Mukdena: 0 polnoči 22. t. m. sta se dve japonski torpe-dovki približali Port Artur ju, a sta bili zagledani. Bate rije in ladji „Bober" in „Otvaž ni j" sta začeli streljati, nakar sta se torpadovki umaknili. Ob 4 zjutraj so se pojavile tri japonske torpedovke, a so bile tudi o d -gnane Ko se je zdanilo, se je približala Port Arturju vsa japonska eskadra, broječa 6 oklop n i c, 12križark in 8 torpedovk. Rusko bro-dovje je zapustilo pristan. Japonci so ustrelili lOOkrat na Port Artur in 108krat na okolico Ruski streli so dobro zadevali. Ena japonska oklopnica je bila tako zadeta, da je nehala streljati in se je umaknila z bojišča. Ob 11 uri je japonsko brodovje odja dralo, ne da bi se bilo spustilo v boj z ruskimi ladjami. 5 ruskih vojakov je bilo ubitih, 10 tanjenih Petrograd 23. marca. Do datno brzojavlja Aleksejev o včerajšnjem naskoku na Port Artur naslednje: Japonsko brodovje se je ob 9. dopoldne raz- delilo na dve skupini; oklepni ce in torpedovke so šle proti Ljaotešanu in Golobjemu zalivu, križarke pa so se v dveh oddelkih razpostavile v južni in v vzhodni smeri. „Retvisan" je ob 9. uri 20 min. začel streljati na oklopnice, ki so odgovarjale. Medtem se je rusko brodovje zbralo pri zunanjem bregu. Ob 11. uri je začelo bombardiranje pojemati, kmalu na to so se začeli Japonci umikati in ob polu 1. popoldne ni bilo nobene japonske ladje več videti Petrograd 23. marca Aleksejev brzojavlja, da so se 17. t. m. ruske patrulje približale Andžu. Na levi strani pri Šinbanhanu so videle velike, od zemlje napravljene utrdbe. V Pjengjengu ni bilo še nobenega sovražnika Kaže se, da je v Andžu ena japonska divizija, ostanek prve armade pa v Pjengjangu. 200 ruskih konjenikov je bilo posUnih, da preprečijo Japoncem prehod čez reko pr, Andžu. Naleteli so na tri japonske patrulje, ki pa so se umaknile v Andžu V noči dne 19. t m so se srečale ruske in japonske patrulje in streljale druga na drugo Frankobrod 23 marca „Frank. Ztg.u poroča, da dela Rusija v srednji Aziji velikanske priprave za vojno. V Petro-gradu se tudi delajo priprave Re-valu in drugim pristanom se po sveča posebna pozornost Vse to je naperjeno proti Angleški, če bi hotela v slučaju ruske zmage priskočiti Japoncem na pomoč. Potrjeno je, daje car rekel: Koreja mora postati ruska, dvomi se pa, da bi tuli v tem slučaju imela Angleška pogum, se Rusiji zop^r-staviti. London 23. marca. V Ham-hengu, 100 km severno o1 (ien sana so Japonci premagali 300 korejskih vstašev. 2sta bila ub ta, 20 je ranjenih, 3G vjetih. Ti poslednji so povedali, da so jih Rssi pregovorili na upor pr^ti Japoncem. London 23. marca Tristo japonskih konjenikov je prišlo v P ecgjeng. Za zgradbo mostu potrebni materijal je že tam Dunaj 23. marca. Sinoči so češki, slovenski in hrvatski poslanci imeli .skupen sestanek. Dr. Pacak je Jugoslovanom izrekel zahvalo, da so podpirali (jehe v boju proti vladi. Dr. Kramar je povdarjal, da je Češka opozicija, eim so se ji pridružili Jugoslovani, zadobila veliko večjo moe, nego jo je imela poprej. Želeti je, da bi se ta nova organizacija poglobila in utrdila. Dr. FerjanČič je želel, naj bi bila ta nova organizacija trajna in krepka, v kar je treba, da se doseže edinstvo v taktiki. Dr. Ploj je naglašal, da je v minulem zasedanju nova češko - jugoslovanska vzajemnost prestala prvo preskušnjo. Koiuno je dr. Pacak pri slovesu izrekel nado, da se po Veliki noei zbero zavezniki z novimi močmi za boj. Berolin 23 marca Vojno mi nistrstvo je dalo zapleniti Baudis-sino roman „Erstklassige Men-schen", glede katerega je Bebel zahteval, naj vojni minister toži pisatelja. Berolin 23. marca. Iz Južne AfrUe so dešla poročila, da so že s/4 vse nemške kolonije v rokah vstašev. London 23. marca. Znana revoluc'jonarka Lujiza Michel umira. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se di tako mnogo-etransko porabiti, nego „Molio-va fram oako žganje i« *olkt, ki jo takisto boleeti uteflu-joce, ako bo namaže t njim, kadar koga trga, kakor to adravilo vpliva na miftice in živce krepilno in je zatorej dobro, da so priliva kopeli m. Steklenica K 1*00. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni aaložmk, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom 6 8-4 40.000 kron zna$a glatni dobitek loterije ogrevalnih sob. Opizarjamo častite bralce, da bo srečkanje nepreklicno dne 23. aprila 1904. ,Cc Grijjon' najboljši cigaretni papir, 3 Uobha ne potno«!. 67i 0/ 7hQ sirfetto in tekoče * d n opravlja J^cžo belo in nežno. Dob; so povsod. Sarg-°va glicerin-mjila so za odrasle kakor vza otroke nainežnejše starosti IzTrMno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. Hebra. Schauta, Friihwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. B Darila. UpravniStvu našega lista so posta : Za družbo sv. Cirila In Metoda: Vesela družba na Drenikovem vrhu H K 40 v. — Gosp. Fran Vehovec v Ljubljani 10 K. — Cenjena rodbina Trtnikova v Ljubljani 10 K mesto venca na krsto umrli g Jožefi Kralj v Ljubljani. — Skupaj 22 K 4') v. — Živeli in srčna hvala! Za Prešernov spomenik. Vesela družba Jožetov nabrala pri Kuharju v Domžalah 7 K 89 v, gospod Fran Majdič pa je dodal 5 K — Gospod Vojteh Kette v Podgorji v Rožu, Koroško. 20 K — Skupaj 32 K 89 v. — Živeli! Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 22. marca 1904. Kaloihonl papirji l| Denar i 2° o majeva renta ... i 99 45 ^ 2°/0 srebrna renta . . A 99 4D r- g avstr. kronska renta . ! 99-45 V , „ zlata M . I 119-10 4 ogTska kronska „ . 97 95 1 s „ zlata „ . J 118-9 j posojilo dežele Kranjske 100*— 4 33/o posojilo mesta Spljet 100-25 //, „ „ Zadei 100"— V ;~ .bos.-herc žel. poe. 1902 KC15 čeSka dež. banka k. o. . 100*— 4''. o „ „ „ 2.0. . 100'-4 V o zst. pismagal d. hip. b. 101-50 4' //# pest. kom. k. o. z 10°/0 pr.....! 105P5 zastpi8malnner8t.hr. ji 101*— „ ogrske cen. |[ dež. hr......|| 100'50 4V»*/8 2 pis. ogr. hip. ban. | X0015 ; obl? ogr. lokalnih železnic d. dr.....i 100'— 4» ,*, obl. čeSke ind. banke ! 1005C 1 prior.Trst-Porečlok. žel. 98&' 1 prior. dol. žei. . . . 9950 B „ juž. žel. kup. Vi Vi 297 4'3%avst.po8.zažel. p.o. . 101*— Ineke. Srečke od 1. 1854 . . . 0/ M 18601/! • • • „ „ 1864 .... tizske...... zem. kred. I. emisije TJ T» M H* »! ogr. hip. banko . f> srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne M ... InomoBke „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . <\vst. rud. križa,, . . . GcjT. n »» »i . . • Lijsdolfove ,, , . . Salcburške M . . . Dunajske kom. ,, . . . Južne železnice .... Državne železnice . . . . Avstr.-ogrBke bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . l^remogokop v Mostu (BrČbt) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... TrbovlJBke prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe ČGSke sladkorne družbe . . 150-75 181-i68 -186 75 2fcV— 287-264-88 -125 40 2120 464'-81-78 — 87 — 52-28 75 6R*— 77*— 601 - 79-639 75 1605-645 15 764 50 24950 640' 408-25 1890-478 -361-461-155- Blago 9965 99-66 99-65 119 30 C815 11S20 100*76 101 25 ion- - 101 15 100 26 100- 30 10180 106*93 102.— 101 — 10115 101- - ior- 100- -299 -10190 15175 183 50 282 — 16775 303 — 292 50 269 50 91-80 126 40 2220 475-8V— 83 — 72 — 54— 29 75 73 -80*60 512 — 80 — 640 75 1615- -646 15 765 60 251-50 645 — 4^25 1895- -480 — 368-— 463 50 157- Valut« a kr. cekin...... 1136 1139 20 franki ....... 1909 1912 20 marke....... 2361 23.68 Sovereigns....... 23 98 24*06 Marke 117*47 11767 Laski bankovci..... 95 20 95 40 RuMji........ 263 76 254 50 Dularji........[ 4*84 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. marca 1904, Termin. V enica za april . . . . za 60 kg K 810 M Okt. 1903 . - 50 „ „ 809 april . . . „ M „ „ 649 maj 1904 . . , 60 .. 5 21 maj....., 60 „ „ 537 BMiltv. 5 vin. ceneje. leteorologično poročilo. ud morjem 806 i. Sr«dAJl tlab 73* 0 mxu. Koruza M Oves o g Cas ranja Stan;o baro-motia v mm. —r—s— Vt-trovi 22 9. zv. 734 4 53 si. jug del. jasno 23 ■ 7. zj. 2 pop. 732 6 7310 28 10 6 s!, svzhod sr. jvzhod megla oblačno M. Pretužnega Brca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je po dolgi in mučni bolezoi Vsegamogočni dane« ob 8/49. uri zvečer vzel našega dobrega, ljubega sina, ozir. brata, gospoda Janka Sorčana stud. phil. v cvetoči starosti 22 let, previde-nega s sv zakramenti za umirajoče Pogreb nepozabnega ranjcega bode v sredo, dne 23. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dragi. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. 818 Hrastnik, 21. marca 1904. Janez Sorčan, nadučitelj, oče. — Marija Sorčan, mati. — Edvin, Erno, brata. — Marija, Ana, sestri. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. marca: Ervin Novaček, kapel-nikov sin, 4 mes., Križevnifike ulice št. 10, vnetje sopilnih organov. Dne 20 marca: Jožefa Kralj, zasebnica, 69 let, Cerkvene ulice št. 1, sušica. Lepo stanovanje se odda za 1. maj.35739 J. J. Naglas, Turjaški trg št 7. Kočija it Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naša preljubljena hči, oziroma sestra in svakinja, go» 8podična »13 Josipina dne 20. marca t. I, ob 10. uri zvečer po daljši bolezni, previđena s sv. zakramenti, v mladostni dobi 11 let mirno v Gospodu zaspala. Pcgreb drage nam pokojnice je bil v torek, dne 22. marca t 1, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Jesenicah na farno pokopališče. Drago nam pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Jesenice, 23. marca 1904. Ivan in Marija Ferjan, starši. — Cecilija, Ivanka, Roza, Ferdinand, Ljudmila in Angela, sestre in brat. — Milan Guštln, svak. (Kutschienvagen) elegantna, se ceno proda. sil—l l. nadstr. 4. vrata. Sodnijske ulice št. 2," Agentje « ki se hote pečati s prodajanjem nekega razširj'euega predmeta se iščejo po vseh občinah proti gotovi plači in visoki proviziji. 721-8 Ponudbe na: Arnest Agular, Budapest, VII., Josefsring 16. Poskusite pristni Varstvena zuamka. Po "kusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5—67 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Medicarska in svečarska obrt v najboljšem obratu v kraju s slovenskim in nemškim prebivalstvom se zaradi smrti lastnika s hišo in nekoliko gospodarstvom vred takoj pod ugodnimi pogoji ceno proda. Pojasnila daje iz prijaznosti resnim ponudnikom Viljem Nandf V Gradcu, Feuerbachgasse 38. 773-2 516—3 HEsfiejiSG Ukan© se doseže lahko in gotovo, ako se vporablja briljantni škrob na lesk Fritz Schulz jun, Act.-Ges., Eger und Leipzig, Le pristen z varstveno znamko „Globus" v rudeČkastih zavojih a 100 gr. es. Kr. avstrijske ^ državne železnica C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veijaven od dne i. oktobra 1903. ieta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PhOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen. f ate, Inomost, Monakovo, I^jubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'0 zHitllJ: ponije^, opie. psov, oslov i. t. d. Movo Z Movo: Smejal se boš in moraš se smejati! Zaradi udobnosti p. n. občinstva so ob nedeljah in praznikih tri predstave, in sicer prva ob 3. uri popoldne, druga ob 5. uri popoldne in tretja ob 7 uri zvečer — Ob delavnikih samo dve predstavi, prva ob 4. uri popoldne, druga ob 7. zvečer Za mnogobrojen poset prosi z vele- "poštovanjem H. Prechtl. ; zmožna slovenskega in nemškega jt zika, išče primerne službe. Ponudbe pod „Kontorlstinja* j na upravništvo rSl. Naroda M < Oskrbništvo ribniške graščine išče spretnega vrtnarja. Ponudbe naj se pošljejo na imenovano oskrbništvo. %u, Zakup!! Travniki in vrtovi na ljubljanskem Gradu se dajo za leto 1904 v zakup. si9 Pismene, s kolekoni za 1 K lekovane ponadbe, naj se vladajo do 31» marca 1904 pri c. kr. finan- čni direkciji (kflu administracija i V Ljubljani, dne 21 marca ltt>4. 796-$ Plzensko pivo čez ulico 24 h vrček. Sprejmeta se tudi 2 učenca z ljudskošolsko izobrazbo. x*azposiljam! navodilo za vse one, ki trpe na kili, zaprtju telesa in zlati žili. 711 — 1 Dr. M* ItrlniHiiiik« ]?Maastriclit (.\lxozemsko). Poštnina za pisma 23 vin., za dopisnice IO vin. CmaAm o 17K ArS\ 8e mora imenovati, če si mlada devojka. lepa g* sj a skrbna wwll€l I^Uv/1 a m&li za svoje stalno toaletno milo izbere svetovno znan Doeringovo milo s sovo, zakaj spečo lepoto je treba zbuditi, m!ad< etno polt ohranit in skrbeti je treba za nežuo, bleščeče belo polt. Doeringovo milo u sovo je aatOBV' priznano preizvrstno milo in že desetletja geslo vseh lepoto goječih dam T-oljsega \ poročila pač ni treba. — Po 60 vin. povsod naprodaj. K Generalna zalaga: A. HlolNeh «1* to., Dunaj %. f-laini zalogi v IJublJanl: Anion Hrlsper In Vaao Pelrlrle. n Lepa domačija pri Zagorju ob Savi, v bližini premogokopa