Poštnina plaćana v gotovini CENA 20 (Hs URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leio XI I V UPBUANl, dne 11 novembra i954_______| Številka 44 vsebina: 167. Odlok o p^ačevaiiidu liumor-ame zaposlitve In nadurnega dela na fakultetah, vISIfh šolah in na prosvetno znanstvenih Inštitutih. 168. Odlok o -določitvi količin vina in žganja, ki jih sinejo proizvajalci porabiti doma In v end proizvajalni dobi brez plačila prometnega davka. Odloki ljudskih odborov: 666. Odlok o stanovanjski tarifi okraja Črnomelj. 667. Odlok o dopolnitvi odloka o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti, o volitvah in delu hišnih svetov ter svetov stanovanjskih skupnosti, o kategorizaciji stanovanj ter o določitvi okolišev v okraju Gorica. 668. Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Kočevje. 669. Odlok o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom v okraju Kranj. 670. Odlok o prometu z brodovi na reki Muri v okraju Ljutomer. 671. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Postajna. 672. Odlok o oddajanju opremljenih sob potnikom In turistom v okraju Postojna. 673. Odlok o ustanovitvi tržne inšpekcije OLO Postojna. 674. Odlok o ustanovitvi finančne Inšpekcije OLO Postojna. 675. Odlok o določitvi mej okolišev mest ter klimatskih in turističnih krajev v okraju Radovljica. 676. Odlok o upravljanju stanovanjskih hiš v okraju Slovenj Gradec. 677. Odločba o ustanovitvi Mladinskega okrevališča Rakitna. 678. Odločba o razglasitvi doma počitka v Saleku pri Velenju za finančno samostojen zavod. 167. Na? .podlagi odloka o prenosu pristojnosti za izdajanje predpisov o plačevanju honorarnega pouka v šolah na republiške izvršne svete (Uradni list FLRJ, št. 51/53) in v zvezi s 33. členom uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno znanstveni službi (Uradni list FLRJ, št. 14/52) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine I^judske republike Slovenije vanje po programu več, pa še za vsako nadaljnjo začeto ipoluro. 6. Pavšalno se določi honorar honorarnemu uslužbencu, ki se sprejme za izvršitev določenega dela. Honorar se določi glede na vrsto in predvideno trajanje dela, ki ga uslužbenec prevzame, II. Delovna obveznost in nagrajevanje nadurnega dela ODLOK o plačevauju honorarne zaposlitve in nadurnega dela na fakultetah, umetniških akademijah, višjih šolah in na prosvetnoznanstvenih inštitutih I. Honorarni uslužbenci 1. Honorarni uslužbenci na fakultetah, umetniških akademijah, višjih šolah in na prosvetnoznan-stvenih inštitutih ,se plačujejo po določbah tega odloka. 2. Redni uslužbenec sme biti sprejet za honorarnega uslužbenca na drugem zavodu samo z dovoljenjem starešine ustanove, na kateri je redno zaposlen. 3. $ honorarnim uslužbencem se sklene pogodba, s katero se zlasti določi: a) delo, ki ga bo opravljal honorarni uslužbenec, b) koliko časa naj honorarna služba traja, c) delovni čas, in č) honorar. 4. Honorar se določi na uro ali pa pavšalno za določeno delo. 5. Honorar na uro se določi po 9. točki tega odloka. Honorarnim uslužbencem pripada za prisostvovanje pri izpitih, hospitacijah, praktičnih nastopih in v podobnih primerih honorar v višini 50%, za čas samega izpraševanja pa 100% ustreznih zneskov iz 9. točke tega odloka. Za izpraševanje vsakega študenta se prizna honorar za pol ure, če traja izpraše- 7. Delo učnega osebja na zavodih iz 1, točke tega odloka, ki presega predpisano delovno obveznost, se nagrajuje posebej kot nadurno delo, če določi fakultetni svet, svet umetniške akademije, svet višje šole ali uprava p ros v e t nozn a n s tv e n ega inštituta, da uslužbenec lahko opravlja nadurno delo na matičnem zavodu. 8. Delovno obveznost učnega osebja na fakultetah in umetniških akademijah določi univerzitetni svet oziroma svet umetniške akademije na predlog fakultetnega sveta oziroma uprave akademije, na višjih šolah pa svet višje šole na predlog uprave, šole. Sklep sveta višje šole potrdi državni organ, ki ima nadzorstvo nad šolo. 9. Učnemu osebju na zavodih iz 1. točke tega odloka pripada za predavanja za vsako opravljeno naduro honorar, ki znaša: a) za rednega in izrednega profesorja b) za docenta in znanstvenega sodelavca c) za univerzitetnega predavatelja, profesorja višje šole, lektorja, strokovnega sodelavca, asistenta in profesorja srednje šole č) za vodjo vaj in praktičnega dela, predmetnega učitelja, strokovnega učitelja, učitelja veščin in učitelja prcdvojaške< vzgoje 500—600 din 400—500 din 300—400 din 150—300 din Vaje, ki so opravljene kot nadurno delo, se glede na njihov značaj honorirajo s 50—100% v prvem odstavku določenih zneskov. V primerili iz prvega in drugega odstavka, kjer je določena višina honorarja z najmanjšim in najvišjim zneskom oziroma odstotkom, določi honorar v teh mejah uprava zavoda. Sodelovanje pri izpitih, hospitacijah ali praktičnih nastopih in v drugih podobnih primerih se učnemu osebju, razen na uro plačanim honorarnim uslužbencem, ne šteje za nadurno delo. 10. Učna ura traja 43 minut, ura pri izpitih ali pri drugem delu (delu v laboratoriju in podobno) pa W) minut. 11. Nihče ne more imeti več učnih nadur, kot je za njegovo delovno mesto predpisana delovna obveznost, ki bo določena po 8. točki tega odloka. 12. Če honorarni uslužbenec nima naziva iz 9. točke tega odloka, odloči uprava zavoda, po kateri točki prvega odstavka 9. točke se mu določi honorar. 13. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, honorarji po tem odloku pa se izplačujejo od 1. oktobra 1954 dalje. St. U-156/54 Ljubljana, dne 10. novembra 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 168. Na podlagi določb 4. odstavka 3. pripombe k tar. številki 82 dela A tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma v eni proizvajalni dobi brez plačila prometnega davka I Proizvajalci vina (vinogradniki) smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka na vsakega člana družine, starega nad 15 let, tele količine vina: a) 100 (sto) litrov na območju okrajnih ljudskih odborov Črnomelj, Gorica, Koper in Sežana; b) 80 (osemdeset) litrov na območju okrajnih ljudskih odborov Celje, Krško, Ljubljana okolica, Ljutomer, Maribor okolica, Novo mesto, Ptuj in Trbovlje ter mestnega ljudskega odbora Maribor mesto; c) 60 (šestdeset) litrov na območju drugih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov LRS. Ta količina velja za proizvajalno dobo od 20. novembra 1954 do 19. novembra 1955. II Proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačala prometnega davka 5 hektolitrskih stopenj žganja za vsakega nad 18 let starega člana družine proizvajalcev. , Ta količina velja za proizvajalno dobo od 1. februarja 1955 do 31. januarja 1956. III Določbe tega odloka začnejo veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-l 51/54 Ljubljana, dne 29. oktobra 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. Odloki ljudskih odborov 666. Na podlagi 2. odstavka 15. člena, 5. točke 64. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in v zvezi s 16. členom uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/34) je okrajni ljudski odbor Črnomelj po sklepu skupne seje obeh zborov dne 30. septembra 1954 sprejel ODLOK o stanovanjski tarifi 1. člen Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk, površino in okoliš, v katerem je stanovanje. Cena za posamezno točko na 1 m* stanovanjske površine se določi: a) v prvem okolišu na 0,30 din, b) v drugem okolišu na 0,26 din. 2. člen Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zelenjavnih vrtov pri hišah poseben letni prispevek od 1 do 2 din, za sadno drevje pa po donosu. Prispevek po prednji tarifi določi hišni svet oziroma hišni lastnik s pogodbo. 3. člen Hišni svet oziroma privatni lastniki hiš morajo v petnajstih dneh po uveljavitvi tega odloka skleniti z najemniki stanovanj nove najemne pogodbe na predpisanih obrazcih. Nove pogodbe mora preveriti in potrditi pristojni občinski oziroma mestni ljudski odbor. 4. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din, kdor ravna v nasprotju s predpisi 3. člena tega odloka. 5. člen Najemnina po tem odloku se bo plačevala od 1. avgusta 1954 dalje. 6. člen Ta odlok velja takoj, objavi se pa na krajevno običajni način dn v »Uradnem listu LRS«. St. 1-2568/1-54 / Črnomelj, dne 30. septembra 1954. Podpredsednik OLO: Niko Belopavlovič L r. Stanovanjsko tarifo je potrdil IzVršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo št. 1206/5-54 z dne 28. oktobra 1954. 66?. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/58) dn v zveai s predpisi 12., 14., 21., 29., 30., 35., 38., 45., 45 a in 69. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54) je okrajmi ljudski odbor Gorica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. septembra 1954 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti, o volitvah in delu hišnih svetov ter svetov stanovanjskih skupnosti, o kategorizaciji stanovanj ter o določitvi okolišev v okraju Gorica Imenovani odlok okrajnega ljudskega odbora Gorica, objavljen v »Uradnem listu LRS«, številka 29-429/54, se dopolni s temi določbami: 1. člen Upravo in vzdrževanje stanovanjskih hiš nadzorujejo občinski ljudski odbori oziroma organi, ki jih ti določijo. 2. člen Občinski ljudski odbori določijo za svoje območje, katere stanovanjske hiše se vključijo v stanovanjsko skupnost, upoštevajoč pri tem 14. člen zgoraj imenovane uredbe. 3. člen Za vrtove, ka pripadajo posameznim hišam, morajo uživalci plačevati posebno najemnino. Višino najemnine in razdelitev vrtov določijo občinski ljudski odbori. Denarna sredstva od najemnin za vrtove pri stanovanjskih hišah splošnega ljudskega premoženja in hišah zasebnih lastnikov, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, se uporabljajo za kritje upravnih stroškov uprave stanovanjske skupnosti. Pri stanovanjskih hišah, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, pripada najemnina vrtov lastnikom. 4. člen Občinski ljudski odbori 'Vipava, Kanal, Šempeter in Ajdovščina se pooblaščajo, da predpišejo splošni hišni red za svoje območje in kazni za kršitev predpisov o hišnem redu. 5. člen Občinski ljudski odbori izdajo po potrebi predpise d tem, kako uporabljajo sostanovalci skupne prostore in naprave v stanovanjskih hišah. Prav tako določajo tudi, katere hiše morajo imeti hišnike in kako morajo le-ti opravljati svoje delo. 6. člen Občinski ljudski odbori določijo in imenujejo potrebno število stalnih ali honorarnih uslužbencev pri upravi stanovanjske skupnosti ter šefa uprave stanovanjske skupnosti v skladu z obsegom dela uprave. 7. člen Zasebni lastniki hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, imajo pravico do 10% celotne najemnine. Izjemoma lahko občinski ljudski odbori v svoji občini določijo tudi večji odstotek najemnine, če zasebni lastnik nima drugega sredstva za preživljanje, vendar največ do 50% celotne najemnine. Lastniki zasebnili hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skup- nost in v katerih lastnik ne stanuje, imajo pravico do 10% najemnine, ostalih 90% morajo najemniki plačevati upravi stanovanjske skupnosti. d. člen Denarna sredstva, pridobljena od najemnin v hišah, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih ne stanuje lastnik, bo uprava stanovanjske skupnosti izdajala lastnikom, kadar bodo obnavljali hiše, za kar bodo morali predložiti potrebne račune. Občinski ljudski odbori lahko določijo za svoje območje, da pripada zasebnim lastnikom hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih lastniki ne stanujejo, tudi več kot 10% najemnine, če zasebni lastnik nima drugih sredstev za preživljanje, vendar ne več kot 50 % celotne najemnine. 9. člen Amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje hiš se združita. Lz združenega amortizacijskega sklada za vzdrževanje hiš se odvede za sklad za zidanje hiš 15 % denarnih sredstev. Od zasebnih hiš, ki imajo prostore in ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, pa se vplačuje v sklad za zidanje hiš 50% celotne najemnine od poslovnih prostorov. 10. člen Nove stanovanjske pogodbe oziroma pogodbe o stanovanjskih prostorih je treba skleniti najkasneje do 31. decembra 1934. 11. člen Denarna sredstva, pridobljena po doslej obstoječih predpisih od najemnin, s katerimi razpolagajo občinski ljudski odbori, se vnesejo v združeni amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje hiš v celoti. Denarna sredstva, ki pripadajo zasfebnim lastnikom, lahko ti uporabijo za popravilo hiš po veljavnih predpisih. 12. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 11/7-2085/6-54 Nova Gorica, dne 14. septembra 1954. Predsednik OLO: Mirko Remec 1. r. 668. Na podlagi XII. točke navodila o ureditvi gozdarske službe (Uradni list LRS, št. 15/54) in v zvezi s 15. in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor Kočevje na seji obeh zborov dne 2. junija 1954 sprejel ODLOK o ureditvi gozdarske službe v okraju Kočevje I Pri okrajnem ljudskem odboru Kočevje se ustanovi okrajna uprava za gozdarstvo kot gozdarski organ okrajnega ljudskega odbora. II Uprava opravlja tele upravne zadeve: 1. nadzoruje, ali se v okraju, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izrabi gozdov, o varstvu — kon-servaciji — gozdnih zemljiščih in podobno), in skrbi za to, da se ti predpisi pravilno izvršujejo: 2. skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gozdarstvo LRS predlog za izločitev zemljišč, za pogozditve in za gozdne melioracije; 4. pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev; 5. daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudouraižtva; 6. vodi gozdni kataster in predpisane evidence; 7. podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno izobraževanje in za gozdarsko prosvetno delo med ljudstvom; 8. izdaja na prvi stopnji odločbe v upravnih zadevah s področja gozdarstva; 9. opravlja vse. druge upravne in operativne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu okrajnega ljudskega odbora. 111 Okrajna uprava za gozdarstvo opravlja naloge okrajnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim upravljanjem z vsemi gozdovi, ki so splošno ljudsko premoženje na območju okraja, razen glede tistih gozdov iz splošnega ljudskega premoženja, s katerimi po 3. odstavku 24. člena zakona o gozdovih upravljajo občinski ljudski odbori. Uprava lahko s pogodbo prepusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova upravljanja, podjetjem, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom in drugim državnim organom. IV V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja okrajna uprava zlasti tele naloge; - t. izdela predlog o predračunu dohodkov in izdatkov sklada; 2. odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov; 3. opravlja investitorske naloge pri delih ki se finansirajo iz okrajnega gozdnega sklada. V Upravo vodi šef uprave. Sefa uprave imenuje okrajni ljudski odbor ob pogojih, ki so predpisani za imenovanje načelnikov tajništev okrajnega ljudskega odbora. Sef je odgovoren za delo uprave neposredno svetu za gospodarstvo. VI Za opravljanje svojih nalog ima uprava za gozdarstvo potrebno število uslužbencev. Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji po logarskih okoliših. Gozdne revirje in logarske okoliše določi okrajna uprava 'a gozdarstvo. Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik. Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef upra-v' okrajnemu ljudskemu odboru. Odločbe o usluž-benskih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave. Vil Okrajna uprava za gozdarstvo se vzdržuje v breme okrajnega gozdnega sklada. Sredstva za vzdrževanje uprave se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna okrajne uprave za gozdarstvo. Vlil Pri delu uprave sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija (29. člen zakona o gozdovih). Sef uprave mora zaslišati okrajno gozdarsko komisijo o vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se bčejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov, zlasti jo mora zaslišati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev. IX Občinski ljudski odbori upravljajo s tistimi gozdovi splošnega ljudskega premoženja, s katerimi so upravljali do uveljavitve zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53). Občinski ljudski odbori upravljajo občinske gozdne sklade. V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun občinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada. Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada, določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajnim gozdarskim planom. Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sklada. Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih oknjni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izrabe gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine. X Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 3767/54 Kočevje, dne 5. junija 1954. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 669. Na podlagi drugega odstavka 15., 64. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52') in 58. člena uredbe o gostinskih podjetjih' in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji obeh zborov dne 24, septembra 1954 sprejel ODLOK o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom 1. člen Zasebpa gospodinjstva lahko med turistično sezono ali ob večjih slavnostih in podobnih proslavah oddajajo potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stattoVanja. Zasebno stanovanje obsega prostore, v katerih stanovalec obi čajno stanuje. 2. člen Za oddajanje opremljenih sob po 1. člena tega odloka je potrebno dovoljenje, ki ga izda občinski ljudski odibor prebivališča zasebnika, ki oddaja stanovanje. 3. ijlcn Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost in mora zasebnik zanjo imeti dovoljenje za prenočišče po uredbi o zasebnih gostiščih. 4. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, morajo v roku, ki ga določi pristojni občinski ljudski odbor, priglasiti temu odboru število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo oddajati, in cene, po katerih bodo oddajali sobe. 5. člen Na podlagi priglasitve po prejšnjem člonu odredi občinski ljudski odbor komisijski pregled priglašenih sob, da se ugotovi, ali so glede na splošne predpise neoporečne, primerne in pripravne za sprejem gostov oziroma ob kakšnih pogojih. V komisiji za pregled sob morajo biti zastopnik sanitarne inšpekcije, zastopnik turistične organizacije in zastopnik gostinske zbornice. 6. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, izda občinski ljudski odbor dovoljenje, hkrati pa vpiše priglašene sobe v seznam opremljenih sob. Seznam mora obsegati: lastnikovo ime, priimek, poklic in stalno prebivališče, število sob, število postelj in ceno vsake sobe. Po en izvod seznama pošlje občinski ljudski odbor še pred začetkom sezone turističnemu društvu, če v kraju obstoji, in okrajni gostinski zbornici. Ce ugotovi komisija pri pregledu kakšne pomanjkljivosti, odredi občinski ljudski odbor, da se odpravijo, in, šele ko so odpravljene, izda dovoljenje. 7. člen Potniki in turisti se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je pristojni občinski ljudski odbor izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam opremljenih sob iz 6. člena tega odloka. 8. člen Z denarno kaznijo do 3.000 dim se kaznuje za prekršek, kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe brez dovoljenja občinskega ljudskega odbora. Kdor ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravatenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, se mu dovoljenje za oddajanje sob lahko odvzame. 9. člen Ta odlok velja za okraj Kranj, razen za mestne občine Kranj, Škofja Loka in Tržič, 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 6399/1-54 Kranj, dne 24. septembra 1954. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. 670. Na podlagi prvega odstavka 15. člena in 5. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na skupni seji obeh zborov dne 11. avgusta 1954 sprejel ODLOK o prometu z brodovi na reki Muri I. Temeljne določbe 1. člen Brodovi na desnem bregu reke Mure (v nadaljnjem besedilu: »brodovi«) so rečna prevozna sredstva, namenjena javnemu prometu. Brodovi lahko obratujejo ob pogojih, ki so predpisani s tem odlokom. 2. člen Brodovi morajo biti v brezhibnem tehničnem stanju ter opremljeni z varnostnimi napravami tako, da je zagotovljena varna plovba in popolna varnost ljudi ter tovora med prevozom. Lastnik broda ali organ upravljanja je odgovoren za brezhibno stanje broda in njegovih sestavnih delov, za pravilno tovorjenje in vodenje broda. 3. člen Zgrajeni ali popravljeni brodovi morajo biti pregledani, preden se izročijo v promet. Brodovi, ki so v prometu, morajo biti vsako leto najmanj enkrat temeljito pregledani. Izven rednega pregleda po prejšnjem odstavku morajo biti brodovi pregledani, brž ko se ugotovi, da sami ali kakšen njihov sestavni del (oporniki, žice 'td.) ne dajejo več varnosti za človeško življenje in material. 4. Člen Brodovi se morajo spraviti na obrežje, kadar je visoka voda ali kadar grozi nevarnost zmrzali. IL Posebni varnostni ukrepi 5. člen Brodovi morajo imeti na vidnem mestu opozorilo (tablo). V tem opozorilu mora biti določen: a) čas, v katerem brod obratuje; b) število oseb, ki jih sme brodar sprejeti na brod; c) najvišja tovorna obremenitev brez potnikov ali najvišja obremenitev s tovorom in potniki; č) navodilo, kako se morajo potniki ravnati med prevozom. 6. člen Brodovi morajo na obeh zunanjih straneh imeti jasno zaznamovano črto največjega vgreza, t. j. črto. do katere smejo biti največ naloženi. V ta namen se lahko uporabi deska, ki je vodoravno pritrjena na obeh straneh broda. Ob pristajaliŠču pa mora biti vodokaz za merjenje višine vodnega stanja. Brodar ne sme odpeljati, če se zaradi Obremenitve prekorači nnj.večji dovoljeni vgrez ali če je na brodu več oseb ali tovora, kot je dovoljeno. 7. člen Brodovi morajo imeti čoln, vrvi in sidro za reševanje. V nočnem času morajo biti brodovi razsvetljeni. 8. člen Potniki se'morajo med vožnjo ravnati po brodarjevih navodilih. III. Strokovni tehnični pregled 9. člen Preglede iz 3. člena tega odloka opravi strokoma komisija; komisijo imenuje svet za komunalne zadeve OLO. Komisijo sestavljajo: zastopnik tajništva za gospodarstvo, uslužbenec, ki ga določi načelnik tajništva za notranje zadeve, strokovni uslužbenec (gradbeni inženir) in zastopnik uprave za vodno gospodarstvo. tO. člen Po izvršenem pregledu strokovne komisije izda tajništvo za notranje zadeve za brod uporabno dovoljenje, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega odloka. Tajništvo za notranje zadeve lahko lastniku broda ukaže, da mora v danem roku izvršiti določena popravila in da v tem času sploh ne sme obratovati. Če ni zagotovljena varnost življenja ljudi in materiala, mora tajništvo za notranje zadeve prepovedati obratovanje broda. IV. Pooblastilo za opravljnnjie brodarske službe 11. člen Brod sme voditi le oseba, ki ima za to potrebno dovoljenje, izdano od okrajnega ljudskega odbora. Za opravljanje brodništva kot obrti je potrebno obrtno dovoljenje po določbah uredbe o brtnih strokah, za katere se izdajajo obrtna dovoljenja za zasebne obrtne delavnice po prostem preudarku (Uradni list LRS, št. 24-79/541. V. Obratovalni čas 12. člen Cas obratovanja posameznih brodov določi pristojni občinski ljudski odbor po krajevnih potrebah. Prednja določba ne velja za brodove, ki jih uporabljajo dvolastniki. VI. Tarifa 13. člen Tarifo za prevažanje potnikov ih tovora z brodovi predpiše svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora v 30 dneh po objavi tega odloka. Brodarji predpisanih prevoznih tarif ne smejo spreminjati. VII. Nadzorstvo 14. člen Tajništvo za gospodarstvo vodi razvid o brodovih. Da se zagotovi varna in nemotena vožnja, se mora pri tajništvu za gospodarstvo registrirati vsak brod, preden začne obratovati. Brod se registrira s tem, da se vpiše v seznam brodov vrsta broda, lastnikovo ime oziroma ime upravnega organa, datum strokovnega pregleda ter brodarjevo ime in prebivališče. Priglasitev za registracijo vloži lastnik broda oziroma organ upravljanja. Lastnik oziroma organ upravljanja mora v 8 dneh priglasiti tajništvu za gospodarstvo vsako spremembo svojega prebivališča oziroma sedeža ter spremembe tehničnih ali konstrukcijskih lastnosti broda. Iz seznama brodov se črta brod, ki postane neuporaben za nadaljnjo plovbo. VIII. Kazenske m končne določbe 15. člen Kršitve določb 2., 4., 5., 6., 7., 8. člena drugega odstavka 13. člena in četrtega odstavka 14. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. 16. člen V 30 dneh po uveljavitvi tega odloka se morajo priglasiti zaradi registracije vsi brodovi, ki obratujejo v okraju. Brodovi, ki ne bodo priglašeni v določenem roku, se izločijo iz prometa. 17. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc. St. I 4777/35-54 Ljutomer, dne 14. avgusta t’954. Predsednik OLO: Bogomir Ver de v I. r. 671. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in v zvezi z 2. členom uredbe o kmetijskih gospodarskih šolah (Uradni list LRS, št. 17/51) je okrajni ljudski odbor Postojna na seji obeh zborov dne 11. oktobra 1954 sprejel ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Postojna 1 I. člen odloka o ustanovitvi kmetijskih gospodarskih šol v okraju Postojna (Uradni list LRS, številka 40-603/54) se spremeni tako, da se glasi: Ustanovijo se dvoletne kmetijsko-gospodarske šole v občinah: Bloke s sedežem v Novi vasi, Dolane s sedežem v Ravnah, Cerknica s sedežem v Grahovem, H ruše v je s sedežem v Hruševju, II. Bistrica s sedežem v Dol. Zemonu. Jelšane s sedežem v Novokračinah, Loška dolina s sedežem v Igavasi, Pivka s sedežem v Zagorju, Postojna s sedežem v Prestranku, Prem s sedežem v Premu, Rakek s sedežem na Uncu. Šolski okoliš vsake ustanovljene kmetijsko-gospo-darsike šole bo določil svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru Postojna. 2 Ta odlok velja takoj. St. 657/66 Postojna, dne 11. oktobra 1954, Podpredsednik OLO: Franc Klobučar 1. r. 6?2. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) in 58. člena zakona o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) je okrajn: ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 3. septembra 1954 sprejel ODLOK o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom 1. člen Zasebna gospodinjstva lahko med turistično sezono ali ob večjih slavnostih, zletih, shodih in podobnih proslavah oddajajo potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Zasebno stanovanje obsega prostore, v .katerih stanovalec običajno stanuje. Oddajanje opremljenih sob, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost in mora zasebnik zanjo imeti dovoljenje za prenočišče po uredbi o zasebnih gostiščih. 2. člen Za oddajanje opremljenih sob po 1. členu tega odloka je potrebno dovoljenje; izda ga občinski ljudski odbor prebivališča zasebnika, ki oddaja stanovanje. 3. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, morajo v roku, ki ga določi pristojni občinski ljudski odbor, priglasiti temu odboru število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo oddajati, in cene, po katerih bodo oddajala sobe. 4. člen Na podlagi priglasitve po prejšnjem členu odredi občinski ljudski odbor komisijski pregled pri-glašemih sob, da se ugotovi, ali so glede na splošne predpise neoporečne, primerne in pripravne za sprejem gostov oziroma ob kakšnih pogojih. V komisiji za pregled sob morajo biti zastopnik sanitarne inšpekcije, zastopnik turistične organizacije in zastopnik gostinske zbornice. 5. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, izda občinski ljudski odbor dovoljenje, hkrati pa vpiše priglašene sobe v seznam opremljenih sob. Seznam mora obsegati: lastnikovo ime. priimek, poklic in stalno prebivališče, število sob, število postelj in ceno vsake sobe. Po en izvod seznama pošlje občinski ljudski odbor še pred začetkom sezone turističnemu društvu in okrajni gostinski zbornici. Ce ugotovi komisija pri pregledu pomanjkljivosti, odredi občinski ljudski odbor, da se odpravijo, in, šele ko so odpravljene, izda dovoljenje. 6. člen Potniki in turisti se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je pristojni občinski ljudski odbor izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam opremljenih sob in 5. člena tega odloka. Opremljene sobe se lahko oddajajo potnikom in turistom z zajtrkom ali brez njega; izdajanje drugih obrokov in pijač za plačilo pa se šteje za gostinsko delavnost. 7. člen Z denarno kaznijo do 3.000din se kaznuje za prekršek, kdor oddaja potnikom in turistom oprem- ljene sobe brez dovoljenja občinskega ljudskega odbora. Kazni izreka sodnik za prekrške. Kdor ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, se mu dovoljenje za oddajanje sob lahko odvzame. 8. člen Ta odlok velja za okraj Postojno, raven za mestno občino Postojna. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc. S*. 657/71 Postojna, dne 3. septembra 1954. Podpredsednik OLO: Franc Klobučar 1. r. 673. Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/50) in drugega odstavka 3. člena uredbe o tržni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 45-368/53) je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 11. oktobra 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi tržne inšpekcije okrajnega ljudskega odbora Postojna 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Postojna se ustanovi okrajna tržna inšpekcija. Inšpekcija je v sestav« tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Postojna. 2. člen Okrajna tržna inšpekcija neposredno nadzoruje izvajanje zveznih, republiških in okrajnih predpisov in ukrepov, s katerimi se urejajo trg, blagovni promet in opravljanje storitev na območju okrajnega ljudskega odbora Postojna. 3. člen Na območju mestnih občin s posebnimi pravicami, pri katerih se z dovoljenjem Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in odlokom ljudskega odbora mestne občine ustanovi tržna inšpekcija, opravlja ta vse v 2. členu tega odloka navedene naloge. Okrajna tržna inšpekcija ima pravico, zahtevati od tržnih inšpekcij ljudskih odborov mestnih občin s posebnimi pravicami, da opravijo določene zadeve iz njene pristojnosti in ji o tem poročajo ter ji poročajo o izvršitvi posameznih važnih nalog iz pristojnosti teh inšpekcij. Okrajna tržna inšpekcija lahko v posameznih primerih neposredno opravi naloge tržne inšpekcije tudi na območju mestnih občin s posehnili pravicami. 4. člen Tržna inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje okrajni ljudski odbor v sporazumu z republiškim državnim sekretarjem za gospodarstvo. 5. člen Inšpektorji tržne inšpekcije so za svoje delo odgovorni svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora ima pravico, dajati tržni inšpekciji smernice, navodila in naloge glede opravljanja zadev iz njene pristojnosti. Načelnik tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora neposredno nadzoruje delo tržne inšpekcije ter ji lahko daje naloge v zvezi z opravljanjem inšpekcije. 6. člen Ta odlok velja takoj. St. 657/82 Postojna, dne 11. oktobra 1954. Podpredsednik OLO: Franc Klobučar 1. r. 674. Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter drugega odstavka 3. člena uredbe o finančni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 43-367/53) je okrajni ljudski odbor Postojna na seji obeh zborov dne 11. oktobra 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi finančne inšpekcije okrajnega ljudskega odbora Postojna 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Postojna se ustanovi okrajna finančna inšpekcija. Inšpekcija je v sestavu tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Postojna. 2. člen Okrajna finančna inšpekcija nadzoruje: a) izvajanje predpisov o finančnem poslovanju gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov; b) izvajanje predpisov, ki urejajo finančne obveznosti fizičnih in pravnih oseb, ki se ukvarjajo s samostojno gospodarsko delavnostjo; c) delo organov državne uprave glede izvajanja predpisov o ugotavljanju, obračunavanju in pobiranju dohodkov iz gospođarstva in od prebivalstva. 3. člen Na območju mestnih občin s posebnimi pravicami, pri katerih se z dovoljenjem Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in odlokom ljudskega odbora mestne občine ustanovi finančna inšpekcija, opravlja ta vse v 2. členu tega odloka navedene naloge. Okrajna finančna inšpekcija ima pravico, zahtevati od finančnih inšpekcij ljudskih odborov mestnih občin s posebnimi pravicami, da opravijo določene zadeve iz njene pristojnosti in ji o tem poročajo ter ji poročajo o izvršitvi posameznih važnih nalog iz pristojnosti teh inšpekcij. Okrajna finančna inšpekcija lahko v posameznih primerih neposredno opravi nalogo finančno inšpekcije tudi na območju mestnih občin s posebnimi pravicami. 4. člen Finančna inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje okrajni ljudski odbor v sporazumu z republiškim državnim sekretarjem za gospodarstvo. 5. člen Inšpektorji finančne inšpekcije so za svoje delo odgovorni svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora ima pravico, dajati smernice, navodila in naloge finančni inšpekciji glede opravljanja zadev iz njene pristojnosti. Načelnik tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora neposredno nadzoruje delo inšpek-' cije ter ji lahko daje naloge v zvezi z opravljanjem inšpekcije. 6. člen Ta odlok velja takoj. St. 657/83 Postojna, dne 11. oktobra 1954. Podpredsednik OLO: wranc Klobučar 1. r. 675. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. odstavka 55. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 56-480/53) in v zvezi s 4. točko istega člena uredbe o dohodnini je okrajni ljudski odbor Radovljica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. oktobra 1954 sprejel ODLOK o določitvi mej okolišev mest ter klimatskih in turističnih krajev 1. čle n V okraju Radovljica se po 55. členu uredbe o dohodnini določijo tile kraji in vasi, ki ležijo v mejah okolišev mest ter klimatskih in turističnih krajev: 1. v občini Begunje: Begunje, Poljče, Zapnže, Zgoša; 2. v občina Boh. Bistrica: Boh. Bistrica, Polje, Ribičev laz in Sv. Duh; 3. v občini Črnivec: Brezje in Črnivec; 4. v občini Dovje-Mojstrana: Dovje in Mojstrratna: 5. v občini Gorje: Podhom, Zasip, Zg. Gorje in Sp. Gorje; 6. v občini Kranjska gora: Gozd, Kranjska gora, Log, Podkoren in Rateče; 7. v občina Kropa: Kropa; 8. v občini Podnart: Ljubno, Posavec in Podnart; 9. v občini Radovljica: Radovljica in Lesce; 10. v občini Srednja vas: Stara Fužina in Ukanc; 11. v občini Žirovnica: Selo, Zabreznica in Žirovnica. 2. člen V vseh krajih', naštetih v 1. členu odloka, niso oproščeni dohodnine dohodki oziroma najemna vrednost stavb, ki so last kmetijskih gospodarstev in jih ta gospodarstva uporabljajo za stanovanja svojih članov, za živino, kmetijsko orodje in kmetijske pridelke ter morajo ta gospodarstva vlagati letne davčne prijave za dohodke od teh stavb po 69., 70. in 71. členu uredbe o dohodnini. 3. člen • Vsi drugi kraji, ki niso našteti v 1. členu tega odloka, ležijo izven mej okolišev mest ter klimatskih in turističnih krajev ter so dohodki oziroma najemna vrednost kmetjskih stavb oproščeni dohodnine po 4. točki 55. člena uredbe o dohodnini, kolikor se namreč ne dajejo te stavbe ali deli stavb v najem proti najemnini. 4. člen Ta odlok velja za območje okraja Radovljica r^zen mestnih občin Bled in Jesenice. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se pri odmeri dohodnine za leto 1954. St. 5465/1-54 Radovljica dne 21. oktobra 1954. Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r. 676. Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec je na podlagi 2. odstavka 15. „člena, 15. točke 64. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), določb uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54) in 4. ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) na seji okrajn'ega zbora in zbora proizvajalcev z dne 25. septembra 1954 sprejel ODLOK o upravljanju stanovanjskih hiš v okraju Slovenj Gradec Stanovanjske skupnosti 1. člen Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružna last ali last družbenih organizacij, ter zasebnih hiš, ki se vključijo v stanovanjske skupnosti, ustanovi vsak občinski ljudski odbor oziroma ljudski odbor mestne občine eno ali po potrebi več stanovanjskih skupnosti. 2. člen Zasebne hiše z enim ali dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji se ne vključijo v stanovanjsko skupnost, če jih lastniki sami s pogodbo s stanovanjsko upravo ne izročijo v stanovanjsko skupnost. Kot manjša stanovanja se štejejo največ dvosobna stanovanja z običajnimi pritiklinami. Ne vključijo se tudi hiše z več kot tremi manjšimi stanovanji, če njihova stanovanjska površina ne presega površine hiš z dvema ali tremi manjšimi stanovanji. Kot stanovanja se ne štejejo kletna in podstrešna stanovanja ter stanovanja, ki jih je sanitarna inšpekcija določila kot neprimerna za bivanje. Pri določanju števila stanovanj v posamezni hiši ie treba upoštevati gradbeni načrt in ne poznejših zasilnih preureditev. Stanovanjske skupnosti so pravne osebe in nosilci Pravic ter obveznosti, ki izvirajo iz najemnih in drugih pogodb v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem hiš. Samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati, poslopja, namenjena za prenočišča delavcev, in začasna stanovanja v primitivnih zgradbah (barakah in podobno) se ne vključijo v stanovanjskzo skupnost. Ne vključijo se v stanovanjsko skupnost hiše, v katerih so stanovanja, ki so vezana na službeni položaj (železniška poslopja, čuvajnice, logarske in cestarske hiše in podobno). Vključijo se pa v stanovanjsko skupnost hiše, ki so jih sezidala podjetja in zavodi ter organizacije in hiše, ki so jim bile dodeljene v upravljanje, ako ustrezajo gornjim pogojem. Stanovanja v hišah, ki so ravnokar omenjene, pa bo dodeljeval svet stanovanjske skupnosti na podlagi razdelilnika, ki ga bo predložil upravni odbor podjetja, zavoda ali organizacije. Ako glede tega ne bo mogoče doseči sporazuma, bo o stvari odločil občinski ljudski odbor oziroma ljudski odbor mestne občine na seji. Organi stanovanjske skupnosti 3. člen Organi stanovanjske skupnosti so: a) voljeni: 1. svet stanovanjske skupnosti, 2. poravnalni svet; b) imenovani: stanovanjska uprava. 4. člen V stanovanjskih hišah stanovanjske skupnosti, ki imajo do dve stanovanji, sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in polnoletni stanovalci. V stanovanjskih hišah, kjer je tri do pet stanovanj, izvolijo uživalci tričlanski hišni svet, v hišah, kjer je od šest do deset stanovanj, izvolijo petčlanski hišni svet in v hišah z več kot deset stanovanji izvolijo sedemčlanski hišni svet. Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skuppost, smejo svoje hiše prepustiti s pogodbo v stanovanjsko upravo stanovanjski skupnosti. 5. člen Hišni svet izvolijo izmed sebe uživalci stanovanj iste hiše vsako leto v januarju na sestanku, na katerem mora biti navzočih večina volilnih upravičencev. Če se ob začetku sestanka ugotovi, da je na sestanku manj kot polovica volilnih upravičencev, se opravijo volitve pol ure kasneje ob vsakem številu udeležencev. Volilni upravičenci odločijo, ali se hišni svet voli javno ali tajno. Javno se voli z dviganjem rok za posameznega kandidata. Tajno se voli na podlagi seznama kandidatov, na katerem volilni upravičenec podčrta tistega kandidata, ki ga voli. Seznam kandidatov sestavijo volilni upravičenci na predvolilnem sestanku ali na samem volilnem sestanku, na katerem se izvoli tudi tričlanska volilna komisija. 6. člen Hišni sveti izvolijo izmed sebe predsednika ter vsak hišni svet po enega zastopnika v svet stanovanjske skupnosti. Novi predsednik hišnega sveta sporoči v 5 dneh [K» volitvah vsa imena izvoljenih članov hišnega sveta stanovanjski upravi. 7. člen Hišni sveti se sestajajo praviloma enkrat mesečno. Sestanek skliče predsednik hišnega sveta tudi na zahtevo tretjine članov hišnega sveta. 8. člen Vsi izvoljeni zastopniki hišnih svetov volijo svet stanovanjske skupnosti. V primeru 5. odstavka 40. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš sodelujejo v svetih stanovanjske skupnosti tudi zastopniki delavskega sveta podjetja oziroma kolektiva, zavoda oziroma organizacije. Zastopniki hišnih svetov se volijo v svet stanovanjske skupnosti po določbah tega odloka. Najpozneje v 15 dneh po opravljenih volitvah morajo člani sveta stanovanjske skupnosti izvoliti izmed sebe predsednika, podpredsednika in tajnika, ki vodijo po navodilih sveta delo stanovanjske skupnosti. Volilni upravičenci odločijo, ali naj bodo volitve javne ali tajne. Svet stanovanjske skupnosti se mora zbrati praviloma vsaka dva meseca, po potrebi pa tudi večkrat. Zasedanje skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Zasedanje se skliče tudi na zahtevo tretjine članov sveta. 9. člen Hišni sveti in svet stanovanjske skupnosti opravljajo svoje delo do izvolitve novih svetov. Kategorizacija stanovanj 10. člen Kategorizacijo stanovanj predpiše okrajni ljud- • ski odibor s posebnim odlokom. Vsi stanovanjski prostori v hišah stanovanjske skupnosti kakor tudi stanovanja zasebnih lastnikov, ki se oddajajo v najem, morajo biti kategorizirani po predpisih tega odloka. Višina najemnine je odvisna od kategorije stanovanja. Prevzem stanovanjskih hiš v upravo 11. člen Svet stanovanjske skupnosti mora takoj prevzeti v upravljanje vse stanovanjske hiše, za katere se določi, da spadajo po 1. in 2. členu tega odloka v stanovanjsko skupnost. 12. člen Hiše morajo prevzeti v upravljanje tričlanske komisije, ki jih imenuje svet stanovanjske skupnosti. Pri prevzemu mora biti praviloma navzoč hišni lastnik ali upravitelj, ki skupno s člani komisije podpiše zapisnik o prevzemu hiše v-upravljanje. Če se hišni lastnik, njegov upravitelj oziroma namestnik noče udeležiti prevzema ali noče podpisati zapisnika, se to zapiše v zapisnik. Zapisnik se sestavi v treh izvodih, od katerih dobi enega stanovanjska uprava, drugega predsednik hišnega sveta, tretjega pa lastnik ali upravitelj hiše. 13. člen Z dnem prevzema hiše preidejo na hišne svete pravice hišnega lastnika do pobiranja najemnine, sklepanja najemnih pogodb, odpoved najemnih razmerij ter dolžnosti, vzdrževati hišo in odplačevati morebitne dolgove po 2. točki 70. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Strokovno pomoč pri vseh omenjenih delih nudi hišnim svetom stanovanjska uprava. • 14. člen •Vse hiše s pritiklinami vred, ki po tem odloku pridejo v stanovanjsko skupnost, morajo hišni lastniki ali njihovi upravitelji izročiti v stanju in obsegu, v kakršnem so bile, ko je začela veljati uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. Druge določbe ' 15. člen Stanovanja v vseh stanovanjskih hišah dodeljuje svet stanovanjske skupnosti, stanovanjska uprava pa izda odločbo o dodelitvi, zoper katero se lahko pritoži hišni svet, uživalec stanovanja oziroma sostanovalec, hišni lastnik ali upravni organ hiše v 8 dneh od dneva vročitve na svet za gospodarske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mestne občine. Svet stanovanjske skupnosti sme izmed svojih članov izvoliti posebno komisijo, ki bo dodeljevala stanovanja. 16. člen Upravo in vzdrževanje stanovanjskih hiš nadzoruje svet za gospodarske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mestne občine. 17. člen Stanovanjsko tarifo predpiše okrajni ljudski odbor, sme ' pa izjemoma pooblastiti ljudske odbore večjih občin, da ti sami predpišejo stanovanjsko tarifo. V tem primeru potrdi tarifo okrajni ljudski odbor. 18. člen Za vrtove, parke, ki pripadajo posameznim hišam, plačujejo uživalci stanovanj poseben prispevek; višino, način razdelitve in uporabo tega prispevka predpišejo občinski ljudski odbori oziroma ljudski odbori mestnih občin. 19. člen Podsianovalec mora skleniti z uživalcem stanovanja pods t a nov a n j sko pogodbo; pogodbo potrdi hišni svet. 20. člen Stanovanjska pogodba se sme skleniti samo z osebo, ki ji je bilo dodeljeno stanovanje s pravnomočno odločbo stanovanjske «prave. 21. člen Škodo, ki jo napravi uživalec stanovanja ali kdo drug na stanovanju, na delih in napravah stanovanja, mora povrniti uživalec stanovanja aiK na svoje stroške poskrbeti za popravilo. Škodo oceni stanovanjska uprava, ki tudi odmeri višino odškodnine, s posebno odločbo, zoper katero je mogoča pritožba v 8 dneh od dne vročitve na svet za gospodarske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mestne občine. 22. člen Splošne hišne rede predpišejo občinski ljudski odbori oziroma ljudski odbori mestnih občin s posebnim odlokom. 23. člen Sostanovalci morajo skupne prostore v stanovanju uporabljati sporazumno oziroma po obveznih navodilih hišnega sveta. 24. člen Spore v zvezi z upravljanjem stanovanjskih hiš. ki nastanejo med hišnim svetom in stanovanjsko upravo, rešuje svet stanovanjske skupnosti. Zoper njegovo odločitev je dovoljena pritožba na svet za gospodarske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mestne občine. Po potrebi se lahko v teh primerih razreši hišni svet in naroči volilnim upravičencem, da izvolijo novega. 25. člen Hiše, v katerih je šest ali več stanovanj, morajo imeti hišnika. Hišnik mora imeti stanovanje v hiši. Hišnika določi hišni svet, potrdi ga pa stanovanjska uprava. Hišnik je za svoje delo odgovoren hišnemu svetu. Hišnikove dolžnosti določa splošni hišni red. Hišniška dela lahko upravlja tudi hišni svet sam. 26. člen Stanovanjska uprava lahko opravlja posamezne zadeve iz 31. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, kar predpiše okrajni ljudski odbor. Število uslužbencev stanovanjske uprave in njih imenovanje določijo občinski ljudski odbori oziroma ljudski odbori mestnih občin. Višino prejemkov šefa in uslužbencev stanovanjske uprave določa svet stanovanjske skupnosti v mejah predpisov občinskega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mestne občine. 27. člen Zasebni lastnik hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, ima pravico do 10% najemnine. V izjemnih primerih sme občinski ljudski odbor oziroma ljudski odbor mestne občine določiti tudi višji odstotek. Isto velja tudi glede zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih ne stanujejo lastniki. Ostali del najemnine se deli, kakor velja to za najemnine hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost. Isto velja glede uporabe najemnine. 28. člen Odpovedni rok za uživalca stanovanja je 1 mesec. Odpovedati se sme samo prvega v mesecu; če je pa v pogodbi določen drug odpovedni rok, se uporablja ta. 29. člen Stanovanjska pogodba mora obsegati tele bistveno elemente: površino stanovanjskih prostorov, kategorijo, ceno za kvadratni meter stanovanjskega prostora, mesečno najemnino, odpovedni rok in čas ter druge dogovorjene določbe. Primerno velja isto za podsta-novanjske pogodbe. Za vse sklenjene pogodbe se vodi pri stanovanjski upravi register pogodb. 30. člen Nedovoljena je vselitev, ne da bi bila prej sklenjena stanovanjska pogodba. 31. člen V amortizacijski sklad se vplačuje del najemnine, ki ga bo določil okrajni ljudski odbor. Iz sklada se določi del, ki se odvaja v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskih ljudskih odborov oziroma ljudskih odborov mestnih občin. Okrajni ljudski odbor določi tudi odstotek najemnine za poslovne prostore v hišah splošnega ljudskega premoženja, ki se plačujejo v ta sklad. Skladi se bodo uporabljali po veljavnih predpisih. 32. člen Prve volitve hišnih svetov morajo biti izvedene do 13. oktobra, volitve svetov stanovanjske skupnosti pa do 31. oktobra 1954. 33. člen Občinski ljudski odbori in ljudski odbori mestnih občin vodijo do formiranja stanovanjske skupnosti vse upravne zadeve stanovanjske skupnosti, kakor jih določa uredba o upfavljanju stanovanjskih hiš. 34. člen Nove stanovanjske pogodbe se morajo skleniti in vpisati v register pri stanovanjski upravi v enem mesecu od dne veljavnosti tega odloka. 53. člen Glede vrnitev stanovanjskih hiš, ki se uporabljajo v druge namene in ne za stanovanja, svojemu namenu bo izdal okrajni ljudski odbor posebne predpise. Prav tako bo izdal tudi posebne in natančnejše predpise o razpolaganju z določenimi stanovanjskimi hišami in stanovanji, s katerimi razpolagajo neposredno posamezni uradi in zavodi. Okrajni ljudski odbor bo izdal tudi posebne predpise o načinu razdelitve obstoječih skladov, ustanovljenih po dosedanjih predpisih, na sklade po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš. 36. člen Z denarno kaznijo do 3000 d:u se kaznuje za prekršek: 1. kdor ob popisovanju stanovanj namerno da netočne podatke; 2. kdor ovira popisovanje in kategorizacijo stanovanj; .3. kdor neresno in pomanjkljivo zbira uradne podatke, ki mu je bilo to delo poverjeno; 4. kdor proti predpisom sklene stanovanjsko in podstnnovanjsko pogodbo; 5. kdor pri sklepanju pogodbe zamolči, da že ima stanovanje; 6. kdor se vseli pred sklenitvijo pogodbe; 7. kdor pobira višjo najemnino, kot je določena s pogodbo; 8. kdor oddaja stanovanje in poslovne prostore, pogodbe pa ne da registrirati; 9. kdor ne oddaja določenega dela najemnine v sklad za zidanje stanovanjskih hiš: 10. zasebni lastnik hiše, ki se vključi v stanovanjsko skupnost, če se upira izročiti stanovanjsko hišo z vsemi potrebnimi podatki in listinami, 11. zasebni lastnik hiše, ki se vključi v stanovanjsko skupnost, če hišo samovoljno preurej^, uniči listine ali napravi kaj drugega z namenom, da se izogne izročitvi hiše v stanovanjsko skupnost; 12. kdor uporablja stanovanje ali poslovne prostore v nasprotju s predpisi; 13. kdor noče skleniti stanovanjske pogodbe; 14. kdor skuša preprečiti ali ovirati volitve v hišne svete in svete stanovanjske skupnosti. 37. člen Splošno nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka ima svet za komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora. 38. člen Uredim o upravljanju stanovanjskih hiš velja ?lede določitve najemnine od 1. avgusta 1954. 39. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Uradnem listu LRS«. Št. 2752/5-54 Slovenj Gradec, dne 25. septembra 1954. Predsednik OLO: Ivo Skerlovnik 1. r. !>77. Na podlagi drugega odstavka 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi z 2. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. avgusta 1954 v sporazumu z mestnim ljudskim odborom glavnega mesta Ljubljana sprejel ODLOČBO o ustanovitvi Mladinskega okrevališča Rakitna 1 Ustanovi se Mladinsko okrevališče Rakitna kot finančno samostojen zdravsteni zavod. Sedež zavoda je na Rakitni (občina Podpeč-Preserje). 2 Mladinsko okrevališče Rakitna je skupni zdravstveni zavod okraja Ljubljana okolica in glavnega mesta Ljubljana. Razmerje okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica in mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana do zavoda je določeno s pogodbo z dne 31. oktobra 1953. ki velja v mejah določb te odločbe in v mejah predpisov, ki se nanašajo na ustanovitev m delo zdravstvenih zavodov. Mladinsko okrevališče daje rekonvalescentnim, slabotnim in zdravstveno ogroženim otrokom od 4. do 15. leta starosti zdravstveno nego in pomoč, skrbi za izbljšanje njihovega zdravstvenega stanja ter jim daje splošno oskrbo in vzgojo. 4 Mladinskemu okrevališču se dodeljuje v gospodarjenje premoženje, ki obsega 3 stavbe in gospodarsko poslopje z opremo in inventarjem ter zemljišča, ki so vpisana v vlož. št. 603 in 644) k. o. Rakitna. 5 Mladinsko okrevališče upravlja upravni odbor, ki šteje sedem članov, vštevši upravnika okrevališča. Upravni odbor je sestavljen in dela po določbah uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list Fl.RT- št. 30-250/53). Clane upravnega odboru in upravnika okrevališča imenuje okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica v sporazumu z mestnim ljudskim odborom glavnega mesta Ljubljana. 6 Za zadeve in naloge okrevališča je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana okolica. St. 10302/1-54 Ljubljana, dne 28. avgusta 1954. ' Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r. 578. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) ter 2. in 10. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Šoštanj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 2. oktobra 1954 sprejel ODLOČBO o razglasitvi Doma počitka v Šaleku pri Velenju za finančno samostojen zavod 1 Dom počitka s sedežem v Saleku pri Velenju, ki je bil do sedaj proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen splošni socialni zavod. 2 Dom ima nalogo, da daje starim, bolnim in onemoglim oskrbovancem primerno oskrbo in zdravstveno varstvo. 3 Dom ima pravico, gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod. 4 Dom upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov, vštevši upravnika doma. Clane upravnega odbora imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Šoštanj. Upravnika doma imenuje OLO Šoštanj. 5 Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Šoštanj. 6 Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1954. Št. 4795/2-54 Šoštanj, dne 2. oktobra 1954. Predsednik OLO: Tone Ulrih 1. r. Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 800 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ha, poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579 — Čekovni račun: 60l-»Z«-157 Letnik XI URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Priloga k 44. kosu z dne 11. novembra 1954 Štev. 44 Izšla j« v naši založbi znanstvena razprava Strobl Majde: RAZLASTITEV V PRAVNEM SISTEMU FLRJ ki jo je avtorica izdelala kot disertacijo za pridobitev doktorskega naslova. V tem delu želi avtorica predstaviti institut razlastitve v tisti temeljni vsebini, kakor ga sme in mora imeti v naši družbeni ureditvi. V knjigi so predvsem sistematično zbrani vsi do sedaj pri nas uveljavljeni pozitivni predpisi, ki se tičejo razlastitve. Le-ti tvorjo eno od izhodišč za teoretična razmotriva-uja. Poleg preiskovanja pravnojeoretičnih temeljev razlastitve raziskuje avtorica tudi našo družbeno ureditev iu iz nje izhajajoče družbene težnje, ki morajo priti do izraza v pravni ureditvi tega instituta. Posebno vrednost delu dajejo tudi obravnavanja o tem, kako se normativna ureditev razlastitve odraža pri nas v pravni praksi. Vir obravnavanj so konkretni razlastitveni akti in razlastitvene odločbe, iz katerih je povzeto vse tisto, kar je potrebno, da dobimo sliko, ki jo daje temu institutu pravna praksa in sliko problemov, ki se tu pojavljajo. Da doseže čimvečjo vsebinsko izčrpnost je avtorica posamezna teoretična vprašanja osvetlila tudi s primerjanjem stališč o podobnih vprašanjih v meščanskih državah — Franciji, Švici, Avstriji, Italiji in Nemčii. Ker navezuje avtorica v navedenem delu teoretične sklepe ne te na pozitivne pravne predpise, ampak tudi na našo pravno prakso, h kateri zavzema marsikdaj tudi kritično stališče, bo knjiga lahko koristno služila pri delu vsem tistim organom, ki izvajajo razlastitev v praksi, dalje vsem onim, ki razlastitve zahtevajo — ne v zadnji meri pa tudi razlaščencem, ki jih razlastitev prizadene v njih premoženjskih pravicah. Str. 95, cena 110 din. Razglasi in obiave Sprememba rodbinskega imena Št I‘V-3400/1-54 6635 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, štev. IV-3400/1-54 z dne 13. X. 1954 je bila dovoljena sprememba priimka na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih Fuku 'Venčeslavu, roj. 18. IX. 1924 v kraju Dol. Vreme, železničarju, državljanu FLRJ, bivajočemu v Dol. Vreme št. 16, v priimek »Fo šk i«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Št. IV-3403/1-54 6636 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, štev. [V-3493/1-54 z. dne 13. X. 1954 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena premem-bu priimka Fuku Francu, roj. 19. XI. 1879 v kraju Dol. Vreme, Fuku Karlu, roj. 1. V. 1916 v kraju Dol. Vreme, Fuku Ludviku, roj. 16. XII. 1918 v kraju Dol. Vreme in Fuk Mariji, roj. 10. XII. 1920 v kraju Dol. Vreme, v priimek »Foški«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS tfegistei gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna sodišča razglašajo: 1847. Besedilo: Bife zdravilišča Topol-ščica. Poslovni predmet: Prodaja vseh vrst alkoholnih pijač ter mrzlih in toplih jedil, na drobno. Ustanovitelj: Zdravilišče Topol- ščica s potrditvijo gospodarskega sveta OLO Šoštanj. Direktor: Meh Drago. Celje, 22. oktobra 1994. Zt 154/54 3602 1848. Besedilo: Gostišče »Lovec«, Šentvid (Šentvid 7). Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter izdaja hrane. Ustanovitelj: MLO Ljubljana, odločba št. G-958/1-54 z dne 14. IX. 1954. Gostišče je bilo konstituirano. Poslovodja: Jager Cilka, Šent- vid 7. Ljubljana, 18. septembra 1954. Zt 289/54 Rg HI 771/1 31,72 1849. Besedilo: Trgovina »Zlato polje«, Kranj (Zlato polje). Poslovni predmet: Trgovina z živili in gospodarskimi potrebščina- mi, delikatesami, izdelki s sladkorjem in kakaom, z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter s tobakom in tobačnimi izdelki. Ustanovitelj: LO MO Kranj, odločba št. 3326/1-54 z dne 22. IX. 1954. Trgovina je bila že konstituirana. Upravnik: Poljšak Marjan, Kranj, Koroška 22. Za trgovino podpisujejo samostojno upravnik oz. pooblaščeni nameščenci. Listine finančnega pomena sopodpisuje knjigovodja. Ljubljana, 22. oktobra 1954. Zt 337/54 Rg H 1621/1 3593 185«. Besedilo: Gostišče »Pri Hcrnunnu«, Jesenioe (Prešernova cesta 38). Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač in jedil. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje Vino Gorenjka, Jesenice, odločba št. 361/54 z dne 9. avgusta 1954. Gostišče je bilo tudi že konstituirano. Poslovodja: Herman Marija, Jesenice, Prešernova cesta 38. Ljubljana, 27. oktobra 1954. Zt 339/54 Rg I 84/1 3627 1851. Besedilo: Tovarna glasbil Mten- geš, prodajalna Ljubljana (Wolfova ulica 4). Poslovni predmet: Prodaja blaga lastne proizvodnje, glasbila. Ustanovitelj: MLO Ljubljana, odločba št. 6038/1-54 z dne 3. X. 1954. Poslovodja: Primc Jože, Ljubljana, Wolfova ulica 4. Ljubljana, 29. oktobra 1954. Zt 197/54 Rg HI 792/1 3698 1852. Besedilo: »Gostilna Zuponšek« v Starem trgu 18 pri Slovenj Gradcu. Poslovni predinet: Postrežba gostov z alkoholnimi im brezalkoholnimi pijačami ter raznimi vrstami jedil. Ustanovitelj: LO MO Slovenj Gradec. Poslovodja: Zaponšek Ivan, podpisuje za banko skupaj z Zapoušek Marijo, knjigovodjo, ki bo opravljala tudi posle natakarice. Maribor, 18. oktobra 1954. Reg št. 31/VI 3547 1853. Besedilo: »Avtoremoat«, Maribor, Masarykova 17. Poslovni predmet: Servisni im tehnični pregledi avtomobilov vseh vrst, srednja in generalna popravila avtomobilov ter popravilo avto-električnih naprav. Ustanovitelj: MILO Maribor. V. d. direktorja: Muršič Alojz. Maribor, 19. oktobra 1954. Reg št. \ndon, W. 1.) in drugi domači te» tuji literaturi priredil in za naše razmere dopolnil dipl. agr A. Jamnik, s sodelovanjem dr. J. Lavriča, je v priznanje izdajatelju Zavodu za statistiko in evidenco LRS, po zunanji otpremi in lepem tisku pa tudi tiskarni »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Vse gradivo ponazoruje bogat ilustrativni material z nad 270 slikami, diagrami in zemljevidi, na kraju pa pregledno stvarno kazalo Strani 560, ceno 550 din Zadružni register Spremembe Okrožna sodtšCa razglaSaJo: 755. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Prebold. Na občnem zboru 1. VIII. 1964 so bila sprejeta nova zadružna pravila, po katerih odslej zadruga deluje. Upravni odbor sestavlja 5 do 11 članov. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča uslužbenec zadruge, ki ga je za to pooblastil upravni odbor. Vsak član jamči z tokratnim zneskom vpisanih deležev. Celje, 12. oktobra 1954. Zadr Vlil 15/6 3492 756. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Idrsko. Po sklepu polletnega občnega »bora z dne 14. VTIT. 1954 se izbrišejo: Ručna Ivan, Miklavec Alojz, Fratnik Ivan, Sivec Ivan, Manfreda Ignac, Uršič Andrej in Koren Terezija, vpišejo pa novi izvoljeni člani upravnega odbora: Fratnik Mirko, Idrsko 63, Šavli Jožef, uslužbenca, Idrsko 77, Petriča Franc, Idrsko 1, Kranjc Ivan, kmeta, Idrsko 37, Kurinčič Dora, gospodinja. Idrsko 25, Berginc Ivan, kovač, Idrsko 103, Manfreda Franc, krojač, Mlinsko 13. Za podpisovanje pri NiB sta poleg že vpisanega Rovščaka Antona poblaščena še Fratnik Mirko in Kurinčič Dora. Gorica, 19. oktobra 1954. Zadr V11/23-43 3574 757. Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga »7. maj«, Dobrova pri Ljubljani. Na občnem zboru 27. I. 1954 je zadruga prenehala poslovati. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidatorji: Perne Jakob, Šujica 9, Košir Alojz, Hruševo 16, Zadnikar Marjana, Šujica 42, Peklaj Marija, Gaberje 4, Zerovnik Ivan, Gaborje 32. Likvidacijsko firmo podpisujeta po dva likvidatorja. Ljubljana, 4. oktobra 1954. Zadr 'Vil 63/4 3391 758. Besedilo: Kmetijska zadruga z «j ein enim jamstvom v Naklem. Na rednem letnem občnem zboru dne 19. I. 1953 se je Kmetijska obdelovalna zadruga »Dobrava« v Naklem z vso aktivo in pasivo spojila s to zadrugo (Zadr VII 59/3). Na občnem zboru dne 16. V. 1954 sta se Kmetijska nabavno prodajna zadruga z omejenim jamstvom, Naklo (Zadr 144/2) in Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Naklem pri Kranju (Zadr III 85/71) z vso aktivo in pasivo spojila s to zadrugo. Ljubljana, 8. oktobra 1954. Zadr VI 81/9 3446 759. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica. Vpišejo sc tile zadružni obrati: Besedilo: Trgovski obrat »Kmet«, Kamnica 22. Poslovni ptedmet: Trgovina z mešanim blagom, s tobačnimi izdelki, vžigalicami in cigaretnim papirjem, na drobno. Besedilo: Trgovski obrat »Urban-ski dol«, Kamnica 37. Poslovni predmet: Trgovina z mešanim blagom, s tobačnimi izdelki, vžigalicami in cigaretnim papirjem, na drobno. Besedilo: Gostilna »Vinski cvet«, Kamnica 36. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholndl pijač ter prodaja toplih in mrzlih jedil. Besedilo: Gostilna pri »Veselem Kohancu«, Koroška 172. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter prodaja toplih in mrzlih jedil. Besedilo: Gostilna pri »Mariborskem otoku«, Kamnica 82. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter prodaja toplih in mrzlih jedil. Besedilo: Gostilna ob Pesnici, Rošpoh 12. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter prodaja toplih in mrzlih jedil. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica, Maribor, Košaki, Šentiljska 150. Poslovni predmet: Trgovina z mesom in mesnimi izdelki, na drobno. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica v Kamnici 14. Poslovni predmet: Obrt mesarstva in izdelovanje klobas (odprta delavnica). Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica v Kamnici 14. Poslovni predmet: Obrt klavnice. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica v Kamnici 14. Poslovni kredmet: Obrt krojaštva ženskih in otroških oblek (odprta delavnica). Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica v Kamnici 14. Poslovni kredmet: Obrt krojaštva moških oblek (odprta delavnica). Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica v Kamnici 40. Poslovni kredmet: Obrt krojaštva (odprta delavnica). Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kamnica v Kamnici, zadružni dom. Poslovni predmet: Obtt zidarstva. Maribor, 21. oktobra 1954. Zadr VI 134 3617 76«. ' Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Lenart v Slovenskih goricah. Vpiše se obrat: Kmetijska zadruga, gostilna in prenočišča, Lenart v Slovenskih goricah. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na drobno, prenočevanje tujcev, poleg trgovanja na drobno, trguje na debelo s slatino, pivom, pokalico in sodo. Zadr II 127 3625 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Šalovci. Vpiše se zadružni obrat: Gostilna pri zadružniku v Šalovcih. Izbrišeta se Lepoša Jurij in Ma-tuš Franc, ter vpišeta nova izvoljena člana upravnega odbora, Trplan Jožef in Horvat Aleksander, oba kmeta, Šalovci. Zadr HI 10 3618 Maribor, 23. oktobra 1054. 761. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Zabukovje. Izbrišejo se Trefalt Rudi, Kink Jože in upravičenec za podpisovanje Vrtačnik Drago ter vpišeta nova izvoljena člana upravnega odbora Salomon Rok, uslužbenec KZ, Zabukovje 1, in Cesar Leopold, kmet, Podgorje 11. Za zadrugo so pooblaščeni podpisovati: Pipan Franjo, Salomon Rok in Zorko Jožef. Novo mesto, 18. oktobra 1954. Zadr IH 154/9 3545 izbrisi Okrožna sodišča razglašajo: 762. Besedilo: Kmetijska nabavijo-pro-dajna zadruga z omejenim jamstvom, Naklo. Na občnem zboru 16. V. 1954 je zadruga prenehala poslovati in se je z vso aktivo in pasivo spojila s Kmetijsko zadrugo z omejenim jamstvom v Naklem (Zadr VI 81/9'7). Zadr V 144/2 3448 Besedilo: Kmetijska obdelovalna druga »Dobrava« v Naklem. Na izrednem občnem zboru 13. VI. 1954 je zadruga prenehala poslovati in se je z vso aktivo in pasivo spojila s Kmetijsko zadrugo z omejenim iamstvom v Naklem (Zadr VI 81/9). Zadr 59/3 3447 Besedilo: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Naklem pri Kranju. Na občnem zboru 16. V. 1954 je Zadruga prenehala poslovati in se je z vso aktivo in pasivo spojila s Kmetijsko zadrugo z omejenim iamstvom v Naklem. Zadr III 85/71 3449 Ljubljana, 8. oktobra 1954 763. Besedilo: Založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana. Ker je bilo na podlagi odločbe MLO Ljubljana, št. G-6731/54 z dne 9. X. 1954 vpisano v register finančno samostojnih zavodov. Ljubljana, 22. oktobra 1954. Zadr VIII 68/7 5597 Trgovinski register izbrisi 764. Besedilo: »Gostilna pri lovcu«, last Šček Jožefa iz Manč štev. 23 (Vipava). Zaradi vpisa pri QLO Gorica. Gorica, 24. septembra 1954. Zt 5/55-15 3329 765. Besedilo: Gostilna Štrukelj Alojzija, Aješvica 40. Zaradi vpisa pri LO MO Nova Gorica. Zt 22/53-8 3571 Besedilo: Gostilna pri Komelu, last Štrukelj Ljudmile, Kromberg št. 36. Zaradi vpisa pri LO MO Gorica. Zt 20/52-8 3572 Gorica, 18. oktobra 1954. 766. Besedilo: Gostilna Drnovšek Frančiška, Plave. Zaradi vpisa pri OLO Gorica. Gorica, 19. oktobra 1954. Zt 2/52-9 . 3570 Razglasi sodišč Amortizacije Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roka priglasijo sodišču svoje pravice sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne. 1 R 463/54-3 7044 Mihelič Marija, Ljubljana, Celovška 36, prosi za amortizacijo življenjske zavarovalne police DOZ, št. 298.232, glaseča se na Mihelič Avgust, roj. 31. VIL 1097, stanujočega v Kamniku, Novi trg 18, za zavarovalno vsoto 5850 din z začetkom zavarovanja 1. V. 1951. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče I v Ljubljani, dne 4. novembra 1954. Razne objave Št. 22391/P-54 7089 Ukinitev pošte Bled 2 Pošta Bled 2 je dne 31. oktobra l';54 prenehala poslovati. Zaradi majhnega prometa ta pošta tudi v času poletne sezone ne bo več poslovala. Podjetje za PTT promet v Ljubljani Razpisi Št. 1058 7010 Rektorat univerze v Ljubljani ponovno razpisuje na Inštitutu za kriminologijo pravne fakultete mesto enega znanstvenega sodelavca. ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV PRAVNE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI. XXTV. LETNIK Pa pomembna znanstvena izdaja s področja pravne vede tudi po vojni najuspešneje nadaljuje s tradicijo objavljanja znanstvenih razprav odličnih pravnih znanstvenikov naše univerze. Letnikom, ki so izšli v 1. 1946. 1948 itn 1950 se pridružuje zdaj XXIV. letnik, ki ima na 230 straneh tole vsebino: Dr. Aleksander Bajt: Nenormalne reakcije potrošnikovega povpraševanja na spremembe cene — Dr. Alojzij Finžgar: Darila med zakonci — Dr. Jože Goričar: Sociologija v luči teorije marksizma — Dr. Viktor Korošec: Slovenski prevod določb Ilammurabijevega zakonika — Dr. Gorazd K n -še j : O načelu enotnosti in delitve oblasti pa o razmerju zveznih organov oblasti po ustavnem zakonu z dne 13. 1. 1953 — Dr. Rudi Kyovsky: Mednarodni zakonik o delu in njegova uporaba pri nas — Dr. Rudolf Sajovic: Pozakonitev in ugotavljanje nezakonskega rojstva — Dr. Lado Vavpetič: Vpliv družbenih sprememb pri nas na nekatere pojme državne uprave — Dr. Gorazd Kaše j in dr. Rudolf Sajovic: Pravna fakulteta v prvih treh desetletjih. Bogato znanstveno gradivo zaključujeta na kraju prispevka dr. Rudolfa Sajovica v spomin pokojnima zaslužnima pravnikoma: dr. Rudolfu Andrejki in dr. Rudolfu Sknmoviču. Zbornik si lahko nabavite pri »Uradnem listu LRS». Ljubljana. Erjavčeva 11 a in po knjigarnah. Cena 460 din. Rodošek Manja, Gerečja vas 7, p. Hajdina, osebno izkaznico, reg. št. 55273, ser. št. 0294968. 6965 Rojko Anton, Ljubljanu, osebno izkaznico, reg. št. 85362/52, ser. št. F-01O7672 (Ljubljana). 7039 Schmidt Heinz, Dolenjske Toplice št. 47, osebno izkaznico, reg. št. 10, ser. št. 012410. 7042 Sever Rada, Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 185821, ser. št. 22689 (Zagreb). 6974 Sivec Albin, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 40601/51, serij. št. F-0062911 (Ljubljana). 7008 Smodiš Matei, Mota 45, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 8855, ser. št. 0233165 (Ljutomer). 6999 Strle Marija roj. 'Volf, Rogata hrib št. 16, p. Štalcerji, osebno izkaznico, reg. št. 1182, ser, št. F-0547492 (Kočevje), in Strle Ivanka, Rogati hrib št. 16, osebno izkaznico, registr. št. 13515, serijska št. F-0559825 (Kočevje). 6890 Supan Stanislava, Trbovlje 1, Partizanska 45, osebno izkaznico, reg. št. 3743, ser. št. F-0717053. 6726 Šetinc Marija, Lenart 72, p. Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 1648, ser. št. 0366958 (Krško). 6876 Srnam Stanko, Zagorje ob Sa>vi, osebno izkaznico, reg. št. 21933, ser. št. F-0734843 (Trbovlje). 6975 Stancar Jože, Gorenja vas št. 57, p. Šmarjeta, osebno izkaznico, reg. št. 27162, ser. št. 03154620. 7043 Stangel Jože, Grosuplje, Peč, osebno izkaznico, reg. št. 101660-53, ser. št. 0475979 (Ljubljana). . 6976 Stefanie Vojka, Dijaški dom, Lendava, osebno izkaznico, registr. št. 49861, ser. št. G 0131571. 6957 Strikovič Marija, Ljubljana, Celovška 5a, preklicuje izgubljeno delovno knjižico, št. 1091181/54 (Maribor), objavljeno v >Uradneni listu LRS«, ker se je našla, 6977 Švare Hari, Maribor, Meljska 2, osebno izkaznico, reg. št. 55602, ser. št. 0056474 (Maribor), in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Mariboru. 7019 »Tehno-imipex<, Ljubljana, Beethovnova 14, kontrolno uvozno carinsko prijavo št. 24, od 7. H. 1952, po kateri je bila na začasen uvoz ocarinjena pošiljka montažnega orodja v težini 5773 kg na ime Proizvodnja nafte, Lendava. 6995 Vauhnik Štefka, Maribor, osebno izkaznico, registr. št. 45031, ser. št. 0047217 (Maribor). 6955 Vaupotič Franc, Jnrovci štev. 27, 0. Videm pri Ptuju, osebno izkaz- nico, reg. št. 29186, ser. št. S-026S496 (Ptuj). 6949 Veber Anton, Tržič, Koroška 7, osebno izkaznico, reg. št. 5627, ser. št. 0140337 (Kranj). 6597 Vodenik Ivana, Tepe 16, Polšnik, p. Sava pri Litiji, osebno izkaznico, reg, št. 7804 (Ljubljana okol.) 6728 V ranka r Ivan, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 14241/51, ser. št. F-0036551 (Ljubljana) in sindikalno izkaznico (Zagreb). 7040 Vrhovnik Jakob, Šentvid, Poljane 36, osebno izkaznico, registr. št. 66206-51, serijska št. 0088516 (Ljubljana). 6956 Vrhovnik Mirko, Tunjice št 16, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 78/5. ser. št. F-0454125. 6527 Zabukovec Vikica, Ljubljana, Levstikov trg 5, osebno izkaznico, reg. št. 78838/51 (Ljubljana). 6978 Zlokas S teman, Ka mnik, Zaprice št. 30, osebno izkaznico, registr. št. 37329 (Reka). 7009 Zorjan Julka, Maribor, Tezno, Zagrebška 5, osebno izkaznico, reg. št. 52134, serijska št. 0053053 (Maribor). 7026 Zorzut Aido, šofer, zdaj »Komunala«, Kranj, osebno izkaznico, reg. št. 4315, ser. št. 0301467, orožni list, št. 661, šoferska izkaznica, št. 588 (Kranj). 6987 Zlof Ciril, Ljubljana, Aleševčeva št. 25, osebno izkaznico, registr. št. 3191/51, serijska št. 0025501 (Ljubljana). 6979 Oposorifo' V založbi Uradnega listo LRS so izšli doslej ti-le učbeniki: Dr. Jurij Štempihar: CIVILNO PRAVO. OSNUTEK POSEBNEGA DELA OBVEZNOSTI (124 strani) Cena 270 din Dr. Jurij Štempihar: UVOD V MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO (96 strani) Cena 280 din Dr. Alojz Finžgar: CIVILNO PRAVO, STVARNO PRAVO (144 srani) Cena 270 din Dr. Alojzij Finžgar: DEDNO PRAVO (M6 strani) Cena 310 din Dr. Stojan Pretnar: ORIS PRIMERJALNEGA TRGOVINSKEGA PRAVA I. DEL: PODJETJE (164 strani) Cena 280 din Siiverlj Pakiž; PARTIZANSKO SODNO PRAVO Cena 60 din Dr. Jože Pokorn: UVOD V W1NANCE (152 sram) Cena 370 din Dr, Viktor Korošec: OČRT RIMSKEGA PRAVA fl DEL (160 strani) Cena 390 din Dr. Jož. Goričar: UVOD V DRUŽBENE ^EDE 1. de|— lemeljni pojmi pred kapitalistične družbene formaci je (127 strani) Cena 350 dir Razen tega opozarjamo še na knjige SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV ZA LETO 1952 (340 strani) Cena 510 din (n knjige Zavoda za statistiko m evidenco LRS: Marijan Blejec: TEORIJA STATISTIKE (343 strani) Cena 350 din Knjige se dobe prt založbi Uradni list LRS. Ljubljana Erjavčeva 11/a in v vseh knjigarnah Izdaja »Uradni list LRS* — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne —. Tiska tiskarna »Toneta Tom5i6a« v Ljubljani