PRIMORSKI DNEVNIK !• začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na clk. Tstil. Od 5. do 17. septemL a 1944 se je tiskal v tisxami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorskfi! M. dnevni 723 KKT" Cena 500 lir - Leto XL št. 18 (11.741) Trst, nedelja, 22. januarja i> o Odjuge še ni toda dialog se nadaljuje GORAZD VESEL o o fO o o J S podeljevanjem bronastih vrtnic konec 13. GSM C Naj lepša predstava letošnjih malih je »Kralj Ojdip« romskega teatra Pralipe Nagrajeni tudi Vito Taufer, Ivan Jezernik, Justus Neumann in Peter Baničevic Za nami je prvi teden stockholmske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se je udeležuje 35 evrop-^ih in neevropskih držav (sodelujeta •odi ZDA in Kanada), medtem ko je Albanija kot edina evropska država na konferenci odsotna, ker po pisanju njene uradne agencije v Stockholmu velesili s »politično demagogijo« dejansko prikrivata svoj »napadalni enačaj«. V tem tednu smo imeli priložnost poslušati govore zunanjih ministrov, v katerih so izpostavili svoja stališča do poglavitnih vprašanj razorožitve, varnosti in medsebojnega zaupanja. Kakor pravijo časnikarji, ki spremljajo konferenco, je najpomembnejše l", da sta se Zahod in Vzhod srečala in obnovila dialog. Odjuge ta srečanja še ne napovedujejo, pač pa predstavljajo uvod v drugo fazo pogovorov, ki se bodo na ravni strokovnjakov nadaljevala °d Prihodnjega tedna dalje. Obeta se naporno in dolgotrajno delo, ki bo s Presledki trajalo tri leta. Tako naj bi se prva faza sklenila 16, marca, druga ■aza pa naj bi s skoraj dvomesečnim Premorom, trajala od 6. maja do 6. ju-hja. če so v prvi fazi državniki predstavljali svoja načelna izhodišča, bodo v drugi fazi poglobili in primerjali v u-vodnih govorih nanizane predloge. Kakor je bilo pričakovati, sta zahodni in vzhodni blok na vrh prednostne lestvice problemov za stockholmsko konferenco postavila različne teme. ^ahod daje prednost ukrepom za zmanjšanje nevarnosti nenadnega napada, Vzhod pa na prvo mesto postavala odpoved uporabe jedrskega orožja Pri prvem udaru. Razhajanja o pogledih na posamezne teme so na dlani in diplomati sc hodu morali pošteno potruditi, da bodo Poiskali kompromisne rešitve. Pri tem Pav je poglavitno, da so predstavniki 'i -av sploh prišli na konferenco in da bodo na njej tudi vztrajali. Izkazalo se je tudi, da bi bila pogajanja blok proti bloku skrajno nevar-a in zato prisotnost in nastop držav, 1 Pripadajo skupini nevtralnih in učvrščenih, lahko blagodejno vplivata a Premeščanje težav med velikimi. Povsem razumljivo je, da naši Iju-Jo z zanimanjem spremljajo pogovo-e o varnosti in razorožitvi v Evropi, ■ aj živijo, zlasti še na Goriškem in j 'domskem, tako rekoč v senci raket driigega uničevalnega orožja. Ne 2*"» pozabiti, da je tržaški «H Meri .a krnskega aprila o obrambni «rim NATO zapisal, da predvideva ramini napredovanja« preko gori-jjjega praga, kjer bi si NATO v pri-,eru morebitnega spopada zagoto-d_ J^dnost z uporabo taktičnega jc-ki e?a orožja, z atomskimi minami, naj bi ga namestili, tako se govori, KriL < t ®rd'*1 m morda tudi na zahri,U" ^ vsem tem pa ne smemo polti, da bi v primeru spopada, sto nadaljevanje na 2. strani MARIJ ČUK NOVA GORICA — Kocka je padla: strokovna žirija letošnjega 13. goriške-ga srečanja malih odrov, ki so jo sestavljali teatrologi Vladimir Slamenko-vič, Andrej Inkret, Gradimir Gojer, književnik Rudi Šeligo in dramaturginja Alja Predan, je odločila komu podeliti letoknja priznanja —- bronaste vrtnice. Najboljša predstava letošnjega srečanja je »Kralj Ojdip« skopskega gledališča Romov »Pralipe«.. Ostale bronaste vrtnice pa so tako porazdeljene: mladi slovenski režiser Vito Taufer je bronasto vrtnico dobil za projekt »Jaz nisem jaz« v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ostale tri bronaste vrtnice pa so prejeli igralci Ivan Jezernik za vlogo Grete v »Rožnatem trikotniku« EG Glej, Justus Neumann za igralsko stvaritev v igri potujočega dunajskega teatra Narrnkastel »Norišnica mr. Pil-ka« in Peter Baničevič za igro v »Trenutku 2« v izvedbi Študentskega kulturnega centra iz Beograda. To so torej letošnje nagrade, s čimer pa ta del še ni izčrpan, saj so svojo nagrado podelili tudi novinarji in pa občinstvo. Po oceni novinarjev je bila letošnja najboljša predstava »Ela« EG Glej, ker se je v celoti najbolj približala konceptu malega odra. Na drugem mestu je »Razredni sovražnik« milanskega Teatra dell’Elfo, na tretjem pa dunajska »Norišnica mr. Pilka«. Občinstvo je prav tako na prvi dve mesti postavilo »Elo« in »Norišnico mr. Pilka«, na tretjem mestu pa je Sojokle jev »Kralj Ojdip«. S podelitvijo vseh teh nagrad in priznanj, bronaste vrtnice je izdelal Negovan Nemec, je tudi letošnjega goričkega srečanja malih odrov konec. V celoti smo gledali 14 predstav v tekmovalnem sporedu, poleg tega pa je bilo še nekaj pomembnih manifestacij, kot so na primer simpozij gledališčnikov Alpe Jadran, ali pa otvoritev nekaterih fotografskih razstav na temo gledališča. Skratka, živ festival, ki je od letos tudi uradno festival obeh Goric in bo najbrž že prihodnje leto razširil svoj delokrog na še kako središče oziroma deželo. Marinc na premieri SSG Sinočnji premieri Slovenskega stalnega gledališča z delom »Vsem galjotom vile v vamp« je prisostvoval tudi predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Andrej Marinc (na sredi ob generalnem konzulu SFRJ v Trstu Mirošiču) Libijski veleposlanik v Rimu Moktar el Tagazi žrtev atentata RIM — Veleposlanik Libijske a-rabske džamahirije v Rimu Amar Moktar el Tagazi je bil včeraj žrtev atentata in se sedaj bori s smrtjo v rimski polikliniki Umberto I. Do • atentata je prišlo nekaj minut po 15. uri, ko je Tagazi zapustil svoje stanovanje v Ul. Mogadiscio in stopil v garažo. Tu sta ga pričakala elegantno oblečena neznanca, ki sta ga z brcami in pestmi porinila v kot in s samokresoma izstrelila vanj tri krogle. Po atentatu sta nemoteno zapustila kraj zločina in se pomešala med mimoidoče. Tagaziju so takoj priskočili na pomoč sosedi, saj je krvavel iz rame in trebuha. Šele v bolnišnici so zdravniki opazili, da ima rano tudi v tilniku in so ga zato takoj premestili na oddelek za oživljanje, kjer so u-gotovili, da ima v možganskem tki- vu kroglo malega kalibra. Sinoči so Tagaziju odstranili kroglo iz trebušne votline. Ta rana ni zdravnikom povzročila večjih skrbi, saj je bil veleposlanik kljub popoldanski u-ri še tešč. Prav tako ni nevarna prestreljena rama, zaradi krogle v glavi pa so si pridržali prognozo, saj je malo verjetno, da bi lahko to rano preživel. Takoj po atentatu so izraze solidarnosti izrekli predsednik republike Pertini, predsednik vlade Craxi in zunanji minister Andreotti. Svoje ogorčenje je izrazil tudi rimski župan Vetere, ki se je sestal z veleposlanikom le nekaj ur prej. Amar Moktar el Tagazi je poročen in oče devetih otrok. V italiji je že od leta 1979, ko je prejšnjega veleposlanika Muftaha Alatraša zamenjal šestčlanski »ljudski odbor«, ki ga vodi Tagazi. Po obveznih ukrepih cestnih zapor, nadzorstva nad letališči, mejnimi prehodi in železniškimi postajami, se začenja sedaj za preiskovalce trdo in zamudno delo, ki je po dosedanjih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tajna pogajanja Luanda-Pretoria PRAIA (Kapverdski otoki) — V mestecu Mindelu na Kapverdskih otokih so že od petka v teku tajni tristranski pogovori med predstavniki Angole, Južnoafriške republike in ZDA o bodočnosti Namibije in o premirju na jugu Angole. Tako v Pretorii kot v Luandi niso potrdili agencijskih vesti, Washington pa je celo demantiral, da bi se udeležil tristranskih pogajanj. Kljub temu pa prevladuje prepričanje, da so na otoku Sao Vincente v teku pogajanja, saj je včeraj prispela na Kapverdske otoke tudi neka kubanska delegacija. Po vsem sodeč prihaja torej do političnih premikov na tem kriznem žarišču. Luanda si želi predvsem sklenitev premirja in dokončen umik južnoafriške vojske s svojega ozemlja. Trenutno seveda ne more zadostiti zahtevi Pretorie in Washingtona, naj se znebi 25.000 kubanskih vojakov, saj bi brez njih, kaj kmalu postala plen propretorijskih gverilcev UNITÀ. Luanda bo lahko svobodneje zadihala in se znebila varuštva vzhodnega bloka, šele ko se bo končalo južnoafriško vmešavanje. Libanonska kriza brez izhoda BEJRUT — Že dva dni se nadaljuje srdito bombardiranje krščanskega dela Bejruta in vasi druzov nad Bejrutom. Včeraj so prve granate zadele tudi predsedniško palačo v Baabdi in poškodovale neko bolnišnico. Tako eni kot drugi obtožujejo nasprotno stran, da je kršila sporazum iz lanskega decembra, ko so ge vsi obvezali, da ne bodo bombardirali civilnih objektov. M V takem položaju je saudski mirovni načrt dokončno pokopan, izgledi za politično rešitev pa minimalni, saj je včeraj Reagan jasno povedal, da nasprotuje konferenci OZN o bližnjevzhodnem vprašanju, Libanona pa v Casablanci sploh niso omenili. Medtem pa je pozornost osredotočena na skorajšnje jordansko - palestinsko dogovarjanje, h kateremu bo kot kaže pristopil tudi Egipt. Casa-blanški sklep o vrnitvi Egipta v islamske vrste je že pričel učinkovati. Tržaška KPI o Centru za raziskave Center za znanstvene in tehnološke raziskave .pri Padričah še vedno ni 2a/Ve tako, kot bi moral in kot se je ob njegovi ustanovitvi pričakovalo. nek°tJ° *Je*>a 113 krajevni ravni kot še zlasti na vsedržavni ravni sprejeti ga, atere nujne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo Center res prispeval pri-je c*e*cž k znanstvenemu in tehnološkemu razvoju. Na ta vprašanja tX)KS.!4ala odgovoriti tiskovna konferenca, ki jo je včeraj priredila v Trstu stn uJln‘s^a federacija KPI in na kateri sta iznesla določene kritike in kon-k^ne predloge pokrajinski tajnik Pob in poslanec Cuffaro. Prvi je Obči°n • z*asfi ne hude pomanjkljivosti glede imenovanja predstavnikov kon in Pokrajine v upravni svet Konzorcija, drugi pa je predstavil za-kl Predlog, ki so ga komunisti spet predložiti v parlamentu. NA 4. STRANI Luciano Ceschia direktor »Alto Adige« škeoB°CEN ~ Luciano Ceschia, ki je bil do pred kratkim direktor trža cen ? ltaliianshega dnevnika »Il Piccolo«, je od danes glavni urendnik bo bri, dnevnika »Alto Adige«. Njegovo imenovanje je uredniški zbor odo-za 1 soglasno. Ceschia v nastopnem uvodniku naglasa vlogo časopisa jene r B0SP°darski in družbeni razvoj dežele in za spodbujanje umer LlemihlZ^Tave' soo^onjf* mnenj, utrjeixinja strpnosti in sožitja ob resnih pro-h, ki tarejo italijansko demokracijo. Peta zaporedna zmaga Jadrana BRUNO RUPEL BOLOGNA — Jadran se je včeraj zvečer v športni pa lači v Bologni oddolžil ekipi CEAM za poraz, ki mu ga je zadala v prvi tekmi v Trstu. Zmaga Jadrana je povsem zaslužena, saj je še v 4. minuti vodil s štirimi točkami in to prednost stalno večal, tako da je v 16. min. vodil že s 14 točkami (39:25). Razigral se je predvsem Marko Ban (14 točk v prvem polčasu). Na splošno pa lahko rečemo, da je vsa ekipa igrala zbrano in zanesljivo ter tokrat zelo uspešno tudi v obrambi, kjer je nasprotniku polovila precej odbitih žog. V nadaljevanju se stanje na igrišču ni dosti spremenilo, čeprav je Jadran sredi drugega polčasa nekoliko upočasnil ritem, kar so seveda domačini tudi izkoristiti in zmanjšali zaostanek (46:54). To je bil zadnji podvig domače ekipe, ki s svojim najboljšim strel cem Benellijem (igral je celo s prvoligašem Sinudynijem skupno s Čosičem in dvakrat osvojil državni naslov) pač ni zmogla več. Jadranova obramba je znova strni la svoje vrste in s hitrimi protinapadi preko Bana in Viteza znova krepko povedla. Tekma je bila tako odločena že dobrih 5 minut pred koncem, ko je skupina navijačev iz Budria bučno pozdravila Jadranovo zmagoslavje. Naši na take navijače na gostovanjih še niso naleteti. Tik pred sireno je Ban dosegel še zadnji koš, to je bil 35. na tej tekmi. Po končani tekmi nam je trener Žagar dejal: »Morda smo igrali nekoliko slabše kot proti Maltinti ju, razveseljivo pa je, da vsa ekipa začenja postopoma igrati boljše, predvsem v obrambi. Zavedam se, da smo spet narediti dober korak naprej in sedaj, ko imamo tri domače tekme pred sabo, lahko z večjim optimizmom gledamo naprej, v upanju seveda, da se bomo čimprej prebili do vrha lestvice.« CEAM — JADRAN 77:88 (33:44) JADRAN: Žerjal 9 (1:2), K. Starc 2 (2:3), Gulič, Sosič (0:2), I. Starc 7 (1:2), Vitez 23 (1:1), Ban 35 (11:14), Danev 1 (1:3), Vassallo, Rauber 11 (1:1). PM: CEAM 19:27, Jadran 17:27; ON: CEAM 30, Jadran 24; PON: K. Starc (28), Danev (30), Righi (38); GLEDALCEV: 300. OSTALI SINOČNJI IZIDI C-l LIGE: Monkcy’s Milan - Fulgor Forti 67:71; Abitare Videm - Ravenna 116:65; Gaveja Forti - San Bonifacio 113:102. Če vlada izpolni obveze o davkih, cenah in zaposlitvi CGIL pristaja le na začasno odložitev izplačila doklade RIM — Najmočnejši italijanski sindikat CGIL, ki po številu članstva od tehta oba ostala člana enotne zveze (CISL in UIL), je priprav*:jen v skrajni sili sprejeti tudi začasno odložitev izplačila draginjskih doklad, toda le če bo vlada preokrenila svojo gospodarsko politiko, zlasti kar zadeva pravičnejšo porazdelitev davkov, zajezitev rasti nadzorovanih cen in tarif za javne storitve in učinkovite ukrepe za povečanje zaposlenosti. Tak je bil sk’ep sinočnjega zasedanja izvršnega odbora CGIL, ki je postavil na laž zlohotna namigovanja o sporih med komunistično in socialistično komponento in soglasno odobril Konzul Mirošič v Benetkah BENETKE — Generalni kon zul SFRJ v Trstu Drago Mirošič in konzul Aleksander Nikolič sta se včeraj udeležila pomembne manifestacije v Benetkah, ki jo je organiziralo tamkajšnje združenje bivših pratizanov VZPl -ANP1. V sodelovanju s pokrajino Benetke je generalni konzul Mi rošič izročil petdesetim italijanskim državljanom spominske medalje, ki jim jih je dodelilo pred sedstvo SFRJ za njihovo udeležbo in zasluge v narodnoosvobodil ni borbi, ko so se na tleh Jugosla vije borili v enotah JLA. dokument, ki povzema predloge iz poročila Bruna Trentina. Ta je poslal vladi in sodrugom sindikalne zveze jasen signal : CGIL je pripravljen pogajati se tudi o draginjski dokladi, toda le če bo vlada izpolnila svoje obveznosti in če bosta CISL in UIL opustila predlog o vnaprejšnji določitvi maksimalnega števila točk dra-ginjske doklade. S-tem pogojem je CGIL pripravljen sprejeti začasno odložitev izpačila no vih točk draginjske doklade za 4 ali 6 mesecev, ki jih bo treba seveda vrniti v delavske kuverte po tem presledku, ko bi morala inflacija že občutno padati, če bo vsaka pogodbena stran (tudi delodajalci s cenami) storila svojo dolžnost. Trentin je tudi ponovil sindikalno zahtevo po obdavčitvi velikih premoženj in finančnih rent, obenem pa je predlagal dosledno posvetova nje na delovnih mestih pred vsako dokončno odločitvijo med tristranskimi pogajanji. CGIL bo torej šel na ponedeljkovo sejo enotnega tajništva sindikalne zveze s točno opredeljenimi stališči, s katerimi se bosta morala resno soočati CISL in UIL, če jima gre za res enotno nastopanje na pogajanjih z ministrom De Michelisom, ki so predvidena za jutri popa dne, in če hočeta pri njih zares uživati nujno podporo široke delavske baze. Primerjava izdatkov evropskih družin BRUSELJ — Italijani potrošijo za raviole osemkrat manj kot Nemci in sedemkrat manj kot Francozi, vendar so evropski prvaki v porabi riža, teletine, piščancev in sira. Porabijo približno 30 krat več olja kot Nizozemci, vendar pa so veliko bolj skromni v porabi margarina in jogurta. Podatki izhajajo iz primerjalne študije izvedencev EGS, ki so izhajali pri izračunavanju iz odstotkov nacionalnega dohodka, ki jih vsak nurod namenja posameznim artiklom. Prav zaradi teh izhodišč po podatkih študije Grki trošijo sorazmerno veliko več kot Nemci zia dežne plašče. Znotraj vsake države pa je opaziti precejšnje razlike v nakupih med ženskami in možmi: v Italiji na primer ženske trošijo za obutev trikrat več kot moški, medtem ko je v ZRN na Prizadevanja za mir primer razmerje obratno. V Veliki Britaniji in Franciji ženske trošijo trikrat več kot moški za perilo, v o-stalih državah pa le dvakrat več. Spet v službo RIM — Pravosodni minister Mar-tinazzoli je razveljavil ukrep, s katerim so odpustili iz službe Antonello Crielesi, tipkarico v zaporu v Volter ri, ker ni dosegala predpisane višine 160 cm. V obrazložitvi svojega sklepa pravi minister za pravosodje, da gre za zastarelo fašistično normo, ki je v nasprotju z italijansko demokra tično ustavo. KD in KPI o pogajanjih s sindikati in delodajalci RIM — De Michelisov recept je do prizadeti le najrevnejši sloji. Za- vnel razpravo tudi med političnimi strankami. Pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci o ceni dela nam reč ostajajo najbolj pereče in nerešeno vprašanje vladne ekonomske politike. Ta recept v bistvu ugaja KD, vzbuja pa odpor pri KPI, ki se tru di vplivati na zadržanje sindikatov. Demokrščanski tajnik De Mita ni več tak zagovornik »strogosti«, kot je ostal zakladni minister Goria in seveda Confindustria. V »Repubblici« ponuja nekako odprtost sindikatom, ko pravi, da je treba sicer posegati v vse instrumente, ki avtomatično poganjajo inflacijo, toda ne le v draghi jsko doklado, ampak tudi v tarife, stanarine in podobno, da ne bo- govarja pa tudi zmanjšanje izdatkov javnih ustanov in znižanje obresti. V uvodniku za današnje glasilo KPI pa Reichlin zatrjuje, da vlada ni sposobna predlagati prave »politike dohodkov«. Zato je treba premagati do konca KD in sile, ki diktirajo vladno politiko, da se uvaja učinkovita protiinflacijska politika, ki ne bo prizadela zgolj delavskih plač. V tem smotru naslavlja Reichlin jasen poziv PSI in Craxiju, naj poskrbita za tako gospodarsko politiko, ki naj bo »stroga«, a hkrati »pravična«. Podpredsednik vlade Forlani pa pravi, da bi vlada morala sama znižati draginjsko doklado, če bi pogajanja ne uspela. e ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 500 MILIJARD LIR OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1984-1992 Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti Koriščenje s 1. februarjem 1984 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. februarja in 1. avgusta - Amortizacija v 5 šestmesečnih obrokih s povračilom vsak 1. februar in 1. avgust v letih 1990 in 1991 ter 1. februar 1992 ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir -Svežnji: po 1.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov BOT in donosa paketa oproščenih vrednotnic (Buoni Poliennali del Tesoro, Aziende Autonome, Enti Territoriali in Enti Pubblici), z zajamčenimi minimalnimi obrestmi v višini 6,50% za šeslmesečje. Obresti za prvi kupon, ki zapade 1. avgusta 1984, znašajo 8,10% Brandtova komisija za mednarodni razvoj in Palmejeva za razorožitev sta v Rimu osvojili skupno deklaracijo o soodvisnosti oboroževanja in gospodarskega razvoja. Brandt in Palme (na sliki) sta obiskala tudi papeža Janeza Pavla II. (Telefoto AP) Nadaljevanji s 1. strani POVIŠANJE KAPITALA Pri izplačilu se bo prinosnikom priznalo, poleg nominalne kvote, še povišanje, ki odgovarja poprečju vseh razlik, ki so nastale v vsakem šestmcsečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, med šestmesečnimi obrestmi, določene po zgoraj navedenem postopku, in zajamčenimi minimalnimi obrestmi (6,50%). V primeru, da bi ena pozitivna ali negativna razlika presegla 4%, se bo upoštevala razlika v višini 4%. V primeru negativnega poprečja se bodo izplačila izvršila »alla pari«. Razlika za šeslmesečje februar - julij 1984 je določena v višini 1,60% Emisijska cena L. 1.000 Efektivni donos Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo _ šestmesečje, poleg razlike 1,60% zaradi po 16 o6% večanja kapitala, letni donos odgovarja DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino ih darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so r.proščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotiranje na vseh italijanskih borzah. • Stockholm metrov nad našimi glavami letele a-meriške »križarke« in seveda, tudi sovjetske rakete. Zaradi teh naših specifičnosti, in zato, ker se kot hudo preizkušena skupnost v dveh svetovnih vojnah zavedamo popolnega nesmisla, z vojno reševati odprta vprašanja, nas ob sklenitvi prvega kroga konference ne preseneča, če ni rodila spektakularnih rezultatov, ampak smo zadovoljni že samo z dejstvom, da ni prišlo do takšne krize, zlasti še oh pogovoru zunanjih ministrov ZDA in SZ, ki bi pretrgala dialog. Sedaj, ko je stik vzpostavljen, pričakujemo, da bodo državniki z vso potrebno previdnostjo, s politiko malih in številnih korakov uspeli, da Evropa postane oaza miru, in sicer takšna, ki bo s svojimi mirovnimi pobudami in zgledom vplivala na mirno reševanje sporov v njeni bližini in tudi v njeni bližnji in tudi oddaljeni soseščini, zakaj mir na Zemlji, je lahko samo eden in nedeljiv. GORAZD VESEL • Atentat podobnih izkušnjah obsojeno na neuspeh. Na vprašanja časnikarjev so funkcionarji libijskega veleposlaništva in Tagazijevi svojci dosledno molčali in niso izrekli najmanjšega suma. Nejevoljni so bili samo, ko je nekdo omenil zagonetno izginitev voditelja libanonskih šiitov Musa Sadra. Preiskovalci sc dobro zavedajo, da bo iskanje krivcev izredno težavno. Tarča atentata ni namreč bil Taga-zi temveč država, ki jo zastopa. Libija pa ima toliko potencialnih sovražnikov, da lahko le srečno naključje odkrije krivce za včerajšnji atentat. Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERCIALE ITALIANA CREDITO ITALIANO BANCO DI ROMA ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITA LIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA BANCO DI SICILIA BANCO DI SARDEGNA CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RI SPAR MIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI - BANCA POPOLARE DI NOVARA BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO - BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA BANCO DI SANTO SPIRITO BANCA TOSCANA CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA -BANCO CARIANO BANCA D’AMERICA E D’ITALIA BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO S. GEMMANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO CREDITO BERGAMASCO BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA DI LEGNANO CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANQUE INDOSUEZ-ITALIA. Naročila se bodo sprejemala od 23. do 27. januarja 1984 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 31. januarja 1984. Jadranski koledar 1984 Soliden koncert pevskega MIRAN KOŠUTA Ko je pred skoro 190 ,eti izšel Slovencem izpod peresa Valentina Vodnika prvi poljudni zbornik «Velika pratika» (1795 - 1797), je bila — če odmislimo zvrstno determinirani pesniški almanah »Pisanice« iz leta 1779 — njegova zasnova, v pre roško razsvetljenski daljnovidnosti u Tednika, podobna tisti današnjih ko ledarjev: vsega malo in ničesar pre več. Novice, nasveti, strokovni član ki, razprave in nekaj literature — vse kaže, da je Vodnik ujel korak s časom in časi, pa tudi na dejstvo, da. se od takrat slovenski zbornik — almanah ni bistveno prenovil, če izvzamemo seveda tovrstne strokovne publikacije (Zbornik posvetovanja e nergetikov, Zbornik predavanj Semi nar ja slovanskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, Filatelistični zbornik 1983 ipd.), ki so desetina družbe raznolikih znanstvenih zani manj fevdu naraščajoče specializacije. Koledar, almanah, zbornik pa je ostal v bistvu skozi stoletja isti, danes mogoče vse bolj nebran ob po plavi raznovrstnega čtiva, a vendar iz leta v leto dragocen zapisnik na Sega vsakdana in darežljiv trezor Preteklosti. Takšen, zapisnik in trezor hkrati, je v luči Vodnikove tradicije tudi Jadranski koledar, ki je prišel letos osemintridesetič med nas. Če je bil zlasti v prvih številkah od l. 1946 naprej še malce vodnikovsko razsvetljenski, pa je zadnje čase na mah požrl romantiko in preskočil v realizem sedanje in pretekle stvar nosti. Tako, na danes in včeraj, je Jadranski koledar tudi uredniško naravnan, saj dokumentirajo tudi nje Uovi^ letošnji prispevki zdaj trenutni Položaj (depozit, gospodarsko stanje) zdaj zgodovino (NOB, srednji vek) Slovencev v Italiji. Pa ga razčlenimo pozorneje! Jadranski koledar 1984 (izdalo Za ložništvo tržaškega tiska) objavlja prispevke 21 avtorjev, ki jih je zbral uredniški odbor in pripravil za tisk glavni urednik Vojmir Tavčar. V paleti raznovrstnega koledarskega gradiva, ki je namenjeno heterogenim plastem bralstva, je moč vendarle razbrati vsaj troje načel, ki so izkristalizirala knjižno podobo zbornika: zvrstno, teritorialno in naslov-niško. Prvi pravi, da je treba potešiti čim širši spektrum strokovnih, znan stvenih, kulturnih, političnih in dru g ih zanimanj, zato so v Jadranskem koledarju zbrani prispevki, ki spadajo v (v oklepaju so navedeni pisci, op. M.K.): aktualnost - politiko (Amodeo, Depangher, Mermal ja. Race, Pahor B.), biografijo (Marušič, Rojc), etnografijo (Pangerc), etnologijo (Bufon), gospodarstvo (Ber-gnach, Kapič), onomastiko (Merku), šolstvo (Rupel, Stranj), zgodovino -memoaristiko (Piego, Klun, Kuret, Makuc, Pahor M., Plahuta, Renko). Posebej gre omeniti še koristno Slovensko bibliografijo v Italiji 1981 1983, ki je sad skupnega dela knjižničark NšKT. Kljub tolikšnemu zvrstnemu razponu pa ostaja seveda še marsikaj nedorečenega: tako pogrešamo npr. specifičnejših prispevkov o športu, glasbi, tekstov mlajših piscev o pobudah, težavah ali perspektivah slo venske mladine, pa mogoče še kaj literature, v preteklosti nepogrešljive sopotnice Jadranskega koledarja. Je pa zato njegova letošnja številka stvarnejša, strokovnejša. Faktografsko sta posebej izpostavljeni dve za nas pomembni obletnici: 30 letnica londonskega memoranduma in 40 letnica Rižarne. Prva je tudi spodbudila zanimivo in nadvse dobrodošlo uredniško zamisel: vrsto člankov o Trstu, njegovem sedanjem obrazu. njegovih zgodovinskih prelomih in dilemah, o njegovem odsevu v slovenski misli in literaturi izpod peresa italijanskega in slovenskega pisca. Tako so se strani Jadranskega koledarja letos vidneje odprle ustvarjalnemu soočanju dveh nacionalno različnih pogledov na isto temo. Razmeroma dosledno je v imenu »jadranskosti« koledarja upoštevano tudi teritorialno načelo: poleg trža škega je v najrazličnejših zvezah o-menjeno in obravnavano še goriško področje, specifični prispevek pa je namenjen tudi Benečiji. Uredniški koncept Jadranskega ko ledarja 1984 je poleg tega upošteval še naslovnika oz. bralce in jim glede na njihovo razgibano interesno, socialno, inteligenčno razslojenost na menil strokovno heterogene prispev ke: od domala znanstvenih, s citati opremljenih in utemeljenih razprav, do poljudnega kramljanja o tem ali onem argumentu. Tildi letos upoštevajo članki koledarsko specifičnost in večinoma presegajo kroniko tre nutka. Prav zaradi dolgoletnega spoštovanja tega načela, je bila pred lanskim možna in upravičljiva izdaja Bibliografije Jadranskega koledarja 1946 - 1981. V njenem predgovoru je o koledarju med drugim zapisano: «Iz seznama po avtorjih in iz vsebinskega kazala se nam tudi uspešno izrisuje kulturna vloga publika cije, njene publicistične značilnosti in ustvarjalni potencial, ki ga je znala izzvati in odrazili.« To kultur no vlogo in ta informativni potencial izziva in odraža tudi letošnji Jadranski koledar. Nad 500 imenom sode davcev in nad 2000 prispevkom, ki jih je do sedaj objavila koledarska zbir ka, se kot dediščina najčistejše vod-nikovske tradicije pridružuje še le tošnja zbornikova bera, nov, dragocen mozaik naše sedanjosti in preteklosti. Jadranskemu koledarju 1984 je pri ložena še knjižna zbirka ZTT. Nov roman V. Ongara »Un povero domani« JOŽE KOREN Malo pred novim letom je prišla na prodajne police tržaških knjigarn precej zajetna knjiga roman tržaškega avtorja Vinicia Ongara, s kaj nenavadnim naslovom »Un povero do mani« (Revni jutrišnji dan«) v izdaji založbe »La Nuova Base«. Or. Ongaro je po poklicu nevropsihiater in roman, ki je pravkar izšel, . k pisateljski prvenec. ~ a^fc> M to ve, takoj pomisli _ med avtorjevim poklicem ii naslo^!aua'Jako zvez0 P°mija °v' M odraža neko psiholo J.-; ne" Pesimizem ali vsaj n Ko stisko, neko brezizhodno: nih ■^vaim°sti, ki niti ni rezulti ii lastnosti ljudi, ki s n_godbe, pa(* pa bolj posled intim -lSSbd rajonski svet za zahodni Kras. Na dnevnem redu bo tudi razprava o Ppurobnostnih regulacijskih načrtih 1 roseka in Kontovela. Uspešen preizkus na Katinari Repentabrska sekcija SSk o dogodkih v vrtcu na Colu Sekcija SSk na Repentabru nam Je Poslala čilo: v objavo naslednje poro- Sekcija Slovenske skupnosti na Rc-Pentabru je na svoji zadnji seji raz-l ravljala med drugim tudi o znanih godkih v zvezi z županovo uredbo * prekinitvi refekcije v otroškem ’ za dva otroka iz tržaške obči nhž- r niun’ starši — kljub pozivom spinske uprave — niso hoteli poskr-ka * v& p!ačila predpisanega prispev-: ' v izčrpni razpravi so prišli do : aza razni vidiki celotne zadeve, ki .. italijanski dnevnik, iyto;°v casn>kar, prikazal lv|jeni in nacionalistični luči. To . |S. -k' kot Slovence in občane Re , dbra hudo prizadelo, ker smo bili no za strpnost in človeško sožitje Pripadniki večinskega naroda. Vo^ato tako nekorekten in neobjekti • dev na?in Prikazovanja celotne za-dl , odločno obsojamo. Ker .nam je hi „ ?a’ da 86 podobni dogodki ne ¥S“pm"TtS,VU h,e" ha v V .^1°go zdravja, sreče in uspe-Iva i„ ln življenju ji želijo botra Pive. Mr° Ščuka ter Vladka Vodo-, Vec z družino iz Milj. VlSt !Lodti želijo ANTONIJI GLA-zdravih še mn°g° srečnih in se y.,h .v krogu svojih dragih in se zahvaljujejo za prispevek. HAN4eSraznuje 23- rojstni dan GIU-na mnnM CA.LI iz Ri(manj št. 146. še krogu „ffa.,zdrava in srečna leta v ma8Ll °,lh »ajdražjih ji kličejo ma-Posehnn’ sestra 0rietta, brat Walter, niča n mnz Mauro. Hčerkica Mo-P® Ji pošilja koš poljubčkov. skupnimi močmi preprečili, so člani sekcije izrazili prepričanje, da bi občinska uprava ne nasedla špekulacijam, če bi ravnala z večjo previdnostjo in se posvetovala z vsemi dejavniki v občini. Tako bi bila v veliki meri — če ne v celoti — preprečila, da bi starši in znani protislovenski krogi zadevo pristransko zlorabili na škodo občanov in na splošno proti Slovencem, čeprav je zakon nedvomno na strani uprave. Sekcija Slovenske skupnosti na Repentabru Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana, bo jutri, 23. januarja, ob 20.15 predaval dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. France Perko o temi »Ali je edinost kristjanov mogoča?«. KD J. Rapotec se iskreno zahvaljuje upokojencem občine Dolina za knjižno darilo. KD Rovte - Kolonkovcc priredi 28. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih predvajanje diapozitivov s potovanja po Indiji in Sri Lanki Fabia Gergoleta. V novi tržaški bolnišnici na Katinari so včeraj dopoldne opravili nekako generalno preizkušnjo pred pričetkom delovanja nizkega paviljonskega dela bolniškega kompleksa in pomožnih služb. Medtem ko že nekaj časa delujejo oddelki kot so laboratorij, ku hinja, rentgen, telefonska centrala, ogrevanje in osvetljava, so včeraj preizkusili še druge naprave, na pri mer premične stopnice, prezračevalne naprave in podobno. Preizkus, ki so ga opravili ob navzočnosti pred stavnikov tržaške občine, podjetja ACT, Krajevne zdravstvene ustanove in drugih, je povsem uspel, tako da je utemeljeno upanje, da bo nizki del bolnišnice začel delovati v pred videnem roku, se pravi 31. marca letos. Uspešen je bil tudi preizkus avtobusnih povezav, saj so avtobusi podjetja ACT nemoteno privozili po Ul. Forlanini in po nadvozu čez Tr biško cesto, odgovorni pa so potrdili, da bo prva povezava z avtobu som št. 37 začela redno obratovati 6. februarja. Nil sliki: bakteriološki oddelek nove bolnišnice na Katinari. • V konferenčni dvorani Naravoslov nega muzeja (Ul. Ciamician 2) bo v torek ob 19. uri glavna skupščina članov združenja Pro natura carsica. Koncerti SKD Tabor - Opčine - Prosvetni doni. Danes, 22. januarja, ob 18. uri koncert TRŽAŠKEGA OKTETA. Umetniški vodja Janko Ban. Pol ure prej odprtje razstave karikatur Roberta Hlavatyja. Škodo je treba prijaviti nadaljnjo pa preprečiti V Kulturnem domu na Proseku bo v sredo ob 17. uri še en sestanek, ki ga bo priredila Kmeška zveza glede problema škode, ki jo na poslopjih tega območja povzroča uporaba razstreliva pri gradnji nove avtoceste. Kmečka zveza bo ob tej priložnosti nudila vsem zainteresiranim že pripravljene formularije, s katerimi morajo prizadeti javiti škodo gradbenemu podjetju Place Moulin. Obrazce bodo morali seveda prizadeti osebno izpolniti in jih podpisati. Na sestanku pa bo govor predvsem o še drugem vprašanju, ki je povezano s tem problemom. Zadnji sestanek je namreč jasno pokazal, kako odgovorni organi zavračajo vse obtožbe in da se pri uporabi razstreliva strogo držijo predpisov posebne pokrajinske komisije. Eksplozije min pa so kljub temu povzročile škodo na nekaterih poslopjih. Zadnji sestanek je tako nakazal, da se bo treba po vsej verjetnosti poslužiti pravne poti, da bi sc v prihodnje na tem območju preprečilo kakršnokoli škodo. Treba bo najeti odvetnika, ki bo nastopil pri odgovornih sodnih oblasteh, sicer bo težko kaj doseči. T Sporočamo, da nas je tiho * zapustila naša ljubljena Marjeta Legiša vd. Gruden Pogreb bo jutri, 23. januarja, ob 14. uri iz domače hiše. Sestra Franca, sin Stano ter hčeri Zora in Danila z družinami Mavhinje, 22. januarja 1984 Odšel je v večnost naš dragi mož, oče in ljubljeni dedek Franc Jeza Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Neizmerno žalostni njegovi : Tinka, Evelina, Borut in Alma ter drugi sorodniki Opčine, 22. januarja 1984 Učno in neučno osebje, združenje staršev in učenci osnovne šole A. Gradnik na Repentabru izrekajo učiteljici Evelini Jezi - Vidau iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Franca Jeze. Ob izgubi dragega očeta izreka odbor Sindikata slovenske šole kolegici Evelini Jezi globoko sožalje. Ob smrti časnikarja Franca Jeze izrekajo kolegi iz uredništva radia Trst A globoko prizadeti družini svoje iskreno sožalje. Ob izgubi dragega očeta izrekajo Evelini in družini iskreno sožalje bivše sošolke. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Marije Kralj vd. Legiše Posebna zahvala dr. Posarelliju, župniku Švari, sosedoma Lidiji in Atili ju, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, vsem ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoča družina Nabrežina, Slivno, 22. 1. 1984 ZAHVALA Vsem prijateljem, znancem, društvom in ustanovam, ki so sočustvovali z nami ob boleči izgubi naše plemenite matere, sestre in none Alojzije Zupančič vd. Mijot se iz srca zahvaljujemo. Posebej smo hvaležni prijatelju L. Abramu za oto čutene besede slovesa, gospodoma Nemcu in Žerjalu ter svetoivanskim cerkvenim pevcem. Svojci Trst, 22. januarja 1984 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Justine Santini roj. Sain se vsem zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Grudnu, bolničarki Nadji, g. župniku, sorodnikom, pevskemu zboru I. Gruden, nosilcem krste in vencev, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči svojci Mavhinje, Šempolaj, Trst, 22. januarja 1984 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage tete Gizele Budin vd. Pegan Posebna zahvala g. župnikoma Makucu in Prinčiču za lepe besede, cerkvenim pevcem in pevskemu zboru Rdeča zvezda, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in jo obiskovali v času njene bolezni. Svojci Salež, 22. januarja 1984 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega Avgusta Rukina se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoča družina Sv. Križ, 22. januarja 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Franca Raubarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Posebna zahvala gospodu Dušanu Jakominu. Družina Pavletič Trst, 22. januarja 1984 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage Marije Čuk vd. Krizmancic se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težkih trenutkih. Sorodstvo Trebče, 22. januarja 1984 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Milke Ciacchi vd. Škerk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Žalujoči svojci Kontovel, Turin, New York, 22. januarja 1984 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Justine Krečič Žalujoči svojci Trst, 22. januarja 1984 Sekcija KPI »Just Pegan« - občina Zgonik se klanja spominu tovariša Josipa Obada in izreka svojcem iskreno sožalje. Ob izgubi dragega očeta izreka delovnemu kolegu Francu Bizjaku in družini iskreno sožalje kolektiv Dijaškega doma S. Kosovel. GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP Ob Pregljevi stoletnici novelo Matkova Tina in drobce iz romana Tolminci za oder pripravil Tono Partljič. DANES, 22. januarja, ob lf>. uri PONOVITEV (Kulturni dom) V torek, 24. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH V četrtek, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču »France Prešeren« v BOLJ UNCU Število sedežev omejeno Prodaja vstopnic za današnjo predstavo pri blagajni Kulturnega doma uro pred pričetkom predstave. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v prireja v četrtek ,26. t.m., ob Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/n. nad.) družabni VEČER Z DOMAČIMI DIAPOZITIVI Člani SPDT bodo prikazali diapozitive z izletov, ekskurzij ipd., ki so jih opravili v pretekli planinski sezoni. Vabljeni vsi! SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 V torek, 24. januarja, ob 20.30 MLADI RAZISKOVALCI MED BENEŠKIMI SLOVENCI O lanskem 3. mladinskem raziskovalnem taboru BENEČIJA 83 bodo s sliko in besedo govorili ude’eženci in prireditelji iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, z Odseka za zgodovino pri NŠK in iz Društva slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Vabljeni! SKD BARKOVLJE priredi v petek, 27. t.m., ob 20.30 v dru štvenih prostorih v UL Cerreto 12 PREDAVANJE O VINOGRADNIŠTVU IN VINOPESNIŠTVU Sodelovala bosta Stane Raz tre sen in dr. Mario Gregorič. Sledila bo praktična skušnja, to je skromna pokušnja domače kapljice. . Gledališča AVDITORIJ Danes oh 16. uri bo skupina »11 Gran-teatro« gledališča Niccolini iz Firenc uprizorila Molièrovo delo »II Borghese gentiluomo«, režiser Carlo Cecchi. Zadnji dan. ROSSETTI Danes, 22. t.m.. ob 16. uri, red prost, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa »II pianeta indecente« z Giuliom Brogijem. Režija R. Gucciardi-ni. Zadnja predstava. VERDI V torek, 24. t.m., ob 19.30, druga pred stava Wagnerjeve opere »Siegfried«, red E/H. Dirigent Mathias Kuntzsch, režiser Peter Werhahn. Gledališče Verdi priredi od 3. do 15. februarja v Avditoriju ciklus baletov .za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti od torka dalje pri blagajni gledališča, in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana V soboto, 28. t.m.. ob 10. uri: Otroška matineja Sovjetski risani filmi. Velika dvorana V torek, 24. t.m., ob 19.30: Orgelski koncert, Josef Popelka (orgle). Kino La Cappella Underground: 18.00, 20.00, »Attenzione alla puttana sacra«. Reži ja: Rainer W. Fassbinder. Maxi video: 18.30 »Deep Purple, Black Sabbath«. Film - koncert. Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Una gita scolastica«. Režija Pupi A vati. Eden 15.30, 17.30, 19.50, 22.15 »Mai dire mai«. Sean Connery. Fenice 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Fantozzi subisce ancora«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Qua la mano picchiatello«. Jerry Lewis. *■ Dvorana št. 2. 15.30 — 22.15 »II tassinaro«. Alberto Sordi. Dvorana št. 3. 15.30 22.00 »Giochi maliziosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 »II ritorno dello Jedi«. Mignon 15.00. 18.00, 20.00, 22.00 »II libro della giungla«, risani film. Capitol 16.30 — 22.00 (tei. 726-813) »Sapore di mare II. - Un anno dopo«. Aurora 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »II rass del quartiere«. Diego Abatantuono. Moderno 14.50, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Stayng a live«. Režija Silvester Stallone. J. Travolta. Vittorio Veneto 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dieci minuti a mezzanotte«. Charles Bronson. Lumiere 15.00, 16.45, 18.20. 20.15 »Rocky III«. Sylvester Stallone. Radio 15.30 — 21.30 »Amanti miei«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sul lago dorato«. Katherine Hepbum, Henry Fonda. KD I. GRBEC iz Skednja priredi v torek, 24. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih VEČER FILMOV z ALJOŠO ŽERJALOM Na sporedu bo tudi film Triglav. Vabljeni! Razna obvestila Zadruga dom Mangart sporoča, da so do 30. januarja prosta mesta v domu v žabnicah. Priporoča svojim članom in njihovim družinam, da izkoristijo to priložnost. Pogrebno društvo iz Trebč, vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 22. t.m., ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Danes popoldne, ob 16. uri bo v cerkvi na Repentabru božični koncert. Poleg domačih zborov nastopa tudi mešani pevski zbor Sv. Jernej z Opčin. V primeru snega bo prireditev odpadla. Sekcija VZPI-ANPI Boršt Zabrežec se zahvaljuje vsem nastopajočim in vsem, ki so sodelovali in prispevali za proslavo žrtvam 10.1.1945 in svečanost pobratenja s krajevnim odborom ZZB - NOV z Mosta na Soči. Sekcija KPI J. Verginella sklicuje v sredo, 25. t.m., ob 20. uri v kriškem Ljudskem domu redni letni kongres. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ZA KMETOVANJE kupim starejšo ali o-puščeno kmetijo v slovenskem Primorju. Ponudbe na tel. 061/226-763 ali na naslov: ADIT DZS. p.p. 171, Ljubljana. 17-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/211523 od 15. ure dalje. KNJIGOVODKINJA, praktična pisarniških del, z znanjem angleščine, išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/213392. IŠČEM stanovanjc v najem za največ 3 leta. Tel. 040/942621. MIRKO in DANILA točita v Zabrežcu belo in črno vino. BATERIJO - TOLKALA za mlad ansambel nujno rabimo po zmerni ceni. Tel. 040/227124 do 13. ure. ANTON BOLE toči pri Piščancih domačo kapljico od 14. do 29. januarja. RESTAVRACIJA SLAVKO - Kontovel obvešča cenjene kliente, da bo zaprta zaradi počitnic od 22. t.m., do 11.3.84. AGENCIJA RIVIERA tel. 040/224426 prodaja udobno stanovanje v Ul. D'Angeli, 72 kv. m, dva balkona, klet, 3. nadstropje. AGENCIJA RIVIERA - tel. 040/224426 prodaja udobno stanovanje v Ul. Mar-chesetti, drugo nadstropje, 110 kv. m, 35 kv. m balkona in parkirni prostor. AGENCIJA RIVIERA - tel. 040/224426 išče majhno stanovanje naprodaj po možnosti v prvem nadstropju v bližini Skednja. PRODAM 6 mesecev rabljen štedilnik tudi za centralno ogrevanje. Dimenzije 60X60 cm. Tel. 040/226518 - zvečer. ODDAMO v najem vinograd 15.000 kv. metrov, delno obdelan, samo sposobni osebi. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Grljan«. BIŠO, obnovljeno z neobdelanim vrtom, dajemo v najem. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Prosek«. NUDIMO po zelo ugodni ceni filtre za vino »della toffola« s ploščami 40 cm in filtre drugih znamk. Telefon 0481/84756 - 7. MOŠKI PEVSKI ZBOR V. VODNIK — DOLINA vabi vse pevce na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani. Z S Mi MM v KULTURNEM DOMU v TRSTU V ZNAMENJU PREŠERNA V petek, 3. februarja, ob 19.30 OTVORITEV RAZSTAVE RUDOLFA SAKSIDE ob 20. uri — Sporočila slovenskih pisateljev V SVETU BESED V nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri HEJ, DA BI ŽE PRIŠEL DO PRISTANA Večer gledaliških songov včeraj «• danes SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA UGODEN NAKUP izredna promocijska prodaja v Trstu 'futičun NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO. KER Tl SAMO 'JuàtcUV ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE • Širok izbor kristala, porcelana, posod, jedilnega pribora, srebrnih in medeninastih servisov, vozičkov za hrano itd. v Ul. Carducci 20 • Lestenci, radijski sprejemniki, registratorji, zmr-zovalniki, pomivalniki, mali električni gospodinjski aparati najboljših znamk itd. v Ul. Vidali 9 Pozor: vsi artikli v prodaji so modeli za leto 1984 NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 Servis iz porcelana, 19 kosov za 6 oseb ročna dekoracija 6 skodelic za kavo iz belega porcelana 41 kosov namiznega servisa zn 12 oseb iz finega porcelana «Eschenbach» Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb 41 kosov namiznega servisa za 12 oseb iz bavarskega porcelana, z zlatim ali platinastim robom Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I od 21.800 lir dalje od 13.800 lir od 179.900 lir •• od 69.000 lir od 75.000 lir od 189.900 lir »» od 69.900 lir od 79.900 lir od 54.000 lir » od 44.700 lir ” V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Beli štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA štedilniki iz nerjavečega jekla od 480.000 lir " od 720.000 lir ” od 275.000 lir " od 183.000 lir " od 330.000 lir ” od 163.000 lir " od 330.000 lir " Danes, NEDELJA, 22. januarja VIKTOR Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 Dolžina dneva 9.17 — Luna vzide ob 21.58 in zatone ob 10.16. Jutri, PONEDELJEK, 23. januarja RAJKO Vreme včeraj: Temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo o-blačno, padlo je 4 desetinke mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 8 stopinj. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Ul. dellTstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Gabriele Chmet, Sara Barzelogna, Matteo Starri, Michele Pia- nigiani. Manuel Suiti, Martina Koren, Daniele Fasolo. UMRLI SO: HO-letni Felice Ghergani, 81-letna Ida Gayer vd. Derin. 91 letna Rosa Lucarini vd. Brugiapaglia, 49-Ietni Vincenzo Granato, 68 letni metro uni vanni Figos, 79-letna Emilia Musich vd. Castelreggio, 82-letna Maria Favretto, 86-letna Eugenia Bruni vd. Morpurgo, 69-letna Italia Spinelli por. Gallo, 70-letna Rosa I.amacchia vd. Pignatclli, 89 letna Carla Picco vd. Sternisa, 67-letni Franc Jcza, 74 letna Maria Bandel vd. Cerquenich, 83-letna Giustina Sa nabor vd. Vatta, 76 letni Santo Cociani, 74-letni Bartolomeo Bucovaz, 81-letna Rosa Bonin vd. Bonin, 48-letna Norma Sandrin por. Palerò, 81-letni Pietro Martucci. OKLICI: agent javne varnosti Giuseppe Antonio Dessi in frizerka Orjana Can-ziani, univerzitetni profesor Antonio Marino Revedin in učiteljica Maria Sanai, smetar Roberto Persich in trg. pomočnica Santina Pasutto, uradnik Teofraslo Talozzi in Alessandra Deschmann, delavec Gianfranco Čuda in uradnica Marina Messina, univerzitetni raziskovalec Fabio Stok in univerzitetna knjižničarka E-dite Moscatelli. LOTERIJA BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 86 88 90 41 62 85 56 49 22 31 4 79 56 58 79 44 87 2 83 55 40 43 2 84 76 19 63 26 33 21 14 87 87 9 25 44 32 45 41 35 44 51 55 73 4 55 22 82 65 11 ENALOTTO 221 X 2 X 2X2 XXI KVOTE: 12 — 38.421.000,— 11 — 1.005.200,— 10 — 80.300,— V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Bojler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico iz formlke od 49.900 lir od 129.000 lir od 49.000 lir od 25.900 lir od 125.000 lir od 59.500 lir od 93.300 lir od 82.600 lir od 139.000 lir NAJBOLJŠE ZA VAŠ DOM (Sporočilo občini 27. 12. 83) ra dia tele visi j a Nedelja, 22. januarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.30 Trideset let naše zgodovine 11.01) Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 Dnevnik Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje. . . 14.15 in 15.20 Športne vesti 15.25 Discoring 16.30 športne vesti 16.55 Un terribile cocco di mamma -TV film 13.30 90. minuta - Športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 n Santo - TV priredba 1. nadaljevanje 21.50 Dnevnik 22.00 športna nedelja 23.00 Mille bolle blu 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Più sani, più belli, - oddaja o zdravju 10.30 Svetovno prvenstvo v smučanju 11.20 Rubacuori - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Blitz : šport - predstave. . . 15.20 Izidi prvih polčasov in inter- . v ju ji 15.30 Blitz - šport: Svetovno prvenstvo v smučanju 16.20 Končni izidi in lestvice 17.15 Sotto a chi tocca 18.00 Italijansko nogometno prven stvo 18.50 Dnevnik 2 - Gol flash Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint 20.30 Ci pensiamo lunedì - 3. oddaja 21.45 Hill Street giorno e notte - TV film 22.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.45 Dnevnik 2 - Trentatrč : tednik o medicini 23.15 šolska oddaja 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Glasbena oddaja s Peppinom Principejem 12.45 Di Gei musica 13.45 Permette una battuta? -komični filmi 14.35 Ezzelin Sheri 15.15 Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi rugby, atletika, tenis 17.35 Dark Star - film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Koncert: Mink De Ville 20.30 Domenica gol 21.30 Italijanska arhitektura 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Jazz club Prvi kanal 12.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Pronto... Reffaella? zadnji poziv 14.05 Po poteh Kalifornije - TV film 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Kinoteka - Arheologija 16.00 Ulisse 31, risanka 16.30 Športni ponedeljek 17.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 17.05 I problemi del sig. Rossi 18.00 Osmi dan 18.30 Colpo al cuore - TV film 19.00 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.30 L’isola del tesoro, film 22.10 DNEVNIK 22.20 Filmske novosti 22.25 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.20 DNEVNIK 1 Zadnje vesti Danes v parlamentu Vremenske razmerq, Drugi kanal 10.00 Svetovno prvenstvo v smučanju 12.00 Che fai, mangi? oddaja o prehrani 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Capitol, TV serija 14.15 Tandem... in partenza, vesti in radovednosti 14.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti Tandem: aktualnosti igre, gostje II famberetto, nagradno tekmov. Scooby Doo e i quattro amici più, risanke 16.30 Follow me, tečaj angleščine 17.00 Svetovno prvenstvo v smučanju 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due 18.15 Spaziolibero: programi pristopanja 18.30 DNEVNIK 2 - Šport 18.40 Ulice San Francisca - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.30 DNEVNIK 2 - Spaziosette 21.25 Le serve, J. Ceneta, 1. del 22.25 DNEVNIK 2 - Večerne vesti 22.30 Le serve, 2. del 23.05 Protestantizem 23.30 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.35 Oddaja o biologiji Tretji kanal 15.40 Olang : evropsko prvenstvo v sankanju 16.00 Nogometno prven. A in B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in družba 20.30 II dialogo di Roma, M. Duras film 21.30 DNEVNIK 3 21.40 Predstave za otroke 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 DNEVNIK 3 Ponedeljek, 23. januarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA 14.35 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Lubljana 8.25 živ žav, otroška matineja 9-10 Modro poletje - mladinska nanizanka 9.35 Fantje s Hill Streeta - nani zanka 10.25 Svetovno prvenstvo v smučanju 11.35 625 - oddaja za stik z gledalci 11.55 Ljudje in zemlja 12.55 Svetovni pokal v smučanju 15.35 Pj v smučarskih skokih 16.20 Mostovi 16.50 Sedem mladih in Bilijana Ristič 1^-35 športna poročila 17.50 Okno - ameriški film 19-10 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19-25 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme ^•OO G. Mihič: Šoferja - nadalje-vanka “1-00 športni pregled * ■30 Naši olimpijci : Hokejisti Zagreb 10.30 Otroška oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Narodna glasba 14.30 Modro poletje - nanizanka 17.25 Dolina Gwangi - film 20.00 G. Mihič: Šoferja - nadaljevanka 21.00 Športni pregled Koper 12.00 Svetovni pokal v smučanju 15.00 Pomlad življenja - film 17.00 Dolgo iskanje - dok. oddaja 18.00 Sarajevo: Smučarski skoki 19.00 Prisluhnimo tišini: oddaja za slušno prizadete 19.30 TVD stičišče 19.45 Visoki pritisk - glasbena od da ja 20.30 Carski sel - film 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Pesmi in plesi Indonezije ZASEBNE POSTAJE TV -risani CANALE 5 8-30 Enos - TV film j.. Ralphsupermaxieroe - TV film 19 košarka prvenstvo 13 (10 ^port: ameriški football Superclassifica show lR nn Orgoglio di razza - film in'”* La rosa nera - film Serpico - TV film ja.00 Arcibaldo - TV film Ì?-30 Lou Grant - TV film •45 Alla conquista del West - 5. 22 ,n;adaljevanje «•45 Viva Maria! - film •45 Modesty Blaise, la bellissima che uccide - film Retequattro 8-00 Capitan Cavey -915 Storie buffe in ’ 10 3h 6 uomo ragno - i 11 30 lP°rt: Rins D on A tutto gas 13 no fP°rt: nogomet 14 io filosissimo film ■90 Mr. Abbott e famiglia , film 16 20 rrC in. fuga - TV film 17 4o nlao c’ao ■ oddaja za r io'.,,, d caporale Sam - komič 20 * tanàglia Bradford - 1 Ancora una volta con 99 ir ?®nto - film 23'{e Xtrike Force - TV film Quella strana ragazza bita in fondo al viale - ITALIA 1 8-30 Mimi e la nazionale di pi ■ risanke ir Sdipano nero - risani nello Špank - risanke lo ic ir turbano nero - risank D rvx Agguato nel sole - film 12 30 th CTOi di Hogan TV 13 00 6 ga Per amore - TV 14 0?) n^rt:. Grand Prix 16.00 w» , 11 Prezz<> è giusto 17 50 M rlem Detective* fi 18 50 ^agnum p L TV filn 20 00 ?upcrcar - TV film 20'25 SerPaUfifn0VSke 22.15 Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo - film 24.00 Regolamento dei conti - film TELEPADOVA 12.30 Lupin IH. - risanke 13.00 šport: catch 14.00 II momento della verità 15.00 Doc Elliot - TV film 16.00 H cacciatore - TV film 17.00 Medicai Center - TV film 18.00 Andersen - risanke 18.30 Lupin IH. - risanke 19.00 Tigerman - risanke 19.30 Doc Elliot - TV film 20.20 Black Ceaser, il padrino nero -film 22.00 II cibo degli dei - film 23.00 Kingston - TV film 24.00 Monjiro - TV film TRIVENETA 9.30 Medusa - TV film 10.00 ,Q.P. Coupon 12.30 Horoskop 12.40 Sport e brivido 13.00 Tre Bold Ones - TV film 14.00 La baia di Ritter - TV film 14.30 Film 16.00 Filmski spored 16.30 Salut Champion - TV film 17.30 Risanke 18.00 The Flinstones - risanke 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Sherlock Holmes - TV film 20.00 Risanke 20.30 L’intrigo - film 22.00 TV 7 - Playboy 23.00 Film TELEFRIULI 10.00 Obrtništvo 10.30 Regione verde 11.15 Da in ne 13.30 The Beverly Hillsbillies - TV film 14.00 Fogolar 19.25 Haroskop 19.30 Sport 20.30 Dalla terrazza - film 22.15 Abatjour 22.20 French Post Cards - film Lubljana 9.00 Čebelko Hlaček 9.25 Erazem in potepuh, nadalj. 10.00 Zemljepisne posebnosti: Poslednja plemena z otoka Mindanao 10.50 Srečno, Kekec, film 17.10 Poročila 17.15 Meseček, otroška serija 17.45 Ideali in dvomi: Kako deliti 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Mladi upi 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Z mo do zrna 19.30 DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 D. Smole: Zlata čeveljčka, predstava SNG 21.40 Dokumentarec meseca: Judita Zagreb 9.20 Zimski spored za dijake 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Smrt Smail age čengiča 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Zdravo, mladi 19.30 DNEVNIK ZASEBNE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita, da vivere TV priredba 10.30 Alice - TV film 12.00 Help!, glasbena oddaja 12.30 Bis, nagradno tekmovanje 13.00 II pranzo è servito 13.30 Sentieri - TV priredba 14.30 General Hospital, TV film 15.30 Una vita da vivere TV priredba 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 18.30 Popcorn, glasbena oddaja 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Zig Zag, nagradno tekmovanje 20.25 Alla conquista del West 6. nadalj. 22.25 Šport: Superball RETEQUATTRO 8.30 Ciao Ciao, oddaja za mladino 9.30 Mr. Abbott e famiglia - TV film 10.00 Lotta per la vita - TV film 11.00 II terrore corre sul filo, film 12.20 Fantasilandia - TV film 13.20 Maria Maria - TV film 14.00 La villa bianca TV film 14.50 Tigrotto, film 16.20 Ciao Ciao, oddaja za mladino 17.20 Cuore, risanke 17.50 Lobo TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama, nagradno tekmovanje 20.25 Una strana coppia di sbirri film 22.15 Maurizio Costanzo show 24.00 Šport: nogomet 1.00 FBI - TV film ITALIA 1 8.30 Chappy, risanke 8.50 Cara cara - TV film 9.20 Febbre d’amore - TV priredba 10.15 Guardatele, ma non toccatele film 20.00 Karadjordjeva smrt, drama 21.35 Izbrani trenutek 21.40 Paralele, zunanjepolitična odd. 22.10 En avtor, en film 22.30 DNEVNIK Koper 14.00 Odprta meja - Videoteleks Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti: TRST — Občinski svet DOBERDOB — Srečanje slovenskih županov SOVODNJE — Predstavitev knjige o hranilnici GORICA — Ocena ob zaključku «Malih odrov». Pogovor s Sergijem Pelhanom in Emilom Aberškom ter ŠPORTNI PREGLED 16.30 Odprta meja - Videoteleks 17.00 TV D - Novice 17.05 TV šola: Čudeži narave dok. oddaja 17.30 Carski sel, film 19.00 Športni pregled 19.30 TV D - Vse danes 19.50 Drevi 20.00 Aerobika 20.10 Jawa Surfing, dok. oddaja POSTAJE 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 14.00 Cara cara - TV film 14.45 Febbre d’amore - TV priredba 15.30 Aspettando il domani TV priredba 17.45 Galactica - TV film 18.45 L’uomo da sei milioni di dollari 19.45 Italia 1 - Kratke vesti 20.00 II tulipano nero, risanke 20.25 Supere ar TV film 22.10 Simon & Simon - TV film 23.10 Samurai TV film 00.10 La ragazza Rosemarie, film TELEPADOVA 13.00 Tigerman, risanke 13.30 Lupin III, risanke 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Kingston TV film 16.00 Medicai Center - TV film 17.00 Super Robot, risanke 17.30 Voltus V, risanke 18.00 Andersen, risanke 18.30 Lupin III, risanke 19.00 Tigerman, risanke 19.30 Buck Rogers - TV film 20.20 L’onda lunga, film 22.00 II cobra, fUm 23.30 Medicai Center - TV film 00.30 Ellery Quccn - TV film TRIVENETA 12.40 The Bold Ones - TV film 13.30 Risanke 14.00 La baia di Ritter - TV film 14.30 Film 16.00 Filmski spored 16.30 TV film 17.30 Risanke 18.00 The Flintstoncs, risanke 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Click: ti ugaja fotografija? 20.00 Bit 20.30 II suo nome gridava vendetta film 22.00 Sherlock Holmes - TV film 22.30 Dražba 1.10 Blue sensation, film BADIO , Nedelja, 22. januarja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Dvojčici«, napisal Erich Kàstner; 11.00 Melodije od včeraj in danes -za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Jutranja matineja; 11.35 Intervju v sodelovanju Radia Koper z najstarejšim jahačem v Lipici; 13.00 Oddaja SKD Tabor; 14.00 Glasba po željah v živo (vodita Sonja in Igor) ; Glasba za vsakogar. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 15.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa; Napoved programa; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; Ekonomska priporočila; Objave, EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil, kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Otvoritev - glasba za prijetno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska priporočila; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Uporna Primorska; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 13.30 Poročila ; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček, Popevka tedna; 7.00 Dober dan, dan; 8.45 Siamo tutti nel palone; 9.30 Luciano vi dopisniki ; 10.00 Pošta; 10.35 La girandola; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Sedem + sedem, TV in radijski programi; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: glasba, popevka tedna; 14.30 Lestvica LP; 16.00 RK Count down; 16.30 Kaj je novega? ; 17.15 Simfonični koncert; Športna nedelja. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Radijski katalog; 8.30 Mirrar - predstave; 8.50 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.15 Variete; 11.50 Vam ugaja kino?; 13.20 Càb-anch’io; 13.56 Informacije za turi ste; 14.00 Radio 1 - za vsakogar; 14.30 in 16.30 Carta bianca stereo; 15.20 Vse o nogometu minuto za minuto; 18.30 Vse o košarki; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Stičišče; 20.00 Koncert; 20.30 Adriana Lecouvreur, opera. Ponedeljek, 23. januarja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah : Sedma stopnja sreče, svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Gasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 13.00 Opoldanski zbornik: Li- terarni listi; 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru; Glasbeni potpuri; 13.30 17.00 Radijsko popoldne: Go- spodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih : Jaroslav Ma-šek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata. . .«; 15.30 Evergreen! ; 16.00 Prigode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Zagrebški madrigalisti; 18.00 Pod Matajurjan, posebnost in omika Nediških dolin ; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV sporedov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na Valu radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaža, pogovori ; 14.20 Slavko Zlatič o istrski glasbi; 14.35 Oddaja brez na slova; 15.30 Iz filmskega sveta; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 G’asba po željah; 17.00 Primorski dnevnik ; 17.30 V podaljšku pregled športnih dogodkov; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Glasbeno jutro: popevka tedna; 7.00 Dober dan, dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Ciao ragazzi; 10.35 La girandola; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski spored: gla sba, popevka tedna; 15.00 Ciao ragazzi; 16.15 Edig Galleti; 16.55 Pismo iz...; 17.00 J. Massenet: Manon. Sinoči v Kulturnem domu Zaključna proslava ob 75-letnici Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah Predstavitev prvega zvezka Sovodenjskega zbornika V sredo v Palazzellu venetu V Tržiču predstavitev prevoda Martina Krpana Pred 75 leti, točneje 2. aprila 1906 je bila v Sovodnjah ustanovljena kmečko-delavska posojilnica. Tričetrt stoletni jubilej ustanovitve in skoraj da neprekinjenega delovanja pri tem našem kreditnem zavodu, ki je iz skromne podeželske posojilnice pre-rastel v sodoben bančni zavod in nepogrešljiv dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja celotne sovodenj ske skupnosti, so že lani proslavili z vrsto manifestacij, sklepna in po svoje najpomembnejša pa je bila na sporedu sinoči. V Kulturnem domu v Sovodnjah, pravzaprav v istem poslopju, kjer ima posojilnica že več kakor dve desetletji tudi svoj sedež, so se zbrali številni člani zadruge, predstavniki vseh slovenskih denarnih zavodov iz gpriške in tržaške pokrajine, predstavniki deželne zveze posojilnic, Ljubljanske banke, Slovenskega deželnega gospodarske*» združenja, posojilnice iz Ločnika, predstavniki sovo ■ denjske občinske uprave in predstavniki drugih oblasti in združenj, med temi tudi konzul SFRJ Marjan Banko. Na sinočnji prireditvi sta spregovorila predsednik upravnega sveta posojilnice in dolgoletni sovodenjski župan Jožef češčut in časnikar - zgodovinar Marko Waltritsch, urednik in obenem soustvarjalec prvega zvezka Sovodenjskega zbornika, zanimive publikacije v zgodovini posojilnice ter o različnih aspektih gospodarske in kulturne preteklosti sovodenjske ob činel. Zbornik je ob pomembnem jubileju založila prav kmečko delav- ska posojilnica in s tem dala zares bogat doprinos k poznavanju preteklosti in sedanjosti skupnosti, kjer je delovala in danes bolj kakor kdajkoli deluje kot nepogrešljiv element gospodarskega in družbenega razvoja. To je v svojem posegu posebej poudaril časnikar Marko Waltritsch, ki je podrobno osvetlil tudi politične in gospodarske pogoje na prelomu stoletja, v katerih se je rodilo in razvijalo zadružniško gibanje, zlasti na področju bančništva, na slovenskem in pri nas na Goriškem. Zbornik, ki naj bi se mu v prihodnjih letih pridružili še novi zvezki, so prejeli vsi člani posojilnice. Pa še tole velja omeniti s sinočnje slovesnosti: ob jubileju posojilnice pta bila posebnega priznanja deležna Alojz Tomšič, ki je član posojilnice že 52 let in Zavarovalnica goveje živine, ki je v psojilnico pristopila že pred 58 leti. Prijetna slovesnost se je pričela z nastopom sovodenjskega noneta, sklenila pa z nastopom harmonikarjev šole Glasbene matice. V dvorani Palazžetta veneta v Tr žiču bo v sredo, 25. januarja, ob 20. uri pomembna kulturna prireditev. Na pobudo Javnega večnamenskega kulturnega centra iz Ronk in sloven ske komisije pri tem centru bodo predstavili italijanski prevod Levstikovega Martina Krpana. Govorili bodo prof. Marija Pirjevec s tržaške univerze, prof. Patrizia Ra veggi z ljubljanske univerze, Klavdij Palčič, ki je knjigo ilustriral in Marko Kravos, zastopnik ZTT, ki je knjigo izdalo. S to predstavitvijo, ki ji botruje kulturni center, bo napravljen velik korak naprej v osveščanju italijanske javnosti o naši kulturi. Že sedaj lahko napovemo, da bo v kratkem predstavljen tudi prevod ustave italijanske republike, ki jo je pripravil isti kulturni center. Na tržiško predstavitev Martina Krpana seveda vabimo tudi Slovence, še zlasti tiste živeče v Laškem. Poimenovanje šole v Pevmi Poročali smo že, da se je v Pevmi ustanovil pripravljalni odbor za poimenovanje domače šole po domačem župniku in literatu Josipu Abramu. Odbor deluje na domači osnovni šoli, v njem so učitelji in starši. Slavnostno poimenovanje bo še v tem šolskem letu. Ob tej priliki bodo izdali brošuro, v kateri bo oris delovanja šol v Pevmi in v Štmavru ter zgodovinski oris življenja in dela naših ljudi ter lik Josipa Abrama. Njegov kip bo izdelal akademski kipar France Gorše. Za kritje stroškov se odbor obrača na vse vaščane in ljubitelje slovenske šole s prošnjo, da bi tudi z denarnimi prispevki pomagali uresničiti zamisel. Svoje prispevke lahko oddajo učiteljem osnovne šole v Pevmi, blagajniku Danilu Jakinu, Mariji Skok-Valentinčič in župniku v Štmavru Antonu Rustji. Zbiranje podpisov za Pertinija Tudi na županstvu v Ronkah, take kakor v Gorici, Tržiču in nekaterih drugih krajih, bodo zbirali podpise občanov v korist predloga, da se predsedniku Pertiniju podeli Nobelova nagrada za mir. Vpisna knjiga bo na razpolago že od danes, od 9.30 do 12. ure na županstvu. Podpise bodo zbirali do srede. Na ZSKD v Gorici sestava prošenj za podpore Tudi v pisarni ZSKD v Gorici, Ulica della Croce 3, izpolnjujejo v teh dneh prošnje, ki jih morajo kulturna društva poslati pokrajinski upravi do 31. januarja za morebitno podporo. Prošnje morajo biti, kot smo že poročali, opremljene z dokumentacijo, o lanskoletnem delovanju, o sestavi odborov, o obračunih in proračunih itd. Zaradi tega poziva ZSKD včlanjena društva, naj se nemudoma zglasijo na Zvezi, še v teh dneh. Ne smejo se namreč čakati zadnjih dni, ko ni več časa, da se zbere potrebna dokumentacija. V Doberdobu srečanje upraviteljev treh slovenskih občin in Nove Gorice V Doberdobu je bilo v petek zvečer, kakor smo že včeraj na kratko poročali, vsakoletno srečanje županov treh slovenskih občin na Goriškem z županom iz Nove Gorice in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v tej občini, ki je posebej zadolžena za vzdrževanje in razvijanje stikov z zamejstvom. V občinski sejni dvorani, kjer je potekal u-radni del srečanja, se je tako zbralo kar lepo število upraviteljev z obeh strani meje. Vabilu so se nam reč poleg županov skoraj v celoti odzvali tudi člani upravnih odborov treh slovenskih občin, načelniki svetovalskih skupin in tudi nekateri funkcionarji. Srečanja se je udele žil tudi jugoslovanski generalni kon zul v Trstu Drago Mirošič. Kot gostitelj je najprej pozdravil župan občne Doberdob dr. Mario Lavrenčič, kj je udeležencem srečanja orisal splošni gospodarski in po litični položaj s posebnim poudar kom na različna vprašanja, ki jih odpira vse globlja gospodarska kriza v državi in na Goriškem. Lav renčič je podal tudi informacijo o prizadevanjih slovenske skupnosti v Italiji za dosego zakonske zaščite. Zorko Debeljak, predsednik novogoriške občinske skupščine, je o-cenil, da se je sodelovanje med ma tico in zamejstvom tudi v zadnjem letu kljub senci, ki jo je ustvarila uvedba depozita, v glavnem nemoteno odvijalo. Debeljak je tudi poudaril, kako so si prav v Novi Gorici, na vseh ravneh, odločno priza devali za odpravo omejitev. Župan sovodenjske občine Vid Primožič je v krajšem posegu ugodno ocenil sodelovanje in ob tem omenil nekaj konkretnih primerov takega so- delovanja. Tako so bila lani na Vipavi, ob meji, opravljena precejšnja dela za regulacijo reke. Ugodno je ocenil sodelovanje na območju Brd Ciril Terpin kot predstavnik šte-verjankse občine. V nadaljevanju srečanja je tekla beseda še o nekaterih drugih vprašanjih, s področja šolstva, gospodarstva itd. Tako so predstavniki do-berdobske občine podrobno poročali o pomenu odpiranja nižje srednje šole v tem kraju, nakazano je bilo vprašanje o nujnosti reševanja pro- Nogometno društvo Juventina v Štandrežu, eno najstarejših društev v naših krajih, bo že s prihodnjim letom ostalo brez igrišča, če občinska uprava medtem ne bo pravočasno poskrbela za ureditev lastnine nad zemljiščem, ki ga društvo uporablja že več kot 30 let. Te dni so namreč lastniki zemljišča dali pismeno odpoved za najemninsko pogodbo, ki zapade 31.12. 1985. Občinska uprava doslej še ni storila potrebnih ukrepov, kljub temu da je vprašanje na dnevnem redu že nekaj let. Prav tako ostaja nerešeno tudi drugo vprašanje, ki je prav tako vezano na pridobitev, oziroma odkup zemljišča in ki zanima celotno Stanti reško skupnost. Na to nas je te dni opozoril predsednik rajonskega sveta v Štandrežu Valter Reščič. Na tamkajšnjem pokopališču ni več prostora, že nekaj let je govor o sko- storske problematike za srednje šole s slovenskim učnim jezikam v Gorici, med razpravo pa so se dotaknili tudi nekaterih drugih vprašanj s področja šolstva. Ob koncu so poudarili koristnost tovrstnih srečanj, ki niso in ne smejo biti zgolj formalnost in potrebo po pogostejšem srečevanju in medsebojnem informiranju. Dogovorili so se nadalje, da bodo različne pobude in oblike sodelovanja v tekočem letu uskladili na skorajšnjem ožjem sestanku. rajšnji razširitvi, konkretno pa na občini niso storili ničesar. Razširitev tega vprašanja je mogoče še bolj nujna kakor sama ureditev nogometnega igrišča. Poleg počasnosti, s katero na občini razrešujejo ta in podobna vprašanja, so se pred kratkim pojavile še druge težave in ovire. Tako recimo utegne spet zaviralno vplivati na skorajšnjo rešitev zgoraj omenjenih vprašanj tudi nedavna razsodba ustavnega sodišča glede zakona o razlastitvah za javne potrebe. Planinski ples v Kulturnem domu • Pri planinskem društvu se te dni skrbno pripravljajo na družabnost, ki bo 4. februarja. V Kulturnem domu v Gorici bo namreč tretji planinski ples, namenjen predvsem članom in prijateljem društva, zato bo vstop samo z vabili. Na razpolago bodo od jutri dalje, od 10. do 12. ure na sedežu društva, do oddaje razpoložljivih mest. f Čestitke V petek je praznoval 60 let naš dolgoletni prijatelj in današnji predsednik VZPI v Števerjanu FRANC KOM1C. Jutri, v ponedeljek, bo praznoval 50 let dolgoletni član pevskega zbora in odbornik Briškega griča BRUNO GRAVNER. Slavljencema želijo odborniki in člani kulturnega društva Briški grič in sekcije VZPI - AN Pl vse najboljše. Moratti TR2IČ — Ul. S. Polo 135 Tel. 0481/73180 DO 30. 1. 1984 POSEBNA PRODAJA S POPUSTI DO 50% VSEGA BLAGA NA ZALOGI: talne in stenske kera- mične ploščice, oprema za kopalnice, dodatni in okrasni artikli. Obvestilo občini Društvo Juventina v kratkem brez nogometnega igrišča Zbor Consortium musieum v sredo v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bo v sredo, 25. januarja, ob 20.30 koncert znanega ljubljanskega pevskega zbora Consortium musieum. Koncert prireja Glasbena matica v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete in sodi v njeno koncertno sezono. Zbor Consortium musieum je v Gorici pel že nekajkrat in bil tu deležen velikega uspeha. Na koncertu v sredo bodo imeli na sporedu madrigale, motete in zatem še pesmi primorskih skladateljev. Prisbevki Goriškemu Zelenemu križu so v različne namene darovali: družina G albani 50.000 br, družina Stanislava Lebana 50.000, Pina Gregorutti 21.000, A. Maria, Rita in Elvira 50.000, Federica in Marco de Savorgnani 20.000, Giorgio Chiaruzzi 50.000, žena Egidia Gru-sovina 30.000, družina Spabuto 30.000, Andreina Mosettig Obit 20.000, Giorgina in Luigia Maniacco 20.000 lir. V sklad za gradnjo kulturno šport nega centra na Vrhu je Angel Juren, Vrh 47, daroval 50.000 br. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Marco Beacco, A-lessia Melchiorre, Stefano Fornasin, Nathabe But, Ivan Nastasij, Damiano Zamo, Andrea Sandrin. UMRLI SO: 60-letni upokojenec Aldo Culot, 84-lctna upokojenka Carme-la Cicigoi vd. Vetrih, 43-letna uradnica Anna Marita Mandechich vd. Leban, 48-letni obrtnik Alojz Brisco 67 letni upokojenec Cesare Šekli, 82-letna upokojenka Paola Culot vd. Col.ini, 72-letni upokojenec Aldo Falcone, 67-letna upokojenka Maria Te-solin vd. Oraziani, 76-letni upokojenec Tarcisio Moretton, 86-letni upokojenec Josip Obad, 74-letni upokojenec Angelo Besiato, 89-letna redovnica O-limpia Barbagetto, 81 letna upokojenka Maria Štrukelj vd. Peric. OKLICI: oficir Maurizio Fioribo in učiteljica Patrizia Maio, občinski u-radnik Maurizio Patron in učiteljica Flavia Borghes. POROKE : trgovec Dario Prinčič in uradnica Franca Miculus, podoficir Enrico Milano in gospodinja Danila Giotta. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 »L’ospedale più pazzo del mondo«. VITTORIA 15.30—22.00 »Flashdance«. CORSO 15.30—22.00 »Vacanze di Natale«. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »II libro della giungla«. PRINCIPE 14.00-22.00 «Week end di terrore«. COMUNALE 16.00—22.00 »Re per u-na notte«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Tom in Jerry najboljša sovražnika«. Risanka 16.00—18.00— 20.00 »Na zapadu nič novega«. SVOBODA 16.00 »Tom in Jerry najboljša sovražnika«. Risanka. 18.00 —20.00 »Resnične zgodbe«. DESKLE 17.00 »Zadnja oaza«. 19.30 »Svet seksa«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Provvidenti«, Travnik 34, tel. 84972. POGREBI Jutri v Gorici ob 11. uri Olga Cu-lumundri Barone, krsto pripeljejo iz Vidma v cerkev Srca Jezusovega; ob 12.30 Renato Bisiach iz splošne bolnišnice. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očete Alda Culota se žena in otroci zahvaljujejo vsete, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Štandrež, 22. januarja 1984 ZAHVALA Walter, Giorgina in Andrea Zatti se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali in žalovali ot> izgubi Stefana Gorica, 22. januarja 1984 KD KRAS izreka svojcem najgloblje sožalje ob smrti Marije Štrukelj vd. Peric. Pogovor z Nado Tusulinovo, upokojeno učiteljico Rekord, s katerim se ne ponaša vsaka družina: skozi tri generacije kar šestnajst učiteljic MARKO WALTRITSCII Malokrat imam priliko srečati se z osebo, ki mi pove, da se je kar šest sester od skupnega števila devetih otrok v eni družini odločilo za učiteljski poklic in v tem tudi uspelo. Prav tako ni vsakdanja stvar da ti upokojena učiteljica pove, da se je kar šestnajst hčera ter vnukov in vnukinj, odločilo za učiteljski ali profesorski poklic. Še manj prilik pa Imaš srečati se z učiteljico, ki je dobra dva meseca po osvoboditvi v letu 1945, imela opravka, sama, s kar 260 učenci in učenkami v neki vasi na tržaškem Krasu. Vse to sem našel združeno v učiteljici, sedaj že upokojeni Nadi Tu-sulinovi, kj uživa svoj zares zasluženi pokoj v svojem stanovanju v Tržiču, je še vedno živahna in ti zna zelo bistroumno in jasno povedati marsikak dogodek iz naše šolske preteklosti, želi si seveda pogovorjati se z nekdanjimi učenci in z vsemi, ki bi želeli kaj izvedeti o naši preteklosti. Z Nado Tusulinovo sem se seznanil Jani spomladi, bilo je maja ali junija, ko so v Ronkah, pravzaprav v Rombonu, ponovno odpirali, po triletnem presledku — mrtvilu, pred sedmimi leti odprto občinsko knjižnico s slovenskim oddelkom. O dogodku smo takrat precej obširno pisali, gospe Tusulinovi je naš Rudi Pavšič napravil tudi sliko, ki jo objavljamo šele danes. Takrat sem ji obljubil, da jo bom kmalu obiskal, se z njo pogovoril o knjižnici in tudi o njenem delovanju na šolah, saj mi je že takrat povedala da je v prvih letih po vojni Poučevala na slovenskih šolah v Tržiču in v Ronkah. To pa me je še Posebej zanimalo. Na žalost nisem mogel k njej zaradi številnih obveznosti in tako sem jo obiskal šele pred dnevi. Našel sem jo doma, v Tržiču, in kaj kmalu mi je povedala, da o knjižnici je bolje da ne govoriva, kaj-te ni več za knjižničarko v Ronkah. Gospa Nada Tusulinova je namreč Povedala svoje mnenje, da niso imeli ln najbrž nimajo ronški upravitelji Pravega odnosa do knjižnice. Nekaj tet je bila knjižnica zaprta, potem ko s° je pred več leti odprli ob velikem sodelovanju zamejskih zastopnikov iz Gorice in Doberdoba ter tudi politikov in knjižničarjev iz Nove Gorice. Slovenske organizacije to takrat tute darovale precej knjig. Lani so J° zastopniki občine iz Ronk vprašali če bi prevzela knjižnico, pove-I a'i Pa so ji, da bo delo zestonj, kri-1 Pa bi le stroške prevoza in dru-ge, ki bi nastali s tem delom. Tusu-'nova je vse to sprejela, kajti hotela Je Priti v stik z ljudmi. Po šestih mesecih pa ji ni nihče povrnil potnih troškov, niti stroškov za znamke, ki J11} je potrebovala, da je pisala ti-tlm, ki so si bili izposodili knjige, Prošnjo da jih vrnejo. Niti ni smela P°sojati italijanskih knjig, ki so bile *®tem oddelku. Pa tudi zanimanja ip {tejižnico ni bilo veliko (izposodila jL te nekaj več kot sto knjig) razen P i šolarjih, to pa najbrž zaradi pre-hiv nc reklame s strani tistih, ki so lii*'Za *’<> Puklicani. Upokojeni učite-,, te P® je to presedalo in je zato, P avičeno užaljena, vrnila ključe soda V ,er> je knjižnica. Povedala je, izraža upanje, da bo v bodoče s to knjižnico kaj bolje, sicer pa bo spet zaprta za kako leto. Mimo problema ronške knjižnice pa sem hotel izvedeti kaj več o njenem delovanju na šolskem področju. Tudi zato ker sem vedel, da je lani bila v Tolminu na srečanju bivših dijakov, ki so v začetku dvajsetih let obiskovali tamkajšnje učiteljišče, in tudi ker je konec lanskega novembra dobila v Kulturnem domu v Gorici priznanje Osvobodilne fronte kot aktivistka v času narodnoosvobodilne borbe. Hotel sem izvedeti odkod njen priimek. Povedala mi je, da se je njen ded Anton, po rodu Furlan, preselil iz Tricesima v Tolmin sredi prejšnjega stoletja, ko je bil Videm še pod Avstrijo. Anton Tusulin se je vključil v slovensko okolje gornje Soške doline in je postal nadučitelj za slovenske šole v tem okraju prav takrat ko so se šole ustanavljale. Nadin oče Josip Tusulin pa se je odločil za službo na sodišču, kjer je postal kanclist. Služboval je v Kobaridu, Sežani, Cerknem, Tolminu. Vseh devet otrok je dal v šole, kar šest med njimi se je izšolalo za učiteljice, in sicer Nada, Zora, Vida, Cvetka, Albina in Jaromila. Brat Slavko se je izšolal za odvetnika, bil v Podgornikovi pisarni v Gorici, potem pa emi-griral v Črnomelj ; brat Bogomil je bil uradnik v Gorici in bil do pred nekaj leti zaposlen pri delavski zbornici v Gorici; brat Bogdan pa je bil uradnik v Goriški hranilnici. Življenje v družini ni bilo lahko, še najmanj takrat, leta 1926, ko je moral oče kot sodnijski uradnik v notranjost Italije, v Mestre. Kmalu se je vrnil domov, ker ni vzdržal daleč od doma. Nada je maturirala leta 1924 na tolminskem učiteljišču, zadnji slovenski šolski postojanki na Primorskem. Lani se je ponovno sešla z nekdanjimi učiteljiščniki prav v Tolminu. Po maturi je le eno leto bila na otroškem vrtcu, že italijanskem, v Štanjelu, potem pa je odšla v Jugoslavijo, kjer je imela zagotovljeno mesto učiteljice. Dobila pa ga je že zasedenega, zato se je vrnila domov. Tu pa tam ji je uspelo dobiti delo. S pravim učiteljevanjem pa se je spoprijela šele po osvoboditvi, čeprav v prvih letih niso bile razmere preveč rožnate. 12. maja 1945 je dobila od šolskega nadzomištva OF dekret, da gre učit na Prosek. Dali so ji kot pomoč Fanico iz Kostanjevice; ta pa je povedala, da ni vešča učenja. Na Proseku pa je našla šolo razdejano. kajti v njej so bili do pred nekaj dnevi nemški vojaki. Odbornik Cibic je na njeno zahtevo obljubil, da bodo v štirinajstih dneh uredili šolsko poslopje, kajti da imajo poskrito šolsko pohištvo. To se je tudi zgodilo. 26. maja je našla v poslopju opremo za šest kompletnih razredov in... kar 300 šolskih otrok. Bila je sama, s Fanico. Tej je da la 40 najmlajših otrok, ostalih 260 u čencev pa porazdelila v pet učilnic, med njimi izbrala najboljše v vsakem razredu, in potem tekala iz u čilnice v učUnico ter dajala naloge, izpraševala, nadzirala, dajala nasvete in ukaze razrednikom - učencem. Zares se je utrudila in najbrž z olajšanjem pričakala 27. julij, ko se je šolsko leto zaključUo in ko je pri-pravUa, tudi s pomočjo učitelja Martelanca, ki je učU petje, lepo šolsko zaključno prireditev, na kateri so vnovčili 12.000 lir (takrat je bUo to veliko!) prostovoljnih prispevkov, ki so jih dali krajevnemu narodnoosvobodilnemu odboru. Spomin na dva meseca preživeta na Proseku je lep. Tu je poučevala tudi v naslednjem šolskem letu, a le do božiča. Takrat je bilo na pro-seški šoli že sedem učiteljev. Po novem letu, v začetku 1946, so jo po- slali na takrat odprto slovensko o-snovno šolo v Tržič (bila je v stavbi v Ulici Toti), kjer je bUo kar veliko učencev. Ne bomo pozabili, da je bUo v slovenskem kulturnem društvu Triglav v Tržiču takrat nad 500 članov. V tej šoli so poleg Nade Tusulin poučevali še njena sestra Vida, Zora Kavčič, Hilda Stuparich - Cainardi in Mafalda Prinčič. Vodja šole je bil Vidin mož Danilo Daneu. Sredi šolskega leta se je dala premestiti na slovensko osnovno šolo v Ronkah, kjer so bili trije razredi. Tam je bila eno šolsko leto. V kasnejših letih pa je do upokojitve poučevala v raznih krajih na Tržaškem, najprej v Štivanu, potem pri Sv. Ani, v Devinu, v Sesljanu, pri Sv. Ivanu. Nazadnje je dobila stalno mesto v Štivanu, kjer je leta 1969 dočakala upokojitev. Nada Tusulin ima seveda še veliko drugih spominov. Zaključimo s tem, da se je za učiteljski oziroma profesorski poklic, poleg šestih sestra, odločila še cela vrsta sinov, hčera, vnukov in vnukinj, tako da so jih v družini skupno sešteli kar šestnajst, ki so našli delo na šolah v Jugoslaviji, Italiji in Avstriji. SKD »HRAST« iz Doberdoba vabi danes, 22. t.m., ob 16.30 v župnijski dom na uprizoritev burke MOČ UNIFORME Jaka Štoke. Od jutri začetek vpisovanja v prve razrede šol V vseh slovenskih šolah bodo jutri pričeli z vpisovanjem v prve razrede šol. Vpis bo trajal do 30. januarja. Ministrstvo za šolstvo v Rimu je letos sklenilo, da se z vpisom prične takoj. Poudarjamo velik pomen, ki ga ima vpis v slovenske šole raznih stopenj in zato apeliramo na slovenske in narodnostno mešane družine, da napravijo svojo narodno dolžnost, ki bo otrokom tudi koristila. Vpisujejo v vseh državnih in otroških vrtcih, v osnovnih šolah, ter v srednjih šolah. Nižja srednja šola Ivan Trinko, klasični licej Primož Trubar, učiteljišče Simon Gregorčič, trgovski tehnični zavod Žiga Zois so v Ulici Alviano, trgovski strokovni zavod Ivan Cankar pa v Ulici Ris-mondo. GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP priredijo v sredo, 25. januarja 1984, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Gorici KONCERT ZBORA CONSOR TI UM MUSICUM dirigent Mirko Cuderman Vabljeni! 33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica—j I c.r.ag.l. skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Namesto nagradnega žrebanja NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo 30% POPUST za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT. S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TR2ASKI KNJIGARNI. Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU in na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored 24 maggio 1 v GORICI TONE SVETINA Med nebom in peMom -------44. _____ oh J>Gorie mi, ker se mi je zgodilo kakor pobiralcu koncu letine, kakor paberkovalcu po vinski trgat-žo’i-n°kenega grozda, da bi jedel, ne smokve, ki si je 6,1 moja duša. vernega človeka v deželi, ni poštenjaka med n 1 ° ljudmi; vsi prežijo na kri, vsak svojemu t naT~ \)uunu; vsi prežijo na kri, vsak svojemu bratu sod a!lja mrežo. Roke so spretne za zlo. Glavar terja, in ti sVX KVALITETA NIMA DIMENZIJ NA POBUDO CAMERA Dl COMMERCIO INDUSTRIA ARTIGIANATO E AGRICOLTURA Dl UDINE VIDEMSKA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1 800,00 din, za organizacij in podietia mesečno 250,00, letno 2.50000 Poštni tekoči račun za ltoll|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljevo 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39 000 Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalj po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ^A ZTT fèìrftl ^lan i,all|anske in tiska frst [Mlšll zveze časopisnih založnikov FIEG 22. januarja 1981 Poleg zlatega leva še svinčena podgana BENETKE — »Kraljica Jadrapa« kmalu ne bo več slovela po svojih zgodovinskih in umetniških znameni tostih, ki privabljajo v mesto ob la guni trume turistov iz vseh krajev sveta (tako da je občinska uprava celo nameravala uvesti nekakšno »vstopnico«, ki naj bi odtehtala tu pa tam nemogočo gnečo po uličicah in nabrežjih), ali pa »zlatem levu«, za katerega prihajajo že desetletja tekmovat filmski ustvarjalci. Svet bo spominjala nase tudi s kaj malo vabljivo nagrado, s »svinčeno pod gano«. Lagunska voda v mestnih kanalih je že namreč onesnažena do take mere, da je postala pravd raj za te nečedne glodalce, ki so jih pravilno izbrali za simbol grozeče ekološke katastrofe. Da se takemu stanju postavi po robu, se je maja zbralo o-krog 150 umetnikov in finančnih mogotcev iz vse Italije, in ustanovilo ekološko združenje »I blu« (tako so vorncga za propadanje lepot mesta in mu podelili (bržkone nezaželeno) »svinčeno podgano«. Umrl Tarzan ACAPULCO — Johnny Weismueller, najslavnejši Tarzan s filmskih ekranov, je umrl v svojem 79. letu starosti po daljši bolezni. Weismueller je bil najprej olimpijski prvak v plavanju, potem pa je zaslovel kot filmski Tar- U FIRENCE — Raul Ghiani, ki ga je predsednik republike Pertini pred dnevi pomilostil, je včeraj popoldne zapustil florentinski zapor. Maxi globe trgovcem iz Reggio Emilie REGGIO EMILIA — Trgovci iz Reggio Emilie so te dni pod drobnogledom finančnih stražnikov, ki preverjajo ali so in do kakšne mere so spoštovali določila zakona o uvedbi elektronskih blaganj z davčnim potrdilom. Doslej so finančni stražniki nekaterih trgovin v središču-pregledali blagajniške knjige mesta in pri tem zasolili milijardo globe trgovcu z jestvinami, nekemu prodajalcu obleke pia kar sedem milijard. Nekaj dni sem pa so se spravili na občinske lekarne in tudi v tem primeru so baje zabeležili znatne nepravilnosti, tako da marsikdo napoveduje kar 100 milijard lir globe. Hudi neredi v Maroku nekoč imenovali laguno). Z analizami lagunske vode, ki so jih takoj izvedli zlasti v bližini bolnišnic, so u gotovili, da je onesnaženost daleč nad zakonskimi normami. Zato so sprožili oster napad na odgovorne za pomanjkanje greznic in čistilnih naprav, zlasti pa na za govornike oženja luškega ustja, kar bi sicer »omililo pojav visoke vode, a bj zaprlo Benetke v jezero odpadkov in strupov«. Lotili so se zares: 5. marca bodo predstavili knjigo »Benetke '84, kar jih ostane«, vsako leto bodo pa iztaknili nabolj odgo- MADRID — Španski tisk sledi z veliko pozornostjo zadnjim dogodkom v Maroku, še zlasti neredom, ki so te dni izbruhnili, podobno kot v Tuniziji, zaradi podražitve nekaterih osnovnih živil. Naslovi v španskih časopisih gredo čez celo stran in obtožujejo maroškega suverena Hasana, da izvaja hudo represijo, da bi zadušil upor delavcev in študentov. Neredi naj bi terjali vsaj 25 smrt nih žrtev, ranjenih pa je baje več sto. Tako visoko število mrtvih gre pripisati posegu vojske, ki je v me- stu Nador z mitraljezi obstreljevala demonstrante. V španski enklavi na maroški obali, mestu Melilli so sprejeli vrsto strogih ukrepov ob meji. V tamkajšnji bolnišnici p>a so baje štirje hudo ranjeni Maročani, ki jim je uspolo zateči se na špansko ozemlje. Dnevnik »El Pais« piše v svojem komentarju, da obstajajo v Maroku, kljub parlamentarnemu sistemu in političnemu pluralizmu globoke družbene razlike in da velik del probi valstva živi v pravi bedi. Pomaranča lepe Helene ATENE — V dosjejih atenske policije je cel kup najrazličnejših ljubezenskih nezgod prebivalcev grškega glavnega mesta, ki se končujejo s kršenjem javnega reda, prepiri med sosedi in prijatelji, pretepom ali krajo. Z dovoljenjem policijskih oblasti je atenski dnevnik pred kratkim začel objavljati nekaj takih dogodivščin, od katerih se je ena končala s propadom zglednega zakona. Atenska zakonca Janis in Helena, ki so ju sosedi imeli za izredno uspel par sta živela skupaj že 10 let. Mož se je vračal vsak dan z dela naravnost domov, z ženo sta bila čim več skupaj, njuno življenje je bilo zelo mirno in kar se da odmaknjeno. Sosedom ni bilo znano, da bi se Janis in Helena kdaj skregala. Za razliko od večine državnih uslužbencev je Janis bil tako vesten na delu, da si je vsak večer prinašal domov kup materiala, ki ga je potem predeloval pozno v noč. Nje gova žena se ni nikoli pritožila, da bi jo zanemarjal. Še več Helena ga je vzpodbujala, da se čim bolj posveti svojemu delu, češ da se bo to slej ko prej obrestovalo. Vestnega uradnika so te ženine besede res moti virale, da se je še bolj posvetil delu, za kar je pričakoval skorajšnje povišanje, povišanje plače, kar bi mu omogočilo potovanja v tujino, nakup dragocenih oblek, morda tudi nakup vikendice. Ženino vzpodbujanje pa nikakor ni bilo nezainteresirano. Poleg želje, da bi si mož zagotovil blestečo ka- riero so se skrivali tudi drugačni interesi: več dela za moža, več časa za ljubezenske avanture Helene, ki je vsako noč, skoraj pred nosom svojega soproga, sprejemala svoje ljubimce. Mlademu in drznemu študentu ni bilo težko prihajati v Helenino stanovanje skozi zadnja vrata. Majhen prostor, kjer sta Janis in Helena imela shrambo je bila ljubimcema popolnoma dovolj za njune ljubezenske igre. Prezaposleni mož je tako in tako le redkokdaj dvigal glavo s svojega dela in si privoščil skodelico kave. Preden sta šla v posteljo sta Janis in Helena ptmavadi spila skodelico toplega kakava ali čaja. Vse bi šlo gladko tudi v naprej, brez nevarnosti da bi mož karkoli odkril. Stanovanje je bilo vedno bleščeče čisto, Janis pa je nahajal Heleno vedno doma, kjer je pekla sladkarije ali pa kuhala najrazličnejše jedi po najnovejših receptih raznih revij. Tako je bilo vse do zadnje, za atenska zakonca prav gotovo nepozabne noči, ko se Janis ni in ni mogel koncentrirati na svoje delo. Zato je prižgal televizor, na ekranu pa se je pojavil otrok, ki je opeval lastnosti znamenitih grških pomaranč. Janis je pomislil, da bi mu morda sočna pomaranča pomagala h koncentraciji in je zato stopil do shrambe, odprl vrata in v hipu razumel, zakaj ga je žena tako vzpodbujala k delu. Tako je bila usodna pomaranča pravzaprav razlog za propad »vzornega zakona« med Janisom in Heleno. Miki Muster: Gusarji (66.) 6K PREDEN CO GUSARJI ZAPRLI ZA SEBOJ SIAALNO STENO, JE POUCIJSUO LtTAVO ZDRVE1D V VOTLINO CZolautti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika In vse za kompozicije • Velika Izbira trakov • Celofan — umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon: trgovina 750-524 stan. 52-143 RITOSSA sne Poverjeni prodajalec profilov ALPHA MILJE (TRST) Nova Industrijska cona pri Orehu Tel: (040) 232243 - 232244 Profil Je Izdelan za vetrovne kraje • OPREMA ZA ZASTEKLITVE • ALUMINIJASTI PROFILI • TESNILA ZA STEKLA • RAZNI SILIKONI • RAZNA STEKLA • BOKS KABINE ZA KOPALNICE • KESONI ZA POLTOVORNJAKE • ALUMINIJASTI MONTAŽNI OBJEKTI • ŽELEZNI PROFILI • PLASTIČNA IN ŽELEZNA PREKRITJA ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE eo vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah KDOR KUPI REGISTER - BLAGAJNO S W E D A JE IZPOLNIL VSE POGOJE homologirana dne 23. 6. 83 št. 343149 [QSweda Litton Italia POMENI REGISTER-BLAGAJNO ...KER ŽE 40 LET PROIZVAJA EDINOLE REGISTER-BLAGAJNE UsEiejflLesNe Ekskluzivni zastopnik TRST - Ul. Campo Marzio 6 - Tel.: (040) 733401 TRŽIČ - Ul. Matteotti 4 Tel.: (0481) 75050