141. številka. Ljubljana, nedeljo 22. junija. XII. leto, 1879. SLOVEHS lakaja vsak dan, l/.vzemft: ponedeljki tU dneve po prazmkd., ter velja po pošti prejemali M avstro-o^ersko dežele m celo leto 1« tfld., M pol I tu 8 ^L, sa 6etrt leta 4 gld. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za Četrt leta .'i gld. ■'« kr., aa en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom »o raćnna 10 kr. za me«ec, oO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih 'šolah in ia dijake velja uniiana eena in Biter: Za Ljubljano aa četrt lita 2 gld. BO kr., po pošti prejemali za četrt leta li gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste G kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopim naj se izvole Irankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kohnanovej hiši št. .1 »gledališka Btolba". O pravni it vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodnoj tiskarni" v Kohnanovej hiši. V kmetskili občinah, katere volijo 24. dne t. m., to je Kresni dan, so narodni kandidatje: 1. Za sodnijski okraj kranjski, loški in tržiški (kateri skupaj volijo v Kranji), — za kamniški in podbrdski (katera skupaj volita v Kamniku), — in za radoljški in kranjsko-gorski (katera skupaj volita v Radovljici): gospod It a I 4'l grof IIollCIlM ar t, veliki posestnik v Ravnah na Notranjskem, bivši minister. 2. Za sodnijski okraj ljubljanski in za vrhniški (katera skupaj volita v Ljubljani), — litijski in zatiški (ki volita v Litiji), — ribniški in veliko-laški (ki volita v Ribnici): gospod Karel It lun. duhovnik in deželni poslanec. 3. Za okraj postojnski, bistriški, senožeški in vipavski (ki volijo vsi skupaj v Postojni) — planinski, loški in idrijski (ki volijo v Logatcu): gospod Adolf Obl'CZa, posestnik v Cerknici. 4. Za okraj novomeški (ki voli v Novem mestu), — krški in kostanjeviški (katera volita v Krškem), — črnomcljski in metliški (katera volita v Črnomlji): gospod Viljem Pfeifer, posestnik, župan in deželni poslanec v Krškem. 5. Za okraj kočevski (ki voli v Kočevji), — trebanjski in žužemberški (katera volita v Trebncm), — rateški in mokronoški) katera volita v Ratečah): gospod Josip iilol Rarlio, veliki posestnik in deželni poslanec. V Ljubljani 17. junija 1879. Za narodni centralni volilni odbor: Dr. Jan. Bleivveis, prvomestnik. per Zuluve v južaej Afriki Možkih Buuapartov živi Se princ Napoleon, rojen 1822 in njega sinovi Napoleon Viktor in Napoleon Ludvik, prvi 10 let, drugi pa 17 let star. Viktora Napoleona je baje umorjeni v svojem testamentu za naslednika imenoval. Ta krvavi dogodek bode z več uzrokov občno politično pozornost vzbudil. Prvič zopet kaže, kako slabotni, nevedni, neprevidni so angleški štabni oficirji in generali, da gredo tako odličnega prostovoljca, mladega neiskusenega gosta v vojski, tako izpostaviti, da mora tak konec vzet. To kaže /opet, kako neusmiljeno bi bil' Angleži tepeni, ko bi se bili zoper Iluse spustili. FranCOBkim republikancem bode pa smrt bonapartovskega pretendenta ravno tako prav prišla, kakor bode v vrstah Bjtiapartistov veliko pobitje napravila in to baš v tistem tre-uotku, ko je prvi kričač C issagn-ie tako surovo rogovilil v zbornici, da se je morala posebna [jostava za njega krottnje predlagati. Tragična je pač usoda, ki daje mladeniču v upanja poluej cvetočej prvej mladosti tako žalostno smrt storiti, mladeniču, ki je bil rojen skoro na najsijajneiem evropskem vladarskem prestolu, in ki je upati drznil, da ga ob svojem času še sam tudi zopet zasede. Ali ta tragična usodi ima tudi drugo lice. Kaj je imel namreč mladi Napoleon iskati v angleškej vojski zoper zu.uske K ifre? Nij li mladi človek šel tja lt.hrfomist.luo na lov zoper ljudi, kakor se gre na lov zoper zveri, za zabavo? Kaj so mu Zuluvi storili? Narodna disciplina. Pojutranjem uže stopijo kranjski kmetski volilci na volišče in izbeio pet državnih poslancev. Volitev treh bode skoro jednoglasna, namreč Obrezova, IIohenwartova ia Pfeiferjeva. Tudi volitev za ljubljansko okolico, 1 tijski in laški okraj je gotovo narodna. Bolj pazno in teUto pa bodemo pričakovali izida volitve v trebanjsko žuženberskem in rateško-mokronoskem okraji, ker s tema dvema volijo tudi nemški Kočevarji, ia kakor brž bi Be le nekaj naših odpadnikov našlo, padli bi mi. Zatorej domovina kliče vzlasti VOlilcem, ki Be bodo vtorek zbrali v Trebnjem in v Ratečah : možje domačini zložite se, skupaj držite, ne volite nikar kaudidata, ki vam ga postavljajo Kočevarji, ah volte onega, ki vam ga priporočajo možje vaše krvi. vašega jezika, volite grofi Barbo-tu. Slišimo, da se nekateri branijo tiga narodnega kaudidata voliti, čes da nij govoraik itd. Ali on je vedno zanesljivo narodno glasoval ter v klubu značajno obnašal se. Naroden je in od narodnjakov postavljen. To mora dovolj vužuo biti za vsacega narod njaka, da glasuje vanj in da tudi z vso odločnostjo diug.in volilnem dopove, da tu gre za našo uaroduo disciplino iu kaj terju disciplina od vsake stranke. Le poglejmo, kako še jata naših protivnikov krčevito skupaj drži. Žito se pa tudi mi ne sinemo cepiti, ne smemo v zidnjem trenotku prebirati, ne svojega osobuega sočutja ali protivja poslušati. Sramota bi bila za narod in deželo, če bi dolenjski volilci s svojim odtezaujem krivi bili, da zmaga \Vurzbaeb, k o č e v a r s k i kandidat. To volilcem energičuo dopovedati naj bode denes in jutri in na volišči nalog in sveta dolžnost zavestnih narodnjakov na Dolenjskem. Princ L.uis Napoleon ubit. Včeraj je došla iu denes se od vseh stranij potrjuje važna, strašna in tragična novici, ki bode po vsem svetu silno senzacijo naredila, a tu li velik političen upliv imela. Iz Kapstata v ju?nej Afriki se namreč ofieijaluo poroča, da so divji Zuluvi, s katerimi se An^le*i vojskujejo, umorili princa L-misa Napoleona, ko je jalni z nekaterimi angleškimi oficirji na vojni ogled. Pri tem Ogledu je bi 1 princ rasjahal, tačas so pa vse Zuluvi uapali iu mladega „Luluu umorili. Pristavlja se, da so Angleži mrtvo truplo francoskega p:iuca našli iu rešili. L>rd SyJney je šel to vest naznanit v Chislehurst materi, fraccoskej cesarici Evgeniji Ko je uboga žena sdšala o strašnej usoduej smrti svojega sina jedinca, pala je v omedlev.co in teiegrum pravi, da se od tačas za nič ne zmeni, kakor blazna. Umorjeni Napoleon je bd rojen v Parizu 10. marca 18uG, ter so ga Bonapart Bti po smrti Napjleona 9. januarja 1878 smatrali kot legitimnega naslednika na francoskem vladarskem prestolu. Zadnji 6&8 je Biužil mladi Liuia ali Lulu v angleškej armadi kot prostovoljec, in Sel potem v boj zo- In tako dalje se da vprašati, pa Človek, te Se pomisli na silne grehe, ki sta jih na clo-večanskej svobodi storila njega oče in njega ded, m^ra reči: neka višja nevidna moč vse vlada in vse maščuje. O programu ministra grofa Taaffeja se piše praškemu listu z Dumia: Ustavoverci bi radi na grofa Tiinff^ja ravno tiste punice Btreljati. ktkor so jih nekdsj na grofa H >hen-w\srtfl. Ali grof Taaffe dela jako previdno. Oi stoji na popolnem avstrijskem stališči, ki je vsem narodom te države jei-nako pravično ia ukazuje vsem z jednako dobro voljo nasproti prihajati. On je pravičen državnik, ki nobenegi pritisku, nobene u rad ne zlorabe ne bo trpel. Ministerstvo TaafVija neče, da bi jedna stranka bila kladivo, a druga nakovalo, da bi jedna stranka posluževala se vsega vladnega aparata, a druga da bi bila zametavana pepeluha. V kolikor državopravna stranka ne želi druzega nego odpraviti krivico, ki se jej v narodnem oziru godi, sme Be popolnem brez skrbi na stran TaatTejevega programa postaviti. Tako, ofieijozoi dopisnik. Pa tudi „Neue Freie Presse" od 20. jun. pravi, da je dobila iz Prage več dopisov, ki jej poročajo, da se v volilnem gibanji češkega in moravskega ve'ikega posestva vidi, da minister Taaffe dela svojo politiko poravnanja, in je on v roko vzel dognanje sporazumljenja Slovanov, v prvej vrsti Oebov z ustavo. Praski dopisnik „N fr. Pr." namreč pravi: „Simptomi se množe, da se v ministerBtvu notranjih stvarij vse niti take agitacije skupaj zdru Žujejo, ki hočejo doseči močno-kon servativn o večino v d rž a v ne m z bo ru. V nemških in v čeških krogih se na to agitacijo veruje." Če je to res, če se bode to iskreno in pošteno uresničevalo, bomo mi Slovenci in bodo naš: poslanci mej prvimi, ki bodo TaafTejevo vlado podpirali. To se ve, da le z besedami se mi ne bomo dali zadovoljiti; mi bomo terjali fakt, in ti bodo prvi: narodni jezik v naše Me in naše urade, v katere pa naj se bodo tudi namestili domači učitelji in domači uradniki, taVo da ne bode več kdo mogel biti na kako Dežmanovo hudobno de nuncijacljo iz domovine po nedolžnem prestav Ijen, kakor n. pr. prof. Šuklje in drugi. Volitve v državni zbor. Denes 22. jun. dopoludne ima poslanski kandidat g. Viljem Pfeifer volilni shod v Šent-Petru, kamor pridejo tudi volilci iz Bele cerkve. Pri tej priliki jim bode tudi položil račun o svojem delovanji in bode zaslišal njih želje. Iz Krškega se nam telegrafi-a 21. t. m.: Tukaj je voljenih devet zanesljivo narodnih volilcev. Dr. Vošnjak ima denes volilni shod v Brežicah, kjer bode volilcem poročal o dose danjem svojem prizadevanji in jim razložil po litično situvac jo. V vi'1 liko posestvo so za volilce valed reklamacije volilnega odbora sprejeti: župnika Matija Kulavic iz Št. Vida in Jane? Zore iz Mengša; Katarina Sporn iz Volic in Aleksander Trene iz Draškovic. Izbrisali pa so se: vite« Fiiedau, Andrej Klmerer io justiz-iirar. Torej je z reklamacijo to dolženo, aW imino 4 narodne glase več io 3 n^rn-k«-tnenj, Ilohenvvart j« na pismo, k* nri ga ie v im;nu narodnega centralnega olbnra pisal dr. Jan. B eiweia, odgovoril tako-!e „P-mujani mandat poslanstva za gorenjske kmetske občine radostno sprejmem. V tej ponudbi vidim pripoznanje Bvoje dosedanje delavnosti v državnem zboru. To priznanje visoko cenim, zato bodem po vsej svojef moči si prizadeval, v prihodnje zaupanje svojih volilcev zagotoviti s« Upajmo da bodo naše razmere zdaj ugodnejše, k a kor so bile v preteklih 6 letihP S Prestranka na Notranjskem se nam piše: Pri včerajšnjih prvotnih volitvdh v Sla-vinskej župi voljeni so naslednji narodnjaki: qg Ivan Sajevec, župnik; Anton Ambrož, posestnik ; Fr. Črnoč, posestnik ; Luka Oražen, posestnik. — Tudi v sosednej št. Peterskej župi izpale ho volitve povsem narodno. Voljeni so gg Val. Šarabon, kurat; Ivan Špilar, župan; Matej Medica, posestnik; Ivan Korošca, posestnik in J. Sibec, posestnik. Volilci ljubljanskega mesta so po vabljeni k volilnemu shodu, ki je denea v nedeljo dopoludne ob 11. uri v čitalničnej dvorani, da se dogovore" o pripravnem kandidatu za mesto ljubljansko. I/. Radeč na Dolenjskem se nam pise 19 t. m.: „Blagovolite objaviti v Bvojem cenjenem listu, da je bilo pri nas denes izvo'jenih šest narodnih volilnih mož, mej temi g. župnik A Pavlic in g. Krisper, posestnik R«deške papirnice." — Te novice smo jako veseli, ker baš ta okraj je bil štet mej dvomljive, upati ie torej tem bolj, da zmaga v tem preje renegat-Dežmanovem okraji narodni kandidat grof Barbo. Živela narodna disciplina. Z Dolenjskega piše se nam: Dežmnn je pač čutil, da bi bil pri nas v trebanjskem okraju popolnoma pri z danjih volitvah propal žito se tudi doli nij več upal. Volitev grof* Barbota je dogotovljena stvar. Da bi si le tudi L'ubljančanje preje premislili, predno bodo za poslanca volili tac 'ga moža, kakor je DeŽimn, renegat. Iz Marenberga se piše „S!ov. Gosp." o volitvi: Pretečeno nedeljo je naš slovenski kandidat g. baron Goedel, spremljan od profesorja g. Valenčaka, prišel nenadoma v S'o-venj-Gradec. Ko je obedoval, šel je obiskat g. dr. Šuca, župnika slovenj'graškega, kjer je bilo več gostov zbranih. Uljudni župnik je imenitna gosta odlično sprejel in pogostil. Kmalu dojdejo godci in zasvirajo veselo pred farovžem. Potem se je g. kandidat odpeljal s svojim prijateljem g. Naredjem v št. Martin, ter obiskal g. nadžupnika Dietriha, kjer je bil jednako izvrstno Bprejet. Kmalu se zbere v Starotrškej fari več odličnejših mož iz okolice pozvanih. Možje obdajo g. barona in se ne morejo dovolj načuditi priljudnosti, prijaznosti in spretnosti njegovej. Vprašali so ga o marsičem, kar zadeva volitve in državni zbor. Grosp. kaudidat jim je na vse tako vrlo in povoljno odgovarjal, da so bili vsi prepričani: to je pravi naš slovenski kandidat, njega izvolimo za poslanca. Zadovoljen se vrne g. baron v Slovenj-Gradec in obišče drugi dan Vozenico z jednako Brečnim vspehom. Iz Vozenic sta ga potem marenberSki dekan g. Stoklas in graj-ščak g. S mi d odpeljala v Maronberg; Tudi tukaj je povsod zapustil dober utis ii* dobil oblfnbo, da se bo za^nie?« delalo. Ondl je tudi zvedel nepričakovano novico o vol it venske, j nesreči g Possegca. Ta je iRti dan- bil povohal v Marenber*. Ali o joj! Tistega*, na ko:egi i« b;l na'boli zanR^nl nij našel d -ma. namer, notarja Rudnina. T* mu je pred nosom v$p| v toplif-e, in ri n'^ ho domov do (5. ;ultj». žalosten in poh't «e fe pobral pr^ti Rre^?u ! V M4renhergii bo g. baron G edl dobil večino, mogo*e vse glase ravno tako, kakor v Slovenjem Gradcu! Tudi v Mariboru in Bistrici nagiba He zmaga na Rlovensko stran. V konjiškem okraju so uže Oplotnice, Konjice, Zreče, Slromre, Jungrta itd. volile narodno. i Politični razgled. TVotrtaitJ«* «1 «»»:«*!«». V h i u h I j a a i 21. junija* Izmej mnogih dokazov, da hoče minister grof TV»<#//> konec storiti vednema dozdanjemu hnjskanju zoper vse, kar nij ša-blonsko nem'kr-ustavoverno, ie šteti tudi ta prikazen, da je cesar na Taaftejev predlog potrdil „deklarantaa kneza Karla Schvvarzen-berga za prvomeutoika okrajnega zastopa r Piseku na Češkem. Za ministrovanja LiRser-Auerspergovega nij bil noben »deklarant" potrjen. Temu dogodku se torej čudijo sami dunaiski listi. Na Dunafi je volilnemu odboru pisal minister G'aser, da bi on prevzel še mandat, ali opravičuje se, da ne more osobno priti na volilni shod. Vsled tega ie „Društvo nnpred-niakov" proti njegove? kandidaturi. Minister G'aser je v kopelji v Gleichenberga in stara „Pre^se" se jezi, da se drznejo dunajski volilci predse klicati ga. Na ntfforetnf<*»n .tvstt-iislce i» konservativci ne knndidira'0 več Weis^-Stark°n-felsa, daBiravno je zmironrt prav s Ilnhenvvar* tovo stranko glasoval. Zameril se je baje nekim tamošnjim duhovnim gospodom s kako drugo rečio. V €i ulicii je. po volilnem gibanji soditi, pričakovati, da bodo avtonomistični Poljaki mnogo ve?1 sedežev imeli nego dozdaj. Izgubili bodo Rusini. Smilijo se nam za to ne, ker so zmirnm z nemško vlado Lasser-jevo proti drucim glasovali. V mani«' države. O nnivažnejem dogodku v vnanjej politiki, ob uboii francoskega bonanartskega pretendenta . LmIu", poročamo spredaj v drugem uvodnem člnnku Iz CWrin Be poroča zopet o no-vei preustrojitvi ministerstva; pravi se, da bode prevzel Mabmnd Nedin ministerRtvo notranjih stvarij in postal veliki vezir, Said prevzame sodstvo. Server vnanje, Namik vojno, in Fuad Efendi finančni portfelj. Aleko paša imenovan bode muširjem. !<:fl»"/###*«r#«m zboru, „raihRtdgu", je interpelrnl Ikdbitlck, jc-'i se namerava pre-nstroiitev dennrstvenegs zakona. Bismnrk odgovori, da ne ve, kako da nemške zvezne vlade o tem m'sle, in je de al, da je ta interpelacija nepremiš'jena. Niti „buudesrat" niti prusko ministerstvo nij sprožilo tega vprašanja. Prodajo srebra se je ustavilo zaradi praktičnih narokov, da s« počaka boljše veliave, pri tem pak se nij mislilo na preustrojitev zakona dejal je Bismark. Bmkovni predsednik Decheut je povedal, da je Nemčija pri prodajanji srebra izgubila nže 92*/i milijonov, zato ker je vrednost srebra rala. t>op 1SI. I« Itrcislc 20. junija. [Izv. dopis.] "Včerajšnji list podrtega ^celjskega festungs-vierecka" ali kakor se zdaj sami imenujejo „achmeispfl'egen", kriči po dveh straneh na Vse kri pije, da smo s kandidatom vitezom Berksom zadeli B Achillesovo" r eto veliko-nemca dr. Foreggerja in njegovih somiSljeni kov. Ko bi mi o tej kač jej zalegi tako brezobzirno in „nedostojno" pisati hoteli, kakor ti zloglasni „feulturtrtigerji" poštenega viteza Berksa obrrajo, bi pač kaj več vedeli pove dati, kakor s tako vodeno „frazenmiksturo" volilce mazati. Pfuj! je enkrat poslanec Greu-ter rekel v državnej zbornic'! In pfuj! tudi mi tem ljudem ! Da cela volitev za dr. Foreggerja na slabem Btcji, imamo dva dokaza iz njegovega tabora. Prvi je, da je kljubu temu, da Brno vsi navzočni volilci mu telegrafirali v Šo-Stanj, da bi mu zastonJBko in ne „radostno" bilo potovanje v Brežice, nekomu pisal, da pride z g. dr. Higerspergerjem, advokatom v Celji, naše volilce mehčit. Ali čeravno je kacih 5 let g. dr. IPgersperger kot advokat posloval v Brežicah, nema zdaj nobenega političnega upliva na nas, kar mu je tudi uže g. Janežič Janez, volilec iz Brežic, v Celju v družbi z znanimi gg. dr. Langer, dr. Glantschnigggg in drugimi dopovedati skušal. Drugi dokaz pa je, da se je celo podnačelnik graških „fortšrit larjev", visokorodni gospod dr. Ignac grof At tems toliko ponižal, da piše istemu gospodu Janežiču „dem eifrigsten fort^chrittsmanne in Raun", s katerim pa še nikdar besedice govoril nij, zakaj da smo tako Čudni, pa hočemo „den gesinnungstilchtigen dr. Forregger" — na cedilu pustiti in mu za vselej slovo dati! Mari misli gospod grof, da bode on kot uživalec fideikomisne graščine Brežke in naslednik ne kdanjih patrimonijalnih — sicer pa za vse — slovenske in nemške — Štajerce vnetih go spodarjev grofov Atems na naa uplival? Tlaka je minola in mi smo služnosti prosti! Smo pa tudi po ustavi prosti volilci in ker smo vsa. enkrat toliko izprevideli, da je boljše za nas, ako se na svoje noge postavimo združeni vsemi trgi zoper celjsko komando, nas ne bode nihče pregovoril za g. dr. Foreggerja glasovati tem menj, ker smo uže eukrat svojo možko in Častno besedo dali možu, ki nam je tudi svojo vitezko besedo in obljubo storil. Tedaj O&tttuite v-1 'značajni in zmagal bode proti g. dr. Foreggerju — naš kandidat g. vitez JBerks! S tem bodebe pokazali, da naj še g. dr. Foregger ostane v „lehrschulett, da nij m zrel za naš „freibrief* ; pač pa, mu pri-privoščimo, da „vandra" v Beč k Rvojemu 'vsakdanjemu po^lu, ne pa v „rajhsrat"! Več volilcev. fz li «-sr*'i na Dolenjskem 20. ian. ^D.'iren dopis] Iz volilnegi okraja KrSkeca, kier ima g. Viljem Pfetfer, Krški župan i dozdanii izvrstni naš poslanec v državnem zboru zopet voljen biti. objavlja Re malo o Agitaciji za imenovanega na5ega državnozbor-skega kandidata. I čemu tudi zvoniti i bob-nati? Saj smo vsi prepričani, da bode g. V. Pfeifer sijajno zmagal, da mu bode morebiti le malo glasov manjkalo, da ne bi izvoljen bil jednoglasno. Nemčurstvo je ob tleh, kar je bilo mej uradniki nemčuriev, po pohlevno utihnili, ker vedo. d* novi njih šef, minister Taaffe ne bode delil pohvale žalilcsm slovenskega naroda. — Kdor je pak izmej takajšnjih Slovencev le količkai brigal se za degodiaje v poslednjem državnozborskem zasedanji, vsak se ie prepričal, da Dolenjska boljšega poslanci še imeti ne more. kakor je ravno vrli Krški župan g V. Pfeifer. Saj smo,čuli i,čitali* kako izvrstno se je ta naš poslanec potegoval za pravice slovenskega naroda; saj so odmevali njegovi tehtni državnozborski govori z Dunaja po vsej Slovenskoj, a kaj rečem — po vsej Avstriji i še daleč črez meje avstrijanske. On je razkrival z odkritosrčno i za sovražnike slovenskega naroda pogubonoano besedo globoke rane slovenskega naroda; g. V. Pfeifer j a številkami i golimi resnicami tolikrat kazal, d a tako ne more dalje iti! On je tudi obelodaniti pomagal birokratsko gospodarstvo v na-šej deželi — i kaj so nosledice vsega tega ? da se nam res od zgoraj nekako obečuje pravičnost, da se nam hoče pomagati, da bode v bodočnosti za nas bolje. — Za vse to ima bivši naš drž. poslanec g. Viljem Pfeifer mej druzimi slovanskimi državnimi poslanci izmej kranjskih največ zaslug. — I kako Čemo za vrlo pona iiro Francozje svojega, kaj je to — ? Zato. pa tudi mi tuie kakor domače take švabske „kulturfriigerje" zaničujemo, in vemo, da pravej kultnri več škodujejo nego hasniio, in sovražimo jih! Pravi „kuUurtrajer" bi šel mej ljudstvo, katero Še nij dosta kultivirano in bode v Ijndstvenem jeziku ljudstvu to razlagal, kar ie lepo in kulturno, ne pa v svojem drugem, tujem, ne umevnem jeziku. — K°r pa tu pri nas nam le „deutsch" — „dentsch" in wdeut«chu za jedino „kulturo" usiljujejo in bi naše slovensko ljudstvo še dalje časa do izobraževanja in poznanja svojih pravic ne prišlo, in še dalje časa za hlapčevstvo dalo se porabljati, zategadelj mu ti tujci in potuj.-čenči ne privoščijo narodnega izobraževanja. Vse na^e slovensko narodno prizadevanje nij, „in ultima ratione" nič, drugega kakor vprašanje večjega kultiviranja slovenskega naroda, nI i to na naturnej podlogi njegovega domačega jezika, ne pa po mučnem in potu narodnega potujčevanja in bastardiranja. Kdor to taji, ta je ali neumen ali pa zloben. Domače stvari. — (Volilnim možem) naj se povsod ne pozabi naročiti, da gotovo vzamejo svoje volilne izkaznice soboj k volitvi. — (V gOBpejskem Uršulinakem, samostanu) v Liubljani je 18. t. m. popolu-dne umrla M. Frančiška Brence, posebno spoštovana samostanska prefekta. — (Na cesti umrla) je v četrtek popoludne Marija Tomšič, 61 let stara, ko se je vračala od necetra pogrebi. Ravno pred Tomanovo kamnosekarmco io je srčni mrtud zadel, in sesedla se je mrtva na tU. — (Unesrečil je) delavec Črne' iz Sostrega v Velškej papirnici. Remen jednega kolesa gA je prijel in potegnil pod ko!6. ki mu je zdrobilo desno nogo in obe roki. Črne je umrl črez dve uri. — (Občni zbor ljubljanskega hranilnega in posojilnega društva.) To nje uzornomu j društvo z omejenim poroštvom v Ljubljani je slovenskega naroda zagovorniku hvaležni biti? imelo 18. junija zvečer v stanovanji denarni* kako mu Čemo poplačati njegov trud, njegovo neustrafiljivo postopanje? Kako drugače, kakor da ga volimo zopet jednoglasno v državni zbor, da mu vsaj s tem pokažemo, kako ga čislamo, kako visoko cenimo zasluge vrlega borilca za boljšo bodočnost slovanskih narodov v Avstriji, osobito pak slovenskega naroda. Iz f»«-IJwkill liril»ot 19. junija. [Izvir, dopis.] Z laj, ko bijemo boj za volitve v državni zbor ra Dunaj, mora vsakdo svojo dolžnost izpolniti, kdor je pošten in vnet za svoj narod in za Avstrijo. Boriteljev je mnogo, pa tudi mnogo takih, ki si hočejo mandat pridobiti, eni da bi svoj lastni dobiček zastopali, drugi pa, da bi naš slovenski narod še dalje časa tlačiti in za tujstvo pripravljati mogli. Stari Turki, ki so svoje nasilstvo po svetu š rili, so baje govorili našim pradedom: „ne boj se brate" pa so mu mej tem glavo odrezuvali. Dciia'nji naši nemškutarski „Turki" kateri nam svoje gospodstvo nad nami še daije časa usiliti hočejo, pa pravijo, ko nam naš jezik po folah in uradih režejo in odpravljajo, da je tO „kultura". — Ne vem kaj bi Nemci rekli, ko bi jim mi Slovenci na zgornjem Štajerskem svoj slovenski jezik v šolo in urade silili, ali ko bi Carja g Zdešarja v Ljubljani občni zbor. Predsedoval je vodja g. Goli j a S in naznanil, da je zadostno število deležev zastopano, da torej more društvo zborovati. Tajnik g. Gril je poročal o poslovanji druHva v pretečenem letu. Izposodilo se je 1058 gold. večinom v-majhenih svotab, večjidelj bolj ubogim obrtnikom. Rezervni zaklad društva znaša 54 gl. V odbor so bili izvoljeni gg : J. Strzelba, F. A. Zupančič, A. Jeločnik, P. Ka-dilnik, P. Sark, J. Regali, L. Zdešar, M Krasna, J. Škrbinec, A. Gril, T. Pirnat in II. Ilarisch. Želeti bi pač bilo, da bi meščanje, slovenski rodoljubi, to meščansko narodno društvo s tem podpirali, da bi ali vlagali denar, nli pa kupili deležev, katerih jedna velja snmo 10 gld. Ko bi pristopilo več domačinov rodoljubov, potem bi to mlado društvo, katero ima jako lepe pravice po svojih pravilih, zagotovljeno moglo mnogo delati na prid in v povzdigo z davkom preobloženega kmetijstva in obrtništva v Ljubljani in okolici. A. — (KanoniČne vizitacije in birmo v a nj e.) Ljubljanski knezoškof g. dr. Po-gačar bode birmoval in imel kauonične vizitacije mesec i julija v teh krajdh: C. dopoludne v Šentjarneju; 7. dopoludne v Kostanjevici; 8. dopoludne pri sv. Križu poleg Kostanjevice; 9. dopoladne v Čatežu; 10. dopoludne v Velikoj Dolioi; 11. dopoludne v Velikem Trnu, po-poludne na Studencu; 14. dopoludne v Raki, popoludne v Bučki; 15. dopoludne v Škocijanu. — (O požaru v Notranjih Goricah) pri Ljubljani piše župnik Janez Totočnik v „Danico" : „Pogorelo je G posestnikov, večjih in manjših; 6 hiš, O rodov, 7 kozolcev, več Sup, svinjakov, 9 hlevov, streha cerkvenemu zvoniau, veliko mrve, slame, Btelje, 9 prašičev itd. Zavarovani so bdi vsi, Ie žal je, da škoda, katera do 15.000 gld. iznaša, še na pol ne bo povrnena. To pogorišče je pa toliko bolj občutljivo, ker je v 40 letih uže tretje; — komaj se nekoliko oddahnejo, pa jih uže sptt nadloga udari. — Ako bi se kako milo dobrotljivo srce našlo, ki bi hotelo revežem kaj darovati, prejelo bi tiBUčerno plačo in zahvalo." — (Postov bivše loterije za hiralnico in sirotišnico.) Dohodki: 1. Za 639 oddanih vrst (atrij) po 31 gld. 25 kr. je prišlo 19.9G8 gld. 75 kr. (Druge izmej 800 serij nijso bile oddane.) — 2. Darovani dobitki bo bili vredni nekako 2934 gld. Tedaj vseh dohodkov 22.902 gld. 75 kr. — Izdajki: 1. Nakup dobitkov, bukvovezna in druga dela 4018 gld. 51 kr.; 2. natisi 13C gld. 90 kr.; 3. pošta, inserati, razstava dobitkov, postre-Sčeki pri vzdigovanji itd. 113 gli. 28 kr.; 4. omenjeni darovaui dobitki 2934 gld. Tedaj ostane čistega prihodka 15.700 gld. — Od tega denarja je dobila hiralnica 9300 gld.; dekliška nbožnica 6400 gld. Spise, pobotnice itd. ter vse »pričala lthko vsak vidi v mestnej bolnici, I. nadstropje. 19. junija: Marjana Tomšič, vdova zidarja, 61 1., na dunajske; cesti od inrtuda zadeta. 20. junija: Terezija Terdina, šivilja, 21 let st. v krakovskih ulicah št. 21, vslud pljučne tuberkuloze. V deželnej bolnici: 18. junija: Magdalena Jaklič, dekla, 30 1., vsled pljunir vodenice. 19. junija: Marija Nastran, hišnica, 43 1. Xrin«> rene v Ljubljani 21. junija t. 1. Pšenica hektoliter 6 gld. os kr.; — rož 4 gld. 55 kt^ — ječmen 4 gld. 23 kr.; — ovea 9 gld. 9 j cr.; — ajda 5 gld. <>l kr.; — proso 4 gld. 71 kr. — kotita 4 gold. 8j kr.; krompir 100 kilogramu. 3 fcid. 75 kr.; — fiiol hektoliter 7 gl. — kr.; inaal tuogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 70 kr.; -ipoh hišen— gl. 54 kr.; — speh povojen — gl. HO i. — jajce po 1S/T kr.; — mleka Utor 8 kr.; — govedutn« Kilogram 18 Kr.; — telotniue 54 kr.; — »vinjsk ■ue«o 60 kr.; — aeua 100 kilogramov 1 gld. 78 kr — aiame 1 gold. 51 kr.; — drva trda 4 kv.motrov 7 gold. — kr.; — mohka 5 gld. — kr. Dunajska borza 21. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Mio.iii dri. dolg v bankovoih . , 66 gld. — ki, enotni dri. dolg v arebm . . . 67 ■ 95 , t', lat h renta........ . 77 n 60 ihBO dri. posojilo 126 H 25 Akcijo narodne banko . . . . 827 n firodit.no akcijo . 257 sa ; n 90 ; rt 23 ; rt 49 •Jiiavne marke . . . 56 n 90 Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, laka in firneža, (257—11) na Marij nt m trgu, poleg frančiškanskega mostu. Lepe in po ceni klobuke in čepke, kakor tudi ^^F" kožuhov i no ~VHI prodaja v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledišČnih ulic (283—1) Tujci. 20. junija: Pri Slona i Prijus iz Dunaja. — Riedinger iz Kočevja. — Armstrong iz Gradca. Pri Malleut Koblar iz Ritko. — Flonvitz, Biuiur .-li iz Dunaja. — Arnoldatein iz Gradca. — Pfi tu n 11 i j nU 4 in ceMitrju : Suppanz iz Ctlja. — Fischer iz funaja. Pri iiii.triitiiii