ml • v ni « Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. » pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. » trikrat 30 vin. Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 1. novembra 1901. " V w ■ * r W ' V 1 * V * 9 T • 1 • • * 9 I ' ' w ' ' m ' ' < • " t ^ç* » § 1 ' s ' ' s ' ' T V 'iT ' r f » » f » "7 ^ ^ ▼ • T ^■T^ ' Jr ' T • 1 "m * x> I ^ r- - . < Politični oddelek Sploh leže slovenske pokrajine najbližje Adrijan Mej narodni pomen Slovencev. Parlamentar", na Dunaju izhajajoči tednik zna zastopnika vseslovanske ideje dr. Živnega, je pri skemu morju in Kranjska na pr. je kakor nanizana nad zalivom Tržaškim in Reškim, ali bolje rečeno nad Kvar- okoťci Reški in na Reki bivajo Slovenci po- nerom mešani s Hrvati, kakor vidimo tako tudi v Istri Itali » nega nesel v jedni svojih zadnjih številk pod gorenjim na jani sestavljajo neposredno ob Adriji le manjšino, ki se ohranja in neguje bolj na umeten, nego pa na naraven način. Po takem ves gornji del Adrije pripada Slovencem, slovom članek, iz katerega posnemamo naslednje : Najnoveja politično-teoretična razpravljanja oziroma njim in Hrvatcm, kakor je tudi Dalmatinska o trebi ohranjenja in nadaljnega obstanka po- avstro-ogrske obal na sploh naseljena od Hrvatov, oziroma Srbov. Oro- in hidrografično (po gorovju in vodovju) nimajo monarhije zahtevajo, da se razpravlja tudi o posamičnih Nemci nikake opore, da bi si politično podredili kraje, deželah te srednje-evropske države. Zemljepisno položenje, na katerih bivajo Slovenci že en in pol tisočletja. In kar kakor tudi etični moment podeljata o tem važno ulogo se dostaje Italije, ima ista tako dolge črte Adrijanskega zlasti Čehoslovanom in Slovencem. S temi poslednjimi moria na svoji vztočni obali,, da ni iz potrebe, ampak iz se hočemo baviti v nastopnem. tradicijonalne požrešnosti po deželah, ako hoče priklopiti Dočim groze Čehom vsenemške aspiracije » pa sebi tudi vztočni del Adrije s slovanskimi obrežji vred, imajo Slovenci posla z Nemci in z Italijani, ker sta tako kakor 80 ^ storile nekdanje Benetke. Nemčija kakor kraljestvo Italijansko pritegnila slovenske Ako primerjamo zemljepisno položenje Nemčije z pokrajine v območje svoje agresivne politike. One vele- onim Avstro-Ogrske, in dalje z položenjem krajev vlasti in države pa, ki imajo interes na ohranjenju Loth- terih bivajo Slovani Avstro-Ogrske in drugi Jugoslovani ? ka 5 rinške monarhije, morajo iz posebno važnih raz- vidimo, da so vsi ti kraji bolj navezani na morje Adri logov obračati svojo pozornost tudi Slo- jansko, nego pa Nemčija ali Italija. Ako bi torej Nemčija vencem. ali Italija hotela vzeti ali bi res vzela Trst, Reko in sploh Ako si zemljepisno karto ogledamo malo od bližje, vse vztočne dele Adrije taka prisvojitev provzročala vidimo, da Slovenci bivajo na ozemlju zgornjega in sred- nepretržne napetosti in vojne. njega dela Drave in Save ter Soče Pokrajine njihove pripadajo deloma alpski, deloma formaciji Krasa Po po i Ker so pa dandanes v civilizirani Evropi pred vsem narodni vzroki v pretvezo za anektiranja * slednji še posebno pripadata Kranjska in Primorje skupaj. Evropa, v kolikor ni interesirana neposredno ï važno, da da ni izve Po Soči spada en del obsežja posredno zalivu Nemčija ni Italija ne moreta iz narodnih vzrokov zaple Tržaškemu » torej Adrijanskemu morju. Ta okolnost je niti Adrije in slovanskih krajin ob istej, ker, kakor do- znamenita v toliko, v kolikor dežele, naseljene od Nemcev kazano, ob Adriji, do okolice Trsta in Reke, bivajo Slo- Avstrije, nimajo nobene reke, ki bi se zlivale v Tržaški venci, oziroma Hrvatje tega pa navstaja za zdravo zaliv ali pa v zaliv sosednjega Kvarnera. K temu prihaja avstro-ogrsko politiko dolžnost, da skuša ohraniti Slo-še, da so Slovenci naseljeni do zaliva Tržaškega notri vane ob Adriji in v prvi vrsti Slovence. Da, do teritorija tega pristaniškega mesta; da, tudi v tem celo Madjari, ki se gotovo ne brigajo za Slovence, in ki mestu samem ter da imajo pravico že stoletja sem Trst smatrajo kakor svoje lastno mesto. » da večjemu hočejo raznaroditi njim prepuščeni del Slo vencev tudi Madjari, povdarjamo, imajo ves vzrok î gledati na to, da ne bo napačna politika v lastni skupni državi Lothrinški Slovencev slabila dalje, kakor se je dosedaj v resnici dogajalo jedno generacijo sem. Ako bi namreč Nemčija prodrla do Adrije, kdo bo jamčil Mad-jarom, da jim trajno ne pride v nevarnost po njih zasedeni in rabljeni zaliv Reški in sploh Kvarnerski?! Domovina Slovencev je ravno vsled njihove zemljepisne lege tik nad Adrijo velikega političnega in trgovsko političnega pomena. V tem oziru stopa celo mnogo večje ozemlje Čehov za malimi deželami Slovencev v ozadje. V gotovem smislu služijo češke dežele Nemčiji kakor sredstvo k namenu, da prodere preko njihovega ozemlja k Adriji in od tu v Sredozemsko morje, med tem ko so slovenske dežele namen nemške podjarmljajoče politike in cilj njihovih stremljenj. Kdor ima slovenske dežele, ta ima tudi neposreden dohod k Adriji. Ne velikost slovenskega naroda, temveč njegova zemljepisna lega mu podeljuje njegov mednarodni pomen. Nemci govore zaničljivo o tem poldrugi milijonskem narodu, a vendar vporablj&jo vse sile, da bi ga zatrli, dobro vedoč, koliko bi s tem pridobila vsenemška ideja. Etnografski so Slovenci, vkljub svojemu pičlemu številu, važni dovolj, da zamorejo v slučaju vojne tudi moralično delati. Avstro-Ogrska se more v vojni nevarnosti lahko sklicevati na to, da niso Slovenci niti Nemci, niti Lahi, temveč Slovani, ki iz narodnostnih vzrokov ne smejo priti pod oblast tujih držav* Kar se tiče avstro-ogrskih narodov, je jasno, da bi morali ti napram Slovencem zavzemati že iz trgovsko-po-litičnih vzrokov prijazno stališče. Dasi niso ti trgovski narod, pač pa tvorijo naravno mednarodno stražo ob Adriji, Adrija pa je za vse avstro-ogrske narode velike važnosti, zato morajo Slovenci, kakor predstraža ostati na svojem mestu. Posebne interese na tem, da se Slovenci ohranijo, pa imajo vsi slovanski rodovi ne le iz gospodarskih, temveč tudi iz narodnih vzrokov. V modernem, premenjenem smislu so dandanes Slovenci kakor nekdaj Hrvatje zoper Turke, prednji zid zoper prodiranje napadajočih sosedov. Pri vprašanju o obstanku Slovencev se ne gre za kakovost njihove kulture, temveč samo za kri, ki je sorodna s krvjo ostalih Slovanov, in imajo ti že iz tega vzroka dovolj povoda, zastaviti svoje moč1, za obstanek Slovencev. Sicer pa ne manjka niti kulturnega elementa, po katerem so Slovenci tako bližnji vsem Slovanom. Celo pravoslovno slovanstvo ve, da so bili ali naravnost Slovenci, ali pa eden njim najsorodnejših rodov, ki je dal temelj staroslověnskému cerkvenemu jeziku. In takšen narod mora nedvomno imeti zmožnosti, s katerimi se tudi v bodočnosti omili celemu slovanstvu. Ako pogledamo vse različne motive, ki podeljujejo Slovencem mednarodni pomen, vidimo, da v prvi vrsti njihova zemljepisna lega in slovanska kri odločujeta, da je v interesu vseh slovanskih narodov in v interesu avstro-ogrske monarhije, da se vzdrži in ohrani pred napadi narodnih sovražnikov majhni in politično, kulturno in ekonomski zatirani narod slovenski. Rusi o Cehih. Znani ruski list „Novosti" piše obširno o važnosti češkega naroda za obstoj Avstrije in pravi mej drugim : Dokler bodo obstajale sedanje razmere v Avstriji, je kraljestvo Češko obsojeno v ulogo dežele, katere raz-ruvajo kronični krči. Nemci se opirajo na ogromno maso nemške države, Čehi pa le na svojo moralno moč, ker od Poljakov pričakujejo le malo, a da bi iskali opore v Rusiji, to se jim ne vidi primerno in možno, sicer si je pa tudi ne upajo iskati, ker bi se z njimi ne postopalo tako, kakor z Vsenemci. Ako bi ne bilo Čehov, hegemonija Prusije bi se raztezala preko vse Avstrije. Čehi s svojimi stremljenji ovirajo reko pangermanizma. S tega gledišča boj Čehov z Nemci ni samo lokalnega, ampak vseavstrijskega pomena. Zato ima tudi novo zasedanje državnega zbora poseben interes. Čehi so prošinjeni z vero v svojo bodočnost in ne zamujajo v svojih prizadevanjih, da dovedejo svojo domovino do vsestranskega razvoja. Po njih doseženi uspehi so jamstvo, da nade naroda češkega ne ostanejo neuresničene. Enako težavno nalogo imajo pa tudi Jugoslovani, kajti iste težnje, kot na severu Nemci, imajo na jugozapadu Italijani. Avstrijska vlada bi torej pač bolje storila, ko bi priznala Slovanom vsaj toliko važnosti, kot zunanji krogi, in ne zatajila dejstva, da najhujše napade na Avstrijo odbijajo ravno Slovani. To so jako modre in do pičice resnične besede. Na Dunaju jih seveda ne bodo priznali, ker igrajo ulogo slepca, ki ne vidi pred seboj propada. Politični pregled. Državni zbor. — Minoli petek je poslanska zbornica začela razpravo o državnem proračunu. Splošno se je sodilo, da se to še nekaj zavleče, kajti dnevni red je bil zabarikadiran z nujnimi predlogi tako, da se zbornica ni mogla ganiti. V tem obupnem položaju je ministrski predsednik zagrozil strankam z demisijo in vse stranke so zlezle pod klop, vse stranke, na čelu vsem drugim socijalni demokratje in Scho-nererjanci, so svoje nujne predloge za sedaj umaknili, tako da se je lahko koj začelo razpravljanje o proračunu. Doslej se ni v tej debati Še nič posebnega povedalo. Izmej slovenskih poslancev sta govorila Pogačnik in Ferjančič. Vzlic temu Kôrberjevemu uspehu se vzdržuje govorica, da pride do odstopa vlade, a da bo Korber tudi prihodnje ministrstvo sestavil. Morda v njem ne bo več Rezka, ki je prišel v jako veliko stisko, ker so Mladočebi izrekli ministrstvu nezaupnico. Združenje Mladočehov in čeških agrarcev. Vse češke stranke, izvzemši takozvane narodne socijaliste so sklenile mej seboj tesnejšo zvezo, vrh tega pa se je dosegel tudi še ožji dogovor mej dozdanjima nasprotnikoma, to je mej Mladočehi in mej češkimi agrarci. Po tem ožjem dogovoru bosta oba kluba, izvzemši agrarne stvari, v vseh drugih zadevah solidarno postopala, kar je le toplo pozdravljati. Zanimivi sestanki Na unanjepolitičnem polju se jih počenjajo Angleži v južni Afriki Chamberlain opravi- mora zopet nekaj plesti. Narodi avstrijski o tem seveda ne čeval, češ, za vse, kar se godi na bojišču, imamo že vzglede smejo ničesar vedeti. Te dni pride stric ruskega carja, veliki v dejanjih druzih narodov, proti čemur zlasti Nemci in Fran- knez Mihael Nikolajevič, poleg carja najmogočnejši dostoj__ stvenik velike Rusije, v Budimpešto, da obišče našega cesarja. Koj potem zapusti cesar Pešto in se vrne na Dunaj, kjer ga čaka grški kralj in kamor pride tudi njegov sin, kretski guverner princ Jurij. Kaj to pomeni? Nekateri menijo, da sta cozi odločno protestirajo. grški kralj in kretski guverner šla na pot, da dobita pnvo ljenje Avstrije za združenje Krete z Grško. Glede velikega kneza Mihaela Nikolajeviča se različno ugiba. Jedni menijo, da kani intervenirati radi balkanskih zadev, drugi, da se gre Električne železnice. za Bure je resnica, tega pač ni uganiti Hrvatska Deželnozborske volitve na Hrvatskem so razpisane in začelo se je jako živahno volilno gibanje. Vlada Ko se je pred kratkim v Ljubljani električna želez ozirom na to. da ne niča prometu izročila, morebiti z deželni zbor prav nenadoma razpustila in tudi prav nepri- kateri ljudje godrnjajo, nje korist še ne sprevidjajo j ni čakovano hiti z razpisanjem volitev. Zgodilo m enom, da bi vlada dobila narodne stranke nepripravljene in se je to z na- neumestno, ako podamo nekaj črtic o razvoju električnih torej lagje dosegla madjaronsko večino. ta namen se železnic. Držimo se v tem gospodarskega pisatelja May a bode tudi pri volitvah postopalo po starem receptu. Že zdaj v Berolinu. Isti piše, ko je važnost elektrike v rabi goljufajo vladni organi pri sestavi volilnih imenikov na neza- telegrafov » telefonov popisal > o električnih železnicah : slišan način. Narodni listi prijavljajo v tem oziru uprav vne- „Da bo elektriciteta tudi za dalnje vožnje motorična moč bopijoče slučaje, tako da ne bo čuda, ako vlada doseže svoj v bodočnosti, nad tem danes ni več dvomiti. Mislimo si namen. Ogrska* V soboto se je sešel ogrski državni zbor. Koj v prvi seji so bile zanimive debate. Kossuthovci so namreč izjavljali, da ne gredo v kraljevski dvorec, češ, da naj pride prav bližnjo bodočnost, ker kar se bode v dalnji bodočnosti zgodilo, se v tehničnih stvareh ne more nič vedeti Lahko se eneržija naprej vodi » snaga i vožnja brez dima j kralj v državni zbor, in ker je na dvorcu razobešena črno- veliko število motorov, ki se lahko pod vozom priklepajo, rumena zastava. Ministrski predsednik je izjavil, da je črno- lahko delo, neodvisnost od rabe vode, na krajih vožnje rumena zastava cesarjeva zasebna zastava, ne državna. po- nedeljek je cesar-kralj otvoril parlament s prestolnim ogovorom, čigar glavna želja je obnovitev nagodbe. tudi od premoga, privarčenje časa s tem, mogočnost, večkrat vlake odpošiljati, praktično razsvetljenje in tisoč Italija. Čedalj e jasneje se vidi, da se je Italija na veličala trozveze in da hoče drugih zaveznikov. Zdaj je gotovo, da potujeta italijanski kralj in kraljica že letos in sicer najbrž v mesecu decembru na Rusko, da obiščeta carja. Ves političen svet je v tem jedin, da ima to potovanje dalekosežen političen pomen in ves politični svet je prepričan, da se gre za izstop druzih udobnosti predestinirajo elektriciteto tudi za promet dalnje železniške vožnje. nemških navadnih železnicah tiči kapital 12 milijard mark. Vsako leto se 2 % več v nje vtakne. Kaj bo s temi železnicami?! Kakor hitro se električnim Italije iz trozveze in za njen pristop k rusko-francoski alijanci. potom dosti večja hitrost na železnicah doseže, se bodo Francija. Vlada se je doslej opirala na parlamen- vse skrbi glede v zdajšnjih železnicah investiranega ka tarno vlogo. večino, v kateri so igrali socijalni demokratje važno Ti so imeli tudi svojega zastopnika v ministrstvu in sicer v osebi trgovinskega ministra Milleranda. Zdaj je pa prišlo radi sprejema ruskega carja in radi vladnega postopanja proti rudarjem do konflikta. Socijalni demokratje so vladi pitala v stran potisnile. Zdajšnje železnice se bodo obdržale za promet mej manjšimi trgi, mesti in od teh v večja ter za prevažanje blaga; neodvisno od teh pa se odrekli bo električno vozilo mej velikimi mesti z veliko hitrostjo. svojo podporo in začeli proti nji boj. V tistem trenotku, ko Večja hitrost je napredek velikega gospodarskega po so to storili, so druge, vladi doslej nasprotne stranke priskočile na pomoč. Socijalni demokratje so bili po novi večini poraženi. Njih nastop bo imel samo ta uspeh, da bo moral Mille-rand v kratkem odstopiti. mena ; Vojna v južni Afriki. o vojni v južni Afriki. Lord Že več dni ni nikakih vesti « Kitchener je sicer brzojavil o že zaradi konkurence z inozemstvom se bodo električne železnice upeljale. Pa tudi domače koristi se bodo oglašale; ne glede občinstva, bodo industrije z železom in električna industrija upeljavo teh železnic za- htevale. Obe sta danes velevlasti prve vrste in imajo v nekih malih praskah, a te so bile popolnoma brezpomembne, inozemstvu ter doma važen delokrog. Naše nemške želez In vender se ravno sedaj na Angleškem mnogo govori o vojni Povod so dale tri res značilne dogodbe, in sicer Vojno ministrstvo je nenadoma penzijoniralo generala Bullerja, ker je ostro kritikoval vojno upravo z ozirom na južnoafriško vojno. 2. Kaplandijski guverner Millner je imel v Pietermaritz- nice bodo skoraj gotove, vse električne, inozemstvu se najde konkurenca, doma pa je prosta pot. Izhajanje pod- družb ki se z burgu govor, ki se je jako čudno glasil, prav kakor bi ne bilo nič več upanja, da se Angležem posreči zatreti Bure. Minister Chamberlain, glavni provzročitelj južnoafriške vojne, je imel v Edimburgu govor, v katerem se je bavil tudi z južnoafriško vojno. Chamberlain se je izrazil, da Buri preveč zahtevajo, prav kakor, da bi bil pripravljen, skleniti z njimi mir, ako bi kaj več odjenjali. Pripoznaval je čudovito hrabrost in požrtvovalnost Angležev, potem pa dokazoval, da se mora jetništva je lože, ker so koristi vseh elektrotehniko pečajo, mej sabo zvezane. Ako je začetek storjen, bo dela za več let naprej. Torej naprej ? vojna nadaljevati, naj velja kar hoče. Tudi grozovitosti, ki oktobru 1900 se je v Berolinu društvo ustano-vilo v pospeševanje električne hitre vožnje. Prve želez-ninske fužine, električne fužine, banke so zastopane v tej družbi. Smoter iste je, da gradnjo hitro vozečih elek- prometu večjih daljavah služiti imajo delajo tričnih železnic » pospeši » da se študirajo dotična vprašanja ter se t poskusi. tehničnem odboru te dražbe sedijo najboljši linu j Charlottenburg, Aachen in Hanover je bilo 1897 tehniki Nemčije, ravnatelji največjih fužin, ravnatelji upisanih 3000 dijakov. fuSin za elektriko, Borsig, Krupp, Siemens & Halske, šef železniškega oddelka generalnega štaba, predsednik urada državnih železnic, general inženijerskega in pijonirskega kora se družijo s civilnimi tehniki v tem odboru. Ta visoki štab inteligenc in zvedencev, h katerim pripadajo tudi prvi državni uradniki, je porok, da se bo resno delo storilo. Čez malo časa bodemo na električnih železnicah z največjo naglostjo vozili in drugi narodi nas Kako bo slovenski kmet bogat? Ne dolgo temu, da sem nekje čul, ali čital, da so v Afriki ljudje ki si pripravljajo vsak večer postelj na bodo v tem posnemati morali in to zaradi njene gospo- drugem kraju : nabirajo si namreč vejic, šib, suhega listja darske in vojaške jakosti. (Sschlagfertigkeit). (Ti Nemci in na tem spè. Zjutraj pa zapuščajo ližišče, in hodijo po govorijo kar le tudi o gospodarski jakost?, kakor vojskovodje o vojaški). — Velike centrale elektrike se bodo napravljale. Te so drage. Oddajala se bo tedaj električna moč v vse kraje v svrho razsvetlobe manjših mest. Te svoji poti naprej zvečer pa si zopet napravljajo drugod postelj. Ali to res, ali ni res, nočemo sedaj preiskovati » nam je to vse jednako. Hotel sem vam s tem samo po električne centrale bodo kmalo zadobile občno korist, kazati človeka, ki nima kapitala, ki ga ne bo tudi nikdar kakor železnice, in iste se bodo tudi podržavile. Občni imel ? ker ne zna ? kaj kapital in koliko kapital velja. liferant te električne moči ne sme biti zasebno podjetništvo. Da potem s časom tudi železniške in električne ali kai drugega, s tem se je tudi nahranil do sita. Tak človek, kolikor si je nalovil rib, ali nakopal korenik, Ako fužine (Electricitàt und Eisenwerke), postanejo last dr žave, nad tem ni dvomiti. mu je kaj ostalo, vrgel proč. Ako je lačen, gre na lov, zopet gre kopat korenike. Na lovu rabi drevo, da Profesor Borght računi kapital ki je v nemških njim lovi ribe, ali da ga drevo drži nad vodo ko električnih fužinah naložen, za leto 1896 na 240 milijonov mark. Koncem 1898. znašal isti že 550 milijonov jn zdaj leta 1900 čez 600 milijonov mark. Teh 500 je pa z lovom gotov, zapušča vse to in ko je zopet lačen išče zopet drugo drevo. Tak človek je divjak. Tak živi od jutra do večera i i milijonov last 23 velikih akcijskih družb. Iz izvesti] teh družb se vidi, da ima kaka družba naročila na 100 milijonov mark vrednosti. Noč in dan se dela, da se ustreza naročnikom. Koliko milijonov denarja je v tem prometu ! inozemstvu delajo naše družbe Akcijsko društvo za dalje ne skrbi In dokler j e človek tak, koliko časa je divjak, toliko časa ne more naprej Človek pa 1 ki noče več biti divjak, dela vse dru- Ali gače. Tak si nalovi rib, kolikor jih ravno potrebuje vidite, on ne bo vsega pojedel. On misli tako- Siemens & Halske dela letos (1901) električne mestne železnice v Turinu, Budapešti, Baselu, Haarlemu, Olomucu Moskvi, Perugiji, Pekingu, Dunaju, Ljubljani, Rio de Ja- neiro in v Kopenhagnu. Te železnice je to društvo izvr i : Jaz bom tudi jutri lačen, a Bog zna, ako bom mogel toliko naloviti, da mi bo dovolj in mi ne bo treba trpeti lakote. Zatorej pustim nekoliko današnjih rib za jutri in dodam današnje ribe, pa mi i če vjamem jutri premalo j šilo lani v dostih mestih v raznih delih sveta. To nam daje pojem o tem, kaj zamore moderno akcijsko društvo izvršiti. — Zdaj že vozi elekirični tramway do vznožja Pyramid. Glede razširjenosti električnih podvzetij hodi Nemčija v prvi vrsti. Polovica električnih železnic sveta bo dovolj Ako jih pa jutri nalovim dovolj, še boljše i potem mi ostane pa cel porcijon za drugi dan. Tako delajo ljudje » tako je nastalo vse î kar je danes. svisla. Tako so se napolnili koši in žitnice, hlevi in tako so nastale vasi in mesta. Tako je tudi po v Nemčiji. 1. septembra 15q0 km električnih železnic 1898 Bilo bilo na Nemškem 3200 motornih voz stala „kultura" in „civilizacija « Tako » samo tako i da in 2100 druzih vozov in vkup za te železnice so mašine in akumulatorji stvarili 40 000 „kilowatt-ova. (Watt Product aus Spannung (volt) und Stromstarke (ampere). 500 volt X 2 ampere = 1000 watt oder 1 Kilowatt). Te številke so se zdatno povekšale. Kakor pa se te električne železnice množijo, pomeni vse to še-le začetek. Zdaj mislijo tehniki na to, da mesta zapustijo ter elek- sebi trga od ust, samo tako more človek brez krivice in nasilstva postati imovit, bogat sam svoj, samo tako, da človek živi vedno v skrbi pripravi si življenje brez skrbi. Tako, samo tako nastaja kapital, ki danes vlada ves svet. Ali ste to razumeli? Ali pa znate, kako se zove človek, ki sebi trga od ust, in hrani za jutri. » gotovo znate ! Tak človek špara a ali » hrani « Ali to je tudi res, da vsi Slovenci trične železnice tudi zunaj mest za dalnje vožnje na pravijo. Ravno se pripravlja tehnična visoka šola v Bero linu na obhajanje lOOletnice. tem času se nova struga prometa po elektriki odprla. Tehnična dela ogromno tega ne znajo. Mnogi znajo samo to, kar jim je od sta rine ostalo. Da, mnogi Slovenci „šparajo" tako, kakor miši, ki nosijo žito v svoje jame, mnogi Slovenci ne mi- nego nosijo v slijo nič, kakor tudi miši nič ne mislijo î rastejo. Zato pa tudi število dijakov i se tehničnim ker jim je Bog dal takov dar. Tako je tudi naukom posvečujejo. Na tehničnih visokih šolah v Bero- jamo, varčnost ostala navade. mnogim Slovencom od pradedov i od Ali to ni dovolj ! Kedor hoče biti varčen, mora misliti in brojiti. Zlasti pa se mora tako delati danes, ko vse take steže roke po kmetskem imetju, na kmetovo zemljo in na njegov denar. Pomislite samo: vinogradi rodijo slabo, a vsaki dan se odpira več krčem, gostiln, mk 9 v . • _. ri » . . i. ' »j ' . i — ni je obiskala gospa Cutting, naša perica — njeno ime lahko imenujem brez pomisleka, ker vem, da te knjige ne dobi nikdar v roke, Za tako frivolno razkrivanje bi se ona niti ne zmenila; kajti razven svetega pisma in smatra vse drugo svojega tednika ne Čita ničesar in trgovci ponujajo vsakovrstno novo robo! Koliko pojedo slovstvo za nepotrebno in pohujšljivo sodnije! Koliko davkov, naklad in tako dalje brez konca in kraja To si pa dobro zapomnite Denar, ki je šel kmetu iz rok, redko kedaj — ali pa ne pride več nazaj ? Kam pridemo tako? Zato nimajo kmetij več nič, nikjer si ne morejo več pri znancu pomagati. Nikdo več nima nič. V Ali vi mi pravite: - „Ne govori tako za ime Božje! Kako bomo šparali, ako nimamo dovolj niti za vsakdanji strošek. Bodi pameten vender"! ! Zato vam tako tudi Imam jaz pamet, ne bojte se govorim Ali to ni res, da se ne more prav nič pri-šparati. Tudi največji siromak si lahko kaj prišpara. Premislite samo to ; človek mora deseti del svojega stroška staviti na stran in si ga prihraniti. Toraj vsak lahko živi delov smokov jedli 10. * ako pojedel samo devet svoje sedanje hrane. Poskusite samo pojesti , kakor, da ste jih po ravno tako boste siti So kmetj » žive okoli mesta. Ti nosijo vsak dan svojo robo v mesto. Ali ne stavili na stran? Tako « tudi lahko vsak de»eti sold delavci, hlapci in dekle! Koliko bogatstva bi bilo kmalu mej nami Slovenci. Vidim , da se nekateri temu smejete! Morda zato, ker znate, da ne bo Slovenec šparal, ako ga kedo na to ne prisili. Dobro bi bilo, da bi torej kedo naš narod na to prisilil. Ali za to ni sile na svetu v sebi « Ima pa vsak tako silo Poslušajte svoj notranji glas! To je glas naših pradedov » ki so pošteno živeli na naši zemlji » ki so se no za njo borili in za njo tudi umrli. Poslušajte svoj tranji glas! Ta glas je zapisal Bog vsakemu človeku v srce. Pa tudi pomagati si moramo drug drugemu. Vsi slovenski kmetje moramo biti ena velika družina, vsi moramo imeti skupno zadrugo. Ali pride do tega? Da, do tega mora priti, ker je trpljenje našege naroda veliko. Poučni zabavni vremenu. bolni u „Kaj Vam je danes, gospod, da ste videti nekam me je vprašala. » Gospa Cutting « j sem odgovoril » misliti in pisati o nečem j kar » jaz poskušam ni še nikdo spregovoril besedice, ki v trenutku, o katerem mikal po svoji novosti ter krepil s svojo nenadno svežastjo « Zasmijala se je ter me imenovala šaljivega gospoda Glejte ? to zopet moja osoda. Kadar govorim resno, se ljudje hahljajo. Če skušam napraviti duhovito šalo » ne zapazi je nikdo. Pretekli teden se mi ena prav ponesrečila. Vsaj meni je tako ugajala, da sem jo takoj primerno zaokrožil ter se je pozneje pri nekem dineju spretno znebil. Kako, ne vem več na tanko-toliko se spominjam, da se je govorilo o razmerju med Shakespearjem in reformacijo. Jaz sem bil napravil neko opazko, ter dostavil takoj potem i smešnega dogodka zdaj sem se spomnil chapelu a se je primeril zadnjič v Whitest var Kaj pa je bilo" ? so povpraševali n grozno smešna", sem dejal, ter se tresel od smeha. Pokopali boste". In začel sem pripovedovati. Grobna tišina je bila po dvorani, ko sem končal moje šaljivo pripovedovanje je bilo precej obširno. Končno spregovori nekdo: „To je bila torej šala U Zatrjeval sem jim svečano, da je bila to šala „uaujciai octu jim ovećemu, ua je una lo saia; oni pa so bili uljudni in mi nazadnje verjeli vsi, razven pri letnega gospoda je sedel na nasprotnem koncu mize in želel vedeti, kaj da je dejal » on « » njej ali prav za prav šaljivo to, kar to, kar rekla Potem pa sva se o tem pričkala B J ona" „njemu" Nekateri ljudje gredo zopet v nasprotni smeri pre daleč. Tako sem poznal gospoda se že od narave tako rad smejal, da ga je moral vsak, ki se je hotel njim resno razgovarjati prej zagotoviti, da mu ne bo povedal nič smešnega. Pa če se je tudi posrečilo, mu to neovržno dokazati, posilil ga je vender pri vsaki besedi, ki se je spregovorila, divji krohot. Enkrat ga je vprašal nekdo na cesti, koliko je ura. Tedaj pa sem videl, kako je obstal, se tolkel po stegnih, ter se na ves glas kro- hotal. Kaj resnično smešnega se možu ni smelo {povedati. To bi ga bilo ubilo na mestu, kakor strela. Tedaj pa sem odločno ugovarjal gospé Cutting, ki mi je očitala frivolnost, ter jo naganja! za rabljive misli. Zamislila se je ter mi nasvetovala vzorce". Vse se mi ponesreči, česar se lotim. Iskal sem Pa z vzorci nisem bil zadovoljen in prosil sem jo, nenavadne, čisto nove snovi za kratek članek. Napisati naJ dalje premišljuje. In premišljevala je, posodo za čaj hočem par strani o nečem nezaslišanem, sem dejal sam v mi nazadnje predlagala vreme, katero jej je pri sebi, o čemer še nikdo ni pisal ali govoril ; to poteïn ne^i zadnjič zbujalo prav duhovite misli. lahko obdelam popolnoma po svoje. In lazil sem okoli In od tedaj se zastonj trudim po cele dni, ter si belil glavo; a zastonj. Včeraj pa nas vreme iz glave in kaj druzega vanjo. i da si spravil Su 436 N V i Letnik L1X Seveda grozno slabo vreme Vsaj zdaj ko to kakor škrjanec, zaprt v pisalni sobi î na nepravem kraji pišem in če ne bo ravno slabo, ko me boš čital, postalo in na poti. Mesta bi se morala pokriti s steklom, kuriti bo gotovo kmalu ** . i i' t( » ' • * Po našem prepričanju vreme vedno slabo niti Z""1- ** _ vremenom je tako, kakor z vlado: more ustreči. Po leti tožimo o neznosni ta, niti ono ne vročini, po zimi s paro in razsvetljevati z elektriko. Vreme je kakor kmetska deklica in igra v mestu žalostno vlogo. Na travniku se njo prav radi pošalimo, a če jo srečamo v mestnem drevoredu, se nam ne zdi tako vabljiva. Oni neprisiljeno Spomladi in jeseni grajamo vreme, iskren smeh in krepak glas, ki sta tako veselo odmevala da ni niti mrzlo, niti toplo, ter zahtevamo, naj se vender po kmetskem dvorišču, se ne skladata s fino uglajenostjo enkrat odloči za to ali ono. Ako je lepó, pravimo : ubogi mestnega življenja, in nje navade se nam zazde nadležne. Ni dolgo tega, kar nas je osrečevalo skoro tri tedne o neznosnem mrazu. .1 kmet, limo za y ■ • ■•; suša mu bo vse vzela. Ce dežuje, mo vreme. Če prebijemo december brez snega, z nepretrganim deževjem, tako da sem postal nazadnje „nekak prokleto izmučen, neznosno hropeč in skrajno se vprašujemo nevoljno, kam so vender prešle naše ljube že nekdanje zime, in govorimo tako, kakor bi nas kdo pre- neprijetno premočen mrlič", kakor se je blagovolil izra varil za nekaj, kar smo kupili in plačali. Kadar začne žati afektirani gospod Mantalini. (Konec prih.) snežiti, tedaj pa kolnemo, da sramota za poštenega kristijana. Prej ne bomo zadovoljni, da si bo vsak sam napravljal svoje vreme ter je lahko obdržal za-se. i Dokler pa to ne pojde, odklanjamo sploh vsako vreme. Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske Vender mislim, da je le nam meščanom vreme tako družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. januvarja 1902. nadležno. Doma na deželi nam je narava ljuba v vseh ■■■■■Ml prikaznih. Kaj si moreš misliti lepšega, kakor sneg, ki pada KTjK, Î J •. . \ • v gostih snežinkah tako skrivnostno tiho po polju in Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi o ogledovanju živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo drevju » kot ju odeval v ženitvanjsko obleko. In kako za sprejem i » in naj ji priloži krasno se je sprehajati po zmrzlih tleh ki zadonijo pod vsako stopinjo ko nam zveni kri v tankem, rezkem zraku, in se glasi iz daljave lajanje ovčarskega psa in otročji smeh î tako nežno in jasno, ko glas zvonca po 1. izpisek iz krstne knjige (ali krstni list), 2. domovinski list, 3. šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva prostih planinah. In zabava na drsališču. Na gladkem jeklu letimo kot blisk po prožnem ledu ter mu izzivamo izučil pri kakem kovaškem mojstru j 5. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem zvonke glasove In kako ljubka pomlad narava v svojem osemnajstem letu Ko gleda malo zeleno peričje vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, tako sveže zaupljivo v svet, kot mladina, ko namerja m0rej0 dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi, prve boječe korake v hrupno življenje ; ko zagrinja rožno prosiiec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih in belo cveteče drevje, kot praznično oblečene vaške de klice, bleščeče bele hišice v oblak nežne krasote, in se razlega po gozdnem zraku petje kukavice. In poletje s svojim temnim zelenjem in trudnim šumljanjem, ko šepe-čejo deževne kapljice prisluškujočim peresom resne skrivnosti in trepeče polumrak po gozdnih potih. In jesen, o kako tožno lepa je v svojem zlatem žaru in umirajoči krasoti svojih pestrih gozdov, o svojih krvavih solnčnih prilog priložiti še: 6. ubožni list, 7. potrdilo, da je že dve leti bil za kovaškega pomočnika i Prošnje za vsprejem v podkovsko šolo naj se do 15. decembra 1. 1901. pošljejo vodstvu podkovske šole v Ljubljani. 1902 zahodih i s svojimi skrivnostnimi večernimi meglami vahnimi gručami koscev, težko obloženim sadnim drevjem vpitjem trgačev in kmetskimi razveseljevanji. Šola bo trajala do konca junija Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi j iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra: brez pre-skušnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski mojster. Celo dež, sneg in toča se nam zde le koristni slu Nauk v podkovski šoli brezplačen, učenci mo žabniki narave, če jih opazujemo na deželi, ko vrše svoje rejo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne priproste dolžnosti; niti ledena burja ni večja nesreča, šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo kakor vsiljiv prijatelj, če ga srečamo med plotom in sečjo. y šolski sobi. Toda v mestu, kjer se omet po zidovji peni pod Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim solnčnimi žarki, kjer napravlja sajasti dež blato in uma- začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo vetrovi po temnih ulicah in cvilijo okrog voglov, v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih razsvetljenih od plapolajočih plinovih svetilk, tu nas na- boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih zanost, in se gromadi sneg v blatnih zametih, kjer tulijo mrzli rava ne razveseljuje v nobeni podobi. Mestno vreme je in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega Pokojnik je bil vsestransko spoštovan. Rojen je bil 1 in mesovnega oglednika. Oton 1819 mašnika posvečen je kaplanoval nekaj časa v Detela v TržiSu Dobu in v Šmartnem pri Kranj potem pa postal profesor 9 predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske Dr Karol yitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. 9 na ljubljanskem semenišču. Leta 1888. je bil imenovan stolnim proštom. Mnogo let je bil tudi član dež. šolskega sveta, narodnostnem oziru je bil odločen nasprotnik slovenskih narod nostnih prizadevanj. Pogreb njegov je bil jako slovesen. Večj del svojega imetja je zapustil za škofove zavode Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne Strokovni tečaji za krojače šivilje Napro 27 in 28. decembra t. !.. in sicer: 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske decembra pa za učence podkovske šole iz pod- šeni smo, opozarjati na naznanilo krojaškega strokovnega uci-lišča v današnjem listu z opomnjo, da se morajo zglasiti v te tečaje tudi tisti krojači in šivi anove podelil. k o i i m si. dež i db t šole 28 elil. V tečaj za pouk o prikroj vanju ženskih oblačil sprejemajo se pa poleg šivilj tudi druge kovstva in ogledovanja klavne živine in mesa Kovači dame, ki želij učilišča, gosp pouka za lastno vporabo Ker je dja tega Kune kot strokovni učitelj v obrtno-pospe kateri hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri pod- ševalnem poslovanj c. kr trg ministrstva s poučevanjem v pisanem vodstvu do dne 15 decembra drugih mestih zadržan prirejati doslej običaj vsakomesečne Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 23. oktobra 1901, Dr. Karol yitez Bleiweis Trsteniški. tečaje v Ljubljani, zglase naj se torej vsi, ki želijo udeležbe, pravočasno pri vodstvu učilišča v Ljubljani, Gospodske ulice 7. Zboljšanje rudniških plač v Idriji. Dne 25. sep- cesar potrdil plačilni in pokojninski red za vse tembra rudniške delavce c. kr. rudnika v Idrij Novi plačilni in štik O Oi ovo w W w w Novice. Osebne vesti. Okrajni glavar v Litiji, gosp Matij Grill šel v pokoj dobil tem povodom viteški križec Franc Jožefovega reda Absolvirani tajnik gosp Ivan P a c a k je imenovan stavbenim pristavom na Kranjskem pokojninski red stopi 1 januvarja 1902. 1. v veljavo. »Gospodarska zveza« priredi meseca novembra ponavljalni kurz za knjigovodstvo hranilnic in posojilnic ter konsumnih društev. Prestop v protestantizem. Minolo nedelj ljubljanski protestantski cerkvi 14 oseb prestopilo k protestantizmu. Vse te osebe so nemške narodnosti. V zadnjih dveh letih cerkve v na Kranjskem že nad 50 oseb izstopilo iz katoliške ekspozituri za trasiranje v Jesenicah sta premeščena nad z Danaj inžener gosp. Fran Sch Zalevs ki iz Krakova, županu v Kranju ces. svetniku Karolu pristav gosp Val Cesar je odredil, da se mestnemu Vipavska železnica. pri Rojčih v dornberški županiji in ljudstvo v nedeljo z vese V kar soboto so predrli predor so praznovali delavci k Naj- pri železnici gredo hitro jem zpod Predor je dolg 180 m. Dela rok, tako da je pričakovati, viši přiznáme Dr. Karol Chloupek, dosedaj distriktni da prihodnjo spomlad bo izročena železnica prometu zdravnik v Šoštanju-Velenju, preseli se s 1. novembrom kot Talijo za rešitev življenja v znesku 20 kron je zdravnik v Ljutomer Gosp dr A kot okrožni zdravnik v Brežicah, zdravnika jako pogrešali. Promocija. Dne BO. oktobra je bil na graški univerzi promoviran doktorjem bogoslovja gosp. Josip Somrek S tra šek nastani se deželna vlada priznala Jan. Jarcu iz Gornjega Boršta, ker je so doseiaj slovenskega 28. julija rešil iz vode 121etno Marij [> Jare. Visoka starost. Vdova gospa Josipina Kuller rojena v Radečah, obhajala je te dni stoletnico svojega rojstva ona je najstarejša žena na Dolenjskem Gosp Jos tiller kapi pri Sv Jurju v Slov. Goricah Na istem vseuči- čvrsta in gre tako po koncu in naglo kot dekle. Njen soprog Karol lišcu je bii te dni promoviran doktorjem prava gosp. Kavčič iz Trsta. Odlikovanje. Profesor na goriški realki gospod Ferdinand Seidl je imenovan dopisnikom centralnega zavoda je bil vodja zemljiških knjig v Radečah. Posnemanja vredna vspodbuda. Kakor poroča r> Montan Zeitung" je svetnik Tschebull v celovški trgovski in obrtni zbornici prožil akcij da se na Koroškem in na za meteorologijo na Dunaju in sicer v priznanje njegovega ranjskem zasledoval premog. Zbornica se je z motiviranim znanstvenega delovanja. Prvomestniku družbe sv. Cirila in Metoda sta donesli prvomestnica šentpeterski ženski podružini gospa Veza dr. Šlajmerjeva ter njena blagajničarka gospa Marija Trčkova Čisti dohodek zadnje velike veselice obeh zlruženih podružin z nekaterimi drugimi darovi, v vsem 405 gld. kr. poročilom obrnila na vlado, naj za podpi tega dela dá , saj samo 100.000 kron. Tudi pri nas bilo vredno, da se kaj stori je na Kranjskem mnogo in lepega premoga. Nedostaje kapitala, drugo se vse dobi. Občni zbor političnega društva »Edinost« v Trstu se je vršil preteklo nedeljo v Barkovljah. Vzklikom m pa 100 gld. kot pokroviteljnino gosp. ljubljanskega odvetnika dr. Krisperja, skupno svoto 505 gld. 68^3 kr. Ob svoji veliki narodni požrtvovalnosti živeli šentjieterski podružnici in najmlajši njeni pokrovitelj gosp. dr. Krisper! Nova ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se ustanavlja za Novo mesto in okolico. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. bil izvoljen stari odbor. Na shodu sta govorila tudi državna poslanca Spinčič, ki je dovedel ad absurdum Kôrberj zahtevanje, naj bi Slovani v Primorju zapostavili svoje težnj m deželni poslanec dr. Ryb je pojasnil razmere v tržaškem deželnem zboru oziroma občinskem svetu Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo dne novembra t. svoj zabavni večer v dvorani „Regens- burgerhof I. Sonnenfelsgasse o S J O ) ~ • . HO- NOVÍ volilni red se razglasi tekom meseca novembra, nove So vsako prvo nedeljo v mesecu, h katerim pa volitve pa se bodo vršile meseca januvarja. Najnižji cenzus Zabavni večeri tega društva odbor . udje posebnih vabil ne razpošilja. Pristop imajo je določen na 5 kron. Volilni listki se bodo dostavljali po pošti. jn prijatelji društva. Začetek ob šestih zvečer. Prost dr. Lenart Klofutar. soboto zvečer je Umrl je v Ljutomeru davčni kontrolor gosp. Fran umrl v Ljubljani stolni prost gosp. dr. Lenart Klofutar. Ivančič. Konjsko meso na Dunaju. Lansko leto so za Stara vrtnica klali na Dunaju 25.646 konj torej Dunajčanom dobro tekne. Ves občinski svet in 56 oslov. Hildesheim-u na Nemškem stoji Konjsko meso vrtnica, ki je stara že 1000 let. Do letos je cvetela vsako f zaprt. Iz Lvova javljajo : v Przysietnici, Plaeznik je naznanil nedavno vsled sklepa leto in velikanski grm cvetja bil sveta Župan občinskega tako težka fizična dela. da so radi tega bolni. Učitelj tožila ves občinski svet zaradi obrekovanja, in sodišče vsled kras kraju, katerega redkosti obiskovalo mnogo ptuj Letos pa se je učiteljico Rajovsko, da sili otroke gim sušiti. Po natančnejši preiskavi se je pokazalo, da ajati bile vse korenike polne vrtnih ušij, katere so spodjedale v • ZIV- ob sodilo vsakega zatoženca na teden dni zapora. Obsojeni občinski strokovnjaka, ki je svetoval svet je uložil seveda ničnostno pritožbo, toda višja instanca je kar se je tudi zgodilo prvo obsodbo potrdila. ljensko moč vrtnice. Da jih odstranijo, namazali so vse korenike z raztopljenim apnom, toda to ni pomagalo. Poklicali so , da Mrčes Prestolonaslednik in Na vojaških vajah v Doljnem Miholj prodajalee razglednic jih z petroljem odstranijo, poginila vsled petrolja in grm vrtnice je jel o svojem 1001 letu zopet cveteti. Henrik Ibsen je, kakor javljajo listi, neozdravljivo je neki starček razglednice vojakom, da si s tem zasluži kak Hrvatskem prodajal bolan. Zdravijo ga trije najslavnejši zdravniki Kristijanij a vsi krajcar. Nekega dne približal se je spremstvu prestolonaslednika, Vsa Danska, Švedska trije so konštatovali, da more živeti se par mesecev ne vede. da mu prepovedano. Takoj so ga zgrabili vojaki, slavnega pisatelja; vsaki dan dobiva Norveška se toplo zanima za stanj ogromno cvetlic, dragih da ga stavijo na odgovor, ker se je brez dovoljenja približal vin itd. Ibsen sam ve, da je izgubljen. Ves svoj čas porablj visoki gospodi. Starček jel je prositi in plakati, da naj mu v to, da piše roman svojega življ odpuste, a zaman: vojaki hoteli so šiloma, da mora niimi ostaviti vsi strežniki Kadar piše, ga morajo Vse to je privabilo prestolonaslednika, da je prijezdil bližje vojakom, rekoč: „Pustite siromaka v miru". Stopivši s konj Stolp porcelana bodo postavili Francozj jel je ogledovati razgled gori pri Saint Claude ter jih tudi od starčka kupovati, krasen razgled Raztega znamenitega stolpa i na bode Vzgledu prestolonaslednika so sledili drugi in kmalu je srečni starček prav dobro prodal svoje razglednice Spomenik razkralju Milanu, katerega je za Mi- služi svoj kruh samostojno Kako so pridne francoske žene. Po najnovejši statistiki se je dognalo, da si na Francoskem polovica žensk Tako je na pr 450 zdravnic lanov grob naročil hrvatski ban, je dovršen in bode te dni 519 pisateljic, 3.600 slikaric, 3 500 gledaliških igralk, potem pripeljan v Krušodel. Spomenik je visok 4 metre in 1 meter 80 centimetrov. Na spomeniku kralj Milan", grb Obrenoviéev in napis: „Tempus et memu ius". srbska napi kralj n širok Tu počiva 12.000 babic, 30.000 modistk, 50 000 državno nastavljenih po pisarnah, 95.000 redovnic, 245.000 v raznih trgovinah krona ter nastavljenih, 500 900 žive od premoženja, 570 000 delavk Prijatelji kmeta. Nižjeavstrijsko obrtno društvo zahteva, da se zviša carina na uvoz poljedelskih strojev in da se zniža carina na uvoz žita in živine. Avstrijski kmet potre- Ko se je pod" poveljstvom slavnih generalov in patra'Ivana v tovarnah, 650.000 služkinj, 950 000 šivilj in 270.000 tacih, se pečajo z poljedelstvom. Kdaj je prišlo v navado opoldansko zvonjenje? buje stroj druzih držav, ker jih doma ne dobi bilo zvišanje carine na stroj zatorej škodlj Ce pa Kapistrana združila vsa krščanska vojska, da brani Beligrad se pred Turki, je tedanji papež Kaliksto III. zapovedal znižala carina na žito, prišlo bi iz drugih dežel toliko žita in se po vseh krščanskih cerkvah zvoni da naj živine k nam, da bo domačemu žitu in živini opoludne, da se s tem padla, nego cena še nižje ljudstvo opomni, da moli za srečen izid vojne dosedaj. Kmetski poslanci bodo vedeli braniti V bitki 1. 1456 uničile so tudi proti Turkom res krščanske čete turško pravice in koristi kmetov vojno in v zahvalo za to odredil je isti papež, da naj se zvo- Zmešnjava v gostilni. V nekej peštanjskej gostilni njenje vsaki dan opoludne ohrani za večne čase, da se ljudstvo sedelo je neko nedeljo vse polno občinstva. Gostilniški vrt je spominja velikih dobrot, ki jih ima od svojega stvarnika. bil krasno razsvetljen in ciganska godba goste katerih je bilo okoli 300. Nakrat pa nastane pri nekej mizi ruskega carja v Gdaňskem Ruski in nemški car pa Židje. Za časa bivanja zlasti francozko časopisje z za- šum in glasno napivanje, na kar nastane pri istej mizi pretep, čudenjem pisalo o tem, da je ruski car nemškemu Ostali gostje gledali so nekaj časa začudeno ta prizor, pola- poveril nalogo, da izroči goma pa so se jeli vmešavati med prepirajoče trenil, je nastal vik in pretep po celem vrtu, ne da kakor bi znal cesarju pogorelcem ruskega obmejnega me- kedo za kaj se gre Godba prenehala svirati, pri vratih to pomeni približanje steca Wištitena večji dar v denarjih ter sporoči carjevo obžalovanje nad to nesrečo. Nekateri listi so izrekali slutnjo, da Rusije Nemčiji. A kako slabo so so se prikazali orožniki, toda vsega tega niso opazili razbur- umeli ti listi fino politiko ruskega carja, kaže sledeče: Nemški ljudj so se prepirali in tepli kar vprek Šele pet cesar je nato iz lastnega daroval tem pogorelcem vsak dan najsterim huzarskim vojakom se je posrečilo, s sabljami umi- 500 hlebov kruha in toliko funtov govejega mesa, to pa radi riti razburj ljudstvo, katero ni vedelo odgovora, za kaj se tega, ker so prav za prav tako srdi jeden na druzega. Sest težko ranjenih prebivalci tega mesteca žilah so odnesli v bolnišnico lavec, kateremu d nemškega cesarja pretaka sami judje in ker se po po njegovem angležkem sta bila mrtva in sicer jeden de- pokoljenju — židovska kri ! Car Nikolaj torej ni mogel izbrati jeden tistih huzari redar zadel težko rano na glavi pa primernejšega odposlanca k židovskim pogorelcem, nego je zm zadela redarj so prišli mirit, a ga je med splošno nemški cesar. Zdaj se čuje, da se vsled darov nemškega ce- sablj Najstarejši Gutenbergov tisk najden. V deželni sarja Wištenskim judom tako dobro godi, da so začeli lenobo v Wiesbadenu so našli najstarejši Gutenbergo 1447., ki predstavlja astronomičen koledar. tisk pasti, mesto da bi delali in zidali nova poslopja. S tako sodrgo naj bi bií car omazal koga druzega? Imovino panamske družbe bodo kupile ameriške Katoliške in protestantske knjižice v Nemčiji, združene države za 50 milijonov dolarjev. Ta vest je prišla V Nemčiji je 80 katoliških in 120 protestantskih velikih cer- iz Londona. kvenih knjižnic. Mnoge protestantske knjižnice so nastale Boj med angleškim vojaštvom. Londona se zatrtih katoliških samostanov. Vse protestantske knjižnice imajo poroča: V Aldershofu je prepir mej Durhamsko infanterijo in 1550 rokopi 5539 rokopisov in protestantski semin 3.664 zvezkov, a katoliške knjižnice imajo Worchesterskim 1,019.118 zvezkov. V Tiibengenu ima knj polkom obeh provzročil, da so se te dni vojaki s 25.000 zvezki, a katoliška fakulteta s 40.000 zvezki polkov pričeli klati z bajoneti. Vsa okna v Durhamski vojašnici so razbita. Vojaki so drug na druzega tudi streljali. Mnogo vojakov obeh polkov je ranjenih. Letnik L1X. C E Stran 439 Soprogo umoril. Kakor poročajo iz Budimpešte, je zabodel 11. m. m. delavec Fran Sedôk svojo ženo z nožem ter jej préparai trebuh. Sedôk je bil že nekaj časa jako ner- vozen in je storil morda ta strašen čin v hipni blaznosti. Koliko se producira petrolja? Leta 1900 pridobilo se je iz zemlje 138 milijonov pudov petrolja in sicer na Ruskem 68 milijonov pudov, v Zjed. državah 58 milijonov, v Indiji 3 milijone, v naši monarhiji 2 in pol milijona, na Rumunskem pa 2 milijona. Ostalo odpada na 8 drugih držav, ki pa petrolej, ki ga pridobe, porabijo samo za-se, torej njih proizvod petroleja. ne pride v poštev na internacijonalnem trgovišČu Splošna stavka na Španskem. V Stoila na Španskem je zboroval kongres delavcev, ki je sklenil, pričeti na Španskem splošno stavko delavcev. Še nekaj o morilcu Czolgoszu. Novega Jorka se je poročalo, da je došlo ravnateljstvu jetnišnice v Auburnu že nad 1000 tisoč prošenj za dovoljenje, prisostvovati usmr- čenju Czolgosza. Po postavnih določbah je smelo usmrčenju prisostvovati le 22 prič. Vsak dan je prihajalo ravnateljstvu množina cvetja, sadja in pisem za Czolgosza. Te stvari so od-šiljala razna anarhistična društva, a ravnateljstvo jih morilcu ni izročilo. Kaj vse so ženske v Ameriki. Tamkaj, „onstran velike iuže", se je moškim res bati, da ne bodo naposled nič dela imeli, ker jim vse prevzamejo podjetne in „pridne" Ame- ričanke. Skoro ga ne bo kmalu posla, se mogel iz- ključno imenovati moški. Tako je najboljši postiljon v Ameriki med dvema mestoma, katerih ne veže železnica, mlado dvajsetletno dekle. Njena vsakdanja pot pelje po najbolj samotnih krajih in skozi divje gozde, v katerih ni nič novega, ako je njen poštni voz napaden od tatov in roparjev. Toda ona uide vsakokrat s svojim blagom in svojimi potniki srečno in jih brani s samokresom v roki. Druga zopet ima največje veselje nad tem, da je dobila službo, v katerej more zasledovati lovske tate po gozdih, seveda na konju in oborožena. Tudi ženski dimnikarji niso nič novega v Ameriki. Za službe kurjačev na parnikih pa je že v navadi, da se vporabljajo ženske, si semtertja vender še nadevajo rokavice, da težkem delu manj pokvarile roke. pa si pri tem V nekem švedskem mestu Nasso obstoji vsa požarna bramba iz 150 ženskih udov, vrše svojo dolžnost v vsestransko zadovoljenje. Dunajsko dobrodelno društvo za tople sobe. do leta je naval pomoči iskajoČih v zimskem času Od leta toplim sobam, kjer se jim daje gorko jedilo in prenočišče, večji, tako, da to dobrodelno društvo za tople sobe z največjim trudom komaj vsem zahtevam zadostuje. Da se to človeko- ljubno loterijo podjetje podkrepi, je si. finančno ministrstvo dovolilo s srečkami po 1 krono, katera bo imela 2300 do- bitkov z jednim glavnim dobitkom z 40.000 kron srečkanje lt). januarja 1902. in bode Loterijske srečke. 15?» V Brnu dne 30. oktobra t. 1.: 13, 34, 29, 38, 52. Na Dunaji dne 26. oktobra t. 1.: 31, 18. 22, 20, 51. V Gradci dne 26. oktobra t. 1.: 81, 55, 27, 35, 2. rž Tržne cene. V Ljubljani dne 31. oktobra 1901. Pšenica 6 60 h, ječmen 8.40 oves J\ h, ajda K 6.50 h, turšica K 6.50 h, leča K 10. - h, fižol K 8.50 h proso K Vse cene veljajo za 50 kilogramov. 00 J. Blasnikova „Velika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez sto let 9 O je torej edino le prava, starodavna „rra tika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" i sako drugo zavrnite, kot nepravo. //V. / ? " * Vizitnice in kuverte firmo v priporoča i Blasnikova tiskarna Ljubljani i Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. in založba: Blasnikovi nasledniki.