Neodvisen
Letnik 2.	Maribor,	torek	1.	aprila	1919.	Štev.	73.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27—, celoletno K 54 — Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4’—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 20 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
političen list.
- -  — —
Visoke cene in naš kmet.
Nemci so širili pred nekaj dnevi med našim kmečkim ljudstvom letak, s kojim so nagovarjali naše ljudstvo, da se naj pridruži Nemški Avstriji. Letak je bil poln laži ih naspi otij, toda sestavljen spretno, da je mogel vplivati na priprosto ljudstvo, ker je le zelo paz'jiv in izveden bralec mogel spregledati vse neresnice. Tako se je na primer trdilo, da bi kmet dobil v Gradcu za svoje pridelke, seveda tudi za moko, dosti višjo ceuo ko tukaj — na drugem mestu se je tožilo o tem, da v Marn-betškem okraju baje ni moke. Že s tem stavkom so si Nemci dali sami po gobcu: V Gradcu so cene višje le radi pomanjkanja. Če je moke, masti in jajec dovolj, cena pada, ako tega pri-mankuje, postaja cena vedno višja in višja.
Ako bi bila tedaj meja proti Nemški Avstriji odprta, bi cene pri nas hipno zares poskočile, nastopilo bi pa tudi takoj veliko pomanjkanje in Murenberški okraj, ki baje sedaj mma moke, te moke gotovo nikoli ne bi dobil, obratno obsojen bi bil v lakoto in stradanje.
V	območju naše države se bo pa gotovo tudi Maienberškeinu okrajif dobavila potrebna moka.
Visoke cene so seveda na prvi pogled zapeljive za onega, ki ima vsakdanje potrebščine na prodaj, strašne pa onemu, ki jih mora ku-
Prepir.
Živela jq starka, ki je imela tri sinove Ivana, Doreta fn Toneta. Njeno imetje je bilo ogromno, dragoceno. Zemlja bogata, plodovita, polna zakladov, pokrita z blesketajočimi, vabljivimi, biseri. Veličastni gozdovi s starodavnimi debli, mamljivi logovi z ljubkimi cvetjem posutimi tratami, kristalno čistimi studenčki in urnimi potoki, ?0 dajali zavetje plahi divjačini in nudili dom, v nebeške višave vspeniajočim se pticam ter nežni tajinstveni ljubezni. Prostrana polja in travniki, zagrnjeni v slikovite valove zlatega klasja in sočnatega zelenja, so polnili obsežne žitnice in prostorne hleve, starkin ponos in njeno veselje.
Mogočni vrhovi, z ledenimi, solncu kljubujočimi klobuki, v ljubezni oklepajoči se griči, skrivali so pod temno rušo najrazličnejše zaklade in krasote, solzili sladke kaplje veselja in radosti.
Ponosna je bila starka na neprecenljivo imovino, ponosni so bili njeni sinovi, ponosni prijatelji ter drugovi, ki so se naslajali nad temi nebeškimi lepotami.
4S0 *im zavidali, sfečo, kleli tiho zado lmost, stezali svoje smolnate prste
ter briz9 !!?rti?ze *n sovraštva v Čarobno Čašo sloge tn mod,
piti. Kaj bi pa rekli naši delavci — tudi Nemški — k temu, ako bi moruli plačevati mast po 60 K, mcko po 20 K kg, eno jajce po 2 K, kakor to obeta letak slovenskim kmetom? Ne vem, ali bi ostali mirni in ne bi prišlo do štrajkov, izgredov in na zadnje do boljševizma. In kmet-prodajalec lepih visokih cen ne bi bil dolgo vesel. Da zadosti lačnemu meščanstvu, pred Vsem delavstvu, morala bi vsaka država zopet začeti s rekvizicijami živil, pred vsem tudi živine i-n od tega bi imel naš kmet več škode, ko dobička od onega papirnatega denarja, ki bi ga dobil s prva več. In ker tudi to ne bi zadostovalo, bi začele oborožene tolpe po kmetih pleniti in ropati. Le poglejte v Nemško Avstrijo le malo čez mejo:	Nemški
kmetje severno od Lučan so generala Maistra sami prosili, da bi še njihovo ozemlje zasedel po svojem vojaštvu, ker niso vami pred tolpami, ki plenijo in ropajo Nemški kmeti ob Muri, ki so prišli vsled dogovora sklenjenega
v	Mariboru pod nemško oblast, stokajo vsled hudih rekvizicij in proklinjajo svoje takbzvane^ odiešenje.
A to je samo začetek, na Dunaju so se razmere že bolj razvile in ne bo dolgo, da nastopijo iste razmere tudi po deželi: Tam hodi oroženo vojaštvo broječe kakih tisoč mož po hišah in pobira brez plačila vso hrano, ki jo najde. Na Dunaju pač prav kmalu ne bo ničesar najti in je popolnoma jasno, da se bo to vojaštvo potem razlropilo po kmetih. Potem bo pa zadnja kravica šla, kajti te tolpe ne
Vedela je starka za njih zlobo in hudobne naklepe, krčilo se ji je srce, polno vzdihov in želja, naj bi se strli in zrušili zvijačni načrti zlobnih mejašev ob slogi in moči njenih sinov in prijateljev. Svarila je sinove* opominjala prijatelje in jim klicala neprestano! »Bodite čuječi! Ljubite se med seboj! Krasna je vaša posest in prostrana. Prosto in srečno življenje, tiho in mirno bivališče vajn nudi v bratskem zadovoljstvu. Vaši očetje so jo zgradili v potu svojega obraza, ljubili in spoštovali so jo do slednjega diha. Ded jih je vodil in svaril kot vas svarim jaz. Poslušali so ga in delali po njegovih nasvetih in bili so srečni. Tudi vi ste srečni, ker ste ubogljivi. A ded je umrl kot bom umrla jaz in sinovi so pozabili njegove oporftine, prezrli očetovo oporoko. Čutili so se varne in srečne in v svoji zaslepljenosti pozabili bratsko ljubezen, zgrešili kri svoje krvi.
In udarili so lačno prežeči mejaši na našo posvečeno grudo, oskrunili oltar miru in sloge, porušili in oplenili naš raj, našo srečp ....
Objeli so se nesrečni bratje, vrgli se na kolena pred oskrunjeni oltar, begali po opustošenem raju, iskali pomoči, a bilo je •prepozno.
Umrli so kot sužnji, pokopali smo jih kot hlapce na svoji in v svojo zemljo. Jaz
prizanesejo nikomur in ničemur. In nemška vlada s vsemi izvoljenimi poslanci in vsemi generali, kojih imajo zelo veliko številko rediti in plačevati, je brez vsake moči in kmeta ne more ščititi. In to naj bi bil obljubljeni raj, kjer se kmetu tako dobro godi?-
V	Nemški Avstriji je bil ustavljen \es železniški promet ker zahtevajo železničarji boljšo prehrano, koje jim pa vlada ne more dati. To so prvi znaki poloma. , Naša' država tudi nima lavno izobilja, shajati pa le moremo in tudi za ubožno ljudstvo je skrbljeno v tolikor, da ni lakote. In to je velika prednost, ki jo imamo pred Nemško Avstrijo, to nam zajamči tred in mir, ki je pogoj vsakemu gospodarstvu in blagostanju. Imeli bi mora v enem ali drugem . oziru še nekaj presežka oddati Nemški Avstriji ; pa ne za oni papirnati denar, ki ima tako malo vrednosti, nego za blago, ki ga Mukaj potrebujemo. Veliko takega blaga Nemci . sami nimajo, radi tega se sklenjenih dogovorov ne drže in vsled tega postaja njihov položaj vedno bolj brezupen in še tega ne dobijo, kar bi jim mogli dati. Gelo vojsko so nas izkoriščali in na primer v Mariborskem okraju rekvi-rirali trikrat Več živine ko na Gornjem Štajerskem. Da tega ne morejo več storit}-, ker našega kmeta ne morejo več izsesavati, to jih boli, za to skušajo po svojih lažnjivih letakih preslepiti naše ljudstvo z visokimi cenami, a naš kmet je že davno izspregledal in se na te limanice ne vsede; zadovoljen je s sedanjimi, gotovo dobrimi cenami, pri katerih lahko shaja,
pa sem v žalosti in obupu prosila in molila, da otmem sebe, rešim našo posvečeno grudo in zapustim osvobojeno svojim sinovom.
, Moja prošnja je bila uslišana. Mejaši so se sprli med seboj. In tedaj sem zbrala prijatelje, s pomočjo katerih sem jih zapodila in pregnala s svoje tlačene grude.
Oživela1 je zemlja; vzrastel oltar in raj se je prenovil, pomladil. Veliko je bilo delo, nepopisen trud 1 Rodila sem vas in vzgojila pred oltarjem miru in sloge. — Sinovi in prijatelji,
vi	ste moja moč in nadal ■
Ozrite se po svoji gnidi, po kateri zopet pr<žže zlobni mejaši! Ne spustite rok, da zopet ne planejo po njej ! Usmilfte se mene starke, ki vas je rodila in vzgojila in ne pripustite, da umrjem zasramovana in zaničevana kot so umrli vaši očetje 1 Ohranite samozavesten ponos, ki sem ga vam vcepila v mladosti! Krasite oltar miru in sloge in pazile, da ne ugasne v 'njem luč, ki sveti in ogreva naš dom, naša srcal«
Zasolzilo’ se j« starkino oko, rOsna pa so bila tudi trezna očesa njenih sinov iti prijateljev, kateii so se zakleli, da materino svarilo ne sme ostati pozabljeno. Zaobljubili so s^i neločljivo bratstvo in ljubezen, prisegli so, da' izroče posvečeno posest svojih očetov neoskrunjeno in nepoškodovano svojim potomcem.
Zadovoljni so bili in srečni tako Ivan, Dore kot Tone, V lepi slogi so delovali vsak na svojem
židovskega oderuškega dobička ne mara — ja mu tiidi ne bi prinesel sreče in blagostanja.
A da se prav spozna, gorka ljubezen nemških prijateljev našega1 kmeta, bo le kazalo vzbujati nekaj spominov. Kdo je leta 1914 določil naj višjo ceno za kg krompirja $tiv (beri s osmimi vi> ai ji); ,če ne tisto dobro nemško uradništvo, ki ima toliko srca za našega kmeta ? Kdo je določil leta 1915 ceno ovesu, ki se-je jemal kmetom prisilno s 52 v za kg med tem, ko je smtl nemški parom inar in bogataš Scherbaum prodajati svoje čisto iz-' mlete otrobe kmetom po 58 v kg? Dobri redilni oves je moral kmet dajati po nižji ceni nego je moral kupovati, sicer ne bi vedel rediti s čim svojo živino. Kdo je mučil na.leta našo živinorejo ? Ali ni bila to morda graška nemška vlada? Ali ni Maiiborski nemški magistrat za trg v Mariboru določil leta 1915 tako nizke cene vsem pridelkom, da so začeli kmeti izostajati, ali se ni vsakega kmeta tiralo pred sodnijo, ki je prekoračil te cene za 2 vinarja in ga ni nemški sodnik vedno obsodil? Zares zlati čaji so bili za našega kmeta pod nemškim gospodstvom !
Ali ni ravno ptujski pek Ornig — ki je s letakom gotovo v zvezi — zamenjal kmetom eno škatljico vžigalic za eno jajce? Ali niso mariborski nemški vinotržci plačevali našim kmetom za vinski mošt izvrstne letine 1908 in sicer postavljen v Maribor samo po 14 v do 16 v? To so bile zares visoke cene za kmečke, pridelke in nas sedanje cene v Gradcu, ki jih ponujate v skrajni sili, ne bodo preslepile. Takih prijateljev varuj nas o Gospod!
Zborovanje jugoslovanskih železničarjev.
Mariborska podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« je imela v nedeljo 30. sušca 1919 popoldne v Gambrinovi dvorani izredni občni zbor, ki je bil nad vse pričakovanje izborno' obiskan.
Zborovanje je otvoril podružnični predsednik tov. Jarh. Pozdravil je navzoče, posebno pa predsednika »Zveze« tov. Deržiča, osrednjega odbornika tov. Kolešo in podal na to besedo tov. Deržiču, živahno pozdravljenemu.
Tov. Deržič je v svojem enournem go* voru naglašal neizmerno važnost ogrožene točke na severni meji naše domovine — Maribora. Slovenski železničar je pokazal zmožnost in vstrajnost že tekom vojne, a zasvetile so se to posebno ob in po prevratu
. polju, po svojem načrtu in programu. Njih geslo in materina prošnja jim je bila sveta. S svojimi sinovi so postavili ob luči svarilnega altarja ščite z napisi:	»Iz naroda za narod«, »Vse za vero,
dom in brata«, »Za ljubezen in življenje.«
Radovali so se sinovi in prijatelji, radovala se je mati, kleli in jezili so se mejaši. Stikali so pesti in butali ob ograjo, a ta je stala trdno in močno, kajti temeljila je na slogi-, podprta je bila s koli možatega ponosa, jeklene samozavesti.
Legla je .starka, utrujena in onemogla. Svetel žarek sreče in zadovoljstva je presinjal njeno obličje, ko je zadnjič poljubljala svoj rod, stiskala ga na ugašajoče. sri.e in mu svareč naročevala: »Bodite kakor skala, bodite jekleni! Bežite pred prokletstvom nesloge 1 Čuvajte grudo, čuvajte rod! Mati je srečna, a vaša sreča in sreča vaših potomcev, koreni na vas. Grozno bo prokletetvo vaših sinov, ako vas 'se bodo spominjali v sužnjosti in robstvu .....
Končala je starka, prosta in srečna v svobodnem raju, ... a, groza! pešati je jela tudi luč v oltarju miru in sloge, mejaši so rohneli in besneli ob majajočem se plotu, in sinovi, , ,?!
delal je prenaporno delo v zavesti, da služi svoji komaj osvobojeni domovini: navdušenost za to sveto delo ni poznala meje, čeprav so ga tlačile vse zle posledice dolgoletne vojne. Za svoje požrtvovalno delo pa ni bil niti oddaleka saj toliko odškodovan, da bi mogel dati sebi in svojim najpotrebnejše. Njegovo trpljenje je doseglo vrhunec in za svoje pošteno delo zahteva poštenega pla čila. Noče se posluževati sredstva, ki so se ga poslužili železničarji v Nemški Avstriji, obsoja štrajk, noče stavkati, ker je preverjen v upanju, da vlada in vsi drugi kompetentni faktorji uvidevajo nujnost in popolno rešitev njegovih zahtev za zboljšanje materijelnega stanja. Vlada stori v najkrajšem času svoje dolžnosti in na nas je, da ohranimo še ta kratek čas mirno kri.
Nadalje je razpravljal toy. Deržič o obstoječih plačilnih regulativih, ki so še vedno u veljavi v kraljestvu SHS in zahteva, da se vsi ti sistemi izednačijo. Kar se tiče Južne železnice smo na stališču, da je treba tej železnici postaviti na našem ozemlju vladnega komisarja, ki bi bil istočasno član upravnega sveta Južne, drugače se ne rešimo dunajskega gospodstva, ki nas še vedno ovira v mogočnem razmahu, ki si «ga želima — Poživlja tovariše naj se ne dajo zavajati od zloglasnih agitatorjov nasprotne »strokovne* stranke, ampak naj se vsak jugoslovanski železničar oklene strokovne organizacije na narodni podlagi kakor je »Zveza jugoslovanskih železničarjev«. Naša »Zveza« jd ne politično društvo, ki hoče edino-le varovati materijelne, negovati duševne interese svojega članstva. Za politično udejstvovanje je vsakemu članu prosta pot v politično stranko, ki odgovarja njegovemu mišljenju.
Burno odobrenje je sledilo tov. Deržičo-vim izvajanji m.
Glavna točka dnevnega reda: Delitev podružnice je izvala živahno debato katere so se udeležili tov. Jarh, Repič, Rebol in drugi. Slednjič je bil sprejet predlog, da se za enkrat podružnica ne deli, ker vsi stvarni razlogi govore proti delitvi.
Nato je sledila volitev novega odbora in so bili izvoljeni' predsednikom tov. Jarh, podpredsednikoma tov. Škerjanc in Selinšek živahno pozdravljeni.
Sprejela se je točka strokovnega tajnika, nakar se je k zadnji točki: slučajnosti oglasilo vse polno govornikov, ki so deloma prednašali prošnje in pritožbe, deloma nove predloge, kar se bo vse vpoštevalo.
Zborovanje je trajalo do šestih zvečer in pokazalo kako veliko zanimanje vlada med članstvom. Po zaključku se je zapela naša prelepa himna: »Lepa naša domovina«.
treba računati z zahtevo z dalekosežnimi garancijami za nekaj dalmatinskih mest z znatpejšo laško primesjo. Glede Trsta in Gorice, vsaj kolikor se samih mest tiče, se pa položaj ni izpremenil. V tem pogledu ne moremo računati pri nobeni antantni državi na resnejšo pomoč.
Jadransko vprašanje rešeno ? Rotterdam, 29. marca »Nieue Rott. Courant« poroča iz Pariza: Svet desetorice je imel včeraj sejo, na kateri so bili sprejeti zelo važni sklepi. Načelni sporazum se je dosegel glede treh vprašanj, in sicer glede vojne odškodnine, glede renskega in jadranskega vprašanja Mogoče je, da se bo uresničila obljuba Lloyda Georgeja in polkovnika Houseja, da bodo pogajanja o preliminarnem miru končana še koncem tega tedna.	'•
V	Trstu grozi revolucija. LDU Ljubljana, 29. marca. Kakor je odsek za zasedeno ozemlje izvedel iz povsem zanesljivega vira, s6 Italijani, te dni po naredbi tržaškega guvernerja okoli mesta Trsta razpostavili močan vojaški kordon. Skozi kordon se sme le s posebnim dovoljenjem guvernerjevim Okoličani ne smejo v Trst. Italijani so pričeli graditi žične ovire s škednenjske strani pri Žavlah. Zdi se, da je ta odredba izdana, ker se boje, da v Trstu v najkrajšem času izbruhne revolucija ki bi se utegnila lazširiti na vse zasedeno ozemlje. Da Italija obdrži v svoji oblasti vsaj tržaško mesto kot tako, je posegla po teh drakonskih odredbah. .
S
Dnevne novice.
Političen pregled.
Davek na vojne dobičke. LDU B e 1-
grad, 29. marca (JDU) Zakonska predloga o davku na vojne dobičke je izgotovljena.
i Naše vprašanje. G e n e v e, 2b. marca. (»Slov. Narod«) Pariške vesti javljajo o jugoslovanskem vprašanju, da se pod dojmom ogrskih dogodkov razpoloženje vedno bolj izpreminja nam v prilog. Antantini krogi in med njimi celo Lahi, so pričeli računati s tem, da je treba naše zahteve vsaj deloma izpolniti. Značilen za to razpoloženje je interviv, ki ga je laški delegat na konferenci Cabriui dal dopisniku »Secola« in ki ga je »Secolo« objavil v svoji včerajšnji številki. V tem intertrivu se žc namigava, da se utegne Italija jednako kakor Francija odpovedati številnim teritorijalnim aspiracijam, zi katere dobita gospodarske kompenzacije. Kakor je razvidno iz resnobnega pisanja laškega časopisja, imajo izmed vseh antantnih držav Lahi največ rešpekta pred vplivom boljševizma, zato tudi sedaj popuščajo.
G en e ve, 28. marca. (»Slov. Narod«) Francija, ki ima od 10. marca naprej, kakor smo že javili, neko ožje razmerje z Italijo in ki mora in hoče podpirati Italijo, pa na drugi strani noče zatajiti svojih simpatij do Jngo-slova-iov, priganja v Parizu na sporazum. Dalmacija sme že veJj.iti za rtieno, Pač pa je
-----
—ti
Obžni zbor krajevne organizacije JDS
se vrši danes v torek ob 6. uri zvečer v „Narodnem domu".
Odborova seja krajevne organizacije JDS se vrši danes v torek ob pol 6. uri zvečer v „Narodnem domu".
Mestni šolski svet v Mariboru je odredil, da se zaradi izprememb v učiteljskem osobju začasno prekine pouk na vseh mestnih ljudskih in meščanskih šol do preklica. Redni pouk se pravočasno naznani potom listov in časopisov. ♦
Koncert v hotelu „Union“ je privabil prvi dan mnogo ljudij. Igra se umetniško, vsaj so moči večinoma konzervatoristi. Vendar pa pogrešamo med obiskovalci one gospode, ki obiskujejo »Theresienhof' in druge nemške kavarne.	•	•
Razprava pred porotnim sodiščem o unioru nadporočnika Vidmajerja je bila preložena. Zaslišijo se še zdravniški izvedenci in pa več prič.' Ko pride zadeva zopet v razpravo, bomo poročali.
Uboga Nemška Avstrila. Po nemških listih, zlasti graških je dan na dan polno notic in člankov, kako krvoločni smo Slovenci. Dejstvo pa je, rla bi Gradec fn pa Dunaj zadnje dni poginila lakote, če bi ne bilo jugoslovanskih železničarjev. Nemški železničarji namreč ne dajo niti personala niti strojev, da bi vozili vlake z živili, ki jih je dala antanta.
Nemška grozodejstva. Včeraj so pri-, peljali v Maribor več ranjencev iz Velikovca. Nemci so prekršili premirje ter začeli v soboto zjutraj okoli petih z artiljerijo obstreljevati Velikovec. Ranili so tudi civilne osebe. Med ranjenci sta bili namreč tudi dve ženski. Ena je bila težko ranjena, dobila je strel v trebuh. Ko so rie.nške roparske druhali udrle ,v nekatere vasi okoli Velikovca, so oropali vse hiše. Odpeljali so vso živino, odnesli moko, žito, obleko. Več mladoletnih deklic so prisilili V Miribor so prišli begunci, kmetice, katerim so ti nemški roparji vse pokradli. In potem govore Nemci, da mi delamo krivice, če se izžene ta ali oni naši državi nevaren nemškutar.
Ustaši »Črnega Jurja“. Prihodnji sestanek v torek 1. aprila od polu 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma. Vsled nujnosti in važnosti razgovora, je pričakovati polnoštevilne udeležbe.
F. P.
Krožku mestnih uslužbencev v Mariboru so darovali: Letonja Matija, Vidovič Franjo po 20 K; Sert Ferdo, Vezjak Jakob,, Verstovšek H., Nerat Franjo, Šket Franjo, Golob Franjo,
’ edliS Juro, Stoječ Lovro, Serec Jožef po 10 111 I rošt Anton 4 K Iskrena hvala 1 Posnemajte! Skrajna predrznost. Dimnikar Karl Herbst P" -bv. Lenartu spada med one, ki so že dolgo potrebni, da se jih nažene tja, kamor spadajo. 1 ' ^amo, da skuša povsod kazati svoje nemško Mišljenje, izziva Slovence povsodi, kjer j le •flore. Izzivajoče pozdravlja vsakega nemško in Jie da na nobeno slovensko Vprašanje slo-venskega odgovora. Na sodniji je zahteval, da se mora žnjim govoriti nemški, ker slovenski ne razume. Nova vlada je dala koncesijo sedaj k°i iškemu beguncu Mihaelu Jordan, kar je spravilo nadutega Herbsta v največjo jezo.
11 miši j eval si je, da mu njegovega dela ne nioie nikdo vzeti in da sme vsakega Slovenca po svoj e iti na njegovem domu izzivati. V svoji v esnelostj je rekel v Aublovi krčmi, da bo sa«.ega Slovenca ustrelil, ki se samo upa njega
d 'niti. In la|^ izzjva.e naj bi dobil pri nas
koncesije ?
7_i.,^ažna odredba glede prenosa v ino-j.stvu se nahajajočih vrednostnih pa-
miniJ: Opozarjamo na odredbo finančnega S!k! inSrin V Bf.lgradu. W je izšla v 62. šte-lhri in bi f	a*	deželne	vlade	v	Ljub-
skem delu.'0 S prinašamo v Sospodar-
M-irihl?aVt1a Posredovalnica za delo v
marcaTam -V uminolem ,ednu od I7‘ do 22' s v,‘m -, 1E ^'1° prijavljenih 23 možkih in
mn?! i • Prost‘k mest, delo je iskalo 42 ?kih in 5 ženskih, posredovanj se je iz-‘f° M- Delo iščejo: rudarji, ključavničarji, Uai ri*’ pek’’ *rs' Pomočniki, priv. uradniki. * delo sprejme posredovalnica: 19 kmečkih mapcev, 30 zidarjev, 10 tesarjev, več delavcev, 1 9rajščinskega vrtaarja. o. Podčastniške šole v Belgradu in opiju, s 1. majem 1919 se sprejmejo v ^ Srajsko in skopeljsko šolo za pehotne stani d'1^0 sojenci iz civilnega in vojaškega S(j -j1', °Soji za sprejem v imenovane šole -1- državljanstvo kraljestva Srbov, nn m.niV m slovettcev; 2. dokončano 16. in o,,«) el<°račeno 26. leto; 3. vsaj štirje dovr-in	*iUc{ske šole; 4. nravno vedenje
vni^K "a. ezP?.adežnost! 5- če je prosilec oiak, priporočilo predstojnikov. Nevedene
ESnL^aZa,i • izP'ičevoli. Reflektanti es.f stanu "al oddado pismene prošnje
Sil iq QP°iPl°štI najpozneje do dne 1. aprila . 1919 komandantu svoje (pripadne)
divizijske oblasti. V prošnji mora navesti ptosilec, da se podreja vsem pogojem, ki so piodpisani za podčastniške šole. Gojenci se po končani šoli nameste v pehotnih polkih, ki er bodo v sorazmernem času povišani. Gojenci ki dovrše šolo z odliko ali zelo dobrim uspehom pridobe s tem pravico do častniške Preizkušnje.
P°vest iz pekla vic. Naša čuječa Dr f/ S le nekeg-a Antona Mustafa, doma , Pekla stev. 25 poslala na pokoro v tce, ker je prodajal koruzo po 2 K liter namesto po rso K. Tako je prav! Ali pa je P*av, da se pred nosom državne policije in pred očmi vladnega komisarja, na Glavnem trgu za silo spacane »štruce« težke komai 15—20 dkg prodajajo kar po 2 kroni da tudi po 2 401 K? Gospoda, izračunajte’ kdo’
y +navlialfc, fen’ ali kmet> W spravi svoie žito od daleč zunaj v mesto, ter ga
prodaja nekaj odstotkov čez odmerjeno ceno
ali niso še večji grešniki tisti, ki nas tu doma’
za neokusno pecivo prepojerto cestnega
Prahu javno in pod protektoratom oblasti
i nesramno skubejo ?	,
Zaplenjena mast. Kakor znano, so pred
Pai, dnevi zaplenili na mariborskem kolodvoru
l^ vagona masti in slanine. Mast naj bi do-
j.'.1'1 mariborska občina, ki naj bi jo porazde-
It)a n,ed prebivalstvo, ki zelo trpi vsled po-
najkanja zabela. Zdaj pa govore, da namera-
vajo to mast vrniti onim, katerim je bila namenjena. Skoro neverjetno!
Boljši gospod hoče biti Henrik Schrey, za katerega se zanimajo tudi v Gradcu v hotelu prve vrste »nadvojvoda Ivan«. Natakar tega hotela namreč trdi, da ga je Schrey okoruznil za okroglo 1700 K. No, to bi mu še odpustili. Ampak ta boljši gospod je tudi pri nas poskušal postati še boljši, s tem, da je v Barvarski ulici vdrl v stanovanje Antonije Marko in si »izposodil« vse kar mu je prav piišlo in to je bilo vredno 2400 K. V Mariboru imamo tako dobre gospode, da so temu boljšemu gospodu pripravili tudi primerno boljše mesto.
Ljubitelj konj. Posestniku Francetu Bezjak iz Biš^ je bila ukradena njegova kobija v Vrednosti najmanje 6000 kron. To so izvedeli slučajno naši vojaki, ki so imeli na Ščavnici službeno opravilo in katerim so bile razmere ta-mošnjih posestnikov znane. Sumljivo se jim je zdelo, da je prišel neki Martin Toplak čez noč do konja, na kar so telefonično dognali da so na pravi sledi Zasegli so takoj tata in konja, slednjega vrnili zdaj spet veselemu lastniku, prvega po posadili v zapor pri Sv. Lenartu.
Na Legatovem zasebnem učilišču v Mariboru se prično 1. aprila 1919 novi tečaji za slovensko in nemško stenografijo, slovenski in nemški strojepis, pravopis, slovensko in nemško trgovsko pismo, računstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepopis, slovenski in nemški jezik. Prospekti brezplačno. Legatovo zasebno učilišče v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 17, -1.	(
Q'
U.
Dopisi.
Gočova. Šentlenartska nemškutarija si do-mišljuje, da je ravno naša lepa vas najprimernejši kraj za »alkoholične« izlete, kjer se lahko prosto nahajla ter nemoteno spletkari in rovari proti obstoječemu redu. Nemškutarski predrznosti se ne čudimo, pač pa brezmejni potrpežljivosti in hlapčevski ponižnosti vaškega gostilničarja, ki dopušča v syoji ugledni slovenski hiši kričati odurne nemške jodlerje Kdor zaničuje se sam, podlaga bo tujčevi peti I Izletnikom pa enkrat za »vselej svetujemo, da 3e pri nas tako obnašajo, kakor se banserotnim ■ fiiufarjem» spodobi!
t \	■	 —....
£4 Narodno gospodarstvo.
Prenos vrednostnih papirjev v domovino. Po ukazu finančnega ministrstva v Belgradu se poživljajo vsi zavodi na ozemlju Slovenije in vsi dižavljani kraljevstva Sibov,
uprava sama. Naredba navaja podrobne določbe, kako je v pozameznih slučajih postopati. V splošnem je postopek tak, da mora dotičnik, ki ima efekte zunaj države v shrambi, pismeno naprositi dotični zavod, naj izroči papirje enemu zgoraj navedenih zavodov in to pismo s posebnim dopisom poslati Jadianski banki, podružnici v Ljubljani. Podrobne določbe so razvidne iz navedenega Uradnega lista.
Porotno sodišče.
Kmečki strah iz Selnice.
Maribor, dne 28. marca 1919.
Ne mislimo na kak resničen ali tako-zvani strah. Ampak z nesrečno Smrtjo končani dogodek v Selnici (na Slemenu), naj na dvoje strani povzroča strah — dobrih sadov.
Bogomir Žunko je bil še mlad, toda proti tuji lastnini tako nevaren da ga splošno imenujejo »tat po poklicu«. Znal se je izogniti vsakemu zasledovanju. Potikal se je tudi po Mariboru, čez dan po kavarnah, zvečer po kolodvorih. Strah pred njim doma je bil tak, da se je njegov lasten oče izrazil, da če ga dobi, ga — ustreli. Ravno tako se trdi, da se je orožnik Lipar sam izjavil, da kdor Žunkota dobi, ga lahko ustreli.
Med okradenimi je bil tudi France Hlade, ki sedi danes na Zatožni klopi kot — ubijalec, pravzaprav kot maščevalec omenjenega kmečkega straha na Selnici. Tega Hladeta je Žunko že pred vojno okradel. Po vrnitvi iz vojne pa mu je zopet vkradel vso boljšo obleko in perilo, tako da niti v cerkev ni mogel.
Kmalo po tej tatvini dne 30. novembra, je bližnja soseda Marija Hlade, vulgo Lešnik v svoji zaprti kleti zasačila Žunkota. Poklicala je sosede, da primejo tata. Na lice mesta je z bratoma vred prihitel tudi obtoženi France Hlade. Žunko je med tem časom že zbežal. Zasledovali so ga po svežem snegu, dobili so ga v gozdu pobirati kostanje. France Hlade ki je bil oborožen s samokresom, je zapazil, da ima Žunko na sebi njegovo vkradeno obleko. To ga je seveda še bolj razburilo. Pozval je Žunkota, naj počaka. Al Žunko je zbežal, Hlade ga je zopet opozoril naj obstoji, sicer Dn (Hlade) vstreli. Toda Žunko se za to opomin ni brigal. Hladetu se je zdelo, da Žunko Seže v suknjič po samokres, ki ga je tudi pred kratkem vkradel. Hlade je s svojim samokresom pomeril ■ proti nogam bežečega tatu.	Zadel	pa ga je	v	levi bok,
tako da mu je	krpala	raztrgala	črevesa in
.	 ,	—	„	.	izšla spredaj ven. Žunko je še nekaj korakov
Hrvatov in Slovencev, naj tekom meseca mar-1 bežal, potem pa se je zgrudil. Hlade in. ca t.	1.	svoje	vrednoštne	papirje	(efekte)	pre-	družba so mu prihiteli	n%j>omoč,	ga spravil1
neso	v	domovino.	Poziv	se	ne	tiče	denarja	v
gotovini, niti vložnih in hranilničnih knjižic.
Da se olajša ta preno^, je odredilo finančno ministrstvo uradno posredovanje pri repatriaciji. S tem bodo vsi prizad' ti zavodi in zasebniki deležni državne zaščite in dižavnega zastopstva v inozemstvu in varnostnih odredb ob prevozu s čim manjšimi stroški. Pri repatriaciji bosta po naročilu ministrstva sodelovali: 1. v Nemški Avstriji vobče Jadranska banka, podružnica na Dunaju; 2. na Ogrskem Sroska banka, podrUžnica v Budimpešti, kjer se morajo zbrati vsi efekti do dne 31. marca t. 1. Glede efektov, hranjenih v Gradcu, se določa dogovorno z Jadransko banko kot zbirališče Bohmische Union-Bank, Filiale Graz; zanje velja isti rok. Glede efektov, hranjenih v češkoslovaški državi, odredba ne velja. Z ozirom na sedanje prometne iu poštne razmere- zlasti z inozemstvom pa se mora yršiti v tej zadevi vse dopisovanje tudi za inozemske zavode, ki sedaj hranijo efekte, le po Jadranski .banki, podružnica v Ljubljani, oddelku za i epatriacijo efektov, katera se določa, da posr.eduje na-daljne korake, kolikor jih ne poskrbi državna
ajjx
v bližnjo hišo, od tod pa preskrbeli prevoz v javno bolnico v Maribor, kjer pa je vsled težke rane kmalo umrl.
Obtoženec, pošten kmetski fant, napravi najboljši utis. Žato ga niti v preiskovalnem zaporu niso držali. Zagovarja se, da je imel le namen Žunkotu onemogočiti beg in seveda se mu je šlo tudi za to, da dobi svojo vkradeno obleko nazaj. Njegov zagovornik dr. Srnec je podal tako jasno in prepričevalno sliko v verojetnost obtoženčevega zagovora
n sicer je za to obsodbo glasobalo 10 porotnikov. Glasom tega izreka, je Hlade obsojen na 1 leto težke ječe. Proti tej obsodbi je zagovornik takoj prijavil ničnostno pritožbo, ker je sodni dvor odklonil predlog na dodatno vprašanje silobrane.
Danes in »šali večen koncert v hotelu ..UNION"! s j
Sis
« um	m	wmmi>«w»wr-«>rw	»i{"yw	p	»r———  tmmmmmmm m ORmrnim
g ■	V. CMflSnMMSMTf«.:	•'	.,•*	»*W.fc»	/	P	«MV* «4WK
1 ‘	IIt WLTJftU.W * >	iV&ACtMftCii	tl	»Vl-TOMmo.ift	-■••<	«.i	■■-!.	^-TriTT	S	CJkXeiB.'MtflfOt
Prva slovenska kavarna.
Sj	Podpisani	uljudno naznanjam cenj. občinstvu mesta in okolice, vsem znancem in prijateljem, da
j prevzamem s 1. aprilom 1919
tono „CEKTRBL“ s Maribopu, tapeta ulica št. Z1 i
Obenem zagotavljam slavnemu Občinstvu izborno pijačo in vzorno postrežbo ter se priporočam za s£ obilen obisk.	Z	odličnim spoštovanjem
OjMfO p8. VdSlakf lastnik kavarne »Central«. |j
Vozni red.
(Velja od 1. aprila 1919 naprej).
Iz Maribora odhod: 5‘35 zjutraj, 10-13 dop., 4’30 pop. V Ljubljano prihod: 10*15 dop., 2'51 popold., 8-54 zvečer.
Iz Ljubljane odhod: 4‘43 zjutr., 10'41 dop., 5-55 zvečer. V Maribor prihod: 9"30 dop., 3‘04 pop.k 10*31 zveč.
Iz Maribora odhod: 5"33 zjutr., 4'47 pop. V Ljutomer prihod: 8'46 dop., 7’52 zvečer.
Iz Ljutomera odhod: 6'32 zjut., 5‘31 pop. V M a r i b o r prihod: 9'30 dop., 8*46 zvečer. ,
V Radgono Odhod: 4"22 zjutraj, 8’05 zvečer. V Ljutomer prihod: 5'18 zjutraj, 8^6 zvečer.
Vozni red MaribQr —Ptuj — o g e r s k a proga in Koroško ostane neizpremenjen.
Dragotin Riedl, brivec
Maribor, Tegetthoffova cesta 21
se najboljše priporoča vsem cenjenim gospodom.
Naznanilo!
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da zopet izvršujem .
sobno-slihirslio in pleshirslto obrt v Mariboru.
Za cenj. naročila 0 priporočam.
Anton Vaupotič, slikar
Maribor ob Dr., Mozartova cesta 58.
_
I !
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih rax-K glednic, raznega papirja in sploh vseh pi-p	salnih	in Šolskih potrebščin.
V zalogi razne šolske ter leposlovne knji
s)	ae. tudi v hrv. ieziku.
Knjigarna in veletrgovina papirja
Vilko Weixl
Maribor, Glavni trg 22
ge, tudi v hrv. jeziku. Prevzame naročila ga štampilije.
I
S
P 1
M. Letonja, Maribor
Tegetthoffova cesta 23
4\ Zaloga galanterije, igrače, razne steklenice, ™ razglednice velikonočne, mariborske in druge, narodne znake. Na debelo in drobno.
p	Frevzame	naročila ga stampuije.	^
Še v zalogi se nahajajoEe drobnarije in igrače se (JS ^	razprodajo.	^
^ V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. ^
Karbidove svetilk:
stoječe in viseče, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah.
Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik!
C. Th. Meyer
Maribor ob Or., Zg. Gosposka ulica št. 39.
Ob sobotah zaprto.
Semena
vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni
M. Berdajs, Maribor ob Dr.
Solijin trg
,MariMi delavec*
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J.,	„	„
Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezija	„
Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., ITlagdalena, Franc* Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Meier J., Pobrežje, Frau-Staud. cesta Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
eer
is er
—<Df>—
Prva umi
se
r«
mn i mn
ge
Tegetthoffov trg St. 3
priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih' miz.	S	poštovanjem
Rudolf Novak, mizar.
 "~iw
—
©
©
fcj	j[i1[7r-i0rz=T1|	crrr®z=5~||	c=:®zEEil
THE BEX C1
Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 7*1
(nasproti glavni poSti)
Trgovina z pisalnimi, rasmnolevalniml in ratunskiml stroji, pisarniikim pohištvom amerikanskega sistema, ter vsemi plsarniSkimi potrebščinami.
Sprejemajo se vsa tovrstna popravila.
|c=rz@nm
=®c
0
cepice
• VI. v ?_i bojne-čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago.
M. BiOOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št 28
!
Izdaja: Tiskovna zadrug«,
Odgovorni urednik: Fr, Voglar.
Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,