OKRAJNO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI 1"REDNIST\0 !N fPRAVA PTUJ. MLO, 11. NADSTROPJE — TELEFON SI. 158 ČEKOVNI RACUN PR! NARODK! BAKKl, PODRUŽNICA PTtJ, STEV. 643-T 308 UREJUJE UREDNIŠKI ODSOB — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02H ROKOPISO% KE VRAČAMO — TfSKA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNIKA 400 DIN. POLLETNA 200 ČrTRTLETNA 100 DIN Cena din 8.— ffev. 10 — Leto VI. PTUJ, 6. marca 1953 ii imm ol@h zborov je bil potrjen okfipi dmžbam plan za leto 1953 Ptuj, 1. marca (LP). Na da- našnji sedemarm sKupni soji OKicijnega zbora in Zbora pro- izvajalcev Je bil po tolmačenjih in aebatah i:r:gla.sovaii predlog oki-ajnega druiibeaega plana za 1. 1353 s SKupnira planiranim narodnim dohodkom 3.333,725.01)0 diu, predlog okrajnega proraču- na za leto 1933 z dohodki in iz- datki 202,300.180 din in 17 od- lokov in sklepov gospodarskega in upravnega pomena. Obsežni predlogi za sejo, ki so jih pripravili s veti, so zboro- ma raztolmačili predsedniki svetov. Ravno gleae na ob- sežnost in vaznosl tomiačenih in pozneje izglasovanih predlogov, je bilo na predlog sklenjeno, da se zbora ob določenem dnevu se- staneta k skupnemu študiju m diskusiji pomembnejših postavk, v kolikor te niso dovolj pojas- njene že tekom priprav na sejo. V ospredju vseh predlogov je bil predlog družbenega plana ?.a leto 1953, ki ga je raztolmačila predsednica gospodarskega sveta tov. Lojzka Stropnik, med dru- gim v sledečem: »Predloženi družbeni plan okraja Ptuj vsebuje v svojem prvem poglavju predvideno ustvaritev narodnega dohodka, ki bo dosežen v posamezni go- spodarski panoni. V celoti po tem planu ustvarjeno v 1. 'i9o3 tri milijarde 933,000.000 din narodnega dohodka, od tega v industriji 37. v kmetijstvu vseh sektorjev (vštevši gozdarstvo) 42.-3, v gradbeništvu 7,6, v pro- rr.etu 3, v trgovini 3,3. v go- stinstvu 1,1 in v obrti 5,2 odst. Prikazana struktura nam pove in prikazuje značaj in obseg na- ših gospodarskih kapacitet. Iz prikazane s,trukture je to- rej razvidno, da se največ na- rodnega dohodka ustvarja v kmetijstvu in to takorekoč v privatnem .sektorju, ker je naj- obsežnejši. Naslednja struktura o razdelitvi narodnega dohodka nam pove še to. da 78 odst. ustvarjenega narodnega dohod- ka porabijo kmetijski proizva- jalci za lastno potrošnjo in le povprečno 22 odst. odvedejo v dmžbene sklade. Industrija pa, ki ustvari le 37 odst. narodnega dohodka, daje skupnosti petkrat več kakor znaša potrošni sklad proizvajalcev te panoge. To po- nieni, da je produktivnost in- dustrijske proizvodnje za .-.eiih 50n odst. večja od kmetijske piuizvodnje. Se jasnejšo sliko dobimo, če analiziramo skupno presežno vrednost, odnosno oni del na- rodnega dohodka, na katerega reflektira država za pokrije splošno dnižbenih potreb. Ce vzamemo skupna sredstva 1 mi- lijardo 827,888.000 din, na kate- re računa država stoodstotno, potem vidimo, da znaša prispe- vek državnih podjetij 85, dohod- nina privatnega sektorja pa le 15 odstotkov vseh sredstev, ki se formirajo na področju okraja Iz osnovne delitve narodnega dohodka, ki jo predvideva pred- log okrajnega družbenega pla- na, je nadalje razvidno tudi, ko- liko ustvarjajo proizvajalci po- samezne gospodarske panoge pre.sežne vrednosti na 1 dinar zaslužka. Iz te analize je raz- vidno, da se v industriji na vsak dinar zaslužka ustvari 5,43 din presežne vrednosti, v kmetij- stvu 0,22 din, v gradbeništvu 1,03 din, v prometu 1,34 din, v trgovini 0,63 din, v gostinstvu 0,94 din in v obrti 0,73 din. Za planirano ustvaritvijo in osnovno razdelitvijo narodnega dohodka je v tolmačenem pla- nu prav tako važno in mnogo bolj otipljivo poglavje o do- ločitvi individualnih stopenj akumulacije, ki naj jih uporab- ljajo posamezna podjetja v le- tu 1953. Poudariti moram, da je bila določitev tega proporca sorazmerno najbolj zapleteno delo — prvič zaradi novosti dela in drugič zaradi tega, ker so morali gospodarski organi iz- vršiti nešteto razprav s pred- stavniki delovnih kolektivov, preden je bilo doseženo medse- bojno soglasje. Zadevno poglav- je plana, ki je bilo dano v jav- no razpravo, se v nekaterih po- stavkah razlikuje od predlože- nega plana. To je rezultat na- knadnih korektur, ki so se iz- vršile na podlagi nekaterih pri- pomb od strani delovnih kolek- tivov in vsled ponovnega pre- računavanja na baži nastalih sprememb v metodologiji pla- niranja. Prepričana sem, da so stopnje, ki jih sedaj vsebuje tolmačeni plan, veren odraz zmogljivosti posameznih podjetij in jih ne bo treba spreminjati Kljub temu pa želim, da bi raz- prava v tem delu plana osvet- lila marsikatero značilnost, ki iz samih številk ni dovolj raz- vidna.« Barvarna in apretura Ptuj 60 oMesnine« Ptuj 60 Mestne pekarne »Ki-uh in peci- vo« Ptuj 60 Mizarska delavnica Središče 60 Občinska žaga Središče 125 Mestna klavnica in mesarija Ormož 65 Mestna pekama Ormož 55 Klavnica in mesnica Strnišče 65 Pekarna Strnišče 55 Splošne obrtne delavnice Lov- renc 55 Pletarna Ptuj 60 Čevljarska zadruga »Obutev« Ptuj 55 Čevljarska zadruga Lovrenc 55 Obrtna podjetja OZZ Ptuj 104 Strojne delavnice OZZ Ptuj GO 0.s1ala podjetja 50 Opomba: Stanje AS, ki jih vsebuje predlog družbenega plana LRS so le orientacijskega značaja, stopnje AS, ki jih vse- buje okrajni družbeni plan (v koloni OLO) pa predstavljajo za podjetja obveznost. Podjetjem, ki imajo sedeže uprav iz\'en območja OLO Ptuj, so določili stopnjo AS pristojni ljudski odbori ter jih s tem pla- nom navajamo le evidenčno. Za trgovske, gostinske in obrtne odseke kmetijskih zadrug veljajo stopnje AS kot ustrezna podjetja državnega sektorja, le da bo delitev akumulacije ureje- na s posebnimi predpisi. Diskusijo po tolmačenju pla- na so začeli odborniki s pode- želja, zatrjujoč, da bi moralo kmetijstvo, ki daje največ, tudi največ prejeti. Diskutantono jo bilo pojasnjeno, kako je s kme- tijsko proizvodnjo pri nas, ka- ko s potrošnjo kmetijskih pro- izvodov in kaj je treba storiti, da bo mogoče več dajati tudi kmetijstvu in s tem pomagati dvigniti kmetijsko proizvodnjo na stopnjo, da bo lahko več da- jalo družbi. V diskusiji se posameznikom ni posrečilo spremeniti predla- ganih postavk plana, ki so bile utemeljene, kot je že uvodoma rekla tov. Stropnikova: »Naši planski organi, ki so postavili te račune, so imeli pred seboj velikansko in naj- odgovornejše delo med vsemi dosedanjimi. Na osnovi malo- številnih pripomb, ki jih je dala javna razpi-ava in diskusija te- kom enega meseca, ugotavljam, da je bilo delo dobro oprav- ljeno, zato sem jim dolžna pred obema zboroma izreči priznanje za njihovo požrtvovalnost pri sestavljanju tega plana.« O planu razdelitve dohodkov in ostalem opravljenem delu seje bo treba prihodnjič sprego- voriti v presledkih, sicer bi ob preobilnem materialu s seje bilo spregledano tudi v javnosti marsikatero vprašanje. Isto za- htevajo potrjeni odloki in skle- pi, čeprav bodo objavljeni v Ur. li.stu LRS. Mladina ptnjskega okraja pozdravlja V. kongres Li! Ptuj, 6. marca (GR) Danes po- poldne bo v Beogradu svečana otvoritev V. kongresa LM.I, ki bo trajal do 9. marca. Delegati iz v.se države bodo ocenili delo in napore, ki jih je mladinska organizacija dosegla v obdobju od IV. do V. kongresa LMJ pri vzgoji mlade generacije in po- moč mladine pri izgradnji svo- je socialistično domovine in pre. diskutirali predloge za bodoče delo. Veliki in pomembni so uspehi, ki jih je mladina v tem obdobju dosegla. Saj je vedno bila v pr\'ih vrstah borcev za napredek, za boljSc življenje delovnega človeka. Skupno z našo Zvezo komunistov in So- cialistično zvezo deloT-nega ljud- stva (LFJ) se je stalno borila za demokratično urejeno novo Ju- goslavijo, za tako domovino, kjer ne bo izkoriščanja človeka po človeku. Nikoli ji ni bilo žal za uresničite*; tega, tako lepega In plemenitega cilja, žrtvovala je veliko svojih mladih sil in moči. Tudi v bodoče bo naša mladina pripravljena žrtvovati vse svoje energije za %mago so- cializma, za svobodno in neod- visno Jugoslavijo. Tudi mladina našega okraja pozdravlja svoj V. kongres z le- pimi uspehi., doseženimi v ob- dobju od IV. kongresa LMJ in v predkongresnem tekmovanju. To tekmovanje je ponoven do- kaz, da mladina ptujskega okraja ceni svojo organizacijo. Pripravljena je in tudi hoče pri- «pevati svoj časten delež pri na- ši socialistični graditvi. v tekmovanju za v. kongres IJMJ, ki se je začelo tudi v na- šem okraju takoj po zgodovin- skem VI. kongresu ZKJ, so naše mladinske organizacije marljivo študirale material te- ga kongresa, razne govore na- ših voditeljev in se seznanjale z raznimi tekočimi gospodarski- mi in političnimi dogodki doma in v svetu. Svojo pomoč je da- la tudi pri volitvah v občinske in okrajne LO, krasila volišča, opravljala kurirsko službo, or- ganizirala budnice, bila agitator za volitve itd. Mladinska orga- nizacija je pridobila svoje čla- ne, da so se vključili v razna društva, v okviru katerih je mladina tudi nastopala na raz- nih prireditvah. Kjer ni dru- štev, jo bila mladina tista, ki se je učila in nastopala z raz- nimi igrami, udeleževala se raznih tečajev itd. Da bi organizacije LMS iz našega okraja čim lepše pro- slavile sam pričetek kongresa, katerega potek bodo živo sprem- ljale, se je večina organizacij pripravila z raznimi prireditva- mi in akademijami ali pa bodo imeli svečane sestanke od če- trtka, 5. marca 1953, do konca kongresa, kjer je govora o po- menu kongresa. Na teh sestan- kih, akademijah in proslavah se delijo pohvale CK LMS, O K LMS in občinskih komitejev ti- stim organizacijam in mladini, ki se je ves čas tekmovanja po- kazala kot najboljša. kdo zastopa ptujsko iviladino na v. kongresu lmj? Ptuj, 5. marca (LM). Danea popoldne so iz Ptuja odpotovali delegati, ki jih je mladina ptuj- skega okraja izvolila na okrajni konferenci, da jo zastopajo na V. kongresu LMJ. To so: tov. Matija Pajnkiher, sekretar Okrajnega komiteja LMS, tov. Jože Križanič z Drž. posestva Podlehnik in tov. France Lesko- var, sekretar Občinskega komi- teja LMS iz Lešja. Rezervni oficirji in obramba domovine v sedanjem obdobju hladne vojne, ko je naša in tudi druge države, ogrožena s strani Sov- jetske zveze in njenih satelitov, je naše vodstvo posvetilo po- sebno pozornost obrambi naše socialistične domovine in njene neodvisnosti. V to smer je šlo tudi delo organizacije rezenmili oficirjev, katerih naloga je de- lati na vsestranskem vojno-teh- ničnem ter patriotičnem vzga- janju svojega članstva. Lanskoletni občni zbor je po- stavil pred organizacijo odgo- vt>me naloge, -utrditi jo z vklju- čevanjem vseh rezervnih oficir- jev pričeti s predavanji v se- stavu postavljenega načrta. Takoj po nastanku organiza- cije se je večina rezervnih ofi- cirjev vključila in začela aktiv- no sodelovati. Pomoč, ki jo je organizacija dobivala od aktiv- nih oficirjev, je bila izredno važna pri njenem nadaljnjem delu. Aktivni oficirji so ix>leg svoje redne službe radi poma- gali pri delu rezervnih oficirjev, pri sestavljanju planov, dajali nasvete in v glavnem sami vo- dili in izvedli največ predavanj. Za predavanje je članstvo po- kazalo primemo zanimanje, ra- zen nekaj primerov. Pretelclo leto je odbor imel prilične težave s postavljanjem plana in izbiro predavanj. Letos bo ta težava v glavnem odstra- njena s tem, da bo Glavni odbor izdelal skupni program. V di- skusiji so teme, ki bi lahko pri- šle v paštev pri predavanjih. Pohvale vreden predlog je, da bi se formirale grupe po spe- cialnosti v JLA, kar so ponijiTod že izvedli in se je dobro ob- neslo. Novi upravni in nadzorni od- bor ter odbor časti tvorijo to- variši, ki bodo vodili organzaci- jo po pravih poteh, da bo lahko mnogo doprinesla k učvrstitvi moči nsšc domovine. F. Žižek Stop^ia in skladov po gospodarskih podietjih TB podjetja n?. območju OLO Ptuj se določijo naslednje stop- nje pirumulacije in družbenih skladov: Industrija in rudarstvo Stopnja A. S. Stroka 111 Proizvodnja in raz- deljevanje električne energije Elektrcsistem 1354 Stroka 112 Proizvodnja in pre- delava premoga Okrajni premogovnik Ptuj, So- dinci 50 Strok. skupno ustvarjena in pridobljena de- n=irna ."»red^itva pa uporabiti za izboljšanje ribarstva. za 0!?vc- žiifv ribjega zaroda itd. Dovolj 'e časa, da bodo vsi člani radrujaf in bodoči člHni temeljito razmislili o vsem, kar bo jX)trehno predlagati in ti na občnem zboru in tako zci- goloviti, da bo občni zbor pr ;- vilno končal z zadrugo in zago- tovil Ribdrskemu društvu v^c pogoje razvoja, odpravo starih napak ter začetek dela za dose- go novih ciljev. m E^iifiis Jnil iii" peiil iiilli WM iiifiiiii Im Ptuj, 4. marca (Pz). Člani ptujske stane mjske zadruge »Gradi dom« se z vso resnostjo pripravljajo na svoj peti občni zbor, ki ga bodo imeli 8. marca 1953. Na njem bodo reševali predloge za bodoče delo zadru- ge na podlagi dosedanjih 5-let- nih plodnih izkušenj in napo- rov, Radi bi dokazali neštetim ptujskim prebivalcem, ki želi- jo živeti v svojih skromnih do- movih mesto v raznih zatohlih in vlažnih stanovanjih, da je to mogoče doseči. Treba je vzeti na se odgovornost in dolgove, ki jiii je enkrat le konec. Treba je biti vztrajen in odločen. Brez tega seveda ne gre. Na skupščini nameravajo predlagati, da bi se zadružno na- selje imenovalo po vztrajnem ustanovitelju Cucku Francu ter se priporočiti ljudski oblasti, da bi še nadalje podpirala gradite- lje enodružinskih hišic s kredi- ti, da bi bilo letos omogočeno tako dovršiti začete in nedovr- šene hišice. Potem bodo lahko poleg 25 družin, ki so se že vse- lile v svoja stanovanja, to lahko storile še nadaljnje družine. 105 članov te zadruge želi dati na občnem zboru pobudo podjet- jem in delavcem ter nameščen- cem Tekstilne tovarne, Tovarne perila, Petovie in drugih podje- tij, da bi se začeli resneje zani- mati za načrte podjetij, kdaj in kako bodo gradila stanovanjske bloke za svoje uslužbence. Vsa vprašanja bodočega obč- nega zbora bodo usmerjena na problem, kako čimprej in čim- učinkovitejše omiliti stanovanj- sko stisko v Ptuju. Ali se res bojite, da si Haicžan^ ne moremo kupiti moke, da jo proda ate neznancem? Clrkulane, 24. febr. (RJ). Gle- de na lanske posledice suše je tukajšnje prebivalstvo bolj kot sicer zaskrbljeno nad tem, kako se ravna po trgovinah s krušno moko in koruzo in je močno ogorčeno nad tistimi uslužbenci po trgovinah, zlasti tukaj pri nas, ki gledajo na to vprašanje izključno iz stališča trgovine. Imamo izkušnje, da se spo- četkoma, ko prispejo manjši ali večji kontingenti moke, z njo ravna kot bi je ne moglo zmanjkati in prodaja, kolikor je kdo hoče, na drugi strani pa dopušča, da ostajajo zlasti od- daljenejše družine brez moke in kruha. Mislim, da ni treba po- udarjati, da smo v Halozah vedno kupovali kruh in da ga bomo tudi v bodoče. V teku vr- ste let in težav s preskrbo z mo- ko pa bi že morali trgovski uslužbenci vedeti, da nas je v Halozah toliko, da odkupimo vso moko, da je te navadno celo premalo. Glede na to ne bi smeli prodajati moke, ki je nam namenjena, raznim slučajnim in nepoznanim kupcem, ki radi ku- pujejo več moke kot jim je po- trebno in jo potem prodajajo v Mariboru, Ljubljani ali Zagrebu. To bi se dalo razumeti, če bi moke res ne bilo mogoče proda- ti Haložanom in bi ji pretila ne- varnost okvare. Preudarni tr- govski uslužbenec bi le moral pomisliti preden proda moko kmetovalcem, ki še imajo zrnje in si ga hranijo, ko bo nam zmanjkalo moke. Znani so pri- meri, da si je več kmetovalcev nakupilo cele vreče moke neglc- de na to, da vsa okolica ve, da še niso porabili domačega zrnja. Sele zdaj, ko je premalo mo- ke, so prišli v naši trgovini na to, da je treba deliti vsaki dru- žini po 5 kg koruze. To se da opravičiti s slabo letino in s po- trebo, da dobi čimveč družin koruzo, prej pa se ni dalo opra- vičevati enako pri moki? Ne rabimo nakaznic, niti sta- re prakse razdeljevanja živil, če bodo v naših trgovinah ljudje, ki bodo imeli do haloškega pre- bivalstva in njegovih potreb človeško razumevanje, če se bo- do brigali tudi za zadnjega in s tem vzbujali zavest in občutek v vseh družinah, da je KZ naša dobra mati, ki misli na vse svo- je otroke in ki daje vse od se- be da bi bili zadovoljni kljub vsej skromnosti. Tisdi r nmo ne priprn vili na kon^s^es LMJ Lešje, 28. febr. (LF). Tudi mladina tukajšnje občine se je vlvljučila v tekmovanje na čast V. kongresu LMJ. V osnovnih mladinskih organizacijah se je že pred mesecem dni pristopilo k rednemu študiju materiala za VI. kongres ZKJ. Občinski komite LMS je na svojih prvih sejah Imel na dnevnem redu V. kongres LMJ. Sklenjeno je bilo enoglasno, da se V. kon- oresu LMJ napravi skromno darilo v znak zaupanja mladine LeSja do najvišjega mladinske- ga foruma. To darilo je pripra- vila mladinska organizacija To- varne volnenih izdelkov, ki predstavlja mladinski in naš tovarniški znak. Po mikrofonu so v tovarni med odmori poslu- šali pojasnila o kongresu, ki je za našo organizacijo zelo po- memben. Na predvečer kongre- sa bo mladina iz Majšperka, odnosno Lešja, skupno z mno- žičnimi organizacijami manife- stirala in kurila kres, V organi- zaciji Stoperce bodo fstotako proslavili ta veliki mladinski praznik. Na mladinskih sestan- kih smo v zadnjih dneh pred kongresom razpravljali o vlogi naše mladine in o V. kongresu. Vsa mladina občine Lešje po- zdravlja tudi predlog XVII. plo- numa CK LMS, da se preinr^- nuje LMJ v Socialistično zve- zo mladine Jugoslavije. V pripravah, delu in tekmo- vanju na čast kongresa so sc posebno odlikovali: Mirko Tur- kuš, Marija Zaje, Marija Co- belj, Anton Planine, Martina Kokol in Silvin Gajšek. tudi V makolah imamo iviladinski komite M a kole. 28. febr- (LF). Tu- di v Malokah so v začetku tosia meseca izvolili Občinski mla- dinski komite, ki je osno\nio te- žišče svojega dela vrgel na ustanavljanje mladinskih orga- nizacij. V največjo pomoč pri vzgoji mladine v Makolah je predvsem učiteljstvo in osnovna organizacija ZKJ. V podleiin^'-'*' bo gor.el kres P o d I e h n i k, 3. marca fK J). Naša mladinska organizacija se je potrudila, da bi čim len^e pričakala V. kongres LMJ. Sklenili smo, da bomo na pred- t'CčGr kongresa priredili prosla- vo s kratkim govorom o pomenu kongresa ter s kulturnim spo- redom. Kot najboljša mladinka v predkongresnem tekmovanju je bila tov. Gitica Kožar. Tlosirno pa, da bodo njenemu zgledu sle- dili tudi drugi. naše najboljše organi- zacije V Casu tekmova- nja za v. k0ngrt:15 i^itjt Ptuj, 5. marca (OK). Naj- lepše uspehe v predkongresnem tekmovanju za V. kongres LMJ so v ptujskem okraju dosegle naslednje organizacije: Mladin- ska organizacija Cirkulane, or- ganizacija ptujske gimnazije, organizacija LMS »Ive Lole Ri- barja« Breg pri Ptuju, Hajdina, Podgorci, Kicar, Starše in Sto- perce. Vsem navedenim organizaci- jam čestitamo k njihovim uspehom. Prepričani smo, da bodo tudi v bodoče med naj- aktivnejšimi organizacijami in se bodo Se nadalje trudile iz- boljšati svoje delo, da bi bilo čim pestrejše in za mladino čim vzgojnejše. DARILA MLADINSKIH ORGA- NIZACIJ V. KONGRESU LMJ P t u j, 5. marca (GF). Mladin- ska organizacija šole učencev raznih strok v Ptuju, vajenci iz Središča in mladinska orga- nizacija tovarne volnenih iz- delkov Majšperk, so pripravile in poslale V. kongresu LMJ le- pa darila, ki so bila poslana CK LMS v Ljubljano. TOV. BENClC STANE ODIDE NA PRIMORSKO Ptuj, 5. marca (LP), Org. .»se- kretar OK ZKS tov. Benčič Stane se je v ponedeljek, 2. t, m. poslovil od svojih sodelavcev zaradi odhoda na novo službeno mesto na Primorsko. Ptujčsnl mu želimo tudi v bodočnosti mnogo delovnih uspehov. E zb^^r^^ri^mm kmetijskih str&kn r nja ko r v soboto, 14. februarja 1953 je imelo Društvo kmetijskih inže- nirjev in tehnikov — podružni- ca v Ptuju v posvetovalnici Vi- narske zadruge v Ptuju svoj redni letni občni zbor. To društvo je še mlado — po- družnica v Ptuju posluje šele 1 leto — vsakodnevna kmetijsko- gospodarska praksa, tempo na- šega naprednega razvoja pa njegov obstoj ne samo opravi- čuje, temveč naravnost kliče in poziva, da se ta organizacija čim bolj učvrsti, vsestransko notra- nje okrepi in z energičnim za- mahom na zunaj na odrejenih delovnih popriščih praktično uveljavi. Socialistično usmerjanje go- spodarskega razvoja naše vasi s težnjo po čim hitrejšem napred- ku kmetijskih panog, za maksi- malno zvišanje proizvodnje po najsodobnejših principih z ojs- čano m.ehanizaci.io in drugimi pridobitvami zmno>ti in tehni- ko — vse to riotrebujc vodilne- ga strokovnega, teoretično in praktično ter splošno ideološko izpopolnjenega kadra. Zato je namen tega društva najprej notranja, čim popolne;- šci izpopolnitev njegovih članov, da bo vsak v svojem delovnem območju v celoti predstavljal celega moža, na drugi strani pa bi naj društvo kot celota začr- tavalo smernice naprednemu kmetijsko-gospodarskemu raz- voju. Jasno je, da ima društvo pri vsem tem tudi nalogo in dolžnost vsestranske stanovske zaščite svojih članov glede stro- kovne kadrovske politike. Člani društva so na zboru ugotovili, da lahko pričakujejo obilno pomoč in oporo v svojih stremljenjih s strani političnih in upravnih organov. To so do- kazali s svojo udeležbo in sode- lovanjem v razpravah predsed- nik OLO tov. Petrovič, sekretar komiteja ZKS Ptuj tov. Tram- šek ter drugi. Iz predsedniškega in tajniške- ga poročila se vidi, da je po- družnica v stanju začetne no- tranje organizacije. Iz debat pa je odsevalo čvrsto hotenje za temeljit študij in izvršitev vseh nalog, ki čakajo strokovno or- ganizacijo in njeno članstvo. Za predsednika društva je bil ponovno soglasno izvoljen tov. ing. Egon Zoreč. Društvo, ki štejo trenutno 42 članov, bo imelo redne mesečne študijske sestanke. Ing. J. Hv. ¥ bom® gradili, pa tudi mellorirali Bukovci, 1, marca (KM). V zvezi s člankom v zadnjem Ptujskem tedniku z dne 27. II. 1953 pod naslovom »Pet milijo- nov za zgradbe ali melioracije« dajemo še nekaj pojasnil. Da so se v Bukovcih najprej odločili za zgradbe, šele potem za melioracije, so zelo tehtni razlogi. KZ nujno potrebuje skladišča in strojno lopo. Ga- silska četa ima mnogo moder- nega gasilskega orodja ter po- seduje velik lastni avtomobil. Vse to je natrpano v premajh- nem gasilskem domu. Zato se je KZ v sporazumu z gasilsko četo odločila, da se mora iti gasilcem na roko s tem, da se tudi novi gasilski dom spravi pod isto streho z zadružnimi skladišči. KZ bi od gasilske čete odkupila dosedanji, že po osvoboditvi zgrajeni gasilski dom in ga upo- rabila bodisi za kovaško delav- nico ali pa strojno lopo, kar je v vasi neobhodno potrebno. Z zne- skom, ki ga bo gasilska četa prejela za gasilski dom. bi sama krila stroške dela stavbe, ki je predvidena za gasilski dom. S tem bi KZ samo pridobila. Ga- silska četa pride do prepotrebnih prostorov. Glede dvorane, ki je predvi- dena v nadstropju skladišč in gasilskega doma, moramo reči .^amo, da je za vas Bukovci nuj- no potrebna. Vas šteje blizu 1000 prebivalcev, nima pa nobe- nega prostora kjer naj se ljud- stvo zbira h kultumopolitične- mu delu. V vasi je takoj po osvoboditvi nastalo močno iz- obraževalno-umetniško društvo, ki se bo moglo prav uveljaviti šele, če bo imelo lastno dvora- no. Prav zaradi pomanjkanja prostorov se pri IZUD v Bukov- cih zadnji čas opaža nazadova- nje. Vsi vaščani so navdušeni za celotni gradbeni načrt. Ce nam bo graditev s katerekoli strani onemogočena, KZ, IZUD in ga- silska četa nimajo možnosti na- daljnjega razvoja. Da pa v Bukovcih tudi resno mislimo na melioracije, je do- kaz to, da smo se že zdavnaj zavzeli zanjo. Izdelani so bili že celotni načrti in proračuni in postavljena trasa za izsuševanje naših ob Dravi ležečih in za- močvirjenih zemljišč v izmeri ca. 200 ha. Prepričani smo, da bo mogoče, da se po že obsto- ječem načrtu postavi trasa in bi TUDI KZ TURNISCE JE IMELA OBCNI ZBOR Turnišče, 5. marca (LP). V nedeljo 1. marca 1953 je bil v zadružni dvorani občni zbor KZ Turnišče, ki je potrdil lan- ski sklepni račun, razrešil prej- šnji upravni in nadzorni odbor, izvolil novega in izglasoval več predlogov, ki se nanašajo na dvig zadružne mehanizacije, na izboljšanje odkupa kmetijskih pridelkov v tem letu, kakor tu- di najetje večmilijonskega kredita, ki bo služil nadaljeva- nju graditve zadružne dvorane. 212.035.50 din lanskega dobička kaže na napredek te KZ. od ka- tere si njeni člani še mnogo obetajo. se ta zamljišča meliorirala v prihodnji zimi. Z delom je nuj- no pričeti že v jeseni, ker je v tem času na razpolago delovn?i sila in se izognemo škodi, ki bi nastala na kulturah, če bi se de- lalo spomladi in v poletju. Ker pa je v Bukovcih želja po na- predku končno le prodrla, zato nočemo čakati do jeseni, tem- več hočemo začeti takoj z grad- njo in to do jeseni končati, nato pa taka i preiti k melioraciji. Ker so Bukovčani pripravljeni delati za skupno dobrobit, zato upamo, da bo naša stremljenja po napredku podprla tudi Na- rodna banka in ostali oblastni fonjmi. Simonič je obsojen na 3 mesece in na planilo 28.260 dinarjev škode Na razpravi 7. februarja 1.1. je preverilo ptujsko sodi.šče tr- ditve obtožnice zoper Aniona Simoniča iz Dravinjskega vrha 3<), glede prisvojitve 7065 indu- strijskih bonov, v vrednosti 23.2G0 dinarjev, ki so mu bili v ptujski NB pomotoma izplačani in ga obsodilo na 3 mesece za- pora ter na povrnitev 28.260 di- narjev NB Ptuj. Taka kazen mu je bila izrečena glede na okol- nost, da je bil imenovani že leta 1946 obsojen na 6 let odvzema prostosti 5 prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za 3 leta. O sodbi so na razpravi Simo- nič ni izjavil. BRESKE matere in 2ene SE pripravljajo na proslavo 8. marca Bregr, 5. marca (LP). Organi- zacija afz Breg pripravlja materam in ženam z Brega za Mednarodni dan borbenih žena — S. marec proslavo z družab- niki večerom, ki bo v nedeljo, 8. marcA, popoldne ob 16. url v zadružnih prostorih na Bregu, ne pa v soboto. Tem potom pošilja tudi bor- bene pozdrave vsem boi-benim materam in ženam v Ptuju t;?r okraju in šii^šem svetu in jim želi mnogo uspeha na v.seh področjih dejavnosti. VA^ilLO Odbor AF2 in OF 2. teren« mesla Ptuja priredi v soboto, 7. marca 1953, ob 20, uri v prosto- rih pri »Belem križu<< profflavo s kultumhn sporedom v počastitev mednarodnega dne- va borbenih žena — 8. marca. Na proslavo in družabni večer vabimo vse žene in matere. Do- brodošli tudi možje in ostali piujčani, Odbor VABILO Organizacija AF2 III. terena v Ptuju vabi vse matere in že- ne na čajanko, ki bo v soboto, 7. marca 1953, ob 18. uri z^'fč•^r v dvorani gostilne Slcn v pro- •slavitev m»Mlf»arrwlnp«;a pra,.rn»ka borbenih žena. Zenc in deklela prid"te v pol- nem številu in pravočasno. Va- ši udeiežbi sc bomo oddci/ile z l^pim programom. Odb.-rr Zi^^eia Soc aust čna z^eza deiot^ričh i^ud! v tio.u za soc aižzem, mednarodno soHdarnost Ptuj, 6. marca 1953 PTUJSKI rhUMK Stran 3 iekoj o delu mladine v Klcarfu Deio mladinr.kega aktiva v Kicarju se i- zadnje čase moč- no razmahnilo. Pred V, kongre- s.jin LMS so si postavili nalogo proučiti material s kongresa ZKJ. DoK'ej so imeli že več pre- davanj, ki .so se u.=pešno obnes- la in so mladinci pokazali do- volj zanimanja. Zadnje čase so imeli predava- nja o moralnem življenju mld- dme na vasi. Pijančevanje in nemoralno življenje ne bi smelo prevzeti članov LM.J. kot se je 1f> že nekajkrat zgodilo. Tudi niaspvne organizacije bi naj gle- dale na vzgojo mladine ne pa da d.>puSčiijo. da se mladina na vi- notočih opijanja in pada v ne- moralo. Tak primer se je prime- ril v pr odpustnem času v Mest- nem vrhu pri Kicarju. Vino je tu bolj poceni kot v gostilnah, zato je bilo dovolj ljubiteljev alkohola tudi iz bolj oddaljenih krajev. Prekomerno uživanje vina je privedllo nekaj mladin- cev In tudi starejših do nemo- ralnih dejanj, o čemer priča primer z neko 18-letno deklico, ki so jo našli v vinjenem stanju v seniku po odnosu z večjim .številom moških. In kaj je mla- dinski aktiv storil zato, da bi bila takšna dejanja preprečena? Odslej bodo mladinci bolj po- zorni na moralno vzgojo. Na svojem zadnjem sestanku so sklenili v bodoče preusmeriti delo. Predvsem bo treba vnesti največ borbe proti pijančevanju in nemoralnemu življenju. Na- vedeni primer se potem gotovo ne bo več dogodil. -fž Ii Li^reiica na Dravskem polju Pred kratkim je imela sindi- kalna podružnica obrtnih delav- cev svoj redni letni občni zbor. linoletni obračun te podružnice ni bil tak.^ien kot bi to bilo po- trebno. Vidne posledice nede- lavnosti v preteklem letu se po krivdi sindikalne podružnice še danes opažajo v številnih nere- šenih vprašanjih v krajevnih obrtnih delavnicah. Saj končno ni bilo možno pričakovati uspe- hov, če je celotno podružnico vsestransko predstavljal le njen predsednik, vsi ostali funkcio- narji so pa spali. Pričakujemo, da se bo novoizvoljeni odbor podi-užnice resno zavzel za delo v bodočem letu, da sc bo lahko reklo, da je res delavska orga- nizacija in ne kot do sedaj or- ganizacija zaradi organizacije. In mladina? Vse do sedaj o kakšni mladinski organizaciji v okviru občine ni bilo govora, saj jo niti ni bilo. Občinska or- ganizacija ZK si je tudi to vpra- šanje postavila na dnevni red. Imela je z mladino več sestan- kov Vender so Lovrenčani v trm oziru bolj tiTnasti. Mladin- ska organizacija jim je deveta briga. Vendar pa je vredno po- hvaliti mladince iz vasi Apače, sosednje vasi, kjer so pred kratkim na svojem sestanku iz- volili svoje mladinsko vodstvo ter je njihovo delo po mladinski liniji v polnem teku. Tn okrog zadruge? Upravni odbor kmetijske zadruge se j"! temeljito pripravni na občni 7.t.or. Novn zadružna pravila, kakor tudi pravilnike posamez- nih odsekov so že nekajkrat p-edi.-skutirali na širših sestan- kih, tsko da kaže. da bodo res temeljit« prilagojeni potrebam in rszvoju kraja. Tudi škropljenje sadnega f;-nvia v polnem tck\j, ako- rnvro na tem področju istega ni do-iti. Z nabavo škropilnice bo remotrno zagotovljena čim- pri-^irnia izvršitev škropljenja. V sostilni K Z so po.stali bolj površni. Saj zadnji čas točijo sa- r-'o slpba vina. Končno se ni ču- d-ti, .sai pi več odbornikov la- si i pravirc do nabave vina r-n.^mo, da se bodo kaj kmalu Epameto\'aIi ter prepustili na- bavljanje vina tistim, ki so za to poklicani. Tudi o dejavnosti KUD Ivan- čič Maks ni več sluha. Kaže, da so s svojim začetkom tudi kon- čali. Upajmo, da se bo kaj kma- lu zbudil ter svoje dosedanje planiranje popustil ter pristopil h konkretnejšemu delu, dokler je na deželi za to čas. ZAŠČITNA SLU2BA NA PO- DROCJIJ PODGORC SI OBETA ZGLEDNE REZULTATE Podgorci 3. marca (DF) Kon- cem februarja t. 1. je bila na področju občinskega ljudskega odbora Podgorci preizkušnja znanja in sposobnosti vseh čla- nov in članic PLZ za tovrstno službo v miru in vojni. Z delom se je izkazalo, da se je članstvo PLZ pravočasno zdramilo ter lotilo dela z namenom slediti zgledu drugih občinskih odborov PLZ. Zavedlo se je, da je orga- nizacija PLZ zelo pomembna zlasti glede na sodobno vojno tehniko. V kratkih besedah je o vsem tem govoril predsednik obč. ljudskega odbora tov. Petek Franc, ki Je poudaril, da pri nas naj ne bo človeka, ki bi pod- cenjeval važnost organizacije PLZ v povezavi z gasilstvom in drugimi zaščitnimi organizacija- mi. Delegat tov. Munda je kri- tiziral posameznike, ki škoduje- jo delu z svojim neresnim od- nosom do PLZ. Predsednik obč odbora PLZ tov. Dolinšek pa je nakazal smernice za nadaljnje delo ter podčrtal potrebo po teoretični in strokovni uspo- sobitvi za službo PLZ, da bi se tudi tako ljudstvo čimprej .se- znanilo z bistvom te službe ljudst\-u v miru in vojni. Končno so bili sprejeti tudi nekateri važni predlogi za bo- doče delo. Da bo organizacija PLZ čim trdnejša in sposobnejša, bodo storili vse. da bo k temu pripomoglo čim večje število članov in članic. Ljudska prosveta sredi leMnje sezone Ljudakoprosvelno delo v ptuj- skem okraju še ni doseglo one- ga razmaha, ki bi si ga želeli. Vendar lahko v zadnjem času zabeležimo nekaj uspehov, ki so ponekod vidncj.^^i, drugod pa komaj opazni Napredek se od- raža predvsem na oni težnji po izobrazbi, ki ?c je prav zadnje čase pokazala pri našem delov- nem, posebno kmečkem človeku in po dvigu kvalitete izvajanih del (odrskih nastopov, pevskih zborov, izobraževalnih tečajih itd.) na eni strani, kakor kvali- teti izvedbe na drugi strani. Delo v mnogih Ijudskopro- svetnih društvih v našem okra- ju boleha v veliki meri zaradi tega, ker ni ljudi, ki bi se z za tako delo nujno potrebno vne- mo in agilnostjo poprijel! dela: manjkajo vodje skupin, pevo- vodje, vodje orkestrov, režiser- ji itd. Okrajni izvršni odbor LP v Ptuju je večkrat poskušal re- ševati to vprašanje, je pa osta- lo vse pri več ali manj uspelih poskusih. Tako seveda do re- šitve problema ni priSlo. Razmeroma številčno precej močna ljudskoprosvetna organi- zacija v okraju, ki šteje 30 re- gistriranih društev s številnimi sekcijami, bi lahko pričala o razgibani kulturni dejavnosti, le žal, da je slika, če jo pogledamo malo pobliže, mnogo skromnej- ša. Nekaj društev res u.Hpešno deluje, toda veliko več jih je, ki imajo po več sekcij samo na pa- pirju. V letošnji sezoni deluje devet izobraževalnih tečajev in ena kmetijsko nadaljevalna šola, dva izobraževalna tečaja pa sta že končana. Poleg tega je še en plesni tečaj v Majšperku. Letos je torej manj tečajev, kakor jih je bilo lansko leto. Ce upošte- vamo, da imajo tečaji letos mnogo zahtevnejšo tvarino — poleg praktičnega dela še vrsto splošno izobraževalnih predme- tov — pomeni to precej.?,en na- predek. Pevski zbori sc po številu in kvaliteti krepijo, isto velja tudi za igralske družine, posebno pa za tnmburaške zbore. Orke- strom in godbam povsod pri- manjkuje naraščaja. Ce se upo- števa, da sodelovanje v ansamb- lu zahteva precej več truda, preden je izvajalec sposoben enakovredno sodelovati, je to razumlji-vo. V začetku letošnje Ijudsko- prosvetne sezone sta bili usta- novljeni novi žarišči Ijudsko- prosvetnega delovanja med na- šimi delovnimi ljudmi: »Svobo- da« v Ptuju In v Strnišču. »Svo- bodo« sicer niso v sestavu Ijud- skoprosvetne organizacije, ven- dar gre njihovo delo v prid splošni ljudskoprosvetni dejav- nosti med našim ljudstvom. Če- prav je minilo šele dobrega pol leta od njune ustanovitve je vi- deti, da njuno delovanje zelo ugodno \T)liva na delo vseh ostalih Ijudskoprosvetnih dru- štev. Delovni spox'edi »Svobod« so že po tem kratkem času po- stali nekak kažipot Ijud.skopro- svetnemu udejstvovanju po kvaliteti, pa tudi po vsebini iz- vajanih del. TJdejstvovanje v folklori je omejeno v okraju le na nekaj centrov (Cirkovci ter Markov- ci), drugje manj. pa še tisto kar je, je tavanje brez določenega smotra. Na podeželju pa se opa- ža rapidno opuščanje starih ljudskih navad in običajev, saj je že petje fantov na vasi po- stalo silno redko, da ne govori- mo o drugih običajih Po reorganizaciji je trenutno v okraju 34 podeželskih knjiž- nic, ki imajo skupno 12.277 knjig In okrog 5700 stalnih čita- teljev. Poleg tega je še okrajna knjižnica v Ptuju s 7450 knjiga- mi in 4297 več ali manj rednimi čitatelji Okrajna knjižnica je v letošnji sezoni končno dobila primeren prostor ter predstav- lja njen glavni problem pomanj- kanje sred-stev, da bi nabavlja- la več knjig. Ljudske univerze so po sep- tembru preteklega leta prežive- le reorganizacijo, ki se izraža v večji finančni in organizacijski samostojnosti. Deli? pa se ni raz- vijalo, kot je bilo pričakovati. Kljub temu pa je bil zabeležen izreden razmah dela, ki bi po svoji vsebini spadalo v okvir LU: že v jesenskih mesecih se je pojavila v vaseh vrsta orga- nizatorjev predavanj od kmetij- .skih tehnikov do odborov RK in KZ in drugih, ki so vsi skupno organizirali 517 predavanj ter predvajali 29 filmov. Tu pa ni- so všteta predavanja na tečajih ženske mladine in na tečajih pred vojaške vzgoje. Po takem razvoju na podeže- lju je okrajni odbor LU v Ptuju prišel do zaključka, da je orga- nizacija predavanj preko za- drug. RK in KZ ter drugih pri- mernejša oblika, ker zajema širši krog ljudi in ker se na ta način laže re.šujejo tudi toza- devni finančni problemi. Ljud- ske univerze bi v bodoče ostale le še tam, kjer so si v zadnjih letih ustvarile trdno organiza- cijsko bazo, ne glede na to pa v večjih centrih okraja: v Ptuju, Strnišču, Majšperku in Ormožu. Sredi sezone obstaja v okraju 30 igralskih družin z nad 7liO igralci. Kulturnih prireditev je bilo 227, te pa je obiskalo okrog 32.000 ljudi. Zabeležiti jc še tre- ba mladinske festivale z osred- njim v Ptiiju dne 20. junija 1952. Številne igralske družine se pri- tožujejo nad pomanjkanjem za podeželske odre primernih ljud- skih iger. V precejšnji meri je zato temu pripisati pojavljanje iger IZ »črnih izvorov« na manj- ših podčželskih odrih. Letna skupščina Okrajnega odbora LP v Ptuju je 2. marca 1953 obravnavala vse te proble- me Ijudskoprosvetnega dela v okraju. Naša iz poročil in disku- sije dobljena slika o njem pa je le bežen odsev širokega vse- Ijudskega prizadevanja za izo- brazbo in izpopolnitev. -n. S čim nas bo seznanilo prihodnje predavanje LU? Predavanje »O življenju za- koncev v luči novih pravnih predpisov«, je imel odbor LU na programu žs v decembm lanskega leta. Objavljeno je bilo pod strogo juridičnim na- slovom. Morda je prav to pov- zročilo poleg ostalih objektivnih razlogov, da je bila udeležba nn njem tako miniinalna, da se predavatelju ni izplačalo pre- davati peščici ljudi, ki se je odzvala vabilom za predavanje. Marsikateri je verjetno tudi podcenjeval temo, ki pa je izred- no pomembna in važna, saj re- šuje vprašanje medsebojnih od- nosov v zakonski zvezi dveh ljudi. Naša država, zavedajoč sc pomena, ki ga ima družina kot temeljna celica socialistične družbe je tudi z ustavnimi in zakonskunl predpisi poskrbela za trdnost prav zakonske zveze KDZ SOBETINCI BO IMELA V SOBOTO 7. MARCA LETNO SKU.FSCINO Sobetinci, 1. marca (LP) KDZ Sobetinci bo imela v soboto 7. marca 1953 dopoldne dobi-o pri- pravljeno letno skupščino, po- poldne oziroma zvečer pa pester spored. Številni problemi, ki bo- do obravnavani na skupščini, zanimajo kmetovalce okoliških vasi enako kot zadružnike, saj se jih večina zaveda, da tudi po zadrugah vedno bolj prevladuje interes za čimboljše gospodarje- nje in čimvečji napredek in da gospodarski račun zadrug sili vsfikega člana k ustvarjanju in šele potem k prejemanju. na bazi popolne medsebojne enakopravnosti med možem in ženo. S temi predpisi bi se mo- rali dobro seznaniti zlasti oni, ki stopajo v zakon in s tem po- stavljajo temelj bodoči trdni diTižbeni osnovi enoti-družini. Res je, da je enakopravnost med možem in ženo, ki jo za- gotavlja naša ustava in zakono- daja in o kateri govorimo po- sebno ob Prazniku žena vsega sveta predvsem tudi stvar srčne kulture in osebne vzgoje po- sameznikov, prepotrebno in pre- koristno pa je tudi, da se sezna- nimo še posebej s tistimi pred- pisi, ki enakopravnost in po- dobne medsebojne odnose med zakonci zagotavljajo pred ka- kršnim koli omalovaževanjem ali zlorabo. Prepričani smo, da bo pre- davanje v ponedeljek pritegnilo dovolj ljudi, ki spremljajo rast naše napredne zakonodaje. ZAHVALA Primariju ptujske bolnišnice tov. dr. Aleksandru Kuharju, zdravnikom ter medicinskemu in strežnemu osebju ptujske bolnišnice, ki so mi ob težki operaciji in zdravljenju v ptuj- ski bolnišnici pomagali ek) ozdravljenja, se prisrč-no zahva- ljujem za ves trud in požrtvo- valnost. Ptuj, 5. marca 1953. Verlič Mara, Ptuj PTUJSKA »SVOBODA« PRIPRAVL.FA KONCERTE Ptuj. 4. marca (LP). Vse sek- cije pTujskega delavskoprosvet- nega društva ^Svoboda« se pri- pravljajo na skorajšnje nastope sekcij. Prva bo nastopila gleda- liška sekcija v nedeljo 8. marca 1953, ob 20. uri v v>tujskem gle- dališču z »Dobrim vojakom Svejkom «, za tem bo sledil kon- cert godbe na pihala, api-ila koncert pevskih zborov in orke- .•jtra, nato harmonikarjev. Espe- rantska sekcija pripravlja tečaj za začetnike na MLO in v To- varni perila. Po komaj 3 mescih obstoja društva šteje društvo z 8 sekci- jami 588 članov. Po številu je najmočnejši moški pevski zbor z dirigentom Gregorcem, sledi mu harmonlkarska šola, ženski pevski zbor, godba na pihala in orkester, tamburaška zbora in esperantistl. Tekom 19 nastopov sekcij se društvo vedno bolj uveljavlja, zlasti zadnje čase, ko so začele nekatere sekcije go- stovati po kolektivih. Z odpravo težav v zvezi z vprašanjem pro- storov društva v bivšem Narod- nem domu in 2-milljonskim kre- ditom za ureditev društvenih prostorov in nabavo inventarja, bo delo društva dosegalo zavid- ne uspehe. Dosedanja subvenci- ja 84.000 dinarjev in denarna pomoč, ki sta jo dala »Rožnik'< in sindikat bolnišnice (5000 di- narjev) še zdaleč ne zadošča za kritje izdatkov strokovnega vod. stva sekcij in ostalih potreb. Kakor kaže, bodo v bodoče vsi kolektivi pomagali društvu do materialne okrepitve in ga s tem podprli, da se bo ptujska »Svoboda-« uvrstila med na.i- boljša društva Slovenije in da bo lahko s svojim kvalitetnim delom nastopala tudi izven na- ših meja. Izobraževalno umetniško dru- štvo »Ruda Sever« iz Gorišnice gostuje v soboto, dne 7. t. m. ob pol 20. url v dvorani Zadruž- nega doma v Muretincih; v ne- deljo. dne 8. t. m. ob 15. url, bo pa zadnja predstava Linhartove veseloigre •»Veseli .dan ali Ma- tiček se ženitt na novo urejenem odru Zadružnega doma v Go- rišnici. — Vabimo vse prijatelje ljudske prosvete. zlasti vsa so- sedna društva, da si predstavo oglodajo. Odbor IZUD — Gorišnica Dolžnike naročnine prosimo, da nam takoj nakaže- jo zaostalo naročnino ali pa jo poravnalo pri naši blagajni. Neplai-ana naročnina nam otežuje odnese s tiskarno in dopisniki. Naročnikom, ki ne nlataio naročnine in ne odpovedo lista, bomo zaračunali zakonite obresti. UPRAVA D">rainik Olušič: Pisana druščina Ko ie začel jekleni obroč za- vpxniških ?rniad vedno moč- r.r.ie slisliati tretji rajh k zlo- nvi. io bil rajhovski notranji ITimmlcr vedno bolj v pkrboh. kako organizirati po- li<^.\i.<=ki aporat, da bi več zale- v .»trahovanju državljanov. 7-ivedal se je pomena moči no- tnnnh sovražnikov, ki so v oziru predstavljali še vočjo nevarno.st kakor sovraž- nik na frontah. Kljub temu. d:i jo Nemčija vključila v borbo v.se od šolarja do nivolro-sec-^ starčka, je imela d', koncu v geotapovskih enotah C'ito svojih 1-udi. ki so verno oi>r?vljali .svoje krvniško posle v-.e do zadn-e ure. odno?no do rovolja svoiega go- pnodarja Kimmlerja. Ti so se dnbro zavoc-i^li da bi .sc v slu- C: iu. da .cvoj'!' nalo? ne bi v rrdM i7;vrš.pov=ki enoti s-"-:' ni nikd•^r 7eodilo. da bi ka- t^^-ffn po.'?^'*;! na frnnto. Ker P" je nn 1.5 mož gestapovske v Ptuju prišlo daleč d^ia. (^a hj ^^ y plimi rirr;cino-osvobcdiInoga pokreta U-^r .cploh f^lpde na r,oložaj v^ za- '"vTj 194.5 ta zmogla, so si i.-ikali in pridobivati 1 'TOožni kDdcr iz vrst tkzv. '"'"»k.šturniovce-- in izdajalskih d-^n^ •/"'■incn-. ki so poznali raz- in ljudi. Ge.o+apo si je na- šel dovolj takšnih pomogačev. ki so provocirali naše ljudi in tako se je pri landratu vedno bolj veča]?5 lista za izselitev do- ločenih Slovencev iz Ptuja. Gle- de tega gre zahvala neki usluž- benki regierungsinšpeklorja Bohma, ki je pravočasno (takoj po novem letu 1945) signalizi- ral;^ nevarnost ter zaupno spo- ročila tudi imena provokator- jev in gestapovskih zaupnikov, ki 9o še v tem času pripravljali iz-soljevanje Slovencev. Do iz- seljevanja pa ni moglo priti, ker .so partizani v Sloveniji, za- vezniški letalci pa v Avstriji m drugje skrbeli za to. da so stcilno bile prekinjene prometne zveze. Tako jo stari Podnečan mirno ostal v svoji bolniški co- ftclu do svoje smrti. Tudi Rrenčič Anton in drugi naj- brž niso slutili, da jih ima landrat na seznamu za iz.seli- tev skupno z družino. Ko je tov. Kogej zvedel za tc pri- prave, se je snmo nasmehnil, rekoč: »Naj delajo, kar hočejo, le da za to ne bo več časa!'/ Iz Kogejeve družine so Nemci po- bili oba sinova, zato je bil tudi ptujskim nemčurjcm v napoto. Tudi tovariš Pihlar je bil z menoj vred na listi, vendar so sa ix)zncje na ponovno prijavo izdajalcev črtali iz seznama ter ,ga obsodili na smrt. Pihlar je zadevo pravočasno zavohal ter jo z ženo in hčerko pobrisal na varno. Nato so ga sleherno noč iskali na stanovanju, da bi ga likvidirali. V tem času si je rajhovska poIicij.ska uprava iz- mislila nov način borbe proti narodno-osvobodilnemu pokretu ter tistim, ki so ga pc^pirali. Začela je ustanavljati posebne formacije, v katerih so bili pro- padli ljudje iz Češke, Poljske, Ukrajine, pa tudj Mongoli iz ruskih okupiranih pokrajin Po poreklu pisana druščina je kmalu dobila tudi tak.5no ime. Glavni organizator njenega de- lovanja je bil eaesovec oberst Treck, čigar glavni štab pa je bil v Celju. Pobudnik te zločin- .ske organizacije je bil »bun- desfiror«! Steindl. pa tudi zlo- glasni Carstanjen je sodeloval pri u.stanovitvi. Treckovci so imeli nalogo v malih skupinah križariti po tci-enu ter pod krinko nartizanščine loviti svoje žrtve. Področje delovanja Treo- kovcev je bilo med Savo in in Dravo, posebno skupino pa so pripravljali tudi za področje med Dravo in Muro. Tozadevne priprave .so prekinili partizan- ski letalci, ki so z bombami uni- čili grad Vurberk, kjer je bilo središče priprav Zato pa so pozneje razširili delovanje že obstoječe tolpe tudi na levi breg Drave. V začetku leta 1945 se je ustavil bataljon Treckovcev na Hajdini, kjer si je 6 močnejših patrolnih skupin razdelilo teren in sicer: za gornje Dravsko ter Ptujsko polje po ena. ena za Slovenske gorice ter tri za Ha- loze. Nekakšen »uspeh» je do- .spgla edino spodnjeptujska sku- pina. ki je neke noči privedla v pfuj.ske zapore 11 ljudi, med njimi Turkovega očeta iz Stojnc. Naslednji dan so Treckovci od- peljali svoje žrtve v Celje na sojenje. Koliko se jih je od teh enajstih vrnilo na svoje domo- ve, ve povedati le Turkov očka. Treckovci pa so dosegli še en. uspeh v bližini Zetal. v Koči- cah. Tam so v neki hišici na samoti našli težko ranjenega partizana Kai^leka, ki jc bil do- ma nekje na Sp. Ptujskem polju ter partlz^nko Slivo, ki je zanj skrbela. Ob prihodu Treckovcev ni mogla več .skriti Karleka in se sama umakniti, ker ga ni hotela prepustiti samega sebi. Treckovci so hoteli zažgati hi- šico, zato jc Silva stopila nn pra.ff in se predala, samo da bi pustili pri miru Karleka, češ. da je težko bolan. Silvo so nato privedli v ptujske zapore, par- tizana Karleka pa so na mestu ubili. Kako so gestapovci Silvo zn- sliševali. mi ni znano Pač pa ml no uide iz spomina dogodek, ko so jo odvedli na smrt obso- jeno nekam v gozd, da bi jo tam likvidirali. V zapornem vpisniku je bila partizanka Silva vpisana z imenom Strelec Milica, stara 20 let, doma iz Prvcnc. obč. Markovci. Bila je stasito dekle, prikupnega obraza ter redkih in premišljenih be- sed. Nekega popoldneva sta se pojavila v zaporni pisarni dva vojaka. Starejši. .'Avstrijec, ne- koliko sključen gcfrajtcr. mi je izročil povelje za izpust iz pa- pora za Strclcc Milico. Na moje vprašanje, kaj jc treba staviti v poročilo o izpustu, mi je Iz- ročil likvidacijski nalog: od- vesti dekle iz zaporov ter jo u.streliti na kraju, kjer jc bila ujeta. Likvidacijskemu nalogu je bil priključen obrazec, ki bi naj služil kot poročilo o izvrše- ni likvidaciji. Mraz me je sprcictel, ko sem prečital obrazca. Medtem je gc- frajterjev tovariš v zaporni pi- sarni sedel za mizo ter nekaj jedel. Izrabil sem trenutek ter poklical Avstrijca iz pisarne. Na hodniku sem ga zapletel v pogovor ter ga vprašal o nje- govih doživljajih iz prve sve- tovne vojne. Rekel jc. da jc bil na ruski fronti ter da se je po končani vojni vrnil k svojim po skoraj triletni neprekinjeni od- .sotnosti. V nadaljnjem razgovo- ru sem ga skušal prepričati, da je stara Avstrija krvavela in iz- krvavela za tuje račune in da ji sedaj ne kaže nič boljšega. Zgledalo jo, da so gefrajterju šlo moje besede o ranjki Av- striji precej do srca (kar jc bilo po mojem načrtu), zato sem .seveda poskusil svojo srečo. Sklenil sem namreč upora- biti v.so s\'oio sposobnost, da bi Silvi rešil življenje Re- kel sem Avstrijcu, da nima smisla, povzročati novih žrtev, kot jo n. pr. dekle, ki nima pojma, kaj je vojna in kaj po- litika. Po tem uvodu sem sta- rega naravnost prosil, da naj dekletu prizaneseta. ker da je vojna že itak izgubljena. V tem smi.slu sem go\'oril s starcem še nekaj čnsa. dokler mi ni od- govoril: :-Dobro. Bomo videli, kaj bo rekel tovariš. Obljubiti ps ne morem ničo.sar, ker je povelje povelje. ,Iutri ob tern času pa vas Ix)m obve.stil. - Zdi se mi. da ni.scm mogel j^lcriti veselja, da sem toliko dosegel v korist partizsnke Silvo. Gefrajtcr je odšel nazaj v pi- sarno. jaz pa sem stopil v ce- V:co po Silvo. V pisarni so ji. ko je zagledala vojaka in zve- dela. da jo bosta odvedla, ušle solze. Postala je bleda kakor vo.sek, proti meni pa je vzdi- hnila: »Zakaj me niso ubili kar tam pri Karleku in ta strah bi bil sedaj že mimo.« Njuna nova gospodaria sta hotela zvedeti, kaj" je rekla .Silva. Gcfrajter je, ko" sem mu prevedel Silvine besede, spustil verigo, s katero je nameraval Silvo vklcniti, na- zaj v torbico. Pri odhodu sem se rokoval z vsemi tremi iii Avstrijec mi jc krepko stisnil roko. Bil sem zadovoljen, da je moje prizadevanje rodilo uspeh. Naslednjega dne mi je starec povedal, da je dekle prosto. Pozneje sem se sam prepričal, ko je Silva prišla nekaj dni po osvoboditvi k meni v zapore, do je res ostala živa Starca n«! sta »likvidaci'o<' izvedla tako-le: Dekle sta odvedla v neki go:'.d n? desnem bregu Drave ter io predstavila svojemu poveljni- ku. Ta jc ucotovil identiteto ter juTia naročil, odvesti Silvo glo- boko v gozd, jo ustreliti ter v dokaz likvidncije prinesti njeno perilo. Vojaka .sto Silvo r^^s odvedla v gozd p.T jp nista ustrelila, temveč i'' .samo naro- čila .sleči se tor dati svoie pe- rilo. Dekle ju ni razumelo ter sr, razumljivo, upiralo, dokler ji nista dopovcdala. kaj name- ravata, Ko je Silva bila ponov- no oblečena, sta vojaka pre- .strellla perilo ter ga odnesla v dokaz likvidacije", dekletu pa naročila naj se zgubi v gozdu in da naj pazi, da ponovno ne pride v neprave roke, Naročila sta ji še. komu se mora zahva- lit: za življenje. Silva je izpolnila grfrajter- jcvo naročilo nekaj dni po osvo- boditvi na istem mestu, kjer sta jo kakšne tri tedne prej prevzela stara hitlerjeva voj- ska, da bi jO likvidirala. Ne pozabite! Kjerkoli ste, povsod povejte ljudem o našem domačem časopisu. Stran 4 PU JSKI TtDNIK Ptuj, 6. marca 1053 „PckIic" ob popisu prebivalstva pred- stovlid oafliolj komplloircino vprašanje Smatramo, da je treba prebi- valstvo seznaniti z nekaterimi vprašanji iz obr. popisnice. To- krat bomo obrazložili vprašanje »poklic«. Prebivalstvo se deli na: a) gospodarsko aktivne osebe, b) osebe, ki začasno ne delajo v svojem poklicu, c) osebe z lastnimi dohodki, d) gospodinje, e) vzdrževane osebe. Gospodarsko aktivno osebe se v popisu smatrajo vse o«ebe, ki prejemajo za svoje delo plačo v denarju ali v naravi, člani pro- izvajalnih zadrug, osebe, ki de- lajo nci svojem posestvu ali v svoji delavnici, advokati in dru!?i svobodni poklici. Vse gospodarsko aktivne ose- be redno vršijo neko delo v ci- lju pridobivanja sredstev za življenje. Za odreditev poklica neke osebe zadostuje torej od- govor. iz katerega se lahko toč- no vidi vrsta posla, ki ga do- tična o?oba vrši v rednem de- lovnem času. ne oziraje se na šolsko in strokovno usposoblje- nost. Pri kmetijskih gospodinjstvih privatnega sektorja bo najpogo- stejši odgovor na vprašanje po- klic »poljedelec«, kar pomeni, da so osebe zaposlene s kmeč- kim delom. Toda dejstvo, da v Halozah in Slovenskih goricah prevladuje vinogradni.štvo, bo imelo za posledico da bomo na- pisali »vinogradnik«. Posebno pažnjo moramo po- svetiti pri odrejanju poklicev ženskih oseb v kmečkih gospo- dinjstvih. Ce namreč neka žen- ska o.seba največji del svojega delovnega časa porabi v neki vrsti kmetijskih del, vpišemo »vinogradnik«, »vi-tnar« itd. Ce pa največ delovnega časa pora- bi v raznih kmetijskih delih, vpišemo »poljedelec«; za žen- ske osebe, stare nad 14 let. ki večino svojega delovnega časa porabilo pri hišnih poslih, n. pr priorava hrane, vzgajanje otrok, šivsrile perila itd. vpišemo »go- s'-^odinie«. Torej je v enem go- FrodinistAti lahko več go.spodini (m^iti in hčerka), lahko pa tudi nobene, če žena in moč pretežno d^^ata v kmetijstvu. Poklic pri delavcih in obrtni- k'h se odreja po vrsti posla, pri katerem se porabi največji del delovnega časa (n. pr. mlinar moke. krojač moških oblek, ši- vilia ženskega perila itd.). Pri priučenih delavcih se po- klic odreja na dva načina. Ako delavec upravlja vse posle kot kvalificirani delavec, se ne bo delala nobena razlika. Ako pa jo priučen-delavec usposobljen pnmo za del posla nekega po- klica. vpišemo odgovor n. pr. m"<-alno-strugarski delavec. Osebe v industrijskem ali obratnem podjetju, ki opravliajo r-^.vadne fizične Dosle, za katere ni potrebna kvalifikacija, bodo mnisali kot poklic »nekvalifi- cirani delavcc«. Prav tako je treba poklic uslužbencev odrediti po vivsti posla, odnosno dela, n. pr di- rektor podjetja, blagainik. fak- turist. pravni referent, učitelj, .sodnik, matičar itd. V svrho izbolišanja odupokojenec«, »invalid« in slično: e) ako 1p osebe nimalo oseb- nih dogodkov ali imetn. ki bi ga moGli smatrati, da jim omnr^oča vzd^-.^evanie. in jih vzdržuje družina ali so nasta- njeni v domovih, vnišoio kot noklic n. nr. »vzdrž'^'*'^?ina os'^- bn^^ »starček«, ^^^^tarka-« in slično. Na Zavrču so zak!'yčiJi tečai za žensko mladino 24. februarja so bili zaključni izpiti tečaja za žensko mladino. Ob tej priliki so dekleta doka- zala, da so v dobro organiziranem tečaju mnogo pridobile. Vsa pre- davanja, ki so se vršila redno skozi štiri mesece 18 krat po 5 ur so predavatelji praktično za- jeli, to je prilagodili jih terenu. Vsa dekleta, bilo jih je 34, so imela na razpolago dovolj knjig, PRVO POMOČ PTUJSKE BOI.\iSNICE SO POTREBOVALI Korenjak Franček iz Zabovc 90, Emeršič Franc iz Velikega vrha 51, Panikvar Franc iz Ge- rečje vasi 52, poškodbe glave. Sok Ciril IZ Nove vasi pri Ptu- ju 48, poškodba očesa. Bezjak Janko iz Budine 21, Kanjč Jože iz Zg. Jablan 5, po- škoflba ključnice. Kolar Liza iz Virja, Cep Mir- ko iz Spodnje Hajdine 79, Maj- con Jože iz P^lezgovc 33, Bogme Alojz iz Lovrenca 64. Kosi Franc iz Velike Nedelje 26, No- vak Andrej iz Vodranc, Macuh Anton iz Prepolj 15, poškodba reke. Kranjc Barbara iz Snodnje Hajdine 122, Beranič Franc iz Apač 86 Lešnik Terezija iz Ptu- ja, Ormoška cesta 2, Kolar Ivan iz Stoperc 52. Ivančič Anton iz Ptuja, Ljutomerska 20, poškodba noge. ki jih je preskrbelo vodstvo te- čaja, kar je mnogim v zimskih dolgih nočeh dalo priliko se- znanjati se z elementarnimi pojmi higijene, nalezljivih bo- lezni, spolnih boleznih in deli naših velikih pisateljev. Dekleta so zelo rade segale po leposlov- nih knjigah, ki jim jih je nudila novoustanovljena ljudska knjiž- nica v Zavrču. Pred izpitno komisijo, ki so jo tvoril tov. F. Majcenovič, pred- sednik občine Zavrč, Kotar Lu- dvik, nameščenec državnega po- sestva Zavrč in tov. Antauer Nikolaj, učitelj na Zavrču so se prepričali, da je bil tečaj uspe- šen. Vsem udeleženkam tečaja so bila izstavljena potrdila o učnem uspehu. Ob zaključku tečaja se je v imenu deklet tov. Gol Marija zahvalila vodstvu tečaja za njegov trud, kar je znak, da so dekleta odnesla s tečaja dober vtis in da si takih tečajev še želijo. Udeležba na tečaju je bila povprečno 98 % z izjemo tov. Ceh Marije iz Pestik štev. 8, ki je zadnji mesec stalno iz ne- znanega vzroka izostajala in katero je vodstvo tečaja pred- lagalo disciplinskemu sodi.šču v kaznovanje. • PO OBČINSKI ALI SOKOVI POTI? Med občinskim ljudskim od- borom Podgorci in Sok Ivanom ter Petek P^rancem, posestniko- ma iz Podgorc je prišlo do spo- ra zaradi poti (ceste), ki si jo pri- laščata Sok in Petek. To pot uporablja več posestnikov pa tudi Okrajno kmetijsko gospo- darstvo Dornava. Ker je v sla- bem stanju, se je tekom časa premikala vedno dalje in konč- no premestila na Sokovo zem- ljišče, zaradi česar zahteva Sok od koristnikov te poti odškodni- no. S tem pa se ne strinja ob- činski ljudski odbor, ki je pi- smeno pozval Soka, da preneha s pobiranjem odškodnine. Ker pa spora zaradi te poti ob- činski ljudski odbor in Sok ter Petek ne morejo sami rešiti, ga bo reševal civilni senat ptujske- ga sodišča 6. marca 1S53, ob 9. uri. Slični spori verjetno obstoja- jo tudi drugod med pozamezni- ki in tudi med občinskimi od- bori in privatniki, vendar ne po- menijo problema, ki ga ne bi bi- lo mogoče re.šiti. Tudi za ta spor je sicer veliko zanimanje, ven- dar so vsi interesenti za to, da se zadeva pravično reši in da se tako u,-tvar;jo med ljudstvom znosni odnošaji. DOB \VITEL.TI SAD.TA NE S.-ViEJO DITl OŠKODOVANI Franc Rine, posestnik iz Do- lenc jc bil v pogodbenem odno- su s podjetjem »Vino-sad.;e« Ptui glede na potrebe, ki j:h je imelo podict.ie v času nakupa sadja je poskrbel za doba- vilo!;(- .srid':^), ki so ga podjetju tu^^i ni>o prnjoli p'a- r l v }r podjftlc dcnsr za to i;--:.." -lo. ?T d -;<.d • i i le p: .. -O J ■ .T,., naj Ljudska univerza v Ptuju NASLEDNJE PREDAVANJE LU V PTUJU Ponedeljek 9. marca 1953, ob 20. ari v dvorani OK ZKS »O življenju zakoncev v luči naših novih pravnih predpisov«. Predava tov. Anton Kancler, sodnik Okrajnega sodišča v Ptu- ju. — Vabimo vse Ptujčane. Odbor * S POTI PO AMERIKI Vabilu odbora Ljudske uni- verze v Ptuju se je odzval v tem tednu tudi naš znanec in rojak tov. Simonič Franc, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Mari- bor in nas obiskal v ponedeljek 2. marca. Poročal nam je o vti- sih s potovanja v Zdn.ižene dr- žave Severne Amerike v lan- skem letu, ko se je mudil na 7 tedenskem bivanju Mednarodne komisije, katera je proučevala pogoje za izboljšanje izpopol- njevanja naših strokovnjakov v kmetijstvu. Predavanje ni bilo le goli potopis, temveč nas je predavatelj seznanil z najna- prednejšimi metodami kmetij- ske proizvodnje v ZDA. Infor- miral na.s je tudi s stališčem, ki ga ZDA zavzemajo do naše dr- žave in o njunih medsebojnih odnosih. Predavateljev jezik je bil ži- vahen in preprost in prav s tem je doživelo to predavanje v le- tošnjem letu najboljši uspeh, pa čc ga vzamemo številčno ali kvalitetno, saj ga je obiskalo več ljudi, kakor je prostora v dvorani Okrajnega komiteja ZKS. Predavatelj je obljubil tu- di drugi del predavanja, ki nas bo seznanilo z notranjo politiko ZDA. Pričakujemo ga ob koncu tega meseca. Mestni kino Ptuj Od 6. do 9. marca 1953 angleški film »TRETJI ČLOVEK«, ted- nik: Filmske novice. « Od 10. do 12. marca 1953 angle- ški mladinski film: »POT K USPEHU«, tednik: Obadsko barje. V DVEH MESECIH 28.000 DIN PRIMANJKLJAJA? Kmetijska zadruga Placar to- ži Tui-ka Hinka, uslužbenca Ko- teksa Ormož za plačilo 28 tisoč 729,72 din razlike v poslovalni- ci KZ Placar v času od 3. III, 1952 do 15. V. 1952, ko Je bil Turk poslovodja te poslovalni- ce. KZ Placar se v tožbi sklicu- je na podatke inventure ob Turkovem prevzemu in predaji blaga, Turk pa pravi, da ne bo plačal niti petdeset para. Spor bo končno rešilo sodišče. V STRNISCU BODO PROSLAVILI 8. MAREC Z AKADEMIJO Delavsko pi-osvetno društvo »Svoboda« v Stmišču priprav- lja skupno z osnovno šolo sve- čano akademijo v počastitev Dneva žena. Na sporedu bodo pesmi, ki jih piipravlja »Svobo- da« in nekaj sodobnih koncert- nih arij, ki jih bo zaigrala god- ba na pihala. Osnovna šola pripravlja ba- letne točke, kar bodo t.o pot pr- vič izvedli. Tudi otroški vrtec namerava sodelovati, za kar gre največ zaslug učiteljstvu, ki je skrbno vadilo in pripravljalo najmlajše. -fž. KDAJ SE BO NACEI.O VPRAŠANJE SOLE V STRNI5CU O osnovni šoli v Strnišču smo že večkrat pisali. Učiteljski zbor ima resne težave, ki bodo z novim šolskim letom še večje, ko se bo število novih učencev zopet dvignilo. Upravni odbor in delavski svet Tovarne glinice in alumi- nija sta imela v programu gra- diti »Kulturni dom« ali pa šolo. Denar bi črpali iz fonda za sa- mostojno razpolaganje. Vendar je cela zadeva zaspala. Tega vprašanja ne bi smeli zanemarjati in bi bilo potrebno v najkrajšem času načeti pro- blem zidanja nove osnovne šo- le. V podkrepitev naj nam bo zgled samo:n:ci<'tiva delovnega kolektiva »Gradis.< Vuzenica. ki je iz tozadevnega fonda že pri- čel s pripravami za graditev no- ve šole. ki jo prav tako že dal^o časa pogrešajo. -fž. / plača kupnino za sadje. Podjet- je >;Vino-sadje« se brani plači- la ker ne more dvakrat plačati, brani pa se tudi Rine, čeprav sta on in nek njegov kompa- njon dvignila za ta plačila de- nar, Končno je podjetje pri- pravljeno plačati .sadje dobavi- teljem da nc bi bili oškod-ivani. vGidar 2ahteva od Rinca, da vrne podjetju 27 035 dinarjev p"0dplači'ia. Dne 9, m?—'-i dcroidr"- ho ?.rr.r l c.v;>.i senat iruj.^krg.1 sci r la. 2ELEZNICAR : DRAVA (Ljubi,iana) (Ptu.}) V nedeljo, 8. marca 1953 ob 14. uri, na igrišču ob Rogozniški cesti. ALUMINIJ : DRAVA 4:3 (1:1) Ptuj, 26. februarja. Prvo mo- štvo Aluminija je danes odigra-- lo prijateljsko trening-tekmo s ptujsko Dravo na pomožnem igrišču, na katerem bodo tudi igrali vse prvenstvene tekme do polovice maja. Tekma je bila ves prvi polčas in do rezultata 2:2 enakovredna, saj je Drava celo vodila in je šele nato prišla do izraza tehnična pi'emoč Alu- minija in tudi mnogo boljša kondicija. Sele tik pred koncem je Dravi uspelo, da je znižala na 4:3. Tekmo je sodil z manjšimi napakami Preac. Zal smo zopet opazili med posameznimi navi- jale!, kakor za eno tako tudi za drugo moštvo, da zopet netijo stara nasprotstva, da se ne mo- rejo sprijazniti z dejstvom, da kluba ne moreta trpeti takih pristranskih navijalcev, in da pokažejo že na trening-tekmi, kako znajo prenašati športne poraze. -ik. DRAVA : GARNIZIJA PTUJ 5:3 (4:1) Ptuj, 1. marca. Današnja pri- jateljska tekma med Dravo in ptujsko garnizijo se je končala z zasluženo zmago Drave, ki je predvsem v prvem polčasu ogrožala nasprotnikova vrata, in kljub temu, da so vojaki vodili že takoj v začetku z 1:0, soDra- vaši po lepi igri dosegli kar štiri gole in nato v drugem pol- času, ko so si bili v svesti svo- je zmage, popustili, da so lahko vojaki po ogorčeni borbi znižali rezultat na 5:3, Pri Dravi smo videli, da se še nekateri igralci ne morejo vživeti v igro. čeprav se trudijo, predvsem pa je hiba v tem, da napadalci »hočejo na- rediti vse sami«, in da ob takih priložnostih vedno zapravijo ugodne prilike za gol. -ik. s AH Šahovsko društvo Ptuj sporo- ča, da so šahovski večeri zopet uvedeni in to ob torkih in četrt- kih s pričctkom ob 19. uri v ma- li dvorani komiteja ZKS. Vabi- jo se novi člani! Vse članstvo se poziva, da redno obiskuje ša- hovske večere, ker se v krat- kem prične turnir brezkategor- nikov in turnir kategornikov. Komiteju ZKS se zahvaljujemo za naklonjenost. Društveni turnir Sd Ptuj. ki je bil prekinjen, se nadaljuje ter se bo zaključil 21. marca. Brzoturnir SD Ptuj za mesec marec se bo igral 10. marca s pričctkom ob 19,30. Za člane udelerba obvezna, gosti in novi člani vljudno vabljeni. NESREČA NE POClVA V četrtek, 25. februarja 1953 popoldne ob 13. uri, se je v mlaki pri hiši utopil dveletni Stanko Lenart iz Desternika št. 4 Nesrečo so domači opazili še- le ko je mali Stanko plaval na vodi . ZAHVALA Zahvaljujem se uslužbencem Državne založbe v Ptuju, da so mi poslali na dom mojo izgub- ljeno listnico z denarjem in do- kumenti. Ila Farazin — Ptuj R A Z G I> A S Ljudski odbor mestne občine Ptuj poziva vse državne, za- družne in di-užbene organizacije kakor zasebne lastnike motor- nih vozil, ne .glede na vrsto vo- zila in pogonsko sredstvo, ki stanujejo na mestnem področju, da se javijo (brez vozila) na Ljudskem odboru mestne obči- ne v soboto, dne 7. marca 1S53, med 8. in 12. uro. 6 seboj naj prineso prometne knjižice motornih vozil", v koli- kor jih posedujejo, v nasprot- nem primeru pa druge listine v zvezi z motornimi vozili. Vinarska zadruga v Ptuju ku- puje za svoje trsnice in matič- njake goveji gnoj in kompost v vsaki količini. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNI- KOM. Zaradi likvidacije KDS Placar pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo od- nosno poravnajo svoje terjat- ve ali obveznosti do 16. mar- ca 1953. Po tem tsmiinu bodo terjatve izterjane sodnim potom. Likvidacijska komisija KDZ Placar ZAHVALA Sorodnjkojn, znancem in pri- jateljem se zahvaljujem za izra- ze sočustvovanja ob smrti moj« tete OBRAN JULIJANE iz Zgornjega Brega štev. 33 ter za spremstvo na zadnji poti na ha;;«dinsko pokopališče. Obenem pa sc zahvaljujrm Upravi za tlchodkc pri OLO in prebivalcem Krega za poklonje- ne vence. Rozika in Franjo Obran Ptuj MALI OGLASI PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 17 arov (na njej že iz- grajen 25 m globok betoni ran studenec), ki leži v bližini to- varne aluminija Strnišča pri Ptuju. Parcela je prikladna za zidanje stanovanjske hiše. Resni interesenti naj se obr- nejo pismeno ali osebno na naslov: Tomaž Zadravec, Ple- šivica štev. 1, pošta Ivanj- kovci. PRODAM posteljo, omaro, nočni omarici, predalnik, železna vrata, dvoje vrat, stole in mize Vprašati pri Simonič, Orešje 34, V PTUJU sem izgubil denarni- co z osebno izkaznico, vojaško knjižico in druge dokumente, v.se na im.e Ribič Janez, Mij- špcrk 28. ter nekaj denarja. Najditelja prosim, da mi do- kumo':^,te vrne. denar pa naj obdrži za nagrado. PRODAJI dobro seno. Naslov v upravi lis'a. IIISNICO, katera bi nekaj ur v tednu pomagala pri gospo- dinjst^vu sprejmemo. Naslov V upravi lista. Cas je, da zopet pregledamo telovadne vrste društva Parti- zan. Po statistiki je razvidno, da število članstva neprestano raste. Po zaslugi agilnega člana vaditelja tov. Zadravca .Jurija šteje v novem poslovnem letu društvo 246 članov, ki sicer še ne telovadijo, toda s svojim pristopom kažeio pi'vo zanima- nje. Prav je, da vemo. kateri delovni kolektivi so včlanjeni; Ccvljarrka zadruga 3. Mestna občina Ptuj 7, Notranja uprava Ptuj 11 Narodna banka Ptuj 15. .Ju-^oslovanska ljudska ar- mada 42. Okrajni komitet ZKJ 9. Okrajni ljudski odbor 10 Perutnina Ptuj 5, Plctarna Ptuj 14. Sodišče Ptuj 7, Javno tožil- stvo Ptuj 2, U. D. V. 7. Želez- niška sekcija Ptuj 27, razne privatne osebe, med njimi obrt- niki 53, Socialno zavarovanje Ptuj 6. J-jgopotrol Ptui 7, So- cialno skrbstvo Ptuj 21. Vsekakor je razveseljivo ugo- toviti. da ro med delovnimi ko- lektivi tako številno zastopani pripadniki JLA, Akcija za včla- njenje je še v teku. .Jasno jo da bo]nir-'"'ira. Mestne obrtno delavnice. Vi'"nr.-,ka in trgovsko podi M je no bodo o.stali broz 7.anir.i:v">in in jih bomo nrav t-malu po7d"r!- vili kot člnn-, Tud' n-r-rč^ trgovsko Dod-ir^io nai se odpove ;v:cin. S pomočjo tov S''''n .Tm- žcta. upravitolja šolo za mošpno s-^-ol-" ^o je s^-in l- stotno V;"l'MČi]a tudi ohr^^nn mladina. N ši vpditolji sn iz- redno r^žr^vnv-lni. soj oS telovadec-, rn prir--:''-1ku r.-i svojega običajnega dela dosti bolj zaposleni. Na tem mestu vabimo vse tiste, ki so bili ne- koč vaditelji pri Sokolu, naj pridejo k nam, da se znova raz- mahnejo in nam pripomorejo k dobri vsebini naših telovadnih ur. Vajenci vadijo tile vaditelji: tov. Carli Katica vadi žensko vrsto v ponedeljek, vpisanih 42, telovadi 35; tov. Zadravec Jurij vadi moško mladino v torek., vpisanih 40, telovadi 32; tov Sare Ladislav vadi moško m.la- dino v sredo, vpisanih 52, telo- vadi 42; tov. Grahel Ivan vadi moško mladino v četrtek, vpi- sanih 46, telovadi 40; tov. Pre- jac Stanko vodi moško mladino v petek, vpisanih 44, telovadi 38 Nekateri od vpisanih m.ladincev vadijo že v Mladiki in zato je treba računati, da je telovadečp vajeniške mladine več kot 187 Ce pregledamo stare vrste je razveseljivo, da jc telovade- čih pionirjev, pionirk, mladin- cev in mladink skupaj 587. Vsekakor je premajhno šte- vilo gimnazijcev: 39 moških in 70 žensk (109), kar jo občutno malo, če pomislimo, da je gim- nazijsko po,slonio žo premnMino, tolikšno je .število dijakov (8'i0) Ptu-^čani in F^tujčanke naj se zivodoJo da -/.dra\-o tolo ob svoji pr-ožnosti ki jo oliranja to]ov:i:-i'ia. ostaja mlodo in zato n.oi prirlopiio k M' bo tolnvji^na akadcm'] ". T-- k^-t se bodo moali kc'iko lepote jo v in o na^ r® :tp n-^r i' z'i'''