ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO

 YU
 ISBN 8681141
 04X
 -vi

 ANDREJ FLAJS


 %. i
 ■K
 1 33.
 9. 1
 133.
 39. 2
 133.
 39. 2
 133.
 39. 2
 133.
 29. 2
 6
 133.
 39. 2
 39. 3
 39. 37
 39
 39

 199
 DRUŽBENO BOGASTVO SR SLOVENIJE OB KONCU 1980. LETA

 121. 2 199. 5 121. 3 119. 5 £22 '2 Z2 22222222 121. 3 119. 5
 129. 3 126. 0 123. 4 129. 3 1 26. 0 « 123. 4 129. 3 4i126:0rjT2|r4 129. 3 126. 0^^4^121. 3 119. 5 1 29. 1 1 23. Agi2] . 4^1 21 [ 3^19. 5 129. 4 126fpr1123. 4 0121 . sl/l 19. 4 129. 45 126. 1 /2 2222221 ^4 48' 26. l' 126. 1 123. 5 6Sl2^4) 126. 1 1 123. 5 7S155129. 4 126. 1 123. 5 7 1 99 1 1261 m 5
 .i

 ■
 '' w • S




 ^ •



 42
 15
 2
 121. 3
 48
 121. 3
 121. 4
 121. 3
 121. 3
 "rfV 11975
 80
 118. 0 116. 7 115. 5 11 118. 0 116. 7 115. 6 11 118. 0— ,116. 7 115. 6^1 /ll^ 11 ^15. 6 11 115. 6^11 11
 18. ^^11 la^Vi
 119. 52 118. 0 11116. 7 5 1 1 5 . 6^
 ^Cji ,6^11
 118. 0 118. 0
 119. 5
 116.
 11
 116.
 119. 6
 11
 B
 L!
 -


 n.
 M •• m LJL rt" f □
 YU ISBN
 AN D HEJ FLAJS DRUŽBENO BOGASTVO SR SLOVENIJE OB KONCU 1980. LETA
 LJUBLJANA, 1986
 STATISTIČNA ZNAMENJA
 . . . ni podatka ni pojava * popravljen podatek 0 podatek je manjši od 0, 5 dane merske enote 1) označba za opombo •« — zajeto s podatkom v | smeri puščice
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 3
 VSEBINA
 Stran
 UVOD 5 L METODOLOŠKE OSNOVE IN IZHODIŠČA OBRAČUNA DRUŽBENEGA BOGASTVA 8 i o0 m Opredelitev druzb€neQd boQ9stv3 B L L Elementi družbenega bogastva in osnovni sektorji 8 1. 2. Metode vrednotenja družbenega bogastva 9 L3. Način zajetja družbenega bogastva SR Slovenije in prikaz v okviru posameznih osnovnih sektorjev 9 2 . VIRI, METODE IN OBRAČUN DRUŽBENEGA BOGASTVA SR SLOVENIJE PO STANJU CD B [^(ZJr^JCU 190Oe»LET^( aaa. ee. asaBSsaeaAsesadoea. eo. eooea^. eoa. aaeoeaoo. aoeaoB. o 11 2. 0. Proizvodne dejavnosti združenega dela - 1 1 2. 0. 0. Osnovna sredstva V uporabi atl. . aoaaE)ea»O0aoaQeooo8&. ea0va. aaa. oa<B. ooo. ooB. o 11 2. 0. 1 . Sredstva skupne porabe a. o. . . . 8«. ». 20 2. 0. 2. Sredstva izven uporabe ee. oaBBee. BUo. aaoaa. aBaos. esss»0. . »ese. ae. oBaoao<». . oe 21 2. 0. 4. InVeStlClJ e V teku eaa. B. B. .. . . . . . . a. . .. . aoaa. o. BBoeBB. . . « a. a. o. Baaa. eae. 26 2. 1. Neproizvodne dejavnosti združenega dela . . . 23 2. 2. Lesna zaloga gozdnega sklada .. . . . . . . . . . . . . . . b. 29 2a3a Obračun sredstev samostojnega OSCbnega dela aea. aaao. . . aa. . «eesacaaaa. a«. «a*aa. . *«. e 34 2. 3. 0. Samostojno osebno delo v kmetijstvu .a. . .. . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . a. . . a*a. ». eB. . . . 34 2»3a0. 0a Gradbeni Objekti .aB. e«as. B. »o. aa. saaaasaeaae#aaeaaaaeeo. «g>oea«a«o» 34 2. 3. 0. 1. C) pr e m a .. . .. b. .. a. . . .. . . . . . . . . . . a. . . .. . . . . . . »o. .. . . . . .. . . . . . . 33 2. 3. 0. 2. Osnovna čreda .•. aa. . ea«e. . . a. »e. . . . oo99ee. . ee. . . e. 9a. e. . . a>oo«. s 36 2. 3. 0. 3. Dolgoletni nasadi .. . . . . .. . . . . . . . 37 2. 3. 0. 40 Zaloge .. . . . . . .. . . . . . . . . . . . 99. aoo. 9ee. B. . oa. . .. . . . . . .. . . . . . . . .a 38 2. 3. 0. 5. Investicije v teku o. . . . . . .. . . . . . . . . . 40 2. 3. 1. Samostojno osebno delo v prometu .. . . . . .. . . . . . . . . . . 40 2. 3. 2. Samostojno osebno delo v gostinstvu .. . . .. . . . . . . . . . . . . .. . . . e. . .. . . . . .. . . . . . . . . . 41 2. 3. 3« SamOStOjnO osebno delo V trgovini a. ea. es. aaoa. aesaeaaa. eeee». aaoa. oea. Baoa. oo 42 2. 3, 4. Samostojno osebno delo v obrti in osebnih storitvah 42 2. 3. 4. 0. PrOIZVOdna obrt .. . •a. . «o. aaaa. «Be«iaoaa»oasaaB«aaeas»B0oeao. .. . . ase 42 2. 3. 4. 1. Neproizvodna obrt *>. .. . . . . . . .. . . . . . . . . s. .. . . . . . 43 2. 4. Vrednost stanovanjskega sklada . .. a. . . .. . . o. . a«a»«Ba». a. aeaaeaoe. . av. . 44 2. 4. 0. Poprečna gradbena cena oziroma stroški graditve m2 stanovanjske površine v letu 1 980 in 1 972 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . sa8o0o. o9. eee. ee. e. e. . . . . . 44 2. 4. 1. Obračun nove (nabavne) vrednosti stanovanjskega sklada 45 2. 4. 2. Obračun stvarne (sedanje) vrednosti stanovanjskega sklada 45 2. 4. 3. Vrednost stanovanj v gradi iji .. . . . . .o. «>~. 9vae. . . Ba. . MaBa»Bs. .. . . . . .. . . . . . «00. 0 46 2-5. V rednOSt potrosnih dobrin prebivalstva e. oaeeeeBeeeee»eesseaea. ooeeaesaoa. . . e. ea. « 47 2. 6. Vrednost zemljišč .. . . . . . . . . . . . .. . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . eBBe. . ee. . . . . . . . 48 2e7a SaldO OdnOSOV S tujino .. . . . . o. «. eeaoe. . «eeeee«eoo. ooooo. oo. oo«««. oeoaaBa«e a. eo» 51 3. DRUŽBENO BOGASTVO SR SLOVENIJE OB KONCU 1980. LETA - ZBIRNE TABELE 53 4. LITERATURA a .. ee. . . .. e. . .. . . . . . . . . . . a. . . . .<iee«e. aaOB. o. o9. o. . . . . oeee. .. . . . . 75
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 UVOD
 Na Zavodu SR Slovenije za statistiko smo se odločili, da v statistiko narodnogospodarskih bilanc vključimo tudi obračun družbenega bogastva republike. V tem prispevku bomo prikazali prvi, predhodni obračun vrednosti družbenega bogastva SR Slovenije po stanju ob koncu 1980. 1eta. Vključno z obračunom družbenega bogastva SR Slovenije ob koncu 1980. 1eta bo razvijanje statistike družbenega bogastva del rednih, letnih raziskav Zavoda SR Slovenije za statistiko. Na ta način si prizadevamo, da bi v sistem družbenih računov in bilanc republike postopoma vsebinsko in metodološko povezali in vključili tudi bilanco družbenega bogastva.
 Družbena bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 7
 UVOD V okviru prizadevanj, da bi v republiki družbene račune in bilance vsebinsko in metodološko povezali v integralni sistem družbenih računov, je bilo večkrat očitno, da v uresničitvi teh prizadevanj pogrešamo bilanco družbenega bogastva. Sistem družbenih računov prav z bilanco družbenega bogastva in njenim analitičnim potencialom dobi celovito podobo, predvsem pa pridobi analitično empirično vrednost za presojo učinkov tekoče gospodarske in zlasti investicijske politike. Bilanca družbenega bogastva omogoča sintetični vpogled v celotni razpoložljivi, materialnogospodarski in materlalnosocialni potencial družbe in njegove najpomembnejše sestavne elemente. V blagovnodenarnem gospodarstvu pa jo je smiselno zasnovati tako, da poleg stanja akumuliranih materialnih dobrin po posameznih sektorjih proizvodne in neproizvodne sfere, prikažemo tudi dolžniškoupniška, kreditna razmerja oziroma po posameznih sektorjih tudi ustrezna finančna sredstva in obveznosti na aktivni in pasivni strani bilance. Šele v tem pomenu je mogoče bilanco družbenega bogastva celovito povezati s tk. izravnalnimi računi v sistem družbenih računov, kar daje tej bilanci pomembno informacijsko in empirično vrednost za presojo dosežene stopnje in strukture gospodarskega razvoja, učinkov tekoče gospodarske politike in v iskanju optimalnih ter hkrati stvarnih možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja. Zaradi pomena tekočega spremljanja stanja razpoložljivega in akumuliranega družbenega bogastva države ter uvedbe te bilance v integralni sistem narodnogospodarskih računov in bilanc, je Zvezni zavod za statistiko v okviru nalog iz Programa statističnih raziskav, pomembnih za vso državo, za obdobje 19781982 že pripravil interno metodologijo za izdelavo bilance družbenega bogastva Jugoslavije, 5R in SAP (Zvezni zavod za statistiko, Interni delovni" dokumenti, leto VL, št. 3; Beograd, februar 1981. leta, mag. Ljuban Štjepanovič). Navedena metodologija kot tudi praktični obračuni družbenega bogastva Jugoslavije, SR in SAP za leto 1975 (mag. Ljuban Štjepanovič: Bilanca družbenega bogastva Jugoslavije, SR in SAP za leto 1975, Zvezni zavod^zaTstOTstiko, junij 1982. 1eta) obsegajo vrednostni prikaz materialnih dobrin in so še internega značaja ter jih bo potrebno verificirati na eni prihodnjih strokovnih razprav v okviru zveznega, republiških in pokrajinskih zavodov za statistiko. Ne glede na to pa jih je Zvezni zavod za statistiko kot metodološko gradivo pripravil z namenom, da tudi v republiških zavodih za statistiko pristopimo k rednemu, letnemu obračunavanju vrednosti družbenega bogastva. X, Zavodu SR Slovenije za statistiko smo se na tej podlagi odločili, da vključno s podatki za leto 1980 pričnemo z rednim, letnim obračunavanjem in vrednostnim prikazom družbenega bogastva republike. V analizi bomo zato podrobno obrazložili osnovna metodološka izhodišča za obračun družbenega bogastva, konkretne metode obračuna in ocene vrednosti posameznih postavk in elementov družbenenega bogastva. Ker so metodološka izhodišča še internega značaja, nam bodo v nadaljnjem delu in pri uskladitvi teoretičnih in praktičnih vprašanj obračuna družbenega bogastva koristile vse pripombe in predlogi k rešitvam, ki jih prikazujemo in uporabljamo v tej analizi. Tako bomo lahko kar najhitreje zagotovili dovolj kvaliteten obračun družbenega bogastva in pogoje, da tudi to bilanco povežemo in vključimo v integralni sistem družbenih računov republike. Zahvaljujemo se vsem, ki so s strokovnimi nasveti in predlogi, podatki in izkušnjami pomagali pri izdelavi in oceni vrednosti posameznih postavk in elementov družbenega bogastva. Tudi pri nadaljnjem delu bomo z veseljem upoštevali predloge in pripombe k teoretičnim izhodiščem in praktičnim rešitvam ocene in obračuna družbenega bogastva.
 3
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 i. METODOLOŠKE OSNOVE IN IZHODIŠČA OBRAČUNA DRUŽBENEGA BOGASTVA
 1. 0. Opredelitev družbenega bogastva Stanje družbenega bogastva oziroma vrednostni prikaz proizvedenih materialnih dobrin, ki z njimi v določenem trenutku razpolaga družba in njeni posamezni segmenti, je sintetični in integralni indikator dosežene stopnje in strukture gospodarskega razvoja. Na ta način prikazujemo le del celotnega bogastva družbe. V ekonomskem pomenu se namreč bogastvo, s katerim razpolaga družba in ki ga z delom neprestano aktivira za svojo reprodukcijo in nadalj nji razvoji sgsTofi ifprirodnega in družbenega bogastva. Prirodno bogastvo (v najširšem smislu zemlja v vseh svojih oblikah koi" energetski viri "gozdovi, zemlfišči, reke, jezera, ipd. , pa tudi ribe v morju, rekah in jezerih, divjad, v določenem pomenu pa tudi morje» zrak in voda) praviloma ne vsebuje akumuliranega človeškega dela in ga zato z njim tudi ni mogoče reproducirati ter ga prav zato ločimo od družbenega bogastva. V skladu z materialnim konceptom proizvodnje na podlagi marksistične ekonomske teorije vrednosti nas zanima le tisti del bogastva družbe, ki ga ta kot material izirani učinek preteklega proizvodnega dela lahko ponovno aktivira in reproducira v tekoči produkciji oziroma v procesu družbene reprodukcije. Akumulirane materialne dobrine kot rezultat preteklega človeškega dela, ki so v danem trenutku na razpolago ter jih je mogoče uporabiti oziroma reproducirati v nadaljnjem procesu družbene reprodukcije, so pretežni del družbenega bogastva, tki. proizvedeno bogastva V družbeno^b^gastvo štejemo poleg proizvedenega bogastva tudi zemljo oziroma vrednost nTTžraTšun posameznih zemljišč, iemlja/je sicer del prirodnega bogastva, hkrati pa tudi njegova izjema, saj posamezna zemljišča več ali manj že -vsebujejo akumulirano človeško delo in jih zato kot specifično kategorijo uvrščamo v družbeno bogastvo. Zemlja namreč ni samo podlaga za poljedelstvo oziroma kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ampak v različnih oblikah prirodnega bogastva ali pa zgolj kot površina tudi podlaga za vse ostale družbene in gospodarske aktivnosti. V določenem pomenu je zemlja splošni (tudi redek, omejen) predmet človekovega dela in zato prvotna (izvirno) produkcijsko sredstvo (faktor) za razliko od proizvedenih (izvedenih) pro dukcijskih sredstev. Zato zemljo oziroma zemljišča po posameznih zemljiških površinah uvrščamo v družbeno bogastvo in v vrednostnem izračunu obravnavamo ločeno od proizvedenega bogastva. Od kategorij prirodnega bogastva uvrščamo v vrednostni obračun družbenega bogastva tudi gozdove. Tudi v tem pri meru gre za specifično kategorijo prirodnega bogastva, pri čemer gozdove prikazujemo na eni strani kot eno kategorijo zemljiških površin v poglavju o obračunu vrednosti zemljišč in na drugi strani kot lesno zalogo v gozdovih oziroma kot vrednost zalog lesa na panju. Na narodnogospodarski ravni je sestavni del obračuna družbenega bogastva tudi stanje oziroma saldo blagovnofinančnih razmerij države do tujine (saldo vseh pravic in obveznosti do tujine na dan 31. 12. opazovanega leta). Na regionalni oziroma republiški ravni je ta problematika specifična, saj moramo za saldiranje vseh blagovnofinančnih razmerij do tujine vključiti tudi razmerja z drugimi republikami in federacijo. Za celovit prikaz bilance družbenega bogastva pa bi bilo potrebno razčleniti tudi aktivne in pasivne finančne postavke, to je finančne pravice in obveznosti tako v okviru posameznih sektorjev kot tudi konsilidirano na republiški ravni. Ker je takšen obračun pomemben tudi za ugotavljanje družbenega bogastva republike, smo ga vključili v analizo. Problematiko pa obravnavamo bolj okvirno, mogoče kot izhodišče za bolj poglobljeno delo in analizo. V zaključnih tabelah prikazujemo družbeno bogastvo z obračunom po načelu čistih dejavnosti oziroma po teritorialnem načelu. Ker je takšen prikaz mogoč samo za proizvodne dejavnosti združenega dela, samo za ta sektor v zaključnih tabelah prikazali le razliko med obračunom posameznih postavk 'po organizacijskem načelu in po načelu čistih dejavnosti, torej le kot neto postavko.
 1, 1. Elementi družbenega bogastva in osnovni sektorji Družbeno bogastvo delimo na akumulirane, z delom pridobljene materialne dobrine (proizvedeno bogasujj, zemljišča in saldo blagovno finančnih razmerij do tujine (vključno do drugih republik in {35i<rajin™Ier Tederacij ;. V procesu proizvodnje, v širšem pomenu svoje reprodukcije, družba akumulirane materialne dobrine oziroma proizvedeno bogastvo nepresitanG uporablja tgko v proizvodni (materialni) in neproizvodni (nematerialni) sferi kot tudi v sferi osebne porabe. Zato lahko proizvedeno bogastvo jdsUme^. na elemente, ki bodo porabljeni v proizvodnih dejavnostih (prpizvpdni skladi), neproizvodnih dejavnostih (neproizvodni skladi) in v stol osebne porabe fpotrošni skladi}. Poraba proizvedenega bogastva v proizvodnji je produktivna poraba, njen učinek so nove uporabne vrednosti (maWialRe. ~4M)rine); VFsdnosf na -stanje teh elementov družbenega bogastva prikazujemo v sektorju proizvodnih dejavnpsti glede na tip lastnine ločeno za združeno delo proizvodnih dejavnosti in za samostojno osebno delo proizvodnih dejavnosti. Obratno je poraba proizvedenega bogastva izven okvira proizvodnje neproduktivna poraba, njen učinek niso nove materialne dobrine, ampak gre za opravljanje vseh vrst storitev in za zadovoljevanje družbenih ter individualnih potreb, . Vrednostno stanje teh elementov proizvedenega bogastva prikazujemo v sektorju neproizvodnih (dejavnosti ločeno za združeno delo neproizvodnih dejavnosti in za samostojno osebno delo neproizvodnih dejavnosti ter v sektorju prebivalstvo. Glpds n§ način uporabe in vlogo sredstev v proizvodnem procesu oziroma v vsakem delovnem procesu, sredstva običajno delimo na delovna sredstva in na predmete dela. Z gledišča njihove reprodukcije oziroma nadomestitve delimo proizvajalna (poslcivna) sredstva na osnovna sredstva in obratna sredstva. Pri tej delitvi običajno upošteva*mo čas, v katerem se posamezno sredstvo v celoti izrabi oziroma reproducira y proizvodnem procesu. Zato v prak ticni, knjigovodski delitvi sredstev med obratna sredstva uvrščamo vsa sredstva, ki se v celoti Izrabijo prej kot i enem letu. /sa ostala sredstva, ki se izrabljajo v daljšem časovnem obdobju, pa uvrščamo med osnovna sred/g* f0 naciniJ 'ri času izrabe delimo proizvedeno bogastvo torej na osnovne sklade (osnovna sredstva) in na obrata
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 9
 ne sklade oziroma zaloge (obratna sredstva). Osnovne sklade v izgradnji prikazujemo kot postavko "investicije v teku" . Dalje smo osnovne sklade razdelili na osnovna sredstva v uporabi, osnovna sredstva izven uporabe in na sredstva skupne porabe. Po tehnični strukturi osnovna sredstva delimo na gradbene objekte, opremo in na ostale osnovna sredstva. V okviru neproizvodnih osnovnih skladov so tudi stanovanja, ki so prikazana ločeno kot posebna postavka za stanovanja v družbeni lastnini in za stanovanja v lastnini občanov (kot osnovni skladi sektorja prebivalstvo). Tudi obratne sklade oziroma zaloge kot element proizvedenega bogastva prikazujemo ločeno za proizvodne in neproizvodne dejavnosti ter v tem okviru posebej za združeno delo in samostojnp osebno delo. V sektorju prebivalstvo v okviru zalog prikazujemo trajne in poltrajne potrošne dobrine. Posebej "' je obračunana tudi vrednost zalog lesa v gozdovih oziroma vrednost lesa na panju v združenem delu in samostojnem osebnem delu. Podrobna tehnična struktura zalog po posameznih sektorjih je navedena v prikazu in obrazložitvi konkretnega obračuna vrednosti zalog za združeno delo in samostojno osebno delo ter posebej za prebivalstvo. Postavka investicije v teku za združeno delo vključuje vrednost gradbenih objektov, opreme in ostalih osnovnih sredstev v izgradnji ter gradbene objekte in opremo skupne porabe v izgradnji. Obračun vrednosti investicij v teku za samostojno osebno delo je pripravljen in prikazan posebej.
 1. 2. Metode vrednotenja družbenega bogastva Družbeno bogastvo prikazujemo naprej po stanju vrednosti .posameznih elementov ob koncu opazovanega leta. Zato je z metodami vrednotenja posarffeznih elementov družbenega, bog^i^r^EeBfio zagotoviti, da prikazane vrednosti čim boljrealno ustrezajo stanju 31. 12. opazovanega leta. Zaraoi mere rasti cen in specifičnih lastnosti posameznih elementov družbenega Bogastva "jev praktičnem obračunu oziroma vrednotenju posameznih postavk družbenega bogastva nemogoče zagotoviti obračun po enotnih cenah za vse elemente. Takšen obračun teoretično ni pravilen, je pa praktično edino mogoč. ^ r Ker so za pretežni del osnovnih sredstev združenega dela* proizvodnih dejavnosti in neproizvodnih dejavnflgtLzakUužr ni računi organizacij združenega dela najbolj kvaliteten pa tudi edini razpoložljivi vir, so prikazane vrednosti knjigovodskT obrafitlrt "vrednosti osnpvhih sredstev, z. ato^o osnovna" sredstva pravil orna* prikazana tako, kot jih organizacije združenega dela obračunavajo in prikazujejo v svojih zaključnih računih, tj. po tki. .obnovitveni vrednosti (v cenah stroškov ponovne nat#ve)T na eni strani v novi (nabavnT) vrednosti in na drugi v stvarni (sedanji) vrednosti. V tem primeru osnovna sredstva najprej prikazujemo vjiovi revalorizirani nabavni vrednosti, ki daje knjigovodsko oceno vrednosti osnovnih sredstev v danem trenutku. Hkrati ta vrednost^ bglj _ ali manj ustreza .obsec|u sredstev. ki tu bila potrebna, da bi posamezno osnpjgiCL^redstvo v danem trenutku nadomestili" z novim. "To "pomeni, da nova revalorizirana haBivna vrednost kaže tekočo vrednoirTazpdlcižljivih naturalnih proizvodnih zmogljivosti. Prikaz osnovnih sredstev v stvarni (revalorizirani sedanji) vrednosti omogoča vpogled v fizično in glede na metode amortiziranja osnovnih sredstev v določeni meri tudi ekonomsko izrabo sredstev. Ker je za nekatera osnovna sredstva knjigovodski obračun vrednosti problematičen in ne kaže realnih vrednosti, prikazujemo njihov obračun vrednosti oziroma oceno vrednosti posebej. To zadeva zemljišča, gozdove in ceste s pripadajočimi objekti. Med osnovnimi skladi bomo posebej prikazali tudi obračun vrednosti razpoložljivega stanovanjskega sklada v republiki. Vrednost zalog združenega dela je prikazana po vrednostih ustreznih postavk v zaključnih računih organizacij zdrujenega .. jplaj Torej po nabavnih cenah. Trajne in poltrajne potrošne dobrine in njihova vrednost pri prebivalcih je prikazana po poprečnih maloprodajnih cenah 1980. 1eta. Osnovna sredstva in zaloge ter vrednostni prikaz za samostojno osebno delo so nedvomno najbolj problematične postavke vrednosti družbenega bogastva. Za večino vrednosti skladov, ki z njimi razpolaga samostojno osebno delo, ni ustreznih podatkov, pomanjkljivi pa so tudi podatki o naturalnem obsegu (številu) posameznih osnovnih sredstev in zalog. Zato je bilo potrebno v posameznih primerih vrednost skladov samostojnega osebnega dela okvirno oceniti. Izbrani načini ocenitve kot tudi končni obračun vrednosti posameznih postavk in elementov družbenega bogastva samostojnega osebnega dela so prikazani in obrazloženi v posebnem poglavju. Tako kot nekatere osnovne agregate (družbeni proizvod, narodni dohodek, itd. ) tudi družbeno bogastvo poleg obračuna v tekočih cenah prikazujemo tudi v obračunu po stalnih cenah 1972. 1eta.
 1. 3. Način zajetja družbenega bogastva SR Slovenije in prikaz v okviru posameznih osnovnih sektorjev V skladu z obstoječimi statističnimi metodami zajetja osnovnih narodnogospodarskih agregatov tudi družbeno bogastvo prikazujemo po organizacijskem načelu in po načelu čistih dejavnosti oziroma po teritorialnem načelu. Obe metodi, oziroma načeli obračuna sta smiselni in v uporabi le za združeno delo proizvodnih dejavnosti, sej so le v tem sektorju večje razlike med obračunom po organizacijskem in po načelu čistih dejavnosti. Za SR Slovenijo da obračun skladov po organizacijskem načelu večje vrednosti od obračuna po teritorialnem načelu oziroma po načelu čistih dejavnosti. Razlika v obračunu med obema načeloma je neto razlika med vrednostjo skladov v poslovnih enotah, ki jih imajo organizacije s sedežem v Sloveniji v drugih republikah in pokrajinah, in vrednostjo skladov poslovnih enot v Sloveniji, ki pripadajo organizacijam s sedežem v drugih republikah In pokrajinah. Ker je v statistiki družbenih računov predvsem v uporabi obračun po načelu čistih dejavnosti, v zaključnih tabelah proizvedeno bogastvo prikazujemo le po načelu čistih ^dejavnosti. Za združeno delo proizvodnih dejavnosti vrednost skladov po organizacijskem načelu prikazujemo v posebnih tabelah v poglavju o obračunu vrednosti skladov tega sektorja, V zaključnih oziroma zbirnih tabelah proizvedeno bogastvo prikazujemo le po načelu čistih dejavnosti, razliko do obračuna po organizacijskem načelu za združeno delo proizvodnih dejavnosti pa prikazujemo kot samostojno postavko.
 10
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 C O ■>»
 C '" S
 c •OJ t/
 o-, i ^ d ^ t U) <J
 CD fD C
 < a D
 . 1 "S 2 <— ^ O §1?: S g
 co to
 > r
 2 - - > v> J"
 m ^ R — ttJ C c , > > 13 Nt O CD ^
 C -Q
 ra £ nj c c o u. JZ D
 </) "D C -♦-» E -* -a ro S" O QJ ^
 ah .a
 5 C if
 0)
 tu "ž a ■— c
 cn
 ^ M
 CD jU (/5 <u
 S -5 « n •-■ (D ^ N 0 M -M P S S CT c S S O M £~ " 2 S" »✓ w ro o "i™ g c o n ^ _c o) 0 a. "o OJ . * ^ (/i i ii u .£ o m -o cn > ro r tU .i= .o -C ro 2 O ., 3 km" " c m E? a Q
 1 JU OJ
 .r oi
 OJ D aj u ~ S C 3
 , u i
 >w
 CD Lcn (D —■ i-' •?: in CU "tO -C1 S C o O o - a^ -D
 O C O "" S c m =9 OJ ^ T3 c_ trt rti Q. :rr Jitcn
 o C
 a^
 p c
 „ >
 iT P "D
 ! jo I ■ K — CTl I tU (U O) ■£ -y I J>£ Ifl S ro is CD C^TD -■a oj o M C o. 1 o (U co cn ju o mn cn c ^ (D ■-& <= "S „ 0) ^5=8 aj a; ro
 ^ T3 c o o. > □-' -' CD in •— •. c o <U ro § "O "4" J HO > fO le C N o '-5 CL
 i fr ! 1 -a ^ uT cn " 2 <D to (D o i JD X) -M C
 ro ^ cn
 C CD .51 o - CU CL— TJ £ & > "D i— • q *•— 1 9» £ CJ> ^ -D t(D O £ J* TJ CL-^ OJ CD □ 10
 -Q cn
 ^ a. h
 CD TJ
 •a .J=
 3 0 ^ cn cn
 cn tu Q. M ^ S d) 0 rn
 cd Jj — > -Q -j O "O ^ C (D CU
 0) > ro
 _ .a cn c o. o n .b
 ( J
 o
 "d o.
 CD CTi
 iS o.
 nh ^ >N
 aEl8 c §. -2 ro -ro^ S1 > E &£ CD O oj ti s 8 g Si :£ E E c o £ £ .£. ttO fc O ■*-' c y+-> rt .— O tn
 0) TD O ^ E ■o •ž T) CD a
 ti 0) CL cn "o „r o iT ■I .5 g >„ 0) — . CD U ~ CD rt ^ •r c z; £ OJ C OD
 CD -
 1 U "£ I — . CD t a. d '■3 -CD 5 ro ro 'c o. g. ~ £ <u iS C. >-> _c > c 5 CD 6 O ju g O rt ro g oo^D
 s. ° 3 (13 > QJ OJ C t0) £
 .ti •d c .&o "(TJ cn '-• O 'S c •• -o t: GJ n
 is OJ ni •-; 3 .ti P C OJ £ O -a "o QJ OJ (_■ f-* > O. '■5 -S c c g S E > o ^ SO £ S q (D
 ^ r.? -S 'c ZJ
 01 C d)
 CD "o % - "o .-£ m 1=71 ro d cn t-* cu "a c JD > 0J c. o (U ro cn— . u OJ
 o C
 ro c XI CD <_ O CL 3 Q> C O C
 CD C > a ,. c ro cn > o n & £ P tn
 ro > S ^ tj j-. 2!^ o CD CL C O > o C £ M w > o .a
 w {— CD 2 E c C g m •£ ra CD >NJ c c JTD '> 0) 'ČD o n .o 3 2 E cn "O cu
 T) &>G Š § A ^
 ro q S a5 S d 5 "ro C. "gj > "O "O JD N OJ _ CD tro cn Q12 tu ro c qj ^ X) c cn OJ 'C ^ _Q ro o -g « TJ cu ro S? oj ■O OJ c N C i ® "o* ro 5 o oiO t. » cn ^ rt — i g ro ro o o 3 3 o1 E Qi o ro cn . ^ N ^ cn _' oj > ro cn c o c o .b, cn w •
 £_ 0) CD H _J NI
 ■o . o :=> rt ro S c n, g > o .2. C cn cn ro o "S c:
 ro „ c tD tu ai 0 CD ^ cn ai ro "S
 ■S £
 a<j 3 3 UJ LU CD <J K 2
 .E S E <= £>S
 E I^BEa PEgSl. ^ ° -D S. S^ £ ai o tn T) aj
 : "5 V -n
 tn >(j CD ^ — o
 ro o
 c tn 5 P jrsl t E ro S 'ro N "a
 CL O O cn ov c : O 0) u z S ' rt — o5 ^
 0)
 "O
 TJ CD uj 2 73 « o C C OJ ^ >N O 3
 C w 1 -C d) I '; -
 C N >Ni
 CL) .£ ^ C
 "O — D tn
 o C > -» nro .S p, 'sr a N -o t* a. • 0) .
 OZ .
 ia>s ) o w o • J— "D C ; O. CU CD ) 0) f■>-> \ Q (S) (J~)
 ~ ro cn ^ "ro oj , . > c — CM 3 'C * CU XJ ' o
 <r st CM csj
 CL -o
 KS <f CM CM
 < U <n nj J. 2 UJ N
 < z
 o z
 > o cn O g* §; < < tn q
 > N ?-13 ^ 3 a: < UJ Q3 < 1 OZKp <^oS ss&g oa < ^|q < N Z N U3Q S a: a: o a o Q >
 Družbeno bogastvo SR5 ob koncu 1930. leta
 Pri razčlenitvi osnovnih sektorjev smo izhajali iz Enotne klasifikacije dejavnosti (Uradni list. SFRJ, št. 6/76)in drugih kriterijev, ki jih običajno uporabljamo v statističnih prikazih makrogospodarskih agregatov. Združeno delo smo poleg delitve na proizvodni in neproizvodni del dejavnosti razdelili tako, da je razviden tudi gospodarski in negospodarski del dejavnosti. Na t« način so podatki primerljivi s prikazi, ki so ustaljeni v objavljanju zaključnih računov organizacij združenega dela s strani službe družbenega knjigovodstva. Dalje prikazujemo vrednost skladov po posameznih področjih dejavnosti, le področji industrija in rudarstvo ter promet in zveze smo razčlenili na posamezne panoge dejavnosti. Samostojno osebno delo in njegove sklade prikazujemo v področjih, kjer obstaja takšna dejavnost. 2„ VIRI METGOE. . IN OBRAČUN DRUŽBENEGA BOGASTVA SR SLOVENIJE PO STANJU OB KONCU 1980. LETA
 2. 0. Združeno delo proizvodnih dejavnosti V tem poglavju prikazujemo ivird, metode1 in obračun vrednosti za naslednje postavke proizvedenega bogastva združenega dela proizvodnih dejavhtžti: ' osnovna _ sredstva v uporabi, sredstva skupne porabe, sredstva izven uporabe, zaloge, investicije v teku in ceste v javnem prometu. '' =* • ~
 Podatke o osnovnih sredstvih v uporabi združenega dela proizvodnih dejavnosti kot kategorijo proizvedenega bogastva srno dobili iz zaključnih računov organizacij združenega jela. statističnih raziskav na podlagi kompleksnega let nega poročila organizacij^žcirLižSnega dela proizvodnih dejavnosti (KGI01) in iz analize Zveznega zavoda za statistiko Osnovna sredstva gospodarstva družbenega sektorja SFRJ, STTTn "SAP 19521981 v cenah 1972. 1eta. Osnovna sredstva "delimo na gradbene objekte, opremo in skupfno^oSSo itJcTaEfivnih osnovnih sredstev, ki jih organizacije združenega dela prikazujejo v svojih zaključnih računih na aktivni strani bilance stanja, so v skupini ostalo upoštevane naslednje vrste osnovnih sredstev: dolgoletni nasadi, osnovna čreda, materialne pravice, ustanovna vlaganja in druga osnovna sredstva. Poleg zemljišč in gozdov v osnovna sredstva v uporabi združenega dela proizvodnih dejavnosti nismo obračunali tudi cest in cestnih objektov. Zemljišča in gozdove ter ceste v javnem prometu bomo obra čunali in vrednostno prikazali posebej. Osnovna sredstva v uporabi prikazujemo po obnovitveni vrednosti oziroma v cenah stroSkov ponovne nabave, na eni strani v novi (nabavni) vrednosti in na druaT v stvarni^sei^fltO. . vrednosti. Stvarna (sedanja) vrednost je izračunana iz £og^ravkoy_yred!7pin tfsrtovnih sredstev, ki so prikazani v bilancah stanja zaključnih računov organizacij združenega dela. Vrednosti osnovnih sredstev v uporabi, ki jih prikazujemo iz zaključnih računov, so izračunane na dan 30. 9. tekočega leta. Z novimi zakonskimi predpisi o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev smo se namreč pri nas odločili za sistem tekoče revalorizacije osnovnih sredstev, ki zagotavlja prilagajanje amortizacijske osnove in s tem tudi amortizacijskih stroškov inflaciji. Indeksi cen, ki se uporabljajo kot koeficienti za tekočo revalorizacijo osnovnih sredstev in sredstev skupne uporabe, so izračunani za obdobje od J .julija preteklega leta do 30. iuni. ia .tekočega leta (do vključno 19J32. 1eta dalje pa od l. oktobra pretek lega do 30. septembra tekočega leta). Na ta način smo v dobršni meri odpravili pomanjkljivosti občasnih, praviloma petletnih, revalorizacij osnovnih sredstev pred letom 1975.
 Prikaz osnovnih sredstev v uporabi združenega dela proizvodnih dejavnosti obsega 4 tabele, po organizacijskem načelu in načelu čistih dejavnosti, enkrat tekočih in drugič v stalnih cenah 1972. 1eta. Viri podatkov in metode obračuna posameznih postavk v tabelah so naslednji: 1. Organizacijsko načelo, tekoče cene: - SDK v SR Sloveniji: Podatki in kazalci iz zaključnih računov OZD iz področij gospodarstva v SR Sloveniji za leto 1980 in Podatki in kazalci iz zaključnih računov OZD iz področij družbenih dejavnosti in delovnih skupno sti v SR Sloveniji za leto 1980. 2. Načelo čistih dejavnosti, tekoče cene: - Zavod SR Slovenije, za statistiko: Družbeni proizvod in nargdni dohodek v SR Sloveniji 1980, Rezultati razisko vanja, št. 266, marec 1982. V okviru prikaza družbenega proizvoda in narodnega dohodka so tudi podatki o aktivnih osnovnih sredstvih v novi (nabavni) in stvarni (sedanji) vrednosti ter posebej samo za opremo. Zato je za skupino ostalo uporabljen podatek iz prikaza "po organizacijskem načelu v tekočih cenah, razlika pa je ustrezna vrednost gradbenih objektov. 3. Za združeno delo proizvodnih dejavnosti Zvezni zavod za statistiko redno obračunava in prikazuje podatke o vrednosti aktivnih osnovnih sredstev za SFRJ, SR in SAP v stalnih cenah iz leta 1972 po načelu čistih dejavnosti (prikazana je nabavna vrednost za vsa aktivna osnovna sredstva z izjemo zemljišč, gozdov, sredstev skupne porabe, sredstev zunaj uporabe in cest v javnem prometu). Zato najprej prikazujemo vire podatkov in obračun posameznih postavk v tabeli načelo čistih dejavnosti, stalne cene; - Zvezni zavod za statistiko: Osnovna sredstva proizvodnje družbenega sektorja SFRJ, SR in SAP 19521981 v cenah 1972. Ker so osnovna sredstva v stalnih cenah iz leta 1972 prikazana le v nabavni vrednosti, je obračun stvarne (sedanje) vrednosti v cenah iz leta 1972 prikazan na podlagi razmerij med novo (nabavno) in stvarno (sedanjo) vrednostjo iz prikaza po načelu čistih dejavnosti v tekočih cenah. Za področje 10 - Stanovanjskokomunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora, 11 - Proizvodne, tehnične in poslovne storitve, 12 - Izobraževanje, znanost, kultura in informacije ter 13 - Zdravstveno in socialno varstvo (v vseh področjih gre



 12
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABELA 1. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela, organizacijsko načela, tekoče cene
 tisoč din
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVASKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA: 01 Industrija in rudarstvo 0101 Elektrogospodarstvo 0102 Proizvodnja premoga 0105 Proizvodnja naft. der. 0107 Črna metalurgija 0108 Pridobivanje rud barvastih kovin 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvastih kovin 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0113 Kovinska predelovalna dejavnost 0114 Strojna industrija 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 0116 Ladjedelništvo 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 0118 Proizvodnja baznih kemičnih izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0121 Proizvodnja gradbenega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0124 Proizvodnja in predelava papirja 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izdelkov 0127 Proizvodnja usnja in krzna 0128 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije 0129 Predelava kavčuka 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 0131 Proizvodnja pijač 0132 Proizvodnja krmil 0133 Proizvodnja in predelava tobaka 0134 Grafična dejavnost 0139 Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 02 Kmetijstvo in ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo
 473 627 950 472 460 006 1 167 944
 266 113 126 64 739 973 7 706 385 760 945 15 529 465 541 103 2 804 369 3 182 240 986 551 3 935 835 18 629 818 9 813 689 13 060 551 322 878 15 028 510 8 205 443 10 237 700 478 900 10 555 164 6 798 125 10 274 626 12 279 200 11 939 834 8 255 679 1 874 026 1 681 584 3 293 091 11 129 205 5 570 926 1 075 666 666 994 3 695 166 1 059 483 12 432 940 5 605 748 577 154 19 83! 010
 248 439 916 213 016 689 247 7B8 806 212 540 389
 12 171 345 224 533 669 152 616 005 12 130 811 223786 656 152066 181
 64 197 302 7 720 362 64 029 030 7 691 445
 651 110
 476 300
 121 392 41 221 4 078 431 4 790 383 1 046 1 125 546 1 497 6 669 4 345 4 775 105 5 926 2 453 4 596 206 4 565 2 570 5 408 3 247 3 731 4 148 696 727 983 5 724 2 649 657 307 1 179 594 7 997 4 449 172 7 122
 458 137 171 110 323 21 718 143 694 3 475 733 036 314 858 086 9 788 718 379 157 406 037 1 741 981 737 2 039 709 401 393 886 566 2 356 645 511 11 741 822 546 5 315 619 829 7 245 908 036 217 842 585 8 741 604 380 5 248 932 726 5 474 215 299 263 041 033 5 466 822 357 3 909 869 067 4 786 345 927 8 501 704 732 8 138 522 982 4 039 208 468 1 138 616 218 936 701 136 2 225 170 318 5 297 013 931 2 734 080 482 408 739 959 350 570 851 2 495 132 823 456 557 266 2 877 177 949 1 126 908 054 404 916 259 12 607 507
 40 534
 7 549 558 1 800 507 151 958 15 051 950 661 318 16 351 16 794 46 264 81 624 218 485 152 524 1 038 814 360 321 503 131 166 759 9 560 523 309 317 899 80 214 529 569 69 580 67 489 38 942 17 665 84 785 107 874 136 915 9 445 8 465 20 183 8 103 1 558 497 28 891 184 101 252
 747 013
 123 170 545 34 148 514 3 360 131 200 102 5 821 524 156 040 660 980 973 863 460 393 1 877 262 6 820 045 4 342 751 7 062 775 227 566 6 987 421 4 341 168 4 366 253 262 915 5 770 898 3 474 394 4 795 197 6 561 486 3 568 798 3 769 128 442 394 517 906 1 537 950 5 314 403 2 494 915 595 403 380 013 1 339 905 538 059 6 983 796 2 625 745 256 696 8 639 299
 549 824
 77 329 742 23 506 350 2 338 328 146 095 3 149 341 100 803 628 329 833 195 309 569 1 139 431 4 577 566 2 946 543 3 515 301 92 581 4 137 823 1 783 897 2 953 723 155 358 3 488 313 1 905 177 3 528 697 2 191 897 I 983 157 3 033 375 278 224 383 550 598 192 3 787 804 1 851 769 436 994 253 227 871 984 423 146 4 906 694 2 225 178 126 877 5 147 706
 168 272
 41 088 753 9 573 150 908 885 39 035 2 006 815 54 935 25 896 134 387 118 842 700 439 2 105 652 1 289 439 2 795 340 134 985 2 657 959 2 269 735 1 327 975 100 975 1 928 028 1 334 401 1 220 968 4 101 452 1 535 934 697 824 146 717 124 941 884 540 1 470 956 560 571 153 710 121 052 452 443 110 775 1 048 286 387 657 129 642 3 428 615
 28 917
 4 752 050 1 069 014 112 918 14 972 665 368 302 6 755 6 281 31 982 37 392 136 827 106 769 752 134 191 639 287 536 84 555 6 582 354 557 234 816 45 532 263 137 49 707 37 929 17 453 9 415 55 218 55 643 82 575 4 704 5 734 15 478 4 138 1 028 816 12 910 177 62 978
 Družbeno bogastvo 3RS ob koncu 193G. lata
 1?
 TABELA 1. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega tlela, organizacijsko načel o, tnkoče cene (nadaljevanje)
 tisoč din
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 06 Promet in zveze 0601 Železniški promet 0602 Pomorski promet 0604 Zračni promet 0605 Cestni promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni transport 0608 Prekladalne storitve 0609 PTT storitve 07 Trgovina 08 Gostinstvo in turizem 0901 Obrtne storitve in popravila !0 Proizvodne kom. dejavnosti in urejanje naselja in prostora 1001 Urejanje naselja in prostora 10031 Proizvodnja in distribucija vode 10032 Prečiščevanje in odvajanje odplak 10033 Proizvodnja, prenos in distribucija plina 10034 Proizvodnja in distribucija toplote i ! Proizvodni del finančnih, tehničnih in poslovnih stor. 1103 Storitve na področju prometa 1104 Projektiranje in sorodne tehnične storitve 1105 Geološka raziskovanja 110901 Str. kontr. trakov in količine blaga 110902 Prirejanje sejmov in razstav 1 10903 Knjigovodske storitve in obdelava pod.
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA: 12 Izobraževanje. znanost, kultura in informacije 12031 Založniška in časopisna založ. dejavnost 120361 Snemanje filmov 120363 Izposojanje in distri bucija filmov 130160 Lekarne
 89 111 055 52 287 459 6 258 037 3 571
 710 663 521 955 679 426 241 165 160 783 246
 49 079 341 35 401 492 180 021 1 233 267 1 549 867 338 487 3 192 082 3 254 093 3 930 031
 38 663 052 16 580 591 6 058 502 2 320 741 8 062 561 597 794 495 636 814 306 3 732 921
 1 368 662 305 376 19 514 17 702 51 093 19 398 738 523 96 761 120 294
 35 110 219 18 342 583 2 148 555 1 375 208 2 990 841 427 232 4 129 734 2 800
 271 895 792
 21 990 939 12 039 917 174 186 1 054 925 193 494 214 012 102 957 371 574 839 874
 1
 12 191 126 6 161 269 1 971 500 303 918 1 762 163 200 072 444 lil 370 433 977 659
 33 193 978 17 521 797
 23 948 793 8 584 994 14 498 936 2 485 890
 660 191 17 955 750 15 383 138 2 198 913 536 971 12 643 389 11 546 834 737 201
 9 137 905 5 309 179 3 696 773 131 953 4 690 389 3 590 223 1 030 635
 13 194 329 1 270 303 6 855 250 1 354 284 740 511 2 973 981 5 740 956 2 240 200 1 591 897 326 233 421 649 311 119 849 858
 11) 506 293 2 559 536 810 139 450 260
 128 500 8 738 634 7 509 839 1 155 611
 6 181 858 I 318 053 437 994
 623 345 35 926 287 782
 9 904 832 257 651 470 50 047 4 545 815 4 250 714 1 133 779 1 1 11 868 394 189
 305 14 735
 295 090
 1 758 249 1 162 223 3 312 278 2 362 526 1 572 486 646 181
 53 509 1 832 594 1 200 597
 1 011 760 20 772 212 691 285 585 208 984
 563 334 303 842 208 890 25 489 614 790
 66 152 21 533 16 803 1 619 68 45 26 084
 2 972 194 2 309 011 1 126 743 955 887
 1 070 149 84 351 179 281 213 737 297 933
 857 290 10 671 158 414 201 358 125 391
 174 329 267 368 21 606 97 930 594 378 632 591 161 263 205 084 72 159 20 817 12 335 160 933
 807 353 707 015 67 095 33 243 360 591
 453 870 403 379 28 965 21 526 197 240
 324 738 284 621 28 400 11 717 151 562
 28 745
 19 015 9 730
 11 789
 523 300 465 852 34 441 23 007 223 713
 380 971 346 662 17 109 17 200 168 853
 104 602 8 457 5 807 49 406
 928 154 141 397 2 869 16 365 35 184 13 184 582 666 58 264 78 259 373 699 359 354 69 531
 73 184 6 458 27 733 305 1 169 37 519 30 592 9 593 7 775 1 521 50 44 H 609
 118 866 23 463
 14 588 8 875
 5 454
 14
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABtLA 2. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega cfcia, načeto čistih dejavnosti, tekoče cene
 milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 PROIZVODNE DEJAVNOST! - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVASKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOST! NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA: 01 Industrija in rudarstvo 0101 Elektrogospodarstvo 0102 Proizvodnja premoga 0105 Proizvodnja naft. der. 0107 Črna metalurgija 0108 Pridobivanje rud barvastih kovin 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvastih kovin 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0113 Kovinska predelovalna dejavnost 0114 Strojna industrija 01 15 Proizvodnja prometnih sredstev 0116 Ladjedelništvo 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 0118 Proizvodnja baznih kemičnih izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0121 Proizvodnja gradbenega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0124 Proizvodnja in predelava papirja 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izd. 0127 Proizvodnja usnja in krzna 0128 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije 0129 Predelava kavčuka 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 0131 Proizvodnja pijač 0132 Proizvodnja krmil 0133 Proizvodnja in predelava tobaka 0134 Grafična dejavnost 0139 Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 02 Kmetijstvo in ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 468 696, 8 467 656, 6 1 040, 2
 263 £>02, 5 63 315, 1 7 568, 4 760, 9 15 105, 7 541, 1 2 837, 9 2 697, 8 984, 7 4 049, 8 18 622, 7 9 686, 8 13 004, 6 388, 7 14 408, 7 8 830, 0 10 542, 6 1 264, 8 10 685, 2 6 903, 1 10 126, 4 12 399, 5 11 404, 5 8 208, 0 1 805, 0 1 638, 7 3 226, 0 11 069, 0 5 099, 0 1 195, 2 667. 0 3 660, 6 984, 7 11 849, 1 5 472, 5 547. 1 18 151, 5
 244 784, 1 211 741, 4 244 213, 5 211 312, 3
 570, 6
 119 669, 2 40 431, 3 3 981, 5 431, 0 4 578, 0 383, 4 1 045, 8 901. 0 545, 8 1 560, 5 6 655, 4 4 288, 3 4 746, 7 159, 2 5 370, 8 2 723, 1 4 742, 8 584. 8 4 627, 0 2 600, 8 5 325, 1 3 282, 6 3 384, 5 4 093, 4 660. 1 698. 9 973. 1 5 755, 8 2 364, 0 758, 7 307, .9 1 172, 7 535. 2 7 576, 9 4 394, 8 164, 0 7 030, 2
 12 171, 3 222 039, 4 150 494, 5 63 824, 3 12 130, 8 221 370, 3 150 000, 5 63 670, 3
 429, 1
 136 463, 7 21 083, 3 3 434, 9 314, 9 9 577, 0 157. 4 1 775, 8 1 780, 0 392, 6 2 407, 7 11 748, 8 5 246, 0 7 219, 1 229. 5 8 677, 6 5 603, 8 5 633, 0 670, 4 5 534, 9 3 984, 4 4 721, 1 8 587, 3 7 950, 4 4 047, 1 1 106, 0 922, 1 2 168, 1 5 205, 4 2 598, 1 427, 1 350. 6 2 467, 7 441, 4 2 713, 7 1 048, 8 302, 9 11 020, 1
 40, 5
 7 549, 6 1 800, 5 152. 0 15, 0 950. 7 0, 3 16, 3 16. 8 46, 3 81, 6 218, 5 152. 5 1 038, 8 360, 3 503. 1 166. 8 9, 6 523, 3 317. 9 80, 2 529. 6 69. 6 67, 5 38. 9 17. 7 84. 8 107. 8 136. 9 9. 4 8. 5 20, 2 8, 1 ! 558, 5 28. 9 0, 2 101. 2
 669, 1
 122 178, 4 33 709. 7 3 271, 0 200, 1 5 686, 7 156. 0 662. 1 822. 0 460. 1 1 927, 9 6 810, 1 4 294, 1 7 022, 2 266. 2 6 675, 9 4 507, 2 4 445, 0 506, 6 5 866, 6 3 481, 4 4 738, 4 6 609, 0 3 399, 8 3 708, 6 427. 1 488, 4 1 537, 7 5 386, 5 2 216, 9 691, 8 380, 0 1 327, 1 496. 2 6 582, 9 2 564, 7 240, 4 7 891, 7
 486, 0
 76 413, 4 23 138, 4 2 269, 1 146. 1 3 072, 2 100, 8 629. 5 687. 2 309. 3 1 179, 4 4 561, 6 2 897, 4 3 488, 0 130, 7 3 806, 4 1 920, 2 3 025, 9 317. 7 3 545, 0 1 897, 1 3 487, 3 2 224, 5 1 843, 1 2 978, 8 264. 8 360. 8 602. 9 3 859, 9 1 641, 1 521. 7 253, 2 867. 8 385. 6 4 572, 9 2 186, 3 119, a 4 842, 4
 154. 0
 41 013, 0 9 502, 3 889. 0 39, 0 1 949, 1 54, 9 - 25, 8 128, 5 1 18. 8 711. 1 2 111, 7 1 289, 9 2 782, 1 135. 5 2 677, 9 2 299, 5 1 334, 5 182. 3 1 967, 0 1 349, 5 1 205, 5 4 116, 4 1 507, 0 691. 9 144, 9 118. 2 879. 6 1 471, 0 493, 2 165. 4 121. 1 443, 8 106. 5 981. 2 365, 5 120, 4 2 986, 3
 7 720, 6 7 691, 5 29, 1
 4 752, 0 1 069, 0 112, 9 15, 0 665. 4 0, 3 6, 8 6. 3 32, 0 37, 4 136, 8 106, 8 752, 1 191, 6 287. 5 84, 6 6. 6 354. 6 234, 8 45. 6 268, 1 49. 7 37, 9 17. 4 9. 4 55, 2 55, 6 82, 6 4. 7 5, 7 15. 5 4, 1 1 028, 8 12, 9 0, 2 63, 0
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu !980. leta
 15
 TABELA 2. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela, načelo čistih dejavnosti, tekoče cene (nadaljevanje) milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 06 Promet in zveze 0601 Železniški promet 0602 Pomorski promet 0604 Zračni promet 0605 Cestni promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni transport 0608 Prekladalne storitve 0609 PIT storitve 07 TRGOVINA 08 Gostinstvo in turizem 090 i Obrtne storitve in popravila 10 Proizvodne komunalne dejavnosti in urejanje naselja šn prostora 1 1 Proizvodni dei finančnih, tehn. in poslov. storit.
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA: 12 Založniška in časopisnozalozniška dejavnost, snemanje, izposojanje in distribucija filmov 13061 Lekarne
 89 225, 5 5G 546, 0 6 248, 5 3 575, 9 11 284, 3 1 141, 2 4 446, 1 4 207, 4 7 776, 3 30 824, 8 18 640, 8 9 550, 3
 14 034, 0 5 678, 5
 686, 2 354, 0
 48 728, 0 34 403, 3 170, 5 1 235, 5 2 016, 3 509, 3 3 193, 4 3 274, 5
 3 925, 4 21 875, 5 15 199, 6 5 361, 7 10 897, 8 3 315, 7
 376, 2 194, 4
 39 15 6 2
 128. 8 837, 3 058, 5 322. 7 216. 9 612. 5 514, 2 836, 1 730. 6
 8 289, 1 2 904, 2 h 056, 6 3 007, 7 2 296, 6
 281, 3 147, 8
 I 368, 7 305. 4 19, 5 17. 7 51, 1 19, 4 738. 5 96. 8 120, 3 660, 2 537, 0 132, 0
 128, 5 66, 2
 28. 7 11. 8
 35 289, 9 17 754, 4 148, 6 376, 0 557. 2 591. 3 134. 5 834. 6 893, 5
 16 541, 1 13 272, 2 4 895, 9 8 655, 6 3 057, 5
 448, 3 220, 8
 22 121, 2 11 709, 7 174, 2 1 055, 1 1 462, 3 371, 5 3 106, 1 2 403, 4 1 839, 0 13 972, 0 12 022, 0 3 672, 1
 7 679, 6
 2 406, 0
 319, 1 166, 9
 12 240, 5
 903, 3 971, 5 304. 5 059, 7 206. 6 445. 7 372, 9 976, 2
 2 194, 6 890. 8 1 1 54, 3 1 102, 8 620. 9
 105, 7 48, 3
 928, 2 141, 4 2, 9 16. 4 35, 2 13. 2 582, 7 58. 3 78, 3 373, 7 359, 4 69. 5
 73, 2 30, 6
 23, 5 5, 6
 16
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABELA 3. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela, organizacijsko načelo, stalne cene
 milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVASKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA 01 Industrija in rudarsto 0101 Elektrogospodarstvo 0102 Proizvodnja premoga 0105 Proizvodnja naft. der. 0107 Črna metalurgija 0108 Pridobivanje rud barvastih kovin 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvastih kovin 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0113 Kovinska predelovalna dej avnost 0114 Strojna industrija 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 0116 Ladjedelništvo 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 0118 Proizvodnja baznih kemičnih izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0121 Proizvodnja gradbenega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0124 Proizvodnja in ppedeiava papirja 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zgotovijenih tekstilnih izd. 0127 Proizvodnja usnja in krzna 0128 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije 0129 Predelava kavčuka 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 0131 Proizvodnja pijač 0132 Proizvodnja krmil 0133 Proizvodnja in predela va tobaka 0134 Grafična dejavnost 0139 Proizvodnja raznovrstni! izdelkov 02 Kmetijstvoin ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo
 146 274, 3 145 847, 8 426, 5
 81 940, 5 18 290, 3 2 803, 0 448, 6 5 114, 5 235. 2 1 243, 0 1 475, 2 268. 4 1 002, 8 5 767, 5 3 205, 1 4 279, 9 65, 8 4 374, 5 2 229, 0 2 843, 1 174. 0 3 047, 0 2 293, 6 3 212, 7 3 508, 7 5 022, 5 2 078, 9 678. 1 668. 6 1 033, 8 3 661, 6 1 385, 3 228. 5 209, 9 841. 7 249, 7 3 982, 0 1 461, 7 258. 3 6 318, 6
 71 473, 1 71 297, 3 175. 8
 37 325, 4 11 604, 9 1 323, 1 249. 2 1 798, 8 178, 9 546. 6 550, 1 155, 1 408. 3 2 184, 4 1 219, 1 l 754, 7 19, 3 1 788, 0 743. 4 1 183, 9 48, 9 1 370, 8 1 195, 3 1 431, 3 1 198, 9 1 613, 6 875, 4 337, 8 265, 4 260. 7 1 613, 5 790, 4 117, 0 88, 5 287, 3 122. 8 2 103, 2 1 027, 3 91, 3 1 443, 1
 71 321, 5 71 083, 3 238, 2
 42 511, 3 6 187, 0 i 144, 0 187, 9 3 106, 5 48, 3 689, 2 912. 1 102, 5 567. 2 3 528, 9 1 950, 9 2 255, 4 46, 5 2 413, 7 1 349, 8 1 617, 4 119. 5 1 488, 6 1 036, 8 1 727, 9 2 200, 6 3 389, 4 1 189, 0 333. 3 397. 0 754. 6 1 993, 2 577. 1 110. 3 1 17, 9 546, 8 126, 0 I 410, 9 415. 4 167, 0 4 836, 6
 3 479, 7 68 095, 1 43 568, 1 3 467, 2 67 853, 5 43 419, 6
 12, 5
 2 103, 8 498, 4 39, 9 11, 5 209, 2 8, 0 7, 2 13. 0 10, 8 27, 3 54, 2 35. 1 269, 8 172, 8 135. 8 41. 8 5, 6 187, 6 61, 5 53, 5 109, 2 19, 5 14, 5 7, 0 6, 2 18, 5 54. 9 17. 8 1, 2 3. 5 7. 6 0, 9 467. 9 19, 0 0, 0 38. 9
 241, 6
 38 614, 8 10 899, 0 1 160, 5 119, 3 1 965, 8 71. 8 341, 5 472, 1 126. 3 491. 7 2 166, 0 1 324, 5 2 356, 9 45. 9 2 074, 0 1 211, 1 1 174, 3 85, 6 1 699, 7 1 285, 3 1 405, 1 1 926, 0 1 5 U , 1 853. 5 180, 9 196, 1 470. 6 1 649, 5 679. 4 119. 8 1 15. 8 317. 3 118. 4 2 113, 4 665, 1 120. 9 2 382, 5
 148, 5
 23 731, 2 6 617, 7 758. 5 84, 5 1 182, 6 47. 0 328. 3 407, 1 87, 9 310. 6 1 499, 2 826. 7 1 291, 5 17. 1 1 248, 2 549, 9 760, 7 35, 9 1 047, 6 886. 0 933, 9 809. 1 857, 6 640, 0 134, 9 139, 9 158. 6 1 067, 7 552. 4 77. 7 72. 8 212, 3 87. 3 1 290, 5 513. 7 67. 4 I 043, 0
 22 326, 7 22 242, 6 84, 1
 13 569, 2 3 985, 4 372, 4 23, 3 636. 8 16. 8 10, 2 60. 1 30. 9 168, 6 632. 9 473. 2 870, 1 28. 8 733, 9 583, 6 392, 4 45. 9 525, 0 353, 9 440. 8 1 061, 6 639, 6 205. 4 42, 9 52, 9 300, 0 553. 5 116. 3 41. 5 40, 7 99. 2 30. 6 514, 0 142. 9 53, 5 1 315, 3
 2 200, 3 2 191, 3 9, 0
 1 314, 4 295, 9 29, 6 11, 5 146, 4 8, 0 3. 0 4, 9 7, 5 12. 5 33, 9 24. 6 195, 3 91, 9 77. 6 21. 2 3, 8 127, 1 45, 4 30, 4 55. 3 13, 9 8. 1 3, 1 3, 3 12, 0 28, 3 10. 7 0, 6 2, 3 5, 8 0, 5 308, 9 8, 5 0, 0 24, 2
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 17
 TABELA 3. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela, organizacijsko načeio, stalne cene
 milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 06 Promet in zveze 0601 Železniški promet 0602 Pomorski promet 0604 Zračni promet 0605 Cestni promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni transport 0608 Prekladalne storitve 0609 PTT storitve 07 Trgovina 08 Gostinstvo in turizem 0901 Obrtne storitve in popravila 10 Proizvodne komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora 1 1 Proizvodni del finančnih, tehruin poslov. storit.
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA: 12 Založniška in časopisnozaložniška dejavnost, snemanje, izposojanje in distribucija filmov 13061 Lekarne
 28 185, 0 16 722, 9 2 112, 8 922, 3 3 390, 9 330, 5 1 194, 6 1 217, 2 2 293, 8 H 040, 3 5 353, 3 2 089, 3
 3 122, 7 2 096, !
 14 803, 0 10 763, 3 49, 9 426, 7 554, 4 66, 1 882, 6 937, 0 1 123, 0 6 509, 8 3 973, 8 I 024, 7
 2 101, 3 894, 3
 13 019, 9 5 897, 7 2 060, 8 483, 8 2 825, 7 256. 7 109. 8 245. 9 1 139, 5 4 326, 9 1 217, 4 1 024, 0
 972, 6
 1 181, 3
 362. 1 61, 9 2, 1 1 1, 8 10, 8 1, 1 202. 2 34, 3 31, 3 203, 6 162, 0 40, 6
 48, 8 20, 5
 iO 999, 8 5 880, 9 719. 2 439. 3 1 051, 9 132, 9 1 115, 8 815, 2 844. 6 5 404, 9 3 634, 3 999. 7
 1 968, 9
 949, 2
 6 609, 3 3 660, 6 48, 3 365, 0 426, 9 41, 8 858, 0 682, 9 525. 8 4 181, 4 3 164, 8 692. 9
 1 502, 0 623, 4
 4 137, 5 2 191, 6 670, 6 63, 4 617, 6 85, 9 98, 3 111, 6 298, 5 1 108, 3 361, 1 285, 4
 439, 1 316, 3
 253, 0 28, 7 0, 3 10, 9 7, 4 5, 2 159, 5 20, 7 20. 3 115, 2 108, 4 21. 4
 27, 8
 9, 5
 293, 8 132, 7
 122, 5 53, 3
 162, 4 75, 8
 8, 9 3, 6
 169, 6 72, 0
 102, 9 45, 6
 59, 4 24, 7
 7, 3 i, 7
 18
 Družbeno bogastvo 3RS ob koncu 198 J. leta
 TABELA 4. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela, načelo čistih dejavnosti, stalne cene
 milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVASKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA: 01 Industrija in rudarstvo 0101 Elektrogospodarstvo 0102 Proizvodnja premoga 0105 Proizvodnja naft. der. 0107 Črna metalurgija 0108 Pridobivanje rud barvastih kovin 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvastih kovin 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 01 12 Predelava nekovinskih rudnin 0113 Kovinska predelovalna dejavnost 0114 Strojna industrija 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 0116 Ladjedelništvo 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 0118 Proizvodnja baznih kemičnih izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0121 Proizvodnja gradbenega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0124 0125 0126 0127 0128
 0129 0130 0131 0132 0133 0134 0139
 Proizvodnja in predelava papirja Proizvodnja tekstilne preje in tkanin Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izd. Proizvodnja usnja in krzna Proizvodnja usnjene obutve in galanterije Predelava kavčuka Proizvodnja živilskih proizvodov Proizvodnja pijač Proizvodnja krmil Proizvodnja in predelava tobaka Grafična dejavnost Proizvodnja raznovrstnih izdelkov
 02 Kmetijstvo in ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo
 144 495, 4 144 114, 2 381, 2
 81 062, 3 17 887, 1 2 754, 6 448, 6 4 967, 7 235, 2 1 256, 3 1 249, 3 267, 9 1 032, 3 5 765, 0 3 163, 6 4 260, 9 78, 3 4 189, 1 2 402, 1 2 927, 6 448, 9 3 084, 2 2 327, 5 3 167, 2 3 543, 7 4 794, 1 2 069, 5 651, 0 652, 0 1 011, 7 3 636, 0 1 262, 0 251, 5 209, 9 833, 9 233, 2 3 791, 3 I 420, 2 245, 0 5 690, 9
 70 226, 9 70 788, 8 70 072, 7 70 574, 3
 154, 1
 36 677, 8 11 382, 5 1 291, 6 249. 2 1 719, 2 178, 9 546, 5 440. 3 154, 9 425, 5 2 179, 8 1 203, 1 1 744, 0 29, 3 1 620, 3 825, 2 I 221, 5 138, 7 1 389, 5 1 209, 4 1 409, 2 1 211, 7 1 463, 5 863, 7 320, 2 255, 0 258. 0 1 622, 4 705. 1 135, 0 88, 5 285, 5 110, 5 1 992, 7 I 014, 6 87, 1 i 424, 4
 214, 5
 42 280, 7 6 006, 2 1 423, 1 187, 9 3 039, 3 48, 3 702, 6 796. 0 102, 2 579. 5 3 531, 0 1 925, 4 2 247, 1 49, 0 2 396, 0 1 441, 1 1 664, 3 304. 6 1 507, 1 1 056, 6 1 704, 4 2 222, P 3 311, 1 1 191, 3 323, 8 390. 8 735. 2 1 958, 7 539. 1 115. 3 117. 9 540, 8 121. 8 1 330, 7 386, 6 157. 9 4 227, 6
 3 479, 8 3 467, 2 12, 6
 2 103, 8 498, 4 39, 9 11, 5 209, 2 8, 0 7, 2 13. 0 10, 8 27, 3 54, 2 35. 1 269, 8 172, 8 135. 8 41. 8 5, 6 187, 6 61, 5 53, 5 109, 2 19, 5 14, 5 7, 0 6, 2 18, 5 54. 9 17. 8 1, 2 3. 5 7. 6 0, 9 467. 9 19, 0 0, 0 38. 9
 66 032, 5 42 900, 5 65 815, 4 42 769, 3
 217, 1
 36 998, 1 9 517, 0 1 134, 0 119, 3 1 918, 6 71, 8 342. 1 398. 2 126. 2 505. 3 2 162, 6 1 310, 9 2 342, 8 53, 0 1 979, 6 1 260, 8 1 194, 8 160, 0 1 727, 3 1 285, 5 1 388, 5 1 941, 9 1 438, 5 840. 3 173, 9 185. 0 470. 1 1 669, 8 602, 5 138, 1 115. 8 314. 4 109. 5 1 992, 7 647. 9 113, 3 2 150, 9
 131, 2
 23 385, 0 6 514, 1 736. 1 84. 5 1 153, 7 47. 0 328, 9 335. 8 87, 8 321, 6 1 494, 0 812. 9 1 231, 5 24. 1 1 148, 3 591, 9 779. 3 73, 4 1 064, 6 882. 2 922, 9 821, 1 797. 0 628. 5 128. 4 131. 6 159, 8 I 088, 0 489, 5' 92, 8 72, 8 211. 3 79. 6 1 202, 7 504. 7 63, 6 981. 1
 20 931, 7 20 854, 8 76, 9
 12 298, 7 2 707, 0 368. 3 23. 3 618. 5 16. 8 . 10, 2 57, 5 30. 9 171. 2 634, 7 473. 4 866. 0 28, 9 739. 4 591. 3 394, 3 82. 2 535. 6 357, 9 435. 2 1 065, 5 627. 6 203. 7 42. 4 50, 1 298. 3 553. 5 102, 3 44, 7 40, 7 97. 3 29. 4 481. 1 134, 7 49, 7 1 145, 6
 2 200, 3 2 191, 3 9, 0
 1 314, 4 295, 9 29, 6 11, 5 146, 4 8, 0 3. 0 4, 9 7, 5 12. 5 33, 9 24. 6 195, 3 91, 9 77. 6 21. 2 3, 8 127, 1 45, 4 30, 4 55. 3 13, 9 8. 1 3, 1 3, 3 12, 0 28, 3 10. 7 0, 6 2, 3 5, 8 0, 5 308, 9 8, 5 0, 0 24, 2
 Družbeno bogastvo SR3 ob koncu 1980. leta
 19
 TABELA 4. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela, načelo čistih dejavnosti, stalne cene (nadaljevanje) milijon din
 Področje (panoga) dej avnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 06 Promet in zveze 0601 Železniški promet 0602 Pomorski promet 0604 Zračni promet 0605 Cestni promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni transport 0600 Prekiadalne storitve 0609 PIT storitve 07 Trgovina 00 Gostinstvo in turizem 0901 Obrtne storitve in popravila 10 Proizvodne komunalne dejavnosti in urejaru naselja in prostora 1 1 Proizvodni del finančnih, tehnan poslov. storit.
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA: 12 Založniška in časopisnozaložniška dejavnost, snemanje, izposojanje in distribucija filmov 13061 Lekarne
 28 194, 0 16 155, 0 2 112, 9 923, 5 3 962, 3 370, 1 1 149, 1 1 229, 3 2 291, B
 10 327, 6 5 750, 2 2 197, 4 3 371, 3 2 064, 0
 14 655, 5 10 459, 8 50, 0 427, 5 721, 2 99, 4 883, 0 942, 9 i 121, 7 5 946, 2 4 165, 9 1 033, 7
 13 176, 4 5 633, 3 2 060, 8 484, 2 3 230, 3 263. 0 113, 9 252. 1 1 138, 8 4 177, 8 1 422, 3 1 123, 1
 2 179, 6 1 142, 9 895, 2 1 148, 3
 362. 1 61, 9 2, 1 11, 8 10, 8 7, 7 202. 2 34, 3 31, 3 203, 6 162, 0 40, 6
 48. 8
 20, 5
 11 052, 0 5 688, 7 719, 2 439, 5 1 252, 3 166, 4 1 117, 1 825, 2 843, 8 5 019, 4 3 839, 7
 1 048, 9 1 982, 8 969, 5
 6 645, 6 3 560, 2 48, 3 365, 1 523. 0 72, 5 858, 9 692. 1 525, 5 3 798, 1 3 295, 0 708, 0
 1 535, 9 649, 6
 4 153, 6 2 099, 8 670, 6 63, 5 721, 9 88, 7 98, 7 112. 4 298, 0 i 106, 1 436, 3 319. 5
 419, 1
 310, 4
 253, 0 28, 7 0, 3 10, 9 7, 4 5, 2 159, 5 20, 7 20. 3 115, 2 108, 4 21. 4
 27, 8 9, 5
 251, 1 130, 1
 101, 6 52, 5
 140, 6 73, 9
 8, 9 5, 7
 146, 3 70, 8
 86, 2 45, 0
 52, 8 24, 1
 7, 3 1, 7
 Družbeno bogastvo SR. S ob koncu 1980. leta
 seveda za proizvodni del) so deflatorji za obračun vrednosti v cenah iz 1972. 1eta izračunani posebej, ker so v analizi Zveznega zavoda za statistiko ta področja zajeta kot ena postavka - proizvodne storitve in druge proizvodne dejavnosti. Za našteta področja so pri obračunu nove (nabavne) in stvarne (sedanje)vrednosti gradbenih objektov, opreme in skupine ostalo v cenah iz leta 1972 uporabljeni naslednji deflatorji: - področje 10 - Stanovanjsko komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora: iz področja 05 - gradbeništvo, za gradbene objekte 20%, opremo 38% in skupino ostalo 38%; - področja 11 - Proizvodne, tehnične in poslovne storitve, 12 - Izobraževanje, znanost, kultura in informacije ter 13 - Zdravstveno in socialno varstvo: iz področja 07 - Trgovina, za gradbene objekte 27%, opremo 50% in skupino ostalo 31%. 4. Organizacijsko načelo, stalne cene: Vrednost osnovnih sredstev po organizacijskem načelu v cenah iz leta 1972 je obračunana tako, da je nova (nabavna) in stvarna (sedanja), vrednost gradbenih objektov, opreme in skupine ostalo v tekočih cenah pomnožena z ustreznimi deflatorji, ki jih dobimo iz prikaza po načelu čistih dejavnosti v tekočih in v stalnih cenah. Proizvodne dejavnosti obsegajo pretežni del gospodarskih dejavnosti, del proizvodnih dejavnosti pa je tudi v negospodarstvu. Na proizvodni in neproizvodni del so v gospodarstvu razvrščena področja 09 - Obrt in osebne storitve, 10 - Stanovanjskokomunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora ter 11 - Finančne, tehnične in poslovne storitve, v negospodarstvu pa 12 - Izobraževanje, znanost, kultura in informacije in 13 - Zdravstveno in socialno varstvo. Podoben pregled panog dejavnosti in (pod) skupin dejavnosti, ki jih iz teh področij uvrščamo med proizvodne dejavnosti, je razviden iz TABELE 1. Osnovna sredstva v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela. V vseh ostalih tabelah pa so osnovna sredstva v uporabi proizvodnih dejavnosti v naštetih področjih prikazani kot ena postavka.
 2. 0. 1. Sredstva skupne porabe Tudi podatki o vrednosti sredstev skupne porabe za združeno delo proizvodnih dejavnosti so črpani iz zaključnih računov organizacij združenega dela. Sredstva skupne porabe delimo na gradbene objekte in opremo, s katerimi delavci v okviru organizacij združenega dela zadovoljujejo potrebe po prehrani, počitku, rekreaciji, kulturi in druge potrebe, razen stanovanjskih potreb. Razpoložljivi podatki o vrednosti gradbenih objektov in opreme skupne porabe omogočajo samo obračun po organizacijskem načelu. Zato vrednosti sredstev skupne porabe ne prikazujemo po področjih in panogah dejavnosti, ampak za vse proizvodne dejavnosti skupaj. Prav tako v zaključnih računih ni prikazana stvarna (sedanja) vrednost skupne porabe in jo je bilo potrebno posebej oceniti. Glede na namen porabe, sredstev skupne porabe ne moremo v celoti uvrstiti med proizvodna sredstva. Sredstva skupne porabe kot so restavracije in obrati družbene prehrane, počitniški domovi, ipd. lahko uvrstimo med proizvodne dejavnosti, saj je namenska raba sredstev podobna dejavnosti področja 08 - Gostinstvo in turizem. Objekte in opremo, ki so namenjeni zdravstvenemu in socialnemu varstvu, kulturi, športu in rekreaciji, pa lahko uvrstimo med osnovna sredstva neproizvodnih dejavnosti. S podatki o takšni delitvi sredstev skupne porabe ne razpolagomo. Iz podatkov o investicijah organizacij proizvodnih dejavnosti (brez področja 08 - gostinstvo in turizem), ki so vložena na eni strani v dejavnosti gostinstva in turizma ter na drugi v neproizvodne dejavnosti, pa se vidi, da je bilo v SR Sloveniji v obdobju 19751980 v poprečju .90% takšnih vlaganj v gostinstvo in turizem in le 10% v ostale neproizvodne dejavnosti (podatki so iz letnih prikazov investicij v Statističnih biltenih Zveznega zavoda za statistiko). Zato smo okvirno vrednost sredstev skupne porabe delili na 90% v okviru proizvodnih dejavnosti in na 10% v neproizvodnih dejavnosti (enak izračun za državo v celoti da razmerje 75% v gostinstvu in turizmu ter 25% v neproizvodne dejavnosti). Tako deljena vrednost sredstev skupne porabe je prišteta kot proizvodna osnovna sredstva v uporabi v področje 08 - gostinstvo in turizem ter kot neproizvodna osnovna sredstva v uporabi v okviru drugih neproizvodnih dejavnosti. Pri obračunu stvarne (sedanje) vrednosti gradbenih objektov in opreme skupne porabe ter v obračunu vrednosti v stalnih cenah leta 1972 smo uporabili razmerja in deflatorje iz obračuna osnovnih sredstev v uporabi v področju 08 - Gostinstvo in turizem. Stvarno (sedanjo) vrednost gradbenih objektov skupne porabe smo na tej podlagi obračunali v višini 79, 6% nove (nabavne) vrednosti. V cenah 1972. 1eta smo vrednost v tekočih cenah pri gradbenih objektih obračunali z deflatorjem 27%, pri opremi pa z 49%. TABELA 5. Sredstva skupne porabe v uporabi v proizvodnih dejavnostih združenega dela milijon din
 08 Gostinstvo in turizem
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 Ostale neproizvodne dejavnosti
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni obiekti
 oprema
 Vrednost y tekočih j cenah 190O. leta ! A 468, 3 3 872, 6 595, 7 3 258, 9 3 082, 6 176, 3 496, 5 430, 3 66, 2 362, 1 342, 5 19, 6 Vrednost v stalnih cenah 1972. leta i 1 337, 4 1 045, 5 291, 9 918, 7 832, 3 86, 4 148, 6 1 16, 2 32, 4 108, 4 92, 5 15, 9
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 21
 2. 0. 2. Sredstva izven uporabe Podatki o vrednosti sredstev izven uporabe so črpani iz zaključnih računov organizacij združenega deia iz dveh postavk, osnovna sredstva izven uporabe in ustavljene investicije. V zbirnih tabelah prikaza družbenega bogastva sredstev izven uporabe ne prikazujemo po področjih in panogah dejavnosti, ampak kot eno postavko. Stvarna (sedanja) vrednost je za osnovna sredstva izven uporabe ocenjena v višini polovice koeficienta iztrošenosti vseh osnovnih fondov v uporabi družbenega sektorja proizvodnih dejavnosti (47, 4% x 1/2 = 23, 7%). Za vrednost ustavljenih investicij smo postavili, da je stvarna (sedanja) vrednost enaka novi (nabavni) vrednosti. Vrednost v stainih cenah iz 1972. leta je obračunana z deflatorjem 38, 5%, ki smo ga izračunali iz razmerja vrednosti osnovnih sredstev v uporabi po stalnih in po tekočih čenan.
 I ABELA 6. Sredstva izven uporabe v proizvodnih dejavnostih združenega deia
 Vrednost v tekočih cenah 198CUeta Vrednost v stainih cenah 1972. 1eta
 milijon din
 Nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 197, 3
 62, 1
 trajno neuporabna osnovna sredstva
 ustavljene investicije
 Stvarna (sedanja) vrdnost
 skupaj
 trajno neuporabna osnovna sredstva
 37, 6
 77, 9
 24, 5
 106, 2
 33, 4
 28, 3
 8, 9
 ustavljene investicije
 77, 9
 24, 5
 2, 0. 5. Zaloge ■ Zaloge oziroma obratna sredstva kot element proizvedenega bogastva v združenem delu proizvodnih dejavnosti prikazujemo tako kot so obračunane in prikazane na aktivni strani bilance stanja v zaključnih računih organizacij združenega dela. Z zalogami bolj ali manj prikazujemo predmete dela, torej tisti del proizvodnih sredstev, ki se praviloma v celoti izrabijo v enem proizvodnem ciklusu, za razliko od osnovnih sredstev, ki se izrabljajo postopoima v več proizvodnih ciklusih in zato v daljšem časovnem obdobju. Za potrebe prikaza proizvedenega bogastva pa nekaterih elementov ni bilo mogoče dosledno razmejiti. Tako npr. pohištvo v družbenem sektorju uvrščamo med osnovna sredstva v uporabi, v sektorju prebivalstva pa kot trajne potrošne dobrine med zaloge. V zbirnih tabelah prikaza družbenega bogastva so zaloge po posameznih področjih in panogah dejavnosti prikazane kot ena postavka, v tem poglavju pa ločeno na surovine in material, lastnih končnih in nedokončanih proizvodov in trgovsko blago. Iz zaključnih računov organizacij združenega dela, publiciranih s strani Službe družbenega knjigovodstva v knjigi Podatki in kazalci iz zaključnih računov organizacij združenega dela iz področij gospodarstva v SR Sloveniji za leto 1980, smo v posamezne skupine zalog vključili naslednje postavke oziroma vrste zalog: - surovine in material: surovine in material, droben inventar na zalogi, embalaža na zalogi, droben inventar v uporabi in embalaža v uporabi; - lastnih končnih in nedokončanih proizvodov: proizvodnja, nedokončani proizvodi, polproizvodi in deli, končni proizvodi na skladišču, končni proizvodi, izročeni na skupno delo oziroma skupno poslovanje, končni proizvodi na poti, proizvodi, prevzeti od proizvajalca na skladišču in proizvodi, prevzeti od proizvajalcev na poti; - trgovsko blago - blago na skladišču, blago v prodajalni, blago na poti, blago, prejeto v konsignacijo in blago, prejeto v komisijsko prodajo. Za združeno delo negospodarstva so zaloge prikazane skupaj kot ena postavka, tako kot v publikaciji Službe družbenega knjigovodstva Podatki in kazalci iz zaključnih računov organizacij združenega dela iz področij družbenih dejavnosti in delovnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1980. V zavodih za statistiko za potrebe tekočih raziskav in analiz zalog ne obračunavamo po načelu čistih dejavnosti, izvirni podatki so zato na razpolago samo po organizacijskem načelu iz zaključnih računov organizacij združenega dela. Za surovine in material in lastnih končnih in nedokončanih proizvodov nismo posebej obračunavali vrednosti po načelu čistih dejavnosti, ampak le za trgovsko blago, saj so le pri tej postavki zalog večje razlike med obema obračunoma. Poslovne enote v drugih republikah in pokrajinah, v sestavi matičnih enot s sedežem v Sloveniji, in poslovne enote v Sloveniji, v okviru matičnih enot s sedežem v drugih republikah in pokrajinah, so namreč predvsem enote, ki se ukvarjajo s prodajno komercialnimi aktivnostmi (takšen karakter ima v obeh primerjavah okoli 4/5 poslovnih enot). Ker z več kot 90% vrednosti zalog trgovskega blaga v okviru organizacij proizvodnih dejavnosti razpolagajo organizacije s področja trgovine, smo samo za to področje posebej ocenili vrednost trgovskega blaga po načelu čistih dejavnosti. Pri oceni smo izhajali iz razmerja vrednosti fakturirane realizacije med obračunom po organizacijskem načelu in obračunom po načelu čistih dejavnosti, ki je bilo v letu 1980 96, 6%. Vrednost trgovskega blaga v področju 07 trgovine znaša v obračunu po organizacijskem načelu 28 856, 3 milijona dinarjev, z oceno vrednosti po načelu čistih dejavnosti v višini 96, 6% pa 27 875, 2 milijona dinarjev v tekočih cenah in 6 968, 8 milijona dinarjev v ostalih cenah 1972. leta (v področju 07 - Trgovina je deflator za obračun v ostalih cenah 25%, glej tabelo 7. ). V zaključnih tabelah v prikazu proizvedenega bogastva združenega dela proizvodnih dejavnosti so tako vrednosti zalog, razen za skupino trgovsko blago v področju 07 - Trgovina, obračunane po organii zacijskem načelu.
 22
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 198G. leta
 Medtem ko osnovna sredstva v uporabi prikazujemo po tki. obnovitveni vrednosti oziroma v cenah stroškov ponovne nabave, so zaloge, tako kot v knjigovodstvu oziroma v zaključnih računih organizacij združenega dela, prikazane v vrednosti na podlagi nabavnih cen, ki približno ustrezajo tekočim tržnim cenam. Vrednost zalog v stalnih cenah 1972. 1eta pa smo izračunali s pomočjo deflatorjev, ki smo jih ocenili posebej za skupino surovine in material, lastne končne in nedokončane proizvode in za trgovsko blago. Deflatorje, ki so po posameznih področjih in panogah dejavnosti prikazani v tabeli 7, so za prikaz vrednosti zalog v stalnih cenah 1972. 1eta po posameznih skupinah zalog izračunani na naslednji način: - surovine in material: deflatorji za posamezno področje oziroma panogo dejavnosti so izračunani na podlagi strukture proizvodne potrošnje (tehničnih koeficientov) iz tabel medsebojnih odnosov gospodarskih dejavnosti za leto 1978 (A. Lesar: Medsebojni odnosi gospodarskih dejavnosti SR Slovenije v 1978, Zavod SR Slovenije za statistiko, 1982) in koeficienta družbenega proizvoda leta 1980 v stalnih cenah 1972. 1eta v primerjavi z obračunom v tekočih cenah (interni obračuni družbenega proizvoda v Zveznem zavodu za statistiko). Deflator za skupino surovine in material posameznega področja oziroma panoge dejavnosti je enak vsoti produktov tehničnih koeficientov in ustreznega deflatorja družbenega produkta; - lastnih končnih in nedokončanih proizvodov: deflatorji so izračunani iz razmerja družbenega proizvoda v cenah 1972. 1eta v primerjavi z obračunom v tekočih cenah 1980. leta; - trgovsko blago: deflatorji so izračunani iz indeksov cen v trgovini na drobno. Tako izračunani deflator za cene na drobno je 25%, za industrijske neživilske proizvode 26%, kmetijske proizvode 22%, industrijske živilske proizvode 27%, in alkoholne pijače 27%. Deflator na podlagi cen na drobno smo uporabili za obračun vrednosti zalog trgovskega blaga v stalnih cenah 1972. leta za področji trgovina ter gostinstvo in turizem, cen kmetijskih proizvodov v kmetijstvu in ribištvu, cen industrijskih živilskih proizvodov v panogi proizvodnje živilskih proizvodov, cen alkoholnih pijač v panogi proizvodnje pijač, za vsa ostala področja in panoge dejavnosti pa deflator na podlagi cen industrijskih neživilskih proizvodov. Na podlagi deflatorjev, prikazanih v tabeli 7, je obračunana vrednost zalog v stalnih cenah 1972. leta združenega dela proizvodnih dejavnosti. 31 940, 5 milijona dinarjev. Skupni deflator za vse zaloge združenega dela proizvodnih dejavnosti znaša tako 25, 7% in je približno na ravni deflatorjev za isto obdobje za družbeni proizvod (28%) in za porast cen na drobno (25%).
 TABELA 7. Deflatorji za obračun vrednosti zalog v stalnih cenah
 %
 Panoga (področje) dejavnosti
 SuroI Lastnih končnih' in nedokončanih proizvo. dov
 vi ne in materi al
 01 Industrija in rudarstvo 0101 Elektrogospodarstvo 19 0102 Pridobivanje premoga 19 0105 Pridobivanje naftnih derivatov 27 0107 Črna metalurgija 22 0108 Pridobivanje rud. barv. kovin 22 0109 Proizvodnja barvastih kovin 22 OHO Predelava barvastih kovin 22 0111 Pridobivanje nekovin. rudn. 24 0112 Predelava nekovinskih rudn. 24 0113 Kovinska predel. dejavnost 24 0114 Strojna industrija 24 0115 Proizvodnja prom. sredstev 24 0116 Ladjedelništvo 25 0117 Proizvodnja elektr. , str. in apar. 26 0118 Proizvodnja baznih kem. izd. 28 0119 Predelava kemičnih izd. 28 0120 Proizv. kamna, gr. in peska 23 0121 Proizvodnja gradb. materiala 23 0122 Proizv. žag. lesa in plošč 24 0123 Proizv. konč. les. izdelkov 24 0124 Proizvodnja in pred. pap. 23 0125 Proizvodnja tekst. preje in tkan. 29 0126 Proizvodnja zgot. tekst, izdelkov 29 0127 Proizvodnja usnja in krzna 26
 25 16 27 26 50 24 16 15 22 24 23 28 10 18 28 29 40 22 25 27 25 30 23 27
 Trgovsko blago
 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 2^ 26
 Panoga (področje) dejavnosti
 SuroLastnih vi ne I končnih in mate
 in nedo končanih
 rial
 proizvoi dpv
 0128 Proizvodnja usnj. obut. in galant. 0129 Predelava kavčuka 0130 Proizvodnja živil. proizv. 0131 Proizvodnja pijač 0132 Proizvodnja krmil 0133 Proizvodnja in predelava tobaka 0134 Grafična dejavnost 0139 Raznovrstna industrija 02 Kmetijstvo in ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo 06 Promet in zveze 07 Trgovina 08 Gostinstvo in turizem 0901 Obrtne storitve in popravila 10 Proizvodne komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora Proizvodni del finančnih tehničnih in poslovnih storitev Založniška in časopisno založniška dejavnost, snemanje, izs posojanje in distribucija filmov 3061 Lekarne
 1 1
 12
 26 27 35 35 18 45 23 25 29 21 26 26 24 25 23 22
 24 25
 23 41 33 28 10 55 21 23 43 16 29 30 29 25 25 17
 11 21
 25 25
 Trgovsko blago
 26 26 27 27 26 26 26 26 22 26 26 26 26 25 25 26
 26 26
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 23
 TABELA 8. Zaloge v proizvodnih dejavnostih združenega dela, organizacijsko načelo, tekoče cene, stalne cene milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 V tekočih cenah
 skupaj
 surovine in material
 lastnih končnih in nedokončanih proizvodov
 trgovsko blago
 V stalnih cenah
 skupaj
 surovine in material
 lastnih končnih in nedokončanih proizvodov
 trgovsko blago
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVASKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA: 01 Industrija in rudarstvo 0101 Elektrogospodarstvo 0102 Proizvodnja premoga 0105 Proizvodnja ■ naft. der. 0107 Črna metalurgija 0108 Pridobivanje rud barvastih kovin 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvastih kovin 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0113 Kovinska predelovalna dejavnost 0114 Strojna industrija 0115 Proizvodnja prometnih srddstev 0116 Ladjedelništvo 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 0118 Proizvodnja baznih kemičnih izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0121 Proizvodnja gradbe^nega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0124 Proizvodnja in predelava papirja 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izd. 0127 Proizvodnja usnja in krzna 0128 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije 0129 Predelava kavčuka 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 0131 Proizvodnja pijač 0132 Proizvodnja krmil 0133 Proizvodnja in predelava tobaka
 124 431, 4 54 405, 5 38 429, 8 123 263, 0 54 405, 5 37 261, 4
 31 596, 1 31 596, 1
 1 168, 4
 69 369, 8 1 100, 7 261. 3 256, 9 3 844, 4 22, 2 442, 0 840. 8 74, 9 773, 6 6 700, 3 5 858, 6 7 987, 8 30, 6 9 636, 5 1 610, 9 4 388, 5 86, 1 1 324, 8 1 146, 2 3 403, 8 1 352, 4 3 333, 1 4 209, 6 655. 4 1 230, 3 769. 5 3 679, 2 1 812, 1 779, 4 247. 9
 41 174, 4 1 091, 9 260, 0 125, 2 1 895, 8 21, 0 288, 0 551, 6 60, 4 511, 2 4 024, 3 3 386, 0 4 646, 7 25, 0 5 716, 3 1 062, 6 2 814, 5 52, 8 891, 4 579, 4 1 779, 6 955. 8 1 608, 7 2 279, 9 418, 0 655. 9 464, 6 2 309, 5 745, 4 699, 0 241, 8
 1 168, 4
 27 056, 6 8, 8 1, 3 131, 6 1 927, 7 1, 2 153, 8 289. 0 14, 5 239. 6 2 663, 0 2 457, 6 3 320, 9 5, 6 3 854, 2 548. 1 1 549, 7 33, 3 412, 1 517, 3 1 573, 8 396. 1 1 723, 0 1 880, 7 230. 2 525, 8 303. 7 1 104, 5 679, 0 33, 7 6, 1
 1 138, 8 0, 0 0, 1 20, 9
 0, 2 0, 2 0, 0 22, 8 13, 0 15, 0 20. 2 66, 0 0, 2 24. 3 0, 0 21. 3 49. 5 50. 4 0, 5 1, 4 49, 0 7, 2 48. 6 1, 2 265, 2 387, 7 46. 7
 31 940, 5 13 862, 7 10 162, 8 7 915, 0 31 648, 4 13 862, 7 9 870, 7 7 915, 0
 292, 1
 17 678, 8 209, 7 49, 6 69. 4 923. 7 5, 2 100, 3 167. 6 • 16, 7 181, 3 I 608, 3 1 381, 8 2 050, 3 6, 8 2 197, 2 451. 1 1 243, 8 25. 5 301. 2 281. 3 865, 1 319. 0 983. 8 1 106, 5 172. 7 304. 1 250. 2 1 244, 4 555, 7 141. 3 112, 2
 10 586, 3 207, 5 49, 4 33, 8 417, 1 4, 6 63. 4 121. 3 14. 5 122. 7 965. 8 812. 7 1 115, 2 6, 2 1 486, 2 297, 5 788, 1 12, 2 205. 0 139. 1 427. 1 219. 8 466, 5 661. 2 108. 7 170, 5 125. 4 808. 3 260. 9 125. 8 108, 8
 292, 1
 6 789, 8 2, 2 0, 2 35, 5 501, 2 0, 6 36, 9 46. 2 2. 2 52, 7 639. 1 565. 2 929, 8 0, 6 693. 8 153. 5 449. 4 13. 3 90, 7 129. 3 424. 9 99. 0 516, 9 432. 6 62. 1 120, 9 124. 5 364, 5 190, 1 3, 4 3. 3
 302, 7
 0, 1 5, 4
 0, 0 0, 1 0, 0 5, 9 3. 4 3, 9 5, 3 17, 2 0, 1 6, 3 0, 0 5. 5 12, 9 13, 1 0, 2 0, 4 12, 7
 12, 7 0, 3 71, 6 104, 7 12, 1
 24
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TASLLA 8Zaloge v proizvodnih dejavnostih združenega dela, organizacijsko načelo, tekoče cene, stalne cene {nadaljevanje) milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 V tekočih cenah
 skupaj
 surovine in material
 lastnih končnih in nedokončanih proizvodov
 trgovsko blago
 V stalnih cenah
 skupaj
 surovine in material
 lastnih končnih in nedokončanih proizvodov
 trgovsko blago
 0134 Grafična dejavnost 0139 Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 02 Kmetijstvo in ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo 06 Promet in zveze . 0601 Železniški promet 0602 Pomorski promet 0604 Zračni promet 0605 Cestni promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni transport 0608 Prekladalne storitve 0609 PTT storitve 07 Trgovina OB Gostinstvo in turizem 0901 Obrtne storitve in popravila 10 Proizvodne komunalne dejavnosti in urejan. naselja in prostora i 1 Proizvodni de! finančnih, tehn. in poslov. storit.
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA: 42 Založniška in časopisnozaložniška -dejavnost, snemanje, izposojanje in distribucija filmov 13061 Lekarne
 Obračun zalog področja 07 Trgovina na podlagi ocene vrednosti trgovskega blaga po načelu čistih dejavnosti
 776. 8 733, 0 2 940, 6 303. 9 60, 7 10 461, 5 1 605, 3 406, 5 319. 8 107, 7 468. 9 12. 6 101, 0 46. 7 142, 0 32 062, 5 649, 3
 I
 603, 3 408. 7 648. 3 198, 6 58, 4 5 062, 3 1 498, 4 406. 4 319. 8 97, 2 458. 5 12, 4 16, 1 46, 7 141, 2 1 675, 0 576. 9
 3 034, 5 2 330, 6
 446, 4 400, 2
 2 328, 5
 950, 6 217, 8
 164, 0 307, 0 1 856, 2 96, 5 2, 3 5 364, 1 5, 6 0, 1 10, 5 5, 5
 1 531, 2 4, 0 216, 2 10, 8
 774, 4 1 109, 9
 9, 5 17. 3 436. 1 8. 8 35, 1 101, 3 4. 9 0, 2 84, 9 0, 8 28 856, 3 63. 4 487, 7 19, 4 444. 2
 950, 6 217, 8
 175. 7 177, 3 1 082, 1 59, 4 15, 9 2 934, 6 387, 6 97. 6 76. 7 26. 1 1 12, 9 3, 0 25, 9 11. 2 34, 1 8 015, 6 150. 8
 105, 1
 542, 2
 31 081, 4 1 675, 0 1 531, 2 27 875, 2
 237, 6 54, 5
 7 770, 3
 138, 9 102, 2 188, 0 41, 7 15, 2
 34, 4 70, 6 798, 2 15, 4 0, 7
 1 316, 2 1 609, 2
 359. 6 97. 6 76. 7 23, 4 1 10, 0 3, 0 3, 4 11, 2 33, 9 418. 7 132, 7
 1, 6 0, 0
 1, 6
 676, 3 512, 7
 98, 0
 382, 8 1. 0 36, 8 2. 1
 193, 6 233, 1
 237, 6 54, 5
 2, 5 4, 5 95, 9 2, 3 9. 2 26, 4 2, 7 1. 3 0, 0 22, 1 0, 2 7 214, 1 17, 1 126, 8 5, 0 115, 5
 418, 7
 382,
 6 968, E
 Družbano bogastvo SRS ob koncu 198J. leta
 25
 TABELA 9. Investicije v teku v proizvodnih dejavnostih združenega dela, načelo čistih dejavnosti, tekoče cene, stalne cene milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVASKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ PROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA: 01 Industrija in rudarstvo 0101 Elektrogospodarstvo 0102 Proizvodnja premoga 0105 Proizvodnja naft. der. 0107 Črna metalurgija 0108 Proizvodnja rud barvastih kovin 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvastih kovin 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0113 Kovinska predelovalna dejavnost 0114 Strojna industrija 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 0116 Ladjedelništvo 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 0113 Proizvodnja baznih kemičnih izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0121 Proizvodnja gradbe1 nega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0124 Proizvodnja in predelava papirja 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izd. 0127 Proizvodnja usnja in krzna 0128 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije 0129 Predelava kavčuka 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 0131 Proizvodnja pijač 0132 Proizvodnja krmil 0133 Proizvodnja in predelava tobaka
 Vrednost v tekočih cenah
 skupaj
 gradbeni objeKti
 D
 oprema
 ostalo
 Vrednost v stalnih cenah
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 51 51
 36 18
 517, 3 25 188, 0 488, 5 25 161, 1 28, 8 26, 9
 515, 3 13 681, 9 426, 0 3 702, 6 402, 9 322, 2
 235, 3 246, 5 847. 2 104. 3 144, 1 141, 3 84, 1
 403. 1 1, 3 270, 6 162, 3 200. 5 15, 1 248, 3 395. 6 607, 8 92, 6 255. 7 107, 3 24, 1 27, 8 322. 2
 6, 9 459. 4 399. 5 30. 3 72. 4 99. 2 49. 3
 639, 2 433, 9 848, 5 1 392, 7
 091, 7 0, 7 807, 9 686, 5 698, 5 11, 8 120, 5 214, 9 334, 7 76, 1 149, 7 83, 5 21, 5 25, 4 140, 7
 434, 0 1 607, 0 203, 2 105, 2
 307, 2
 229, 8
 i) Vrednost gradbenih objektov
 52, 0 2, 5 je revalorizirana
 18 915, 3 18 913, 9 1, 4
 16 177, 2 9 322, 1 73. 5 162, 5 760. 8 90. 8 74. 0 47. 9 42. 1 34. 6 164. 9 393. 1 309. 2 0, 6 289, 1 1 188, 4 450. 1 3, 0 124. 2 173, 0 189, 7 15, 9 89. 2 18, 6 2, 6 2, 4 180, 0 1 785, 7 65, 2 65, 0 49, 5 za 20%.
 7 414, 0 7 413, 5 0, 5
 6 656, 2 5 401, 3 7, 2 65, 9 26, 3 356, 9
 23, 8
 0, 2 40, 4 62, 7 2, 2
 173, 6 287, 4 51, 9 0, 3 3. 6 7. 7 33, 4 0, 6 16, 8 5, 2 1, 5 41. 3 32, 8 12. 4
 15 747, 9 7 582, 9 5 945, 9 2 219, 1 15 739, 6 7 575, 6 5 945, 1 2 218, 9
 8, 3
 11 059, 7 5 193, 2 130. 6 151. 5 419. 7 376, 0 45. 1 75. 2 39. 2 21, 8 201. 6 549. 4 497, 9 0, 3 406. 8 591. 2 325. 9 4, 4 71. 3 147. 3 192. 5 32, 3 106, 5 24, 3 11. 2 10. 3 98, 8 1 145, 9 49. 2 60, 0 17. 3
 7. 3
 4 167, 9 1 042, 4 104, 5 4, 0 172, 5 191, 4 15. 8 35, 4 28, 2 13, 4 142, 1 390, 7 401, 1 0, 2 243. 7 208, 0 179, 9 2, 8 36, 2 99. 9 101. 8 28, 1 64, 7 17, 6 10, 4 9, 3 37, 4 453, 0 31, 4 40, 9 0, 7
 0, 8
 4 905, 6 2 655, 7 24. 2 97, 0 241, 4 27, 9 29. 3 21. 4 1 1. 0 8. 3 49. 5 144, 3 96, 2 0, 1 79, 8 305, 6 133, 0 1. 4 33. 8 45. 9 68. 4 4, 1 37. 1 5. 5 0, 8 1, 0 61. 1 671, 9 13. 5 17. 5 1 5 .6
 0, 2
 1 986, 2 1 495, 1 1, 9 50, 5 5, 8 156, 7
 18, 4
 0, 1 10, 0 14, 4 0, 6
 83, 3 77, 6 13, 0 0, 2 1, 3 1, 5 22, 3 0, 1 4, 7 1. 2 0, 3 21, 0 4. 3
 26
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABELA 9. Investicije v teku v proizvodnih dejavnostih združenega dela, načelo čistih dejavnosti, tekoče cene, stalne cene (nadaljevanje) milijon din
 Področje (panoga) dej avnosti
 0134 Grafična dejavnost 0139 Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 02 Kmetijstvo in ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo 06 Promet in zveze 0601 Železniški promet 0602 Pomorski promet 0604 Zračni promet 0605 Cestni promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni transport 0608 Prekladalne storitve 0609 PTT storitve 07 Trgovina 08 Gostinstvo in turizem 0901 Obrtne storitve in popravila 10 Proizvodne komunalne dejavnosti in urejan. naselja in prostora 1 1 Proizvodni del finančnih, tehnJn poslov. storit.
 PROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA: 12 Založniška in časopisnozaložniška dejavnost, snemanje, izposojanje in distribucija filmov 13061 Lekarne
 Vrednost v tekočih cenaj 1972. leta
 skupaj
 gradbeni objekti
 D
 oprema
 ostalo
 Vrednost v stalnih cenah 1972. leta
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 216, 2 49, 0 863, 4 150. 1 316, 0 619, 7 6 172, 3 2 099, 9 20, 3 59, 0 2 427, 5 85, 3 519. 2 239, 9 721, 2 2 979, 3 830, 9
 210, 0 44, 9 606, 3 127, 5 228. 3 318, 0 4 325, 9 1 061, 2 3, 3 54, 6 2 336, B 75, 5 296. 0 178. 1 320. 4 2 426, 8 721, 8
 378, 3 310, 7
 2 141, 7 1 929, 1
 521, 5 484, 8
 12, 0 16, 8
 10, 7 16, 2
 5, 4 4, 1 171, 1 13. 3 55, 9 290, 7 1 594, 6 1 038, 5 17, 0 4, 4 17, 0 4, 0 58, 0 59, 0 396, 6 315, 3 85, 0 56. 4
 141, 3 13, 1
 1, 3 0, 1
 0, 8 06, 0 9, 3 31, 8 11. 0 251, 8 0, 2 73, 7 5, 8 165, 2 2, 8 4, 2 237, 2 24. 1 11. 2 71. 3 23, 6
 52, 6 10, 4 269, 2 40, 4
 180, 1 2 018, 4 692, 0 6, 7 19, 8 857, 5 18, 7 139, 8 70, 1 213, 8 891, 8 246, 7
 0, 5
 3. 6 4. 7
 51, 1 9, 3 159, 5 29, 4
 157, 3 121, 1
 64, 4 1 417, 7 322. 6 0, 9 18, 9 835, 9 14. 7 81. 8 51, 3 91, 6 659. 7 197. 8
 264, 6 241, 4
 466, 6 385, 0
 144, 8 130, 9
 2, 9 4, 4
 ostalo
 1, 2 1, 1 83, 9 4, 9 23, 1 111, 5 535, 5 369, 4 5, 8 0, 9 6, 0 1, 7 12, 8 17, 8 121, 1 158, 9 41. 6 19, 8 53. 7 6, 6
 0, 7 0, 1
 0, 3 25, 8 6. 1 13. 1 4. 2 65. 2 0, 0 15, 6 2. 3 45, 2 1. 0 1. 1 73, 2 7. 3 3. 4 27, 1 7, 3
 0, 2
 1) Vrednost gradbenih objektov je revalorizirana za 20%. 2. 0. 4. Investicije v teku Kot element proizvedenega bogastva investicij v teku v zbirnih tabelah proizvedenega bogastva ne prikazujemo v tehnični strukturi, ampak kot eno postavko po posameznih področjih in panogah dejavnosti. Čeprav so investicije v teku prikazane kot samostojen element proizvedenega bogastva, gre za osnovna sredstva v izgradnji, z enako tehnično strukturo, kot jo imajo osnovna sredstva v uporabi. V tem poglavju investicije v teku prikazujemo po elementih tehnične strukture, za katere smo posebej obračunali deflatorje za prikaz investicij v teku v stalnih cenah iz leta 1972. Osnovnih podatkov o investicijah v teku nismo črpali iz zaključnih računov organizacij združenega dela, ampak iz statističnih raziskav na podlagi obrazca INV01: letno poročilo o investicijah v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, ki ga izpolnjujejo vse gospodarske in negospodarske organizacije in skupnosti. Podatki o skupni vrednosti investicij v teku po posameznih področjih in panogah dejavnosti po načelu čistih dejavnosti so vzeti iz Letnega pregleda investicij 1980 (Zavod SR Slovenije za statistiko, Rezultati raziskovanj, št. 277, junij 1982, postavka
 Družbeno bogastvo 5R5 ob koncu 1980. leta
 27
 neaktivirano konec leta 1980 v tabeli 3. 3. ). Podatki o tehnični strukturi neaktiviranih investicij ob koncu 1980. 1eta se sicer ne objavljajo, dobili pa smo jih v internih publikacijah oziroma obdelavah obrazca INV01, V okviru vrednosti investicij v teku smo posebej ocenili del, ki se nanaša na neto razliko med obračunom po organizacijskem načelu in po načelu čistih dejavnosti oziroma teritorialni vidik investiranja. Gre namreč za neto razliko med vrednostjo investicij organizacij s sedežem v Sloveniji na območju drugih republik in pokrajin ter vrednostjo investicij organizacij iz drugih republik in pokrajin na območju Slovenije. Takšna investiranja zadevajo seveda samo vlaganja v okviru poslovnih enot, ki so locirane zunaj republike oziroma pokrajine, v kateri imajo matične organizacije sedež. Iz internih obdelav obrazcev INV01 je razvidno, da so slovenske organizacije v letu 1980 opravile investicijska dela v višini 66 063 milijonov dinarjev (po organizacijskem načelu), od tega 65 372 milijonov dinarjev na območju Slovenije in 691 milijonov dinarjev v okviru svojih poslovnih enot na območju drugih republik in pokrajin. V poslovnih enotah v Sloveniji, v sestavi organizacij s sedežem v drugih republikah in pokrajinah, je znašala vrednost investicijskih del v letu 1980 155, 5 milijonov dinarjev. Na območju SR Slovenije je bilo tako v letu 1980 skupno 65 527 milijonov dinarjev naložb v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe (po načelu čistih dejavnosti), pri čemer je pozitivna neto razlika do obračuna po organizacijskem načelu 535, 5 milijona dinarjev. Na tej podlagi smo tudi iz podatkov o vrednosti investicij v teku po načelu čistih dejavnosti ocenili neto razliko do obračuna po organizacijskem načelu v višini 1% oziroma 515, 1 milijona dinarjev v cenah 1980. leta in 157, 5 milijona dinarjev v stalnih cenah 1972. 1eta. Za investicije v teku organizacije združenega dela ne obračunavajo letne revalorizacije, čeprav je rok gradnje praviloma daljši od enega leta. Glede na panožno strukturo investiranja je seveda poprečni rok graditve po posameznih letih aktiviranih investicij različen, najbolj pogosto pa znaša približno 3 do 4 leta. Če je graditev gradbenih objektov in namestitev opreme trajala več kot 2 leti, opravijo organizacije revalorizacijo tudi za osnovna sredstva, ki so bila v letu, za katero se opravlja revalorizacija, prenesena v uporabo. Navedena problematika seveda odpira vprašanje realnosti izkazanih vrednosti investicij v teku ob koncu 1980. leta. V okviru tehnične strukture to zadeva predvsem gradbene objekte, medtem ko se oprema pa tudi ostala osnovna sredstva bolj ali manj nabavljajo v zadnjem letu gradnje oziroma v času pred aktiviranjem posamezne investicije. To problematiko smo razrešili bolj okvirno, tako da smo vrednost investicijskih od začetka graditve do konca 1980, na nedokončanih gradbenih objektih povečali z revalorizacijskimi koeficienti za gradbene objekte za leto 1980 v enotni višini 1, 20 (predpisani koeficienti za revalorizacijo v letu 1980 so bili za prvih pet skupin gradbenih objektov 1, 18 ter za 6. in 7. skupino 1, 24). Obračun vrednosti investicij v teku v stalnih cenah iz 1972. leta je narejen na podlagi deflatorjev, ki smo jih izračunali posebej za gradbene objekte, opremo in skupino ostalo iz prikaza osnovnih sredstev v uporabi po tekočih in po stalnih cenah. Tako izračunana skupna vrednost investicij v teku v cenah 1972. leta 15 747, 9 milijona dinarjev je 30, 6% (deflator) vrednosti v tekočih cenah (51 517, 3 milijona dinarjev) (tab. 9).
 Med namensko različnimi cestnoprometnimi objekti v tem poglavju posebej obračunavamo in prikazujemo vrednost javnih _cest s^ripidajočo. . funkcionalno jDgremo, cestnimi objekti _ in _cestn(3. jigr^li_zaci|o. V obračun niso vključene ceste znotraj tovarniških proštorov7 kT jih organizacije združenega dela knjigovodsko izkazujejo in obračunavajo v okviru svojih osnovnih sredstev v uporabi skupaj z drugimi gradbenimi objekti. Med ceste v javnem prometu ne uvrščamo cest v gozdovih, prometnih objektov v gozdovih oziroma prometnih objektov v gozdarstvu. Gozdne ceste so v ustrezni knjigovodski vrednosti obračunane kot osnovno sredstvo gozdarskih organizacij, pri čemer je bilo leta 1980 v družbenih in individualnih gozdovih skupaj približno 7 450 km gozdnih cest. Mestne ulice in trgi so komunalni objekti in zato osnovna sredstva, ki z njimi gospodarijo komunalne organizacije in jih knjigovodsko evidentirajo skupaj z ostalimi gradbenimi objekti. Leta 1980 je bilo v Sloveniji okoli 1 790 km mestnih cest in 74 pretežno tlakovanih mestnih trgov v skupni površini 232 tisoč ma. Leta -4981 smo v republiki sprejeli nove zakonske predpise o cestah, ki za urejanje problematike gospodarjenja z javnimi cestami med drugim predvidevajo, da naj bi s cestami kot svojim osnovnim sredstvom upravljale in gospodarile organizacije za vzdrževanje cest. Za uresničitev prenosa evidence vrednosti cest z računov cestnih skupnosti med osnovna sredstva organizacij združenega dela za vzdrževanje cest so organizacije cestnega gospodarstva na novo ovrednotile obstoječe cestno omrežje v republiki. Strokovne službe v sestavljeni organizaciji Združena cestna podjetja Slovenije so v letu 1983 pripravile oceno vrednosti obstoječih avtocest ter magistralnih in regionalnih cest v republiki. Ker se tako ugotovljene vrednosti cest bistveno razlikujejo od vrednosti, ki so bile leta 1980 izkazane v knjigovodski evidenci v okviru ustreznih skupnosti za ceste, smo pri oceni vrednosti cestnega omrežja v republiki leta 1980 izhajali iz podatkov, ki so nam jih dale na razpolago strokovne službe Združenih cestnih podjetij Slovenije. V pripravi je tudi analiza vrednosti obstoječih lokalnih cest v republiki, pri čemer smo zaenkrat dobili šele predhodno oceno vrednosti lokalnih cest. Iz podatkov o vrednosti javnih cest s pripadajočimi cestnimi objekti in opremo 31. 12. 1983. 1eta smo najprej izračunali poprečno vrednost tekočega kilometra po posameznih vrstah javnih cest. Vrednost tekočega kilometra ob koncu 1983. leta je preračunana na vrednost ob koncu 19S0. 1eta s pomočjo koeficientov za revalorizacijo vrednosti cest (2. skupina gradbenih objektov) v obdobju 1981/1983. Tako izračunani deflator znaša 40, 95%. Novo (nabavno)vrednost ob koncu 1980. 1eta smo izračunali glede na dolžino posameznih vrst javnih cest v temletu, pri izračunu stvarne (sedanje) vrednosti pa smo za avtoceste postavili 20odstotno iztrošenost, za magistralne ceste 40%, regionalne 44% in za lokalne ceste 54%. Pri oceni stvarne, sedanje vrednosti smo vzeli podatke Združenih cestnih podjetij Slovenije za leto 1983. Vrednost v stalnih cenah 1972. 1eta je izračunana z enotnim deflatorjem v višini 29%, enak je namreč tudi deflator za družbeni proizvod področja prometa in zvez. Tako izračunano vrednost javnih cest s pripadajočo opremo in objekti smo v zbirnih tabelah prikaza proizvodnega bogastva prikazali kot samostojno postavko.
 2. 0. 5. Ceste v javnem prometu

 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 :2J. Združeno delo neproizvodnih dejavnosti Za združeno delo neproizvodnih dejavnosti smo :kot vir za podatke o vrednosti posameznih postavk proizvedenega bogastva, ki z njim razpolaga ta sektor, uporabili zaključne račune organizacij in delovnih skupnosti. Iz tega vira smo dobili podatke o vrednosti osnovnih sredstev v uporabi, o vrednosti sredstev skupne porabe in sredstev izven uporabe ter podatke o vrednosti zalog. Vrednost investicij v teku smo tudi za združeno delo neproizvodnih dejavnosti po posameznih področjih črpali iz statističnih raziskav na podlagi obrazca INV01: Letno poročilo o investicijah v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe. Osnovni podatki o vrednosti skladov združenega dela neproizvodnih dejavnosti ob koncu 1980. 1eta so za neproizvodne dejavnosti gospodarstva vzeti iz publikacije Službe družbenega knjigovodstva. Podatki in kazalci iz zaključnih računov organizacij združenega dela iz področij gospodarstva v SR Sloveniji za leto 1980, za neproizvodne dejavnosti negospodarstva pa iz publikacije. Podatki in kazalci iz zaključnih računov organizacij združenega dela iz področij družbenih dejavnosti in delovnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1980. V "navedenih publikacijah Službe družbenega knjigovodstva niso zajeti podatki dela uporabnikov družbenih sredstev predvsem iz področja 14 - Družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter bančnih organizacij in organizacij premoženjskega in osebnega zavarovanja ter njihovih delovnih skupnosti iz področja 1 1 - Finančne, tehnične in poslovne storitve. Za te uporabnike družbenih sredstev smo podatke o vrednosti posameznih postavk proizvodnega bogastva, s katerimi razpolagajo, dobili v Službi družbenega knjigovodstva Slovenije, "" udi navedeni uporabniki družbenih sredstev so namreč obvezani, da Službi družbenega knjigovodstva predložijo zaključne račune in bilance, ki imajo manj razčlenjene postavke. Služba družbenega knjigovodstva pa jih ne vključuje v svoje redne publikacije. Podatki, ki smo jih dobili v Službi družbenega knjigovodstva Slovenije, so prikazani v področju 14 za naslednje uporabnike družbenih sredstev: samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, druge organizacije in skupnosti, skupščine in izvršne organe, krajevne skupnosti, hišne svete, poslovne skupnosti, samoupravne in druge sklade, gospodarsko zbornico, splošna in druga združenja ipd. Pri samoupravnih interesnih skupnostih v okviru osnovnih sredstev v uporabi nismo upoštevali vrednosti cest in stanovanj, ki jih prikazujemo kot samostojno postavko proizvedenega bogastva. Za obračun v stalnih cenah 1972. leta smo za posamezne postavke proizvedenega bogastva po področjih in panogah neproizvodnih dejavnosti uporabili naslednje deflatorje: - za področja gospodarstva 09, 10 in 11, ki jih delimo na proizvodni in neproizvodni del, smo v vseh primerih za neproizvodni del uporabili enake deflatorje, kot smo jih v prejšnjem poglavju izračunali za ustrezni proizvodni del dejavnosti naštetih področii;
 TABELA 10. Ceste v javnem prometu
 tisoč din
 s^nosti :ssz zs leto 1530
 ;snan
 SKUPAJ 1. Avtoceste 2. Magistralne 3. Regionalne 4. Lokalne
 nova vreancst
 dolžina
 293016631, 2 35190209, 2 637i0145, 5 99909776, 5 93206500, 0
 cncst j nova es: .; ~ = G3vna; Oin/^n -reoncst
 stvarna ; nova i stvarna • sesanla) I ;. naoavnai I (seaanja) /recnost : /resnost i /recncs:
 14903, 6 - 14650 - 116681461, 0 65108007. 5 33654923, 7 188813454. 154, 6 234039, 3 122 95859, 6 1169487!, 2 9355397, 0 3591512, 6 2713210, 1 1033 58327, 5 1031 24089, 9 25041181, 9 15624709, 1 7551942, 5 4531 165. 5 3596 27031, 9 3706 11069, 6 41023937, 6 22973405. 1 11396941, 9 666223" . 5 9970 9348, 7 , 9741 3329, 3 37291470, 3 17154076, 3 10814526, 4 497400^. 1
 TABELA 11. Deflatorji za obračun sredstev združenega dela neproizvodnih dejavnosti v stalnih cenah
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sreostva v uoorabi
 gradbeni objekti
 oprema
 Zaloge
 Sredstva skuone Sredstva izven porabe uporabe
 ostalo l
 surovine in material
 lastnih končnihi tr30VproizJ , blaaa vodov I
 gradbeni objekti
 1 i trajno opreneuooma I rabna I o. s.
 ustavljene investiciie
 investicije v teku
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA 0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 19 28 31 22 10 Stanovanjska kamunaine dejavnosti i 20 38 33 24 1 1 Finančne tehnične in j ooslovne storitve j 27 49 30 25 NEPROIZVODNE DEJAVNO-! STI NEGOSPODARSTVA i 27 49
 17 26 27 49 31 11 26 27 i9 31 21
 26 27 49 31
 31 31 31
 77 35 20 38
 27
 31 25 25 25 27 49
 31
 31 27
 49
 49
 31
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. Ista
 29
 - za neproizvodni del negospodarstva smo uporabili deflatorje, ki smo jih po posameznih postavkah izračunali za področje 07 - Trgovina v prejšnjem poglavju. Sredstva izven uporabe združenega dela neproizvodnih dejavnosti znašajo le 94, 4 milijona dinarjev in jih zato v zaključnih tabelah prikazujemo skupaj s sredstvi izven uporabe združenega dela proizvodnih dejavnosti. Stvarno vrednost trajno neuporabnih osnovnih sredstev smo ocenili tako kot v proizvodnih dejavnostih v višini 24%, ustavljenih investicij pa 100%. Sredstva skupne porabe v uporabi združenega dela neproizvodnih dejavnosti prikazujemo v zaključnih tabelah proizvedenega bogastva enako kot v združenem delu proizvodnih dejavnosti, 90% teh sredstev smo prišteli osnovnim sredstvom področja 08 - Gostinstvo in turizem, 10% pa osnovnim sredstvom ostalih neproizvodnih dejavnosti. Stvarno vrednost sredstev skupne porabe smo za gradbene objekte ocenili v višini 79% in za opremo 29%, tako kot za enaka sredstva proizvodnih dejavnosti. Deflatorji za obračun v stalnih cenah 1972. leta pa so enaki kot za gradbene objekte in opremo 07 - Trgovina (tab. 13, tab. 14, tab. 13, tab. 16, tab. 17).
 TABELA 12. Osnovna sredstva v uporabi, vneproizvodnihdejavnostih združenega dela, tekoče cene
 milijon din
 Osnovna srsdstva v cenan stroŠKov oonovne nabave
 Področje (panoga) dei avnosti
 nova (nabavna) vrednost
 gradbeni objekti
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni obieKti
 oprema
 ostaio
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI SKUPAJ NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA - SKUPAJ NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA: 0932 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 10 Stanovanjsko komunalne dejavnosti 1 i Finančne tehničnein poslovne storitve NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA: 12 Izobraževanje, znano; t, kultura in informacije 13 Zdravstvo in socialno varstvo 14 Družbeno politične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbeno politične organizacije in drugi uporabniki družbenih sredstev
 94 933, 0 8 446, 5 86 491, 5
 298, 1 327, 5 320, 9
 74 381, 5 17 017, 1 5 771, 1 2 561, 5
 .3 539, 4 69 240, 3 58 296, 6 7 946, 0 1 13, 9 5 936, 6 4 844, 0 1 033, 8
 68 613, 4 14 455, 6 3 425, 5 63 303, 7 53 452, 6 6 912, 2
 151, 1 593, 5
 138, 3 607. !
 3 921, 5 1 816, 1
 3, 7 21, 9 83, 3
 32 746, 4 23 913, 9 6 661, 7 2 170, 0 24 173, 3 13 827, 6 4 491, 8 359, 4
 181, 9 120, 9 1 653, 2 1 361, 4 4 101, 5 3 361, 7
 56, 8 2S2, 7 694, 3
 23 925, 1 19 204, 8 2 903, 1 17 271, 2 14 765, 4 1 758, 9
 2 997, 7 58, 8 2 933, 9
 29 566, 3 25 868, 9 3 302, 1
 395, 3 22 107, 4 19 482, 4 2 250, 2
 4, 2 9, 1 45, 5
 1 817, 2 746, 9
 374, 3
 2. 2» Lesna zaloga gozdnega sklada Z Zakonom o posebni ureditvi revalorizacije določenih družbenih sredstev (Uradni list SR Slovenije, št. 29/1975) prikazujemo vrednost gozdov med osnovnimi sredstvi od 31. decembra 1975. leta le evidenčno, kot površino v višini enega dinarja na hektar. Z istim predpisom je tudi določeno, da vsa vlaganja v gozdove, tj. iz prispevka za biološka vlaganja (Uradni list SR Slovenije, št. 2/1975) ter iz drugih sredstev in kreditov, bremenijo celotni prihodek gozdarskih organizacij in tako ne povečujejo knjižne vrednosti fondov gozdarstva (to seveda ne velja za vlaganja v gozdnoprometne in druge objekte v gozdovih). V kontnem planu oziroma v knjigovodstvu ne poznamo kategorije vrednosti lesne zaloge gozdnega sklada oziroma tki. vrednosti lesa na panju in zato subjekti, ki gospodarijo z gozdovi, ne obračunavajo in vrednostno izkazujejo stanja lesne zaloge v gozdovih.
 V uvodu smo opozorili, da gozdove kot specifično kategorijo prirodnega bogastva vrednostno prikazujemo tudi kot postavko družbenega bogastva zato, ker je v gozdovih bolj ali manj vloženo delo v obliki urejanja, obnove, nege, varovanja, ohranjevanja, ipd. obstoječega gozdnega sklada. V okviru proizvedenega bogastva vrednost gozdov prikazujemo kot vrednost lesne zaloge gozdnega sklada oziroma kot vrednost lesa na panju kot samostojno postavko zalog združenega dela in samostojnega osebnega dela. V zadnjem poglavju bomo posebej obračunali tudi vrednost gozdov kot površine oziroma ene od zemljiških kategorij. Pri določitvi vrednosti lesa na panju izhajamo iz velikosti gozdne takse, ki jo izračunamo tako, da od tržne vrednosti poseka odštejemo stroške eksploatacije, tj. stroške poseka, osnovne obdelave lesa, transporta ipd. V gospodarjenju z gozdovi pri nas gozdno takso delimo na prispevek za biološka vlaganja v gozdove, ki je namenjen varstvu, obnovi, negi gozdov, odkazovanju gozdnega drevja za posek ter drugim neposrednim in posrednim stroškom ohranjanja gozdnega fonda (Uradni list SR Slovenije, št. 2/1975), in gozdno rento. Pri obračunu vrednosti lesa na
 3J
 Družbeno bogastvo 3RS ob koncu 1980. leta
 TABELA 13. Osnovna sredstva v uporabi neproizvodnih dejavnosti združenega dela, stalne cene
 milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 29 292, 4 19 952, 1 8 242, 5 1 097, 8 20 489, 2 15 705, 3 3 854, 5 2 622, 5 1 427, 2 1 159, 3 36, 0 1 759, 0 1 273, 1 467, 5
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI - SKUPAJ NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVASKUPAJ NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA! - SKUPAJ I 26 669, 9 18 524, 9 7 083, 2 1 061, 8 18 730, 2 14 432, 2 3 387, 0 i NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA: 0902 Osebne storitve in sto ritve gospodinjstvom 10 Stanovanjsko komunalne dejavnosti 1 1 Finančne tehnične in poslovne storitve NEPROIZVODNE DEJAVNO STI NEGOSPODARSTVA: 12 Izobraževanje, znanost, j kultura in informacije j 13 Zdravstveno in socialno S varstvo 14 Družbeno politične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbeno politič. organizacije in drugi uporabniki družbenih sredstev
 70, 1 578, 7 973, 7
 28, 7 339. 7 058. 8
 38, 7 230, 7 889, 9
 2, 7 8, 3 25, 0
 114, 3 383, 2 1 261, 5
 10 393, 9 6 456, 0 3 264, 2 7 550, 9 5 083, 5 2 201, 0
 672, 9 7 171, 1 266, 4 5 080, 1
 93, 1 272, 3 907, 7 5 185, 3 3 986, 7
 19, 9 107. 4 340, 2 422. 5 861, 9
 929. 4 18, 4 911, 0 1, 3 3, 5 13, 6 563, 3 231. 5
 8 725, 1 6 984, 6
 618, 0
 122, 5 6 479, 0 5 260, 2
 TABELA 14. Sredstva skupne porabe v uporabi v neproizvodnih dejavnosti združenega dela
 102, 6 116, 2 milijon din
 Vrednost v tekočih cenah Vrednost v stalnih cenah
 08 Gostinstvo in turizem
 Ostale neproizvodne dejavnosti
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni . objekti
 oprema
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 nova (nabavna) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 uprema
 stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 2036, 6 1948, 1 138, 5 1579, 2 1539, 0 40, 2 231, 8 216, 4 15, 4 175, 5 171, 0 4, 5 593, 9 526, 0 67, 9 435, 2 415, 5 19, 7 65, 9 ' 58, 4 7, 5 48, 4 46, 2 2, 2
 TABELA 15. Sredstva izven uporabe v neproizvodnih dejavnostih združenega dela
 milijon din
 Nova (nabavna) vrednost)
 skupaj
 I ! Vrednost v tekočih I cenah ! 94, 4 Vrednost v stalnih cenah 29 3
 trajno neuporabna osnovna sredstva
 ustavljene investicije
 Stvarna (sedanja) vrednost
 skupaj
 trajno neuporabna osnovna sredstva
 ustavljene investicije
 88, 0 27, 3
 6, 4 2, 0
 27, 5 8, 5
 21, 1 6, 5
 6, 4 2, 0
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu i 98 J. leta
 31
 TABELA 16. Zaloge v neproizvodnih dejavnostih združenega dela
 milijon din
 Področje (panoga) dejavnosti
 V tekočih cenah
 skupaj
 surovine in material
 lastnih končanih in nedokončanih proizvodov
 trgovsko blago
 V stalnih cenah
 skupaj
 surovine in material
 lastnih končanih in nedokončanih proizvodov
 trgovsko blago
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI - SKUPAJ
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA - SKUPAJ
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA:
 0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
 10 Stanovanjsko komunalne dej avnosti
 11 Finančne tehnične in poslovne storitve
 2 345, 6 2 314, 8 24, 3 6, 5 582, 7 576, 4 4, 6
 332, 2 301, 4
 2 013, 4 2 013, 4
 24, 3 6, 5
 79, 4
 73, 1 4, 6
 1, 7
 1, 7
 503, 3 503, 3
 45, 9 43, 0
 113, 4 103, 3
 172, 9 155, 1
 2, 1 0, 8
 10, 1
 9, 5 0, 4
 4, 5 5, 6 26, 8 24, 8 0, 5
 17, 7 0, 1 42, 5 38, E
 3, 7
 0, 2
 1, 5
 0, 0
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODAR STVA:
 12 Izobraževanje, znanost, kultura in informacije
 13 Zdravstveno in socialno varstvo
 14 Družbeno politične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druž beno politič. organizacije in drugi uporabniki družbenih sredstev
 731, 7
 731, 7
 942, 4 942, 4
 182, 9 182, 9
 235, 6 235, 6
 339, 3
 339, 3
 84, 6 84, 8
 32
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABELA 17. Investicije v teku v neproizvodnih dejavnostih združenega dela
 milijon din
 Področje ( panoga) dejavnosti
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI - SKUPAJ
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVASKUPAJ
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA - SKUPAJ
 Vrednost v tekočih cenah
 skupaj
 gradbeni objekti
 .0
 oprema
 ostalo
 Vrednost v stalnih cenah
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 9 237, 0 8 244, 9 789, 3 202, 8 2 679, 7 2 231, 5 385, 4 62, 8
 732, 2 701, 1 23, 8 7, 3 207, 2 194, 7 10, 3
 2, 2
 8 504, 8 7 543, 8 765, 5 195, 5 2 472, 5 2 036, 8 375, 1 60, 6
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI GOSPODARSTVA:
 0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
 10 Stanovanjsko komunalne dejavnosti
 1 1 Finančne tehnične in poslovne storitve
 43, 0 37, 0 0, 1 5, 9 30, 3 28, 5 0, 0 1, 6
 199, 4 187, 3 12, 0 0, 1 42, 1 37, 5 4, 6 0, 0
 489, 8 476, G
 1, 7 1, 3 134, 8 128, 7 5, 7 0, 4
 NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI NEGOSPODARSTVA
 12 Izobraževanje, znanost, kultura in informacije
 13 Zdravstveno in socialno varstvo
 14 Družbeno politične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druž beno politfč. organizacije in drugi uporabniki družbenih sredstev
 4 852, 3 4 268, 2 531, 5 52, 6 1 429, 1 1 152, 4 260, 4 16, 3
 2 997, 1 2 667, 0 206, 3 123, 8 859, 6 720, 1 101, 1 38, 4
 655, 4 608, 6 27, 7 19, 1 183, 8 164, 3 13, 6
 5, 9
 1) Vrednost gradbenih objektov je revalorizirana za 20%.
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 33
 panju smo upoštevali celotno zalogo lesa v gozdovih in tako zanemarili dejstvo, da je v republiki po površini 91% gospodarskih gozdov, ostalo pa varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Pri ocenjevanju vrednosti gozdnega sklada oziroma vrednosti lesa na panju ne smemo pozabiti, da je glede na vsestransko funkcijo gozda, pomen gozdov neprecenljiv v ohranjevanju naravnih pogojev življenja in ga zato v nobenem primeru ne moremo enačiti z vrednostjo lesa na panju. Po popisu gozdov s stanjem LL1930Jeta je v SR Sloveniji 1 045, 4 tisoč ha gozdov oziroma 51, 6% vse površine. Po površini je v združenem delu 37, 4% gozdov, v samostojnem osebnem delu pa 62, 6% gozdovS popisom je bilo ocenjeno, da je v gozdovih 193 957, 3 tisoč m3 lesne zaloge, od tega 43, 1% v združenem delu in 56, 9% v samostojnem osebnem delu. To pomeni, da imajo družbeni gozdovi za 26, 9% več lesne zaloge na hektar kot pa v zasebni lastnini. Pomembno je, da lesna zaloga, razen v prvih povojnih letih, stalno raste. V letu 1980 je bilo na prebivalce nekaj več kot 100 m3 lesne zaloge v gozdovih. Tudi za gospodarjenje z gozdovi in njihovo racionalno izrabo je pomembno, da je 84, 6% gozdne površine pokrite z visokimi (ohranjenimi) gozdovi, ugodna pa je tudi sestava gozdov, saj 54% lesne zaloge predstavljajo iglavci. Za gospodarsko izkoriščanje gozdov je zadovoljiva tudi odprtost gozdov, saj je bilo leta 1980 v vseh gozdovih skupaj 7 450 km gozdnih cest, tako da je po površini 91% gospodarskih gozdov. Našteti podatki nedvomna potrjujejo, da je Slovenija bogata z gozdnimi površinami in gozdnim skladom. Pri obračunu vrednosti lesne zaloge na panju smo vzeli podatke gozdnogospodarske statistike o poseku in tržni proizvodnji gozdnih sortimentov v letu 1980 ter o cenah m3 posameznih drevesnih vrst gozdnih sortimentov v decembru 1980. leta. Konkreten obračun gozdne takse in vrednosti lesa na panju je pripravljen s sodelovanjem in pomočjo Splošnega združenja gozdnega gospodarstva Slovenije. Po podatkih in ocenah Splošnega združenja gozdnega gospodarstva Slovenije smo za združeno delo predvideli gozdno takso v višini 28% vrednosti tržne proizvodnje, za individualni sektor pa 35%. Iz podatkov o tržni proizvodnji gozdnih sortimentov v letu 1980 in cenah v decembru 1980. leta smo izračunali poprečno ceno m5 ločeno za združeno delo in samostojno osebno delo ter posebej za iglavce in listavce. Pri izračunu poprečnih cen m3 smo obsegu tržne proizvodnje gozdnih sortimentov prišteli 14odstoten odpadek, v samostojnem osebnem delu pa smo upoštevali tudi domačo porabo (33% celotne proizvodnje gozdnih sortimentov, od tega 70% za drva in 30% za hlode za predelavo. Iz podatkov o strukturi tržne proizvodnje gozdnihsortimentov v združenem delu in samostojnem osebnem delu ter posebej za iglavce in listavce (tržno proizvodnja gozdnih sortimentov smo delili na hlode za predelavo, les za celulozo, les za plošče, drugi tehnični les, drva in odpadek v gozdu) smo na podlagi decembrskih r; cen obračunali poprečno tržno vrednost m3 ob koncu 1980. 1eta. Tako izračunana poprečna cena se torej nanaša na celotno proizvodnjo gozdnih sortimentov skupaj z odpadkom v gozdu in domačo porabo samostojnega osebnega dela v letu 1980 (bruto posek). Za združeno delo gozdarstva smo za iglavce izračunali poprečno ceno v višini 1 834, 10 din/m3 in za listavce 1 478, 25 din/m3, za samostojno osebno delo pa 1 792, 90 din/m3 za iglavce in 1 217, 75 din/m3 za listavce. Pri tako izračunanih poprečnih cenah smo na osnovi ugotovitev in podatkov Splošnega združenja gozdnega gospodarstva Slovenije v združenem delu postavili, da znaša gozdna taksa 28%, v samostojnem osebnem delu pa 35% poprečnih cen. Gozdna taksa oziroma neto cena za obračun vrednosti lesne zaloge gozdnega sklada oziroma vrednosti lesa na panju je ob koncu 1980. 1eta izračunana za združeno delo 513, 55 din/m3 iglavcev in 413, 90 din/m3 listavcev, za samostojno osebno delo pa 627, 50 din/m3 iglavcev in 426, 20 din/m3 listavcev. Vrednost lesne zaloge gozdnega fonda ob koncu 1980. leta znaša 97 761, 2 milijona dinarjev, od tega 39 528, 8 milijona dinarjev v združenem delu gozdarstva in 58 232, 4 milijona dinarjev v samostojnem osebnem delu. Za obračun v stalnih cenah 1972. 1eta smo za cene iglavcev izračunali deflator v višini 13%, za cene listavcev pa v višini 11% cen iz leta 1980. Vrednost lesa na panju leta 1980 v stalnih cenah 1972. 1eta je 1 1 958, 5 milijona dinarjev, od tega 4 856, 7 milijona dinarjev v združenem delu in 7 105, 8 milijona dinarjev v samostojnem osebnem delu.
 TABELA 18. Vrednost zalog gozdnega sklada
 GOZDOVI - iglavci - listavci
 SKUPAJ
 ZDRU2ENO DELO -SKUPAJ - iglavci - listavci SAMOSTOJNO OSEBNO DELO SKUPAJ - iglavci - listavci
 Površina ha
 1 045 367
 391 105
 654 262
 Lesna zaloga tisoč m3
 Gozdna taksa din/m3
 Vrednost ob koncu 1980. leta milijon din
 Deflator 1980/72
 193 957, 3 104 913, 5 89 043, 8 83 677, 1 49 121, 1 34 556, 0
 110 280, 2 55 792, 4 54 487, 8
 513, 55 413, 90
 627, 50 426, 20
 97 761, 2 60 235, 8 37 525, 4 39 528, 8 25 226, 1 14 302, 7
 58 232, 4 35 009, 7 23 222, 7
 13 11
 13 11
 Vrednost v stalnih cenah milijon din
 11 7 4 4 3 1
 958, 5 830. 7 127. 8 852, 7 279, 4 573, 3
 7 105, 8 4 551, 3 2 554, 5
 34
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 2. 3« Obračun skiadov samostojnega osebnega deia Vrednost skladov, j, katerimi razpolaga samostojno osebno delo, smo morali, praviloma oceniti, ker za ta sektor nI na voljo" enaka oziroma podotma statisUCr^ji^ftnjigovodska dokumentacija ter podatki kot v združenem delu. V" 'okviru" statlštfc' nega spremljanja in "oBracunavanfa" ' vrednosti proizvo' drije7' ' družbenega proizvoda in narodnega dohodka za gospodarstvo kot celoto je tudi ustrezen pJjEačunza samostojnoosebno delo. Za samostojno osebno delo tako obstojajo naturalni in vrednostni podatki o letni proizvodnji, ki jo je mogoče primerjati z združenim delom. Bistveno manj pa je podatkov o sredstvih (objektih, opremi, zalogah) ter o vrednostnem stanju in obsegu v posameznem letu. Kjer je bilo mogoče, smo zato pri oceni vrednosti sredstev uporabili naturalne podatke, ki so bili zbrani z občasnimi popisi in drugimi statističnimi raziskavami samostojnega osebnega dela. Z različnimi metodami vrednotenja, npr. s podatki o ustvarjenih investicijah v določenem obdobju in s primerjavo posameznih indikatorjev proizvodnje med združenim delom in samostojnim osebnim delom v posameznih dejavnostih, smo okvirno ocenjevali vrednost skladov samostojnega osebnega dela ob koncu 1980leta. Za samostojno osebno delo smo vrednost osnovnih sredstev, zalog in investicij v teku obračunali in prikazali v kmetijstvu, prometu, gostinstvu, trgovini in obrtnih storitvah, ki jih posebej obračunavamo za proizvodni in neproizvodni del.
 2. 3. 0. Samostojno osebno delo v kmetijstvu Po podatkih popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981 je bilo od skupno 594 571 gospodinjstev v republiki 32% oziroma 192 090 gospodinjstev, ki imajo kmečko gospodarstvo. Popisna kategorija oziroma definicija kmečkega gospodarstva je zelo široka, saj je od vseh gospodinjstev, ki imajo kmečko gospodarstvo, le 73 735 oziroma 38, 4% vseh gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom z enim ali več kmeti, ki se aktivno preživljajo s kmetijsko dejavnostjo na svojem ali družinskem posestvu (po popisu je bilo 31. 3. 1931 skupaj 107 772 oseb, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom). To pomeni, da je bilo v skupnem številu gospodinjstev ob popisu 12, 4% gospodinjstev, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Iz statističnega obračuna družbenega proizvoda kmetijstva in ribištva se vidi, da je bil leta 1980 od skupno 12 865, 3 milijona dinarjev družbeni proizvod organizacij združenega dela 4 240, 0 milijonov dinarjev oziroma 33%, samostojnega osebnega dela v kmetijstvu pa 8 625, 2 milijona dinarjev oziroma 67%. Družbeni proizvod samostojnega osebnega dela je bil leta 1980 približno dvakrat večji kot v združenem delu, pri čemer je šele v obdobju po letu 1960 značilno večanje deleža družbenega sektorja v skupnem družbenem proizvodu kmetijstva, ki v obdobju pred tem ni znašal več kot 10%. Proizvedeno bogastvo, ki z njim razpolaga individualni sektor kmetijstva, bomo vrednostno obračunali za gradbene objekte, opremo, osnovno čredo, dolgoletne nasade, zaloge in investicije v teku.
 2. 3. 0. 0. Gradbeni objekti Za gradbene objekte oziroma gospodarska poslopja samostojnega osebnega dela v kmetijstvu v letu 1980 ni statističnih podatkov o njihovem številu, površini, ipd. Zadnji popis zasebnih kmečkih gospodarstev je bil v začetku 1969. leta in zato takrat zbrani podatki o gospodarskih poslopjih za ocenjevanje vrednosti leta 1980 niso več uporabni. . Iz podatkov o investicijah samostojnega osebnega dela za obdobje 1952/1980 se vidi, da so šele v letu 1970 zasebni kmetijci pričeli intenzivneje graditi in obnavljati gospodarska poslopja. Ta so bila ob popisu leta 1969 pretežno zgrajena pred drugo svetovno vojno. Po številu gospodarskih poslopij je bilo takrat 90 348 oziroma 34, 2% gospodarskih poslopij iz kamna in opeke z letnico izgradnje pred letom 1900, 83 876 oziroma 31, 8% gospodarskih poslopij je bilo zgrajenih v obdobju 1900/1945 in le 89 709 oziroma 34% gospodarskih poslopij je bilo dokončanih po drugi sk/etovni vojni. Tudi na podlagi podatkov statistike gradbeništva lahko sklepamo, da je gradnja modernih hlevskih zmogljivosti v živinoreji ter modernizacija gospodarskih poslopij v drugih dejavnostih samostojnega osebne^:, ga dela v kmetijstvu in s tem prehod na intenzivnejšo proizvodnjo hrane, izrazitejša šele v zadnjih desetih oziroma petnajstih letih. Ob pomanjkanju podatkov smo vrednost gradbenih objektov samostojnega osebnega dela v kmetijstvu ob koncu 1980. leta okvirno ocenili na podlagi podatkov o investicijah v gradbene objekte v obdobju 1952/1980. Za samostojno osebno delo imamo za obdobje 1952/1980 tako podatke o vrednosti investicij v gradbene objekte kmetijstva kot tudi v stanovanjsko gradnjo. Vrednost investicij v stanovanjske objekte samostojnega osebnega dela lahko primerjamo z vrednostjo stanovanjskega sklada v lastnini prebivalstva ob koncu 1980. Razmerja, ki jih dobimo iz te primerjave, pa smo uporabili za oceno vrednosti gradbenih objektov samostojnega osebnega dela kmetijstva glede na obseg investicij v te objekte. Takšno oceno bi sicer lahko naredili tudi na podlagi obsega investicij v gradbene objekte v združenem delu kmetijstva v obdobju 1952/1980 in stanja vrednosti teh objektov ob koncu 1980. leta, vendar nam takšna primerjava ne dS osnove za obračun vrednosti gradbenih objektov samostojnega osebnega dela kmetijstva, zgrajenih pred letom 1945. Za te objekte je veliko bolj realna primerjava s stanovanjskim skladom v lastnini prebivalstva po letih zgraditve stavb. To potrjujejo tudi podatki popisa stanovanj leta 1981, če jih primerjamo s podatki popisa zasebnih kmečkih gospodarstev o njihovih gospodarskih poslopjih v začetku 1969. 1eta. Nova (nabavna) vrednost stanovanjskega sklada ob koncu 1980. 1eta (Obrazložitev v poglavju 2. 4. Vrednost stanovanjskega sklada) v stalnih cenah 1972. leta je 52 016, 0 milijona dinarjev, od tega je vrednost stanovanj, ki so bila zgrajena do vključno 1951. leta, 16 603, 3 milijona dinarjev, od 1952. Ido 1968. 1eta 13 621, 1 milijona dinarjev ter vrednost stanovanj, zgrajenih od 1969. do 1980. 1eta 21 791, 6 milijona dinarjev. Vrednost investicij samostojnega osebnega dela v stanovanjsko gradnjo v obdobju 1952/1980 je v stalnih cenah 1972. leta 27 697, 3 milijona dinarjev, od tega v obdobju 1952/1968 7 074, 1 milijona dinarjev in v obdobju 1969/1980 20 623, 2 milijona dinarjev.
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 35
 Iz vrednosti stanovanjskega sklada in iz vrednosti investicij v posameznih obdobjih lahko izračunamo naslednja razmerja: - vrednost stanovanjskega sklada, ki je bil zgrajen v obdobju 1969/1980, je 1, 057 vrednosti investicij v tem obdobj u; - vrednost stanovanjskega sklada, ki je bil zgrajen v obdobju 1952/1968, je 1, 925 vrednosti investicij v tem obdobj u; - vrednost stanovanjskega sklada, ki je bil zgrajen pred letom 1952, je 0, 599 vrednosti investicij v obdobju 1952/1980. Novo (nabavno) vrednost gradbenih objektov samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 190O. leta v stalnih cenah 1972. leta smo izračunali: - vrednost investicij v obdobju 1969/80 v stalnih cenah 1972. leta v višini 1 318, 3 milijona dinarjev smo pomnožili s koeficientom 1, 057 in dobili vrednost gospodarskih stavb, zgrajenih v tem obdobju - 1 393, 4 milijona dinarjev; - na enak način smo izračunali vrednost stavb, zgrajenih v obdobju 1952/1968, 844, 7 milijona dinarjev x 1, 925 = = 1 626, 0 milijona dinarjev; - vrednost stavb, zgrajenih pred 1952. 1etom, smo ocenili v višini 59, 9% vrednosti investicij v obdobju 1952/1980 oziroma na 1 295, 6 milijona dinarjev. Nova (nabavna) vrednost gospodarskih objektov samostojnega osebnega dela kmetijstva s stanjem ob koncu 1980. leta v cenah i972Jeta je 4 315, 0 milijona dinarjev, v cenah 1980„leta pa 17 757, 2 milijona dinarjev. Za preračun smo uporabili deflator za obdobje 1980/1972 v višini 24, 3% (deflator 26, 3% za gradbene objekte združenega dela v kmetijstvu smo zmanjšali za 2 odstotni točki, kot znaša razlika, obračunana v poglavju 2. 4. Vrednost stanovanjskega sklada med združenim delom in samostojnim osebnim delom gradnje stanovanjskih objektov. ! Stvarno (sedanjo) vrednost gospodarskih objektov samostojnega osebnega dela kmetijstva smo posebej ocenili za objekte zgrajene pred letom 1952 in za objekte zgrajene v obdobju 1952/1968 ter 1969/1980. Za stanovanja je stvarna (sedanja) vrednost 41, 4% nove (nabavne) vrednosti za objekte, zgrajene pred letom 1952, 80, 9% za objekte iz obdobja 1952/1968 in 94, 3% obdobja 1969/1980. Za gospodarske objekte, zgrajene pred letom 1952 smo postavili stvarno (sedanjo) vrednost v višini 15% nove (nabavne) vrednosti, za objekte iz obdobja 1952/1968 65% in 1969/1980 85% nove (nabavne) vrednosti. Stvarna (sedanja) vrednost gospodarskih objektov samostojnega osebnega dela kmetijstva v cenah 1930. , leta je tako 10 023, 2 milijona dinarjev, v cenah 1972. 1eta pa 2 435, 6 milijona dinarjev oziroma 56, 4% nove (nabavne) vrednosti. V stvarni (sedanji) vrednosti gospodarskih objektov samostojnega osebnega dela v kmetijstvu v cenah 1980. 1eta v vrednosti 10 023, 2 milijona dinarjev so objekti, ki so bili zgrajeni pred letom 1952, obračunani 799, 8 milijona dinarjev, v obdobju 1952/1968 4 349, 3 milijona dinarjev in v obdobju po 1968. 1etu 4 874, 1 milijona dinarjev. Za primerjavo lahko navedemo, da je stvarna (sedanja) vrednost gradbenih objektov združenega dela kmetijstva 61, 4% nove (nabavne) vrednosti.
 2. 3. 0. 1. Oprema Z zadnjim popisom zasebnih kmečkih gospodarstev v začetku 1969. 1eta so bili zbrani tudi podatki o številu kmetijskin strojev" , orodij , prevoznih sredstev in druge opreme' tega sektorja. S popisom prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 198Lleta so bili od opreme, ki jo imajo gospodinjstva s kmečkim gospodarstvom, zbrani samo podatki o številu traktorjev in kombajnov. Iz primerjave podatkov 1969. in 198hleta se vidi, da je v tem obdobju samostojno osebno delo kmetijstva bistveno povečalo svojo mehanizacijo. Tako so imela zasebna kmečka gospodarstva leta 1969 5 030 traktorjev, v začetku 1981. leta pa že 76 715 traktorjev, od tega 20 711 enoosnih traktorjev in 1 223 kombajnov. Ob pomanjkanju podatkov o opremi samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 1980. 1eta, smo morali tudi vrednost opreme okvirno oceniti. Pri tem smo si pomagali s podatki popisa 1969. 1eta in podatki o investicijah samostojnega osebnega dela v opremo v obdobju 1969/1980. Združeno delo v kmetijstvu je ob koncu 1968. 1eta razpolagalo z opremo v vrednosti 586, 0 milijona dinarjev, obračunano v cenah 1972Jeta. V obdobju 1969/1980 so bile naložbe združenega dela v opremo v cenah 1 972. 1eta skupaj 1 023, 1 milijona dinarjev. Vrednost .opreme ob koncu 1980. 1eta je 1 330, 7 milijona dinarjev, preračunano na cene 1972. 1eta. Iz teh podatkov se vidi, da je vrednost opreme 1980. 1eta 82, 7% vsote vrednosti opreme 1968. 1eta in vrednosti investicij v opremo v obdobju 1969/1980 (1 609, 1 milijona dinarjev). Za samostojno osebno delo smo najprej v cenah 1972. 1eta obračunali vrednost strojev, orodij in druge opreme, popisane v začetku 1969. 1eta, in dobili 2 281, 3 milijona dinarjev. V cenah 1972. 1eta je vrednost investicij v opremo v obdobju 1969/1980 skupaj 3 135, 7 milijona dinarjev, vsota vrednosti opreme v začetku 1969. 1eta in vrednosti investicij 1969/1980 pa 5 417, 0 milijona dinarjev. Vrednost opreme v cenah 1972. leta ob koncu 1980. 1eta smo ocenili tako kot znaša razmerje v združenem delu, v višini 82, 7% vsote investicij 1969/1980 in vrednosti opreme v začetku 1 969. 1eta in dobili 4 479, 9 milijona dinarjev.
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. lete
 TABELA 19. Obračun vrednosti opreme samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 1980. 1eta v cenah leta 1972
 Stroji, orodje in drugo, popisano v začetku 1969 leta
 vrsta opreme
 število
 Cena 1972. 1eta din
 Vrednost v cenah 1972 leta milijon din
 Traktorji Pluge -vprežne Plugetraktorske Traktorska krožna brana Branavprežna Branatraktorska Trosilnik za min. gnoj. -vprežni Trosilnik za min. gnoj. - traktorski Sejalnice za žitavprežne Sejalnice za žitatraktorske Sejalnice za koruzovprežne Sejalnice za koruzotraktorske Izkopal ni k vprežni Kultivatorjitraktorski Kosilnicavprežna Kosilnicatraktorska Grabljevprežne Grabi jetraktorske S am ovezal nikvprežni Samovezalniktraktorski Mlatilnicemotorne Robkalnik za koruzo Mlin nadebelomletje in kladivar Škropilniceročne škropilnicevprežne Škropilnicetraktorske Stiskalnice za grozdje in sadje Grozdni mlin Kotle za žganjekuho Sodi Cebri Vprežni voz Kombi Avtomobil SKUPAJ (stanje v začetku 1969. 1eta) Investicije 1969/1980 SKUPAJ OB KONCU 1980. LETA Vrednost opreme ob koncu 1980. 1eta
 5 030 86 030 4 171 414 86 676
 1
 667 336 190 2 790 163 5 505 567 41 393 2 240 11 727 15 559 4 548 963 249 123 423 181 930 151 1 514 1 414 59 584 24 702 23 567 244 505 79 316 99 249 1 312 16 930
 5 7 11 36
 41
 225 539 3 994 6 270 709 3 830 647 4 315 1 167 16 671 737 10 526 668 10 311 462 6 596 393 4 790 1 134 16 200 15 988 1 211 1 211 643 3 500 12 942 875
 1 400 4 369 350 350 5 500 55 500 40 000
 5 417, 0 x 0, 827
 207, 4 46. 4 16, 7 2. 6 61. 5 6, 4 0, 2 0, 8 3. 3 2. 7 V 6, 0 27, 7 23. 1 5. 4 102, 6 1. 8 4. 6 0, 3 2, 0 86. 7 8. 7 14. 5 23. 2 5, 3 18. 3 52, 1 34. 6 103, 0 85, 6 27. 8 545, 9 72, 8 677, 2 2 281, 3 3 135, 7 5 417, 0 4 479, 9
 Nova (nabavna) vrednost opreme samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 1980. leta je 4 479, 9 milijona dinarjev v cenah 1972. 1eta in 9 142, 7 milijona dinarjev v tekočih cenah (deflator 49%, enak kot pri obračunu vrednosti opreme združenega dela). Stvarno (sedanjo) vrednost opreme samostojnega osebnega dela smo ocenili v višini 31% nove (nabavne) vrednosti (36, 2% v združenem delu). V cenah 1972leta je 1 388, 8 milijona dinarjev in v tekočih cenah 2 834, 2 milijona dinarjev.
 2. 3. 0. 2, Osnovna čreda Tako kot v združenem delu bomo tudi v samostojnem osebnem delu kmetijstva plemensko in delovno živino kot osnovno čredo vrednostno obračunali med osnovnimi sredstvi, vso ostalo živino pa kot obratne sklade živinoreje v postavki zalog tega sektorja. Podatke o osnovnih in obratnih skladih v živinoreji samostojnega osebnega dela kmetijstva smo dobili iz analize podatkov popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981. leta (Rezultati raziskovanj, št. 314: Gospodinjstva, ki imajo kmečko gospodarstvo. Zavod SR Slovenije za statistiko, juUj^ 1983) in letnih statističnih pregledov kmetijstva. Nekatere podatke smo ocenili v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije v Ljubljani. V obračunu vrednosti osnovne črede samostojnega osebnega dela v živinoreji smo upoštevali odrasle konje, krave in breje telice, plemenske bike, merjasce, plemenske svinje in ovce za pleme. Poprečno težo živinskega staleža smo ocenili v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije, vrednost pa je obračunana po poprečnih odkupnih cenah 1980. 1eta, torej po cenah, ki veljajo predvsem za klavno živino. Na ta način smo osnovno čredo obračunali v stvarni (sedanji) vrednosti. Pri obračunu v stalnih cenah 1972. 1eta smo uporabili deflator v višini 30%, ki je enak deflatorju v združenem delu kmetijstva za skupino "druga osnovna sredstva" . Vrednost osnovne črede samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 1980. 1eta je v tekočih cenah 5 097, 7 milijona dinarjev, v cenah 1972. 1eta pa 1 529, 3 milijona dinarjev.
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 37
 TABELA 20. Osnovna čreda v živinoreji samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu I980Jeta v tekočih cenah
 števik
 Poprečna živa teža kg
 Poprečna odkupna cena leta 1980 din/kg
 Vrednost tisoč din
 OSNOVNA ČREDA - VREDNOST SKUPAJ Konji Krave in breje telice Plemenski biki Merjasci Plemenske svinje Ovce za pleme
 16 437 500 252 938 550 210 750 790 180 37 489 150 10 150 40
 5 097 675, 8
 47 386 269, 5 32 4 451 700, 8 32 5 040, 0 41 5 830, 2 41 230 557, 3 45 18 270, 0
 Za obračun osnovne črede samostojnega osebnega dela v novi (nabavni) vrednosti smo uporabili podatke o osnovni čredi združenega dela kmetijstva in zaključnih računov za leto 1980. Nova (nabavna) vrednost osnovne črede samostojnega dela kmetijstva je biia takrat 385, 0 milijona dinarjev, stvarna (sedanja) vrednost pa 319, 7 milijona dinarjev oziroma 83% nove (nabavne) vrednosti. V kolikor glede na staiež živine v združenem delu kmetijstva ob koncu 1980. 1eta obračunamo stvarno (sedanjo) vrednost osnovne črede z enakimi parametri, kot smo jo obračuna, li v tabeli 20 v samostojnem osebnem delu, dobimo 330, 4 milijona dinarjev oziroma le 3, 3% več kot je stvarna (sedanja) vrednost v zaključnih računih leta 1980. Z določenimi postavkami zato lahko tudi za samostojno osebno delo kmetijstva ocenimo, da je stvarna (sedanja) vrednost 83% nove (nabavne) vrednosti. Na ta način dobimo novo (nabavno) vrednost osnovne črede samostojnega osebnega dela kmetijstva v tekočih cenah 6 141, 8 milijona dinarjev in v cenah 1972. leta 1 842, 5 milijona dinarjev.
 2. 3. 0. 3. Dolgoletni nasadi Vrednost dolgoletnih nasadov samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 1980. 1eta smo ocenili iz podatkov o vrednosti pridelka sadja in grozdja v letu 1980 v združenem delu in samostojnem osebnem delu. V zaključnih računih organizacij združenega dela kmetijstva za leto 1980 je nova (nabavna) vrednost dolgoletnih nasadov 1 041, 4 milijona dinarjev in stvarna (sedanja) vrednost 649, 7 milijona dinarjev oziroma 62, 4% nove (nabavne) vrednosti. Iz razmerja vrednosti dolgoletnih nasadov in vrednosti pridelka sadja in grozdja v združenem delu kmetijstva leta 1980 smo iz vrednosti pridelka samostojnega osebnega dela ocenili vrednost dolgoletnih nasadov. Podatke smo dobili v statistiki kmetijstva za leto 1980 (Rezultati raziskovanj, št. 237, Letni pregled kmetijstva 1980, Zavod SR Slovenije za statistiko, september 1981).
 TABELA 21. Ocena vrednosti pridelka sadja in grozdja samostojnega osebnega dela - leta 1980 v tekočih cenah
 Jabolka Hruške Cešplje in slive Breskve Češnje Višnje Marelice Grozdje Drugo (kutine, orehi, mandeljni, kaki ji, fige in oljke)
 VREDNOST PRIDELKA - SKUPAJ
 Poprečna odkupna cena 1980 din/kg
 Skupni pridelek
 10 12 8 12 20 20 12 12
 količina sto kg
 DS
 IS
 vrednost milijon din
 DS
 IS
 Pridelek v sodobnih sadovnjakih in vinogradih
 količina sto kg
 DS
 IS
 vrednost milijon din
 DS
 254 136 475 900 65 861 75 831 388 50 475 22 368 45 283 41 23 801 1 186 1 359 1 3 718 214 664 952 763
 254, 1 475, 9 242 165 22 492 242, 2 79, 0 91, 0 65 306 7 873 79, 0 0, 3 40, 4 356 60 0, 3 26, 3 54, 3 22 096 32 355 26, 5 0, 1 47, 6 30 1 080 0, 1 2, 4 2, 7 1 111 14 2, 2 0, 0 3, 8 1 335 0, 0 257, 6 1 143, 3 194 828 289 393 233, 8
 52 16 533
 0, 1 60, 9 620, 4 1 919, 9
 584, 1
 IS
 22, 5 9, 4 0, 0 38, 8 2, 2 0, 0 0, 4 347, 3
 420, 6
 Vrednost pridelka sadja in grozdja je bila leta 1980 v samostojnem osebnem delu kmetijstva 1 919, 6 milijona dinarjev, približno trikrat večja kot v združenem delu kmetijstva, kjer je bila 620, 4 milijona dinarjev. Novo (nabavno) vrednost dolgoletnih nasadov samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 1980. 1eta v tekočih cenah smo ocenili v višini 3 222, 7 milijona dinarjev (nova - nabavna vrednost dolgoletnih nasadov združenega dela, povečana 3, 0946 krat).
 33
 Družbsno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 Stvarno (sedanjo) vrednost smo ocenili posebej za sodobne sadovnjake in vinograde ter posebej za ostale. V združenem delu je bila vrednost pridelka sadja in grozdja v sodobnih nasadih 584, 1 milijona dinarjev oziroma 94, 1% vrednosti vsega pridelka. V združenem delu je torej skoraj vse sadje in grozdje pridelano v sodobnih nasadih in vinogradih. Pridelek samostojnega osebnega dela je v sodobnih sadovnjakih in vinogradih 420, 6 milijona dinarjev oziroma le 21, 9% pridelka tega sektorja. Temu pridelku ustreza nova (nabavna) vrednost dolgoletnih nasadov 706, 1 milijona dinarjev in stvarna (sedanja) vrednost 440, 6 milijona dinarjev oziroma 62, 4%, enako kot v združenem delu. Za ostale sadovnjake in vinograde smo stvarno (sedanjo) vrednost ocenili bistveno nižje, le 25% nove (nabavne) vrednosti 2 516, 6 milijona dinarjev, kar znese 629, 1 milijona dinarjev. Nova (nabavna) vrednost dolgoletnih nasadov samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 19B0. 1eta je v tekočih cenah 3 222, 7 milijona dinarjev, stvarna (sedanja) vrednost pa 1 096, 7 milijona dinarjev oziroma 33, 2%. Vrednost v cenah 1972. leta smo obračunali s 30odstotnim deflatorjem, kot je obračunana v združenem delu kmetijstva. Nova (nabavna) vrednost dolgoletnih nasadov v cenah 1972. 1eta je 966, 8 milijona dinarjev (sedanja) vrednost pa 320, 9 milijona dinarjev. Za primerjavo smo izračunali tudi poprečno novo (nabavno) vrednost sadnega drevja in vinske trte v samostojnem osebnem delu v kmetijstvu ob koncu 1980. 1eta v tekočih cenah. V izračunu smo postavili, da je vzgoja sadnega drevesa v poprečju petkrat dražja od vzgoje vinske trte. Glede na število sadnih dreves in trt je v sodobnih sadovnjakih in vinogradih nova (nabavna) vrednost sadnega drevesa v poprečju 225 dinarjev in trte 45 dinarjev, v ostalih sadovnjakih in vinogradih pa 135 dinarjev sadnega drevesa in 27 dinarjev vinske trte. TABELA 22. Osnovna sredstva samostojnega osebnega dela v kmetijstvu ob koncu 1980. 1eta milijon din
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 stvarna (sedanja) vrednost
 ' gradbeni skuPa) j objekti
 oprema
 ostalo
 skupaj
 gradbeni objekti
 oprema
 ostalo
 V tekočih cenah: 36 264, 4 17 757, 2 9 142, 7 9 364, 5 Od tega: - osnovna čreda 6 141, 8 - dolgoletni nasadi 3 222, 7 V stalnih cenah: 11 604, 2 4 315, 0 4 479, 9 2 809, 3 Od tega: - osnovna čreda 1 842, 5 - dolgoletni nasadi 966, 8
 19 024, 8 10 023, 2 2 834, 2
 5 674, 6 2 435, 6 1 388, E
 6 167j4
 5 097, 7 1 069, 7
 850, 2
 529, 3 320, 9
 2. 3. 0. 4. Zaloge Vrednost zalog smo obračunali kot vsoto vrednosti tki. obratnih sredstev v živinoreji in vrednosti zalog rastlinske proizvodnje ob koncu 1980. 1eta. Med obratna sredstva v živinoreji štejemo vso živino zasebnega kmetijstva, ki je nismo uvrstili v osnovno čredo, skupaj s pernatimi živalmi in čebeljimi panji. Vrednost zalog rastlinske proizvodnje smo poleg zalog žit, industrijskih rastlin in vrtnin obračunali tudi zaloge krmnih rastlin in sena, vina in žganih pijač ter gozdnih sortimentov oziroma kurjave. Obratna sredstva v živinoreji smo vrednostno obračunali tako kot osnovno čredo. Podatke o številu živine smo dobili v letnem pregledu kmetijstva 1980. Število jagneti in ovc, perutnine in čebeljih panjev smo korigirali v začetku 1981 s podatki popisa gospodinjstev, ki imajo kmečko gospodarstvo. Cene, ki smo jih uporabili pri obračunu vrednosti, so poprečne odkupne cene v letu 1980, cena za čebelji panj pa je cena gospodarskega panja, to je cena panja in čebelje družine skupaj. Poprečno težo žive živali smo ocenili v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Vrednost obratnih sredstev samostojnega osebnega dela živinoreje je bila ob koncu 1980. 1eta v tekočih cenah 4 026, 9 milijona dinarjev. Za obračun v stalnih cenah 1972. 1eta smo uporabili deflator 27% iz indeksa odkupnih cen v živinoreji za obdobje 1980/1972 in dobili 1 087, 3 milijona dinarjev. Pri obračunu vrednosti zalog rastlinske proizvodnje smo uporabili podatke statistične raziskave v letu 1980 Obračun družbenega proizvoda in narodnega dohodka občine za samostojno osebno delo v kmetijstvu - obrazec DP. 5 to raziskavo za^ samostojno osebno delo kmetijstva obračunavamo med drugim vrednost zalog ob koncu leta za pšenico in rž, ječmen, oves, koruzo, krompir, fižol, vino in domače žgane pijače. Za naštete pridelke je bila vrednost zalog 3 1. 1 2. 1 980. leta 2 807, 4 milijona dinarjev. /rednost zalog sena ob koncu 1980. 1eta smo ocenili v višini 50% proizvodnje v letu 1980. Ob dnevni porabi 12 kg
 Družbeno bogastvo 3RS ob koncu 1930. leta
 39
 sena na glavo odrasle živine, 50% zalog proizvodnje zadostuje približno šest in pol mesečni prehrani živinskega staleža ob koncu 1980. ieta. Vrednost sena na zalogi smo obračunali po poprečni odkupni ceni 1980. 1eta v višini 1, 83 din/kg (po statističnih podatkih je odkup sena znašal le polovico odstotka proizvodnje), koruze za silažo 0, 90 dih/kg, ostale krmne rastline (vina in druge detelje, iucerna, mešanica trav in detelj, ipd. ), pa po ceni od 2, 00 do 2, 10 din/kg. Tako izračunana vrednost sena na zalogi je bila ob koncu 1980. 1eta 1 534, 3 milijona dinarjev. Vrednost zalog rastlinske proizvodnje in sena ob koncu 1980. leta v skupni vrednosti 4 341, 7 milijona dinarjev smo povečali še za 15% oziroma za 651, 3 milijona dinarjev. Na ta način smo okvirno ocenili tudi vrednost zalog drugih žit, vrtnin, industrijskih in krmnih rastlin ipd. , ki jih v obračunu nismo upoštevali. Skupno vrednost zalog rastlinske proizvodnje ob koncu 1980. 1eta v tekočih cenah 4 992, 9 milijona dinarjev smo obračunali v stalnih cenah 1972. 1eta z deflatorjem 24%, ki smo ga izračunali iz indeksa odkupnih cen za rastlinske proizvode v obdobju 1980/ 1972. Vrednost zalog rastlinskih proizvodov in sena ob koncu 1980ieta v cenah 1972. leta je 1 198, 3 milijona dinarjev. Vrednost zalog tehničnega lesa in lesa za kurjavo smo obračunali iz podatkov obdelave obrazca DP o lastni porabi lesa zasebnih kmečkih gospodarstev. Pri tem smo za tehnični les ocenili, da je bilo ob koncu leta 1980 na zalogi še 80% lesa za lastno porabo (tj. proizvodnje tehničnega lesa v letu 1980, zmanjšane za prodajo združenemu delu in za drugo prodajo) in 70% lesa za kurjavo za lastno porabo od proizvodnje v letu 1980. Zaloge tehničnega lesa 164 tisoč m5 smo ovrednotili po ceni 1 500 din/m3 in 244 tisoč m' lesa za kurjavo po ceni 1 100 din/m3. Vrednost zalog gozdnih sortimentov je bila ob koncu !980. 1eta v tekočih cenah 514, 4 milijona dinarjev in 61, 7 milijona dinarjev v cenah 1972. 1eta (deflator 12% smo obračunali v poglavju 2. 2. Lesna zaloga gozdnega sklada). Skupna vrednost zalog samostojnega osebnega dela kmetijstva ob koncu 1980. 1eta je v tekočih cenah 9 534, 2 milijona dinarjev oziroma 26, 3% nove (nabavne) vrednosti osnovnih sredstev (v združenem delu kmetijstva 23, 6%) in v cenah i 972. 1eta 2 347, 3 milijona dinarjev.
 TABELA 23. Obratni skladi v živinoreji samostojnega osebnega dela ob koncu 198Q. leta v tekočih cenah
 Stevilc
 Poprečna živa teža kg
 . Poprečna odkupna cena leta 1980 di n/ kg
 Vrednost tisoč din
 GBBAIML SKLADI - VREDNOST SKUPAJ Žeebeta in mladi konji Teleta do 6 mesecev Junci do 1 leta Mlado govedo od 1 do 2 leti Mlado govedo nad 2 leti Voli Pujski do 2 meseca Pujski od 2 do 6 mesecev Prašiči v pitanju Jagneta in ovce do 1 leta Ovce Perutnina Čebelji panji
 1 493 300 93 906 100 57 574 220 69 833 360 17 289 480 10 096 600 59 058 10 122 376 60 121 751 120 7 732 17 3 787 45 1 729 155 18 112 930
 4 026 887, 8
 47 21 051, 3 56 525 873, 6 41 519 317, 5 41 1 030 735, 1 41 340 247, 5 32 193 843, 2 53 31 300, 7 41 301 045, 0 41 599 014, 9 48 6 309, 3 45 7 668, 7 25 77 812, 0 3 300 372 669, 0
 TABELA 24. Zaloge samostojnega osebnega dela v kmetijstvu ob koncu 1980. !eta
 milijon din
 VREDNOST ZALOG - SKUPAJ - Obratni skladi v živinoreji - Osnovne zaloge rastlinske proizvodnje - Zaloge sena - Zaloge preostale rastlinske proizvodnje - Zaloge tehničnega lesa in lesa za kurjavo
 V tekočih cenah
 V stalnih cenah
 9 534, 2 4 026, 9 2 807, 4 1534, 3 651, 2 514, 4
 2 347, 3 1 087, 3 673, 8 368. 2 156. 3 61, 7
 40
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 2. 3, 0. 5 Investicije v teku Vrednost investicij v teku v samostojnem osebnem deiu kmetijstva ob koncu I980. Ieta srno morali okvirno oceniti, ker z obrazcem DP v statistiki obračuna družbenega proizvoda in narodnega dohodka samostojnega osebnega deia v kmetijstvu ugotavljamo le vrednost ustvarjenih investicij v posameznem letuLeta 19B0 so bile ustvarjene investicije samostojnega osebnega dela v kmetijstvu 2 209, 1 milijona dinarjev (od tega 778, 7 milijona dinarjev gradbeni objekti, 1 266, 3 milijona dinarjev oprema in 164, 1 dolgoletni nasadi in osnovna čreda), v združenem delu kmetijstva pa 1 352, 4 milijona dinarjev (od tega 568, 0 gradbeni objekti, 548, 9 oprema in 325, 5 milijona dinarjev druga osnovna sredstva). Ob koncu 1980. ieta so bile investicije v teku v združenem delu kmetijstva 863, 4 milijona dinarjev oziroma 64% ustvarjenih investicij v letu 1980 (od tega 606, 3 v gradbene objekte, 171, i v opremo in 86, 0 milijonov dinarjev druga osnovna sredstva). Za gradbene objekte v gradnji smo najprej iz podatkov statistike gradbeništva za leto 1980 (Letni pregled gradbeništva 1980, RR št. 272, Zavod SR Slovenije za statistiko, april 1972) ocenili vrednost nedokončanih novogradenj v samostojnem osebnem delu kmetijstva. Ob koncu 198G. leta je bilo 1 359 nedokončanih kmetijskih objektov (od tega 398 stavb, ki bodo namenjene za "stanovanje in kmetijstvo" , od katerih smo upoštevali le polovico skupne površine po ceni za m2 in obračuna stavb iz skupine "drugi kmetijski nameni" ) v skupni gradbeni velikosti 242 017 m2. Vrednost smo obračunali v višini 50% cena m2 za dokončane objekte v letu 1980 in dobiii 394, 2 milijona dinarjev. Oceno vrednosti nedokončanih novogradenj 394, 2 milijona dinarjev smo povečali še za vrednost del v teku na rekonstrukcijah in modernizacijah obstoječih objektov. Iz raziskave z obrazcem DP se vidi, da je bila v letu 1980 vrednost del na rekonstrukcijah in modernizacijah starih stavb za 10% večja od vrednosti del na novogradnjah. Zato smo ustrezno povečali vrednost, ki smo jo ocenili za nedokončane novogradnje, tako da je skupna vrednost investicij v teku na gradbenih objektih ob koncu 1980. leta 827, 8 milijona dinarjev. Samostojno osebno delo v kmetijstvu je 1980. leta tako absolutno kot tudi relativno bistveno več investiralo v opremo kot pa združeno delo. Vendar gre pri tem predvsem za tekoče nakupe kmetijskih strojev in mehanizacije, v primerjavi z združenim delom pa je tudi relativno manj opreme, ki jo je potrebno inštalirati v objektih. Zato smo vrednost investicij v teku pri opremi obračunali le v višini 1/12 ustvarjenih investicij v opremo leta 1980 oziroma v višini poprečnih mesečnih investicij v opremo leta 1980, 105, 5 milijona dinarjev. Vrednost investicij v teku v osnovno čredo in dolgoletne nasade smo ocenili v višini 42, 7 milijona dinarjev oziroma 26% ustvarjenih investicij v ta sredstva leta 1980, tj. v razmerju med ustvarjenimi investicijami in investicijami v teku za druga osnovna sredstva v združenem delu, V samostojnem osebnem delu kmetijstva smo vrednost investicij v teku ob koncu 1980. leta ocenili 976, 0 milijonov dinarjev v tekočih cenah, v cenah 1972. 1eta pa 263, 2 milijona dinarjev z deflatorji iz obračuna vrednosti posameznih osnovnih sredstev v uporabi v stalnih cenah.
 2. 3. 1. Samostojno osebno delo v prometu Na področju prometa deluje samostojno osebno delo v prevozu blaga (kamioni, kornbili in traktorji) in prevozu potnikov v mestnem prometu (avtotaksisti), registriranih pa je tudi nekaj prevoznikov z vprežnimi vozili ter za prevoz blaga in potnikov po jezerih in rnorju. Na področju prometa niso zajeta vsa transportna sredstva in oprema samostojnega osebnega deia. Poleg zasebnih kmeti jcev imajo obsežno transportno opremo tudi obrtniki, zlasti v zidarsko gradbeni obrti. Samostojno osebno delo se je začelo na področju prometa vidno krepiti šele sredi šestdesetih let. Medtem ko je bil družbeni produkt združenega dela v cestnem prometu pred letom 1970 približno osemkrat večji od družbenega produkta samostojnega osebnega dela in sredi sedemdesetih let približno petkrat večji, je bil leta 1980 le še trikrat. Iz podatkov popisa 1974 se vidi, da je bilo 31. 12. 1974 v republiki registriranih 3 274 zasebnih cestnih avtoprevoznikov. V šestih letih se je število zasebnih avtoprevoznikov več kot podvojilo, sredi 1980 jih je bilo v republiki 7 050, od tega 433 avtotaksistov (registriranih je bilo tudi 17 kočijažev, 6 prevoznikov z vprežnimi vozili in 48 za prevoz blaga in potnikov po jezerih in morju). Za samostojno osebno delo v prometu bomo v okviru osnovnih sredstev, ki z njimi razpolaga, ocenili le vrednost opremeprevoznih sredstev v novi (nabavni) in stvarni (sedanji) vrednosti. Iz podatkov popisa samostojnega osebnega dela v prometu 31. 12. 1974 se vidi, da lahko gradbene objekte zanemarimo, saj je njihova vrednost neznatna, V vsej republiki je bila takrat namenska površina funkcionalnih obj ektovposlovnih prostorov le 603 m3. V skladu z določili obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 1/1979) samostojni avtoprevoznik opravlja javni prevoz le z enim od svojih vozil. Zato lahko predpostavljamo, da je število avtoprevoznikovlastnikov samostojnih obratovalnih enot približno enako številu ustreznih prevoznih sredstev. S popisom 1974. 1eta je bila ocenjena prodajna (tržna) vrednost opreme na dan 31. 12. 1974. 1eta (Popis dejavnosti, ki se opravljajo s samostojnim osebnim delom s sredstvi v lasti občanov 1974, statistični bilteni št. 969, 970, 985 in 986: Zvezni zavod za statistiko, Beograd), kar ustreza stvarni (sedanji) vrednosti v višini 258, 7 milijona dinarjev. V združenem delu cestnega prometa je bila 31. 12. 1974Jeta nova (nabavna) vrednost opreme 1 764 milijonov dinarjev in stvarna (sedanja) vrednost 455 milijonov dinarjev oziroma 25, 8%. Za samostojno osebno delo v cestnem prometu smo predpostavili enako iztrošenost opreme, kot je bila v združenem delu (25% novenabavne vrednosti), in izračunali novo (nabavno) vrednost opreme ob koncu 1974 1 034, 8 milijona dinarjev. V združenem delu cestnega prometa je nova (nabavna) vrednost opreme 31. 12. 1980 za 32, 2% večja od vsote nove (nabavne) vrednosti 31. 12. 1974 in vrednosti investicij v obdobju 1975/1980 v tekočih cenah. Novo (nabavno) vrednost opreme samostojnega osebnega deia v prometu smo ob koncu 1980. 1eta ocenili tako, da smo vsoto vrednosti investicij v opremo 1975/1980 (993, 2 milijonov din) in nove (nabavne) vrednosti 31. r2. 1974. leta (1 034, 8 mi
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 41
 lijonov din) povečali za 32, 2% in dobili 2 681, 0 milijonov din. Stvarno (srednjo) vrednost opreme srno ocenili v višini 22% nove (nabavne) vrednosti (enako kot vzdruženem delu) na 589, 8 milijonov din. Vrednosti opreme v cenah !972. 1eta smo obračunali z deflatorjem 35%, enako kot za opremo v združenem delu cestnega prometa. Zaloge samostojnega osebnega dela v prometu smo ocenili v višini 5% nove (nabavne) vrednosti opreme, tj. v enakem razmerju kot za zaloge "surovin in materiala" v združenem delu cestnega prometa. Investicije v teku smo ocenili v višini 1, 5% ustvarjenih investicij v letu 1980, tj. v enakem razmerju kot so v združenem delu cestnega prometa. TABELA 25. Oprema, zaloge in investicije v teku samostojnega osebnega dela v prometu ob koncu J98CLleta milijon din
 V tekočih cenah V stalnih cenah
 Oprema
 nova (nabavna) vrednost
 stvarna (sedanja) vrednost
 Zaloge
 Investicije v teku
 2 681, 0 938, 3
 589, 8 206, 4
 134, 0 32, 2
 5, 8 2, 0
 2. 3. 2. Samostojno osebno delo v gostinstvu
 Ob popisu dejavnosti, ki jih opravljajo občani z lastnimi sredstvi je bilo v SR Sloveniji 3i. 12. 1974. leta 2 062 zasebnih gostinskih lokalov v skupni površini 209 415 m2 oziroma v poprečju 101, 6 m2 za gostinski lokal. Vrednost svoje opreme so lastniki gostinskih enot ocenili na dan 31. 12. 1974 v prodajni (tržni) vrednosti oziroma v stvarni (sedanj!) vrednosti 117 638 tisoč dinarjev. Skupno število gostinskih objektov samostojnega osebnega dela se do konca leta 1980 ni bistveno povečalo, takrat je bilo v republiki 2 093 gostinskih enot samostojnega osebnega dela. Po podatkih statistike gradbeništva je bilo v samostojnem osebnem delu v obdobju 1975/1980 dokončanih 179 gostinskih objektov, torej okvirno za 31 več, kot jih je v tem obd. obju prenehalo poslovati (od tega je bilo 35 samostojnih gostinskih objektov in 144 objektov, grajenih za stanovanje in gostinstvo). Glede na poprečno velikost dokončanih gostinskih objektov v obdobju 1975/1980 smo okvirno ocenili površino gostinskih objektov samostojnega osebnega dela ob koncu 1 980. 1eta na 216 tisoč m2 oziroma v poprečju 103, 2 m2 na gostinsko enoto. Vrednost gradbenih objektov v gostinstvu samostojnega osebnega dela ob koncu 1980. 1eta smo ocenili z enakimi parametri, kot smo obračunali vrednost stanovanjskega sklada v lastnini prebivalstva v poglavju 2. 4. Vrednost stanovanjskega sklada. Novo (nabavno) vrednost smo obračunali po ceni 9 019 din/m2, stvarno (sedanjo) vrednost pa v višini 70, 7% nove (nabavne) vrednosti. Vrednost gostinskih objektov v cenah 1972. 1eta smo obračunali z deflatorjem 22% tako kot stanovanja v lastnini prebivalstva. Nova (nabavna) vrednost gostinskih objektov samostojnega osebnega dela ob koncu 1980. 1eta je 1 948, 1 milijona dinarjev, stvarna (sedanja) vrednost pa 1 377, 3 milijona dinarjev. V cenah leta 1972 je nova (nabavna) vrednost 428, 6 milijona dinarjev in stvarna (sedanja) vrednost 303, 0 milijona dinarjev.
 TABELA 26. Osnovna sredstva, zeloge in investicije v teku samostojnega osebnega dela v gostinstvu ob
 koncu 1 980. 1 eta
 milijon din
 V tekočih cenah V stalnih cenah
 Nova (nabavna) ■vrednost skupaj
 Stvarna (sedanja) vrednost skupaj
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 gradbeni objekti
 oprema
 stvarna (sedanja) vrednost
 gradbeni objekti
 oprema
 3 217, 2 1 995, 9 966, 5 522, 2
 Zaloge
 Investicije v teku
 1 948, 1 938, 6 1 377, 3 288, 1 214, 0 116, 5 428, 6 459, 9 303, 0 141, 2 49, 2 28, 8
 Tako kot v zaruženem delu gostinstva leta 1974 (brez turističnega posredovanja) smo tudi za samostojno osebno delo predpostavili, da je stvarna (sedanja) vrednost opreme 117, 6 milijona dinarjev 28, 5% nove (nabavne) vrednosti, ki je bila tako ob koncu 1974. leta 412, 8 milijona dinarjev. V združenem delu gostinstva je vrednost opreme 31. 12. 1980 za 41, 8% večja od vsote vrednosti investicij v opremo v tekočih cenah v obdobju 1975/1980 in vrednosti opreme v tekočih cenah ob koncu 1 974. 1eta. Zato smo za samostojno osebno delo gostinstva vsoto vrednosti investicij v obdobju 1975/1980 (249, 1 m ilij ona dinarjev) in vrednosti opreme 31. 12. 1974 (412, 8 milijona dinarjev) povečali za 41, 8% in dobili novo (nabavno) vrednost opreme ob koncu 1980. leta 938, 6 milijona dinarjev ter stvarno (sedanjo) vrednost 288, 1 milijona dinarjev (30, 7% novenabavne vrednosti, enako kot v združenem delu). Vrednost v cenah 1972. 1eta smo obračunali z deflatorjem 49% tako kot v združenem delu gostinstva in dobili novo (nabavno) vrednost 459, 9 in stvarno (sedanjo) vrednost 141, 2 milijona dinarjev.
 42
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. Ista
 Vrednost zalog samostojnega osebnega dela gostinstva smo ocenili v višini 22, 8% vrednosti opreme, enako kot je razmerje v združenem delu gostinstva. Vrednost zalog smo tako ocenili 214, 0 milijona dinarjev v tekočih cenah in 49, 2 milijona dinarjev v stalnih cenah leta 1972 (deflator 23%). Vrednost investicij v teku v samostojnem osebnem delu gostinstva ob koncu 1980. 1eta smo izračunali iz podatkov statistike gradbeništva za leto 1982 (Rezultati raziskovanj, št. 272, Zavod SR Slovenije za statistiko, S982) o nedokončanih gostinskih objektih tega sektorja. Pri tem smo upoštevali, da je v okviru vrednosti investicij v teku 66% novogradenj in 34% adaptacij in modernizacij starih objektov. Ob koncu i980. 1eta je bilo 125 nedokončanih stanovanjsko gostinskih objektov in 12 samostojnih gostinskih objektov v skupni površini 17 256 m2. Vrednost nedokončanih gostinskih objektov smo ocenili po ceni 4 009 din/m2 na 69, 2 milijona dinarjev oziroma skupaj z vrednostjo adaptacij in modernizacij v teku 104, 8 milijona dinarjev, v cenah 1972. leta pa 23, ! milijona dinarjev. Vrednost investicij v teku za opremo smo ocenili v višini 1/12 vrednosti ustvarjenih investicij v opremo v letu 1980, 1 1, 7 milijona dinarjev v tekočih cenah in 5, 7 milijona dinarjev v cenah 1972. leta.
 2. 3. 3. Samostojno osebno delo v trgovini Od vseh dejavnosti samostojnega osebnega dela je po velikosti družbenega proizvoda trgovina najmanj pomembna dejavnost. Družbeni proizvod samostojnega osebnega dela trgovine je bil leta 1980 le 21 milijona dinarjev manj kot en promil družbenega proizvoda v trgovini na drobno združenega dela. Vrednost skladov samostojnega osebnega dela trgovine smo ocenili zelo okvirno, saj je o tem sektorju želo malo statističnih podatkov. Pri tem smo uporabili podatke popisa 1974. 1eta, ko. je bilo 15 poslovnih enot zasebnih trgovcev, stvarna (sedanja) vrednost njihove opreme je bila 31. 12. 1974. 1eta 291 tisoč din, skupna površina lokalov pa 324 m2. Leta 1980 se je s trgovino ukvarjalo 91 zasebnikov oziroma šestkrat več kot leta 1974.
 TABELA 27. Osnovna sredstva, zaloge in investicije v teku samostojnega osebnega dela v trgovini ob koncu 1980. 1eta milijon din
 V tekočih cenah V stalnih cenah
 Nova (nabavna) vrednost skupaj
 33, 8 9, 0
 Stvarna (sedanja) vrednost skupaj
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 gradbeni objekti
 oprema
 stvarna (sedanja) vrednost
 gradbeni objekti
 oprema
 Zaloge
 18, 4 4, 9
 15, 5 4, 2
 13, 5 3, 5
 9, 3 2, 5
 4, 3
 3, 6 0, 9
 Investicije v teku
 1, 2 0, 4
 2. 3. 4. Samostojno osebno delo v obrti in osebnih storitvah
 Po številu zaposlenih in zlasti po obsegu družbenega proizvoda je samostojno osebno delo takoj za kmetijsko dejavnostjo pomembno tudi na področju obrti in osebnih storitev. Leta 1980 je bilo v okviru statističnega spremljanja aktivnosti samostojnega osebnega dela na področju obrti zajeto 13 848 rednih obrtnikov, 6 729 oseb, ki jim je obrt postranski poklic, 17 504 v obrti zaposlenih delavcev in 3 858 učencev v gospodarstvu pri zasebnih obrtnikih. Vrednost samostojnega osebnega dela v obrtnih dejavnostih smo ocenili iz podatkov popisa obrti samostojnega osebnega dela ob koncu 1974. 1eta, statistike investicij, statistike gradbeništva in drugih statističnih raziskav, ki v okviru združenega dela vključujejo tudi samostojno osebno delo. Vrednost skladov bomo posebej ocenili za proizvodno obrt in neproizvodno obrt oziroma osebne storitve in storitve gospodinjstev.
 2. 3. 4. 0. Proizvodna obrt Leta 1980 je bil družbeni proizvod samostojnega osebnega dela v proizvodni obrti 6 104 milijona dinarjev, v združenem delu pa 7 673 milijona dinarjev oziroma 26% več. Medtem ko je bil v obdobju pred letom 1975 druž^ beni proizvod samostojnega osebnega dela obrti večji od družbenega proizvoda v obrti združenega dela, pa je združeno delo po velikosti družbenega proizvoda v kasnejših letih prehitelo samostojno osebno delo. Leta 1980 je bilo v republiki registriranih 11 251 obrtnikov v proizvodni obrti (samostojno osebno delo, obrazec DZ, Zbirnik SR Slovenije 1980, Zavod SR Slovenije za statistiko), za 6% manj kot po podatkih popisa 1974. 1eta. V tem obdobju pa se je število zaposlenih delavcev pri zasebnih obrtnikih povečalo od 9 948 ob popisu 31. 12. 1974 na '5 362 leta 1980 oziroma za 54%. V obdobju 1975/1980 je samostojno osebno delo proizvodne obrti investiralo za približno petino manj kot združeno delo (v tekočih cenah je vsota investicij v obdobju 1975/1980 samostojnega osebnega dela 2 571, 3 milijona dinarjev, v združenem delu pa 3 144, 3 milijona dinarjev, vendar pa so samostojni obrtniki kar 91% vseh investicij vložili v opremo, združeno delo pa le 52%. Leta 1980 je bila registrirana tudi 5 701 oseba, ki ji je proizvodna obrt postranski poklic. Po podatkih popisa samostojnega osebnega dela obrti 1974. 1eta (Statistični bilten 986, Zvezni zavod za statistiko, Beograd 1976, Poslovanje in zmogljivosti obrtnih enot 31. 12. 1974. 1eta) je bila stvarna (sedanja) vrednost gradbenih objektov proizvodne obrti 471 655 tisoč dinarjev in opreme 579 910 tisoč dinarjev. Novo (nabavno) vrednost smo ocenili ob postavki, da so objekti iztrošeni 50odstotno, oprema pa 60odstotno (v združenem delu so bili
 Družbeno boaastvo SRS ob koncu 1930. leta 43
 31. 12. 1974 leta gradbeni objekti iztrošeni 20odstotno, oprema pa 56odstotno) Nova (nabavna) vrednost gradbenih objektov je bila 943, 3 milijona dinarjev in opreme 1 449, 3 milijona dinarjev. V združenem delu proizvodne obrti je nova (nabavna) vrednost gradbenih objektov 31. 12. 1980. leta za 136% večja od vsote nabavne vrednosti gradbenih objektov 31. 12. 1974. 1eta in vrednosti investicij v gradbene objekte v obdobju 1975/1980 v tekočih cenah, pri opremi pa je ta vsota večja za 65%. Vsoto nove (nabavne) vrednosti gradbenih objektov 31. 12. 1974 in vrednosti investicij v obdobju 1975/1980 v tekočih cenah samostojnega osebnega dela proizvodne obrti (94, 3 + 221, 6 = 1 164, 9 milijona dinarjev) smo povečali za 136% in dobili 2 749, 2 milijona dinarjev oziroma novo (nabavno) vrednost gradbenih objektov 31. 12. 1980. 1eta. Z enakim obračunom opreme (stvarna - sedanja vrednost 31. 12. 1974. 1eta x vrednost investicij 1975/1980 v tekočih cenah = 1 449, 8 + 2 350, 1 = 3 799, 9 milijona dinarjev x 1, 65 = 6 269, 8 milijona dinarjev) smo dobili novo (nabavno) vrednost 31. 12. 1980. leta 6 269, 8 milijona dinarjev. Stvarno (sedanjo) vrednost gradbenih objektov smo ocenili v višini 45%, opreme pa v višini 35% nove (nabavne) vrednosti (v združenem delu je stvarna - sedanja vrednost 31. 12. 19B0. 1eta pri gradbenih objektih 68% in pri opremi 29% nove - nabavne vrednosti). Pri gradbenih objektih smo obračunali vrednost v stalnih cenah 1972. !eta z 22odstotnim deflatorjem (enako kot pri stanovanjskih objektih v lastnini občanov), opremo pa z 28odstotnim deflatorjem (enako kot v združenem delu). Zaloge samostojnega osebnega dela v proizvodni obrti smo obračunali v višini 31, 8% nabavne vrednosti osnovnih sredstev, to je z enakim razmerjem, kot je v združenem delu proizvodne obrti med vrednostjo zalog in vrednostjo osnovnih sredstev. Za obračun v stalnih cenah smo uporabili deflator 22%, tako kot v združenem delu. Vrednost zalog samostojnega osebnega dela je bila ob koncu 1980. 1eta okvirno 2 868, 0 milijona dinarjev, v stalnih cenah pa 630, 9 milijona dinarjev. Vrednost investicij v teku za gradbene objekte smo izračunali iz podatkov statistike gradbeništva za leto 1980 (Rezultati raziskovanj, št. 272, Zavod SR Slovenije za statistiko, april 1982) o nedokončanih gradbenih objektih samostojnega osebnega dela obrti in njihovi površini ob koncu leta 1980. Takrat je bilo v gradnji 122 objektov, namenjenih izključno obrtni dejavnosti, in 250 objektov za stanovanje in obrt. Za slednje smo upoštevali 60% gradbene površine, tako da je bila skupna gradbena površina nedokončanih gradbenih objektov zasebne obrti 1980. leta 66 036 m2. Za vrednost del v teku pri modernizacijah in adaptacijah starih objektov smo predvideli, da so 20odstotne vrednosti vseh investicij v teku. Iz podatkov statistike gradbeništva smo izračunali vrednost m2 gradbene površine nedokončanih objektov 2 636 dinarjev. Po podatkih o vrednosti ustvarjenih investicij v letu 1980 v gradbene objekte samostojnega osebnega dela obrti je 94% investicij v objekte proizvodne obrti in 6% v objekte neproizvodne obrti. Vrednost investicij v teku v gradbene objekte proizvodne obrti smo ocenili 196, 4 milijona dinarjev v tekočih cenah in 143, 2 m. lijona dinarjev v cenah 1972. 1eta. Vrednost investicij v teku v opremo smo ocenili v višini 1/12 v letu 1980 ustvarjenih investicij v opremo. Vrednost investicij v teku v opremo je v tekočih cenah 48, 6 milijona dinarjev, v stalnih cenah pa 13, 6 milijona dinarjev. Skupna vrednost investicij v teku v samostojnem osebnem delu proizvodne obrti ob koncu 1980. 1eta je v tekočih cenah 245, 0 milijona dinarjev, v stalnih cenah 1972. 1eta pa 56, 8 milijona dinarjev.
 TABELA 28. Osnovna sredstva, zaloge in investicije v teku samostojnega osebnega dela proizvodne obrti ob koncu 1980. 1eta » milijon cfin
 V tekočih cenah V stalnih cenah
 Nova (nabavna) vrednost skupaj
 Stvarna (sedanja) vrednost skupaj
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 gradbeni objekti
 oprema
 stvarna (sedanja) vrednost
 gradbeni obj ekti
 oprema
 Zaloge
 12 132, 0 6 544, 5 2 749, 2 6 269, 8
 3 048, 0
 574, 2
 604, 8
 755, 5
 1 237, 1 272, 1
 2 194, 4 614, 4
 2 868, 0 630, 9
 Investicije v teku
 245, 0 56, 8
 2. 3. 4. 1. Neproizvodna obrt Leta 1980 je bilo v SR Sloveniji registriranih 2 138 obrtnikov na področju neproizvodne obrti (Samostojno osebno delo, obrazec D2, Zbirnik SR Slovenije 1980, Zavod SR Slovenije za statistiko) oziroma 38, 8% več kot ob popisu 3 1. 12. 1974. 1eta. Z osebnimi in drugimi obrtnimi storitvami se je leta 1980 ukvarjalo tudi 696 oseb, ki jim je obrt postranski poklic. Pri zasebnikih neproizvodne obrti je bilo leta 1980 zaposlenih 2 049 delavcev, 28, 4% več kot ob popisu 1974. leta, in 978 učencev v gospodarstvu oziroma 19% več kot pred šestimi leti. Vrednost osnovnih sredstev, zalog in investicij v teku smo za neproizvodno samostojno osebno delo obrti ocenili na enak način in virih kot za samostojno osebno delo proizvodne obrti.
 44
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABELA 29. Osnovna sredstva, zaloge in investicije v teku samostojnega osebnega dela neproizvodne obrti ob koncu 1980. ieta
 V tekočih cenah V stalnih cenah
 Nova (nabavna) vrednost skupaj
 698, 4 176, 2
 Stvarna (sedanja) vrednost skupaj
 Osnovna sredstva v cenah stroškov ponovne nabave
 nova (nabavna) vrednost
 gradbeni objekti
 336, 6 82, 2
 217, 8 47, 9
 oprema
 372, 2 104, 2
 stvarna (sedanja) vrednost
 gradbeni objekti
 98, 0 21, 6
 oprema
 130, 2 36, 5
 Zaloge
 Investicije v teku
 90, 9 20, 0
 17, 5 4, 1
 2. 4. Vrednost stanovanjskega sklada Za obračun vrednosti stanovanjskega sklada smo uporabili podatke o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji z dne 31. 3. 1981. 1eta in letne podatke statistike gradbeništva. V zaključnih tabelah prikazujemo vrednost stanovanjskega sklada kot samostojno postavko, ločeno le za stanovanja v družbeni lastnini in na stanovanja v lastnini občanov oziroma prebivalstva. V vrednost stanovanj v lasti občanov smo v zaključnih tabelah vključili tudi etažna stanovanja. Ker je tudi etažna stanovanja gradilo združeno delo gradbeništva, smo pri obračunu vrednosti uporabili enake kriterije kot za stanovanja v družbeni lastnini. V vrednost stanovanj v lastnini občanov so vključena tudi tki. stanovanja za počitek in rekreacijo, ki pa jih ne prikazujemo, in obračunavamo posebej. Stanovanjski sklad oziroma stanovanja uvrščamo med neproizvodna osnovna sredstva in jih zato prikazujemo v novi (nabavni) in stvarni (sedanji) vrednosti. Z njim dejansko razpolaga sektor prebivalstva, vendar pa pri stanovanjih v družbeni lastnini ne gre hkrati tudi za lastninsko razpolagalno pravico in jih zato prikazujemo posebej. Za obračun vrednosti stanovanjskega sklada smo najprej izračunali oziroma ocenili poprečno gradbeno ceno(tj. stroške graditve, ki jih dobimo, če od končne prodajne cene odštejemo stroške odkupa in urejanja zemljišča) m2 stanovanjske površine v 1980 in 1972 posebej za gradnjo združenega dela in posebej za samostojno osebno delo. Pri obračunu nove (nabavne) vrednosti smo uporabili podatke popisa stanovanj 1981. 1eta o kvaliteti stanovanj, pri čemer smo upoštevali podatke o opremljenosti stanovanj z napeljavo oziroma inštalacijami in podatke o kvaliteti stanovanjskih stavb glede na vrsto gradbenega materiala. Obračun stvarne (sedanje) vrednosti pa smo pripravili na podlagi podatkov v letu izgradnje stanovanjskih stavb iz popisa stanovanj. Pri določitvi amortizacijskih stopenj smo si pomagali s podatki Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije o oceni vrednosti celotnega stanovanjskega sklada družbenih stanovanj (brez podatkov za Ljubljano in Maribor) in njegovi strukturi vrednosti glede na leto izgradnje stanovanjskih stavb. Za stanovanja, zgrajena po letu 1945, smo uporabili enake amortizacijske stopnje ne glede na sektor lastništva. Za stanovanja v individualni lastnini, ki imajo letnico izgradnje starejšo od leta 1945, smo ustrezne amortizacijske stopnje povečali približno za 15% zaradi večjega deleža stavb zunaj mest in mestnih naselij.
 2. 4. 0. Poprečna gradbena cena oziroma stroški graditve m1 stanovanjske površine v letu 1980 in 1972 Iz podatkov statistike gradbeništva za leto 1980 (Rezultati raziskovanj št. 272, april 1982, Zavod SR Slovenije za statistiko) se vidi, da je bila poprečna vrednost oziroma cena m2 stanovanj, ki so jih v tem letu dokončale gradbene organizacije združenega dela, 13 995 dinarjev. Poprečna cena stanovanj, ki so jih v letu 1980 dogradili prebivalci, pa je bila 8 913 din/mz. Da bi dobili poprečno ceno graditve m2 stanovanjske površine za 1980. 1eto, je bilo potrebno gornje" poprečne cene najprej korigirati zaradi tekoče rasti cen in glede na poprečni čas oziroma rok graditve. Leta se namreč bistveno razlikuje v gradnji stanovanj združenega dela v primerjavi z gradnjo v lastnini občanov. Iz letnih podatkov statistike gradbeništva smo izračunali, da je bil poprečni rok graditve stanovanj v obdobju 1977/81 v združenem delu 18 mesecev, v lastnini občanov pa 55 mesecev. Zato smo preračunali stroške graditve stanovanj, dokončanih v letu 1980, na stroške graditve v letu 1980, tako kot v združenem delu revaloriziramo osnovna sredstva, ki so se gradila več kot dve leti in so v letu revalorizacije prenesena v uporabo (M. Lozej: Knjigovodstvo osnovnih sredstev, Zveza računovodskih in finančnih delavcev Slovenije, Ljubljana 1979, str. 168). Ker je poprečni rok graditve stanovanj v združenem delu krajši od 2 let, poprečne cene v višini 13 995 din/m2 nismo spreminjali. Ceno gradnje v lastnini občanov 8 913 din/m2 smo zvišali za 13% na 10 080 din/m2. Na ta način smo tudi za stanovanja uporabili vsaj približno enaka metode vrednotenja, kot so v uporabi pri objektih združenega dela. Stroški graditve stanovanj ob koncu 1980. 1eta pa so bili bistveno višji (v združenem delu za 28%, v samostojnem osebnem delu pa za 43%), vendar bi z obračunom vrednosti stanovanjskega sklada na podlagi teh cen, vrednost stanovanjskega sklada bistveno precenili glede na objekte v združenem delu in njihov način valorizacije. V ceno gradnje stanovanj združenega dela za leto 1980 v višini 13 995 din/m2 so vključeni tudi stroški odkupa in urejanja zemljišča, ki so bili v obdobju 1978/71 v poprečju 24% končne cene m2 stanovanj. Zato smo 13 995 din/m2 stanovanj znižali za 24% na 10 636 din/m2, kar je gradbena cena oziroma čisti stroški graditve m2 stanovanj združenega dela v letu 1980. Navedena cena velja za komfortno stanovanje tj. stanovanje s centralnim ogrevanjem in vsemi drugimi inštalacijami, saj je združeno delo v letu 1980 gradilo skoraj 99% komfortnih stanovanj.
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 45
 Ceno gradnje m2 stanovanj v lastnini občanov ni bilo potrebno znižati za stroške odkupa in urejanje zemljišča, ker glede metodologije zajemanja oziroma izračuna teh cen, navedeni stroški niso všteti v vrednost vseh del na stavbah od začetka do konca graditve. Pač pa smo morali ceno korigirati glede na delež komfortnih stanovanj, ki je v letu 1980 znašal 67% dokončanih stanovanj, in 33% stanovanj brez centralnega ogrevanja. Stroške napeljave centralnega ogrevanja smo ocenili aa 5% končne cene, z izračunom pa smo dobili ceno 10 249 din/m2 oziroma gradbeno ceno komfortnega stanovanja v letu 1980 v režiji samostojnega osebnega dela. Enako smo izračunali tudi ceni za leto 1972, za združeno delo 2 553 din/m2 in za samostojno osebno delo 2255 din/m2 stanovanj. Deflator za obračun vrednosti stanovanjskega sklada v stalnih cenah 1972. 1eta je tako za stanovanje v družbeni lastnini (skupaj s stanovanji v etažni lastnini) 24%, za stanovanje v lastnini občanov pa 22%.
 2. 4. 1. Obračun nove (nabavne) vrednosti stanovanjskega sklada Po podatkih popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 198i. leta je bil stanovanjski sklad v republiki ob koncu 1980. 1eta 582 625 stanovanj v skupni površini 37 199 tisoč m2, od tega je 183 295 oziroma 31, 5% stanovanj v družbeni lastnini (9 419 tisoč m2 oziroma 25, 3 skupne površine) in 399 330 oziroma 68, 5% stanovanj v lastnini prebivalstva (27 780 tisoč m2 oziroma 74, 7% skupne površine). V okviru stanovanj v lastnini prebivalstva smo posebej ocenili število etažnih stanovanj. Po podatkih samoupravnih stanovanjskih skupnosti (Rezultati raziskovanj: letni pregled gradbeništva 1980, št. 272, Zavod SR Slovenije za statistiko, april 1982) so lete ob koncu 19B0. 1eta med drugim uporabljale s 24 115 stanovanji v lastnini občanov oziroma s tki. stanovanji v etažni lastnini. Ta podatek smo korigirali s podatki iz popisa na 25 116 stanovanj.
 TABELA 30. Stanovanjski sklad ob koncu 1980. 1eta
 SR SLOVENIJA - SKUPAJ - stanovanja v družbeni lastnini - stanovanja v etažni lastnini - stanovanja v lastnini občanov
 število stanovanj
 582 625 183 295 25 116 374 214
 Struktura
 100
 31, 5 4, 3 64, 2
 Površina tisoč m2
 37 199 9 419 1 565 26 216
 Struktura
 100
 25, 3 4, 2 70, 5
 Novo (nabavno) vrednost stanovanjskega sklada smo izračunali glede na opremljenost stanovanj z napeljavami oziroma inštalacijami in delež stavb oziroma stanovanj, ki niso grajena iz trdih gradbenih materialov (opeke in betona). Ustrezne podatke smo dobili iz popisa stanovanj, podatke za stanovanje v etažni lastnini smo okvirno ^ocenili iz podatkov o dokončanih stanovanjih v obdobju 1960/1980 in opremljenost stanovanj z napeljavami v družbenem sektorju gradnje. Pri tem smo za stanovanja brez centralnega ogrevanja novo (nabavno) vrednost ocenili v višini 95% vrednosti komfortnih stanovanj, stanovanja z vodovodom in električnim tokom (tj. brez centralnega ogrevanja in kanalizacije) v višini 85%, stanovanja samo z električnim tokom 75% in stanovanja brez napeljav v višini 50% vrednosti oziroma cene komfortnih stanovanj. Stanovanja, ki niso grajena iz trdih gradbenih materialov, smo obračunali v višini 25% cene komfortnih stanovanj. .
 TABELA 31. Struktura stanovanjskega sklada po opremljenosti stanovanj z napeljavami in delež stanovanj iz drugih gradbenih materialov
 SR SLOVENIJA - stanovanja v družbeni lastnini - stanovanja v etažni lastnini - stanovanja v lastnini občanov Koeficienti za obračun nove (nabavne) vrednosti stanovanj
 Površina tisoč m2
 37 199 * 9 419 1 565 26 215
 Opremljenost stanovanj z napeljavami (%)
 centralno ogrevanje, vodovod, kanalizacija, eiektr. tok. sobe brez plina
 vodovod, kanalizacija eiektr. tok. s ali brez plina
 vodovod, električni tok
 električni tok
 brez napeljave
 Stanovanja iz drugih gradbenih material ov delež
 37, 5 46. 8 68, 1 30. 9 1, 00
 48, 2 48, 9 31, 9 49, 0 0, 95
 6, 0 M 8, 7 0, 85
 7, 1 2, 7 9, 7 0, 75
 1, 2 0, 2 1, 7 0, 50
 4, 6 1, 3 6, 6 0, 25
 / 46
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 Glede na čiste gradbene stroške oziroma gradbeno ceno komfortnega stanovanja v letu 1980 smo iz tabele 31 za stanovanja v družbeni lastnini izračunali novo (nabavno) vrednost v višini 95, 6% cene za komfortno stanovanje, za stanovanja v etažni lastnini 98, 4% in za stanovanja v lastnini prebivalstva 88%. Tako izračunana nova (nabavna) vrednost stanovanjskega skladav družbeni lastnini ob koncu 1980. 1eta je 95 772, 5 milijona dinarjev stanovanjskega fonda v etažni lastnini 16 379, 0 milijona dinarjev in za stanovanjski fond v lastnini prebivalstva 236 436, 2 milijona dinarjev. Nova (nabavna) vrednost stanovanjskega sklada ob koncu 1980. 1eta je 348 587, 7 milijona dinarjev, od tega 95 772, 5 milijona dinarjev oziroma 27, 5% v družbeni lastnini in 252 815, 2 milijona dinarjev oziroma 72, 5% v lastnini prebivalstva. Nova (nabavna) vrednost stanovanjskega sklada v družbeni lastnini je v stalnih cenah 1972. leta 22 985, 4 milijona dinarjev, v etažni lastnini 3 931, 0 milijona dinarjev in v lastnini prebivalstva 52 016, 0 milijona dinarjev. Nova (nabavna) vrednosti stanovanjskega sklada ob koncu 1980. leta v cenah jz 1972. leta je 78 932, 4 milijona dinarjev, od tega 22 985, 4 milijona dinarjev oziroma 29, 1% v družbeni lastnini jn 55 947, 0 milijona dinarjev oziroma 70, 9% v lastnini prebivalstva.
 2. 4. 2. Obračun stvarne (sedanje) vrednosti stanovanjskega sklada Stvarna (sedanja) vrednost stanovanjskega sklada je izračunana iz podatkov popisa stanovanj o letnici izgradnje (starosti) stavb. Koeficiente za obračun stvarne (sedanje) vrednosti smo okvirno ocenili iz podatkov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije o oceni vrednosti (točkovanju) celotnega stanovanjskega sklada družbenih stanovanj (brez podatkov za Ljubljano in Maribor) in njegovi strukturi glede na leto izgradnje stanovanjskih stavb. Za stanovanja, zgrajena po letu 1945 smo uporabili enake koeficiente za obračun stvarne (sedanje) vrednosti stanovanj ne glede na sektor lastništva. Za stanovanja v lastnini prebivalstva z letnico izgradnje pred letom 1945 smo ustrezne koeficiente za družbeni sektor zmanjšali približno za 15% zaradi večjega deleža stavb zunaj mest in mestnih naselij. TABELA 32. Struktura stanovanjskega sklada po letu izgradnje (starosti) stanovanjskih stavb in koeficient za obračun stvarne (sedanje) vrednosti
 SR SLOVENIJASKUPAJ - pov. (tisoč m* ) - struktura (%) 1. Stan. v druž. lastnini - pov. (tisoč m2) - struktura (%) 2. Stan. v etažni lastnini - pov. (tisoč m2) - struktura (%) 3. Stan. v last. občanov - pov. (tisoč m2) - struktura (%) Koeficienti za obračun stvarne(sed. ) vred. - - družb. last. - lastn. občanov
 Skupaj
 Leto izgradnje stanovanj
 do 1900
 19011918
 19191930
 19311945
 19461950
 19511960
 19611970
 19711980
 37 199 5 663 1 269 1 709 2 205 1 491 4 107 7 967 12 788 100 15, 2 3, 4 4, 6 5, 9 4, 0 11, 1 21, 4 34, 4
 9 419 1 279 100 13, 6
 1 565 100
 0, 32 0, 27
 238 2, 5
 26 215 4 384 1 031 100 16, 7 . 3, 9
 0, 47 0, 41
 316 394 396 1 293 2 220 3 283 3, 4 4, 2 4, 2 13, 7 23, 6 34, £
 0, 52 0, 46
 0, 56 0, 50
 748 47, i
 817 52, 2
 393 1 811 1 095 2 814 4 999 9 688 5, 3 6, 9 4, 2 10, 7 19, 1 33, 2
 0, 70 0, 70
 0, 75 0, 75
 0, 85 0, 85
 0, 95 0, 95
 Iz podatkov v tabeli 32. smo izračunali, da je stvarna (sedanja) vrednost stanovanj v družbeni lastnini 76% nove (nabavne) vrednosti oziroma 72 787, 1 milijona dinarjev v etažni lastnini 90, 2% oziroma 14 773, 9 milijona dinarjev in v lastnini občanov 70, 7% oziroma 167 160, 4 milijona dinarjev. Stvarna (sedanja) vrednost stanovanjskega sklada ob koncu 1980. 1eta je 254 721, 4 milijona dinarjev, od tega je vrednost stanovanjskega sklada v družbeni lastnini 72 787, 1 milijona dinarjev oziroma 28, 6% in v lastnini prebivalstva prebivalstva 181 934, 3 milijona dinarjev oziroma 71, 4%. Stvarna (sedanja) vrednost stanovanjskega sklada ob koncu 1980. 1eta v cenah 1972. 1eta je 57 789, 9 milijona di^, narjev, od tega v družbeni lastnini 17 468, 9 milijona dinarjev, v etažni lastnini 3 545, 7 milijona dinarjev in 36 775, 3 milijona dinarjev v lastnini občanov. V družbeni lastnini je 30, 2% stanovanjskega sklada v stvarni (sedanji) vrednosti v cenah iz leta 1972, v lastnini prebivalstva pa 69, 8%.
 2. 4. 3. Vrednost stanovanj v gradnji Ob koncu 1980. leta je bilo v SR Sloveniji 3 648 tisoč m2 nedokončanih stanovanj, od tega 719 tisoč m2 v združenem delu in 2 929 tisoč m2 v lastnini prebivalstva. Vrednost nedokončanih stanovanj smo ocenili v višini 50%
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. lata
 47
 stroškov graditve ieta 1980. Pri tem smo za družbeni sektor predpostavili, da gradi samo komfortna stanovanja, za sektor prebivalstvo pa da gradi 70% komfortnih stanovanj. Vrednost nedokončanih stanovanj združenega dela je ob koncu 1980. ieta 3 823, 6 milijona dinarjev prebivalstva pa 14 784, 4 milijona dinarjev v tekočih cenah. V stalnih cenah 1972Jeta je vrednost stanovanj v gradnji združenega dela 917, 7 milijona dinarjev v lastnini prebivalstva pa 3 252, 6 milijona dinarjev.
 TABELA 33. Vrednost stanovanjskega sklada ob koncu 198QJeta
 V tekočih cenah: SKUPAJ - Družbena lastnina - Prebivalstvo
 V stalnih cenah
 Nova (nabavna) vrednost
 348 587, 7 95 772, 5 252 815, 2
 Stvarna (sedanja) vrednost
 254 721, 4 72 787, 1 181 934, 3
 milijon din
 Stanovanja v gradnji - investicije
 18 608, 0 3 823, 6 14 784, 4
 78 932, 4 22 935, 4 55 947, 0
 57 739, 9 17 460, 9 40 321, 0
 4 170, 3 917, 7 3 252, 6
 SKUPAJ | - Družbena tast ni na j - Prebivalstvo I 2. 5« Vrednost potrošnih dobrin prebivalstva Trajne in poltrajne potrošne dobrine prebivalstva v vrednostnem izračunu v proizvedeno bogastvo vključujemo v postavko zalog. Vrednost zalog smo praviloma obračunali v nabavnih cenah, tako kot so obračunane v zaključnih računih organizacij združenega dela, v posameznih primerih pa tudi v tekočih tržnih cenah. Predpostavka, da je nova (nabavna) vrednost enaka stvarni (sedanji) vrednosti je bolj ali manj sprejemljiva za prikazovanje vrednosti zalog v okviru družbenega bogastva. Ker pa imajo potrošne dobrine praviloma daljšo, večletno življenjsko dobo (nekatere trajne potrošne dobrine tudi več kot dvajset let), bi bilo njihovo vrednotenje v tekočih maloprodajnih cenah brez upoštevanja iztrošenosti oziroma stvarne vrednosti problematično. Stvarna vrednost potrošnih dobrin je praviloma nižja od obračuna v tekočih, tržnih cenah. Zato smo tako za trajne kot poltrajne potrošne dobrine predpostavili 30odstotno iztrošenost, vrednostno pa jih prikazujemo tako v novi (nabavni) kot tudi stvarni (sedanji) vrednosti. V postavki oziroma stolpcu zaloge v zaključnih tabelah prikaza družbenega bogastva so potrošne dobrine prikazane samo v stvarni (sedanji) vrednosti.
 Vrednostni obračun potrošnih dobrin prebivalstva smo naredili posebej za trajne in poltrajne potrošne dobrine. Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami smo ocenili na osnovi podatkov ankete o prihodkih, razhodkih in porabi v gospodinjstvih za leto 1978 (Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami, Statistični bilten 1 302, Zvezni zavod za statistiko, junij 1982) in na osnovi ocene števila gospodinjstev leta 1980 (556 372 gospodinjstev - ocena iz podatkov ankete o prihodkih, razhodkih in porabi v gospodinjstvih za leto 1978 in za leto 1983 po predhodnih rezultatih). Trajne potrošne dobrine smo razdelili v štiri skupine, pohištvo, oprema, prometna sredstva in ostale trajne potrošne dobrine. Število osebnih avtomobilov smo dobili iz podatkov o registriranih osebnih motornih vozilih ob koncu 1980. leta, okvirno pa smo število zmanjšali za osebna vozila združenega dela in samostojnega osebnega dela. Podatke o številu radijskih in TV sprejemnikov smo popravili glede na število naročnikov 31. 12. 1980. Vrednost trajnih potrošnih dobrin smo izračunali v poprečnih drobnoprodajnih cenah v letu 1980, za obračun v cenah 1972. leta smo izračunali deflator 36, 5%. Vrednost trajnih potrošnih dobrin ob koncu 1980. 1eta je v tekočih cenah 100 150, 0 milijona dinarjev, v cenah 1972. leta pa 36 554, 7 milijona dinarjev. Iz istih virov smo ocenili tudi vrednost poltrajnih potrošnih dobrin. Na podlagi ocene števila gospodinjstev v letu 1980 smo vrednost letnih izdatkov (iz ankete 1978. 1eta) po posameznih dobrinah preračunali na cene v tem letu. Za končni obračun vrednosti smo okvirno ocenili življenjsko dobo posameznih dobrin in na tej podlagi vrednost poltrajnih potrošnih dobrin prebivalstva ob koncu 1980. Za obračun v stalnih cenah 1972. 1eta smo izračunali deflator 22, 5%. Vrednost poltrajnih potrošnih dobrin ob koncu 1980. leta smo ocenili na 85 683, 4 milijona dinarjev, v stalnih cenah 1972. leta pa 19 278, 8 milijona dinarjev. Pri obračunu posameznih skupin poltrajnih potrošnih dobrin smo za vrednost hrane postavili 14dnevne zaloge, samo v nekmetijskih gospodinjstvih. Samo za ta gospodinjstva smo obračunali tudi vrednost zalog premoga in drv. Po posameznih skupinah oziroma vrstah poltrajnih potrošnih dobrin na zalogi pri prebivalstvu so vrednostno največje zaloge oblačil in obutve (43 258, 0 milijona dinarjev), druga stanovanjska oprema (28 571, 4 milijona dinarjev) in predmeti za izobrazbo, kulturo in razvedrijo (9 874, 7 milijona dinarjev). V tekočih cenah je nova (nabavna) vrednost zalog potrošnih dobrin prebivalstva leta 1980 185 833, 4 milijona dinarjev, stvarna (sedanja) vrednost pa 130 083, 4 milijona dinarjev. V cenah 1972. 1eta je nova (nabavna) vrednost 55 833, 5 milijona dinarjev in stvarna (sedanja) vrednost 39 083, 4 milijona dinarjev.
 48
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABELA 34. Trajne potrošne dobrine prebivalstva 1980. 1eta
 1. POHIŠTVO - sobno pohištvo (komplet) - kuhinjsko pohištvo (komplet) 2. OPREMA - navadni štedilnik - elektrjčni štedilnik - plinski štedilnik - elektr. plin. šted. kombinir. - peč na nafto - električne peči vseh vrst - železne peči - bojler - hladilnik - zmrzovalne skrinje in omare - sesalec za prah - pralni stroj - pomivalni stroj - šivalni stroj 3. PREVOZNA SREDSTVA - kblo - moped - motorno kolo - osebni avtomobil - čoln - motor za čoln 4. OSTALE TRAJNE DOBRINE - radijski aparat - gramofon - magnetofon - TV aparat, črnobeli - TV aparat, barvni - fotografski aparat - snemalna kamera - harmonika - klavir
 Število
 Cene 1980. leta din
 494 957 463 258 353 143 202 432 56 725 282 848 76 746 144 594 123 461 347 026 444 907 222 452 289 189 476 605 20 188 280 290 275 841 85 088
 26 391
 138 567 13 347 6 673
 506 983 126 242 66 735 333 228 148 376 189 045 22 801 39 485 13 347
 21 737 11 331 3 530 6 068 6. 580
 6 3 5 5 2 5 9 2 9 13 9
 671 076 621 069 963 203 617 098 381 133 273
 2 290 14 072 14 072 122 750 70 000 12 000
 2 244 19 500 7 500 8 664 29 569
 545 400 500
 Vrednost milijon din
 16 008, 1 10 758, 9 5 249, 2
 19
 48
 39 500
 833. 3 246. 6 228. 4 373, 3 886, 9 236. 1 812, 8 625, 8 028. 2 314, 0 139. 3 606. 7 471. 0 265. 1 599, 1 276, 1 631. 7 197. 4 367. 8 064, 8 934, 3 80, 1 032. 5 127, 5 461, 7 500, 5 887. 1 387, 3 670. 2 214. 3 256, 7 527, 2
 VREDNOST TRAJNIH POTROŠNIH DOBRIN OB KONCU 1980. LETA - SKUPAJ
 100 150, 0
 2. 6. Vrednost zemljišč Obračun vrednosti zemljišč je v okviru obračuna vrednosti posameznih postavk družbenega bogastva najbolj problematična kategorija. Razpoložljivi podatki o površini posameznih zemljiških kategorij in njihovih tržnih cenah dajo za obračun družbenega bogastva v SR Sloveniji ob koncu 1980. 1eta kaj malo možnosti za realen obračun vrednosti posameznih zemljiških kategorij. Nič manj težav ni s podatki za obračun vrednosti zemljišč prekkapitalizacije neto dohodkov. Obračun vrednosti zemljišč v SR Sloveniji ob koncu 1980. 1eta bomo zato naredili bolj okvirno, predvsem kot izhodiščno orientacijo za nadaljnje delo na tej problematiki. Vrednost zemljišč oziroma posameznih zemljiških kategorij je mogoče obračunati direktno prek poprečnih tržnih cen posameznih zemljiških kategorij ali pa indirektno s kapitalizacijo neto dohodkov oziroma zemljiških in drugih rent. Pri obračunu vrednosti posameznih zemljišč bomo iz razpoložljivih podatkov praviloma primerjali obračuna po obeh metodah, zarddi nezadostnih podatkov pa bomo vrednost nekaterih zemljišč ocenili tudi s pomočjo še nekaterih indikatorjev, ki se običajno uporabljajo pri takšnih obračunih. Glede indirektne metode obračunavanja vred nosti zemljišč kaže opozoriti, da tej metodi daje večina avtorjev prednost pred direktno metodo v obračunu vrednosti zemljišč v okviru ocene vrednosti družbenega bogastva. 1) Za območje SR Slovenije sta bili po drugi svetovni vojni narejeni dve oceni družbenega bogastva, Ive Vinskega za leto 1953 in Ljubana Stjepanoviča za leto 1975. Oba izračuna sta bila narejena v okviru ocene družbenega bogastva SFR Jugoslavije. Kot orientacijo lahko navedemo, da je po obračunu I. Vinskega vrednost zemljišč 1953. leta 13, 9% vsote stvarne (sedanje) vrednosti proizvedenega bogastva 2) in vrednosti zemljišč. Enak obračun L. Stjepanoviča za leto 1975 da 2, 3%. 1) Dr. Dušan Miljkovič: Razvoj in stanje statistike nacionalnega bogastva v svetu, . XII Letni sestanek jugoslovanskega statističnega društva, Banja Luka 1976, Zvezni zavod za statistiko. 2) Ivo Vinski: Ocena nacionalnega bogastva po področjih Jugoslavije, Ekonomski inštitut Narodne republike Hrvatske, Zagreb 1959; Ljuban Stjepanovič, delo cit. v uvodu.
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 198G. leta
 ■49
 V zaključnih računih organizacij združenega dela iz področij gospodarstva v SR Sloveniji za leto 1980 je na aktivni strani bilance stanja vrednost vseh zemljišč (brez gozdov, ki so v skladu s predpisi v bilanci stanja ovrednoteni le evidenčno v višini 1 din/ha) 7 883 374 tisoč dinarjev, iz področij negospodarstva pa 817 342 tisoč dinarjev oziroma skupaj 8 700 716 tisoč dinarjev. Predpostavimo, da je to vrednost vseh zemljišč brez gozdov družbenega sektorja po tekočih tržnih cenah. Vrednost posameznih kategorij zemljišč lahko izračunamo tako, da različne kategorije zemljišč ovrednotimo na enoten imenovalec kvalitete. 3) Za obračun družbenega bogastva smo posamezne zemljiške kategorije iz statistike kmetijstva (8 kategorij) po površinah razdelili v štiri osnovne kategorije oziroma skupine: v prvi skupini so njive, sadovnjaki, vrtovi, vinogradi in travniki oziroma vse obdelovalne površine, v drugi skupini so pašniki, ribniki, trstičja in močvirja oziroma ostala kmetijska zemljišča, v tretji skupini so gozdo vi in v četrti vsa nerodovitna zemljišča. Za prvo skupino oziroma obdelovalna zemljišča smo predvideli kvaliteto 1 za ostala kmetijska zemljišča 0, 35, za gozdove 0, 25 in za narodovitna zemljišča 0, 1. Iz skupne vrednosti zemljišč družbenega sektorja ob koncu 1980. leta v višini 8 700 716 (brez gozdov), ustreznih površin in koeficientov kvalitete smo obračunali vrednost (ceno v din/ha) posameznih zemljišč družbenega sektorja. S tako izračunanimi cenami smo obračunali tudi vrednost ustreznih površin posameznih zemljišč v individualni lastnini.
 TABELA 35. Površine zemljišč ob koncu 19B0. 1eta
 ha
 Združeno
 Samostojno osebno delo
 delo
 SKUPAJ 1. Obdelovalna zemljišča 2. Druga kmetijska zemljišča 3. Gozdovi 4. Nerodovitna zemljišča
 2 025 592 644 875 230 287 1 014 050 136 380
 624 690 71 060 63 426 383 521 106 683
 1 400 902 573 815 166 861 630 529 29 697
 Iz navedenih podatkov je v družbenem sektorju vreanost oziroma cena obdelovalnih zemljišč 83 719 din/ha, drugih kmetijskih zemljišč 29 302 din/ha in nerodovitnih zemljišč 8 372 din/ha. V družbenem sektorju je skupna vrednost navedenih zemljišč 8 700, 7 milijona dinarjev oziroma skupaj z vrednostjo gozdov (po ceni 20 930 din/ha je vrednost gozdov družbenega sektorja 8 027, 1 milijona dinarjev. Po cenah posameznih kategorij zemljišč, ki smo jih izračunali za družbeni sektor, smo v tabeli 36 obračunali tudi vrednost zemljišč v individualni lastnini.
 TABELA 36» Vrednost zemljišč ob koncu 19Q0. 1eta na podlagi tekočih tržnih cen zemljišč v združenem delu milijon din
 Vrednost (milijon din
 Cena
 zdruzeno delo
 samostojno osebno delo
 din/ha
 SKUPAJ 1. Obdelovalna zemljišča 2. Druga kmetijska zemljišča 3. Gozdovi 4. Nerodovitna zemljišča
 83 719 29 302 20 930 8 372
 83 102, 0 53 988, 3 6 747, 9 21 224, 1 1 141, 7
 16 727, 8 5 949, 1 1 858, 5 8 027, 1 893, 1
 66 374, 2
 48 4 13
 039, 2 889, 4 197, 0 248, 6
 V tabeli 36 je obračun vrednosti zemljišč narejen na osnovi tržnih cen družbenega sektorja, torej po direktni me todi. Navedeni obračun bomo zdaj korigirali z indirektno metodo, tj. na podlagi kapitalizacije neto dohodkov v kmetijstvu in gozdarstvu, posebej za družbeni in posebej za individualni sektor. Pri tem ostane odprto vprašanje vrednosti nerodovitnih zemljišč, saj so v to kategorijo vključena tudi vsa urbanizirana, mestna in pozidana zemljišča. Vrednost teh zemljišč bomo zato ocenili posebej. Vrednost kmetijskih zemljišč smo z indirektno metodo ocenili s kapitalizacijo lastne akumulacije oziroma akumulacije za potrebe delovnih organizacij, ki so jo organizacije ustvarile v letu 1980 (RR, št. 266, Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1980, Zavod SR Slovenije za statistiko, marec 1982). V tem primeru je akumu lacija samostojnega osebnega dela po vsebini enaka akumulaciji združenega dela. Lastna akumulacija je bila leta 1980 v združenem delu kmetijstva (čiste dejavnosti) 548, 6 milijona dinarjev, v samostojnem osebnem delu v kmetijstvu pa 1 328, 1 milijona dinarjev. Za obračun smo za družbeni sektor postavili 4odstotno obrestno mero in za individualni sektor 7, 5odstotno obrestno mero (Bilten Narodne banke Jugoslavije, XIII leto, št. 6-7, 1984, stran 64). Vrednost kmetijskih zemljišč je z obračunom po indirektni metodi v združenem delu 13 715, 0 milijona dinarjev, v samostojnem osebnem delu pa 17 708, 0 milijona dinarjev. Iz podatkov v tabeli 36 je razvidno, da smo z direktno metodo, v primerjavi z obračunom po indirektni metodi, glede na de
 3) DrJože Lavrič: Kmetijska statistika, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1974, stran 48 - Prevajanje zemljiških površin na enotni imenovalec.
 50
 Družbeno bogastvo 3RS ob koncu 1930. leta
 jansko realizirane neto dohodke v kmetijstvu (lastno akumulacijo) bistveno podcenili vrednost kmetijskih zemljišč v združenem delu in relativno še bolj precenili vrednost kmetijskih zemljišč samostojnega osebnega dela v kmetijstvu. Zato smo v končnem obračunu vrednosti kmetijskih zemljišč v združenem delu izračunali poprečno vrednost iz obračuna z direktno in iz obračuna z indirektno metodo. V samostojnem osebnem delu v kmetijstvu smo poprečno vrednost kmetijskih zemljišč izračunali tako, da smo vsoto vrednosti iz izračuna po direktni metodi in dvakratne vrednosti izračuna po indirektni metodi delili s tri. Takšna korekcija je bila nujna tako zaradi relativne precenjenosti vrednosti kmetijskih zemljišč v individualni lastnini glede na realizirane dohodke kot tudi zato, ker so v dohodke kmetijstva samostojnega osebnega dela vključeni tudi dohodki od gozda oziroma gozdarske dejavnosti. Vrednost (cena) gozdnih zemljišč je odvisna tako od obsega in kvalitete zalog gozdnega sklada oziroma lesa na panju kot tudi od tržnih cen gozdnih sortimentov, I. Vinski npr. predlaga, da se vrednost gozdnih zemljišč obračuna v višini 20odstotne vrednosti zalog gozdnega sklada (glej cit. delo stran 248). Takšna primerjava nam da vrednost gozdnih zemljišč za združeno delo 7 905, 8 milijona dinarjev in 11 646, 5 milijona dinarjev za samostojno osebno delo, ne bistveno drugače, kot smo obračunali v tabeli 36. Po indirektni metodi smo ocenili vrednost gozdnih zemljišč le za združeno delo na 13 910, 0 milijonov dinarjev (lastna akumulacija je bila leta 1980 v gozdarstvu družbenega sektorja 556, 4 milijona dinarjev. V končnem obračunu vrednosti gozdnih zemljišč smo izračunali poprečno vrednost iz obračuna po direktni in indirektni metodi ter na podlagi 20odstotne vrednosti zalog lesa na panju. Nerodovitne površine so površine, ki ne dajejo nobenega rastlinskega pridelka in ki niso zajete niti v kategoriji kmetijskih zemljišč niti v kategoriji gozdov. Poleg zemljišč pod vodami (reke, jezera, potoki, kanali za namakanje, ipd. ) in vseh golih zemljišč, spadajo sem tudi vsa zazidana in nezazidana stavbišča, zemljišča pod cestami, železnicami, trgi, ulice, ipd. , torej vsa industrijska in mestna zemljišča oziroma vsa urbanizirana - izgrajena zemljišča. Prav za te kategorije zemljišč zaenkrat ni mogoče dobiti ustreznih podatkov o površinah za celotno območje Slovenije ob koncu 1980. leta. Zato smo kategorijo "nerodovitnih" zemljišč iz tabele 35 delili na nerodovitna zemljišča v ožjem pomenu ter na urbanizirana, mestna in zazidana zemljišča. Ker nimamo ustreznih podatkov o površinah, smo obe kategoriji zemljišč obračunali le v skupni vrednosti. Za nerodovitna zemljišča v ožjem pomenu je vrednost neznatna, zato smo zgolj simbolično v končnem obračunu upoštevali 10% vrednosti iz tabele 36 v družbeni lastnini in 20% vrednosti v individualni lastnini. Višina cen urbaniziranih, mestnih in zazidanih zemljišč je odvisna od več faktorjev. Pri povpraševanju in ponudbi teh zemljišč se vse bolj kaže konflikt med širjenjem urbaniziranih in pozidanih zemljišč na račun omejenih kmetijskih oziroma rodovitnih površin. Povpraševanje hkrati določajo različni ekstra dohodki, ki jih lahko uporabniki teh zemljišč zaradi ugodnejše lege in prednosti realizirajo na trgu. Potrebe po stavbnih in zazidalnih HKmljišč, zlasti na območju mest in naselij ter v urbaniziranih področjih, oblikujejo stalni pritisk na zmanjšanje omejenih kmetijskih površin. Prav zaradi njihove omejenosti potrebe po gradbenih parcelah in novih zazidalnih površinah hitro dvigujejo cene kmetijskih in nezazidanih zemljišč zlasti na obrobju mest in naselij. Na ta način se hkrati dvigujejo tudi cene že pozidanih zemljišč v mestih in naseljih. Praviloma so zato cene mestnih in urbaniziranih zemljišč bistveno višje, kot bi jih dal izračun na podlagi dohodkov od realizacije kmetijskih proizvodov. 2e v poglavju o obračunu vrednosti stanovanjskega sklada smo opozorili, da so stroški odkupa in urejanja zemljišč pomembna postavka v končni prodajni ceni m2 stanovanjske površine. Ta delež v ceni novo zgrajenih stanovanj ima stalno tendenco rasti (tako absolutno kot relativno, leta 1980 je znašal že okoli 24% končne prodajne cene m2 stanovanjske površine), problematika pa je podobna tudi v vseh drugih gradnjah. Zato je za okvirno obračunavanje vrednosti navedenih zemljišč na narodnogospodarski ravni v okviru ocene vrednosti družbenega bogastva, vrednost zemljišč mogoče oceniti v določenem odstotku od vrednosti nepremičnin na teh zemljiščih oziroma od vrednosti gradbenih objektov. Vrddnost urbaniziranih, mestnih in zazidanih zemljišč smo zato okvirno ocenili v določenem odstotku od stvarne (sedanje) vrednosti posameznih gradbenih objektov. Za izhodiščno orientacijo bomo najprej kapitalizirali vsoto izplačanih odškodnin za uporabo stavbnega zemljišča Slovenije v letu 1980. Po podatkih Republiškega sekretariata za finance (Bilten o oblikovanju in razporeditvi sredstev proračunov in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, Ljubljana 5. 3. 1981) so znašale odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča leta 1980 skupaj 528 691 tisoč dinarjev, njihova kapitalizirana vrednost po 4odstotni obrestni meri pa bi znašala 13 217, 3 milijona dinarjev. Za oceno vrednosti urbaniziranih, mestnih in zazidanih zemljišč smo glede na stvarno (sedanjo) vrednost pri posameznih skupinah gradbenih objektov okvirno postavili naslednje odstotke: - za združeno delo gospodarstva za področja od 01 -Industrija in rudarstvo do 06Promet in zveze 3%, 5 264, 9 milijona dinarjev; - za združeno delo gospodarstva za področja od 07Trgovina do ilFinančne, tehnične in poslovne storitve ter za družbeni sektor negospodarstva 6%, 6 220, 2 milijona dinarjev; - za samostojno osebno delo kmetijstva 3%, 300, 7 milijona dinarjev; - za ostali individualni sektor 6%, 163, 3 milijona dinarjev; - za družbena stanovanja in za stanovanja v etažni lastnini 10%, 8 756, 1 milijona dinarjev; za stanovanja v lastnini prebivalstva (brez etažnih stanovanj) 6%, 10 029, 6 milijona dinarjev. Skupno vrednost urbaniziranih, mestnih in zazidanih zemljišč smo okvirno ocenili 30 734, 8 milijona dinarjev, od tega ie v združenem delu 20 241, 2 milijona dinarjev, v individualni lastnini 464, 0 milijonov dinarjev. v lastnini
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 51
 prebivalstva (za stanovanjske hiše v lastnini prebivalstva brez družbenih stanovanj in stanovanj v etažni lastnini) 10 029, 6 milijona dinarjev.
 TABELA 37, Vrednost zemlfišč ob koncu 198CLleta
 SKUPAJ 1. Obdelovalna zemljišča 2. Druga kmetijska zemljišča 3. Gozdovi 4. Nerodovitno 5. Urbanizirana mestna in zazidana zemljišča
 Skupaj vrednost milijon din
 93 453, 5 34 928, 2 5 282, 1 22 369, 4 139, 0 30 734, 8 1
 Združeno delo
 cena din/ha
 115 399, 7 40 390, 4 25 937, 6
 vrednost milijon din
 Samostojno osebno delo
 cena din/ha
 41 040, 2 8 200, 3 2 561, 8 9 947, 6 89, 3 20 241, 2
 46 579, 3 16 302, 8 19 700, 6
 vrednost milijon din
 52 413, 3 26 727, 9 2 720, 3 12 421, 8 49, 7 10 493, 6*
 Od tega prebivalstvo 10 029, 6 milijona dinarjev (za stanovanja v lastnini prebivalstva brez etažnih stanovanj)
 Vrednost zemljišč' v SR Sloveniji ob koncu 1980. 1eta smo ocenili v višini 93 453, 5 milijona dinarjev, od tega je v družbeni lastnini 41 040, 2 milijona dinarjev oziroma 43, 9%, v individualni lastnini 42 383, 7 milijona dinarjev oziroma 45, 4% in v lastnini prebivalstva 10 029, 6 milijona dinarjev oziroma 10, 7%. Vrednost zemljišč v SR Sloveniji ob koncu 1980. 1eta v stalnih cenah iz 1972. 1eta smo obračunali z deflatorji za kmetijska zemljišča 26% (glede na rast cen kmetijskih proizvodov), za gozdna zemljišča 12% (glede na rast cen gozdnih sortimentov) ter za urbanizirana, mestna in zazidana zemljišča 26% (enoten deflator za rast cen vseh gradbenih objektov). V stalnih cenah 1972. 1eta je vrednost zemljišč 21 166, 2 milijona dinarjev, od tega 9 277, 8 milijona dinarjev oziroma 43, 8% v družbeni lastnini, 9 280, 7 milijona dinarjev oziroma 43, 8% v individualni lastni ni in 2 607, 7 milijona dinarjev oziroma 12, 4% v lastnini prebivalstva.
 2. 7. Saido odnosov s tujino Na narodnogospodarski ravni vrednost družbenega bogastva obračunamo tako, da vsoti vrednosti proizvedenega bogastva in vrednosti zemljišč prištejemo (odštejemo) pozitivni (negativni) saldo odnosov do tujine. V okviru družbe nega bogastva republike pa moramo v saldu odnosov do tujine upoštevati tudi ustrezna razmerja z drugimi republi kami in pokrajinama ter s federacijo. Skupen saldo odnosov do tujine smo ocenili iz tekočih poslovnih razmerij ter kratkoročnih in dolgoročnih finančnih (kapitalnih) razmerij, v terjatve do tujine pa smo vključili tudi rezerve zlata in devizna sredstva bank v SR Sloveniji. Skupen saldo odnosov do tujine smo izračunali iz naslednjih elementov postavk po stanju 31. 12. 1980. leta:
 AKTIVNA STRAN L Posojilo skladu federacije za financiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo. Podatke za to postavko smo dobili na Republiškem sekretariatu za finance, vključili smo kreditni del in skupna vlaganja. 2. Sredstva za odpravo posledic potresa v Črni gori; podatki Republiškega sekretariata za finance. 3. Krediti, dani SR Bosni in Hercegovini za odpravo posledic potresa v Bosanski Krajini; podatki Republiškega se kretariata za finance. 4. Terjatve iz poslovnih razmerij v združenem delu; Zaključni računi organizacij združenega dela: AOP 215 Terjatve iz poslovnih razmerij smo zmanjšali za AOP 218 Krite terjatve do kupcev v tujini in AOP 221 Kupci v tujini. 5. Vrednostni papirji; Zaključni računi organizacij združenega dela, AOP 210. 6. Terjatve bank v SR Sloveniji iz medbančnega poslovanja; Narodna banka Slovenije, Mesečna informacija, februar 1981. 7. Stanje terjatev iz naslova danih kreditov v tujino; Narodna banka Slovenije, Mesečna informacija, februar 1981 stran 33. Stanje teh terjatev smo obračunali po tečaju 29, 30 dinarja za dolar, ki je veljal 31. 12. 1980. 1eta. Podatke iz mesečne informacije smo povišali za 7, 3%, ker so terjatve v tej informaciji obračunane po uradnem statističnem tečaju, določenem za leto 1980 v višini 27, 30 dinarja za dolar. V podatek so vključeni komercialni in finančni krediti, dani v tujino ter krediti za investicijska dela in storitve v tujini. 8. Zlato in devize; Narodna banka Slovenije, Mesečna informacija, december 1980, januar 1981, Bilanca bank 31. 12. 1980. 1eta, stran 23.
 52
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 PASIVNA STRAN 1. Obveznosti iz poslovnih razmerij v združenem delu; Zaključni računi organizacij združenega dela: AOP 406 Obveznosti iz poslovnih razmerij, . zmanjšane za AOP 408 Dobavitelji za osnovna sredstva v tujini in AOP 410 Dobavitelji za obratna sredstva v tujini. 2. Obveznosti bank v SR Sloveniji iz medbančnega poslovanja, Narodna banka Slovenije, Mesečna informacija, februar 1981. 3. Stanje dolga SR Slovenije do tujine; Narodna banka Slovenije, Mesečna informacija, februar 1981, stran 32. Stanje dolga smo obračunali na enak način kot postavko 7 na aktivni strani. Vključeni; so finančni krediti, krediti za opremo in reprodukcijski material, storitve in kratkoročne kreditne linije.
 TABELA 38. Obračun salda odnosov do tujine, drugih republik in pokrajin ter federacije na dan 3l. 12. 198i. leta v milijon din
 AKTIVNA STRAN 1. Posojilo skladu federacije za finansiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo Kreditni del: . 20 007, 1 Skupna vlaganja: 201, 0 2. Sredstva za odpravo posledic potresa v Črni gori » 456, 1
 3. Krediti dani SR Bosni in Hercegovini za odpravo posledic potresa v Bosanski Krajini 169, 1 4. Terjatve iz poslovnih razmerij v združenem delu 64 734, 3 5. Vrednostni papirji 35 658, 3 6. Terjatve bank v Sloveniji iz medbančnega poslovanja 76 124, 0 7. Stanje terjatev iz naslova danih kreditov v tujino 8 405, 7 8. Zlato in devize 3 422, 0 SKUPAJ 209 177, 6 SALDO
 PASIVNA STRAN 1. Obveznosti iz poslovnih razmerij v združenem delu 126 396, 3 2. Obveznosti bank v SR Sloveniji iz medbančnega poslovanja 3. Stanje dolga SR Slovenije do tujine
 95 076, 0
 50 804, 8
 SKUPAJ
 272 277, 1
 63 099, 5.
 Saldo v odnosih do tujine, drugih republik in pokrajin ter federacije je negativen in je 31. 12. 1980. 1eta znašal 63 099, 5 milijona dinarjev, V cenah 1972. 1eta smo obračunali saldo odnosov s tujino z deflatorjem v višini 57, 2% (po tečaju 16, 75 din za dolar) za 7. in S. postavko na aktivni strani in 3. postavko na pasivni strani. Za vse ostale postavke smo uporabili deflator v višini 28% kot je za to obdobje deflator za obračun družbenega proizvoda v stalnih cenah 1972. 1eta. V stalnih cenah 1972. 1eta je skupni saldo do tujine 28 979, 3 milijona dinarjev.
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 3. DRUŽBENO BOGASTVO SR SLOVENIJE OB KONCU 1980. LET A - ZBIRNE TABELE

 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 c '6
 o O)
 =8 .t ro
 v +
 CD ^ to CN C 'p O — s 15 + ž § £ - > [±
 i|€~ •-Mm—«

 CT. ^ <5 r^r cg -. -j CM VO CD r* ltn rO — <3CO SJ3 —
 csj r~ — <3 ia -<»■ r-~ CO CM I — CD sdo o sO lTn — i o vo vo r~«
 ltn no rCD — MD rD r— < mj o \o
 <t <? i^s m <t sD črv r*^ cr^
 — -vt <f ro Lr> IA \0 ON o
 — t i*n ro cn ra> ■— on m vj co o ON <(• oj — 1 CVJ OJ
 vO r-^ r-^ cn^ —+ co r~m co roo — co K> \o ctd co <n cn — ' m CM LPi co IA CN
 CN r~~ o CN CO KN O LTN <y v£) r«. — - O NO dCD P-« N-N — i CN CO CO LTi LTv o rcn
 ON <f — •—' nO CN CNi co CD on a r-« LTN CD co 3rnc co nO Ch CN O N£)
 •d•
 • o
 CD vO ON m m s£3 O OD — ' IA CjN NO ltn r<^ m r~r^s -— CN ON LA a —
 ft! i. r\ <— r«<?■ NO — <3fD IA N-N Cs! ■ — ' ■ — ' IA lA
 ro^ <■ O h^T O ^ ltn CN r— sO CN [A CN ■ — 1
 co o rTD CN NO co r— IA r~no
 VO^ 00^ (TD —T o cd" IA 3— • Ch O !7n ON Sj LTv n£) nO
 'A^O A <P r~ rA IA — ' CN CN
 IA NO CN ND IA cS fA ON r^. CN CN
 r*»» r^o\ o Os ON CN CN
 IA — i CN O O O
 fN m ON VO O
 as CN NO NO CN <f 03 CN NO rA CN v«0 A —
 ro m a a co cn r-» on r
 hA rnO IA — • r^» — CN On
 — A A CN r~dIA O — « CN ON
 a — on CN CN On" ro vo CN CO -3" fA O CN r*~ LTN CN CN CN
 a> on o CN <f co fA <r co sD A O
 rA A CO tA a cn o cn cn o ON r«NO
 oT oC IA tA LT* LO, FA KS
 O CO CN ro r<!■ o <A rr
 ON NO IA «<t NJD CD On — rfA >7 ON IA O <d— I tA NO
 03 JA -f O CN T) T) P
 Csi CD <3" — af CN \«0 CN K" \ r** IA CN ron cn ON tA A
 tA r — co m fA ON 0> co co co ^ A
 NO <f CN —
 r^r^o a o o" IA NO ON rA rA nO A ON On
 -tf CO NO CN CO fA r» K> rA
 kn <r — < (A^ co" sf <t o C3 fA nO m r~a o
 — ' fA <=-« rdCN CO fA non ■<f CN — i A rcn cn —
 <t — . IA — • r-^ dCN T) tA r~ on <? CN — i a rco
 CM
 P" * A CN PCN A cd r— • ia r— co C0 A CN <5" ON A fA CM
 PA CN r*** cn" a co pa rro co A CM vfON A
 fA
 CN
 cm ro — 1 co C-T nO CN fA rA CN ron cn On tA A
 cm m — • C0 CM N0 CN tA PA CM r-« on co tT> IA A
 on a co CN — ' — 1 fA NO rfA NO MD P*" P~» ON
 P— I vO^ A nO ON ON CN ON «-» A A p-. ON rnO ON NO fA CN
 A CN r~vO IA a IA ON A -d" C0 CN <f a ia o fA — CN CT ON -vj" -d" —
 A CN PnO A ClT fA CTN A CJD CM •<f O fA O A 1 — i CN O on <r <r — '
 nO — ^ r-^ A PNO — ' fA CN PA — a pcn ON CN ON NO i -J" fA A
 . nO -
 A
 "tf. CD OD NO_ CN pCN CN — O CJN — A A CM PA — NO rNO ON NO O A On — <*
 .-h
 < -J Ul co <
 □. ~n co D m to Z , ,
 ro cn
 (V "o cn ■a S oj
 o .™ z
 0) -J
 to ro 'c c S c fp X3 -UJ > >N4 CQ O □ ro C iZ — 1 ru u > tn i i
 •a IS
 cu
 o c O -O > O) 8s g-S p n o o| + g £ K 2^ ju *□ .2 !D + -g u E cu >n -□ ra — ^ rvj cfi CLn —
 56
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 o cm rO vO
 la co r— CD ^
 re cb r-* r
 CNJ CM ra" o cd
 rn"
 C3 CO CM rA CM
 CO CO^O o o" o
 (D — CL + n o
 co cr^ <r cm^<^co 3 r-" ia rr 0> LA K-S 3 vo cn rA
 ct^ on a_ cT C3 O
 rA la rO CD
 O p-T vo a
 iA CM — aT ctC a
 TD^CO o cn — — r
 gd_ ~ eo tj o"
 O T^CM cvT ccT r^T
 ro tt) to 0x1 C -p O — glS § ?! -r to co ^ pl
 o^o^o > — r crT o
 tA LTS O r^r^o
 o o vD ^ ^ MD CTN KC LA LAr^dT —
 ^ > fA
 vo vo m cr^ LA IA^ r\dcmkC co co
 S -o o § ° s OJ cd > p >m o -z: P
 > u
 (t
 QJ
 ž n ^ ffl O o ¥« g £ £3 TJ 0J to ? N ^ £ .s -a ro O fvi m n. ! i
 o C _o (D
 O C > ro "O o o cu 8 O C 2 B CU U) .S >M o O p C o. T! (0 d) M tf) Z , ,
 03 U
 cn
 S n tO O 0 O ctS cn ~o o CT « S. -2 0 2 S 'cu to N jfM 0 ra 2 P S "S J2
 .J
 fO C Š£ X3 co
 rc T3 >
 (U "a ai
 a =•
 O) N
 "O O £ '
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 57
 'ra "J s^ ^ d + "ž tf
 a cc CTs
 3 U C o
 m co w ^ C o
 rr< ctn
 ' — ^ CD • — LTN
 rr-»
 irs so
 O v£) vo o vD cn r
 vJD m Ti cd o7
 CM O Osi <NI K*\
 cn U^N lA LP>
 O*« csi la (Ti ro — — i o csj csj
 co cr> — u*^ O o O Prco
 m o — ■ r— cm o — > coor^ — csT o irC in nj" co <r u-T oT <f -t CSI <r vOvDI^
 n> — T r^>
 CN Ch KN v£ LTN KC
 IA T) — ■ N£I
 1 Q
 LlI CD <
 "D o >
 -q 0 tn >
 O
 "D O
 0) £ O C C 4-J •S d) M p ."□ .TJ o m tO
 g -o g i cf s
 0) Z
 ra T3 J5
 n u> 0) C "D
 g m -o o S cn c O o 'o
 2 2 E S P. f5
 ja o T3 0)
 ta ro c .i c -p C CD £ 2 -D M I 2S "5 >
 2 - 0» u. a
 g 2 S
 o C -O a. ) O s o -g o « c + g, S ti c ^ ° n + n t Iz u •o stj t— - O M tO CLw C (D < i i £
 53
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 fN l/\ Cv! LA LA IA O fA rA CM CSJ ON PA
 O*I — — ' O <r LA O I — • fA vn IA •
 ^ s* oo rsO vO (N cm
 Q rCN r— ia — CJs CM St fA
 vj vJ3 fA tA O O \D t^T o rA cd cn ^ — o md ro o CD fA — IA
 f^» CM 1A LTi IA O IA O VO rvo CD fA
 CN CM O O CD CM MD LA
 m cn la LTN LA O CTN CD — • — • -t r
 O O O lA O u" \ o cn m <r cn — -
 ON ON CN CN CTN OS
 cn cr^ <r_ ro cT ctT os — co CN Os fA I — O" CN CN CM
 Os — 1 OD fA LA fA Q fA
 Os CM sD O rfA Os OD I^S fA
 0) ' =8 to JD
 cN^<^ro o <r -cf —T O) f^s CN rfA o rA OS >sO fA o fA OS
 -d1 CN — - rLA CN ro cd 1A LA
 OS CO — CTD sD CN rofA r*» ro
 Os IA CD CD fA — — • CN rCN O CN fA cn <3ro (—• CN -vf
 — ^CD hA IA O LA fA — — VJ3 -<r CN rrr* vd
 vD LA — Cs? -<r CO — LA LA fsO O O CM CN
 oC oT — ' ro so cn r<r fA rro LA — <3
 so 1-» Os CD PO fA LA CD f<3" CN
 CTN Os Os co ro CM <3CO sQ IA CN
 r-. ros (7s O O
 IA csT0. 1^ r— — — fA <}• r~ <f rm os r
 so cn <r ro co cd fA CM — ■ ro cd
 £ (0 C 0) u ■S C ra
 CN rLA o ^MToiT O LA o dO vO •n}CJs O CO LA LA
 <^fA_ — CD^ CsT IA* — * \Q vO LA <T LA SO Os os <± CN LA LA O fA — LA IA CN
 <JsO KC O CN —i sO LA CM CO fA
 « LA
 rr
 00 OD O fA CN —
 co os co ro os cn <t r — CM sO tA sO <3— 1
 LA CN ro fA la SO LA ■ — 1 os os CM CN
 cn ltT fA CO 3CT\ Os Os ro CM LA P" * CM LA
 CM ltT r~ fA CO OCT^ Os Os C0 CN LA r** CM LA
 ra co to ^
 lA^O — ■> CN O LA PI — • O — LA fA Os CD vD — o cn cd co — cn CM
 os^cr^o^ Os cm CO MD CN CD sO LA -a* O CM — —i
 — Os CN Os vO CN Os — CD Os CN fA fA CM CN
 LA r — CD CN sO nO IA CN 00 r^ fA ^tOsrCD
 CO CN LA LA LA O Os CD — — < <3r
 O sO fA no co rON fA IA — CD fA sfi —
 CA vQ r*O I — co nO rw cn o O — 6M CN vO QN — . O Os CN fA CNJ " '
 cjn co la <r LA os os SJD LA — O CN rA — rla r* so CN CD
 O CN I — — i NO o CM I-A" — -i* OS CD OS — -ct CN fA ON so CO — CO CM os <3" CM
 CM — O fA — — « Os CN fA fA Os
 CO sO^CN fA rnO ros rOs r— ' CN CN IA fA
 0^
 no CM LA IA LA CD ON CD — ' — « r
 — sd CN IA OS O O Os — Os — •A fA Os CD CN LA
 ia cn ro r ca so f>r o" CD NO r« CO O a — csj cn so Os — O OS CM fA CN '
 rA os r«<r CD CNa^fA^O a fA rOS — <3rcn nO Os la O O SO fA O <J» CN — -
 ~XT~ rn Os
 d cn
 UJ ca e
 « -2 o 2, cu ^ o 13 C , ■a o oJ 2 OJ m C >IM o • (U 3 fJ T3 U fc ' 0) T3 ca 1
 .ii O) OJ "D O ■O 01 C 5 C (U U) T3 >!M o 9 E E .5 "5 iS
 cv "D
 0) . <0
 in 0 1 C?_ w "O Q) X10 E I g 2 P <U tn >, >fsj o
 O. ' tU z
 o cn Qj ^ TJ
 n? u cq
 0) u
 rc C -p a> 5 £ -Q i/) 2 ^ ca o d C -a > CO tn 1 1
 0) ■O
 n 0 •c 0) 1 o a § ° ^ OJ w (0^ co t> ^ "G It: ^. SJ
 g 3 t tu
 JD OJ'
 O "O -f0 ^ 1 ?>£ -S, 2
 n >IM D
 2 5 C 0) ,
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 59
 "ca ^5 q_ + □ »A i to
 co fO CO ^ c o —
 P w OJ 2 I 2 + o _n "a Z! C -s S t: C > ^

 r^lA r co F
 O CSJ O CO MD CvJ ) oT cC CD -Z OO ) vJD CM KN
 h^ro o o cT
 r-^ CD CD
 CSJ — I <t <3 CD
 ^CNJIA <^CS}OvJ oao jcsT^KC ^crT^T CNJOTCT — '
 <> ^ <? -vT
 VD CD VO LfN — o — ^ aT on" rrT o" os co
 vo vC^O^ f> cT
 IA LA O CO CD CD
 ca vo cm K\ irC co"
 CNJ IA ^ _r cT
 CN a (N TO sr -■?
 so Ovj <r fA CD CA"
 rcT
 ON LTN <t ia aT
 O IA IA ON as CN vD trT hA CN
 < os
 TO ■o ro
 o QJ ul C >N o • -a 2 E ■ aj "o (D
 0 1 o .2. <ii 0 "D "O
 C <D en ■a >n o § 2 £
 0) C «£ 0 "o* T3 C H o 0) co
 n tC t"o ro Q_ M O)
 O O O CT d) "O o 03 C CT O •o" o c " "S OJ cn N ^ O fw t— E S TD CD C N W OJ , ,
 ca c • •=» a) £ -Q
 □ <G ■ & "S u 1 e a N
 C -O o
 » CU w > F s = c s -O t— i CZ QJ (
 6G
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 — r p" . rQ .
 1 '" " i ^ I T) CM
 T) LA l^i LTv
 o "iD -vf rc
 n> r> \D \D <SS
 £»(> JN CsT
 ^ --O O \0 CO O
 Os TO CN O o" CNJ
 ON 03 r-^ -T — o"
 CO LTV O iw~r — ^ — "
 sD a Lr> O
 CO o O —
 ro vG vo
 r^\ tv> r^s ^-T
 JC C3 C OJ a
 "D ro JD ii. 0
 <r o
 'ra ^ o. 3 1 «5 co ^
 vO lA CN On
 _o En
 > 7.
 03 13 ro
 ai — ■ 7-1 "H
 < -J UJ na <
 S 5 GJ tfi - <n CD S O EP 0} o T3 o n c - n g 'o
 O u a
 ,2, — o
 QJ o
 tu
 o
 o § c' š N, Si s s p ,c
 ro CP ai c ■D
 O C n 0)
 0 w CT O O _ CU ai" 0 c ° o' o 5 S ^ 5M O ro 2 £ 5 "a ro s ~
 nj fo c = £ £ 2 -s o D iS C C. m -o >
 o C ■o o
 a M5
 OJ N
 ro o 'sJS + g1 s « > . ^ p g s "
 2 "o cu C m C/J 0) J3 i i
 Q
 QJ
 Družbeno bogastvo SR5 ob koncu 1930. leta
 kn <t •
 • o ron t
 our\r^a^Dascsjoa— - CN — • \0 LA — I — - rrfN CN CstlTNCD — ' v£l — • On CQ Csl vO csj LTN
 ^ ON <r ^
 O O CNJ ITs LT^ CN ND IA — ^ NO CC vD r— NO ON — CSJ
 CO KN <t O CNf CO nO C0 rCO -<t
 ■' Xis£iaNr-. LP1fA<j' r^s<j vcToNOt^a — i LTN — 1 cjn o — 'vD^jONDvoonDvrro NOI^ONf^N <t \D o vD a cm on esi a — — CNI v£l — ' r^\
 on — —
 • CM O VD a ON
 fN^ro st^ — « cn cnT ND CM K\ r*~ ltn CM ron co ON KN LTN
 CD a o
 K-N c^roa^CN^c^c^r^-^r-^ OCSirnCSiOKNGDf^NONKN m cm — md cm rla rrro CN fA hA r~<3—
 a cm <f IA co r
 fA — •
 vOOCNlA^rALA^OfA— • Tlaonoo' ^^ — ' CM — 1 CO NO CM CD ON O — ON O ON hA — ■ ON CN — — 1 CN <t — CM CN CM — — v£) <J— <
 a^CM^CD — <r aT aT <f •>3" hA ro OD CN O CO IA CM PA NO CN CM
 — <3ONrACD<tCMrONOO -cTknCMvDOnCN — CvifAtA r— pcn — ^jcnp^jon <J<J LA — ' — ■ CO — ^ ON nO rON NO OCN CM PA nO fA LA rCM — — >
 rA CN CN fA IA O ON -vT
 fA CN ra cm o
 ON p— la rrA hA fA
 <f — fA —T r-T <*" cnj cn ia rron <JCM — LA 1 • CO CM —
 o<jONi^rON— fArn lACOCN^a — ON — Cjr■>d-r— Govo^ONCOst — r— — i LA IA CM CD CN IA -— • O CN CNJ NO CM rLA »43 CD LA hA CN fA ■ — i — i CM —
 rA CN ron fA <f <t r~
 fA co cn nO r~tA <t ON" fA LA ON LA CN CO — • NO LA ON O LA nO NO oON — hA
 CN CO fA r-~ ron CN — LA rCD
 ONMDLAONCNCMI — CN o r^foNconDo — cDo" r-" o <? •<}• IA CN O nO nO fA <3CN LA LA • — I hA NO LA — i CN P" - — ' —
 NO NO CA fA ON ON
 ONrroiON—^co — <^o^ r^NCfAODCN o af crT ctT <r CDNO — OCDCMCNJCOfAON \0 <r rO (A O — 1 CN nO — i dnO CM — ' — 'CTNCDrA<)
 • fA CN —
 « fA
 so — ON
 fA On <t hA ON VO ' nO <r
 CO O LA vO O CM — tA CO CM —« -»t CD — fA O1 — ■ vO ON vU ON ON CN NO
 CM CM On CO O CN O LA fA CD LAONNO^^CDCDirCo^CM ONQJON>JOfACNrCN— . CDNOlAfA — OrCOOlA LACTNr--^ I — CO — — 'LA LA — I CM CN CN — ■
 O CN ON CM CM O ON
 ia cd r— -d" NO CN ON
 O LA '
 i la — la la co r<r
 CDCNONCNr— LAtflACO LACD<tr<JlACNCMON^JvONOcnctiA — cmcd - no CN fA — LA cn O O LA ON CD NO — — co fA CN <3" CN
 NO — CO
 NO cc^ cn" cn" fA hA <f LA rA <r fA CM
 <t cd o_ O ij— ON nO ON rNO CD CN CO O -C CN nO CD NO — • \0 CM CN ON LA fA

 rLA CN r** cn" la" co r— LA rCD CD LA CM ON LA
 FA
 CM
 ' — v w CN tO ^ CO " C 'P a sl^2 <u £ , > r
 CDLAONr— ONLACOLALA oCrA^sooDr^cM r«— TCTon rNoco— ■ — rNOOONrCfNOfAONOONONOLALA vOCOOfA CD fA O On CD O CN — — LA — <3CN
 rnO o
 O nO CN nO ON vO
 O O nO <r ON — O IA" CO l/C — i nO fA CN — ON CD — LA f~ON CD On On — - vO rA CN
 r— cn kC co — ccTcn" fA a nO CN fA _ ^ r-* LA CN LA rON G0 nO On hA IA
 on cT aT CN — — tA nO rhA vO nO PON
 m o o
 CO
 CD NO — LA CD r
 • LA ON -
 CNrrAvOfACNhALALAO ONvOLACNCNfAOCDI - tA <flANOONONCNOCONOfA r^ONiAlA On I — <}■ nO hA LA NO — • CM ON MD CN — 1 nO hA
 CO NO CD CD CN no <t a" fAra !-■» rCN fA — fA no rco cn cn LA NO CN fA CN NO -a* — 1
 LT^ CN^CO —H — • CO CM CO NO CM fA nO P" * LA CM nO rON CD — ON fA LA
 r— no U-T oC On ON ON — LA LA p" * on r-» nO On nO
 fA
 u ^ 2 5 o O. o 3 C , 2 T O 2 "D O -o P w c « ■"" s i c 2 I e !q. -s
 ffl S § o S -M > «2x0 ^ ro S 2 -r □. -j iW L, O C on c —
 'Z <D O "O
 d. QJ c, 5
 ro > >
 ■S :n .2. i 1 « QJ "O lr Cm "□ — • cm r N 0 ^ (
 "O O O O>, O ^ cn c
 c n
 ro o ^3 <d TD C "O C "O f0 — O O cG > G
 C ro .
 Q_ I —
 ro £ .£ c š - - 8 . CD O co
 uj u CD +S "□ tn O O D. C cn to o - o0) C
 '" i oj
 cu :
 •t 2 ^ C ro
 a - o > c75 "o .=
 £_ CO — • ■n a £ N Q c
 -n cm N ~
 cr ai c 0)
 to OJ
 (D c JD
 3 Y a_ t(J O
 E ^ ro fc:
 — CN fA -vt LA
 — ^ 03 fA hA hA fA hA
 T3 "
 03
 flj C CT -O QJ CU C o 52 ■G 0 N 0J O "D O Cn C tO C ° CT cu u) O >fM o H 2 E n tj ro M cn
 ro c § E £ f8 C 2 — §a> C « • ro — 'cm
 o cu
 2 2 ^ ro 2^ CJ n 13 a 0 JZ Ogc a § "S ro ^ ^ £7?
 -rr OJ t.2 m QJ3 cl W
 O) IN * Z c
 S2 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1930. leta
 • cn ood \o rc^ir^

 r~cn o o — > — ■ — o o" o" o"
 Lnoro—oo^inojcn ro" cd" cS a" o* cnT o co o o
 LTN r^\ o" o
 ^ cd^ ct^ r^T cj o o" cS cT
 rjN — > — •— '0<j" ir\CNi — '<f urCa^^oo^crirTcvTc^ro
 in o
 ON LTV O
 CMmr^Lrscslcnr^co^vD
 ON h-\ r^T CN
 r^vj^en o rr^T a' a o N~r
 sn o co ocr^oM^or^ ^ o" o o" o cn" kC cT
 ca O KN CsT
 PA CD O fA (M OJ —T I O O CD
 a~ ^ o — "
 vO fA v£l kC kC
 "O CT3 JD O
 csiocD<rocNiLAvDaDco ^oo> — ' o a — 1 la csj cni o
 — co r~~— r o" tv*r CN?
 CJN O — ■ O (N vD kn kC o" cT cT o
 CD — CM—^O^TlAsD — 'sO CDOvoaorairsCMOJO
 ro m ro r^T
 •ct CM <3K\ Lr\ r
 cb r— o 3rr*» N*r cd cT o7
 O
 <fr~CTNLAOOor>vor^ LA ^^C^cfoCDvJDCNCNCr —
 so ca
 O fA h-C og
 CD CV CD CM <J eC cm" I CT O" O
 n + j: cn ^

 — LA — rCNCOrAO <r -^cSc3--*CDešc^CD
 r-A C^o tA O n-T a o o o
 a'
 O CO Csi CN CO r^T I
 ro ro E' c
 fA^ — ^ VD CN_ p^T CD* -T o O — ^ -cf ^ o"
 CD o cn <>r
 s£) r~ — O CN vD rA* csT cT o cT cT
 a a ortA —o— os o vo o rA*' la" irir^aT —
 > co c .
 5 - o> rA cni r~o roo—^^o^T— ^cT
 VD O O CN — CN*
 fA O CN O tA CD rA~ O* O o" o"
 VJ^ CD^ O^LA r*so CN rA rA >sQ r->
 o > J— cn 4 CD O CD
 LU Q lli > N O a: a
 2 S O o 2 ^ >• 02 ^ MŽ) oSa 8-2 " O C CT c '
 O O Cfi *-| - ro > > o >« S
 %--E^ 8 3® oj "g £
 o a. • w <o .= O. OJ •S >5
 ro o xi ^ _ ■o c -a P ss N T) (t) ^ rj, V) O O tP tO □ > U O1G
 C JH. *
 O co 3 1
 *□ • NJ O O r
 5 -0 l ro
 a. 1 a
 O c a c w co
 3 ^ "S O TJ P
 c/i
 ^ o S *
 01
 c cč .2^ c oj
 o co ^ "S > c
 O £-, c o o
 C i c 2 1 ^ Q. >m Jr *j co P •2 crT •— ^ nož .£ M Q C
 "O CN N —
 S ,g
 c ti E š s t; 5^ E S S1 o -a m 3 ^ a IO O
 « cn PA •<? LA . m -rr
 E w m fcj . « . . . c n fO hA fA fA fA tA tn ^
 CU E o
 •o (0 <u ^ •o
 C o w ■c -= o N 0) O "D O C? C ro c 2 S? ^ w o >3 o ro 2 E N "O tu „ N cn c
 (U
 - CM J \0 MD
 co c C 'c 0J (Ti .O cn .IX >fM co C D — §S> C - . — - CN in ^ ^
 o a
 X) GJ
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta 63
 o
 O m
 d co
 "D 0) 5
 X
 -1? CO
 m ca to ^ c 'p c
 OSCTNiniTNCM — — ■ CM P^ONlACNvJCN^OvJI^f^T
 c> soroco — \Dcoro^f — f«°s co co cc ltT ltC — ^ r~--" cn? kC
 CN ^ vOOsICDCVIO^Or^vO ^^v^ooc^^cT— ^" o
 •r<~NCxjocvi\D<rrNjr— , OS — 'VOMDN^OCNIS^^CTN
 f^rcsjoovDroi^-d--^ ^O^^OP^TvcTcNr— TcTcif CNCMCNf^ — — - CNC^VJDCN
 CD
 « KN O O •<!• IA O O
 O^a^o^iA o o o • ^ CM cT o o" cn" ■
 vfi0Np^r<trN\criv0<i'
 o^^^rc^cD^otNr^ m ^ cn oj cn ^ i — -^j-o^tT— T ^ r'CsiLntv^r^j
 ON «^f^, ( — f^\Csj — i CD tA UPi CD
 CTNr<}aNCDON<fo<3f^
 C\1 ITN CN? o"
 CN^O^ <*
 a vd v£| ^CSJ
 IA fA r-T sj"
 o r-^ ia CVJ — <
 co
 a o — ^ CD vO VD
 LA CD^ LTN
 <t CN n-T vp"
 — — Cvl vo o cn o? a" r^T rK" oT
 ^•š^ro r^r 1 0> o <t o vO
 <3" cvj ON KT
 c«^— « o ra — ON vo" o c^T ij\ ao"
 oT —T
 C^r^čr^cN cd la aT o a a" -T cd" FA <JCSJ >t LA CNJ
 K^O ^ cT
 vO UA O CN CSJ CO
 1A O ON vO -
 *»? la o cd r~*on
 < on <t o
 — ' CD LA IA PA LA
 "J. ®
 co^ no o> LA irT irC a o o ^vd rA ^ ia aoo rrr*
 5 > . ž fo
 CJ C -§ ra w «-. o O CL
 tO 1-. co
 ro
 "9 ^ ' o -o : I2 CT C •
 a to c a 0) TJ
 d) "D C N C O * a
 CD NJ "D O-* o O t, CL > » O >w 11 5 cn^ "** 0) *-' - o _□ CD C -□ C ca £ o u. £ > O CL
 N O '§ « E 4-> ni 9 c £ -0 o § o .« ' 10 5 rS C co C co . C •> ._ o
 CL O 3 _C ro "& * •r; P •
 so Ql
 -2 03
 o T) 2
 CO
 co
 1 M OJ C
 CT W t£_■ O -Q ^ ' CD O co
 CT) OJ C
 — 'CNjrAdtA\of^cnoo fsjOOOOOOOOO —
 c _a oj o >N Ni 3 — • "O Osi N —
 C "■' -C ™ °° I E qj C) )fNj ^ ž trt E •g ■5 Ecn« _ TD a. ^ .£ N Q c KN -" J
 .£, qj E o
 rn tO «— - ž0 5 Y a K O O
 E S
 g g Y a K O O E g cm IA /S ED ^
 Q >
 (J _J Ln I
 £4 Družbeno bogastvo SR5 ob koncu 1980. ieta
 c '•B
 £ c T3
 QJ
 3 + cn
 cd to ^ c 'p o -r g|S =
 i M
 ® ti S §1O n T3 c| 3
 co^r(s<<r^ — <fCDro MD c^o^c^r~-*, ovco' — IA ^fLrNvDvriAOD — ON<fO ON O o CM — ' — > O CD Csl OJ m .
 cn — • — .
 0^ CD O
 tnoo— "JtOvOvOI^CSDOcvj cd <ši o? u\ r-** o o \o" corcoiA— 'KNCOf^LTNCO ^ vO o ON r— — r—• cm rr^i —
 r^^CNir^oc^ooM^r^ (^^aDCO^o^tr^tAcrTcN O — a CM IA — ' O CM CM KN r*" \ CM . CM —
 r— « r~i — m3 md <3coco — ivdoirNKNvatNiaN "NOCOrA^tOlAO^riA CM <f ■ — ' — — — ■ lts — CM •— ^ —
 CM^or^rMD — — CD — OltCCM^T^— ^LncnTcM— ^ ONCDOOMDCD^lONOO CMtACMtA OsvOr>lACD m — \o kn ^± ^ CN
 □OCDCMr^KNOCMONKNtA csi ON ON — -mm — ovo ONONOv^D — — OO— •— • CO so — • <V lA IA — • \a ia —
 CMCOONOOO — sOOtA ^^r^o^c^ctTcMKCcgr^T OOVD— rA\0ON£i<r IA — fA CNJ — « fA CM
 •^■(^1 — NDOMD^CO
 • 03
 fAoovorr^vOP^CN/ — ONCDfACOlACSjr^l — COMD OCMPAfA — CM — — P— CN CM — <r IA -vf — ■ ~ r<f —
 <^CDr^vq^— <-<jiacm^^ rA^ — rcN>3r<fiA\orCM ON f-» rOn — i C0 <NI IA IA v£) — a M3 o\ a <f M3 on ro tA MD — — - ••* r*" rA
 « <? LA LA '
 O IA fA CM O On O nD LA IA co csT — T o" ia" o" -cf r-" — ^ r-*" NOMDONCM^ONONCMCONO ^OOr<CN\£l — IAV0CM CD — IA — lACDOrCM
 < CD
 CM •
 v0vDOr~lANDCv|iA — LA r-» r*^ vtT irT co — ^ LAfA^J^tCDsOlACDON^ fAr^rAr^CMCMaNOiA — ND LA IA IA fA tA LA CM
 OD CN^ o cq_ p^ocNr^aTLrTcro^crrar 0No<fCM — aocDr<f OCD — lA^JCONOONaCM \OONIA— - CD O C0 C0 fA o> a ia —
 CS! vjIA nO -<r cd
 o o CM ON -iT CM
 O IA rrA LA CM
 LA NO r-» co CD
 CM — — < o rkn rCM CD <f IA <3
 fA^— rO^fAONCM^jNOCM O O — <3^ ON
 ia rLA ^
 NO CM —
 <r -<r o r-Nt CM IA CM
 — •vT CD NO \0 o r
 — VO tA O o irT □3 ro fA — IA CM ON NO
 rla ON fA <3CD CM CD
 IA CM O CD ON m ia* cm* o co o" IA nO CM NO IA CvJ
 LA fA CM ON CM ON o rcm o on a
 CO 3fA O fA fA CM
 o o tn la OD CO
 CD CD NO — — 'O co CO O LA fA IA CM — • vO
 •<? IA fA fA o <r
 CM fA fA O ON fA CM
 NO ONO CM NO
 ON ON o o CD co CVJ CN
 fA^ON IA LA ON r— ON CD fA ON ON •«9 rIA IA IA P* <}" ON CD r«*. <t —
 O LA I -cr CO CM O — CM IA >š* fA <r NO tA -tf
 — < CN fA P*LA -^r — <r ccT r-^ cd" cm LA O IA CO — ON nO On CD tA
 CN^—^NO ON CN <t CTN LA O sfr CN nO O CD SCN LA rCN CN IA NO O CO —
 0*1 I — LA O LA CM NO -^T CNT ON NO* -tf CD — MD CM fA CN On On CN ON <f IA
 *
 fA

 Os, st
 CJN^ Sf
 o rcn P— LA — ON CM fA
 CD CN IA LA IA O ON C0 — — <t
 On CD — CO MD CN r<* tA rro
 On C0 — CD NO CN -št fA
 LA^rCD OD CN LA" ia la a ON CO — — •<?■ r~
 CD CM tA IA LA O ON CD — — <?
 cn ltT r-^ rA co ON on ON CD CM IA P** CN LA
 CN LA IA CD <t ON ON ON CD CN tA rCN lA
 CN NO vO IA O nO KC fA nO C0 I — CD O* fA IA O « C0 fA On nO — <t fA
 CN fA On O O On — On — fA fA On CD CN LA
 O O
 < -i UJ 0 <
 g 25 > fli 12 j« CD 2 O T3 — D. D cCO tn O C cn C - a "" " o o ■3 iS - ■a -c .« 2 «. *-> Tj CO 2 ^ d) TJ <u "O E o 3 £ a
 o >trt CT C o n -S T3 ro
 ' ro . w c j5>E o
 > O čt i
 E Ž ■— "C y) F 3 ,, o ,£ -a o OJ V P s. i C C CD . — > O C . (0
 iO 4-» ' - - t/i
 CL OJ c>o "I CD 1» c 4-l
 P S1 O ^ ^ O O cn
 "O — 'CNfAdlAvOl — CD ON o — fsjOCDOOOOOOO— —
 u ro S "O cn o o CL C l« CD p C CJI N fll - C O S OJ ?. n
 ^ 2 2R O 3 C _ , "S 3 s "S o 13 2 tn t
 (D
 « TO C n OJ o >N M D —
 .^•S£ ^ c°I E | O. iS IsSl ■£ E cn — r"D a £ S N O C
 "D CM fA sjN —
 oj E o
 "8 E - QJ X CL
 l N
 a> JD nj u O a D
 tn ^ t-' u O X3 - CD O J fA OLA > fA fA fA
 *□ TO SS s co ^ (J
 TO "D CO
 CT
 (U % ° S N OJ O TJ O cn c TO C ° cn cu tn O JIM Q TO 2 E N -a m raNcr. I NO NO
 {= C I (U 4_) O m JD o > ca +-> C 3 — W l°> I c . . n TO — CN BJ lo ^ ^ a
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. ieta 55
 3 U O O 0)
 •o č75 C£ to
 05 o> o o s ■o
 < -J Ui CD <
 H i co
 CD fO tO C -p g -
 > ro c .

 O C3
 LPiCNjcsics/rcornoN
 csj ro^ — s O
 1 ^ >3n csj co
 <r 04 cm o ia •
 m — rDl/NCvJCMOJ— 'OCSI rOlA — OCTvJlA^JCN — r—
 cr^ <3^ co^ h^ CN VJD" cT cT O O <r OTKCO
 'incsj^f — r^<jnNOr
 •^iAr^\c^\oiA0NrD<N\0 co r^a^vDc^oo^TcNCNTa^ cT CM
 rLA LA < CN» (D -
 cr^iAOsinoromrLA ^r^oaacfr^CNTcNO
 LT^
 aT
 CDsOC^urN — C^KNvJlAl — gd vjs — cTo— ^ iCr^KCoTo
 <f» tN N-^ CT^ CC^ O CD O — ' f^T CD o" —T CN o CT -vT Cs1
 IT^CM ^ — • — <r vD O CD
 f^. N^i O _r -T aT
 cg o \Q
 LTN a" o" o"
 ir^— ^0 o — — —T o a" o o"
 so ra o — ro CN" o" o o" o"
 CM O CSJ ro o-cT
 rr^MD CN^ la" ro"
 la r~ — ■ ^
 <r cn IA KC
 la m os a kC csT
 fA a •<f CA
 CN CSJ^ r-^ r-^
 — co o^ia <r_ co la o o o csj
 CN Ct^ CN CN^ cn — " 1 a" o o"
 CN fA ~ CD^fA^uA KC O a cf a"
 R. Rs o
 so cn <r ^ o" fC
 ON vO ^ CN
 co u-T ■
 ^ IA_ " o" o" CN?
 IA lA r^T cs?
 fA^CN r^T CS?
 CN O — ^ —T tACN"
 vD — O CN fA CN cn" I cT O cf
 CN CD ^ a fA CO i/> kC a" o" o" o
 CO ON — O CN sO fA CN O CD O O
 r*" fA CD CN CO r^C o cT a o
 o o — "
 a o
 ON IA -šj irT r^" aT
 fA IA C2 LA LA ON
 s — ^ o as
 cn rcnTT —
 ON"
 o > fU5 < a o m o z u D UJ > N O ž
 E
 f0 U > •5 ro ' &" §•' 8 " CT C •
 ^ > > ra . •n 'u
 SS«
 O O a)*i j > > o *2 r to to 13 c . •— . i~ ^ tu ; 'Z! 1» 2 -□ d) "a c "O c M T) tO » u O O t; ^ o > a
 ro .
 n . . « E oj 9 £o — ' cj ji 8. 1
 oj •
 ■ c 52
 2 IsS i iao
 "c c ro
 Q(u .£:§ d tn -C 03 cu c cu 0) C *C >CJ ! S ^ • i 'oj
 cc T3 w O O D. C 55 ro &5 8 -Ž' O tč
 ' O > I 2f 5° O 3 C . ro '& to a S ^ O TJ g
 co CTi CU C (U
 Ifl
 co
 ro -n c o
 <D S SZ MI lisi •S 2co-~ "O CL ^ V tsl O c
 ■g i! .£ n o
 "C — ' CN fA -. " t L<" \ > fsg cd O c: O o '
 -ta cn N —
 E 2 m ^
 .Hl+J C w c r; « > .£ ~ OJ P o ■*-J E S H1 o -D ^aiOO 5
 ro -o ro
 ro c Čfl JD S cu C o S -n o N 01 O "D O CT C ro c £ CT CD to _o ^ o "ro
 T!
 -— CN K\ 3LA PA fA fA fA fA
 .2, S N -o (0 g S £ ra N ^ SD-:^ _j vO ^
 u <U tO «>
 ro c £5 ." . •s s S 2" |o> ro — ' cn
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 (D v si (D JD O en
 •io^ = ■? tn *^r
 tt) fO "J/) ^ C 'P O — • ± r
 55^ -K 2
 UJ , L. + > r^
 <2 ^ ^ ra i o *r > ro c -i n 'Jf ti — '
 O _Q "D C "§ cu
 (+
 r^i
 — — csjrMDO\or^ — — OD^r^tnc^r^cMs^r^fr^as
 — ' — OOro^K>fTNO — vavo — r^Cf^f^—o — —
 CNJ — ■ cMOvoot^ro^r^r^ -T —T — T vo o" cT o o rTTcT
 fTsrsjOfTvfTO^nOr^d" r^—TijNCtT— 'f^^ufsvoo

 — r^\ <r CM CM -
 - ro csj
 cn r — r~ vo ■
 > <}■ — 3K\ (" 0
 Q3Q\— '^O^CN — -OKN CM -T —T oC — 7 cT a — ^ ^ ^ cs? -T —
 — CO LA o dco O •
 K^iNdrcncncNONr^ar
 co cn ravo vo ■
 a o^cm ia cn o_cd_cn o CO ON^LAChCDON^CMOvO vO ITiLPivO^JvOlA^fr^vDvO
 <t KN rA
 0_ \£l \0
 ^ rr^c^ -T o
 ro — ^ -T ra
 IA — . LTN l^>
 vd_ —T
 en csi o i> — * — ^ o <r ^ —
 fjs tr\ !>^v o 1CM IA s£) fA o IA CZ1
 lA^O Ch rA
 CA ro CM CM vo CM
 irT r^"
 IA .
 IA QN CM O O fA
 IA CD <jcrT
 CJN LA IA ON VO r~
 — fA vO ir\ sO Ch Ch
 CM tA r<)■ O <t
 O CO^IA IA fA LA
 ro la" SO
 cn o A
 x < _] uj m <
 O > hin <t U O m o z u a UJ > N O a: a
 ra "§§
 n
 t >m
 ra "2 ro X3 o -a i! O3 o ^ c cn c *
 *n tn p 5 a. ° cj o
 Op; c >5
 >. — W w t^ ra "O to o o a c
 o > » "2 > 8. o => ___ , ra '51 ^ o E 'g O "D P
 g >g
 CJI NJ a oT
 O O v)
 <U .. "□ 'l
 ro > >
 o >« c CT C 0) - 4^ o X3 tU 9 o) "o c -a F c ^ ^ ni T) rn £ QJ T3 E o O iP £ is: o > u n.
 j«' IG O in
 "Ž
 »cS™ "§ 8ftl ^ Q) Q o ž tO 2 O CA >— < ^ •p > cn -o C 03 /^— 1 tcn — _ -o n_ ^
 NJ O c o >
 .2. ^ C » C •S ® > .£ " eI§sS ^ a H O O
 CJI (U N CU □ "D CT
 ra 2 E N TD ca m N C/l
 « ?S ž
 :Q>
 "□— .CMfA^lAMDf— -rOCTNO fsjOOOOOOOOO-—
 -a CM fA <r N — — —
 ! — csi fA <r IA. } IA fA IA fA fA
 (j j^o^f cnrra
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 67
 c
 c s;
 G* O-, t
 fu f0 to ^ c "p o 'T m S Sri
 « £ + C >
 £7^ LA 1/N sO CSJ lA xO — ■ CN O PA •<*■ sg<■ cs| oi ve co pa —
 OB P" - hA Ov <^0 cT — T vo <r \0 O MD LA <f PA CM CM CD ON — ■ fA VS
 <?_ cn cr~> CN IA UA lA MD — < — so PO — ' VO <
 O fA o o — i PA CN ON" OV* CrT — o cn fA <f a IA CD Os — . On —
 sf^
 csi cn a cn <J<t •oCD
 fA C0 fA O so" sD
 ^ r~^ c_ aT aT —T cT sfT ho ro co — ' CN CN sO CVI hA fA LA CN hA
 v£i ia a o ron o" csT irT cT O LA — < IA )A CO — ' CTN
 r^iA os os o hA tA >3<}■ Pso co fA — ' r<3" O fA IA SO — PA os
 CN fA LA O O SO PA C0 fA rso <f On <)• LA os a pa — ' <3
 VA fA <jOS cs LTT af o" trT cd — < \D so O SD fA LA r— fA PA rIA SO v£l — CN
 iA^ CN_ rA^ co^ fA sO IA fsT SO IA PA ON r«» O CN OS SD rCO fA fA O CN tA — CN
 IfT CO so Csf o o O CN CO
 CfN CQ PA • PA ->3" O so CO SI
 PA sO CO so a^aTr^o O LA CO fA P' « CD Os so la r*
 o os rO CN CD vO vO
 sO CN CN LA sO CN — < so cn
 fA fA CO O scT vO
 rla o la rco _ r-. r
 PA LA — cd o PA O ON
 ON ON o rfA —
 o rsO CN on
 fA sO nO —T -<f CD
 cn ros o fA <}■
 ia a nO LA LA
 < ON CN LA < CO CO PA - CN r—
 r-" af o sO On co PA LA CD ' <1" CN PA
 O -d" CN sO — i O CN sO CO CN O CN sd O" P
 CO sO On On <r — 1 csj rCN CN CN — la r
 ofA rcn IA* CD \D OS1 IA 00 Sf IA so CN r— • sD <j
 — on cd co co so r— < rr-^ os" cnso^sToT sjfAOs cdšjcNcoacn LA CO nO OSO nO nO O hA CN CN CD ON fA
 SO CN — - On" — T fA* aT st O — ON — O <3CN <3CN sO
 sa^O^ND^— CD LA CN rOSLA CN ON IA sO
 PCN CN fA SO SO -šf PA LA ON tA CD CN CN — ' ON CN CO — O SO CO CN
 O -d" CN — CO CO vj PA NO « PA fA
 CN fA IA O SO ON OS CN Os PA fA <r LA CN CN — CN
 Os <t On PA CN PA
 O LA CN CN On CD
 rla o sjIA -Cf -<3"
 fA fA O fA SO nO IA LA
 fA CN CN <t rrCN
 a cn fA <tCO LA CO o
 O -ct CO fA CN O co o
 — » O PA
 CN SO — «
 LA CD nO CO
 ON fA r
 CN OS -ct — os O o fA <}■ — CN —
 On LA O LA Csj vQ
 Os^cf r
 co <?■ rso ON CSJ
 rso •oo o — <3-H
 fA O On NO O sO sj
 sa<r CN CD LA <3CN CN
 cd cn^ o cn^ csj rcn <3ia r— cn \o CN CN fA CD O la — fA <3" CN PA Ovj
 a on on cn on rso rA so r— <r cn 1»so cd rcsi
 CN so so r^LA Os LA LA CN S)IA IA LA LA C0 — <
 Csj^ NO O CN ^ 00^ OD os — i fA^ trT — T f^r — rron so cn <d— - C0 St sf — . —
 O CN OS — < — < PA PSO O IA CN LA SO PA sO CD vO LA CN C0
 St r^LA^OS CD O — > co r— so \o — ' cd pCO PA CO — ON CD CN <f LA KS CN sO fA PA — » LA CN —
 PCO CO Os LA CN
 ^ so p-^ c^T cd utT aT r-^ cT p^ CN sO O Os CN LA sO On — « CN LA fA -vT CN LA CN CN
 On CD O I — ON 1 — cd" pa" la" <r CO P^ esT on pla so ia o r— sO On p«. tA I — fA — LA CN —
 P^ O CN sO^ CD NO ON ON IA P*O fA CN nO Os On SO SO SO CN O O — NO NO — < fA — - IA — « fA
 Lfl r-^ CN sf ON^ — ^ nO* On" Os" CNJ CD ON' cT CN On fA P" - r — CN PnD -vt CN PSO fA CN CN <? — . CN
 C0 PCN fA CD Os sO
 ON CD fA CN -tf
 CN — CO — CD — — CN CD P" - CN
 sO fA nO LA On nO
 -g
 M
 in c U c . ca a?
 tt/j G) ro ž ?£ S C£-° ; jo cn 2 0 LJ. C _ n CU S" (0 OJ co §. ¥¥| I 1 f 5 E 1 ^ CTD ° CU o o P •— — i— tt— IM u o. CL H-J CL
 ^ "> . £-5: tn iT • (D S ^ -o t,
 > ^ «
 (0 > (ti o
 5! u O S "' S "D ro >2 -' c = _ ~0 O) 2 o -o
 U M CD HJ Q. JD
 S E E «> g CO
 o > cn o M
 : oi KJ nn j =: <D c i z £ 5 >rvj CLJč
 a c c > M c ra jo
 ro
 C .E 'c <D fo
 V V ^ -o
 c J2
 fO '
 ro
 ro
 (0
 <0
 C o w o v — i fi Tj -n C TJ > .Z, QJ „ T) 0 O (h Ch u 3 (_ ^ a o. a. tq_
 S .E & ai > _

 O 'ULJ=iLJtU«— U/ AJfc-fdt-. jJt. Ct<n o I a. (/) o. kj o.
 _ _ C C C ro "a -a > -a tj o o o ro. o aajSSSKja^ 4-J »CXrt •—
 i2 p.
 .^■n JiLčL 0) cScc^ipcc -o — "D "O C >-OTJTI
 CU (o co ra ra T3 ca
 : oj
 .ti ^
 p co p '6 P T3 — • U* - I I-* ' v ** »— • a a. o. clcl -m cl
 ro QJ cnT3 «
 .-O 2 T3 > g« M Ij SJ T*
 tft_ (— fco. a. b a.
 'o cl' o co *o ^ o 'o cu o o o o
 ^ -2 OJ £ o X3
 aliDol
 .s o o a o o
 ON O -H o — ■ — < a o o
 CN PA O O
 <t tA NO Pa o a o
 On O — » CN a o
 o o o o o o a
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 H ^ i tn
 ra to to 04
 2 I ° + O _n "O n C" S s + C> ro,
 l^v O m (NJ ON CM eNjaTo^o^r^irToNON— • r^ONCSJLrNCMOD— -f^CM —* o m cn rcvj CN
 co r^o md lAvjcToNr^CDCM— -vOCJ oo — o^— 'a<f<r vfl <f l^\ — <f — —
 on -vf cvj CO — rvJvOlAr^NCNJCOCD - • - - kn — co u-\ r
 S:
 ir^t^s m IA rNO rON CN CDkn — <f0NNflir\<Nv£> •^■orOLAo^jr^r(VJONCTNI^OCN^Jf^NON esj ia — csi
 CN^r^O! — > K\ irN_— ^ — 'CJNcJl/NCM^NOKNOv c^arLTvvoroorA — r*-— "0<tfA^<taD CSJ — ■ — I « KN (>J — CM —
 □N^lvJDOCNI^l/N^Dl/N ON^CONDr^" — COlA<fr~LAONPAfAON CM r*» •— « KN LA IA — ' CD co um rcvj — < r<-\ -^j-cvcm hr\
 — <tLrNC0K> miAONr— ONCD^no 'vD O — * — • LA — < K\ ON CnJ fA fA r^— <
 corAiAr^ONtACM— <ND CDr^DDC^jvocNsaNoa CMKNLACNj— •— ^— 'fAr^s "■* CD O CA CSI NO LA OD P" - ON LA ^ (N ON rA
 O^fA^LA LA^KN tA LA^ 00 FA O tA MD ON fA ^ LA CMor^NM — ocNrcM — CMOlA— 'CNON CO -3" — • CN fA fA hA
 IA O LA (JN tA CvJ -
 > <t rA
 irtNOCDiAvj— .Nor^Njo CM<r<jrcD<f<!orcmlacmlacm — ^fCMrONONOrA — — CO lA —
 1A CO NO CN^ CN p^ f-OODAJrACN-^ — NO NO NO CO <1' LA CO tA CM lA ocM" <fiAsjvor— r^ fA a CM — NO drA rA ^ CM
 — ><tN0N0r— rAOiA rAcsr^ATo^oCviT^CTr OLACOštCDlANOOfA OOLAr^ — CNOSNO P^fANOrAO-— i Lr\ <t CD ON IA —
 QJ 0)
 E g
 ^ 0) t> o ti o. 'C w C 0 a) ru tn <~ t_, 1 0) , cr ;
 1 O ^ ,_ . L S. oC | č £ > S ' 1 ■4-, tn O ^ l tu o d oj 55 S (• gtsj CL N O ^ U CL C ; CM alA NO rCO C I O O O O O O O C i nO VO VO NO VO NO NO * , O O O O O O O (
 Družbeno bogastvo SR3 ob koncu 1980. leta
 69
 <jo7o o
 CN o o"
 D — • OD O - irC p^\ o
 o. cd LP> o
 —nN^tvom — vO — rf o cfo^oooo^o
 md <r dl/\ O — i cT rT irs
 O vO (N O CD — •
 ia_ o crT ctT — " o
 h-> KN cJ" vD
 - r^\ vo • - U-T CN* •
 IA CD_ o c-T 0-7 cd <t
 CD — — O O O
 O CsJ co CNI CN ITN
 CP <JcS CD"
 cNcsicNr— — — o~ ^ ~ ^ cT o cd~ o
 — — m ^ l/N I^T vjT C)"
 ■O KN LTT r^T
 — o
 rv" \— '^ocMctr^— r*-\ CD Cs? r^T —T o" CD — o"
 O CN O
 — cr^crs O CD CD
 CD T^VO^CN^ v£l KN O
 O cd"
 u-^ co — ^ ' CD CD ltC (s? 0~ O* -
 .O ro — o. + D OV
 vo r(M r
 — < lA I— - O O O
 v£3 Lf\ r~ CN U> rA LTS O
 r» vjd
 cd^ kC O"
 <3r^<tcnvOh^ — i<t O — sT — CD^O — CD
 CO O CM vJ3 O CM CM cTo o"
 a^r^no^ cm csT f-T
 rcm — MD CM o
 ns i/n cm — . <r cd — i — — . CD CD o" — -T -T O O" CD" O"
 tA CM O O LA CM o" r-" -
 rA ra o"
 \o m rA cm en fA LA o
 c> CS?
 O TO pa" cd
 I — vDnOOrAfACOfA O — fvT— ' CD CD — To
 <3J ^
 m <r m
 \o md o — u-T PA O
 fA O CM
 "J. r-A* CD
 >X)TOrOO\OfACD<r o o cm" o o" —T o
 D ^ i
 O o PA
 rpa <£" o
 pa — r<f fA o"
 ^ CM CM CT^ lA fA^ v-^ <1^ o" ~ <t' ~ O O --*" O
 (D^ča v, £¥ ° + 5 -S "D ~ Zu £ tO Ul
 hA rrA r) pa" cT
 •vT LA CD O o" CD
 fA CM CD —
 CM PA CM — vjcTirTr^o
 vD <f PA <t
 t~ > r
 LA LA pa" O*
 n CM LA Os CO PA O vO cT— TirT — cTo— To^
 [2 to^ > > C 0 S "o zz c ro j; 7 C >
 <t CM PA lA
 CTN_ CD^ o" cd"
 f*^ — ^ ^ r^-^T vo" o
 rP^C CD
 CD CM CP* ON PA fA LA o —T <r — " o" o" a"
 2 E ■ to 0) '
 i-S -5 ^ 5
 rj > >
 OJ JD 0)
 flj TD CD
 >•■£ O C
 a > a) co "2 ro 'c C "c TD d) "O O TD O
 co ro a. -Q
 > cu ^
 S c CD 5 c
 vožv
 i ?; a> > o >
 > o _ o •
 C " C "D CO "D O •O
 O O O CO O
 >u .2. £
 o. C c > s co fo
 o. j*: .-X OJ C0 CD CO "O CD
 ,2, QJ O O C ?z "GulnLCLOO^ČLČLfL
 : sz "a • o •oj o
 p ro p o p "d
 IU U r^ t'jt > .£= >: £ .t! .c .2 c . o CL o ro o —
 i—f— i— — • ►— fo •— -v — _*. — *-> ■— jt ] cn a I □. ^ n. o. n. a. co. clcl a. dOa. mOCL
 ro tn □ "čo >o > : .a š 53 ■s •" .a. ■ mj CD c : s ra?" ! S-S. H. i QJ O n_ n_ o. o. n_ Cj n.
 ro "F
 52 — cm ia r-~ T) ^ o o o o o £ o o o o o
 o o - o — *
 CM IA <J LA VO r-» CD O O CD O CD O O O
 CD O O O O O O
 70 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1900. leta
 =81 CD XI
 d) ^ šil CD JJ 1=1 O CTi
 H i cn
 ca ro v) ^ c 'p o -7 »!■§■ ž M v tfi to
 <u S + >
 « ti ^
 2 > c O _Q ^ C -S JU
 >
 o o kn -<r o^i~i<fa— -o — ■ an —
 r^vor^ocor^ONOO JirToNsOO^O^vOC^CO
 CN^rorndro^vj
 • LTv CD f — vD O O
 cr no cnvor^oo^r^ 7 <$ O CD
 • on — < rra CSJ r cd" tT
 K\<}r^f^^O— 'CD^ j ^ „r ^ _r r-" co
 ia tn o MD «JD — >Lr> OCTlALTN^— . — .(NION
 S£](V>LA— ^OvOr^—^ oocToT^— ^MTmdco o r
 MDQav£ir^ort^
 OCDvOOvDOCvjr
 PCDOvOKNCNJ^DO a<r^DNA<r — • ia co ra lts —
 £ O V 0) c^ E E u _ P o •j v i; ^ u >OT J* OCL 5 '£ 2 ■= .
 ^>N n_ £ ~ CN| O O O tMD O. o a
 cu « t0) N U m O cd vO vO O o
 a. -S ^ g o CD CD to E h 0 ^ 0J . Cm — C . o-c-^ C§1' 1 lit -i (J QC vo rcd c CD O O ( vO *-0 * O O O (
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 71
 O CM --t m vD*
 — — O N-T tA
 tn ^ rj" o" vd" CT
 CJ r—
 Outn^C^UNS^^CID — r^csj^sirs^fcM
 TO fA CSJ tA o vO .
 cvj m siT ia
 cd r>rrA
 co CN cvj r
 vjidLr\cn' >. »Lr\04v£)rLn
 CSl I • O LA LA \0 ■ <?• — CM CNJ fA CM •
 hA tA -t CM lA
 O CM CM CD cT CD
 cm o
 cd o* rA
 hA IA CM O
 (A ' CD cf
 hA fA fA CM CM \0 IA CM o— — oocdcT
 « la rn — ' r< — r cd ia" crT
 Cr> m la fA~ O IA
 LA ON" <f
 — <3CM CC Cv? CM*
 CM^KV, CO co"
 ia ro LA LA
 — • ^ 0^ CM^ XA^ IA CD^ ^fc^^vor^cMCrNvo"
 r* o v£i r>» CM
 — vo rro co
 vo MD - r\o LA -
 CM CD ia" cd
 fA* o
 LAOCM— 'ChOvJUDOG
 D ON + 05 (" O
 1 rro cm
 — * oC CM
 CM I <3" tA
 CN MD vO CM fA (A LA •
 O CM CO CM O LA LA O ^ CD ON ^0 C>r O? — T -T <f CD CD CD rA*— T cTovf
 MDOVDCTN^ON^LA ocmc^^OOCTO"
 Nfi la — ■ LA rfA CN "<f CM <J"
 rA^OJ^CN ND IA LA^ON
 LA O CM -<f fA fA I

 CT) CM vD LA r-* fA O O
 co --t <r cm
 -^cn_ LTC —T •<r hA
 vJ3 f — CM ON
 • CM hA CO CM IA
 hA^<r on r^cn <t on fA o la — \D — T CD rn h^T hA cm" CM" rrONsorhAcorancn
 o LA
 - voi-. rrNr^jorr^ IAOT vO<rO— "CMONCDLA iAr^Nor^LA\£)r~LA
 la ru-T CN vo r
 to 'm "S ^ c 'p o "T1 ^82 +
 rhA CO CM <d"
 LA O hA ON
 lAONflAONrAONhA
 S ? C.
 0 tU P cn -m o • 3 co C S CD S ' 1 "O ^ ■ o ^ 8-m 3 O "P* H o" °" i 2 o
 ra P E
 c > c
 3 S c
 JZ ••= 'b >S
 fO
 a o *
 • > O) • ; £ "o • • o CD .
 {IjJrurLOCL^CLCLCL
 j a; » ; il | g i c > .S, j > to □ - W O -M . Y "O cn
 9 ro
 .N ra
 ( o cn o c aj JD TJ
 q_ > d) CD >W <0 'c c*c . "O (D "O O "O O > CJJ >.
 > aj ra 01 O <✓ v* ^ — -*• ca
 S ^ s a -J
 0! fd CO C -£J > > ro -£J y ro ro o I i 1 Is ~ aj cu w — — c ttt_ o_ cn rL >cj a. o. a.
 jC c
 O > C C , £? 9 2? % cu > s
 i2 yj ^ H:~£ >Ni CLJ*.
 Oč c c ro ro
 "ro "o "a > "o
 o ro p o 0 "o 0
 TJ CD o _ o r. §l. š: CL o ro O ; CD e^ tCLCL *J CL
 ro ro co co — , X} • — C N C C XJ — " T) TJ
 o o jo _ro co QJ CT
 ro ro ro ro tj ^ro " " 5 -a 2 ■o i §1 §
 : o o i i_ {J n. Q_
 O CD O O O
 fjs O - o — • O O t
 O CD O O
 CTN O — CM CD O
 Qi O O O O 2 O LhC^CHLC— •-—*-* ; <n_ cl a. n_ □_ U cl
 o o o o o a o
 72
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 = ■? i t/)
 a 5 -S13^ " ic E~ 10 CO
 2%ŽJZ cl2iT vS > ^
 — .OCNjf^Nf^ so<ro — PvDOlACO
 r^rDCh^r^ooo^ -CNJ — —
 QK\0<rCNJ — LTN^ON •—*" cT O* o" C)" — 1 — 1 — 'O
 vO — , QS _ > IA i — ar>K\K\ CN— ^cr^ctr^^oocD— ■
 CD — socMr^or^mf^
 — vocm^T — Ta^aooo^rcM— «
 CsJ O) vo o cm •
 o k\ an m v£> — ■ k\ csiirTvtmoNCNPKNO ^CTNnNONro^cooNcr«
 •stCNCDCslU^vOCGi^irN
 O o l~ sO CL O
 4-. (D t> : I « -ti l a OJ 2 ra ^ i h" cI« «. j o C C £ > — j r* ^ — ' rn O v i : E ro m S > -g t J □ L(D .^r (D u. J J a. N (J -i L) n. c csj 3m \o rco c o O o o o o c MD ^0 vO ^sO ^-O ' O O O O O O (
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1900. leta
 73
 TABELA XVI. Stopnje iztrošenosti osnovnih sredstev ob koncu 1980Jeta v tekočih cenah
 1. OSNOVNA SREDSTVA - SKUPAJ - Združeno delo - Samostojno osebno delo - Prebivalstvo (stanovanja)
 1. 1. PROIZVODNA OSNOVNA SREDSTVA - Združeno delo 01 Industrija in rudarstvo 0101 Elektrogospodarstvo 0102 Proizvodnja premoga 0105 Proizvodnja naftnih derivatov 0107 Črna metalurgija 01 OB Pridobivanje rud barvastih kovin 0109 Proizvodnja barvastih kovin 0110 Predelava barvastih kovin 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0113 Kovinska predelovalna dejavnost 0114 Strojna industrija 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 0116 Ladjedelništvo 01 r7 Proizvodnja električnih strojev 0118 Proizvodnja baznih kem. izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0121 Proizvodnja gradbenega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 0123 Proizvodnja končnih lesenih izdelkov 0124 Proizvodnja in predelava papirja 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zgot. tekstilnih izd. 0127 Proizvodnja usnja in krzna 01 28 Proizv. usnj. obut. in galant. 0129 Predelava kavčuka 0130 Proizvodnja živils. proizvodov 0131 Proizvodnja preje 0132 Proizvodnja krmil 0133 Proizv. in predelava tobaka 0134 Grafična dejavnost 0139 Proizvodnja raznovrstnih izd. 02 Kmetijstvo in ribištvo 03 Gozdarstvo 04 Vodno gospodarstvo 05 Gradbeništvo 06 Promet in zveze 0601 Železniški promet 0602 Pomorski promet 0604 Zračni promet 0605 Cestni promet 0606 Mestni promet 0607 Cevovodni transport 0608 Prekladalne storitve 0609 PTT storitve 07 Trgovina 08 Gostinstvo in turizem 0901 Obrtne storitve in popravila 10 Proizvodne kom. dej. in ureja naselja in prostora 11 Proizvodne finančne, tehnične in poslovne storitve 12 Založniške in časop. založ. dejavnost in filmska iraJtotrija 130160 Lekarne
 41, 1 44, 5 51, 5 28, 0
 52. 2 52. 3 53. 7 46. 8 46, 8 73, 7 62. 4 71. 2 76, 7 69. 5 53. 3 52. 4 63. 4 55, 7 46, 0 31. 5 53. 7 49. 0 57. 8 59. 9 45. 1 49. 6 53. 2 46. 7 70. 2 44. 8 72. 3 70. 2 52. 3 51. 3 56. 5 42, 1 43. 0 63. 7 49. 6 44. 4 53. 1 56. 1 56. 5 60. 4 64. 9 65. 6 61. 5 68. 5 48. 2 7, 0 32. 6 62. 8 46. 3 28. 1 48. 7 36. 9 46. 2 34, 7 37, 6
 32, 9 34, 6 43, 8 28, 0
 38. 6 38, 1 36, 1 42. 8 43. 0 64. 1 32. 9 73. 7 39. 8 23, 7 43. 3 24. 4 31. 5 32. 4 26. 5 17. 9 29. 1 29, 5 36. 2 45. 7 23. 4 27. 1 34. 5 32. 2 55. 5 27, 2 59, 9 48. 4 38, 0 32, 9 30. 6 31. 2 17. 8 26, 0 28, 0 39, 6 50. 3 27. 0 31. 1 54, 6 66. 0 3, 5 14, 6 27. 5 27. 1 2, 7 26. 6 53. 2 36, 1 20, 8 31, 5
 29, 5 27, 4 15, 2 14, 1
 68, 7 68, 6 68, 9
 65. 5 69, 9 69, 9 44, 9 74, 1 87. 6 79. 6 65, 1 98, 5 92. 8 69. 7 70, 5 82, 0 73. 4 61. 5 41. 0 69. 1 59. 0 76. 3 72. 8 64, 5 66. 1 74, 5 52. 1 81, 0 82. 9 86. 9 87. 2 59. 4 71. 7 81, 0 61. 3 65. 5 82, 0 75, 9 63. 8 65. 2 68. 6 72. 9 68. 7 62. 7 67, 5 86, 9 77. 3 66, 3 13. 3 55. 4 73. 8 73. 5 69. 6 71, 5
 63. 3 73, 0 62. 4 67, 3
 31, 8 34, 2
 35. 5 33. 4 37. 1 40. 6 25. 7 0, 0 30, 0 0, 0 58. 3 62. 5 30, 9 54. 2 37. 4 30. 0 27. 6 47, B 43, 9 49. 3 31, 2 32. 2 26. 1 43. 1 49. 4 28. 6 53, 9 52. 3 46. 3 34, 9 48. 4 39. 7 50, 0 32, 9 23. 3 49. 4 34. 0 55, 4 0, 0 37, 7 32. 2 53. 7 85. 1 7, 3 31, 1 32. 0 21. 1 39. 8 34. 9 43, 4 33, 1 47. 3
 43. 0 53, 8 18. 1 52, 5
 74
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 TABELA XVI. Stopnje iztrošenosti osnovnih sredstev ob koncu 1980. leta v tekočih cenah (nadaljevanje)
 SAMOSTOJNO OSEBNO DELO
 Kmetijstvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrtne storitve in popravila
 1. 2. NEPROIZVODNA OSNOVNA SREDSTVA - ZDRUŽENO DELO 0902 Osebne stor. in stor. gospodinjstvom 10 Stanovanjsko kom. dejavnosti i i Finančne, teh. in poslov. stor. 12 Izobraževanje, znanost, kultura in informacije 13 Zdravstveno in socialno varstvo 14 DPS, SIS, DPO in drugi uporabniki družbenih sredstev h - SAMOSTOJNO OSEBNO DELO (osebne storitve in storitve gospodinjstvom) 13. CESTE V JAVNEM PROMETU 1. 4. STANOVANJA - DRUŽBENI SEKTOR - V LASTNINI PREBIVALSTVA
 Skupaj
 Gradbeni objekti
 Oprema
 Ostalo
 51, 4
 47, 5 78. 0 53. 1 42, 3 61, 9
 27, 3 27, 9 39, 0 29, 0 26, 9 28, 6 25, 3 61, 3 44, 2 26, 9 24, 0 28, 0
 43, 7
 43, 6 40, 0 29, 3 55, 0
 21, 8 21. 7 20, 0 19. 8 19, 7 21, 6 24, 6 55, 0 44, 2 26. 9 24, 0 28, 0
 69, 0
 69, 0 78. 0 68. 1 69, 3 65, 0
 53, 6 53, 4 58, 9 53, 4 56, 4 60, 8 32, 8 65, 0
 34, 1 34, 1
 31. 2 15. 3 51, 7 48. 4
 16, 3 13, 1 5, 2
 Družbeno bogastvo SRS ob koncu 1980. leta
 75
 LITERATURA 1. Gojko Grdic: Proizvedeno materialno bogastvo Jugoslavije, Ekonomist, št. 3 1965, Beograd 2. Marko Lozej: Knjigovodstvo osnovnih sredstev, Zveza računovodskih delavcev Slovenije, Ljubljana, 1976 3. Jože Lavrič: Kmetijska statistika, rastlinska proizvodnja, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1974 4. Dušan Miljkovič: Razvoj in stanje statistike nacionalnega bogastva v svetu, Zvezni zavod za statistiko, XILletni sestanek jugoslovanskega statističnega društva, Banja Luka, 26. , 27. in 28. maja 1976 5. Ljuban Stjepanovid: Bilanca družbenega bogastva Jugoslavije, socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za leto 1975, Zvezni zavod za statistiko, Beograd, junij 1982 6. Ljuban Stjepanovid: Metodološki pristop izdelavi bilance družbenega bogastva Jugoslavije, SR in SAP, Zvezni zavod za statistiko, Interni delovni dokumenti, Beograd, februar 1981, št. 3, leto 6. 7. Ivo Vinski: Ocena nacionalnega bogastva po področjih Jugoslavije, Ekonomski inštitut narodne republike Hrvatske, Zagreb, 1959 8. Dolfe Vogelnik: Uvod v socioekonomsko statistiko, Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča v Ljubljani, 1976
 Odgovarja direktor Tomaž Banov ec Urednik Primož Peinik Lektorica Joža Cakovič Tahničnt uradnik Anton Roje Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 Tiskano v 2501 izvodih, 1986 Uporaba in objava podatke«, v csloti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo SRS (5t, 4210 — 318/85 z dne 18. 6. 1985) je ta knjiga oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov
 _ n^-1 u