Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£0VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slouenec«
izhaja vsak dun zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku
Zlati magnet
Z zlatom obloženi osel prekorači tudi najvišje obzidje. Postavi namesto osla bistrega francoskega diplomata s stoletno tradicijo in prirojenim političnim instinktom, pa boš razume , zakaj pada pred Francijo trdnjava za trdnjavo, Nemčija, Avstrija, Madjarska, Anglija, zakaj se je pričelo rušiti tudi visoko obzidje, ki so ga postavili Rusi ob Visli, da se zaprejo od buržuazijskega upada.
Kmalu po stabilizaciji francoskega franka, ki jo je izvedel, ne meneč se za velike žrtve francoskega ljudstva, neupogljivi Poincare, moz kakršnega pogreša Velika Britanija v času vehke gospodarske stiske, se je pričelo stekali v Francijo zlato iz vsega sveta. Na koncu 1. 1927 se je.cenila slata rezerva Združ. držav na 108 milijard iran-■oskih frankov, rezerva Nemčije na 12, Anglije na 18 in Francije na 19.8 milijard francoskih frankov; med tem, ko je na koncu leta 1930 ostala zlata rezerva v vseh drugih državah na isti višini, se je francoska dvignila na 54 milijard franc. frankov. Do konca julija t. 1. je Francoska banka dvignila svoj zlati zaklad na 58.4 milijarde, samo v teku julija je zlato porast lo za 2.4 milijarde in v teku dveh tednov (od 24. julija do 7. avgusta) se je zaloga deviz, ki jo enakovredna zlatu, dvignila za 1.1 milijarde, to je od 25.5 na 20.6 milijarde.
Svetovno gospodarstvo je razrvano in hudi socialni iu politični prevrati grozijo državam. Zato so pričeli Francozi spravljati svoj denar iz inozemstva domov. Danes se v svojem zlatu kar du-šijo in živijo v dobi nadprodukcije kapitalov, kakor se n. pr. druge države borijo z nadprodukcijo »,ita; zlato, denar je kapital, toda, ako leži v blagajni, je mrtev. Iz drugih držav, kjer imamo n. pr. bogate naravne zaklade, vodne slapove, rodovitno temljo in rudnike, ki radi pomanjkanja denarja jstajajo pod zemljo, ali kjer se zopet radi zavoženega gospodarstva rušijo najsolidnejša denarna in industrijska podjetja kličejo na pomoč, nam uhajajo zavidljivi pogledi v podzemeljske zakladnice Francoske banke. Ta zlati magnet učinkuje z neznansko silo in je že privlekel v svoje območje tudi najhujše nasjirotnike Francije in njene zunanje j>olitike, od Nemcev, Avstrijcev, Angležev lo ruskih boljševikov.
Francozi tiščijo nogavico s cekini. Če kaj lajo iz nje, si to pustijo plačati z visokimi obrestmi — če n. pr. v Franciji lahko vnovčiš menico i VA % diskontom, stane zadnje angleško ]>osojilo -, stroški vred 7'A% — in tudi s koncesijami po-.itične narave. Dam ti, ako daš! Tega Francozom nihče ne more šteti v zlo, saj je posojevanje denarja vselej zvezano z rizikom — sovjetska revolucija je pobrala milijarde francoskega denarja in je Francozom v trajen opomin — in Francija je dolžna zmanjšati na minimum riziko svojih državljanov, ki posojajo tujcem svoje prihranke, sad trdega dela. Povsem upravičeno postavljajo tudi politične pogoje; nikdo pač ne bo posodil denarja zato, da bi mu ta s prav tem denarjem pripravljal zasedo. Ce zahteva Francija jamstva zunanje- in notranjejjolitičnegn značaja in skušn spraviti politiko svojih sosedov v sklad s svojo, dela to v smislu svojih demokratičnih tradicij, da zagotovi državam nn znotraj in na zunaj mir, ki je prvi predpogoj vsakega, posebno gospodarskega napredka.
Zato je pot v Pariz za vsakogar več ali manj pot v Canosso, čeprav pelje včasih, kakor sedaj Avstrijo, skozi Ženevo ,ali so jo diplomati kakor Angliji posejali z rožicami diplomatske tajnosti. 3. Norman Montague, guverner Angleške banke, je nedavno rešil Avstrijo finančnega poloma s posojilom 150 milijonov šilingov. Za kulisami jc seveda stal zunanji minister Henderson, ki je hotel rešiti Avstrijo francoskega objemu. Angleška banka je te dni odpovedala ta kredit — Bog ve, ali ni to eden izmed političnih pogojev, ki jih je stavila Francija za 5-milijardno posojilo Angliji? — in Schober se danes na vse kriplje poganja v Ženevi, da bi Avstriji izposloval novo posojilo. Francozi bo ga postavili pred izbiro: ali finančni bankerot ali preklic Anschlussa.
Nemčija je iskala pomoč |>ri Anglosuksih, g. Norman Montague se je odpravil k Hooverju, da mu podtakne načrt o moratoriju nemških reparacij, toda v Pariz je moral priti sam Stimson, ameriški zunanji minister, da pripravi Francijo na moratorij; pogajanja so bila tako trda, da so močno omajala prestiž Amerike in pozicije Hooverju v l.istni državi. MacDonald jo v naglici sklical konferenco državnikov v London. Ta se je razbila radi francoskega odpora In na podaljšanje kratkoročnih kreditov Nemčiji, na katerih sloni danes dobršen del nemškega gospodarstva, so v smislu baselskih sklepov žc pristale vse inozemske banke, razen francoskih. Angleški krediti Nemčiji znašajo 23% vseli inozemskih kreditov, lo jo 50 milijonov fun-tov. Anglija bi bila morala že davno te kredite odpovedati, da nistn priskočili tiu pomoč Angltšk. banki Francoska banka in ameriška Federalna rezervna banka s posojilom 50 milijon n funtov in r.dnj z enoletnim kreditom 400 milijonov doiarjev. Knj ho iz Vemčije, ko zapadejo šestmesečni kratkoročni krediti in ako bo Anglija prisiljena, odpovedali teh 50 milijonov, kakor je lo storila glede Avstrije? Tedaj bo treba trjeati zopet v Parizu in pustili ob strani Anschluss in revizijo vzhodnih neja.
Klonil je tudi ponosni Anglež, ki ga niti Napoleon s svojimi stru.r.niini legijami ni mogel uklonili, pnč pa je postni celo angleški jetnik, klonil je sicer pred frankom, toda pred francoskim lankotn Francozi so v teku tega leta spravili iz Anglijo okoli 4 milijarde frankov od svojih naložb; 'u dvi::.iiije se ji? pričelo kak - na ukaz, ko se je pojavila kriza v Nemčiji in se jc MacDonaldova vlada bolj odkrito zavzela *a črtanje nemških re-
m
Rekonstrukcija vlade
Dr. A. Kramer - gradbeni minister — Ivan Puceij - brez portfelja
Prisega novih ministrov
Belgrad, 2. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 2. septembra 1931 so postavljeni:
Ivan Puceij, bivši minister; Pavao Matica, župnik iz Bednje in dr. Avdo Hasan-Be-govič, državni svetnik. Dr, Albert Kramer,
za ministre brez portlelja: Kosta Timo- ! pooblaščeni minister v Pragi, je imenovan tijevič, bivši minister; dr. Ivan Paleček, ' za gradbenega ministra in dr. Dragotin bivši minister; Andra Stanič, bivši minister; 1 Kc^ič, bivši min. za pravosodnega ministra.
Vsi novi ministri razen gg. Andre Slanica, Ivana Puclja in dr. Ivana Palečka, ki so odsotni, so danes ob 16.30 prisegli pred predsednikom kraljevske vlade generalom Petrom Živkovičem.
Sprava med Vatikanom in Italijo
Katoiiška akcija se podredi škofom - Odpovedati se mora
socialnemu delokrogu
Rim, 2. sept. tg. Danes opoldne jc bilo objavljeno besedilo dogovora med Vatikanom in italijansko vlado v konfliktu radi mladinskih zvez Katoliške akcije. Dogovor določa, da ima Katoliška akcija v Italiji škofijski značaj in da je direktni) podrejena škofom, ki hod« imenovali voditelje teh organizacij. Za voditelje smejo hiti samo taki ljudje, ki niso pripadali strankam, nasprotnim režimu. Katoliška akcija se ne bo bavila s politiko in tudi ne l>» v svojih zunanjih organizacijah porabljala metod, ki so tradicionalno pri političnih
strankah. Zastava njenih organizacij mora hiti tri-kolora. Katoliška akcija dalje tudi ne bo smela ustanavljati poklicnih zvez in rokodelskih sindikatov. I)» sedaj obstoječe notranje poklicno sekcije bodo smele služiti samo za duhovne iu verske namene. Mladinske zveze bodo smele imeti članske izkaznice in podeljevati svojim članom posebne znake. Lokalne zveze sc ne hndti smele udejstvo-vnti športno in bodo tudi morale svoje zabave omejiti samo na vzgojite in verske naloge.
Francozi zahtevajo odpoved Anschlussa
Ženeva. 2. sept. tg. Danes popoldne so se so-stali na konferenco nemški zunanji minister Curtius, francoski delegat Francois Poncet, podkanc-ler dr. Schober in ravnatelj avstrijskega zunanjega ministrstva Hornbostel. Boj /.a izjavo, ki bi jo imel oddati podkancler dr. Schober jutri v evropski komisiji pri razpravi o načrtih za carinske unije, je zel« hud. ker zahtevajo francoski delegati, da poda dr. Schober odločno izjavo, du se knnennvcljuvn« odreka načrtu ncniško-avstrijske carinske unije, kar bo v Avstriji imelo za posledico Srhobrov odstop. Francosko zahtevo utemeljujejo s tem. du se more samo na ta način obnoviti mednarodno zaupanje zn obnovo evropskega gospodarstva in finančnih razmer. Cuje se, da je francoski delegat izjavil, da je vsa zadnja poostritev krize v veliki meri samo posledica omajanja zaupanja radi uemško-avstrijskih posebnih dogovorov, ki niso samo Franciji in njenim zaveznicam, temveč skoro na vsem svetu, razen Nemčije in Avstrije, povzročili največjo bojuzen.
Ženeva. 2. sept. tg. Navzlic dosedanjim veslom ni pričakovati, du bi Nemčija in Avstrija podali svoje izjave o carinski uniji pred razglasitvijo haaške razsodbe. Itazsodba se bo najbrže razglasila v Haagu v soboto zjutraj, dopoldne bo znana v Ženevi, n/ikar je pričakovati popoldne izjave Nemčije in Avstrije v evropski komisiji, potem pa bo zvečer na Svetu Društva narodov vprašanje končiioveljavno razrešeno. Obisk francoskih ministrov v Berlinu sc bo najbrže vršil definitivno 26. in 27. septembra.
Novodobni sodniki
Ženeva. 2. sept. tg. Ilaaško razsodišče bo razposlalo razsodbo v vprašanju nemško-avstrijske carinske unije v petek v 200 izvodih za Svet Društva narodov in za njegove delegacije potom letal, nadaljnjih 700 izvodov pa bo razposlalo raznim listom polom navadne pošte.
MacDonald se odločno brani
Svarilo delavski stranki
London, 2 septembra. AA. Danes so objavili odgovor min. preds. MacDonulda na resolucijo de-luvske stranke v Seaiiamu, ki ga poživlja, naj odstopi. V pismu pravi Macdonald med drugim:
Obžalujem zelo, da je vaš izvršni odbor, nr da bi poznal dejstva, sprejel resolucijo, ki ste mi jo sporočili. Naj je nesporazumljenjc še tako veliko, vendar morajo najbolj površni opazovalci, ki morda menijo, dn so se moji tovariši oddaljili od svojih načel, priznati, da so storili vse, da ohranijo življenjski standard brezposelnih na čim višjem nivoju.
Če razpravljate o teh stvareh v razmerah brez panike in poloma, se imate zahvaliti zalo edi-nolc meni in mojim tovarišem, ki so s svojo akcijo storili vse, kar so mogli. Če smo prisiljeni pozvali brezposelne, naj sprejmejo razmere, ki so za nje drugačne kot leta 1929, storimo to, ker jih želimo obvarovati pred poslabšanjem, ki bi bilo za njih zares tragična nesreča.
Možno je. da vam je Iežko lo priznati. Vendar je tako in boste lo v kratkem razumeli. Duh pisma, ki slo mi ga pisali jircd nekaj dnevi, je še vedno moj duh in želim vam ponoviti, da se prednjem v vaše roke.
Ker želim obvarovali velike maso In države resne nesreče, bom odgovoril nn vse resolucije
paracij ter poostrila protifrancoski kurz. Največje ponižanje, ki ga je mogel doživeli angleški luni. ji bilo, da ga je reševala Francoska banka z nakupovanjem angleških deviz. Velikega francosko-ameri-škega posojila ni prejela delavska vlada ne samo radi tega, ker kapitalisti neradi dajejo denar sori-alističnim vladam, temveč ludi radi svoje proti-francoske politike.
Na jeklena vrata Francoske banke trkajo danes že Sovjeti in Mussolini je v zadnjem času pričel zopet rožljati s sabljo, ker se francoski ministri niso odzvali njegovemu vabilu v Rim. Gospodarska stiska dozoreva v Italiji radi slabe letine naglo in Francozi lahko še malo počakajo, da jim tudi to jabolko pade v roke.
Učinki francoskega zlata so čudoviti. Za nas je dobro, da imajo to zlato v rokah prav Francozi, saj je Francija v resnici edina zaščitnica slovanskih držav; za realnega politika je velike važnosti tudi okolnost, da Franciji nalagajo takšno politiko njeni resnični inteteai.
šele potem, ko izvršim svojo dolžnost, iu nc po-|irej. Najsi bodi katerikoli nesporazum med menoj in mojimi pristaši, upam. da ste merjeni, du bi mi bilo zelo težko prekiniti krasno soglasje, ki je vladalo doslej med nami.
London. 2. sept. AA. Ker je ministrski svet snoči že končal razpravo o načrtu za Slednjo pri državnih izdatkih, je danes pozval parlamentarne poročevalce, naj mu dajo zakonodajno obliko. Ministrski svet jc davi nadaljeval razpravo o poročilu finančnega odbora in pričel proučevati davčne predloge. Kabinel je odločen izdelati čimprej in kar najskrbneje načrt za uravnovesenje drž. proračuna in gn predložiti že prihodnji teden parlamentu. Poročajo, da so ministri prav zadovoljni z dosedanjim delom in da bodo svoje načrte ohru-nili do predložitve v parlamentu, v največji tajnosti. O načrtu sp ve le toliko, dn temelji nn načelu enake žrtve jn da bo končiioveljavno spravil državni proračun v ravnotežje.
Demonstracije proti vladi
Ijondon. 2. sepl. AA. V industrijskih središčih na severu so bile demonstracije brezjioselnih proli vladi. Demonstracije so vprizorili in organizirali voditelji delavske stranke.
XV!. ZAGREBŠKI VELESEJEM
29. VIII.—7. IX. 1931
SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI UZORONISEJEM s specielnimi sedmi
Stavbarstvo
Hotel - hiša - kuhinja Prehranbena industrija Poljedelstvo Mula domača obrl
Ra/.slavn in spjpm volne in prediva Tekstil
Krzno in usnje Papir
Higijeuskn razstava
o. in
6. IX.
RAZSTAVA DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKE PLEMENSKE ŽIVINE
Z naproj kupljeno velesojmsko legitimacijo na jugoslovanskih železnicah in jadranskih parobrodih 50"/o, v sosednih državah 25—30®/. uopusla
Krst zastave Jadranske sftraže
Zagreb, 2. septembra. AA. V nedeljo une 6. septembra bo svečan krst zastave Jadranske straže, krajevni odbor II. v Zagrebu. Kmnica nove zastave bo Nj. Vel. kraljica. Na tej proslavi bo, sodeč po dosedanjih prijavah, sodelovalo ogromno število društev, nacionalnih ustanov in državljanov iz bližnje in daljne okolice. Radi pravilne organizacije vsega slavja so povabljeni zastopniki sodelujočih društev na sejo, ki bo v četrtek dne 3. t. m. v mestni posvetovalnici v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega župana dr. Srkulja.
Zagreb, 2. septembra. AA. Prometni minister je s svojim sklepom št. 71.327/31 dovolil članom Jadranske straže četrtinsko vožnjo na potovanju na proslavo posvetitve zastave Jadranske straže v Zagrebu. Popust velja /a vse vlake, razen orientekspresa ocl vštetega 4. do 8. t. m. do Zagreba, odnosno do one postaje, kjer potniki vstopijo v posebni vlak.
Prof. Moitiin ohso'en
Milan. 2. sept. Ig. Fašistično izjemno sodišče v varstvo države je izreklo danes razsodbo proti belgijskemu profesorju Moulinu in njegovim so-obtožeuceni. Profesor Moulin, odvplnik Albassani in študent Mnssi so bili obsojeni radi rovarenju vsak nu dve loti ječe iu se jim odtegnejo tudi državljansko častne pravice. Razpu tega bo profesor Moulin po prešinili kazni izgnan iz Italijo. Zelo pu sc jc »pazilo, ila jc bil oproščen soohloicncr Ernssati. ki jc igra' dvomljivo »logn kot fašistični vohun in tc vloge v procesu ni mogel zakriti.
Tragična smrt polk. Marinopoljshega
Soiija, 2. septembra. AA. Oh obletnici velike špijonažne afere na Bolgarskem pise list Novo vreme :
Dne 20. avgusta je minulo leto, odk.ir jc preminul odlični bolgarski častnik polkovnik Ma-rinopoljski. Ta dan so ga našli obešenega v /,i poru Gradalevske ceste. Polkovnika Marinopolj-skega so pokopali brez vojaških časti. Na njegovo ime so vrgli blato. Kdo je ubil tega odličnega častnika? Protokoli komisije o načinu njegove smrti so prazni. Javnost ve /.i podrobnosti in sn ji tudi znana imena krivcev. Zakaj nimajo lc-ti toliko časti, da bi javno izpovedali: .Mi smo ubili polkovnika Marinopoljskega. Sodite nas!
O tej aferi piše list Zarja : Zainteresirani krogi še vedno molče. Poročnik Krum Aleksijev jc prost. Andrejev jc v /;i|voru. toda \ zaporih ic dovolj mesta še za druge. Tjakaj spadajo tudi oni. ki so si to špijonažno afero izmislili in ubili bolgarskega polkovnika Marinopoljskega.
Strašno nevhtn v Dalmaciji
šibrnik, 2. sept. ž. Včeraj popoldne je pa lal po vsej severni Dalmaciji |>o šliriinesečni -uši zopel enkrat dež, ki ga je spremljala strašna nevihta. Med nevihto je treskalo in jp udarila strela v vojaško barako ter težje ranila dva slrnžirjn. V nekaterih krajih je padala ludi leča, debela kol oreh. V okolici Strdinn je toča uničila v desetih minutnh 30 vagonov vina. Vinogradi sn popolnoma un c»n Medlem, ko jp veter pulil stebla trt, je nevihta i- c nosila v velike daljave. V vasi Rupo jp odnesel vihar dva otroka, ki -la varovala prašiče
Zeppelin v Južni Ameriki
Pernambuco. 2. septembra. AA. Semkaj ic prispel zrakoplov Grof Zeppelin . Prispel jc iz Nemčije v |užno Ameriko v 71 urah. Za to pot je jiotrcboval 1930 leta 100 ur.
Nautilus v ledu
London, 2. sept. tg. Od Nautilusa . ki jo obtičal v lpdu. že 70 ur ni nobenih poročil. Vse /.voze s podmornico so prekinjene, in sicer, kakor s* domneva, radi atmosferičnih motenj.
Romunija štedi
Bukarcšt, 2. sppt. ž. Ministrska komisija ie pričela z doli za sestavo drž. proračuna za priti, leto. »Cuventul piše, du bo vlada zmanjšala proračun od 38 na 25 milijard lejev. Z redukcijo 13 milijard misli, da so ji bo posrečilo ravnotežje drž. gospodarstva. Finančni minister Argetoiunu namerava znižali davke, da na la način lahko omogoči plačilo vseli zaostalih davkov. Detajli o tpni proračunu še niso poznimi.
Prenočišča
Stanovanjski urad ua glavnem kolodvoru v l.jiUiljalii polrebnje iiujiiii /n slavnostne dni ver sob. ker bo naval tujcev ogromen.
Priglasi naj -c pri stanovanjskem uradu »d 7 zjutraj iln polnoči. Telefon st. 27211.
Stran 2.
»SI/1VENEC , <1no :i. septembra 1031.
Šlev. 11)8.
Španska vlada se pogaja
s sveto stolico
Sveta stoliea je zelo blagohotna napram republiki — Vlada se pogaja s Cerkvijo iz strahu pred naraščajočo anarhistično propagando
Ma;lrid. '2. s«-1>t. Dnevnik Infornuuion poroča, da se je. med papeževim nuncijem Tedesclli-nijeni in špansko vlado dosegel sporazum glede novega režima ločitve Cerkve od države v Španiji; Nuncij je priznal, ila so mnoge določbe konkordala iz I. 1851. ki priznavajo Cerkvi čislo nesodobno privilegije in so za Cerkev samo škodljive, danes nevzdržljive. Sv. stoliea sama je le po sili razmer trpela take določbe, kakor je na primer in. da je kralj oziroma vlada sama imenovala ne >111110 'škofe, ampak tudi skoro v-c župnike, ki so v Španiji kraljevski patronat. lako da je škof imel svobodo samo v imenovanju redkoštevilnih vikarjev. Preveliko je bilo tudi število kuiinuiških in dru gib častnih cerkvenih me-t, ki >0 se tudi podeljevala od krone in so odtegovala veliko moči od dušnega pastirstva, ki nu španskem sloji na '/redno nizki stopil i i. Sv. stoliea -ama rada vidi. du se tse to, kar je zelo krivo sedanjemu prekerneniii položaju katoliške katoliške vere iu Cerkve v spa-niji, čimprejc odpravi. I z tega se razlaga ludi, dn je nuncij oziroma sv. stoliea ves čas kljub velikim izgredom proti cerkvam in samostanom ter fra-liiasonskim napadom na vero zavzemala izredno potrpežljivo stališče in se je ludi ob izgonu kardinala primasa Segure zadovoljila s protestom. Sv. stoliea hoče dokazati, da nima ničesar proti republiki kol taki in da celo zeli lojalnega sodelovanja španske duhovščine c novo vlado, ki ima na vseh straneh veliko sovražnikov, predvsem med ekstreinnimi elementi levice, pod pogojem seveda, da l>o režim ločitve Cerkve od države slonel na principu dobrohotnosti i■ t ila bo preskrb-
ljeno /ii zadostni verski pouk šolske mladine. Ra-' zunie se, da sv. stoliea ne bo, ako se bo republika pokazala lojaltu> io dobrohotno, vztrajala tudi 110 na onih določbah konkordala, ki odrejajo obvezno 'Udeležbo občinskih in državnih organov pri raznih verskih sprevodih, kateri spričo zelo slabega religioznega in moralnega stanja moškega dela španskega prebivalstva itak o imajo globokega pomena. Sv. stolicu upu. dn >e lio katoliška Cerkev pud resnično svobodoljubnim režimom, oproščena spon trudieiunclncgii španskega iiionarhisticiiogu cezn-ropapizma. ki je največ kriv velikega propada verskega življenju v Španiji, na novo zaživela iu razcveielh. lako da bo kos modernim kulturnim iu socialnim nalogam, ki jo čakajo.
Vlada ud svoje strani sc je 1 zadnjih dneh pokazala jako tolerantno in odjeuljivo. Vzrok jc v tem, da so vodilni faktorji republike uvideli, 1I11 lii takozvani kulturni hoj proti Cerkvi samo pomnožil itak innugoslevilne sovražnike republike z •lesne in z leve. (lovori se. da tle je v razgovorih med nuncijem iu zastopniki vlade uredilo v principu tudi vprašanje civilnega zakona in pokopališč. Seveda ta vprašanja niso Inko velikega pomena kakor ona. ki se bodo morala načeli v nadaljnjih razgovorih. Med lenii vprašanji je glavno vprašanje cerkvenih redov, v katerem ulegue vlada zaradi prjtjska :svobodoiiiisi:lnega centra in le vice bili bolj inlruiisigetiliia. Krogi, lii si žele mirnega sožitja med Cerkvijo in državo v korist republike ter javnega mira in reda, pa veliko upajo od znane spretnosti nuncija Tedoschinija, du se
bo tudi to vprašani': za obe struni kolikor toliko zadovoljivo rešilo.
Da vlada išče sporazumu s Cerkvijo, je razumljivo. če pomislimo, ila sc sindikalistjčnu agitacija proti meščanski republiki nikakor ni umirila. ampak postaja vedno bolj ljula. Sindikalisti so skoraj po vsej Španiji potisnili v kol socialne demokrate, ki v javnosti nič več ne štejejo, dasi tvorijo v ustavodajni skupščini drugo najmočnejšo stranko. Lahko sc reče. ila II. inlernacionala tudi v Španiji leži na sinrlni postelji. Sindikalisti vzdržujejo posebno štrajk telefonskih delavcev po vsej drži.vi. V Barceloni so slavkujoči delavci zažgali nvlovoz. s telefonskim inuterijalom. V Coruui je eksplodirala bomba v poslopju telefonske direkcije in je poškodovala telefonsko centralo. Zelo resen jc položaj v Sarngosi. kjer so predvčerajšnjim orožniki zelo energično nastopili proli stavkujočiiu telefonskim delavcem, zaradi česar je drugega dne bil proglašen protestni generalni šlrajk vsega delavstva. Demonstranti so se vnovič večkrat spopadli ■/. orožnišlvoni. ki je moralo množico razkropili peš in nu konjih s silo. Vse banke, uradi in trgovine so zaprle. Sindikalisti so postavili okoli mesta straže, da zabranijo kuielskemu prebivalstvu prinašati v mesto živila.
Madrid, 2. sept. ž. Pnpeški nuncij je imel danes ponovno razgovor s predsednikom vlade Zamori). Pozneje je iz.juvil časnikarjem, dli pogajanja ugodno potekajo. V političnih krogih menijo, il;i je dosežen popoln sporazum in da se razpravlja Ic še o podrobnostih.
P
Sušak, 2. septembra. (Izvirno.) Po poročilih, I naj bi svoje avtomobile stavile na razpolago zn
i prihajajo z Reke, so že znane podrobnosti o pripravah mobilizacije vseli primorskih iašistov. ki se izvrši v soboto. Mobilizirani so vsi fašisti, vpisani v stranko, od 20. do <>0. leta. Shajališče jc pokrajina med Tagliamentom iu Piavo. Prevoz :et se bo izvršil s tovornimi avtomobili.. Fašistična povelja so zasebnim tvidkam poslala vabilo,
prevoz ccl. Ker se večina tvrdk ua prvo vabilo ni odzvala, je milično poveljstvo razposlalo drugo vabilo. \ ajc bodo trajale Iri dni, to jc v soboto, nedeljo in ponedeljek. Kakor poročajo i/ Rima, sc jili bo udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini.
Grozen pokol j medlndi in muslimani
Hujskači so komunisti -Vse trgovine mesta Cita gong izropane ■ Dva mriva, okoli sto runjenih - Plenilci in požigalci „delati" ves dan
London. 2. sept. Prvega seplembra je bilo meslo č'itagong v Bengalu ves don pozoriače klanja, plenjenja in ropanja ler požigov, ki so zelo razburili vso Indijo, čeprav je krvavih spopadov med Indi in Muslimani vajena. Topm gre za konflikt med lema dvema verama, A i je :nr:rl h,lihe dimenziji1 zaradi hujskanja tajnih komunističnih organizacij. ki ge zadnje taste zelo širijo /10 Indiji. Namen komunistov pri lem je, du Inde in Muslimane, potem ko so me Iseboj zadostno obračunali. iiailuvajo proli Anglelem in angleški oboroženi sili.
Povo I klanja je bil prepir med nekim muslimanskim policijskim inšpektorjem in nekim ind-skim mladeničem, ki je naenkrat inšpektorja zabodel in potem zbežal. Muslimanski poglavarji so nato takoj proglasili takozvani hartal. to je žal >-vanje z.a svojim ubitim sovernikom. 1'roli rolji in namenom roditeljev je muslimanska mnoiica, pozvana na miren sprevod, začela napadali indske 'rgovine in pa posamezne Inde. ,\ato so Indci orga-uizirali odpor in zaveli plenili muslimanske Irgo-vine. To je bilo brez dvoma delo tajnih hujskačev.
Množica trgovin ni samo oropala, ampak jili potem lwli zažigala, zlasti je divjala proli trgovinam z juveli. Mnogi trgovci so popolnoma uničeni, ker plenilci niso pustili nili koščka blaga r trgovini. Prizadeti so vsi trgovci, bo lisi muslimani ali "ndi ali Angleži, škoda, ki jn je napravita p'enil-tka tolpa, sc ceni na reč kot i00 milijonov v n ritem denarju. Množica pa se je obrnila tudi proli javnim poslopjem in uradom ter je po gotovo dobro premišljenem načrtu prerezala vse lelegrofične in telefonske rode, tako da se niso mogle lokalne Masti zmenili nili med seboj niti z drugimi me?ti »■ Bengaliji. Zato je tudi plenjenje in požiganje trajalo skoraj ves dan nemoteno. Tako je rse metlo preživelo res dan v nepopisnem strahu.
Neka kolona jc poskušala tudi napasti podružnico Mahaluksni banke, ki pod indskim imenom predstavlja interese hrilan-kih finančnikov. K sreči je banka bila zaslražena od inočuega oddelka policije. ki .ie množico vrgla nazaj. Banka ni utrpela
Nemiri v Španiji
Madrid. 2. seplembra. AA. Po poročilih iz Saragose so slavkujoči delavci postavili barikado z. miz in klopi in obmetavali redarstvo s kamenjem. Mnogo redarjev je hudo ali lažje ranjenih. Po kratki borbi pa so redarji razpršili manife--tunle in aretirali veliko število izgrednikov.
Haag. 2. septembra. AA. Slalno mednarodno od išče bo iinelo v soboto. 5. seplembra javno sejo iu mi njej razglasilo razsodbo o načrtu carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo.
Madrid, 2. septembra. A A. Po poročilu iz 'i,delilne je predsednik tamošnje delavske zveze /„iprosil predsednika španske vlade naj takoj pošlje pomoč, ker ho sicer oddelek komunistov vdrl v Cordovo. Telefonske zveze z Medellinn so prekinjene.
6 generalov v ječi
Madrid, 2. septembra. AA. Na zahtevo parlamentarnega odbora, ki je preiskal, kakšna krivda zadene razne člane bivšega španskega direktorji, ie vlada dala prijeli 6 generalov in iih internirati v vojaških "norih.
druge škode kakor šipe, ki so vso p bite. V' spopadih med Indci iu muslimani ler pozneje nieil združeno tolpo in policijo sla bi>i dve tvebi lih''*. okoli ICO pn je bilo ranjenih, med njimi nek puli-cij*ki nadzornih", dni policistu in en vajah'.
Evropci so takoj ob počelku nemirov zapustili • mesto in se vršili v trdnjavah v okolici. Proti rečeni je uspelo prit,tičali vojaštvo, ki je napravilo takoj red. Vse banke, javili, uradi, sodišču, šole in guvernerjeva palača so močno zastražene. Oblasl je ludi veliko oseb aretirala in upa, da je spravila pod ključ več voditeljev tajne propagande, ki namenoma povzroča te nemire.
Obvezno zavarovanje proti toči
Belgrad. 2. septembra. AA. Na podlagi zakona o zavarovanju proti toči z dne 10. februarja t. 1. jc dunavska banovina sestavila uredbo o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči na podlagi poslanih posevkov, ki naj bi jih plačali vsi lastniki oziroma obdelovalci zemlje v donavski banovini. To uredbo jc dunavska banovina predložila ministrstvu pravde v proučitev in potrditev. Cim bo uredba potrjena, bo stopila v veljavo. Vsekakor bo to šc v toku sedanjega gospodarskega teta, Dunavska banovina bo na ta način prva, ki bo uvedla obvezno zavarovanje proti toči.
Italija in Francija se pogajata
llim, 2. sepl. ž. V tukajšnjih političnih krogih .-r pcnOvno trdi. da i-> mornariška pogajanja med Francijo in Hali,jo stopila v končno fazo. Ta vest še ni poirjena. Popolo d'llalia -auio registrira vcsl iz Ženeve, da »0 se v krogih Društva narodov razširile vesli, da je francoska vlada poslala italijanski vladi noto o pomorskem vprašanju in da .-e je i-lališče Francije'precej približalo italijanskemu. Lisi pravi, da ne v e, koliko je na tem resnice. Tudi drugi italijanski listi prinašajo vesli United Pressa , da jo francoska vlada izdala memorandum, v katerem so podani predlogi za za-kijučitev sporazuma o omejitvi in redukciji pomorskega oboroževanja. Listi pišejo nadalje, ila je la memorandum francoske vlade že predan italijanski vladi. Znano je, da jc vosi o novem francoskem iik mora lnimi bila objavljena že v preteklem tednu. ki pa jo je pariški Malin demontiral. Fašistični li<-ti ponovno pišejo, da se bodo vršila irancosko-italijanska pogajanja nn sestanku med italijanskim in francoskim pomorskim strokovnjakom Masigliom in Ressiem, ki se že od |>onedoljku mudita v Ženevi. Tribuna poudarja važnost di-plomatske akcije zunanjega ministra Grandija v Ženevi, ki je že konferiral s turškim zunanjim ministrom Tevtik Ruždi-bejem in bo pri lej'priliki vsekakor izmenjal mišljenje tudi s francoskimi predstavniki o mornariškem vprašanju.
ženeva, 2. septembra. Tukajšnji mednarodni politični krogi so zvedeli, da so Irancoske delegacije te dni izročile zastopnikom italijanske vlade spomenico, ki vsebuje nove predloge za rešitev diferenc, ki obstojajo med obema državama v vprašanju razorožitve na morju, loda dnevna pogajanja se bodo vršila tako rednim diplomatičniin potom kakor tudi potom posebnih razgovorov v ženevi med italijanskim ekspertom Rossom in francoskim ekspertom Massiglijem.
Dunajska vremensko napoved. Oblačno. Deloma deževno. Toplo.
Šahovski turnir na Bledu
Bled. 2. seplembra.
Dnna.np din je bil dan hitrih odločitev, Že do 2 ic bilo končanih t> partij, ter jc bila saino partija Spielmann. Kashdan nadaljevana šc popoldne
Izredno žilavo sc jc danes boril mali Flobr s silnim Aljcbinom. Aljehin ni dobil iz otvoritve drugega kol nekoliko boljše posliranc figure. Flohr jc skrbno pazil, ila si ni napravil nobene slabe točke, ker je vedel, da bi bilo sicer hitro po njem.
Današnje partije ie zasledovalo mnogo oh- I Toda Aljehin "i odnehal ter ic svojega Irdovrat-
činslva, med katerim ie bilo tudi 17 dijakov, članov mariborskega šahovskega kluba, ki je napravil na liled ekskurzijo. Jasno jc, da tako številna publika n' mogla biti popolnoma mirna. Posebno glasni mi bili moislri, ki so končali svoje parlije in potem strastno analizirali svoje izgubljene oziroma dobljene pozicije. Najbolj temperamentno jc analiziral Kostič, ki je porazil Pirca. Niemcovič je moral ponovno prositi za mir.
Astaloš in Vidmar sta hitro remizirala. Otvoril« sta špansko igro, ki pa ni prinesla nobenemu odločilne prednosti. Z menjavo figur sla pozicijo tako poenostavila, da nc bi imelo smisla partijo šc nadaljevati. Zalo je bil remis že v 15 potezah.
Bogoljubov je izbral proli Maroczyju otvoritev, ki ni posebno na dobrem glasu. Maroczy je napadel takoj ob otvoritvi Bogoljubova, ki sc jc kmalu znašel v slabši poziciji. Končno jc Maroczy dobil kmeta in kmalu nalo je sledila še obupna žrtev figure od strani Bogoljubova, ki mu pa ni prinesla .sadov. Maroc7.y je krepko privcdcl partijo do zmage. Jako je Maroczy, ki se jc nahajal po stanju točk med zadnjimi, dobil eno partijo in s tem Bogoljubova, ki je bil dobro plasiran, potisnil nekoliko na/.aj.
Veliko veselje je napravil danes Pire Kostiču. ker jc izgubil. Pire je igral prehitro ter se jc po izmenjavi vseh figur naenkrat znašel v končnici, v kateri jc imel izoliranega kmeta, ki je bila izra-z'l,i slabost. Kostič jc igral ptašljivo in dobil ler l c m pustil Pirca na zadnjem mesto,- dočim ic tam z.acnkra! -isHaia na 6 mestu.
ne^a nasprotnika prisilil, da si jc oslabil kraljevo krilo. Ko jc moral Flohr to dopustiti jc kmalu odnehal in je slednjič spregledal šc lepo Aljehinovo kombinacijo, radi česar jc izgubil stolp. Toda tudi čc bi bil to \ idcl, bi izgubil, ker jc bil pozicijsko mnogo slabši.
Colle sc jc branil proli Tarlakovcrju z Aljehinovo obrambo. Napravil je lepo kombinacijo in žrtvoval kmeta, nakar pa ni dovolj precizno nadaljeval. Svojemu nasprotniku jc dopustil, da je prešel v končnico, ki jc bila zanj izgubljena. Tar-takover jc končnico dobro igral, dobil svojo partijo ter sc poslovil od zadnjega mesta na tabeli.
Niemcovič je doživel danes žc četrti poraz. Njega silno moli nemir, ki jc bil danes pasebno velik. V težki poziciji proli Stoltz.u je napravil napačno kombinacijo in mladi Šved jc hitro obrnil partijo v svojo korist. Zelo žilavo in lepo sc jc boril Kashdan proli Spielmannu, ki jc radi napake Kashdanovc dobil kmeta. Vsi so smatrali, da jc Kashdan žc izgubljen. Toda Spielmann nastale končnice ni mogel dobili, ker so bili na deski različni tekači, kar jc Kashdan virluozno izkoristil. Pn tija je ostala remis.
Slanjc po 8 kolu jc sledeče: Aljehin 7'.', Spielmann 6, Bogoljubov, Vidmar 4'.;. Kashdan. Kostič 4, Astaloš, Flohr, Maroczy, Stoltz in Tar-takover 3' '■, Colle in Niemcovič 3, Pire 2,'š,
Jutri sc vrši deveto kolo, v katerem bodo igrali: Vidmar : Spielmann, Colle : Aslaloš, Nicm-oovič : 1 artakov ei, l'irc : Stailz, Flohr : Rosik', Bogoljubov : Alichin-
izvoz iz Slovenije
Zbornica za TOI v Ljubljani jo za zborovanje, gospodar,-kili zbornic v Belgradu pripravila podatke
0	prognozi izvozu s področju nu-,, banovine v dobi
1	I I. septembra UMI do 81. avgustu 1082. To pro gmzo je sestavita zbornica na pt/UIugj obsežno izvedene ankete.
Uvodoma ugotavlja zbornica, da vlada v izvozni trgovini negotovost. Vsak trenutek lahko pridejo iziieiiadcit.ia, ki mi zlasli na dnevnem re lu • sred-nje evropskih državah. Izredni gospodarski ukrepi zaradi vsesplošne krize vplivajo 1111 ugodno trgovino držav 111 trgovsko pogodbe v tem oziru mini in.' dajejo dovolj zaščite.
Po-le.llce so z.11 naš izvoz dvojne: zmanjšujejo se količine izvoza in krči se izkupiček zu prodano blago. Producelil mora predajati pu izredno nizkih cenah iu nima skoraj nobenega haskn od pladnje. Vsekakor nam je v bodoči sezoni računali z manjšim izvozom kakor doslej. Nazadovanje vurjru po pc-aiiieznili panogah cd 20 do 50%. le par panog pričakuje, da bo izvoz ostal na Iclošiiji višini. Izvozno trgovino pa kvari veliko število nepotrebnih posrednikov in bi bilo umestno, da se čimprej izvede sindikalna organizacija izvozne trgovine, V I kolikor se sploh mole vnaprej kaj ugotovili, je položaj sledeč:
Slovenija izvaža otrobe in krmilno muko (400 vagonov za I milj.). Letinu fižolu zaradi vročine ni posebno zadovoljiva, posebno na Gorenjskem ne. Tudi so .izgledi na ceno v izvozu zaradi nizkih ponudb iz drugih držav slabi iu se računa z nadaljnjim padcem ccn. (Cenitev izvoza je 70 vagonov za 1.5 milj.). Na krompir ji: zadnje deževje ugodno vplivalo ler se računa, da bo kvalitativno letina dobro uspela. Od svojega prebitka bo Slovenija lahko izvozila večje količine v južne kraje in Italijo. Izvoz sadja cenijo 200 vagonov svežih sliv, 2000 vagonov namiznih jabolk in 50O vagonov niošl. nili jabolk. Posebno dobro je rodilo sadje v ljutomerskem in ptujskem okraju, ob rogaški železnici in v Savinjski dolini. Konkurenca pa bo našemu izvozu velika. Vrednost izvoza sadja cenijo nn 50 milj. Din, ker ho lo cene v splošnem iližje kol lani. Orehi bodo dali prav dober pridelek. Izvoz cenijo na 100 vagonov zu (>.5 milj. Vinska Irgalev bo, kolikor se sedaj du presodili po množini večja, kvalitetno pa slabša. Zaradi velikih zalog vina je nastopit padec cen. Po sedanjem stanju sodeč, so hudo prodajala prvovrstna sortirana v ina pu I-S f >i 11 za izv oz, mešana !> Din in ceneje. Obremenitev vina |u notranjih davščinah dosega že km>% iiii-Imiiio cene blai;«. Treba bi bilo povečali izvozno premijo.
Zaradi tiluljc krmile tetine bodo živinorejci morali zmanjšali stanje živine. Za izvoz ne kaže dobro kljub novim pogodbam z Avslrijo in CSH. Važno bi bilo, da se doseže otvoritev direktnega izvoza v Francijo. Za našo živinorejo je važno, da -e po predlogih zbornice zagotov i neoviran izvoz ler odpravijo težke takse. Eksport kranjskih klobas s" bo skrčil, O izvozu mleka, skute, suinluiic in sir.i ni več govora. Izvoz jajc ua sever je zelo popusiil. Najvažnejši ivg je poslala Italija. I/.voz nazaduje zaradi slabe kakovosti blaga iu pomanjkanja kontrole kvaliteto. Cene so v izvoz.ti parile na 7'.ti do 800 Din za Zflhoj. Najnesigiirnejši kupec je Nemčija. Izvozne količine kr.žuhovino so letos zara ti blage zime znatno manjše, cene pa so padle.
Za les pride v prvi vrsli v poštev llulijn. N.išii lesna produkcija se šc ni dovolj prilagodila zahtevam prekomorskih tržišč in polovica produkcijo se sploh ne da drugje predali, kakor v Italiji. Deloma je naša pozicija posebej priia^oi1efltf"ilulijaii. »kini zahtevam, deloma pn jo izdelava pomiinjklJiOi in lako blago vzame le 'Italija. Sem spadajo pre.1-vsem tesani tramovi. (12.000 vagonov letno.) Izvoz, rezanega lesu bo ostal na lanski višini. Pri i/.vi./.u drv se pričakuje izboljšanje, ker je b la Iclos produkcija manjša. Industrija upognjenega p diišlvn beleži veliko padanje izvoza. Dravsko dobilo. Ivi I izvužu mnogo losu na Madjarsko, zadevajo težko madjarske devizne in valutne odredbe. Izve/, rezilnega lesa in lesnih izdelkov v pristanišča Sredozemskega morja je silno otežkočen zaradi romunske in v manjši meri ru-ke konkurenci". Ve |uo jasneje postaja, da izgublja Jugoslavija sv .jii sinu; tržišča, kur je usodnejše od same krize. Organ zacija izvoza je pri nas pomanjkljiva iu žil v-.i prizadevanja v svrho organiziranja produkcije in skupnega izvozu niso imela uspeha. Izvoz t-lrojilnilt ekslraklov bo nazadoval. Industrij« umetnih giriit! je popolnoma nslavlln izvoz. Industrija aluminijevih polfnbriknlov izvaža aluminijev oksid in aluminijev hidrat (5'Kio Ion za II milj.). Računali le nadalje nn izvoz kleju za 7.b milj. in 500!) Ion ki sine moke zn 2.4 milj. Din. Železna industrija pričakuje, da bo mogla izvoz svojih specialnih izdelkov vzdržati na svoji dosedanji višini. Glede izvozi elektrod in anod je položaj zelo negotov. Industrija bučnega olja je prizadeta radi uvelbe kontrolnih taks, katerim so se pridružilo v zadnjem mesecu uvozne carine na bučno semenje. V Avstriji, ki je glavno tržišče d\ bučno olje. je oslnl položaj neizpremenjeii. Industrija laneiiega olja ie zaradi uvedbe kontrolnih Inks ustavila obratovunje zu izvoz. Cinka bomo izvozili ^vti Ion za 12 mili. Cene .-o kalaslroraliio nizke. Papirna indu-irijn se bori s ležko inozemsko konkurenco in b i izv 1/, dosegel komaj polovico lanske količine. Večini domačih )>odjelij je opustila izvoz in reducirala produkcijo. Izvoz lepenke bo kljub povečanju konkurence oslal na lanski višini. Steklarska industrija izvaža na Madjarsko, v Orijenlu pu ji konkurirajo Uusi. Slamnikurska iu klobučurska industrija o v zadnjih lotili izgubila iržišča. Iltnelj.-ka Ielina ju kvalitativno odlična. Od pridelku 750 Ion gre v izvoz 118",',. Industrija einajlirane posode računa z nazadovanjem izvoza. Usnjarska industrija je otne. jila proizvodnjo in se tudi v izvozu iidejslvnje »rimo v majhnih količinah. Poljska, ki pride do-h i največ v pošlev. je odpadla. Izvoz svinjskih k< ž je takorekoč skoraj povsem prenehal. Izvoz premoga je oslal na lanskoletni višini. Izvoz svinca trpi zaradi velikega padca cen. • t
Cehi premagali Italijane
Dunaj, 2. sept. tg. Pred 28.COO gledalci je bila danes uogomelua Ii kino med Juvenlusom iz Torinu in praško Sparlo. Sparlu je z.nirigulii s (1:1),
POKRITJE s „SSL0H!T"
azbcstno-ccmenlnim škriljetn izvršujemo do uudaljnega z. ozirom nn splošno denarno krizo proti primernemu dolgoročnemu odplačilu, luko du s lom omogoči 1110 v.sukoniur nabavo le v rslr izredno trpižne, ognjuiarno iu lahke kritine.
N sa pojasnila in proračune na podlagi nam poslanih skic dajemo brezplačno.
Jimr Si^S LJUBI ANA
2HSAIUKUVA CLS1A 33. — Telefon 2<J