»ermft No. 720) KBtSor. Sy IS* Act ol OcloL« ft, 1917, oa til« at tfc* Fort Office of CicTeiuJ, Ohio. By order of the rresicW ^ 9. Barleson, roatoauter Cm. 3 J? ONLY SLOVENIAN DAILY v I *** NEWjrORK AND CHICAGO fiEST MEDIUM TO REACH 180.000 ^UNS IN U. S., CANADA SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOS EQUALITY ' Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. rp Mt "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) MAY 13th, 1922. ŠT. )N0.) 111. GEORGE ŠE VEDNO UPA. Entered ag Second Claa* Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Rusija za delno pri Posamezna številka 3c. ON 1E J? VEDNO OBOTAVLJA PRIZNATI, DA Wr®WNCA SKLICANA ZAMAN. - PRI-SESTAVO KOMISIJE ZA PROUČITEV ^ POLOŽAJA. viz 19 . maja. — Ministrski predsednik Poirrcare je \ p 10 P°tr(lil svoja naročila z ozirom na posto-aj^ ^ar(-houa v Genovi. Kot se razume, je naročil no !]{y/ailCo?ke delegacije, da ne sme imeti z Rusi ab-nju j ene8& opravka. Povedal mu je tudi, da se po %a.a.ncoske vlade z nadaljevanjem konference ne ' maja. — Genovska konferenca je danes 1 sp0r 0 uPanje, da bi prišlo do kakega gospodar-'iciaZUma z rusk° vlado. O tem so vse delegacije K a včerajšnjega ruskega odgovora edine. znanje privatne lastnine. ! ^isel tta medsebojen sporazum glede pakta pro- ki naj bi trajal deset let, se je kot posle- da sprejme dekret, glasom kate- Moskva, 12. maj,a. — Kot se javlja, je sovjetska vlada pripravila dekret, katerega too danes predložila vseruskemu eksekutiv nemu komiteju za odobritev. Ta dekret določa priznanje privatne lastninske praivice v denarju, v industrijalniih in poljedelskih produktih in do gotove mere tudi v zemljišču. Ta odsek, ki ima pravzaprav moč parlamenta, se torej prosi, da napravi zakone, glasom katerih l»sn/i snrpipta na ilrmuTonoiM ''A . , ugibal, da-h je mogoče, da se v teh razmerah dobi 1000 novih naročnikov. Mi pravimo, da je to mogoče, samo da se vsi oprimemo dela. Res je, časi niso najboljši, pomisliti nje tekstilnih tovaren v sovjet 'pa moramo, da šteje Cleveland z okolico nad 30.000 Sloven ski Rusiji na podlagi sodelova- ' * ' w ~ • " • - nja z rusko sovjetsko vlado. Gla som načrta naj bi američki delavci potom podpisovanja 10-do- glaisno sprejeta na konvenciji ''A malgamated Clothing Workers" v Chicagi na včerajšnji seji, katere namen je vtorizati obratova Na justični department se je obenem stavilo vprašanje, da li misli, da bi se. lahko nastopilo proti nameravanim kombinacijam na pod'laigj Shermar: vega ali Claytonovega zakona. Namestni justični tajnik Goff no v Rusiji protekcijo le v toli-!se ie.dane^ izrazil, da ne more ki meri, kot da bo protektiralo |podati "i!kake«a komentarja, lastnino Rusov v inozemstvu. larskih delnic preskrbeli en milijon dolarjev kapitala in tehnično izvežibane delavce, ruska sovjetska. vlada pa bi preskrbela tovarne, masinerijo in pa surov materijal. Samuel Gompers je nsproten temu poskusu, toda obenem pravi, da jim je dano na prosto volje, da izvedejo svoj načrt. "Seveda glavna odgovornost le ži na uradnikih, ki hočejo odpeljati ameriške delavce v Rusijo," •pravi Gompers. "Seveda, ako Hočejo napraviti kapitalističen sporazum s sovjetsk0 vlado, je to njih stvar." Kct se poroča, je Sidney Hill, predsednik "Amalgamated Cloth 'H jena komisija ekspertov. Rusija naj bi ob- bi se napadov in propagande, ostale državo W]? istotako zavezale, da jo medtem časom ne Vv] e'.in tudi ne bodo širile propagande proti tega je dal Lloyd George razumeti, 6% a,nadaljevati z razmotrivaniem raznih evron-vPrašani, ki so nrišla pred konferenco, med Vv,?0r Poljsko in Letvinsko radi Vilne, po- j Gal lciii in še več drugih sporov, kjer se gre za a nar°dnostnih manjšin. 'a " ""^a načrta bi' ruske- ,/K^tiz predsta,v h HUsi7 m iz.pred-% . Je- Komisija bi tia tri ■ VH 1 se vsaka dr-^ 'b0 SWenila lU1 A I v' W T dele' na.i [>ita Tavanje vpra-in pa p"- 6 z Rusijo, \ —da na posebno 6s ^ a v6ri so bo vzt-omenjeiu. Poročilo CJlnjene ^ v jft ^iti zave se na" < Vtvo (!a svoje ' ^ nai te]' komisiji izjav a-^iWa prea > se dalo A'0 ^0Jfshi^onska •jv»l]n,a s predlo- sta dve taki pogodbi že sestavljeni. Francozi s'o nekaj zadovoljni, ker so se njih napovedi o brez- Pravica lastovanja poslopij je o-mejena le na mala poslopja. Glasom dekreta bi bile tudi vse trgovske pogodbe predmet zakoniti regulaciji. List ''Ekonomsko življenje" pravi: "Namen tega dekreta je omo-cročiti sodelovanje sovjetske Ru. sije s kapitalisti Evrope in A-merike. To ni samo demonstraci. i a za izjalovi] a jočo genovsko konferenco niiti za kako tako kon ferenco v bodočnosti. To je korak, ki je namenjen, da se utrdimo v gospodarskem oziru, da konsolidiramo našo delo, in da damo našim tnpiteljem v sovraž nih taborih garancijo za njih pri zadevavnje • v prilog medsebojnega dela z nami." 'Z ozirom na predlagani zakon uspešnosti konference izpolnile, j 7ie(je kmečkih posesti pravi isti toda navzlic temu se obnašajo 5a jliet: ko prijateljsko napram nadalj-| "Mj moramo priznat!, fla ia nim Lloyd Geor|?eovim predlo- ?alkon zdaleka ni idealen. Je ko- gom. Oni so za komisijo, ki naj rak nazaj v tem, da konsoliduj: s predlo raztnov^j,. 'na država ne .p i >Sovje'ki do- l| V8i;atlJu. da bi a- KVli>ako bi Po ^onference Hodih sklePanjem s sovjetslco „ ;°*Nbe? s ^SnVe-širne ves- bi proučila ruski položaj, toda majhna kme&ka posestva, toda zahtevajo, da se Rusom ne do-j pomagal jih bo zediniti v med-voli, da bi imeli kako zastopstvo jsebojnem delu in preskrbel mož-pri konferenci. i nOst boja proti gospodarskemu Ako se položaj temeljito ne !z.! nazadovanju." premeni, je ja!ko malo prilike, da bi se taka komisija dobro obnesla, kajti Rusi izjavljajo, da bo do vztrajali na svojem principu reprocitete, to je, da nikomur ni česar ne dolgujejo, a da tudi Ru. siji nihče nič ne dolguje. ker še ni prejel besedila senatne in« Workers" dobil od sovjet-resolucije, tcda od drugih urad-1 skih oblasti že podobne informa-nikov just.ičnega dep.artmenta se'Cije o koncesijah za nameravano '"e ^vedelo, da se bo upeltyo pre- i godvszetje, ki bo obratovalo ns iskavo, akoravno se na druyi zadružniški podlagi, strani ne podvzelo še nikakih ko rakov, da sepre>v;eči. stvoritev.no vih jeklarskih trustov. La Follette napada nove truste. Senator La Follette je v sena. tu ostro napadel predlagane kom binacije jeklarskih interesov. "Namen teh spojitev je lasen," je dejal. "Pomeni namreč, da bo izginila še tista maia kom peticija v jeklarski industriji, kar jo je bilo do sedaj, in da b'o nastal položaj, ko se bodo določale cene jeklarskim [zdelikom na podlagi monopola brez bojazni, da jim kdo pride (»o La Follette je opozoril na dej stvo, da se je vrednost delnx jeklarskih družb, k; se imajo ^družiti pričela višati že ob samih vestih, da pride do konsolidacije, kar je dovoljen dokaz, da spojitev pomeni odpravo vsake kompeticije in nastavljanje monopolističnih cen. MORSKI VOLKOVI NAPADLI RIBICE. San Diego, Cal., 12. maja. — Ribiči, ki so se danes vračali iz sp'odnje Californije, poročajo, da so jim veliki merski volkovi povzročali velike neprilike. Ob neki priliki so morski volkovi s tako besnostjo napadli njih male čolne, da so jih morali zapustiti ter se podati na večje čolne. --o-- BREZPOSELNOST SE NIŽA. Washington, 12. maja. — In-dustrijalno stanje Sirom Zedinje nih držav se tako naglo obrača na bolje, da se je urade za preskrbo dela, katere se je odprlo kot posledica zadnje brerposel-riostne konference, pričalo zapirati. — Dr. St. Clair Grove Št. 98 W. O. W. priredi prihodnjo nedeljo. 21. maja prijateljski večer v S. N. Domu. Rudnik dinamitiran. tj \Sc Rusija in Vatikan. Rim, 12. maja. — Danes se je vrnil v Rim posebni papeški od-poslanik na genovski konferenci, monsignor Pizzardo, ki se je izrazil, da je zelo zadovoljen s spre jemom pri raznih delegatih. Piz.. zardo je izjavil, da je bil njegov glavni namen na konferenci to, da bi se države v pogajanjih z Rusijo ozirali tudi na versko vprašanje. Z Rusijo samo ni prišlo v tem oziru do nikakelga sporazuma, je izjavil Pizzardo. -o—-- POLJS.KO-ITALIJANSKA POGODBA. slučaju Kot raz- a a' s za se- se govori, Genova, 12. maja. — Poljski zunanji minister Smirmunt in pa italijanski zunanji minister Schartzer sta danes podpisala \ vkrcanje na parnike. 12 RUDARTEV PRIJETIH. Pittsburg, 12. maja. — Danes je bilo pripeljanih v okrajno ječo 12f rudarjev, ki so bili aretirani po dinamitiranju Peterman rudnika, ki se nahaja v Penn občini. Obenem se poroča, da so štrajkujoči rudarji priredili pri Sdhenckovih rudnikh velike demonstracije. Rudnik Peterman ni obratoval odkar se je pričela stavka, medtem rudnik Schenck obratuje še vedno navzlic štrajku. Napram prijetim rudarjem se ni naperilo še nobene obtožbe, toda iz šerifovega urada se poroča, da se b'o pred podvzetjem kake nadaljne akcije vse izprašalo. KONCERT GODBE "BLED" trgovsko pogodbo. Ena točka iste pog'odbe določa, da se morejo poljski izlseljevanci v Ameriko, posebno oni iz Galicije, mesto Gdanskelga posluževati Trsta za Včeraj je bilo sklenjeno, da bo naša slovenska godba "Bled" jutri ob drugi uri popoldne igrala pred Slovenskim Narodnim Domom. To bo prost koncert, na katerega je vabljen vsak Slovenec, kajti program je odbran tako mojstersko, da naj ljubitelji godbe ne zabijo na to izredno in prav redko priliko. Kaj enakega se še nj dogajalo v zadnjih letih, t0 je nekaj nenavadnega za nas Slovence v Clevelandu. Godba "Bled" ne prihaja pred nais z malenkostnimi narrteni ali s kako enostransko željo, ampak iz pravega videka dd?nano resnico, da je zavest teh godbenikov povzdigniti umetno godbo in njeno cenitev — med našim slovenskim narodom v Clevelandu. To se je opalžalo že ^zadnji dve leti, ko se stremljenje te skupne celote nagibalo proti tistim nagibom, kjer gmotndst nič več ne nadkriljuje le samo materl-jalnost, ampak stremi preko tistih mej, kjer tudi duša uživa in ''spravlja svoje predragocene vi- zitke. Zasledilo se je tudi to, da so bil; naši godci prevzeti z enot no mislijo, kako se spopolnij0 in približujejo perfektnosti predpisanih obligacij, katere vsebuje vsak posamezni inštrument. Kdor je obujal pozornost pri zad njih nastopih, zaznamovati je moral rapid no napredovanje ter približevanje k zaželjenemu cilju. Naša slovenska godba "Bled" je ena izmed tistih redkih skupin, katera se je do sedanjih časov takorekoč obdržala sama-za-se; bila je med nami, živela je sikromna. toda žilava in utrjena. Le posamezni član; so ukrepali o njeni usodi, narod pa še gledal ni njo. kakor da je domača orga. nizateija, da je njemu v ponos in v spletni vgled. Morebiti je kateri izmed te male skupine mislil o'tem, toda je molčal, kajti zavest, da je umetnost le ena ln težko dosegljiva, ga je premagala, da je šel preko malenkostnih pomislekov in vsakdanjih (Dalje na 2. strani.) cev — torej je mogoče. Priznti se tudi mora, da je od tega števila 97$ samih delavcev — Enakopravnost pa je delavski list — ga lastujejo in piše v njih korist; ali je potem nemogoča stvar dobiti 1000 novih naročnikov? Odvisno je pač od nas vseh. Ako spoznavamo kaj lastujemo mi delavci ako se zavedamo, kako naš dnevnik naš narod potrebuje za napredek naših naselbin, potem je število 1000 še premajhno, ter z našim delom jih lahko pridobimo še veliko več. KOLIKA KORIST BO ZA NAS VSE? List je učitelj in voditelj naroda. Ako je list nazad njaški, je napredek absolutno nemogoč, narod tava v temini in podleži ga izrabljajo v svojo korist. Vse kaj dru-zega pa je, ako ima delavstvo na svoji strani SVOJ LIST Ima na razpolago orožje, da se lahko bori proti svojim izkoriščevalcem. Zgodovina develandskih Slovencev lahke veliko pove. Bili so časi, ko je samo en listič šopirno "ro-nal" po naših hišah, pisan v najnazadnjaškem smislu. Napredka v naselbini ni bilo. Delavci so ustanovili svoj list Danes je vse kaj druzega. Delavci so ustanovili svoj list in danes žanjejo sad svojega truda — naselbina se je povzdignila in danes lahko rečemo, kar prav lahko — da smo v resnici napredovali, kar brez svojega lista bi ne bili. ENAKOPRAVNOST MI' J DOSEŽE VSAKO HIŠO. t * 5 Na napreden časopis mora biti vsak naročen. Te je sveta dolžnost vsakega, kateri se je otrese! mračnjaštva; bodi agitator za ono, kar spoznavaš, da je ne samo tebi, ampak v korist splošnosti. Ravno raditega se vrši sedanja kampanja. Ni to samo dovolj, da gredo na agitacijo samo naši zastopniki. Ne! Agitatorji moramo biti vsi in vsak. NAŠA KULTURNA DRUŠTVA. Vsako kulturno društvo naj piše na upravo tega lista, da dobijo naš list brezplačno. Dolžnost istih tudi je, da podpirajo list, kateri deluje za njih napredek. Potrebno je, da je naš list oficielno glasilo vsakega kulturnega društv;» Ne zato, da vas vabimo za svoj dobiček, pač pa za dobiček vas samh, ker naš list je na jbolj razširjen, je vaš list,kate« za VAS deluje, za vašo korist. Pri vsakem kulturnem društvu so samo napredni in inteligentni rojaki. Pri vsem tem so vseeno še nekateri nekoliko ozkosrčni, da se popolnoma ne zavedajo, da je principielno njih dolžnost, da se združijo z vsem onim, kar je napredno, ker le v tem smislu bo uspeh zasiguran. Priporočajte naš list na društvenih seiah, izvolite si agitatorja pri vašem društvu, katerega dolžnost bo, da razširja med članstvom naš dnevnik. NAŠA PODPORNA DRUŠTVA. Podporna društva imajo povečinoma svoja glasila. Seveda, s tem ni rečeno, da nimamo prostora za njih. Ravno narobe. Mi želimo skupne kooperacije s kulturnimi društvi kot podpornimi; list imamo na razpolago enim kot drugim, ker spoznavamo, da le v skupnosti lahko kaj napravimo. Mi prav radi poročamo v novicah o vaših prireditvah in v splošnem vam gremo v vsakem oziru na roko. In naša samostojna društva? Ako želite več novih članov v društvo, oglašajte v našem listu — na prihodnji seji izvolite naš list kot uradno glasilo vašega društva in bodite zagotovljeni, da se bo vaše društvo povzdignilo v članstvu in napredku. Vsa podporna društva vabimo v svoj delokrog; izvolite na prihodnjih sejah agitatorje za naš list, kateri naj agitira za naš dnevnik. KAMPANJA ZAENKRAT SAMO ZA CLEVELAND IN OKOLICO. Kampanja se zaenkrat vrši samo za Cleveland, Collin-wood, Newburg, Nottingham, Nobel, Euclid, West Park hi West Side. To pa zato, ker 1000 naročnikov dobimo lahko v teh okolicah in ko bo kampanja se tukaj izvršila, potem se bo napravila kampanja po drugih naselbinah, kjer prebivajo naši rojaki, kjer je na šlist že močno razširjen in nerazšir- (Daljo na 4. utruni.) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" MAY ^ B— ^ 1 ^m — - —___ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND doLIDATS IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned aid Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B'jainesa Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: .............1 year $5.50. 5. mo. $3.00. 3 mo. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $2.00 $3.50 By Carrier ......... Cleveland. Collinwood 3 mo. $2.00. United State« ......................1 yenr $4.50. 6 mo. 2.75. S sno. S2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. Lsstuie in izdaia era Americko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. «418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredniitvo. ne noravniitvo. CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) MAY 13th, 1922. ljudstva. Abraham Lincoln je bil odvetnik, in celo naš slo-!|-J,lcieh- Kristjani, izdani od svo-venski Prešeren, najbolj ljubljeni sin slovenske Muze, je J'h lastnih voditeljev, pretepani bil "pravdni dohtar". do smrti. Potem pride Nikolaj pretepač, katerega grozodejstva so tako številna, da jih moj razum ne more obdržati." Tako gleda Tolstoj, noseč v svojem mišljenju in spominu zgodbe ruske zgodovine, preko povesti groze. To zgodbo bi si morali zapomniti vsi tisti, ki kritizirajo sc- OB TEDNU, Premogarski štrajk zaključuje z današnjim dnem svoj šesti teden, ne da bi.brlo prišlo do kakega takega incidenta, ki bi dal eni ali drugi strani upanje na zmago, akorav-no je resnica, da je štrajk oČividno 100'<' efektiven, kajti niti premogarski baroni ne prinašajo na dan nikakih nasprotnih poročil. In četudi bi jih, bi jih bilo treba vzeti z rezervo, kajti take vesti o krhanju strajka se običajno krožijo z namenom, da zlomijo moralo štrajkujočih, in da se slednji prično počasi vračati na delo. Ker pa se do danes še ni poskušalo zastrupljati javnega mnenja s tozadevnimi vestmi, je logičen zaključek, da industrija od štrajka še ni občutno prizadeta. Bodisi, da nam je drago ali ne, toda resnica je, da so vse okolščine tega štrajka močno v prilog premogarskim baronom. Prvič so bile ob izbruhu stavke nakopane ogromne rezervne zaloge premoga, drugič pa se je stavka pričela ravno ob času, ko prihaja gorko vreme, in torej odpade uporaba premoga za kurivne »vrhe. Vse totfej kaže, da se bo ta industrijalna borba, v katero je zapletenih nad 600,000 ameriških pre-mogarjev, vlekla še precej časa, in da bo temeljito pre-iekusila solidarnost in pa disciplino unije. V Genovi je nastopila nova dilema. Povzročil jo je odgovor ruske delegacije na zavezniški memorandum, iz katere se vidi to, da nimajo delegatje ruske (ielavsko-kmeč-ke republike niti najmanjšega namena, da bi prodajali rojstne pravice in suverenost naroda tujim kapitalistom, kot 'bi rad prepričal ameriško delavstvo po duhu in telesu , • r* i -i • • v •. -II , i ( , ., fjuiiiiiiii vai iisu, is.i r».i iu£ii aj ov stari Samuel Gompers, ki je seie pred kratkim primerjal I danjo vlado v Rusij- Današnj Lenina in njegove tovariše z banditskimi trgovci, ki so |viada je morda slaba ne vemo pripravljeni prodati vse pravice ruskega naroda, da dose-! Toda nobena stvar ne more biti žejo priznanje evropskih kapitalističnih držav. Naj se konferenca zaključi tako ali tako, gotovo je, da bodo v slučaju razbitja izmed vseh delegatov ruski najmanj razočarani, 'kajti oni sploh niso prišli v Genovo s kakimi visokimi nadami. Neka brzojavka iz Genove pravi, da se je Lloyd George izrazil, da ako Rusija raje trdovratno vztra- — Mestni kontrolni odbor je sklenil, da se kupi šest lotov na E. 162 in E. 163 St. južno od Saranac rd.; da se zgradi na njih postaja za dovažanje odpadkov, katere se mora voziti sedaj na postajo na Canal Rd. Kot se pričakuje bo nastopil proti tej odločitvi mestni svetnik W. E. Potter takoj na prihodnji seji mestne zbornice, kajti on pravi, da bi padla z vstanovitvijo te postaje za odpadke vrednost hiš v celi okolici. — V oknu Wurlitzer Co., ki vse, kar je našega >» J kar je pač sveto j« ^ nam, ki tvorimo d« naroda v Cleveland Še enkrat: • Jutri popoldne °L>" o' ^■ibodite navit' tako slaba, tako grozovita, kot j prodaja razne muzikalične in-so bile strahote, skozi katere je, štrumente, na Eucld Ave. blizu moralo iti rusko ljudstvo pod car- j devete ceste, igra na klavir Wil-, ^ ji, katere smo priznavali mi in (liam E. Arnold že od četrtka od javnosti, koliko ves civilizirani svet, kot vladarje, | štirih popoldne brez prestanka. iirn učenjem, k3 ^jd ki vladajo Rusijo pravilno "po On hoče namreč doseči rekord za točno - ... To velja za vse, kaj <• s prične ob določenem '■ jim ljudskim konceh ^ terega je vabljen vs^, zaželel in ljubi na naših slovenskih « Ves nrdgram se i*. torej bo dovolj P«J* Kakor, je bilo ze men naših fantov » u* ta, da pokažejo^] na' priznanje, tedaj se tudi zamudilo nuditi. milosti božji." Mi vemo, da je Peter Veliki, ja na svojem in čaka veznikom ne bo nič bolj mudilo nuniu. svoje pr. , znanje Rusiji. To je sicer jako samozavestna izjava, am••^lok"• kot naz>va Tolstoj pak bolj teško je verjeti v njeno iskrenost, kajti revolucijo- jpostavil temelj ruske moči in ve narna Rusija ni bila povabljena v Genovo zato, ker jo za-: vezniška gospoda tako silno ljubi, temveč ker jo potrebuje j za vzpostavitev razrahljanega evropskega gospodarskega sistema. nepretrgano igranje na klavir. Arnold ne gre nič spat, temveč liko najboljšem -ie Clevelandu, če ima' bo. Vsak narod H» - | "" "" J1- »»-WW .V,..«., - w -------- ----------i i-i "blazna zver in nebrzdan krvo-! igra noč in dan. Jesti mu prine- telje te ali one Kaj je vse Rusija pretrpela. nad menoj. Moj prvi nagib je nagib sovraštva, potem zaničevanje in že-| lja, da bi zločinca raztrgal in Ruski filozof in pisatelj grof j polomil. Toda to ni, kar zahte-Lev Tolstoj je napisal nekoliko j vajo slučaji. Moja čustva me si-pisem, ki 30 — doslej nepoznam: lijo, da bi storil nekaj takega, kar — prišla v javnost. V enem teh pisem pripovedu- umet^ tere ? ..Ise pa njegov strežaj J. B. Miller.|imamo naše, na 4 . i Dosedaj ni mogel še nihče vstra. I mo ozirati k'ot ^ f , "... 4 Arnold pa misli, da bo po- j Zato je dolžnost " ]0f sekal ta rekord. Če uspe, mu bo jremo tam ter pok u P podarila Wurlitzer družba srebr-jnimanje in jno $ no kupo. |.saj priznanje in ^ < Ni ga morda stanu oziroma poklica, proti kateremu bi imelo ljudstvo toliko prirojenih presodkov kot so odvetniki. Toda kot večina predsodkov je tudi ta brez prave podlage. Odkod ta predsodek prihaja ni teško razumeti. Če pogledamo na važna vladna'mesta kateresibodi dežele, vidimo, da so iih zavzemali odvetniki. Ker pa je na svetu vedno bilo in je še več slabih vlad, kot pa dobrih, je naravno, da se je ustvaril predsodek, da so vlade zato slabe, ker so odvetniki pri njih. Da pa je ta domneva prazna, nam nudi najboljši dokaz sovjetske Rusija, ki je poslala v Genovo delegacijo petih mož, od kterih so trije, namreč je, kako se je pogovarjal z nekim 95 let starim možem in ga poslušal, ko mu je pripovedoval o časih, ko so v. Rusiji še redno pretepali vojake. To poročilo mu je dalo temelj za povest ''Nikolaj Pretepač" in pravi: "V svojih mislih sem začel pretresavati slučaje človečke brutalnosti, o katerih sem čital v ruski zgodovini — krutosti, katere 'e bi moral storiti, če bi se moje drage zlorabilo in mučilo v moji navzočnosti — ali pa tudi če hi^udat™ ne more več Prenašati muk in se upre kot se je zgodilo v francoski revoluciji ali nedavno v rtiElki revoluciji, pride do pre- likosti. In Katarina II. "nemoralna ! jati Pri igranju preko 44 ur. | vseskupnega zver", kot jo Tolstoj pravilno naziva, je nadaljevala z delom Petra. Mi vemo, da je brutalnost neizogibna v brutalnih časih med brutalnimi ljudmi. In kar so ostudni vladarji Rusije vršili v nedavnih časih nad brezmočnim ruskim ljudstvom, to so vršili drugi taki vladarji v prejšnjih časih v vseh drugih deželah. Kadar mučeno in zlorabljeno Moja čuvstva revolte in studa so naraščala vselej, kadar sem čital o kiutostih Petra Velikega zakrivil Rus, dasi je kristjan in do- aj. Katarine Velike; in še bolj, ber človek. Na srečo ali nesrečo ; kadar sem ČUa, zgodbe zločioov> zame — spominjam se le preveč i^ je izvJ.žila Anp lvanova takih slučajev. j Cf,rinja Elizabeta Petrovna. Ivan Grozni je sežigal, utapljal j Joda moje ogorčenje je doseg-in obglavljal ljudi kot divja zver. JQ višek, ko sem študiral življenje ne bili ravno moji dragi, nego j katerikoli človek. Toda v začetku nisem bil v sta- .. .... . v , , ... , iuvanja krvi in pokaže se orutal- nu odkriti, nisem mogel razumeti, , , ...... ' nost katero obsoja civiliziram kai zahtevajo ti občutki od mene i , . , ,. .. , , v . ... ., . svet ki pozablja ali ne Ve. kakšne in zakaj imajo taki dogodki tako! ,' . .. , t , . . „ I strahote je moralo ljudstvo pre- suovito privlačnost zame. i j stati prej. Kai nam pripoveduje Tolstoj, nam živo predstavlja, kaj je bilo Čičerin rojen v Genovi. Ruski komisar za zunanje posle Ciču--rin, ki je te dni .ddspel v Genovo kot delegat sovjetske vlade, je i.z javil zaistclpniku italijanske vlade, ki ga je prišel pozdravit, da mu je Genova — rojstno mesto. Čičerin je 'bil rojen na neki rtis-iki ladji, ki je bila takrat usidrana v genovskem pristanišču. Navdušen karlist. V Budimpe sti je bil nelki star uradnik tako vnet karlist, da ga je 2adela kap, ko je zvedel za smrt Kar ki Habs. buršlkega. kajti tudi v tem Je terega se ne more -larjem. Pred programi pa si bostte la^0 g, avtomobil, na semnju S. N- ■ ^ j»i se cd doma ^a Par tam, kjer so (Halje Iz 1. strani) Bilo je strašno. Toda krutosti Ivana Groznega so zame oddaljene tiste nemoralne zveri Katarine II. in ko sem spoznal vso bestialno3t vizije, legende. Teh grozodejstev ^ vso podlost tistih, ki so sestav- nisem videl z lastnimi očmi. j ljaJi njen dvor", nizkoten in hudo- j kj je strmel groze, ko so bili Lu- Isto velja za grozodejstva, ki j delski, ki je karakteriziral vse I dovik XVI., Marija Antonieta in v spominu Rusov tedaj, ko je ljudstvo postalo gospodar in je imelo v svojih rokah carja in ple-menitašt;, ki so jih do tedaj rnuch-li in pretepali do smrti. Francoska revolucij" 'r bila grozna, toda upravičena. Ruska revolucija je bila tudi grozna in še bolj upravičena. In hinavski ali ignorantni svet, Cičerin, Rakovski in Joffe, odvetniki. 1 )ve najmogočnejši ; so se dogodila v času med vla-|njene naslednike. Potem pride | njun sin postavljeni na morišče. Toda Lloyd George ni konzervativec vsled svojega po-j dami Mihaela in Aleksija. Sele(pavel _ jaz ne vem. kako to, j se ni spomnil, koliko življenj rev-osebi v •Genovi, Lloyd George in Cičerin, sta odvetnika. ' klica .in tudi Čičerinu njegove študije niso vzele revoluci-jonarnosti. Karakter človeka ne ustvarja njegov poklic, temveč čas in razmere, v katerih je zrastel. Ako najdemo pri vladah in v parlamentih največ odvetnikov-, je to zato, ker 30 po svoji izobrazbi najbolje opremljeni za tako delo, ti strahotni čini prizadevajo mene Živeči ljudje, ki so bili pre- j ljudstvo, ki je s kratkim procesom naroda, katerim je pač v z&do-katero pa seveda lahko vrši jo v korist ali pa na Škodo osebno, da so dejanski izvržene lepani in mučeni po drugih živih' spravilo zločinsko družino s sveta' voljstVo in V nesebično cenitev ko pridemo do časa Petra Veli- i c]a mi ta ni vzbudil takih občut-jjiega naroda je uničil prej on in keg?., začnejo postajati te utvari kov jeze v srcu — kateremu je! koliko življenj so uničili njegovi resnične in živeče zame. | sledil morilec staršev Aleksander j predniki. Ko čitam grozovite čine te bla-(I. in njegov ljubljenec Arakčev, j Istotako se ni hinavski svet zne zveri — tega nebrzdanega | pretepač — ki je pretepal povsod ! spomnil grozodejstev ruskih car- krvoloka — se mi zdi, kakor de. ti strahotni čini prizadevajo mene ob vsaki oriliki. !jev in caric nego j0 obsojal rusko niča pride žaj vsled neap°ra , t ju kake postaje fl> glede sveje „ tošt, iz vidika te' , pomanjkljivosti našega slovenskega naroda v Clevelandu, ter tako skupno z drugimi vodil zibr* no skupino do tistih velikih cil-,>ev in želj, katere dosežejo jutri na vrtu S. N. D. Mesec maj je v deželi: pomlad nas je pobožala s svojo mehko ro tranjih organi-^j čiao. Vse preroji v novo življe- bočne od obeh s ^ nje, z novo mislijo in drugačni- tako nastane mi namerami. Mi vstajamo ln ra pa pregnat'' gremo ^ novimi teižnjami preti našim načrtom. Pomlad nas je prenovila, kaže nam drugo pot, cvetoče življenje in boljše pogoje. Vesna nas vabi v svoje naročje, na preproge zelenih travic, v senco zelenih lističev, na skup- bolj zabavni in ^ v PRENEHANJ 1 Besednjaki to1 . hanje z delom ^ ciran položaj- poln: prenehanj® ^^f , ali čem drugim- ra pa pregn^" ^j,)> f je eno odkoder i le?zni. Strupeni ^ ^ ako se jih hH'0 Ujo; izcisti, se zaPet *oi\» kar sledijo ^.»"J bolezni, revma^ Trinerjevo n0 zbirališče, pod svoji narodn. [.zdravilo za ta krov — na vrt S. N. Doma, kjer vse nezaželje'ie smo vsi doma, dobrelga srca in veselih cibraizov. Tam ,pa bodo vsi, ki ljubijo vspehe svojega ^ A .....m«/ ia, uredi P^^ygs črevesni kanal- j trgovec z vo Grenko Via*> vil» ga Trinerjeva NOTARJEVA SABLJA SPOMINI STRAHOPETNEGA JUNAKA Francoski spisal: Louis D'Hurcourt preložil: Vladimir Svetek. Bi Ves pot smo srečavali nacijonalne gardiste ir: ljudi iz r^zjarnega naroda, ki so kričali: "Izdani smo!" ter prihajali izza utrdb, da izstrele kljub kapitulaciji Se eno patrono na sovražnika. Jaz sem imel več nego dovolj. Ko smo prišli do Clichyskih vrat, smo se ustavili, napravili piramide ter pohrustali skorjo kruha; čakajoč, da odidejo čete Treviškeg« vojvode, ki so bile pred nami, mimo nas. Pred užitninsko lonico sem videl maršala Monceyja, vojvodo Coneglianskega, poveljnika pariške nacijonalne garde .obdanega od svojega generalnega Štaba. Veliko število nacijonalnih gardistov se je nahajalo tam, se pogovarjalo in premikalo sem in tja. Invalidi in topničarji nacijonalne garde so vlačili topove iz palisad ter se vpregah vanje, da ne bi padli sovružnikom v roke. Sredi te zmešnjave sem opazil sedečega na zlomljeni lafeti poleg mene topnioarja-rneSčana, ki je mirno skiciral ta prizor v album, ki ga je držal na kolenih. Spusiil sem se ž njim v pogovor in izvedel sem, da je bil umet-nik-slikar, — Dr. se boste spominjali mojega imena, mi je dejal, vam bom napravil portret z lastnoročnim podpisom. Skrbr.o sem hranil ta spomin na toliko slavo in tolik.0 g°rie. ^Njegov avtor je bil M. Charlet, vojaški slikar, ki je postal* pozneje slaven, O podobnosti njegovega dela lah- ko sodite, ako izveste, da me ni mogel nikdar nihče spoznati v divjem bojevniku, ki ga predstavlja. /.večer smo se pripravljali, da bivuakiramo na Eli-zejskem polju, kar me pride neki adjutant iskat, da me popelje k maršalu Marmontu, Raguškem vojvodi, v sijajni hotel, v kater?m je stanoval v predmestju Poissoniere. Prav rad bi bil pogrešal ta izprehod, toda treba je bilo ubogati. Vso pot sem premišljeval, kaj pač hoče od mene. Pa kako sem bil osupnjen, ko me je pripeljal po-bočnik v velik, od luči svetilnikov in zlata blesteč salon ter fc rpi je maršal vpričo velike množice uglednih oseb in lepih dam v prazničnih toaletah vrgel okoli vratu ter vskliknil: — Predstavljam vam svojega rešitelja. Gospod Bourdonnoi3. viste danes moj gost. In takoj se vrže ves ta elegantni svet name, da mi stisne roko in mi čestita na mojem pogumu. Tirali 30 me sem in tja na vse strani in bal sem se, da mi odtrgajo že drugi škrir na suknji. Lahko rečem, da sem bil junak večera. Kaj bi ne bil dal zafo, da sem imel nove hlače! K sreči je zamogla moja zvesta kožuhovinasta čepica, ki sem jo spretno drž«J za hrbtom še v gotovi nieri nekoliko zakrivati nered na moji toaleti. I Videl se.n ta večer, da so se okoli maršala smukah ljudje, ki so ga hoteli pridobiti za Bourbonsko stvar, in tudi mene samega so napeljevale lepe dame, ki eo mi smehljaje se ponujale belo kokardo. Ne vem zakaj me je ta ponudba nepriielno dimila. *— Milostive, sem jim dejal, kazoč na kokardo stfojo kožuhovinaste čepice, to so narodne barve, za katere sem trpel in se bojeval (nekoliko proti aveji volji, sem si mislil). Ne poznam drugih, in nikdar no bom drugih nosil. Od tega trenotka aem opazil, da se mi je mnogo manj laskalo, in porabil sem to priliko, da sem se izmuznil brez slovesa. Ves svet ve? kako so sesti armadni zbor, ki ga je bil cesar postavil kot avant-gardo ob Essono, njegovi generali na podlagi dogovora med vojvodom Raguškim in zavezniki, povedli v sredo sovražnih čet! Pozoren vsled besed, ki sem jih čul pri maršalu, sem odrekel poveljem teh izdajic pokorščino ter peljal celo svojo stotnijo nazaj v Fontainebleau, kjer se je nahajal cesar s staro gardo. Del divizije Lucotte je sledil temu izgledu, toda odpad armadnega zbora je zadal cesarjevi stvari zadnji udarec, in Napoleon se je odrekel 6. aprila prestolu. Nič ne more opisati besnosti, ki je lomila Bucheryja. Vsi bivši dvorjani, maršali, generali, pobočniki in paži so zapustili Napoleona ter jeli obožavati vzhajajoče soln-ce. Cesar, ki je poznal Bucheryjevo udanost, ga je sprejel v službo kot ordonančnega častnika ter dovolil meni, da se mstarega tovariša spremil. Blodila sva cele dneve kakor sdace oo dvcianah zapuščene palače. — Kaj sem vendar storil dobremu Bogu, da imam dušo tako močno pritrjeno na telo? mi je dejal Buchery. Francija je pohabljena, naši orli so ponižani, moj cesar je padel al,i ne bi tisočkrat rajši umrl? Misel, končati si življenje, ga je preganjala in nisem vedel, kako bi ga pregovoril. — Pognal bi si krogljo v bučo, je dejal, toda le nekaj nje zadržuje: želel bi, da bi s tem, da žrtvujem svoje pasje življenje, zamogel se kaj koristiti .Napoleonu. Toda kako naj se to zgodi, ko se ne bijemo več? V noči od 1. na 8. ec jevojaški upor, ki ga je liil organiziral med svojimi bivšimi tovariši od gardnih ground ir je v in lovcev, popolnoma ponesrečil. Najbolj divji so 6e izprehajali eno 'uro po Fontainebleauških ulicah ter kričali. Zivio cesar! Smrt izdajicam! Ko pa so uvideli, da je vsak nadaljni odpor nemogoč, so šli spat. Buchery je postajal vedno'bolj čemeren. Naposled, dncl 1 aprila zvečer nas je poklical cesar, ki se je bil pravkar poslovil od gospod;*, de Cauloincour-ta k sebi. Sedel je v fotelju in zdelo se je, da je zatopljen v mučne misli. Poleg njega na miz* $e M potni neseser, na pol odprt. ^ s" — Prepozno spoznam vrle nl°*ej„| b'1 (, je dejal z žalostnim nasmehom, ,n , 4 , -acc' -1* mogel izkazati svojo hvaležnost drug3 ^jti dami; toda ne razpolagam več s sicker je pa vaju nevreden. Morem dokaz spoštovanja, za katerega bos'9 občutka. A Ponudil mi je zelo preprosto r O" koč: J Vzemite in shranite jo v spon1'^ bi tki P fi' J 'abatjera, v katero seči s prsti si Je v veliko srečo, ko me je prišel p° prosit, da mu ohranim prestol. Girrjen sem se zahvalil. ft — In ti, veteran, je ijadaljeval0 nJ ) tapeciramo in barvamo. Ce ste zunaj na potu e nas, Wood 58 in prišli bomo na lice mesta ter Popravili in sicer bodisi podnevi ali ponoči. Pokličite nas! g* Holmes Ave. in St. Clair Ave 58 A. W. Emerich, glavni poslovodja r®»a""""T?kjSCa 1ELEFON: Main 1441........................................................Centr^MJ62-W Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 413 Engineers BIdg. St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square. ODPUTO OB NEDELJAH DOPOLDNE. 'UHiiiiumnHunummMi'iMMwittixum^ .Cii'vitia/Sr ^'VmKB.c. Ako se počutite slabo, obrnite se do slovenskega kiropraktorja DR. ALBERT IVNIK D. C. 6408 St. Clair Ave. in jamčeno Vam je, da se bodete počutili dobro. Na razpolago je mnogo slik in zahvalnih pismov od Slovencev. kateri so ozdravili od dolgotrajnih bolezni. Uradne ure: 10—12 dop. in 2—8 zveč. THE new center garage JE OTVORJEN p0Polno zalogo avtomobilskih potrebščin. Mi vam polagamo lahko v vseh vaših težkočah. ^ober mekanik na delu. — Imamo tudi strehe in PREVZELI SMO jjgovino z umetno šivanim u kvačkanim blagom na 5821 SUPERIOR AVE. po vzorce za izdelovanje raznih krasnih 2a na stole in zofe, za lepe kvačkane čipke in za ejV;i . ta in ženske, katere bi se rade naučile lepega H "" OLU,C ln zore-a umetna ročna dela. Eelde j Ja' Pr'dite in mi vas bomo naučili. Za prodati imamo d) s''no 'eP>h izdelkov. Izdelujemo tudi ženske Pfin ' ° nainovejši modi in se torej Slovenkam toplo of-° 23 naročila- te v ',SCIte nas in oglejte si našo trgovino, ki je edina rste v slovenski na -lbini. K^ODEC/ tudi -ena def", da jih za vas prodamo. "O Bog," je molil, ... ..... poslal Veliko noč, veliki prasnik, in si prenovil svet v svoji vsega, mogočnosti, ti vzemi to trpljenje in daj srečo onim, ki te ljubijo in iščejo. Mi vsi sm0 tvoji otroci in hodimo težka peta. Vrni očeta siroti in ga varuj vsu ga zlega..Dore sam ni vedel, cidkod se je vzela ta molitev. Molil je, ikakor mu je narekovalo srce. Molil je tiho, skoraj bre». besedi. Vedel je, da ga vidi Bog in da usliši njegove prošnje, ako 1)0 vreden božje milosti. V tem trenutku se je spomnil Dore sestre Selme. Kakor da mu je srce očital0 greh proti nji. "Ali nisem grešil, jaz, nehvaležni, ki sem odšel cd nje brez slovesa in zahvale." In je težko zaihitel. . . Procesija se je pomikala v vsem slavnostnem sijaju po dolini. Prvo bandero je prišlo že do križpota, ko so zadnji ljudje odhajali iz vasi. Dore je gledal po poti v doHino in zazdelo se mu j t, kakor da tam stopa vojak in hiti v hribe. ZjJaj se je skril z;, mejo. Ali ni oče? Ali ne gre, kakor sem ga pričakoval? — Nič ni bilo: zmotile so se lahkoverne oči... Toda sen je bil tako lep, da se je Dore z&mislil in je gledal po poti, kakor da se mera vojak izepet pokazati. Pozdravljal ga je v duhu in je mislil, kako je lepo, ko poj deta sku paj domov. Ko se je Dore iz svojega sna prebudil, se je procesija že vračala in solnoe se je nagibalo za gere. Vsa dolina je žarela, kakor prenovljena v s vet 3 m blagoslovu in osrečena s svetotajno radostjo. Množica se je razhajala in napolnila vsa pota, ki So vodila h i MfliMlHli V.^ ;l||||||joiH|||]|t|||(j|||H|Hni:lVIIIHIHII|tJ!'HU!«nO«HHWHtlllllll!IIIIKJUHIIIIUIttlUIHIII!IIIC)'IH'llllll llliaiHIHHHimni:l!UIII.'ailWlillllinit Zato* dnevni^' ^sc b°ri z& va°c inwrese ker jc istega nemogoče izdajati brez oglasov ^ A HPf ^ ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod-* • kov za vaš list — 7 A T1^ . ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Ena-I . koprnvnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — 7 A TO. l!er ako omenite trg°vcu' da kupujete pri njem 1 zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —» 7 A TO. VP°itevaite najprvo one trgovce ki oglašajo v CulA 1 \J : dnevniku fe^jtCT"'.^'il,'.', ENAKOPRAVNOST In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Amerisko-lugostovanska Tiskovna Družba Princeton 551 6418 ST. CLAIR AVE. doline v hribe. Dore se je dvignil in je odšel domov. Bil je potrt in žalosten. Dohitela ga je soseda Marta z dvema otrokoma. "Kam pojdeš, Dore?" "Domov." "Domov in sam brez blagoslova v hiši?" "Kdo bi, dal blagoslova?" "Pojdi z nami — tudi mi smo sami." Dore je odšel ž njimi. Prišli & v vas in so zavili v njeno hišo. Soseda Marta je vzela jenbas in ga odkrila. Pokazali so se kolači in pirhi. "Bog bo blagoslovil, da bo za vse dovolj," je rekla in rezala vsem enake kose. Jedli so z radostjo v srcu in s solzami v o-čeb. "A'ko ne ,bi imel kam iti, Dore, bi pri nas ostal čez praznike," JC rekla soseda. ' Gost v hiši — Bog v hiši.'* Doreta so polile solze. Videl je, da je soseda uboga in deli ž njim svej kruh. Zahvalil se je za blagoslov jn je odšel domov. Okna so bila odprta in v sobo se je naselil tihi velikonočni večer z vsemi svojim; sanjami. Do_ re je sanjal v mrak z zaprtimi očmi, dokler ni zaspal. IX. Ponoči se je Dore prebudil, ker se mu je zdelo, da ga je nekdo poklical. Dvignil je glavo in se je ozrl: tiha noč je ležala po vasi in zvezde so se svetile visoko na nebu. "Kdo me je klical?" je pomislil. Zatisnil je oči in zaspal. Videl .ie v sanjah zvezde na nebu in vsa zemlja je trepetala v neskončnem hrepenenju, kakor da se hpče dvigniti, da se hoče zdru ->it.i z wsv.dajni. in plavati ž-Jjjk mi visoke pofl neiboml , >> "Vstal je!' Aleluja!" ' Odmevalo je med zemljo in inborn in glasovi so se izgubljali v brezdanje temine daleč za zvezdami. Dore se je prebudil in poslušal v nce: bilo je, kakor da doni skrivnostna pesem nad vas. jo. "O procesiji se mi je sanjalo,'' je pomislil in je položizl utrujeno glavo na vzglavje. Nebo se je •pomračilo in zvezde so se skrile. Pesem se je izgubila v daljavah in tesnobna tema je zakrivala svet. Vse je izlginjalo in iz nižav se je čul obupen jok. "Dore-e-e!" Dore je planil iz spanja. "Kdo me je klical? Ali ni bil oče? To niso bile sanje." Pogledal je skozi okno: noč je bila svetla in jasna. Od nekod 3? je čulo jutranje zvonenje ve-Hkonočnih zvonov. Dore nj mogel več zaspati. Zagledal se je v zvezde in je mislil o sebi in o svojem življenju. "Kaj hočem sedaj?" se je vprašal. "Ali ni jasno, da moram editi? Hiša je prezračena in pre. novdjena, greda predelana in vse je pripravljeno. Ali naj živim sedaj od darov uboge sosede? Ali naj hodim okrog ljudi prosit miloščine? Ali naj ostanem tu, ko me glas kliče v svet? Zahvalim se sosedi za dobroto, ki mi jo je izkazala in pojdem v mesto. Tam bom delal in čakal. Ako pridejo težki časi, se vrnem domov. Ako pride oče.. ." Ležal je na postelji z odprtimi očmi jn je mislil o svoji poti. "In kaj poreče sestra Selma?" se je vpraševal. "Ona je dobra: vse bo razumela in odpustila." Zjutraj se je Dore oblekel, za-' hvalil se sosedi-vdovi za blagoslov in je odšel v mesto. Srečavali so ga ljudje, ki so šlj v dolino v cerkev: "Kam, Dore?" "V mesto!" "Nazaj ?" "Da!" "Bol? s teboj, Dore!" Dap je bil vroč in cesta je Povsod po vaseh je poznalo, da so prazniki; hiše so (bile prenovljene, dvorišča po- . Ljudje so posedali hišami in govorili 0 vojni, je srečaval vozove in ljudi. Vedel je, kam vodi njih pot. Šli so v mesto izpraševait za vojaki. Pozdravili so se in so hiteli naprej kakor da bi vedeli, da imajo eno pot: njih ijjžsli so bile daleč pred njimi. v * * Popoldne je dospel Dore v mesto in je zavil naravnost proti č^Jiiici. Že oddaleč je videl visoke bele zidove z velikimi okni in črno streho, kjer je visela iz line beila zastava z rdečim križem. Pozdravil jo je z radostjo v srcu, kakor gvoj drugi dom. Ulice so je pomislil in je položil utruje-poda spala po prazniku. Zavil je po cesti navzdol in je čutil, da mu srce nemirno bije. Kako stopi pred sestro Selmo? Obstal je pred vrati in si je otresel prah s čevljev. Straža je bila ista kakor "pred nekaj dnevi. Vojak £a je ustavil: '^Kod si hodil, potepuh? Iskali smo te povsod, ti nepridiprav.' 'Dore je hitel po stopnicah naprej: hotel je iti naravnost k sestri Selmi. Prišel je do njene sobe in je potrkal. Nikakega glasu. Potrkal j.e še enkrat: "Sestra Selma!" Vse tiho. "Ali me neče sprejeti? Ali me neče videti? Ali me ne mara slu- GINGER BEER LE ENKRAT GA POSKUSITE IN ZAHTEVALI GA BOSTE VEDNO IN POVSOD. TO VAM JE PIJAČA, KI VAS POKREPCA IN UGASI ŽEJO. Nekaj popolnoma novega! THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO iZDELOVALNICA VSAKOVRSTNIH MEHKIH PIJAČ JOHN POTOKAR. 6517 St. Clair Ave. Randolph 4629 Princeton 262 šati nitj toliko, da bi jo prosil ■ odpuščerija ?" Odšel je po stopnicah navzdol S : H Kuharica je sedela |« v kuhinjo, pri mizi. "Kje je^sestra Selma?" "Ni ji več." "Kam je šla?" "Odšla je z vojakom. A ti, Do. re, kod si hodil?" "Doma sem bil." i "A zakaj, nisi .sporočil? Vsi,. Sv) bili v skrbeh," a' >ore jg,sedel na stol .it! je pr fieulliS^'-• M.oil raa vso, toda kakega.; o temjjrino. ved rje kuharici? "In sestra Selma se ne vrne več?" "Ne vem, dragi moj. Žalostna ie bila zaradi tebe." Dore je zajokal. fDalie prih.) Naznanilo in priporočilo. .Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prodal mojo trgovino The Leetonija Mdse. Co. in upam, da boste pri njih ravno tako dobro postrežean kakor ste bili pri meni. Ljudje so zalo uljudni in pošteni zatorej jih mojim bivšim pdpmalcetu toplo priporočam. Obenem opozarjam vse moje upnike, da se zglase na staremu našlovu, da vse račune poravnam in istotako opozarjam moje dolžnike, da pridejo plačati, kar mi dolgujejo. Krojaško obrt j bom vodil na staremu naslovu ter delal obleke naj^uejše in najtrpežnejse. Poceni, in dobro postrežbo vam bom pa lahko nudil zato ker bom ^odil samo krfejaško obrt in nit drlsegfc Zvecor fm *«rtr»ri M uhod v moio , dplavlrvir.o skori -VpriŽf Torej se vam se^rat prav .'toplo zahva)jujei), *8 Tb: naklonjenost v preteklo*^ tem..*« Vam priporočam z,v :l,a novih oblek. flMBtow- •»nhn .ŽaiK>"nrA Vrf'r mndfi ItkjHjl1'^ 1,,« r "I^F,,.;. te h '".smp\■ I, UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Pri nas izdelujemo najbolj artistične in krasne slike. Pridite torej z vašimi otroci, da vam napravimo v resnici prav očarljive in realistične fotograf je — fotografije na katere bodo gledali z veseljem kasneje v življenju! FANTJE IN DEKLETA, OČETJE IN MATERE dajte se fo-tografirati danes za kar vam neče biti nikar žal. Novoporočenci bodo našli pri nas tudi najprimernejši studio za vzetje lepih novoporočnih slik. J. s. Jablonsky 6122 St. Clair Ave. ■■MRBHHRMKHHBHHSftliMHNblllllKUHa BB»H»B»HBairc!»»»Wffl8BRB>M<*«S VLOŽNA KNJIŽNICA JE VAŠ POTNI LIST. ker je popolnoma naravno, da mora biti mlad mož, ki ima vložno knjižnico pošten in delaven fant, drugače ne bi imel nič prihranjenega denarja. Nemogoče je priboriti si svojo pot skoz svet ter postati neodvisen in uspešen, ne da bi dajali na stran nekaj svojih prihrankov. Najboljše je, da jih vložite v varen zavod, kakor je naša Posojilnica, ki obenein stoji na strani svojim rojakom. Mi plačamo OBRESTI PO 5% na vaše vloge. Mednarodno Stavbinsko&Posojiiflo Drastvo 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" Clevelandske novice. i - — Krvoločen umor. Včeraj malo pred poldnevom je bila u-morjena na domu Mrs. Helen Silberberg, stara 42 let, 1847 E. 73 St. Njen mož( Aaron Silberberg, preti^pžen trgovec in prekupče valeč posestev je bil za časa umora v svojem tiradu, njena o-troka, 15-letni Aaron in 9-letna Roxana, pa sta bila v šoli. Mater je našla v smrtnih zdihih na tleh njih stanovanja v luži krvi njena hčerka, ko je prišla opoldne k južini. Morilec je prišel najbrže v hišo iz roparskega namena, vsaj fP (Dalje iz 1. strani) i Jen, ter na ta način spravimo skupaj nadaljnih tisoč alt več. Naši zastopniki frodo šli na delo. Kdor še ni naročen na naš. list, naj se naroči. Ni zadostno, ako je vaš prijatelj naročen in ga vi obenem tudi berete. Naročite se tudi vi sami, ker s tem podpirate list, kateri vam dopade in za katerega ste gotovi, da deluje v vašo korist. Vsaka družina, vsak posmeznik naj ima naš dnevnik, delujmo, da ga bodo čitali v vsaki hiši. NAGRADA ZA NOVE NAROČNIKE. Zastopnik ali drugi, dobi za vsakega novega naročnika 25"a provizije. Posebej pa so nagrade razdeljene: .... 500 novih naročnikov ........ Ford avtomobil 100 novih naročnikov................zlato uro 75 .novih naročnikov........demantni prstan. 50 novih naročnikov ........20 dolarski cekin 25 novih naročnikov......zlato kravatno iglo. S tem lahko vsak uvidi, da bo njegov trud poplačen, ne mogoče radi nagrade, pač pa bo vsak poplačen s zavestjo, da je koristil dobri stvari za napredek naselbine v kateri agitira, v prid svojega društva in v prid samega sebe. Kot že rečeno: Ne samo zastopniki, vsi pojdimo nn. delo za pridobivanje novih naročnikov z geslom: Več kot nas bo, tem krepkeje se poprimemo dela za napredek na- tako zaključuje policija, kajti z ženinih prstov so bili vzeti s silo trije krasni prstani, poročni prstan pa je ležal na tleh blizu nje. Mrs. Silberberg se je napadalcu krčevito ustavljala, nakar jo je ta v razljučenosti najbrže pobil na tla z nekim teškim predmetom, pri čcrnur ji je prebil črepinjo. 2ena je morala biti kako dobro uro v nezavesti, predno je bila več posebnih zastopnikov, da skrivoma proučijo prohibistični položaj v Clevelandu. Uvedlo se bo natančnejšo preiskavo v razne aretacije, o odločitvah ter o narejenih vplačilih, -o------ NE MARA IZ JEČE. Columbia, S. C., 12. maja. — najdena, na potu v bolnišnico pa Dan ^phy. ki je že 25 let zaje izdihnila. Policija je izprašala Prt v delavni 3*^X1*1, kamor vse sosede, če mogoče niso videli kakega neznanca potikati se o-krog hiše. toda dobila ni niti-n^.j-manjša sledi za morilcem. Prijelo se je nekega prosjaka, ki je prodajal včeraj dopoldne razne drobnarije po okolici, toda izkazalo se je, da nima ničesar opraviti z umorom. Rekel je ,da ko je trkal pri Silberbergovih, se ni nihče prikazal pri vratih, nakar je šel svojo pot naprej. Mož in brat umorjene pravita, da sta pripravljena žrtvovati vse |svoje premoženje, samo da se pride morilcu na sled, in se ga kaznuj?. — Jutri je dan, ki je posvečen materam. Ako je vaša mati se živa, spomnite se je, ter izkažite ji vsaj del one ljubezni, katero goji ona do vas. Vesela bo, ko vidi da ste ji hvaležni za njen trud in skrbi, katere ima vsaka mati za svoje otroke do smrti. Ker so cvetlice najlepši simbol ljubezni in prijateljstva, jo boste še najbolj razveselili z lepim šopkom prt je 'bil obsojen do smrti, zavrača prizadevanja njegovih prijateljev in državnih olblasti, da se mu podeli pomiloščenje. Njegovi pri jatelji so poslali na odbor za pomiloščenje peticijo, in tudi odbor je dal governerju priporoči-o za pomilostitev, toda Dan Mur phy pravi: 'Ako me pustijo, bom gledal, da se kmalu vrnem. Jaz hočem ostati pri jetniškem ravnatelju, ki ravna z menoj kct_da je moj oče. Jaz se ne maram ločiti od številnih prijateljev, ki sem jih Dridofbil v zaporu. Izven jetniš-kega ozidja nimam ničesar, Ifar bi me zanimalo. Svet zunaj je 25 let pred mano.'' Muiiphy, ki je star 68 let, je bil obsojen na ^podlagi obtožbe, ia je nlbi'1 nekega uradnika z namenom, da ga oropa, toda on še danes vztraja na svoji nedolžnosti. Je oženjen, ter jma v Geor-giji ženo in sina. MALI OGLASI ! iiii.-------- selbine, več naročnikov, več batin za nazadnjake, dosti či tateljev, več uspeha pri našem delovanju in delovanju .vrtnic, nageljev ali z lepo rastočo naših kulturnih društev; uspeh bomo imeli tudi v gospo-j rožo v posodi, ki bo rastla in darskem oziru, ker naši ljudje bodo hodili kupovati k na- cvete,a tek°™ celega poletja ter šim trgovcem in ne k tujcem, kateri samo izkoriščajo naš narod, a potom lista nridejo do zavesti, da Slovenec naj podpira Slovenca, ker koristi bomo imeli vsi, in se ne bomo povspeli samo v kulturnem oziru, pač pa tudi v gospodarskem. Od močno razširjenega list bpmo imeli dobiček vsi — zato tudi na ddo, da v teku enega meseca pridobijo gotovo 1000 novih naročnikov. & ' Ji \ \ ' ITpravništvo. Odprli "frpo novo trgovino s Bi^orin -iiVALN^n OTna,n na 809 E. 152c»d Str. ERNESTO cmcooi.jf prodajalec. :::::::::::: i::::::: - ^ f! s* Dofefe-1-i______ ■ m spominjala mater na vas in na vašo hvaležnost. Naši slovenski cvetličarji Slapnik & Sanabor Co. imajo za ta dan lepo izber'o raz novrstnih cvetlic in mi vam priporočamo da si izberete dar za mater v njih cvetličarni — Dramatično društvo "LH-lija" priredi jutri popoldne enega izmed prvih piknikov to spomlad. Piknik se bo vršil na Rec.harjevi !!! j fa»"mi in v«f, ki Ijubite zaba'c fv ij &loji. i lian. .;, S.'c' vabljeni. V '—U bo ".obra godbs'*, in tu 381 E. 156 Str., O"** Eddy 8236-B- Prospect 242C Central 1766 The F. W. Zimmerman Co. splošni prevažalci Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo. 3400 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. UIIHII0'* naznaniš član«. Opozarja se vse c edeljo. gotovo Vdeležijo Pf^p katera se vrši v nedfU • ^ maja ob 8:30 zju,w ,u je — dnevnem ^ jf mu. Na jj važnih stvari, finančnega tajnika, polnoštevilno. DR. "LUNDEB ADA(I; .rtfl«^ JAKO %EPA PRILIKA- • Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vaše posestvo da pridete v njihovo pisarno in zavarovalnino ponovite, ne tratite časa po nepotrebnem. Jaz vam vse to lahko naredim in mogoče se bolj zanesljivo kot kje drugje in tako lahko vse to opravite zvečer od 6:30 do 8:30 vsak večer razun nedelje. .JOSOPH ZAJEC 15605 WATERLOO RD. Cleveland, O. DRAMATIČNO DRUŠTVO "LILIJA" V COLLINWOODU, O. priredi V NEDELJO, DNE 14. MAJA 1922 NA L. RECHARJEVIH FARMAH, EUCLID, OHIO svoj letni Piknik Na programu je veliko raznovrstnih d,irk in zabav, za lepe nagrade. Zabave bode za vse cenj. posetnike obilo. Za plesalce bodo igrali vse polke in valčke bratje Ulle. V kuhinji se bode skrbelo za vse lačne; natakarji 'pa za žejne. Ker je to prvi letošnji piknik, zato upamo na obilo udeležbo. Zakar vljudno vabi ODBOR, ©OGXS PP70P I V slll^U slabega vremena> da bi ne bilo rU£»yfl s mogoče prirediti piknika,, se vrši zabaven večer v Slov. Domu na Holmes Ave. ob 7. uri zvečer, kjer se bode vršil isti program. — Pečlarji in pečlarice r.aj ne pozabijo, da je jutri, 14. maja njih seja. Vsak naj pripelje seboj še kakega novega pečlarja ali pečlarico, da nas bo čim več ter da bo nas tabor močnejši. 4oste gotovo prenavljali vaš© sobe, jih prepapirali m prebarvali.^ \ Pomnife, da imamo rnl izvrstno zalc:;o stenskega papirja, barv, varnišev in barvalnih čopičev. Zglasite se na 15504 WATERLOO RD. in E. 156 St. — Eddy 7841 ali na 1448 HAYDEN AVE. Eddy 6679 Hiša 12 sob, 2 furneza, 2 porča cena $8000 Hiša 5 sob, kopališče; $4.200. Hiša 7 sob, kopališče; $4,500. Hiša 10 sob, kopališče; $6,300. 110S E. 74th St. (112) RAZPRODAJA RADI SELITVE > Klavirji, players, gramofoni, har monike, violine, kometi. Prodati moramo vse, ker se moramo eliti 31. maja. ST. CLAIR MUSIC HOUSE, 6532 St. Clair Ave. NAPRODAJ! Hiša 5 šob, z klada; poleg je še let na vogalu z dvema gara-žema. Naslov pove uprava Enakopravnosti. (113) I Najhitrejše moderne ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na B Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik in Trst. ITALIJA .......... 10. junija Listki $90. Davek $5. Železnica do Ljubljane $1.65. Preko Cherbourg: AQUITANIA ........ 2. maja 23. maja MAURETANIA ..... 16. maja 6. junija BERENGARIA ..... 30. maja 20. junija Parobrodni listki $100; Davek $5.. Železnica do Ljubljane $10. Nove ladje plovejo direktno v Hamburg. _ at urana « Slovenska Banka Zakrajsek & Cesark ...................................................................................... 70 Ninth Ave. New York. N. Y pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami in pošto, kar ji omogočuje točno postrežbo in nizke cene; prodaja parobrodne listke za vse važne linije za v Evropo in od tam sem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni na slov. DOBRO USTANOVLJENA PEKARNA na debelo in drobno, z 2 pečmi me&ilnimi stroji na elektriko, 2 avtomobiloma ter leseno poslopje, na E. 152nd Str., Collinwood, se proda poceni. Ugodna prilika za slovenskega peka. Glede pogojev se uredi. Vprašajte pri R. E. Ward, Cleveland Trust Co. urad na E. 152nd & Pepper Ave. po telefonu Wood 79 ali Eddy 3309. (115) THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Čistimo, Likamo, Barvamo, Popravljamo, Predelujemo vsakovrstne moške. ^ ske obleke, Garantira1" Cene zmerne, primerne bim časom. k New vi Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. DRY CLEANS 6220 ST. CLiJJ Princeton l9 BODY BUILDERS & ASSEMBLERS se rabijo takoj. Biti morajo izvežbani na komercijalmem delu. JAS. HOLAN MFG. CO. 3809 Clark Ave. (113) NAZNANILO. - Člani "Wateloo Kluba" kakor tudi zastopniki raznih društev so vabljeni na izvanredno sejo, katera se vrši v pondeljek 15. maja 1922 v J os. Kun-čičevi dvorani, in sicer ob 7:30 zvečer. Ker bodejo zelo važne stvai*i za u-krepati glede semnja, so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže. Za "Waterloo Klub" JOS. VlClC, tajnik 15712 Trafalgar Ave. NAZNANILO. NAZNANJAM CENJENEMU OBČINSTVU, DA BRUSIMO BRITVE, ŠKARJE IN DRUGE STVARI KOT V PREJŠNIH ČASIH. A. BAUZON 5920 St. Clair Ave. (115 MI KUPIMO, PRODAJAMO, ZAMENJAMO. VAŠE 1'OSESTVO. Hiše naprodaj: Hiša, skoro nova, 8 sob, za 2 družini; vse moderne naprave; lot 40x140 cena samo $5,700, gotovine $1,500. Hiša 12 sob, za dve družini, ob tlakovani cesti, vse moderno urejeno, lot 40x140; cena $10,500, gotovine $2,000. Hiša, 11 sob, v bližini tlakovane ceste in šole; za 2 družini. Ta hiša je moderno urejena in cena je samo $8,300, gotovine $800.00. Oglasite se takoj na Collinwood Realty Co 15623 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKICH. Imamo tudi več drugih posestev naprodaj. Old Dutch Slad NAJBOLJŠI NA SVETU 5914 St. Clair Ave. Na debelo ir« drobno. __*—------- X-ŽARKI so prikazali dejstvo da protina. povzročijo slabe zob«. Vi s svojim zdravjem zelo krjvično veliko revmatizma, bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu. tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost. 8 tem. da zanemarjate svo.ie zobe. Pulenie zob brez bolečine. Pli» in oxvzen. Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 5. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Drucre ure po do-irovoru. Zaprto ob sredah popoldne Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko. DR. FRANCIS L. KENNEDY Dentist—Zobozdravnik Superior Ave. vogal E. 55th St Suite S CLEVELAND. O. Oglašujte v "Enakopravnosti!" NAJNOVEJŠE SKLADBE za piano, orkester ali godbo. Cena za piano solo 25c, za orkelster 60c. 1. Gorenjski slavček, opera 2. Kaj ne bila bi vesela 3. Bleski Valovčki, valček 4. Miramarska, mazurka 5. Vzemi me s seboj 6. Sirotek, valček 7. Naprej zastava slave, Jcor. 8. Sokol, koračnica . 9. Na marjance, polka 10. Oj Hrvati, oj junaci, korač. 11. Mladi vojaki, koračnica 12. Hej Slovane 13..Zbirka slovenskih pesmaric, velika $1.50, mala 60c. Pišite po cenik slovenlskih roll •za player piano. Victor Lisiak & Co. Publishers & School. ;of Music 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. Imenovane skladbe se dobijo tudi v uradu Enakopravnosti, 6418 St. Clair Ave. , bol Mesece ; ^ nevralg^V tične '"Vik^ ne bolečtae, hrbet in vse drUČe se hitro odpravijo,2 Anti-P** Dr. Miles'/-- Ne vsebujejo n0^ itf ? nih snovij. skusite-Ask your && ' illiliillillll Sen*** ni bilo tako l^V* V SOBOTO, l^u V Slov. Na1, ^o ko priredi a "NAPREDNE ^ št. 137 S. * ^ ZABAVNO --.j 0 Še vselej ste pge b«' no zabavali in c , na tej veselici. .Za vse članice, niih Q Cle' sploh vse dbčinstv da pridete. Vabijo vas vse NAPREDNE f SLOVENSKA v nicaavtoJVv M. varimo 'Vv^SSfl vrst železne i" * mete. Zaloga " te I telef" mijevth obroSeV p* trebSCln. Ako ra. ,e(0n0' 3 kllCIte nas P° CETON 1372. At Odprto tudii ob fd ELYRIA AUTOREPf/, 6512 St. .....................iiMW*®| ■■■■■■■■■ .................. Naročajte ENAKOPRA Postal 0002010001000200000001024800010102000102010100020001