226. številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. oktobra. XVIII. leto, 1885. Uhaja vsak dan ■vW«t, izimoi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t ri j sk o-ogor« k a dežele za vse leto 15 i*ld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za ]eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za 6etrt leta 3 #id. 30 it za jeden mesne l tjld. 10 kr. Za pošiljanje na (dum računa se po 10 kr. za mesec, po ■ 0 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko ve<\ koliko«.- poštnina zuada. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po ."• !:r., če dvakrat, in po 4 kr., Če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na, se izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravuistvo :• v Rudolfa Kirbiia hiši, ..<•!«•.l iliSka Btolbu". U p r a v u : i t \ :i naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, i. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Do preteklega petka bilo je 321 državnozbor-Bkih volitev potrjenih, ali če prištejemo volitev Bu-latovo, pri katerej sta se desnica in levica prvikrat poskusili, 322, in zbornica mogla Bi je izbrati predsedstvo. Kakor ste že br/.ojavno poizvedeli, izvoljen je bil prvosednikom dr. S mol k a z 292 glasovi. Na Schonererja odpali so 3 glasovi, na Knotza 1, praznih pa je bilo 27 listkov. Iz te razmere glasov je očivestno, da je več glasov izmej opozicije bilo za dr. Smolko, čemur se ni čuditi, kajti dr. Smolka je kljubu visokej svojej starosti doslej vse obravnave z izredno spretnostjo in objektivnostjo vodil. Bil je čestokrat toli nepristransk, da je več nego naravno, ako se mu posamični člani levice z omenjenim glasovanjem svoje priznanje izrekli. Prvim podpredsednikom bil je izvoljen grof Rihard Clam Martinic. Dobil je 181 glasov. Za viteza Chlumeckega glasovalo je 133 poslancev, 5 listkov bilo je praznih. Drugim podpredsednikom izbral seje vitez Chlumeckv. Oddanih bilo je 283 listkov. Od teh dobil je Chlumeckv 228, baron Gbdel 11, Knotz 5, Weeber 4, Kronawetter 2, dr. Gross 1 glas. 32 listkov bilo je praznih. Rekel sem, da sta se pri tej volitvi desnica in levica poskusili in pokazali, koliko glasov ima vsaka na razpolaganje. Menim, da se mi ni bati ugovora, ako trdim, da se je razmerje glasov najjasneje pri volitvi p-vega podpredsednika Martinica pokazalo, za katerega gotovo nobeden levičarjev glasoval ni, pač pa vsi desničarji. Razmerje je torej 181 :133. Ti številki se vjemata tudi z našimi računi o razmerah strank v državnem zboru. Desnica je, kakor v letu preteklem sestavljena iz štirih klubov. Najštevilneji je Češki klub, brojee GG članov iz Češke in Moravske; Poljski klub ima 55 poslancev iz Galicije (1 iz Šlezije); klub desnega centra (Hohenwartov) 37 poslancev iz Bukovine, s Tirolskega, s Štajerskega, Kranjskega, iz Dalmacije, Gorice, Trsta; osrednji klub (Lichtensteinov) 20 poslancev iz Dolenje in Gorenje Avstrijske, Tirolske, Predarlske in Štajerske. Desnica šteje torej 178 poslancev. Nasproti pa ima levica dva kluba. Nemško-avstrijski klub broječ 85 in nemški klub z 42 poslanci, vkupe 127 poslancev. K desnici sme se, vsaj za važneje slučaje računiti še: G ministrov, 4 rusinske avtonomiste, 3 veleposestnike z Moravskega: — k levici pa 7 poslancev, ki su še neso odločili, bi li ustopili v nemško-avstrijski ali pa v nemški klub, in 4 protisemite (Schbnererovce). Po tem račuuu, ki ima skoro popolno verodostojnost, šteje desnica 192, levica pa 138 članov. Mej tema skupinama pa se gibljejo, kakor „asteroidi", poslanci z južnega Tirolskega, ki so si osnovali svoj „Trentino-klub', 3 demokrati, 1 član gospodarske stranke in 12 Coroninijevcev, vkupe 23 članov. Ko bi slednji tudi k levici pristopili, bi vender ne imeli večine, da, ko bi tudi vsi ministri, vsi „divjaki" ni desnici pritegnili na levo, bila bi vendar večina na strani desnice, kajti zgoraj navedeni 4 klubi so sami ob sebi za 3 glasove v večini. Položaj v državnem zboru zboljšal se je za desnico ne le glede števila, ampak tudi glede boljše organizacije, nekdanja združena levica1' pa je oslabela, razpala je v dva kluba in še v teh ima posebnih frakcij. V nemško-avstrijskem klubu je poleg liberalne stranke Herbstove tudi konservativna Chlumeckega stranka, — v „nemškem klubu" pa nemško-nacijonalci in Germani. Levica, ki se je tako dolgo dičila s svojo solidarnostjo, je sedaj razkosana in oslabela, kajti marsikateremu njen"* članov že preseda, neprestano biti v opoziciji. Zakonodajstvo v Crnigori. [lzv. (lop.] Srce naše države, duh crnogorstva, to je hrabrost njegovih sinov. Blesteče orožje ne zgine izza pasu Črnogorca, dokler bole živel jeden Črnogorec. To orožje ne blešči zaradi kakega umetnega brušenja, ampak naredila ga je bleščečega neizmerna črnogorska hrabrost v tolikih krvavih bitvah. Ta blesk nikoli ne more izginiti, ter dokazuje zdravo • srce naše države in naroda. Od toga zavisi tudi naj« j več razvoj državo iti narodnega blagostanja. Pa tudi cerkev, omika, notranja uprava, narodno gospodarstvo — ti neobhodno potrebni člani vsakega državnega organizma, tudi našega, pospešujejo rast, moč in razvoj, se skupno popolnujejo LISTEK. Iz moje popotne torbe. PVarietas deleetat" si mislim, ostavivši metropolo slovensko, ter jo krenem od dolenjske mitnice po ižanskej cesti. Po precej dolgočasnej progi dospem po kake dve uri trajajočej hoji v vas jed-nacega imena, ležečo ob podnožji mogočnega Krima. Ker zagledam od daleč zvonik „zelenih boj," katerega se je že nekdaj g. Kretanov v svojem „Popotovanji križem domovine" spominjal, napotim se proti župnej cerkvi. Mimo lepega in čednega šolskega poslopja, katero je občanom ponos in glasno spričevalo, kako lepo in skrbno so zavzeti za naobraženost svoje nežne mladine, dospem do zaželje-nega kraja. Lepa snaga okoli svetišča uplivala je na me kaj dobro, kar je gotovo v čast poštenim in delavnim občanom. Le konglomerat raznih boj na cerkvi in okoli cerkve me je kaj nevoljno dirnul. Za Boga se vprašam, je li mogoče, da se v obližji kranjske stolnice v sedanjem stoletji more kaj ta-cega napraviti s cerkvijo, kar bi bilo gotovo vsakej ter zaslužijo skrb in pozornost. Ravno tako se godi tudi pri nas, četudi je naša država pred vsem vojna. Čitatelji morda mislijo, da se pri nas malo skrbi za pravico, da se obrača malo pozornosti na pravosodje in privatnopravne odnošaje in da je zakonodajstvo pri nas zanemarjeno. Ti, kateri bi tako mislili o nas, se jako motijo. Res je, da je Črnagora taka dežela, v katerej ni odvetnikov, ni menic, taka pa ni, da bi v njej ne bilo pravice. Če se v Črnigori malo govori o pravici, to le dokazuje,'da je v njej malo krivice. Kjer mnogo skrbe za pravico, tam je prav gotovo mnogo krivice. Mi mislimo, da ni iz pravice navstalo odvetništvo, ampak iz krivice: tudi zlodej ve, kaj je pravica, samo ne izpolnuje je ne. Četudi sedanja Črnagora ne čuti nikake potrebe po odvetništvu, vei dar skrbi za pravosodje, kije potrebno za vsako urejeno državo. Črnagora petsto let ni imela pisanega zakonika. To pa ne spričuje, da bi prebivalci ne bili imeli mej sabo nikakib dogovorov in pogodb, katere so mej ljudmi po vsem svetu mnogo poprej nego pisani zakoni. Ravno tako to, da nesmo imeli pisanih zakonov, ne dokazuje, da bi se pravde ne bile razsojevale zakonito. Za zakon je veljal običaj. Z običnim pravom sodilo se je v Črnejgori petsto let brez peresa in papirja. Pa prišel je za Črnogoro čas peresa in papirja, kakor za druge države. Kako so pa v takem slučaji delale diuge države? Navadno se neso obračale k običnemu pravu, ampak „ učenjaki" so vzeli v roke zakone kakega bolj izobraženega naroda in je prekrojili za domače razmere. Na ta način navstal je novi državljansk5 zakonik. Pri nas pa se no more zgoditi tako. Mi vemo, česa se je dosedaj držala Črnagora in kako naj porabi v zakonodajstvu pero in papir. Ko je za Črnogoro prišel ta čas, imamo po milosti božji presvetljenega vladarja, kateri bode, videč skušnje minulosti in sedanjosti mnogih narodov, prešinjen z narodnim duhom in poznajoč njegove potrebe, vedel ohraniti Črnogoro vsega tujega, kar bi utegnilo priviti pero in črnilo v zakonodajstvu. Veliko mu pa pomore in koristi v tej zadevi mož, ki dobro pozna razmere jugoslovanstva. Črnagora je srečna, da začne na potu Izdanja hribovskej vasici v sramoto! Naštel neseni nič manj nego petnajst raznih boj! Mislim naš slavni slikar Jurij Šubic naj bi se sim potrudil, tu se bode naučil o mešanji barv, o okusu itd. gotovo več, nego da dela dolg pot v Pariz. Dalje se nesem mogel dovolj načuditi lepemu številu majhnih, srednje velikih, velikih in velikanskih polžev, kateri krasijo obzidje svetišča. Kaj vraga, si mislim, bi vendar moglo biti v glavi voditelju, da ima do te prekrotke, rogate živalice tako spoštovanje in ljubav? Gotovo ima preponižni gospod s tem posebne namene s svojimi pohlevnimi ovčicami, vsaj je že Livius rekel: „Non omnia iidem dii dederunt." Od te živalice je sploh znano, da je silno počasna in lena, da rajši svojo hišico po dnevu in po noči saboj nosi, nego bi jo le za trenutek zapustila. Dognano je, da je ta rogata ži-valica „utelesena počasnost," zato si pa tudi marsikdo domišljuje, in to ne brez uzroka, da bi bila ona lahko celo začaran „ekspeditor", „ekspeditorica" ali celo umazan zakotni pravdosrednik, kateri daje tožbam „polžcv pot," da pri tem le sam sebe zdat-niše masti in redi. Nikakor se tudi ne da zanikati, da jo bil imenovani „polžev pot" v mnogih pisar- nah preteklega in polupreteklotra časa tako zelo priljubljen, da so se pisarne vedno bolj opuščale. Ali so take in jednake prikazni tudi v sedanjem času" običajne, mi ni znano, a to mi je znano, da kljubu temu, da ta pohlevna živalica včasih tudi roga pokaže, je vender ne zna rabiti kakor kaka čveteronožna žival na pr. vol ali kozel, ampak ja hitro pri najmanjšem „ poti panji" skrije. — Sicer je pa tudi istina, da je ta pohlevna živalica mej vsemi živalmi skoro najsrečnejša, kajti ona pride „na ta grešni svet" s svojo hišico, katera jej vedno kot lasuiina ostane, in kar je pa še največ vredno je, da je vedno brez dolga, to se pa v sedanjih kritičnih časih že kaj pravi! Mislim, marsikatera naših devojk bi v tem pomenu znabiti želela biti na-pomiuana živalica, ker potem bi sigurno lažje moža dobila. Hišica je bila pa tudi mnogokrat magnet, da si je marsikatera na videz „prebo-ječ." dušica poiskala — spremljevalca na tem grešnem svetu: hišica je odstranila vse pomisleke in predsodke, kar tudi kaj velja. Napominano pohlevno, rogato žtvalico tolaži pa tudi zavest, da nihče njenih pradedov ...ir..di ,.pren;igljeno>.ti" r: zapustil tega solznega doma, dn ga tedaj sigurno pisanih zakonov svojo delavnost z dobro premišljenimi in varnimi koraki. Srečna je, da se bode dalj-nejši razvoj zakonodajstva vršil na razumnej osnovi narodnega življenja, in se ne bode nikdar ločil od narodnega duha ter ne bode zadržaval državnega razvoja in ne prouzročil nikakih pojavov bolezni. Črnagora se sme ponašati, da bode sama mej vsemi slovanskimi narodi imela državni zakonik, osnovan jedino na slovanskem pravu, kakeršno se je ohranilo pri južnih Slovanih, prešinjeu z narodnim du honi brez tuje primesi. Londonu na svatbi svojega brata. Tam je vzel mnogo denarja na posodo, da se podkupijo nekatere nezanesljive osobe in nakupi orožja. Moralo se je namreč marsikaj omisliti, da zato ni vedel vojni mi nister llus Kantakuzcn. Kdaj da se začne ustaja, to so knezu nalašč prikrili da je mogel avstrijskemu cesarju v Plznu zagotavljati, da ustaja v Vzhodnej Rumeliji še ni blizu. Potovanje kneza Aleksandra h Giersu v Franzensbad imel* je namen odvrniti rusko pozornost in pa bolgarske slovimorile prepri čati, da knez postopa v sporazumljenji z Rusi. Tako se je zgodilo, da je Rusija bila presenečena, ko se je izvršil prevrat v Plovdivu. Dopisnik misli, da se jazno in jih preganja in pobija. Mnogi se čudijo, da glavni poveljnik francoskih čet energičneje ne postopa. Govori se že, da ga bodo nazaj poklicali in nadomestili s kom drugim. Dopi Črnagora ima dovolj narodnih sporočil, dovolj ! bode knez že pobotal z Rusijo, ker se poslednja ne gradiva za izdanje zakonov. Našo deželo smatrajo do sedanjega časa civilizovani narodi za divjo; pa sedaj se lahko preverijo zastopniki tujih držav v Cetinji s turškim vred, da Črnagora ni zaostala za druzimi civilizovanimi narodi v humanosti, pravičnosti, poštenji in človekoljubji. razgled. Politici! AU^EiiiiJe dežele. V Ljubljani 5. oktobra. Ker ima državni %l»or mnogo gradiva rešiti še v tem zasedanji, mislijo Češki listi, da ne bode nehal zborovati takoj ob pričetku delegacij, ampak bode zboroval morda do 1. novembra h kratU z delegacijama. Seje se bodo tako uredile, da delegati ne bodo ovirani udeleževati se državnozbor-skih sej. ia;tiije niiraare. V soboto bi se bila imela sniti konferenca v Carigradu, da se posvetuje o vahodnje-rntne« lijsltcau vprašanji. Ali se je sešla, še ne vemo, morda se je zopet nekoliko zakasnela. Kako se bode razmere na Balkanu razmotale, o tem se le ugiblje. Vlasti so neki prišle do prepričanja, da se zjedine-nje Bolgarov sicer mora priznati, a sedaj je vprašanje, v kakej obliki naj se to zgodi in kako zadovoljiti tudi druge balkanske državice. Kakor čujemo, misli Rusija predlagati, da naj se prizna zje-dinenje severne in južne Bolgarije, a odpravi naj se dedna pravica za bolgarski prestol. Kneza naj voli Plovdivsko sobranje in sultan ga mora potem i sprva mislilo. J> vseh krajev Albanije prihajajo po bode upala mu nasprotovati, ko bi on lahko marsikaj razkril, kar 0j jej ne bilo povoljno. Sodi se, da je mr luska vlada hotela s pre-stolnim govorom samo zakriti svoje vojne nakane. Svoje mnenje bode pa pojasnila skupščinarjem še le v jednej tajni seji. Kakor se misli, hoče vlada tako uravnati, da bode skupščina se sama izrekla za vojno, katero bode potem začela vlada, izgovarjajoč se pred velevlastmi, češ, da je prisiljena to storiti. Sicer pa hoče Srbija počakati posvetovanj konference, da bode videla, ali jej bodo velevlasti z lepa dovolile kako povckšanje ozemlja ali pa ne. Po nekaterih poročilih misli Srbija prisvojiti si Staro Srbijo in jeden del Makedonije. Govori se celo, da jo bode podpirala Avstrija, zato bode potem z njo sklenila vojno in carinsko zvezo. Po drugih poročilih bodo pa vlasti ukrenile, da se Srbija odškoduje z nekaterimi deli Bolgarske, koder biva srbsko prebivalstvo. Pobočnik vrnogorNkega kneza, Maša Vrbica, odpotoval je v izrednej misiji na Dunaj in v Peterburg. Kaj je namen tej misiji, se nič ne poroča, a sodi se, da je v zvezi z najnovejšimi dogodki na Balkanu To je tem verjetnejše, ker je avstrijski konzul v Skadru, Lippich, odpotoval v po-sebnej misiji v Četi nje. Jli>sl«i minister Giers odpotuje v kratkem i iz Fredensborga pri Kodanji v Peterburg, Kakor t nek poljski list poroča, poklican je grof Ignatjev j v Peterburg. Na brzojavno carjevo povelje snide se j v PeterburgU neka konferenca, katere se udeleži j tudi veliki knez Nikolaj, kateri je bi glavni povelj-■ nik v ruskO'turSkej vojni. Albanska ustaja je resnejša, kakor se je SI. K l>uuaJn 3. oktobra. [Izv. dop.] Gg. poslanca Vošnjak in Pfeifer podala sta se danes do g. poljedeljskega ministra v zadevi trtne uši s prošnjo, da bi vlada preskrbela za okužene vinograde amerikanskih trt, katerih uvažanje vsled mej-narodne konvencije privatnim osobam ni dovoljeno. G. minister je odgovoril, da je vlada sicer pripravljena napraviti nasade amerikanskih trt v bližini okuženih vinogradov, na primer v Kostanjevici, ter jih na razpolaganje dati dotičnim posestnikom, če se bodo za nje oglašali — da pa vlada sedaj še ne more priporočati amerikanskih .trt, ker so dotične preskušnje še premlade. Posestniki okuženih vinogradov naj se tedaj oglašajo, da vlada hitro osnuje nasade amerikanskih trt. V denašnji seji izročil je poslanec Pfeifer državnemu zboru prošnjo po toči poškodovanih posestnikov iz N o v o rn e š k e g a , K o s t a o j e v i š k e g a in Krškega okraja za podelitev državne podpore. Iz 29. septembra. [Izv. dop.] Gospod urednik! Imeli ste izvestno že marsikak dokaz v rokah, kako da znajo nekateri birokrati pačiti lepi naš jezik, a kaj jednacega, kakor smo te dni čitali po vogalih Puljskega mesta, pa gotovo še nikdar ne. To je namreč neka objava okrajnega glavarstva Puljskega, tičoča se kontrolnih zborov domobrancev. Da bi ves ta nestvor priobčili, nam ne pripuščajo tesni prostori Vašega lista, a dovolite nam, da privoščimo čitateljem Vašim vsaj nekoliko vzgledov iz famozne te objave. Toraj čujte: „ Oznanilo zastran kontroli od deželna hramba. potrditi. Bolgarska in Rumelija se energično pripravljata na boj. Kakih 35.000 vojakov je baje že na turški meji. Mnogo uplivnih Bolgarov neki deluje na to, da bi se razširila ustaja tudi na druge turske pokrajine, kjer bivajo Bolgari, da bi se te potem zjedinile z Bolgarijo. - Jako zanimivi stvari o začetku ustaje v Rumeliji razkril je Dunajski ^dopisnik angleških j,Times". Mi sicer ne vemo, ali so resnica ali je pa vse le časnikarska kombinacija. Sicer pa ta razkritja res nekako pojasnujejo neodločno postopanje Rusije in neprijateljsko pisavo nekaterih prvih Blovanofilskih ruskih listov. Kakor do pisnik poroča, so ustajo pripravljali ruski slovanski komiteti in je o tem dobro vedela ruska vlada. Izvršiti bi se pa bila imela še le drugo leto. Ustaja bi se bila imela začeti v Sredci, kjer bi bili vrgli kneza Aleksandra s prestola in postavili nanj kneza Nikito ali pa njegovega zeta Karadjordjevića. Ustaja v Bolgariji bila iti znamenje za ustajo v Srbiji, kjer bi bil hitro odstavili Milana. Ko bi se to bilo zgo dilo, bi se bil izdal oklic, da se združijo Srbija, Stara Srbija, Makedonija, Bolgarija in Rumelija. Spomladi je liistie v PeterburgU zagotovil, da je on zato. Slovanotilski krogi so pa bili to napako storili, da so to Btvar objavili tudi Karavelovu. Mislili so namreč, da ;je ta še vedno tako neprijazen knezu, kakor je bil, ko je živel v pregnanstvu, Ali Karo- ročila, da ljudstvo prijema za orožje Turčija odposlala je novih čet proti Prištini in Kuinanovemu. Ali pa bodo te čete moglo ukrotiti vojevite Albance, je jako dvomljivo. Na Kreti prikazuje se vedno večja nezadovoljnost vsled ustaje v Vzbodnji Rumeliji. Narod želi zjedinenja z 4*i*šUo. Nedavno bil je tam velik tabor, na katerem so je narod izrekel, da velevlasti ne bodo mogle zavreti zjedinenja Krete z Grško, ako priznajo zjedinenje Bolgarov. Pa tudi prebivalstvo otoka Rhodus se izjavlja za zjedinenje z Grško. Mej imr&Iiiffiai častniki, zlasti mej č.erkes-kimi, vlada velika nezadovoljnost zaradi sultanove mirovne politike. Čerkesi žele vojno, da ni imeli priliko ropati, ker jih Turčija tako neredno plačuje. Posebno je pa turškemu sultanu sedaj nevaren odstavljeni minister Osman pasa. Da bi slednji ne mogel pridobiti vojakov zase, so ga poklicali v sultanovo palačo, češ, da ga želi sultan vedno blizu sebe. Sedaj se sme pa prosto gibati v Ildiz Kiosku, a ven ga ne puste. MamacioBNUi ministerski predsednik bil je potoval na Dunaj, v Berlin, Varzin in Kodunj. Da je njegovo potovanje v zvezi z najnovejšimi dogodki na Balkanu, je gotovo, toda ne vemo, kaj misli prav za prav Ruinunija doseči. Kakor čujemo, je imelo i to njegovo potovanje VBpeh in se mu je povsod za- Bo hiti (iindet statt) v okraja na dnevu Pola 15 oktobra v Kasarna na Riva J 1 listo sada velov je jako udan knezu, od kar je minister. Ova- I gotavljalo, tla se bode oziralo na rutnunsko koristi, i dil mu je vse in ga pregovoril, da on napravi sam tako listajo. Km z je to že vse vedel, ko je bil v V Aniau&su se razmere za kristijane na slabše obračajo. Domače prebivalstvo se jim kaže nepri- 1. Tist brambovec de službe zadnj leto, ne treba priti b kontrolnemu zboru. 2. Pri tem zboru se ima znajti brambovec v tistem kontrolnem kraja, kter je naj bliži. (i. Tisti brambovci, kteri se ne znajdejo v okraja njih bataljonu sinejo priti h kontrolnemu zboru tistega kontrolnega kraja, ki je nai bliži njih prebivališču. 10. Državni uradnik sme bit oprostit od kontrolnom a zbora, mora pa tudi on poslat prošnja ,r s v o j m u b a t a 1 j o n u. 11. Brambovci se zberejo na kontrolnega kraja v' svojej domačej obleka". Najlepši pa je G. točka: „11 kontrolnemu zboru je treba prinesti sam Nt-Inc izkaz deželne hrambe, kakor tudi usa tista pisma, s kterim se z.iinore dokažiti premembo v stanu v družini; poročilni list, krstni list, smrtni list." Imate dovolj, gospod urednik? In kaj pravite k temu? Kaj si misli priprost slovensk delavec, ei- tudi ona ne bode. Ko premišljujem, kateri naporni-njenih razlogov bi učenega voditelja bil mogel napotiti, da si je pohlevno živalice, kot nad vse vzvišen ideal izbral, stopim v prostorno cerkev, kjer sem pa takoj opazil, da je tudi tukaj nevešča roka že marsikaj od prvotnega dela lahkomiselno pokvarila, spominjaje se Virgilovih besed: „Non omnia pOSSUmus omnes." Dospevši do izvirka, od katerega ima vas svoje ime — Studence — kateri krasi zala kapelica svetega Martina, sem se mogel hitro umakniti bistrim in radovednim očem vaščanskih krasotic, katere so imele tukaj posla, a so svoj posel pozabi vsi, raje mene opazovale, češ: kaj hoče Ljubljanski škric, mari mis1' nam vodo v Ljubljano vzeti? obrnem svoje korake gori po vasi. Vas je prav lepa, vpre-deljena v široke križajoče se ulice, hiše so deloma z opeko deloma s slamo pokrite. Ako zadostuje s časom sleherni gospodar zahtevam reda In snage, imela bode dokaj lepše lice in se bode lahko merila z našimi najlepšimi trgi. Dospevši konec vasi, zagledam na desni strani mej rodovitnimi njivami lepo ograjeno pokopališče s mrtvašnico v kotu in kapelico v sredi. Kapelico kvari ali bolje rečeno kazi, majhen zvonik, kateri J je tako neokusno zraven pritisnen, podoben „cim-permanskemu klajbasu", da so mi neodpustVjivo vidi za take „spake" denar izdajati. Na rodovinca kralja Hiera, slavnega Arhimeda, so bili menda pozabili, ko so stavili napominano spako. Dragocenih spominkov na pokopališči neseni zapazil, pač pa v kapelici in na kapelici podobe, katerih gotovo niso slikali Rafael, Mih. Angelo in drugi. Na um pal mi je >zrek strokovnjaka: :,Dcr Ochse zieht ein Kohlblatt und der Esel eine Distcl der schbnsten Rose vor; bei den Mensehen ist der Geschmack manehmal noch wuaderlicher.a Po mojem nemerodajaem mnenji bi se imele take in jednake podobe iz estetičnega in nabožnega stališča iz naših svetišč odstianiti in z dostojnimi nadomestiti. Spominjam se, da sem nekje bral, da so Abderiti svoje dni silno umetno izdelano, jako majhno podobo bili postavili na zelo visok obelisk. Ni moja krivda, ako so se tujci, prišedši v Abdero, tej iznajdbi dovtipno smijali, še manj pa, ako se tukaj tujci tej prečuduej umetnosti dovolj načuditi ne morejo. Od tod jo mahnem po precej lepi cesti na- prej, ter krenem na levo mej lepo nasajenim drevjem in grmičevjem proti graščini. Prišedši na vzvišen kraj, bil sem kar očaran prekrasnega razgleda, kateri se mi je odprl po obširnej Ljubljanskoj planjavi. Prijazni grajski vrtar mi pojasni to in oro, ter razkazuje plod svojega »uma in dlana", iz česar sem sklepal, da jo veščak v svojej stroki. Od tod zavijemo jo v lepi park, kateri obdaja raznovrstno drevje; lepi hodniki z vabljivimi klopicami tu in tam so razpeljani na vse strani. Ker me je hladna i lepa senca tako Ijube-znjivo vabila pod košato smereko, usedom se na bližnjo klopico, tla bi si zabeležil v svojo listnico par opazek. Kmalu pride po stezi možiček srednje starosti, me prijazno pozdravi ter se usede k meni, vprašajoč: kedo da sem in od kod? Ko zadostim, kolikor se mi je potrebno zdelo, radovednosti njegovoj, jame mi na dolgo in široko pripovedovati, kakor staremu znancu o slovesnosti, katera se je baje pri njih vršila. Zgovorni možiček mi pripoveduje, da so naredili čez Išco nov most, na katerega je domači umetnik (rezbar) naredil dve „štatvi", kateri so domači gospod blagoslovili, ter ob tej priliki na mostu tudi lepo prepovedovali, potem da tajoć materni svoj jezik v spakedrani tej podobi? Kdo mu more zameriti, če se jame sramovati tega Jezika! Ako hoče slavno c. kr. okrajno glavarstvo izvrševati narodno ravnopravnost v takem jeziku, potem hvala lepa! mi protestujemo glasno proti temu, da se naš jezik takim načinom pred svetom smeši in žali. C—t—č. Iz Zagreba 3. oktobra. [Izv. dop.] Časopisi hrvatski so že naznanili, da se je slavna ruska pri-madonna Marija Raj, rodom Hrvatica, za nekoliko časa vrnila v domovino in da pojde na umeteljni-ško potovanje po vsem slovanskem jugu. Tudi beli Ljubljani bode prilika, da bode sredi novembra t. 1. v svojej sredi čula krasno petje g Rajeve, ki bode stopila pred občinstvo v ruskih narodnih nošah, pri« legajočih se dotičnim ulogam. Razen umeteljne glasbe goji Marija Raj tudi rusko narodno glasbo in tako bode Ljubljana prvikrat imela priliko, da se nasladjuje skladbami Glinke Rubinsteina, Šereme-teva itd. poleg drobnih in melodičnih maloruskih dum. Razen Ljubljane, kjer bode gospica Rajeva priredila jeden ali dva koncerta, obiskala bode tudi slovanski Trst, da bodo tudi tamošnji naši sorojaki deležni našega užitka. Nadejamo se, da vsprejmete našo slavno pevko z ono ljubeznijo in naklonjenostjo, katero ona zaslužuje, no le kot vrla Hrvatica, temveč tudi kot izvrstna pevka. Kadar kaj več po-izvem o njenem potovanji v Ljubljano, sporočam Vam obširneje. Domači it van. — (Presvitli cesar) podaril je za prebivalce v okraji Postojinskeni, Logaškem, Litijskem in v okolici Ljubljanski, katere je vihar 2!>. dan avgusta t. 1. poškodoval, 40U0 gld. — (Cesarjev i m e n d a n) praznoval se je včeraj v Ljubljani jako slovesno. Vojaki imeli so slovesno sv. mašo, katero je služil vojaški župnik g. PriboŽič ob lU\0. uri v nunski cerkvi. Navzočni so bili F. M. L baron Reinliinder, drugi častniki in vojaštvo garni/.ije. — Ob 10. uri bila je v stolni cerkvi slovesna sveta maša, katero je služil knezškof dr. Misija. Navzočni so bili deželni predsednik baron W in kler, deželni glavar grof Thurn, kupčijske zbornice predsednik g. Kušar, župan g. Grasselli, deželne sodni je predsednik g. K oče v ar in mnogo e kr. uradnikov, c. kr. profesorjev, veteranci in polno pobožnega občinstva. Razne šolo so praznovale cesarjev imendan v cerkvah, kjer imajo navadno cerkveno opravilo. (Imen o v a n j a i n p re m e šče nj a.) Gosp. Andrej S ene kovic, profesor na realki v Ljubljani imenovan je ravnateljem državne gimnazije v Ru-dolfovem. — Gosp. Ferd. 8 tare, okrajni sodnik na Brdu premeščen je vsled lastne prošnje v Kranj. — Okrajnim sodnikom na Brdu imenovan je gosp. Julij Po le c, okrajne sodnije pristav v Kamniku. — Okr. sodnije pristav g. Pavi Juvančič premeščen je na svojo prošnjo iz Kočevja v Ilirsko Bistrico. — Avskultant Ernst vitez Ilbffern imenovan jo sodu. pristavom v Kočevji. — Okr. sodu. pristav gosp. Anton Vidic premeščen je na svojo prošnjo iz Logatca v Kamnik. — Avskultant gosp. Aleksander Ravnikar imenovan je sodnijskini pristavom v Logatci. -— Gospod Andrej Ogorek, sodnijski pristav v Črnomlji premeščen je na svojo prošnjo na Brdo. — Avskultant gosp. Julij B u-Čar imenovan je sodn. pristavom v Črnomlji. — (Autodafe.) O nemških turnarjih v Ljubljani ni veliko čuti, a kadar se kaj čuje, ni nič posebno junaškega. Zatorej se naš list redkokdaj peča ž njimi. Danes pa se nam poroča dogodek, ki je vreden, da ga otmemo pozabljivosti, vreden tudi, da si ga turnarji zapišejo v svojo kroniko. V kazini so bili, bilo jih je mnogo, in baje jako hrabrih, in kadar je človek hraber, bi rad svojo hrabrost tudi drugim pokazal. In tako je prišlo, da so ti „hrabri turnarji" poseli okolu mize, priredili m-kak žrtvenik in na njem sežgali „Slovenski Narod" z bojno navdušenostjo kričeč: Pereat! Pereat! Pereat! Navdušenost bila je baje tolika, ! da so nekateri, zatrjuje se nam, da šestorica, pali pod mizo. Druge nesreče pri tem sežiganji ni bilo. Ne vemo, s čim smo si nakopali toliko nemilost v turnarskib krogih. IzpraŠevali smo svojo vest, a ni nam ničesar očitala glede zadnjih dnij. No, pa to bi se še dalo tolmačiti, zakaj jim naš list toli preseda, da se hočejo s sežiganjem maščevati A poroča se nam, da so pri tej priliki sežgali tudi „Večerno prilogo". Zakaj pa to? Ali ni to črna nehvaležnost? Saj je „Večerna priloga" v Sokolskoj aferi vender stala na nemški strani ! Ne hodemo si zaradi tega belili turnarskih glav, obžalujemo pa, da pri tem „ autodafe" nesmo bili osobno prisotni. Kako lepo bi so lahko opisal tak prizor z zgodovinsko natančnostjo, kako bi se lahko naglašale zasluge tega in onega pri tem hrabrem činu, s kratka, napravila bi se prava Brenghelova slika. Pod njo pa bi bil umesten napis: „Sunt pueri pueri, et pueri puerilia tractant.1' — (Slavnostna akademija.) „Dramatično društvo", „Sokol" in „Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec" priredili so včeraj zvečer v deželnem gledališči v proslavo cesarjevega imendneva akademijo, ki je privabila mnogo občinstva, da je bilo vse gledališče polno, izimši lože nemških krogov, ki so se i pri tej priliki držali svojega trdovratnega gasla „Non possumiib". Po ouverturi iz »Jamske Ivanke", katero j*' jako dobro svirala godita domačega pedpolka, govoril je g. Danilo tej priliki primeren prolog, na kar se je zaigrala cesarska himna, katero je vse občinstvo stoje poslušalo. Pevski del bil je prav povoljen. Zbori bili so krepki in dobro ubrani, posebno odlikoval se je pa g. Meden s svojim solo v Voglovih „Cigan:h" in v Prenoiović-V i 1 h ar j ev i pesmi „Mrtva ljubav". Pevci, posebno pa g. Meden želi so mnogo priznanja in ploskanja. Igra „Ženski jok*' predstavljala se je tako dobro, da so celo gospodje, ki slujejo kot jako strogi kritiki, bili zadovoljni. Predstavljala gospici Vernikova in Zvonar jeva in gg. Joločnik, Danilo in Vek os lav smejo s to oceno biti zadovoljni. Mramorni kipi. katere je izvrševalo telovadil) društvo ,.Sokol" bili so lepi, a opazili smo tudi par nedostatkov. Splošni utis bil je ugoden in občinstvo zadovoljno na tej predstavi. — ( „ V r t e c. č a s o p i s S p 0 d 0 b a m i z a slovensko mladino") ima v svoji 10. številki naslednjo vsebini.: Otrokove sanje. (Iz nemškega po J. N. Vogl-U.) F. Krek. — Marko Bogati in Vasilij so ga pili zastonj, da jo bilo kaj itd. Daljo pripoveduje, da so nesli „možje" gospodu tablo", izvo-livsi je častnim občanom, ob katerej priliki so jim gospod kupili sodček piva itd. Aha, si mislim, tu pač veljajo znani stihi: „Wollt' mun zum Minister vviiliton Mich beitn Wcin, lla, dua:! kouiit es mir nicht teblcn lici dom \V0i115 Welolie Beden wollt loh halten, Wio wilrd' icli ilas Lind vervvalton, Trieikeu milsstcn allo soin — Voli von VVoin!" Poizvedujoč po zaslugah in nagibih izročitbe napominane „table-, mi odvrne, da o tem ni nikomur nič znanega, „tablo" so dali, ker je rekel okr. glavarstva sluga, da bode to gospodu veselje delalo. „Alia dicunt, alia faciunt" si mislim ter pristavim: To bi bilo pa dobro naznaniti vsem takim, ki žele „tabel", a ne vedo za zasluge; junak L. bode že znal z Demostenovo svojo zgovornostjo pripomoči do takih „tabel", poguma in časa ima dovolj, kakor se kaže. Zgovorni možiček bi mi bil sigurno še marsikaj razodel, da neseni potegnil ure iz žepa, katere kazalec me je opominjal na odhod. Poprosil sem ga, j naj mi pokaže najbližji pot in peljal me je skoz : gozd ter me dovede! po jako slabem kolovozu na j prosto, opomnivši me še na bližnji zverin jak grofa j Auersperga. Koliko je jelenov in košut, neseni mo-i gel prešteti, vsekakor je pa to znamenitost in posebnost, ker mi ni znano, da bi se kje na Kranjskem nahajala žival tega plemena kakor tukaj. V pogovoru, dejal mi je mož mej drugim: Gospod, svet se meša, nadaljuje, jaz pomnim že četrtega gospoda, obiskovali so jiii gospodje iz vseh krajev iz Ljubljane celo taki z rudečim zavratnikom in križem na prsih, a sedaj je pri nas vso drugače —. Videlo se je, da ima odkritosrčni možiček še marsikaj na srci, kar bi mi bil rad razodel, a ker se mi je mudilo, poslovim se od njega, obljubivši mu, da ga kmalu obiščem, ogledat si novih znamenitosti) njegovega bivališča. Stopim v bližnjo gostilno „Pri jelenu," kjer se z dobrim pilom in jelom okrepčam, potem jo pa mahnem proti Škofljici, pozdravim ondu vrlega narodnega župani, ter sedem na voz, ki me je hitro pripeljal domov. Ob t), uri /.večer sem že sedel v Ljubljani v Čitalnici ter premišljal, kar sem bil čul in videl na mestu nekdanje Emone. Pohajkovale c. Bezčastni. (Po Afanasjevu poslovenil Fr. Hubad) — Trapist in zdravnik. J. S. Gombarov. — Planika. J. B. — Razvaline. — Neposlušni bratje. — Na Angeljskej Gori. J. V—v. — Ne dotakni se tujega, tuje peče. (Resnična dogodba ) Zapisal —pr—. Prirodopisno-natoroznansko polje. Šakalj. — Divja jablana. (Basen.) Po Lessing-u. — Liatjo in cvetje. — „ Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Slap „Peričnik") je po zadnji po-vodnji tudi premenjen. G. Kadi I ni k, ki je včeraj z nekim prijateljem obiskal slap, nam je pripovedoval, da se je slap za več nego jeden meter na desno premestil. Dosedanji curek je skoro neznaten, novi curek pa jako močan, ker je še vedno veliko vode, da pritaka od vseh stranij. Pot k Peričniku, kakor tudi druge ceste so močno razkopane In razrite, povsodi sledovi gorskih voda. Pot k Belo-peškima jezeroma je na jednem mestu zasut, ker se je hrib udri. Jezeri sami pa sta veliko obširne j i nego sicer. Mojstrana sama bila je v veliki nevarnosti in le z velikim naporom posrečilo se jo ljudem, da so rešili veliki most. Na nekaterih krajih je voda do dva metra na visoko proda nanesla. — (Iz Krškega) se nam piše v 3. dan t. in.: Vredno je, da se zabeleži in za poznejšo kroniko ohrani, da smo se tu pri nas še 24. in 25. septembra v Savi kopali. Toplo je bilo, kakor o Kresu, 16 dnij od 8. do 26. septembra zaporedoma. Toplo vreme ugajalo je posebno vinski trti. Kapljica bode izvrstna, žal, da je bode le malo. Slabše vino bode iz potočnatih vinogradov in iz tacih, kjer je „peronospora" trto napala. Trgatev se je sploh že pričela, prihodnji teden bo kapljica skoro vsa že pod varno streho. Bog daj srečen krst o sv. Martinu! — (Razpisani u č i t e 1 j s k i s lu ž b i.) Na dvorazrednici v Bohinjski Bistrici služba nadučitelja Plača 50O gld. in stanovanje. Prošnje do 1. no vembra t. 1, — Na dvorazredni dekliški šoli v Ribnici služba prvega učitelja. Plača 4jO gld. Prošnje do 28. oktobra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kodanj 5. oktobra. Ruski car v sprejel bolgarsko deputacijo v soboto opoludne in objavil jej, kakor se iz dobrega vira poroča, da bode poskušal v sporazumljenji z vlastnii, ki so podpisale Berolinsko pogodbo, da se bolgarsko vprašanje mirnim potom reši. Deputacija odpotuje v kratkem iz Kodanja. Niš 5. oktobra. Skupščina se je včeraj zaključila. Atene 5. oktobra. Ministerski sovet sklenil je, da se mobilizijuje pomorski' vojne sile in se sklieejo pomorski roservisti iz dveh let. Delyannis zanikava! vest Dirittovo o grški okrožnici. Dunaj 4. oktobra. Povodom imendneva cesarjevega v Sv Štefana in v „Votivkirche" slovesna sv. maša. Pri prvi bili ministri in civilni dostojanstveniki, pri slednji nadvojvode, generali, častniki. Isto tako bilo je praznovanje po vseh drugih cerkvah. Niš 4. oktobra. Skupščina dovolila je jednoglasno, da so vzame 25 milijonov na posodo in da se odda tabačni monopol Beligrad 4. oktobra. V Niši zbrani vojaški oddelki odpravljajo se na mejo. Na tukajšnjem kolodvoru ukrenile so se obširne policijske naredbe. Kolodvor je vedno po vojakih zastavljen in nikomur ni brez posebne ustopnice ubod dovoljen. Niš 4. oktobr,.. Oboroževanje Srbije je neprijetni! dimulo v Sofiji. Karavelov želi sporazuin-Ijenja s Srbijo proti Turčiji. Poslano. Na večkratne napade iz Materijske občino v „Slov. Nar.", v „Edinosti" in v zadnji štev. „.Jurija" na mojo malenkost, odgovarjam pravici in poštenji na ljubo, sledeče: Izmej devetdesetih šolo obiskajočih otrok pohaja prostovoljno komaj šestorica bolj pridnih dečkov trikrat v tednu (in to pri poludnevnom pouku) v izvanrednih urah nemški pouk, kar lahko priča sam č. gosp. okr. šolski nadzornik Spi i-ič. Očitanje, da mučim šolsko deco z nemščino, je torej neopravičeno. Onemu Materijskemu občanu, ki hoče svoje gnjusne rane zakrivati s krinko ro-doljubja, je šolska deca in mili naš narod deveta briga. Saj kroš . . . . ji nemajo organa za to. On ponemBuje sam svojo .deco brez konca in kraja. Njegova mlada hčerka celo prepoveduje svoji materi občevati ž njo slovenski, rekoč: „Mama, vlo mi govori, samo slovenski ne, ker me je sram." Tako odgojujejo naši dični (!) rodoljub' svojo deco. ! Učitelj, učitelj je vsemogočnemu (tu pa ne mislim j Boga) trn v peti, ker je proti njegovi volji v Ma- I teriji. Dopisnik sramoti me tudi v zadnji štev. „Jn- ' rija", da se družim s čevljarji. Sramotno ni, dru- | žiti se s po tenimi rokodelci, pač sramotno in po-gubljivo bi bilo družiti se z nepoštenimi ljudmi, kateri........ V Materiji, 30. septembra 1885. Štefan Debenjak, det', učitelj. prinaša v 19. štev. sledečo vsebino: Dr. Josip Kranjec. Životopis. (S podobo.) — Janez Solnce. Zgodovinska novela. — Spi3al dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Iz Sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Vaclav Beneš Tfebiszkij, poslovenil —1—r. (Dalje.) — Pesem o carji Ivanu Vasiljeviči, mladem opričniku in pogumnem kupci Kalašnikovu. Zložil Lennontov. Preložil Josip Kržišnik. II. — Slovenci in Hrvati v Pragi. Spisal Anton Trsteniak. (Dalje.) — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Bolgarska — združena! Spisal —t»—. — Princesa Tereza bavarska o Rusiji. — Slovenci! Od ustanovnega odbora družbe sv. Cirila in Metoda. — Naše slike. Cesar Fran Josip I. in car Aleksander III. Aleksandrovič. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — Razne novice. — Slovan velja 4 gld. 60 kr. na leto. _______ _ S. oktobra. Pri Moiiat Kaiser z Dunaju. — Rautnig iz Gradca. — Oelešnik iz Trsta. — pl. VVachten iz Gorice. Pri »IkIIi i : Lohner z Dunaja. — Marterer iz Prage. Hertaus, Gen tili, Strudthotf iz Trsta. — Hajarui iz Gradca. — Tausig z Dunaja. — Friedrich iz Kočevja. — Brandt, Fuchs, Bukemaver z Dunaja. Meteorologično poročilo. s o Cas opazovanja Stanja barometra v UlUi. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v umi. 3. okt. I 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741 02 mm. 739 50 min. 740 20 mm. ___ 5-0'' C 12-O1 C 7-_">0 brezv. al. avz. si. svz. megla jas. jas. _______ 0-00 mm. J* o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739* 10 -'dih, 788*86 mm. 737-40 mm. 88* JJ 11 8<7 8-4»0 brezv. brezv. brezv. megla jas. jao. 0-00 IS. Srednja temperatura 8'1° in 7-90, za 5*.0 in 52° pod not malom. _ Vremensko poročilo 3. oktobra. Visoki zračni tlak po vsej Evropi. Razdeljen skoraj povsod jednako-merno, v Avstro-O^erskej mej 764 mm. na Sedmo^radskem in 767 mm. v planinah in na Ceskena, Vetrovi so le slabi, in sicer zapadnik in severnzapadnik. Nebo deloma oblačno. Temperatura nekaj nižja, kakor prejšnji dan. Ob 7. uri se poroča: V liregenci 3-4, Ischlu 7, na Dunaj i 84, Pragi 7-3, Rudapešti 9*/, Ungbvaru 108, Levovn 7 9, Siblnji 4 9, Rivi 12*4, Gorici 8 4, Poli 11 in Sarajevu (>.2° C. Na jadranskem morji labko gibanje. Dež od prejšnjega dne samo na južnem Ogerskem v večjih količinah (10 do 26 mm.) Slabi vetrovi, največ jasno, brez preruembe temperature. XD-a.z-.a-jslsst "borza dne 5. oktobra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna 'enta.......... 81 gld. 25 kr Srebrna renta.......... 82 . 15 , Zlata renta........... 1 „ 98 „ Nemške marke 61 „ 95 -t«/ državne srečke iz 1. 18!'4 250 gld 12(3 „ 25 „ Državne srečke iz 1 1864 100 gld 1H9 „ 96 , 4°/0 avBt lista renta, davka prosta 108 „ Ho „ Ogrska zlata rentN 4°/„ 7 . 85 „ „ papirna renta 5"/0 80 „ 30 „ 5*/0 štajersko ■.-.emljiSč odvez oblig 104 , — „ Dunava reg srečke 5°/, 100 gld 115 , 25 „ .'.emlj. obč iivstr 4 V,"',, zlati tast listi 125 „ — „ Prior, o1-t Ellzabetine napad železnice 115 ., 75 „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železni, e 106 „ — , Kreditne srečke 100 gld 175 „ 2"» Rudolfov e srečke . . x0 „ — , „ Akcije anglor 1:stt bank« 120 „ 97 „ 75 „ Tramniv . Iruftl 170 f.r!d a v 1H4 ,25 „ Jisocleuuca a\ac^V\e iti a^Tf>fi.» <** * Ker mi zaradi brzega odhoda in pičlega časa ni bilo mogoče pri vseh prijateljih Belokrajne osobno * se posloviti, kličem tem potom vsem: Č presrčno na zdravje! ^ % Ljudevit Jenko, $ ji (582) bivši kaplan Črnomaljski. C V L j u b 1 j a n i, v 2. dan oktobra 1885. Poštni in telegrafični opravnik z jako dobrimi spričevali Iiiče službe. — Kje? pove iz prijaznosti upravuištvo „Slovenskega Naroda". (566—4) Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „/.branih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po......... gld. 1"— elegantno vezan po......., „ l&o II. zvezek, nevezan po......... „ 070 elegantno vezan po......... 1*20 III. zvezek, nevezan po......... , 0"70 elegantno vezan pn......... . 120 IV. zvezek, nevezan po......... . 070 elegantno vezan po......... B 1-20 V. zvezek, nevezan po......... „ 070 elegantno vezan po......... „ P20 Ako pa tudi od- ^-«>. Naročnina za VI. dajemo vsak posami- / ^ssw \ do X. zvezek stoji čni zvezek, vender se / ^^^k \ samo 3 gld ; za ele-priporoča, pošiljati na- / m \ gantno vezanih drugih ročnino za več zvez- j iL p i pet zvezkov (VI.—-X. kov skupaj. Naročnina I I zvezek) samu B gld. znaša za I,—V.|neve- \ ^J&tjK^ j 50 kr. zani zvezek ligi, 50 kr. V^UsjfiSPv Naročnina za I. Za vseh prvih pet lopo \Jn03»^/ do X. nevezani zve-vezanih zvezkov 6 gl. ^ek stoji 6 Kld. Za vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa li — Na- ročnina se pošilja najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: gospod J o s. S tarč v Ljubljani, Manje Terezije cesta 5. Naročniki prejemajo knjige franco. (22—33) Dijaki dobivajo Jurčičeve ,,Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si nuroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dni. Jos. Starci u v Ljubljano naročilno svoto 6 fioIt1, Odbor za Jurčičev Lpomenik. Š?. 15.932. (568-3) Razglas. V zmislu §. 6 postave z dne 23. maja 1873 (drž. zak. št. 121) se javno naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1886. leto ©«1 I. ra I. 1. v magistratnem ekspeditu izpolo žen, da ga vsakdo lahko pregleda in v tem času poda svoje ugovore ali pismeno ali pa na zapisnik. Po §. 4 imenovane postave so porotniškegu posla oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; ' 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji). ako uradni ali občinski načel nik za-nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot predaji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pra-tiki. — He.tiii iB^tral v Ljubljani, v 27. dan septembra 1885. Župan: Grasselli. Velika partija Mras-iU) ostankov svksa (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 ..... S lordi r It in n. A bt so Iti..$n ne dopadalo, xe more zamenjati. fj~.yf ■. proti 2io.iiljatvi marke za 10 kr. vr Gotovi zaslužek! -« Brez kapitala in rizike more si tsakdu n pr«idwjo •*» Ntro-oicersklh držnvulh in prem tJHbili jSMVk proti plačilu na obroke po post. čl. XXXI. z leta 1883 vsak mesec 100-300 pil Ponudbe, v katerih se mora povedati, s čim se je dotični k do sedaj pečal na (526—6) INTERNAT. ANNONi:ENE.\PEIHTIll\ LEOPOLD LANG lin : i m im-.i n. Dorotheagasse 9. Odlikovana sedmograška gorska vina v steklenicah in ^<>;h : Lekar C Itrady9 Kremsier, Moravsko, ledna skleuica z navodilom, kako se rabi, stane gsF"- :*•■> /»»•. Frave ima sanao: V Ljubljani: lekarna G ;i Urici Piccoli, na Dunnjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovera trgtl. V Novom mestu: lekarna Dom. ltizzoli. lekarna Josip Hergmann. V Postojni) Anton Le ban. V G o-j t* i: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovl&lnlj lekarna Michael Gnglielmo. V Cel.ji: le! ar J. K n pf ers o h in i e d. V K r a n j: lekar D r a tr. Sa V nik« V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar Av Rob le k. V Sežani: lekar Ph. K i tačke I V V-1 nn m 11 i: h kar I v aii BlaSak. V Škot'jej Loki: lekar ICarol Pobiani V Reki: lekar An t. U i z za n. Bi se v zadnjem ča.«u naš Izdelek poKnemlje in ponareja, zato prosimo. a*| se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah i'i pazi naj se osobito na ra znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenic.o vtisnene besede: EchO' Mariazeller MagentropTen — Rrady & Dostal — Apotbeker, skleuica mora biti zapečatena L našim on finalnim pečatom, na navodilu za rabo in »a z.avitku, na katerem jo podoba Marijine! j.sko matere božje, mor;, biti poleg to poi>iail f i j<-. Cena lO lcx« Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—7; 5=d OC2 te— Gostilnica in peknja v večjem tr^u na Dolenjskem, blizu železnico, dobro obiskovana, da se v najem« K goBtilnioi pripadajo 2 sobi za goste, l posebna soba in 3 sobe za stanovanje, velika kuhinja, eunmata, velika klet, ledenica, velik hlev in lep gostilniški vrt. Pekcurljn. daje dosti dobička in e odda tudi ločena od gostilnice v najem; na željo da so v najem tudi zemljlade. — Kaj več se izve v Fran Muller-jevem Annonoen-Bureau v Ljubljani. 11111 MHt'H J » *■* M"t HH Izdatclj in odgovorni urednik: Ivan Z el e z n i k ar. Lastninil in tisk „Narodne Tiskarne". 02