Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
i
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXV. - Štev. 15 (1748)
Gorica - četrtek, 14. aprila 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Marksizem in ateizem Obisk deželne Slovenske skupnosti v Sloveniji
Stoletnica Marxove smrti (14. marca 1883) je svet opozorila na moža, ki ima še danes vpliv na oblikovanje in reševanje gospodarskih, političnih, kulturnih in svetovnonazorskih problemov sodobne družbe. Ponekod si še danes tisoči in tisoči obetajo srečo in rešitev prav od njega. To veliko upanje vzbuja, ker na edinstven način združuje utopijo in razum, moralo in znanost, svobodo in nujnost, slepo vero in trezno razsodnost.
Ni čudno, če so ob njem mnenja tako močno razhajajo. Eni vidijo v njem edino upanje za svet, drugi njegovo največjo nevarnost. Za ene je nedotakljiva dogma, za druge osovraženo slepilo.
Na srečo ni Marxov nauk ne prvo ne drugo. Drugo stoletje po Marxovi smrti bo do njega prav gotovo pravičnejše. Krivice mu namreč niso delali samo oni, ki so ga sodili slabše, kot zasluži, temveč po svoje tudi tisti, ki so ga imeli za nepresegljiv vrhunec človeške misli.
MARXOVO GLEDANJE NA VERO
Vernika še posebno zanima Marxov nauk o veri. Nekateri so celo mnenja, da ne bi vseboval tako odločnega ateizma, če bi se v njegovem času Cerkev malo bolj zavzela za družbeno pravičnost. Vendar to ni res. Marxov nauk o Bogu in veri ima predvsem filozofske izvore.
Za Marxa samega nevernost ni samo njegova zasebna stvar, temveč je vtkana v samo bistvo njegovega nauka, predvsem njegovega nauka o človeku. Človek, ki ga predvideva za prihodnost, bo nujno neveren, ker bo zanj Bog nesprejemljiv in bo vernost nezdružljiva z njegovo popolno počlovečenostjo.
Marksisti radi poudarjajo, da marksizem ni ateizem. To je res le toliko, kolikor se marksizem dejansko ne zadovolji s pobijanjem vernosti. Nasprotovanje veri res ni njegov prvi ali celo izključni namen. Ker pa je že Lenin naročil, naj komunisti svojega ateizma preveč ne razglašajo, da si ne odvrnejo vernih ljudi, gre pri tem tudi za določeno taktično previdnost.
Vendar pa je vse doslej marksizem religioznost zavračal, čeprav je res, da tudi v tem pogledu nekateri marksisti gredo od Marxa naprej in nimajo več vsake vernosti za nezdružljivo s človeškim dostojanstvom. Lahko torej upamo, da se bodo v tem pogledu nazori še spreminjali.
NE BITI PODREJEN NIKOMUR
Marxu je šlo v prvi vrsti za tako človeško družbo, kjer ljudje ne bodo v nobenem pogledu nikomur podrejeni. Pri tem ni mislil samo na politično svobodo. Veliko hujša kot podrejenost raznim o-blastem se mu je zdela podrejenost ekonomiji, gospodarstvu, blagu.
Vendar pa je po njegovem mnenju e-konomska podrejenost samo najosnovnejša in izvorna, iz katere izvirajo nato še vse druge podrejenosti, med katerimi je podrejenost Bogu, kot jo po njegovem doživlja verni človek, najbolj jasen in značilen primer podrejenosti nasploh.
Novi človek, ki ga mora omogočiti in razviti komunistična družba, ne bo podrejen nikomur. Naravo bo obvladal s svojim znanjem in tehniko, svoje družbeno in politično življenje bo urejal v popolnem soglasju s soljudmi, ne da bi kakšna posebna skupina ukazovala drugim; svojo proizvodnjo in menjavo dobrin bo nadzoroval, usmerjal po resničnih potrebah in v dobro vseh, za Boga pa se zato več niti zmenil ne bo, saj bi bilo za njega kot popolnoma svobodnega človeka na gospodarskem, družbenem in političnem področju povsem nesprejemljivo, da bi se z vero umišljeno ukvarjal s kako višjo silo.
Vera je torej nezdružljiva s popolno človeško potešenostjo, osvobojenostjo od vsake podrejenosti in s človekovim dostojanstvom. Vprašanje Boga ni v prvi vrsti vprašanje znanosti in resnice, temveč vprašanje človekovega dostojanstva, ponosa, njegove časti in svobode.
Ateizem je ostal bistvena sestavina tudi
za večji del poznejšega marksizma. Tako ima program ZKJ še vedno vero ne samo za nezdružljivo s članstvom v ZK, temveč jo tudi povezuje z duhovno in gmotno človeško zaostalostjo ter predvideva, da bo izginila. Vendar pa imamo že danes pri nas marskiste, ki zagovarjajo bolj široka, za verne ne več žaljiva stališča.
NAPAČNA PREDSTAVA O RAZMERJU ČLOVEKA DO BOGA
Ce pa raziščemo ozadje Marxovega nedopustno poenostavljenega nauka o vernosti, zlahka ugotovimo, da si predstavlja razmerje človeka do Boga s pomočjo predstave o razmerju hlapca do gospodarja. Bog naj bi bil človekov tekmec: več prisodim Bogu, manj ostane človeku, kot tekočina v veznih posodah.
Vendar vemo, da razmerja med človekom in Bogom ne moremo ponazarjati s hlapčevanjem, ker je veliko bolj podobno razmerju med odraslim sinom ali hčerjo z očetom. Vera ni podaljšek hlapčevskega ali otročjega, infantilnega obnašanja, temveč pristno človeško druženje z Drugim, z Bogom, kot so prijateljstvo, ljubezen in tovarištvo oblike druženja z drugim, s soljudmi. V veri se človek zaveda, da nikoli ne bo bog, temveč ostane človek, z vsemi svojimi zmožnostmi, pa tudi omejitvami.
Marxova utopija pa nekaterih takih o-mejitev dovolj ne upošteva, zato je njegov odklon slehernega boga prej podoben mladostniškemu uporu proti sleherni avtoriteti kot pa zrelemu sprejemanju samega sebe v vsej hkratni veličini in majhnosti, svobodi in odvisnosti.
MARX ČLOVEKA NI OSVOBODIL
Marxov zagnani in strastni ateizem človeka nikakor ni osvobodil odvisnosti od Boga, pač pa ga je prepustil in izročil podložništvu novim malikom na zemlji, ga usmeril k oboževanju materialnih dobrin, ga oropal čuta za nadnaravno in mu odvzel največje upanje — upanje zmage nad smrtjo in v posmrtno življenje.
Brez tega pa je tudi morebitna človekova sreča na tem svetu, cilj Marxovega svetovnega nazora, kaj bedna reč. Vendar pa ostane Marxov nauk s svojo kritiko vernosti izziv, ki ga bomo morali vedno upoštevati in opomin, naj svojo vero neprestano poglabljamo in čistimo.
A. S.
V okviru že večletnega sodelovanja s pristojnimi političnimi dejavniki matične domovine je prišlo prejšnji teden do nove izmenjave uradnega obiska s političnim predstavništvom slovenske manjšine. Slo je za uradni obisk, ki ga je delegacija deželnega tajništva Slovenske skupnosti v Furlaniji-Julijski Benečiji naredila pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani. Obisk je bil dne 6. aprila na sedežu SZDL. Delegacija SSk si je nato ogledala še Cankarjev dom v Ljubljani.
V delegaciji Slovenske skupnosti so bili deželni predsednik Rafko Dolhar, politični tajnik Andrej Bratuž ter člani deželnega vodstva podtajnik Gradimir Gradnik, podpredsednik Ivo Jevnikar, Damjan Paulin, Marjan Terpin, Alojz Tul, Boris Gombač, Marij Maver, Karlo Brešan in Simon Prescheren. V delegaciji SZDL Slovenije pa so bili predsednik Franc Šetinc, nato Bojan Ljubej, Danilo Turk, Barbara Goričar, Moževič in Osterman. Razgovora se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Po plenarnih političnih razgovorih je nato
v popoldanskih urah sledilo še srečanje dveh delovnih skupin, ki sta obravnavali probleme kulture oz. javnih občil.
Predsednik SZDL Franc Šetinc je v svojem poročilu obravnaval najprej splošne probleme, ki danes zanimajo jugoslovansko družbo, združeno z vzporednim svetovnim dogajanjem. Nato je obravnaval posebno problem slovenske narodne manjšine in njene globalne zakonske zaščite. Zaščita je še vedno tudi mednarodna obveznost, kar Osimski sporazum potrjuje. Zavzel se je za čimprejšnjo u-reditev naše splošne manjšinske zahteve in prikazal delo jugoslovanskih vladnih dejavnikov v tem smislu. Kar zadeva mednarodne obmejne odnose z Italijo in tudi z Avstrijo, ti ne smejo iti mimo manjšine. Odnos matične države do manjšine mora biti tak, da zajema komponente manjšinskega življenja v njenem ideološkem pluralizmu. Predsednik SZDL Slovenije je nato obravnaval vprašanje meje in probleme, ki so nastali v zvezi s sedanjim položajem. Meja mora biti še naprej odprta in sedanji začasni ukrepi tega ne bodo preprečili.
Nekai Nitiviln e Delunitski izimri
Kot je znano, so Osvobodilno fronto slovenskega naroda ustanovili kot zvezo treh samostojnih skupin. Vanjo so vstopili Komunistična partija Slovenije, levo krilo Sokolov in krščanski socialisti. Od začetka je vsaka skupina ohranila svojo organizacijo, svoje aktiviste, svoj notranji program. Skupno je bilo le vrhovno vodstvo, ki ga je sestavljal Izvršni odbor OF. Krščanske socialiste je v njem zastopal Edvard Kocbek.
To sodelovanje pa na terenu ni bilo zmeraj idilično. Partijci niso zaupali krščanskim socialistom, zato so jih povsod kontrolirali ali bojkotirali. To priznavata v raznih poročilih tako Edvard Kardelj kot Boris Kidrič.
Boris Kidrič se je posebno jasno zavedal potrebe in koristi povezave s krščanskimi socialisti prve čase OF. Takole piše: »Da utrdimo pozicije za nas ugodnih procesov v tej skupini (krščanskih socialistov), se zelo trudimo za odbore delavske enotnosti, kjer sodelujejo tudi njihovi delavci, ki jih je še vedno nekaj.
Izgon sovjetskih diplomatov
Francoska vlada je pretekli teden naglo ukrepala in v nekaj urah izgnala iz države 47 sovjetskih državljanov, obtoženih vohunstva. Po njihovem odhodu je bilo objavljeno poročilo, v katerem je rečeno, da je francoska protivohunska služba, ki nadzoruje državno ozemlje, ugotovila, da so nekateri sovjetski tajni agenti zbirali tehnološke podatke zlasti z vojaškega področja.
Do podobnega nastopa je prišlo en teden prej v Veliki Britaniji, kjer so angleške oblasti izgnale dva sovjetska diplomata in nekega časnikarja iz Londona. Tudi v Madridu se je zgodilo nekaj sličnega. Španska vlada je sporočila sovjetskemu veleposlaništvu v Madridu, da je neki sovjetski uslužbenec, osumljen vohunstva postal nezaželena oseba in bil izgnan iz države. To je bil že enajsti izgon, odkar so bili leta 1977 obnovljeni diplomatski odnosi med SZ in Španijo.
Na izgon treh sovjetskih državljanov iz Londona je Moskva že odgovorila tako, da je obtožila britanskega letalskega atašeja in nekega angleškega dopisnika, da sta »opravljala nedovoljene dejavnosti« ter ju sklenila izgnati.
V	Rimu pa je bil spuščen na začasno svobodo ob plačilu visokega denarnega jamstva Viktor Konajev, podpredsednik družbe »Nafta-IT« s sovjetskim kapitalom. Vpleten naj bi bil v politično vo-
jaško vohunsko dejavnost skupaj z rojakom Viktorjem Proninom in italijanskim industrijcem Azegliom Negrinom. Na sovjetskem veleposlaništvu v Rimu so seveda to izpustitev ugodno ocenili m zagotovili, da bo Konajev ostal v Italiji, dokler se sodna preiskava ne zaključi.
■ Sv. oče Janez Pavel II. je v petek 8. aprila v zasebni avdienci v Vatikanu sprejel španskega kralja Juana Carlosa, njegovo ženo Zofijo in njune tri otroke. Španski kraljevski par se je prišel papežu zahvalit za opravljeni apostolski o-bisk novembra lani v njegovi državi. Nato je kralj obiskal še predsednika republike Pertinija na Kvirinalu, ki jo vso kraljevsko družino pridržal na kosilu.
■ V Varšavi in v Izraelu so proslavili 40-letnico judovske vstaje zoper naciste v poljskem glavnem mestu v aprilu 1943.
V	cerkvi sv. Avguština, ki sloji na kraju nekdanjega judovskega geta, je opravil sv. mašo kardinal Glemp, ki je dejal, da so varšavski Judje raje umrli v borbi kot ljudje, kakor pa da bi se dali pobiti kot živali. Judovski odpor je trajal 20 dni. Ko je bil zatrt, so nemški nacisti geto zravnali z zemljo. V Izraelu pa so se ob tej 40-Ietnici spomnili tudi 6 milijonov Judov, ki so bili pobiti od nacistov v zadnji vojni. Od teh je bilo samo poljskih Judov nad tri milijone.
V	sedanjem položaju oboroženega nastopa bele garde in njene demagogije s katoliško vero so krščanski socialisti za nas prava »zlata jama«. (Jesen 1942, str. 589).
Iz tega izhaja, da je bilo mesto za delo krščanskih socialistov med vernim prebivalstvom.
Kljub temu jim partijci niso zaupali in so jih stalno kontrolirali. Tako piše Jože Penca v Naših razgledih z dne 25. marca letos: »Te kontrole ni manjkalo«. In o-menja neki sestanek, ki ga je sklical Jože Brejc za aktiviste iz skupine krščanskih socialistov v Bogneči vasi pri Trebelnem 19. in 20. februarja 1943. »Na sestanek je prišel tudi neki tovariš, ki je bil k nam vrinjen, da bi prisluškoval.«
V	takšnem vzdušju je prišlo do »Dolomitske izjave« dne 1. marca 1943. Tako se imenuje dogovor, ki so ga sklenili v Izvršnem odboru OF in s katerim sta se skupini levih Sokolov in krščanskih socialistov odpovedali svoji lastni organizaciji, torej svoji samostojnosti in priznali, da sme v OF samo komunistična partija ohraniti svojo samostojnost in s tem vodstvo OF.
Kako je ta sklep, ki ga je za krščanske socialiste podpisal Kocbek, presenetil njegove somišljenike v bazi, priča isti Jože Penca, ki piše: »Sredi marca 1943 so se pojavili v Ravnacih v Beli krajini Jože Brilej, Janez Stanovnik in skoraj ves aktiv krščanskih socialistov novomeškega okrožja. Prišel je pa tudi partijec Ivan Novak-Očka, sekretar belokrajinske-ga okrožja. Izjavo je prebral Brilej, potem se je začela razprava, ki je bila od časa do časa zelo burna. Zavzeli smo stališče, da Izjave kot take ne sprejmemo, oziroma da jo sprejmemo takoj brez pridržkov, če tudi KPS ukine svojo organizacijo in smo vsi samo OF.«
»Očka« je bil ves čas razprave tiho, proti koncu se je pa oglasil: »Ja, fantje, sprejmite Izjavo tako, kot je, če ne, pa imamo tudi druge argumente.« To je povedal v takem tonu, da nam je bilo takoj jasno, da so ti »drugi argumenti« lahko samo »matilda«, (tj. brzostrelka). Razprave je bilo konec, odpravili smo se na Lokvico, se ga pošteno napili in se drugi dan poklapani razšli, zavedajoč se, da se ne da nič spremeniti. (»Naši razgledi«, 25. 3. 1983, str. 162).
Z Dolomitsko izjavo je bila likvidirana OF kot koalicija treh enakopravnih skupin, da je ostalo mesto samo za komunistično partijo Slovenije (takrat izrazito stalinistične). »Nato smo se ga pošteno napili.« Saj bi sicer krščanski socialisti ne bili pravi Slovenci.
Stališče Slovenske skupnosti sta podala predsednik Dolhar in tajnik Bratuž. Predsednik je najprej orisal vlogo naše stranke in prisotnost SSk v javnih upravah. Nato je prikazal gledanje Slovenske skupnosti na enotnost slovenskih političnih sil v zamejstvu in podčrtal nekatere aspekte. Zlasti se je dotaknil odmevov na odsotnost SSk v delegaciji pri obisku zunanjega ministra SFRJ v Rimu. Pri lem je podčrtal stališče SSk, ki zavrača napačne etikete in zlonamerna pripisovanja. Dotaknil se je tudi vprašanja danes zaprte meje in se zavzel za rešitev vprašanja.
Politični tajnik Bratuž je govoril predvsem o problemih zakonodajne poti za globalno zaščito in o deželni politiki. Pri tem je najprej poudaril pomen zakonskega osnutka Slovenske skupnosti in prikazal predložitev zakonskega osnutka stranke kot rezultat plodnih in koristnih manjšinskih stikov, ki jih je Slovenska skupnost živo vzpostavila zlasti od prvih evropskih volitev dalje. Deželni tajnik je nadalje obravnaval vlogo SSk v sedanji deželni večini, kjer enakopravno sodeluje z drugimi strankami. Opozoril je na pravilnost te politične linije slovenske stranke, ki želi s tem kar se da aktivno posegati na vsa področja našega manjšinskega življenja. Opozoril je še na pomen bližnjih deželnih volitev, na katerih mora edina slovenska stranka ponovno izbojevati svoje mesto v deželni zbornici v interesu celotne slovenske narodne skupnosti.
Obisk deželne Slovenske skupnosti v Ljubljani je gotovo pomenil nov korak v utrjevanju dobrih in stvarnih ter obenem enakopravnih odnosov med manjšino in matično domovino. Obenem je tudi doprinesel k poglobitvi medsebojnega spoznanja in k seznanitvi s političnim položajem matične države v sedanjem trenutku. Delegacija SZDL Slovenije pa bo na vabilo Slovenske skupnosti prišla na obisk v našo deželo.
Sveto leto privablja v Rim velike množice
Sveto leto se vrši po vsem krščanskem svetu, a vseeno prihajajo v Rim velike množice. Pri skupni avdienci preteklo sredo 6. aprila je bilo prisotnih nad 60.000 vernikov, med njimi izredno veliko mladih. Sv. oče je romarje pozdravil v desetih jezikih, med njimi tudi skupino hrvaških zdravnikov in slovenske romarje. Njim je dejal: »Prisrčno pozdravljam tudi slovenske romarje, ki so prišli v Rim za sveto leto našega odrešenja. Želim jim vse dobro in jim očetovsko podeljujem apostolski blagoslov.«
Na trgu Sv. Petra je vsak petek popoldne ob šestih pobožnost križevega pota, ob sobotah pa ob isti uri molitev rožnega venca. V baziliki sv. Petra pa je vsak dan ob petih popoldne svetoletna maša.
■ V Albufeiri na Portugalskem se je preteklo nedeljo zaključil 16. kongres socialistične internacionale. Za novega predsednika je bil izvoljen Finec Kalevi Sorsa, ki bo nasledil voditelja nemških socialdemokratov Willyja Brandta. Glavni tajnik PSI Bettino Craxi je opozoril sovjetskega zastopnika Ponomariova, da je prav Sovjetska zveza z nameščanjem svojih jedrskih raket SS 20 sprožila vprašanje evroizstrelkov ter da mora sedaj dati nov, konkreten in pozitiven predlog za premostitev politike neprestanega zavračanja. Sporazum je še vedno možen, a ga je treba iskati ne z besednimi napadi, grožnjami in propagandnimi izjavami, temveč s potrpežljivostjo in strpnostjo.
■ Egiptovska vlada je pozvala pet grško-pravoslavnih škofov, naj takoj zapustijo Egipt. O odhodu je tudi seznanila grško veleposlaništvo v Kairu. S čim so se ti škofje zamerili egiptovskim oblastem, pa v odloku ni povedano.
l/stali Kristus tu Humki maliki
OKNO V DANAŠNJI SVET
V	zgodovini opažamo, da neke ideje, neki nauki veljajo nekaj časa, včasih tudi kako stoletje, potem pa polagoma izginejo, njihov odmev se oddalji in utihne. O njih govori potem le še zgodovina filozofije. Prav isto velja za človeške o-sebnosti. Te pravzaprav izginejo še hitreje in se umaknejo v priročnike zgodovine.
Tako se prvo stoletje po Kristusu imenuje Avgustovo stoletje v čast cesarju Avgustu. Tako so ga častili, da so mu začeli postavljati oltarje in ga častili kot boga. Po njegovi smrti je njegov kult trajal še nekaj časa, toda začel je bledeti in nazadnje je zbledel do kraja, ko se je zrušilo rimsko cesarstvo. Danes so o-stali o njem le še nekateri stari spomeniki. Njegovo ime je še najbolj zapisano v zavesti kristjanov zaradi evangeljskega sporočila, da se je v času cesarja Avgusta v Betlehemu rodil Jezus. Isto in v še večji meri velja za številne druge osebnosti.
Omenil bi le še enega in sicer Karla Marxa. Letos se ga številni spominjajo zaradi stoletnice njegove smrti. V njegov spomin prirejajo razne svečanosti, raziskujejo njegovo osebnost, njegov nauk. Iščejo, kaj je še ostalo veljavnega od njegovega »Kapitala«. Ugotovili so, da po sto letih že mnoge njegove trditve ne držijo več, da jih je življenje preraslo, da na Marxa ne moremo več prisegati. Vendar je njegova slava še vedno velika in njegov vpliv tudi, toda ne zaradi veljave njegovih naukov, temveč zato, ker njegovi nauki služijo danes premnogim diktatorjem, da z njimi zakrivajo svojo diktaturo. Zato še vedno visoko vihra Marxova zastava. Toda do kdaj še? To-
V	zadnji številki »Jambora« (notranjega glasila tržaških skavtov in skavtinj) Visoki jastreb poroča o anketi o veri, ki so jo izvedli v poletnem času na taboru izvidnikov in vodnic. Takole piše:
Na taboru izvidnikov in vodnic v Viš-korši smo med drugimi dejavnostmi nekega dne izvedli anketo o veri. Ohranilo se je 21 odgovorov, nekatere anketne pole, na katere so odgovorili, pa so se izgubile.
V	tem povzetku bomo navedli samo nekaj odgovorov na osem vprašanj.
Prvo se je glasilo: »Misliš, da je verska vzgoja, ki si je bil deležen doma, v cerkvi in šoli, dovolj za tvoje potrebe in želje?« Že to vprašanje je pokazalo, da ima skoraj vsak posameznik različne izkušnje, želje in potrebe. Večina se je izrazila, da je predvsem verouk v šoli pomanjkljiv in ne zadovoljuje vseh želja. Bilo je tudi nekaj takih, ki so k tej točki pripomnili, da bi se radi pogovorili o veri s kakim bogoslovcem, med drugimi pa smo lahko prebrali tudi naslednjega: »V družini nismo verni in zato ne čutim potrebe po veri.«
Drugo vprašanje se je glasilo: »Kaj misliš o metodi podajanja verskih duhovnih vrednot, kot smo jih danes vajeni slišati? Si zadovoljen? Ne? Zakaj?« Tudi v tem primeru so se odgovori zelo razlikovali. Vendar v celoti odgovori niso bili najbolj navdušujoči. V nekem smislu se v grobih obrisih odgovori delijo na dva dela. Ene bi lahko poenotili pod odgovor: »Da, ker naš katehet razlaga in odgovarja na naša vprašanja.« Drugo skupino pa bi lahko precej dobro nakazal odgovor fanta, ki pravi: »Nisem zadovoljen, ker naš katehet hoče imeti vedno prav in noče z nami diskutirati.« Vmes je tudi nekaj belih ali takih, ki pravijo, da ne znajo odgovoriti na to vprašanje, ker ne mislijo na to ali: »Ker nisem preveč verna, ne bi znala odgovoriti.«
Tretje vprašanje se je glasilo: »Se tudi osebno in samostojno zanimaš za svojo duhovno rast? Bereš kdaj knjige ali periodični tisk, ki obravnava duhovna, verska, moralna, socialna vprašanja?« Mnenje o tretjem vprašanju je bilo skorajda povsem enotno, v smislu, da so to knjige in periodični tisk, ki jih sicer redkokdaj berejo, da pa so zanimivo in koristno čtivo, ki lahko pomaga pri reševanju številnih vprašanj. V glavnem veljajo za preveč zahtevne publikacije, ki jih ne razumejo, in zato predlagajo, da bi se posluževali tudi slikanic pri versko-vzgojnem tisku.
Četrto vprašanje: »Si kdaj slišal za versko skupino, ki se zbira v našem mestu? Misliš, da je ta oblika verskega in družbenega življenja primerna? Kako si zamišljaš in želiš tako skupnost?« Večina, ker so bili premladi, ni še slišala za delovanje teh verskih skupin. Cisto racionalni odgovori o njihovem delovanju pa so potrdili domnevo, da jih imajo za zelo koristne
liko časa, dokler bo njegov nauk koristen kakemu diktatorju, potem bo Karel Marx izginil v pozabo kot toliko drugih filozofov pred njim. Zakaj tako? Zato, ker nobena človeška modrost ni večna. Vsak človek in vsak človeški nauk je le začasen prav zato, ker je človeški.
Nekaj drugega pa je s Kristusom. Pred 1950 leti se je na velikonočno jutro slišalo sporočilo: »Vstal je, ni ga več.« Danes se to sporočilo razlega po vsej zemlji, tudi tam, kjer so Kristusa državno pokopali. Tam se sicer ne razlega javno, zato pa tem bolj živo v podzemlju, v katakombah. »Hristos voskrese!« — Kristus je vstal! In zakaj ne zamre to oznanilo? Vzrok je zelo preprost: zato ker to oznanilo ni človeško, ampak božje.
Kar Bog naredi, je večno. Kristusa je pa Bog obudil od mrtvih. »Tega Kristusa, ki ste ga vi križali, je Bog obudil od mrtvih in mi smo priče,« je zatrdil a-postol Peter na prve binkošti. Vsled tega so se ljudje zaman trudili in se trudijo, da bi vstalega Kristusa uradno pokopali. Ce sami ne verujejo, naj bi pomislili na Gamalijelov nasvet pred jeruzalemskim si-nedrijem: »Ce je to delo od ljudi, bo razpadlo, če je od Boga, ga ne boste mogli uničiti.«
Ker je vstali Kristus od Boga, se oznanja že 1950 let in se bo oznanjal do konca človeške zgodovine, ko od njegovih sedanjih pogrebcev zgodovine ne bo o-stal več niti spomin. Še več; vstali Kristus bo ostal v slavi Očetovi celo večnost kot Jagnje, ki je bilo za nas darovano. Tako priča razodetje apostola Janeza. Zaradi tega, ne bojmo se državnih in drugih pogrebcev vstalega Kristusa!
K. Humar
in uspešne versko-vzgojne pripomočke.
Na vprašanje: »Kaj misliš o svetih zakramentih? Kaj o božjih zapovedih?« so člani in članice odgovarjali z bolj ali manj katekizemskimi odgovori. Le redki so skušali dodati kaj svojega in so, recimo, rekli, da ne mislijo nikoli o tem, ali pa so jih komentirali, češ da so potrebni, da pa jih vsi ne spoštujejo.
Vsi pa so enoglasno pritrdilno odgovorili na vprašanje »Misliš, da igra zgled veliko vlogo pri verski vzgoji mladih?«
Tudi naslednjemu vprašanju, ki se je glasilo: Kaj si želiš na verskem in duhovnem polju od svojih vzgojiteljev, duhovnih vodij, katehetov, staršev?« bi lahko navedli en sam odgovor, ki nekako povzema vse ostale. Neki fant je tako odgovoril: »Najprej zgled. Nato pravilno predstavljanje verskih resnic z odkritim pogovorom. Spoštovanje mojih mnenj brez vsiljevanja vzgojiteljevega mišljenja. Želim si tudi več potrpežljivosti.«
Zadnje vprašanje je pustilo odgovarjajočim, da povedo še kako drugo svoje mnenje, pa je pri skoraj vseh odgovorih ostalo prazno, nekateri so samo pripisali, da nimajo nobene druge misli ali želje. En sam odgovor se je glasil: »Želel bi postati zgleden človek.«
Mislim, da je že podoba, ki si jo lahko ustvarimo iz navedenih odgovorov, precej zanimiva in stvarna. Mogoče bi veljalo razmisliti o kakem konkretnem načrtu, ki bi lahko pomagal pri verskih vprašanjih mladih.
Evropski skavti zborujejo
Zastopniki 24 narodov, ki tvorijo Evropsko skavtsko področje, so se zbrali v Asisiju te dni; zborovanje bo trajalo od
10.	do 15. aprila. Predmet srečanja je pregled Skavtizem in mladostniki ter Skavtizem v okviru evropskih institucij. Voditelji evropskega skavtizma hočejo kritično pregledali svoje delo v prid odraščajoče mladine, saj se v glavnem zbirajo v skavtskih vrstah ravno mladostniki od 12. do 18. leta. Hočejo pa tudi pregledati, kako se skavtsko gibanje vključuje v velike duhovne tokove sedanje Evrope. Pri tem gre za svobodno Evropo, saj v socialističnih državah ne poznajo skavtizma. Tam so samo državne mladinske organizacije, ki ne trpijo svobodne izbire. Balilla in avanguardisti pa giovani Italiani živijo tam naprej, čeprav pod drugačnimi imeni.
Skavtska organizacija, s fantovsko in dekliško vejo, je tudi v Italiji eno najbolj številnih mladinskih gibanj. Lansko leto je štela 118.000 članov s skoro 14 tisoči voditeljev ter 1500 cerkvenimi asistenti. V vseh evropskih deželah pa šteje skavtska organizacija okrog tri milijone pripadnikov.
■ Po 45 letih so lahko prišli v Rim k sv. očetu na poročanje trije litvanski škofje. Stari so 72, 63 in 53 let ter predstavljajo tri manj pomembne škofije. Še vedno pa sovjetsje oblasti ne dovolijo izvrševanja službe 79 letnemu pomožnemu škofu v litvanski prestolnici Kovnu ter 72 letnemu apostolskemu administratorju v Vilni Stepanoviciusu, ki živi že 22 let v prisilnem izgonu v nekem podeželskem kraju.
■ Med letošnjimi velikonočnimi prazniki (od velikega četrtka 31. marca do velikonočnega ponedeljka 4. aprila) je bilo v Italiji 1.832 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 120 oseb, 2925 pa je bilo huje ranjenih. Številke so nekaj u-godnejše kot v letu 1982, ko je bilo ubitih 140 oseb, ranjenih pa 3551, vendar je treba upoštevati tudi, da je bilo lani na cestah 32.875.000 vozil, letos pa »komaj«
27.685.000,	t. j. za 16% manj.
■ Zadnji dan kongresa socialistične internacionale v Albufeiri je zaradi atentata izgubil življenje 50-letni predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije (OL P) in Arafatov potujoči odposlanec Isam Sartavi, ki se je bil udeležil omenjenega kongresa. Postal je žrtev arabskih skrajnežev, ki jih vodi Abu Nidal in 'so organizirani v »Revolucionarnem svetu Fatah gibanja«. Ti so mu zamerili njegova strpna stališča za rešitev palestinskega vprašanja. V izjavi po umoru, ki so jo objavili v Damasku, je rečeno, da je bil Sartavi »zločinec, izdajalec, pro-danec ameriškemu imperializmu.«
■ Skupina premetenih roparjev je v Londonu brez kakega strela onesposobila stražarja pred agencijo za prevoz denarja ter kasneje zadržala še ostale uslužbence, ki so v presledkih prihajali na delo. V prostorih agencije je ostala od 7. zjutraj do 3. popoldne ne da bi jih kdo pri ropu oviral. Iz agencije so odnesli 6 milijonov funtov, t. j. več kot 13 milijard lir. Za seboj niso pustili nobenega sledu.
■ Od ponedeljka 4. aprila do naslednje sobote je severnoameriški vesoljski trajekt »Challenger« 80 krat obkrožil Zemljo in nato elegantno pristal (trajekt nima motorjev) na vojaškem letalskem oporišču Edtvards v Kaliforniji. V trajektu so bili štirje kozmonavti. Že dve uri po odletu so izstrelili v vesolje obveščevalni satelit, ki pa je ušel z načrtane krožnice ter ga bodo z Zemlje počasi skušali spraviti nazaj na pravi tir. Popolnoma pa je uspel »vesoljski sprehod« dveh kozmonavtov, ki so ostali v breztežnem prostoru kar štiri ure.
■ Za novega predsednika latinsko-ame-riške škofovske konference je bil izvoljen msgr. Antonio Quarracino, škof v Avella-nedi (Vel. Buenos Aires), po starših italijanskega porekla. Latinskoameriški škofje so zelo vznemirjeni zaradi raznih verskih ločin, ki imajo svoj izvor v Severni Ameriki, razpolagajo z velikimi denarni-
Na Dunaju je v založbi revije LOG izšla peta nemška leposlovna publikacija slovenskega rojaka Leva Detela. »Tisočletna vojna«, — tak je naslov novega Detelovega protivojnega teksta — ki je na voljo tudi kupcem v Trstu, Gorici in na Koroškem.
Zanimivo je, da je Lev Detela že s svojimi štirimi prejšnjimi leposlovnimi nemškimi knjižnimi izdajami, ki so izrazito modernega značaja, doživel na vsem nemškem jezikovnem prostoru, a tudi drugod v svetu zelo lepo odmevnost. V številnih revijah, časopisih in radijskih postajah je bilo objavljenih nad 80 ocen o značilnostih Detelovih v nemščini natisnjenih knjig (»Izkušnje z nevihtami«, Darmstadt 1973; »Legende o očetu«, Eisenstadt 1976; »Kraljev kip«, Dunaj 1977; »Občudovanje vzbujajoče kretnje vladanja«, Dunaj 1978). Te recenzije (tudi brez slovenskih istočasnih beležk) sestavljajo pravo imaginarno knjigo kritičnega soočanja z delom Leva Detela.
Čeprav so Detelove pričujoče knjige izšle v nemškem jeziku, je bila vsaj prva, »Izkušnje z nevihtami«, še prevod iz slovenščine. Zato so Detelove knjige pisce in bralce vedno znova, kot izpričujejo številne kritike, soočile s slovenskimi literarnimi načini in slovanskim kulturnim krogom.
Znani satirični pisatelj in častni predsednike PEN-kluba v eksilu Gabriel Laub poroča o Detelovih »Izkušnjah z nevihtami« v največjem zahodnonemškem tedniku »Die Zeit« tudi tole: »Detelove kratke zgodbe so poetične, groteskne in zgoščene. Detelova knjiga izžareva optimizem črnega humorja... Tako (ironično) razumevanje za
mi fondi, so zelo aktivne v propagandi in se poslužujejo močnih radiooddajni-ških postaj. Samo ločina »Božja beseda«, h kateri je zadnje čase pristopil gvatemalski državi predsednik Rios Montt, razpolaga z 10 milijoni dolarjev za pro pagando.
■ V glavnem mestu Nikaragve Managui so neznanci ubili 55 letno Melido Amayo, po poklicu profesorico, ki pa se je zadnja leta popolnoma posvetila levičarski gverili v sosednji državi El Salvador in bila znana pod imenom »poveljnik Ana Maria«. Pripadala je revolucionarnemu gibanju »Farabundo Marti«. Zakaj je gve-rilka prišla v Nikaragvo, tamkajšnje o-blasti seveda niso povedale. Rekle so samo, da »je bila na poti pri izvrševanju mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela po nalogu svojega gibanja«.
■ Ves pretekli teden so se ponavljali najprej v Sao Paulu, nato pa še v Riu de Janeiro hudi nemiri. Začeli so se s protestnimi akcijami zoper inflacijo in brezposelnost, a se hitro izrodili v plenjenje trgovin, zažiganje vozil in spopade s policijo. Očividno so demonstracije izrabili protivladni elementi in navadni zločinci. V Sao Paulu so naredili za 25 milijard dolarjev škode.
Nadškof dr. Šuštar je predaval na Dunaju
V	sredo 23. marca je predaval na Dunaju ljubljanski nadškof dr. Alojz Šuštar. Predavanje je organiziral »Club pro Wien«, njegova tema pa so bile nekatere naloge kristjanov v Evropi.
Nadškof Šuštar je dejal, da si je treba danes zopet bolj prizadevati za združeno Evropo. Opozoril pa je, da mora iti pri tem za svobodno Evropo, v kateri je človek v središču, ki sega od Atlantika do Urala, in katere enotnost ni zgrajena samo na gospodarskih in vojaških resničnostih. Te naloge nimajo samo kristjani, ampak vsi ljudje. Evropa in kristjani pa bi lahko dajali pobude za to.
Zdi se, da so danes sanje o združeni Evropi dokončno mimo, je menil Šuštar, kajti ideoloških nasprotij ni mogoče kar tako spraviti s sveta. Vendar naj bi si kljub temu prizadevali za večjo strpnost, iskali skupna prepričanja, vrednote in temelje, kakor tudi gojili dialog za edino možno pot pri gradnji mostov. Šuštar je predlagal, naj bi se spomnili skupne verskokulturne dediščine Evrope, ki se kaže v krščanstvu, judovstvu in islamu.
Svetoletni odpustek pri splošni avdienci sv. očeta
Splošna avdienca sv. očeta, ki se vrši vsako sredo, bo imela v svetem letu obliko bogoslužja božje besede. Tako bodo prisotni lahko prejeli svetoletni odpustek, če so izpolnili druge potrebne pogoje: spoved in sveto obhajilo.
pozitivno naravnanost našega sveta lahko srečamo le pri človeku s slovansko dušo in socialistično izkušnjo.« Vodja nižjeav-strijske kulturne zveze Hans Lampalzer pa je prepričan, da so Detelove »Legende« nadvse bogoiskateljsko delo. Negativni oče je samo antipod tistega Boga, ki ga je svet ta čas skoraj izgubil, oziroma zapravil.
Izredno številnih in zelo laskavih kritik je bila deležna Detelova prozna zbirka »Kraljev kip«. Jens Jensen označuje v »Frankfurter Allgemeine Zeitung« Detelovo pričujočo prozno delo »kot v preciznem, jasnem, skorajda neprizadeto hladnem jeziku« napisano knjigo o »zgodovini, ki vedno znova reproducira samo sebe«. Pokojni pater Alfred Focke piše v dunajskem dnevniku »Die Furchc«, da je Detelov »Kraljev kip« najmočnejše delo, ki se je pojavilo v založniškem programu edicije Rhombus na Dunaju.
Detelove »Občudovanje vzbujajoče kretnje vladanja« so za kritika mednarodno znanega bernskega dnevnika »Der Bund« »pretresljiv kraljevski kabinet grotesknih figur in krohotanja.«
Nad dvajset člankov je zlasti v ameriških in angleških strokovnih leksikonih (deloma s slikovitimi dopolnitvami) posvečenih življenju in delu Leva Detela. Vendar so tudi belgijski, švicarski, zahodno-nemški in avstrijski leksikoni in strokovni priročniki v zadnjih letih že upoštevali literarno delo Leva Detela.
Ta čas so pesmi Leva Detela med drugim v angleškem jeziku izšle v indijskih, ameriških in kanadskih revijah.
Anketa med skavti o veri
Odmevnost publikacij Leva Detela
Bralci pišejo
Spet nov pamflet na radiu Trst A
Redno poslušam informativno oddajo radia Trst A »Kulturni dogodki«. Zanimajo me poročila o kulturnem dogajanju in ocene raznih knjig in publikacij. Tako sem vsaj nekoliko informiran o raznih izdajah v slovenskem prostoru. Mislim, da je s tega vidika oddaja dobra in da je vredna poslušanja. Morda bi ji lahko očitali samo nesorazmerje v poročilih.
Zdi se mi, da bi pomembnost dogodka morala biti podčrtana tudi s trajanjem poročila. Zato me je 8. aprila zelo motilo dolgo poročilo Stanislava Renka o tretji (!) izdaji Vidicovega pamfleta »Po sledovih črne roke«. Delo ni bilo izvirno (poročal je o tretjem natisu), citiral je na dolgo in široko vsebino in namesto ocene smo poslušali po radiu Trst A nov pamflet, v katerem seveda ni manjkal napad na duhovnike in škofa Rožmana. Pri tem »dogodku« je uredništvu gotovo zdrsnilo, saj je čas, da nekatere dogodke ocenjujejo zgodovinarji, ne pa Jože Vidic in Stanislav Renko.
Podpis
Kamenčki
»Primorskemu« za klobuk...
Pride čas, ko postajajo nekateri (ljudje in krogi, v katerih ti ljudje delujejo), silno nestrpni, živčni, polni nevolje nad dejanjem in nehanjem svojega bližnjega. Gre lahko za velike ali male stvari. To še posebej, ko gre za pomembnejše dejavnike ali premike v našem manjšinskem javnem življenju. Prav bližajoče se volitve pa verjetno gori omenjenim ljudem še večajo nervozo in tako pride do izbruha...
To se je zgodilo Primorskemu dnevniku v soboto 9. aprila pod naslovom »Kdo govori resnico?« V njem (nepodpisani) člankar po svoje komentira izjave oziroma članke v zvezi z neprisotnostjo predstavnikov SSk in SSO na obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Mojsova v Rimu. Stvari so gotovo vsem dobro znane, zato jih tudi ne bomo tu ponavljali. Slovenska skupnost pa je tudi v svojih uradnih izjavah že dovolj jasno pojasnila svojo odsotnost v Rimu, zato nimamo tu kaj dodajati.
Gre morda bolj za okvir, v katerem je do tega prav gotovo ne dobronamernega komentarja v PD prišlo. Tudi če pisec članka ni podpisan, je vendar jasno, kdo se za tem nepodpisom lahko skriva ali vsaj katera krovna organizacija mu botruje. Zanimivo je še, da je prišlo do takega izpada nekaj dni po obisku delegacije Slovenske skupnosti v Ljubljani in pa, da to verjetno že sodi v nekak uvod
v	volilno kampanjo. Komu bo šlo to v račun? Latinski pregovor pravi: Sapienti sat — modremu že zadostuje...
Spectator
Nesrečni polog
Glede pologa na meji, če hoče kak Jugoslovan v tujino s potnim listom, je »Nedeljski dnevnik«, ki izhaja v Ljubljani objavil naslednje mnenje:
Uvedba o depozitu je nepremišljen ukrep, s strokovno-pravnega vidika nedodelan, pomanjkljiv in nedostojen najvišjega izvršilnega organa neke države. Življenje je ukrep hitro postavilo pod velik vprašaj. Na žalost je naša vlada ob izdaji nove uredbe ostala gluha na pripombe in predloge, tako doma kot iz tujine, na pripombe, ki jih je pokazala praksa, do strokovnih pripomb, da je uredba v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Jugoslavija ratificirala. Se enkrat se je pokazalo, da je ZIS tisti, ki v današnji politični praksi diktira pravila igre in ne skupščina kot najvišji organ, in da kaže ta pojav tendenco širjenja kljub načelni opredelitvi naše družbe, da mora samoupravno odločanje izpodriniti administriranje.
Mislim, da se vsak Slovenec strinja z omenjenim mnenjem. Mislim tudi, da ni bilo po vojni v Sloveniji toliko nevoljč za kak vladni ukrep kot ga je doživel ukrep o pologu. A vendar vse ostaja pri starem. Administriranje iz Beograda je izpodrinilo samoupravljanje v Sloveniji in s tem v celi državi. Izkazalo se je, da je samoupravljanje samo lepa beseda, kajti zadnjo besedo ima še vedno beograjska čaršija, kot so temu nekoč pravili, ali partijski klan, kot bi temu rekli danes. Partijski klan, ki se požvižga na voljo ljudstva, na skupščino in celo na zdravo pamet. Latinci bi rekli: »Tako hočem, tako ukazujem; moja samovolja je namesto pametnih razlogov.«
(r+r)
Ricmanjska kronika
Posvečenje nohih diakonov
Preteklo nedeljo 10. aprila je g. nadškof p. Bommarco v goriški stolnici posvetil tri diakone ob veliki udeležbi vernikov. Dva sta iz Gorice in sicer iz stolne župnije in župnije Srca Jezusovega, eden pa iz Tržiča, iz župnije Kristusa Odrešenika. Gotovo je to praznik vse nadškofije, ki bo tako dobila tri nove duhovnike potem ko bodo ti bogoslovci končali svoje šesto leto bogoslovja. Tudi mi se veselimo pri tem, a z žalostjo ugotavljamo, da ni med njimi nikogar iz naših slovenskih vrst. Pomnožimo svoje molitve, da se bo med mladimi kdo posvetil tudi duhovniškemu poklicu, saj mladih duhovnikov tako potrebujemo.
Posredovanje sen. Fontanarija za slovensko sekcijo na zavodu Galilej
Pred kratkim je tridentinski senator Sergio Fontanari vložil na ministra za javno šolstvo pismeno interpelacijo, v kateri opozarja vlado na problem slovenskega tehničnega šolstva v Gorici. Omenja, da dandanes slovenski dijaki nimajo na razpolago ustreznih tehničnih zavodov, zaradi česar morajo obiskovati podobne italijanske šole. Senator nadalje omenja zahtevo slovenskih šolskih in drugih dejavnikov po ustanovitvi posebne slovenske sekcije na zavodu Galilej, ki bi bil pripravljen dati na razpolago u-strezne prostore. Ob koncu Fontanari vprašuje ministra, če bo ministrstvo dalo potrebno dovoljenje za šolsko leto 1983-84.
Predstavitev knjige o slovenskekm bančništvu
V petek 8. aprila je bila v Kulturnem domu predstavitev knjige časnikarja Marka Waltritscha o slovenskih bančnih zavodih na Goriškem. Knjigo je izdala Kmečka banka v Gorici. Na prireditvi je najprej spregovoril predsednik Kmečke banke Ksaverij Leban, ki je poudaril pomen te knjižne izdaje. Knjigo sta nato predstavila prof. Jože Pirjevec (v slovenščini), ki je prikazal temeljne aspekte narodno političnega življenja na Goriškem na meji dveh stoletij ter goriški zgodovinar Camillo Medeot (v italijanščini), ki je med drugim poudaril pomen slovenskega javnega življenja v Gorici ter zlasti obžaloval majhno poznanje le-tega s strani Italijanov. Spregovoril je nato avtor knjige in prikazal smernice, ki so ga vodile pri sestavi in pisanju te res obsežne in bogate knjige, ki daje veliko prostora tudi naši splošni primorski zgodovini. Predstavitve se je udeležilo veliko število predstavnikov slovenskega ter italijanskega javnega življenja, bank, u-stanov ter gostov.
Koncert dua Bertoncelj-Škerjanc
V okviru abonmajske koncertne sezone sta v četrtek 7. aprila nastopila v gori-škem Kulturnem domu pianist Aci Bertoncelj in čelist Ciril Škerjanc. Izvajala sta dela Debussyja, Beethovna, Škerjanca in Brahmsa. Občinstvo je zelo toplo nagradilo oba slovenska umetnika, ki sta gotovo danes med najboljšimi našimi poustvarjalci. Naslednji in obenem zadnji koncert bo v sredo 20. aprila, ko bo na sporedu vokalno-instrumentali koncert.
Sovodnje
V predzadnji številki smo že poročali o občnem zboru sekcije krvodajalcev iz Sovodenj. Novoizvoljeni odbor se je medtem sestal in si porazdelil funkcije. To se je zgodilo v petek 8. aprila, ko so se no-
vi	odborniki zbrali pri Ivotu Boškinu v Gabri j ah.
Novi ožji odbor je sestavljen takole: Branko Cernic, predsednik, Marjan Černič, podpredsednik, Marinka Batič, tajnica. Ta se je ob izvolitvi potožila, da predstavlja pomanjkanje društvenih prostorov veliko oviro za redno delo in za hranjenje dokumentov. Oskar Juren je bil potrjen za blagajnika. Za propagando bosta skrbela Renco češčut in Ljubo Tomšič. Jožef Florenin bo še naprej gospodar, pomagala pa mu bo pri organiziranju praznikov in podobno Ljubica Bulkovič. Ostali člani odbora so: Ciril Cernic, Adrijan Malič, Ivo Tomšič, iz Štandreža pa Dario Nanut in Pavel Brajnik. Nadzorni odbor sestavljajo Benjamin Cernic, Remo Devetak in Ladi Tomšič, v razsodišču pa so Marjan Komjanc, Andrej Kovic in Ivo Boškin.
V nadaljevanju seje se je razpravljalo o dejavnosti krvodajalskih društev na Go-
riškem in ugotovilo, da je sovodenjska sekcija krvodajalcev poleg neke furlanske ena najbolj aktivnih.
Nato se je govorilo o pobudah, ki jih misli delovni odbor izvesti v bližnjem času kot n. pr. letošnji izlet, prazniki in pohod. Glede tega je treba upoštevati predpise, ki vežejo organizacije pri njih izvedbi. Nadaljuje naj se s propagandnimi večeri; pri tem naj se povabi tudi predavatelje z onstran meje. Govora je tudi bilo o pobratenju sovodenjske sekcije z organizacijami sličnih ciljev v matični domovini. Pogovori so v teku.
Odbor bo tudi sprožil hvalevredno akcijo, da bi prišlo do združenja vseh slovenskih krvodajalcev v Italiji. V ta namen naj bi se v bližnjem času sklicala seja razširjenega odbora.
Remo Devetak
Rupa
V ponedeljek 21. marca je bilo v pevski sobi v Rupi predavanje, ki ga je organiziral pevski zbor Rupa-Peč. Predaval je dr. Karlo Brešan o kliničnih analizah. Govoril je predvsem o krvni analizi; podčrtal je, da se moramo na krvno analizo pripraviti in sicer tako, da smo tešči od 8-10 ur. Poslušalce je zelo zanimal tudi pogovor o krvnem pritisku, o sladkorni bolezni, o analizi vode, o belih in rdečih krvnih telescih... Predavanja se je udeležilo veliko ljudi, ki so z zanimanjem sledili iznešenim mislim. Ob koncu se je razvila živahna debata.
Omeniti moramo še, da je mešani pevski zbor Rupa-Peč sodeloval tudi na letošnji reviji »Primorska poje« in sicer 25. marca v Sv. Križu. Predstavil je tri pesmi: »Mati žanje (Heribert Svetel), Iz-premenjeno srce (Josip Prohaška), Sanje (Pavle Kernjak). Izvedel jih je dobro, kar lahko sklepamo tudi iz raznih ocen. Glasovi so bili homogeni in lepo so se prelivali med seboj. Občinstvo je bilo navdušeno, saj je sledil vsaki pesmi dolg aplavz.
Pevci zbora »Rupa-Peč« so se začeli pripravljati tudi na vsakoletni praznik fr-talje, ki bo 30. aprila in 1. maja v Rupi. Oba dneva zvečer bo ples, v nedeljo 1. maja popoldne pa pester kulturni program. Tokrat bodo lahko plesalci zaplesali na novi plošči, ki smo jo letos zgradili.
»Primorska poje« 1983
V petek 25. marca se je začela revija pevskih zborov »Primorska poje« in sicer s koncertom v Sv. Križu. Na tej reviji nastopajo tudi številni goriški zbori. Na samem začetku je nastopil mešani zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček.
V nedeljo 10. aprila je v kulturnem domu v Komnu nastopil pod vodstvom Mirka Špacapana mešani zbor PD »štan-drež«. Na programu so še sovodenjski nonet, ki bo pel v Šempasu 15. aprila, mešani zbor Podgora in moški zbor Štma-ver, ki bosta nastopila v nedeljo 17. aprila v Ljesah; moški zbor »Mirko Filej«, ki bo pel v Trstu v soboto 23. aprila in mešani zbor »Lojze Bratuž«, ki bo zaključil nastope v Idriji v nedeljo 24. a-prila.
Svetoletno romanje v Novo Gorico
V soboto 26. marca so šli na prvo svetoletno romanje verniki iz župnij dekanije Ljubljana -okolica. Zgodaj zjutraj so se zbrali v ljubljanski stolnici, kjer je 15 spovednikov spokornim romarjem podelilo zakrament sprave. Ob 8. uri jih je prisrčno nagovoril nadškof in metropolit Alojzij Šuštar. Na romanje so se odpeljali v cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, kjer so se zbrali k mašni daritvi, ki jo je ob somaševanju dvanajstih duhovnikov vodil ljubljanski dekan prelat Jože Kvas.
Verujejo v Boga
Kar 95,2 odstotka poljskih študentov je na vprašanje ankete (izvedli so jo študentje lublinske katoliške univerze), ali verujejo v Boga, odgovorilo pritrdilno.
Zoper zlorabo ženskega telesa
Francoska vlada, ki je sedaj v rokah socialistov, je 23. marca objavila zakon, ki prepoveduje zlorabo ženskega telesa v reklamne namene. Kdaj bo kaka vlada v Italiji imela pogum, da kaj sličnega uzakoni?
Pomlad in še praznik povrh je kar izzivalo stare in manj stare častilce sv. Jožefa na tradicionalni sveži oddih. Pravijo, da je v celi Italiji milijon in osem-stotisoč Jožetov, ne vštevši Jožic; plaho smo upali, da vsaj droben odstotek naših tržaških Jožetov ne bo ciljal v Ric-manje samo na domači pršut in dobro vino, temveč tudi na obisk k svojemu patronu.
Na ta svoj praznik je bila ricmanjska fara zunanje in notranje temeljito pripravljena, saj je bil pred vrati še drugi, največji vseh praznikov — velika noč!
Skrbne sestre so cerkev prenovile kot za poročno slavje, g. župnik pa je povabil družinskega pedagoga in pisatelja dr. Janeza Jenka, ki je poskrbel za duhovno obnovo. Slovenski in italijanski romarji so imeli res dovolj priložnosti, da so si razširili in poglobili svoja verska spoznanja.
Bolnikom v zavetišču za ostarele sta oba duhovnika skkozi več ur posvetila kar največ pozornosti. Mladina in starši so na posebnem sestanku prišli do razči-ščenja svojih problemov.
Seveda ni smel manjkati primeren kulturni in zabavni del programa. V soboto 19. marca je bil na sporedu film o delovanju škofa Baraga med Indijanci. Baragov dom pa je vabil na razstavo slik in razglednic naših božjih poti: Sv. gore, Strunjana, Kostanjevice in Sv. Višarij. Za prve tri je dal na voljo svojo bogato zbirko velik Marijin častilec g. Ennio Gerolini, ki jih je skozi 30 let preučeval in zbiral podatke. Nekaj teh je prispevala tudi župnijska skupnost.
Jasno, da teh razglednic ne ocenjujemo iz njihovega umetniškega stališča, pač pa predstavljajo dragocen zgodovinski prikaz iz najbolj oddaljenega obdobja do današnjih dni. Za njimi stoje cele generacije škofov, duhovnikov, umetnikov, zavzetost brez števila nepoznanih ljudi, ki so skozi stoletja, bodisi z delom ali prispevki z ogromnimi žrtvami sprejemali obveznost ohraniti našim rodovom Marijina svetišča, večkrat uničena in nanovo postavljena.
Navajam sledeče skromne podatke božje poti na Sv. gori z ozirom na obhajanje sv. leta, ki naj bi pripomogli k poživitvi in večjemu zanimanju. Med zgodovinskimi zapiski pri obnovitvi Sv. gore, septembra 1922, najdemo med drugim podatek o najetju cele armade konj za prenos zvonov na Sv. goro. Za najtežji zvon od 4565 kg so potrebovali 16 parov konj; za prenos srednjega (3239 kg) 14 parov konj ter za najmanjša dva zvona (3873 kg) so vpregli 10 parov konj. Pri zadnjem vzponu sta nesrečno poginila dva konja. Za kolavdacijo zvonov je bil imenovan Ivan Trinko.
Ob 400-letnici prikazovanja na Sv. gori je bilo pri slovesnosti navzočih 9 škofov in beneški kardinal Piazza. Računajo, da je bilo ob tisti priložnosti na Sv. gori okrog 50.000 romarjev.
Druga razstava je obsegala povečane barvne fotografije Sv. Višarij. Njihov avtor je g. Vinko Žakelj, znan ljubitelj višarskih lepot ter redkih prebivalcev skalnatih strmin. 2e pred zoro preži, o-borožen s svojimi aparati, po cele ure v napeti tišini, da ujame v kamero trenutek gorske idile z gamsi ali srnami. Sad te njegove višarske ljubezni so res čudovito lepe slike.
Obe razstavi sta na ogled v Baragovem domu vse do maja.
Zabavni del Ricmanjskih dni je bila Molierova komedija »Namišljeni bolnik«, o kateri je že bilo govora v «ni zadnjih številk Kat. glasa.
Poglavje zase je bilo velikonočno drevo v cerkvi, za naše kraje razveseljiva novost, saj bi jo lahko še drugod osvojili. Nima pa nič skupnega z zelenim božičnim drevescem; lahko je docela golo, brez vsakega lističa. Okrasiti ga morajo otroci sami s svojimi pirhi; pa tudi pirhi so neobičajni, posebne vrste. Da si pridobijo pravico krasiti velikonočno drevo v cerkvi, morajo imeti posebne pogoje, namreč: predstavljati morajo otrokova dobra dela, pridnost, molitev, ubogljivost skozi ves postni čas. Vse to naj bi bila končna vzpodbuda župnijski skupnosti za velikonočno vstajenje. Zahteva pa ta priprava precej vztrajnosti in napora, a se splača. Praznik velike noči je videl v cerkvi lepo število staršev in otrok, kar v Ricmanjih ni tako običajen pojav.
Bog daj, da bi ta velikonočni plamenček še naprej ogreval ricmanjsko božje-potno cerkev!
F.	V.
Letošnje šmarnice. Družba misijonarjev Sinov brezmadežnega Marijinega Srca v Ljubljani je izdala berila za Marijin mesec maj (šmarnice), ki jih je napisal Zdravko Reven. Knjiga ima naslov »Srce nebeške Matere«.
Opensko pokopališče bodo razširili
Pereče vprašanje openskega pokopališča bo tržaška občinska uprava rešila tako, da bo razširila sedanje pokopališče. Sklep je tržaški župan Cecovini sporočil v soboto 9. aprila delegaciji predstavnikov openskih društev in organizacij na srečanju na županstvu, katerega so se udeležili tudi predsednik vzhodnokraške-ga rajonskega sveta Sosič, občinska svetovalca Spetič in Parovel in občinski odborniki Jagodic, Rossi, Salvagno in Forti. Od politične volje občine je sedaj odvisno, koliko časa bo preteklo, preden bo predlagana rešitev izvedena.
Vprašanje ministru o repentabrski cerkvi
Senatorka Jelka Gerbec je skupaj z Riihl Bonazzolovo in Chiarantejem naslovila na ministra za spomeniško varstvo interpelacijo, v kateri ga sprašuje, če misli čimprej nakazati potrebna sredstva za popravilo repentabrske cerkve. Slovenska senatorka v pismu opozarja ministra, da je zob časa načel predvsem en vogal cerkve, župnikovo stanovanje in župnijski urad, pripominja, da predstavlja zgradba izreden primerek kraške arhitekture in je pomembna z zgodovinskega vidika, saj je služila kot zatočišče prebivalstva pred turškimi vpadi. Nad-zorništvo za spomeniško varstvo v Trstu
Literarna nagrada »Vstajenje« za leto 1982
Komisija literarne nagrade »Vstajenje« -prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik Mladike Marij Maver, in pesnica Ljubka Šorli - se je sestala 30. marca 1983 v Trstu ter pregledala 15 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski ustvarjalci. Soglasno se je odločila, da podeli literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1982 Zori Tavčar za njeno knjigo »Veter v laseh«, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju kot redna knjiga za leto 1982.
Komisija je svojo odločitev takole utemeljila: Tavčarjeva je z umetniško močjo in z očmi bistre in za svojo dobo zrele deklice in dekleta opisala svojo mladost, poustvarila prelomne vojne razmere v raznih krajih, vrsto sošolcev in profesorjev, hrepenenja in teženja tedanjega mladega rodu.
V	drugem delu knjige je šest novel: Drevo, Potok, Reka, Muzika, Babica, Bog in cikel pesmi Ljubezen. Tudi novele so zajete iz mladosti in napisane z izredno umetniško močjo in dovršenostjo. Avtorica živi na Opčinah, kjer poučuje in vodi mlade pri literarnem delu, sodeluje v «Mladiki«, napisala je več mladinskih povesti za »Pastirčka« in »Galeba«, stalno piše za tržaški radio dramske in leposlovne tekste.
Svečana podelitev nagrade je bila pretekli ponedeljek 11. aprila ob 20.30 na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu, ulica Donizetti 3.
Denar za nagrado je tudi letos poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
ne razpolaga z dovoljšnjo vsoto denarja za prenovitev poslopja, prav zato je nujen poseg ministra za »rešitev« cerkve, ki je med drugim tudi privlačna turistična točka tržaškega Krasa.
Poimenovanje ceste po pesniku I. Grudnu
V	Nabrežini so v nedeljo 10. aprila dopoldne slovesno poimenovali glavno u-lico, ki pelje skozi vas, po znanem domačem pesniku Igu Grudnu. Za poimenovanje se je odločila devinsko-nabrežin-ska občinska uprava, da bi tako počastila 90-letnico rojstva nabrežinskega pesnika.
Iz slovenske Koroške
Jubilejni občni zbor KKZ v Celovcu
Dne 25. marca letos je bil v Celovcu jubilejni občni zbor Krščanske kulturne zveze (KKZ) koroških Slovencev. Organizacija obhaja namreč 75-letnico ustanovitve Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, ki je predhodnica pred tridesetimi leti ustanovljene KKZ.
Pri tej prireditvi so predstavniki 38 društev, ki so včlanjena v Krščansko kulturno zvezo, podali svoja poročila o delu v zadnjih treh letih. Nato so izvolili novega predsednika: po dvanajstletnem požrtvovalnem delovanju je dosedanji predsednik župnik Lovro Kašelj iz Hodiš predal svojo predsedniško funkcijo v mlajše roke, dr. Janku Zerzerju, profesorju na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu in dolgoletnemu podpredsedniku Krščanske kulturne zveze, medtem ko je do-slejšnji predsednik prevzel mesto podpredsednika.
Bivši predsednik župnik Lovro Kašelj si je pridobil v svojem dvanajstletnem delovanju za organizacijo velike zasluge. V tem obdobju se je razvila Krščanska kulturna zveza v povsod priznano organizacijo; v svoj program je vzela vrsto novih dejavnosti in postavila ?elo v ospredje delo z mladino. Lovro Kašelj je po svojem preudarnem in razsodnem načinu znal doseči uravnovešenost tako v lastnih vrstah kot tudi v odnosih do nemško-govorečih sodeželanov.
Profesor dr. Janko Zerzer (roj. dne 7.
11.	1935 v Svečah v Rožu) je obiskoval gimnazijo na Tanzenbergu pri Celovcu, študiral na Dunaju zgodovino in germanistiko, umetnostno zgodovino in petje ter je bil že od svoje rane mladosti aktiven na kulturnem področju. Sodeloval je pri slovenskem prosvetnem društvu »Kočna« v Svečah. Lansko leto je postal predsednik »Kočne«, še danes je član sve-škega cerkvenega zbora in Slovenskega pastoralnega odbora krške škofije.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 15. aprila letos ob 10. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO 17. APRILA 1983
ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio, 1 z naslednjim DNEVNIM REDOM
1. Poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora.
2. Razprava o poslovnem obračunu 1982 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička.
3. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo.
4. Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosivcem.
5. Določitev sejnin za upravitelje in nadzornike.
6. Soudeležba pri povišanju družbene glavnice našega osrednjega zavoda ICCREA - Rim.
7. Volitve štirih upraviteljev, enega nadzornika in izvolitev predsednika nadzornega odbora.
8. Slučajnosti.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročili o obračunu v tajništvu Hranilnice in posojilnice.
Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti drugega člana.
VSAKDO MORA OB VSTOPU V DVORANO OBVEZNO IZROČITI VABILO.
UPRAVNI ODBOR
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z. z n. j.
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite izrednega in rednega občnega zbora, ki bosta v prvem sklicanju dne 15. aprila 1983 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
SOBOTO 16. APRILA 1983
ob 18. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89 s sledečim DNEVNIM REDOM
A) NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU:
Spremembe zadružnega statuta: členi 1, 2, 4,	5, 7, 8, 9, 10,	11,	13,	15,	16,	17,
18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 32,	34, 38 in 39.
B) NA REDNEM OBČNEM ZBORU:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo nadzornega odbora.
3. Razprava in odobritev obračuna na dan 31. 12. 1982, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta.
4. Volitve upraviteljev, ki jim zapade mandat.
5. Določitev višine dodatnega prispevka za nove člane.
6. Določitev najvišjega zneska posojila, ki	se sme podeliti	posameznim
prosilcem.
7. Soudeležba pri zvišanju glavnice ICCREA.
8. Soudeležba pri družbeni glavnici COOPELD.
9. Slučajnosti.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.
Nabrežina, 31. marca 1983
UPRAVNI SVET
Šport;
MOŠKA C-2 LIGA
OLYMPIA TERPIN -
VECCHIA PALLAVOLO - TRST 0 : 3
(12 : 15, 9 : 15, 5 : 15)
01ympia: Špacapan, Cotič Marko in Stefan, Neubauer, Zadnik, Dornik, Terpin, Černič.
Po dvotedenskem velikonočnem premoru se zopet nadaljujejo odbojkakrska prvenstva. Tokrat je goriška 01ympia imela v gosteh moštvo iz Trsta, ki je odneslo s tega srečanja dve točki. Tekma ni bila na visoki ravni, saj sta obe moštvi delali pogreške, le da da so jih Tržačani napravili manj. V začetku je domače moštvo igralo dobro in je vodilo z 12:7, žal pa so se dali Goričani dohiteti. Od takrat so Tržačani izvajali napade, ki jih domači blok sploh ni ustavil. Zato je izid lahko razumljiv.
ZENSKA D-LIGA
KILLJOY - OLYMPIA BERTOLINI 3: 0 (15:8, 15:7, 15:5)
01ympia: Primožič, Perše, Tomšič, Ber-tolini Klara in Marija, Olivo, Košič.
G.R.
Književne novosti v Katoliški knjigarni v Gorici
Janez Pavel II.: Sveto leto odrešenja.
Louis Adamič: Moja rojstna dežela.
Louis Adamič: Smeh v Džungli.
Louis Adamič: Dinamit.
Vse o ročnih delih: pletenje, kvačkanje, vezenje, krojenje in šivanje, tkanje itd.
Barrie: Peter Pan.
Čukovski: Šuri-Muri Velikan.
Gošnik-Godec: Janček Ježek,
»Odpri srce«, svetoletna knjižica
Salezijanci na Rakovniku v Ljubljani so izdali novo knjižico, ki je namenjena družinam za sveto leto. Knjižico je pripravilo več znanih verskih pisateljev in ima 104 strani. V prvem delu je razlaga pomena in smisla svetega leta, v drugem delu pa velika izbira raznih osebnih in skupnih molitev v družini. Knjižica prinaša tudi zelo poljudno svetoletno pesem z notami. Cena knjižice v knjigarnah 800 lir. Knjižico so dobili v teh dneh samo redni naročniki; v knjigarnah v Trstu in v Gorici je na voljo le nekaj izvodov kakor navadno. Kdor želi več knjižic, naj osebno vzame na Rakovniku v Ljubljani in poravna račun v dinarjih (tel. Knjižic: 003861/225043).
OBUEST1LA
Zadnji abonmajski koncert v priredbi Glasbene Matice, Zveze slov. katoliške prosvete in Zveze slov. kulturnih društev bo v četrtek 21. aprila v Kulturnem domu v Gorici ob 20.30. Nastopita orkester radiotelevizije Ljubljana in mladinski zbor Glasbene Matice iz Trsta. Dirigent Stojan Kuret.
V	Kulturnem domu v Gorici bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta uprizorilo komedijo Piera Chiara »Delitev« v dveh dejanjih. Nastopilo bo trikrat: v nedeljo 17. aprila ob 16. uri red A, v ponedeljek 18. aprila ob 20.30 red B in v torek 19, aprila ob 20.30 red C.
Tečaj o sladkorni bolezni. Posoško združenje diabetičnih bolnikov v Gorici je skupaj z Zelenim križem pripravilo predavanja o sladkorni bolezni, s katero je prizadetih nad 5% prebivalstva. Predavanja so se že pričela v prostorih Zelenega križa v Gorici v torek 12. aprila in bodo trajala do 10. maja dvakrat na teden, t. j. ob torkih in petkih ob 20.30. Predavajo zdravniki goriškega protidiabe-tičnega centra dr. Lidia Danelon in dr. Marina Merni ter dr. Mario Geat iz medicinskega oddelka v Gorici. Na koncu vsake lekcije bodo poslušalci prejeli povzetek o predavanju, zaradi česar je bil določen prispevek 1.000 lir kot vpisnina k tečaju.
Zveza tržaških cerkvenih pevskih zborov priredi v nedeljo 17. aprila ob 17. uri v cerkvi pri Salezijancih v Trstu, Istrska ulica 53 revijo zborov s programom cerkvenih velikonočnih pesmi.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, ul, Donizetti 3, vabi na predavanje o Virgilu Ščeku, ki ga bo imel prof. Tone Požar.
Začetek ob 20.15.
Slovensko stalno gledališče v Trstu
predvaja v pripovedovanju Štefke Drol-čeve »Pravljice za najmlajše« in sicer: v sredo 13. aprila ob 9. uri v osnovni šoli »Karel Širok«, ob 11. uri pa v osnovni šoli »Josip Ribičič«;
v četrtek 14. aprila ob 9. uri v osnovni šoli »Dragotin Kette«, ob 11. uri pa v osnovni šoli »Oton Župančič«;
v petek 15. aprila ob 13. uri v osnovni šoli »Mara Samsa«, ob 15. uri pa v osnovni šoli »Ivan Trinko«;
v soboto 16. aprila ob 9. uri v osnovni šoli »M. Gregorčič-Stepančič«, ob 11. uri pa v osnovni šoli »Ivan Grbec«.
V	Kulturnem domu v Trstu bo v organizaciji pomorskega muzeja »Sergej Mašera«, Piran, Narodne in študijske knjižnice, Trst in Slovenskega inštituta, Trst odprta v petek 15. aprila ob 18. uri razstava »Predloka v zgodnjem srednjem veku«. Razstava bo odprta do 6. maja letos. Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« vabi člane in prijatelje na predavanje univ. prof. dr. Franceta Križaniča O razvoju matematike. Obenem bo predstavljena avtorjeva knjiga »Nihalo, prostor in delci«, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski Matici. Predavanje bo v petek 22. aprila v Gregorčičevi dvorani na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ul. sv. Frančiška 20, Trst. Začetek ob 20. uri.
Srečanje bolnih in starejših ljudi bo tudi letos v Bazovici in sicer v nedeljo 8. maja ob 16. uri.
DAROVI
Za Katoliški glas: Mužič Milka, Štever-ian 7.000; Ema Štrekelj, Trst 10.000 lir.
Za cerkcv sv. Ivana v Gorici: družina Koršič v spomin pok. soseda Zdravka Čopič 20.000 lir.
Za cerkev v Podgori: N. N. 150.000 lir.
V	spomin umrlega brata Zdravkota Čopič daruje sestra Albina za Katol. glas
50.000, za cerkev v Novi Gorici 30.000, za cerkev v Ankaranu 20.000, po 10.000 lir pa za Goriško Mohorjevo družbo, za glasilo goriške SSk »Našo pot«, za Zavod sv. Družine, za misijonarja V. Kosa in za lačne po svetu.
Namesto cvetja na grob brata Ferdinanda Brajnik darujeta sestra in svak za Zavod sv. Družine 50.000, za Katoliški dom 50.000, za cerkev v Novi Gorici
100.000 in za cerkev v Ankaranu 100.000 lir. Za cerkev v Števerjanu: učno osebje
števerjanske šole v spomin Jožefe Klanjšček 50.000; družina Tomažič v spomin Pavle Vogrič 20.000; občinski uslužbenci 80.000; PD »F.B. Sedej« 50.000 lir. Posodili pa so za isto cerkev: družina Anton Pintar 1,000.000 in družina Ciril Prinčič, Jazbine 1,000.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Ana Martinčič 20.000; N. N, 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Anite Peteani: družina Kerševan za cerkev v Sovodnjah
20.000 lir.
Ob bližnjem poimenovanju šole v Rupi
(3. seznam, Rupa) so prispevale sledeče družine: Ferfolja Sergio 10.000, Pahor Jurij 20.000, Ožbot Danilo 5.000, Rutar Bogdan 4.000, Tomažič Virginija 5.000, Dur-čik Darko '50.000, Cotar Milka 8.000, Ušaj Robert 13.000, Pavletič Srečko 10.000, Pavletič Sonja 20.000, Batistič Ivan 15.000, Volk Rudi 10.000, Florenin Jožef 5.000, Buzin Venceslav 40.000, Buzin Rado 20.000, Malič Orlando 10.000, Malič David 10.000, Ožbot Leopold 10.000, Rusijan Danica
10.000, Devetak Franc 5.000, Berlot Silvana 50.000, Klanjšček Alojz 10.000, Klemše Vladimir 20.000, Petejan Joško 10.000, Bo-škin Pavel 10.000, Ožbot Erminio 15.000, Peteani Edvard 10.000, Juren Ciril 10,000, Marušič Joško 5.000, Devetak Valentin
20.000, od »Praznika frtalje« (1982) 5.500 lir. Za cerkev na Peči: Katarina Tomažič,
Peč namesto cvetja na grob Slave Petejan vd. Bregant 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zmage Devetak z Vrha darujejo za ŠZ »Soča« Ninko Černič 10.000, Marjan Cernic 15.000, Benjamin Černič 20.000, Amalija Cotič vd. Černič 10.000; slednja tudi v isti namen za cerkev na Vrhu 10.000 lir.
Sorodstvo Remota Devetaka daruje ob smrti njegove žene Zmage za instalacijo električnega zvonenja na Vrhu 50.000 in za ŠZ »Soča« 60.000 lir.
V spomin pok. Zmage Devetak: družina češčut, Sovodnje za »Našo pot« 30.000 in za volilni sklad Slovenske skupnosti
30.000 lir.
V spomin 20-letnice smrti moža Pinota D’Agostino darujeta žena Marta in Tatjana Panjek za Dom J. Ukmarja v Skednju 30.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti dragega Ludvika Levaka darujeta žena Pavla in hči Ksenija z možem za Marijin dom pri Sv. Ivanu in za Slov. Vincencijevo konferenco v Trstu po 50.000 lir.
V spomin pokojnih staršev daruje M. Š., Trst za lačne po svetu in za misijone po 30.000 lir.
Za kapelo bi. Leopolda Mandiča pri Domju: N. N., Domjo 10.000; N. N., Do-mjo 20.000; N. N., Trst 10.000; Marica Čargo, Gorica 50.000; Marija Vidmar, Opčine 5.000; Kristina Grča, Trst 5.000; ga. Ana, Trst 30.000; N. N., Trst 50.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Berdon, Ricmanje v spomin pok. žene in matere Marije 10.000; Marčela Vatovec, Ricmanje 10.000; družina Semenič-Bet, Ricmanje 20.000; Olga Demark, Ricmanje ob obletnici smrti pok. očeta Franca 10.000; Marija Brajnik, Log v spomin pok. tašče Marije 5.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 100.000; N. N. 100,000; N. N. 100.000 lir.
Pastirček št. 7
Sedma in predzadnja številka letošnjega »Pastirčka« se začne s pesmijo Ljubke Šorli »Mir vam bodi«. Njena je tudi pesmica »Spominčice«, ki jo je uglasbil Andrej Bratuž, Pesmi sta prispevala še misijonar V. Kos pod naslovom »Srce z zvezdami« in Zora Saksida »Polžek«.
Leposlovnega branja je to pot kar precej. V tej številki se zaključi »Pravljica o črnem trnu«, ki jo je napisala Tončka Curk, kakor tudi povest Vladka Kogoja »Poglejmo v Bubuje«. Hrošče predstavi Hubert Močnik. A. M. je napisala zgodbico »Bežite, bežite«, Branko pa je prispeval spis »Klepar«. Med večje spise bi lahko vključili še dopis učencev osnovne šole »Virgil Šček« iz Nabrežine, ki poročajo o raziskavi, ki so jo opravili med zimovanjem na Matajurju med tamkajš-
MbTPSM
Spored od 17. do 23. aprila 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Poslušali boste. 10.30 Mladinski oder: »Andrejčkova glava je prazna«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji,
14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Trst in njegovo zaledje.
10.10 Vincenzo Bellini: Capuleti in Mon-tecchi, opera. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 G. Guareschi: »Don Camil-lo in Peppone«. 14.30 Glasbene skice. 14.55 Naš jezik. 15.00 Veselo športno popoldne. Pripravlja Ivan Peterlin. 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«: Podbrdo, 26. marca (1. del). 18.00 Od Milj do Devina. 18.30 Priljubljeni motivi. 19.00 Poročila in jutrišnji spored.
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar!
10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Vincenzo Bellini; Capuleti in Montecchi, o-pera. 14.10 G. Guareschi: »Don Camillo in Peppone«. 14.30 Ropotuljica. Pripravlja Mirjam Mikolj. 16.00 Trst in njegovo zaledje. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Letošnja revija »Primorska poje«: Podbrdo.
18.00 Peppino De Filippo: »Skupno kosilo«. Farsa.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«. 13.20 Manjšine med deželami in Evropo. 14.10 G. Guarreschi: »Don Camillo in Peppone«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 Koncertni in operni spored.
11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«. 14.10 G. Guareschi: »Don Camillo in Peppone«. 14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 15.00 Diskoteka. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zagrebški madrigalisti. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 12.00 Ena bolha me grize. 13.20 Naša gruda. 14.10 G. Guareschi: »Don Camillo in Peppone«. 14.55 Naš jezik. 16.00
Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Naša pesem 1982«. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi. 19.20 Veliki ameriški skladatelji lahke glasbe. 20.00 Glasbena matica v Trstu: od učiteljice do koncertne dvorane. Neposreden prenos iz Kulturnega doma v Trstu. 20.30 Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana in Mladinski zbor Glasbene matice v Trstu.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 I-mena naših vasi. 9.00 Alpinizem: liki, dosežki, vrednote doma in v svetu. 10.10 Violinist Stefano Picotti in kitarist Giu-lio Chiandetti. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Roman v nadaljevanjih: G. Guareschi: »Don Camillo in Peppone«. 14.30 Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 Radijski variete Atilija Kralja. 16.30 Protagonisti jugoslovanskega popevkarskega sveta. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Družina Bogatajčič«. Humoristična nadaljevanka.
Za Sv. goro: dobrotnica iz Trsta 100.000. Za misijone: M. O. namesto cvetja na grob Mare Germek 5.000; Iva Ščuka v isti namen 50.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ob tretji obletnici smrti drage
Silve De Bernardi
Še vedno živa v našem spominu
mož Anton in brat Ivan z ženo Ano
Opčine, 15. aprila 1983
ZAHVALA
V sredo 6. aprila popoldne je našla svoj zadnji dom na vrhovskem pokopališču naša ljubljena žena, mati in nona
Zmaga Cotič por. Devetak
Umrla je na veliko noč v 49. letu starosti. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, jo počastili s svojo udeležbo na zadnji poti ter darovali cvetje in v dobre namene. Posebej se še zahvalimo gg. Juraku, Komjancu in Ožbotu za somaševano sv. daritev in pogrebne obrede, domačemu moškemu pevskemu zboru »Danica«, okrepljenim s pevci sovodenjskega noneta ter pevcem zbora »Fantje izpod Grmade«. Ob veliki preizkušnji, ki nas je zadela, prosimo Boga, da nam da moči za krščansko prenašanje odsotnosti nenadomestljive pokojnice in za tiho molitev za njen dušni pokoj.
Vrh sv. Mihaela, 10. aprila 1983
Mož Remo, hčerki Dorjana in Anastazija, vnukinja Danja, zet Franko in ostalo sorodstvo
njim prebivalstvom, ter opis izleta v Rim kot ga je doživel učenec Gabrijel Sfiligoj iz Pevme.
Risba za 1. razred ima naslov »Koliko pirhov!«, za 2. razred pa je treba po zapletenih črtah risbe najti pot do Martine košarice. Obe risbi je izdelala Majda Paulin. Evelina Pahor pa vodi učence višjih stopenj k ponikalnici Pivki. Celostranska slika opozarja na IV. Pastirčkov dan, ki bo letos 15. maja v Bazovici. Kako je treba osrečiti življenje tudi svojemu bližnjemu, pokaže druga celostranska slika (avtor J. V.). Veroučna vprašanja so povezana s svetim letom odrešenja. Po njih naj bi mladi bralci doumeli pomen tega izrednega leta. Ljuba Smotlak se to pot v »Tržaških sprehodih« ustavi ob starem in novem pristanišču, Mariza Perat pa objavlja razgovor s pisateljico Zoro Piščanc.	—	jk
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
Banca Agricola Gorizia j Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja