^ POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. y V Ljubljani, v petek, 27. maja 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman-za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up r a vniš tv«i prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacij«. — ■ n • e r a 11 se računajo cnostopna petiivrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, <■ trikrat 9 b, za vei kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enostopna garraondvrsti J« b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popuil. Upravnlakega telefona Stev. 188. Dr. Šusteršič najodločneje kriti-kuje finančni načrt vlade, ki je proti ustavi. Po tem finančnem načrtu bode posojilo »in merito* — dejanjsko obremenilo skupni vojni proračun in le »pro forma« — na videz proračun obeh držav. Ta način pa nasprotuje § 8. državnega temeljnega zakona glede skupnih zadev obeh držav. Za iz tega razloga delegacija ne more pritrditi finančnemu načrtu. Posledice se bodo takoj pokazale, ako se predrugači kvota, ključ, po katerem se porazdele skupni troški med Avstrijo in Ogrsko. Ako obvelja vladni predlog in se kvota predrugači, bode morala Avstrija po tem načrtu še več bremen prevzeti. Finančni minister je navajal, da se bode novo posojilo odplačalo v 25 letih iz vojnega proračuna, torej brez novih bremen za prebivalstvo. To pa bi bilo mcgoče, ako bi se v 25 letih ne pomnožil vojni proračun. A to ni mogoče, ker danes se ne more določiti, katere nove izdatke bode vojna uprava zahtevala v teku 25 let. Iz tega pa nastane ta nevarnost: Vojna uprava se je nasproti obema vladama obvezala, da bode skozi 25 let v proračun postavljala povračilo v znesku 27 milijonov. Ker pa vojna uprava trdi, da so novi izdatki nujno potrebni, bode v prvi vrsti vsako leto postavila v proračun nujne potrebščine dotičnega leta, potem pa še teh 27 milijonov povračila. In kaj bode posledica? Da niti vinarja ne prihranimo po tem finančnem načrtu in da bodo davkoplačevalci morali nositi vse nove zahteve vojne uprave. Dr. Šusteršič končno poživlja večino v odseku, če že dovoli izredne kredite, da vsaj ne glasuje za ta finančni načrt povračila. Govornik izjavi, da glasuje proti celi predlogi. Poljaka grof Dzieduszycki in Evgen Abrahamowicz ter član gosposke zbornice baron O p p e n h e i -m e r bo sicer tarnali o slabih časih in prevelikih vojaških troških, a izjavili, da glasujejo za vse. Grcf S t u r g k h je govoril kot rojen minister. Dobernig je z ozirom na slabe gospodarske razmere govoril in glasoval proti izrednim troškom. Finančni minister dr. vitez Bo hm je včeraj odgovarjal, da je dobro premislil finančni načrt. Ako se dovoli vsa izredna potrebščina skupaj, bode mogoče samo pri mornarici vsako leto prihraniti 22 milijonov v odplačilo posojila. Na vprašanje dr. Stranskega glede § 14. odgovarja minister nepo-voljno. Sklicuje se namreč na § 10. zakona i dne 10. junija 1868 glede državnih dolgov. Ta paragraf določa, kaj se sme in kaj se ne sme storiti s § 14. Minister je torej kar čez noč od srede na četrtek našel drugi § 14. l drugimi besedami: Vlada hoče najeti posojilo 400 milijonov tudi brez državnega zbora. Končno je delegat Z a 1 e s k i v imenu članov iz gosposke zbornice izjavil, da z ozirom na obrambo države glasujejo za vse zahteve. Izid glasovanja v odseku pa kaže, da bode delegacija v plenarni seji še z večjo večino odobrila vse, kar zahteva vlada. Sedaj je dolžnost Avstrijcev, da preprečijo še večjo škodo. Nevarnost je namreč ta, da vlada brez državnega zbora v dogovoru z Ogrsko najame posojilo za 25 let in da za vso to dobo ostane sedanja, za Avstrijo krivična kvota. V prvi vrsti treba zahtevati, da državni sbor reši to vprašanje, ne pa § 14. Sicer vlada tudi v državnem zboru dobi večino za to izredno posojilo, a upanje je vsaj, da se kvota predrugači na korist Avstrije ne glede na novi skupni dolg za armado. Naše sta- -— j Bredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. I (vhod čez dvorišče nad tiskarno). I Z urednikom je mogoče govoriti le od I 1\.,—12. ure dopoldne. I Kukoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma | se ne sprejemajo. UrednlSkega telefona Stev. 74. g— - 400 milijonov dovoljenih. Včeraj je proračunski odsek avstrijske delegacije z 12 glasovi proti 5 dovolil izredne zahteve vojne uprave, ki znašajo okoli 400 milijonov. Proti so glasovali: D 0-bernig, Hofmann, dr. Kramar, dr. Stransky in dr. Šusteršič. Mimogrede opozarjamo soc. demokrate, naj si dobro zapomnijo ta imena, da ne bodo zopet po svoji navadi neresnice trdili na svojih shodih. Najodločneje so govorili proti izrednim troškom in načinu pokritja delegatje d r. Kramar, dr. Stransky, dr. Šusteršič in Dobernig. Dr. Kramar je odločno obsojal način pokritja novega državnega posojila. Vse je le peBek v oči, ako se trdi, da prebivalstvo ne bode čutilo novih bremen. Tako dela le eskamoter, ki vzame prazen klobuk ter meče zlate — iz rokava. Mogoče, da so bode dve ali tri leta odplačilo posojila pokrivalo s prihranki, toda sa nadaljnih 22 let ne more noben vojni minister dati obljube. Saj že zdaj toži vojna uprava, da z rednimi troški ne more vzdr-žavati armade in mornarice na višini časa. Danes niti sanjati ne moremo, kaj prineso nove iznajdbe, nove izkušnje. Žalosten je pogled v bodočnost tembolj, ker so povsod tudi deželne finance jako na slabem. Za posledice naj odgovarjajo oni, ki podpirajo vlado. Dr. S t r a n s k y naglaša, da bi se finančna uprava morala več ozirati na davčno moč prebivalstva. Vidi se, da smo že globoko v absolutizmu. Končno vpraša finančnega ministra, kako so bode razdelilo pokritje vsega posojila, ako se kvota med Avstrijo in Ogrsko predrugači. LISTEK. Dedščina. Humoreska. Spisal B. J. (Konec.) In ravno voz, v kojemu Be sedaj vozijo oče Matevž, nosi to nesrečno številko. Da bode neBreča še večja, je na vozu ta številka dvakrat napisana! Pa da bi človek ne obupal? Kaj bi rekla Neža, da ve, v kakšnem vozu sedijo oče Matevž. Tresla bi se od strahu in oklepala roke. »Nesrečen, prav nesrečen dan je danes!« vzdihujejo oče Matevž. „Ko bi se VBaj srečno pripeljali v Ljubljano! Kaj pa, ko bi se kaj pripetilo? In bode se, prav gotovo se bode, ker je ta nesrečni voz tukaj 1 A jaz ravno v njemu 1« Srečno so prišli do prve postaje. Nič, prav nič se ni pripetilo. »Saj je še čas do Ljubljane za nesrečo!" spomnijo se oče Matevž. Vstanejo in hočejo isstopiti. »Kam pa oče ?« začudi se Matijček. »Ven!« izpregovore skozi zobe: »Kaj vam pa je, ali vam se blodi?" čudi se Matijček vedno bolj. »Saj še nismo v Ljubljani!" »Vem, da ne, ali jaz grem !" in odpro vrata. Matijček jih prime za rokav. Oče Matevž se mu jezno iztrgajo in silijo proti vratom. No, bilo je že prepozno. Vlak se je ravnokar pričel gibati. »Ti Matijček, ti se nikar ne mešaj v moje zadeve! Jaz že vem, kaj delam. Dosti sem že star, hvala Bogu I Tudi za te bi bilo boljše, da greš z menoj! Kesal se bodeš I Ali to ti povem, pusti me v miru, drugače pa ne bodeva več prijatelja! Saj si mi že tako veliko Btoril!" Oče Matevž so te besede prav jezno izpregovorili in se vsedli v drugi kot, daleč od Matijčka. Ta je belo gledal. Saj očeta Matevža pozna že več ko dvajBet let, pa Se nikoli kaj tacega. »Zmešalo se mu je, revežu!" pomisli za se. »Ta nesrečna dedščina mu je pamet vzela! Revež, revež, Matevž!" Vlak je zopet zažvižgal in se zaustavil. Bil je na sadnji postaji pred Ljubljano. Oče Matevž zopet vstanejo. Matijčka še pogledali niso. »Oče, sinoči ste pravili pri Jernašu, da morate ob pol desetih biti pri sodniji«, nagovori jih zopet Matijček. »Zamudili bodste, če izidete! Devet je že, a do Ljubljane je še cela ura hoda. Gospodje pri sodniji so točni, ne bodo na vas čakali. Imajo tudi drugih opravil. Izgubili bodete dedščino, oče!" »Molči mi o dedščini!" razjeze se zopet oče Matevž, ki so se že nekoliko umirili. »Storite, kar hočete!« odgevori jim Matijček in se izogne, da morejo do vrat. Toda oče Matevž le niso izšli. — Obstali so pred vratmi. Menda so vendar videli, da Matijček prav govori. Pa morebiti bodo le srečno prispeli! Samo, da zdravi pridejo v Ljubljano! In prišli so zdravi. Srečno so Be vozili. „No, oče, vidite, da sem imel prav ! — Sedaj Bte tukaj, če bi pa bili izstopili, capljali bi še sedaj po blatu, in bog ve, kedaj bi bili prišli.« Oče Matevž mu niso nič odgovorili, ali tudi jezili se niso več. Z Matijčkom se napotita v mosto. Oče Matevž bodo šli k sodniji, Matijček pa na semenj po konja. Dogovorila sta se, da se sni-deta opoldne v gostilni »pri zeleni lisici", če boBta do tedaj srečno končala svoja opravila. Oče Matevž seveda niso prav za gotovo obljubili, da pridejo, a mislili so. „Če dobim dedščino, pridem, če ne, pa ne! Pa saj je ne dobim. Sanje, Cularjeva Neža, številka trinajst, pa danes še torek — nesrečni dan — ah, vso to ne pomeni dobro. Pa zakaj bi se Matijček že tukaj v Ljubljani pričel norčevati iz mene?" lišče je: Brez parlamenta nobenega novega dolga! Rusko-japonska vojska. Položaj na bojišču. Po zadnjih poročilih iz Mukdena so Japonci pričeli zopet prodirati. Sedaj prodira počasi in silno oprezno več oddelkov Japoncev, dočim je glavna moč Japoncev še vedno pri Fenvančenu. Na severovzhodu pri Mukdenu so se v znatni oddaljenosti od mesta pokazale male japonske poizvedovalne čete. Skoro gotovo ti japonski poizvedovalci hočejo konstatirati, kolika je ruska vojna moč okolu Mukdena in Liaojana in v koliko se ruske čete pomnožu-j e j o. Večjih japonskih oddelkov ondi niso opazili. Ganeral Kuropatkin je brzojavil carju, da je pri Fenvančenu koncentriranih 40.000 Japoncev. V Pi*nmynu stoje štirje japonski liniiski polki s 50 topovi. Opaža se orodiranje malih japonskih oddelkov od Fenvančena proti S i u -j a n u, Ti oddelki prodiralo počasi z največjo previdnostjo. Na levem bregu Ta-janho je del teh čet, močan 3000 mož linijske in gardne infanterije in 3 eskadrone gardne kavalerije, na poti proti Siujanu postavil se med Setsekoge in Salidzaipuše. Istočasno se je zapazilo skupno prodiranje sovražnika od Fenvančena in Pianmyna proti spodnjemu toku Tajanho v smeri proti Lun-vanmian. Oddelki prednjih straž so prišli na desni breg reke Tajanho. Oddelek teh čet je zasedel, močan tri kompanije in en eskadron, okolico Lialin, 14 kilometrov južno od Siujana na cesti proti TakuSanu in sosedne kraje Onalasi in Kuankpfu. Neki drugi oddelek, obstoječ iz 1 bataljona infanterije in 1 eskadrona konjeništva je zasedel Pkhemiae na desnem bregu reke Tajanho, na cesti proti Taku-šanu, 10 kilometrov od Salidzaipudse. Tako Kuropatkin. Vseh v tej smori pro-dirajočih Japoncev je 10.000. Istočasno so razširjene vesti, da hočejo japonske čete zopet poizkusiti izkrcavanje pri Takušanu Vstopili so v sodnijsko poslopje. O, da sta jih videli, kako plašljivo so stopali po stopnicah ! Oni, ki se niso nikogar bali, kakor so zatrjevali! A sedaj jim je pa srce tako živo tolklo, kakor bi hotelo izkočiti iz prs. Nemirno so stiskali in tlačili v roki svojo polhovo kučmo, ko so stali pred vratmi gospoda pristava, koji jih je k sebi poklical. »Grem l" vzkliknejo odločno. „Naj bode, kar hoče! Snedli me ne bodo!« Potrkajo in vstopijo. Pa kaj bodemo nadaljevali ? Gospod pristav jim je naznanil, da se je njih sestra v resnici odrekla svojemu deležu, in da so oni edini dedič. Sodnijski in drugi stroški so že odšteti, in tako dobe oče 775 K in nekaj vinarjev. Oče Matevž niao vedeli ali sanjajo, kali? Šele, ko jim je gospod pristav drugič potrdil, da so samo oni dedič celo bratove zapuščine in da jim bodo dedščino sedaj tukaj takoj izplačali, vzdramili so so. Težak kamen jim je padel od srca. S tresočo roko so spravljali denar. Bili so razburjeni, da bi bili skoraj pozabili pozdraviti g. pristava pri odhodu. Veselo so korakali po cesti. Ziknj pa tudi ne? Saj so sedaj promolni, saj imajo denar! Kako so bode Noža veselila! Najrajše — prvi poizkus se baje ni posrečil — torej je skoro gotovo namen paralelno s tokom Tajanhe prodirajočih Japoncev, olajiati svojim tovarišem ickrcavanje in omogočiti njihovo združenje s pred Fenvančenom stoječo Kurokijevo armado. Nad 20.000 Rusov stoji, kakor javljajo japonska poročila, med Fenvančenom in Liao-janom ter so pripravljeni na najskrajnejši odpor, ako bodo hoteli Japonci prodirali dalje preti Hajčenu ali Liaojanu; 10 000 Rusov stoji ob želeiivci med Liaojanom in Htjčenom. značilno je, da kozaki Kuropat kinovi do jugoztlnda od japonskega središča v Fanvančenu nadlegujejo Japonce, torej tudi tu vznemirjajo japonske zveze s Korejo ia morjem. Londonska »Dai y Mail« nič kaj ni zadovoljna, da japonske operacije na polu-otoku Luotun niso nič kaj uspešne. Zato pravi, da so to Sele »male operacije« in da se bede glavni naskek izvršil pozneje. Ta list trdi, da je za glavni naskok na Port Artur določena pet« japonska divizija, ki je del druge in ne tretje armade. Druga japonska armada obstoji iz prve, tretje in četrte divizije, ki bo že na poluotoku, med tem, ko sta p e t a in 11. divizija na poti tja. Tretja armada bo sestavljena iz devete in nove 13. divizije ia ene brigade artilerije. Te brigade so še na Japonskem. Došla so nam nadalje še naslednja poročila, ki se deloma nanašajo na položaj pred Port Arturjem, deloma pa na operacije Kurokijevih in Kuropatkinovih čet: Čifu, 26. maja. Neka ladja, ki je 23. t. m. zapustila Dalnji, poroča, da so Japonci po vročem boju došli do S a n š i 1 i p u , druge železniške postaje pred Port Arturjem. 22. t. m. se je baje pri Sinšilipu bila bitka, katere natančnosti še niso znane. Ruai v Talienvanu so pripravljeni d* mesto, ko se približajo Japonci, porušijo. Kakcr so poroča, korakajo pri Ki lčovu izkrcani vojaki ob železniški progi dočim prodirajo pri Pičevu izkrcani Japonci ob vihodni obali poluotoka proti Dalniju. Zadnjo noč je v Pečil-skem zalivu razgrajala huda nevihta. London, 26 msja. Dve ladiji ki sta bili pri portarturekem vhcdu potopljeni, so Rusi že odstranili. Pristanišče je zopet odprto. Kolin, 26. maja. »Koin. Ztg.« poroča iz Tokia: Japonci so zato tako tajno pro dirali, ker so res na več krajih na Koreji vzbruhnili nemiri. Neka močna korejska stranka je že dolgo nezadovoljna z vlado in še bolj s sedanjim vladarjem. Japonska vlada na Koreji vzbuja povsod nezadovoljnost. Čifu, 25 maja. Noki som došli Francoz, ki je opazoval zadnje streljanje na Port Artur, poroča, da je 24 t. m. osem japonskih ladij eno uro dolgo streljalo na trdnjavo. V Dal-njem je bilo tedaj, ko je Francoz odšel, vse mirno, vendar so pa pričakovali vsak čas japonskega napada. Vojaški in civilni uradniki bo bili pripravljeni, da zapuste Dalnji. CiviliBtov je v Dalnjem le malo ostalo. Rusom se je poizkus, razstreliti ladjedelnico in pristaniške naprave v Dalnjem, ponesrečil. Ko je general S t o s s e 1 izvedel, da sa je potopila „Hjcusa", je za-povedal, da ni treba poizkusa obnoviti. Ja-p o n c i stoje v Pičevu in pri K i n-čovu ter prodirajo na obeh straneh poluotoka proti Port Arturju, V Pečil-skem zalivu je streljala neka japonska oklopnica na nemški parnik BČifu", ker ni razumela njegovih signalov. V zadnji noči se je streljalo iz viiia predpogorja Liaokšana na d vedski parnik »Kaiin". Čifu, 26. maja. Kakor piše neki ja ponski dopisnik, so 19. t. m. Japonoi v Kerskem pristanišču izkrcali en polk svojega vojaštva. Petrograd, 26 maja. Tukajšnji franesski poslanik se je itjavil, da oslabljeno japonsko brodovje ne bo moglo mnogo škodovati ruskemu brodovju v Port Arturju. Tokio, 26. maja. General Kuroki poroča z dne 25. maja. Po boju pri Topo je zavzelo rusko konjeništvo stališče pri Pa-tovski. Japonci so Ruse napadli in zapodili. Domačini pravijo, da so bili ubi{j 3 Rusi, 18 pa ranjenih. Kozaki v Koreji. S o e u 1 , 25. 'maja. Iz GenBana v Koreji se poroča, da so Rasi razrušili v Him-henu pred 540. leti ustanovitelju sedanje korejske dinastije sezidani mavzolej ter sežgali relikvije, dasiravno je bil ta spomenik Korejcem svet. Vest, da stoje v Kjensenu koza ki z 20 topovi se potrjuje. Bržkone so to transbajkalske jahajoče baterije, ki so bile prideljene v začetku vojske prvemu vojnemu koru v Viadivostoku. Neki iz Jonamfa došli Japoneo poroča, da je tam le malo vojaštva. Prebivalstvo je mirno, vendar pa mu ne ugaja, da bo Japonci zasedli mesto. Rusi so zapustili mnogo rabnega lesa. Posadka v Šoelu ne šteje več kot 800 mož inbatiseje, da jo napadejo kozaki. Pariz, 26. maja. Prva japonska armada je ostala brez živeža in je primorana hraniti se z onim, kar najde na poti. Vzrok temu je, da so kozaki v Koreji zavzeli dva velika, za japonsko prvo armado namenjena transporta. Vznemirljive vesti iz Rusije. Kakor poroča angleški list »Standard«, je notranji položaj v Rusiji nad vse resen. Razširjena je v Petrogradu govorica, da so pri zadnjih nemirih v Varšavi obesili 600 oseb. V mnog h mestih izginejo politiško sumljive osebe, ne da bi kdo vedel, kam. V Kronstadtu so baje povodom napadov na utrdbe tudi mnogo oseb obsodili na smrt. Nekdo je baje videl v temni noči vojake na samotni poti. Vojaki so nesli za-kopat v bližnji gozd 80 mrtvaških krst, v katerih so bili obsojenci. V Petrogradu so 26 t m. zaprli mn go dijakov, ker so razširjali veleizdajske tiskovine. V pokrajini Černigov so med kmeti nemiri. Kmetje imajo v tej pokrajini mnogo predpravic glede vojaške službe. Pod orožje poklicani možje niso hoteli stopiti v armado, vsled česar je bilo odposlano v Černigov vojaštvo. Mnogo polkov bode ostalo v Iluaiji, da bodo zadušili mogoče upore. Te vesti prinašajo Rusiji sovražni listi, ki navadno napravijo iz najmanjše demon-strauije na Ruskem že revolucijo. Ni sicer izključeno, da bi ne poskuiali socialno demokratični in nihilistiški elementi povzročiti kake ustaje, toda taki izbruhi bodo le mogoči v posameznih okrajih. Rusija ima pač dovolj moči, da bode lahko preprečila zlobne poizkuse sccialnih demokratov in nihilistov, ki so v službi židovstva. Koliko so vredna ta poročila, je razvidno ie iz tega, ker je razen pri vojakih in ca napade na vladarja v toliko obrekovani Rusiji popol noma odpravljena smrtna kazen. « Kitajska. Kolin, 26 maja. Iz Šangaja se po-roSa »Koln. Ztg.a: Cesarica vdova je zapo- bi že bili doma. Ali vlak odhaja šele ob petih, a peš pa ne bodo hodili. »O ti šmentana sanjska knjiga ti!« iz-pregovore polgasno. »Kako si me ostrašila! Ti lažnjiva knjiga ti! Nič več ti ne verujem!« In kupili so za mater Nežo predpasnik in svilnato ruto za na glavo. Tudi Cularjeve Mete so se spomnili. Oprostili so ji vse. Vzeli so novo jopo za njo. Sami niso prav vedeli, zakaj so to Btorili, kakor tudi Neža se drugi dan ni mogla dosti načuditi, kako so se oče Matevž spomnili ravno na njo, s katero so drugače prav malo govorili. Tudi še druge nekatere potrebne reči so kupili, a med temi je bila tudi nova »sanjska knjiga«. Ko so prišli v go&tilno, našli so tam že Matijčka. Tudi Janez Klofutar je bil s svojim vozom tam. 03e Matevž so bili prav dobre volje. Polič za poličem je prihajal na mizo. Razume se samo po sebi, da so vse oče Matevž plačevali. Saj je navadni človek samo enkrat v življenju dodi51 ^ Ko jih je Matijček v razgovoru vprašal, zakaj so cjutraj hoteli izstopiti iz vlaka, niso nič rekli, samo njih od vina že tako rdeče lise je še močneje zardelo. Ali jih je bilo Bram, kaj li? Davno so že minile štiri ure. Ni5 ne de! Saj ima Klofutar voz, pa se bodo vozili. Bode vsaj veselejše. In so se popeljali, ali šele ob desetih. Polnoč je že prešla, ko so se pripeljali domov. Neža jih je težko, neBtrpno priSako-vala. In ko je slišala že od daleč drdranje Klofutarjevega yozi5ka in vesele glasove, med katerimi je osobito donel močan glas očeta Matevža, vedela je takoj, da ni bilo tako hudo pri sodniji, kakor si je mislila. Težko so Be oče Matevž izkobacali iz voza. Danes jim Neža ni prav nič zamerila. »Ti in tvoje sanje! Na, tole je nesreča, ki nas je prizadela!« in položijo na mizo predpasnik, ruto in jopo. »Ta pa ni za-te!« pristavijo, »ta je za Cularjevo Meta! Jaz sem ji jo kupil!« Zastonj jih je Neža povpraševala, zaBtonj se je jezila, nikoli ni zvedela, zakaj so jo ravno za Cularjevo Meto kupili. Saj je Meta bila že tako priletna! »A to nesrečno sanjsko knjigo vrzi v ogenj! Ona laže, prav prepredeno laže! Na, tako-le!a in jo raztrgajo na kosce. Iz žepa pa privlečejo oče Matevž povsem novo sanjsko knjigo. „Morebi',i bode pa ta boljša!" so dejali vedala, naj se vse utrdbe ob Yangčekijanu natančno pregledajo Zato odide Čangčitung iz Vučavna v Nankin. London, 26 maja. Iz New Yorka poročajo, da so tudi ondi mnenja, da ima »tajski general Ma zveze s Čunguzi. Ondi so mnenja, da Rusija popolnoma pravilno ravna, ako zahteva, da Kitajska odpokliče generala da, ako ji je resna nevtraliteta. Razna poročila. N e w Y o r k , 26. maja. Iznajditelj lodmorskih čolnov, L tke, je sklenil z ja-»oniko vlado pogodbo, po kateri odpošlje lekoliko izurjenih delavcev na Japonsko, ki )odo tam gradili podmorske čolne. Petrograd, 26. maja. V Ctrisinu so prijeli nekega Japonca, ki je pobiml med Tatari in Mongoli prispevke za japonski vojni zaklad. Nabranih je imel že 30 000 rubljev. Plzen, 26. maja. Državni poslanec lofač se v kratkem odpelje na rusko-aponsko bojišče. v Štajerske novice. š Prizivu dr Brumna proti obsodbi, s katero je bil obsojen na 14 dai zapora z dvakratnim postom, češ da je »razžaul ptuj ski občinski urad«, sodišče ni ugodilo ter potrdilo prvo obsodbo. š V Puščavi nad Mariborom je bila dne 15. t. m. lepa slavnost v proslavo Ma rijinega jubileja ia obletnica blagoalovljenja zastave katoliškega delavskega društva. Puščava je bila lepo okrašena z zastavami, mlaji in slavoloki, da dostojno sprejme svoje goste iz Maribora. Popoldne je bila primerna veselica, ki je donesla društveni blagajni epo svoto za zastavo. Hvala vsem, ki so iripomocfli k svečanosti! š Pred mariborske porotnike pri dejo poleg ž« naznanjenih še: Dne 9 junija Franc Zavec radi uboja, in dne 10 junija Ivan PMfer radi požiga. š Roparski umor. Iz Budimpešte po ročajo : V Kspos - Marosu so našli umorje nega in oropanega štajerskega živinskega tr go»ca M haela Holzmann«. Pri sebi ie imel 5000 do 6000 kron gotovine. Spremljal ga e neki gonjač živine, ki je z morilci po-)egnil. Koroške novice. k Nesreča na kolodvoru v Beljaku. Na kolodvoru v Baliaku je vlak po vozil višjega c fbijaln drž. železnic Friderika S D e r r a , ki ie bil tak^j mrtev. k »Učiteljski dom" v Celovcu je imel dne 11. t. m. svoj občni zbur. Društvo je vzdrževalo v minolem letu pet priprav nikov ter ja imelo 1999 kron dohodkov in 2059 K troškov. Društveni ziklad znaša 5156 K k Duhovske zadeve Razpisane so župnije: s t. K a n d o I f do 20. jun.; P e -r a v a pri Bal|aku do 22. jun.; Gozdanje do 23. jun.; Komenda R e b e r c a do 25. jun. — G župnik Aleš Jelen na OjBtnci si je dne 8. t. m. na poli iz 6t. Lo-renca zlomil dvakrat nogo. — Župnijo Reber ca oskrbuje začasno duhovš'ina v Železni Kapli k Izobraževalno društvo za Rožek in okolico napravi prihodnjo nedeljo, dne 29 t. m. po blagoslovu shod v gostilni pii K o ž a t u v Rožeku. Na sporedu je govor g. dež. poslanca F r. G r a f e n a u e r j a , igra »Zupan« ter tambu-r a n j e. Slovenci, pri h i ite na naš shoi v prav obilnem šteuu! k Šolstvo Pismeni zrelostni izpiti (matura) so se minuli teden vrši i na vseh srednjih šolah koroških. — V p o k o j gresta ravnatelj Opel in profesor K e m p od celovške realke. — Za nadučitelja v Pontablju je imenovan učitelj Fr. K r a s n i g iz Waldensteina. — Prestavljena sta učitelja R u d. Niederl iz Lioe nad Saksenburgom v Vrbo i i Fr. K r e i n e r iz Vrbe v Lipo. — Na šoli v Kotmarivasiso ustano vili tretje učiteljBko mesto. k Nova nemščina V »Kiirnt. Wochen blatt« se neki turisti posmehujejo sledečemu napisu: ort Saft oberubinkel orts. gemamde Zeli. BaziRksgericht Ferlach BeziBshauptmannsohaft Klagenfurt. Me Spiegel 953. Mogočni g. Palla, tu \idite uspeha svojih ponemčevalnio, katere tako radi hvalite. Torej zato imamo na Koroškem ponemče-valoise, da se nam Vaši privrženci potem posmehujejo! Ne vemo, kaj bi bolje pomi lovali: ali nemško hudobijo, ali njihovo kratkovidnost. Takemu počenjanju nasprot nikov kličemo le pomilovalni: »Fej vas bodil« Slovencem naj bo tako podlo ravnanje nasprotnikov krepki opomin, da vsi kakor en mož zahtevamo take šole, ki nam bodo do našale koristi, ne pa posmehovanja. Sole, ne pa ponemčevalnice hočemo imeti 1 Zasedanje delegacij. Ogrska delegacija. Budimpešta, 26. maja. (Uradno poročilo.) V seji odseka za vojno mornarico je po poročilu grofa Telekija poveljnik mornarica, Spaun, dal zaupna pojasnila. Obljubil je, da se bode uprava mornarice vedno ozirala pri nabavi potrebščin na ogrsko vele-obrt. Po govorih trgovskega ministra in grofa Tisze je odsek pričel z nadrobno razpravo. — V seji vojnega odseka je bil sprejet ordinarij za armado. Vojni minister Pit-reich je pojasnil, da spadajo aktivno služeči člani vladarske hiše v sistemizirano stanje in doba predpisane plače, kakor drugi častniki. Povišanje članov vladarske hiše v službi je pridržano cesarju. Minister je proti ureditvi šol za podčastnike, ker bi bilo to zvezano s prevelikimi stroški. D^lo za delegacije je razdeljeno takole: Dne 27. maja javna seja za vname zadeve. V ponedeljek, torek in sredo : armada, mornarica, bosanska predloga in manjše točke. V petek in soboto zboruje ogrska delegacija. Dvorni obedi bodo 4. ah 5. junija. S 6. ali 7. junijem bodeta zaključeni delegaciji. Kvotna deputacij it. Pri posvetovanju kvotne deputacije bode predlagal predsednik Kaiser za skupne izdatke kvoto 50 : 50 Ker bode deputacija ta predlog po skušnjah prejšnjih let zavrgla, hode predlagano, naj bode za določitev kvote trajno merodajno število prebivalcev. VeJina članov Kvotne deputacije bode glasovala za to, da naj velja kvota le za eno leto. Zasedanje deželnih zborov. Dunajska »Raictispost« poroča, da bodo deželni zbori prijeli zborovati sredi mesaca junija; zasedanje bode trajalo le do srede julija. Vlada je nameravala prvotno sklicati deželne zbore šele meseca septembra. Stavka železničarjev na Ogrskem. Končna sodnijska razprava proti voditeljem stavke bode 3. junija. Zatoženci so predlagali, rta naj sodišče k razpravi povabi več prič. Mad pričami je tudi ministrski predsaduik TiSia, ki naj bi pri razpravi naznanil, kdo mu je izročil pojasnila o vzrokih stavke železničarjev. Z zaslišanjem trgovskega ministra hočejo obtoženci dokazati, da železnih, stavka ni bila vprizorjena po načrtu Mestni nadglavar Rudnay naj bi bil zaslišan za to, da izpove, kdo mu je ukazal zapreti več sti železničarjev, ki so s Hrvaškega prišli v Budimpešto. Državni poslanec Ladislav Vo oi naj bi izpovedal, da je ravno to, ker je csbbst zaprla toliko železničarjev, povzročilo neusjNjh njegovega posredovanja. Z »govorništvo boda pri končni razpravi strogo obsojalo stališče vlade med železni-čarsko stavko. Z Balkana. Srbska vlada zasleduje z ve'.ikim nezaupanjem poslanstvo Munir-paše pri bslgar-skem knezu. Munir paša posreduje baje pri knezu pod vplivom avstrijske diplomacije. Grad Marany, kjer ga bode sprejel bolgarski knez, je na ogrskih tleh. Srbska vlada je izvedela, da je imel turški poslanik za čas svojega bivanja v Budimpešti zaupna posvetovanja z grolom Golu-c h o w a k y j e m, Tudi s knezom Ferdinandom je imel Goluchowaky zaupna posvetovanj«. Srbska vlada je mnenja, da bode Turčija priznala Bolgariji novih predpravic v Makedoniji in da so za potovanjem Munir-paše še drugi nameni, ne samo vabilo, naj pride knez Ferdinand v Cirigrad. Turška vlada je uradnikom zopet znižala plače za 50% Hilmipaša in civilni agenti bodo sredi junija odpotovali v Monastir. Bolgarska policija v Varni je prijela dva Makedonca in enega Grka, kateri so bili namenjeni utihotapiti čez Grško v Makedonijo peklenski stroj. Stroj so skrili v sodu s surovim maslom. Prijeti so priznali, da je bil stroj namenjen za atentat. Srbski kralj Peter se je po svojem osemdnevnem potovanju v zahodnih krajih kraljestva dre 25. t. m. zvečer povrnil v Balgrad. Politiki v Petrogradu potrjujejo, d a bodoTurčija, Bolgarija, Srbija in Črnogora ustanovile državno zvezo na Balkanu. Ta zveza bode tudi sklenila kompromis z Italijo. Ustanovitev zveze podpira Rusija, in je zveza naperjena proti Avstriji in proti nemškemu Btremljenju proti vzhodu. Turčija se bode zavezala, da izpelje v Makedoniji reformo. Vse balkanske države bodo z orožjem branile svojo neodvisnost v slučaju, ako bode hotela Nemčija ali Avstrija napasti Balkan. Turčija bode do< volila Italiji, da sme zasesti albansko morsko obrežje, Italija in ostale zvezne države na Balkanu bodo pa skrbele za suvereniteto turških pokrajin z Bosno in Hercegovino vred Kronanje srbskega kralja Petra bode definitivno v prvem tednu meseca avgusta, slavnost bode v belgrajski katedrali. Razpor med Kitajsko in Portugalsko. H o n k o n , 25 maja. Podkralj v Kan tonu je od portugalske naaelbine v Maoao zahteval, da mu izroči tja pobegle kitajske obsojence Jstiri kitajske topničarica in dva rušilca torped so pripluli pred M a c a o. Portugalci se pripravljajo, da zavrnejo more bitni poizkus izkrcavanja. Burski kongres. Kongres Burov v Pretoriji je brzojavno pozdravil bivšega predsednika Kraterja. V brzojavki obžaluje, da mu ne more izročiti pozdrava v domovini. Španski kralj Alfonz. Kralj Alfonz namerava obiskati južno-nemške dvore v Monakovem in Stutgartu. Poleg tega bode pa še obiskal tudi d u -najski dvor in tudi najbrže dvora v Kodanju in Stnckholmu. \l brzojavk. D u n a j. Tu se govori, da odide v začetku junija nadvojvoda Franc Ferdinand k velikim vojaškim vajam na Angleško. Milan. Vesti o oboroževanju Italije še niso potihnile. Tako poroča »Corriere della sera« iz Ankone, da je oborožila »Navigazione generala Italiana« svoj paraik »S;rbia" s štirimi topovi. Dalje namerava italijansko mornaričuo ministrstvo ustanoviti še v Ankoni premogovno postajo in velike zalo«e raznih vojnih potrebšč n. Dnevne novice. V Ljub? j asi, 27. maja Avstrijski kmetijski svet ima jutri prvo sejo. Deželni odbor kranjski zastopa državni poslaneo gospod Fran P o v š e, kmetijsko družbo pa g. Gustav Pire. Obravnavalo ee bo tudi o trgovsko političnih zadevah. K shodu nenemškega dijaštva v Pragi so poroča iz Iaomcsta, da so laški vseučihšfiniki spremenili svoj sklep in se shoda ne bodo udeležili, ker hočejo slovanski dijaki spraviti na shodu v razgovor tudi srednješolsko vprašanje ter zahtevati ustanovitev slovanske srednje šole v Trstu. V zadevi laškega vseučilišča so laški dijaki sklenili, pozvati vlado, za sedaj izpopolniti laške paralelne kurze na vseučilišču v I no-mostu. Na dijaški shod v Pragi so so podali kot zastopniki „Danice" gospodje: iur. Ivan Kremžar, phil. V i n c e n c i j Marinko in phil. Josip Sever, ter zastopnik »Zore« v Gradcu. — Napad na gorenjski vlak je bil izvršen na mostu mej Hrušico in Dovjem v noči od 23. in 24 t. mes. Zlikovec je izdrl močne deske ter jih položil preko tira. — K sreči je bilo takrat mokro vreme, da vlak ni skočil iz tira- Aretirali so delavca drž. železnico Janeza Uiebarja iz Dolskega, katerega dolže, da je izvršil zločin. — Nagla smrt Na postajo Leskovec pri Sel ie upokojeni dragonski nadporočnik vitez Kiessling, ki so je odlikoval po svojih slikah, v trenotku, ko je vlak se pričel pomikati naprej. Kiessling je letel za vlakom in skočil na vlak. V vlaku se je onesvestil in umrl v par minutah. — Zadela ga je srčna kan. — Z Va6 pri Litiji se nam poroč«, da je bilo 15. t m. birmanih 209 otrok. S primernimi napisi, zastavami in mlaji so Varani pokazali svojo l gojenci sredi septembru. Prošnje vlagati morajo starši, in sicer najkasneje do 15. avgusta naravnost na zapovedništvo do tične kadetne šole, n;«afcor pa ne na ministrstvo. Pogoji z« sprejem in vzorci za prošnje in prilogo so m« vpogled v vseh vojašiih pisarnah. Učni jezik v pr vem letniku kadetne šolo v B d m pešti, Po žunu, Košicab, Temešvaru in H rmannstadtu je poleg nemškega So madjarsk , v K rlovcu in Kamenici tuli hrvašii. drugod la nemški. Zdravniška preiskava vrši se za vse, ki nameravajo vstopiti kot gj-janoi v vojaške zavode, pri dopolnilnem okr. poveljstvu. — Umrl je v G>r'ci sedm.šolec na c. kr. gimnaziji, Josip P i š o t. — Kot aspirantje, kauri po presta-nem izpitu postanejo mornariški kadetje in častniki, sprejemali se bodo slično kot kom. elevi. Prošnje vlagati je naj kasneje do 1. avgusta z istimi prilogami, izvzemši spričevalo o državnem računstvu, a poleg tega priložiti spričevalo o znanju kakega tujega jezika, Starost pa pri teh ne sme presegati 20 leto. Natančneji pogoji poizvedo se v vojaških pisarnah. — Vstop v vojno mornarico- Kot koaiisarijatni začetnici se bodo sprejemali mladenči, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko ter imajo zrelostno izpričevalo. Vstop je določen na 1. oktobra, prošnje pa je vlagati do 15. avgusta na vojno ministrstvo, oddelek za mornarico. Priložiti je: domo vinski list, zdravniško spričevalo vojaškega zdravnika, spričevalo o c-pijenju koz, rojstni in krstni, list. vstopnico politične oblasti (Eintrittaschein.) o -.iroma, kdor je bil ža vojak, vojaški list, dov >l;enje očetovo, nravstveno spričevalo, obenem potrdilo, da je prosilec še samec, končno zrelostno izpriSe valo in pa izpričevalo o izpitu iz državnega računstva. Slednje pa se lahko pozneje stori. Prosilci no smejo biti nad 23. let stari. — Obesil bq je na Gor. Teiki vodi 74 letni Janez Draginič, ki utegne biti žrtva znane senzačne novomeške K. P. nfare; odkar je bil sodaijsko zaslišar in „križ" dal, ni imel več miru. Bil je mirna in poštena duša,- — Razpisano je mesto poštnega od pravnika na c. kr. poštnem in br«ojavnem uradu v Polhe.vem G-adcu, pol tični okraj Ljubljana, proti pogodbi in kavciji 400 K Latna plača 600 K, letna plača za osKrb?-vanje brzojavne službe 100 K uradni pavšal 150 K, letni pavšal 140 K, za lokalno dostavljanje peštnih pošiljatev in eventualno tudi letni pavšal 1700 K is vzdržalo vsak danie poftne vožnje med Polhovim Gradcem in L ubljano. Prošnje v teku ene^a tedna na poštnn in brzojavno vodstvo v Trstu. — Predavanje o živinoreji v Ribnici, katero smo včeraj naznanili, ne bo v nedeljo, 29 t. m., temveč v nedeljo, 5. junija, popoludne ob '/»4. uri, ker je predavatelj prihodnjo nedeljo uradno zadržan. Ljubljanske novice. Društvena godba priredi julri, 28. t. m., pri lepem vremenu ob 8 uri zvečer m i r o z o v s sledečim vsporedom : Iz rotovža čez Pred škofno, Vodnikov trg, C.sarja Josipa trg, Kopitarjeve ulice, Jubilejski most, Rcsljeva cesta, Slomškove ulice, Kolodvorske ulice, Sodnijske ulice, Dunajska cesta, Franca Jožefa cesta, Bleiweisova cesta na vrt „Na-rodnega doma". — V »Narodnem domu« je na to vrtni koncert do 12 ure zvečer. Istotam priredi godba 29 t. m dvakoncertain sicer dopoldne od 10—12. in od 4—10 ure zvečer. Na Rožniku bodo imeli prihodnjo nedeljo, 29. maja, delavci tukajšne pre-d i 1 n e t o v a r n e ob 9. uri sv. mašo, h kateri vabijo svoje prijatelje. — Ob pol 8. uri zjutraj v nedeljo, 29. t. m., pa bo na Rož niku imel sv. mašo oddelek tobačne tovarne za izdelovanie viržink. Izlet v Begunje. Včeraj so iz Ljubljane odpeliali v Begunj a tri ženske, ki so bile od drugih sodišč obsojene na več let zaradi različnih hudodelstev. Porotno zasedanje. Prihodnje porotno zasedanje se prične 6 junija. Kot prvi pride na vrsto France P e č n i k , doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Peč-nik je kot tajnik neke iBtrake posojilnice ogoljufd tukajšnjo kreditno banko na zvit nač n z« 1500 K. Ljudska kuhinja bode imela jutri ob 6. uri zvečer v svojih prostorih na starem Mtreliš^u obflni zbor. Umrli v Ljubljani Margareta Marin Ka, deUvka, 29 let, Tržaška cesta St 24 — Ivan S t i b e r n i k . delavec, 79 let, Stranska pot šf. 11. — E 1 i z a b. J e r š e , prodaialaa zelenjad, 75 let, Radeč kega CfBta št. 11. Izba; posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani Iift-.jo s^: 2 konturista za Calje, 2 pokoinika manufakturne stroke za Ljubljano, 3 pomočniki sp< c. stroke (dva za Ljubljano, t-den zi dežeio) 2 p imočnika špec. in želez, etroke za Kram, 1 pomočnik galant. stroke za Ljubljano, 3 va enci za mešano stroko deželo. S užbo iščejc : 1 kontorist 1 potnik, 6 pomoč, manuftkturne stroke, 7 pomoč, mešane stroke, 2 pomočnika čpec. stroke, 3 pomočniki špec. in žalez. stroke, 1 va jenpo. Jji Popadljiv pes. Po Udmatu se klati neki oes, koteri je popadel ž« več ljudij. Dne 26 t. m je napadel v Bohoričevih ulicah p.s ovodja v tovarni za lep, Franc R e b e r - ju, ogriznil ga v levo koleno ter mu raztrgal hluče. Najdeni čevlji. Predvčerajšnjim je našel trg,,vam pomočnik I^an Lindtner v Krišperjevem skladišču 2 para novih otročjih Čevljev, koje jo najbrže kak kupec tam pozabil ^c Silovit prisiljenec. Včeraj popoludne so pripeljali z oduronsHim vozom na magistrat tatu Marko Rozino, da bi ga bili od peljali v prisilno delavnico. Pred magistra tom je skočil Rozmo iz veza in jo hotel popihati. Sele s pomočjo policije in po* streščkov no pa mogli ukrotiti in spraviti nazaj v voz. O Igonskcga sprevodnika je na roki hhko poškodoval. Rozino je prejedel 81etno ječo radi tatvine. jj? Na južnem kolodvoru najdene reči Od 14. do 20. maja so bile n» lužnem kolodvoru najdene sledeče reči: 4 dežniki, 4 slovenska kniige, 1 polica in dve ovratnici. % Ukradena postelja Brivskemu moj stru Matiju Podkrajšrku |0 bila din 24 t m. iz predsobe v I nadstrop;u na sv. Petra cesti št. 18 ukradena ena postelja. ^ Izseljevanje. Vderaj se je odpaljalo z južnega kolodvora 6 Kranjcev v Ameriko, 13 se jih jo pripeljalo ii Amerike, 52 Hrvatov se je odpeljalo v Ličen. 13 oa v II uiico. Pristojbine v novih tržnicah. Piše se nam : Tržnice bodo stale kakor kažejo podatki zunanjih mest (Draždane, Gorica itd.) najmanj od 180.000 do 300.000 gld (ali 360.000 — 600.000 K). Za vsakteri prostor bodo morali mesarji, branjevci in drugi prodajalci plačevati občutno pristojbino, katero bodo ti potem pri prodaji blaga priračunali konsumetom. In tako bo spet vsaka taka stvar za 5 — 10% dražja. To ve že zdaj vsak otrok. Če trdi kdo nasprotno, ne dela prav. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Motenje božje službe. Dne 19 marca t. 1. je bil« v taborski podružnici sveta maša, Vsled obilice ljudi je mnogo oseb tudi zunaj cerkve se udeležilo aiužbe božje. Tem so so pridružili Alton Erlah, tesar, Jože Dobre, posestnik, Jjže Meršol, tesar, vsi iz Kovorja, in Janez Brodar, krojaški pomočnik iz Tržiča. Obdolženci so motili poleg stoječo vernike s tem, da so stali pokriti, glasno govorili, smejali se in smodke kad Ii ter sa tudi za orožnikov opomin niso zmenili. Sodišče je vse štiri obsodilo: Jožefa Dobrota na osem dni, ostale tri pa na deset dai ostrega zapora, poostrenega s po stona. — Hranilno knjižico vzel, Janez Snt-dic, mlinarski hlapec, je bil v službi pri Mariji Snodic v Naklem in je iz zaklenjene sobe izmaknil v cunjah zavito hranilno knjižico z vlogo 526 kron. Dne 21. m t rea je to knjiž co dal svoji sestri Heleni Gorenjec, rojeni Snedic delavčevi ženi v Kokrici, s katero je pri Kranjski hranil niči dvignile, akoravno je vedela, di je knji žica ukradena, 450 kron in jih bratu izročila. Ta pa je denar vzel in knjižico zopet skrivaj na prejšnje mesto položil. Vae to obdolženca odkrito priznavata. Sodišče je obsodilo Janeza Šnodica na pet mesecev težke, Hel. Gorenjec pa na 6 tednov ječe.— Skupil jo je posestnikov sin Anton Prej v Virmažah. Dae 1 maja t. 1. je na Dadel z nožem v bližini domačo vasi fanta Franceta Pevca in ga nevarno ranil nad desno lopatioo. Zagovarjal se je, da je šel Pevec z nožem nanj in da se je moral braniti, a poškodovanec trdi, da takrat še noia pri sebi ni imel. Obsojen je bil na 1 leto težke ječ — Z o p e t n o ž. Franc Močnik, hlapec v Kranju, se je ujezil, ker je Anton Kern dne 12 aprila t. I. povodom nekega prepira zamahoval z nožem proti njemu. Prijel ga je za roko, da bi mu nož iistrgal, in l$er se mu to ni posrečilo, sunil ga je s Kernovo oboroženo roko v desno koleno. Obsojen je bil na dva meseca ječe. — Primorske novice. p Katoliško delavsko druitvo t Mirnu. Pretočeno nedeljo, dne 15. maja, je priredilo kat. delavsko društvu v Mirnu veselico, ki je prav dobro uspela. Vsa točke preoej obširnega programa so bile z natančnostjo proizvajane. Petje pod vodstvom g. nadučit v p. Ferd. Vodopivca je bilo precizno, deklamacije (zlasti še prva) dovršene, tudi slavnostni govor, katerega je govoril podpredsednik društva — priprost delavec — g. Cotič, je bil primeren, zlasti pa je vse zadovoljila veseloigra »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«. Ras, čud ti smo se morali nastopu igra'cev, katerih več na gledališkega odra še nkdar vidala ni. Igrali so dovršeno, vsi igralci so znali svoje vioge prav dobro, pa tudi maske so bile dobro zadete. S tem svojim naBtopom je kat. delavsko društvo dalo očiten dokaz, da ni mrtvo, delavci v Mirnu so dokazali, da niso — rekel bi za bto let nazaj —, kakor Be je še nedavno jim očitalo od nekaterih nadutih liberalnih glav, katerih poglavar je baje cela štiri leta zajemal z veliko žlico vso modrost na Bvttivnoznani univerzi v Kopru, marveč da visoko prekašajo vso liberalno puhlost. Da je veselica tako dobro uspela, zahvaliti se je celemu odboru društva, zlasti pa še vrlemu mladeniču g. Ant. Vuk u, ki se je zato največ trudil in žrtvoval! Oaaen ti je še, da je bila obširna dvorana polna pripro stega, pa tudi bolj odličnega občinstva, ki čuti z delavci Navzoči niso bili le domačini, ampak tudi iz bližnje okolice jih je bilo precej, tako n. pr. so prišle s Podgore dekleta Marijine drulbe s svojo prednico, z Dornberga so bili zastopniki tamkajšnjega izobraževalnvga društva, s Kostanjevico na Krasu, kjer s-i ravno sedaj snuje slično društvo, jih je bilo tudi precejšnje število, in slednjič ne sinemo poiab ti pevskega društva v csovodnj>h, ki je mod prosto zabavo zapelo več prekramih pesmic. Č sti dobiček veselice, ki m ra r<»di obilne uieležbe gotovo b,ti povcl en, je odločen za napravo društvene zastave. Silepam poročilo z željo, da bi društvo še večkrat priredi o kako tako veselico sebi v čast, druft/enikona i a prijateljem poštenih delavcev pa v podui in zabavo. Katoliško društvo, po tbj poti krepko naprej I —k. p Dekanom za kastavBki dekanat je imenovan g. Anton.n Ellner, novoimeno-vani žuonitt v Kostvu. p V Kostanjevici na Krasu se je vršil binuostm poiK-deliek popoludne usta novni občni zDor njvega druHva, ki se imenuje : »Del»-?s'to iiobraževalno in podporno društvo«. Dmltvu je pristopilo dosedaj 87 udov, mladeničev in mož. Pr»o zborovanje pod pred-ledstvom č g. P. Zakrajšek a je izvrstno U3pelo. P.'ostorna dvorana g. Fr. Urdib a je bi'a p^lna. Prišli so tudi iz Mirna zastopniki katol. delavskega društva s svojim vrlo izvežbanim pevskim zborom, ki je vod lepih narodnih prav precizno zapel Bog daj, da bi novo druitvo krepko delovalo ter tako doseglo svoj plemeniti namen: izobraževati delavce ter jih moralno in gmotno podpirati! P Poizkus ubojstva. Zikonska Ev genija in Anton Stole sta se pehala s ko-leseljnoai po glavni cesti blizu Nabrežine. Hkratu je pa skočil izza nekega grma poleg otste neki s puško oborožen človek, nameril puško proti njima ter ustrelil. Zadel je ženo v obraz in ker je streljal z drobnim svin cem, jo je ranil na več mestih po obrazu, po glavi, v levo roko in ramo; sploh so vse rane na levi strani. Zločinec je takoj za tem izginil. Ranjeno E /genijo Stole so pripeljali s koleselj nom v tržaško mestno bolnišnico, kier je bila sprejeta v X kirurgični oddelek. E »genija in Anton btole sta doma iz Rojana in sta poročena šele tri mesece. On ie pek, ona je bila služkinja. Njej je 21 let. Ranjenka je izjavila, da pozna napadalca, a da np pove, kdo da je. p V kaznilnici v Kopru je razpisano mesto paznika z letno plačo 800 K. S to s!u>bo jo spojena aktivitatna doklada v znesku 20% od plače, stanovanje v naravi, 0.84 klg kruha na dan in mondura. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Stavka s stradanjem. Poli-tiški kaznjenci v paviaških zaporh -o vpri-zorili stavko s stradanjem. Stavkaii bodo toliko časa, da spuste jetične kaznjence na svebodo, nadalje da dobe razsvetljavo in dovoljenje, da smejo kaditi. — Stavka v G e n e v i. V genovskem pristanišču so 25. t. m. pričali Btavkati nosilci premoga ter povzročili velike nemire. Prevrnili so tudi neki z žitom obloženi vlak. — P o s k u -š e n i umor pred a o d i 8 3 e m. V pisarni budimpeštanskega okrajn. sodiSča je 26. t. m. ustrelil med sodnijsko obravnavo na bankirja G iicka stavbinski risar Štefan Stadler, toda ga le lahko ranil. Nato je sku šal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Potem se je sodnijska obravnava nadaljevala. Bankir je bil oprcščen. — 1 3 8. 0 0 0 mark poneveril. Blagajnika hranil niče v Niederplanitzah na baškem, Avgusta Golditza, ki ]e v septembru 1903. leta poneveril 138 000 mark tet pobegnil, so 25. t. m. prijeli v Monto Carlu, kjer je služil za kuharja. Denar so mu v Italiji pobrali njegovi »prijatelji«. — Skladatelj Hauptmann. V Berolinu so zelo v skr beh radi zdravstvenega stanja Gerh. Ilaupt manna. Boleha na legarju. Vprepiru radi volaje ubil brata v Smilčičuna Hrvtškem Si-men Culina. — U m r 1 je državni in deželni poslanec, župan v Lindenau, Viljem Niesig. Pripadal je nemški ljudski stranki. — V e -lik požar. V Delatinu v Galiciji je pogorelo 300 hiš. — Davčnih zaostankov je na Ogrskem 60 milijonov ! B)g obvaruj Ogrsko pred slabo letino, da ne bode uboga, po Židih popolnoma ižsesana dežela postala še bolj revna, kakor je že. — Sredstvo proti svinjski kugi. Deputaciji, ki je prosila ogrskega poljedelskega ministra, da naj omogoči kmetom nabavljanje sredstva proti svinjski kugi, je odgovoril minister, da bode osebno proučil uspeh novega zdravila. — Proti socialistom je izdal ogrski jnst čni minister cdlek, v katerem poživlja sodišča, da naj na vso moč podpirajo upravne oblasti v vseh zadevah, katere zadevajo so-cialistiška stremljenja in naj izvanredno in hitro izvrše v vsakem slučaju sodnijsko postopanje. — Darovi. Za Vegov spomenik so darovali: Kranjska hranilnica 2000 K; marki Gozani nabral v L ubljani 32 K, P. Majdič v Kranju 32 K, okr. sodišče v Višnji gori 8 K 40 v., okr. sodišče v Ložu 6 K, ravnatelj V. Bežek v Kopru 12 K, okrajno glavarstvo v Kranju 115 K, okr. glavarstvo v Postojini 6 K, dr. Kleinpeter v Gnr iindenu 2 K, Wollrum na Dunaju 10 K. ravnateljstvo nemške gimnazije v Pragi 7 K. ravna teljstvo grške gimnazije v Suflavi 16 kron, okr. glavarstvo v Črnomlju 21 K, ravnat, gimnazije v Stockerau 4 K, teb. visoka šola v Gradcu 60 K, fml. Horsetzky 10 K, knez Ivan Liechtenstein 100 K, župnik Kepec v Češnjicah 5 K, jednota čeških matematikov 10 K, pion. bataljon št. 11 v Pfemislu 20 K, kanonik dr. Suk v Zagrebu 24 K, voivoda Kumberland 50 K, admiralat v Pulju 81 K 60 v., princ Fr. Schaumburg 10 K. princ Viljem Schaumburg 20 K, fzm. Catinelli 10 K, vitez Miklosich 5 K 10 vin., tovarnar Akorner na Dunaju 100 K, A. Kupp 100 K, uredništvo „Reichs\vebr" 50 K, general gre f Paar 30 K, fml. Parman 5 K. Društva. (blovensko katol. akadem. društvo „D a n i c a") ima svoj II. redni obč. zbor dne 31. maja t I. ob pol 8 uri zvečer pri Protterju, I, Lichtenfelsgasse s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva ,Zarje". 3 Poročilo odborovo. 4. Vsprejem novega člana. 5. Poročilo o skladu sv. Cirila in Metoda in tozadevni odborovi predlogi. 6. Slučajnosti. (Vabilo) k predstavi, katero priredi katoliško slovensko i z o-braisvalno društvo v Mengšu, dne 2 9. maj« 1 904 v gostilni »pri jelenu«. Vspored: 1. VjekoBlav Klaič: • Svračanje«, poje moški zbor. 2. S. Gregorčič: »Hajdukova oporoka«, ieklamacija. 3. Anton Hajdrih: »Sirota", poje moški zbor z alt solo. 4. H. Sattner: ,Studenčku", poje mešani zbor. 5. »Beraček«, komičen prizor. 6. H. Sattner: »Pogled v nedolžno j k o « , poje moški zbor. 7. L. Hudovernik: • Naša zvezda«, poje moški zbor. 8. Igra: .Zamujeni vlak".-- Začetek ob 4. uri. Vstopnina: Sedeži I. vrste 70 vin.; II. vrste 50 vin. Stojišča 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. (Prostovoljno gasilno druitvo v Begunjah) (Gorenjsko) priredi gledališko predstavo v ne 1 e 1 j o , 2 9. m a j a t. 1. v salonu gosp. V. -> t u r m a v Poljčah. Spored: »Dve < a š č i « , veseloigra v 1 dejanju ; » M e -i a 1 i n a « , burka v 1 dejanju. Po predstavi prosta zabava. Začetek ob 8. nri zvečer, /stopnina: Sedeži I- vrste 1 K, sedeži II. vrste 70 vin., stojišča 40 vin. Cisti dohodek bo 'A prezidavo gasilnega doma. K obilni udeležbi vabi odbor. Telefonska In brzojavn* poročila. Japonsko-ruska vojska. London, 28. maja. Tukajšnji listi pri-občujejo brzojavko iz Tokia, da so 25 t. m. Japonci potisnili Ruse iz Naenogulina in dasovčeraj po hudi borbi zavzeli Kinčou, London, 28. maja. (Kor. urad.) »Stand ard« poroča iz Sangaja, da so Japonci vče raj zjutraj naskočili Kinčou. Ko so okolu poludneva Japonci Kinčou zasedli, so se Rum umaknili proti južnemu gorovju, kjer so nadaljevali odpor. Za vspeh se imajo Japonci znatno zahvaliti svojemu topničarstvu. Petrograd, 27. maja. V tukajšnjih vojaških krogih smatrajo položaj Port Arturja za popolnoma varen. V vojaških krogih pra vijo, da, ako bi Japonci tudi z naskokom poizkušali zavzeti Port Artur, bi morali žrtvovati 80.000 mož, Port Artur je preskrbljen z najmodernejšimi utrbami najrazličnej ših vrst. Petrograd, 27. maja. (Kor. urad.) Aleksejev brzojavlja, da so 25. t m. Japonci bombardirali luko Inkau ter poizkušali z minami razstreliti portartursko pristanišče. Aleksejev meni, da se je potopilo več ladij. Pariz, 27. maja. Dne 15. t. m. se je 4 milje daleč od Port Arturja potopila druga japonska križarica oblike »bikešime«, ki je bila poškodovana v bitki pri Port Arturju. Ta je » F u d ž i «, ki je torej izgubljena. (»Fudži« je bila 114 metrov dolga, 22 metrov široka; imela je 12.649 ton vsebine, 14.100 konjskih sil moči, oklep 457 mm., ob stolpu 356 mm., 4 topove 30 5 em. kal., 10 topov 15 cm. kal., 20 mal h topov in 600 mož posadke. Ladja je biia lepša in mnogo večja, nego je bil »Petropavlovsk«. Japonci imajo le še dve taki ladji) Petrograd, 27, maja. Zdravstveni nadzornik mandžurijske armade poreča, da je zdravje med vojaki izborno. Pripetil se ni noben slučaj kuge. Dunaj, 27. maja. Plenarna seja avstrijske delegacije je danes obravnavala o proračunu zunanjega ministrstva. Delegat Fi ft je svaril, naj se država ne angažira na zunaj, dokler ne napravi notranjega miru. Čehi nočejo brezobzirnega boja, ampak mir na pošteni podlagi. Zunanji minister je hvalil zvezo z NemčiiO, češ, da ni naperjena proti Slovanom. Ko je govoril še poslanec Pacak, je bila seja ob 3. uri popoldne zaključena. Bruck ob Litvi, 27. maja. Casar je inspiciral danes tukajšnji tabor. Dunaj, 27. maja. Neki tukajšnji list poroča: Neka odlična oseba 8e je izjavila, da računa avstrijska vlada na konflikt z Ita lijo. To je bilo tudi odločilno za nove vojaške zahteve v Avstriji. Razmere mej avstrijskim cesarjem in laškim kraljem so radi Balkana napete. London, 27. maja. Meseca junija obišče nadvojvoda Friderik kot zastopnik avstrijskega cesarja angleškega kralja. Carigrad, 27 maja. Turška straža je našla v vasi Saša 20 bomb. Mnogo oseb je aretiranih. Uradnikom s plačo od 1800 K dalje dovoljuje posojila proti malim odplačilom in zmernim obrestim .pražska založna v Pragi, Ferdinandova ulica*. Dunajska borza dnč 24. maja. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebra..... avstrijska zlata renta 4 %...... avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3'/s%...... Ogrska zlata renta 4 %....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3'/i% ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 20 mark............ 20 frankov........... 99-90 99-90 118-30 99-40 90-70 117-15 97-30 88-96 1B15 643-— 239 15 117-25 23-48 1907 ffleteorologlftno poročilo. fifiin« nad morjem 306 2 m, srednji irafini tlak 736 01 Cu opa- UTKBJl Stuj. baro-■«tra. T U. Tompf. r»tnr» V«tr»Ti. Neb. 11B i* 2?' 261 9. zve«. | 738-9 | 17-2 | brezvetr. | jasno Iidajatelj in tdgovorni aradnik: Dr. IgsaoiJ Žitnik. 97l 7- zjutr. I 738-7 I 12 9 I al. vzjvz. 1 „ i 2. popol.] 736-8 I 25-11 sr. jug | „ Srednja včerajšnja temperatura 16-8*, norm. 15'4* 929 1-1 t Tužnim srcem javljamo vtem sorodnikom, prijateljem iu znancem pre-žalostno vest, da je Vsemogočni našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma inater, gospo APELO GOLOB v četrtek dopoludne, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče k Sebi poklical. Predrage rajnke zemski ostanki prepeljejo te v soboto, dne 28. t m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, na Greti štev. 4o., na kolodvor Sv. Andreja in od tod v Škofjo Loko, koder se polože v nedeljo, dne 29. t. m., ob 5. uri popoldne na tamoSnjem pokopališču k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Trs tu , dne 26, maja 1904. Rudolf R. Golob c. kr. drž. železnice pristav soprog. Adela, Francelj, hči. sin. Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati, ======= naj vžije požirek „Florian"! rastlinske grenčice Odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in dlplomom. 868 (9) Rastlinska destilacij a „Florian" v Ijubljani. poskusite! Išče se za Notranjsko ne premlada kuharica vešča v kuhinjski stroki in likanju ter ena 923 4—2 deklica kot varhinja k dvema otrokoma. Hiša dobra in krščanska. — Službo je nastopiti takoj ali s prvim junijem. Plača po dogovoru. Ponudbe pod |. V. na upravništvo tega lista. ir Pijte -m Klčtuerjev »Triglav" najzdravejši vseh likerjev. 544 150—25 449 52-6 Samo 6 dni! Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzo-parniki Francoske preko morske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz i« Havre v Ameriko* Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED- ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu«. Oddaja stavbe. V Skocijanu pri Turjaku okol. ljubljanska, ===== oddalo se bo delo novega živinskega hleva pri župnišču. Pogoj', stroškovnik in naM je na razpolago pri županstvu v L pljenen h. Zmanjševalna dražba se bode vršila dne 1 junija ob 3. uri popoludne, h kateri se vabijo zidarski, tesarski in mizarski podjetnik'. 927 2-1 Smnc, stavbeni predsednik. Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano največja jednonadstropna hiša štev. 51 „pri Kraljici" ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd- Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglič, Ljubljana, Rimska cesta št. 20 ustmene infirmacije se dobe istotam vsak dan ed 12. do 2 ure popoldan. si3 28—16 panorama infernacional Ljubljana, pogačarjev trg. Fofoplasfi. Naravnim slična potovanja- Svetovnozgodovinski iu patrioticni prigodki. V soboto, dne 28. maja 1904 zadnji razstavni dan: Hohenschwangau! Krasni gradovi bavarskega kralja Ludovika II. Razstavljeno 0(1 29. maja do 4. jun. Zanimivo potovanje po Sevili (Španija). 00 Najvišja cesarska, kraljevska, knežja in vatikanska odlikovanja itd. Odprto, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. dol2. ure dopoldne in od 2. do 9. ure zvečer-934 i-i Šole in društva imajo znižane cene. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubliani.