Leto XXII., št. žS2 upravnijcvo: Lpibinma Puccmijera ulica S. Telrtoo h. 51-22. dl-23. 91-24 loteratni oddelek: L tubi rana. Pucanijera «U> c* J — Telefon fc. 51-25. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 RafanJ: a Lpibliaiukc pokrajino prt pofeno-čekoroem zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italiic Servmo Con ti. Cort Post. No 11-5118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVA Italije to inozemstva ima Unione PubblicitS Italiana a oglate a Ki. S. MILANO LJubljana, torek 3« novembra 1942"XX1 Cena cent 80 lihtit fiik dan men ponedeljka Nitačoiai znala mesečno Ur 1«j—«. at inoiriiHUo pa lir 22JO. Ui*d«čejo koi<-čati. Po bombardirnaju ambulanc in bolnic, ki so bile pod zaščito Rdečega Križa, je bilo izvršeno novo kršenje 15. oktobra proti nemškim sanitetnim letalom, ki jih je večkrat napadlo 8 angleških bombnikov v zraku nad Sredozemskim morjem. Gre za dve sanitetni letali tipa »Junkers«, ki sta imeli na obeh straneh trupa ter spodaj in zgoraj vidne znake Rdečega križa. Letali sta leteli brez spremstva proti Kreti iz Afrike. V napadu, ki je bil petkrat ponovljen proti enemu izmed obeh letal, je bil pilot hudo ranjen na levi roki, tako da je mogel letalo voditi le s skrajnim naporom do južne obale Krete, kjer je zasilno pristal. O drugem letalu ni nobene sledi. Vse iskanje je bilo doslej brezuspešno. Dne 16. oktobra je radio Kairo, ki je pod angleško kontrolo, oddajal takole sestavljeno poročilo Reuterja: Naši lovci so sestrelili eno letalo »Junkers 52« južno od Krste. Ker ni bilo 15. oktobra v tem prostoru drugih napadov na nemška transportna letala, kakor je ugotovila preiskava, in ker 15. oktobra ni bilo pogrešano nobeno letalo »Junkers 52«, razen zgoraj imenovanega sanitetnega letala, potrjuje angleško uradno poročilo hudo kršenje ženevskih konvencij. katerega je izvršilo angleško letalstvo. japonskega ministrstva za N2V3 ministrstvo vodi priznani finančna strokovnjak Kazi® Aoki Tokio, 1. nov. s. Uradni list objavlja cesarske odločbe o ustanovitvi ministrstva za Veliko vzhodno Azijo in o novi upravni ureditvi Japonske. Imenovana sita bila minister novega ministrstva Kazio Aoki in njegov namestnik Kumaiki Yaimamoto. Novo ministrstvo ima naslednje štiiri oddelke: spilo'šne zadeve, mamdžurske zadeve, kitajske zadeve, zadeve za južna področja. Kazno Aoki je 53 let star. Bili je v vladi Abeja od avgusta 1939 do januarja 1940 firrančni minister. Letos v aprilu je biil imenovan za člana vrhovnega gospodarskega sveta kitajske nacionalne vlade. Te poisile je opravljad do poletja, ko je bi1! imenovan za ministra brez listnice. Udeležili se je številnih f imam enih misij. Kumaiki Yamanota je največja avtoriteta na področju zunanje politike glede dr/av vzhodne Azije. Živeli je mnogo let tudi na Kitajskem ter je bil nedavno imenovan za pomočnika zunanjega ministra Yamanoto je nadomestili kot ministrskega pomočnika v zunanjem ministrstvu Š-irmiki Macumoto. Novi minister Aoki je v svoja izjavi tisku govoril o veliki odgovornosti, ki mu pripada z izvajanjem naloge, ki mu je bila poverjena. Ustanovitev novega ministrstva je zgodovinske važnosti, ker uresničuje in vzpdreja vse pobude in napore za konsolidacijo držav, ki so dal Velike vzhodne Azije, in za dosego1 skupnega blagostanja. Države, kakor Mandžurija. Kitajska, Taj in Francoska Indokina so z Japonsko že zveza ne s posebnima zavezniškima in prijateljskimi pogodbami, prisrčni medsebojni odnosi pa bodo še ojačeni. Tokio. 1. nov. s. Ob ustanovitvi novega ministrstva za zadeve Velike vzhodne Azije so biili imenovani štirje novi pooblaščeni ministri in devet novih svetovalcev, ki bodo ojačiili diplomatski zbor na Kitajskem. Med novimi ministri sta generala Šiozava in Istasaki. Obenem z imenovanjem Šuniki Macirmota za ministrskega pomočnika v zunanjem ministrstvu namesto Yamamote 80' bili imenovani na podlagi novega poenostavljajočega sistema štirje voditelji direkcij v zunanjem ministrstvu. Bivši svetnik pri japonskem veleposlaništvu v Londonu Šiniki Kamimura je bili imenovan za direktorja političnih zadev. Ando je bil imenovan za direktorja odseka za pogodbe. Ja-mada za direktorja za raziskavanja in ši-busaja za trgovinskega direktorja. Politični opazovalci izjavljajo, da je imenovanje Anki j a za ministra za zadeve Velike vzhodne Azije še bolj ojačillo ugled Toiove vlade. Smatrajo ga največjega finančnega strokovnjaka Docela je izpričal svoje sposobnosti kot finančna minister že v Abejevi vladi in v vseh misijah na Kitajskem. Novo ministrstvo nadzoruje med drugim upravljanje velikih železnic in bank na Kiiai-kem,* v Mandžuriji in na južnih porečjih. Tokio. 1. nov. s. Zgodovinska svečanost, k; ie bila davi ob priliki otvoritve novega ministrstva za Veliko vzhodno Azijo, .ie b la v rezidenci ministrskega predsednika Tria ob navzočnosti nad tisoč oseb Minister novega resera Kazio Aoki je imel kra-tok gcvo£i.Le. iT strategija na Ožlmevi porazov ameriške memarise ob Saiisjsiaskeasi otoJjju Tokio, 1. nov. s. Na današnji konferenci tiska je zastopnik vlade poudaril v komentarju o vojnih dogodkih na vzhodnem Pacifiku, da se je bedno izjalovila, kakor kažejo izjave odgovornih ljudi in pisanje ameriškega tiska, ameriška strategija, ki se je izvajala, da bi se zopet osvojila izgubljena premoč na tem področju Pacifika. Usoda severnoameriških sil, ki_ so tu ostale, je zapečatena. Tokio, 1. nov. s. List» Asahi« poudarja v uvodniku, ki je posvečen nedavnim vojnim dogodkom na južnem Pacifiku, da je japonska mornarica, čeprav ji niso znane še vse podrobnosti o bitki, ko je ugotovila namero Američanov, da s silo zopet pridobi nekdanjo oblast na južnem Pacifiku, povečala budnost in ob zori 26. oktobra, ko je opazila severno od otoka Santa Cruz sovražnikovo skupino štirih nosilk letal, dveh bojnih ladij in drugih manjših edinic, spustila z ene svojih nosilk letal torpedna letala in bombnike, ki so zadali hud udarec sovražnikovi eska-dri, preden se je mogla razvrstiti za borbo. Znano je, da se je prvi uspeh v teku dneva še povečal. »Asahi« objavlja tudi dopis iz Rima in Berlina o navdušenju obeh narodov osi zaradi japonske zmage na južnem Pacifiku. , Tokio, 1. nov. s. Iz nadaljnjih poročil nekega japonskega vojnega dopisnika o potopitvi nosilke letal »Wasp« se dozna-va, da je bilo mogoče z japonske podmornice, ki je potopila ameriško ladjo, opazovati potapljanje te edinice. »Wasp« so objeli po napadu plameni. Nosilka letal je obdržala ravnovesje. Nosilka letal »Hermes« se je n. pr. ob napadu takoj nagnila na stran, toda na zadnjem delu ladje so se dvigali visoki plameni. Ladjo so obkrožali številni rušilci. Malo pred 18. uro, ko je bilo vzletišče skoraj že polovico pod vodo, se je »Wasp« dvignila navpično in se potopila. V tem trenutku je posadka japonske podmornice navdušeno vzkliknila »Banzai«. Zakasnela ameriška priznanja izgub Buenos Aires, 1. nov. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja: Ena' ameriška nosilka letal je bila izgubljena v Južnem Pacifiku. Nosilka letal je bila napadena 26 oktobra pri otoku S. Gruz, 416 km severno od Guadalcanara. Napadla so jo letala z bombami in jo potopila. Poročilo dodaja, da je bila nosilka letal ob prvem napadu, ki je bil izvršen dopoldne, hudo poškodovana. Popoldne je bila ladja z novim napadom še nadalje poškodovana pod vodno površino tako da se je začela nagibati. Storjeno je bilo vse potrebno za rešitev posadke, nakar se je ladja kmalu potopila. Nadaljnja podrobnost, ki jo odkriva poročilo, je ta, da je bila nosilka letal potopljena v vodah, kjer je bil izgubljen tudi rušilec »Porter«. V kasnem priznanju ameriškega mornariškega ministrstva ni navedeno niti ime potopljene edinice. To izredno zakasnelo priznanje slabo prikriva druge, nič manj hude udarce, ki jih je ameriška eskadra sprejela v Pacifiku ob priliki zadnje bitke pri Salomonovih otokih. Berlin, 1. nov. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so leteče trdnjave znova napadle japonsko pomorsko eskadro, ki se je »umaknila« od Salomonovih otokov. V nekem odstavku ameriškega poročila se navaja, da se je potopila ameriška nosilka letal, ki je bila 26. oktobra zadeta severnovzhodno od Guadalcanara. Kakšno podlago imajo zatrdila iz Wa-shingtona, pravijo v tukajšnjih pristojnih krogih, se je lahko ugotovilo pretekli teden, zlasti pa v soboto o priliki tiskovne konference. Mornariški državni tajnik polkovnik Knox je izpopolnil vrsto grobih mistifikacij in izjavil novinarjem, da pri Salomonovih otokih ni bilo nobene pomorske bitke. V dneh, ko so Japonci dosegli veliko zmago, kakor je javil Tokio, ameriške pomorske sile sploh niso bile na področju, ki ga navaja japonsko mornariško ministrstvo. Knox je torej šel tako daleč, da je hotel dopovedati, da so Japonci bili žrtev halucinacije. To odkritje, piše »Borsenzeitung«, je jako čudno. Knox torej zanika v celoti ogromne izgube ameriške mornarice na Pacifiku, čudno pa je, zakaj je ameriško mornariško ministrstvo pretekli torek objavilo izgubo nekega rušilca, ki so ga potopile japonske edinice, kakor tudi poročilo o hudem poškodovanju neke nosilke letal, iste nosilke letal, ki se sedaj priznava za izgubljeno. Čudno je tudi, da je Roosevelt odklonil odgovore na vsa vprašanja novinarjev in da so dopisniki angleškega tiska, ko so pisali o neki seji vojnega sveta za Pacifik, ki je bila na dan po pomorski bitki, soglasno govorili o veliki potrtosti. Resnica je, zaključuje list, da je Knox imel povelje ustvariti za vsako ceno ugodno razpoloženje, nakar bi mornariško ministrstvo lahko priznalo, da Japonci niso bili žrtev kake halucinacije. Letalski alarm v San Franciscu Buenos Aires, 1. nov. s. Včeraj so imeli v San Francisou letalski alarm. Tudi po vsem področju kalifornijske obale so imeli alarm, ker so prisluškovalne straže opazile neznana letala. 'etrovskoje KH^skaJ^vi^*^^* ^ArmavirW^i l ©Blagodarnoje oVorosilovsk ^Mh^-iS ^o^s&VNovominikaja (J/ ^aiftffApfceronfr ^Tras, Ulanholj« AV SeorgijevsM Tuaps liner.vodij Kultaj »roinu Hasav ČE Potil 0 50 100 200 km ww cevovod za nafto -—~ železnice k ki ležišča nafte .jutro-fBatun^ Maha -., -.....Boninaksk geni flg*««** * < ' (J enaki/Kutaiš" C""""©1 fe. 'ZeslafonT^ ■ »Sv i(K> Nemška vojska in letalstvo sta uničila dva oklopna vlaka. Na Kaspiškem morju je bilo zažganih in potopljenih 9 velikih transportnih in tovornih ladij, med njimi 4 petrolejske ladje. Južno od Stalingrada je sovražnik obnovil svoje protinapade ne da bi dosege* kak uspeh. Popolnoma se je ponesrečil poizkus prekoračenja Volge severno od mests. a strani nasprotnih sil. ki so obstojale iz vet bataljonov. Določeno Ucvrlo vel;kih čolnov je bilo potopljeno in množica sovražnih s:l je bila uničena ali ujeta. Bombe in orožje letalstva so zadele topovske postojanke sovražnika na vzhodnem obrežju Volge. Severno od Astrahana so bombe zadele 13 splavov. Zažgan je bil vlak, natovorjen z gorivom. Na frontj oh Donu so italijanske čete znova odbile sovražni po;zkus prekoračenja reke. Madžarski lovci, ki so spremljali lastne bombnike, so sestrili 4 sovjetska letala. Južnovzhodno od flmenskega jezera so oddelki vojske in letalstva odbfi protinapade, ki jih je izvedel sovražnik. Na La-doškem jezeru je sovra?n;k izgubil en?> tovorno ladjo in en vlačilec, ki so ju zadele bombe. En motorni torpedni čoln je bil poškodovan. Murmansk je b'i znova napaden iz zraka podnevi in ponoči. V Egiptu Je sovražnik znova prešel ▼ napad z uporabo močnih oklopnih in pehotnih skupin. Po hudih borbah je bffa sovražna akcija z našimi protinapadi zadržana. Bitka se nadaljuje. Nemški in italijanski strmoglavci ter lahki bombniki, ki so do skrajnosti zastavili vse svoje sile, so zadahi Angležem hude izgube. V Sredozemskem morju je neka podmornica potepila eno tovorno jadrnico. Manjše število angleških letal Je ob zaščiti oblakov podnevi preletelo zasedeni predel na zapadu ter Nemški zaliv in severno zapadno Nemčijo. Bombe so v nekaterih krajih povzročile tvarno škodo. Sestreljenih je bilo 7 sovražnih letal. V borbi proti Angliji je nemško letalstvo včeraj podnevi kakor tudi ponoči lz-ved'0 povračilne napade v zaporednih valovih na mesto Cantterbury. Zažigalne in rušilne bombe, ki so bile večinoma odvržene iz majhne višine, so povzročile znatno škodo in obsežne požare. Lovske eskadre, ki so spremljale bombnike, so sestrelile 3 angleške lovce. Druga bojna letala, so bombardirala vojaške objekte v raznih krajih južnovzhodne Anglije, med njimi Dover. V o!c"?&ru pottpipnih 113 sovražnih ladij s 73®»575 tonami Podrobnosti o vdoru nemških podmornic na Inslijški ocean Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice kljub trajajočim jesenskim nevihtam nadaljevale svoje operacije proti sovražnim konvojem na Atlantiku. Včeraj je neki skupini nemških podmornic uspelo dobiti stik v višini Kanarskih otokov z nekim konvojem, prihajajočim z juga tn usmerjenim proti Angliji Ob mraku so nemške podmornice napadle s koncentričnim manevrom ta močno zaščiten konvoj z dragocenimi surovinami Iz Afrike s skupno 101.000 tonami. Kakor je objavilo izredno poročilo »o nemške podmornice v lovskih operacijah proti sovražnim prevoznim ladjam, prvič prihajajoč z Atlantika, vdrle v obrobne vode Indijskega Oceana in potopile na odprtem morju v vzhodni smeri od rta Agul-hasa »"n južne točke afriškega kontinenta, kakor tudi v vodah pred Kapskim mestom 8 ladij s 52.518 tonami Ostanki konvoja, ki je bil hudo zadet v višini Kanarskih otokov v noči od 30. na 81. oktober, so bili" predmet nadaljnjih napadov s strani naših podmornic, ki so potopile nadaljnje štiri ladje s skupno 30.131 tonami. Te ladje so pripadale prej omenjenemu konvoju, ki je bil popolnoma razpršen. Tako so bile samo temu konvoju zadane izgube, 18 ladij s skupno 131.131 tonami. Na ta način so naše podmornice zadale sovražniku izgubo nadaljnjih 82.649 ton trgovinskega brodovja ter so potopile v zadnjih 6 dneh v medseboj zelo oddaljenih operativnih predelih 41 ladij ter zadale angloameriški trgovinski mornarici izgubo nad en četrt milijona ton. V borbi proti ingloamertfSki trgovinski plovbi je nemška vojna mornarica potopila v oktobru 111 ladij s skupno 720.575 tonami. Ta uspeh je bil dosežen predvsem z neutrudnim udejstvovanjem podmornic. 10 nadaljnjih sovražnih ladij je bilo poškodovanih s torpedi. Letalstvo je potopilo dve trgovinski ladji s kupno 10.000 tonami ter je razen tega poškodovalo en velik trgovinski parnik in eno plav ijočo ladjedelnico. Angleška vojna mornarica je v Isti dobi izgubila en rušilec, dva stražna čolna, 7 motornih torpednih čolnov In 12 Izkrceval-nih čolnov, ld so bili uničeni z letalskimi napadi. i Prodiranje pri Naljčiku Berlin, 2. nov. s. Prodorne operacije, ki so jih zaključile pretekle dni nemške in zavezniške udarne čete zlasti v obeh kav-kaških odsekih in ki so bile odločilnega pomena, česar niti sovražna propaganda ne more zanikati, se po sodbi tukajšnjih vojaških krogov bolj naglo razvijajo. Južno od Naljčika, mogočnega stebra, na katerem je slonel ves sovjetski obrambni sistem v tem predelu, so nemški oddelki potem, ko so prekoračili bolj ali manj važne pritoke Tereka, napredovali in so sedaj sovražniku za petami. Sovražnikovi poizkusi, da bi zadržal prodiranje, so se izjalovili. Sovražnik se je umaknil na nove postojanke. Med tem ko prednje straže nemških naskakovalnih čet zasledujejo sovražnika, naglo gradijo kakor se je davi do-znalo iz pristojnega vira, močni oddelki in- ženjercev zasilne mostove čez vodne tokove ter omogočajo tankom in glavnini čet, da ne izgubljajo stika s prodirajočimi oddelki. Po vesteh, ki so davi prispele s te fronte, so nemški pešci ob podpori tankov in letalstva po kratkem, a izredno silovitem pripravljalnem ognju topništva zavzeli važno postojanko, na kateri so se sovjetske čete še branile. Nemške čete bo tu dosegle železniško progo, na kateri ao rdeči imeli tri oklopne vlake s katerimi so skušali ustaviti prodiranje nemških prednjih straž. Eskadra nemških strmo-glavcev je kmalu onesposobila za borb® oklopna sredstva, katera so zadeli z bombami velikega kalibra. V letalskih dvobor jih s sovražnimi lovci na tem področju ln drugod so rdeči izgubili včeraj 20 letal. Naljčik — nova lovorika za rumunsko vojsko Bukarešta, 1. nov. s. Z velikim poudarkom objavljajo rumunski listi vest o zavzetju Naljčika in pišejo, da predstavlja nov uspeh rumunske vojske. Po Odesi, Sevastopolju, Donu in Kerču, pišejo listi, je rumunska vojska napisala z zavzetjem Naljčika, ki znači nadaljni korak proti končni zmagi, novo stran slave. Naraščajoče sovjetske vojne težkoče Berlin, 1. nov. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz vojaških krogov, da se sovjetsko poveljništvo zdaj prizadeva pripraviti drugo zimsko vojno. Sovjetske čete so bile znatno ojačene v odseku Suki-nitoja iij v odseku Toropca. Posebna formacija, ki se imenuje »Stalinov zbor«, se ustanavlja. Na jugu je bila sestavljena nova formacija tankov, obstoječa iz 4 motoriziranih brigad in iz one divizije strojni-čarjev. Vendar šteje motorizirana skupina . komaj 15 ali 18 tisoč mož, ker Sovjeti jih niso mogli opremiti več. Iz tega je sklepati, da boljševiki naletavajo vedno bolj na težkoče pri nabiranju moštva in oskrbovanju z vojnimi potrebščinami. Rdeče letalstvo na fronti je bilo povečano glede na sovjetski položaj v zadnjih dneh. Menijo, da je bilo poslanih v srednji odsek fronte kot ojačenje 200 letal, predvsem bombnikov in izvidniških letal, ki so bili odvzeti s severnega odseka. Te skupine so utrpele že zelo velike izgube. Eskadra 10 letal, ki je hotela napasti Vitebsk, je bila v celoti uničena. Velike priprave so bile opažene tudi v boljševiških postojankah proti nemškemu obrambnemu sistemu. Toda izvidniška letala opazujejo zbiranje sovražnih čet, jih nadzorujejo in neprekinjeno fotografirajo. Tako so nemški bombniki lahko napadli cilje v zaledju fronte, vasi, kjer je mrgolelo čet, nove topovske postojanke,, skladišča streliva in oskrbovalna središča. Vse železnice, ki vodijo v zbiralna središča za čete, so noč in dan pod točo bomb. Po zbranih informacijah ter po izjavah dezerterjev in ujetnikov sodijo, da so krvave izgube boljševikov dosegle že 25 odstotkov efek-tivov, potrebščin in vozil, pripravljenih in zbranih za ofenzivo. Proslava 20 letnice Pohoda na Rim v Ljubljanski pokrajini V Črnomlju Nadzornik področja tov. Emilio Cassa-nego je v spremstvu krajevnih hierarhov ob 10.45 posetil poveljništvo vojaške posadke. kjer ga je sprejel Zlata svetinja polkovnik Ciamabilla in častniki posadke. Nadzornik je izrazil bratske pozdrave Črnih srajc slavnemu 23. polku »Como«, ki je tudi praznoval obletnico svoje ustanovitve. Nato so se na trgu Viktorja Emanuela III. zbrale čete in ljudstvo okoli odra, na katerem so bili polkovnik Ciamabilla, predstavniki krajevnih oblasti in zastopstvo častnikov raznih oddelkov. Tovariš Cassanego je po naročilu Zveze fašijev v Ljubljani očrtal pomen zgodovinskega dneva ter podal poročilo o delu Fašizma v 201etnem poslanstvu političnega in socialnega prizadevanja. Nato je prebral ljudstvu poročilo, ki ga je četam naslovil Zvezni tajnik Orlandini, ter žel toplo odobravanje. Slovesnost se je zaključila s Kraljevo koračnico in Giovinezzo, ki jo je igrala polkovna godba. Nato so zastopniki oblasti prisostvovali telovadni prireditvi članov GILL-a ter posetili novo menzo za delavce, ki jo je ustanovil cestni odbor. Popoldne je nadzornik področja v spremstvu poveljnika posadke ter hierarhov odšel k oddelkom, razmeščenim v raznih krajih, ter jim je razdelil denarne nagrade in druga darila. Slavnostni dan je bil zaključen zvečer z brezplačno kinematografsko predstavo občinskega Dopolavora. V Cerknici Proslave so se udeležili častniki in vojaki posadke ter zastopniki oblasti in je med svečanostjo vladalo ponosno navdušenje. ^Zaključena je bila s petjem popevk Revolucije. V Logatca Ob 9. je bila ob prisotnosti zastopnikov vseh političnih, vojaških in civilnih oblasti odslužena slovesna maša za padle. Ob 10. je imel tovariš Umberto Cungi v bivši dvorani Sokola, ki je bila napolnjena z vojaki in ljudstvom, ob prisotnosti predstavnikov oblasti, med katerimi so bili generalni poveljnik vojaškega področja, komisar, nadzornik področja, vsi častniki in politični tajniki, govor o pomenu Pohoda na Rim. Nato so nadzornik področja in hierarhi posetili vojake v vojni bolnišnici ter jim izročili pozdrave Zveznega tajnika in ljubljanskih Črnih srajc, darove, cigarete in razne potrebne stvari. V Metliki Ob 15. je na glavnem trgu ob prisotnosti župana, poveljnika vojaške posadke. častnikov, kapitana javne varnosti, fašistov, predstavnikov GILL-a, duhovščine in raznih oddelkov posadke govoril I. senior Luigi Jezzi o pomenu 20. obletnice Pohoda na Rim in so bile njegove besede sprejete z velikim navdušenjem. Slavnost se je začela in zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil poveljnik občinskega GILL-a v Metliki. V Velikih Laščah Ob 8. so se zbrale na glavnem trgu Cme srajce 4. bataljona »Montagna« ter po en oddelek strojničarjev in topničar-jev. Ob 8.30 so prispeli poveljnik posadke I. senior Gardini, častniki bataljona in ostale vojske, politični tajnik in odposlanec Zveze fašijev iz Ljubljane skvadrist Madori. Poveljnik je najprej odredil pozdrav Kralju in Duceju ter se spomnil padlih. Tov. Madori je prečital poslanico Zveznega tajnika, nato pa je z vznesenimi besedami orisal veliki pomen Pohoda na Rim. Poveljnik 4. bataljona Črnih srajc se je zahvalil Zveznemu tajniku za tovariško pozornost posadki ter je zaključil svoj govor z lepo pohvalo svojim vojakom, ki so v smelih akcijah očistili področje upornikov. Proslava je bila zaključena s petjem Giovinezze. V Kočevju Ob 10. je civilni komisar tov. Sisgoreo v spremstvu političnega tajnika Giaco-mellija posetil poveljnika divizije ter mu izročil pozdrav Črnih srajc oddelkom vojske. General Quarra se je ob prisotnosti načelnika glavnega stana polkovnika Fan-tina ter polkovnikov Bruna Spinellija in Ferrari j a, poveljnika divizij skih oddelkov, zahvalil civilnemu komisarju za tovariška voščila. Ob 10.30 so nadzornik področja, politični tajnik general Quarra in skupina častnikov odšli na novi sedež Dopolavora Oboroženih sil. Nato sta general in civilni komisar posetila vojaško bolnico. kjer je tajnik Fašija izvršil razdelitev denarnih zneskov, ki jih je poklonil Visoki komisar, ln daril, ki jih je poslal Zvezni tajnik. Ob 16. je imel v gledališču Dopolavora ob navzočnosti zastopnikov vojaških in civilnih oblasti tov. Sisgoreo slavnosten govor o pomenu Pohoda na Rim. Slovesnost se je končala s pozdravom Kralju in Duceju. V Novem mestu Tudi dolenjska metropola je svečano proslavila 20 letnico Pohoda na Rim in že v zgodnjih juti;anj';h urah se je vse mesto odelo v svečano obleko ter so iz vseh javnih in zasebnih poslopij vihrale državne trobojrice. Proslava sama se je pričela ob 8. na trgu Littorio z dviganjem zastave Temu svečanemu obredu so, kakor tudi vsem ostalim proslavam, prvikrat uradno prisostvovali člani in članice novomeškega Gilla v novih krojih. Ob 9. ie bila nato na stadionu svečana služba božja, istočasno pa so se podali okrajni komisar konzul Mannu-Ric-ci, član zveznega direktorija dr. Alessani ln politični tajnik g. Alfio Varini k generaloma poveljnikoma divizij »Ismzo« in »Alpskih lovcev« ter je konzul Mannu-Ric-ci ob prisotnosti častniškega zbora obeh divizij predal obema generaloma-poveljni-koma pozdrave črnih srajc Sledil je obisk vojaške bolnišnice z obdarovanjem ranjencev in obisk vojaških grobov na pokopališču s polaganjem venca. Ob 11 se je zbrale vojaštvo in fašisti v Prosvetnem domu. ki je bil vss odet v državne in fašistične zastave. Svečanosti v Prosvetnem domu sta prisoatvovala tudi oba generala poveljnika divizij »Isonzo« in »Alpskih lovcev« general Eksc. Cerrut-ti, okrajni komisar politični tajnik in za-stopnilti vojaških in civilnih oblasti. Kot slavnostni govornik je član zveznega direktorija dr.* Alessani s toplimi in navdušenimi besedami slavil 20 letnico Pohoda na Rim ter prikazal trajnost te revolucije' in logično zvezo med Pohodom na Rim in protiboljševiško vojno. PopoSdne je novomeški Dopoiavoro priredil dve filmski predstavi, ob 14. za vojaštvo in ob 16. za člane Gilla ta njihove starše. Ob 17. je nato godba divizije »Alpskih lovcev« priredila pred rotovžem pro-menadni koncert, ob 18. pa so bile svečane proslave zaključene s snemanjem zastave pred rotovžem ob sviranju državne in fašistične himne. Tudi temu svečanemu obredu je poleg vojaštva prisostvovalo mnogo občinstva in člani novomeškega Gilla v i kroju. Celotna proslava je napravila na vse prebivalstvo najgloblji dojem. ospodarstvo Velik razmah Italijansko-madžarske trgovine V . ^ nfcda-viio sKicnitvijo novega trgovinskega sporazuma med Italijo in Ma-v Katerem je določen ooseg blagovne izmenjave v gospodarskem 1. 1942-43 so zanimivi podatki, ki jih je pravkar objavil madžarski državni statistični ural o madžarski zunanji trgovini v prvem letošnjem polletju. Ta statistika kaže nov velik ro zrnih it.alijansko-madžarske blagovne izmenjave. Celotna vrednost madžarskega izvoza se je letos v prvem polletju povzpela na 499.7 milijona pengov (lani 304.7), celotna vrednost uvoza pa se je dvignila na 465.4 milijona pengov (306.8). Sorazmerno se je najbolj povečala madžarska trgovina z Italijo, kajti madžarski uvoz iz Italije se je v primeri z lanskim prvim polletjem potrojil. Narasel je letos v prvem polletju 150.0 milijona pengov (lami 50.7) in je dosegel enako vrednost kakor v vsem leto 1941 v letu 1940 pa je znašal šele 55.8 milijona pengov. Tudi madžarski izvoz v Italijo se je skoro podvojil. Dosegel je v prvem polletju 89.9 milijona pengov (lani v prvem polletju 47.5) nasproti 113.8 milijona v vsem letu 1941 in 84.0 milijona v vsem letu 1940. Delež Italije v madžarskem uvozu- se je letos v prvem polletju dvignil že na 32.2% (lani v prvem polletju 20.5%), medtem ko je na Italijo odpadlo 18.0% vsega madžarskega izvoza (lani v prvem polletju 14.4)%. Tudi blagovna izmenjava v prometu z Nemčijo se je povečala in je znašal madžarski uvoz iz Nemčije v prvem polletju 225.2 milijona pengov (185.3), madžarski izvoz v Nemčijo pa 272 milijonov pengov (179.8). Navzlic temu je delež Nemčije v madžarskem uvozu nazadoval od 58.7 na 48.4%, pri izvozu pa od 60.0 na 54.4%. Povečal se je tudi blagovni promet s Ceškomoravskim protektoratom in s Slovaško. Madžarska trgovinska bilanca v prometu z Italijo je bila v prvem polletju pasivna za 60 milijonov pengov, ker je bil madžarski uvoz iz Italije precej večji kakor madžarski izvoz v Italijo. Ta okol-nost bi bila v nedavnem italijansko-ma-džarskem trgovinskem sporazumu upoštevana in bodo v novem gospodarskem letu 1942-43 povečane količine madžarskega izvoza v Italijo, da se doseže kritje salda. Inventar zalog rac!on:;ranih tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in ©fesitve Združenje inlustrijcev in obrtnikov za Ljubljansko Pokrajino opozarja vsa industrijska in obrtna podjetja (proizvajalce in konfesianiste), uvozna in izvozna podjetja, da morajo po odredbi Visokega komisariata v zvezi z uvedbo novih oblačilnih izkaznic sestaviti inventar zalog rt; •k>-nirane obutve, oblačilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz usnja po stanju o polnoči na dan 81. oktobra 1942-XXL Inventar se bo moral sestaviti ločeno za vsako podjetje, delavnico, skladišče, prodajalnico itd., četudi se nahajajo v isti občini, in to na posebnih obrazcih v treh izvodih za vsako podjetje, delavnico odnosno skladišče. Zaloge omenjenih predmetov se bodo morale vpisati v posebej za ta namen določene obrazce ln sictr: 1.) obrazec št. 1 tkanine za obleke, podloge in za osebno perilo, 2.) v obrazec št. 2 konfesionirana oblačila, klobuki, ~oka-vice in kravate, 3.) v obrazec št. 3 kožu-hovino in konfesionirano osebno perilo, 4.) v obrazec št. 4 pletenine, nogavice, trgovske prejo in čevlje, 5.) v obrazec št. 5 pa tkanine za pohištvo, tapete, kovčege, toi-bt iz usnja, tkaniTii za hiž.n* pertlo kon-fekcionirano hišno perilo, prejico za šivanje in vezenje. Slednjič se sestavi na posebni tiskovini še posnetek iz pravkar omenjenih prijav. Vsak izmed navedenih obrazcev, kakor tudi posnetek, mora biti sestavljen v treh izvodih. Pozivajo se vsa prizadeta industrijska in obrtniška podjetja, da nujno naročijo v pisarni Združenja, Beethovnova ul. 10 potrebno količino ustrezajočih tiskovin za inventar. po 100 g brutto 1094, po 250 g netto 1115, po 500 g netto 1063, po 1 kg netto 1018, po 5 kg netto 948 lir za stot; marmelada s sadjem v kosih trda v oblikah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 596 lir; paradižnikova konzerva, dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah 877.80 lire za stot, trikrat zgoščena 952.80 lire. 3.) Kis: 4% vinski 400 lir za hI, špiritni 250 lir za hL 4.) Mleko: kondenzirano, zaboj z 48 dozami po 880 g 634.50 lire, zaboj z 48 dozami po 385 g 301.30 lire. 5.) Sladkor: sladkorna sipa 736 lir za stot, sladkor v kockah 749.20. 6.) Drva mehka, franko vagon postaja Ljubljana 23.40 lire za stot, franko skladišče mestne občine 28 lir za stot; trda drva, franko vagon postaja Ljubljana 27.50, franko skladišče mestne občine 32.10 lire za stot; oglje vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja 90 lir za stot; enotno milo s 23 do 27% kisline 361 lir za stot. Gornje maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati nižje, kakor po maksimalni ceni, toda nikoli višje. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, brez trošarine (ki je všteta le v cenah za nadrobno prodajo). Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko, velja pa kot smernica pri urejevanju cen za okrajna načelstva, ki lahko za svoja območja določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa morajo predhodno predložiti v odobritev Visokemu komisarja , , Ta maksimalni cenik mora biti izobešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem navedeno blago, in sicer na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Prav tako morajo biti na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z označbo cen. Isto velja za cenik sirov, ki ga je razmnožilo Združenje trgovcev v Ljubljani. Dostava goriva na dom se sme zaračunati po 3 lire za stot. Tehtarina in kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo in izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. Vsaka kršitev teh predpisov se bo preganjala kazensko po nareelbi o cenah z dne 12. marca 1941 in ostalih zakonitih predpisih. Blago, za katero so bile cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cen-notti, pod pred ednik pa dr. Hermaim Schneider. . = Ureditev gospodarskih ln linančnfh vprašanj Grčije. V Atene sta prispela iz-reeini pooblaščenec poslanik d'Agostino in nemški izrecni ocoblaščenec poslanik Neu_ bacher, ki bosta skupaj urejevala z zased-beaio oblastjo in grško vlado gospodarska in finančna vprašanja Grčije, predvsem vprašanja stabil zacje gospodarskih in finančnih razmer. Medtem ko so lani po končani vojni na Balkanu g»ški drža/vni dohodki v občutni meri nazadovali, je letošnje leto prineslo zopet znatno povišanja teh dohodkov. Tako so državni dohodki, ki so zastavljeni za inozemska posojila, narasli v prvem polletju na 6508 milijonov drawem (lani 1909), med njimi dohodki od tobačnega davka na 3847 milijonov drahem (981) In dohodki od taks na 617 milijonov drahem (11). = Iz trgovinskega in zadružnega registra. Izbrisani sta bili zaradi končane likvidacije tvrdki: »Arbor«, lesna trgovska in industrijsika d. d. in tvrdka Manufaktura Novak, družba z o. z. v Ljubljani. Ker sploh ni pričela poslovati je bila izbrisana tvrdka Brata Javornika, industrija in trgovina z lesom v Ljubljani. — V zadružnem registru je bila vpisana sprememba pravil Nabavljalne zadruge Gasilske za-jednice v Ljubljani, ki je spremenila besedilo zadruge v Gasilska nabavljal na zadruga za Ljubljansko pokrajino; izbrisani so bili člani upravnega odbora Josip Drobne, Franc Guček in Alojzij Ve>gelnik, vpisani pa inž. Franc Dolenc, Franc Rozman, poveljnik poklicnih gasilcev in Franc Mežek, l'rr»ri]vk = Iz gorenjskega trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Anton Sau-nik, mehanična pletilnica v Skofji Loki; Mayer & Co., izdelovanje kleklanih čipk, zastorov, pokrival itd., Bled (osebno jam-čeči družabniki Emmerich Mayer star., trgovec na Bledu. Emmerich Mayer ml., trgovec v Ljubljani, EddaGabler roj.Mayer na Bledu); »Nikra« mehanična tkalnica v Kranju (lastnik J. Koljaš ml.); Josip Ko-ljaš & sinovi, tekstilna barvarna, Kranj; Avgust Klabus, trgovina z železnino, barvami in športnimi potrebščinami in gradbenim materialom na Jesenicah; A. Kasch-mann, nasl., trgovina z železnino v Skofji Loki, lastnica Marija Ferjan; Avgust Potočnik, trgovina z mešanim blagom, železnino, barvami, steklom in porcelanom, škofja Loka; Kavalša, izdelovanje igrač, J. Zaje & Co., Domžale (družabnika Ivan Podržaj, trgovec, in Ivan Zaje, mizar, oba iz Domžal). — Davčne olajšave za petrolejske družbe na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo, po kateri dobe petrolejske družbe, ki izsledujejo ali črpajo nafto, davčne olajšave in davčno prostost. Od novih naivrtanih sond in proizvodov teh sonl 15 let ni treba plačati davkov. Podjetja dobe za 15 let carinsko prostost za uvoz potrebnih strojev in Instrumentov. Samoupravni davki podjetij se maksimirajo na 20 odstotkov osnovnega davka. = Madžarski proračun. Za leto 1943 je madžarski finančni minister sestavil proračun, ki predvideva 4247 milijonov pengov izdatkov in 4047 milijona pengov dohodkov. Zadnji predvojni proračun je znašal 1334 milijonov pengov; medtem je seveda prišlo do priključitve Južne Slovaške, Karpatske Ukrajine, Severne Sedmo-graške ter Bačke in Baranje. = Obdelovalni načrt za Srbijo. vSrbska vlada je v zadnjih mesecih izdala številne ukrepe z namenom, da se v prihodnjem letu zagotovi obdelava vsakega koščka zemlje. Do 30. oktobra so morali kmetje prijaviti ozimne posevke, do 1. februarja pa bodo morali prijaviti predvidene pomladne posevke, če kmet prijave ne izvrši, se zemlja prepusti drugim osebam v obdelavo, ne da bi lastnik lahko zahteval odškodnino. Občine, ki imajo lastno zemljo, morajo po 5 ha zemlje prepustiti vsaki šoli. To zemljo bodo obdelovali učenci. Za vsak okraj je izdelan obdelovalni načrt za nekatere pridelke, ki predpisuje vsakemu kmetu določeno površino za setev. Kršitve obdelovalnega načrta se kaznujejo z denarno kaznijo in prisilnim delom. Obdelovalni načrt yedvideva med drugim, da bo znašala v letu 1942-43 s pše- Izpred vojnega sodišča Maksimalni cenik št. 8 V nedeljski številki smo na tem mestu navedli iz novega maksimalnega cenika št. 8, ki je veljaven od 2. t. m., nove maksimalne cene v trgovini na drobno. V naslednjem navajamo še nove maksimalne cene_ ki veljajo v trgovini na debelo: Cene na debelo so naslednje (vse franko skladišče prodajalca, vključno embalažo, izvzemši pri kisu, in vreče, brez trošarine): 1.) Testenine iz enotne moke 355 lir za stot; enotna pšenična moka 241.30 lire za stot (227.30), enotna koruzna moka 195 lir za stot; riž Splendor 272.75 lire za stot; fižol navadni 520 lir za stot (405), boljši 600 lir za stot (455). 2.) Jedilno olje (olivno) 1511.35 lire za stot; slanina osoljena 1567.25 lire za stot; mast 1473.65 lire za stot; surovo maslo 2650 lire za stot; marmelada v steklenih lončkih do 1 kg: I. vrste 1502 lire, II. vrste 1293 lire za stot; v posodicah iz lepenke do 1 kg, I. vrste 1310, II. vrste 1156 lir za stot; v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg, I. vrste 1210, II. vrste 1057 lir za stot, v posodicah iz lepenke od 1 do 5.5 kg, I. vrste 1103, II. vrste 948 lire za stot; v posodah iz lesa od 1 do 5.5 kg, I. vrste 1114, II. yrste 960 lir za stot; v čebričkih iz lesa od 6 do 25 kg, I. vrste 1032, II. vrste 875; trda marmelada v kosih po 50 g brutto 1152 lire za stot, Vojaško voj-o sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: 1. Bokalju Valentinu, sina Ivana in Marije Vrhovec, roj. 5. VI. 1923 v Gradcu pri Lrtiji) (ozemlje, zasedeno po Nemcih), mehaniku, bivajočemu v Ljubljani, Celovška 53, nahajajočemu se v zaporu in 2 No^k Mariji, hčeri neznanega očeta in Marije Novak, roj. v škocjanu (Ljubljanska pokrajina) 3. m. 1916, šivilji, stanujoči v SK. Hermes, nahajajoči se v zaporu. Obdolžena sta bila a) sodelovanja pri umoru (čl. 110, 577, št. 3. k. z., ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah 2. junija 1942 ob sodelovanju drugih oseb povzročila smrt fašista Žito Nicole; b) prevratne združbe in propagande (čl. 4. in 5. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker sta v istih okoliščinah v Ljubljani 9. vn. 1942 sodelovala pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in socialnega reda, vršeč propagando; c) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker sta v istih krajevnih in časovnih okoliščinah sodelovala pri oboroženem krdelu z nameni, označenimi v prejšnji točki; d) napada proti varnosti države (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942), ker sta z namenom, izvršiti napad proti varnosti države, v istih okoliščinah izvršila čine, ki so povzročili pustošenje, uničevanje in nered na anek-tiranem ozemlju; e) nedovoljene posesti orožja in municije (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1942). ker sta imela in nosila brez predpisanega dovoljenja merodajne oblasti orožje in munlcijo.' Novak Marija je obtožena razen tega: a) sleparstva, ker je v razdobju okoli meseca junija 1942 ponaredila svojo delavsko knjižico št. 00112/56, da bi se izognila preiskavam italijanske policije; b) krivega pričevanja (čl. 995 k. z.), ker je 21. VI. 1942 v Ljubljani ob aretaciji in kasneje pri zaslišanju navedla javnim uradnikom napačne osebne podatke, trdeč, da se piše Novak Jožefa pok. Franca, namesto Novak Marija neznanega očeta. Bokalj Valentin pa sokrivde pri atentatu na življenje pripadnikov policije (čl. 110, k. z. in čl. 7. Ducejeve naredbe dne 3. X. 1942), ker je v Ljubljani 9. julija 1942 okoli 9. ure izvršil napad v družbi z neko drugo osebo, ki je ostala neznana, na agenta javne varnosti Italijana Evgena Pollastrellija ter ga z nekoliko streli iz pištole apetovano težko ranila. Iz teh razlogov je sodišča Bokalja Valentina na temelju zakona spoznalo za krivega zločina soudeležbe pri umoru z ob-težilnimi okoliščinami prevratne združbe in oboroženega krdela, ter ga obsodilo na smrt ter na objavo sodbe v izvlečku v »Piccolu« v Triesteu in v »Jutru« v Ljubljani, oprostilo pa ga je krivde drugih zločinov zaradi nedostatkov dokazov. Sodišče je spoznalo na temelju zakona Novak Marijo za krivo prevratne združbe in oboroženega krdela ter jo je kot tako obsodilo v dosmrtno Ječo, na plačilo stroškov in na posledice s preklicem opravljanja javnih služb z zakonitim predpisom in na objavo sodbe v izvlečku na stroške stranke v »Piccolu« v Triestu in v »Jutru« v Ljubljani. Sodišče ni postopalo proti obtoženki glede ponarejanja in krivega pričevanja, ker sta zločina zaradi pomilostitve ugasnila. Obtoženka je bila oproščena obtožbe zaradi prevratne propagande zaradi pomanjkanja dokazov in zločinov napada proti varnosti države t^r zaradi nedovoljene posesti orožja, ker ni izvršila teh zločinov. Ljubljana, 26. oktobra 1942-xX. nlco posejana ponte 600400 ha. se bo morala izvršiti do konca novembra. Kmetijski minister je površino, na kateri je treba posejati s pšenico, razdelil po sr&-zih in občinah, ki so površino razdelili na posamezne kmetovalce. Vsak kmetovalec je dolžan posejati površino, ki mu je določena. = Velike spremembe T gospodarski strukturi Vzhodne Azije. Po japonski zasedbi vzhodnoazijskega prostora so v teku dalekosežne strukturne spremembe v proizvodnji teh dežel. Za anglosaške sUe pomeni zavzetje vzhodnoazijskega, prostora izgubo 90«/® svetovne proizvodnje surovega kavčuka in pretežnega dela svetovne proizvodnje kositra in drugih kovin. Proizvodnja Vzhodne Azije bo v bodoče služila predvsem Vzhodni Aziji sami. Prvotni načrt, po katerem naj bi se omejila proizvodnja kavčuka, je bil opuščen, ker je potrošnja Japonske same znatna in ker bo po vojni svetovna potrošnja znatno narasla. Omejena pa bo proizvodnja sladkorja zlasti na Javi, ki se bo v bodoče posvetila predvsem bombažnim kulturam. Vzhodna Azija je morala doslej uvažati iz Amerike znatne količine bombaža, ki pa se lahko v Vzhodni Aziji s pridom prideluje. Za bombažne kulture pridejo v po-štev tudi Iniokina, Siam. Filipini, Nizozemska Indija in Nova Gvineja. V Mandžuriji predvideva načrt znatno povečanja proizvodnje volne. Izkoriščanju rudnega bogastva posveča Japonska posebno pa-žnjo. Rudniki kositrove rude zjopet obratujejo, prav tako rudniki bakra ln železne rude. Povečana bo proizvodnja boksita. Vsi ti ukrepi bo i o znatno spremenili celotno sliko svetovne proizvodnje najvažnejših surovin. Ne bo prvikrat v zgodovini proizvodnje surovin, da se težišče proizvodnje prenese iz enega dela v drug del sveta. Tako je na primer kava prispela šele v 19. stoletju iz Arabije v Brazilijo in v ostalo Južno Ameriko. Kavčukovo drevo pa se je iz Brazilije preselilo v ekvatorialno področje jugovzhodne Azije. Tobak je Imel prvotno svojo domovino v Ameriki in je od tod prišel v Evropo in v Nizozemsko Indijo. Po sili razmer se slične strukturne spremembe pripravljajo tueli v Južni Ameriki. Južna Amerika se zopet poaveča pridobivanju kavčuka in bombaža namesto proizvodnje kave, ki se težko proda. EL HiliH (ZDRAVNIK) Tak je naslov romana, ki bo v prvi polovici novembra izšel kot druga knjiga v zbirki »Dobra knjiga«. Roman bo obsegal okrog 300 strani in spada med najnovejša in najboljša dela slovitega švicarsko-nem-škega pisatelja J. Knittla, katerega pozna po nekaterih prevodih že tudi naša čitajoča publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že prešel v svetovno zgodovino. Naročite se na romane DK! Če si hočete zagotoviti to odlično Knit-tlovo delo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, če še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le še, dokler je na razpolago še kr-.j izvodov prve knjige, Mire Pucove izvirne,,. > orrtana »Tiha voda«. Psgcji za naročSo Naročilo velja za eno četrtletje, torej sedaj za mesece oktober, november in december. Vsak mesec izide en roman. Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša Z3 one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slov. naroda«, 8 ali 18 lir, za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo. Naročila sprejemajo uprava in inkasanti naših listov. h Srbije Nemška stanovska društva v Srbiji. S posebnim dekretom srbske vlade je bilo dovoljeno ustanavljanje nemških stanovskih društev v Srbiji, katerih člani lahko postanejo samo pripadniki nemške narodnostne skupine. Prav tako kakor srbska stanovska društva imajo tudi nemška pravice juridičnih oseb in lahko zbirajo sredstva za svoje poslovanje. Organizacija in delovne naloge novih društev bodo urejene s posebnim pravilnikom Radio Ljubljana TOREK, 3. NOVEMBRA 1942-X 1 7.30: Slovensika glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v stlovenšcmi. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Pot minut gospoda X. 1315: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sii v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, voda elirigent D. M. Šijanec. Simfonična glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester vodli dirigent Petraitta 14.15: Poročala v slovenščini 17.15: Koncert kvarteta EiAR. 19.30: Poročala v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov #v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmii. 20.45: Četrt ure za tvrdko Viritas. 21.00: Narodne pesmi, vodi dirigent Zeme. 21.30: Glasbo Franka Alfa-na izvajata sopranistka Paola Delila Torre in čelist Benedetto Mazzacurati. 22.15: A. Nicotena: Pogovor s Slovenci. 22-25: Koncert šramla Ljubljana. 22.45: Poročila r italijanščini. »JUTRO« St. 252 3 ftrti, 8L A iMMDCt Tiho in dostojno smo počastili pokojne Ljubljana, 2. novembra Tudi letos je Ljubljana na praznik Vseh svetnikov počastila svoje pokojnike z vso prisrčno pobožnostjo. Jutranji naliv je v teku dopoldneva popustil, vendar so se manjši nalivi ponavljali še v prve popoldanske ure. A nato je posijalo sonce, ki je omogočilo, da so trume poromale k Sv. Križu, priravnale obilni cvetni kras, prižgale svečke in pomolile za pokoj svojih dragih. Sprahod med grobovi pri Sv. Križu jc nudil res nekatere krasne prizore. Res da ni na vsakem grobu gorela svečka, ker so se nekateri zanašali, da jih bodo lahko kupili na stojnicah pri Sv križu, toda tam so bile že zgodaj popoldne razprodane. A cvetja ni manjkalo na nobenem grobu. Po- V spomin inž. Iga Pehar jas Včeraj popoldne je iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah poromal v svoj ozki večni dom pri Sv. Križu vseuč. prof. inž. Ivo Pebani. V ponedeljskem »Jutru« smo opisali njegovo življenje in delo, v naslednjem pa objavljamo še spominski prispevek iz kroga njegovih ožjih prijateljev in sodelavcev. Rudarskemu oddelku naše univerze je smrt v zadnjem letu iztrgala že drugo strokovno moč — po smrti nepozabnega znanstvenika V. Nikitina obžalujemo to pot nenadno smrt zvestega in iskrenega sodelavca rudarskega inženirja in rednega j profesorja Iga Pehanija. Na naši univerzi je začel sodelovati že L 1921. kot predavatelj rudarskega prava na tehniški im juridični fakulteti. To svoje delo je opravlja.! pOleg redne službe pri rudarski nadzorni oblasti, kjer ie bili močno zanosil en. Leta 1929 pa je bil poklican, da vs« svoja izkustva, ki si jih je pridobili po rudnikih in premogovni;kih in v diržavni nadzorni službi, posveti za vzgojo rudarskih inženirjev kot profesor tehničnega rudarstva. Z vso vnemo se je vpregel v to za državo in narod važno vzgojno delo, vendar ni nikdar pretrgal s praktičnim delom. Kot sad svojega znanstvenega deila je objavil vrsto strokovnih člankov: »Kontrola zračenja v rudnikih«. »Rudarsko gospodarstvo k\ naša zakonodaja«, »Nase rudarsko pravo«, »Pripombe k načrtu rudarskega zakona«. Zaradi svojega ugleda je bij povabljen kot sodelavec od vrhovne rudarske oblasti, da prouči vzroke velike rudniške katastrofe leta 1934. v Kafcnju. Rezultate te preiskave je objavil tudi v posebni razpravi rudarski Javnosti. Zaradi izrednega zanimanja za napredek •voje stroke in celega rudarskega oddelka, ki mil je bil tako pri srcu, sio ga tovariši izvolili tudi za predstojnika oddelka. V tem svojstvu je zastavil vse sile za izgraditev nove stavbe za rudarski oddelek. Z neverjetno žiilavostjo in požrtvovalnostjo se je te naloge lotili in v tem že dosegel vidne uspehe. Pripravili je vso opremo, da bi v novih prostorih razvil delovanje svojega instituta za tehnično rudarstvo. Razvoj njegovega instituta in zgradba rudarskega oddelka bosta trajen pomnik njegovih zasnov in dela. Svojim dijakom je bil resen in vesten vzgojitelj. Vsi ga bodo ohranili v blagem spominu. Rajnki se je rodlil 1. 1886. v Topuskem, študirali je pravo na univerzi na Dunaju in rudarsko visoko šolo v Leobnu, kjer si je pridobil inženirsko diplomo V prejšnji vojni je biil dve leti na fronti, bi.1 ranjen in nato vodil več rudnikov pod vojaško upravo. Ob koncu vojne je bili krajši čas v privatni službi, medtem v Hrastniku, in 1. 1920. je vstopil! v državno služba Zapustil nas je še poln energije in volje do dela. Daleč od svojih je zvedel o smrti ljubljene žene. Napori in težki udarci usode so ga. hudo prizadeli. Vse svoje življenje je vestno delal. Hvalla mu in trajen spomin. Naj počiva v miru! Naročite se na romane Dobre knjige! nikom Vseh svetih odšel za svojo ljubljeno ženo. Pokojni vseučiliški profesor inž. Igo Pehani je počival v težki črni krsti, ki so jo krasili lepi venci, poklonjeni od svojcev in sorodnikov. Z ljubljanske univerze Je pokojniku v čast plapolala črna zastava. Splošno je znano, kako visokega pomena je čaščenje pokojnih v Italiji in kako se odlikujejo posamezna pokopališča s krasnimi nagrobniki. Videti je bilo, da vzbuja tudi ljubljansko pokopališče z Žalami vred polno občudovanje. Tudi Navje, počivališče naših zaslužnih mož, je bilo kakor vsako leto v obilnem cvetnem krasu in v žaru svečk. Prav tako so bila dostojno okrašena ostala ljubljanska pokopališča: Na Viču, v Dravljah in pri Božjem grobu v štepanja vasi. Tudi tod je bilo polno ljudi. Skupna zadušnica za vse pokojne pa je bila danes, na dan Vernih duš v frančiškanski cerkvi. Zbralo se je mnogo vernikov. Marsikdo je v teku dneva vnovič poromal k Sv. Križu, še zlasti pa se je popoldne zbrala gosta množica k pogrebu vseuč. prof. inž. Pehanija. Ozračje se kljub ponovnim nalivom še nI ohladilo in ker ni slane, se grobovi in vrtovi nadalje kitijo s cvetjem. Po nedeljski jutranji temperaturi 8.6" C je popoldne doseglo živo srebro ob toplem vremenu 17.9° C; noč je bila mlačna in v ponedeljskem jutru je živo srebro zabeležilo 8.2° C. Baro-sili tudi na Žalah, ki jih vselej radi obišče- j meter, ki je v noči od sobote na nedeljo jo, nakar jih pot povede v ta del Ljubljane, i naglo padal, se je v pretekli noči spet dvig-Tokrat so v kapelici Sv. Nikolaja kropili i nil in nam napovedovalec vremena v Zve-uglednega pokojnika, ki je tik pred praz- ! zdi prerokuje še nadalje lepo vreme. samezni grobovi so bili kar zasuti s cvetjem in zelenjem, nabranim največ na domačem vrtu. Posebno učinkoviti pa so bili na mnogih grobovih šopki dragocenih, bohotnih krizantem. Drugod so pričah o vroči ljubezni do pokojnika krvavo rdeči nageljni. Kdor nima pokojnika pri Sv. grižu, se je oddolžil spominu svojih pokojnih, ki počivajo v domačem kraju ali bogve kje na tujem, s tem, da je prižgal svečko v kapelici Sv. Križa. Tu je letos tudi duhovščina opravila zadušne molitve. Pri železnem križu sredi starega pokopališča je prav tako utripalo popoldne vedno več svečk. Ko se je zmračilo in so se množice v dolgi procesiji vračale v mesto, je pokopališče nudilo edinstveno sliko, še zlasti veličasten je bi! zvečer pogled na Žale, ki so bile tudi letos vse razsvetljene in so žarele v mrak kakor pravljičen grad. Tož-no opominjajoče se je v večer oglašala pesem zvonov. Od zapada so se zvečer nad Ljubljano spet zgrnili gost) črni oblaki in ie začelo polagoma spet deževati. Kljub temu so šele poslednji tramvaji odpeljali v Ljubljano zadnje častilce. Kar se prometa tiče, je treba reči, da je bil popolnoma v redu. Tramvaji so bili vsi dobro zasedeni; maloželezniška uprava je postavila v službo zadostno število rednih in priklopnih voz. Mnogi obiskovalci Sv. Križa so se zgla- V sns Ljubljana, 2. novembra. Prehod v redni zimski čas se je izvršili v Ljub7jani brez vsakršnih pretresljajev. Nekateri so uredili ure že v nedeljo zvečer, drugi pa so si prihranili to majhno naslado za ponedelj3ko jutro, ko so se zbudili ob osmih pa so lahko potisnili kazalca za celo uro Dazaj in hitro §e malce zadremali. Seveda pa je bil ta dobiček le enkraten, kajti dobro in vsem koristno bo, če pri vstajanju in delu ostanemo pri starem, kakor smo se tega ravno lepo navadili. Na prvi pogled je prehod od poletnega k zimskemu času docela preprost. In vendar izhaja iz tega cela vrsta problemov, ki so važni ne samo teoretično, temveč tudi praktično. Zaradi tega mora ta ura biti natančno označena, da bomo vedeli, kaj se je zgodilo v tretji jutranji url po poletnem času in kaj v drugi tretji jutranji uri po normalnem času. Strokovnjaki, ki se s tem bavijo, označujejo ti dve uri takole: »2 A 1 minuta do 2 A 59 minut« in »2 B 1 minuta do 2 B 59 minut«. Ta oznaka je n. pr. lahko pravno pomembna, kadar je treba določiti uro rojstva ali smrti. Marsikateri novi državljan, ki je to noč in to uro prišel na svet, bo imel vpisano morda takole: »Rodil se je 2 A 30 minut«. Tako bo lahko vedel vse svoje življenje, da se je rodil tisto noč, ko smo poletni čas spet zamenjali z zimskim časom, j še večjega pomena je ta časovni premik za tiste, ki so ponoči zaposleni. Delovne, čas jim je bil podaljšan za celo uro. Za to prejmejo plačilo. Ob ponovni uvedbi poletnega časa pa bodo zato prikrajšani za eno uro zaslužka. In kako je z evropskim železniškim prometom. Termin za ponovno uvedbo srednjeevropskega časa je bil tako izbran, da sovpada z uvedbo novega voznega reda, v katerem je bil normalni čas že upoštevan. Da pa so vlaki, ki so dne 1. novembra krenili na pot še po poletnem času, zašli v normalni čas in da so predvsem dosegli priključke, so morali to noč nekje počivati celo uro in počakati, da je prišel njihov pravi čas. Ker so vse evropske države ravnale enako, kakor je ukrenila nemška železniška uprava, je promet potekal brez motnje. 2e iz teh praktičnih ukrepov sprevidi-mo, da čas ni tako lahkotna reč kakor si misli ta ali oni. Cas je različen v raznih krajih. Svojčas so v Nemčiji morali potniki na vsakem kolodvoru uravnavati svoje ure. To je bila doba, ko se je upošteval čas posameznih krajev. Zmeda je bila velika in je postajala še večja, čim bolj je rasel promet. V 80 letih preteklega stoletja so zatorej bili po Evropi prisiljeni, da razni otri jo enotni čas. Leta 1883. je bilo v Washiirgtonu sklicano zasedanje, na katerem je bila Evropa razdeljena v tri časovna področja, v srednjeevropsko, v zapadno-in v vzhodnoevropsko. Srednja dolžinska stopnja vsake cone je časovni poldnevnik (meridijan), to" se pravi, kadar gre čezenj sonce, je poldne in ta časovna določba velja za vse območje ne glede na krajevni čas. časovni meridijan za srednjeevropski čas je 15. dolžinska stopnja vzhodno od Greemvicha. Vzemimo naslednji primer: mesto Gorlice leži na tej širinski stopnji, Dunaj leži nekaj več kakor stopinjo bolj vzhodno, to se pravi Sonce doseže svoje najvišje stanje na Dunaju za kakih 5 mi- Vzhodna fronta: Sovjetski protiletalski topovi na motornih vozilih, ki jih je napol uničila Italijanska aviacija nut prej in je torej na Dunaju poldne 5 minut prej kakor na 15. Širinski stopnji. Kljub temu zvoni na Dunaju poldne šele takrat, ko je Sonce prešlo 15. širinsko stopnjo. To je le majčken krajevni problem časa, a kakršnimi se bavi znanost. Kadar gre za ure in dneve in kadar se d~e_ vi kopičijo v tedne, mesece m leta, tedaj pa nastanejo zapletki, ki za našo zemeljsko oblo še daleč niso enotno rešeni. Pomislimo samo na raznolikost koledarjev in na to, da ima tudi mesec pri razporeditvi časa svojo vlogo. Kakor koli: vprašanje prehoda od poletnega v normalni čas je rešeno. Naravnali smo ure in čas bo v redu potekal dalje do 29. marca 1943, ko bo cb 2 zjutraj spet nastopil poletni čas. Kako uporabimo mehke zeljnate glava Ko meščani sedaj spravljajo pridelke s svojih njivic in vrtov, z obžalovanjem ogledujejo zelje in ohrovt. Res, če bi vse sadike naredile glave, bi bilo pridelka dovolj, tako pa ga bo šlo več ko polovica v izgubo. Mnoge glave so namreč ostale mehke in zelene. Kaj z njimi? Za kisanje so nepripravne, ker jih ne moremo naribati, obdržale se pa surove tudi ne bodo. Neuporabno pa tako zelje ni, nasprotno, spravimo ga lahko tako, da nam bo pozimi služilo kot okusna prikuha. Vrednost pa bo toliko večja, ker bomo dobili polnovredno hrano iz pridelka, ki smo ga smatrali za odpadek. v Priprava je poceni, porabimo .lahko vse zelene in mehke zeljnate in ohrovtove glave ter vse posamezne poganjke že v poletju porezanih glav. Glave porežemo na kratko ter odstranimo vse slabe liste. Vržemo jih v lonec s kipečo vodo, kjer jih pustimo tako dolgo, da voda ponovno zavre. Nato jih hitro poberemo iz lonca in jih damo na rešeto, da se dobro otečejo. Medtem pripravimo posodo, v katero bomo zelje vložili. Primerna je vsaka posoda, najboljši so pač škafi oz. sodčki. Dno posode obložimo z listi skisanega zelja in vlagamo prekuhano ter dobro odtečeno zelje v plasteh vanjo. Plast zelja potresemo s kumino in soljo ter dodamo nekaj jabolčnih rezin. Nanjo pride nova plast zelja, ki jo zopet enako potresemo itd., dokler nI posoda polna. Glave moramo vlagati na trdo. Vrhnjo plast prekrijemo z listi, nanje damo prtič ali otiračo iz grobega platna, preko vsega pokrov lz deščic; vse skupaj obtežimo s kamni. Kisati pustimo zelje nekaj tednov, prav tako, kot če pripravljamo navadno kislo zelje, le da moramo Imeti to zelje za časa kisanja v nekoliko toplejšem prostoru (cca 18° C). Ko se zelje skisa, odstranimo kamne, pokrov in prtič ter vse skupaj dobro umijemo. Prav tako umijemo tudi rob posode. Ko to opravimo, pokrijemo vse kot je bilo. Zelje potem hranimo v zračnem in hladnem prostoru, vendar temperatura ne sme pasti tako globoko, da bi zelje lahko zmrznilo. Uporabljamo ga za kuho kot običajno kislo zelje, ali pa ga narezanega s čebulo in oljem jemo kot solata Živahna kupčija z jabolki na Dolenjskem V sadjereji Ljubljanske pokrajine je novomeški okraj na najvidnejšem mestu in posebno njegove vinorodne lege so naravnost idealne tudi za sadjerejo. Poleg živinoreje, gozdarstva in vinogradništva je donašala dolenjskim kmetovalcem lepe ln redne dohodke sadjereja, ki se je posebno v povojni dobi pričela močno širiti po novomeškem okraju. Sadjarstvo pa nikjer ni tvorilo edine in glavne gospodarske pano-ne našega kmeta, zato mu je dolenjski kmet posvečal le majhno pažnjo. O negi drevja in o njegovem gnojenju, škropljenju in čiščenju je bilo na Dolenjskem do pred kratkim le malo znanega. Po zadnjih statistikah je od poldrugega milijona sadnih dreves v pokrajini v novomeškem okraju 539.133 ali dobra tretjina. Od tega števila je zopet dobra tretjina nerodnih, ker so bila zasajena komaj v zadnjih letih, kar dokazuje velik napredek sadjereje v okraju in obeta za bližnjo bodočnost še večjo poživitev sadjarstva. Da-leko najmočneje pa so v okraju zastopane jablane, vendar njih kvaliteta še ni vedno in povsod zadovoljiva ln ustrežljiva. Trenutno je od 280.000 jablan v pokrajini 130.259 v okraju. Posebno razveseljivo je, da sadijo dolenjski sadjerejci sedaj le žlahtnejše sorte ln prinašajo od leta do leta na tpg lepše sadje. Letos so jablane izredno dobro obrodile in je sedaj kupčija z jabolki na višku, saj predstavlja danes jabolko pravi narodni sad. Vsaka družina se skuša z njimi preskrbeti čez zimo. Cena jabolkom pa je letos za producente tudi izredno ugodna, zaradi česar dolenjski kmet še toliko raje proda svoje sadje. Pri nakupovanju in izvozu jabolk je najbolj delavno novomeško skladišče ljubljanske Kmetijske družbe, ki sedaj kar na veliko zalaga Ljubljano z jabolki. Kmetijska družba izvaža lepo blag®, ki se bo dolgo držalo tudi preko zime in to največ: dolenjske voščenke, kanadke, bobovce, zlate parmene, mošanegarje in druge žlahtne vrste. Največ sadja nakupuje Kmetijska družba v šmarjeti, škocijanu, št. Jerneju, Mirni peči, neposredni novomeški okolici, kjer je sadje posebno v tipičnih vinorod- nih legah kaj dobro obrodilo. Doslej je Kmetijska družba odposlala v Ljubljano že deset vagonov jabolk, s čimer je seveda zelo ustregla Ljubljančanom. Poleg Kmetijske družbe pa sta tudi Gospodarska zveza ln Prostovoljna milica izvozili manjše količine jabolk v Ljubljano. Nakupovanje in izvoz jabolk se še vedno nadaljuje. Dolenjski kmet rad proda svoj« sadje, saj predstavlja danes ta izkupiček njegove skoraj edine dohodke. Z velikimi nakupi in prodajo sadja pa Kmetijska družba na eni strani pomaga našim kmetom, na drugi strani pa omogoča tudi nižjim slojem preskrbo s tem dragocenim sadežem, ki je danes zaželen v vsaki meščanski hiši. Narodno gledališča DRAMA Torek, 3. novembra: zaprto Sreda, 4. novembra: ob 16.: Hamlet. Red B četrtek, 5. novembra: ob 16.: šestero oseb išče avtorja. Red A Prihodnja dramska premiera bo drama Henrika Ibsna: »Gradbenik Solncs«. Delo spada v dobo, ko je ustvarjal dramatik dela s simbolističnimi potezami. Igra je drama starajočega se gradbenika, močnega človeka, ki stoji na vrhuncu svojih uspehov; pridobil si jih je s svojo brezobzirnostjo nasproti drugim. Simbol mladosti in poosebljena mladost, Hilda. prida izterjat obljubljeni »grad«. Konflikt starajočega se moža, ki se zave storjenih življenjskih napak in hoče zaživeti svojo drugo bolj pošteno mladost, vodi do končnega obračuna. Drama je več ko subjektivna zgodba, v njej so zajeti kompleksi ljudi, njen značaj je občečloveški. Igro bo zrežirala Marija Vera. OPERA Torek, 3. novembra: ob 16.: Gasparone. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sreda, 4. novembra: ob 16.: Traviata. Red Sreda Četrtek, 5. novembra: ob 16.: Don Pssqua-le. Red četrtek K. Millocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlo-var, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan. Sindulfo, sin — Rus, Erminio — Sladoljev, Benozzo, krčmar — M. Sancin, Sora, spletjčna — Barbičeva, Massaccio, tihi tepec — B. Sancin. Luig; —• Pianecki, Tonio — Marenk, častnik — Jel-nikar, sluga — Simončič. Dirigent: B. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golo-vin, inscenator: ing. E. Franz. Solo plešejo! Bravničarjeva. Japljeva, Kiirbos in Poga-čar. » DOBER ODGOVOR — Včeraj sem vam dal liro, danes ste pa že zopet tu! — se zadere gospod na berača. — Eh, kaj hočemo, najel sem avto in se odpeljal na večerjo, potem sem pa zavil še v kino in bilo je po denarju, ki ste mi ga dali vbogajme. KULTURNI PREGLED Krst domače komorne skladbe Iz razgovora s skladateljem in pianistom M. Lipovškom Današnji komorni koncert v Veliki fil-harmonični dvorani je ena tistih prireditev, ki jih z zavzetim veseljem pričakuje vsak resničen ljubitelj glasbe. Trio sam kot združenje in vsak izmed njegovih članov daje s svojimi kvalitetami jamstvo, da bo izvedba skrbno izbranega programa na ti- sti višini, ki si jo je že pridobila slovenska komorna glasba po svojih odličnih re-prezentantih. In ta višina je taka, da smemo biti prav zadovoljni ne le v relativnem smislu, marveč tudi z mednarodnega kva- litetnega stališča. Koncertu ljubljanskega komornega tria bo dala poseben značaj nova skladba našega uglednega skladatelja in glasbenega kritika, docenta Glasbene akademije Marijana Lipovška. Njegova Sonata za violino in klavir se bo izvajala prvič na tem koncertu in skladatelj bo v nji, kakor tudi v ostalih točkah programa igral pianistični del. Tako lahko naša kulturna kronika ob tej priliki posebej poudari glasbeno dejal-nost tega visoko kulturnega razgledanega in tvorno pomembnega produktivnega in reproduktivnega umetnika ter kritičnega kronista slovenskega glasbenega življenja. • V zvezi z izvajanjem Sonate za violino in klavir smo naprosili skladatelja in pianista Lipovška, da nam pove kaj o svoji novi skladbi. — Moj odnos do ustvarjanja, — je dejal na urednikovo vprašanje — temelji v čim močnejšem čustvenem svetu, ki ga pa mora urejevati znanje oziroma umsko delo sploh. Le tako dobimo idealno razmerje med vsebino in obliko, ki ga občudujemo v vseh mojstrovinah. Kar se tiče smeri, oziroma sloga", se mi zdi, da sta narekovana z doživetjem samim. Lahko se sicer držimo nekih smernic ali razumskih navodil, glavni značaj skladb pa bo vendarle odvisen od doživetja. Tako je n. pr. moja Sonata izraz notranje borbe med temo in svetlobo in. prikazuje, kakor je bilo že povedano, hrepenenje po svobodnem razmahu v umetniškem svetu. — Glede sestave se ne drži tako zvane moderne atematike in atonalnosti, temveč je nasprotno strogo tematično grajena v sicer novih, toda ne brezobzirnih akordičnih zvokih. Znatno je uporabljen tudi kontra-punkt ln vsi elementi glasbenega izražanja skušajo biti kolikor mogoče uravnovešeni. Prvi in zadnji stavek sta v jasni so-natni obliki, srednji stavek pa je pesemske oblike .Sonata je zlasti v prvih dveh stavkih zelo spevna, v zadnjem stavku pa je izražene mnogo ritmične energije. Delo je prva celotna slovenska sonata za violino in klavir. O pomenu tria in komorne glasbe sploh je dejal docent Lipovšek: — Na zadnjih komornih koncertih se po obisku vidi, da si občinstvo vedno bolj želi komorne umetnosti, Id Je glede na občutljivost interpretacije in z ozlrom na vzgojo Doc. Marijan Lipovšek v poglobljenem smislu najvažnejša glasbena panoga. Naš komorni trio je imel svoj prvi koncert v tej sestavi meseca maja lanske sezone in je vzbudil splošno priznanje, kar se tiče izenačenosti tona, tehnike, precizne priprave in čiste igre. Ostali program tega koncerta je docent Lipovšek označil takole: — Na sporedu so poleg moje Sonate nekatera najodličnejša dela komorne literature sploh. Na prvem mestu je italijanski klasik Pugnani s »Sonato a tre«. Delo je spisano v C-duru s preprosto, neproblematično, vendar zelo prisrčno glasbo. Sledi mu Mozartov Trio v C-duru, ki Iz- raža razen duhovitosti v obeh krajnih stavkih novo klasično spevnost v andantu. Ob koncu bo izvajan Smetanov Trlo v g-molu, ki je poleg Dvofškovega trla »Dum-ky« in Novakovega »Quasi una ballata« najmočnejše delo slovanske komorne literature. Skladba je izrazito tragična, saj je Izliv skladateljeve boli ob smrti njegovega otroka. Ta tragični dih veje skozi vso skladbo, vendar se zableste tu in tam svetlejši akordi, ki izražajo upanje ali spomin na radostnejši svet, O notranjem delu Ljubljanskega komornega tria nam je dejal njegov pianistični deležnik, da pripravlja za pomlad koncert slovenske komorne glasbe. — Trio meni, da se temu naša repro-duktivna združenja še vse premalo posvečajo. Našo glasbeno raven bomo dvignili pač z naporom vseh svojih sil, ozirajoč se predvsem na domačo produkcijo. * Violinist Albert Dermelj, čelist Ce-nek šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek — tri imena, tri glasbene osebnosti, združene v notranje strnjeni repro-duktivni korpus, vnašajo s svojim smotrnim prizadevanjem po poglobitvi domače komorno-glasbene kulture uvaževanje vredne deleže k splošni glasbeni povzdigi našega mesta. Njihov koncert pomeni nedvomno novo afirmacijo teh plemenitih teženj po popolnosti in višini. Slike Maksima Prvi vtis, ki ga zadobimo pred Sedejavi-mi razstavljenimi deli v izložbenem oknu A. Kosa v prehedu nebotičnika, je nenavadno ugoden. Ne da bi se v prvem hipu že zavedali vzroka, čutimo, da je nekaj prijetnega, toplega in vabljivega pred nami, stvar, ki na« od nekod neopaženo in iz- nenada objame. Naravnost povedano, teh 8 slik tvori že v svoji celoti in zaključeni sestavi enotno učinkovito podobo, kakor da bi bilo razstavljeno eno samo pisano platno, polno barvastih vzorcev in spretno porazdeljeno v ijjsameznostih. Cslotni učinek skupine je nehote v pozitivnem smislu dekorativen, . toliko živ in zajemljiv, da aranžmaja kot takega niti nimam v mislih, pač pa opažanje, da je najti v Sedejevih slikah samih že v obliki in načinu njegovega barvnega izražanja pravo razlago take zunanje povezanosti. Občutek omenjene skladnosti, ki jo opa/-ža gledalec še preje, preden pristopa k po_ edinim kompozicijam, torej ni slučajen, temveč docela skladen s posebnostmi Sede-jevega občutenja slikarske in umetniške forme. Kako je torej z njegovo umetnostjo? V mlajši moderni zadnjih let sta se pri nas uveljavila dva izrazitejša stilna kroga; prvi je Izšel bolj ali manj neposredno iz impresionizma in je dosegel svojo moč v kraji-narstvu (Pavlovec), drugi pa iz preobliku-jočih dekorativnih teženj in iz raznovrstnih Idealističnih smeri, ki jim je najvišji cflj vsebinski ali fantazijski izraz figuralnega življenja. Poleg Mihe Maleša je tudi Sedej eden najbolj tipičnih predstavnikov te poslednje slikarske skupine, ki je v grafičnem področju nenavadno plodovlta, v slikarstvu pa teži za kompozicionaJnlmi poudarki linearnega ritma in absolutna barvitosti. Naravno je, da se na tej osnovi razvija tudi monumentalno ln široko zajeto dekoracijsko slikarstvo, posebno veselje do stenskega slikarstva, do obsežnih ploskev arhitektonskih prostorov in do velikega »reprezentativnega« formata. (Primerjaj n. pr. Sedejeve stenske slikarije »Zlatoroga« in" »Lova na polhe« v hiši g. č.). Tem bolj zanimive so tokrat slikar-jeve kompozicije v manjšem formatu, po* »JUTRO« št. 252 VonAE, 1 XL 1M2-XXX LBLR Kronika * Fašistična revolucija v nemškem zvoč-neni tilniku. Ob priliki 20. obletnice Pohoda na Rim predvajajo v Nemčiji zvočni tednik z vrsto dokumentarnih slik iz 20-letnega obdobja italijanskega življenja Film prikazuje prizore s Pohoda na Rim, nakar predstavlja Mussolimja ob priliki njegovih velikih govorov na obiskih \ Lit-torirjj in na izsušenih Pontinskih močvirjih, pri otvoritvi del za novo oblikovanje Rima in ob slavnostn:h žetvenih praznikih. Nadalje so uvrščeni prizori raznih svečanosti v berlinskem fašiju. Slodijo prizori o strahovitih bitkah od hiše do hiše v Stalir gradu ter c letalskih borbah v Afriki. * Švicarski znanstvenik v Budimpešti. Na povabilo madžarske znanstvene družbe Parthenon je prispel v Budimpešto na obisk prof. Georges Neautis, redni profesor klasične filologije na univerzi v Neu Cha-telu. Prof. Neautis je v svoji stroki znana veličina: že trikrat odlikovani član francoske Akademije, častni doktor atenske uni verze in član nemškega arheološkega instituta. Napisal je znanstvena dela. ki prikazujejo antiko čisto drugače kakor romantične struje 19. stoletja. Vsekakor je prof. Neautis med najodličnejšimi sodobn mi poznavalci helenske kulture. V Budimpešti je po francosko predaval o poslanstvu antične Helade za moderni svet. poslušalo ga je izbrano občinstvo. med katerim so bili člani švicarskega in francoskega poslaništva. Predavatelj je bil deležen toplega počašče- nja. „ . * Vpisovanje v Višji trgovski tečaj in Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, • se vrši naknadno še do 10. novembra. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust Izrednim slušateljem(-icam) je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu. * Stenogr^fski posebni tečaji — dnevni in večerni — se prično dne 6. novembra. Začetni in nadaljevalni oddelek, brzopisne vaje po diktatu. Specialni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka, posebni oddelek za dijake-inje. — Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. — Novi prospekti s slikami in informacije na razpolago pri ravnateljstvo: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. * Pospeševanje ribištva v Nemčiji. Nem ški prehranjevalni zavod hoče čim bolj pospeševati ribogojstvo. Zlasti podonavske in alpske pokrajine imajo izvrstno vodovje, odkoder bo država lahko črpala obilje rib Donava je znana po mnogih ribah, prav tako njeni pritoki. Posebno sloveči so krapi in ščuke. Nedavno noč je bilo položenih v Donavo 20.000 malih krapov v teži 2500 kg. Mladi naraščaj je bil preživel dve poletji [n upajo, da se bo dobro obdržal, kar se že zna umikati zasledovanju od strani ščuk. V nadaljnjih dveh ali treh poletjih pa bodo mladi krapi že dorasli. Nadalje skušajo v Donavi in njenih pritokih čim bolj zaplo-dit; jegulje in je nedavno prispelo iz Hamburga 60 zabojev mladih jegulj v teži 30 stotov. Seveda mlade jegulje niso bile na lovljene v Severnem morju, marveč na francoski obali. Kakor znano drstijo jegulje globoko v morju in zato romajo pogostokrat stotine kilometrov daleč po rekah v slano vodo. V Donavi in njenih pritokih so jegulje seveda že dolgo doma, toda da bo korist čim večja, jih je treba še bolj pomnožiti. Mladi zarod bo potem romal po reki in šele ko bo spolno zrel. bo potoval proti morju. * Leseno kolo. V zadnjem času 3i razni ljubitelji kolesarstva prizadevajo izdelati lesena kolesa. Najdalje je v tem pogledu šel Riccardo Fumagalli iz Vittuona. Mož je sestavil kelo, ki je skoraj v celoti iz lesa. Lesen je tudi zvonec ... Kljub temu pa je kolo zelo odporno in prav elegantne oblike. * Igra narave. Na nekem polju blizu Brindisi. a je zrasla zeljnata glava, ki tehta celih 13 kilogramov, v Piemontu pa hruška, ki je velika kakor telefonski aparat in "tehta 1.370 kilograma. Nenavadna sadovi sta vzbudila splošno zanimanje. * »Osvobojena Bebarabija«. Pod gornjim naslovom bodo v bližnjih dneh odprli v Ki-šinjevu, glavnem mestu pokrajine, razstavo. ki jo prireja rumunska državna uprava v spomin na zopetno priključitev dežele Rumuniji. * Zaslužena kazen. Čudna reč. da se nekateri pustolovci tako radi izdajajo za novinarje ali umetnike. 2e nekoč smo zapisali v »Jutru«, da bi bila najboljša kazen za vsakega takega človeka, če bi moral nekaj časa v resnici opravljati kakšno prav trdo službo v kateremkoli uredništvu. Iz Budimpešte poročajo, da se je moral pred sodiščem zagovarjati bivši zasebni uradnik Andrej Nikolaj Goldberger. S ponarejeno novinarsko legitimacijo je oškodoval več ljudi. Sodišče ga je obsodilo na dve leti jeee. * Večerni trgovski tečaj — v sred'šču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — se vrši do nadaljnjega v zgodnj h popoldanskih urah, še predno, prične poslovanje vuradih in trgovinah. Pouk -z vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Vpisovanje za šol. leto 1942-43 bo zaključeno dne 5. t. m. Poslujemo dnevno do 19 ure. IZ LJUBLJANA u— Nocojšnji koncert Ljubljanskega komornega tria bo nudil vsem poslušalcem resnični umetniški užitek. To nam jamči Po eni strani skrbno izbrani spored, ki nam prinaša dela štirih glasbenih literatur -n dob, kakor tudi na drugi strani umetniški sloves, ki si ga je v polni meri pridobil naš komorni trio, ki ga tvorijo gg.: Dermelj, Sedlbauer in Lipovšek. Spored je naslednji: Pugnani: Sonata za trio; Mozart: Trio v C-duru; Lipovšek Sonata za violino in klavir; Smetana Trio, opus 15 v g-molu. Začetek koncerta bo točno ob 18. uri in občinstvo prosimo, da pred napovedanim časom zasede svoja mesta v koncertni dvorani. Konec bo pred pol 8. uro zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Spremembe gledališkega repertoarja in zasedb. Kot četrta najavljena premiera letošnje sezone bi morala biti izvajana Massenetova »Thais« s Heybalovo v naslovni partiji. Ker se je morala ta pevka pred 14 dnevi podvreči operaciji na slepiču je bil postavljen na repertoar »Don Pasquale«, »Thais« pa pride na vrsto, čim bo Heybalova okrevala. Istočasno je zbolela Vidalijeva na influenci, poleg tega je imela tudi zastrupitev na nogi. V predstavi »Traviate« za red Sredo nastopi namesto Ribičeve zopet Vidalijeva. Zaradi obolelosti obeh pevk so v študiju naslednja dela: Dobeičeva izvirna opereta »Slepa miš«, ki bo prvič izvajana, Mozartov »Beg iz seraja« in Humperdinckova »Janko in Metka«. u— Srečno prestana operacija. že dalje časa se na našem opernem odru ni pojavila priljubljena solistka gdč. Valerija Hey-balova. Kakor smo zvedeli, tudi njej ni prizanesla usoda in se je morala gdč. Hey-balova odpraviti v zdravilišče, kjer je pravkar prestala težko operacijo. Op2ra-cija je srečno uspela, želimo priljubljeni umetnici, da bi čim prej okrevala in kmalu spet nastopala v svojih vsega priznanja vrednih umetniških stvaritvah. u— Poklicna svetovalnica in posredovalnica razpolaga še v tem letu z vajenskimi mesti za kleparje, ključavničarje, tehtnl-čarje. soboslikarje in pleskarje, črkoslikar-karje, tapetnike, mizarje, lesne strugarje, čevljarje, frizerje in frizerke, natakarje in trgovske vajence. — Kdor bi si želel izbrati katerega izmed navedenih poklicev, naj se čimprej javi v Pokrajinski poklicni svetovalnici na Aškerčevi cesti v poslopju šolske poliklinike med 8. in 10. uro dopoldne m 3. ter 4. uro popoldne, kjer bo dob'1 potrebne informacije in mu bo določen čas preizkušnje. — Učna mesta bomo posredovali tistim, ki imajo za posamezne obrti potrebno šolsko predizobrazbo in k; bodo na osnovi psihotehnične preizkušnje spoznani za zmožne izvrševati enega izmed gornjih poklicev. Preizkušnja in posredovanje učnega mesta je brezplačno. u— Nesreče. Ljubljanska bolnišnica je sprejela v soboto in nedeljo spet več ponesrečencev iz mesta in z dežele. Alojzija Rantova, 571etna žena pekovskega pomočnika iz Ljubljane, je padla in si zlomila levico. Po glavi se je potolkel 601etni železničar Hugon Czurda iz Ljubljane. Desnico si je zlomil pri padcu 431etni zasebnik Ivan Bevc iz Dev. Marije v Polju. Z drevesa je padel in si zlomil levico 91etni posestnikov sin Peter Ravnikar s Homa pri Št. Rupertu. Desnico si je zvil v zapestju lOletni šoferjev s;n Vinko Petkovšek iz Ljubljane. Matilda Rupnikova, 311etna šivilja iz Hotedršice, je padla in si zlomila levo nogo. Na krožni žagi si je porezal prste na levici 171etni mizar Ivan Skarja iz Cerknice. Mizarjeva žena Ivanka Prezlje-va z Brda se je usekala v levico. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se prično v sredo 4. novembra. Najuspešnejša desetprstna | učna metoda. Specialna strojepisna šola. ! Največja moderno urejena strojepisnlca. Učnina zmerna. Posebni oddelek tudi za dijake(-inje). Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, jezike — po želji in izbiri. Novi prospekti s slikami in podrobne informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Jezikovni tečaji: italijanski, nemški, francoski itd., v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično v dneh 3., 4. in 5. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) j v začetnem, nadaljevalnem ali konver-zacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Dfjakj-inje in visokošolci-ke, ki obiskujete redne srednje, strokovne in visoke šole, porabite svoj prosti čas čim koristneje, da se priučite tega ali onega praktičnega predmeta. Dne 6. novembra se pričnejo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo. knjigovodstvo, italijanščino itd. (Izbira predmetov po želji). Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 3—4 mesece, tedensko do 4 ure pouka. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Izgubila sem v soboto dop. zlato zapestnico od Frančiškanske ulice do Kar-lovške ceste. Ker mi je zapestnica zelo drag spomin, vljudno prosim poštenega ! najditelja, naj jo proti nagradi odda v trgovini Klein, VVolfova ulica. Iz Novega mesta n— žrtve dela. Pri pospravljanju poljskih pridelkov se je na ovinku radi slabe ceste prevrnil voz in pokopal pod seboj 26-letnega hlapca Juleta Raznožnika iz Kro-novega ter mu stri levo nogo. — V St Vidu je popravljal streho 331etni krovec Mareško iz št. Florijana. Na strehi mu je nenadoma spodrsnilo in si je pri padcu zlomil desno roko in tri rebra. — V gozdu pri Malem Slatniku je podiral drevje 48-ietra kočar Jožef Kastelic. Pri tem ga je zadela krona smreke in mu strla prsni koš. — Pri sekanju drv si je 311etni posestnik Ferdinand Poilipnik zaradi neprevidnosti odsekal dva prsta na levi roki. n— Kiparska razstava. Po dolgih letih je dolenjska metropola, ki je bila doslej stalno zapostavljena oi vseh naših likovnih in slikarskih umstnikov; doživela zopet resno umetniško razstavo. Te dni je namreč akademski kipar g. Lev Homair otvoril v prostorih manufakturne trgovine Barbo-rič v Novem mestu razstavo svojih del, ki je vzbudila veliko zanimanje v vseh krogih novomeškega prebivalstva. Mladi umetnik je razstavil večje število svojih del, med katerimi sta posebno »Poljub« in »Mefisrto« vzbudila zanimanje. Doslej je bila razstava zadovoljivo obiskana in tudi prodanih je že bilo nekoliko del. Ker bo razstava odprta še kratek čas, raarj občinstvo pohiti z ogle lom in nakupom kipov, ki bodo v okras vsakemu domu. n— živilski trg. Z nastopom hladnega jesenskega vremena prihaja, tudi novomeški trg vedno bolj v svoje oMčajno zimsko mrtvilo. Zadnje dni je bil trg že kaj slabo založen celo z zelenjavo in le manjše količine domačega sadja so bile še naprodaj. Prav živahno kupčevanje pa vlada še vedno z gobami, ki jih je letos po vseh dolenjskih gozdovih izredno veliko. Cene gobam so zadnje čase radi veJikih ponudb dokaj padle. Tuli domači kostanj je posebno v Beli Krajini okoli Semiča dobro obrodil. Kljub visoki ceni je po njem veliko povpraševanje. Marljivo nosijo letos okoličani v mesto tudi robidovo listje, ki se je prejšnja leta v vagonskih pošJjkah od- , prodajalo v tujino in katerega cena je tudi ' letos ugodna. Z Ctormfatce^a Novi grobovi. V Medvodah je umrla trgovka gospa Elizabeta Marješ čeva, po rodu Pavlovčičeva. V Drulovki pri Kranju je umrla Francka Kržišnikova, stara komaj 19 let. Pri Sv. Duhu pa je umrl posestnik Jože Ziherl. Dve kmetijski šoli na Gorenjskem. Ob priliki zborovanja učiteljev in učiteljic kmetijski hšol na Koroškem so sporočili, da bodo najbrž že letošnjo jesen odprli dve kmetijskih šol na Koroškem so sporočil, kuševalnico mlekarstva v Kranju. Tako poroča gorenjski tednik. Nova policijska vojašnica v Kranju je bila nedavno izročena svojemu namenu. Poveljnik stotnije je opisal dosedanje delo ter se zahvalil oblastvom za podporo pn izroč'tvi doma. Razstava koroške gradbenosti. 10. okto" bra so v celovškem Domu umetnosti odprli ■Ž : • v • - f.r.y •'. ' -/..A y*r v? * • '>-55.1. il • • -v vč s lot-v s W- Oddelki Italijanske vojske v Rusiji napadajo središča sovjetskega odpora v nekem kraju na vrhodni fronti razstavo pod naslovom »Štiri leta gradbenega dela na Koroškem«. Razstava je bila dobro obiskana. S koncem oktobra pa so jo zaprli in bo zdaj prirejena v Spitalu ob Dravi, nafo pa si jo bodo ogledali še ostali večji koroški kraji. Spomenik koroškemu raziskovalcu. Predlanskim je umrl v Lipnici na Štajerskem koroški zgodovinar dr. Osvin Moro. Letos je koroški domovinski muzej izročil spomenik svojcem pokojnika v varstvo. Dvorni svetnik dr. Graber je prinesel na grob venec gauleiterja dr. Rainerja ter je v nagovora poveličeval pokojnikovo delo. Koroška dekleta na Norveškem. Poleg drugih deklet z Nižjega Avstrijskega, Ba" varskega in Hessena so tudi nekatera koroška in štajerska dekleta preživela kot prva iz Nemčije šest tednov na Norveškem, kjer so pomagala pri kmetskem delu ob žetvi in v gospodinjstvu. Spoznala so norveške kraje in ljudi ter njihov način dela. To so bile večinoma okrožne načelnice za mladinsko skrbstvo pri prehranjevalnih uradih. Zdaj so se vrnile z zanimivimi vtisi. Gradbene hranilnice. Deželni propagandni urad v Celovcu je započel prvi propagandni mesec javnih in zasebnih gradbenih hranilnic. V ta namen je bilo v Celovcu prirejeno zborovanje, na katerem je razlagal ministerijalni svetni'* Hadermann, kako je treba s pomočjo posebn'h gradbenih posojilnic že zdaj pridno štediti, da se bodo takoj po vojni lahko zgradile stanovanjske hiše in da bo vsakdo imel prijetno stanovanje. Nadomestni gauleiter Thimel je razlagal načrte Adolfa Hitlerja za bodočnost in je zaključil: Samo z zmago van jem stanovanjskega vprašanja se lahko reši socialno vprašanje. Zato je treba na vse načine podpirati zasebno podjetnost. Iz Spodnje štajerske Letalski naraščaj. Preteklo sredo je prispel v Maribor vodja 17. skupine narodno-socialističnega letalskega zbora Kriiger. Nadzoroval je letalski oddelek brambovcev in letalski naraščaj nemške mladne v okviru Heimatbunda. Ogledal si je izde-lovalnico letalskih modelov in delavnico za jadralna letala brambovcev. Sledila so predvajanja v jadralnem letanju. Antikva. Kakor vsi ostali nemški dnevniki prehajajo tudi štajerski listi od prejšnje frakture k antikvi. »Tagespost« je preteklo soboto prvič izšla docela natisnjena v latinici, samo glava je še ostala dosedanja in pa oglasi. Ob tej priliki je gra-ški dnevnik objavil poseben uvodnik, v katerem ugotavlja, da je zgodovinska ^mota. če kdo smatra frakturo (gotico) za nemško pismo. Matica vseh zapadnih tisKov je antikva, ki se je porodila na toplo sijočem marmorju Grkov in Rimljanov. Poroke. V št. Jurju ob južni železnici so se poročili: Franc Samec iz Hamburga in Terezija šelihova iz Sojeka pri Slov. Konjicah ter Jože Goršič in Francka Ur-bančičeva, oba iz Vrbnega. V Marenbergu sta se poročila krajevni vodja Oton Zmorg in Roza Eichenbergerjeva iz Cmureka, dekliška voditeljica za mariborsko okrožje. Poroka je bila zelo svečana. V Celju sta dobe z močnejšo ilustrativno privlačnostjo, prikazi pravljično odmaknjenih scemerij ln vase zatopljenih oseb. nekaj rahločutne in prios^rene zategnjenosti, ki visi med spokojno idilo in zadržano grenkobo skritih disonanc. Vendar so vizije notranje samote, čustva in razmišljanja le Skrivnostno nakazana. Kljub temu, da stvarem na mah ne vidiš v lice in do dna določenih form in barv. so po svoji naravi toliko konven-cionalno zgovorne, da prevzemajo nase še tudi vlogo poljudneišega tolmača umetnikovih tendenc. V tem smislu ni Sedejev ko-lorit le bizarno pester in v ploskovni porazdelitvi elementamejši, temveč tudi izraz notranje jasnosti in umetniške resničnosti. Sedej je pri A. Kosu razstavil dve deli, ki sta zamišljeni v izrazitem figuralnem slogu večjih dimenzij in ki smo po njih vajeni spoznavati umetnikovo kompozici-onalno znanje, njegov čut za statična ravnotežja figur in umirjena Čustvena razpoloženja: ti deli sta »Južina« in »Pieta«. Snov, ki je v našem primeru le malo več kot pretveza za določeno konfiguracijo, je omejena na prikaz skupihe statuaričnih likov, ki jih občuti slikar bolj v shemi čistega formalnega koncepta idejnih barvnih, linearnih in ploskoyitih ednosov nego v snovni karakteristiki, bolj v luči notranje idejne pomembnosti, kakor pa v zvezi s fizičnim okoljem naturalistične zakonitosti. Te v* sebi zaključene figure nas spominjajo sfere starodavnih figuralnih izkustev antike renesanse in še posebej modernega francoskega slikarstva. Osrednje mesto zavzema na delu »Juži-na» sedeča žena, ki reže kruh. še bolj značilna je na sliki statuarična žena s košaro. Ozadje polni par konjev, ki ju srečujemo tudi na sliki »Kristus v Emavsu«. Klasično dvorišče v Emavsu: stopnice, zavesa, stena. Kristusova apostola pri mizi sta prepro- sta človeka iz ljudstva, Kristus je poudarjen le z živim cinobrom svojega oblačila, le najpotrebnejše je na kompoziciji: intimna preprostost. »Kopalke«, — priljubljen Sedejev motiv gozdnih prizorov — so zastrte v lesket opalnih tonov, ažurne si-njine in karmina. Ne le na omenjenih slikah, tudi na »Jutru« s cesto in kmečko vprego je krajina spričo pomembnejše figuralne vsebine le okvirno ozadje. Prastari, splošno človeški, animalično biološki gon in socialno občuteni svet sta polarizirala tvorno domišljijo okrog ustaljenih in tipiziranih simbolnih likov življenja. Kjer koli in neštetokrat v vseh časih živi vrsta trojice iz »Baleta« in tudi prizor živali na paši je v »Kompoziciji« izraz vrste. i.n ne individualiziranega poedinca. Sedejeva umetniška rast rodi najlepše sadove in docela svojstvene slike v bogato razčlenjeni gradbi slovenskega modernega slikarstva; njena kulturnost ie organska, visoka in obenem domača. (F. š.) Naš jezik Zamedi ali zameti? Tako vprašuje g. dr. Mirko černič (Nekoliko popravkov ln dopolnil — Naš jezik, »Jutro« z dne 29. oktobra) in takole Sklepa: «Brez vsakega dvoma je tole: metla pometa, sneg pa mede; soba je torej po-metčna, ne pa »pomedena«, kot sem zadnjič nekje bral in kot večkrat čujemo; in če je prav, da sneg po dolini mčde, tedaj je dolina zamedena, po njej je razsajal sneženi zdmed! Kdor se klanja tradiciji, ta bo ostal pri »z&metih«, kdor pa vrta in razčlenja, ker pač rabi različne oznake, ta se bo poprijel »zamedov«! (vse on podčrtal). Ali je res »brez vsakega dvoma«, da sa- I mo metla mete, sneg pa ne, ampak mčde. Gospod doktor je celo naglase postavil in kakor se mu je zdelo: soba je pometčna, ne pa pomedena (menda dosledno pomčdena, ali ne?). Po mojem je pa tako: Kadar sneži, takrat ne mete (ali po Cerniču mede) vedno, ampak ali pada (sneg je zapal zapadel) ali naletava (mnogo ga je naletelo) ali prši (v planinah: prššč) ali »mete«. Mete samo, kadar ga nese močan veter; pisec sam pravi, da je dolina »zamedena« kadar je »po njej razsajal snežni zšmed. Sneg z vetrom, z burjo, z viharjem, je metež, ne z&med. Zamet (= zftmed) pa je kup snega in nič ne razsaja! Množina snega torej, kup snega, ki ga je snežni metež namel, ki ga je veter nanesel, ki ga je burja napVhala na en kraj, to je — zamet, če je snega toliko, da nellaj pokrije (hišo, vrt, pot). Z metlo metemo, name-temo in zametemo. Torej ne: sneg mete, ampak veter mete sneg, al} na kratko: mete. Na Krasu pravimo tudi: ga nese, ga mete, to je: veter ga nese, veter ga mete. Vse te zmede, ki jo navaja g- dr. Cernič, je krivo napačno izgovarjanje v nekaterih narečjih (—t— v metem kot —d—). Kar se tiče različnih oznak, mislim, da jih je dovolj, mete, zamet, namrt, metež; veter sneg: mete, nanaša, napiha. kupiči, nasti-lja. Oblike medem, pomedi! so zastarele. Moderna slovenščina ima mesti in ne medti, torej je edino pravilno metem, ne medem in torej ne z&medTi, ampak zameti. Kdor še ne bi verjel, naj gre vprašat na Kras ali naravnost v Zamet! -A-. M. ZAPISKI Donizettijev »Don Pascale« Opera je uvrstila tudi letos med abonentske predstave Donizettijevo glasbeno tako svežo 'in mikavno komično opero »Don Pasquale« (v režiji R. Primožiča). Na sobotni predstavi je spet nastopil kot gost priljubljeni prvak slovenskih opernih pevcev Julij Betetto. Njegova partija starega samca je igralsko tako izdelana in pevsko na taki višini, da bi bila odveč vsaka nadaljnja hvala in pevec je bil deležen prisrčnega priznanja občinstva, ki vedno znova vzradoščeno uživa Betettove kar nepre-kosljive kreacije komičnih starcev. V vlogi prekanjenega zdravnika dr. Malateste nastopa tudi tokrat eden najzanesljivejših in najbolj zaposlenih solistov naše Opere V. Janko, ki je tudi s to vlogo že prej osvojil občinstvo in potrdil svoje pevske in igralske kvalitete. Posebna novost v tej uprizoritvi pa je J. Lipnšček kot don Pasqua-lov nečak Ernesto. Pevec je eden tistih najmlajših članov naše Opere, ki z lepim, izšolanim glasom in trdno pevsko kulturo od vloge do vloge bolj dokazujejo svojo uporabnost in zavzemajo z novimi uspehi čedalje bolj vidno mesto. Njegov Ernesto je zavzel občinstvo zlasti še s pevsko sve-žostjo. V vlogi mlade vdove Norine nastopa zopet S. Ivančičeva, ki po vsej pravici šteje to partijo, v kateri prihajajo do polnega razmaha njen lik, izšolani, lepi glas in dobra igra, med svoje najznačilnejše vloge. Vlogo notarja igra tudi v tej predstavi F. Jelnik»r. Dobro vrežirana in glasbeno že docela vigrana uprizoritev je bila sprejeta z živahnim aplavzom in bo gotovo mikala tučti ob nadaljnjih predstavah. Libuša Rogozova, hčerka dolgoletnega člana slovenske Drame Zvonimira Rogo-za, je pred dvema letoma nastopila isto življenjsko pot kakor njen oče. Igrala je dvakrat v praškem Mozarteu in na nekaterih drugih praških odrih, sedaj pa redno nastopa na deskah češkega gledališča v Brnu na Moravskem. V zadnjem času je dosegla lep uspeh v Hauptmannovi dramatski pravljici »Lilofee«. se poročila Konrad Vovšek iz Celja in Ana Bregarjeva iz Maribora. Na' Pragerskem sta se poročila Štefan Hrastnik in Francka Esikova, v Ptuju Maks Potočnik in Angela Arbusova, na Teharju Franc Plaok in Alojzija Avšnerjeva, v Rogaški Slatini pa Karel Lipnik in Albina Stojnškova ter Janez Herzner in Francka Bognerjeva. O jelenjadi na Štajerskem je objavil dr. Viljem Hofer, predstojnik graškega muzeja za biotehniko in lovstvo, med drugim naslednje podatke: Stara izkušnja nam pravi, da jeleni v štajerskih gorah najbolj rukajo v prvih tednih oktobra. V dobi med obema svetovnima vojnama pa smo lahko ugotovili, da so jeleni rukali že v zaključnem tednu septembra. Hude zime zadnjih let so to preložitev spet ustavile. Rukanje je letos bilo zelo živahno in so se jeleni tu in tam oglašali ves dan s kratkim opoldanskim premorom. Zgodilo pa se je, da jeleni in košute niso bili vselej soglasni. Videti je bilo cele trope košut, pri katerih ob koncu septembra ni bilo videti še nobenega jelena, nasprotno pa je pri posamezni košuti bilo kar po troje jelenov, ali pa so lovci čuli in videli nenavadno mnogo jelenov, ki so nemirno hiteli po plemenu. Vsekakor je bilo letošnje rukanje na štajerskem jako različno. Veliko zborovanje je sklicalo okrtožno vodstvo za Maribor mesto, Namen zboro-vainja je bil razpravljati o najvažnejših dnevnih vprašanjih in o vojnih dogodkih. Daljši govor o tem je Imel okrožni vodja Strobl. Nato je govoril dr. Platzer o organizaciji tedna štednje. Naposled je iz-pregovoril Hanak-Hamerl o tem, kako naj se praznujejo prazniki. V Rogatcu so se pOročiP: Vincenc Ki-tak in Marija Vreševa, oba z Donačke gore, ter Jakob Koražija in Marija Folaj-žarjeva, oba s Tlak. Umrla sta Edvard črnoga na Tlakah in 74 letna Marija Mer-dovnikova iz Rogatca. Zaslužena kazen. V Celju je vzbudila te dni precej pozornosti 39 letna Katarina Bejerjeva, doma iz sudetskih krajev, že ponovno je bila kaznovana, ker je naprav-ljala dolgove in se uveljavljala kot Mica Kovačeva, ki je delala velike zapitke, pa ni ničesar plačala. Razen Celjanov so jo zasledovali tudi številni dunajski trgovci in gostilničarji. Zdaj je bila pred deželnim sodiščem na Dunaju obsojana na štiri leta ječe. Iz Hrvatske Smrt ustaškega prvoboritelja. V Zagrebu je pred dnevi umrl tovarnar Petar Gavranovič, ki je že od leta 1931. sodeloval v ustaškem pokretu. Bil je z dušo in telesom vdan novemu gibanju. Ob ustanovitvi NDH je vstopil v ustaško osvobodilno legijo, ki ji je poklonil vse svoje premoženje. Pokopali so ga ob številni udeležbi na Mirogoju. Zagrebško pokopališče na Mirogoju je staro 66 let. Ko je bilo ustanovljeno, je štel Zagreb 18.000 prebivalcev. Prvi, ki so ga pokopali na novem pokopališču, je bil telovadni učitelj Miroslav Singer, in sicer na dan Vseh svetih, število pokojnih, ki so odtlej našli na tem prostoru zadnje počivališče, je do danes naraslo že na preko 140.000. Površina pokopališča meri 133 oralov in je do malega že vsa izpolnjena. Dnevno pokopljejo povprečno 20 mrličev. 475 letnica ustanovitve Mostarja Ko so leta 1465. Turki zavzeli večji del Hercegovine, so njeno glavno mesto in prestolnico Blagaj skoraj popolnoma porušili. Zato so leta 1467. začeli graditi novo mesto na plodnejšem zemljiču ob Neretvi okoli lesenega mostu, ki je visel na verigah. Naslednje leto je bil Mostar že naselje z džamijo, leta 1474. pa se prvič omenja v listinah. šele 1522. leta, ko je bil zgrajen današnji kameniti most čez Neretvo, je postal Mostar glavno mesto Hercegovine. Važni sklepi sarajevskega mestnega sveta. Na drugi seji novo imenovanega mestnega sveta so bila na dnevnem redu važna vprašanja. Med drugim je bilo sklenjeno, da se novemu preskrbovalnemu odboru, ki mu načeluje župan, dodeli posojilo 15 milijonov kun za nabavo živil. Nadalje je bil sprejet sklep, da se povišajo mezde občinskim delavcem. Nameščenci mestne občine bodo prejeli na račun draginjske doklade enomesečno plačo. Bosanska Gradiška dobi novo pokopališče. Ker je dosedanje počivališče mrtvih precej oddaljeno ol mesta in ob dežju in poplavah težko pristopno, je mestna občina, v to svrho namenila primernejše zemljišče, ki je bilo r.a Vse svete posvečeno in izročeno svojemu namenu. Osijek dobi 50 milijonov Icun posojila. V Osijek je prispelo zastopstvo osrednjega, urade, za zavarovanje delavcev, ki je mestni občini olobrH 50 milijonov kun posojila. Delegati imajo nalogo oceniti nepremičnine, ki jih je o>>čina dala v zastavo. S posojilom bo mestno močelstvo poplačalo svoje dolgove in pa .posojilo pri Prvi hrvatski stedionici, za katerega je moralo plačevat' doslej višje c-bresti. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Nepremagani šahovski mojster Na dvoru Marije Terezije in njenega soproga Franca Štefana so posvečali veliko pozornost tehničnim novostim, mehaničnim iznajdbam in eksperimentom. Ne samo Franc Štefan, ampak tudi predniki Marije Terezije so imeli veliko nagnjenje k prirodoslovnim vedam in tehniki. Znano je n. pr., da se je cesar Karel V., ko se je leta 1556. odpovedal prestolu, v tihem samostanu San Juste v Španiji popolnoma posvetih urarstvu in se ukvarjal zlasti z rešitvijo vprašanja, da bi večje število ur spravil na popolnoma enak tek. Tudi tehnične zbirke Rudolfa II., velikega alkimista, so bile za njegov čas slavne. To tradicijo so nadaljevali Franc Štefan in. ko je ta leta 1765. umrl. njegovi sinovi, mladi cesar Jožef in njegova brata Leopold in Ferdinand. Z vnemo so zasledovali vsak napredek v znanosti in tehniki. Pelletier postavljen v senco Ko je leta 1769. slavni francoski raziskovalec Pelletier prišel na Dunaj je bilo samo po sebi razumljivo, da si je pustil dvor predvajati njegove magnetične eksperimente in da je k temu pritegnil ne samo najvišje plemstvo, ampak tudi vse, ki so tedaj v znanosti kaj pomenili na Dunaju. Med gledalci se je nahajal tudi dvorni svetnik pri madžarskem finančnem ministrstvu Wolfgang vitez von Kempelen, po rodu iz Bratislave, ki je s konstrukcijo različnih strojev dvor in učeni svet že opozoril nase. Ko ga je cesarica po zaključenem predvajanju vprašala po njegovi sodbi, je odgovoril na splošno presenečenje, da bo njenemu veličanstvu v teku pol leta poklonil aparat lastne iznajdbe in konstrukcije, s katerim bodo Pelletierjevi eksperimenti postavljeni v senco. Kempelen je besedo držal. Komaj pol leta pozneje je cesarico prosil za dovoljenje, če sme njej, cesarju in vsemu dvoru predstaviti svojega čudežnega Turka. Bila je namreč postava moža v naravni velikosti in orijentalski noši, kakor je Kempelen dejal — Turka, ki so jo sluge na njegov mig in presenečenje vsega dvora prnesli v dvorano. Mož je sedel v tekoči omari na petih kolesih, in visoki kakor miza. pred seboj pa je imel veliko šahovsko polje. V desnici je držal dolg čibuk, levica pa je počivala na majhni blazini. Drugo manjšo omarico je Kempelen lastnoročno prinesel v dvorano in jo postavil na sosedno mizo. Nato je prosil cesarja, naj z avtomatom odigra partijo šaha. Avtomat igra Močno presenečen se je cesar vsedel nasproti Turku in čudežna igra se je začela. Medtem ko je Kempelen mirno stal ob strani in srepo zrl v svojo omarico, je dvignil Turek levico, prijel eno izmed železnih figur, kmeta, in ga potegnil naprej. Potem je pogledal po šahovnici in spustil roko na blazino. Nato je potegnil cesar. Turek je odgovoril in takoj ko se je igra razvila, se je videlo, da je avtomat močnejši kakor njegov živi partner. Nato je Turek dvakrat energično zmajal z glavo: »šeh«. Položaj cesarja Jožefa se je dalje poslabšal. Avtomat je nato trikrat zmajal z glavo: »šah«. Še nekaj potez je sledilo prvemu šahu in cesar je partijo izgubil. Kakor blisk se je stegnila Turkova roka čez šahovnico in prevrnila figure. Presenečenje in občudovanje dvora je bilo nepopisno. Oblegali so Kempe-lena, naj jim razloži skrivnost. On jim ]e pokazal notranjost stroja, ki se je sesro-jala iz koles vseh velikosti, cilindrov, ročk in peres, nadaljnja pojasnila pa je odločno odklonil. Kakor ogenj se je novica o šahovskem čudežu raznesla po mestu in odtlej nesrečni izumitelj niti podnevi niti ponoči ni imel več mirne ure. Vsak. ki je imel količkaj ugledno ime in položaj, je hotel Turka videti ali z njim igrati. Celo od daleč su prihajali tehniki, šahisti in drugi zaniman-ci na Dunaj, da bi videli novo svetovno čudo. Dolgo časa je Kempelen vzdržal, končno pa ni mogel več prenašati stalnih nadlegovanj. Dal je razglasiti, da so se kolesa in peresa stroja zaradi prevelike uporabe pokvarila in da jih ne more več popraviti ter spraviti v tek. Tako je bil šahovski fenomen počasi pozabljen. Leta 1782. je prišel na Dunaj ruski veliki knez PaveL Bil je znan kot velik prijatelj šahovske igre in obenem dober mojster. Cesar Jožef se je spomnil Kem-pelenovega avtomata in je prosil izumitelja, naj ga pokaže velikemu knezu. Kempelen je prošnji ustregel in Turek si je s serijo zmag spet pridobil svoj sloves Ali je bila kraljevska obdaritev, ali kak drug nagib vzrok temu, da je iznajditelj sklenil svoje čudo pokazati tudi svetovni javnosti, se ne ve. Dejstvo je, da si je od cesarja izprosil dovoljenje in dobil dve leti dopusta za to, da je potoval s svojo iznajdbo v Pariz in London, kjer je vzbudil ponovno ogromen val navdušenja in priznanja. Kralj Friderik je vedel za skrivnost Kralj Friderik II. pruski je bil strasten ljubitelj šahovske igre. Glas o čudežnem avtomatu je prišel tudi do njega in povabil je Kempelena v Berlin. Ko ga je Turek v treh igrah na njegovo brezmejno začudenje premagal, je hotel za vsako ceno zvedeti za skrivnost. Ponudil je Kem-pelenu veliko vsoto denarja in po kratkem premisleku se je slednji odločil za kupčijo. Trdi se. da je bil kralj Friderik razočaran, ko je zvedel za skrivnost. Dejstvo je, da avtomata niso več uporabljali ampak so ga postavili v neko skladišče kraljeve palače. Tam je zapadel poza taljenju in končno na nepojasnjen način prišel v posest berlinskega mehanika Fiedricha Metzla. Ko je Napoleon 1. 1806. prispel v Berlin, so se spet spomnili čudežnega Turka. Imperator je igral z njim in bil kakor svoječasno cesar Jožef in Friderik Veliki poražen O tem je zvedel Napoleonov pastorek Eugen Beauharnais. priznana veličina na šahovskem polju. Povabil je Metzla, naj pride z avtomatom v Monako-vo. toda tudi njemu se ni godilo nič boljše kakor Napoleonu. Bil je tako presenečen, da je ponudil lastniku avtomata 30.000 frankov, če mu razloži skrivnost Pravijo, da je bil prav tako razočaran kakor pred njim Friderik. Tudi Metzl je s svojim Turkom potoval v Pariz in London. Odtod se je podal na dolgo pot čez Ocean v Ameriko. V deželi neomejenih možnosti je čudežni avtomat nadaljeval svojo zmagoslavno pot. Podjetni Nemec je bil s finančnim uspehom popolnoma zadovoljen. Še dolgo potem sc je govorilo o nepremagljivem šahovskem mojstru, dokler ga ni leta 1876. na svetovni razstavi v Philadelphiji uničil požar potem ko je več kakor 100 let vzbujal začudenje preprostih in učenih ljudi. Kakšna je torej bila skrivnost šahovskega Turka? Desetletja dolgo so si nad tem razbijali glavo. Friderika in Evgena Beau-harnaisa je zagonetka stala visoke vsote. Zvedela sta zanjo, toda nista je izdala. Robert Wilis in slavni francoski šahovski matador Tournay sta skušala dokazati, da je bil v stroju skrit človek. Tournay je imenoval celo nekaj imen mož, ki se jih je Metzl posluževal kot pomočnikov. Tc naj bi bili v Parizu najprej Boncour, potem avtor velike francoske šahovske enciklopedije Mouret, v Angliji pa najprej mr. Lewis. pozneje pa nek Alzačan z Imenom Schlumberger. Slednji naj bi šel z Metzlom tudi v Ameriko. Zdi se, da pri tej razlagi ostanejo še nekatera vprašanja odprta. Kje naj bi tičal človek v stroju, ki ga je Kempeien javno pred gledalci odpiral? Kako naj bi se skriti človek udejstvoval ob šahovnici? Kaj naj bi bilo v omarici, ki je ločena oa avtomata stala na mizici? Tega vsega danes ni mogoče več ugotoviti, kajti o avtomatu imamo samo približno predstavo, k katere ne moremo mnogo povzeti. Na vsak način je moral biti trik, za katerega je brez dvoma šlo, skrit na genialen način sicer Turek ne bi desetletja držal v napetosti vsega učenega sveta in ne bi dočakal starosti več kakor 100 let. Kempelenovo izumiteljsko delo Če imenujemo Turka kljub vsemu samo duhovito igro, moramo drugim strojem, ki jih je konstruiral genialni Kempelen. pripisati eminentno praktično vrednost. Tako je zgradil »ognjeni ali parni stroj« o čigar konstrukciji ne vemo nič natančnejšega, razen tega, da je stroj poganjala para in so ga z velikim uspehom uporabljali pri gradnji nekega prekopa na Madžarskem. Dalje je konstruiral za du- najski Schčpbrunn vodno črpalko s horizontalno tekočim cilindrom, torej nekakšno turbino, ki je več let obratovala v polno zadovoljstvo vseh. Prav tako je bil dolgo v rabi »ognjeni mlin« na parni pogon, ki ga je sestavil Kempelen. Nazadnje so morali njegovo obratovanje na višjo odredbo ustaviti, ker je nekega mlinar-skega vajenca zaradi njegove neprevidnosti stroj pograbil in mu odtrgal roko. Tudi o podrobnostih tega stroja nimamo natančnejših podatkov. Še dva zelo pomembna aparata je izumil Wolfgang von Kempelen. V tistem času sta vzbujala veliko pozornost in jih danes gledamo kot predhodnika moderne tehnike, namreč govorilni stroj in tiskalni ali bolje pisalni stroj za slepe. Prvi. ki je nastal leta 1778., je bila enostavna gladka štirioglata omara. S pomočjo različnih valjev, zaklopnic in ventilov je razločno in jasno izgovarjal več besed. Da bi, kakor se je pozneje trdilo, stroj imel cele govore, je seveda neresnično, kajti Kempeler je o tej svoji iznajdbi leta 1791. izčrpno poročal v spisu »O mehanizmu človeškega govora«. Zadnje delo dvornega svetnika Kempelena je bilo posvečeno dami iz njegoveg; prijateljskega kroga, gospodični Mariji Tereziji Paradis, ki jo usoda udarila s slepoto. Marija Terezija je bila krščenka velike cesarice, muzikalno in umetniško visoko nadarjena, svojčas upoštevana in občudovana komponistka. godbenica, pevka in tudi pesnica. Gen;alna iznajdba njenega prijatelja Kempelena ji je pripomogla njene misli brez tuje pomoči spraviti na papir. Ohranjenih je več pisem, ki jih je pisala Marija Paradisova, medtem ko se je aparat izgubil in ne vemo za podrobnosti konstrukcije tega pisalnega stroja za slepe. Tudi to skrivnost je genialni izumitelj Wolfgang von Kempelen, ki je leta 1804. na Dima ju v 70. letu svoje starosti umrl odnesel s seboj v grob. Prisilno delo na Slovaškem Gospod iz zastavljalnice: »E, dragi moj gospod Zverinjakovič, tale vaš slon je že precej star — več kakor sto lir vam ne morem dati zanj!« Potem ko je Slovaška sprejela vse potrebne ukrepe za končno rešitev židovskega vprašanja, je prešla na ureditev vprašanja ciganov, potepuhov in nesocialnih elementov. Parlament je sprejel zakon o organizaciji delovnih taborišč, v katera se lahko pošljejo ljudje, ki po določbah zakona spadajo med p socialne elemente. Ustanovljen je poseben osrednji urad za prisilno delo, ki bo obveznike prisilne delovne službe dodeljeval k državnim ln javnim delom tako, da pri tem ne bodo trpeli škode poklicni delavci. V prisilne delavske oddelke se lahko pošljejo osebe, ki se izogibajo zaposlitve, ki jim je bila dodeljena od pristojnega urada, ali jo brez dovoljenja zapuste. Dalje se lahko pošljejo na prisilno delo tisti, ki na svojo roko in brez opravičila napuščajo pogodbeno delo v Nemčiji, potem tisti, ki se nočejo vrniti na delo, ako jih pristojni urad pokliče, in končno taki, ki so jim nemška oblastva zaradi neprimernega vedenja odpovedala službo. Osebe, ki razširjajo neresnične vesti, se prav tako lahko pošljejo na prisilno delo, če s svojim dejanjem niso storile hujše kaznivega zločina. Med onimi, ki kot nesocialni elementi prihajajo pod obvezo prisilnega dela, so vsi tisti, ki padajo na breme svojih rodbin ali občin, pijanci, razgrajači, kvartači in moralni ničvredneži. Prav tako očetje rodbin, ki se ne brigajo za svojce, ter očetje nezakonskih otrok, ki se zaradi neplačevanja alimentov izogibajo stalni zaposlitvi. Razen navedenih se lahko pošljejo na prisilno delo tudi vsi tisti, ki s svojim zadržanjem in delovanjem ogražajo delo in proizvodnjo v slovaškem gospodarstvu. Kdo bo poslan na prisilno delo, se ugotavlja po temeljitem preiskovanju, ki ga izvrše občinski uradi in orožniške postaje. Njihova dolžnost in skrb je takšne ljudi najprej spraviti na pravo pot, in le če so nedovzetni za vse opomine, zapisati jih v seznam nesocialnih elementov. V začetku vsakega leta se bo sestala posebna komisija, sestavljena iz občinskega načelnika, orožniškega poveljnika in vladnega zastopnika, ki bo odločala o tem, kdo izmed onih, ki so že na seznamu, bo uvrščen v trajni popis nesocialnih elementov. TI popisi bodo potem dostavljeni osrednjemu uradu za prisilno delo, ki bo po potrebi pozival obveznike na delo. K prisilni delovni službi so zavezane osebe med 18. in 60. letom starosti, če so duševno in telesno zdrave. Obvezniki prisilnega dela so za časa zaposlitve zavarovani kakor drugi delavci. Za svoje delo dobivajo tudi plačo, toda se Jim od nje odbije določena vsota za stanovanje in oskrbo v delovnih taboriščih, medtem ko se ostanek preko občine izroči njihovim rodbinam. Med delavskimi oddelki sta dve glavni skupini. V eni so cigani, v drugi pa vsi ostali. Kolikor bodo dopuščale prilike in prostor, bodo pripadniki ene kakor druge skupine razdeljeni v tri kategorije: v takšne, pri katerih se lahko pričakuje skorajšnje po-boljšanje, v takšne, ki nimajo čiste preteklosti, pa se vendar lahko računa, da bodo naknadno uvrščeni v prvo skupino, in končno v pokvarjence, med katere spadajo vsi lenuhi in ljudje, ki so nevarni za skupnost in mračne politične preteklosti. Pripadnost k posamezni skupini odreja poveljnik delavskega oddelka po podatkih, ki mu jih je poslala policija. Za časa bivanja v delovnem taborišču Je lahko pripadnik težje kategorije premeščen v lažjo ali obratno. Onim v prvi kategoriji poveljnik lahko dovoli nekatera olajšanja, med drugim n. pr., da smejo največ dvakrat na mesec obiskati rodbino in dobivati od svojega zaslužka dnevno po 2 kroni za tobak in drobnarije. Tudi pripadnikom druge kategorije lahko poveljnik, če se mu zdi umestno, dovoli majhna olajšanja, medtem ko za one v tretji kategoriji takšna Tulipan: Monopol In naenkrat — razumeš? — odletijo vrata v steno. Trušč! — to si lahko misliš. Za bobni! In v razred pridrvi Pavel. Na kateder plane, kratkohlačnik — ves je rdeč — in zatuli. »Tiho! Prosim za besedo. Mir!« Pavlov glas je živinski. Prisežem. Razred se kajpada vznemiri. Vzvalovi. Negotovo pogleda — pride bliže — obkoli kateder. Pavel maha z rokama in lovi sapo. »Sošolci« — rjuje kuštravec — »prijatelji! Ali je mogoče? Tak zločin! Takšna socialna krivica! Ne bi verjel,« tuli, »resnično ne bi verjel, če ne bi zaupal svojim ču-tilom.« Razred se razburi. Ničesar namreč ne razume. »Kaj? Kaj je? Za vraga!« — kriči razred. »Govori vendar! Počitnice?« »Ka — počitnice,« se nasmehne capin prizanesljivo. »Ne fantazirajte prijatelji! Kdo nam jih bo pa dal? In še nam! Sedma, a seveda — ti oholi domišljavci! — Ti na primer že imajo počitnice. Tri dni! Pro-tekcija. kajpada.« »In zakaj?« se zanima razred. »Kako utemeljujejo ta prestopek?« »Stenice imajo, veste,« »govori Pavel. »Steničice. Kar smešno je že. Ampak zato so dobili ti lenuhi tri dni prosto! Kaj pravite k temu? 5?/injarija ; med nami reče no. Enostavna svinjarija!« »Kaj? Kaj?« zakriči razred. »Kaj se to pravi? Ne razumemo. Ni mogoče.« »Da. Ubijte me. ako lažem!« se razvnema Pavel. »Namreč — desinficirali bodo razred. Pazite! Takole se je vse zgodilo. Komaj je pozvonilo, sem zdivjal na hodnik in pričel — mirno kajpada — prome-nirati ter loviti muhe. Sonce je sijalo — prav prijetno je bilo. Poetično. Za nezadovoljnost. hočem reči, ni bilo vzroka. In v tem — pazite — se naenkrat odpro vrata sedme ,a'. Iz razreda se opoteče Jurij Kocuh. Kakor blazen je — pobalin. Zmedeno govori. Klobuk si natika. Reži se. »Domov gremo, veš« — vpije. »Namreč — stenice ...« »Kaj?« sem zakričal. »Lažeš se. cigan! Zakaj greste domov?« »Domov pač gremo,« nadaljuje. »Nada — veš — je zagledala eno na klopi. Zakričala je — to se ve. »Stenica!« je zavpi-la in padla iz klopi. Profesor — stara sablja — je takoj odvrgel kredo in priletel s katedra. Zgrabil jo je — stenico — in jo zanesel k direktorju. In direktor si je nataknil očala — veš — pogledal jo je, pokimal in dejal: »Jasno. Stenica je. Domov jih naženite — je rekel — študente. Moram — je rekel — desinficirati razred.« »Kaj hočemo?« pravi Kocuh. »Domov moramo. Moramo pač za tri dni na počitnice. Ah — težka usoda! Gremo pa« — se peklensko reži — »s tem večjim užitkom, ker bi morali danes pisati latinsko.« »In jaz, prijatelji, kot stanovsko zaveden študent,« nadaljuje Pavel, »sem takoj skočil v sedmo ,a'. Naravno.« »Podarite nam,« sem jih poprosil, »ek-semplar te vražje stenice! Smo namreč v stiski. Krvavo jo rabimo. Matematična, veste ...« No, sedaj bi jih morali čuti! To so zar-juli — nevoščljivci. Hu! Izžvižgali so me. Kričali so — skopuhi. »Ne. ne in stokrat ne! Ne damo. Nismo blazni. Nazadnje bomo še ob te tri dni prostosti. In kaj potem? Ne bo nič. Le izgini, prijateljček! Stenice so naš monopol! Izgubi se,« so zarjuli. »če ti je življenje ljubo!« Ven so me vrgli — egoisti. Ali — to jih bomo naučili kozjih molitvic« »Bomo, bomo jih« je razred krvoločno vpil. In potem bi moral biti v razredu! Panika. Razumeš? Vik! Nered! Nekateri so hoteli na vsak način prirediti demonstracije. Profesorja smo malone ubili. Nismo ga namreč takoj spoznali. Zaradi silnega prahu, seveda. Ali on nas je pomiril! Naučil nas je zopet trezno gledati v svet. Malo je...« In v tem trenutku sta prišla mimo njune klopice dva študenta. Moja soseda sta ju sprejela z navdušenim vpitjem Vsa iz sebe sta bila. Ginjena. In potem so vsi odšli. Videl sem jih — zlikovce — še nekaj časa, kako so vneto krilili in živahno kričali Potem so izginili v parku. olajšanja niso dovoljena. Prav nasprotno, njim se lahko delovni čas podaljša, ako v določenem roku ne izvrše dela, lahko pa jih zaposle tudi v času, ki je določen za počitek. V taborih morajo biti pripadn'kl posameznih kategorij med seboj strogo ločeni. Oni iz prve kategorije lahko predo, če se dobro obnašajo, po treh mesecih domov, medtem ko za pripadnike druge Jn tretje kategorije to ne velja. Po izjavi slovaškega ministra za notranje zadeve Macha bo na opisani način vprašanje ciganov in drugih nesocialnih elementov na Slovaškem zadovoljivo ln temeljito rešeno, kakor je že bilo rešeno židovsko vprašanje. Naše zdravje O nesrečah, da se otroci brez nadzorstva doma opeče jo ln v bolečinah umrje jo, — ker si sami ne znajo pomagati ter na njih krik in jok največkrat ne morejo priti na pomoč zelo oddaljeni sosedje — zlasti jeseni ln pozimi pogostokrat čitamo. Največkrat prilejo deklice do peči ali do ognjišča ln se zaradi nepazncsti vnamejo njih lahka krila. Večkrat tudi prevrnejo nase posodo s kropom ter dobe najhujše največkrat smrtne opekline. Vedno vnovič moramo opozarjati, ne puščajte otrok samih dama! Nadzorujte jih ali pa privedite jih h kakemu sorodniku ali znancu, da jih vestno nadzoruje! Navidezno smrt imenujemo stanje globoke nezavestnosti, združeno z navideznim popolnim prestenkom dihanja in delovanja srca- Navidezna smrt lahko nastopi na primer pri utopljenju, obešenju, zadavljenju, vdihanju strupenih plinov (ogljikova kislina, svetilni plin itd.), pri zasut ju, zmrz-njenju, udaru strele, električnega toka itd. Pri prvi pomoči odstranimo po možnosti vzroke pojave navidezne smrti. Utopljenca n. rr- položimo na stran ali trebuh ter mu odstranimo iz ust in dihalnih organov vso nesnago. Zastrupljene spravimo na čist zrak. Nato vršimo umetno dihanje (izmenoma) , dokler ponesrečeni ne prične dihati, oziroma, dokler se ne posivijo zanesljivi znaki smrti (mrtvaške pege na nižjih delih telesa). Ce se rešitev posreči, je treba bolnika še delj časa nadzorovati, ker se kritično stanje kaj rado ponovi. Zoonose imenujemo živalske bolezni, ki se lahko prenašajo tudi na človeka. Naj-češče se pač prenašajo bolezni domačih živali, pa tudi divje živali lahko služijo kot vir infekcije. Najčešče se prenašajo: vra-nični prisad, tuberkuloza, kuga, Bangova bolezen, steklina, slinavka in parkljevka ter razne parazitne bolezni. MODA IIN DOM Nove pletene Jopice pletene jopice in pulloverji — to so pač najzvestejši prijatelji, ki jih hranimo v omari. Ob prvem hladnem vremenu jih potegnemo na svetlo, nosimo jih h ko- stumu, preko športnega krila, preko volnene obleke s kratkimi rokavi. Nove jopice so povsem gladko pletene, minili so časi, ko smo si izmišljali komplicirane vzorce, da jih vpletemo vanje. Prav zaradi njihove preprostosti pa se jih ne naveličamo, bolj elegantne so, nosimo jih lahko tudi popoldne k lepši obleki. Bolj važna kakor vzorec je oblika nove jopice — krojena mora biti brezhibno po telesu, zato vpletamo v pas patentni vbod (dve levo, dve desno), da se čim lepše oprimejo postave. Volno za nove jopice izbiramo v nevtralnih, pa tudi v nežnih pastelnih barvah, ki jih lahko nosimo k vsaki temni obleki in k vsakemu krilu. ««« K športnemu kostumu Športni kostum je manj podvržen modi kakor druga oblačila. Gladka, moško krojena jopica, gladko, spredaj nagubano krilo — to dvoje lahko nosimo leta in leta, ne da bi bilo treba kaj spreminjati. Le tu pa tam si omislimo kako malenkost, s katero poživimo morda preveč pevtralni videz preprostega kostuma. Tukaj pa nam moda sleherno leto prinaša nekaj novega: živo-barven pas s priključeno torbico, ljubko karirasto rutico, ki jo zataknemo v prsni žepek, pas iz klobučevine z aplikacijami, povrt vsega pa lepe športne čevlje, na katerih vsako sezono opazimo kaj novega, zdaj v obliki zdaj v podrobnostih, ki jih krasijo. * Pomagajmo si s kisom! Ne samo v kuhinji — povsod v gospodinjstvu nam pride prav steklenica s kisom, če ga le znamo pravilno uporabiti. Kis ima tudi zdravilno moč. Na primer: proti bolečini komarjevih pikov nemudoma pomaga, ie namočimo dotično mesto s kisom. Onesveščenim osebam dajemo vdihavati močnega kisa. Opekline, ki so jih povzročile lužne snovi, omilimo s kisom. Prav tako pomagamo osebam ki so se zastrupile z alkalično snovjo ali z lugom, če jim damo piti mnogo vode. pomešane s kisom Pri pranju glave odstranimo poslednje ostanke milnice iz las, če jih izperemo z vodo. ki smo ji dodale kisa. Sadne madeže odstranimo s prstov, če jih drgnemo s kisom Tudi pri čiščenju oblek a pomagamo s kisom zlasti s črnega blaga odstranimo neprijetni blesk, če drgnemo tista mesta s krpo. ki smo jo pomočile v kis. pri pranju blaga mu ohranimo prvotno barvo, če dodamo vodi kisa in sicer jedilno žlico kisa na liter vode. Prav tako pa odstranimo blatne madeže z dežnega plašča, če ga čistimo z vodo, ki smo ji dodale žlico kisa na pol litra. Kaj pa v gospodinjstvu? Ogledala najlepše očistimo z mešanico vode, kisa in španskega belila. Tudi pozlačene oKvire čistimo z gobo, ki smo jo pomočile v pristen vinski kis, splaknemo z vodo in posušimo na zraku. Madeže na srebrini ope-remo z mrzlim kisom, nato pa srebrne predmete splaknemo v čisti vodi in posušimo z žaganjem. Sploh odstranimo vse madeže od mleka, apna, luga, sode, smetane in podobnega z vodo. ki smo ji dodale kisa. Če želimo dobiti snežno bele gomolje od zelene, jih na mak a j mo kake tri ure v mrzli vodi s kisom, preden jih damo kuhati- Boksanje z okovanimi Pri olimpijskih igrah pred 2000 leti so si grški boksači pritrjevali okrog pesti usnjene jermene, v katere so bili vdelani kovinski oglati gumbi, da bi bil udarec tem silnejši. Pri nekaterih borbah je bilo celo navada, da so jemali boksači kameni to ali kovinsko kroglo v roko, da je udarec učinkoval kakor s kladivom Sunki pa so bih dovoljeni kamor koli, prakticirali so jih posebno proti glavi. Ker so bile borbe zelo krvave, je obveljal tisti za mojstra, ki je iz takšnega boja izšel brez rane. Vendar pa je pripadla največja čast tistemu, ki ni bil niti sam ranjen, niti ni svojega nasprotnika kakor koli poškodoval, temveč ga je polagoma zmrvil samo s spretno obrambo, to je s tem, da je s svojimi pestmi odbil vse njegove napade. Račja Jajca Pred nekaj časa" so v raznih krajih opazovali primere zastrupitve z živili. Sum je padel na račja jajca in je res uspelo, da so na lupinah teh jajc, kakor v njihovi notranjosti odkrili povzročitelja črevesne bolezni, ki je podobna griži. Mnogi radi jedo račja jajca, pa jim je priporočati, naj jih uživajo samo kuhana. Uporabe na pol kuhanih ali sirovih račjih jajc za majonezo, krompirjevo solato itd. pa se varujmo. RAZPOROKA »Kako se je Iztekla tvoja razporoka, Irma?« »Jaz sem dobila pohištvo, dečka je dobil mož, denar pa advokat.« POŠTENJAK Majer sreča na ulici svojo nekdanjo prijateljico Rozo, pa jo poprosi, »Ii M mogel priti jutri k njej na črno kavo. »Ni mogoče,« odgovori Koza, »jaz sem že omo-žena»« »Vem,« reče Majer, »poznam prav dobro tvojega moža, toda stara ljubezen ne za-rjavi; dam it rad dvesto lir, de te lahko jutri oMSčem.« Dvesto lir je lep denar. DrugI dan ob treh spremne Roza svojega prijatelja in obujala ste stare spomine. Majer pusti na mizi dvesto lir in se lepo poslovi. Zvečer pride Rozin soprog domov. Prvo, kar je vprašal, je bilo: Ali je bil Majer tukaj?« Rosa malo v zadregi: »Bil je!« »Ali je prinesel dvesto lir?« »Prinesel. Tukaj je denar.« »Vendar je Majer lc pr»š enjak! Včeraj zjutraj me jf za dve *»r »H je zastavil poši to besedo, da rh prinese