DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se,ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameJčeucem. vsaka Din & so It e*. 33 « sobota, dne 18. marca 1939 e Leto XIV O rešitvi hrvaškega vprašanja Poudarja se povsod, da je rešitev hrvaškega vprašanja potrebna in nujna. Ventilirati se začne vprašanje v aprilu mesecu, ko bo proračun pod streho. Ni pa dovolj, če se poudarja potreba in nujnost, ne pa obenem pripravlja rešitev psihološko na temelju realnega življenja, da bo razumljiva in sprejemljiva za vso jugoslovansko javnost, tudi za tisto, ki se je rešitvi upirala doslej iz sebičnih ali kakršnihkoli razlogov, ki jih tukaj ne bomo navajali, ker smo že mnogokrat razmotrivali o njih. Jugoslovansko! ljudstvo samo, zlasti delavstvo, je psihološko pripravljeno na sporazum. Želi le, da se ohranijo pri tem sporazumu kulturne in politične svoboščine državljana neokrnjene, kai nrav gotovo ni ovira pri reševanju hrvaškega vprašanja. Dtuga vprašanja so, zaradi katerih se Hrvati nritožujejo in žele, da se pravično urede. V vseh teh vpraašniih se ne govori in ne piše, vendar bi bilo potrebno pisati govoriti več in mnogo, da se bodo mogli zdravi duhovi, ki resnično žele rešitev hrvaškega vprašanja, združiti in zediniti ra vprašanjih, ki bodo prišla v poštev pri razpravah o tem problemu. Bojimo se, da ta molk pomeni premalo priprave, premalo duhovne in stvarne priprave, ker je za rešitev problema, če se hoče reševati brez trenj in iskreno, treba predvsem jasnosti in končno tudi moralnega sodelovanja in pritiska širše iavnosti, češ, da so' zahteve in koncesije v sporazumu pravične. Zasedanje delavske radio* Internacionale v Kopenhagnu. Dne 5. marca je zasedal v Kopenhagnu odbor delavske radio-intemacio-nale, \ katerem so zastopani predvsem Hclandci, Švedi, Norvežani in Danci. V prej naštetih deželah postoje delavske radio oddajne postaje oz. je delavcem omogočeno, da se svobodno poslužujejo radia v propagandne in izobraževalne svrhe. Odbor je v posebni resoluciji poudaril, da se organizaciji delavskega racJja posveča premalo pažnje. Zlasti bi biio potrebno uporabljati radio za razglašanje vseh večjih mednarodnih dogodkov in tolmačiti socialistično gledanje na te dogodke. V to svrho je odbor pozval Socialistično delavsko internacionalo in Mednarodno delavsko strokovno zvezo na sodelovanje. Resolucija sklepa z besedami, da je treba radio postaviti v službo demokracije, ljudskih svoboščin in miru. Kongres komunlstline stranke v Sov|etskl Rusiji po petih letih. Reuter poroča: Po petih letih se je 10. marca sestal 18. kongres komunistične stranke v Sovjetski Rusiji. Stalin je imel govor v katerem je dejal, da je Sovjetska Rusija pripravljena živeti v miru z vsemi, ne boji se pa groženj napadalcev in je pripravljena vsak udarec vrniti dvojno. V Franciji in Angliji bi radi, ako bi se Nemčija obrnila proti vzhodu, toda ti računi so zmotni. Poskus, da bi Podkarpatska Ukrajina postala izhodišče vseukrajinsega gibanja absurden. V Podkarpatski Ukrajini je 700.000 Ukrajincev, vseh Ukrajincev pa je 30 milijonov. Mogoče živijo norci, ki tako mislijo, toda ti naj vedo, da je zanje dovolj prisilnih jopičev na razpolago. P e zase Dne 16. marca je Hitler prispel na Hradčane v Pragi. t ’ 1 ’ ‘ ’ «,, j « a * : * » * - * i Na Hradčanih je podpisal oklic, v katerem utemeljuje aneksijo Češke in Moravske. Oklic pravi, da sta ti deželi že tisoč let spadali v prostor nemškega naroda, pa so ju nespametno in samovoljno iztrgali. Postali sta ognjišče nemirov in velikanska nevarnost za evropski mir, Nemčija ne more dovoliti motenj v teh krajih radi lastne varnosti. Radi samoobrambe je sklenila odločno spremeniti razmere v Srednji Evropi. Obenem je bil podpisan Češkomoravski protektorat t. j. od Hitlerja predpisan zakon, s katerim sta prešli Češka in Moravska v sklop Nemčije. Nemci v teh deželah so nemški i Češk eške m Češkomoravski protektorat državljani, Čehi pa državljani protektorata. Potektorat uživa avtonomijo, ki pa mora biti v skladu s političnimi, vojaškimi in gospodarskimi potrebami rajha. Vrhovni poglavar protektorata mora uživati zaupanje Hitlerja. Hitlerja zastopa namestnik v Pragi, ki sme ugovarjati vsem sklepom zakonodajne, sodne in izvršilne oblasti. Nemčija ščiti protektorat vojaško in ga zastopa na zunaj. Slično je urejen tudi odnos Slovaške do Nemčije. Gajda — vodja češkega naroda. Bivši » -• - '"'mJ general Gajda, ki je bil vodja fašističnega gibanja med Čehi je bil imenovan od Henleina za vodjo češkega naroda. Henlein civilni komisar za Češko in Moravsko Henlein, vodja Nemcev v Sudetih M L oravsKe za časa Češkoslovaške republike je bil imenovan za civilnega komisarja za protektorat Češke in Moravske. Vojaška oblast pa je v rokah generala Brau-chitscha. Kako je na ČeSkem? »Prager Tagblatt« s 15, marca t. 1. ima podrobnejše poročilo o vhodu nemške armade v Moravsko Ostravo in okolico, kjer je nemška vojska prva prestopila češke meje v noči od torka na sredo. Poveljnik nemške vojske je dal takoj po prihodu nalepiti odredbe za vzdrževanje reda in miru v nemškem in češkem jeziku, k ! * > t 5« « i- i . i •» Prepovedal je vsa javna zborovanja in sestanke, ponoči ne sme nihče na cesto brez posebnega dovoljenja. Vse orožje se mora takoj oddati, ravnotako radio-aparati. Člani češke vlade z vojaškimi letali v London 13 vidnih predstavnikov češkega naroda v Londonu. Neposredno pred zasedbo Češke po nemških četah, je s praškega letališča odletelo v vojaških letalih 13 predstavnikov češkega naroda v London. Med temi predstavniki se nahajata tudi zadnji vojni minister general Si-rovy in predsednik vlade Beran. Imena ostalih držijo v Londonu v tajnosti, trdi se pa, da ie med njimi tudi generalni ravnatelj Škodovih tovarn. Na Poljsko ie prispel poseben vlak političnih beguncev iz Češke, t. * *h Angleški poslanik iz Berlina poklican v London. Angleški poslanik v Berlinu Hender-son je poklican v London na referat. ' Angleški trgovinski minister ne pojde v Berlin Odhod delegacij angleških gospodarstvenikov iz Dusseldorfa Iz Londona javljajo, da je odpovedan obisk angleškega trgovinskega ministra v Berlin. \ t ‘ . 4 k t** e * A , Tudi samosto*na Slovaška — protektorat Slovaško so zasedle nemške čete. Tako kot Češko in Moravsko so zasedle nemše čete tudi Slovaško, ki jo je slovaški deželni zbor sklical kot samostojno državo. Vsa vojaška oblast v Slovaški je v rokah generala Brauchi-tscha, ki je imenovan kot vrhovni poveljnik tudi za Češko in Moravsko. Dr. Sidor gre. Poveljnik Hlinkove garde dr. Sidor, ki je bil do nedavna podpredsednik v skupni češkoslovaški vladi in potem en dan predsednik slovaške vlade, ki jo je imenoval dr. Hacha, bo zapustil svoje mesto in odstopil tudi kot član vlade. Dr. Sidor se je namreč zameril monsig-noru dr. Tisi, Murgasu, Machu in dr. Tuki, ker je okleval ali naj Slovaki postanejo samostojna država ali ne in se je za to odločil šele po vnitvi mon-signora dr. Tise iz Berlina. diplomatskega Nemčija imenuje samo agenta Nemčija pri vladi v Bratislavi ne bo imenovala poslanika, ampak samo diplomatskega agenta. Denarni zavodi v Bratislavi zaprti. Češki časopisi od srede javljajo, da je slovaška vlada odredila za sredo, četrtek in petek zaporo vseh denarni zavodov. Potniki iz Slovaške smejo vzeti s seboj samo 500 kron. Vsled tega imajo vsi vlaki iz Slovaške velike zamude, ker izvajajo Hlinkove garde na meji strogo revizijo potnikov, ki ne smejo vzeti s seboj tudi nobenih vrednostnih papirjev ali zlatnine. Slovaško zapušča veli-1 ko število ljudi. Konec Podkarpatske Ukrajine Monsignor dr. Vološin na begu. Monsignor dr. Vološin, ki je po vzgledu monsignora dr. Tise tudi hotel ustvariti samostojno državo v Podkarpatski Ukrajini je doživel težko razočaranje. Tudi on se je obrnil v Berlin za pomoč. Iz Berlina pa so med tem že javili v Budimpešto, da monakovski SDorazum ne velja več in da nimajo ni-češar proti temu, ako madžarske čete zasedejo Podkarpatsko Ukrajino>, Res so madžarske čete takoj nato udarile preko meje. Zoperstavil se jim je general Prchala in je vodil z njimi cele bitke. Madžari so bili primorani umakniti se. Ker pa je razvoj dogodkov potekal drugače kot pa je pričakoval general Prchala, je ta potem odredil umik svoje vojske na Poljsko in v Ru-munijo. Čim so Madžari zagospodovali nad Podkarpatsko Ukrajino, so nagnali monsignora dr. Vološina. ki se je smatral za voditelja Ukrajincev. Monsignor je pobegnil v Rumunijo. Delegacija angleških industrijcev, ki se je pogajala z nemškimi industrijci v Diisseldcrfu radi gospodarskega sodelovanja, se je vrnila v London. Številke, ki nam kažejo silno angleSko oboroževanje Za vojnim ministrom, ki je v angleškem parlamentu napovedal, da bo Anglija v slučaju vojne poslala Franciji nai pomoč 19 divizij vojaštva, je govoril v parlamentu tudi minister za letalstvo. Izjavil je, da presega produkcija letal 150 odstotkov tega kar se je pričakovalo in da bo pred koncem tekočega leta dosegla 400 odstotkov. Anglija izda dnevno 250.000 funtov šterlingov (1 funt šterling = din 238) za izdelovanje vojnih letal. V oktobru pa bo tudi produkcija vojnih letal v ZeLinjenih državah rarastla tako, da bo tedensko 800 do 1000 letal na razpolago za izvoz v Francijo in Anglijo. 9.5 milijard Kč so Čehi dali Slovakom v 17 letih državnega obstoja več kot pa so Slovaki plačali za skupno državo, ■ Ruslnl na Madžarskem so razoiaranl »Vodja« Fencik odhaja v Ameriko, »Narodni Listy« s 15. t. m. poročajo: »Vodja od Podkarpatske Ukrajine odtrganih Rusinov, poslanec Fencik, bivši čsl. poslanec, je bil prvotno z velikimi častmi sprejet na Madžarskem, kamor je pripeljal svoje Rusine in imel tudi svojo gardo »čornosomčnike«. Nedavno pa je proglasil v Miukačevu na shodu »Čornosoročnikov«, da je popol-, noma razočaran, ker Madžari ne držijo obljube glede avtonomije za Rusine, Madžari niso ohranili Rusinom niti ru-sinskega šolstva, ampak so stvar tako uredili, da so ostale rusinske šole brez otrok. Fencik je izjavil, da mu vsled tega ne preostane nič drugega, kakor da v znak protesta zapusti Madžarsko in odide v Ameriko. Dva dneva po tem govoru je madžarska vlada »čorno-soročnike« razpustila. Položaj v Madridu General Mlaja o namerah nove vlade. V uradni objavi o vladi narodne obrambe pravi general Miaja, da je bila ustanovljena, da zagotovi osnovne funkcije države, ki so bile popolnoma omajane. V posebni objavi za liste sporoča vlada narodne obrambe, da ni razpustila komunistične stranke na republikanskem ozemlju, ampak da smatra samo gotove elemente te stranke, ki so se uprli, da stoje izven zakona. Polkovnik Casado je izjavil novinarjem, da bo vlada narodne obrambe na daljevala vojno, ako Franco ne sprejme pogojev, kakor jih predlaga vlada narodne obrambe, t. j. da se sklene časten mir. Pristavil je tudi, da vlada pričakuje napad generala Franca za pri hodnje dni in da je ukrenjeno vse potrebno za obrambo Madrida. Doma ut De avsko socialno zavarovanje ne bo nosilo stroSkov za druga zavarovanja Na kaj vse pridejo. Zagrebški »Judoslovanski Lloyd« obširno razpravlja o socialnem zavarovanju, ki ima »mnogo nasprotnikov« ter o tem, zakaj obrtniki odklanjajo načrt socialnega zavarovanja zanje. Postavlja se list na stališče, da naj se vse socialno zavarovanje združi v eno ustanovo (tudi samostojnih poklicev), češ, da bi bila cenejša. Obrtniško zavarovanje pa bi bilo predrago. Pravilno je, da se združijo vse delavske in nameščenske socialne ustanove. Drugače pa je stališče »J. L.« napačno ker bi po koncentraciji, kakor jo list zagovarja, nosilo ves in večji riziko delavsko in nameščensko zavarovanje kar bi imelo le ta namen in pomen, da sloji, ki neradi plačujejo prispevke ali jih celo ne morejo, z odtegovanjem ozir. zmanjšanjem prispevkov prevale riziko na delavske prispevke. O tej koncentraciji bi bilo mogoče govoriti šele, če prevzame riziko država. Obremenitev naiega narodnega gospodarstva Posredne davščine so se zvišale bolj kot neposredne V »Jugosl. Lloydlu« objavlja M. S. študijo o obremenitvi narodnega gospodarstva po računskem zaključku države za 1937-38. Znašali so neposredni davki din: države banovin mestnih občin kmetiških občin 2.704,831.437 230,659.430 120,438.872 238,794.523 .skupaj 3.294,724.252 posredni davki din: države 5.240,980.036 banovin 314,817.548 kmetiških občin 144,593.236 skupaj 6.191,937.313 Skupni dohodki znašajo 1938 din: države 11.987,072.650 banovin 942,449.468 mestnih občin 1.309,191.846 kmetiških občin 624,508.614 skupaj 14.863.222.578 dočim so znašali ti dohodki še 1. 1932 le din 12.178,261.168. Iz zgoraj navedenih številk je razvidno, da so se posredne davščine od 1932 do lanskega leta znatno bolj zvišale, kakor neposredne. ___________________ N»d i milijon plinskih mask za dojenčke, ki io opremljene s posebno črpalko za kisik so azdelili v Angliji. Barometer dela In zaslužka Narodno gospodarstvo po statistiki OUZD v Ljubljani V januarju 1939 je bilo pri OUZD v Ljubljani zavarovanih povprečno 89.657 delavcev. Od lanskega januarja je število zavarovancev poraslo za 141(5 oseb. Napredek je bilo opažati v tekst :lri industriji, v industriji za predelovanje lesa- in rezbarstva, v oblačilni industriji, pri služinčadi itd. Nazadovali sta gczdno-žagarska industrija in gradnje nad zemljo. Sezijski padec zavarovancev je znašal v tem mesecu 7802 zavarovanca. Prizadete so graabe nad zemljo (z 2547 delavci), gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (1405 delavcev), gozduoža-garska industrija (1147 delavcev), industrija kamenja in zemlje (opekarne, kamnolomi) (810 delavcev) itd. Pravega napredka ni bilo v nobeni panogi industrije. Ta pregled nam kaže, da so popustila tudi javna dela v znatni meri. Narodna skupščina je 1939-40 .odobrila z 297 pričela včeraj zope' Izvolil si je da pretrese Židje beže preko Alp iz Italije. Na vrhovih in prelazih Alp, ki tvorijo mejo med Italijo in Francosko se odigrava prava tragedija. Že nekaj mesecev beže Židje iz Italije preko meje v Francijo. Dne 15. t. -m. je potekel zadnji, ko bi se bili morali Židje, katerim je bilo odvzeto državljanstvo, izseliti iz Italije. Ker na stotine njih ni dobiLo dovoljenja, da smejo priti v kakšno drugo državo, so ostali v Italiji. ■'* r« Francoske oblasti pa so poostrile nadzorstvo na meji tako, da so izgnanci obtičali na gorah, v snegu in mrazu pod milim nebom. To je strahovita tragedija i ;. - ■ - ’ Proračun sprejet, državni proračun za glasovi. Narodna skupščina je zborovati. Senat razpravlja o proračunu, finančni odbor, ki ima nalogo, proračun d,o 20. t, m. Premogovnik v Aleksincu je imel lani 3.37 milijonov belgijskih frankov čistega dobička. Delniška glavnica znaša 15 milijonov frankov, investicije 15.6 in gotovina in naložbe 10 milijonov frankov. Kava brez carine in trošarine stane le 12 do 25 din za kg kakor je pač njena kakovost. Carine in trošarine pa znašajo sedaj okroglo din 38 za kg. Od 1. aprila se bo carina še zviša!a za 2 din po kg. Ponarejene domovnice in krstni listi. V zve zi s preiskovanjem afere o tihotapljenju inozemskih valut preko jugoslovanske meje je beograjska policija izsledila tudi skupino ljudi, ki je Židom prodajala domovnice in krstne li ste. Domovnice je izstavljal tajnik občine vo-jilovačke Bogdan Galer, krstne liste pa je preskrboval med drugim neki Trifun Vrbaški Ko ga je sedaj policija zaslišala je rekel: ». . . Mislil sem, da Jevreji v resnici žele prestopiti v pravoslavje! . . . Zato sem jim kupoval sveto pismo in jim razlagal kaj vse jim je potrebno, da bodo pripravljeni na ta veliki dogodek. Zelo sera se veselil. Sedaj pa sem doživel kaj takega!« Policija ne ve ali je mož res tako naiven ali pa misli, da so drugi tako naivni, da mu bodo to verjeli. 3P uglednih beograjskih dam je prijav jenik sodišču v zvezi z znano afero .o sleparjenju z znamkami v korist slepih deklet. Ena izmed teh 30 uglednih odbornic društva je že v zaporu. Snežni zameti. Poi Srbiji, Bosni in Dalmaciji je zadnje dni zapadel sneg. V severni -Dalmaciji ga je toliko, da ovira železniški promet in sega snežna odeja ponekod prav nizko, skoro do morja. V Knjaževcu v Srbiji je snežilo neprenehoma štiri dni. Ozemlje nove Slovaške meri 38.430 kvadr. kilometrov in ima, 2,450.000 prebivalcev. Podkarpatska Ukrajina meri lVOO kvadr kilometrov in ima 502.000 prebivalcev. Tajni arhiv Škodovih tovarn so z aeropla-nom • prenesli v Anglijo. Z istim aeroplanom je prispelo v London tudi enajst specijalistov te ogromne orožne industrije. Izgube Ita'ijanov v Španiji. Izgube Italijanov v Španiji znašajo (do vključno 13. februarja) 3065 mrtvih, 10.708 ranjeni, 214 pogrešanih in 366 ujetih. V teh številkah niso vštete izgube letalcev. Carinska napetost med Holandsko in Nemčijo. Holandska je zvišala nekatere carinske postavke. »Frankfurter Zleitung« pravi, da bo Nemčija vrnila milo za drago in bo holansko gospodarstvo težko prizadeto. Skrbi Poljakov. Poljska vlada je radi raz voja dogodkov v Evropi v precejšnjih skrbeh. Njena meja proti Nemčiji meri 2000 km. Volitve v turški parlament so bile 16. t. m. Pri volitvah so volile tudi vse nad 18 let stare žene. Kandidatov je bilo 3000. Kdo bo Dalai Lama? Tibetanski duhovniki iščejo svojega papeža, ki mora biti otrok s posebnimi znamenji. Sedaj so našli tri otroke med katerimi bo odločil žreb. Angleščina namesto nemščine. Švedska vlada je odredila z veljavnostjo za 26 visokih šol, da se bo kot tuj jezik poučevala angleščina namesto nemščine. Prizadevanje Anglije, da post«ne najmočnejša država v zraku Dopisnik lista »Excelsior«, Moulier, opisuje prizadevanja Anglije, da postane najmočnejša država v zraku. Zlasti zanimive so nj-egove izjave o hitrosti angleških vojnih letal. Dva najhitrejša tipa lovskih letal sta Spitfire in Hurrican. Oba sta oborožena s po osmimi strojnicami. Hitrost prvega letala je 560 km na uro, drugega pa 545 km. Vendar pa je neko letalo tipa Hurrican doseglo pri nekem poskusnem poletu hitrost 653 km, ki jo doslej ni doseglo še nobeno letalo. Nek pilot pa je na letalu Spitfire dosegel hitrost 880 km na uro. Letalsko osobje je naraščalo sorazmerno s številom novih letal in znaša 118,000 mož, od teh je 10.000 pilotov in jih bo v poldrugem letu že 15.000. V ogledalu »Slovenec« zopet izločuje »iz svoje srede«. Vsemogočni »Slovenec« od petka zaključuje svoj članek proti inalkontentom, ki niso zadovoljni z njegovo juho, s sledečoi grožnjo: »Ko bo konec volilne dobe, bo treba nekaterim preveč ambicijoznim gospodom posvetiti nekoliko več pažnje. Danes niso več časi, da bi smel kdo skupne narodne interese (seveda »Slovenčeve«, op. ur.) podrejati svojim osebnim interesom. Danes tudi niso več časi, da bi se po nepotrebnem trošilo naše skupno narodno premoženje. Kdor bo to samo poskusil, tega si bo ljudstvo dobro zapomnilo in ga izločilo iz svoje srede.« Torej po starem receptu: »Saino mi, mi smo narod, ljudstvo, javno mnenje« itd., po znani lajni. Mislili smo, da je čas groženj minil 11. decembra, pa kakor vse kaže, se hoče gospodom še vedno starih metod. Bilo bi pa vseeno zanimivo po imenu poznati tintomaza, ki si drzne v tem času groziti, da bo koga izločeval »iz narodne srede«. Dandanes se takih grožetif nihče več ne hoji. Veliko razburjene radi knjige »Papeži-nja Favsta« Na podeželju imajo po večini vse napredne knjižnice v zbirkah knjige, ki niso vsakomur po godu, najmanj pa onim, ki v njih iščejo greha ali pa se čutijo prizadete. Iz ust teli ljudi je pogosto slišati: »Kako neki pridejo pisatelji do tega, da smejo odkrito razpravljati o takih stvareh?« Zgodovina pa ne molči, nasprotno, naravnost priznava krivična dejanja iz minulih časov. V knjigi »Papežiuja Favsta« opisuje pisatelj v obliki romana neko zgodovinsko snov in jo razpreda, kakor je to v vsakem romanu. Lep slučaj v z zvezi s to knjigo ima napredna knjižnica pri Sv. Ani v Slov. Goricah. Knjižničar je izposodil knjigo »Papežiuja Favsta«. Zgodilo pa se je, da je dobil knjigo v roke tamošnji gospod župnik in jo brez nadaljnjega — zaplenil. Knjižničar je knjigo zahteval nazaj. Župnik pa ni bil voljan takoj ustreči. Poklical je celo vodjo orožniške postaje, da ugotovi, ako knjiga ni prepovedana. Jz. velike afere, ki jo je napravil g. župnik, na ni bilo nič. — Knjiga je prišla nazaj v knjižico in je zanimanje za njo še na-rastlo. C. Nordhoff in J. N. Hall: 33 HURIKAN Ako je slika vzbujala pri de Laageju kakšne občutke, ne vem; vsekakor nisem nikoli slišal, da bi bil o tem govoril. V svoji delovni sobi je poznal samo delo in nič drugega. V posebno zadovoljstvo mu je bilo sestavljanje poročil, ki jih je pisal lastnoročno, s svojo fino, enakomerno pisavo, v gladki francoščini, ne da bi napisano kdajkoli popravljal. Njegove statistike o uvozu in izvozu z otočja, o posestnih spremembah in sejah različnih sodišč, katerim je predsedoval, so bile prava umetnina. Mogoče je tudi vedel, da je bila slava teh umetnin zelo kratkotrajna: da je kakšen uradnik v ministrstvu v najboljšem slučaju napravil par bežnih zapiskov iz njih, prodno jih je pokopal v globinah arhiva. Toda taka tnisel, ako tudi se mu je pojavila, ni niti najmanj motila njegovega zadovoljstva, ki ga je občutil pri pisanju poročil. Njegova delovna soba mu je bila zatočišče, v kateri ga ni ničesar motilo. Cim je zaprl vrata za seboj in gledal na cele vrste razporejenih letnikov državnih zakonov, na njegove kopirne stiskalnice, na ob steni postavljene stole za obiskovalce, nepregledne vrste registraturnih map, iz katerih je mogel v eni seknudi poiskati izmed tisoč listin vsak poljuben spis in na neizčrpno zalogo uradnih obrazcev vseh mogočih velikosti, ga je obšlo veselje stvaritelja, ki ima pregled čez svoj majhen, toda urejen svet. Izven svoje delovne sobe, ako ni bil zaposlen z izvrševanjem svojih dnevnih dolžnosti, je imel guverner v sebi občutek negotovosti. Kajti tu je bilo treba odločati, presojati stvari, ki še davno niso dozorele in bile izoblikovane, kratko in malo, katerih se človeku ni bilo mogoče na udoben in prijeten niči n znebiti. Ena izmed takih stvari je bila ta večer pismo škofa v zadevi^ očeta Pavla. De Laage in njegova žena se ta večer nista pomenkovala o tem dopisu, ne pri večerji in tudi ne pozneje, ko je on, sedeč na verandi kadil svojo temno cigaro, med tem ko je ona v sosednjem salonu preskušala na klavirju najnovejša muzikalna dela, ki jih je bila pravkar prejela iz Francije. Dasi guverner o tem ni govoril, mu je pa vendarle povzročalo težke skrbi, ker še ni bil izpolnil svoje dolžnosti. Moral bi bil očeta Pavla takoj obvestiti, kakor mu je naložil škof, toda1 pustil se je omehčati in je obljubil svoji ženi, da bo duhovniku prikril to vest, dokler se ne vrne Katopua... Preostalo mu ni ničesar drugega kot držati besedo, dasi mu je bilo težko... Ob desetih je legel; spal je želo nemirno par ur, nato se je prebudil in ni mogel več zaspati; zopet so mu uhajale misli k očetu Pavlu. Zelo mu je bil naklonjen in gojil je zanj največje spoštovanje... čim dalj bo odlašal, tem težje bo izpolnil svojo dolžnost in mu povedal resnico... misel na spremembo, ki bo nastala z odhodom očeta Pavla, ga je navdajala z bolestjo, prizadet ne bo samo on, ampak tudi njegova žena ... Kdo le bo prišel na njegovo mesto? .. Eno je bilo gotovo: Kdor koli bo prišel, nihče ne bo mogel nadomestiti spoštovanja vrednega starega i • I I ! moza... # v 1 1 Guverner je poskušal, da si izbije te neprijetne misli iz glave, nenadoma pa se je spomnil Terangi-ja in pisma, ki mu ga je s tem v zvezi poslal guverner s Tahitija. Ali je bilo mogoče, da bi bil ta človek pribežal na Manukuroi? Poskusil je bil gotovo. Njegova rodbina je živela tu... Nagle je bil vseskozi poštenjak. Bilo je skoraj izključeno, da bi sc mogel Terangi skrivati na kapitanovi jadrnici, todla vsi domačini na Tuamotu otočju so smatrali tega človeka za neke vrste junaka; na vsakem otoku bi mu z veseljem dali na razpolago čoln na jadra. Nič ne bi bilo lažje kot to, da se ga spravi na enega izmed oddaljenih otočkov, ki leže raztreseni okoli Manukure, ne da bi kdo o tem zvedel. ...Ti ljudje so pripravljeni prekršiti zakon kot nič, ako se gre za nekoga, ki je njihove rase ... Tako pomanjkanje spoštovanja pred zakonom je huda stvar, nazadnje bi to utegnilo biti posledica premalo stroge uprave... De Laage se je nemirno premetaval po postelji... vpraševal se je, ako ni morda sam odgovoren za zadržanje dbmačinov napram gosposki. Zopet se mu je porajalo vprašanje, ako morda ne uporablja zakonov preveč površno... na Tahitiju je bilo gotovo tako; kako naj bi bil ta človek tolikokrat pobegnil iz ječe, ako bi bil' strožje izvajali policijske in zaporne predpise... Pravičnost za domačine, to je vse lepo in prav, toda treba je tudi primerne trdosti. Ti ljudje so bili vsak hip pripravljeni, da izrabijo popustljivost oblasti ali kakor so to že imenovali ... Ta razmišljanja niso pustila de Laageju spati. (Dalje prihodnjič.) Temeljilo izperite Henko ker so se xmža!e cene za Persil in Henko. To je za naše gospodinje res prijetno presenečenje. Sedaj lahko prednosti Persila in Henka še bolje izkoristite. Ako perete s Persilom in Henkom boste najbolje obvarovali Vaše perilo, ki bo obenem snežnobelo in svežedehteče. Uporabljajte Persil in Henko vedno po navodilih v predpisani količini brez vsakih drugih primesi. LJUBLJANA 'Z občnega zbora Zveze brivskih pomočnikov, podružnica Ljubljana. V sredo zvečer se je vršil v dvorani Delavske zbornice občni zbor ljubljanske podružnice brivskih in frizerskih pomočnikov. Predsedoval je s. Leopold Tavčar. Zastopana je bila Delavska zbornica (sodrug Bricelj) in zagrebška centrala (sodrug Merše). Odborniki so podali poročila: Organizacija je tudi lani priredila strokovni tečaj (17 udeležencev). Ustanovila se je sekcija damskih frizerjev in frizerk. Razrešnica za •odbor je bila sprejeta soglasno. Poseben referat je imel zvezni delegat s. Merše, ki je priporočal več zanimanja za organizacijo in tudi za strokovno izobrazbo. — Na občnem zboru je bilo tudi govora a težkočah, ki jih ima pomočniški zbor glede ureditve mezdnih razmer v stroki in še vedno niso končarre. Organizacija se bo še dalje borila za primeren delovni čas, za kolektivno pogodbo in s tem tudi za primerne plače, ker delavstvo ni v nobeni stroki tako slabo plačano, kakor v tej. Delati je treba tudi za organiziranje vseh tovarišev in tovarišic. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik Slavko Vaši, tajnik Meštrovič, blagajnik Novak; v odbor: Borovnik, Klemenc in 'Cvenček; namestniki: Franic, Pavelšek, Oblak; v kontrolo: Tavčar, Izlakar, Suhajič; namestniki: Trbežnik, Kovač in Justin. Delovni organizaciji želimo najlepše uspehe. VI aribor Humoristični večer, ki ga je nameravala prirediti »Vzajemnost- v sredo, dne 15. t. m. zvečer se ni vršil. . .. , ■■ • ’ - i ■ ■ ■{ brzovlak iz f *..*-» Prage. V sredo, dne 15. marca je pripeljal v Maribor pred 14. uro s 16. minutami zamude " • brzovlak iz češke z vagonoma »Praha—Split« in »Praha—Trieste«. Oba vagona sta bila to pot izredno dobro zasedena, ■, < * • 1 * -i'.. ,» « i-j ' Češki potniki, ki so prišli iz Prage, so večinoma šele v Mariboru zvedeli za državni prevrat, ki se je medtem izvršil in da je bila med tem Praga že zasedena od nemškega vojaštva. — Med drugim se je pripeljala v Maribor tudi veččlanska češka rodbina iz Moravske, ki je izstopila v Mariboru s preko 10 kovčegi in je nato nadaljevala pot z osebnim vlakom proti Ptuju. V praškem vagonu se je pripeljalo na velikonočne počitnice par slovenskih dijakov, ki stanujejo v Aleksandrovem kolegiju v Pragi in še tudi niso vedeli, kaj se je medtem zgodilo s Prago. p,. i , ■ - - • • >< S tem , - • ■ brzovlakom so ' pripeljali še tudi češke dnevnike od torka 14. marca, ki še niti nimajo poročila, da se je osamosvojila Slovaška ... c v \ i t ». _ s- • •!.>.. - tr>'n i.. » 'Že tekom dneva pa je v sredo sporočil radio iz. Prage, da je za nadalje ukinjen ves promet preko bivših čeških mej. »••••• * • .i* Promet s Prago prekinjen. V četrtek, dne 16. marca je pripeljal brzovlak v Maribor že brez vagonov iz Prage in seve tudi brez potnikov iz Češke. Kljub temu pa je imel ta brzovlak celo uro zamude, tako, da je prispel v Maribor, mesto ob pol 2. šele ob pol 3. uri. Vendar naše prometne oblasti niso dobile doslej še nobenega uradnega obvestila, da bi bil promet čez češko mejo prekinjen in so bili radi tega večernemu brzovlaku proti Nemčiji z naše strani še vedno priklopljeni vagoni za Prago. Velika zamuda pa kaže, da premikanje čet ovira ves železniški promet v Ost-niarki. Vsled ustavljenega železniškega prometa iz češke je obviselo v Pragi tudi več Mariborčanov, ki so se prejšnje dneve odpeljali tja na praški velesejem, med drugimi predsednik mariborskega češkega kluba. gosp. Bureš s soprogo in nekaj čeških nameščencev tukajšnjih tekstilnih tovarn. Češki časopisi so prispeli v četrtek še od srede z nočnim brzo-ylako>tn preko Dunaja, datirani s 15. marcem, ki prinašajo poročila o proglasu slovaške samostojnosti in o odhodu prezidenta Hache v Berlin. Toplo vreme v februarju je povzročilo', da je grmičje pričelo poganjati in da se je tudi popje na drevesih vidno napelo. Na vrtovih, ki leže obrnjeni na južno stran in v zatišju se je že 1. marca pokazalo na mareličnem drevju po par cvetov. Po nekaj lepih dnevih v začetku marca je sedaj zavladal pri ličen mraz. ki bo pomoril prezgodnje cvetje mi preprečil, da bi pomlad prekmalu prikukala v deželo. — Zadnjo nedeljo se je na ribniku v parku napravila celo rahla ledena skorja. Nekaj dni pa je razsajal močan veter, ki je podiral plotove in metal opeko raz luš ter zavija mesto v oblake prahu. Ker špranje med kockami v granitnem tlaku niso zalite s smolo, se dviiga prah tudi po ulicah, ki so tlakane. Res ne vemo, zakaj se pri nas tako trdovratno branimo tega, kar so vsa ostala velika mesta že davno preskusila in našla, da je nujno potrebno, ako naj ima tlakovanje s kockami sploh kakšen smisel. Tovarna čokolade »Mirim« nas obvešča, da se ni v vodstvu tvornice izvršila nikaka sprememba. Vodstvo se nahaja kakor vedno v rokah gospoda in gospe Desnica, ki sta 83% lastnika tovarne. Poslovanje tvornice je zelo uspešno, tako da bi misel na likvidacijo bila prava nesmisel. Odpuščanje sezonskih delavcev je normalen pojav, ki se vsako leto ponavlja. Vodstvo ima sicer namen, da bi se preselilo v Zagreb, vendar o tem še ni padla nobena odločitev, Predsednik »Podpornega društva nemških državljanov« v Mariboru ni ing. Enzl, kakor srno zadnjič pomotoma poročali, ampak g. ing. (• Endl, bivši ravnatelj Železarne na Muti, ki živi v Mariboru odkar Je dobila Železarna na Muti nove lastnike. » Na seji mestnega sveta 23. marca je ta-le točka dnevnega reda; Mestno knjigovodstvo, prekrstitev urada, določitev naslovov finančnih juristov. — Včasih smo urade samo preimenovali. Mestno knjigovodstvo bo razpisalo dve službeni mesti. Pripravlja se ustanovitev oz, reorganizacija ženske obrtne šole v dekliškem internatu »Vesna«. ' Mariborsko gledaliiče. Petek: zaprto. Sobo-ta: ob 20. uri: »Pro-dana nevesta«, red B. Nede-lia, ob 15. uri: »Partija šaha«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20, iuri: »Vse za šalo«. Znižane cene. Redni občni zbor podružnice Zveze brivskih pomočnikov in pomočnic, ki se je vršil v torek, dne 14. t.m., je izredno dobro uspel. Celo Združenje brivskih mojstrov je smatralo za potrebno, da pošlje svojega delegata v osebi g. Veselkota. Zastopnik združenja je imel nalogo predočiti zbranim pomočnikom in pomočnicam izredno velike koristi (ne organizacije) temveč pomočniiškega odbora, ki ga hoče združenje zopet ustanoviti in kateremu bi združenje posvečalo vso pažnjo. Zbrani pomočniki so dobro razumeli nad vse prozorna izvajanja zastopnika združenja ter tudi eno-dušno odklonili namere združenja. Sklenili so boriti se za svoje pravice v okviru organizacije, ne pa morda služiti gospodom mojstrom kot privesek. Po odhodu zastopnika združenja je s. Mesner prešel na dnevni red občnega zbora. Odborniki -so podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da podružnica v zadnjem letu sicer ni tako delovala, kot bi morala, čeravno nosijo odgovornost za lanskoletno nedokončano mezdno gibanje drugi činite-lji, ne pa podružnica. Na vsak način je organizacija lansko leto jzadostila vsem predpisom zakona o minimalnih mezdah, poravnavanju in sklepanju kolektivnih pogodb ter ima letos popolnoma proste roke v svojih akcijah. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni: preds.: Mesner Emil. podpreds.: Zavišin Jovo, tajnik I.: Terpimc Rudolf, tajnik 11.: Zorč Mal-či, blagajnik L: Bakarič Josip, blagajnik II.: Turk Gerta, odborniki: Gosak Cita, Milina Franjo, Makovec Josip; nadzorstvo: (iašpa-rac Ferdo, Mašera Fini in R^ter Albina. »Vzajemnost« vabi članstvo za v petek, dne 17. marca ob 20. uri na redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora; 3. razno. Dolžnost vseh članov je, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži. — Odbor. Krajevni Medstrokovni odbor vabi funkcijo-narje in zaupnike, da se v čim večjem številu udeležijo občnega zbora pevskega' odseka pekov, ki se bo vršil v soboto, dne 18. marca t. 1. ob 20. uri v gostilni »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. Po občnem zboru bo prosta zabava. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v Mariboru sklicuje za v soboto, dne IS. t. m. svoj redni letni občni zbor z začetkom ob 20. uri, ki se vrši v društvenem lokalu v gostilni »Zlati konj«, Vetrinjska ul. 44, z običajnim dnevnim redom. Po končanem dnevnem redu prosta zabava. — Odbor. I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino v Mariboru vabi na 42. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. marca 1939 ob 9, uri dop. v društvenem lokalu. Podružnice pozivamo, da naj pošljejo svoje delegate. Udeležba centralnih in ruških članov :e cVžnost. — Odbor. 3X Staro mestno pokopališče bodo dokončno zaprli, o čemer bo sklepal mestni svet. SV. LOVRENC NA POHORJU Neveljavna ubožna spričevala. Pri naši ob-°dU» za ubožna spričevala tiskovine »Potrdilo o imovinskem stanju«, ki jih je založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani in še nosijo natiskano pripombo: »Ta obrazec je uradno predpisan in se ne sme ne ponarejati in ne ponatiskovati.« Zgodil se je pa ponovno slučaj, da je iprišel delavec s lakšnim od občine potrjenim ipotrdilo.m na sresko načelstvo in davčno upravo v Maribor za potrdilo tega ubožnega spričevala, pa so mu tam odklonili potrdilo, češ da tiskovina ni pravilna, ampak mora biti državna, Delavec zgubi vsled tega prav po krivdi .občine, ki nima ipravih tiskovin, celi siht in izdatke za vožnje z avtobusom na postajo, za vlak v Maribor in nazaj in prehrano. Takšne nerednosti bi se morale odpraviti, posebno, ko je »Delavska Politika« že opozarjala na ta nepravilna spričevala ko se je šlo za druge občine. Nujno je potrebno, da sresko načelstvo takoj obvesti vse prizadete .občine, kakšna ubožna spričevala so pravilna in veljarvna in obenem občinam naroči, da si nabavijo pravilne tiskovine in ne delajo revežem nepotrebnih stroškov in potov. MEŽICA »Vzajemnost« vabi na gledališko predstavo, ki bo v soboto, dne 1«. t. m. s pričetkom ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 10. t. m. s pričetkom ob pol 4. uri popoldan v dvorani g. Toffa v Mežici. Igrali bodo dramo v 5. dejanjih »Mlinar in njegova hči«. Med odmori bo zabaval Šramel pod vodstvom g. Čekona. Za poset se najvljudneje priporoča — odbor. JESENICE Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto, nedeljo in pondeliek oib 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Kdo je srečnejši od mene?« s slavnim tenoristom Titom Schipo v glavni vlogi. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik in risani film »Popa] v vojski«. — Sledi »Zrcaloi življenja«. TRBOVLJE Občinske seje Na občini v' Trbovljah je mnogo dela. Trebi?; je urediti vprašanje gradnje novega občinskega doma, kateri je nekaterim meščanom trn v peti. Saj so se posluževali že vseh mogočih trikov* da bi preprečili to za občino Trbovlje tako nujno in reprezentančno stavbo. V zvezi s proračunom zajeto 1939-40 bo treba premagati marsikatero oviro, da bo mogoče načrt uresničiti. Saj je že stara pesem, da tisti, ki ima od trbov. javnosti-največ koristi dela najbolj proti občini, ker ne služi direktno njegovemu žepu. Sedaj se vršijo seje za sejo. Ena je bila 8. t m., ena bo 22. t. m., ena se nam pa še obeta. Želeti bi bilo, da bi imele seje uspeh in da bi se na občini razvijalo normalno življenje. Čuden incident. Neki gostilničar se silno jezi, da občina njemu na ljubo ne gradi ceste na Sveto planino. Duška tej hudi jezi je dal že v nekem javnern lokalu, kjer ga pa nihče ni hotel poslušati. Koinčno je pa z nekaj streli na svojem domu naredil par lukenj v zrak, po katerih je baje njegova jezica našla izhod. Redni občni zbor del. kulturnega društva »Vzajemnosti« bo v četrtek, dne 23. marca t. 1. pop. ob 6. uri v prostorih Delavskega doma. Člani in članice, naj nihče ne manjka! — Odbor. Preklic. Podpisana preklicujem, kar sem neresničnega govorila o gospej Štefki Šnu-tar. — Angela Camar, Loke 168, Trbovlje I. LITIJA Občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije bo v nedeljo, dne 19. t. m. ob 2. uri pop. v gostilni g. Vere. V zvezi s tem vabimo vse tiste, ki so nedavno napisali članek, da je organizacija razpadla in da so zato, da se ponovno oživi, da se občnega zbora udeležijo in pred občnim zborom pristopijo kot člani ter dobe volilno pravico. Sedaj imate priliko, da pokažete, koliko vam je do resnega stvarnega dela in do organizacije. Predavanje OUZD. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 10. uri dop. priredi OUZI) javno skioptič-no in filmsko predavanje v predilniški dvorani. Predavanje je za delavstvo izredno važnega pomena, ker tukaj se bo lahko tudi razčistilo pereča in še nerešena vprašanja iz delavskega zavarovanja. Predavanje bo objasnjevalo preko 200 nazornih skioptičnih slik in večji propagandni kino film. Vstop prost. Pri nas se Je v zadnjem času dogodilo mno- go nesreč. Žrtev zadnje nesreče pa je Simončičeva, hčerka nekega delavca iz naše predilnice. Ko je šla v sredo zjutraj v šolo, se je na mostu hotela izogniti tovornemu avtomobilu, ki je pripeljal naproti. Toda nesreča Je hotela, da jo je avtomobil pritisnil h kamnu o-zadeti vozniki in šoferji. RUŠE Občni zbor posojilnice se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m. Iz poročila je razvidno, da je znašal promet v letu 1938 din 44,000.000, vloge din 3,000.000, rezerva din 500.000. Posojil je bilo izdanih za din 810.000 in to največ delavcem, kmetom in obrtnikom. Na podlagi izdanih posojil se je gradbena delavnost v Rušah zelo dvignila. S 1. aprilom 1. 1938 je bila (pri zavodu dvignjena zaščita, s tem so postale izplačljive vse stare vloge, medtem ko so bile nove vloge že itak vsak'čas vlagateljem na razpoiago. Delavstvu priporočamo, da svoje eventuelne prihranke nalaga v domačem zavodu. Zunanjost gasilskega doma je skrajno zanemarjena. Če pride tujec v Ruše, pa vidi to podrtijo, si menda tudi ustvari svoje mnenje, ki za tak kraj kakor je Ruše gotovo ni laskavo. Če hočete biti res dobro in poceni oblečeni obiščite manuf aktu ro CESKI MfldflCin MARIBOR Ul CA 10. OKTOBRA in se brezobvezno prepriča/te o ceni in kvaliteti! KroJaSke potrebitine! Odprodaja ostankov za polovično cenol Praga na dan prihoda Nemcev Maribor, dne 17. marca. V Maribor so prispeli češki časopisi iz Prage še tudi danes, ■>- petek, datirani od četrtka. Izostal pa je dnevnik delavstva iz Brna »Narodni Denik«, ki ga je urejeval poslanec František Tymeš. Praški češki dnevniki imajo že povsem lice spremenjenih razmer: na prvi strani proglas Adolfa Hitlerja ter poročila uradnih agencij iz Berlina, Bratislave, Londona, VaVšave, itd. »Narodni Prače«, ki je bilo doslej glasilo opozicijske »Narodne stranke dela«, ima enako vsebino. Na drugi strani slika v par vrsticah sledeči potek prejšnjega dne, to je srede, 14. marca, ko je v Prago vkorakala nemška armada. Celo noč pri radiu. V skladu z včerajšnjo beograjsko »Politiko« poroča tudi »Narodni Prače«, da so Pražani prebdeli noč od torka na sredo pri zvočnikih radio-aparatov in drhteče prisluškovali vsaki vesti, ki bi jim razjasnila položaj. Negotovost pa je le še bolj stopnjevala napetost in težke misli ter jim tlačila duše. Končno je prišla po 6. uri zjutraj prva vest, Najbujši zimski dan. Praga se je prebujala v dan sneženih mete žev, viharja in zime. Po ulicah in predmestjih je žvižgal severozapadni veter in prodiral s svojim mrazom in ostrostjo skozi okna v stanovanja. Nad Belo goro so se podili oVeki snega, ki jih je spremljala pesem divjih viharjev. Praga je nastopala svoje dnevno delo v dušečem razpoloženju. Kaj bo? Že pred prihodom nemških vojakov* so se pripravljali praški Nemci za njihov pozdrav. Z doma bivše »Sudetenpartei« v Hybernski ulici, z »Eskomptne banke« pri Prašni Brani in z Nemškega doma so vihrale nemške zastave Tudi njihova okna so bila okrašena, okna čeških hiš pa zastrta. Prvi nemški oddelki so prišli do praških predmestij že po 8. uri zjutraj. Spredaj so bili motociklisti, ki so imeli na motociklih pritrjene podrobne načrte praških ulic in na njih določeno mesto, kje se morajo ustaviti. Okrog 10. ure so se oddelki formirali v sprevode 'n okrog 10. ure so bili že v Hybernski ulici, kjer je »Ljudski dom« in redakcija delavskih listov. Nemci so jih pozdravljali s »Heil Sieg« in dvignjeno roko. Mir in molk. Češko prebivalstvo se je zadržalo mirno in molčalo, zavedajoč se, da dogodkov ne more v ničemur spremeniti. Na magistratu. Ob K12. uri sta prišla dva nemška častnika na znani stari praški magistrat, pred katerim stoji mogočen spomenik Jana Husa. Peljali so jih k županu dr. Klapki, ki jih je tam priča koval že od jutra z vsem občinskim svetom. Razpravljali so o nastanitvi nemške vojske, ki je nato zasedla šolska poslopja in vsled tega poduk na večini šol do nadaljnega odpade. Ves dan je bi'o skrajno neprijazno vreme in pravi poročilo, da v tej zimi še niso imeli tako grdega zimskega dne. V Brnu je zavzela nemška vojska mesto tekom dopoldneva, ko je prišlo najprej okrog 40 tankov, za njimi oklepni avtomobili, tehnični oddelki,, na kolodvor pa posebni vlak s pehoto, ki je šla nato skozi ulice v slavnostnem sprevodu. Povsod je uvedena tudi vožnja na desno, ki povzroča precejšnje težave. KRANJ Občinske doklade povišane od din 908.000 na din 1,565.000 Letošnja proračunska seja je razen nekega razburjenja potekla s prav filmsko brzino: šest milijonov dohodkov in izdatkov smo prerešetali v pičlih dveh urah, to se pravi po tri milijone na uro. Razprave se je udeležilo le 20 od 30 odbornikov, kar znači, da se marsikdo ne zaveda važnosti proračunske razprave *"•«*! s * - - *-* — - c.'V - 1 Gospod župan je tudi sam uvidel, da pr- votnega predloga zvišanja občinskih doklad od lanskih din 908.000 na din 1,948.000 — torej za preko 110 odst. — ni mogoče zagovarjati in je kar sam predlagal znižanje na din 1,566.000, kar predstavlja še vedno skoraj 73 odst. povišanje donosa občinskih doklad v primeri z lanskih letom. Da pa tega povišanja kranjski občani skoraj ne bodo opazili je g. župan dokazoval na podlagi svojih zapiskov (■•> ••• * * • •• . - , - v. Sedaj si pa lahko ogledamo proračun malo pobližje. Od celotnih izdatkov din 3,030.000 odpade na odplačila dolgov in obresti tiič manj kot din 921.(XX),, čeprav bomo za enkrat prevolško anuiteto od din 200.000 ostali enostavno — na dolgu. To se pravi, da bi moralo iti skoraj .34 odst. vseh občinskih dohodkov za dolg in obresti, s , ■ - • • » * • • i • ■v« i ■ • Izgovor na investicije, ka- kor za šolo in most, nikakor ne drži, ker bi se vse to 4 * •• * • • • lahko sproti plačevalo brez večje škode za splošnost: prikrajšanih bi bilo le nekaj upravnih svetnikov. Posebno zanimivi sta postavki din 205.000 in din lOS.OtK), ki predstavljata odplačilo dolga za vodovod in za kopališče. Vodovod se bo po zatrdilu g. župana gradil še letos, ravnotako kopališče. Zato bomo obresti za te naprave plačevali tudi že letos, • ■ .. - Proračun predvideva tudi že upravitelja občinskega kopališča z letno plačo 961X1 dinarjev; . , * 41 Huda debata se je vnela pri postavki 30.000 dinarjev za finančno kontrolo, ki predstavlja nagrado pri izterjevanju občinskih trošarin na vino in pivo. Nekaj odbornikov je predlagalo, naj se nastavi za to delo nov občinski uslužbenec, važnejše pa bi bilo, če bi se gg. odborniki zanimali podrobneje za ključ, bo katerem se ta vsekakor visoka vsota razdeli med finančne organe, i. > » > • , Razsvetljava mesta in okolice stane letno din 160.000. Občina plačuje nočni tok po din 1.63, kar je vsekakor ogromno previsoka cena če pomislimo, da plačuje Ljubljana le 80 para. V k - • • 1 - » , Na podporah bodo dobili; Sokol in športne organizacije din 15.000, kulturna društva din 5000, Prosvetni dom din 10.CIOO, Učiteljski dom v Ljubljani din 10.000, Jegličev akademski dom din 6000; Ut» as—•• • •» tu S. Kerč je prav mirno razložil, da delavske organizacije letos niso vložile prošenj za podpore, ker je bilo pri lanski proračunski seji soglasno sklenjeno, da se v bodoče nikomur več ne bo dajalo podpor. Ker pa je občinska uprava na ta sklep enostavno pozabila, zato najodločneje protestira zoper tako odkrito zapostavljanje delavstva, ker se na ta način le neti ogorčenje med delavstvom, ki je gotovo najbolj potrebno, da se ga podpre pri kulturnem in prosvetnem delu. v* - •- * * •* Čudne namene ima sedanja občinska uprava tudi s Prevolo. G. župan je govoril o usmiljenih bratih, ki se za stvar zanimajo in bi zgradili na tem zemljišču bolnico. Ideja je dobra in jo je treba samo pozdraviti, pozabiti pa ne smemo, da ima cela Prevola preko 200.000 kv. m zemljišča, ki je vredno po oceni g. župana samega din 10 do din 15 za kv. m. Rešitev bi bila torej najenostavnejša ta, da se za bolnico potrebno1 zemljišče podari usmiljenim bratom, ves ostali kompleks pa parceiira in z izkupičkom poplača vsaj del dolgov, j; • * r ti . e. n . ,• ; Zato pač ne moremo razumeti g. župana, ki je poskušal svetovati, naj bi se Prevola (pa vendar ne vsa!) prodala tem bratom za dolg, kar ga je še pri Mestni hranilnici, to je za din 640.000, tako da bi občina tu zopet zgubila nad 400.000 dinarjev. tU. I M » • m « » o« luna Pri zaključni debati je poročal gospod župan, da je postavka: Nepričakovani dohodki din 177.00 pač stvarna — ... « *- . Konzumno druStvo za MeJiJko dolino r. z. z o. Z. v Prevaljah sklicuje v smislu zadružnih pravil REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. aprila 1939 z začetkom ob 14. uri popoldne v iposebni sobi pri Ahacu v Prevaljah, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega tžbčnega zbora; 2. revizijsko poročilo Zveze gospodarskih zadrug; 3. poročilo upravnega odbora o računskem zaključku za leto 1938.; 4. poročilo nadzorstva; 5. volitev upravnega odbora; 6. volitev nadzornega odbora; 7. sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona; 8. sklepanje o predlogih, ki so bili vloženi v smislu pravil;^ 9. razno. Načelstvo. Nadzorstvo, Opomba: Občnega zbora se poleg delegatov lahko udeležijo tudi ostali člani zadruge, vendar pa le kot gostje in morajo imeti tozadevno izkaznico od vodstva zadruge. Najlenše damsko perilo, nogavice, žepne rute, kupujemo zdaj poceni pri Mirko Bretko, Maribor Aleksandrova cesta Stev. 23 židnje vesti V Španiji je mir na vseh frontah. Goring o položaju Čehov po aneksiji. ČTK iz Prage, ki oddaja še vedno v češčini, poroča, da je Goring izjavil poročevalcu lista »Dai-iy Mail«, da bodo Čehi imeli večjo avtonomijo kot sudetski Nemci v bivši čSR. Ne bo' jim treba služiti vojakov. Čeških Židov se ne bo preganjalo, razen v kolikor bi Čehi to sklenili. Boji med madžarsko vojsko in »Sič«. Med ukrajinsko obrambno organizacijo »Sič« in madžarsko vojsko je dne 16. t. m. prišlo na več krajih do bojev. Ustavljen list. V Pragi je bil ustavljen, na- večernik »Češke Beneša pisal so- rodno socialistični A-Zet, Slovo«. List je za časa dr vražno proti Nemčiji. Bat’a v Bukarešti. Bat‘a se je iz Zlina pri peljal z letalom v Bukarešto. Kaj je častnost v javnem življenju? Nikdar nisem mislil, da bi mogel kdo, ki deluje v javnem življenju, to življenje ločiti od svojega privatnega življenja. Vedno sem pripravljen, tako parlamentu, kakor tudi svojim prijateljem, položiti račun o svojem privatnem življenju. Leon Blum. Delavski pravni svetovalec Zavarovanje pri splitski »Samopomoči« (Celje) i Vprašanje: Sem član splitske »Samo-! pomoči«, pri kateri sem zavarovan za 20.000 din. Te dni sem prejel od »Samopomoči« ob-| vestilo, da se je februarja spremenila na ob-1 čnem zboru v hranilno zadrugo in da moram poslati najkasneje v 8 dneh novo člansko izjavo, ker se bo sicer smatralo, da zapadejo vsi moji do sedaj vplačani prispevki. Kaj mi je storiti? Odgovor: Grožnja »Samopomoči«, da izgubite vse dosedaj vplačane prispevke, ako ne pošljete nove članske izjave, ni utemeljena. Sporočite »Samopomoči«, da novi zadrugi ne pristopate in zahtevajte vračilo prispevkov. Ako to ne bo zaleglo, se obrnite na policijo ali žandarmerijo in vložite ovadbo. Plača v blagu mesto denarja (Celje) Vprašanje: Ali sme tekstilna tovarna vsiliti mesto izplačila mezde v denarju pokvarjeno blago, četudi je isto blago pokvaril dotični delavec? Odgovor: Po §u 214 obrtnega zakona se sme v Jugoslaviji izplačevati zaslužek le v denarju in to v dinarski vrednosti. Izrecno je prepovedano dajati pomožnemu .osobju blago na up ali na račun plače alkoholne pijače ali kako drugo blago. Le če delavstvo samo privoli, smejo dajati delodajalci za račun plače živila in redno hrano, toda le po lastni ceni, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, blago za delo, zemljo za uporabo, vse po povprečni vrednosti, kolikor jih to same stane. Pa tudi vse to lahko minister za socialno politiko določenim vrstam podjetij ali za izvesne kraje prepove. Četudi bi delavci sami privolili, da jim delodajalec daje kako blago mesto mezde, bi bil tak dogovor po §u 217 obrt. zak. ničen. Nedopustno je torej takšno vsiljevanje pokvarjenega tekstilnega blaga delavcem ir.e-sto plače in je po §n 395 obrt. zak. in sledečih tudi kaznjivo. Prijavite zadevo obrtni oblasti v nadaljnje postopanje z navedbo konkretnih primerov. Pravica do dela in službe (Guštanj) Vprašanje: Pred leti sem v tovarni ponesrečil, dolgo trpel v bolnici in bil več let v zdravniški oskrbi. Kljub temu so mi nezgodno rento ponovno zmanjšali, tako da dobivam sedaj le še malenkost, s čemur ne mo- Slike zn lesitlmoelle in poslovne knjižice od din 10’— naprej Foto Japelj Maribor, Gosposka 28 (Knjigarna Scheidbach) Ako želite biti resnično dobro in pbceni postreženi, — obiščite Manufakturno trgovino J. ROŽflJ Maribor - Aleksandrova 16 Obveščamo rem živeti. Zdravnik je izrekel, da sem že za delo zmožen in bi jaz tudi rad delal, a zastonj hodim v tovarno prosit za službo. Tudi intervencije zaupnikov so bile brezuspešne. Prej so mi v tovarni obljubljali, da bom ob prvi priliki zopet sprejet, a sedaj so sprejeli že preko 100 drugih, mene še vedno ne. Ali imam pravico zahtevati delo in kam se naj obrnem? Odgovor: V Jugoslaviji še nimamo zakona, s katerim bi lahko kakega delodajalca prisilili, da sprejme koga v službo. Edinoi glede odsluženih vojakov je bila svoj čas izdana okrožnica ministrstva vojne, ki priporoča podjetjem, da sprejemajo predvsem delavce, ki so odslužili kaderski rok. Pri nas je usoda takšnih revežev,, kot ste Vi, odvisna od moči delavske strokovne organizacije, kjer podjetje ne kaže samo zadostnega socijalnega čuta. Če intervencija Vaših zaupnikov ni bila uspešna, najbrž zaposleno delavstvo ne kaže toliko zavednosti, da bi bilo 100 odst. organizirano in da bi se moglo potem z uspehom zavzeti za take svoje ponesrečene tovariše. Najbrž še mnogo zaposlenih delavcev misli, da se njim ne more zgoditi podobna nesreča in da ne bodo nikoli potrebni zaščite in podpore svoje organizacije. Neizplačana mezda (Tržič) Vprašanje: Delodajalec je obljubil mojemu sinu plačati za zadnje tri mesece učne dobe, ki je bila podaljšana, minimalno mezdo po zakonu. Moj sin je sedaj nehal delati pri njem in delodajalec tudi priznava to svojo obvezo, zaračunava pa sinu in meni škodo iz. nekega avtomobilskega karambola, tako da bi morala še midva s sinom plačati večji znesek delodajalcu. Al! je upravičen to škodo zaračunati? Odgovor: Ako je karambol povzročil' Vaš sin odgovarja za škodo povzročeno na avtomobilu lastniku avtomobila, v kolikor ta ni dobil škode povrnjene od zavarovalnice. Če delodajalec ni lastnik avtomobila, \ po našem mnenju nima vsled karambola nikake škode, razen če je lastniku sam škodo poravnal. V tem slučaju pa je seveda upravičen poračunati to škodo z mezdo, ki jo dolguje Vašemu sinu. Od Vas pa ne more zahtevati ničesar, ker Vi za sina ne odgovarjate. p. n. občinstvo, osobito cenj. dame da veljajo za trajne kodre edino sledeče minimalne stalne cene in sicer: v mestu din 80*—, na periferiji din 70*—( v okolici din 60*—. Za moške in vse ostale postrežbe ostanejo cene zadnjega cenika v veljavi. • Te cene so določene s soglasnim sklepom mojstrov In mojstrinj brezizjemno. Nlkdo naj ne skuša doseči nižjih cen, ker bo imel mojster, ki bi postregel ceneje, obillh neprijetnosti in škode. Zdrulenje brivcev In frizerjev, Maribor Prava blagodat za delavce je: O ociimca p. Matkovič v Celju, Gosposka ulica štev. a Shajališče delavcevt Brivski salon ČOH ANTON. Celit (poleg mestnega poglavarstva) se priporoča cenje nema občinstva. Za trajno ondulacij znižane cene. Čista, solidna in strokovna postrežbi Šivalni stroji proti gotovini, kakor tud na obroke. — Zahtevajie prospekt. — Sprejeman zastopnike. — Josip Uri i, šivalni stroji kolesa, otroški vozički, Celje, Narodni dom I LJUDSKA |SAMOPOMOČ jg v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je izplačala tekom obstoja nad 37 milijon*** din na pogrebninah in doti. g Zavaruje in pogrebnino zdrave = osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do s največ din 10.000-— in s ia doto mladoletne od 1. do 16. do 1 največ din 25.000-— plačljiva ob dovr- fj šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO S IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzaret) izdaja in urelule Adolf Jelen v Maribora. — Tiska: Lladska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Eržen v Maribora.