dolenjka, d.d. NOVO MESTO V času od 15. maja do 30. maja 1999 vam v naših prehrambenih prodajalnah nudimo blago po ugodnih cenah: AKCIJSKA tS™ sok FtruP' 6/1 Vital 659.00 SIT/zav nlij 7 or®n8e light Frucall, 1,5 lit. 119,00 SIT/kos Z 7 a"' ras,L PET 2/1 539,00 SIT/kos r?stl- PKT 1/1 279,00 SIT/kos £ “,amaJVP Pomurka 1.233,00 SIT/kg g navedenih artiklov vam nudimo še 30 artiklov po akcijskih cenah. V soboto, 22. maja, bo od 7. do 19. ure odprta prodajalna - MARKET na KACOVSKl CESTI v Novem mestu. ■ ■ 1 1 1 1 [i 1 H il ISSN 0416-2242 770416 224000 PRILOŽNOSTI POSAVSKEGA GOSPODARSTVA Izkoristiti naložbo stoletja! Na pogovoru s posavskimi gospodarstveniki v Sevnici podpredsednik vlade Marjan Podobnik menil, da Posavčani ne bi smeli zamuditi priložnosti ob gradnji HE na Savi vai četrtkov prijatelj DOLENJSKI list SREČANJE mladih tehnikov .VAS - Regijski cen-Z.veze za tehnično kulturo ovenije za Dolenjsko, Belo n.dJ'no in Posavje je na osnov-soli Vavta vas prejšnji petek ^aniz.ral 22. občinsko in 17. gijsko srečanje mladih tehni-g . °^n°vnih šol iz Dolenjske, e krajine, Posavja in Kote^' deležilo se ga je 228 Umovalcev in 54 mentorjev iz v v osnovnih šol. Pomerili so se Dan fazličnejši h tehničnih udelefi-'7najholJSl Pa se bodo '■ državnega srečanja v Luc'Sitehnik0V’ kibo5>niJa SEVNICA - Čeravno posavsko gospodarstvo z dosežki v zadnjem času ne vliva ravno optimizma, ampak prej nasprotno, je po nič kaj spodbudnem poročilu direktorja območne gospodarske zbornice Valentina Dvojmoča o nezavidljivem položaju gospodarstva v Posavju podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik na pogovoru pretekli petek v Sevnici menil, da ima Posavje s projektom stoletja, to je z naložbo okrog 100 milijard tolarjev v izgradnjo verige spodnjesavkih vodnih elektrarn, priložnost, kakršne regija še dolgo ne bo imela. jzpušne cevi jnontaža J Potoku 10, Novo mesto jaJ: °608/322-643, 322-278 ■^•068/323-585 Če bo pogodba podpisana tako, kot je bilo zastavljeno, bosta imeli od tega korist regija in država. Pri tem je pozitivno, da prihaja zdrav tuj kapital, za posavsko gospodarstvo pa bi bilo zelo pomembno, da bi si pridobilo ob tej naložbi čim boljše reference. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur je poudaril, da so bili še pred enim mesecem v skrbeh zaradi negativnega vpliva gospodarskih gibanj v svetu na naše razmere, zdaj pa so kazalci kar spodbudni. Zaradi vojne v ZRJ bi utegnile nastati večje težave, če bi se naftnemu embargu pridružil še ekonomski. Slovenija je izvozila v Jugoslavijo za okrog 100 milijonov dolarjev, v Makedonijo za 160, na Hrvaško pa že kar 800 milijonov dolarjev. Po mnenju predsednika Združenja podjetnikov Posavja Emila Vehovarja posavsko gospodarstvo nezadržno drsi proti dnu, kar kaže tudi na to, da so bili v regiji slabi direktorji, sicer ne bi šlo toliko firm na boben. Vehovar je prepričan, da bodo podjetniki pripravljeni na davek na dodano vrednost (DDV), močno pa dvomi, da bo to uspelo tudi državi in njenim službam, predvsem davkariji, z istimi ljudmi kot poprej in s pre- BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO * * Odkup in prodaja delnic Pfav/jan/e s finančnim premoženjem 8rd Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BpH, Rimska cesta 11, Trebnje, Tt 068/460-730 s Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, 068/56-480 CNO POTEZO TE KLJUČ. ČE V TEM ČASOPISU NI VLOŽEN, GA DOBITE V SALONU ®> MERKUR živelimi prijemi. Direktor Stille-sa Aleksander Hatlak je izrazil upanje, da se Stilles, potem ko je lani prvikrat po dolgotrajni sanaciji dosegel pozitiven rezultat, ne bo znašel na spisku podjetij za zapolnitev privatizacijske vrzeli. Po njegovem Stil- les potrebuje še kakšnih 5 let, da pride na zeleno vejo. Direktorja brežiške bolnišnice Toneta Zorka pa močno vznemirjajo razne izjave v javnosti o zaprtju brežiške porodnišnice. Za to ni niti enega finančno niti strokovno utemeljenega razloga. Direktorja Lisce in Kopitarne Vili Glas in Marjan Kurnik sta opozorila na prevelike obremenitve naše predelovalne industrije v primerjavi s konkurenco v EU, tudi v luči pravic delavcev. P. PERC TORTA Z/l 11. OBLETNICO SLS - Na slovesnosti ob 11. obletnici SLS so se v jedilnici sevniške Lisce pretekli petek zbrali številni lokalni prvaki stranke in seveda skoraj celotna garnitura ministrov in osrednjega vodstva SLS skupaj z Janezom in Marjanom Podobnikom ter dr. Francem Zagožnom. Slednja sta tudi razrezala torto (na posnetku), ki jo je za rojstni dan SLS pripravila sevniška podružnica SLS na čelu z Romanom žvegličem, ki je tudi najprej pozdravil okrog 300 gostov. Besedo je dal če ustanovnemu članu SLS, znanemu vinogradniku Stanku Čurinu in sevniškemu županu Kristijanu Jancu. V kulturnem sporedu so sodelovali vokalna skupina Corona, pevci s Studenca in Cvetka lmperl. (Foto: P.P.) OB OPOZORILNI STAVKI V REVOZU Danes na Otočcu forum odličnosti in mojstrstva Že enajstič, z bogatim sporedom prispevkov OTOČEC - pod vodilom “Iz majhnega raste odličnost”, kar naj bi pomenilo, da se možnost, biti odličen, skriva v vsakem izmed nas, bo danes in jutri na Otočcu v Šport hotelu potekal 11. forum odličnosti in mojstrstva, ki ga prireja Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine v sodelovanju z ministrstvom za znanost in z gospodarsko zbornico. S svojimi prispevki bodo nastopili predstavniki najpomembnejših državnih ustanov in oblasti. Otvoritveni nagovor bo imel dr. Janez Podobnik, predsednik državnega sveta, ki bo podelil tudi velike nagrade odličnosti in mojstrstva. Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar bo govoril o slovenskem tolarju v globalnem svetu, Prešernov nagrajenec književnik Saša Vuga bo razpravljal o poteh in stranpoteh slovenske odličnosti, dr. Lojze Sočan bo govoril o elementih odličnosti v slovenskem gospodarstvu, dr. Jože Gričar pa o informacijski dejavnosti v službi odličnosti. V popoldanskem delu prvega dne bodo nastopili še: dr. Dušan Mramor, dr. Stane Možina, dr. Bogdan Topič, Rudi Bric, mag. Janez Kure, zvečer pa bo v čast foruma nastopila flavtistka Irena Grafenauer ob spremljavi klarinetista Mateja Bekavca. V petkovem dopoldanskem delu bodo s svojimi prispevki nastopili: dr. Tea Petrin, nova ministrica za gospodarstvo, dr. Marko Kranjec, veleposlanik v Bruslju, ter dr. Ivan Turk, dr. Vladimir Nanut, dr. Sanja Rozman in dr. Stane Granda, ki bodo govorili o odličnosti vsak na svojem področju delovanja. - n Berite danes stran 3: • Umiranje dolenjskega Rima stran 5: • Tudi v Ribnici zelo razburljiva razprava o plačah stran 6: •Pat pozicija ob sklepu o Komunali stran 9: •Jutri se začne Vinska vigred stran 10: •50 let Glasbene šole Krško stran 11: • “Če ga ne bi ustrelil jaz, bi on mene!” stran 22: •Iz ljubezni do slovenščine in Slovencev ZAKLJUČEK REMONTA V JEDRSKI ELEKTRARNI KRŠKO - V torek ob 13.07 so jedrsko elektrarno v Krškem znova vključili v elektroenergetsko omrežje. S tem se je zaključil letošnji redni letni remont, ki so ga začeli 29. marca. Med remontom so vložili v sredico 32 svežih gorivnih elementov od skupno 121. Opravili so pregled reaktorske črpalke, še zadnjič pred zamenjavo načrtovano za prihodnje leto, so pregledali in sanirali cevi uparjalnikov ter opravili druga vzdrževalna dela. V remontu so ob tem tudi uvedli rešitve, kot so sporočili iz jedrske elektrarne, ki izhajajo iz svetovnih varnostnih standardov in spoznanj ter lastnih obratovalnih izkušenj. Klečeplazna izjava in sindikalno peije Ob opozorilni stavki v Revozu Sindikat Revoz - SDR z “ajzenponarskimi” prispodobami obračunava z Neodvisnim sindikatom NOVO MESTO - Sindikat Revoz - SRD je prejšnjo sredo organiziral enourno opozorilno stavko, ker se uprava Revoza ni odzvala na njihove stavkovne zahteve. Stavka je trajala od 10. do 11. ure. Po trditvah stavkovnega odbora je stavka povsem uspela, saj se je, kot piše v njihovem sporočilu, “ustavila kompletna proizvodnja". “Vodstvo sicer skuša protizakonito pridobljene podpise, predvsem pisarniških delavcev, izkoristiti v medijih, kot da stavke ne podpirajo vsi zaposleni,” piše v obvestilu stavkovnega odbora. (Vsi navedki so dobesedni in nelektorirani.) izjavo za Upravo Revoza razkril svoje pravo sindikalno perje. To perje ni sestavljeno iz resničnih peres ampak vse skupaj je sestav- ljeno iz demagogije in laži v funkciji prekrivanja resničnega stanja - to je, da 'Neodvisni’ niso še do (Nadaljevanje na 2. strani) 1. maja se vsi nakupi 2 Merkurjevimi karticami SeŠtevajo 1n prinašajo dodatne ugodnosti. “Vendar so tiho podporo dali tudi ti delavci. Res pa je, da se morajo tudi ti, kljub velikemu strahu za svoja delovna mesta, zavedati, da dohodek tovarne prinašajo vozila, ki jih izdelujejo proizvodni delavci.” Pisarniškim delavcem v nadaljevanju povedo, da so tudi oni deležni povišanja plač, ki jim ga izborijo tisti, ki stavkajo. “V podjetju sta formalno še dva sindikata, ki imata skupaj zelo malo članov, njuno vodstvo pa se ne trudi za uresničitev delavčevih pravic,” piše še v sporočilu. V enem od sporočil pa stavkovni odbor SDR v glavnem obračunava z Neodvisnim sindikatom Revoz oziroma z njegovim predsednikom. Sporočilo se začne takole: “Včeraj dopoldne smo bili priča 'sindikalnemu orgazmu’ s strani predsednika 'Neodvisnega’ sindikata Revoz Andreja Rajka, kateri je z nekakšno klečeplazno VREME Danes in jutri bo še nestalno vreme s popoldanskimi plohami in nevihtami, v soboto in nedeljo pa bo več sonca. VSTOP PREPOVEDAN - Uprava Revoza ni dovolila, da bi novinarska konferenca, ki jo je pred stavko sklical stavkovni odbor, potekala znotraj tovarne, češ da gre za politične in ne sindikalne zahteve. Na fotografiji: zunanji član stavkovnega odbora in podpredsednik SZS Alternativa Albert Pavlič in predsednik Sindikata Revoz SDR Janez Jakša (prvi in drugi z leve) ter Anton Repovž (desni), direktor službe za stike z javnostjo v Revozovi tovarni. (Foto: A. B.) Je res preveč Pred več leti, ko smo na uredništvu še redno z anketami ugotavljali, kakšna so mnenja naših bralcev o časopisu, sem med odgovori na vprašanje, česa je v Dolenjskem listu preveč, naletel na trditev, ki se mi je trdovratno zapičila v spomin in se je nikakor ne morem znebiti. Kot nekakšna nadležna žuželka pobrneva v možganih in se ob najrazličnejših priložnostnih trmasto oglaša, enkrat prav obešenjaško humorno, drugikrat z nadihom nekakšne žalostne polresničnosti. Eden od anketirancev je namreč napisal: “V Dolenjcu je preveč kolture!” Preveč kulture, torej. Najbrž res preveč za možakarja, ki je je bil v življenju očitno deležen v zelo skopih odmerkih, o čemer je izdajalsko pričala zapisana beseda “koltura ”. A kako neki naj bo kulture kje sploh preveč? Kako naj bo preveč nečesa, kar nas plemeniti, bogati v najmanj minljivem naše minljivosti? Nikakor ne! Kulture ni nikoli preveč, kvečjemu premalo! Ali pač? Te in prihodnje dni, ko se v Novem mestu, Krškem, Brežicah in še kje dogaja pravi ognjemet kulturnih prireditev, si ne morem kaj, da ne bi premišljal, ali ne bo kar na devetih od desetih dogodkov prisotna le skromna peščica “potrošnikov kulture”, ali ne bodo dvorane, razstavišča, predavalnice in druga prizorišča bolj prazna kot polna, ali ne bo na prireditvah prevladovala tista nelagodnost zaradi sramu ob dejstvu, da sta število nastopajočih in občinstva skoraj povsem enaka ? Kadar je tako - tako pa je žal kar prevečkrat - se porogljivo oglasi iz spomina: “Preveč kolture!" In ne gre drugače, kot da prikimam. Da, res, preveč, očitno preveč za naše majčkene kulturne želodčke, skrčene ne od pomanjkanja, ampak od prevladujoče kulturne anoreksije. MILAN MARKEU Leto dni prometnega zakona Leto dni po uveljavitvi zakona o varnosti cestnega prometa v javnosti ni več tistega preplaha, kije nastal lani, ko je omenjeni predpisal začel delovati uradno. Zakonodajalec je za koznovanje kršiteljev takrat vpeljal kazenske točke, možnost odvzema vozniškega izpita in visoke denarne kazni. Podobno, kot so lani menili mnogi, da so tovrstna zakonska določila v nekaterih pogledih prestroga, tudi zdaj zakonu odrekajo pravo mero za posamezne vrste prekrškov. Je, na primer, neobvladljiva vožnja pijanca enaka neprižganim lučem pri normalni dnevni vidljivosti ali prekoračitvi hitrosti za nekaj kiometrov na pregledni cesti skozi razmaknjeno vas? Na tako in podobna vprašanja, ki se obvezno pojavljajo v zvezi z zakonom o varnosti cestnega prometa, v praksi odgovarjajo policisti. Ti so sito za velike in male prekrške. Usposobljeni naj bi bili za to, da na kraju samem v trenutku pravilno presodijo, ali gre za hudo kršitev, ki se ponavlja, ali za domala neškodljiv, zgolj slučajen dogodek. Morda tako tudi je v praksi. O vaših izkušnjah glede uresničevanja prometnega zakona v minulem letu dni smo vpraševali v tokratni anketi. Se strinjate s tistimi, ki odgovarjajo, da vozniki izza šankov sedajo za volan bolj trezni kot pred letom dni ali sploh nič pijani? Kako je po vašem s hitrostjo vožnje? Bi morda odpravili kazenske točke ali bi jih zamenjali s kakim strožjim ukrepom? PETER BADOVINAC, gostilničar z Jugorja pri Metliki: “Učinkovitost zakona se pozna na cesti med Novim mestom in Metliko, kjer policisti stojijo po ves dan. S tem se strinjam. Moti me, da morajo vozniki pihati, saj to pokvari prijetno vzdušje ob obisku Bele krajine. V gostilni se pozna, da ljudje manj pijejo. Z odvzemom vozniškega dovoljenja bi bil marsikdo ob kruh.” JOŽE MIHELIČ, mesar iz Vinice: “Zakon je prestrog. Res je, da je na cestah večja disciplina kot prej, a ljudje so prestrašeni. Zakon bi moral biti bolj blag. Mislim, da ne bi smeli kaznovati voznikov, ki podnevi pozabijo prižgati luči. Alkotest sedaj za nekatere velja, za druge pa ne. Prehuda kazen je tudi, da morajo ob večjih prekrških ljudje še enkrat opravljati vozniški izpit.” ALOJZ GREGORČIČ, podjetnik iz Mokronoga: “Nič boljša ni prometna varnost, odkar je v veljavi novi prometni zakon. Veliko sem na cesti in se mi zdi, da ljudje še vedno vozijo prehitro in da kar radi pregloboko pogledajo v kozarec, kadar so za volanom. Zatorej me ne preseneča tako veliko število prometnih nesreč na naših cestah in na žalost tudi mrtvih in telesno poškodovanih.” MARTINA BIZJAK, gospodinja iz Sevnice: “Pozdravljam takšen zakon, ki bo dejansko učinkovito preprečeval naraščanje prometnih nesreč, tudi z najhujšimi posledicami. Ker zdajšnji I ni dal najboljših rezultatov bi ga mo-V* p rali dopolniti tako, da bi policisti lah- ko stopili na prste tistim, ki najpogosteje s svojim obnašanjem na cestah ogrožajo tudi življenja drugih udeležencev v prometu." SANDI PETRIŠIČ, carinik iz Krškega: “Smisel prometnega zakona je bil umirjanje prometa, kar je do neke mere tudi doseženo. Prav je, da so kazni visoke, vprašanje je, ali se zakon uresničuje pravilno. Policija je premalo prožna. Za nekoga je kazen vzgojna, za drugega prehuda. Če je npr. že 15 let brez prekrška, bi ga morala policija tretirati drugače kot večnega kršitelja.” MELITA LESKOVEC, delavka iz Brežic: “Tistemu, ki bi ga dobili pijanega, bi morali za stalno vzeti vozniško dovoljenje. Enako bi morali narediti, ko kdo z avtom divja po cesti, saj je zaradi pijanosti in hitre vožnje največ gorja v prometu. Če bi tako vzeli vozniško dovoljenje, mislim, da bi se marsikdo obnašal za volanom drugače. V tem pogledu je prometni zakon še premil.” JOŽE HUDELJA, upokojenec iz Novega mesta: “Če je na račun novega zakona o varnosti v cestnem prometu v enem letu ugasnilo 25 življenj manj, je to zelo velik uspeh. Opažam, da sedaj ljudje vozijo počasneje, v družbah se manj pije, nekateri gostinski lokali pa so organizirali celo prevoze. Žal pa se zakon ni dotaknil mladih, ki so še vedno preveč hitri in nestrpni.” FRANCE BENČINA, lesarski tehnik iz Sodražice: “V nekaterih zadevah se je zakon obnesel, problem pa je, ker se ne izvaja dosledno. Hitrost ostaja največji problem, pri tem tudi policija ne more storiti več. Zoper točke nisem in poznam nekatere, ki so jih že dobili. Kazni so previsoke glede na naše plače. Preseneča me, da tak sistem imamo. V Nemčiji so ga opustili.” STANKO KOMAC, upokojenec iz Kočevja: "Zakon je dobro zastavljen in je prinesel nekaj pozitivnega, zato ni prav, da se ne izvaja. Še vedno se pije, nepravilno prehiteva, omejitve hitrosti tudi malokdo upošteva. Ponekod so tudi znaki čudno postavljeni, vendar je glavni razlog nizka osveščenost voznikov. Policija ne more stati na vsakih 10 metrov. Sodniki bi bili lahko strožji.” Klečeplazna izjava... (Nadaljevanje s 1. strani) danes doumeli resničnosti položaja delavcev v Revozu, kakor tudi ne funkcije sindikata.” Potem pa z “ajzenponarskimi” prispodobami povedo, da maloštevilni člani Neodvisnega sindikata Revoz “počasi spoznavajo, da bo potrebno stopiti iz tega vlaka, katerega upravljajo osebe, katere imajo v voznem redu za sebe končno postajo 'Privilegij’. Za ostale pa se predvideva postaja 'Dolgi nos’. Toda na njihovo žalost in veselje ostalih tega ne bodo nikoli dosegli. Kajti na njihovi izredni vožnji jim je njihovo nakano razkrinkal tako upravljalec glavnih tirov SZS Alternativa, Sindikat Revoz -SDR kakor tudi-zaposleni v Revozu in širše v Sloveniji. Kretnica bo trdno stala v smeri končne postaje Travica - Solidarnost’.” Po podatkih Revozove službe za stike z javnostjo je od okoli 1.150 ljudi, kolikor jih je delalo prejšnjo sredo v dopoldanski izmeni, 480 prostovoljno podpisalo izjavo, da v stavki ne bodo sodelovali; večina od teh jih je iz tako imenovanih spremljevalnih služb. V četrtek, dan po stavki, je Sindikat Revoz - SDR upravi podjetja poslal poziv za pogajanja o stavkovnih zahtevah. SDR zahteva, da pogajanja potekajo izključno z njihovo pogajalsko skupino in drugima v Revozu delujočima sindikatoma, Neodvisnemu sindikatu in SKEI odrekata pravico do pogajanja, češ da se le Sindikat Revoz - SDR bori za koristi svojih članov in drugih zaposlenih v Revozu, medtem ko druga dva sindikata “le navidezno delujeta v korist svojega članstva”. A. B. Po aferi Holmec še Medvedjek? Izredna seja 10 SKD - Protesti zoper izjavo poslanca in župana Pungartnika TREBNJE - V ponedeljek popoldne se je v Trebnjem na izredni seji na zahtevo tukajšnjega občinskega odbora sestal izvršilni odbor ' SKD. To zahtevo so Trebanjci poslali predsedniku SKD Lojzetu Peterletu, kajti z velikim presenečenjem in nezadovoljstvom so sprejeli izjavo poslanca LDS v državnem zboru in trebanjskega župana Cirila Metoda Pungartnika o dogodkih na Medvedjeku pri Trebnjem med osamosvojitveno vojno. Pungartnik je v zvezi s to bitko, ko je agresorska JA napadla Slovenijo, slovenske vojake in policiste označil kot “tiste fante, ki so se martinčkali in sončili po travniku”. S to izjavo je po mnenju SKD Pungartnik vrgel temno senco na vsa prizadevanja v času osamosvojitve. Izjava je prizadela predvsem tiste, ki so sodelovali v vojnih dogodkih na Medvedjeku in zadržali sovražno oklopno kolono ter doživeli napad sovražnega letalstva. Predsednik OO SKD Trebnje Marjan Zupančič meni, da Pungartni-kova izjava prizadene tudi vse občane občine Trebnje, ki so sodelovali v tej bitki, vsekakor pa se žali tudi spomin na vse padle za osamosvojitev Slovenije, posebej pa padle žrtve na Medvedjeku. IO SKD najosteje protestira proti Pungartnikovemu neresničnemu prikazovanju in omalovaževanju bojev na Medvedjeku, kjer so dole- njski teritorialci uspešno zadržali velik del oklepne sile agresorkse JA. Ob tem ko IO SKD izraža vsem teritorialcem, ki so držali Medvedjek, hvaležnost in spoštovanje, ocenjujejo, da gre po neuspelem poskusu • Ciril Pungartnik je v zvezi z obtožbami SKD izjavil, daje pove-dal le to, kar seje resnično dogaja-lo, tudi zato, ker Peterle vedno g®-vori, da mu gre le za resnico. Na)J° potem sliši! blatenja boja za osamosvojitev na Koroškem zdaj še za podoben poskus na Dolenjskem. p Kako z mladoletnimi prestopniki? Unicef in Pravna fakulteta na Otočcu organizirala posvet o otrocih in mladoletnikih OTOČEC - Slovenski odbor za Unicef in Pravna fakulteta iz Ljubljane sta prejšnjo sredo in četrtek na Otočcu organizirala izrazito interdisciplinaren strokovni posvet z naslovom “Otroci in mladoletniki z odklonskim vedenjem v postopkih pred državnimi organi”. Predavatelji so predstavili delovanje različnih ustanov pri obravnavi odklonskega vedenja otrok in mladoletnikov in kritično ovrednotili obstoječa postopkovna pravila ter predlagali nekatere spremembe. Strokovni vodja seminarja dr. Alenka Šelih, profesorica za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je pripravila zgodovinski pregled mladoletniškega kazenskega prava. Ob koncu 20. stoletje bo sto let, odkar so SINDIKAT V SLUŽBI POLITIKE Stavka izgubila Enourna opozorilna stavka prejšnjo sredo v novomeški Revozovi tovarni, zlasti pa dogajanja pred njo in po njej, je razkrila tudi nelepe stvari. Stavka kot način boja delavcev za njihove pravice je v Revozu izgubila nedolžnost. Vprašanje, kaj je vodilo vodstvo sindikata delavcev Revoza SDR, da je na prvo mesto stavkovnih zahtev postavilo odkrito politično zahtevo, je zgolj retorično. Ga pač vodijo politični motivi in sledi svojim ali svojih šefov političnim ciljem. Kako bi se sicer na prvem mestu lahko znašla zahteva, da se mora slovenska vlada pred nadaljnjo obravnavo predloga zakona o delovnih razmerjih dogovarjati s Slovensko zvezo sindikatov Alternativo? Soustanovitelj Alternative je Revozov sindikat SDR, Nobena skrivnost pa ni, da je vodstvo Alternative močno naklonjeno Socialdemokratski stranki. Pri nas se vsaka stvar spridi in sprevrže. Tudi v razvitih demokratičnih družbah so sindikati naklonjeni eni ali drugi politični ali nazorski opredelitvi. A nobenemu ne pride na misel, da bi postal orodje te ali one stranke v boju za oblast. Pri nas pa se stranke na vse kriplje trudijo, da bi dosegle tisto, kar vse po vrsti najbolj zamerijo prejšnjemu enopartijskemu sistemu: da si je po- dredil gospodarstvo, medije, sindikate, skratka, da je monopoliziral moč in oblast. Seveda je tako “sindikalno" zahtevo vodstvo Revoza z veseljem pograbilo, jo proglasilo za politično ter to uporabilo pri spodbijanju upravičenosti stavke. Pa tudi nekatere druge stavkovne zahteve so take, da jih upravi ni bilo težko spodbijati. Seveda so sindikalne zahteve Revozovih delavcev potrebne in upravičene. Prav je, da se bore za boljše delovne razmere in boljše plače. Cena dela v nobeni Renaultovi tovarni ni tako nizka kot v Novem mestu. Dolenjski delavec dela najbolj kvalitetno za najmanjše plačilo. A si bo to, kar mu gre, težko izboril ob takem sindikalnem delovanju. Sindikat Revoz - SDR oziroma njegovo vodstvo si je vzelo izključno pravico za sindikalno delovanje v Revozu in z ostalima v Revozu delujočima sindikatoma ne samo ne sodeluje, ampak ju, še posebej Neodvisni sindikat in njegovega predsednika, celo prezirljivo in žaljivo omalovažuje. Od zmerjanja, metanja polen pod noge ter razkazovanja perja in ostrog sindikalnih petelinov bodo imeli delavci samo škodo. Imajo pa od petelinjih bojev eni vedno korist. Pa še uživajo pri tem. ANDREJ BARTEU I HAYDNOV LEKARNAR V NOVEM MESTU - Študentje salzburškega Mozarteuma so po posredovanju Novomeščanke Irene Yebuah (na sliki desno), ki je na sloviti visoki šoli na podiplomskem študiju solopetja, že drugič obiskali Novo mesto in po lanskem uspešnem nastopu na gradu Otočec s Schubertovo opero Zapriseženi v petek in soboto, 14. in 15. maja, zvečer uprizorili Haydnovo opero Lekarnar. Zaradi slabega vremena so nastopili v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, ki pa je po številu obiskovalcev videla že lepše dni. Na sliki: prizor iz prvega dejanja med dopoldansko generalko, ki so si jo ogledali predvsem mladi. (Foto: M. Markelj) ustanovili prvo sodišče za mladoletnike. Potem so se izoblikovali različni modeli mladoletniškega kazenskega prava in sodstva, najbolj znana sta sodni model, ki se precej približuje kazenskemu modelu za polnoletne in socialno varstveni, ki poudarja prevzgojo mladoletnika. Ker se je mladoletniško prestopništvo v zadnjih desetih letih predvsem v razvitih državah močno povečalo in postajajo kazniva dejanja vse težja, storilci pa vse mlajši, je vprašanje, ali so obstoječe oblike pravnega reguliranja, še ustrezne. Najbolj radikalni se zavzemajo za odpravo tega sistema, vendar dr. Selihova meni, da bi se s tem vrnili tja, kjer smo bili pred sto leti, in predlaga, da bi bilo še najbolje obstoječi sistem prilagoditi novim zahtevam. Selihova je tudi ocenila, da so predavanja pokazala izrazito spoštovanje do otroka do 18. leta starosti in tudi do njegovih pravic. Takšno raven obravnave bi bilo treba zadržati in še izboljšam ‘dorniž 5 POSVETA NA OTOČCU - & posvetu o odklonskem ve .n'I,_ otrok in mladoletnikov so s0°,vll li predavatelji s petih fakultet in "l iz tujine. Na fotografiji je Pfrva-a desne strokovni vodja seminOO prof. dr. Alenka Šelih. PRENOVLJEN BOLNIŠNIČNI ODDELEK- V ponedeljek, 17. mai^ , v novomeški bolnišnici odprli prenovljene prostore nevropsihiatričnega ^ delka. Obnova in ureditev oddelka - gre za 570 ml površin - je velja < brih 38 milijonov tolarjev. Kot je povedala v.d. direktorice nov0.n'teni bolnišnice Mira Retelj, so precej denarja pri obnovi oddelka prihranili s ^ | ker so veliko del opravili delavci bolnišničnih tehničnih služb, ki so cele dneve, marsikdaj tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Nevrop ^ trični oddelek ima sedaj 10 sob s po tremi posteljami, eno dvopos,e0'n. ^j. in dve nadstandardni enoposteljni sobi. Na nevropsihiatričnem oddel . terega predstojnik je dr. Željko Bošnjak, dela 23 ljudi, od tega 5 zdrai in klinični psiholog. Oddelek deluje od leta 1972 in v tem času sejJr. zdravilo okoli 20.000 bolnikov. Na sliki spredaj: predstojnik odde Željko Bošnjak, v.d. direktorice bolnišnice Mira Retelj in v.d. strok vodje bolnišnice dr. Jože Smodej. (Foto: A. Bartelj) Maribors pismo Razprodaja domače pameti pod platnom Spet obljubljeno novo sejmišče Čeprav štajerska metropola nima sejmišča, Maribor vendarle postaja sejemsko mesto, saj se je v minulih dneh na začasnem sejmišču ob športni dvorani Tabor zvrstilo kar pet mednarodnih sejmov, ki jih je pripravilo sejemsko podjetje Obrtne zbornice Slovenije Step. Za vseh pet sejmov je bilo značilno, da so bili izredno visoko specializirani, na njih pa so razstavljavci predstavljali najsodobnejšo tehnologijo. Podoba začasnega sejmišča v Mariboru je bila zato prav smešna: pod šotori na začasnem sejmišču so bili razstavljeni vrhunski dosežki sodobne tehnike in tehnologije - poslovna srečanja menedžerjev iz podjetij, ki proizvajajo vrhun- ske stroje, ter strokovna sr ^ nja uglednih strokovnjak Slovenije in tujine pa so po na la v sejemskih barakah te ^ parketu športne dvorane- .j bodo pristojni v Mariboru ohraniti omenjene sejme. zares morali poskrbeti z ^ gradnjo novega sejmišča, bi bilo v novem poslovne n^f dišču, imenovanem . jsp Drava, kjer že gradijo na) v trgovsko hišo na StajersK v kateri bo na 95.000 kvac r‘ a metrih hipermarket Inter H in 60 drugih trgovin. . -gja Izgradnjo novega sej e Mariborčanom že dese ^ obljubljajo po vrsti vsi po _ • GRENKO SPOZNA^ Mariborski sejini so do g, da nam domače pamet' njka, žal pa jo vse Prerl' |,o, ščaino pod platneno s kjer jo za majhen dena ^ prodajamo tujcem, nam bi jo sami uporabil' /a spo-strukturiranje lastnega g darstva. __ ki so na oblasti. Tako lVain otvoritvi sejemskega dv J ,j|o, trojčka ni nikogar Pr(j? jaflj' ko je enako storil tud' £ mariborski župan Bori. TOMA DOLENJSKI LIST Št. 20 (2595), 20. majjj FESTIVAL Novomeška kronika TRIO - Medtem ko štajerski an pa primorski poslanci v Državnem zboru delujejo enotno in kot vpliven lobi veliko dosežejo, so dolenjski razpršeni kot regratove lučke. Poskus Janeza Mežana, da bi vendarle stopili skupaj in skušali z zdru-zenimi močmi narediti kaj (več) za južni in jugovzhodni del Slo-venije, kije kot 13. prase odrinjen od republiških seskov, seje končal hudo revno. Od kakih . Poslancev, ki so bili izvolje-m,4V,teJ? knnjih, so se sestanka udeležili le trije: mirnopeški r~£zan> sevniški Kelemina in krški Janc. Vse, kar tak trio lahti naredi, je le, da zapoje žalo-shnko luga z juga. TKANINA - Pa bi se posian-1 z Dolenjskega imeli o čem pogovarjati! Na primer o vse večjih težavah propadajoče tekstilne industrije, ki je včasih kruh tisočem ljudem, daj pa celo tistim redkim, ki .j1-imajo delo, ne omogoča niti dostojnega preživetja. Hira tudi nji ostanek nekdaj mogočnega Novoteksa, Novoteks anina. Tisti, ki še imajo delo, dJrecni; če dočakajo plačilni hpa’ '-1? s!lskajo zobe, ko dobijo n™, tisočakov. Ko so v n °rsk?m občinskem svetu ijah za čim večjo sejnino (na so pristali pri najvišji Prisor tisočakov zgolj za Mil? ^st na s?j')> svetnica tori naJGamar Žnidar, direk-onca Novoteks Tkanine, ter PPZdpan Marjan Somrak, teh-z hplV^ V teJ firmi- nista niti znpct6 v nasprotovala temu kak« >U’ cePrav dobro vesta, za trrin P|škav denar morajo Dao- '1 njih°vi zaposleni. Je Pref ati’ da bi oba rada čim- potapljajočo se več n'n(?' ^orda ne preneseta rjjo ® da na delavsko mize- " Čeprav ima doletih zai°žništvo v zadnjih sl°venskpVeČJ° veliavo tudi v mestu i merilu, v Novem da hi ■ne ‘z’de toliko knjig, lahkPn Pregledu letne bere delo -^Pre8j,e ali kakšno novo avtnrio iStl §re za domačega je DnL’ ,°bravnava za te kra-I so ohifu1 0 temo. Pa vendar Dolen- t°Valci na nedavnem iskali il -11) knjižnem zaman škega nnhv Š1° knjig0 novome-eaNmf Plsta Miloša Jakop-gani7a?m??ko steklarstvo. Or- °bžaluie0io'-Sejma spodrs|jaj obist J,, ln so se avtorju in vičiij em iskreno opra- s"tSpa je rekla, da se je gel v n‘ v Revozu sprevr-b°J med sindikati. \ rf, Nc>voivi t ike ' " P0^0dMi^N|CEj »°v°meškid 6'd? 13- maia so v Melit-. P°rodnišnici rodile: S&ak iz Meniš - Žigo, Ostani ablnc Rostohar iz Jak j, 'ce-Jerneja, Anica No-M°jCa j,emške vasi - Vanjo, nettiern r°Vat 'z Brezovice pri n^akovfl11 Davida, Milenka fe(ra RaCt1Z Metlike - Tamaro, ■ 1ttiern«-'°Van 'z Prapreč pri !z t>olen ' ^a^°’ Erika Krhin ia’Branimi Gradišča - Sandi-Ze - Jo, Dušanič iz Strajna, Maja Vlašič iz ^k^o, Mojca Reba Sartn. Stražt - Aleksa, An-^Pertu 'n,lz Prelesjti pri Šen-e^Gort ,aza’ Martina Štefa-ilria’ Mn • Pl,hravic' Valcn-■Juret., t,eJa Časar iz Kočevja - JUret A^tttik»^rai\kica Balkovec iz fceja^^nom'^ ■■ Kočevja avec Uroša, 5ar’eljev_arto|j 'z Dolenjega Sfe3 - Karin, Slavica ^avjd ,z Gorenjih Lakovnic-Sc»a '^Jen Zupančič iz Sjcii f.Pt1 Trški gori - Lavro, h donič iz Balkovcev -kc - ’Sn,„eriJa Bukovec iz Ka-i 1ruSc!’ RaJka Brajdič iz ' Ne vasi - dečka. Sic t°n®ga mesta: Erika nka.’p„ica[Slavka Gruma 76 ^fea Brajdič, Brezje 20 Sva m3’ An(l'eja Strašek, S Ma “ lca 3/a - Nino, Re-h Žio ’ Negova ulica n^ka 7f. : Agata Rudman, hC’ Kle ' Ma, Radmila La-vida nčičeva ulica 4 - Čestitamo! REFERENDUM V KS URSNA SELA Brez samoprispevka ni razvoja kraja Na Uršnih selih se bodo to nedeljo odločali o ponovni uvedbi samoprispevka - Petletni 2-odst. samoprispevek se končuje - Tokrat predlagan 1 odst. za dobo petih let URŠNA SELA - V majhni krajevni skupnosti Uršna sela, kjer živi okrog 660 ljudi, se bodo v nedeljo, 23. maja, ponovno odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Dosedanji samoprispevek, ki so ga izglasovali pred petimi leti, se namreč 25. maja izteče. V minulih petih letih so veliko naredili na vseh področjih, še marsikaj pa bi radi postorili tudi v prihodnjih letih, kar pa ne bo težko, če bo referendum uspel. Tokrat se bodo krajani odločali za uvedbo 1-odst. samoprispevka za dobo petih let, medtem ko so do sedaj plačevali 2 odst. samoprispevek. “Na zborih krajanov, kjer smo predstavili tudi poročilo o dosedanjem delu sveta krajevne skupnosti, so ljudje predlog za uvedbo ponovnega referenduma soglasno podprli, saj želijo, da napredek ne obide naših krajev,” je povedal predsednik krajevne skupnosti Uršna sela Matija Za-mida. Denar, zbran s pomočjo samoprispevka, nameravajo med drugim nameniti za napeljavo in obnovo javne razsvetljave, asfaltiranje Gasilske poti in vzdrževanje vseh javnih poti v krajevni skupnosti, povezavo javne poti Uršna sela - Drganja sela, preplastitev cest v ulicah Makute, Ljuben, Vaška cesta in Splavne, dokončanje ceste Laze - Travni Dol - Seč, asfaltiranje poti ob cerkvi na Lazah, ureditev pločnikov na Uršnih selih in Lazah, izgradnjo vodovoda v ulici Makute - Ljuben, obnovo nekdanje šole na Lazah, ureditev prostorov za vrtec in za vzdrževanje vseh javnih objektov, ki so last krajevne skupnosti. “Če referendum ne bo izglasovan, ne bo pluženja snega pozimi, ne bo vzdrževanja gasilskega doma, mrliške vežice, pokopališča, kajti če ne bomo imeli svojega denarja, bomo izgubili status krajevne skupnosti. Če pa bo referendum uspel, se bomo z lastnim deležem lahko potegovali tudi za Suhokranjski drobiž zasluzni za uspeh - Delo z mladimi zagotovo prinaša rezultate. Za uspeh mladih šmihelskih gasilcev je v prvi vrsti zaslužna učiteljica Silva Papež, ki se je skupaj z možem in ostalimi mentorji trudila in skupaj z mladimi prinesla v Šmihel kar šest pokalov, in to v dobrih dveh dneh. V Žužemberku pa se novih štirih pokalov gotovo najbolj veselita novi poveljnik Jože Grum, ki je zamenjal Jožeta Papeža, in namestnik poveljnika Brane Zaman denar iz občinskega proračuna in uresničili to, kar smo si zadali,” razlaga Zamida, ki uršensko krajevno skupnost uspešno vodi že devet let. V zadnjih petih letih so tudi s pomočjo samoprispevka in novo- Matija Zamida NATEČAJ ZA UREDITEV DELA MESTA NOVO MESTO - Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine je skupaj z novomeško občino organiziralo javni natečaj za ureditev območja med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v Novem mestu. Prejšnjo sredo je novomeški župan dr. Tone Starc v Dolenjskem muzeju odprl razstavo petih natečajnih del. Natečajna dela sta predstavila predsednik žirije Miloš Dular in predsednik društva arhitektov Borut Simič. Izbrano je bilo delo, ki ga je naredil arhitekt Marjan Zupanc iz Novega mesta s Petro Kustor in ostalimi sodelavci. Omenjeni natečaj je bil prvi, ki ga je organiziralo Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine. DVA SVETNIKA ZAPUSTILA SEJO ŽUŽEMBERK-Na 5. seji žužemberškega občinskega sveta so svetniki več pozornosti posvetili prvemu osnutku občinskega proračuna, vprašanjem v zvezi z dokončanjem prizidka k šolski telovadnici, nadaljevanju obnove žužemberškega gradu in asfaltiranju lokalne ceste Ajdovec - Brezova Reber. Največ hude krvi je povzročila sestava občinskih odborov in komisij. Ob tej dodatno vneseni točki dnevnega reda sta dva svetnika, Ludvik Longar iz LDS in Nežka Primc iz SKD, protestno zapustila sejo. Več o tem v prihodnji številki. meške občine dokončali rezervoar za vodo nad železniško postajo na Uršnih selih, asfaltirali 2,5 km ceste na Travni Dol in 1200 m na Novi Ljuben, pridobili so razna soglasja za posodobitev državne Vaške ceste, razširili pokopališče in zgradili mrliško vežico ter obnovili staro obzidje pokopališča, na športno igrišče ob železniški postaji so napeljali javno razsvetljavo, pridobili zemljišče za balinišče v Vrtih nad Ljubnim, od novomeške kmetijske zadruge so dobili v trajno last pisarno in dvorano za potrebe KS, pridobili so vso ustrezno dokumentacijo za javno razsvetljavo. V tem času je bila zgrajena tudi nova telefonska centrala, telefon pa so napeljali v vse njihove vasi. J. DORNIŽ ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE JANEZU ZALOKARJU VINICA PRI ŠMARJETI -V petek, 21. maja, ob 18. uri bo na Klemenovi domačiji na Vinici pri Smarjeti odkritje spominske plošče odličnemu Smar-ječanu in viniškemu rojaku Janezu Zalokarju. Pred tem bo ob 17. uri odprtje posodobljene ceste Šmarjeta - Vinica, ob 18. uri bo spominska maša v cerkvi sv. Martina na Vinici, ob 19. uri pa bosta pred Klemenovo hišo spregovorila zgodovinar dr. Stane Granda in župan novomeške občine dr. Tone Starc. V kratkem kulturnem programu bodo nastopili Škocjanski fantje in pihalni orkester Krka - Novoles iz Straže. REFERENDUM V KS MALI SLATNIK USPEL MALI SLATNIK - V krajevni skupnosti Mali Slatnik je bil v nedeljo, 16. maja, referendum za enoodstotni samoprispevek. Tako zbrani denar bo namenjen za komunalni razvoj celotne krajevne skupnosti. Od skupno 1259 krajanov, vpisanih v volilni imenik, se jih je referenduma udeležilo 771 ali 61,24 odst. Za samoprispevek je glasovalo preko 50 odst. volilnih upravičencev. Najboljša udeležba in največ glasov ZA je bila v volilni enoti Križe, kamor spadajo vasi Potov Vrh, Križe in Veliki Slatnik. Slabši in nepričakovan rezultat je bil v volilni enoti Krka. V ostalih volilnih enotah pa so krajani glasovali, kot je bilo pričakovati. (na sliki), ki je vse sobotno dogajanje na Loki vestno fotografiral. UREDILI IGRIŠČE - Nogometni klub Fužina, ki ima igrišče sredi Dvora, je pred tedni vzorno uredil igrišče. Pred zimo so navozili novo zemljo in jo spomladi lepozatravili. SKRB ZA MUZEJ - Pred dnevi so se sestali člani odbora Kulturnega društva Dvor in spregovorili o problematiki muzeja na Dvoru, ki se vleče že vrsto let. S. M. MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER - Osrednja slovenska proslava ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester, je potekala v Novem mestu. Na akademiji v Kulturnem centru Janeza Trdine so podelili Zlati znak, priznanje tistim medicinskim sestram, ki so pomembno prispevale k razvoju, uveljavljanju in prepoznavnosti stroke zdravstvene nege. Med 15-timi dobitnicami Zlatega znaka sta tudi Jožica Rolih iz Novega mesta (prva z desne) in Zofija Mežnarec iz Brežic, za katero je priznanje prevzela njena sestra Bernarda Zorko (druga z desne), tudi sama po poklicu medicinska sestra. (Foto: Marjan Hočevar) V POBRATENEM BIHAČU - V soboto, 15. maja, so v Bihaču, ki je pobraten z Novim mestom, pripravili že sedmi otroški glasbeni festival po vrsti, na katerem sta nastopila tudi dva predstavnika Novega mesta. Z zabavnoglasbeno pesmijo je nastopil Slobodan Malič, Vlado Kocjan pa je na diatonično harmoniko zaigral splet slovenskih narodnih pesmi. Bosansko občinstvo je nastopa obeh naših predstavnikov sprejelo z velikim navdušenjem. Festivala v Bihaču se je udeležilo tudi preko trideset učencev iz Novega mesta, večinoma prostovoljci Društva za razvijanje prostovoljnega dela, predsednik društva Uroš Dular in tajnica novomeške občinske uprave Mojca Novak. EKSKURZIJA ZA NAJBOLJŠE PO DOLENJSKI - Letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je bilo že dvaindvajseto po vrsti, se je udeležilo 7959 mladih iz slovenskih osnovnih in srednjih šol ter zamejstva na štirih zahtevnostnih stopnjah, ki so prebirali pesniško zbirko Pesmi štirih. Zlata priznanja je prejelo 181 učencev in dijakov, za 19 najboljših med njimi in njihove mentorje pa je Zavod RS za šolstvo prejšnji petek in 'soboto organiziral ekskurzijo po Pavčkovi Dolenjski. V petek zvečer so jih v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah slavnostno sprejeli državna sekretarka mag. Teja Valenčič, direktor Zavoda RS za šolstvo Ivan Lorenčič in predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Jan Zoltan. Pridružil pa se jim je tudi pesnik Tone Pavček (na fotografiji čestita eni od dijakinj), ki jim jez lepoto besed predstavil svojo rodno Dolenjsko. (Foto: J. Dorniž) OB NAMERA VANI SELITVI Umiranje dolenjsk Priče smo nenavadnemu paradoksu. Staro jedro Novega mesta se duši v prometu, hkrati pa je vse bolj prazno. Na Glavnem trgu, še ne dolgo tega srcu mesta, skorajda ni več stanovalcev, le v eni trgovini je še moč kupiti kruh in mleko. Na trgu se ne dogaja nič, ko trgovine in gostinski lokali zaprejo svoja vrata, ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih je staro mesto zapuščeno, bolj podobno izumrlemu kraju na obrobju sveta kot srcu regionalnega središča. “Slovito mejsto, dolenjski Rim ", kot je Novo mesto imenoval Fran Levstik, umira. S problemom izumiranja starih mestnih jeder se v razvitih evropskih državah srečujejo že več desetletij. Za oživljanje starih mest izdelujejo obsežne programe, temu pravijo revitalizacija starih mestnih jeder, in za to namenjajo velike denarje. Marsikje, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Švici, so pri oživitvi starih mestnih jeder dosegli lepe uspehe. Ko gre za staro Novo mesto bi se bilo koristno malo razgledati naokrog in povprašati sosede, kako sc lotiti stvari. Razumljivo in prav je, da sredi Glavnega trga ne prodajajo več avtomobilov, da ni bencinske črpalke, da ni trgovine s pohištvom, avtomobilskega servisa, da so se vse te in podobne dejavnosti preselile na mestno obrobje, kjer je več prostora, urejen dovoz, kjer je poskrbljeno za parkiranje. Tudi to je po zgledu mest v razvitem svetu. Ta razumna in smotrna selitev trgovske dejavnosti na mestno obrobje pa je v Novem mestu, kot kaže, preskočila tudi na druge. Slišati je, da se bo v Bršljin preselila davčna uprava in celo Upravna enota. To pa že ne bo pripomoglo k boljšemu servisu občanov in ne k oživljanju starega mesta. V obeh primerih ravno nasprotno. Selitev davčne in državne uprave v Bršljin bo samo še dodatno izpraznila staro mesto in prinesla ljudem samo še nove težave in nepotrebna pota. Ze sedaj, ko so te službe bolj ali manj na kupu, je zmeda velika, ljudi pošiljajo od vrat do vrat, iz ene stavbe v drugo. Kaj bo potem, ko bo del davčne uprave (nekdanja SDK) v Kandiji, drugi del pa v Bršljinu, občinska uprava na Seidlovi oziroma na sosednjem Novem trgu, Upravna enota, katere delo se, kar se strank tiče, precej prepleta z občinsko upravo, pa v Bršljinu? Ena sama zmeda! Bo šel občan, ki se bo v mesto pripeljal z avtobusom in bo imel opravke na davkariji, najprej v Bršljin, od tam ga bodo poslali v Kandijo, od tam pa spet nazaj v Bršljin? Ali drugi, ki bo skušal urediti kaj v zvezi z gradnjo in ga bodo “šiba li” od občinskega Poncija do državnega Pilata, od enega na drugi konec mesta in nazaj! Poleg tega je v mestu vse drugo, kar človek ob takih opravkih potrebuje: zemljiška knjiga, kataster, notarji, odvetniki, sodišče, pošta, banke, zavarovalnice itd. Občinska stavba na Novem trgu, nekdanja vojaška uprava, arhitektonsko in gradbeno skrpucalo, ni za drugo kot za podrtje. Na njenem mestu bi lahko postavili kraju, času in novim zahtevam primerno upravno zgradbo. Namesto da bo država dajala denar za nakup dragih novih prostorov v Bršljinu, naj postavi stavbo v mestu. Korist bo dvojna: mesto bo lepše, ljudje pa bolj zadovoljni. Pa tudi v samem središču starega mesta zevajo prazne hiše, ki bi lahko ob primerni adaptaciji služile takim namenom. Če bodo rotovž uredili za županstvo, o čemer se že leta govori, to prav gotovo ne bo rešilo mesta. Le župan bo lahko zviška gledal na izumirajoče starodavno mesto. ANDREJ BARTEU MMfat ) IZ MAŠI H OBČI m MM* AKCIJA ZA SUZANIN KOMUNIKATOR ČRNOMEU - Konec preteklega meseca smo v Dolenjskem listu objavili zapis o Suzani Brčina iz Črnomlja, ki zaradi cerebralne paralize potrebuje za sporazumevanje računalnik-komunikator, ki pa ga z mamo samohranilko Bla-ženko ne moreta sami kupiti. Zato je na pomoč priskočil Humanitarni zavod “Vid” iz Kranja, ki na številki žiro računa 51500-603-33738, s pripisom “za Suzano”, zbira denar za nakup komunikatorja. Do 17. maja je denar prispevalo devet darovalcev, in sicer družina Bajramovič iz Kopra 1.000 tolarjev, Darja Lukančič iz Žirov 3.000 tolarjev, osnovna šola Milke Šobar-Nataše iz Črnomlja 25.000 tolarjev, Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Črnomlja 30.000 tolarjev, ZSSS-Območna organizacija sindikatov Bele krajine iz Črnomlja 50.000 tolarjev, Helena Lindič iz Krmelja, Angelca Šetinc iz Novega mesta in Martin Kovač iz Zdol po 2.000 tolarjev ter sindikat podjetja Beti iz Črnomlja 200.000 tolarjev. LUTKE V ČRNOMLJU ČRNOMEU - V Črnomlju letos že drugič pripravljajo prireditev “Lutke v Črnomlju”. Medtem ko so bile lani razstavljene v Špeličevi hiši, so letos pripravili pet predstav lutkovnih gledališč iz vse Slovenije. Doslej so se že predstavili lutkovna skupina Mlinček iz osnovne šole Loka ter lutkovni gledališči Zapik in Papilu. Danes, 20. maja, bo na ogled lutkovna predstava Freyer teatra Tobija, 27. maja pa se bodo vzgojiteljice iz vrtca Loka predstavile z Luninim kraljestvom. Obe predstavi se bosta v osnovni šoli Loka pričeli ob 18. uri. Sicer pa je v letošnjem projektu, ki ga pripravljata osnovna šola Loka in črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, predviden tudi seminar o lutkah. V mesecu maju pa so tudi v izložbah črnomaljskih trgovin razstavljene lutke in različnih predstav in delavnic. Začetek gradnje šele oktobra O domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih RADENCI, ČRNOMELJ - Novembra lani je bil v Starem trgu ob Kolpi sestanek o gradnji doma Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ministrstva za šolstvo in šport ter občinske uprave, je bilo med drugim slišati, da bodo z gradnjo centra pričeli kmalu po sprejemu državnega proračuna. Konec lanskega novembra so porušili staro stavbo v Radencih, na njenem mestu pa naj bi za potrebe centra postavili nov dom. Ker pa doslej še niso pričeli z gradnjo, domačine seveda zanima, kako to, da se v zadnjih mesecih v Radencih ni prav nič premaknilo. V. d. direktorja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Janko Hamler je pojasnil, daje Projektivni biro Arha iz Črnomlja izdelal projektno dokumentacijo. Mojca Stjepanovič iz črnomaljske občinske uprave pa je dodala, da je bila 23. aprila v Uradnem listu RS objavljena namera o javnem naročilu gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del za dom v Radencih. Glede na zakonodajo bo javni razpis predvidoma avgusta, če pa ne bo prišlo do zapletov pri oddaji gradbeno-obrtniških in instalacijskih del, bodo z naložbo pričeli letošnjega oktobra. M. B.-J. r Hilli ' ?1 I O OPIČJEM SENATOR1JU - Ljudska knjižnica Metlika in območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta pretekli torek pripravili v metliškem hotelu Bela krajina predstavitev knjige vrhovnega sodnika Vasilija Poliča-Vaska “Opičji senatorij" (oglate zgodbe). Avtor v uvodu pravi, da “je v knjigi vse, kar tvori nagnjenje avtorja do opisovanja miniatur na sodnem, erotičnem, vampirskem in vsakršnem življenjskem področju". Vsaka zgodba v že četrtem Poličevem romanu se nadaljuje v suhoparni sodbi vrhovnega sodišča. Predstavitve, ki jo je vodil Matjaž Rus, se je udeležil tudi avtorjev brat Svetozar. Na fotografiji (z leve): glasbenik Matija Krkovič s 120 let staro harmoniko, Ivo Kuljaj iz založbe Magnolija, ki je knjigo založila, in avtor. (Foto: M. B.-J.) Izguba se je dolgo napovedovala Metliška Komunala lansko leto končala s 6,7 milijona tolarjev primanjkljaja - Največja izguba pri vodooskrbi in odvozu odpadkov - Dobiček zaradi neurejenega odlagališča METLIKA - Nadzorni svet metliške Komunale je poročilo o poslovanju v preteklem letu obravnaval že v začetku februarja, na dnevni red občinskega sveta pa je prišel šele maja. A svetnikom ni preostalo drugega, kot da ga sprejmejo, čeprav poslovni rezultat ni razveseljiv. Komunala je namreč po dolgem času lansko leto zaključila z izgubo, kar pa je bilo moč pričakovati. Kot je povedal Matjan Končar, na prodane količine nimajo vpliva, cene so zamrznjene že dve leti, vsi ostali stroški pa se gibljejo z rastjo inflacije ali še hitreje. Največjo izgubo, kar 19 milijonov tolarjev, je imela Komunala pri vodooskrbi. Ta primanjkljaj predstavlja že polovico realizacije na tem področju, zato bodo po Kon-čaijevih besedah morali povišati ceno, sicer ne bo denarja za večja popravila. Prav tako že vrsto let poslujejo z izgubo pri odvozu odpadkov. Pred leti so z uvajanjem rednega odvoza iz vseh naselij v občini poskušali ljudi pritegniti tudi z nizkimi, socialnimi cenami. Danes pa je ta cena veliko nižja od stroškov, saj z izkupičkom ne krijejo niti plač smetarjev in voznikov smetarskih avtomobilov. Zato pa imajo pri deponiranju odpadkov velik dobiček, a predvsem na račun neurejene deponije. Gotovo pa bo povsem drugače, ko bodo imeli novo, legalno odlagališče odpadkov, ki bo moralo biti bolj urejeno in okolju prijazno. Komunala je pridelala izgubo tudi pri čiščenju odpadnih vod, medtem ko je kanalizacija edina javna gospodarska služba, ki ima primerne cene, ki med vsemi dejavnostmi omogočajo najboljše rezultate. Dobiček so imeli tudi pri javni komunalni rabi. V gradbeni dejavnosti Komunale pa so delavci in oprema, ki jih ni moč trajno razporediti na posamezne dejavnosti javnih komunalnih služb, večino svojega časa pa namenijo za komercialno delo. Tako so lani dokončali gradnjo vodovoda Berčiče, Hrast-Dole-Drage ter na Plešivico, delali v črpalnici v Slamni vasi, gradili hidrantna omrežja ter opravili še več drugih del. Po Končatjevih besedah je nadzorni svet sprejel sklep, da Komunala 6,7 milijona tolarjev lanskoletne izgube krije iz rezerv, ki jih imajo iz dobičkov iz preteklih let. M. B.-J. Ljudje že težko pričakujejo vodo V viniški krajevni skupnosti je letošnja največja naložba gradnja mrliške vežice na viniškem pokopališču - Oktobra naj bi na Preloki in v Ziljah končno pritekla voda iz vodovoda VINICA - Viniška krajevna skupnost sodi med večje v črnomaljski občini, zato je razumljivo, daje tudi želja veliko. V krajevni skupnosti, ki jo vodi Niko Simčič, so si zastavili precej načrtov. Največji zalogaj za KS je gradnja mrliške vežice v Vinici, s katero so pričeli lansko jesen. Gradnja je bila nujno potrebna, saj doslej v kraju sploh ni bilo mrliške vežice, pač pa je bila ob pokopališču le orodjarna, medtem ko so pokojni ležali doma. Tudi na ostalih treh pokopališčih, v KS na Preloki, v Bojancih in Ziljah, nimajo vežic, vendar tam živi znatno manj ljudi, medtem ko na viniškem pokopališču pokopavajo člane kar 400 gospodinjstev. Simčič upa, da bodo letos usposobili vsaj eno od dveh vežic na viniškem pokopališču, poleg prispevka krajanov v delu in denarju ter pomoči KS pa pričakujejo tudi denar iz občinske blagajne. Pomembna naložba je tudi vodovod iz vrtine v Škavurinih v Preloko, Zilje in okoliške vasi ter proti Miličem in Zuničem v sosednji adlešiški krajevni skupnosti. “Za vodovod je izdano gradbeno dovoljenje, letos pa naj bi dokončali prvo fazo, torej rezervoar na hribu Krtinjku ter vodovod na Preloko, v Zilje in bližnje zaselke. Načrtujemo, da bo do oktobra pritekla voda v 40 do 50 gospodinjstev,” pravi Simčič ter poudari, da ljudje vodovod že težko pričakujejo. Kapnica, ki jo sedaj uporabljajo na tem obmejnem in demografsko ogroženem območju, je oporečna pa še premalo je je. Če bo državni denar, bodo gradili tudi vodovod z Belčjega Vrha v Staro Lipo, izdelujejo pa projekt za dokončanje vodovoda v Novo Lipo in Drežnik. Velik problem imajo v KS Vinica z občinskimi makadamskimi cestami, za katere je župan Andrej Fabjan že povedal, da jih letos ne bo moč posodobiti. Tudi več manjših odsekov vaških poti bi morali asfaltirati, kar bo po Simčičevih besedah mogoče drugo leto, saj bodo letos ves denar namenili za mrliško vežico. Ravno sedaj pa popravljajo državno cesto med Vinico in Preloko. Predsednik potarna, ker tako v Vinici kot proti mejnemu pre- POZAR V MRLIŠKI VEŽICI SEMIČ-V noči od preteklega petka na soboto je zagorelo v mrliški vežici na selniškem pokopališču pri sv. Duhu. Na mrtvaškem odru je takrat ležal Jelko II. iz romskega naselja Sovinek. Ko so svojci in sosedi zvečer zapustili mrliško vežico, so pustili goreti sveče. Ena od njih seje prevrnila, tako da so zagorela tla, krsta in del trupla. V vežici bo potrebno prepleskati in obnoviti tla. Pomoč prejemali tudi delomrzneži V lanskem letuje 79 prebivalcev semiške občine dobilo dobrih 17 milijonov tolarjev denarnega dodatka - Med občani, ki jim je občina plačala zdravstveno varstvo, največ mladih /«l SEMIČ - Ob zadnjem popisu prebivalstva je bilo v takrat še skupni črnomaljski občini, od katere seje pozneje odcepila semiška, 13,4 odst. prebivalcev, starejših od 65 let. Slovensko povprečje pa je bilo slabih 11 odst. Vse značilnosti, ki veljajo za sedanjo semiško občino, kot so delež zaposlenih, brezposelnih in kmetov, razdrobljenost naselij, oddaljenost od središča občine, Romi, pa se odražajo tudi pri socialnovarstvenih storitvah. V lanskem letu so v semiški občini 79 upravičencem, katerih dohodek na družinskega člana ni dosegel z zakonom določene višine, in sicer zaradi razlogov, na katere niso mogli vplivati, nakazali denarni dodatek. V povprečju so s črnomaljskega Centra za socialno delo poslali semiškim občanom 45 takšnih nakazil na mesec, v celem letu pa so za te pomoči Semičanom porabili dobrih 17 milijonov tolarjev. Največ prejemnikov denarnega dodatka je bilo samskih, starih od 18 do 21 let. Vendar je razveseljivo, da se jih je * Med prejemniki pomoči so tudi občani, ki niso pripravljeni sprejeti dela, a jim je to težko dokazati, ker jim podjetja ne ponudijo možnosti za zaposlitev. Med prejemniki pa so tudi težje zaposljivi bolni občani, a tudi starejši ljudje, ki so sicer še sposobni za delo, pa ga ne dobijo, zato prejemajo pomoč že več let. veliko zaposlilo, saj niso ponovno vložili vloge za denarni dodatek, nekaterim pa so, večinoma zaradi zaposlitve, pomoč ukinili že pred iztekom odločbe. Vsi upravičenci do denarnega dodatka imajo po zakonu tudi pravico do zdravstvenega varstva, ki ga plačuje občina. Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje občanov brez prejemkov je sedaj 3.050 tolarjev na mesec za zavarovanca. Semiška občina je lani ta prispevek plačevala 88 osebam. Med temi je bilo 24 brezposelnih Romov, 20 ostalih težje zaposljivih občanov, 17 starejših občanov ter 27 mladih, ki še niso bili zaposleni, a so izgubili tudi status študenta. M. B.-J. Predsednik KS Vinica Niko Simčič pred novo viniško mrliško vežico REDNI OGLEDI VINOGRADOV ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča vinogradnike, da bodo redni letni ogledi vinogradov, in sicer v petek, 21. maja, ob 10.30 na Tanči Gori pri Finkovi zidanici, ob 12.30 na Straž-njem Vrhu pri zadružni zidanici ter ob 14. uri na Gorenjcih pri Abščevi zidanici. V sredo, 26. maja, pa bodo ogledi vinogradov ob 9.30 na Plešivici pri Mikulaševi zidanici in ob 11.30 na Perudini pri Drakuličevcm vinogradu. Svetovanje bo vodil specialist za vinogradništvo iz oddelka za kmetijsko svetovanje Novo mesto dipl. inž. Jože Maljevič. hodu ni pločnika, pogrešajo pa tudi javno razsvetljavo. Prepričan je, da bodo v prihodnjih letih, ko se bo zaradi bližnjega velikega • V viniški KS si prizadevajo, da bi znova oživili turistična društva Vinica, Zilje in Vukovci ter jih združili. Veliko jim je do tega, da imajo krajani kaj od turizma. V okviru turistične ponudbe načrtujejo tudi izdajo štirih razglednic. Seveda bodo obiskovalce povabili še na pohod po Zupančičevi poti ter v pesnikovo rojstno hišo. Letos bodo nadaljevali v urejanjem okolice hiše, za kar bo država zagotovila 3 milijone tolarjev. križišča na Hrvaškem skozi Vinico povečal promet, morali razmišljati še o viniški obvoznici ter o avtobusni postaji. M. BEZEK-JAKŠE TEKMOVANJE ZA ZLATO VEGOVO PRIZNANJE ČRNOMELJ - Minulo soboto je potekalo v črnomaljski osnovni šoli Loka 35. državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje, ki se ga je udeležilo 19 sedmošolcev in 40 osmošolcev iz 28 osnovnih šol iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Po neuradnih podatkih so se med sedmošolci najbolje odrezali Anja Longo (OŠ Jurija Dalmatina Krško), Aleksandra Sovdat (OŠ Blanca) in Boris Patty (OŠ Brežice). Med osmošolci pa so dosegli vse točke Žiga Novšak (OŠ Boštanj), Monika Turk (OŠ Grm Novo mesto), Dane Šoba (OŠ Center Novo mesto), Peter Golob (OŠ Brusnice), Andreja Malus (OŠ Jurija Dalmatina Krško), Mojca Kure (OŠ Podzemelj), Saša Janežič (OŠ Mokronog), za točko pa je zaostala Meta Kržan (OŠ Mirna). Tekmovanje so omogočili OŠ Loka, podjetje Danfoss Compressors in občina Črnomelj. ZGODOVINARJI PO BELI KRAJINI BELA KRAJINA - Republiška predmetna maturitetna komisija za zgodovino pri Zavodu za šolstvo RS je pretekli konec tedna pripravila dvodnevni strokovni izlet v Belo krajino in dolino Kolpe. Udeležilo se ga je okrog sto profesorjev zgodovine iz slovenskih srednjih šol, ki sojih vodili dr. Peter Vodopivec, dr. Janez Marolt, dr. Božidar Repe, dr. Stanc Granda in prof. Franci Fortun. Posebno pozornost so posvetili obmejni problematiki, v Metliki pa so pripravili tudi razgovor o aktualnih vprašanjih mature. PRIJAVE ZA RAZSTAVO DROBNICE SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine obvešča svoje člane, da lahko prijavijo svoje živali za razstavo drobnice, ki bo v nedeljo, 6. junija, v Semiču. Prijave zbira predsednik društva Stanko Pašič, tel. 67-676, vsak dan po 20. uri, in sicer do 25. t.m. Sprehod po Metliki PEČENKA - V zadnjih letih so obiskovalci Vinske vigredi v Metliki jadikovali nad slabo pečeno pečenko in nasploh malomarnim odnosom “pečenarjev” do hrane. Metliški župan Slavko Dragovan je obljubil, da bo letos ta med belokranjskimi in tudi drugimi obiskovalci tako priljubljena jedača dobra in da gotovo ljudje ne bodo imeli pripomb. A glede na to, da v resnici pečenke ne bo pekel župan, lahko obiskovalci le upajo, da se bodo njegove obljube uresničile. DEGUSTACIJA - Novinarji so bili navdušeni nad degustacijo odličnih, pretežno metliških vin, ki sojih v Badovinčevi gostilni na Jugoiju pokušali po tiskovni konferenci za letošnjo Vinsko vigred. Ko so ovohavali in po ustih premetavali prve vzorce, so bili trdno prepričani, da je med degustatorji in pijanci velika razlika-Ko pa se je pokušnja vin, ki so bua tako dobra, da jih je bilo škoda zlivati v vrč, približevala že šestindvajsetemu vzorcu, se je večina na osnovi lastnih izkušenj strinjala, da prej omenjene razlike skoraj ni. PREVOZNA SREDSTVA -Urednica mesečnika Belokranjec Andreja Milavec iz Gradca je zadnje čase zelo nestrpna, če se dogodki, ki jih “pokriva”, ne pričnejo ob dogovorjenem času, s prireditev pa odhaja, čimprejje mogoče. Končno je le izdal* skrivnost, zakaj takšna naglic*’ Ker jo je njen citroen Pu.st J! cedilu, si je sposodila mamin avt skalo, ki pa ga je menda ze ^ težko pognati, če se preveč ohia di. Pa ji je zadnjič semiški snem*' lec za Vaš kanal Žare Žbogar pn jateljsko svetoval: “Zakaj P* * voziš s skalo? Bolj zanesljivo bilo, če bi zajahala kar hrasto štor!” Črnomaljski drobir KATASTROFA - Črnomaljski vinogradniki so povsem obup • Do sredine maja so še upali, da bodo izognili hudi katastrofi, a so minili ledeni možje, ki m prinesli mraza, je njihov up sp val po vodi. Glede na to, d*lin jo še (pre)polne kleti katero ne vedo, kdaj jim ga b° pelo prodati po sicer precej n kih cenah, so namreč vse sv J upe stavili na ledene može, ki bi jih z mrazom obvarovali le njega ponovnega dobrega prl . ka vina. Ker pozebe ni bilo mi . nogradih kar dobro kaže, je na obzorju vinogradniška k strofa. . a. VREME - Ostane pa Crnjjo glede na sejnine, ki jm ^ člani občinskega sveta. r. j izmed njih pojasnil, d* zgolj za udeležbo na seji, ^ g je potrebno prišteti še ’ rjgte-na seje pripravljajo. P^jO* jemo, da nekateri člani jv,,,vi — j cpjO * in komisij še noč pred YJbodo morejo spati od veselja, ‘ jačil° naslednji dan sejali, je P sploh nizko. :e bil° NAGRADA - Sicer P* J vfSt pred časom iz svetni* » slišati predlog, da bi s občina vsakemu novo ^ izplačala 50 do 100 tiso g| nagrade za to, da je Prl. up0' svet. Svetniku iz sfrannredl<# kojencev, ki je izustil ta P |„o, seje zdelo namreč brez* da svetniki razpravljajo » ^pa cest, vodovodov, plocni .’[,£*' zaradi vse manjšega štev ^ ,jc nov vsega tega kmalu n®8 ji V,In nnnrahliati. Venda kdo uporabljati- v,CT |;jse* vprašanje, če bi sc tisti, ^ sedaj otepajo z revštin > :stvU rebitnem dodatku z* sajjin odločili še za enega otro julo' | sto tisočakov ne bi P°Pcj n*7 blagostanje. Ostalo bi •stev*’1 brž kot doslej: največ ^do*' bilo še vedno tam, kjer J .)(rok lej - ludi brez nagrade - ni manjkalo: na Sovin Drobne iz Kočevja HVALA ZA NAŠE POLICISTE! - Tridnevno potovanje pou-!.1^,nega cirkusa mladinske akcije Ti povej”, ki seje pričelo prejšnji torek v Murski Soboti in končalo v četrtek v Kočevju, je imelo sila neobetaven začetek. Ker so člani Urada RS za mladino in nastopajoči v cirkusu prispeli v Mursko soboto nekoliko kasneje, kot so predvideli, so s prireditvijo zamujali za okoli 20 minut. Čeprav so Jim do konea predstave manjkale vsega morda samo še kakšne 3 roinute, so morali zaradi posre-ovanja policistov in njihovega neomajnega stališča, da jim je čas za izvedbo prireditve potekel, pedstavo nemudoma prekiniti. a na sreča, da v Kočevju nimamo takšnih policistov! V Kočevje je namreč cirkus prišel kar z nourno zamudo in se je tako predstava začela namesto ob 17. un sele ob 18. Povsem naključje J.e *lo, da je ravno v času pri-5? 'lye na Mestni ploščadi, ploščad kar dvakrat preletel policij- • i nelikopter. Nesporno naključij C!čcvskl policisti namreč nimajo helikopterja! Ki" vLI SO JIH "ZAMUDNI- * ' Ko so v kočevski glasbeni m * PTUavljali vse potrebno na zvedbo revije glasbenih šol Do- si,^i’. je b'*a P° organizacij-plati njihov do sedaj največji utp tj ,so stcer pomislili, da se ne n06 ,ie kai zalomiti, vendar pa Ini v.m’ ier se t0 sk°raj zgodi-vph-ai^° nekaj minut pred napo-nae?01?11 Pnioctkom prireditve so km recvstrabu'ns kar nekaj več pleHSam.° s kančkom sramu po-dvn-iP° skoraj prazni veliki se a301 re*k°vega doma. Bali so v’ a Pr‘redite ne bodo izpeljali, inri trSOjihrešili “zamudniki” zam J,3 V0lja nastopajočih, ki so Drirei skromnemu obisku bnri^ vsi P° vsti zatrjevali, da v Kočevje še radi prišli. Ji zobotrebci IGRE - Na zadnji ie Kii*. n'*kega občinskega sveta nri7.,,,U Predstavnik krajanov, nove p' Z3radi dolgotrajne ob-bil n, rLeniskc ceste. Na sejo ni vklj»xvb,Jen’ in ko se je želel občin v r;*zpravo o pobudi mu 7,°V ®'cc!e Gorenjske ceste, Nekat^an n' Pustil do besede, skuša V" SVetn’ki so župana sicer iskali i Pogovoriti oziroma so ne in ”aCln’ da bi zatadl aktaal-tike lzr®dn° pereče problema-Goren^n 1 stanovalcev Povedal C Ceste omogočili, da bi župan osm?6 mncnie’ vendar je io j Slal nCOmaiPn Pnnrlaril je,(].. :„°Stal neomajen. Poudaril ko vf.,iJaVn<)st na sejah sicer lah-Pravo n° prisotna- da pa se v razna so n 6 m°re vključevati. Takš-Pač Pravila in neki red kršitev°ra ^zjem in z njim PdvoščiH? D0vnika si ne morei° na iziem i ne *e zato- ker bi se Vsakdn ° ..k° potčm skliceval lemi „s sv°jimi perečimi prob-svetni^ktucli zato, ker so nik „ H dolžni spoštovati poslov- ^mrečVi^fa' Lc kdo bi ]ih kršili n labko spoštoval, če bi vil' sampb c ’k' so/sil) Jih posta-vedo n- ' vetmki tega ne vedo, cestep ** stan°valci Gorenjske Ijioste ok^STEL •elski drobiž 0bm06;,£L ' kani je kočevska tlove p n1 enota Zavoda za goz-sttČno «n Zavrnila prošnjo Turi-Po nam tnc8a društva Kostel kuŽehdf Piuzalne poti na yilnih n' sten'. enem izmed šte-Kolpskna)ra,Voslovi,ih biserov D?mreč nc- To območje je '°ton °Predeljeno kot naravni 6- ' SRihnLbi0biskovalci Kostela in SSani zaJfnVf°b K°lpi 0Stali pri" 5/adnm .. ormacije o steni, ki H Kr,3 ^ nnmvna ura, sta sc k°Zdov,. i'e' ‘n kžE Zavoda za obj? e dogovorili, da bosta jutri ‘‘raz kuželisf Cdn° tablo in kozolec Poučna. lrka na vrot.U,ri?,tična scz°na žc .Hav ■“'“'-na Skakali r',ta' Kostelci jo bodo doiočiij pnPravljeni, saj so žc °rien?r°stHr za parkirišče in ^rav tak„Cu najvcčje je na Žagi, VeHoi: ,d.° ljubitelji čolnar- i ‘J*Ved«r .. 'jutntelji čolna Zst°pjj '• kjer lahko vstopijo i a Ve;; l Z vode. Tudi letos bodo l,anišča 3 namestili kemijska Ja je |„ Pomladanskega čišče- /Jatel. rP:° UsPela tudi v občini v Peljal "?sJe °b tej priložnosti l°S°vnih j01 ve,'kih kamionov kf’erial-1 ?^patikov različnega t5iUnijaohednjaVCČjaakcija dvani-. , svetovnem dnevu 1 okolja. PRILOŽNOST Ideje mladih za novo tisočletje V Kočevju so predstavili akcijo Urada RS za mladino “Ti povej” KOČEVJE - V okviru tridnevnega potovanja po Sloveniji je prvi poulični cirkus mladinske akcije Urada RS za mladino “Ti povej” prejšnji četrtek popoldan obiskal tudi Kočevje. Med skupno 9 prireditvami, ki so se zvrstile od prejšnjega torka v devetih slovenskih mestih, je bila v Kočevju zadnja pred jesenskim delom predstavitve akcije preko pouličnih dogodkov. Akcija “Ti povej”, ki jo financira Urad RS za mladino, seje pričela v začetku leta in bo potekala dve leti. V prvi fazi so zbrali ideje mladih za novo tisočletje. “Dobili smo okoli 300 idej, na podlagi najbolj kakovostnih med njimi pa smo razpisali teme oziroma smeri, ki jih bomo s sodelovanjem mladih razvili v izvedbene projekte,” je povedala koordinatorka projekta Ksenija Perko. Namen projekta je vzpodbuditi pozitiven odnos do življenja danes in predvsem jutri, razširiti zorni kot dojemanja na planet kot celoto in pridobiti čim širši krog idej na temo novih tisoč let. “Mladi imajo veliko idej, tudi zelo dobrih, ne znajo pa jih uresničiti,” je povedala. Prav to pa jim bodo z akcijo “Ti povej”, s katero mladim nudijo možnost, da na svoj način izrazijo in izoblikujejo vizijo sveta v prihodnosti, skušali prebroditi. Poleg spodbujanja ustvarjalnosti, povezovanja, radovednosti in razmišljanj mladih ob začetku novega tisočletja je med pomembnejšimi cilji akcije tudi osveščanje javnosti o vlogi in položaju mladih v sodobni družbi ter opozarjanje javnosti na probleme mladih iz njihovega zornega kota. “Mladim nudimo možnost sooblikovati prihodnost in proces ustvarjanja in raziskovanja obogatiti z vrednota- mi enakopravnih možnosti, spoštovanja človekovih pravic, svobode, sodelovanja, sprejemanja odgovornosti in odprtosti za raz- PRICETEK IGER PRIJATELJSTVA KOČEVJE - V nedeljo ob 14. uri bodo na Mestni ploščadi uradno odprli Mednarodne igre prijateljstva - Kočevje 99. Športne igre, na katerih bodo sodelovali mladi iz petih evropskih mest, se bodo pričele uro kasneje na stadionu v športnem parku Gaj. CERKEV V DRAGI OBNA VEJAJO - Konec aprila so začeli obnavljati farno cerkev v Dragi. Prvo so se lotili ostrešja na zvoniku. Temu bo sledilo celotno pročelje, in če bo denar, tudi notranjost. Dragoceni oltarji so namreč močno načeti od črvov in obnova zahteva poseben postopek konzerviranja. Potoški župnik, ki dela vodi, pravi, da bodo dela končali do začetka julija. II. julija bo škof Jože Kvas dela posvetil skupaj z mrliško vežico, ki je že skoraj dokončana. (A. K.) 6. KOSTELSKI PLANINSKI POHOD KOSTEL - TŠD Kostel in PD Kočevje bosta v soboto, 22. maja, organizirala 6. kostelski planinski pohod. Start bo med 7.30 in 8.30 pri Potoku fVas-Fara). Za krožno pot (Potok-Kuželjska stena-Kuželj-Kosa-Potok) je potrebno šest ur zmerne hoje. Vsak udeleženec prejme ob plačilu startnine 300 tolarjev bilten in dvakrat čaj na poti. Udeleženci, ki se bodo pohoda udeležili petič, bodo prejeli bronasto jubilejno značko. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno na cilju. Informacije na tel. št. 061/802-175 in 061/852-559. TRADICIJI SE NE BOMO ODREKLI NOVI KOT - Na predvečer 1. maja so se vaščani te zadnje obmejne slovenske vasi v krajevni skupnosti Draga zbrali ob kresu. V soju visokih plamenov in ob glasu harmonike tako leto za letom obujajo spomine na tragične dogodke iz vojnih dni in seveda načenjajo tiste, ki bi bili danes aktualni. Med njimi je bil tudi vaški predsednik in predsednik KS Draga Toni Cimprič, ki je dejal, da kres kurijo že vse od povojnih dni in se temu običajno ne bodo odtekli, saj je to lepa priložnost, da se zbero res vsi vaščani in kopica otrok, ki pridejo s sorodniki in vsaj za dan ali dva poživijo mirno vaško življenje. Kotarji pravijo, da so bili vse do ustanovitve občine Loški Potok pozabljeni od države. Zadnja leta se je marsikaj spremenilo in še več načrtujejo. Morda je postavljanje mlaja in vesela družba ob kresu prilika za kakšen sklep, ki ga bodo poskušali uresničiti. ličnost,” je povedala Perkova. Na podlagi najboljših idej kot nosilnih predlogov - nekatere med njimi so tudi nagradili - bodo mladi lahko v drugi fazi akcije s svojimi idejami in predlogi prispevali k oblikovanju podobe mladinskega centra in Slovenije v naslednjem tisočletju, razvili v smeri projekta “Utopija” najpogumnejši slovenski projekt vseh časov v okviru smeri “Vizija” odstirali pogled v prihodnost. Akcija bo potekala preko interneta (www.tipovej.org.), vanjo pa se lahko vključijo vsi do 30. leta starosti, bodisi kot posamezniki ali združeni v različne interesne skupine. M. LESKOVŠEK-SVETE POULIČNI CIRKUS - Med cilji mladinske akcije “Tipovej”je tudi promocija ustvarjalnosti mladih. V pouličnem cirkusu v Kočevju, ki je bil zadnja prireditev iz niza prve predstavitve akcije “Ti povej” neposredno na ulici, so se predstavili: skupini The Stroj iz Laškega (na posnetku) in Impro liga iz Ljubljane ter poulični umetnik Janez J. Jevnikar ml. Kljub ali pa prav zaradi svoje drugačnosti so kočevsko občinstvo navdušili. (Foto: M. L.-S.) REVIJA GLASBENIH ŠOL DOLENJSKE - Da bi pred bližnjimi vpisi seznanila zainteresirane s svojim delom, je Glasbena šola Kočevje prejšnjo sredo pripravila dan odprtih vrat (na posnetku). Že dva dni poprej pa se je imelo kočevsko občinstvo priložnost seznaniti z uspešnostjo njihovega dela. V Seškovem domu je namreč potekala revija glasbneih šol Dolenjske. Udeležilo se je je skupno 150 učencev glasbenih šol iz Kočevja, Brežic, Črnomlja, Krškega, Novega mesta, Sevnice, Trebnjega in Ribnice. V 8-minutnem programu, ki je bil na voljo vsaki šoli, so se učenci predstavili z različnimi inštrumenti ali v orkestru. V imenu gostitelja je revijo odprla ravnateljica Glasbene šole Kočevje Mateja Junc, prisotne pa je pozdravil tudi kočevski župan Janko Veber, ki je poudaril, da se za prihodnost glasbenega izobraževanja v Kočevju ni potrebno bati, saj se zanj trudijo vsi. (Foto: M. L.-S.) VOJAKI SO PRISPEVALI DENAR - Poveljnik posebnega odreda za specialno delovanje Slovenske vojske iz Kočevske Reke podpolkovnik Boris Mikuž je izročil ravnateljici osnovne šole v Stari Cerkvi pri Kočevju Sonji Veber 76.000 tolarjev, ki so jih pripadniki enote zbrali za pomoč socialno ogroženim učencem. Denar bodo namenili za izvajanje šole v naravi. Enota, v njej so postavni fantje iz vseh slovenskih pokrajin, je naslednica razvpitega Morisa. V prihodnje bodo tvorno sodelovali s krajani, društvi in šolami. Tesne stike so navezali s kočevsko policijo, s člani potapljaškega društva Ponirek, pomagali so že pri pluženju in čiščenju snega. Vojaki bodo ob koncu šolskega leta na vadišču pri Primožih gostili učence osmih razredov. Sonja Veber je povedala, da se med učenci (letno jih je vpisanih 360) že čuti socialna stiska, saj regresirajo 120 malic, zato je pomoč dobrodošla. (Foto: M. Glavonjič) PROJEKT VITRČ T\idi v Ribnici zelo razburljiva razprava o plačah Pravilnik zaenkrat umaknili z dnevnega reda RIBNICA - Medtem ko so po nekaterih občinah že sprejeli pravilnike o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem, članom nadzornega odbora, volilne komisije in delovnih teles občinskega sveta, so se v Ribnici odločili, da se bodo predhodno poza-i nimali, kako so to uredili drugod. Večina svetnikov je namreč menila, da po najvišjih možnih izplačilih sejnin sicer ne bodo posegali, .da pa ne bi bilo prav, da bi imeli najnižje. Andrej Mate je povedal, da so v prejšnjem mandatu za sejnine porabili okoli 5 milijonov tolarjev. Sejnina člana občinskega sveta je znašala 11 tolarjev bruto, če bi svetniki sprejeli nov pravilnik in predlagan dvig sejnin na 21.806 tolarjev, pa bi po novem porabili okoli 5 milijonov tolarjev letno samo za sejnine sveta. Ena seja bi namreč stala, kot je povedala računovodkinja Radivojevičeva, 414.306 tolarjev oziroma ob sprejemu predlaganega znižanja plačil članom odborov, 530 tisoč za vse odbore in svet, če bi bila seja enkrat mesečno, ter še dodatno 36 tisoč tolarjev za zunanje člane. Benjamin Henigman je županu očital, da je predlog pripravila občinska uprava, ki da županu ničesar ne omejuje, znižuje pa nagrade svetnikom. Po županovi zavrnitvi očitka, češ da je predlagatelj županove plače - ta je najvišja, kolikor se lahko izplača v občinah z od 5 do 10 tisoč prebivalci, kakršna je tudi ribniška -mandatna komisija ter na trenutke tudi zelo burni razpravi, v kateri se je Henigman razhudil, češ “lahko delamo tudi zastonj, ni pa to način”, so svetniki soglasno sklenili, da pravilnik umaknejo z dnevnega reda. $oglasni so bili tudi, da se ohranijo razmerja za sejnine v okviru dosedanjih, saj, kot je predlog za to utemeljil Mate, je prejšnji svet dobro delal prav zaradi dobrega dela delovnih teles. Sklenili so še, da bo plača podžupana znašala 60 odst. županove, če bo profesionalec oziroma 30 odst. če ne bo, ter da bodo svetniki še naprej upravičeni do sejnine ob 70-odstotni in ne ob predlagani 50-odstotni udeležbi na seji. M. L.-S. NAJ NAS PESEM DRUŽI LOŠKI POTOK - Pod tem geslom je na pobudo Sklada RS za kulturo - območna izpostava Ribnica in ob sodelovanju osnovne šole Loški Potok ter s podporo občine, trgovskega podjetja Mercator, pekarne Hram iz Kočevja ter trgovskega podjetja Marin iz Loškega Potoka v petek, 7. maja, potekalo “Srečanje otroških pevskih zborov”, ki naj bi v bodoče postalo tradicionalno. Na prireditvi je sodelovalo devet zborov. Za uvod je zapel mladinski zbor iz Loškega Potoka, ki ga vodi ga. Marija Montanič, in sicer pesem Moj sončni Loški Potok avtorja dr. Antona Debeljaka, po katerem šola nosi ime. Ostalih osem zborov pa je spadalo v kategorijo otroških. A. K. Revitalizacij sko prebujanje Rut Od 26. junija do 7. avgusta bo na Rutah mednarodni delovni tabor VEČ PODA TKOVO KUŽEUSK1 STENI - “Kuželjska stena je bila nekdaj naša ura. Po senci, ki je padala nanjo, smo zelo natančno vedeli, kdaj je ura 9, 10,11 ali 12. Včasih smo se morda zmotili za največ 10 do 15 minut, ” je povedal 87-letni Jože Ožanič-Jarkin, ko je prejšnji petek na ličnem kozolcu sredi vasi Kuželj odkril še informativno ploščo, na kateri opisuje eno izmed mogočnih sten v zgornji Kolpski dolini, najlepšo razgledno točko na višini 874 metrov. Območje Kuželjske stene je rastišče redkih in ogroženih rastlinskih vrst, med katerimi je zlasti zanimiv skalni glavinec, med živalmi pa sokol selec in planinski orel. Denar za ploščo sta prispevali kočevska območna enota Žavoda za gozdove in Turistično športno društvo Kostel. (Foto: M. Glavonjič) VELIKE LAŠČE - V okviru številnih projektov cerkniške Vitre, središča za uravnotežen razvoj podeželja, ki ga ta nevladna organizacija izvaja v štirinajstih občinah Notranjske, Dolenjske in Primorske, seje lepo prijel tudi projekt oživljanja hribovitih vasi. Te imajo svojo dušo, manjka jim vsebina; tudi zaradi tega za nekatere razvojne načrte denar prispevajo pristojni resorji evropske skupnosti. V občini Velike Lašče se izvaja tehnologijo se je izboljšala kako- desetmesečni projekt prebujanja hribovitega območja vasi Rut, v okviru katerega bodo oživili študijski krožek in ustanovili Turistično društvo Rute. “Včasih so si vaščani čas krajšali v gostilnah in pri napajanju živine, ženske pa so se dobivale pri vodnjakih. Z novo vost življenja, vaška srečanja so odšla v pozabo. Tudi v manjših mestih so nekdanje prostorne gostilne nadomestili “hitri” bifeji. Usahnila je potreba po vaških “parlamentih”, pojasnjuje Bojan Žnidaršič, direktor cerkniške Vitre. Vitra je sprejela negotov izziv. Lotila se je namreč postopka revitalizacije podeželja, tudi z organizacijo taborov na vasi. Na njih domačine povezujejo s prostovoljci iz tujine. Tako bodo od 26. junija do 7. avgusta Velike Lašče na Rutah imele v gosteh udeležence mednarodnega prostovoljnega delovnega tabora. Skupaj bodo preučevali rutarske vasi, spoznavali značilno suho robo in sklepali nova prijateljstva. MG. **** 1 Z M 1 A S 1 H OBČI M IZREDNA SEJA OS TREBNJE Pat pozicija ob sklepu o Komunali Občina IVebnje kandidira za demografski tolar in projekte CRPOV in vinskih cest TREBNJE - Trebanjski svetniki so na izredni seji 12. maja z manjšimi pripombami sprejeli sklep za prijavo na natečaj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Kot smo že poročali, je občinski oddelek za okolje in prostor predvidel 7 projektov (5 za posodobitev cest in dva za vodooskrbo), za katere je že rezerviral sredstva v proračunu. 55. OBLETNICA OSVOBODITVE TREBNJEGA - Proslava obletnice se je pod pokroviteljstvom trebanjskega župana Cirila Metoda Pungartnika pričela preteklo nedeljo dopoldne s promenadnim koncertom občinskega pihalnega orkestra Trebnje, borci pa so k spomeniku padlim v NOB položili venec. Slavnostna akademija v Domu kulture je bila tudi lep kulturni dogodek in ne le mala učna ura zgodovine o naši polpreteklosti. Zato so poskrbeli predvsem general Lado Kocijan, ki je govoril o bojih 7. korpusa (več o tem piše na 20. strani), župan Pungartnik in predsednik sveta KS Trebnje Stane Sitar, ki je začel z Zupančičevo Zdravico iz decembra 1943 in pozdravil zbrane številne borce, častne občane, politike in še posebej predstavnike Slovenske vojske. Polkovnik SV Bogdan Mali je podrobno spregovoril o pomenu ohranjevanja tradicij oz. izmenjave izkušenj. Za kulturno doživetje pa so poskrbeli mladinski pevski zbor OŠ Trebnje pod vodstvom prof. Tatjane Mihelčič-Gregorčič, pianist Zoltan Peter, sopranistka Barbara Vodnik, recitator Jože Falkner in moderatorka Zvonka Falkner. "(Foto: P. Perc) SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV TREBNJEGA - 151 (od 244) se jih je preteklo soboto odzvalo povabilu krajevne organizacije Rdečega križa, ki jim je pripravila prikupen kultumo-zabavni spored in jih pogostila. Nastopili so učenci trebanjske osnovne šole. Krajane sta pozdravila tudi predsednik sveta KS Stane Sitar in trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik, ki se je zahvalil upokojencem za podporo gradnji domu starejših občanov. Stal bo okrog 8 milijonov mark, samo občino pa več kot 200 milijonov tolarjev. Delegacija je odnesla cvetje Janezu Mišiču v Stefan, ki je ravno v nedeljo praznoval 90-letnico. Sicer pa je predsednica KO RK Trebnje, Darinka Simonič, izročila darilo najstarejši prisotni krajanki, 96-letni nuni Ivani Žlindra, in 90-letnemu Viktorju Germovšku. (Foto: P. P.) Vrednost naložb je okrog 135 milijonov tolarjev, od države pa si letos po besedah vodje oddelka za okolje Štefana Velečiča lahko nadejajo kvečjemu 12 milijonov tolarjev. Dodal je še, da je bila izredna seja potrebna, ker so roki zelo kratki, do 15. maja, oz. najpozneje do 17. maja. Svetnik Ivan Vovk (ZLSD) je vprašal, če bi lahko kandidirali za demografski tolar tudi z vrtino v Srednjem La-kencu, župan Ciril Metod Pungartnik pa mu je odvrnil, da ne, dokler ne bodo rešena pravna vprašanja z gradbenim odborom. Svetnik Alojzij Metelko (SLS) je vprašal, ali so res vse te ceste zajete v letošnjem občinskem proračunu in kako bo z neuresničenimi projekti od lani. Svetnik dr. Marjan Peter Pavlin je dejal, da bi morala biti ta obravnava istočasno s proračunom, “zato je res škoda, da župan ni dal v obravnavo še osnutka proračuna”. Po Pavlinovih besedah se tako ponavlja praksa, da se stvari rešujejo pet minut pred dvanajsto. Svetniki so s 15 glasovi za vendarle potrdili predlagani sklep. Dokaj “vročo” sejo je nakazoval začetek izredne seje. Svetnik Franc Hribar (SDS) je predlagal dopolnitev dnevnega reda, da bi razpravljali tudi o Glasilu občanov, ki naj bi ponovno izšlo 16. junija. Župan Ciril Metod Pungartnik (LDS) je menil, da bi bilo prav, da bi uredniški odbor Glasila občanov prišel z gradivom na dan že prej, ne šele na izredno sejo. Svetniki so za z 12 glasovi sprejeli Hribarjev predlog. Svetnik dr. Marjan Peter Pavlin (SKD) pa je predlagal dopolnitev dnevnega reda izredne seje še z imenovanjem nadzornega odbora Komunale Trebnje. Zupan Pungartnik je dejal, da mora biti v dveh mesecih sprejet statut javnega podjetja Komunala in da ne bi prišli v kolizijo, je potrebno hkrati usklajevati tudi statut občine. Če bi že dali to točko na dnevni Sevničanom se je plin “udomačil” V petih letih pokurili že 5 milijonov kubikov plina - Lani porabili največ, skoraj poldrug milijon kubikov plina - Plin uporablja že 371 gospodinjstev in 39 večjih porabnikov SEVNICA - Plinovod Sevnica letos ne načrtuje večjih investicijskih del na omrežju, ker je glavno omrežje že končano. Po besedah direktorja Plinovoda, d.o.o.. Toneta Krajnca bo potrebno zgraditi le še krajše odseke cevovodov večjega profila in nove hišne priključke za nove odjemalce na Drožanjski cesti, v Florjanski ulici in pri stanovanjskih blokih Pod Vrtačo. Ministrstvu za okolje mora sev-niški Plinovod letos vrniti dva ob- ORIENTACIJSKA VOŽNJA OLDTIMERJEV KRMELJ 99 KRMEIJ - Letošnje Kmelj-sko poletje 99 se bo pričelo že v petek, 4. junija, s parado smeha in dobre glasbe ter z estrad-nimi umetniki tudi iz tujine, prireditev pa se bo končala v nedeljo, 6. junija, z nastopom ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna. Osrednji dogodek pa bo prej ko slej v soboto orientacijska vožnja oldtimerjev (lov na lisico). Udeleženci sodelujejo v 4. predpisanih razredih po kategorijah: A (motocikli do 1. 1968), B (motocikli z bočno prikolico do 1. 1968), C (avtomobili do 1. 1974) in D (motocikli Hartey-Davidson, brez omejitve). V zidanici Jožeta Ermana na Bojniku so organizatorji predstavili podrobnosti in sponzorje, med njimi naj bi bila tudi krška vinska klet, kije za to priložnost pripravila posebno polnitev njihovega cvička. roka posojila v višini 850.000 tolarjev, ki ga je najel za naložbe v preteklih letih. Za letos planirajo porabo okrog 1.330.000 m' plina. Do 30. junija imajo zagotovljeno ceno zemeljskega plina, za drugo polovico leta pa bodo skladno z davkom na dodano vrednost ceno plina popravili, se pravi najverjetneje zvišali, a tako, da bo ugodna v primerjavi z drugimi energenti. V petih letih uporabe zemeljskega plina so se sevniška gospodinjstva (371 uporabnikov je že) že kar privadila nanj, prav tako večji uporabniki. Dolžina omrežja je okrog 28 km cevovodov, premera od 32 do 273 mm. Skupna instalirana moč pri ostalih 39 večjih uporabnikih pa je 6.381 kilovatov; gre za supne kotlovnice v stanovanjskih blokih, osnovni šoli, trgovinah, gostilnah, pri obrtnikih in v drugih poslovnih prostorih. Samo lani so Sevničani pokurili skoraj poldrugi milijon (natanko 1.499.719 m') kubikov plina, skupaj v petih letih pa okrog pet milijonov kubikov. Poraba plina je iz leta v leto naraščala predsem zaradi večjega števila uporabnikov. Lani je Plinovod položil še 810 m cevovodov in vključil 16 novih hišnih priključkov, plin pa je pričelo uporabljati 25 gospodinjstev in 6 ostalih večjih uporabnikov, med njimi vrtec in kotlovni- ca na Planinski 26. V Sevnici premorejo pooblaščene serviserje že skoraj za vse tipe plinskih naprav, ki so instalirane v gospodinjstvih. Plinovod Sevnica dobro sodeluje tudi z dimnikarsko službo, od zagona plinskih naprav do poznejše kontrole kar precej prispeva k • Ob obravnavi finančnega poslovanja Plinovoda Sevnica v preteklem letu in letošnjega plana je svetnik Branku Kelemina (SDS) zahteval, naj preverijo racionalizacijo poslovanja, podžupan Andrej Štricelj (LDS), ki je tudi predsednik nadzornega sveta Plinovoda, je poudaril, da je cilj, naj bi plin ne presegel cene nafte. Direktor Krajnc je pojasnil, da se sev-niški plinovod napaja iz glavne postaje Geoplina pri Jutranjki. Le iz te postaje bi bilo možno širiti omrežje izven Sevnice. Občisnki svet je sklenil, naj nadzorni svet Plinovoda najpozneje do septembra letos prouči poslovanje in možnosti za racionalizacijo ter o tem poroča svetu. varnemu in pravilnemu obatova-nju teh naprav. Z vsemi temi domačimi izvajalci Plinovod sodeluje tudi pri vzdrževalnih delih na omrežju, ker pa so ti blizu in hitro dosegljivi; to vsekakor ni nepomembno pri zagotavljanju nemotenega obratovanja plinskih naprav in omrežja. P. P. red, bi po Pungartnikovem mnenju morali prej razveljaviti sklep prejšnje seje. Zagrozil je, da bo sklep razveljavil, če Pavlin vztraja pri njem. Svetniki so z 11 glasovi za sprejeli Pavlinov predlog, s 17 glasovi pa za dopolnjen dnevni red v celoti. Občina Trebnje bo kandidirala tudi na razpisu ministrstva za programe celostnega urejanja podeželja in vasi (CRPOV). Projekti CRPOV potekajo na območju Knežje vasi, Čateža z Zaplazom, POHOD NA GEOSS LITIJA - Društvo GEOSS organizira v soboto, 22. maja, jubilejni 10. majski pohod na GEOSS (geometrično središče Slovenije). Start bo pred Predilno Litija med 7. in 10. uro, cilj pa bo po približno štirih urah hoje v vsakem vremenu v Spodnji Slivni pri obeležju GEOSS. Ob 13. uri bo na cilju slovesna podelitev posebnih plaket za desetkrat prehojeno pot s kulturnim programom, nastopili bodo Zasavski rogisti in pevski zbor Ave. Povratek v Litijo bo mogoč s posebnimi avtobusi, ki bodo od cilja vozili nazaj v Litijo od 14. ure dalje. SREČANJE STAROSTNIKOV V MIRNI VASI MIRNA VAS PRI TREBELNEM - Na prijaznem kmečkem turizmu Lamovškovih v Mirni vasi so tri krajevne organizacije Rdečega križa združile vsakoletno srečanje ostarelih krajanov. Zbralo se jih je 85, lep program pa so starostnikom pripravili učenci OS Trebelno. Vse je pozdravil predsednik Sveta KS Trebelno, najstarejšim krajanom pa so izročili priložnostna darila. Najstarejša krajanka iz KO RK Ornuška vas je bila 93-letna Antonija Florjančič iz Roj pri Trebelnem, Marija Slak z Drečjega Vrha (KO Trebelno) jih šteje 91 let, Marija Pungerčar iz Mirne vasi (KO Čužna vas) pa okroglih 90. OBČNI ZBOR SLS V TREBNJEM TREBNJE - Preteklo nedeljo se je na bolj slabo obiskanem občnem zboru sestala podružnica SLS Trebnje. Po poročilu predsednika Antona Straha so v razpravi sodelovali tudi gostje, podpredsednica Slovenske ljudske stranke dr. Berta Jereb, minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb in Anton Hrovat, predsednik državnega sveta. Več prihodnič! “POMLAD JE ČUDEŽ” NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA - Srednja tekstilna šola Sevnica se že po običaju predstavlja z odmevno kulturno prireditvijo, združeno z modno revijo, pod naslovom Pomlad je čudež. Tlidi tokrat bo v čudovitem okolju atrija sevniškega gradu, “čudež" pa se bo začel v petek, 21. maja, ob 21. uri. PESEM POSAVJA 99 SEVNICA - Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost Sevnica vabi na revijo Pesem Posavja 99, ki bo v soboto, 22. maja, ob 19. uri na sevni-škem gradu. Predstavili se bodo: mešani zbor Franc Požun iz Zabukovja, moški zbor KI) Planina-Cerk|je ob Krki, vokalna skupina Coro-nu Boštauj, lovski zbor Globoko, mešani zbor KUD Slavček Velika Dolina in mešani zbor Viva iz Brežic. Prodaja vstopnic bo uro pred revijo. V primeru slabega vremena ho revija v jedilnici Lisce. Šentruperta z okolico in krajevne skupnosti Sela Šumberk. Na območju vinskih cest pa poteka zaenkrat še bolj promocija, označevanje ter oblikovanje vinske in turistične ponudbe. Trebanjci gredo na razpis za odseka na gornje-dolenjski vinski cesti številka 7, ki * Zupanu Pungartniku ni bilo potrebno zadržati sklepa o imenovanju nadzornega odbora Komunale, ki ga je predlagal svetnik Pavlin, kajti za je glasovalo 10, vzdržanih je bilo 9, eden pa je bil proti. K takšnemu izidu je precej pripomogel svetnik Jože Smolič (SLS), ki je napovedal, da se bo vzdržal, ker so dali na taistem svetu direktorju Pavlu Jarcu nalogo, da v dveh mesecih pripravi statut Komunale. poteka na območju Šentruperta in Malkovca, nadaljuje pa se v sevniško in krško občino, ter na dolnjedolenjski vinski cesti številka 8, ki poteka od Gradišča in Rihpovca, nadaljuje pa se v občinah Mirna Peč, Novo mesto in Škocjan. Lani je trebanjska občina dobila z ministrstva za projekte CRPOV 9 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, za letos pa Trebanjci načrtujejo za projekte CRPOV, za obveznosti po pogodbah iz lanskega leta in za nove naložbe za 26.590.000 tolarjev odhodkov. ___________ P. PERC jL KRVODAJALSKA AKCIJA V TREBNJEM - Tridnevne krvodajalske akcije se v trebanjski občini ni udeležilo toliko krvodajalcev kot prejšnja leta. Sekretarka OZ Rdečega križa Trebnje Majda Miklič je povedala, da so jim aktivisti RK in krvodajalci sporočili, da vodstva podjetij Trelesa, Doreme, Tesnil in Laboda Temenice zahtevajo od svojih delavcev, naj za krvodajalstvo izkoristijo svoj dopust ali pa bodo ob stimulacijo. Zatorej morajo biti z 229 krvodajalci v Trebnjem (na posnetku Suzana Mikec iz Trima dvanajstič daruje kri), s 176 krvodajalci na Mirni in 65 krvodajalci v Mokronogu (skupaj je bilo 31 oseb zavrnjenih), še kar zadovoljni. (Foto: P. P.) KAMERA ODKRIVA - V sevni-škem gostinskem podjetju so pred časom z obnovo gostišča Barbara potegnili pravo potezo, kuhinja tega gostišča pa je po mnenju Krme-Ijčanov celo boljša kot tista v .vev-niškem hotelu Ajdovec. Da so domačini in tudi drugi gostje zadovoljni z jedačo in postrežbo ima nemalo zaslug tudi podjetni šef gostišča Barbara Zdravko Remar (na posnetku), ki se je izkazal s knapovsko prežganko, žinkrofi in drugimi dobrotami po receptih babic tudi ob srečanju novinarjev in sponzorjev Krmeljskega poletja 99pri Ermanu v Bojniku. (Foto. P. P.) Trebanjske iveri a BREZ DELOŽACIJE - Delavke novomeške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, posebno pa še tiste v izpostavi Trebnje, morajo nemalokrat pogoltniti kakšno grenko bodisi od strank ali od “višje sile”. Direktorica območne enote, Suzana Jarc, je povedala, daje bil nekaj časa sedež trebanjske izpostave celo v Novem mestu, bali pa so se, da se bodo morali spet seliti v dolenjsko metropolo, kajti po uvedbi lokalne samouprave je postala prostorska stiska v občinski stavbi, kjer so bili podnajemniki, še posebej huda. Večkrat so jih spraševali, včasih že rahlo nestrpno, kdaj sc bodo izselili. In tako so se z odkupom prostorov v Podbojevi vili rešili morebiti celo deložacije. Kdove pri teh nepredvidljivih oblastnikih!? KRIČANJE IN SMEH - Po; klical nas je Rudi Ozimek s Sel pn Šumberku še ves razburjen, kajti malo poprej naj bi mu dvignil pulz telefonski pogovor z direktorjem Komunale Pavlom Jarcem. Ozimek se je hudoval na Jarca, češ da se mu je na široko nasmejal in mu odvrnil, kaj neki mu lahko on pomaga, ko mu je povedal, kako je malo prej poškodoval kosilnico, ko je na svoji zemlji zadel v neoznačen ventil vodovoda. Ozimek je rekel, da m hotel nobenega denarja, le P°j®s’ nilo, kdaj bo Komunala ko upravljalec vodovoda označila dva ventila na njegovem posestvu in zasula globok jarek na trasi vodovoda, ki se ga mora s traktorjem ogibati. Direktor Jarc narn je povedal svojo inačico “pogovora z Ozimkom, češ da je ta nanj e vpil, ga zmerjal in ni hotel ni slišati, da bi komunalci prišli po gledat na teren, za kaj gre— GLASBA IN ELEKTRIKA -Na akademiji ob 55. obletnic osvoboditve Trebnjega je dire torica Glasbene šole Tatjan Mihelčič dokazala, da se ne spo na tudi na elektriko, ko je 0 ... la, kje je prekinjen podaljse električnega kabla. Scvniški paberki SANDI IRONMAN - 30-letm Sevničan Sandi Kosmač (zaP^. len v krški nuklearki) je v sreo kot edini Slovenec odpotoval n Kanarske otoke, kjer bo sode val na tekmi svetovnega PGka triatlona Ironman. Sandi, kitc . muje za trisport Kamnik, me ’ daje dobro pripravljen in da... uspeh, če se bo v absolutni ka goriji uvrstil med prvo stoteri - - — bous Še bolj pa bo vesel, če ran pelo izpolniti še kvalifikacij normo za svetovno prvens Ironman na Havajih. San J čakajo na mondenem Kanars otočju v Lanzarotu hude Pr„gg kušnje, in sicer plavanje na ' . m, 180 km kolesarjenja in na eu še 42 km teka. Tek za S prenašal tudi Eurosport in ^ nam je, v šali, seveda, obljub'> nam bo tudi pomahal. Sicer F bomo lahko njegove in rez1 ultate drugih tekmovalcev ze 22. ir>aJ3 ogledali tudi na internetu. p SLIKANJE - Predsednik ^ Sevnica, ki letos praznuje 1* . nico, Anton Korenje s p°v j ^ kom društva Jankom Stopa J j_ v nedeljo povabil mladino, ^ ce, člane in veterane druS, ‘ nj. fotografiranje za objavo v z ku, ki ga bodo izdali ob ju ^ društva. Večina prisotnih JCP^(). dirala v svečanih uniforma ^ mando s pomočjo diktat® ^ imel predsednik Toni. za kv — to posnetkov pa bo ?d8° s j0-mojster Rafko iz sevrnske p valnice Foto Asje, ki je v k J. ■- V<11I1ICC rlllU AoJL, i'1 J . K0 id trenutkih le prevzel tak*'claVita ■“* , Rena v civiiu -'j. ^tabornik in Jože Peterne ^ajjJoih predlagal, kam naj se p°*’a gc. bivša župana v civiiu Jan , grafijah zanesljivo ne bo zn . ;ev, gasilskih polležečih P° 01U kajti predno so opravili s *e|o ccduro, je po malem zc rositi... GLAS SKRBI 2A nataliteto Direktor največjegtt i" '^Ljo pešnejšega sevniškega Pl> 0. Vili Glas je na petkovem ru posavskih gospodars ^ s podpredsednikom sjf>\0)ri It vlade Marjanom Pod'obn (/) na pol v šali rekel, tla - ejp I pol V .s«n , podjetja podobne bra"s skrbijo za nataliteto, sa) uta žensko^ zaposleno pretežno *»•-■^ptta lovno silo. Zenske pa, “K m- porodniško, dobijo regtD ni dopust, predno ^edoriaP0' rudniško in ko pridejo iz s,a DOLENJSKI LIST Št. 20 (2595), 20. maja Krške novice JE PREVOZ, NI PREVOZA - V Krškem so zaman pričakovali dr. Borjanovo, specialistko pediatrije. Zdravnica, Slovenka, ki stanuja v Zagrebu, bi sjs zaposlila v Krškem, če bi ji Krčani zagotovili primeren prevoz iz hrvaške prestolnice v Krško. Vsemu navkljub je čudno, da ni bilo denarja za tisti prevoz. Ko pa se v Krško, v jedrsko elektrarno npr., vozi dnevno kar dosti vsakovrstnih strokovnjakov iz Hrvaške. Če se za toliko in toliko ljudi najde primeren prevoz, za zdravnico pa ne, to pomeni nič več in nič njanj kot to, da so za nekatere zdravniki najnižji ljudje! PODOBNOST - V čem sta si podobna bog in krško gospodarstvo? Prvi je iz rebra naredil Človeka, drugo je iz denarja ljudi pomagalo narediti zagrebško bolnico Rebro. POHVALA-Velikokrat sem jiosal, da premalokrat koga valim. Ob tej priliki vam izre-am javno pohvalo. Brez vas ne i bilo dosežkov, kakršne ima-5“ zdaj, in ne blagovne znamke Zdravstveni dom Krško. Vse ^no lahko dosegli le s skupni-1 Če vas ne hvalim sak dan, verjemite, da vas po-opazujem pri vašem delu. takem spodbudnem tonu se o »hvalil (so)delavcem dr. Kudoif Ladika, direktor krškega zdravstvenega doma, na ne-avnem Bogatajevem dnevu. aj so vsaj izvedeli, da jim šef , *?as gleda pod prste. Ampak “ , Odjavno pohvalo, župan, nji čas, da tako dobra ekipa obi nov zdravstveni dom! jjovo v Brežicah AVTODROM PICERIJA - Kfm ko nekdanja edina ziska avtošola počasi zapira voj a vrata in se preostala konica bolj ali manj divje puli nt ,, oče voznike, je vse bolj rei i'n’’ da vs'’ k' nekako zbe-ejo denar za precej drago učeni, sukanja volana in poznava-DJ °st.alih tehnik ter prometnih bi Pn°v’ nimajo možnosti, da , Pra, S0 nadaljevali takoj po Pravljencm izpitu, saj do last-vga avta zlasti mladim in brez-Poselnim ni lahko priti, posebnih poll8ona in vozila, n^nc-n. _za obnavljane znanja, m ■ težicah tudi nimajo. Izje-za'ra ?iceriia Santa Lucija, ki in azva^anje dišečih pic znova nj» °Va najema nove mlade- ubop0 ‘1‘VCtnat.? izŽivljajo nad se P . katrco m meščani. Ti kjv nJ)h°vem slogu vožnje kar n,, In S^asno negodujejo. Pa LZHradi Prepozne, ampak drpadl Prehitre dostave... Hi,OV2RocanjE STRANJ MU JE V ZABAVO-Lego f62111 sa.v?ki nasip je že dol-■tinopih P^johijeno tekališče teltnf , zdrayih in lahkotnega je w k Erežičanov. Čeprav ravn?86,1 te vrste rekreacije kol iv V 'ahkotnem in zato ne- teku je zaH Či*S-a traJaj°čem Ona,-.- ^dUnje case na nasipu teče?o ! Vedno več ,akih’ ki nja sam i?,1 ?a se za nPmi P°8a' si hudič iz pekla. Ko smo gledapV° 'z Povednosti po- °Pazili' j"3'0 Pobliže> smo tek-ii •’ za tckači res dirja noKJ_ ,rne8a, le da tisto ni bil 83 brežišt‘Č’ampak pes znanc' rigent- , ?8a glasbenika in di- strašh’, u ga P°g|cd na pre- "tend ’ene bežeče rekreativce la nadvse zabava. 'f l»'»rKkt PkikocIimKimIcii tiajat'SUi?d “5- aprila do 14. r°dile H|zi rez'ški porodnišnici - Mih , i avt*‘ia Mirt iz Krškega Eram‘r.a.’ Marjanca Kelher iz ta Šen,,, ~ Klemena, Marje- iam eno.., . iviuijv- j«na | tavc lz Dobove - Kristi-' Tim,;! Ja Lakovšek iz Brežic ihole reskar izS?eja'Tima, Moj k a Til izBuko^.'Ev°’Nataša Pre: Vog.j s * - Aljaža, Aleksandra Janj, n,lz Dolenje vasi - Lano, LariS(, jlUn’kirher iz Brežic -' Kati,,’ ,atiana I lotko iz Dvorc JkeKa L /ldrcju szoks z Žigar-i^ari v." Katarino, Irena Netih ,,ri5kc.8a ' lnes- Ivana Kgs j, pf ežic - Saro, Melita M0jCa , ehnega sela - Matica, 8a LČn an Gorenc iz Gornje-tjeci2or[a ' Lano, Ivica Kra-arlin-, ? nad Blanco -1 lano, Sicio'n;iaV^ek s križan Vrha Čestitamo! KMUt I Z H Al IH O S Č I M Posavju pravo mesto v daljnovodnih zankah Zbornica o izboljšanju oskrbe z elektriko KRŠKO - Upravni odbor Območne zbornice Posavje je na seji 5. maja razpravljalo izboljšanju oskrbe z električno energijo Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Problem, ki se ga je s tem dotaknil upravni odbor zbornice, je pereč. Izjemno močno se je pokazal ob zadnjem obilnem sneženju, ki je povzročilo precejšnje motnje v oskrbi z električno energijo in s tem veliko gospodarsko škodo. Gospodarstvo omenjenega območja že leta zahteva boljšo preskrbo z elektriko. Z gradnjo RTP Krško 400/110 KV bi obravnavani problem odpravili. Upravni odbor je ne omenjeni seji sprejel sklepe. Z njimi zahteva ob Elektra Slovenija, d.o.o., naj stori vse potrebno, da bo RTP Krško zgrajen po rokovniku do 1. februarja leta 2002. Od vlade Republike Slovenije pa pričakuje, da bo ustrezno spremenila naložbene načrte in s tem poskrbela za denar za gradnjo RTP Krško z daljnovodi. Posavje naj postane samostojna pokrajinska enota v celotni organizacijski shemi Elektra Slovenija, je zapisal med sklepe zbornični upravni odbor. Taje hkrati tudi predlagal Elek-tru Celje, PE Krško, da v najkrajšem času vpostavi najugodnejšo mrežo zank daljnovodov v Posavju, Obsotelju in sosednjih območjih, drugače bo oskrba z elektriko tudi v bodoče motena. Za vzpostavitev omenjene mreže mora sistem zagotoviti tudi denar, in sicer predvsem iz amortizacije, je v sklepe zapisal upravni odbor. Po navedbah Valentina Dvojmoča, direktorja GZS-OZ Posavje, so člani upravnega odbora zbornice podprli uvajanje tržnih odnosov v elektrogospodarstvu. Zato pričakujejo učinkovitejše zniževanje stroškov proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije. Cena električne energije je pomembna za konkurenčno sposobnost podjetij, saj ta prodajajo vse bolj na najzahtevnejša tržišča. Iz cene električne energije pa se mora zagotoviti normalno obratovanje elektro sistema, zato morajo imeti pri oblikovanju tega prevladujočo vlogo neposredni udeleženci, je med drugim zapisal v sklepe upravni odbor Območne zbornice Posavje. L. M. Voda preblizu, voda predaleč Svet in ljudje ob Krki KRŠKA VAS - Ob spodnjem toku reke Krke, tu prav gotovo, a dokazno tudi drugod, si že od nekdaj naravnost iz domačega dvorišča črpajo vodo in si jo po mili volji natakajo na "pumpi”, pipi, ki je z značilno podobo že kar vtisnila pečat deželi. "To vodo smo uporabljali dolga leta. Za vse smo jo imeli, za pitje, za kuhanje za pranje,” je pred dnevi povedala Ladica Kolar iz Krške vasi, naključna sogovornica na svojem domačem dvorišču ob železni, sicer že opuščeni ročni vodni črpalki. Brez Krke bi bile nedvomno le kup železa vse'take črpalke, kakršna je Kolarjeva. Ampak reka je tu, le nekaj deset korakov stran. Kolarjeva razmišlja o tem tako: "Blizu je, kadar naraste, je še preblizu.” Gre ji verjeti, saj se Krka včasih razleze čez vse običajne meje, seže zelo visoko, pljuska v hišne vogale in zalije domovanja. Tudi Krko bi domačini nemara kakor pipo zaprli, ko je imajo dovolj, vendar reka deluje po drugih pravilih kot litoželezne ročne vodne črpalke in se ne da ugnati. Narediš nekaj poti ob tej isti reki navzgor in je svet drug. O tem seje prepričala tudi Kolarje- Ladica Kolar va. “Bili smo na izletu v Suhi krajini, v Ajdovcu. Hiše imajo kapnice. To je lepo videti, dobro pa to najbrž ni,” se Ladica spominja sušne pokrajine. Narava je naredila razliko; tako kot je bila nekje z vodo razsipna, je bila drugje stiskaška. Razliko bi občutil nemara tudi vsak, ki bi postavljal talne železne ročne vodne črpalke, kakršne imajo na primer v Krški vasi. Ce je Ladičin oče Franc, kovač, vkopal v dvorišča v Krški vasi dosti teh naprav za vodo, v Suhi krajini najbrž ne bi postavil niti ene. Kaj bi ljudje z njo? Včasih je vode človeku ravno prav, drugič preveč, tretjič premalo. Kaj je hujše, preveč ali premalo? L. M. Zadovoljni s krškimi zdravniki Zdravstveni dom Krško pripravil 15 dan. dr. Jožeta Bogataja - Skrbno z vsakim kotičkom pod sedanjo streho - Štipendiranje - Za ohranitev brežiške porodnišnice KOSTANJEVICA NA KRKI - Zdravstveni dom Krško je organiziral v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki že 15. dan dr. Jožeta Bogataja. Spominsko in strokovno srečanje vsako leto pripravijo v spomin na začetnika zdravstvenega varstva na območju sedanje krške občine. Pokrovitelj letošnje prireditve je bil Franci Bogovič, župan občine Krško. Dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško, je v pozdravnem nagovoru udeležencem predstavil delovno ekipo krškega zdravstvenega doma. Pri tem je med lastnostmi zaposlenih zdravstvenega doma pohvalil zlasti priljubljenost pri pacientih in delovno zagnanost. Glede na direktorjevo poročilo se je v zdravstvenem domu zamenjalo kar nekaj osebja, nekaj zaradi upokojitev, nekaj zaradi specializacij. Zdravstveni dom ostaja do nadaljnjega pod sedanjo streho. Zato pa morajo direktor in zdravniki. izkoristiti za nemoteno delo svojih oddelkov vsak kotiček v stavbi doma in blizu nje. V prihodnje bo ZD Krško po besedah direktorja naprej urejal prostore na Senovem, kar pomeni denarno velik zalogaj. Patronažna služba krškega zdravstvenega doma se lahko nadeja nekaj novih avtomobilov, direktor pa bo se bo očitno odločil še za nekaj drugih naložb, “v katere te prisili čas”. Razveseljivo je bilo slišati direktorjevo napoved nadaljnjega štipendiranja. S tako poslovno politiko si nameravajo v krškem zdravstvenem domu zagotoviti predvsem zobozdravnike, ki jih v Krškem manjka že zdaj in jih bo po upokojitvah v prihodnjem obdobju še bolj. Za normalno delo v otroškem in šolskem zdravstvenem varstvu pa potrebujejo vsaj še dve specializaciji z pediatrije. • Krški zdravstveni dom dela dobro. Vsaj dr. Stanislav Čuber, direktor krške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je na Bogatajevem dnevu dejal, da so zadovoljni z delom ZD Krško in njegovih delavcev. Skrbi pa ga, kot je poudaril, nameravano ukinjanje brežiške porodnišnice. Zato je prosil zdravnike, naj skrbe za manjši odliv pacientov iz Posavja. Dejal je tudi, naj se za to dogovorijo v dobro občanov vsi zdravniki v Posavju. To je včasih edina pomoč Center za socialno delo Krško proslavil 10-letnico prostovoljstva - Bogovič o socialnem delu KRŠKO - Center za socialno delo Krško je nedavno proslavil 10-letnico prostovoljnega dela. Slovesnosti so se osebno udeležili med drugimi Živko Pregl, podpredsednik Slovenske filantropije, krški župan Franci Bogovič in številni prostovoljci. Olga Gorenc, nekdanja direktorica Centra za socialno delo Krško, je k proslavi pisno sporočila željo za uspehe v bodoče. Direktorica Centra za socialno delo Krško Marjana Sečen, ki je čestitala prostovoljcem za človekoljubno delo, je povedala, da se prostovoljstvo širi, in izrekla željo za še več sodelovanja. Prostovoljstvo je pogosto edini način pomoči ljudem, ki pomoč potrebujejo, kot je poudarila Irena Dvoršek iz Centra za socialno delo Krško. Za kako pomembno dejavnost gre, kaže tudi podatek, daje največ prostovoljcev mladih in največ uporabnikov prostovoljstva starih. Na pomen tega dela je pred desetletjem po besedah Dvorškove posebej opozorila Gordana Rostohar, kije tako tudi postavila temelj prostovoljstva v krškem centru za socialno delo. Rostoharjeva je v zahvali za izkazano ji pozornost z besedami segla v čas, ko so “začeli tkati pajčevino prostovoljstva, v katero so ovijali otroke s tako vprašujoči- mi očmi”. “Polagam na srce mladim prostovoljcem, da prostovoljstvo razširite še na starejše. To so tisti ljudje, ki vam bodo zelo zelo hvaležni, če jim boste pomagali,” je vidno ganjena s posebno zavzetostjo rekla Rostoharjeva. Brez prostovoljstva ne gre več tudi po prepričanju župana Bogoviča. Ta je na proslavi dejal, da v času velikega tehnološkega napredka posameznik doživlja zmeraj večji pritisk. “Zato je potrebno delo socialne službe,” je rekel župan, ki sč je ob tem zahvalil krškemu centru za socialno delo. L. M. Dr. Ladika se je zahvalil med drugim svojim sodelavcem. Vsem v zdravstvenih čakalnicah v Krškem pa je obljubil čim krajše čakanje. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, Kostanjeviški oktet ter kostanjeviški srednješolci. Na srečanju so podelili priznanja za večletno delo in posebej za neprekinjeno delo v ZD Krško. L. M. PROSTOVOUNI PRISPEVKI ZA NAGRADNO LETOVANJE KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško že nekaj let organizira nagradno potovanje in letovanje za nadarjene učence osnovnih šol in glasbene šole ob koncu šolskega leta. Letos bo taka nagrada štiridnevno potovanje in letovanje v Piranu. Glede na to, da Zveza prijateljev mladine Krško nima denarja za uresničitev tega načrta, je prisiljena ves denar zbrati. Letos se je skupaj z Glasbeno šolo Krško odločila, da zbere nekaj denarja za omenjeno nagradno letovanje tudi ob praznovanju 50-letnice Glasbene šole Krško. Tako pričakuje, da bodo obiskovalci brezplačnih slavnostnih prireditev namenili prostovoljne prispevke za izvedbo nagradnega potovanja in letovanja za nadarjene učence. OB EVROPSKEM DNEVU PARKOV PODSREDA - V tukajšnji Slo-vensko-bavarski hiši bo v ponedeljek, 24. maja, ob 19. uri ob prvem praznovanju evropskega dneva parkov odprli spominsko razstavo o dr. Evgenu Jaegru. Z razstavo se bodo spomnili zdravnika in raziskovalca, rojenega v dvorcu Miljana ob Sotli. PREVERJAJO PRIPRAVLJENOST KRŠKO - Štab Civilne zaščite regij/e Posavje bo 22. maja ob 9. uri v OS Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem preverjal usposobljenost enot prve pomoči Civilne zaščitev in Rdečega križa. Skladno s svojim letnim načrtom bo 5. junija ob 9. uri izvedel v OŠ Dobova skupno zaščitno reševalno vajo Evakuacija 99. Iz brežiške šole najboljši trgovci 87 dijakov s trinajstih trgovskih šol na 24. državnem tekmovanju v tehniki prodaje -Dva naslova v Brežice, eden v Novo mesto - Mnogi bodo že jeseni nadaljevali šolanje PROSTOVOLJSTVO - Na proslavitvi 10-letnice prostovoljnega dela v Krškem so izrekli veliko prisrčnih zahval in čestitk, ki so pustile sled v očeh, glasovih in srcih. Prostovoljsko pač sega vse do tja, kjer vsakdanja medosebna človeška komunikacija govorica nemalokrat ostane brez odziva. Na fotografiji: del udeležencev krške proslavitve. V drugi vrsti druga z desne Gordana Rostohar, ki so so ji izročili šopek v zahvalo za njene začetke v prostovoljstvu v Krškem pred desetletjem. BREŽICE - Brežiška Poklicna trgovska in srednja ekonomska šola je pretekli teden uspešno gostila dijake zadnjih letnikov slovenskih trgovskih šol, ki so se med sabo pomerili na 24. državnem tekmovanju v tehniki prodaje. Moramo reči, daje tekmovanje uspelo tako po organizacijski kot po tekmovalni plati. Za brežiške šolnike je bila organizacija tako obsežnega tekmovanja kar velik zalogaj, zaradi katerega je v šolski zbornici luč po-gostoma gorela pozno v noč. Na koncu pa so si po zares uspelem tekmovanju vsi zadovoljno segli v roke. Zakaj tudi ne, saj so bili Brežičani poleg pohval na račun organizacije deležni tudi največjih tekmovalnih dosežkov. Le dijakom njihove šole je namreč uspelo zmagati v dveh tekmovalnih strokah, kar po svoje kaže tudi kakovstno delo učiteljev, da o dijakih niti ne govorimo. Naslove najboljših (bodočih) prodajalcev sta za brežiško šolo priborila Mateja Ivačič, ki je pri prodajanju obutve menda tako prepričljiva, da kupec na koncu iz prodajalne namesto nameravane- * Kot smo slišali v zaključnem nagovoru, mora dober trgovec poleg visokega strokovnega znanja, ki zajema predvsem dobro poznavanje vseh lastnosti blaga, ki ga prodaja, ob nepogrešljivi prijaznosti znati kupcu prodati še reči, po katerih ta sploh ni spraševal. Da te sposobnosti imajo v sebi, je v Brežicah dokazalo pravzaprav vseh sedeminosemdeset nastopajočih dijakov, kupci pa si lahko le želimo, da hi jih čimprej srečali tudi v prodajalnah. ga enega para čevljev odnese dva. Barve, lake in vse, kar sodi zraven, pa zna najbolje prodajati Jernej Najger z Bizeljskega. Skromni fant, ki ob zmagi ni pozabil poudariti zaslug svojega mentorja, Ivana Humeka iz dobovskega Chema, v tem poklicu (žal) ne bo ostal, saj namerava že jeseni nadaljevati šolanje na srednji ekonomski šoli. Zanimivo je, da tudi tretji zmagovalec z našega območja, Dragan Mikič iz Novega mesta, ki se je najbolj izkazal pri prodaji pralnih strojev in štedilnikov, svoje kariere ne namerava nadaljevati v trgovskem poklicu, kar govori le o enem: navadni prodajalci so za svoje delo premalo plačani. Pri tem imamo v mislih seveda tiste, ki si podobno kot naši zmagovalci zaslužijo naziv dobrega prodajalca. L. M. mm It i«*r\.,, a n j OBNOVILI OBRAMBNI ZID - Delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto so obnovili blizu 500 metrov dolg protipoplavni zid na Čatežu ob Savi. Za pol metra so ga povišali, ojačali temelje, injektirali z betonom in na vodni strani obložili s kamnom. Zid bo poslej kljuboval tudi 100-letnim vodam. Dela so veljala nekaj nad 30 milijonov tolarjev, denar pa je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. (Foto: M. Vesel) 0«J 1» h LEK SE NE UMIKA IZ RUSIJE -Kljub gospodarskopolitičnim težavam v Ruski federaciji se slovenska farmacevtska družba Lek ne umika z ruskega trga, nam sporoča služba za odnose z javnostmi. Še več: te dni je v Moskvi Lek odprl novo podjetje Lek kozmetika, d. o. o., ki je že petindvajseta enota tega podjetja v tujini.' Nove poslovne prostore sta odprla direktor Leka kozmetike Aleš Stularin miss Slovenije Miša Novak. • Upam si trditi, da država še nikoli ni imela toliko vpliva na gospodarstvo, kot ga ima danes. (Nerad) ZA ŠTIRI MILIJARDE GRE Direktor Novak upa, da bo Novo mesto popustilo Sporno pri Karteljevem LJUBLJANA - Člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje so, kot poroča Delo, podprli predlagano različico trase dela avtomobilske ceste, ki bo potekala od Zagorice pri Karteljevem do Kronovega in ki je izzvala znane pripombe ter predloge novomeškega občinskega sveta. Kot je povedal Jože Novak, direktor urada za prostorsko planiranje, je že dogovorjeno, da bo cesta speljana mimo Otočca,‘in ne skozenj kot sedaj, da bi mu tako omogočila razvoj tako imenovanega visokega turizma. Za karteljevski klanec, za katerega novomeška občina predlaga dva krajša viadukta čez dolino in predor pod hribom Strmec, se je po Novakovih besedah izkazalo za boljšo, predvsem pa cenejšo rešitev zgraditev ceste južno od sedanje magistralke. Predviden je usek pod Dobravo in delno pokrit vkop. Razlika med najcenejšo in najdražjo rešitvijo, ki jo podpira občina Novo mesto, je kar štiri milijarde tolarjev (odsek Hrastje-Kronovo naj bi stal 18,4 milijarde tolarjev), zato je direktor Novak prepričan, da bodo novomeški svetniki pristavili na cenejšo rešitev. V smeri proti Novemu mestu je predvidena gradnja priključka z obvoznico, ki bo omogočala kasnejšo povezavo s Celjem in Belo krajino. Posojila za nova delovna mesta NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je na razpisu Ministrstva za delo za območje dolenjsko-belokranj-ske enote Zavoda za zaposlovanje uspel zagotoviti sredstva za odpiranje 100 novih delovnih mest. Pri tem je pogoj, da projekt novega delovnega mesta podprejo tudi lokalne skupnosti. Za vsako novo delovno mesto za nedoločen čas bo mogoče dobiti 1 milijon tolarjev posojila, do njega pa bodo upravičeni tisti, ki se bodo samozaposlili, tisti mali podjetniki ali obrtniki, ki bodo zaposlili brezposelnega (iz zavoda) za nedoločen čas, ali pa tisti, ki bodo zaposlili osebo s sklepom o trajnem presežku. Obrestna mera je T+2 odst., posojilo je za dobo 3 let in omogoča polletni odlog plačila glavnice. Posojilojemalci bodo lahko pridobili jamstvo do polovice posojila. Pomembna novost pri tokratnem pospeševanju odpiranja delovnih'mest je, da mora biti za nedoločen čas odprto delovno mesto, ni pa nujno, da je delavec na njem zaposlen za nedoločen čas. To daje delodajalcem možnost, da slabega delavca nadomestijo z boljšim. Dolenjsko-belokranjsko območje je eno od štirih v Sloveniji, ki so bila izbrana za ta projekt, uspešno pa je bilo po zaslugi že potrjenega jamstvenega sklada. Doslej je Podjetniški center za projekt že dobil podporo občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Semič. B. D. G. Pitna voda iz balonov in fontan Pivovarna Union je konec aprila začela polniti naravno pitno vodo Zala v 18,9-litrske balone - Povpraševanje po tej vodi in hladilnikih, iz katerih priteče, v Evropi narašča LJUBLJANA - Pivovarna Unioni s to novostjo sledi naraščajoči porabi ustekleničene pitne vode v svetu. Iz Amerike je navada uporabe hladne pitne vode iz pretočnih hladilnikov, coolerjev ali fontan prišla v Evropo in tako vstopa še k nam. V ZDA so lani uporabljali 6,5 milijonov takih hladilnikov, v 33 državah Evrope 646.000, samo v Veliki Britaniji 200.000, v Franciji 80.000 in v Skandinaviji 70.000. Povprečno se v Evropi prodajo vod predvidevajo, da se bo števi- preko vsakega hladilnika dobri trije baloni vode na mesec. V Evropskem združenju polnilcev FESTIVAL DOMAČE OBRTI IN UMETNOSTI DOLENJSKE TOPLICE - Agencija za turizem in razvoj K2M organizira v nedeljo, 23. maja, popoldan, s pričetkom ob 16. uri festival domače obrti in umetnosti. Obiskovalci bodo lahko pri delu opazovali ple-tarje, izdelovalce izdelkov iz lesa, oblikovalce gline, čebelarje in druge ter pokušali Šturmova vina s Ple-ščega Vrha. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Kontrabant. Prireditev bo na platoju pred prostori agencije K2M na Pionirski 3 v Dolenjskih Toplicah. lo hladilnikov v Evropi do leta 2002 povečalo na 1,5 milijona. Center Zala cooler ponuja v np-kup ali najem hladilnike in za začetek tudi na štirinajstdnevno blezplačno poskušnjo. Hadilnik KONCESIJA ŠENTJERNEJ - Na razpis za podelitev koncesije za urejanje pokopališč in opravljanje pokopaliških storitev v šentjernejski občini sta prispeli dve ponudbi. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli mnenje komisije za razpis in oddajo del, financiranih iz občinskega proračuna, in to koncesijo za 7 let podelili najugodnejšemu ponudniku Leopoldu Oklešnu iz Novega mesta. BORZNI KOMENTA R Objava - vihar Navidez dokaj razburljiv teden, z velikimi nihanji tečajev delnic, se je tudi tokrat izkaza! kot še en neuspel poizkus oživljanja depresije spomladanskega borznega trgovanja. Cene, posebno pidovskih delnic, so v ponedeljek nenormalno naraščale. V torek pa so sledile panika in splošne razprodaje vsega, kur je še dan poprej izgledalo kot suho zlato. V sredo in četrtek so si borzniki vzeli čas za razmislek, kar pomeni, da je trgovanje skoraj zamrlo. Končno je v petek in deloma tudi naslednji ponedeljek sledilo previdno nakupovanje in ponovno vračanje kapitala v A in B borzno kotaci-jo, kurje borzni indeks zopet potegnilo v pozitivne vrednosti. Njegova vrednost je kljub temu ostala še vedno pod I .BOO točkami, torej izjemno nizko. Vihar v kozarcu vode je povzročila objava najnovejšega predloga države o pokrivanju ' privatizacijske luknje ”. Lastniki delnic pidov, katerih certifikati doslej še niso bili zamenjani za realno premoženje, naj hi imeli možnost te delnice, če bodo seveda želeli, zamenjati za deleže v pokojninskem skladu. S tem bi si, sorazmerno z velikostjo vložka na stara leta lahko izboljšali svoje pokojninske prejemke. Lastniki pidovskih delnic bodo ponovno postavljeni pred dilemo, da se odločajo med vrabcem v roki in golobom na strehi. Njihova odločitev bo največkrat odvisna od tega, v katero od opcij jih bo uspela pritegniti propagandna mašinerija profesionalnih manipulatorjev. Zaenkrat je še vedno preveč odprtih vprašanj, da bi lahko natančneje sodili o predlogu, ki naj bi ga vlada poslala v skupščinsko proceduro po skrajšanem postopku. Vsekakor pa bo najvažnejši kriterij pri ocenah kvaliteta premoženja, ki ga bo pripravljena žrtvovati za uspešno realizacijo tega projekta. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 068/371-8221, 371-8228 ima dve pipi, tako da je mogoče natočiti vodo sobne temperature in ohlajeno vodo (od 4 do 11° Celzija). Pri sobni temperaturi 21° hladilnik ohladi slabih 6 litrov • Kot poroča angleško svetovalno podjetje Zenith Internationl, je poraba naravne in ustekleničene vode v Evropi v letu 1997 po-rastla za 4 odst. in je znašala že skoraj 32 milijard litrov. V raziskavo niso zajeli vzhodnoevropskih držav, kjer pa poraba narašča še hitreje. V Sloveniji smo leta 1992 napolnili 140 milijonov litrov vode, nakar je do leta 1995 prodaja padala in dosegla najnižjo raven pri 93 milijonih litrov. V letu 1997 smo v Sloveniji skupno napolnili spet 120 milijonov litrov pitne vode ali 60 litrov na prebivalca. Ob tem vedno večji delež dosega naravna pitna negazirana voda, kjer ima največji tržni delež trenutno Pivovarna Union s svojo Zalo. vode na uro. Voda v balonu je uporabna 4 mesece, baloni pa se bodo menjavali po sistemu kot plinske bombe. Zraven prodajajo tudi plastične kozarčke za enkratno uporabo in ponujajo servisno službo za redno čiščenje na vsake 3 mesece. Tisti, ki ste v aprilu obiskali avtomobilski sejem v Ljubljani, ste se na taki fontani že lahko odžejali. B. D. G. AVKCIJA ZAKLADNIH MENIC LJUBLJANA - Ministrstvo za finance Republike Slovenije je objavilo pogoje 13. avkcije trimesečnih zakladnih menic, ki bo v torejt, 25. maja, od 13.30 do 14. ure. Razpisana emisija trinajste serije trimesečnih zakladnih menic znaša 3 milijarde tolarjev ali 30.000 lotov v apoenih po 100.000 tolarjev. Vplačilo na avkciji sprejetih naročil bo 27. maja. Vlagatelji lahko naročila za nakup tri*-mesečnih zakladnih menic posredujejo preko pooblaščenih vpisnikov Abanke, Bank Austria, Banke Celje, Banke Koper, Banke Vipa, Dolenjske banke, Factor banke, Gorenjske banke, Nove kreditne banke Maribor, Nove Ljubljanske banke, SKB banke in Slovenske zadružne kmetijske banke. V Brežicah višja trgovska šola? Tukajšnji Šolski center pričakuje, da bo v šolskem letu 2000/01 lahko vpisal prva oddelka višje strokovne šole za trgovino - Podpora gospodarstva in trgovskih podjetij BREŽICE - Kar 34 odstotkov vseh delavcev v občini Brežice je neposredno zaposlenih v trgovini, medtem ko jih je v Sloveniji povprečno le 14 odst. Uidi to je razlog, da se Poklicna trgovska in srednja ekonomska šola Brežice poteguje, da bi dobila program višje strokovne šole za trgovino. Pri tem jo podpirajo Območna gospodarska zbornica za Posavje in tudi največje trgovske družbe, ki posegajo s svojo trgovsko mrežo na ta prostor. Med njimi so predlog že podprle: Mercator Dolenjska, Dolenjka Novo mesto in M-Kmečka zadruga Novo mesto. Če bo vse po sreči, bodo prve učence v en oddelek za redne in en za odrasle vpisali v šolskem letu 2000/01. Kot je nedavno dejal namestnik ravnatelja te šole Franci Pacek, pričakujejo, da bo minister za šolstvo uvrstil med izvajalce programa tudi njihovo šolo, še posebej, ker so se dogovorili z ekonomsko šolo v Novem mestu, da se ne bo potegovala za ta program. Izvoz je zamrl Izjava ministra Glavna nevarnost za našo povečano gospodarstvo prihaja z območja jugoslovanske krize. Tja izvažamo okoli 15 odst. vsega izvoza. Zaradi neposrednih posledic vojne je izvoz popolnoma zamrl. Makedonija ima krizno stanje in zapira svoje gospodarstvo, omejuje uvoz, ker ga ne more plačati in ker ščiti domače proizvajalce, pri čemer je prizadeta tudi Slovenija. Močno nas utegne prizadeti tudi kriza na Hrvaškem, ki je notranjega izvora, jugoslovanska kriza pa jo utegne še poglobiti, ker bi utegnila zmanjšati prilive iz turizma. (Dr. Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj) Franci Pacek V Brežicah so predlagali višjo strokovno šolo že pred tremi leti, ko se je v Sloveniji začel sistem višjih strokovnih šol. Projekt je zastal iz formalnih razlogov, saj predvidenega novega poklica ni bilo v nomenklaturi (razvidu) poklicev, kar je zahtevalo vrsto aktivnosti. Delovna skupina je oblikovala program šole, ki ga mora nazadnje potrditi kurikular-ni svet za poklicno in strokovno izobraževanje Slovenije, nakar bo minister za delo vpisal poklic v nomenklaturo, šolski minister pa bo določil mrežo šol. Program višje strokovne šole za trgovino v Brežicah naj bi trajal 2 leti in nudil 2000 ur izobraževanja, od tega 40 odst. prakse. POSLOVNI TURIZEM - Odkar so v Termah Čatež zgradili veliko konferenčno dvorano, v njej se lahko usede blizu 200 ljudi in obnovili še štiri manjše dvorane in sejne sobe, lahko v te prostore sprejmejo do 400 udeležencev konferenc, seminarjev in poslovnih srečanj. Dodatne prostore za poslovni turizem imajo še v hotelu Zdravilišče, v klubu Termopolis in v hotelu Golf grad Mokrice. Prostori so opremljeni z ozvočenji, projekcijskimi platni, grafoskopi, diaprojektorji in drugimi napravami. Na leto se zvrsti blizu 120 konferenc, seminarjev in podobnih srečanj, udeleženci pa imajo priliko druženje popestriti s ponudbo Temi, ki je vse pestrejša. (Foto: M. Vesel) Milijarde za varovanje okolja Z mednarodnega komunalnega sejma IFAT 99 v Miinchnu udeležilo še deset drugih ministrov za varstvo okolja, ki so pou- Od 4. - 8. maja je bil v Miinch-nu že dvanajsti mednarodni komunalni sejem, poimenovan IFAT 99. Razstavljalo je 42 držav. Sejem je odprl deželni minister za okolje dr. Werner Schnappauf. Otvoritvene slovesnosti se je Jrugih ja, ki s< darili pomen internacionalizacije varovanja okolja, še posebej na področju oskrbe z vodo in celotne problematike odpadkov. Takšen poudarek je bil tudi na razstavnem prostoru. Ob tej priliki je nemško veleposlaništvo izdalo strateško študijo, v kateri je ocenjena višina stroškov za varovanje okolja. Po tej oceni bo morala Slovenija do leta 2010 zagotoviti še 4,6 milijarde nemških mark, da bo dosegla standarde na področju varovanja okolja, ki so v veljavi v Evropski skupnosti, kjer je .Nemčija naš prvi in najpomembnejši partner v zunanji trgovini. Ekološka politika v Sloveniji je irfiela doslej podrejeno vlogo. To pa se bo kmalu spremenilo, saj je najvažnejši politični cilj v zunanji politiki Slovenije sprejem v Evropsko skupnost. Prestrukturiranje v državi zadeva zato področje ekologije ravno tako kot področja financ, poljedelstva,vpravosodja in notranjih zadev. Ze danes se ekološka zakonodaja opira v veliki meri na smernice Evropske skupnosti, kot zgled pa soji služili tudi nemški dosežki na področju varovanja okolja. Tako so dovoljene največje koncentracije onesnaženega ozračja v Sloveniji usklajene z nemškimi določbami. Čeprav med državam še ni skupnih ekoloških sporazumov, je podjetje SHW Holter Wasser-technik iz Berlina kot prvo tuje podjetje sklenilo koncesijsko pogodbo za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav v Kranjski Gori. Prav tako je nemško podjetje Babcok na mednarodnem razpisu dobilo posel za izvedbo razžve-nlanja dimnih plinov toplarne v Šoštanju. Tako Nemčija tudi v Sloveniji, nastopa kot vodilni ponudnik na področju ekoloških sistemov. Na nemškem veleposlaništvu, kjer so izdali analizo stanja na področju ekologije v Sloveniji in ocenili predloge za prihodnje sodelovanje na tem področju, menijo, da je Slovenija partnerica, vredna zaupanja. FRANCI KONCILIJA Dajal bo VI. stopnjo izobrazbe, diplomant pa bo pridobil naziv ekonomist trgovinskega poslovanja. V šolo se bodo lahko vpisali vsi, ki so končali 4- ali 5-letno srednjo šolo z maturo ali zaključnim izpitom ali pa program za trgovinskega poslovodjo. Trgovci s končanim triletnim programom se bodo lahko vpisali, če bodo imeli najmanj tri leta delovnih izkušenj in bodo opravili izpit iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu srednje 4-let-ne strokovne šole. Kot je poudaril Pacek, je program predvsem nadgradnja znanja trgovinskih poslovodij, kjer se je doslej usposabljanje za trgovinsko dejavnost končalo. “Višje strokovno izobraževanje je le dopolnilo k univerzitetnemu in nikoli ne bo univerza, saj je poudarek na praksi. Na višjih in visokih strokovnih šolah v Nemčiji se šola na primer polovica vseh študentov. V tujini je ponavadi do 60 odst. prakse, slovensko povprečje je 35 odst., pri nas naj bi bilo 40 odst.,” je povedal Franci Pacek. B. D. G. Red v svinjaku ali česa si Želi turist Podeželje in turizem POSAVJE - Zakaj bi mi nosili svoje pridelke prodajat drugam, naj jih od drugod pridejo kupit k nam. Tako pravijo domačini že marsikje v Posavju, med drugim na Zdolah in v Kapelah, kjer snujejo natančen načrt, kako se predstaviti Sloveniji in po nedotaknjenem podeželju hlepečemu, tržno razrvanemu Evropejcu. Pri vsej zadevi gre skratka za turizem, “narejen ” v Posavju- Ob nedavnem skrbno popravljenem in posrečeno izvede/lem tradicionalnem jurje-vanju na Zdolah so na slavnostni seji krajevne skupnosti V navzočnosti kmetijskega ministra Cirila Smrkolja pohvalili sveže zamisli domačinov za širjenje dobrega glasu o kraju. Franciju Bogoviču, krškemu županu in enemu prvih moz Zdolam sosednje koprivniške krajevne skupnosti, ni bito pod častjo povedati na tej seji, da je na Zdolah padla na plodna tla ideja Marice Živič in so-mišljenikov o razvijanju turistične vasi in uvajanju kmeti] odprtih vrat in lastne blagovne znamke za sadje in zelenjevo-Zdole štejejo, trdi krški župan, za enega svetlih primerov sodelovanja vseh v krajevni skupnosti v dobro skupnega (turističnega) razvoja. Za podobno tesno sodelovanje pri širjenju krajevnega dobrega imena se odločaj0 med drugimi tudi v Kapelah-Potem ko so po dobrih dveh desetletjih minulo nedeljo spe naredili jurjevanje, imajo prea seboj še veliko načrtov, tudi ze za letos. ■ Poleg omenjenih tudi dritg kraji v Posavju živijo z mish]0’ kako kulturno in naravni dediščino razviti iz nekak muzejske dobrine v živo P°a jetje. Zato tudi odpirajo vra podeželja turistom. Ti prihaja jo in bodo prišli, jedli bi doma če krvavice, pekli d°ma,g cvrtje, srknili domačo slivov in medico. Vse to bi radi im pred seboj narejeno na 'zVI,. vaški način, ne industrijsk-Toda te izvirnosti kmalu ne ^ več, saj bo zakonodajah’1 boju za narodovo čistost naj brž prepovedal tradiciona kmečke koline, kakor so bi navadi, predpisal nadzor n ^ kurjimi jajci, zaostril rt’ čebelnjakih in obdavčilP'etL.: ke slivovke. Če bo sloven zakonodajalec tako ostro t* . pil v tradicionalni 5/0)’^' svinjak, kaščo in vinski hrU ' bodo propadle današnje , misli o (posavskem) tuniškem turizmu. ■ [izjR 8 DOLENJSKI LIST V ŠENTJANŽU PREDSTAVITEV EKOLOŠKE PRIDELAVE SADJA Šentjanž - V gostilni Repovž bo jutri, 21. maja, ob 11. uri predstavitev projekta ekološke pridelave sadja. Ob tej priložnosti bodo sadjarji ustanovili tudi Združenje tržnih pridelovalcev ekoloških jabolk. kmečki praznik v MIRNI PEČI MIRNA PEČ - Govedorejsko društvo Mirna Peč vabi v nedeljo, 23. maja, na Kmečki praznik s kmečkimi igrami, ki bodo na športnem igrišču mir-nopeške osnovne šole. Pričetek iger bo ob 15. uri, v kmeč-k>n igrah pa se bodo pomerile ekipe kmečke mladine iz Novega mesta, Škocjana, Šentjer-”5Ja> Dolenjskih Toplic, Kme-ujske šole Grm in Mirne Peči. J~a dobro voljo med igrami bodo poskrbeli mladi Mačko-ni’ o3 cej0,erl zabavni program Pa Stari znanci. Manjkalo ne P niti dobrot iz kmečke peči, > jih bodo pripravile članice ntštva kmečkih žena iz Mirne Peči. ZNOVOMESKE tržnice tn^rfn'ca Je bila tudi tokrat boga-o Založena s sadikami. Branjevke , Prodajale bršljanke in voden-*e Po 120 do 150 tolarjev, surf-nn ''SO, zavitek sadik solate ^00, zavitek sadik zelja, ohrov-n1,VCV?t-ače P° 150 do 200, sadike nrii? 3 po 40 do 50 in pa-rpn^u P° šopek mladega komer- ‘I* Neče redkvice po 100, Spni?-? špinače po 20, česen po W kl'ogram, fižol po 400. sejmišča BREŽICE - Na sobotnem sej-sta S90 do 200 tolarjev kilogram. ODLIČNA VINA. KULTURA IN ZABAVA Jutri se začne Vinska vigred Na treh metliških trgih že sedemnajstič zapored največja prireditev v Beli krajini METLIKA - Jutri, 21. maja, se na treh metliških trgih pričenja 17. Vinska vigred, največja enološko-kulturno-športna prireditev v Beli krajini, ki so jo organizatorji z metliškim županom Slavkom Drago-vanom na čelu letos še obogatili in popestrili. Zvrstilo se bo več različnih prireditev, od predstavitev novih plošč in kaset belokranjskih ansamblov, nastopov folklornih skupin, pevskih zborov, godb na pihala ter ansamblov, ki bodo poskrbeli za dobro voljo vseh mladih po srcu. Posebej ne gre prezreti petko- nogradniki zares s čim pohvaliti. vega popoldanskega koncerta etno skupine Ira Roma iz Ukrajine ter nedeljskega nastopa Akademske folklorne skupine France Marolt. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji športa, saj se bodo v soboto ob 13. uri pripeljali v Metliko kolesarji Franeka-Roga • VIGREDNO SREČANJE HARMONIKARJEV - V okviru Vinske vigredi v Metliki bo v nedeljo, 23. maja, ob 12.30 na osrednjem odru na Trgu svobode tradicionalno srečanje ljudskih harmonikarjev. Udeleženci se lahko prijavijo in dobijo vse informacije pri Ediju Maceletu (tel. 58-269) ali neposredno pred prireditvijo. ter metliški svetovni kolesarski popotnik Bojan Stezinar. Novost pa je tek iz Metlike do Vinomer-ja in nazaj za rekreativni tekaški pokal Slovenskih novic in Tomas športa 2. V nedeljo bo v farni cerkvi sv. Nikolaja maša za dobro letino, po njej pa ob 11. uri svečanost ob odhodu belokranjskih vinogradnikov na Vinski sejem v Ljubljano. Na pot se bodo odpravili s tremi vozovi na konjsko vprego. Po poti bodo ljudi seznanjali z najboljšimi belokranjskimi vini. Sicer pa se imajo belokranjski vi- Na letošnjem ocenjevanju za Vinsko vigred so namreč poleg štirih šampionov podelili še 23 velikih zlatih, 131 zlatih in 130 srebrnih f»»* P NOVINARSKA DEGUSTACIJA -Ob letošnji Vinski vigredi v Metliki je že bilo in še bo veliko novosti. Tako so prvič v uradni konkurenci ocenjevali vina starejših letnikov, precej bo popestren tridnevni program, pr\’ič pa so tudi novinarjem na tiskovni konferenci ponudili v oceno nekaj najboljših belokranjskih vin. Ocene so bile pohvalne. (Foto: M. B.-J.) ZANIMANJE ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO - Tridnevni hišni sejem INO Brežice v Krški vasi je privabil veliko ljudi. Podjetje, ki veliko strojev izvaža, uspešno pa sodeluje s partnerji v Italiji, Nemčiji in na Madžarskem, sodeluje tudi s številnimi domačimi kooperanti. Zato se je na otvoritvi zbralo veliko gostov. Kupce je pritegnila pestra izbira mehanizacije in pripomočkov za kmetovanje in manjša opravila na vrtovih, v sadovnjakih in vinogradih. V sejemskih dneh so nudili tudi ugodne cene in popuste, vsi ki so kupili za več kot 5.000 tolarjev, pa so sodelovali v nagradnem žrebanju. (Foto: M. Vesel) kmetijski Izzvan čebelji smrtni ples A** na bradah panjev so ponavadi zanesljivi znak zastrupili. . ebel S fitofarmacevtskimi nrinravki Oh utomolienem sumu treba Ijn lih' evtskimi pripravki. Ob utemeljenem sumu i kmetijsko inšpekcijo, ki poskrbi za nada-čeh V ta namen je treba zbrati vsaj 500 umr- uKot r 'n j.ih t'at' čimprej na pregled v ustrezen laboratorij, ki rs?v'Ja prisotnost že najmanjših količin strupov. ljnjidoktak°J obvestiti ■azni in jil Odredba o varstu čebel natančno določa, da je prepovedano rastr ijat'. za debele nevarne kemične pripravke na cvetočih jo! p 1 z 'zjcmo krompirja in hmelja, ki ju čebele ne obiskuje-njaki°Su-no Poz°ren je potrebno biti tudi na podrast v sadov-nU’ 1 cveti ob drugem času kot sadno drevje. Odredba pravi, iriog,''/'1 'astn'k cvetočo podrast pravočasno odstraniti, če to ni v SA e> Pa mora o tem obvestiti imetnike čebel, ki imajo čebele q n|n čebelnjakih ali na pasiščih, oddaljenih do 3 knt. siCernamcravanem posegu s fitofarmacevtskimi sredstvi je tudi ^or PotI-ebno obvestiti bližnje čebelarje, pa tudi vsak sadjar sam Pač i b,t,-še kako zainteresiran, da ne pride do morije. Čebele Vr 'P,ušijo dve petini cvetov gojenih rastlin, njihova oprašilna n0st 0st Pa jc do desetkrat več vredna, kot znaša skupna vred-doiočG , !n drugih čebeljih pridelkov. Pomembno je tudi Uri J1'!’ ^a je uporaba nevarnih insekticidov mogoča največ dve (Vi i soninini zaho ' v umi, se lahko zasti h!ap avila> Prek povi ki mnogokrat pa n Vf„?StrUpitVC. k n šc ni n n v*uj'- upuraua iicvarnm iiisukuciuuv muguca 11; ed sončnim zahodom, ko sc večina čebel že vrne v panje, v prcu c.se lahko zastrupijo na različne načine: z vnosom strupa hlap ‘lvHa, prek površine telesa in z vdihavanjem strupenih ki mnogokrat pa na kar vse tri možne načine hkrati. Prvi zna- vračan-uP|tvc> ko še ni mrtvih čebel, je napadalnejše vedenje pri ČirtiDr ■ s Pa*c. Družine, ki so prizadete, je treba pregledati, da Itthn e-l ,LIS0tovinio, kolikšen obseg ima zastrupitev, in če je po-siCer'' dodatno krmljenje s sladkorjem. Oslabela družina tudi škodl?°treb“je več nege in pozornosti, tudi kar zadeva bolezni in J,Vce, ki se na oslabelih čebelah bolj razmahnejo kot sicer. Inž. M. L. priznanj, najbolje ocenjen pa je bil z oceno 19,64 laški rizling-suhi jagodni izbor, letnik 97, družine Kostelec iz Drašičev. Zanimivo je, da so na tiskovni konferenci, ki jo je prireditveni odbor pripravil pretekli teden v Badovinčevi gostilni na Jugorju, tako kot pred njimi strokovna komisija tudi novinarji pri ocenjevanju belokranjskih vin med rdečimi sortami prisodili najvišjo oceno in s tem naziv kraljice metliških črnin vinu Jožeta Žuglja iz Dragomlje vasi. Sicer pa prireditelji zagotavljajo, da na Vinski vigredi zagotovo ne bo žeje, saj bo pijača na voljo na vsaj osmih stojnicah, v grajski kleti bo pokušnja nagrajenih vin, a tudi za hrano bo dobro poskrbljeno. M. B.-J. Zračni tok odpihne plevel Nov izum - pnevmat Kaj vse je človek že poskušal, da bi kulturni rastlini pomagal v njenem boju s pleveli! Ko je že kazalo, da je s pomočjo herbicidov ta boj dobljen, so ga oslabili ekološki razlogi. Vnovič je bilo treba poseči po naravi manj škodljivih načinih, po okopavanju in mehanskem odstranjevanju neželjenih konkurenčnih rastlin. Izumili so naprave za toplotno zatiranje (obžiganje), v najnovejšem času pa še stroje za pnevmatsko odstranjevanje plevelov. Nemški kmetijski mehanik Luet-kemeier je pred nekaj leti patentiral napravo za odstranjevanje plevela s pomočjo turbulentnega zračnega toka. Stroj je sestavljen iz hidravlično vodljivega ogrodja, kompresorja, nastavljivih okopalnih nogač in motičic s šobami, skozi katere močan tok zraka privzdigne tanko zgornjo plast zemlje in z njo mlade plevelne rastline ter jih tako rekoč odpihne iz tal. V času tovrstnega “okopavanja” morajo biti kulturne rastline že dobro ukoreninjene, da se tudi njim ne zgodi ena-. ko kot plevelu. Po nekajletnem preizkušanju in izpopolnjevanju izuma, ki je dobil ime pnevmat, so stvar že tako izpopolnili, da so na ta način, denimo v koruznem posevku, zapleveljenost zmanjšali za 70 do 90 odst., to pa je že dosežek. Edina nevarnejša plevelna rastlina, ki ji zračni vrtinec ni kos, je zloglasna pirnica, ki se razmnožuje s podzemnimi ridzomi in je zato močneje vraščena v tla. Pnevmat je že v serijski proizvodnji in ga je moč kupiti na trgu za približno 20.000 DEM. Seveda ostane vprašanje, če bi se tak stroj pri nas izplačal ob tako nizki donosnosti kmetijske pridelave. (Kmetovalec) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Tehnologije pridelave vin - do kod? Vino je najbolj naravna pijača od vseh, kar jih je razvil človek. Da bi pa to naravnost vina ohranili, se zelo previdno dovoljuje uporaba nove tehnike. V Mednarodnem uradu za trto in vino (O.I.V.) je včlanjenih 45 vinorodnih dežel sveta, večina držav, kjer se prideluje vino. Neformalno bi lahko ta urad za vino obravnavali kot dvostrankarski parlament. Ena stranka bi bila evropske dežele, druga pa “novi svet”, to so države s krajšo tradicijo pridelave vin. Evropa se bolj zaveda, da sta vinska trta in vino rezultat večtisočletne tradicije in da je nevarno dovoliti pri negi vina postopke, ki bi zmanjševali originalnost (naravnost) vina. Dežele novega sveta (ZDA, Avstralija, Južna Amerika, Južna Afrika idr.) bi rade vsilile veliko novosti, ki bi menjale karakter vina. Mednarodni urad za trto in vino rešuje te dvojne interese s sporazumevanjem. Sedaj je aktualno koncentriranje mošta. Z resolucijo O.I.V. je dovoljeno koncentriranje z obratno ozmo-zo in z izhlapevanjem vode. Ta odločitev O.I.V., ki jo je večina članic Evrope težko sprejela oziroma so bile preglasovane, je vroča tema v panogi. Po sedanji zakonodaji se sme popravljati sladkorna stopnja mošta z dodajanjem sladkorja. V Sloveniji še ni zakonsko dovoljeno z obratno ozmozo ali z izhlapevanjem vode iz mošta popravljati sladkor. Raziskave v svetu tečejo pospešeno, da bi ugotovili vpliv teh dveh postopkov na kakovost vina. V Sloveniji še nimamo izraza za ta postopek. Dobesedno prevedeno iz francoščine, bi lahko rekli “samoobogatitev mošta”. Nekateri strokovnjaki menijo, da je samoobogatitev mošta bolj naravna, ker ne vnašamo v mošt ničesar, temveč mu samo odvzemamo vodo. Postopek je bistveno dražji od dodajanja sladkorja. Z dodatkom sladkorja v mošt se delno poveča njegov volumen, z odvzemom vode se zmanjšuje. Na vinskem trguje več vina, kot se ga lahko proda, zato se vidi v tem postopku tudi zmanjševanje tržnih presežkov vina. Rezultati raziskav kažejo, da s samoobogativijo mošta ni mogoče dobiti iz slabo zrelega grozdja dobre kakovosti mošta. Poleg sladkorja se koncentrirajo tudi kisline in posebno v nezrelem grozdju je veliko kislin. Kljub naravnemu biološkemu razkisu, ki je popolnoma spremenil jabolčno kislino v mlečno, so bila ta vina potrebna še kemičnega razkisa. S koncentriranjem mošta se povečujejo tudi napake, v moštu, ki izvirajo predvem iz nezrelega ali gnilega grozdja. Dober rezultat so dosegli s koncentriranjem rdečega mošta sort gamay in modri pinot. Delež mošta se je v odnosu na jagodne kožice zmanjšal, vino je bilo bolje obarvano in tudi vsebnost taninov se je povečala. Pri modrem pinotu ponavadi manjka taninov. Nobena tehnika ne more nadomestiti zrelega grozdja, čim manj obdelujejmo vino ali s čistili ali s stroji, več naravnosti bo v njem ostalo. Perfektno negovano vino, ki mu ne moremo očitati nobene napake ali bolezni, ni nujno, daje tudi odlično. Tudi preveč naličen obraz mladenke z najboljšimi kozmetičnimi preparati ni lepši od zmerno negovanega. Prvemu bi lahko rekli, daje nenaraven, zato lahko tudi pretirano negovanemu vino lahko rečemo, da je manj naravno, da mu manjka duše. Dr. JULIJ NEMANIČ S HRANO POZDRAVILA VNETE DLESNI Sama sem si zobe in dlesni pozdravila z naravno hrano. Dnevno popijem dopoldne pol litra svežih surovih zelenjavnih in sadnih sokov, na tešče popijem kozarec korenčkovega soka, za dopoldansko malico spijem mešanico pesinega in korenčkovega Soka ali kozarec vode, v kateri so se namakale suhe borovnice. Za kosilo pojem skledo surove solate, obrok polnovrednih testenin, trdo zelenjavo ipd. Za večerjo pojem skledo surove solate in obrok ribje jedi ali jedi iz stročnic. Hrana mora biti sveže pripravljena. Zamrznjene hrane ne jem. Mesa pojem malo. Pijem surovo sveže mleko, jem kislo mleko in sir, vendar v majhnih količinah. Od maščob uporabljam hladno stiskano olivno in bučno olje ter surovo smetano in surovo maslo. Jem črn kruh iz sveže mletega žita. Zmernost pri hrani je za zdravje nujna. Za nasvete s področja zdrave hrane sem od 24. maja na voljo vsak dan ob 20. uri v dvorani KS Kandija-Grm pod vrtcem Kekec v Smrečnikovi ulici 16. ANICA JANEŽIČ-MIKEC helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Na vrsti sočno sadno pecivo Prihaja čas, ko bomo pekli sočne sadne torte, pite, kolačke, venčke in rolade. Vrste test, ki so najbolj primerna za pripravo sadnih peciv, so paljeno, umešano, biskvitno, kvašeno in krhko testo. Paljeno testo je lahko in rahlo. Pripravimo ga iz vode, soli, maščobe, moke in jajc. Sestavine med vrenjem mešamo, da se naredi cmok. Nato posodo odstavimo in zamešamo drugo za drugim še jajca. Iz paljenega testa delamo princeskine krofe in venčne kolače, ki jih polnimo s stepeno smetano in zgodnjim sadjem (jagode, maline, borovnice). Testo, ki je primerno tudi za začetnice, je umešano testo, saj je hitro pripravljeno in se nikoli ne ponesreči. Iz njega pečemo sadne sladice, pri katerih se sadje peče s testom vred. Najboljše so marelice, breskve in češnje. Nadvse rahlo in nežno je biskvitno testo. Posreči se nam le, če ga dovolj dolgo stepamo, saj s tem pride v testo veliko zračnih mehurčkov, ki se med peko širijo in rahljajo testo. Uporabimo ga za torte in rolade, ki jih potem polnimo s kremami, stepeno smetano in sadjem. Testo, ki potrebuje toplo pripravo, je kvašeno testo. Uporabimo ga za razne pite (češnjeva, marelična, slivova, jabolčna). Sadje porazdelimo po testu in spečemo pito. Med najboljše podlage za sadje prištevamo krhko testo. Pri pripravi moramo biti hitri. Po gnetenju testo zavijemo v alufoli-jo in ga postavimo za eno uro v hladilnik. Čim več vsebuje testo masla ali margarine, tem bolj je krhko. Iz krhkega testa so tortne osnove in pogače. Spečene obložimo s kremo in sadjem ter prelijemo s sadno želatino. Za pripravo ČEŠNJEVE TORTE potrebujemo za umešano testo: 200 g zmehčanega masla, 180 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, ščepec soli, naribano limonino lupino, 2 žlici sladke smetane, 4 jajca, 250 g moke, 2 žlički pecilnega praška, 1 žličko cimeta, 800 g češenj ali višenj in 2 žlici marelične marmelade. Maščobo penasto razmešamo s sladkorjem, dodamo dišave, smetano, jajca in nazadnje moko s pecilnim praškom. Dno pekača dobro premažemo, vlijemo vanj testo in potresemo s češnjami brez koščic. Po 45 minutah pečenja torto nekoliko ohladimo, vzamemo iz modela in premažemo z ogreto marelično marmelado. DESERT FOX NA VINSKI VIGREDI - Začetki delovanja belokranjske rock skupine Desert fox iz Semiča segajo v leto 1990. Leto pozneje je že posnela svoj prvi demo posnetek, skladbo Cestni deček, in se uvrstila na Gromovo rock lestvico. Začeli so nastopati po vsej Sloveniji, po zaslugi Petra Lovšina od leta 1992 nastopajo kotpredskupina na turneji Sokolov. Leta 1993 so posneli še skladbo Zbudi se, s katero so na Rock festivalu v Mariboru poželi najboljše kritike. Po šestletnem premoru se skupina -sestavljajo jo: Bojan Macele (kitara), Sergej Čas (vokal), Miran Jelenič (kitara), Gregor Malnarič (bas) in Iztok Mrzljak (bobni) - vrača na sceno. Nu Sl PROMO CD-ju je izšla skladba Zbudi se, avgusta pa načrtujejo snemanje prve plošče. Igrali bodo na Vinski vigredi v Metliki. (Foto: Žare Žbogar) “VELIKI PONAREJEVALEC” V KRKI NOVO MESTO - Jutri, 21. maja, bodo ob sedmih zvečer v galeriji Krka odprli retrospektivno razstavo slikarskih, konceptualnih in kiparskih del ter razstavo do-kumentarno-biografskih kolažev Marcela Valentina, poznanega po pridevku “veliki ponarejevalec”, ki si gaje prislužil po razstavi 130 legalnih ponaredkov pred petimi leti. Avtorja bo predstavil Matjaž Stare. Dolenjski dom slovenske knjige Pet dni 22. Dolenjskega knjižnega sejma v prostorih Galerije Krke je postreglo z bogato kulturno bero - Rekorden po številu razstavljenih knjig - Dolenjski delež Pesem Posavja 99 Posavsko pevsko združenje in območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Brežice, Krško in Sevnica so pripravili tridnevno pevsko revijo Pesem Posavja 99. Začela se je v nedeljo, 16. maja, z nastopom sedmih pevskih zborov v cerkvi sv. Roka v Brežicah, nadaljevala pa se bo v soboto, 22. maja, ob sedmih zvečer na sevniškem gradu (ob slabem vremenu v jedilnici Lisce), ko bo nastopilo sedem zborov, in v nedeljo, 23. maja, ob šestih zvečer v osnovni šoli Leskovec, kjer bo nastopilo devet zborov. Na reviji se bo vsega skupaj torej predstavilo kar 23 posavskih pevskih zborov in vokalnih skupin, ki prihajajo iz Artič, Bizeljskega, Boštanja, Brestanice, Brežic, Cerkelj, Globokega, Kapel, Krmelja, Loke pri Zidanem mostu, Pišec, Sevnice, Sromelj, Velike Doline in Zabukovja. VEČER S PISATELJICO KOČEVJE - Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Kočevje in Klub literatov Kočevske sta v petek, 14. maja, zvečer v prostorih hotela Valentin pripravila srečanje s pisateljico Lelo B. Njatin. LIKOVNIKI V MOKRICAH MOKRICE - V Galeriji Golf hotela v gradu Mokrice bodo danes, 20. maja, ob sedmih zvečer odprli razstavo likovnikov iz Brežic, Dobove, Krškega in Sevnice. Izbor del sta pripravila kiparka Vladka Štoviček in slikar Alojz Konec. Za kulturni program bodo poskrbeli člani Kulturnega društva Franc Bogovič iz Dobove. NOVO MESTO - S srečanjem literatov osnovnih in srednjih šol, tistih torej, ki bodo poskrbeli, da bodo na bodočih knjižnih sejmi imeli kaj postaviti na police z domačim leposiovjenj, seje v petek, 14. maja, proti večeru zaključil 22. Dolenjski knjižni sejem. Že več kot dve desetletji ga pripravljajo KUD Krka, Knjigarna Mladinska knjiga in Knjižnica Mirana Jarca. V prostorih galerije in avle v poslovni stavbi Krke je bilo pet dni na ogled in naprodaj pestro knjižno bogastvo, ki so ga od lanskega do letošnjega maja izdale slovenske založbe in drugi izdajatelji. Na ogled in nakup se je ponujalo toliko knjig kot še nikoli doslej - blizu 2400 naslovov. Zal pa rekordne postavitve ni obiskalo rekordno veliko obiskovalcev. Utrip je ostal v okvirih dosedanjih sejmov. Živahnejše pa je bilo na treh spremljajočih kulturnih prireditvah, ki so popestrile dogajanje. Zares številnim ljubiteljem slovenskega izvirnega leposlovja so se v ponedeljek, 10. maja, na otvoritvi sejma predstavili Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček, pesniki znamenite zbirke Pesmi štirih, ki je zaorala nove brazde na polju povojnega slovenskega pesništva. Skupaj z glasbenikom Mojmirom Šepetom in pevcem Ladom Leskovarjem so pripravili sproščeno in lepo kulturno doživetje. Zanimivo je bilo tudi na okrogli mizi o razglednicah, na kateri so v sredo, 12. maja, zvečer kustosinja NASTOP NAJMLAJŠIH-Literarni podmladek se je na sejmu predstavil zadnji dan. O RAZGLEDNICAH - Sredina okrogla miza, na kateri so sodelovali Marko Pintarič, Majda Pungerčar in Jovo Grobovšek (na sliki od leveproti desni), je bila dobro obiskana. REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN GROSUPLJE - V kulturnem domu se bo v soboto, 22. maja, ob pol osmih zvečer začela 'področna revija odraslih folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja. Nastopile bodo folklorne skupine iz Artič, Šmartna pri Litiji, Šentvida, s Senovega, iz Trbovelj, Pišec, Novega mesta in Račne. VEČER Z ADORAMUSOM NOVO MESTO - V frančiškanski cerkvi bo jutri, 21. maja, ob osmih zvečer kulturni večer, na katerem bo " nastopil oktet Adoramus pod umetniškim vodstvom Marijana Cvitka. Gost večera, ki ga bo povezoval Rudi Škof, bo Tone Jakše, pisec odmevne knjige Naše korenine. • • l »l • Posvečen visokim jubilejem Včeraj so v Novem mestu odprli 4. lutkovni festival Klemenčičevi dnevi - Bogat program - Se jutri NOVO MESTO - Od včeraj do jutri, od 19. do 21. maja, bo Novo mesto lutkovno središče Slovenije. Društvo Klemenčičevi dnevi je organiziralo bienalno lutkovno prireditev, 4. Festival Klemenčičevi dnevi, na katerem se bodo zvrstile izbrane lutkovne predstave iz dveletne produkcije poklicnih lutkovnih gledališč. Festival je posvečen visokim življenjskim jubilejem pomembnih ustvarjalcev: 90-letnici Mare Kralj, ki je letošnja dobitnica Klemenčičeve nagrade (animirana razstava Lutke Mare Kralj v avli KC); 80-letnici Alenke Gerlovič (razstava Partizanske lutke na gradu Grm), 80-letnici Cirila Jagodica (razstava Marionetno vodilo Cirila Jagodica v knjižnici) ter razstava Režijski opus Edija Majarona (1969-1999) v Dolenjskem muzeju. Vse razstave bodo na ogled do junija. V spremljajoči program spadata tudi strokovni posvet Lutka v vzgoji in terapiji, ki ga bo vodila Jelena Sitar, ter nastop najboljših amaterskih lutkovnih skupin. Na otvoritvenem večeru sta bili na ogled predstavi Perikles po motivih W. Shakespeara in Mino-taver, danes, 20. maja, pa bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine potekale predstave: ob 15. uri Roparski vitez (ali v atriju kapiteljske proštije), ob 17. uri Slike z razstave, ob 18. uri Dani prekla in ob 21. uri Večer z lutkovnimi virtuozi (ali na muzejskih vrtovih). Ob 16. uri bo v Domu kulture na ogled Namišljeni bolnik. Jutri, v petek, 21. maja, bo v Knjižnici Mirana Jarca ob 15. uri Irena Rajh vodila lutkovno delavnico za otroke, ob 15.30 bo v Domu kulture predstava Naza-dek v mačjem logu, ob 16.30 pa v Kulturnem centru Janeza Trdine Dušica majcena. Na zaključku festivala s podelitvijo nagrad ob 19. uri se bo predstavil še gost Grad-sko kazalište lutka z Reke. Kot je na novinarski konferenci povedala programska direktorica festivala Darka Čeh, so še posebej veseli dobrega sodelovanja z vsemi pomembnejšimi novomeškimi kulturnimi institucijami. Tudi Robert Judež, sekretar za kulturo na Mestni občini Novo mesto, je pozitivno ocenil razvoj festivala, “v katerem vidimo možnost nastanka (pol)-poklicnega gledališča pri nas.” Občina bo tudi letos prireditev podprla s 3 milijoni tolarjev. L. MURN Odmevnost bienala Razstava v Zagrebu in odkupi za Albertino NOVO MESTO - 5. Bienale slovenske grafike Otočec - Novo mesto se je sicer končal lani z novembrsko razstavo Diirerjevih grafik v Ljubljani, njegova pot po svetu pa s tem ni bila zaključena. Od 5. maja so v galeriji Josipa Račiča, ki deluje v sklopu Moderne galerije v Zagrebu, na ogled dela sodobnih ameriških grafikov. Gre za razstavo, ki so jo pripravili za 5. bienale slovenske grafike in ’ je bila v času bienala postavljena v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. V Zagrebu jo je odprl prof. dr. Joel S. Eide, umetnostni zgodovinar in direktor Northern Arizona Unversity Art Mu-seum and Galleries. Po zaslugi grafičnega bienala so si ponovno utrla pot v svet tudi nova dela slovenskih grafikov. Albertina je namreč odkupila 33 grafičnih listov 16 slovenskih avtorjev, ki so razstavljali na osrednji bienalni razstavi. Tako je zdaj v tej znameniti svetovni zbirki na Dunaju že 133 grafik 44 slovenskih umetnikov. Majda Pungerčar, arhitekt Jovo Grobovšek in vodja trženja v podjetju Sidarta Marko Pintarič predstavili monografijo Novo mesto na razglednicah 1897 - 1950 ter spregovorili o dokumentaristič-nem in umetniškem pomenu razglednic, njihovi sijajni preteklosti in ne več tako živahni in bleščeči zdajšnosti. Malo manj zanimanja je bil deležen nastop literatov osnovnih in srednjih šol iz občin Novo mesto, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. Prireditev z najmlajšimi je vodila Slavka Kristan, predstavitev in razgovor z literati iz srednjih šol pa Samo Dražumerič, medtem ko je za glasbene predahe poskrbel kitarist Peter Jenič. Dolenjski knjižni sejem je opazno obogatil kulturno dogajanje v dolenjski metropoli in ponovno zapisal Novo mesto med kraje, kjer se enkrat letno razgrne slovenska knjižna produkcija. Da pa bi sejem še bolj potrdil svoj pridevek “dolenjski”, bi bilo treba opazneje poudariti delež, ki ga to območje ima v založništvu. Organizatorji sejma so se potrudili in na police, namenjene predstavitvi dolenjskih založniških dosežkov, postavili vse, kar so pač našli v ustreznih dokumentacijah, vendar je na območju širše Dolenjske izšlo več, kot smo lahko videli. Samo Dolenjski muzej, na primer, je izdal celo vrsto pomembnih publikacij, da ne omenjamo šol in drugih ustanov, ki so s svojimi knjižnimi izdajami obogatile slovensko letno knjižno produkcijo. Kje pa naj bi se vse to pokazalo, če ne na knjižnem sejmu, ki nosi naziv dolenjski? M. MARKELJ !W Nastop Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta je bil najbolj prepričljiv. (Foto: M. Markelj) Kar šestim zlate listine Deset pihalnih orkestrov na 19. tekmovanju slovenskih godb - Pihalci Krkinega orkestra na prvem mestu KRŠKO - V Kulturnem domu se je v soboto, 15. maja, uspešno končalo 19. tekmovanje slovenskih godb prve težavnostne stopnje, ki sta ga pripravila Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Organizacijski odbor Zveze slovenskih godb. V veliki dvorani krškega kulturnega doma, ki seje ponovno izkazala kot zelo prim-. erno prizorišče nastopov velikih instrumentalnih zasedb, je nastopilo v dopoldanskem in popoldanskem tekmovalnem koncertu deset godb iz vse Slovenije, ki so se posebej izkazale v predhodnih tekmovanjih nižje zahtevnostne stopnje. Med njimi jih je kar polovica prvič nastopila na tej težavnostni stopnji. Na popoldanskem koncertu so slovesno podelili članu žirije, glasbeniku in skladatelju Vinku Štruclu iz Ljubljane Gallusovo plaketo za življenjsko delo, ki je tesno povezano prav z godbami. Dokaj številnemu občinstvu in petčlanski mednarodni ocenjevalni žiriji pod vodstvom Tomaža Habeta so se na tekmovanju predstavili pihalni orkestri Vič-Ljub-ljana z dirigentom Josipom Grga- sovičem, Litostroj (Franc Gornik), Trebnje (Igor Teršar), Prevalje (Marko Kavtičnik), Koper (Darij Pobega), Celje (Jure Kranjc), Krka Zdravilišča iz Straže (Miro Saje), Logatec (Matjaž Albreht), Slovenj Gradec (Peter Va 111)in godba Cerknica (Baki Jashari). Odigrali so obvezno tekmovalno skladbo Emila Glavnika Logarska dolina ter ogrevalno m še eno skladbo po lastni izbiri. P° mnenju ocenjevalne žirije je največ pokazal Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže, ki je osvoji 95,5 odst. vseh možnih točk ter prejel zlato listino s pohvalo. Na drugo mesto se je uvrstil Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje (94 odst.), na tretje pa P1" halni orkester Slovenj Gradec (93,2 odst.) Med šest dobitnikov zlatih listin se je uvrstil tudi Občinski pihalni orkester Trebnje (85,4 odst.). Vsi dobitniki te priznanj imajo pravico do nastopa na tekmovanju najvišje, orke stralne stopnje, ki bo prihodnje leto najverjetne tudi v Krškem, saj so se gostitelji letošnjega tekmo vania dobro izkazali. MiM 50 let Glasbene šole Krško Začelo se je v zasebni sobi z enim učiteljem in 46 učenci - Za jubilej je šola izdala knjigo in zgoščenko, postavili so razstavo in pripravili vrsto koncertov KRŠKO - Glasbeno šolstvo v Krškem se ponaša z dolgo tradicijo, saj segajo njegovi zametki v konec prejšnjega stoletja, ko je tu začel s sistematičnim poučevanjem glasbe Viktor Parma. Glasbena šola je bila uradno ustanovljena šele po 2. svetovni vojni,'leta 1949. Začela je skromno, v zasebni hiši oziroma v spalnici hišnega lastnika, glasbenika Josipa Pfeiferja, kije bil tedaj tudi prvi in edini učitelj, vpisanih pa je bilo 46 učencev. Danes, ko Glasbena šola Krško praznuje 50. rojstni dan, je vpisanih 410 učencev, skrivnosti in lepote glasbe pa jim pomaga odkrivati 29 rednih in honorarnih učiteljev. Danes si brez glasbene šole le stežka zamislimo kulturno življenje v tem delu Posavja. Ob srečanju z Abrahamom je turnem domu, nadaljevale v sredo šoja izdala lično knjigo (uredil jo je Živko Šebek), v kateri je prvikrat predstavljena zgodovina krškega glasbenega šolstva in s številnimi podatki prikazano delovanje in razvoj, ki gaje šola naredila v petih desetletjih. V Kulturnem domu so postavili razstavo s podobno vsebino, izdali pa so tudi cedejko z 28 posnetki različnih skladb v izvedbi sedanjih in nekdanjih učencev, ki nastopajo kot solisti ali v komornih skupinah, pihalnem, godalnem in simfoničnem orkestru. Praznovanje so že in še bodo počastili tudi z vrsto koncertov. Jubilejne prireditve so se začele v torek, 18. maja, zvečer z otvoritvenim koncertom v Kul- s koncertom godalnega oddelka in orkestra, danes ob sedmih zvečer pa bo v Kulturnem domu koncert harmonikarskega oddelka in orkestra. S koncertom klavirskega oddelka 25. maja, koncertom pihalnega, trobilnega, tolkalskega oddelka in pihalnega orkestra 26. maja, koncertom kitarskega oddelka 27. maja, koncertoma dijakov in študentov glasbe, nekdanjih učencev krške glasbene šole, 29. jn 30. maja bo glasbeno bogato zapolnjen ves prihodnji teden. Slovesnosti se bodo zaključile z jubilejnim koncertom solistov, komornih skupin in simfoničnega orkestra v petek, 4. junija, ob osmih zvečer v Kulturnem domu. Ravnatelj Glasbene šole Drago Gradišek se za uspešno ved bo praznovanja jubileju za ljuje kolektivu šole, staršem, u r. cem, občini in številnim sp° jem, ki so projekt podprli- DADO PRI SLONU NOVO MESTO - Danes, 20. maja, bodo ob sedmih zvečer v kava baru Pri slonu odprli razstavo likovnih del slik domačega likovnega ustvarjalca, ki se javnosti predstavlja le po pridevku Dado. Otvoritev bo popestrila glasbenica Veronika. DELAVNICA IN POGOVOR BREŽICE - Ob mednarodnem dnevu muzejev so v torek, 18. maja, v Posavskem muzeju pripravili glas-beno-likovno delavnico, ki sta jo vodila Simona Zorc in Klemen Ramovš, zvečer pa je v galeriji potekal večerni pogovor z vinogradnikom Janezom Šekoranjo z Grabna na Bizeljskem. Glasbeni gost je bil kitarist Tomaž Rajterič. y I O Učitelji in učenci Glasbcn6^^ imajo skupaj z ravnateljem gom Gradiškom ob jubilej11^^ samo veliko željo - da bi ^ številnimi čestitkami in nag, g. slišali trdno obljubo o končni ditvi dolgoletne prostorske stis Prostori v stavbi, kamor so selili že leta 1959, so kij vam že dolgo pretesni. Zan is v glasbeno Šol° J?; ' j s0 s čas narašča. PnsllJe" di kaj za' tlvsem I je za vpis v no in ves ga celo omejevati, nekaj - a kadrovskih težav, Prc^VS.lj.l0rH- OSEM LET PRIJATELJEVANJA S KNJIGO - V novomeškem domu kulture se je v petek, 14. maja, dopoldan zbralo 249 učencev 17 osnovnih šol iz občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk na zaključni slovesnosti bralne značke, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev mladine Mojca. Na nji je po nagovoru predsednika društva Jožeta Jazbeca (na sliki v sredini) predsednica odbora bralne značke Slavka Kristan (na sliki desno) podelila priznanja “zlatim ” značkarjem, tistim učencem, ki so vseh osem let osnovne šole osvojili bralno značko. Za zaključek so si dobitniki priznanj ogledali multivizijsko predavanje Draga Vuice Od izliva do izvira Krke. (Foto: M. Markelj) zaradi pomanjkanja P,r°.ajeV Dodatne prostore ima so .jiia osnovnih šolah Jurija Da v Krškem, v Kostanjevici) u|, bočju, Brestanici pa v krške turnem domu in ^>0IT"ij.1jpri' Svobode na Senovem-mernejša rešitev bi bila s ^tej pod skupno streho v stari ^ Sremič, ki bi tako Posta, sj te dom glasbe. Glasbena so ^faju nedvomno zasluži, saj 1L gulili širšemu okolju potnem turno obeležje. M. MAR dežurni poročajo DO PETKA ŠE »ejem VAROVANJE-SECIJRITY 99 1JUBLJANA - Od torka Ld;»c,tk»' °d 18- do 21. ski' Potcka na Gospodar-™ razstavišču sejem Vanj. anJe-Security 99. Osredje n ema ,et°Ne prireditve SeirL ema,ik“ ropov. Na stjLU sodeluje tudi Mini-hali a° Za no*ra,|je‘ zadeve v mDanes, v četrtek, 20. drtl8’ **° med 11. in 12.30 p0|,^n.' Podsrekretar Vinko dria r v°dja sektorja za va| v9,anska stanja, sodelo-oro> ‘j.avnl ,r*Poni Zakon o Pa hIU ’ mt“d Id. in 15. uro De aafelnik oddelka bomb-daval ministrstva pre-linil ° naP!,dih z eksploziv-PriJ naPra'',ami in zaščiti 1 ed «jimi. Postajajo vse bolj nepogrešljivi Dvodnevno srečanje ob dnevu državnih pravobranilcev v Novem mestu - Minister Marušič: “Vaša vloga postaja vedno bolj pomembna, pred vami so nove pristojnosti” NOVO MESTO - Lani sprejeti zakon o državnem pravobranilstvu je postavil temelje sodobnega pravobranilstva, z njim pa so se začela tudi njihova vsakoletna srečanja. Že drugič zapored so si izbrali Dolenjsko. Lani so državni pravobranilci svoj praznik praznovali v Velikih Laščah, prejšnji teden, 14. in 15. maja, pa so svoj dan obeležili s slavnostnim srečanjem v Novem mestu. DVA OB AVTORADIO - V noči na 8. maj je neznan storilec na Parkirnem prostori v Ulici Danila bučarja v Novem mestu vlomil v osebni avto znamke R-5 ter demontiral in ukradel avtoradio. Lastnico O. B. je oškodoval za 30 tisoč tolarjev. V času od 11. do 12. maja je ravno tako neznan storilec na par-irnem prostoru v Šegovi ulici v ovem mestu vlomil v osebni avto znamke Megane-Senic ter demon-nal m ukradel avtoradio. Lastnika M- V. je oškodoval za 40 tisoč tolarjev. I tvnEGLI PIŠTOLO IN STRE-vO - pri kontroli 65-letnega nosanskega državljana V. S., stanu-j ?a v Doboju, je 12. maja dopol-ne .ot sopotnika v osebnem avtomobilu znamke Marcedes policist v °cni torbici našel plinsko pištolo znamke ROHM RG-9, kalibra 8 m, z videnim nabojnikom, v kate-m je bilo šest takšnih plinskih n*?** ^ besnem žepu hlač so sh se škatlico z desetimi plinski-naboji kalibra 8 mm. VLOMIL v AKTIVO - Neznan s onlee je ponoči od 10 na n maj viormi v menjalnico Aktiva v Kr-alfm' ^ notranjosti je izključil v„,ri?.’ odklopil videorekorder z sne • ° v'deo kaseto za 24-urno Vs manie dogajanja v menjalnici ter skupaj odtujil. Lastnika meti« A1Ce ie oškodoval za okrog 160 tlsoč tolarjev. no?DNESEL NI NIČESAR - V d 'na 'P maj je neznan storilec na vnem trgu v Novem mestu vlo-nH v tr8°yino BECOM, vendar ni nikuG ničesar. Z vlomom je last-škodo 'Z ^ove8a mesta povzročil rilec-^ GOLFA - Neznan sto-ZaK, le.I3. maja popoldne prišel do zna e9Jenega osebnega avtomobila znamke UN,S Golf parkiranega pri 'ovarn VIPAPvKrIkem je ,, 0 e Brežic. Na neznan način levji!rost'I ključavnico sprednjih kaset V31 'n °dnesel avtoradioma °‘On. Lastnica je oškodovana fc25 dsoč tolarjev. . ^KRADEL KOSILNICO - Med • in 14 v gi , - majem je neznan storilec izN° očdolu vlomil v vikend D. I. knsU>Ve8aniesta ter iz kleti odnesel dov I'lC° 'n Iaks- Lastnika je oško-Nt o 10(1 tis°č tolarjev, nekdo TORBE - 16. maja je 0seL . Kotu pri Semiču vlomil v ntošlf01 3Vto ter ukradel usnjeno A ■ o torbo, v kateri je imel lastnik otr'j12 Kočevja dokument, ter ga Oškodoval za 25 tisoč tolarjev. zapeljal v savo jeSTANJ - 13. maja ob 14.50 nju ooheinsketn servisu v Bošta-kojet Prornetne nesreče, Prehi °Vorno vozilo zaradi vožnje s cest'ZU desnemu rolm zapeljalo Vrnilrf 'n Se Preko nabrežja pre- p°šk0dVov^°' V°znik je bil lažje Na slavnostnem srečanju v Hotelu Krka, ki gaje vodil Goran Semenič, so okrog 60 zbranih pravobranilcev iz vseh krajev Slovenije pozdravili nekateri gostje, med njimi tudi generalna državna tožilka Zdenka Cerar, podžupan novomeške občine Adolf Zupan, načelnik UE Novo mesto Jože Preskar in nekateri drugi. Spodbudne besede jim je namenil minister za pravosodje Tomaž Marušič, ki je dejal, da pravobranilci postajajo vse bolj pravi pravni zastopnik države. Zaskrbljeno ugotavlja, daje bilo lani v delu 51 tisoč spisov, od tega je ostalo nerešenih 33 tisoč. Ker je v pravobranilstvu zaposlenih le 28 pravobranilcev in 5 pomočnikov, to pomeni, da na enega pride kar tisoč spisov. Obstoječe zadolžitve niso izčrpane, PRIJELI 11 IRANSKIH ILEGALCEV ČEDEM - 11 državljanov Irana (med njimi 4 otroci) je pred okrog tremi meseci zaradi političnih razmer zapustilo domovino. V Instanbulu so se z ljudmi, ki organizirajo ilegalne prevoze, dogovorili za prevoz proti plačilu 3 tisoč DEM za družino. Predvidoma 7. maja so v Instanbulu vstopili v tovorno vozilo s polprik-lopnikom in potovali, skriti med kartonskimi zaboji hrane. 11. maja so okrog 4. ure pripotovali do državne meje med R Hrvaško in R Slovenijo v bližini naselja Stojdraga. Peš so se napotili proti državni meji, skriti v gozdu čakali nudaljni prevoz proti Italiji, toda zaman. Ob prestopu državne meje so jih prijeli policisti PP Brežice in PPP Krško ter jih kasneje vrnili v R Hrvaško. SMRT ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA ČATEŽ OB SAVI - 13. maja je ob 12.25 na hitri cesti Ivančna Gorica - Obrežje izven naselja Čatež ob Savi 40-letni S. S. iz okolice Brežic z osebnim vozilom začel prehitevati dva pred seboj vozeča avtomobila. V trenutku, ko je zapeljal na nasprotno smer vozišča, je iz smeri Obrežja pripeljala 40-letna voznica M. S. z Reke, tako da sta vozili brez predhodnega zaviranja čelno trčili. Voznik Juga S. S. je na kraju nesreče podlegel poškodbam, njegov avtomobil je bil v celoti uničen. Voznica BMW M. S. je dobila posebno hude telesne poškodbe in je na zdravljenju v bolnici. Njena italijanska sopotnika na prvem in zadnjem sedežu sta zadobila lahke telesne poškodbe. vse pa kaže, da bo tudi njihovih zaposlitev vse več - verjetno na področju odškodnin, pospešenega reševanja denacionalizacije, izvršb, kjer država nastopa kot upnik, svoje delo bo zahtevala nastajajoča zakonodaja s področja izbrisa mrtvih podjetij iz registra, zastopanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kar je bilo do zdaj zanemarjeno itd. “Ugotavljam, da vaša poklicna vloga v službi države postaja vedno bolj pomembna, zato vam želim uspešno delo in dobro sodelovanje z ministrstvi, predvsem za finance,” je dejal minister. Tudi slavnostni govornik, generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, je opozoril na nove pristojnosti, ki pomenijo tudi nove zaposlitve, ter poudaril pomen ustanovljenega Centra za izobraževanje v pravobranilstvu in po- sebne šole državnega pravobranilstva, ki bo začela delovati jeseni. Na srečanju sta z referati nastopili še: državna pravobranilka mag. Marija Remic, ki je spregovorila o zastopanju naše države pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in pomočnica državnega pravobranilca Tjaša Mihelčič, kije predstavila (ne)ak-tivno vlogo države pri nepremičninskih izvršbah. L. M. Prvi šmarješki osnovnošolci Kaj veš o prometu? NOVO MESTO - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Novo mesto je v torek, 11. maja, organiziral občinsko tekmovanje “Kaj veš o prometu?” za učence osnovnih šol. Tekmovanja, ki je potekalo na OŠ Dragotina Ketteja in v okoliških ulicah, se je udeležilo 32 učencev oziroma osem ekip. Mladi so se preizkusili v poznavanju cestnoprometnih predpisov (testiranje), v vožnji s kolesom po poligonu in v vožnji s kolesom po mestnih ulicah. Vrstni red je naslednji: najbolje seje uvrstila ekipa iz OS Šmarjeta, sledile so osnovne šole Dragotina Ketteja, Otočec, Vavta vas, Bršljin Novo mesto, Brusnice, Center Novo mesto in Žužemberk. Od posameznikov 5. in 6. razreda se je najbolje odrezal Simon Kosec iz OŠ Dragotina Ketteja, od učencev 7. in 8. razreda pa Peter Kapler iz OŠ Šmarjeta. po dolenjski deželi • Vse lepo in prav, da je človek priden, toda ie je preveč, včasih potegne tudi krajšo. 50-letni F. Z. iz okolice Brežic se je 13. maja zagnano lotil dela v vinogradu v kraju Pekel, pozabil pa je zakleniti zidanico. Neznan storilec je medtem obiskal njegov vinski hram, se neopazno napotil v čajno ku-hijo ter v žepu odloženih vinogradnikovih hlač našel 600 DEM in 23 tisoč tolarjev ter si jih prilastil. Prazno denarnico je vrnil v hlačni žep in zadovoljen zapustil vinske gorice. Mnogo manj je bil po opravljenem delu seveda zadovoljen F.Ž. • Kolikokrat pride do nezadovoljstva, ko pogledamo na števec pa naj gre to za vodo, elektriko, plin ali kaj drugega. Tudi 50-letni B. M. iz Novega mesta se je znesek neki zdel previsok in je stvar vzela v svoje roke. Zdaj je utemeljeno osumljena kaznivega dejanja odstranitve ali poškodovanja uradnega pečata ali znamenja, ker je v času od 15. marca do 11. maja v stanovanjskem bloku s števca za porabo zemeljskega plina odstranila uradni pečat in do 11. maja porabila 190 kubičnih metrov plina. JP Komunala Novo mesto je oškodovala za okrog 10 tisoč tolarjev. Policisti bodo zoper njo napisali kazensko ovadbo. POVSE NI IMENOVAN ZA DIREKTORJA LJUBLJANA - Reorganizacija policije se nadaljuje in te dni je minister Borut Šuklje na predlog generalnega direktoija policije Andreja Podvršiča imenoval nove direktorje policijskih uprav. Zanje so bili v glavnem imenovani vsi nekdanji načelniki uprav za notranje zadeve razen v Slovenj Gradcu in Novem mestu. Kakšni so razlogi, da Franci Povše, ki vodi novomeško policijo, ni postal direktor, ni znano, v zvezi s tem pa ni želel dati nobene izjave. POMEMBNI GOSTJE SREČANJA - Srečanja ob dnevu državnih pravobranilcev so se udeležili tudi (od desne proti levi): minister za pravosodje Tomaž Marušič, generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič in generalna državna tožilka Zdenka Cerar. (Foto: L. M.) PO LETENJU AVTO PRISTAL NA NJIVI METLIKA -12. maja ob 23.45 je 37-letni J. P. iz okolice Metlike vozil osebni avto iz Drašičev proti Metliki. Ko je pripeljal do kraja Svržaki, je iz neznanega razloga zapeljal na levo smerno vozišče, nato na travnato bankino, po kateri je vozil nekaj metrov, potem pa trčil v kamenje ob cesti. Po trčenju je avto dvignilo v zrak in po 15,5 metra letenja je pristal na njivi. V nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Škoda znaša okrog 200 tisoč tolarjev. NEPRAVILNO PREHITEVANJE KOMPOLJE - 30-letni I.B. iz Cazina se je 12. maja ob 10.15 peljal z osebnim avtomobilom znamke Toyota carina po glavni cesti iz smeri Vrhovega proti Boštanju. Izven naselja Kompolje je prehitel neznano motorno vozilo, ko pa je nameraval zapeljati nazaj na svoje smerno vozišče, mu je nasproti pripeljal 42-letni K.M. iz okolice Radeč z osebnim vozilom znamke Renault 19. K.M. je trčenje preprečil tako, daje zapeljal izven vozišča na travnik, kjer je po 38 metrih zaviranja obtičal v jarku. Bil je hudo telesno poškodovan in se zdravi v celjski bolnišnici. SILOVITO TRČENJE DVEH GOLFOV - V petek, 14. maja, okrog 14.30 se je na cesti Soteska-Dvor zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečila 48-letna A. N. iz Grosupljega. Nesreča se je zgodila nekaj sto metrov pred Dvorom, ko je voznik A. N. iz Lopate iz neznanih razlogov zavil v levo. V silovitem trčenju je golf z voznico odbilo v desno preko dva metra visokega nasipa na travnik. Voznica je na kraju nesreče umrla. Na mesto nesreče so takoj prihiteli novomeški poklicni gasilci in reševalci ter hudo ranjenega voznika golfa in sopotnico v vozilu voznice odpeljali v novomeško bolnišnico. (Foto: S. Mirtič) OB NESREČI PRI ŠEMPETRU Ni vse v zapornicah! Spomladi se mladi množično odpravljajo na zaključne izlete in es-kurzije, polni veselja in želj po prijetnih doživetjih. Nihče najbrž ne pomisli, da se radost potovanja lahko spremeni v tragedijo. Pa bi morali, saj se naše ceste in sploh prometna infrastruktura ne morejo pohvaliti, da so zgledno vame, pa tudi prometna kultura in spoštovanje prometnih predpisov nista najboljša. To je krvavo potrdil nedavni tragični dogodek v bližini Šempetra, ko je voznik avtobusa na menda sicer preglednem, a ne z zapornicami zavarovanem železniškem prehodu povzročil hudo nesrečo, v kateri so umrli štirje šolarji, veliko pa je bilo ranjenih. Ob tem dogodku so se najbrž mnogi zamislili in zgrozili, saj ob upoštevanju predpisov do takšne nesreče ne bi prišlo. Kljub dejstvu, da je nezavarovanih železniških prehodov pri nas še veliko in bi bilo potrebno postaviti zapornice, pa je res tudi, da te same še ne obvarujejo pred nesrečo, saj se marsikdo vseeno zapelje čez progo, o čemer priča tudi drug nedavni tragični dogodek pri nas. Vse je torej odvisno o doslednega spoštovanja prometnih predpisov. L. MURN ROM ELKO BRAJDIČ OPROŠČEN “Če ga ne bi ustrelil jaz, bi on mene!” Tako pravi Rom Elko Brajdič, ki je oktobra 1995 v Žabjaku do smrti ustrelil Roma Borisa Brajdiča-Henkota - Novomeško sodišče ga je po ponovnem sojenju prejšnji teden oprostilo - Streljal v silobranu • Tožilec že napovedal novo tožbo NOVO MESTO - Po ugoditvi pritožbam okrožnega državnega tožilca in zagovornice obtoženega Roma Elka Brajdiča zaradi kaznivega dejanja po čl. 127/1 KZ zoper sodbo Okrožnega sodišča Novo mesto iz leta 1997 - kazen uboja na mah je znašala pet let zaporne kaziti - je prejšnji teden zadeva prišla v novo sojenje pred spremenjenim senatom na prvostopnem sodišču. Po ponovnem natančnem zaslišanju obtoženca in mnogih prič ter izvedencev je predsednik senata Boris Kodrič (sosod-nica je bila Janja Vrečič-Per-havec) ob koncu sporočil, da je Elko Brajdič oproščen, saj je slednji ocenil, daje resno ogrožen, in je ravnal v silobranu. Okrožni državni tožilec Bojan Avbar, ki meni, da gre za umor iz naklepa in je predlagal 13-letno zaporno kazen, je zoper sodbo že napovedal pritožbo. Elko Brajdič in Roman Bra-jdič-Henko, Roma iz naselja Brezje ozr. Žabjek, sta bila že dolgo časa močno sprta in drug do drugega sovražno razpoložena. Usodno pa je bilo njuno srečanje 7. oktobra 1995 popoldne. Henko je popival v romskem naselju Žabjek, streljal v zrak ter grozil Elku, da ga bo ubil. To se po pripovedovanju obtoženca, njegovih družinskih članov in drugih prič ni zgodilo prvič, saj je njemu in njegovi družni - ima šest otrok, starih od pet do dvaindvajset let -grozil že nekaj časav. Pred Hen-kom so pobegnili v Šmihel, toda na zahtevo novomeških policistov so se morali vrniti. Usodnega dne je tako Elko prestrašen pobegnil v gozd in se skrival nekaj časa. Romom je naročil, naj pokličejo pol- iciste, da bi Henka odpeljali. Ko je bil Elko utrujen in žejen, je s puško, ki jo je imel skrito v gozdu, odšel v naselje in tam naletel na Henka. “Nisem vedel, da ga bom srečal. Kar naenkrat sem ga zagledal, videl sem, da ima v desni roki pištolo. Zdrznil sem se in ustrelil,” je na ponovnem zaslišanju povedal 42-letni obtoženec. Tudi njegova zagovornica Tatjana Ahlin je ves čas poudarjala, da je Elko dejanje storil v silobranu, saj je popolnoma prepričan, da če sam ne bi ustrelil pokojnika, bi ta zagotovo njega. Romi so Henka takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa mu zaradi izkrvavitve iz prestreljenega levega pljučnega krila niso več mogli pomagati. Kmalu je umrl. Elko se je po dejanju sam ovadil na policijski postaji Novo mesto in dežurnemu policistu izročil svojo vojaško polavtomatsko puško PAP, kal. 7,62 mm (posedoval nezakonito), ter Henkovo pištolo CF, kal. 7,62 mm. Okrožni državni tožilec Bojan Avbar meni, da okoliščine ne kažejo na silobran. “Njegov zagovor, da je ravnal v tisti obrambi, ki je bila neizogibno potrebna, da bi odvrnil od sebe istočasen pripraven napad, je nesprejemljiv.” Tožilec je prepričan, daje Elko oškodovanca dobesedno presenetil in cev puške naslonil na njegovo telo ter ustrelil, kar je potrdil tudi izvedenec balistične stroke, oškodovanec pa se ni bil zmožen braniti, saj so pozneje v njegovi krvi našli od 2,12 do 2,31 g/kg etilnega alkohola. Takoj po objavi oprostilne sodbe je Avbar napovedal novo tožbo. L. MURN Z mercedesom na Giro d’Italia Gorazd Štangelj je na Giru kapetan italijanskega poklicnega moštva Mobilvetta Northwave - Prvo etapo je dobil bivši kolesar novomeške Krke Telekoma Ivan Quaranta Murn v Avstriji, Zrimšek v Italiji NOVO MESTO - Gorazd Štangelj seje v soboto, 15. maja, kot prvi dolenjski kolesar postavil na štart znamenitega italijanskega Gira. Na prvih treh etapah njegova posebnost, vožnja v klanec, ni prišla do izraza, saj je uvodni del tradicionalno namenjen šprinterjem, ambiciozni Novonieščan pa že komaj čaka najtežjih preizkušenj, ko se bo lahko spet pomeril s kraljem klancev Marcom Pantanijem, Ulrichom, Jalabertom, Camenzindom in ostalimi junaki najtežjih kolesarskih preizkušenj. Letošnji Giro d’Italija je tako kot mečem, le nekaj kilometrov pred Uspešni profesionalci in mladinci Krke Telekoma NOVO MESTO - Po končani dirki Po Sloveniji seje poklicno moštvo Krke Telekoma odpravilo na štiri-etapno dirko v Avstriji. S šestim mestom v četrti etapi, ki se je podobno kot odločilna etapa na dirki Po Sloveniji končala na vrhu visokega gorskega prelaza, je peto mesto v skupnem vrstnem redu osvojil Uroš Murn, zmagovalec dirke Po Sloveniji Zimbabvijec Tim Jones pa je bil tokrat tretji. Zmagal je Italijan Maurizio Vandelli, Sandi Papež je bil 16, Boštjan Mervar pa 22. Mladinski vrsti Krke Telekoma sta v soboto, 16. maja, nastopili na 12. pokalu industrijske cone Ponte Ros-so v Pordenonu v Italiji. Med starejšimi mladinci je Jure Zrimšek zmagal, Tomaž Nose je bil tretji in Andrej Prevejšek osmi; med mlajšimi mladinci je bil Janez Muhvič drugi in Gorazd Matko deseti. lanski pisan na kožo specialistom za vožnjo v klanec, med katerimi si prireditelji seveda največ obetajo od svojega narodnega junaka Marca Pantanija. S tem pa je dobil lepo priložnost za dobro uvrstitev tudi Gorazd Štangelj, kije bil pred odhodom na Sicilijo, kjer se je v soboto začel največji kolesarski cirkus na svetu, optimistično razpoložen. Gorazda so po uspehih v Gipingen-nu in na dirki Po Romandiji v Mo-bilvetti postavili za kapetana, tako da bo naslednje tedne celo moštvo delalo zanj. Povedal je, da namerava napasti že na prvih težjih etapah ob koncu prvega tedna. Če mu bo uspelo zriniti se med najboljše v skupnem vrstnem redu, bo tudi v nadaljevanju dirke vse podredil končni uvrstitvi, če pa bo na kateri od etap preveč zaostal, bo v nadaljevanju vse stavil na čim boljšo etapno uvrstitev. V prvih treh etapah je bila Gorazdova naloga priti na cilj v vodilni skupini skupaj z zmagovalcem, kar pa bi mu skoraj spodletelo. V prvi etapi je Gorazd z lahkoto sledil tek- PUSTITE ME ZMAGATI - V petek, 14. maja, so se v Novem mestu v atletiki, namiznem tenisu in elementih košarke na regijski specialni olim-piadi pomerili športniki z motnjami v duševnem razvoju. V duhu gesla “Pustite me zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu "je tekmovalo kar 192 tekmovalcev iz 17 varstveno-delovnih centrov, šol s prilagojenim programom in društev za pomoč duševno prizadetim Sožitje iz ljubljansko-dolenjske regije. Nekateri najuspešnejši bodo prihodnje leto nastopili na državni olimpiadi, medtem ko bo svetovna olim-piada čez tri leta. Na sliki: tekmovalke v teku na 50 m. (Foto: I. V) Šport iz Kočevja • CEUE - Kadeti rokometnega kluba Ribnica so že drugič osvojili naslov državnih prvakov. Na finalnem turnirju v Čelju so premagali Prevent iz Slovenjgradca z 21:19, v drugi tekmi pa so bili boljši od vrstnikov Gradbinca iz Preddvora. Čeprav so oba nasprotnika premagali tudi igralci Pivovarne Laško, a z manjšo razliko, po novih pravilih ni prišlo do medsebojnega srečanja in je naslov državnih prvakov odšel v Ribnico. Ribničani bodo tako nastopili na evropskem kadetskega prvenstva, ki bo ob koncu junija na Švedskem. • RIBNICA - Igralci četrte osnovne šole iz Celja so osvojili naslov državnih prvakov v rokometu med osnovnošolci. Na zaključnem turnirju v Ribnici so bili razred zase. V finalu so močno premagali ekipo Ribnice. Izidi finalnih tekem: za 3. mesto - Velenje : Škofja Loka 28:26; za 1.mesto: Celje : Ribnica 27:14. Vrstni red: L Celje, 2. Ribnica, 3. Velenje, 4. Škofja Loka. • RIBNICA - V Rokometnem klubu Ribnica se pripravljajo na novo sezono med prvoligaši, ki se bo začela 26. septembra. Žreb je bil Ribničanom naklonjen, saj sc bodo v prvem krogu pomerili z Izolo, od prvih šestih tekem pa jih bodo kar štiri igrali pred svojimi gledalci. O okrepitvah za zdaj ne govorijo, pomembno pa je, da je klub v prvoligaške vode zaplul pod novim imenom lnlbs Riko hiše Ribnica, kar pomeni, da je pridobil tudi glavnega pokrovite->ja. • KOČEVJE, SODRAŽICA-V 2. krogu v drugi državni balinarski ligi so igralci kočevskega Sodčka presenetili z zasluženo zmago nad Svobodo (12:4). Manj učinkoviti so bili igralci Sodražice, ki so v Žbicah na Primorskem spet izgubili z 14:2. • RIBNICA - Območna izpostava sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti iz Ribnice je pripravila zadnje izbirno tekmovanje pred državnim prvenstvom v parih in posamezno v shovv dan-ceu, stepu, hip hopy electro-boogiju in disco plesih. V 25 skupinah je nastopilo 125 plesalcev iz desetih klubov. Tudi tokrat so imeli največ uspeha plesalci iz Kazine, Urške in Bolera. Gregor Guštin, član plesne skupine Di iz Ribnice, je osvojil prvo mesto v disko plesih. • RIBNICA - Na Rakeku je na drugi dirki veteranov v motokrosu za državno prvenstvo Andrej Hren iz Ribnice zasedel tretje mesto. • KOČEVJE - V 2. krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: skupina A - Rog : Flamen-go 5:2, Kostel : Slovenika 5:1, Marof : Tri zvezde 2:5. S šestimi točkami vodijo Tri zvezde; skupina B - Radar : AS 4:1, Mozelj : Atletiko 2:2, AG Kovinar : Črni Potok 6:1. Na lestvici s štirimi točkami vodi Radar. • RIBNICA - V 2. krogu mal-onogometne občinske lige Ribnice so igrali takole: Tornado Ag-aton : Sodražica 6:3, Divji jezdeci foto Toni: Elin Kot 6:3, Grafit : Biba Market preloženo, prosti pa so bili igralci Turjaka. Na lestvici s šestimi točkami vodita moštvi Divji jezdeci foto Joni in Tornado Agaton. M. GLAVONJIČ ciljem, ko je bil povsem v ospredju, pa mu je na spolzki cesti zdrsnilo. Čeprav si je precej potolkel komo- * Dan pred odhodom na Sicilijo so pred gostilno na Prepihu predstavniki Autocommercea (ljubljansko vodstvo je zastopal Marjan Ravnikar) predali ključe novega mercedesa serije A, ki si ga je najboljši slovenski kolesar že dolgo želel, zdaj pa gaje lahko kupil z izdatnim popustom. Kot je povedal med prevzemom vozila, ga je mladostna strast do hitre vožnje s športnimi avtomobili minila, za pogosto precej dolga potovanja na štart dirk po celi Evropi pa potrebuje varno in vzdržljivo vozilo. Direktor novomeškega Autocommercea Anton Bajuk mu je ob predaji vozila zatrdil, daje njegov novi mercedes A 170 CDI prav tak avtomobil. uspeha veliko pomagalo znanje, ki si ga je lani pridobil v novomeškem moštvu. Gorazda so po cilju v oskrbo vzeli zdravniki in ga povsem usposobili za nadaljevanje dirke. Tudi v drugi in tretji etapi so se za zmago spopadli šprinterji, Gorazdu Stanglju pa je tako kot obema ostalima slovenskima kolesarjema na Giru, Martinu Hvastiji in Andreju Hauptmanu, uspelo priti na cilj v vodilni skupini. I. V. INTEL ZA NAGRADO NA GOLICO lec in obdrsal stegno, je vstal in s skrajnimi močmi ob izdatni pomoči svojega moštva Mobilvetta North-wave do cilja ujel glavnino ter se na cilju veselil zmage moštvenega kolega Ivana Ouarante, ki je letos tako kot Gorazd k novemu moštvu prestopil iz novomeške Krke Telekom. Odlični Quaranta je po veliki zmagi nad “levjim kraljem” Mariom Cipollinijem povedal, da mu je do NOVO MESTO - Mladinski odsek planinskega društva Intel servis bo v soboto, 22. maja, za dijake, ki so uspešno opravili planinsko šolo, pripravil izlet na 1863 m visoko Golico. Za udeležence planinske šole je izlet brezplačen, na avtobusu pa je še 25 prostih mest za ostale člane društva in druge, ki bi se želeli na v narcise odeti vrh nad Jesenicami. Izlet bo vodil Branko Dolinar, odhod s parkirišča pred novomeško •avtobusno postajo pa bo ob 6. uri. Prijave sprejemata Marko Rems po telefonu (041) 779 205 in Tone Progar (347 222). V NOVEM MESTU Z VETROM V LASEH LEVIČAR IN UMEK STRELJALA BREZ NAPAK KRŠKO - Na tretjem tekmovanju za pokal Slovenije v praktičnem streljanju so se v Šentjurju pri Celju strelci kluba C.P.S Krško izjemno izkazali. V razredu revolver je Dušan Levičar s 100-odstotnim izkupičkom zmagal, Mitja Držanič pa je bil z 58-odst. uspešnostjo drugi. V razredu standard je prav tako zmagal član krškega kluba Franc Umek, kije kot Levičar syojo nalogo opravil brez napak. NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport se bo letos tretje leto zapored pridružila vseeslovens-ki akciji Veter v laseh, s športpom proti drogi. Središče letošnjega dogajanja v soboto, 22. maja, bo športno središče na Loki v Novem mestu. Mladi se bodo lahko pomerili v igri trojk v košarki in četvork v odbojki, kjer bodo morali sestaviti mešane ekipe, ter rolanju, kjer bodo tekmovali posamezniki v spretnostni vožnji med stožci. Začetek tekmovanj bo ob 15. uri, prijavite se lahko neposredno pred začetkom prireditve, dodatne informacije pa dobite na Agenciji za šport po telefonu 322 267. Matura, potem pa v Evropo Jože Vrtačič z Gorenje Gomile pri Šenjerneju je eden najobetavnejših slovenskih športnikov ŠENTJERNEJ - Sloki devetnajstletni dijak novomeške elek-tro šole Jože Vrtačič z Gorenje Gomile pri Šentjerneju je verjetno kar prvo ime slovenske atletske pomladi. Obetavni šent-jernejski atlet kot za šalo premaguje tekmece v vseh Sprinterskih disciplinah, izpolnil pa je tudi že norme za nastop na 100, 200 in 400 m na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo letos avgusta v Rigi v Latviji. Nastopiti namerava v obeh krajših disciplinah in obeh štafetnih tekih, medtem ko ga posamični nastop na 400 m ne mika. Zaradi poškodbe Jože pozimi ni veliko nastopal, kljub temu pa je s 3. mestom na članskem prvenstvu v teku na 60 m in z izidom 6,89 spet opozoril nase. Na prve pomladanske tekme sta se s trenerjem prof. Slavkom Antončičem, ki nad Jožetovo kariero bdi že od vsega začetka, izvrstno pripravila, o čemer na najlepši način govorijo Jožetovi rezultati. Po članskem državnem rekordu na 300 m (33,50) se je na 100 m s časom 10,62 na vsega 2 stotinki približal mladinskemu rekordu Matica Šušteršiča, dosegel izvrsten čas 47,30 na 400 m in v soboto s časom 21,35 postavil še nov mladinski državni rekord na 200 mu na začetku bolj ležale daljše proge, se je kmalu preusmeril v skok v daljino in šprint, vendar je bil v vsaki disciplini sposoben osvojiti medaljo na državnem prvenstvu. Bron v skoku v daljino in srebro v štafetnem teku na olimpijskih dnevih mladih na Portugalskem pred dvema letoma pa sta ga dokončno uvrstila med šprinterje. Večino priprav na mladinsko evropsko prvenstvo je že opravil, prihodnje tedne pa bo posvetil predvsem šoli. Končuje namreč srednjo elektro šolo v Novem mestu, kjer mu na njegovi športni poti precej pomagajo tudi učitelji, saj zaradi priprav in tekem večkrat manjka. Za razumevanje je še posebej hvaležen ravnatelju Borisu Plutu in podravnatelju Dragu Crniču, ki je tudi sam navdušen rekreativni tekač. Po srednji šoli bi študij rad nada- Jože Vrtačič se je kot večina šentjernejskih vrstnikov srečal z atletiko že v osnovni šoli, resneje pa se je treniranja lotil v osmem razredu. Prve večje uspehe je dosegel v mnogoboju, kjer je postavil pionirski državni rekord in osvojil naslov prvaka. Čeprav so Ijeval na novomeški visoki šoli za upravljanje in poslovanje, če bo zdrav in bo še naprej napredoval, pa bi se kasneje tudi povsem posvetil atletiki. Žal šentjernejski atleti doma nimajo sodobnega štadiona s te-kališčem, prekritim umetno snovjo, zato mora tudi Jože večino vadbe opraviti na novomeškem štadionu, pozimi pa sta se s trenerjem pogosto odpravila v Ljubljano v atletsko dvorano v Šiški, redno pa obiskuje tudi domačo telovadnico in fitnes. Ker tak način priprav kar nekaj stane, tudi brez pokroviteljev ne gre. zadnji čas mu najzvesteje stoji ob strani Nova Ljubljanska banka. 1. VIDMAR RUDAR SESTI, SEMIČANI SEDMI SEVNICA - Na tekmi drugega kroga slovenske lige v trapu na Ptuju so se spet izkazali posavski mladinci. Člana Rudarja iz Globokega Andrej Zupan in Boštjan Blažinčič sta zasedla tretje oziroma peto mes to. Zmagal je Sevničan Mar 1 Slemenšek (Central Ptuj), drugi P je bil Bizcljčan Janez Šekoranj' (Olimpija). Med člani je osvojil ekipno šesto, semiška IsK (Weis. Bučar, Burazer) pa sedm mesto. (M. S.) Žužemberčani so odeti v srebro VODIJO REGRCANI NOVO MESTO - V 15 in 16. kolu 1. travne lige novomeške občine v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Elfis Eiektroin-stalacije : Regrča vas 0:1, Kaval : Soboslikarstvo Rus 1:2, Koala Straža : Bajer Euro C.A.T. 0:4, Čriček Podljuben : Plastoform Šmarjeta 5:2, Parketarstvo Cesar: Klub Vida 4:2, Klub Vida : Koala Straža 3:4, Sob. Rus : Par. Cesar 2:3, Plastoform Šm. : Kaval 4:6, Regrča vas : Čriček 4:1, Bajer Euro C.A.T. : Elfis 6:2. Vrstni red: 1. Regrča vas 34, 2. Parketarstvo Cesar 29, 3. Bajer Euro C.A.T. 25,4. Elfis 22 itd. Med strelci s 15 zadetkbvodi Jože Medle (Kval Brusnice). Žužemberški odbojkarji so sezono zaključili s še dvema srebrnima medaljama na državnih prvenstvih - Prizidek k šolski telovadnici bo prišel prav odbojkarjem, šolarjem in kr^anojjj ŽUŽEMBERK - Mladi žužemberški odbojkarji zares sija jno zaključujejo letošnjo sezono. Minuli konec tedna so šolarji osvojili srebro na državnem prvenstvu osnovnih šol, mladinska vrsta pa si je medalje enakega sijaja prislužila z zmago na Ravnah. V Kanalu ob Soči se je konec minulega tedna z zaključnimi boji končalo državno prvenstvo za osnovne šole za starejše dečke, kjer so žužemberški šolarji osvojili srebro. Zrgaga je tako kot na večini odboj- . karskih državnih prvenstev pristala v rokah Kanalcev, tretje mesto pa je osvojila osnovna šola Toneta Čufarja iz Maribora. Da je bil to za Žužemberk zares najuspešnejši odbojkarski teden, je Atletika za nagrado Krke 26. maja se bodo znani domači in tuji atleti desetič zapored pomerili na mednarodnem mitingu v Novem mestu NOVO MESTO - Novomeški mednarodni atletski miting Krka 99 bo tudi letos na štadion pod Porto-valom privabil številne vrhunske tekmovalce iz Slovenije in tujine, med nastopajočimi pa bo tudi tokrat precej znanih imen. Najhujša konkurenca bo v disciplini, v kateri tekmuje najboljši novomeški atlet vseh časov, olimpijec Igor Primc. V metu diska se mu bodo namreč pridružili kar štirje finalisti lanskega evropskega prvenstva četrtouvrščeni Rus Aleksander Boriševski in Madžari Robert Fazckas, Atila Horvath in mladinski svetovni prvak Zoltan Kovago. Vsi štirje imajo osebni rekord boljši od Igorjevega, zato bo zelo zanimivo, ali se bo našemu rekorderju tokrat uspelo vriniti mednje in stopiti na zmagovalne stopničke, vsekakor pa je Igorjev rekord stadiona 63,08 m resno ogrožen. Med bolj znanimi atleti, ki so žc obljubili nastop v Novem mestu, velja omeniti slovensko rekorderko v šprintu Alenko Bikar; odlične skakalce v daljivo: našega Gregorja Cankarja ter Rusa Stanislava Tarasenka (tretji izid vseh časov v Evropi) in Jevgeni-ja Tretjaka, srebrnega z zadnjih olimpijskih iger in svetovnega prvenstva v teku na 110 z ovirami Angleža Antonyja Jarelha ter mladinskega svetovnega prvaka v isti disciplini Latvijca Stanislava Oliarcja ter Brežičana Jureta Rovana. Žal tokrat ne bo na štartu najboljše slovenske atletinje Brigite Bukovec, ki mora zaradi poškodbe še nekaj časa poskrbela mladinska vrsta odbojkarskega kluba Žužemberk, kije na Ravnah na Koroškem nastopila na odločilni tekmi državnega prvenstva mladincev s tamkajšnjim Fuži-narjem. Naslov državnih prvakov so si že pred zadnjim kolom zagotovili Kanalci, Žužemberčane pa bi zmaga na Ravnah popeljala na drugo mesto. Mlade Ravenčane je med poltretjo uro dolgo tekmo spodbujalo več kot sto domačinov, a žilavi Suhokranjci se niso dali. Prvi niz so s 15:12 dobili Žužemberčani, v drugega pa Ravenčani s 15:13. Z enakim izidom kot prvi seje končal tudi tretji niz. Domačinom je uspelo v četrtem nizu s 15:13 še enkrat izenačiti, v skrajšanem petem nizu pa so imeli več sreče Žužemberčani, ki so povedli s 5:1,8:3 in na kocu niz spet dobili s 15:12. V žužemberškem moštvu so po taktirko tren5r-ica Pečarja in njegovega Porn0Cn„i; Brulca nastopali Blaž RePar.Via|(. Pucelj, David Oberstar, Franci h Sebastjan Perko. Darjan Pirc, Kuhelj, Gregor Novak, Aleš Zup čič in Tomaž Struna. ucEld • Največja nagrada žužember odbojkarjem za uspešno sezo prizidek k osnovnošolski tclo'^rl)St ci, ki ga bo obrtna zadruga (* končala do konca junija. RazSl^:eni telovadnica bo zadoščala p°8 J f, odbojkarske zveze Slovenije z ^ ^ ganizacijo prvoligaških tekem, ^ lovadnici pa bo zdaj tudi vec P tora za pouk športne vzg0)* popoldanske športne deja' # šolarjev ter večerno rekreai ^ vadbo krajanov. Denar zaP[jv0 ZJ1 so zbrali slovensko ininistrst'0. šolstvo in šport ter zuz občina in osnovna šola. einberšl18 * Letošnji mednarodni atletski miting Krka 99 bo v sredo, 26. maja, ob 15.30, ko se bo začelo tekmovanje v metu kladiva, skoku ob palici in v daljino. Poleg tega si bodo novomeški ljubitelji atletike ogledali tekmovanja v teku na 100, 200, 1500 m in 110 m z ovirami, višini, daljini, disku in krogli za moške ter teku na 100, 200 in 10 m z ovirami ter daljini, kopju in kladivu za ženske. Štiri moške in dve ženski disciplini bodo veljale za Veliko nagrado serije slovenskih atletskih tekmovanj. Letos so se organizatorji treh velikih slovenskih mednarodnih mitingov povezali, da bi lažje in ceneje prišli do vrhunskih atletov. 23. maja bo v Ljubljani Sikijev Memorial, tri dni po novomeški prireditvi pa sc bodo atleti pomerili na mitingu v Mariboru. počivati, najbrž pa bo kljub temu prišla v Novo mesto in si miting ogledala s tribune. Prav tako ne bo nastopila varovanka slovenskega trenerja Srdjana Djodjeviča Jamajčanka Marlene Otey, ki za nastop zahteva kar štiri milijone tolarjev. J. V. MOŠKI ZENSKI NOGOMET - Konec ec minulega tedna sejeP° viteljstvom črnomaljskega Integrala na štadionu v Črnomlju puPe0s slovenska ženska nogometna reprezentanca, ki se je v nedeljo P°^gtO' Hrvaško. Domači sodnik je gostjam iz sosednje države dopustil,n,>' z ^5 bo igro, ki ji nežnejše Slovenke niso bile kos in so tekmo izgUg. nr(cC! Kljub temu so dekleta z igro zadovoljila številne gledalce, PRI.. drugače gledajo na ženski nogomet, ki bo morda našel pot tudi r Bele krajine. (Foto: Marko Klinc) R,YA Z MALETIČEM - V 6. dirki je šenljemejska kobila Suriya pod vajetmi kovača Voja Maletiča takole kot Prva prečkala ciljno črto. Vojo Maletič, ki na preostalih dveh prireditvah, ki jih bo šentjemejski klub pripravil v juni-(namesto na Brdu) in v avgustu, najbrž ne bo držal vajeti v rokah. Predvsem domače zmage, za katere je v veliki en z°služen tudi Vojo, so tisti magnet, ki na šentjemejski hipodrom pritegne vsakič več ljudi. (Foto: I. Vidmar) Galoperji spet na farmi Mlaka Zaradi spora med osrednjima galopskima društvoma je bila otvoritvena galopska dirka sezone 1999 v negotovosti skoraj do zadnjega - Okrnjena zasedba - Zmagovalec Sihver Svvan. bot ' Na razgibani travnati stezi farme Mlaka se je minulo so- Ra° °d'ila 0*V0r*tvena galopska dirka sezone 1999 - “Kočevska milja”, skn ^""'("klad nagrad za zmagovalce petih dirk je znašal tako kot lani dirk .,n‘*'j°n tolarjev, ker pa je bila letos že II. Kočevska milja prvič stakes sk. . ln,so tako lastniki konj z vpisninami povečali vrednost nagradnega a a' je ta namestno razpisanih 500 tisoč znašal 680 tisoč tolarjev. trn- ^t0Šflia.za organizatorja Merca-x . . etijsko gospodarstvo Ko-• Je ze sedma konjeniška priredi- tev. letih°r^an'Z'rana v zadniih petih „1 ' osma bo avgusta osrednja Slov ~a d'rka letošnje sezone v n 'Je imela kar nekaj poseb-Poleg tega, da so na njej na-zaraH- t1eg's,nrani jockevi in da so v„j, 1 oežja nekoliko pohiteli z iz- ie tn? CC'0tne Pr'redhve - odpadlo zaokrIimc^nostnoiahanie ' ie bila -1 -‘-v/ouiu aiiaii t - c miva n..'a00 gledalcev naiboli5 dirk* Posebn°st, da so letos prvič na *ah organizirali stave, dni ovpUenje smo dobili šele tri redi^d,rk°t”ie P°vedal P° Prb in k- k’ seie lztekla brez zapletov taksne omembe vredne poškod- Zar H ’0r M~KG Janez Žlindra. Lii,hi ‘Spora med Jockey clubom iz Jane in Ruf clubom iz Maribo- pa nam zaradi negotovosti dirke tudi ni uspelo pridobiti sponzorjev in smo zato letos prvič vse nagrade prispevali sami,’’ je ogorčen zaradi spora, povedal Žlindra. Izidi: 1. dirka (delovni konji na 1.100 m): 1. Lana (1.45.00) lastnik M-KG, jezdec Valerija Štabuc, 2. Jaro, 3. Rička; 2. dirka (špornti konji na 1300 m): 1. Cygliget (1.28.96) lastnik Marjan Žitnik, jezdec am. Tajana Grdak, 2. Dant, 3. Szenator; 3. dirka (arabski konji na 1.300 m). 1. Adam (1.39.68), lastnik Darko Ravnikar, jezdec am. Matej Buh, 2. Mister, Šah ibn havvi diskvalificiran; 4. dirka - dirka za I. nagrado Mlake (polnokrvni konji na 1300): 1. Lady Tara (1.26.83), lastnik “Overseas express”, d.o.o., jezdec Slovak Šmida, 2. Cool Power, 3. Go to hell, ZMAGOVALEC II. KOČEVSKE MILJE Siltver Swan z lastnikom Mladenom Feretom (desno) in trenerjem Tonetom Zevnikom. (Foto: M. L.-S.) 4. Kuter; 5. dirka - II. Kočevska milja - stakes (polnokrvni konji na 1.600 m): 1. Silvver Svvan (1.55.83), lastnik Mladen Ferle, jezdec Šmida, 2. Cadyk, 3. Get Boy, 4. Gass Ber-D- M. LESKOVSEK-SVETE L.> ki sta se preimenovala v zvezo in bi k* 1 jav:1l0barada krovna organizaci-kluh ° ern športu, je ljubljanski katp11 'Spr0,0v rzvedbi prireditve, Clubr^r°°r®an'Zat0r Je b'* ditve otna organizacija prire- Je zato padla na nas, prav tako Silvestrovi za ekipno zmago Mirnčanov Tom uspešen v Friedrichafnu tonk! ‘ Mirnski badmin-nalr, SP nastopili na tradicio-ju ReiJ132. mladinskem turnirju Boden rirhf nskega Jezera v Fried-- natnu. Tako kot « iuw.n„ Pred ,i." K°l v Meranu tokr-. ma tednoma so tudi nema gagali v ekipnem vrstnici) {en11’ prav tako Pa so sc zali i i '8ra|ei iz 8 držav izka-ekinnU mcd posamezniki. K Vali ,' zma8* sta največ prispe-0astr,CS|r' Silvester. Urška je (do is i v starcjki kategoriji "tednov a)’ kicrjc ?ma8ala je b;iP amezmcami. Špela pa 13 |pa, naiboUša v kategoriji do i8ridvojicerStaZmagalitUdiV Al«kwtc8oriji do 19. leta je ^viarvt -Urn v firtalo izgubil s Mera ^'korn. Z zmago v Fric ,nu‘n drugim mestom v Zakli.r a" , aPnu ic tak° uspešno karie svojo mednarodno Prihod mcd mhidinci, saj bo študj' nl,a dva meseca posvetil rodnih* rnijc in na medna-Pa| v tu,rmrjih ne bo nasto-Pau novi sezoni pa bo nasto-fina|„ (n,ed (Sani. Alešjc v pol-ša DiJZ klubskega tovari-naiu j^aila Skerbiša. V polfi-13. |etgre dvojic kategorije do DiuIp ‘l s'a igrali tudi Katja Str-n laja Borštnar. k I j J ([■»KRKKZDRAVILIŠČL HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC • ČLANI PREMAGLI MOJSTRANO - V 3. kolu tekmovanja v 3. teniški ligi je članska vrsta Teniškega centra Otočec (Turk, Erak, Bradač, Pucelj) s 5:0 premagala Mojstrano. • KASTELEC V ČETRTFINALU - Tomaž Kastelec je v Celju na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije do 18. leta v četrtfinalu s 3:6 in 5:7 izgubil z Laznikom. • NAJMLAJSI NA MAX1MAR- KETU - Najmlajši člani Teniškega centra Otočec so igrali na turnirju za pokal Maximarketa, kjer je v skupini do 9. leta Igor Radcž zasedel 3. mesto, Jasmina Kajtazovič pa je bila druga. • SREBRNJAKOVA IN MOŽIC - Na članskem rekreativnem turnirju Teniškega centra otočec je pri damah zmago slavila Slavica Srebrnjak, med gospodi pa Tone Možic. Valat, Suriya in Sissi Sara Tri zmage šentjernejskih kasačev na prvi letošnji domači dirki - Vojo Maletič zmagovito v sulkiju in sedlu - Prva tekma za pokal Mobitela Lepemu B in Lojzetu Gorjancu ŠENTJERNEJ - Šentjernejčani so v nedeljo doživeli prvega od treh letošnjih konjeniških popoldnevov, ki so ga z lepimi in uspešnimi nastopi polepšali domači tekmovalci, prvič pa so se pri nas predstavili kasači pod sedlom, med katerimi je z jahačem Vojom Maletičem zmagala nesrečna domača kobila Sissi Sara. Preostali domači zmagi sta pripadli Valatu in Suriyji. Prizadevni vodja šentjernejskih organizatorjev Ivan Košak seje razveseli! že po prvi dirki, na kateri je dvema zmagama na svojih prvih letošnjih nastopih njegov 3-letni žrebec Roksi II osvojil drugo mesto. Zahtevna šentjernejska publika je prvi vrhunec domače dirke doživela v četrti točki sporeda, ko je Jože Judež s 5-letnim žrebcem Daije Judež - Valatom osvojil prvo domačo zmago. Pred štartom šeste dirke, na kateri so imeli domačini kar dve železi v ognju, se je zapletlo, saj se je domača kobila Sissi Sara med obračanjem zapletla in so morali zamenjati poškodovani sulki. Kljub temu dasijestem prislužila zadnje štartno mesto, si je skupaj z voznikom Alešem Pavšičem prikasala 3. me- DOBRO NA DOMIADI KOPER - Dijaki dijaških domov iz Novega mesta, Sevnice, Črnomlja in Želimelj so uspešno nastopili na letošnji domiadi v Kopru. V namiznem tenisu je zmagal par dijaškega doma Novo mesto Mlakar Antolin, med dekleti pa sta bili dijakinji Doma Janez Bosco iz Želimelj drugi. Srebrnih medalj so se veselili tudi dijaki novomeškega doma v šahu in dijakinje dijaškega doma novomeške kmetijske šole Grm v streljanju. Varovanci dijaških domov Sevnica in Črnomelj so se bolj kot v športu izkazali v kulturno-zabavnem delu srečanja. (D. P.) sto, zmaga pa je po napovedih poznavalcev pripadla eni izmed favoritk letošnjega derbija, šentjernej-ski kobili Staneta Krainerja Suriyji, ki jo je tudi tokrat vodil Vojo Maletič, ki so ga pred tednom dni zaradi izgreda na dirki suspendirali, a seje zoper odločitev disciplinske komisije pritožil, in je tako lahko v Šentjerneju kljub kazni le nastopil; če bo kazen zaradi pretepanja sovoznika na dirki v Ljubljani obveljala, pa bo moral tri mesece počivati. Na sedmi dirki, ki je veljla tudi za pokal Mobitela, so se lastniki konj potegovali kar za 400.000 tolarjev težki dvojni nagradni sklad. Zmaga na 2100 m dolgi progi pa je pripadla 5-letnemu žrebcu direktorja nordijskih smučarskih reprezentanc Lojzeta Gorjanca Lepemu B, medtem ko se je Vojo Maletič z Bukefa-losom (lastnica Meta Cedilnik) moral zadovoljiti s 3. mestom. Čeprav je bila konkurenca prve kasaške dirke pod sedlom precej skromna, je dirka navdušila, s tak- tično in tehnično izjemnim jahanjem pa je Šentjernejčane spet navdušil Vojo Maletič, ki je nesrečno Sissi Saro z izjemnim zaključkom dirke pripeljal do prve tovrstne zmage. Izidi: 1. dirka (na 1700 m za 3-12-letne kasače z zaslužkom do 50.000 tolarjev) -1. Private Dancer (Milan Žan, Ljubljana) 1:22,6, 2. Roksi II (Janez Košak, Šentjernej) 1:25,2; 2. dirka (1700 m, 3-12-letniki, do 120 tisoč SIT) - 1. Dolores I (Franc Orthaber, Maribor) 1:22,0; 3. dirka (1700 m, 3-12, do 250.000) -1. Adži Lobell (Roman Jerovšek, Komenda) 1:23,0; 4. dirka (1700 m, 3-12, do 400.000) -1. Valat (Jože Judež, Šentjernej) 1:20,9; 5. dirka (1700 m, 3-12, do 600.000) -1. Astor Law (Marjan Tramšek, Ljutomer) 1:21,5; 6. dirka (1700 m, 3-12, do 900.000) -1. Suriya (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:19,6... 3. Sissi Sara (Aleš Pavšič, Šentjernej) 1:21,3; 7. dirka za pokal Mobitela (2.100 m, 5-12) -1. Lepi B (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:22,0... 3. Bukefalos (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:22,4; 8. dirka (1.700 m, 3-12, uvoženi konji) -1. Gerd November (Tramšek, Ljutomer) 1:19,8; 9. dirka (1600 - 1640 m, 3-12 1., pod sedlom) - 1. Sissi Sara (Maletič, Šentjernej) 1:25,7. I. VIDMAR TRI MEDALJE ZA VMNDISCHEVA FANTA 4. S L VMS KI MARATON SEVNICA - Kolesarsko društvo Sevnica vabi v nedeljo, 23. maja, na 4. sevniški kolesarski maraton. Start in cilj bosta na Glavnem trgu. Maraton na 74,6 km dolgi progi se bo pričel ob 9.30, tisti, ki bodo progo prevozili do 13.30, pa bodo prejeli še spominsko nagrado in malico. Startnina je 1.500 tolarjev, prijave pa so može še pol ure pred startom. NOVO MESTO - Squash klub Novo mesto je v soboto, 15. maja, pripravil mladinsko državno prvenstvo, na katerem je nastopilo 28 igralcev iz petih klubov. Medtem ko novomeški klub v kategorijah do 13. in do 15. leta ni osvojil medalje, so v starejših skupinah domači igralci prevladovali. Tako je Sebastian Windisch v skupini do 17. leta zmagal, Borut Pečar pa je bil drugi, v skupini do 19. leta pa so Novo-meščani osvojili vse tri medalje -1. Sandro Windisch, 2. Sebastian Win-disch, 3. Borut Pečar. Novomeščani so se veselili tudi zlata med dekleti do 17. leta, kjer je zmago slavila Mojca Blažič. Novomeškim plesalcem kar gre Na kvalifikacijskih turnirjih MAJA VUKOVIČ KRCANKE PRVAKINJE SEVNICA - Na majskem turnirju sevniškega šahovskega kluba Milan Majcen je bil v pospešenem šahu najboljši Pero Vukovič, drugo mesto je zasedel Jovo Stevič in tretje Franc Derstvenšek. V skupnem vrstnem redu vodi Derstvenšek pred Miroslavom Šibiljo in Janezom Blasom. Na veteranskem turnirju je zmagal Martin Mirt nad Jožetom Blasom in Rudijem Prosenikom. Mirt je med veterani najboljši tudi v skupnem vrstnem redu. (J. B.) Na klubskem državnem prvenstvu za šahiste do 15. leta so bili med 24 ekipami iz vse države najuspešnejši tekmovalci iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Med dekleti je zmagala ekipa šahovskega kluba Triglav Krško (Sanja Žnideršič, Karmen Mar in Mirela Ahmatovič), Starotržanke Tjaša Štaudohar, Špela Farič, Ines Kure in Ana Medic pa so bile druge. Med fanti je zmagala Radenska Pomgrad, Novomeščani so bili peti in Krčani sedmi. (R. R.) NOVO MESTO - Na kvalifikacijskem plesnem turnirju v standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesih, ki ga je prejšnji konec tedna v novomeški športni dvorani pripravil plesni klub Novo mesto, je med 210 nastopajočimi nastopilo sedem domačih parov. David Gri-vec in Lea Anžlovar sta bila med starejšimi mladinci šesta v ST in deseta v LA, Tadej Abram in Špela Bohte sta bila osma v ST in trinajsta v LA, Jernej Picelj in Lidija Plevnik sta bila deveta v ST in enajsta v LA, Anže Kožuh in Maruša Bohte pa deseta v ST in 13. v LA plesih. Med pionirji sta bila Andraž Kuralt in Tea Miklič šesta v LA, med mlajšimi mladinci pa Bojan Krivec in Mateja Avbar sedma v LA in deveta v ŠT, Blaž Kramar in Katja Ži-gante pa deseta v LA plesih. Na naslednjem turnirju v Ljubljani sta se najbolje uvrstila David Krivec in Lea Anžlovar (6. v ST in 7. v LA), dobro pa so tekmovali tudi Bojan Krivec in Mateja Avbar (7. v ST in 11. v LA), Tadej Abram in Špela Bohte (7. in 9.), Jernej Picelj in Lidija Plevnik (obakrat osma) ter Anže Kožuh in Maruša Bohte (9. in 10.). MARTINI KRPANI - Prvo letošnje tekmovanje za izbor najmočnejšega Slovenca Martin Krpan 99 so v nedeljo pripravili na odru za tribuno šent-jemejskega hipodroma, tako da so številni gledalci velike konjeniške prireditve prišli na svoj račun tudi med odmori med posameznimi točkami sporeda. V šestih disciplinah je kar petkrat zmagal Miha Klančar iz Škofljice, ki je zmagal tudi v skupnem vrstnem redu, drugi je bil Novomeščan Ljubo Mikič in tretji Kostanjevičan Robert Petrinčič (na sliki: tekmovalci med dvigovanjem 35 kg težkega Krpanovega kija). (Foto: I. V.) Naši trenerji v stiku s svetom Novomeška atletska trenerja Robert Dragan in Andrej Jeriček na svetovni konferenci trenerjev na Škotskem - Dragan: “Naši trenerji so na pravi poti.” Izobraževanje in izpopolnjevanje znanja je nuja na vseh področjih, tako je tudi v športu. Mednarodna zveza atletskih trenerjev vsako leto pripravi več konferenc in posvetovanj, ki so vezane na aktualne teme in probleme s področja atletike. Lanskega posvetovanja v Rusiji z delovnim naslovom Delo z mladimi seje kot najboljši slovenski trener mladih atletov konec novembra udeležil Novomeščan Slavko Malnar. Pot v Rusijo si je prislužil, ko so mladi atleti novomeške Krke z izdatno prednostjo pred tekmeci osvojili naslov ekipnih državnih prvakov. Letošnje konference, ki je potekala v slikovitem severovzhodnem škotskem mestu Aberdeen, pa se je poleg Novomeščana Andreja Jerička, ki je predsednik združenja atletskih trenerjev Slovenije, udeležil tudi Robert Dragan, ki v novomeškem Atletskem klubu Krka skrbi za mladi rod tekačev na srednje in dolge proge. Na konferenci v Aberdeenu je sodelovalo 66 trenerjev iz 24 držav, tokrat pa so se posvetili predvsem vzdržljivostnim tekom, poleg izobraževalnega dela konference pa se je na Škotskem odvijala tudi letna skupščina evropske trenerske federacije, na kateri so dosedanjemu predsedniku Francu Dicku dodelili še en štiriletni predsedniški mandat, Sloveniji pa organizacijo konfe- rence leta 2002, na kateri bo govor o tehničnih disciplinah in razvoju tehnike v različnih panogah. Da bi Slovenija dobila organizacijo konference, je moral Andrej Jeriček zelo prepričjivo, predvsem pa mirno, pojasnjevati, da Slovenija ne čuti napadov in sankcij zveze Nato in je od kriznega žarišča tudi dovolj oddaljena. “Poleg atletskih tem smo udeleženci konference poslušali predavanja s področja kolesarstva, smučarskega teka, ragbija, treniranja konj, prisluhnili pa smo tudi predavanju dr. Elia Locatellia, kondicijskega trenerja pri nogometnem klubu Juventus iz Torina. Zelo zanimiva je ugotovitev, da je pri treniranju izredno pomembna psihofizična sprostitev tekmovalcev v procesu vrhunskega treninga ter da je v smislu aktivnega počitka koristno vključiti tudi kak drug šport, ki bo tekmovalcu zmanjšal stres zaradi intenzivnega treniranja. Pogosto je učinek boljši, če ne delamo nič. Da je atletika kraljica športov, pa je pokazala tudi večina predavanj, saj je kondicijski trening v drugih športih je zelo podoben tekaškemu. Stalno spremljanje biomehaničnih, tehničnih in fizioloških elementov je ključnega pomena pri treniranju vrhunskih športnikov,” je vtise s konference strnil Robert Dragan. Strokovnjaki so predavali tudi o fiziologiji, značilnosti višinskih treningov, pomenu meritev v vadbenih obdobjih in tudi o ogrevanju, ki je včasih preveč površen del treninga. Precej je bilo govora tudi o prehrani, delovanju regeneracijskih preparatov in dovoljenih poživilih in, na katere se posamezni špotniki lahko odzovejo zelo različno. Predstavili so tudi tako imenovano višinsko hišo, ki jo trenutno uporabljajo le skandinavski športniki, pri nas pa smo še daleč od tega. Trenerji so prišli tudi do zanimive ugotovitve o športnikovi nadarjenosti, njegovi sposobnosti prilagajanja na trening in njegovem stanju, preden se je začel načrtno ukvarjati s športom. Robert Dragan pravi, da mu je posvet odprl veliko novih vprašanj, dobil pa je tudi potrditev, da je tako on kot tudi večina slovenskih trenerjev tekačev na srednje in dolge proge na pravi poti. Znanje slovenskih trenerjev je zadovoljivo. Pomembno je, da razvijemo skupinsko delo trenerjev, ki bi združili svoje znanje, ga medsebojno dograjevali in skupaj razvijali. Tak način dela se pri nas šele vzpostavlja. Robert Dragan glede na izkušnje in vedenje o pripravah najboljših tekačev na svetu meni, da bi se s primernim delom in večjo vsestransko podporo lahko tudi naši tekači na srednje in dolge proge v roku petih do desetih let enakovredno kosali z najboljšimi na svetu. N. ŠTAMPOHAR 13 ^ 20 (25QM 20. maja 1999 DOLENJSKI UST Odgovori, popravki in mnenja) Kri daroval že stopetnajstkrat! II Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,v sipa so opremljeni i naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Pobuda za ohranitev kozolcev DL št. 19, 13. maja Na osnovi pobude Naše Slovenije in pozitivnega stališča uprave DARS-a ter DDC je bil v sredo, 12. maja, opravljen ogled kozolcev na trasi nove avtoceste na Dolenjskem. Nekaj kozolcev na trasi je dobro ohranjenih in vrednih ali prestavitve ali demontaže in ponovne postavitve. Glede na ponujeno priložnost izbire kozolca za projekt “Slovenski kozolec” sta še posebej zaniva dva: 1. toplar na štiri okna (k.o. Draga, p.št. 197/1; prejšnji lastnik g. Leon Stepic, Zg. Draga 5/a); lepo ohranjen primerek tesarske obrti. Predlog: prestavitev na drugo stran lokalne ceste; ureditev zbirke kmečkega orodja in predstavitev tipologije slovenskega kozolca na stalnih razstavnih panojih; predlagamo tudi ohranitev prvotne funkcije; 2. manjši toplar na dve okni (k.o. Dedni dol, p.št. 681/3; prejšnji lastnik g. Marinčič, Stari trg 7, Višnja Gora); potreben manjših popravil. Predlog: razstavitev in na osnovi pogodbe s koncesionarjem nova postavitev na počivališču Podsmreka; nova funkcija (pokrito počivališče in predstavitev tipologije slovenskega kozolca na stalnih razstavnih panojih). Kozolca nista pod spomeniškim varstvom, kar bo olajšalo realizacijo kakršnekoli rešitve. Ostale kozolce velja popisati, strokovno razstaviti, ponuditi resnim interesentom in spremljati njihovo ev. ponovno postavitev. Podpisani sem tudi vzpostavil stik z občino Ivančna Gorica, ki jo pobuda in doslejšnji dogovori neposredno zanimajo. SLAVKO MEŽEK, koordinator projekta “Slovenski kozolec” V Revozu sindikalna ali politična stavka? DL št. 19, 13. maja Od Dolenjskega lista smo upravičeno pričakovali da bo novinarsko korektno prikazal stališča obeh strani ob stavki v Revozu, vendar se to ni zgodilo. Novinar Andrej Bartelj se je enostransko postavil na stran delodajalcev. Člani sindikata in drugi Dolenjci se zaskrbljeno sprašujemo, zakaj osrednje dolenjsko glasilo ni zmoglo predstaviti upravičenih interesov delavcev Revoza in prisluhniti usodam tisočih dolenjskih družin. Tako v omejenem članku nismo mogli prebrati, kakšne so zahteve Sindikata delavcev Revoza, ki je z enourno opozorilno stavko hotel predvsem prisiliti delodajalce, da zagotovijo spoštovanje delavskih pravic. Komično je, da je novinar izenačil Sindikat delavcev Revoza z ostalima dvema sindikatoma, SKE1 in Neodvisnostjo, ki imata, kot se govori, 19 in 80 članov od 2600 zaposlenih. Uspela opozorilna stavka je prepričljivo pokazala, kateri sindikat ima za sabo veliko večino delavcev in na kateri strani sta ostala sindikata. Novinar Bartelj jc zapisal nepreverjene in neresnične trditve, ki so bile očitno plasirane z namenom, da bi diskreditirale tiste, ki so stavko v Revozu organizirali. Novinar nava- ja Andreja Rajka, ki trdi, da je Albert Pavlič “z računa sindikata regije preselil vsa sredstva (cca. 1.700.000 tolarjev), zaradi česar je proti njemu podana kazenska ovadba”. Andrej Rajk si je trditev o kazenski ovadbi preprosto izmisli. Proti meni ni podana nobena kazenska ovadba. Gospod Andrej Rajk je kot član skupščine Sindikata regije dolenj-skega-belokranjskega-posavskega območja osebno sodeloval pri vseh dejanjih glede denarnih transakcij skupščine. Vedno spoštujem sklepe organov sindikata, v konkretnem primeru sklepe skupščine in nadzornega odbora, ti pa se glasijo, da se ves denar zapečati v kuverto in se ga shrani v blagajno sindikata. Odprtje in razpolaganje s temi sredstvi bo možno samo s sklepi organov regije in v prisotnosti članov nadzornega odbora. Gospodu Rajku je vse to dobro znano, saj je sam kot član nadzornega odbora “shranil in zapečatil kuverto z denarjem”, kar je potrdil s svojim podpisom. Original je na razpolago pri podpisanem. Denarje še vedno shranjen v blagajni sindikata, kar je možno preveriti. Ker pa Andrej Rajk izraža veliko skrb za sindikalno članarino delavcev, naj ga spomnim in ga obenem javno pozivam, da je že čas, da poravna stroške silvestrovanja za svoje ženo in za ženo njegovega najožjega sindikalnega sodelavca, ki jih do danes še nista poravnala. Ni pravično in pošteno, da se žene sindikalnih funkcionarjev hranijo in zabavajo na račun delavčevih žuljev. Zaradi žaljivih in neresničnih obdolžitev bom, v primeru da so podani elementi kaznivega dejanja, proti odgovornim vložil kazensko ovadbo. SZS-Alternativa podpredsednik; ALBERT PAVLIČ Odločno proti asfaltiranju Gorjancev DL št. 19,13. maja Malo več strpnosti Da so Gorjanci prijetni, ni potreba posebej ugotavljati, kakor tudi tega ne, da so čedalje bolj obiskani, zato se nedvoumno hitro približuje čas, ko bo potrebno določiti, kaj se na njih lahko dogaja in kaj ne ter kdo bo upravljal z najzanimivejšim delom, to je z območjem med Gospodično, Trdinovim Vrhom in Miklavžem, tako, da pripada del tega območja Mestni občini Novo mesto, del pa Občini Šentjernej. Druščina, ki obiskuje to področje, je zelo pisana: to so pohodniki, planinci, smučarji, lovci, gobarji, policisti, vojaki, gozdarji, lastniki zemljišč in mnogi drugi. Zaradi tega nikakor ne pride v poštev, da bi si posamezniki s svojo glasnostjo pridrževali pravico odločanja, kaj se ne bo zgodilo, ker ti običajno, kot je videti iz njihovih člankov, ne trpijo niti svojih tovarišev, ker jih motijd v njihovi samoti, JtLptf na tem območju vsajjiji-koncth tedna ni več mogoča. Daje nujno uskladiti različne interese, je več kot očitno pa tudi republiški planski dokumenti kot obvezno izhodišče iz letošnjega februarja na tem mestu predvidevajo turistično rabo prostora (kar je gospodarska dejavnost) in krajinski park. Na kakšen način se uskladijo ti interesi, pa je določeno z Zakonom o urejanju prostora (Ur. list SRS 18/ 84 in 71/93), v katerem je za take primere predvidena izdelava Krajinske zasnove, za katero imajo vsi interesenti prostora pravico dati pobude in sodelovati v javni razpravi. Ti interesi se v postopku javne razprave uskladijo in Občinski svet potem sprejme usklajeni dokument in določi nadaljni postopek izvedbe. Iz naštetega je evidentno, da bo potrebno več strpnosti pri dogovarjanju in da izključujoče se zahteve posameznikov do drugih ne pridejo v poštev, pa tudi zaradi sorazmerno majhnega prostora bodo vse dejavnosti precej omejene. Taka krajinska zasnova je bila pred leti že narejena, ker pa so se nekateri očitno ustrašili, da v javni razpravi ne bodo uspeli s svojimi zahtevami do drugih uporabnikov prostora, so preprečili, da do nje sploh ni prišlo. Izredno obsežni dokument je pa vsekakor še sedaj uporaben, zato mislim, daje pomemben za vse podgorjanske vasi, ki spadajo v območje navedene zasnove, ker rešuje tudi njihove urbanistične probleme. Upam da .bo svet Mestne občine Novo mesto skupaj z svetom Občine Šentjernej izvedel zakonsko predvideni postopek in s tem omogočil kvalitetno izrabo tega dragocenega prostora. JOŽE MALENŠEK Nad mlini 76, Novo mesto SREČANJE MLADIH ZGODOVINARJEV ŠKOFJA LOKA - Prejšnjo sredo je na škofjeloškem gradu potekalo eno od treh regijskih srečanj mladih raziskovalcev zgodovine, ki se ga je v organizaciji Društva prijateljev mladine,Mojca’ Novo mesto udeležilo kar 18 šol iz Dolenjske, Posavja in Trebnjega. Raziskovalne naloge pod naslovom Obrtna dejavnost v mojem kraju, ki so jih učenci predstavili, so odraz strokovnega dela učencev in njihovih mentorjev, kar potrjujejo tudi prejeta priznanja. Zlato so si pridobili učenci iz šol Brestanica, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Krško, Leskovec, Bršljin, Center, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk. V odmoru so si mladi zgodovinarji ogledali Poštarski muzej in druge znamenitosti, za mentorje je istočasno potekal strokovni posvet. Dobitniki zlatih priznanj se bodo konec maja srečali v Ljubljani in se pomerili še na državnem nivoju ter tako zaokrožili že 30-letnico srečanj mladih raziskovalcev zgodovine. naše kulture,” je dejal. To potrjujejo uspešne krvodajalske akcije, na katerih so v letih od 1994 do 1997 v Kočevju opravili v pov- Ob podelitvi priznanj krvodajalcem posebno priznanje Francu Kisilaku iz Gornjih Ložin -Po zaslugi krvodajalcev idealizem ni preživeta ideja - Število mladih vzbuja optimizem prečju601 odvzem krvi, lani pa ob tem, da so le redki, ki darujejo kri večkrat na leto, kar 769 odvzemov ali skoraj za 28 odst. več. Zadovo-Ijivo pa je tudi število mlajših krvodajalcev, zaradi česar se za prihodnost krvodajalstva v Kočevju ni treba bati. Priznanja za 25-krat darovano kri je prejelo 60 krvodajalcev, za 50-krat 15 in za 60-krat 5 krvodajalcev. Ivan Jerman in Mohar Koželj sta prejela diplomi za 70-krat darovano kri, Franc Kisilak, ki je do sedaj daroval kri že stopetnajstkrat. pa je prejel diplome za 80-krat, 90-krat in 100-krat darovano kri. Priznanja so prejeli še: aktivistki RK Hedvika Pintar in Dragica Gornik, krajevna organizacija RK Kočevje, Dom starejših občanov Kočevje in Melamin, ki je, kot je dejal dr. Petrovič, eno redkih podjetij, ki zaposlenim se vedno omogoča darovanje krvi pod pogoji, kot smo jih poznali včasih. c M. LESKOVŠEK-SVETb KOČEVJE - Ob 45-letnici krvodajalstva je kočevsko območno združenje Rdečega križa pripravilo slovesnost, na kateri so po večletnem premoru ponovno podelili priznanja krvodajalcem. Preko 90 priznanj, med katerimi je bilo tudi posebno priznanje Francu Kisilaku iz Gornjih Ložin pri Kočevju za 100-krat darovano kri, je dobitnikom izročili dr. Mihael Petrovič, ki mu letos teče že trideseto leto predsednikovanja kočevskemu združenju RK. “Ali smo krvodajalci čudaki?” se je izhajajoč iz miselnosti sodobne družbe, da je denar edina vrednota, v svojem nagovoru zbranim minulo soboto v gostišču Marof vprašal dr. Petrovič. Poudaril je, da krvodajalstvo temelji na idealizmu, katerega vrednote so prostovoljnost, brezplačnost in anonimnost, ki pa v sodobnem svetu niso “moderne” vrline. Številne zbrane je navedel v dokaz, da idealizem kot ideja še živi. “Krvodajalstvo je pri nas postalo moralna norma in sestavni del JAVNO OPRAVIČILO Knjižnica Mirana Jarca se opravičuje avtorju knjige “Novomeško steklarstvo” Milošu Jakopcu, upokojenemu novinarju in publicistu, ker je iz kataloga 22. dolenjskega knjižnega sejma pomotoma izpadlo prej omenjeno njegovo delo. Za neljubo napako nam je resnično žal. Direktorica: ANDREJA PLENIČAR tZPUHTSLO, ABSOLUTNI REKORDER - Franc Kisilak je s 115 darovanji krvi med kočevskimi krvodajalci absolutni rekorder. Na posnetku: dr. Petrovič (desno) mu izroča posebno priznanje. (Foto: M. L.-S.) TUt>t OBTOltKU KAJ PIŠEJO DRUGI Uničevanje ci so prav tako Dvojna merila in hinavščina v mednarodnem pravu “Nato" bombardira Jugoslavijo, da bi jo prisilil k upoštevanju mednarodne zakonodaje, ki prepoveduje vojne zločine, zločine proti človeštvu in genocid. Zlasti predstavniki ZDA zagovarjajo Natove napade s pravnimi razlogi. Težava s temi pravnimi argumenti pa je v tem, da se tudi Nato sam posmehuje mednarodnemu pravu. Njegove operacije kažejo, kako so mednarodni zakoni o človekovih pravicah odvisni od njihove selektivne uporabe. Nato krši mednarodno pravo, da bi ga podprl. Ne bi ga podpiral, če bi to pravo veljalo tudi zanj. Najbolj nezaslišano je, da Nato krši ustanovno listino Združenih narodov. Ta v skrbi za človekove pravice prepoveduje, da bi ena država uporabila silo proti drugi, razen če napad odobri Varnostni svet ali pa jo napade v samoobrambi, kot odziv na oboroženo agresijo prek priznanih meja. Natovi napadi ne izpolnjujejo nobenega od teh pogojev. Nezakonitost njegovih napadov in uničevanje civilnih ciljev so ravno tako vojni zločini. Jugoslavija zato s pravno upravičenimi zahtevami pritiska na mednarodno sodišče, in to na tisto sodišče, ki za vojne zločine utegne soditi Miloševiču... Natovo oportunistično sklicevanje na človekove pravice je primer dvojnih meril, ki so značilna za mednarodno pravo. ZDA so največji krivec za tu merila. Nobena druga država na svetu bolj agresivno ne uveljavlja človekovih pravic v drugih državah. In nobena druga država na svetu se bolj trdovratno ne upira uporabi mednarodnih zakonov o človekovih pravicah na svojem ozemljit. ZDA so skoraj edine, ki nočejo podpisati sporazuma o prepovedi uporabe min, konvencije o pravicah otrok ali sporazuma o mednarodnem kazenskem sodišču. Če že ratificirajo sporazume o človekovih pravicah, potem poskrbijo za to, da za ameriške predstavnike ne veljajo, piše Jack Goldsmith, profesor prava na chicaški univerzi. (Delo) GLASBENA DELAVNICA -Elizabeta Križanič v glasbeni delavnici. Otroci naj imajo radi glasbo Glasbena delavnica Z glasbo vnašamo v življenje veselje, navdušenje, sproščenost. Glasba nas plemeniti in osrečuje. Kako velikega pomena je glasbena vzgoja na razredni stopnji, se zavedamo vse učiteljice na naši šoli od 1. do 4. razreda in oddelkov s prilagojenim programom. Trudimo se, da bi otroke navdušile za glasbo in jim omogočile, da bi se na tem področju čimbolje razvijali. Medse rade povabimo tudi glasbene strokovnjake. V posebno veselje nam je bilo srečanje z glasbeno pedagoginjo gospo Elizabeto Križanič. S svojim širokim znanjem nas je uspešno vodila skozi nekajurno glasbeno delavnico. Učenci so bili z njenim izvajanjem zelo zadovoljni, kar je bilo moč razbrati z njihovih nasmejanih obrazov in besed navdušenja. V delavnici smo tudi poglabljanle znanje in iskale odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob izvajanju glasbenega pouka. Začutile smo bogastvo njenih večletnih izku-šenje dela z otroki, ki gaje bila pripravljena deliti z nami. Navdušila nas je kot človek in kot glasbeni pedagog. DARJA MANDŽUKA OŠ Brežice POHVALA ZA DOLENJSKE TOPLICE! Z možem že več let hodiva na zdravljenje in dopust v Zdravilišče Krka v Dolenjske Toplice in tudi letos je bilo tako. Vreme je bilo primerno, zato sva hodila na sprehode. Krajani vedo, kaj je čisto okolje. Prijaznost in veder obraz jim nista tuja, tako v hotelu kot v samem kraju. Rada obiskujeva tudi razne prireditve, zato sva se udeležila slavnostne akademije v počastitev Dneva upora proti okupatorju in praznika dela v tamkajšnji osnovni šoli. Spregovoril je mladi, ambiciozni župan nove občine. Sledil je tudi lep kulturni program. Po končani proslavi sva hotela oditi, vendar so naju gostitelji povabili in ostala sva na zakuski in zabavi. Ansambel Mavrica je poskrbel, da smo zaplesali in se poveselili. S prijaznimi Dolenjci sva se počutila resnično sproščeno in domače. Prisrčna hvala za gostoljubje, ki sva ga doživela v Dolenjskih Toplicah. Vabiva tudi druge! VIDA IN JOŽE SLADIČ Zagorje ob Savi JAVNA ZAHVALA Občani, ki so so leta 1996 v velikem številu (93 podpisnikov) podpisali pod zahtevo o ureditvi problematike krške “obvoznice" in Valvasorjevega nabrežja, sc zahvaljujemo za trud in pomoč pri razrešitvi večine teh problemov županu Francu Bogoviču in svetniku Petru Žig-anteju. Pripravljena sta bila prisluhniti našim željam in stiskam ter hkrati pokazala skrb za staro mestno jedro. Podpisniki zahteve “ZIDAK DOBRE VOLJE” LJUBLJANA - Rdeč' križ Slovenije bo s po-močjo Televizije Slovenija v petek, 28. maja, ob 21.30 priredil v studiu I dobrodelni koncert “Zidak dobre volje”, ki ga bo Televizija Slovenije neposredno prenašala na svojem drugem programu. Med enournim prenosom bodo gledalci lahko na brezplačne telefonsko številko klicah in nakazovali denarne pr'* spevke. Na ta način želijo zbrati denar, ki ga bodo namenili za obnovo Mladinskega zdravilišča jj1 letovišča RKS Debeli Rt'c-Na koncertu bodo sodelovali številni slovenski zabavnoglasbeni pevci m skupine, ki so se odpovedali honorarju v korist Debelega Rtiča. V NF.ORVEZEH ' PREMISLEK Od sanka do sanka Metliška mladina že neke) let nima svojih prostorov, i kar je morda še bolj žalosti ’ niti slišati ni, da bi si kdopr'1 ^ deval najti kakšno luknjo, kateri bi mladi lahko prebijali prosti čas. V dejavno mladih je nastopila Praz,!,n/e nič se ne dogaja, seve„.r odmislimo brezciljno tava J od šanka do sanka. Za Pr. šolsko in osnovnošolsko tn dež še nekako poskrbi Zv prijateljev mladine, vnada) vanju pa tema. Zato sem se prav razve.s€-ia ko sem slišal, da seje P°)a skupina, ki si je nadela a Ekološko društvo park- 1 moje navdušenje je bilo * ko, kajti kmalu mijeprisl . $e ušesa, da gre za mlade, najraje srečujejo na pr0S med Tekstilno šolo in gra( ’ kjer ne izdajajo mladi,IS h. glasila niti ne načrtujejo * nih drugih akcij, amPa . zapijajo, kadijo takšne in gačne opojnosti ter na J , kasete do onemoglosti- . g njimi je bojda nekaj kr P mlečnozobih, ki si daje) ška in korajžo z onU‘")jjo njem, še predno preš P zjutraj šolski prag. O len.(lsno, mestu govori dokaj 0. slišati pa ni, da bi kdo vz .. vorice resno, še veC. >^ odgovorni jih poskuša)0 prikriti, samo da ne bi I ,g do škandala. Saj verno, ^ je. Za zadevo bi bili *rl' epn te udeleženi ne, saj jih .bf razumeti in jim (e toda do tega ne o".l ' uflfn0 si bomo zatiskali oči,11 ^ gluhi in slepi. Resnico)1 / sprejet,, pa če je še tako TONI OASrim POSLEDICE GENSKO SPREMENJENE HRANE POVSEM NEZNANE NJA - Ob zaključni razstavi je spregovoril gost srečanja, kako pridelovati hrano. Okoljevarstvena zaskrbljenost or^e gensko spremenjenih snažeuZm0V - okolje je gensko one-ljenostanje'Ze lep čas traja zaskrb-flciran'faradl.križanja gensko modi-S0r0d'po^'n z njihovimi divjimi nastani- '< m zaradi morebitnega ko d" , super plevelov”, ki bi lah-raznm,V 'n uničili naravno DanPsrStnost določenih rastišč, deseto vem°, da lahko najmanj gensko modificiranih poljščin prenaša svoje genske lastnosti na divje rastline. Nova raba starih pesticidov je eden od sumljivih razlogov, ki se skrivajo za številnimi gensko spremenjenimi poljščinami. Večina le-teh, ki jih načrtujejo za Evropo, je odpornih proti iierbicidom. Tako proizvajalci kmetijskih kemikalij priklepajo nase pridelovalce hrane. Primer za tako odvisnost je početje družbe Monsanto. Ta herbicida round-up ne proizvaja brez posebnega vzroka. Omogoča ji namreč, da kmetom ne prodaja le gensko spremenjenega semena, npr. soje, ampak tudi herbicid, proti kateremu je ta soja odporna. Monsan-tovega herbicida round-up prej ni bilo mogoče uporabljati pri gojenju soje, ker bi uničil tako plevel kot pridelek. Z razvijanjem soje, ki je proti njemu odporna, se povečuje dobičkonosnost te kemikalije. Vprašanje je, ali gensko spremenjeno hrano potrebujemo. Ali ni morda zato, ker agrokemijski imperij zaradi vedno močnejšega pritiska okoljsko osveščene javnosti slabi, gensko modificirana hrana samo odgovor na zahtevo po novih proizvodih, ki bodo prinašali nove dobičke? Pridelovalci organske ali bio hrane so mora za prodajalce kmetijskih kemikalij, ker jim za pridelovanje kakovostne hrane ni treba kupovati niti gensko modificiranih proizvodov niti kemikalij. Dejstva so jasna: trajnostno, okolju prijazno, a delovno intenzivnejše kmetovanje je z vidika človekovega zdravja in pridobivanja novih delovnih mest veliko boljše kot hrana, za katero niti ne veš,ali je bila žival ali rastli- Zloraba nemočnih in ubogih Kot povsod, kjer skuša dobičkarski interes narediti ovinek okrog naravnega poteka stvari, tudi v primeru gensko modificirane hrane njeni zagovorniki na plan vlečejo “človekoljubne” prvine. S prstom kažejo na milijone lačnih po svetu, ki naj bi jim s to hrano zamašili usta in napolnili želodce. Postopek je obče znan in uveljavljen. Če kaniš, da bi s helikopterjem ali žičnico za denar prevažal ljudi na Kredarico, najprej s prstom pokažeš na invalide Mirnop eška dolina v sliki 16 osnovnih šol na 7. srečanju mladih likovnikov - slikarjev v organizaciji Dolenjske banke dank^^A PEČ - Lep sončen šol D so učenci osnovnih paO jskein Ode krajine sku- nie m®nt°rji izkoristili za slikanim;?11 lv'k motivov kraja in niška k ne Peči- kjer je Dole-torico Mnka z Slavno organiza-la £e 7Mariio Rus letos pripravi-kov .' ?rečanje mladih likovni-vajig j ?riev- V tem letu mine-srečev V ■ et 'et neprekinjenega ki So ania učencev in mentorjev, ‘banket J^Sunizaciji Dolenjske v vseu “""ovali, kiparili in slikali Do ! arskih tehnikah, nainre- Jc mlade likovnike Mirnu DPOzdravd ravnatelj OŠ ki ie 3 Pec Aleksander Rupena, 8°mšole z likovn'm pedago-stavil ^ . nt°nom Perkom prednje. Sizanimivejše točke za slikajo likov*61 Pa nad strokovnost-bdel in,ne®a srečanja tudi tokrat Rt--.., *ti pedagog z OŠ Grm Brankor,pcda.t------------- napotL uster, ki je mladim dal k°vnik'6 Z3 d(do- Z mladimi li-letošnt SCje P°8(,voril tudi gost sbkari , 3 srečanja, akademski ki im-. ,.Co? koporec iz Ljubljane, skem v°ic korenine na Dolenj-a -zaključni popoldanski prireditvi s pestrim kulturnim programom mirnopeške osnovne šole je Koporec ob ogledu priložnostne razstave pohvalil ustvarjanje mladih. Z zanimanjem pa so mladi prisluhnili tudi žrebanju nagrad za razrede, ki so v tem šolskem letu najmanj šest ali štiri mesece organizirano varčevali v Dolenjski banki. Seveda gre za prevoz avtobusnih izletov, na katere imajo mladi ponavadi največ lepih spominov iz osnovne šole. Kot je povedala Marija Rus, je letos tekmovalo 95 razredov, žreb pa je pokazal naslednje: enodnevni izlet Dolenjske banke, ki bo predvidoma junija, so dobili 6. r. OŠ Prevole in 3. in 4. razred OŠ Loka Črnomelj iz Gribelj; celodnevno najemnino avtobusa, kar je 35 tisoč tolarjev, so v tem šolskem letu prejeli še: učenci 4.r. OŠ Štrekljevec, 8.b OŠ Škocjan, 8.c OŠ Šentjernej in 5.b OŠ Metlika. Dolenjska banka bo tudi zanaprej organizirala takšno akcijo in vabi k sodelovanju še vse ostale razrede. Nagrade so vabljive, kajne? L. MURN Ro čno deLo fr' z ‘ f" i—r r~ rrrrr r~ rn— UST -imaj- PEKA3RE 1 Mandljevi keksi Krhki orehovi keksi Keksi s koščki čokolade Babičini keksi Ročno izdelani keksi iz Dolenjskih pekam, sr vaš četrtkov prijatelj JELOVICA Kakovostno obdelane lesene površine sonce ne more poškodovati. Narava ima prednost jfcLOVICA . mchisii ..i, d d, ški*ju Losa, »H 064 61 30 luks 064 634 Z61, mtp ,v»wvi fctovca si e ina in*oOjclcvica si • Nove Mosio. to- 1-tks C6&'323 4*4 • Brežice, tel taks J608/62 926 • Metlika. tcldaks 068TS8- /16 • Bavcu Trebnje, te 1a*$ 06645 640 • Kora Trado Zaaojp ob Savi, te! ) dosegel tretje mesto, na km dirki v Brnu si je priboril eno uvr'\0 v na 6. in eno na 7. mestu, stcer^ifUoih letošnji sezoni nastopal tudi na dirkah pr\'enstva Centralnoevrop^ cone in na pomembnejših S° kah v Sloveniji, med drugim pajš° ( lahko videli tudi na dirki na ('°ri 18 iš® • g$ODa.fliJiJDflw®ffiti0 • ©OBBs® • dQ®[po®0 • ^©[^©[Fftai® • g®[]TioDTraDW®®'GB • ©OBfe® • gQ®[pB®B LitoMeViitE! ŽIVLJENJE NA OBROBJU Na pragu tretjega tisočletja brez toka Krašnji Vrh je s 526 metri nadmorske višine ena je od najvišje ležečih belokranjskih vasi. Bela krnimo in del Hrvaške se kot na dlani razprostirata pod vasjo, prelep pogled pa je vsaj za nekatere prebivalce Krašnjega Vrha ena redkih lepih stvari v življenju. Tudi za orisa in Nado Stankovič, ki sta sJf fr srečna, da sta si na Krašnjem rhu ustvarila dom, a ko sta prišla ja živet, se očitno nista zavedala, s aksnimi težavami se bosta morala spopasti. Jankovičevi pet let živijo v hiši. za katero je že na prvi pogled n^00, da si jo je graditelj zamis-i kot vikend. “Hiša je bila zgra-{ena *eta 1965, ko še ni bilo po-rebno za takšno gradnjo kakšnih posebnih papirjev. Danes pa ni ta gradnja nikjer vrisana,” pravi Boris. A tom na nafto, ta pa velja okrog 400 tisočakov, ki pa jih nimajo od . - - to najbrž ne bi bilo naj- u]se, če bi bila v hiši vsaj elektri-Ka- V vasi, ki je že tako odmak- sJena lrj težko dostopna, stoji ankovičevo domovanje prav na o u, kamor vodi ozka, nekaj sto metrov dolga makadamska potka, rf n.lniai<» vodovoda, so se Stan-vicevi sprijaznili, saj ga nimajo »'ti drugi vaščani, ve pa, da v njivo vas pod Gorjanci gotovo še »e bo tako kmalu pritekla voda iz °v°da. TežJe se sprijaznijo, da etwe,2 elektrike. “Napeljava ki i i 6 nas od najbližje hiše, Jf ,nas oddaljena 450 metrov, stala okrog 900 tisoč tolarjev, kar mea"aš0 družino preveliko bre-eveda si pomagamo z agre-jn m: Ker je za šestletne Sandro enoletno Simono veliko pranja, st .s^0t^°č'li, da kupimo pralni nan' I do*1ro smo se pripravili a sm amo sicer manjši vodnjak, no i° u‘,d k'š° postavili še cisterni:- -a 0 voda, ki jo dovažamo iz hjj nlega studenca, prosto tekla v Dra J" ie bo dovolj za strojno traiJ6 veselie Je Bilo kratko- jkrat str°i ie Pral ,e neka' elektrii3016!11 se Je a8reSat za duie rt0 Pokvbril,” pripove-va a °riS’ ^ada Pa mu prikima-vsait^r,e®at so sicer usposobili vizijo°ter H da ‘ahk0 gledai° tele" mora- Sonjo žarnice, vendar žpana{° ze*° paziti, da jih ni pridnih več hkrati. lah|Iank°vič Prizna, da bi težave rešili z močnejšim agrega- ZA IGRO TUDI ŽIVALI - Mala šolarka Sandra se v vasi lahko igra le s sosedovo Marjetko in enoletno sestrico Simono. Zato ne čudi, da si za igro poišče tudi živali, najbolj priljubljeno pa je jagnje z imenom Piko, ki od Sandre pričakuje predvsem priboljške. (Foto: M. B.-J.) kod vzeti. Težko ali skoraj nemogoče si je predstavljati, kako lahko na pragu tretjega tisočletja štiričlanska družina živi le ob žarnici. Brez likalnika, sesalnika za prah, sušilca za lase, bojlerja, hladilnika, zamrzovalnika. Najbolj pogrešajo prav slednja dva. zlasti poleti, ko ne morejo nikakor zavarovati hrane pred hudo vročino. Vsako malenkost morajo kupovati sproti, kar je precej dražje, in s tem si le še bolj otežujejo težko življenje, zaposlen je namreč le Boris. Da pa bi bile težave še večje, Nada že pet let čaka na slovensko državljanstvo, čeprav ji po govorici ne bi nihče prisodil, da ni domačinka. To pa pomeni, da kot tujka ni le brezposelna in ni dobila niti nadomestila za porodniško, temveč da mora Boris vsak mesec zaslužiti 90 tisočakov, da Nadi podaljšajo bivalno vizo v Sloveniji. “Za hčerki in zase moram, ker smo slovenski državljani, vsak mesec zaslužiti po 20 tisoč tolarjev, za ženo pa 30 tisočakov. Ker takšne plače kot delavec na žagi nimam, sem, da sem ustvaril zahtevani dohodek, sekal in prodajal kostanjevino. A sedaj je tudi te STANKOVIČEVA DRUŽINA - Stankovičevi pred svojim domom na robu Krašnjega Vrha s sosedovo Marjetko na skrajni levi. Zavedajo se, da bodo morali pri ureditvi doma še veliko postoriti, a kaj, ko gre brez dovolj močnega električnega toka zelo težko. Boris namreč ne more, ko hoče kaj zabetonirati, zagnati mešalca, ampak mora ves beton in malto zmešati na roke. (Foto: M. B.-J.) zmanjkalo,” skrušeno pove Boris, ko prižema k sebi živahno Simono. Najbrž pa si ne on ne Nada ne bi mogla predstavljati, kako bi bijo, če bi potem, ko sta si z veliko truda ustvarila svoj dom, Nada morala zapustiti Slovenijo. Po drugi strani pa lahko po televiziji, edinem električnem aparatu v hiši, vsak dan spremljata, kako zelo se naša država trudi, da bi pripeljala v Slovenijo čimveč kosovskih beguncev in jih seveda vzdrževala na stroške slovenskih davkoplačevalcev. A Stankovičevi niti ne pomislijo na kakršno koli pomoč. “Ja, enkrat pa smo jo res dobili. Ob Simoninem rojstvu. Sicer pa živimo od moje plače in posojil, ki pa so zelo draga. A če jih ne bi bilo, si ne bi mogli urediti bivališča,” je iskren Boris. Na Krašnjem Vrhu na obrobju metliške občine, kjer je skoraj več hiš kot prebivalcev, je Stankovi-čeva družina najmlajša. V nekoliko več kot desetih naseljenih hišah sta le v njihovi predšolska otroka, medtem ko ima le ena družina šoloobveznega otroka, prvošolko Marjetko. Boris jo skupaj s hčerko Sandro, ki hodi v malo šolo, po vijugasti, a na srečo asfaltni cesti odpelje do dva kilo-meta oddaljene Radoviče, kjer počakata na avtobus. Nazaj na Krašnji Vrh ju iz Metlike pripelje vrtčevski kombi, a prihodnje šolsko leto, ko bo tudi Sandra že šolarka, bosta morali z Marjetko peš z Radoviče proti domu. Boris in Nada se že bojita, kako bo pozimi, ko pri njih zapade veliko več snega kot v dolini. A celo to bodo sami že nekako rešili, da le ne bi bilo potrebno Sandri pisati nalog ob brljivki, ampak pri razsvetljavi, kakršno imajo njeni bodoči sošolci tam v dolini, na katero gleda Sandra s krašnjevskih višav, MIRJAM BEZEK-JAKŠE • Ta svet, ki v njem živimo, je narejen tako, daje tisti, ki se boji, že izgubljen. (Andrič) • Vizija družbe, v kateri kapital vlada delu, je primitivna. (Rus) • Ko bereš knjige, se pogovarjaš z najboljšimi ljudmi vseh časov. (Descartes) ^EHSKA za volanom tovornjaka “V začetku so se mi zdele ceste ozke” ske in lCl so se nekduj delili na žen-še , nu moške. Nekateri jih želijo čepru^l"‘J°čcvati na ta način, bolj 7 ■ ^čmca med njimi vse '“ko j 7'jana- Dokaz, da je res lja: jp “enka Tekavec iz Črttom-rria nJe. ^,red Zbirna dvema leto-skepn, a voznica skoraj 20-ton- Šivj|jn 3 Tekavec se je izučila za nj0 ;Potem pa naredila še sred-v°diti °5lornsko šolo in začela ske „ a|Unov°dske in knjigovod-Podier avtoprevozniškem sta ga n ,, avec J&z- d.o.o., ki la skuh^- scdm'mi let' ustanovi-Pfdjct • Z m°žem Jožetom. V v°rniJ,UJe P°leg Jožeta vozil to-Uoj , Se sjn Aleš, a ko je odšel kre2$of0n^ ileno °d vozil ostalo OsemŠ'Tako seje Zdenka pri naredj . sct'h letih odločila, da v°zila 'zP't za vožnjo tovornega nebihi|er P°Pr'me za volan. “Če kočem aiako trdno odločena, da ktnaip tovornjak, bi najbrž ienanir Jtehala. V začetku se mi cesta n Ves čas dozdevalo, da je ikrbelori°zka; naih°lj Pa me je k°Ea Y n.c ' slučajno povozi-sPomj’■ 1 m' prihaja nasproti,” se deset j,1' sv°jili prvih izkušenj z ajprei ■elr°Y dolgim vozilom. V.katec, Jozila tovornjak, ki sodi [Neo, ,'riJ° do 20 ton, potem pa n' da ic*,*ton’ kcrL ugolovi- ■ eved-i cdnjega lažje voziti. fto 'e llT grc zg()liza vožnj°’ saj '> kit ,Pravila- Pomembno je u?zložo ° tovor naložen, kako j "li i/!c.s,ranice in ccrada. Saj delp a i.aj še kdo pomaga Soe.* k° 'jfdje ne znajo .a sUrov*Sa' ^ glavnem sem vozi IZ(lelk0 lne> Polizdelke, a tudi ^ateria,’ Pa 'feliko gradbenega • Najtežje je bilo / deska- Pn ali mi,” pravi Zdenka, ki ji ni znano, da bi trenutno v Beli krajini še kakšna ženska vozila kamion, a tudi na poti po Sloveniji je v vsem letu srečala za volanom tovornjaka le eno žensko. Trenutno ne vozi niti Tekavčeva, kajti v teh dneh pričakuje rojstvo tretjega otroka. A pravi, da ne razmišlja o tem, da ne bi potem, ko otrok nekoliko odraste, znova poprijela za volan. TUdi Jože pritrdi, da je dobro, če je pri hiši več voznikov, saj se v družinskem podjetju lažje usklajujejo in dopolnjujejo. Poleg tega ima Zdenka zelo dobre izkušnje s šoferskim poklicem. Nekaterim se je zdelo v začetku nekoliko čudno, da vozi tako velik tovornjak. Prizna pa, da so bili kolegi z njo vedno zelo uvidevni. Če je bila ozka cesta, so seji umaknili. Resje, da so nekateri, ko seje znašla v moški družbi, dvakrat pogledali, ker niso verjeli svojim očem, da res vidijo žensko, nikoli pa je niso podcenjeva- li. Nekateri soji bili morda nekoliko nevoščljivi, češ, kaj jim ženska leze v posel. V glavnem pa so bili prijazni in soji tudi pomagali, kar se, prizna Jože, njemu zgodi le redkokdaj. Tekavčeva priznava, daje strpna voznica in da nikoli ni imela nesreče. Zgodilo pa se ji je, da so^jo policisti ustavili samo zato, ker so se želeli prepričati, ali ima zares vozniški izpit za ustrezno kategorijo. “Ne tajim, da sem sc na cesti bolj bala voznikov v osebnih kot v tovornih vozilih. Pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja za tovorna vozila so tako težki, da tisti, ki mu takšna vožnja ne leži, odpade pri praktičnem delu izpita, če ne že pri teoretičnem,” pravi Zdenka, ki ji je šele takrat, ko je sedla za volan .kamiona, postalo jasno, zakaj je v tem poklicu tako malo žensk. Prepričana je bila, da je tovornjakarjem veliko lažje, čeprav je bila kar nekajkrat sopotnica v moževem tovornjaku, ko je vozil v druge države. A spoznala je, da je sedeti ob šoferju povsem nekaj drugega, kot nositi odgovornost za vse, kar se dogaja na cesti in kar je na tovornjaku. Kot voznico pa so jo motile tudi številne nepravilnosti in nedoslednosti, ki jih moški morda ne zaznajo tako čustveno ali pa so jim malo mar. Ko je prišla v nepoznane kraje, se je vedno bala, da ne bi zaradi pomanjkljivih oznak kam zašla. Zgodilo pa se ji je, da je celo uro vozila okrog neke tovarne, a nikakor ni mogla priti do nje, ker je bil ob cesti prometni znak z omejitvijo nosilnosti na največ 7,5 tone, njeno vozilo pa je bilo znatno težje. Končno se je zapeljala po cesti, saj so ji ostali vozniki zagotovili, da znaka z omejitvijo teže nihče ne upošteva. Moti jo tudi slaba organizacija prevozov po slovenskih cestah. Veliko je praznih voženj, kar je dražje za stranke, a tudi tovornjakov je zaradi tega na cesti precej več. S tem pa tudi več onesnaževanja in slabe volje voznikov, ki morajo voziti za kamioni. Takšen je torej šoferski poklic v očeh ženske. Njene nasvete in opozorila je morda zaradi tega, ker so vsaj v Sloveniji ženske za volani tovornjakov redke, slišati kot klic vpijočega v puščavi. Kar pa ne pomeni, da so slabi. In ko se bo mogoče več žensk odločilo stopiti po njenih stopinjah, jim bodo morda tudi drugi bolj prisluhnili. MIRJAM BEZEK-JAKŠE .1' ŠOFERSKI POKLIC - Zdenka in Jože Tekavec ob enem od tovornjakov Janez Ještovski Mojemu Podgorju Med tiste zadnje podgorjanske griče, Od koder včasih vidim vrh Triglava, ie vrasel rod uporen kot narava; Edino delo rahlo čas premice. Menda so Kelti neke davne priče, Ubežniki, ko padla je zastava. Podgorca je izklesal čas, narava, Ohranilo garanje (za poliče). Domove svoje zvesto so branili. Graščaku Mindorfit šli grad požgati. Odvračali namero vsaki sili. Rodovom mora človek zvest ostati! iedrino njihovo smo pridobili, Uspeh da delo, so učili mati. 1. Med tiste zadnje podgorjanske griče jesensko sonce toplo, mehko sije, pozimi burja na vse kriplje brije. Ljudje po snegu pomnijo božiče. Dekleta tam odmikajo zatiče, da s fanti bi uganjale norčije. Ko skrivoma spočeto vidno klije, gospod na fari brž nov par okliče. Pomladno sonce greje rje topleje, zgineva sneg, ozeleneva trava. Življenjski krog kot mnogokrat popreje ponovno odživela bo narava. Med tiste griče kmet že orje, seje, od koder včasih vidim vrh Triglava. Od koder včasih vidim vrh Triglava, pogled preplava hribe do obzorja; tam zadaj, slutim, tam je košček morja, med tiste hribe se je ujela Sava. Nekoč slovenska polja boža Drava za hrbtom komaj vidnega pogorja. Vso bolečino Krasa in Primorja izjoče Soča, skriva jo daljava. Vasi Gorjancev in doline Kolpe, Prekmurja, morja in dolin Triglava in tisto ojikraj, kar so, vzele tolpe. stoletja, tlači tujčeva postava. Med rje te hribe in cerkvene stolpe je vrasel rod uporen kot narava. Je vrasel rod uporen kot narava med podgorjanske griče in v vasice, kjer kamni so razsuti kot ovčice, kjer mnoga polja že prerašča trava. Iz gozda je nastajala planjava. Že skrčen laz rahljale so ženice. Visoko v breg so segle košenice. Tu vsaka ped od dela je krvava. V ta svet moj rod je vraščal korenine, ki zmogle so oživljati brstiče in v rodu ohraniti sled davnine. Le po podobi prepoznam fantiče in vidim, kadar vračam se žz doline: edino delo rahlo čas premice. Edino delo rahlo čas premice in daje upanje, da morda zanje, ki vraščajo v ta svet, ne bo garanje le čakanje na čas, da Bog pokliče. Mladost oživlja opustele griče, obnavlja rast, obnavlja domovanja. Garanje vse bolj nadomešča znanje in stroji nadomeščajo mlatiče. Že res, da lažje delo je v dolini, da marsikoga še kam dlje zamiče, a sčasoma prevladajo spomini in kot da nekaj v grlu se zatiče ob vračanjih, kjer rodni korenini menda so Kelti neke davne priče. 5. Menda so Kelti neke davne priče prastari rod podgorskega človeka. Stoletja je kot plima in oseka življenje valovalo med te griče, krepilo rod, odnašalo slabiče. Slovenski val je kot razlita reka preplavil vse te kraje, zdaj odteka in vsi smo temu le nemočne priče. V dolini je viharilo življenje. Podgorce vsaka vsiljena menjava je družila, da zmogli so trpljenje. Sovražna zmaga vedno je krvava. Pri teh ljudeh iskali so rešenje ubežniki, ko padla je zastava. Ubežniki, ko padla je zastava v zgubljeni bitki tam nekje v dolini, zatekli so se v gošče v bližini kot ranjena žival, da ji narava zaceli rane. Senca v noč odtava: le proč, le proč od smrti v dolini! Do tistih zadnjih jas kljub bolečini je zmogla strta, zmučena postava. Ni pravega življenja v samoti. Zasluti, kot žival ko ovohava, da dobri mu prihajajo naproti. Pri delu prišlek te ljudi spoznava: tu delavnost, poštenost sta vrednoti. Podgorca je izklesal čas, narava. Podgorca je izklesal čas, narava, razpeta med dolino in Gorjanci, kjer vse poti so eni sami klanci, na plečih koš kot delovna oprava. Ob času je pod streho zadnja trava, na mizi prepogosto zelje, žganci, kozarec vina, (neki so pijanci), za marsikaj je mamina veljava. Otroci so odraščali na paši; starejši podučili so fantiče. Za svet so zvedeli možje po maši. Na delo svi od dela mrak jih kliče. Tako jih je na sveti zemlji naši ohranilo garanje (za poliče). Ohranilo garanje (za poliče) je rod na zemlji sveti in prekleti, ki terja več, kot človek more vzeti, in mu pomeni več, kot rje nebeške priče. K vinogradu na najbolj sončne griče ga duša vleče kakor k maši sveti, na trdo delo, da jeseni v kleti ob polnem sodu polnil bi poliče za tabrhe, prijatelje in zase. Ob zidu so ta boljšega hranili za ohcet, porod, smrt, za hude čase, z njim gostu so pozornost naklonili. Zamaknjeni v posest, svoj rod in vase domove svoje zvesto so branili. tDomove svoje zvesto so branili. Če drug bi rad pometal mu dvorišče, razjedal rod, umirjeno ognjišče, bi kaj lahko dišalo po gomili. Razjarjen, če posest so mu motili, “ obogatil je ljudsko besedišče, v prepirih zlomil kakšno loporišče. Žal marsikaj zalo so zatožili. Pogosto je naravna ujma vzela, da ni bilo več kaj na mizo dati. Prosile sproke, a duša klela, ko valpet terjal svoje je pred vrati. Iz vseh strani so združeni v krdela graščaku Mindorfu šli grad požgati. 10. Graščaku Mindorfu šli gr,ad požgati so v sveti jezi tja na hrib Mehovi, ko plat zvona so udarili zvonovi, saj bede ni se dalo več.zdržati. Gospod z življenjeiiTmauiljrplačati, kar so jim vzeli valpeti njegovi. Namrščena gospa, kot da bi sovi izpulil perje, stala je pred vrati ob prazni kašči, željna mašče\’ati. Hudiči vseh gradov so pokorili, jih silili garati in klečati, a niso v njih upornosti ubili. Zato stoletja so ljudje možati odvračali namero vsaki sili. 11. Odvračali namero vsaki sili so vedno, kadar kdo je hotel vzeti jim tisto, v kar so upali verjeti in kar rodovi so jim pridobili. Pred Turki stražne ognje so kurili, na vse načine znali tujca kleti. Če kdo bi rad z varljivimi obeti drugačil njihov svet, so napodili. Z vasjo so dobro, slabo preživeli; pri delu, r stiski voljni pomagati, pri skupnih delih radi so zapeli. Pošteni v duši, a navzven robati ohranjali so živost tej deželi. Rodovom mora človek zvest ostati! 12. Rodovom mora človek zvest ostati; vsem tem sledem stoletnega garanja, vsem tem lučem dojetega spoznanja, to zemljo moramo naprej orati. Ohraniti simbolni križ nad vrati, ustaljene navade praznovanja, šegave igre, pesmi svatovanja, poduk, nasvet, ki so ga dali mati, značilnosti domače govorice, kako domove so možje gradili, kako so gospodinjile kmetice. Iz roda v rod to s sabo smo nosili in ko ohranjali smo srž sredice, jedrino njihovo smo pridobili. 13. Jedrino njihovo smo pridobili, to čvrstost, krepkost, da bi zmogli delo, to trmo, voljo, to vzravnano čelo, ponos, da smo v Podgorju se rodili. Iz roda v rod sledi smo ohranili, žal, marsikaj bo zginilo, zbledelo, le tisto v srcih, tisto bo živelo, nature pač ne bomo zatajili. Starejše čas priklene na dvorišče na lažja dela, vnuke varovati, pospravljati, skrbeti za ognjišče; svetujejo, kdor hoče poslušati: “Že prav, da vse življenje človek išče, uspeh da delo, ” so učili mati. 14. “Uspeh da delo, so učili mati, ” dobil sem svet od mame in očeta, ko sem odhajal v šolo za geodeta, “in uči se, če hočeš kaj postati”. Navajen pridno delati, snovati, na stran odrival v sebi sem poeta, sonete pišem zdaj na stara leta; ne vem, če kdo jih sploh bo hotel brati. Nikoli nisem plezal na oblake, pustim ob strani, kar se me ne tiče, odklanjam le prepametne bedake. V Podgorje, v gozd, v vinograd dušo kliče; prav rad grem med prijatelje, rojake, med tiste zadnje podgorjanske griče. Dr®(jD®DPftaiš® • s® m O m dw® ©Go • ©OoOs® • (S®[pD®o • [F®[p®[?G§]g® • ggitranraDov?®®!^ • ©OBfe® • 73®^’ Antifašistična koalicija je feJe-merne zločine nacifašizma cj|ja. merne ziocinc natu«***-* *iraCTr lila dva povsem nova strate «zjJO® maščevanje za zločine m cy fe«' uničenje zločinskih °rgaal. QeiVi' nih in pomožnih enot SS 1 ^ s0(|t>i pa. To je definirano tu 1 aSodi' Niirnberškcga mednarodn gvro- šča. Ta dva cilja je sledila v ^ ^ pa, posebno zahodna. AH •j-eifll1 opravili še ko je trajala voj efSej£ je sledila tudi Slovenija. Mj kapr tu vojna končala teden dn v po-tulaciji, je bilo fizično un1 ko * možnih enot SS izved Evropi ni bilo več vojne. se je n. Preko 110.000 Slovencev bflfl-raznih bojiščih s puško v .jStičn lo v raznih enotah ant' 0jraslf koalicije. To je več kot 0^ pa J ga moškega prebivalstva- ekeL najtotalncjša mobilizacij' ^^ naroda v Evropi na an va|j..-strani. I11 še bi lahko^ms^^lJ '®Q3©trft®Ž® • S§][TOO[]TfL)OW®©tt0 • ©OOfe® • g0@[p)0©D • ^©[^©[PGglŠ® • gg] on D DUD D W® ©GO • ©OODs® • Gfl®[]Dfi©fl OTROCI sprt poskusni zajčki Devetletka prihaja na naše šole! Po letošnjem septembru bodo na 2 osnovnih šolah po Sloveniji začeli devetletko. Poskusno bodo v njihove pn e razrede vstopili šestletniki, drugje bodopetošolci “skočili” razred ali pa oboje. K odločitvi so jih verjetno vodili raz-‘cni razlogi, vsekakor pa se bo prav na njihovih primerih pokazalo, o dobro je zastavljena prenova osnovne šole in kako bo teorija de-ovala v praksi. Izkušnje dosedanjih p;e"ov v našem šolstvu so bolj s a e zato mnogi dvomijo o uspe-. nu tako velikih in hkrati tudi hitrih sprememb. Naj za začetek navedemo ne-aJ, vsaj na prvi pogled, najpomembnejših novosti v devetletki. ot Je znano, bodo otroci ob vstopu v prvi razred po novem stari s, let-.Septembra se bodo tako ater' vpisali na poskusne šole, ,,° zares pa naj bi šestletniki odkorakali v “ta pravo” šolo v šol-J* etu 2003/2004. Tisto leto a po naših šolah po dve skupim prvih razredov: v eni bodo kot nrv poprei sedemletniki, v drugo, m ° ?toPn‘eko nove devetletke, v* se bodo vpisali otroci, ki bodo nai1 n,aJmanj 5 let in 8 mesecev ter naJvec 6 let jn 8 mesecev. hncf Vja^ern oddelku 1. razreda sta dve strokovni delavki: 10 ur in razredu učiteljica in drugih n zgopteljica. V novi devetletki uče °Pa V razredu obvezno treh /e, fuje8a jezika, že v prvih Dr ep‘1 naJ bi bili učenci deležni Drvi znanJa’ sicer Pa bo v niev- naPrej opisno oce- nih H' Pa nai bi bilo na enot-do razc'b- V drugem triletju (4. mhinrazr«i) bo ocenjevanje ko-no m !T°* j- °P‘sno in številč-trii’„, e(^!,em ko bodo v zadnjem Predm do 9‘ razrecl) pri vseh Predmetih številčne ocene. ^anj učenja na pamet Tls*0, kari javen, lahko bo napredoval pri povezovanju snovi (več bo tudi povezovanja med različnimi predmeti), razumevanju, uporabi znanja in pri kritičnosti do snovi. Na splošno učitelji, ki so imeli možnost videti učne programe, ugotavljajo, da bodo učenci razbremenjeni odvečnega in zdaj pretiranega nizanja podatkov in učenja na pamet. Poleg tega, da je učni načrt razbremenjen podatkov, je treba upoštevati, da se predvidena snov razdeli na 9 namesto na 8 let in tudi to pomeni razbremenitev učencev. Učitelji, učenci in starši pa se že lahko veselijo tudi napovedi, da bo po novem od 15 do 28 odst. več časa namenjenega ponavljanju in utijevanju snovi. Sola naj bi torej v bodoče ne prenašala več toliko obveznosti, dela in učenja na dom. V zadnjem triletju bodo učenci obvezno morali izbrati tudi tri izbirne predmete, sicer pa se z za- bei r 0 Nnovo inješepose- ^lcem^f jiV°’jc-daje priprav- ljev reJbnne ob pomoči učite-sodohSp--0 Pripraviti boljše in se ohnf^Se U^ne nabrtc- Učencem znam Nc!.nove vsebine, nova način, '. 'bb hitre spremembe v in tUrf Zlv‘ienia gotovo zahtevajo, ref0r ‘nove metode dela. Tisti, ki tiČenp,,0 poznai°< pravijo, da bo v novi šoli lahko bolj de- ^OSIIŠČE KOS KAJ BO PRINESLA NOVA SOL-SKA REFORMA ? - V šolskem letu 200312004 naj bi v pivi razred nove devetletke stopili prvi šestletniki. Jim bo po novem lažje ali težje? Bodo znali več in bolje razmišljati? Najbrž bo največ odvisno od tega, kako bodo v šolah zmogli obvladovati novosti in premagati organizacijske težave. Pri tem bo še vedno najpomembnejše, kakšne kadre ima šola. (Foto: B. D. G.) četkom devetletke obetajo še nekatere druge novosti. Ministrstvo naj bi krilo stroške prevoza v šolo za učence 1. razreda v višini cene javnega prevoza za vse otroke neglede na to, od kod se vozijo. Pri zagotavljanju varnosti v prometu naj bi vključevali tudi prostovoljce (npr. upokojence), občine pa bodo dolžne poskrbeti za fizične ovire za umirjanje prometa okrog šol. Nekateri predlagajo, da bi bilo v času počitnic zagotovljeno varstvo za učence (zanj naj bi skrbel vrtec ali Zveza prijateljev mladine). Po novem naj bi bili do podaljšanega bivanja upravičeni vsi učenci od 1. do 6. razreda, tisti s posebnimi potrebami pa tudi do 9. razreda, pri čemer naj bi za 5. in 6. razred starši plačali polovico stroškov. Tudi jutranje varstvo naj bi bilo za otroke 1. in 2. razreda brezplačno. Bo dovolj denarja? Nova šola bo zahtevala tudi drugačno bivalno okolje. Šolam povzroča veliko preglavic že samo povečano število oddelkov, predpisi pa bodo zahtevali še naslednje: ločen vhod za starejše in mlajše učence, za učence prvih treh razredov ločene učilnice, garderobe in sanitarije in tudi večje učilnice (2 kv. metra na otroka), ločeno prehranjevanje, obvezno spravljanje šolskih potrebščin v šoli, zunanje površine, prilagojene šestletnikom. Šolska malica naj bi bila regresirana kot doslej, omogočeno pa še regresiranje zajtrka, kosila in popoldanske malice. Povsod naj bi se oblikovali učbeniški skladi, učenci 1. razreda, morda celo do 3. razreda, pa naj bi bili upravičeni tudi do regresa za delovne zvezke. Posebno poglavje devetletke je že omenjeni preskok petih generacij otrok iz 5. v 7. razred, za katerega so pripravili posebne učbenike in učni načrt, ki je kombinacija 6. in 7. razreda. Do preskoka bo moralo priti, da bi zapolnili vrzel - ker bo šola za eno leto daljša, bi manjkala ena generacija otrok pri vpisu v srednje in poklicne šole. Če bo šlo vse tako, kot načrtujejo, bi bila prvega takega preskoka v celoti deležna generacija učencev, ki ravno to leto obiskuje 1. razred. Pouk na treh ravneh Kritiki prenove šole zlasti poudarjajo, da bo v predmetniku nove šole še vedno preveliko število ur in preveč predmetov, kar bo obremenilo učence. Veliko prahu je v javnosti dvignil tudi predlog pouka na treh različnih težavnostnih ravneh. T.i. nivojski pouk bo potekal že tudi v nižjih razredih, a bo bolj podoben sedanjemu diferenciranemu pouku, zato bo prehajanje med skupinami lažje. V 8. in 9. razredu naj bi bili učenci vsakega oddelka pri pouku matematike, slovenščine in tujega jezika razdeljeni (po presoji učitelja in staršev) na tri skupine in bi praviloma vse leto obiskovali isto skupino. Kot je zatrdil minister, bo prehajanje med skupinami mogoče (tudi med šolskim letom), prav tako bodo učitelji morali preverjati učence nižjih težavnostnih stopenj z vprašanji večje zahtevnosti, učitelji pa nikakor ne bodo razdeljeni na “boljše” in na “slabše”, saj bodo vsi morali poznati celoten učni načrt. Na ta način minister dokazuje, da nivojski pouk ne bo povečeval socialnih razlik, kot mu nekateri očitajo. Kakorkoli že, že bežen pogled na novo devetletko razkriva, da gre za množico novosti in za velike spremembe, zaradi katerih je tveganje reforme še toliko večje. Mnoge šole že zdaj vedo, da do jeseni 2003 nikakor ne bodo mogle zagotoviti vsaj približno zadovoljivih prostorskih pogojev. Podatka o tem, koliko dodatnih stroškov bi terjal tako zastavljeni šolski sistem, še nismo zasledili: poleg novih prostorov so tu še stroški za dodatne kadre pa več sofinanciranja za prevoze, varstvo, prehrano. Sliši se privlačno, a je vprašanje, koliko je uresničljivo. Ravnatelji se poleg tega močno bojijo tudi velikih sprememb v organizaciji dela. “Učitelji nič več ne bodo odhajali domov ob 13. uri,” je nedavno dejala ena od ravnateljic. Mnogi se bojijo, da'se bo pouk zavlekel do 16. ali 17. ure, ker bo zelo težko sestaviti urnike in skombinirati učitelje. BREDA DUŠIC GORNIK S stoletno tradicijo in odličnostjo P°Znaio^ ^os. v H ovc m mestu hiteli, ,, s!ex’ilni domači in tuji Iju-Sran°’ začinjcna z gobami in Ne v srn’ po'c8 Pa postrežejo d boo?.?tanovi omaki. %ačih^ !. Ponudbi dol ujedi, od obare dolenjs .• s cvičk njskih om. hmeljniške pečenke, različnih štrukljev, krvavic in matevža do divjačine, segajo najraje gostje iz drugih koncev Slovenije in tujci. Poleg bogate izbire ribjih jedi ponujajo tudi testenine na najrazličnejše načine pa žrebičkove stejke, gosja jetrca, polže. V ponudbi vin dajejo na prvo mesto dolenjska vina, med rdečimi cviček in modro frankinjo, med belimi pa “mašno vino” Pleter iz Pleterij in iz Bele krajine odlične rumene muškate, traminca in sovinjon. Že kmalu na začetku gibanja “slow fooda” pri nas so se mu pridružili tudi Kosovi. To je mednarodno gibanje, ki ima v drugih evropskih deželah že tradicijo, je gibanje za pravico do užitka dobre in zdrave prehrane in do družabnosti. Gibanje “slovv food”, ki ga ponazarja znak polža, je gibanje, ki si prizadeva za hrano, ki se počasi pripravlja in uživa, saj so kosila ali večerje dolgotrajni obredi. Jedi, ki so pripravljene sveže in iz naravnih sestavin, pa ponudijo s primernimi vini. Predvsem pa so srečanja, kijih gibanje organizira enkrat mesečno, vsakič kje drugje, kjer si člani izmanjajo svoje izkušnje. Konzulka dolenjskega omizja je Mira Kos, ki jc s tem gostinsko ponudbo še razširila. Pri Kosovih je z gostilno začel Jakob Kos, kije pred letom 1900 kupil v Ločni hišo z majhnim posestvom. Zaposlen je bil kot grajski voznik na gradu Otočec, hišo pa je kupil zato, daje začel krčma-riti. Po njem je gostilno leta 1909 prevzel njegov sin Janez, ki jo je nekoliko prezidal, za njim pa njegov sin Ivan, ki jo je z ženo Branko uspešno vodil do leta 1977. Njegov sin Janez, zdajšnji gostil- ničar, ki je gostilno prevzel leta 1980, se je skupaj z ženo Miro odločil, da poleg stare postavi novo gostilno. Novo gostišče na slikoviti legi nad Krko so odprli leta 1988. Ker je Janez kmalu potem, ko sta z Miro prevzela gostilno, zbolel, je večino dela in skrbi v gostilni prevzela Mira. “Najprej sem delala v kuhinji, vendar mi ni bilo težko, ker me je veselilo. Kuhanja sem se naučila od mame, ki je zelo dobro Mira Kos kuhala, priprave bolj gostilniških jedi pa me je naučila tašča,” pove Mira, ki je po poklicu ekonomski tehnik in je zaradi moževe bolezni pustila službo v Novoteksu in se za vedno predala gostinstvu. Pravi, da to delo zelo rada opravlja, še vedno pa ji veliko koristi tudi ekonomsko znanje. Da ji je gostinstvo velik izziv, dokazuje tudi to, daje pred leti kot ena redkih žensk opravila tečaj za sommeliera. V gostišču Kos, ki je nedaleč stran od vinorodne Trške gore, gostom s ponosom ponudijo dolenjski cviček. Letos pa so Kosovi kupili tudi vinograd na Trški gori, kjer nameravajo sami pridelati domač cviček, načrtujejo pa, da bodo tja popeljali tudi goste, kjer jim bodo postregli še z domačimi jedmi, npr. značilnimi za trgatev ali katero drugo kmečko opravilo. V gostilni pa nameravajo razširiti pritličje v letno teraso. Že eno leto imajo tudi prenočišča (2 sobi oz. šest ležišč), razmišljajo pa da bodo tudi to ponudbo še razširili. JOŽICA DORN1Ž Presneti tiskarski škrat! Nič presenetljivo ni, če od časa do časa zasledimo v dnevnem časopisu ali reviji tiskarskega škrata, to je tisto nevidno, toda nagajivo in pretkano bitje, ki se skriva med besedilom. In najraje ima črke, ki jih nalašč zamenja ali nadomesti z drugimi, rad pa jim dodaja črke ali pa spremeni cele besede. Objavljamo nekaj tiskarskih škratov, ki jih je že naredil, če jih pa še ni, jih bo pa kdaj prihodnjič (v oklepaju je pravilna beseda). - Starejši upokojenski par je obujal spomine na mlada leta, pa pravi mož svoji ženi: “Se spomniš, da sva najlepše dneve najinega življenja vsako leto preživela v času (maju).” - Na naši kulturni prireditvi bo letos sodelovala tudi v tujini znana zoperna (operna) pevka. - Stara navada je, da v času martinovanja ljudje najraje stiskajo most (mošt). - Direktor podjetja po sklenitvi posla s tujim partnerjem je na koncu priredil še lov na (za) tuje goste. - “Sprašujem se,” pravi Tone, “zakaj posranci (poslanci) znova in znova želijo imeti svojo postajo.” - Ker ni mogel več poslušati zvokov iz preglasno navitega radijskega aparata, si je v uho natlačil avto (vato). - Napovedovalec predstave: “Prosim vse spoštovane glodal-ce (gledalce), da na loncu (koncu) kar počakajo...” - Študentje so bili izredno zadovoljni s predavanji, ki jih je imel profesor Vrag (Vreg). - Po zelo uspešnih pogovorih sta si direktorja zdravstvenih ustanov izmenjala še zdravnici (zdravici). - V posebnem sporočilu v radiu je voditelj rekel: “Opravičujemo se glodalcem (gledalcem), ker bo današnja gledališka predstava odpadla zaradi ljubezni (bolezni) gostujoče igralke.” - Sodniška: “Podaljšali in poostrili mu bomo pribor (pripor).” - Obvestilo: “Vsem, ki niso dosegli predpisane dnevne norme in je zato v celoti nastala večja izguba, bomo zmanjšali hlače (plače).” - Zadnji stavek iz neke reportaže: Po dolgem in srečnem potovanju smo končno le prispeli na lonec (konec). - Receptor v hotelu: “Zagotavljam vam, da boste z dodeljeno gobo (sobo) najbolj zadovoljni.” - Urednik naroča tehničnemu uredniku: “Da bodo nadaljnji članki čimbolj vidni in s tem poudarjeni, določi zanje najmočnejši, debel pisk (tisk).” - Sinček proseče mamici: “Poglej, kako strgan rep (žep) imam, ker sem plezal na drevo...” - Zaljubljenec svoji izvoljenki: “Draga moja, rad te božam, ker je tvoja moka (roka) tako mehka...” - Potem ko sta se po sporu spravila, je prvi rekel: “Nikoli več te ne bom žalil, zato ti dajem tudi mastno (častno) besedo.” - Otroci se hvalijo in Tonček zatrjuje: “V našem stanovanju pa imamo več gladiatorjev (radiatorjev), kot jih imate vi...” - Prijatelj čestita mladoporočencema takole: “Vse najlepše v prihodnosti, vajin zakon pa naj vedno spremlja samo sveča (sreča)!” - Prijatelja med seboj: “Zame pa so najboljši, najbolj priljubljeni tisti joški (moški), s katerimi se lahko tudi zabavam.” - Želja poročnemu paru: “Naj bo vajina vreča (sreča) vedno polna pravega življenja!” - Iz osmrtnice: “Po hudi bolezni je umrla naša neporabna (nepozabna) teta.” - Hitro govoreči župnik je z lece takole pozdravil obiskovalce: “Spoštovani faraoni (farani), lepo vas pozdravljam!” - Profesor v šoli: “Učenci, zdaj pa vam bom za primerjavo pokazal dve jajci: kokošje in Noetovo (nojevo)...” - Poslovilne besede: “Naj naša soseda poslej popolnoma v miru poriva (počiva)...” - Pisarniška: naša nova referentka ruši (reši) vsak dan vse več prošenj... - V gostilni: “Ponujamo vam naš enkraten veterinarski (vegetarijanski) zrezek...” - Kletar v vinski kleti: “Med našimi najboljšimi in izbranimi vini prevladuje vino janševec (janževec).” - Po daljšem splošnem pregleduje dejal zdravnik pacientki: “Ugotavljam, da je vaš orgazem (organizem) zelo zadovoljiv...” - Predavatelj svojim študentom: “Kmalu pa bomo s pogrebnim (posebnim) programom zanesljivo prodrli v bistvo problema.” - Starejši upokojenec zatrjuje kolegu: “Boš videl, da bo letošnji reakcijski (rekreacijski) dodatek večji od lanskega.” - Posebno sporočilo: “Odslej vas bomo vsekakor skušali čimbolj uniformirati (informirati), da boste na tekočem...” - Reklama, namenjena otrokom: “Za čiste roke potrebujete vedno samo najboljšo silo (milo).” Blodinka ga je tako razdražila, da je sedel na sosednji, še bolj nežen spol (stol). Žahvala: “Z vami, cenjeni poslušalci, smo bili celo (zelo) zadovoljni.” Tiskarske škrate odkrival in jih tudi napovedal: BOJAN AJDIČ V KUHINJI - V Kosovi kuhinji vedno lepo diši. Na fotografiji je (prva z desne) ob kuharicah šefinja Mira, ki tudi sama rada kuha, predvsem pa se rada preizkusi v pripravi kakšne nove jedi. Silna važnost gnoja - Gnoj se kaj težko more kupiti, v tem obziru je čedalje manj takih in kmali ne bo nobenega, ki ne bi spoznaI silno važnost in potrebo njegovo - proda pa se tako hitro, da včasi še vsi sosedje ne vedo zanj. Kdor izve, da se bo prodajal gnoj, molči, da ne bo preveč kupcev. Za gnojem poprašujo že zato mnogi, ker je tod toliko sebenjkov, ki si jemljo v najem nekaj polja ali nimajo paše za govejo živino - rede le kak par prascev - ta gnoj pa ne zadostuje. Močnejša od dedca - Grajska dekla bi htela biti fant. Jaka je že tako, da prijemši navskriž užuga vsakega dedca - takih ženskih nahaja se še dosti v teh krajih. Glavni vzrok je, da se dedci veliko bolj ko babe zamore in oslabe z vinom. Morali so skladati - Včasi skladali so organisti na zahtev far-manov in prijateljev ex offo cerkvene in posvetne pesmi. Organist ki ne bi bil tega znal, moral je proč - znanje skladanja bila prva conditio. Množice na pogrebu in obešanju - Silno ljudi je privrelo na pokop Grmov in Tusenov, vendar ne toliko, kakor na kapiteljski hrib k vislicam, ko so pred nekoliko leti obesili dva hudodelni-ka. Noblesa prišla pa je vsa i na pokop zdaj i na obešanje takrat. Zenski spol je bil o obeh prilikah spredaj. Naše babe so tako surove kakor švabske. Nič ljubezni, le denar - Med žlahto nič ljubezni prave, če je denar se ližejo in priklanjajo zato da bi kaj zasačili. Reven tast ni zadovoljen da hčer dobro omoži, hotel bi se zraven tudi še sam okoristiti. Že prve dni po poroki pride prosit k zetu na posodo. Gorje zetu, ako se precej od konca ne upre. Domorodci so tudi posebno goreči ako je nada dobiti visok kupček bankovcev. • s§}[raomra0w®©Go • ©OoDs® • cal®[pB®□ • t?®^®^®!® • ero□ uon□ w®® 15□ • ©OflCs® • oQ®[po©E KRASI GOLOBINJEK - Pred novim znamenjem in kažipotom se vsakdo rad ustavi. Golobinjski gori je v okras. (Foto: L. M.) SIMBOLI Znamenje in kažipot Na pobudo domačina Alojza Dragana so mirnopeški vinogradniki, ki imajo svoje vinograde v golobinjski gori, skupaj poskrbeli za postavitev posebnega znamenja in kažipota hkrati. Stoji sredi Golobinjka in ga prav gotovo tudi lepša, zanimiv pa je predvsem zaradi simbolnosti. Na vrhu znamenja stoji klopotec, ki običajno služi za odganjanje ptičev. Ta pa se vrti zato, da simbolizira kraj in pove, da smo sredi vinskih goric. Pod klopotcem je sodček, delo Antona Jeriča z Malega Vrha. To ni navaden sodček, saj kaže obe lici, v vsakem pa je pipa. Ena kaže proti jugu, druga proti severu, kar simbolizira golobinjsko goro. Povsod daje grozdje, naj bo to vzhod, zahod, sever ali jug. Na sprednjem licu sodčka je slika golobinjske cerkve sv. Uršule in sv. Roka, delo domačega ljubiteljskega slikarja Antona Derganca iz Cešenc. Ena od značilnosti naše domovine so namreč prav cerkvice na hribčkih. Na drugem licu sodčka je napis Sladko je vince z naše gorice. Sodček s klopotcem pa nosi steber kozolca, zopet simbol slovenstva. Na stebru sta pritrjena dva kažipota, eden kaže, da se tu nadaljuje Vinska cesta, drugi kaže pot k cerkvi. “Na stebru pa sta še dve cvetlični koriti, ki dopovedujeta, da tu živijo dobri ljudje. Naj bo to znamenje znak prijateljstva, razumevanja in dobrega sosedstva,” je v nagovoru ob otvoritvi smerokaza in znamenja na Golo-binjku, za kar je les prispeval Milan Brlogar, dejal Marjan Primc. LIDIJA MURN JEZIKOSLOVEC STANISLAV SKRABEC Iz ljubezni do slovenščine in Slovencev “Vse, kar sem pisal, sem pisal iz ljubezni do slovenščine in ljubezni do Slovencev, "je o svojem bogatem in obsežnem opusu, to je o znanstvenih in poljudnoznanstvenih jezikoslovnih ter nabožnih del zapisal frančiškanski pater Stanislav Skra-bec. Preko 40 let je v tihoti samostanske celice na Kostanjevici v Novi Gorici premišljeval, kako naš jezik zapisati v obliki in izgovoru, ki bo najbolj sprejemljiv. Škrabec je ugotovil, da “sicer za svoj jezik vneti Slovenci raje govorijo nemško ali v kakšnem drugem jeziku, ker ne najdejo prave izreke našega jezika v omikanem govoru”. Da bi premagali to oviro - pomanjkanje zbornega jezika, je Škrabec sklenil prisluhniti preprosti govorici slovenskega človeka ter z jezikoslovnimi in zgodovinskimi dokazi zagotoviti pravilnost enotnega slovenskega knjižnega jezika. Njegove raziskave so temeljile na vrsti živih narečij, tedanji jezikovni praksi ter na domači in tuji jezikovni literaturi in dopisovanju z uglednimi slovenskimi in tujimi jezikoslovci. “Naša slovenščina je - prepričani smemo biti - eden najlepših jezikov na svetu,” je zapisal. Zato se je za slovenski jezik še posebno trudil in je menil, da bi ga Slovenci morali “ljubiti in se ga učiti z vso pridnostjo in natančnostjo”. Škrabec ga je v tem na svoj način posnemal. Leta je premišljeval, raziskoval in ugotovljal, kako slovenski jezik zapisati v obliki in izgovoru, ki bo najbolj sprejemljiv. “Škrabec je brez dvoma naš največji jezikoslovec slovenist 19. stoletja, v 20. stoletju pa ga - vendar samo kot sintetizator Celotnega dotlejšnjega znanja o slovenskem jeziku - prekaša le Fran Ramovš,” je zapisal v ponatisu četrtega dela Škrabčevih Jezikoslovnih del, kije izšel lani ob 80-letni-ci Škrabčeve smrti, akademik prof. dr. Jože Toporišič. “Utemeljil je naše moderno pravorečje in se vztrajno bojeval za njegovo uveljavitev v javnosti in šoli, realistično je določil sodobno ob- Jezik je noga, pravopis je čevelj Ko je ugotovil, da mora pisava idealno ustrezati glasoslovju jezika, je prešel tudi na pravopis, oblikoslovje in besedotvorje. Držal seje pravila: jezik je noga, pravopis je čevelj, napraviti je treba udobno in lično obuvalo. Ob pojasnjevanju izgovorjave Prešernovega imena je zapisal: “in kranjska izreka 16. stoletja je še zdaj v tej kakor v drugih rečeh podlaga našemu pravopisu. Zato moramo pri svokej dvojbi, ako hočemo pisavo edinstveno in na prirojenem stališči ohraniti, naprej to premisliti in preiskati, kako se je izgovarjalo v 16. stoletji v domovini naše književne slovenščine, in brez posebnega veljavnega uzro-ka ne smemo popuščati pisave, ki tedanjo izreko najboljše kaže.” Svoje jezikovne razprave je začel s Trubarjem kot prvim utemeljiteljem slovenskega knjižnega jezika, in jih vodil vse do svojih sodobnikov. Že Trubarje zapisal, da samo bog ve, koliko časa je premišljeval, s kakšnimi črkami in kako, da bo tudi oblika sodobna in sprejemljiva, “bi mogli to našo slovensko besedo prav pisati”. In p. STANISLAV ŠKRABEG 1 8 4 4 *1918 RIBNICA 1998 likoslovno, skladenjsko in slovarsko normo knjižnega jezika in v zvezi s tem zmagal nad zablodami slovenskega praktičnega in 'znanstvenega’ jezikoslovnega ljubite-jstva 19. stoletja,” je zapisal. Zaradi Škrabčeve prirojene skromnosti in dejstva, da je svoja dela objavljal v nejezikoslovnih glasilih, je šele v zadnjih letih izkazano zasluženo priznanje Škrabčevemu obsežnemu delu podkrepil z besedami, da je bil Škrabec zgled pravega znanstvenika, ki govori le s treznimi argumneti resnice in je bil morda prav zaradi tega v svoji dobi manj priznan, kot to zasluži. Po temeljitem proučevanju Škrabčevih del ob pripravah na njihov ponatis v počastitev 150-letnice Škrabčevega rojstva pred petimi leti je dr. Toporišič prišel do ugotovitve, da morda meče rahlo senco na Škračevo delo le njegova lastnost, “da ni mogel priznati manj idealne sodobne resničnosti, ki jo v knjižnem jeziku, čeprav sprva neupravičeno vpeljano, potrjuje resnično dolgotrajno zgodovinsko obstajanje in logika sistematizacije in se je dosledno potegoval za boljšo in preprostejšo zgodovinsko resnico”. Zato se je med sodobniki, ki so tedaj v svojih javnih nastopih uporabljali večinoma izreko svojega narečnega jezika (slovenski jezik pa ima kar 45 različnih narečij!), uveljavil kot oster, toda dosleden in resnicoljuben kritik. Zibelka v Ribnici Stanislav Skrabec Za jezikoslovje se je Škrabec začel zanimati že kot dijak v ljubljanskih šolah, kamor sta ga njegova starša Anton in Marija poslala po končani osnovni šoli v Ribnici, kjer se je kot nadarjen i DOM OTROŠTVA - Škrabčeva rojstna hiša ČASTNO MESTO GRMSKE SOLE 180 let kmetijskega šolstva na Slovenskem Po odhodu francoske oblasti in uprave leta 1813 je avstrijska vlada ukinila centralne šole in obnovila pouk na gimnazijah. V Ljubljani in Celovcu so gimnazijam dodali še dveletni licej, ki je imel značaj in stopnjo visoke šole, kjer so poleg bogoslovja in medroslovja poučevali tudi prirodoslovne vede. Leta 1820je dvorna komisija na Dunaju razpisala mesta predavateljev oziroma profesorjev kmetijstva, pouk pa je bil namenjen bodočim uradnikom na okrožjih (kresijah) in duhovnikom, ki naj bi poučevali preproste kmetovalce umnega kmetijstva. Mnogi absolventi so se usposobili tudi za oskrbnike graščinskih in cerkvenih posestev. Za profesorja na celovškem liceju se je prijavil znani javni delavec, literat in gospodarstvenih Matija Ahacel (1779-1845), kije bil že več kot 10 let član in nato kancler (glavni tajnik) Koroške kmetijske družbe, na liceju je pa že predaval matematiko in zasebno brezplačno tudi kmetijstvo. Sam se je pečal s proučevanjem sadnih sort, opise nekaterih sort pa je izročil Urbanu Jarniku, kijih je objavil v svoji knjigi Sadje-Reja ali Navuk (INI 7). Sodeloval je pri ustanovitvi posojilnice ter brezplačno poučeval na deželi obrtni- ke in sadjarje. Na liceju je oba predmeta (matematiko in kmetijstvo) predaval do svoje smrti. Na razpisano mesto profesorja kmetijstva na liceju v Ljubljani se je prijavil Jožef pl. Vest (1769-1832), lastnik graščine Šentpeter - Schrottenturn, pod Šmarjetno goro pri Kranju. Rodil se je v Celovcu, kjer je tudi maturiral, nato je študiral v Gradcu modroslovne vede, medicino s kemijo, botaniko in kmetijstvo. Potem je okoli 15 let služil v avstrijski vojski kot oficir v Kranju in Ljubljani. Leta 1803 seje oženil z Ano Garzzaro-li, hčerko lastnika Schrottenturna, po Anini smrti pa se je poročil z Marijo Potočnik, s katero je imel več otrok; njen tretji sin Viktor pl. Vest je prijateljeval s pesnikom Francetom Prešernom in ga gostil ter občudoval njegove pesmi. Jožef pl. Vest se je pečal s praktičnim kmetijstvom, zlasti s pomo-logijo. Na svojem vrtu je zbral več kot sto sort jablan in hrušk, jih opisal in to objavil v Annalih Kranjske kmetijske družbe v Ljubljani, saj je bil tudi član glavnega odbora družbe. Leta 1820 se je prijavil na razpis za profesorja kmetijstva in liceju v Ljubljani. Med enajstimi kandidati je rektor liceja Matej Ravnikar priporočil Vesta, “ker ima največ teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj in ker obvlada pet jezikov: nemščino, slovenščino, latinščino, francoščino in italijanščino”. Na tej podlagi je bil Vest imenovan za suplenta, leta 1824 pa za profesorja kmetijstva in prirodoslovja, ter začel s predavanji jeseni leta 1820. Kmetijska družba je Vesta pooblastila, da ustanovi drevesnico in poskusno polje za poskušanje sort in pridelovanje semen poljščin in vrtnin. Po splošni oceni je bil Vest uspešen učitelj in kmetijski strokovnjak. Zaradi obolelosti ga je nadomestil profesor prirodoslovja Janez Kersnik. Leta 1833 je dvorna komisija imenovala za profesorja kmetijstva Franca Ksa-verja Hluheka (1802-1880), ki je vodil tudi poskusno postajo in raziskave o organski prehrani rastlin (proti Liebigovi teoriji o mineralni prehrani). Hlubek je raziskal tla, gnojila in sortimente poljščin, vrtnin in vinogradov na Kranjskem in na Štajerskem ter naravna bogastva obeh dežel. Napisal in izdal je 15 strokovnih in učnih knjig v Ljubljani in v Gradcu, kjer je predaval kmetijstvo na Johanneumu. Po premestitvi Hlubeka v Gradec je licejsko stolico v Ljubljani prevzel Anton Schubert, po njegovi smrti je supliral doktorand prirodoslovja Karel Dežman, leta 1856 pa je bil na to mesto imenovan suplent Valentin Konjšek, ki je imel leta 1881 na liceju zadnje predavanje kmetijstva, tudi to še vedno v nemščini. Po odpravi fevdalnih odnosov in obveznosti sredi preteklega stoletja je dunajska vlada dovolila ustanavljanje nižjih in srednjih kmetijskih šol s poukom v narodnem jeziku. Po prizadevanju dr. Janeza Bleivveisa in dr. Jožefa Orla je Kranjska kmetijska družba ustanovila kmetijsko šolo v Ljubljani, kjer sta zraven imenovanih ustanoviteljev predavala Davorin Dežman (kasnejši Karel Deschmann) in p. Benvenut Krobat. Tedaj so izšle že prve učne knjige v domačem jeziku (o čebelarstvu 1792, sadjarstvu 1817, obdelavi zemlje > 1821, umnem kmetijstvu in gospodarstvu 1854), učitelji in profesorji pa so se izobraževali za poklicno delo na čeških in avstrijskih višjih šolah. Za slovenski del Štajerske je bila pomembna leta 1872 ustanovljena Sadjarska in vinarska šole v Mariboru z nemškim učnim jezikom, ki se je slovenizirala šele leta 1919. Slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru so se 40 let borili za slovensko kmetijsko šolo v Šentjurju, ki je zlasti med obema vojnama mnogo pomenila tudi za učence iz Primorske in tudi iz Gorenjske. Za osrednji in južni del slovenskega ozemlja, za Goriško in Kranjsko, je bila važna slovenska šola v Gorici in šola na Slapu pri Vipavi, ki se je s preselitvijo na Grm pri Novem mestu leta 1886 ustalila kot središče popolne strokovne šole za poljedelstvo in živinorejo, vrtnarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Med obema vojnama je bila ustanovljena mlekarska šola v Škofji Loki in kmetijska šola v Poljčah. Po drugi vojni je zaradi pomanjkanja strokovnjakov in zaradi dviga kakovosti strokovnega znanja vlada LRS ustanovila leta 1947 Agronomsko fakulteto, ki se je do leta 1961 razvila v Biotehniško fakulteto v Ljubljani; v Mariboru so leta 1960 ustanovili višjo, nato visoko šolo in končno v Fakulteto za agronomijo. Iz številnih nižjih in srednjih kmetijskih srednjih šol, ki so razporejene po vseh kmetijskih okoliših in skupaj s fakultetami izobražujejo okoli 9.000 učencev in slušateljev. To naj bi bil dosežek 180-letnega pouka, ki pa sc odraža v današnji pridelavi živil. Dr. FRANCE ADAMIČ učenec kar dvakrat vpisal v znamenito Zlato knjigo odličnjakov. Takrat še Anton, kot so ga pointe-novali po očetu ob rojstvu na pre' možni kmetiji Škrabčevih v Hrovači pri Ribnici 7. januarja 1844, je v Ljubljani na prigovarjanj mlajšega sošolca Angelika Hribarja odšel v frančiškanski samo-stan. Po enoletnem noviciatu na Trsatu pri Reki je med letoma 1864 in 1866 študiral bogoslovje' Gorici in nato še dve leti v Ljubljani in leta 1867 posvečen. Leto kasneje je začel dvoletno prote; sorsko pripravništvo na redovni gimnaziji v Novem mestu, v letih V ± iv/l Vlil —---' J med 1870 in 1873 pa je v Gradcu študiral klasično in slovansko jezi; koslovje. Na redovni dvorazredm gimnaziji v Gorici, kakor je pt nastavljen po končanem študijm je poučeval slovenščino, hrvasci no, latinščino in grščino vse do novembra 1915. ko se je zaradi topniškega obstreljevanja Gone iz samostana Kostanjevica preS lil v ljubljanski frančiščanskis mostan. Tu je 6. oktobra 1? umrl. Obsežen ustvarjalni op*18 delo Svoje prvo jezikoslovno “O glasu in naglasu našega knj> ^ nega jezika v izreki in pisavi , katerim je posegel na takrat z mehovano področje slovenske^ knjižnega jezika, je objavil 1870. Ponovno je začel objavlja šele 8 let prožneje: sprva v Soča, po dveh leti nfusP®,-nfj sov, da bi objavljal tudlsL poskusov, Slovenski matici, pa od leta zver- naprej na platnicah “Cvetja z tov Sv. Frančiška . V 36 i izhajanja “mesečnega lista za ^ no slovensko ljudstvo, zlas ude tretjega reda sv. Frančišk , idav.z x“— izdal in uredil - urednik časop je bil vse od začetka izhajanj ^ svojega odhoda v Ljubljano . i_.Ec n ?J„;ik s trem1 letnikov po 12 številk s _ stranmi jezikoslovja, kar z .. skupno 1121 strani jezikoslovk preispevkov. Le izjemoma je iavlial tuHi Hrnand. Po linil ob' javljal tudi drugod. Po — ^ Ljubljano je od 1916 do 1^‘ . p jal svoje Jezikoslovne spise ■ . tisk pripravljen četrti snopiči, sov, s katerim je v Jezikoslo spisih Škrabec objavil skupb . strani jezikoslovnih prispev ’ izdal Anton Breznik, ki je ■ ljeval Škrabčevo delo in tak' speval, kot priznava Pr0'; . :eZjk porišič, da se je “slovensk' uveljal v svoji naravni in rea Jt podobi, iz katere edine je n. zrasti tudi velika umetnost s ske moderne”. . •„ 0d- Celotno Škrabčevo P.isa j.aZjt3 likuje oblikovalna moč, > jezikovna sila in dognanos je lep, kultiviran ljudsk' ay-jezik. Bilje pisec nabožnm stIii kov, jezikoslovni polju ,veb' pisec in vsestranski zna -^l jezikoslovec. To pa mu je Lrab-tudi Fran Ramovš, kije za (.z. ca zapisal: ‘Česarkoli se kot J' čut'11; koslovec lotim in delam, ^va| | AU.1IUVUL I V_/11111 m v | da je ob tistem primeru ze Škrabčev duh.” cVlJ^ MOJCA LESKOVŠEK--5 SPOMENIK- V parki* v Ribnici »kul^ l 22 DOLENJSKI LIST 19& in. maj11 ^ i® • 2®[raoraiiow®®GD • ©OoDs® • ^©[posO • ir®^©^®)!® • g®iraoDTJDDW®@Go • ©OoDs® • (S®[po©o NADOMESTILO za bike? Činčile, ki jih božajo celo kralji i- ^.vzrcj° činčil ne boste posta-1 milijonar, vendar boste z majhnim številom teh živali prislužili ‘ep dodatni dohodek. Z vzrejo mladičev iz lastnega gnezda si lah-tudi povečujete činčilje družine, tako da bo reja činčil sčasoma Postala vaša glavna dejavnost in onosen poklic.” Ali verjeti taki optimistični napovedi o poslovnem uspehu? Rejci činčil, pri ka-enn je tudi izposojen gornji uvod, seveda pritrjujejo. Najbolj drznim priporočajo v razmislek celo tole: 1 p. činčila, kaj je donosnejše? nmer, ko bi rejec v hlevu na-ornestil bike s činčilami dosiej še i znan, dejstvo pa je, da deluje v ■ j .roP1'v Sloveniji ter na območju . 1 7 vz,v.uiji ICI UČI UUII1UUJU 1,0 od Ljubljane kar nekaj farm V7.reir» vt. a- v^reJ° činčil. Nemci imajo n„.ci!e ne na farmah, pač pa Fr i? tud' v muzeju, in sicer v nip jrt? ob. ^aini imajo shra-trpKi-6 primerek kožuha izmene kraljevske činčile. dJtrebljanje in kraljevsko sta om P0m®mbna pojma v zvezi z m„L,nIen'mi glodalci z izjemno vlaH 'm kožuhom. Že inkovski cenparb,so menda zaradi drago-lilrar,®f zna činčil dali pobiti ve-niihns^? število teh živalic ter iz zasp° k°ž šivati dragocenosti sv!! m za sPremstvo. Dalj ko je bil biln ‘fkovskega časa, več je Dril,na.f|J.em ljudi, ki so si lahko frzmTs ,razk°šje v izjemnem čanvent človek je, prepri-oroaL- • činčiljega krzna, ziral velikanski obsegu lov na omenjene glodalce iz družine zajčjih miši in jih skoraj popolno-ma iztrebil. Še dobro, daje Chapman, ameriški rudarski inženir, z dovoljenjem ujel na južnoameriških planjavah izmed zadnjih preostalih činčiljih družin 17 živih primerkov. Te živali so predniki živali na sodobnih farmah za rejo činčil, kakršno že ima na primer Rudi Kovač iz Miklavža, ki prav zdaj pripravlja tudi vse potrebno za gradnjo nove velike farme na Dolenjskem, za katero je že kupil zemljišče. Kovač, direktor podjetja CI International s sedežem v Miklavžu, je začel rejo z eno samo družino činčil v Avtriji. Ta družina najbrž ni bila tesneje povezana z omenjenim muzejskim eksponatom ob Maini, drži pa kot pribito, da jo je Kovač kupil v Nemčiji. Priskrbeli so mu jo tamkajšnji znani rejci, kajti po Kovačevem mnenju je najslabše, če živali poceni kupiš od neznanih naključnih trgovcev; ti so nemalokrat zgolj preprodajalci, ki izginejo za zmeraj, ko dobijo v roke denar. R. Kovač: “Bivališče, kakršno bi imel človek!” Kovač zatrjuje da za svoje rejce organizira odkup živih živali. “Kože činčil prodajam na svetovnem trgu. Da bi pri tem ohranil dobro ime firme CI International in da bi imel opraviti res z naj- boljšimi kožami, odkupujem činčile izključno od rejcev iz svoje mreže, ki sem jih sam oskrbel z začetnimi družinami živalic,” pravi Kovač. S takimi poslovnimi pravili je očitno uspešen, saj njegovo podjetje CI International nekako v tem času praznuje dvajsetletnico delovanja. Kakovostna merila za činčilje krzno, ki segajo domala v čas do Inkov, so torej tolikanj izbrušena in visoka. Kovač ima zato genetsko farmo, kjer redi živali za farme činčil. Zdaj se Kovač osredotoča na Slovenijo, potem ko je pred leti postavil pri Čakovcu eno največjih evropskih farm za rejo omenjenih živali, zgradil pa je večjo farmo tudi v Srbiji. Ker se tudi v svetu činčil začne veselje pri dobrem jedilniku, je Kovač v sodelovanju z ljubljanskimi univerzitetnimi strokovnjaki in sestavil recepturo za hrano za činčile. “Ni novost, da ob vsestransko bogati hrani zraste tudi dobro krzno.” Tako pravi Kovač in dodaja: “Naj se sliši še tako neverjetno, činčile so neobčutljive za bolezni, čejih pravilno hranimo in namestimo.” Sivi kožuhovinarji, ki so, kot rečeno, prispeli v sodobna vzreja-lišča v Slovenijo in drugam iz Južne Amerike, morajo po strogi Kovačevi zahtevi stanovati v urejenih bivališčih. Kovač: “Podpiram izključno etično rejo činčil, poudarjam. Prostor, v katerem gojimo te živali, ne sme biti slabši od tistega, v katerem bi živel človek.” Chapmanovo (dobro) delo Tisti, ki bi želeli vzrejati činčile, morajo sprejeti to zahtevo. “Urediti si morajo primeren prostor, radi morajo imeti živali. Imeti morajo tudi denar za začetek reje. Drugo dobijo pri meni,” pravi Kovač, ki organizira za rajce tudi seminarje, in odkup na terenu. Tisto o začetnem denarju drži le deloma, kajti CI International omogoča rejcem, da ti prejete družine činčil odplačajo postopoma z oddajo živali Kovačevemu podjetju. Na svetu je dosti ljudi, ki si privoščijo kučmo, plašč in še kaj iz kožic činčil. Dragoceno krzno činčil v enkratnem kroju italijanskih in tudi drugih mojstrov in seveda za enkratno visoko ceno danes, toliko let po inkovskih vladarjih, oblačijo mnogi zvezdniki in drugi sodobni vladarji. “Zato,” se pogovarjajo rejci, “bodo tudi činčile. In farme teh kožuharjev.” Ne nazadnje v neobvezen razmislek: Chapman, to je bil tisti ameriški rudarski inženirje z ulovom sedemnajsterice činčil podaljšal življenje tem kožaharjem vse do današnjega dne, s tem da te zajčje miši živijo v naravnem okolju v zanemarljivo majhnem številu. Farma je torej kot rešitev za činčile. Ali ni tako? MARTIN LUZAR ^LOKRANJEC MIHAEL LAMUT MED ČAROVNICAMI Ušel smrti na čarovniški grmadi Vl 6. pa še v«* do začetka 18. na nlit S° po Evropi gorele grmade. ■J Pa nedolžni ljudje kot žrtve 7iVjani“ skihTrJ“'‘la čarovništvu. Slovenkah to z^° ni obšlo. Na gnna-sejpT P?d(?slei znanih podatkih °seb rt- čarovništva obtoženih dip^si JPiiri četrtine žensk, zara-'Zsilili niučenja. s katerim so ianin, p.nznanje o čarovniških de--im se di. p °' da so ušli grozljivi uso-Trau.ih°‘ aijdh raziskovalcev M. l nika in M. Koširja je bilo naj--•«ieni/^anianie čarovništva na meniiranfie£Beli kraiiniie doku' iu D0ie " zdprocesov, na območ-Eden1 e 'n Posavja pa osem. cesovn zadnjih čarovniških pro- Ra Krar^l • i_ -i i i - Ker ve že ves svet. - Kako, kdaj in kolikokrat je videla gospoda Lamuta na čarovniških shodih? - Skozi štiri leta vselej, kadar je tudi ona tam bila, zlasti pred dvema letoma, ko so bile hude nevihte, ki so napravile veliko škodo po vsej dolenjski strani. Na križ-potju in na Kleku ga je videla. - Kaj, da bi imel duhovnik tako ime pri ljudeh? - Naj le povprašujejo povsod, kjer je že poprej bival, kakor na Blokah, v Laščah, v Dobrepolju in tudi pri Novi Štifti. Povsod je imel to ime, zato jo je tudi sedaj storil, ko se je vrnil v svoj rojstni kraj Črnomelj. - Ali je vse to gola resnica in če ni tega govorila iz kakega sovraštva ali iz kakega drugega vzroka? - Zaradi čiste resnice in iz ni-kakega drugega vzroka. Nato sojo prenehali natezavati, spraševanje pa se bo nadaljevalo. Osmi dan meseca maja je bila hudodelka zopet poklicana pred krvavo sodbo. Ko so ji prebrali od besede do besede vse, kar je do- tlej priznala in povedala, je spoznala vse za resnico in zopet potrdila vse, kar je zadevalo njo in zatočene soudeleženke. ’70l. U. njskcm ie bil 11 • maia dilnava ?V ^nici. Proces je vo-',krVaVp ni sodr>ik Janez Gašper, še pr ,m sodnem zboru pa so bili >dreiMn^-^eželnesodniie ‘vidrei n a uczcme suunije Pisar V ?.rdax’ trije prisedniki in L °dili so trem Ribničan- Kaif| ixiL.un.aii- Češarr,3 .Pr.Vem mestu Marini Vzl 1 (Darkovi). ve, kj BaLnikl! zaslišanja Češarko-*aPisane ,^0' Arhiv Slovenije, so W. Iudl izjave, s katerimi je Ha ^ PO treh nrnh mu^pnis “a čaf('"td P° treh urah mučenja Sženj-111 ,cm stolu obtoževala a Mih ',* carovnicami duhovni- ■J -rL. A v n , 7t. ivjjho i »»*vaini uiiiiDvui 'ne. Pn • Lamuta iz Bele kra ko-. njenih e „.. ,._i: enai 'ShoH^enib izjavah je na veli a;... - ee na Kleku odletelo kar . šjst - “je in p. °vnic iz Ribnice, Gore ČRNO NA BELEM - Del zapisnika o čarovniškem procesu, kjer je zapisano ime Mihaela Lamuta. in n talma.. j^nje vasi. Med njimi je ici na mi^uuuu na Slik na Kleku, kjer je du-Vt. K počel tur f«lotiia . ,.le vasi. Med njimi, bamuta, duhovnika dnu. ,ct‘Clata n,l M...,; i;:,:: ». So 0.!<’;'ata pri Novi Štifti. Prav jj°lju ® yidela na križpotju na kar je pač delala SelSv a:iedc|. pil pa plesal je ““jšitoi , °1 sedež med najimenit-erse je štel med prvake”. , ZaPisnika nik uh jf yerjcti'dabi se du- i " Na, , czeval takih hudobij, i o hud ! nck°liko premislil, Sdenj, no je njegovo življenje Sbo • i51* bodo lahko verjeli, % Se ‘tak več pritožb prika- (;Nihč "Jem ve, naj vse pove! ? 8°sn< i u8° kot on ni dobre-S k ,.!;1 Jur'ia fabra, tukajš-M n,.L in okrulil njega. n.»i m o k i u 111 1k «C?a PreP*ra, ki sta ga ’ ^ duhcSc ..e sedaj vidi na ubo- T " Kam niku. 0 obtoženka to ve? u SORODNIK - Anton Lamut s Sel pri Draga tušu, daljni sorodnik Mihaela Lamuta. Kdo je bil Mihael Lamut? Podatki iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani povedo, da je bil rojen v črnomaljski župniji. Domnevamo lahko, da izhaja s Sel pri Dragatušu. Ta kraj je tedaj spadal pod črnomaljsko faro (krstne knjige za Črnomelj so začeli voditi šele leta 1753) in tu že dolgo biva rod Lamutovih. 87-letni Anton Lamut in njegova pokojna sestra Terezija, por. Flek, trdita, da so imeli Lamutovi v rodu v davnini tudi duhovnika. Ker v Črnomlju ni nobenih Lamutov z dolgoletnim rodom, so Sela pri Dragatušu kot rojstni kraj Mihaela Lamuta toliko bolj verjetna. O Lamutu je v arhivu zapisano, da je bil od sv. Jurija 1674 do sv. jurija 1776 kaplan na Svibnem. V tistem času so kaplane nastavljali in premeščali na dan sv. Jurija. Če upoštevamo, da je postal kaplan leta 1674 in da je bilo to takoj po posvetitvi, bi sledilo, daje imel to leto tudi novo mašo, in nadalje, če je končal vse potrebne šole do svojega 24. ali 25. leta, potem je mogoče zaključiti, da je bil rojen okrog leta 1650. Služboval je nato v Šmartnu pri Litiji, bil vikar v Vinici, nato kaplan na Blokah, v Laščah, od 1691 do 1698 kaplan v Dobrepolju in nato do maja 1701 vikar pri Novi Štifti. Čarovniški proces v Ribnici zoper Marino Češarek (Šušarek), ki je bila 11. maja 1701 kot čarovnica obsojena in sežgana na grmadi, je bil zanj usoden. Nesrečnica gaje krivo obdolžila, da gaje videla na čarovniškem shodu na Kleku. Lamut je zaradi tega pobegnil. Ljudski glas pravi, da skozi skrivna vrata, ki so iz župnišču vodila na vrt. Ljudje so jih še dolgo^to-tem imenovali “farška vrata”. Odšel je v Črnomelj, kjer je do leta 1705 pomagal kot duhovnik v župnišču, nato do leta 1709 v Semiču, nakar se je vrnil v dobrepoljsko okolico. Preganjanje čarovništva je takrat že prenehalo. Tam je avgusta istega leta umrl. Natančnega datuma smrti ni mogoče ugotoviti. SLAVKO GRAHEK NASE KORENINE Sirkov kruh ni bil dober Pozna jesen je v vlažni polmrak zagrinjala Črnomelj in deželo za njim, posejano s polji, steljiki in gozdovi. Tam sta tisti dan iz polmraka, kake štiri ure hoda daleč prignali svoja vola Ana in njena soseda Marica. Tesno jima je bilo pri srcu. Posloviti sta se morali od ljubljenih živali in se vrniti v mrak, ki je postajal čedalje gostejši. Mesar je čutil njun nemir in ju vprašal: “Pa se ja ne mislita še nocoj vrniti domov?” Odločno sta ga pogledali in odgovorili: “Seveda, nič naju ni strah!” Odrezal je vsaki kos govejega mesa in jima napravil popotni culici. To je bilo vse plačilo za odrasli živali. Pa kaj sta mogli! Partizanska vojska je bila lačna in zdaj so prišli na vrsto preloški voli. Črnomelj je kmalu ostal za njima in pogoltnila ju je trdna tema. Že več kot dve uri je pesek škripal pod njunimi nogami. Vasi so druga za drugo ostajale za njima. Medle luči za malimi kmečkimi okenci so postajale čedalje redkejše, kajti bližala se je polnoč. “Tam v Adlešičih bova potrkali in zaprosili za prenočitev, “ sta se že močno utrujeni dogovorili in to jima je dalo novih moči. Ura je bila že zelo pozna, ko sta se znašli med adlešiškimi hišami. A tema je bila kot v rogu. Od nikoder ni prodiral odrešilni curek luči. “Kaj zdaj?” Nekaj časa sta neodločno stali, potem pa se odločili, da nadaljujeta pot domov. “Kmalu bo vzšla luna in nama svetila. Potem bo lažje,” je Ana, ki je bila starejša in bolj izkušena, bodrila sopotnico. Ana je bila res vajena nočnih poti. Vojna je trajala že nekaj let in ona je gonila Rahojkine vole s Preloke, kadar so partizani potrebovali prevoz. Pri hiši so bile štiri ženske: Anina mlaj-ia sestra Franca, mama, tudi Franca po imenu, in stara mama Katarina. Oče Jože je umrl enainštiridesetega leta, brata, tudi Jožeta, pa so dvainštiridesetega odpeljali Italijani na Rab, kjer je leto zatem umrl. Poklicali sojo, kadar je bilo treba voziti ranjence na Hrvaško ali v kočevske gozdove, hrano, razno blago ali municijo na položaje ali v skrivna skladišča. Se najbolj pa ji je ostala v spominu pot, ko je morala s skupino drugih voznikov peljati municijo v Koševske Poljane. Zavezniki sojo s padali spuščali na ravnice ob Kolpi, tam pa so jo pobirali partizani in jo nalagali na vprežne sani. Z njimi so se potem vozniki odpravili na pot proti Kočevskim Poljanam. Tudi Ana s svojimi voli. Toda blizu Semiča je snega zmanjkalo. Bilje spet na planoti nad njim. Živina in vozniki so se strašno namučili, da so tovor spravili na na tisti saninec. Noč so potem prebili v Kočevskih Poljanah, naslednjega dne pa so se voli s krvavimi stopali in vozniki, še vedno utrujeni, odpravili nazaj v Belo krajino. Kar sedemindvajsetkrat se je Ana med vojno podajala na take nevarne poti. Zdaj je oddala še vola in se s sosedo Marico vračala domov. Pogumno sta nadaljevali pot od Adlešičev proti Preloki, a v gozdu, imenovanem Bukovača, se je Marica stisnila k Ani. Tega kraja je bilo ljudi strah še podnevi, kaj šele sredi noči. In joj, prejoj, zatulilo je. Volk! Marica je v strahu zatrepetala in tudi Ana je pozabila na tolažilne besede. Družno sta jo ucvrli. V pol ure sta pretekli pot, za katero bi človek normalno potreboval uro in pol. V bližini Preloke sta potem lovili sapo, pa ju je zopet pregnalo volčje tuljenje v bližini. A Anici in Marici ni bilo do poslušanja glasov iz divjine. Urno sta zdrknili v zavetje domače vasi. Za Ano je bila Rahojkina domačija na Preloki vedno zavetje in pribežališče. Tu je bila na začetku stoletja rojena in tu živi zdaj, stara več kot devetdeset let. Spomini na mladost so še živi, a tudi sedanjost ji je blizu. Prinašata ji jo radio na postelji in televizija, ki jo ima v sobi. Njena življenjska zgodba je v marsičem podobna drugim belokranjskim zgodbam, polnim izseljenstva, tragike in preobratov. Vredna bi bila daljšega zapisa, pa vendar, skušajmo jo ujeti v teh nekaj stavkih. Ko ji je bilo komaj eno leto, je oče Jože Radovič odšel v Ameriko. V Pittsburghu je ostal vse do leta 1922. Njegova mati Katarina in žena Franca sta le stežka zmagovali skromno gospodarstvo. Vmes je prišla še prva svetovna vojna in vez z njim je bila za dolga leta popolnoma pretrgana. Doma so revščino premagovali tako, da so se zadolževali. Ko se je oče končno vrnil, je kar enajst upnikov naenkrat peljal v Črnomelj, da je domačijo rešil dolgov. Potem je nastopila zlata doba. Oče je bil doma, pomanjkanja ni bilo več in na svet so prihajali novi otroci: najprej Jožek, potem Franca in nazadnje še Franček. A moški se pri hiši niso obdržali: najprej je umrl mali Franček, nato na Rabu še Jožek. Ana se je poročila, ko ji je bilo dvajset let. Mož Jože Starešinič je bil doma iz Skavurinov in je bil dvajset let starejši od nje. Delal je v Ameriki in prišel domov le toliko, da se je oženil z njo, po petih mesecih zakona pa je moral spet nazaj. Takrat je bila Ana že noseča. Dete je potem rodila, vendar ji je kmalu po rojstvu umrlo, moža pa ni videla nikoli več. Do leta 1938 sta si sicer še redno dopisovala, potem pa od njega ni bilo več glasu. Razdivjala se je druga svetovna vojna in vse, kar je bilo onkraj oceana, je bilo kot za neprodorno zaveso. Med prvo svetovno vojno je bil na oni strani oče, med drugo mož. Življenje pa je tudi drugače teplo Ano. Možje v Paunovičih kupi! lepo posestvo, za katero je Ana prispevala svojo doto. Na kmetiji je živel še starejši preužitkarski par brez otrok. Ko je žena umrla, pa je postalo biva-i nje z vdovcem na tej domačiji nevzdržno, zato se je zatekla domov na Preloko, kjer je bila njena pomoč dobrodošla. K njeni sestri Franci se je priženil Ivo Stipanovič iz Marindola, Ana pa je ostala pri hiši za teto. Ivo se je vozil na delo v Nemčijo, doma pa mu je Franca rodila sina Vlada in hčerko Vero. Delaje bilo dovolj, saj je bilo treba skrbeti za dve kmetiji: to na Preloki in tisto v Paunovičih. Potem je Ivo umrl, Vera seje preselila v Črnomelj, Vlado pa v Paunoviče. Pri Rahoj-kinih sta ostali le še Ana in Franca. Tako gre čas svojo pot. Franca skrbno obdeluje svoj zelenjavni vrtiček ob hiši in skrbi za Ano, ki je na stara leta priklenjena na posteljo. Na videz samotno življenje, a videz pogosto vara: le tu, ob Anini postelji, človek lahko še zve, kakšnega okusa je bil sirkov kruh, kako so v samotnih nočeh zavijali volkovi in še marsikaj, o čemer se modernemu človeku še sanja ne več. TONE JAKŠE NOVA KNJIGA O MIRNI PECI Ljubezen do domačega kraja v knjigi Življenje se je vedno hitro spreminjalo, toda verjetno še nikoli tako hitro kot danes. Zato je še toliko pomembnejše, če se v kraju najde kdo, ki še pravočasno popiše njegovo zgodovino in razvoj, se tako spomni osebnosti, pomembnih za tamkajšnji napredek, preden vse to odide v pozabo. Prebivalci mimo-peške doline so lahko veseli, da imajo g. Antona Pusta, duhovnika, doma iz Globodola, ki je leta 1987 napisal prvo knjigo o zgodovini kraja z naslovom Mirna Peč z okolico nekoč in danes, pred kratkim pa je izšla njegova nova knjiga Mima Peč - občina v deželi treh dolin. Zgodovino Mirne Peči torej ne popisuje domačin, ki tu živi in dela, temveč domačin, ki gaje življenje že pred leti odpeljalo na druge konce Slovenije, toda z rojstnim krajem še vedno živi, morda zato še polneje. Anton Pust seje rodil leta 1934 v kmečki družini šestih otrok v Globodolu. Otroštvo je imel težko, saj sta bila oba starša med vojno ubita. Dopoldne je gulil šolske poti v mirno-peški šoli, popoldne pa ga je kot najstarejšega sina čakalo kmečko delo. Z 21 leti je odšel od doma. “Samo dve poti sem videl pred seboj, pot kmeta ali duhovnika. Kmetijo je prevzel brat Jože in tako sem se odločil za duhovniški poklic,” je povedal Pust, kije gimnazijo in teologijo doštudiral v Zagrebu. V desetih letih je služboval na desetih mestih, kasneje je bilo selitev manj. Zdaj je že 15 let v duhovnem središču na Mirn-skem gradu pri Gorici. Opravlja misijonsko delo, duhovne obnove po vsej Sloveniji. Imel jih je že okrog 160. V skupnosti skrbi za vinograd z 800 trtami, kar mu je v veliko veselje. Čeprav dobro pozna vso Slovenijo, Tone Pust pravi, da je Dolenjska najlepša, še posebej mirno-peška dolina. “Ljubezen do domačega kraja, spoštovanje kulturnih, verskih in gospodarskih vrednot ter hvaležnost do prednikov me je spodbudila, da sem začel zbirati zgodovinske podatke o mirnopeški župniji.” Leta 1987 je izšla prva knjiga o Mirni Peči, Mirna Peč z okolico nekoč in danes. Na 250 straneh je popisal kratko zgodovino Slovencev, Mirno Peč v slovenskem prostoru in času, gospodarstvo, izobraževanje in razvoj šolstva, gasilstvo, narodopisno podobo kraja, še posebej zanimivo je poglavje z opisi vasi in podružničnih cerkva, Anton Pust gradov itd. Delo gaje prisililo, da je obiskoval vasi, se srečeval z domačini, ki so mu zaupali svoja doživetja in spomine, in skupaj z rojakom pesnikom Tonetom Pavčkom pravi: “Veseli me, kaj vse je že bilo v tej dolini, in mislim, da nismo zmeraj vredni svojih dedov.” 150-letna zgodovina Pusta je razveselila novica, da so Mirnopečani izglasovali svojo občino, kot je bila prvič že pred 150 leti. To je bila tudi spodbuda za nastajanje nove knjige. Mirna peč, občina v deželi treh dolin, prinaša zanimive podatke o življenju prednikov in o dogajanju na tamkajšnjih tleh. Pust je želel v knjižici, ki jo je posvetil svojemu rojstnemu kraju, še posebej predstaviti delovanje občine in krajevne uprave skozi 150 let. Mirno-peška občina je namreč letos zopet oživela po dvakratni prekinitvi. Takoj se je lotil zbiranja gradiva, kar ni bilo lahko delo. V Knjižnici Mirana Jarca Novo me- sto je prelistaval Dolenjske novice, pomagali so mu v novomeškem arhivu, Dolenjskem muzeju, spodbud in nasvetov je bil deležen od dr. Staneta Grande, dobrodošlo mu je bilo tudi gradivo mirnopeških šolarjev, ki so ga o rojstnem kraju zbirali in objavljali v svojih glasilih itd. “Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri pripravi te knjižice. Povsod sem bil lepo sprejet, zlasti na domovih domačinov, ko so mi ljudje posredovali podatke zlasti iz zadnjih desetletij, ki mi jih ni uspelo najti v arhivih,” je povedal pisec knjige, ki pravi, da je v njej še veliko nedorečenega, in upa, da bo začeto delo še kdo nadaljeval in dopolnil. Se tretjič o Mirni Peči V prvem delu je Pust približal pradavne čase, vladavino Habsburžanov, čas Marije Terezije, avstro-ogrske monarhije, prve in druge svetovne vojne do samostojne slovenske države. V drugem delu s podnaslovom Naši kraji opisuje Novo mesto, Kranjsko deželo, ter počasi preide na Mirno peč, eno nastarejših cerkvenih središč na Dolenjskem. Po nekaterih virih se omenja že leta 1112, DVONADSTROPNA KAPELICA - Knjigo Mirna Peč, občina treh dolin, bogatijo številne fotografije. Ena od opisanih sakralnih občinskih znamenitosti je tudi dvonadstropna kapelica v Biški vasi. gotovo pa je obstajala pred letom 1135. V Mirni Peči je bila prvič občina v času Ilirskih provinc, prvi takšen odlok je bil podpisan 17. marca 1849. Po letu 1850 so se pri nas male občine združevale in verjetno sta se že naslednje leto združili občini Mirna Peč in Šentjurje s sedežem v Mirni Peči. Po dveh prekinitvah je od letos naprej Mirna Peč zopet občina, zanjo seje na referendumu leta 1998 odločilo 64,81 odstotkov ljudi. Nova občina obsega 28 vasi nekdanje krajevne skupnosti, njen zadnji predsednik Zvone Lah pa je postal prvi župan. V tretjem delu knjige Pust opišuje pridobitve in dogajanja v 150 letih občine, znamenitosti kraja, kmetovanje, sejmarstvo itd. “Nova občina v deželi treh dolin, mirnopeške, doline Igmance in globodolske doline, ima tudi to poslanstvo, da občane spodbuja k ljubezni in spoštovanju svojih korenin, iz katerih raste plemenito drevo z bogatimi sadovi prijazne dežele s srečnimi in poštenimi ljudmi. Dokažimo, da smo rod, ki trdno stoji na svoji zemlji!” pravi avtor knjige, ki je na nedavni predstavitvi v domaččm kraju dejal, da naj ljudje knjigo berejo tako, kot je bila napisana - z ljubeznijo. Anton Pust bo še letos izdal svojo novo knjigo o Mirni Peči z naslovom Da bi se jih spominjali. V njej je popisal žrtve druge svetovne vojne vseh treh dolin -okrog 392 jih je bilo. V hrvaščini pa bo izšlo tudi njegovo delo ob 300-letnici župnije Vrabče pri Zagrebu, kjer je študiral teologijo. LIDIJA MURN Prgišče misli • Debelost bo najhujši problem 21. stoletja. (Lidong) • Dve stvari navdajata duha z občudovanjem: zvezdnato nebo nad nami in moralni zakon v nas. (Kant) • Vsako zavzemanje za drugega je zavzemanje zase. (Slapšak) • Malo je stvari, ki jih je težje prenašati od sitnosti dobrega zgleda. (Twain) • Znati izreči besedico ne in biti sposoben živeti sam - sta edini sredstvi za ohranitev svobode in značaja. (Chamfort) POGOVOR Z RAČUNALNIKOM Nadvse potrpežljiv učitelj angleščine Da je angleščina v današnjem svetu prevzela vlogo, ki jo je imela v starem latinščina, ni potrebno posebej poudarjati, dejstvo je pač, da je svetovni jezik številka ena in da je znanje tega jezika, če ne že obveznost, pa vsaj zelo zaželjeno oziroma koristno na mnogih področjih. Pasivnega znanja angleščine se človek lahko nauči tudi sam, saj je na voljo zares veliko najrazličnej- ših tovrstnih učbenikov in pripomočkov, zatakne pa se pri učenju aktivnega obvladanja tujega jezika, saj se kot zelo pomembna prvina še posebej pri angleščini pokaže izgovorjava, kar seveda pomeni, da mora učenje nadzorovati in preverjati kdo, ki jo dobro pozna. Kdor si je doslej zaželel izpopolniti angleščino s pravilnejšo izgovorjavo, je pač moral v doda- UČENJE ANGLEŠČINE - Vpogovoru z računalnikom ten tečaj, in če je imel srečo z dobrim učiteljem, je od njega tudi kaj imel, doma in sam seje lahko prebil skozi pasti govorjene angleščine le za jezike nadarjen posameznik. Poslej pa se bo mogoče naučiti dobre izgovorjave tudi doma brez učitelja. Na pomoč je namreč priskočila sodobna računalniška tehnologija, ki omogoča uporabniku pogovor z osebnim računalnikom. Prvi tovrstni program je za slovenske uporabnike pripravila Mladinska knjiga, prinaša k nam svetovno uveljavljeni multimedijski tečaj za učenje tujih jezikov TaLk to Me (Pogovarjaj se z menoj) francoske založbe Au-rolog. Z uporabo visoke tehnologije računalniškega prepoznavanja glasu in z upoštevanjem dog-naijj pedagoške in jezikovne stroke so razvili uporabniku prijazen program. Z njim so pobrali veliko uglednih mednarodnih nagrad in priznanj, med njimi nagrado Emma na frankfurtskem knjižnem sejmu in naslov Najboljši cederom leta, ki ga podeljuje ugledna ameriška r^unalniška revija PC VVorld. Multimedijske jezikovne tečaje TaLk to Me uporabljajo v številnih šolah, ustanovah, podjetjih in na univerzah v več kot 60 državah sveta. Letos se jim je tako pridružila še Slovenija. Izboljšanje izgovorjave Multimedijski tečaji učenja tujih jezikov TaLk to Me so primerni tako za samostojno učenje kot tudi za delo v manjših skupinah. Osnovni cilj je predvsem izboljšanje izgovorjave in intonacije, posledica pa je tudi bolj samozavestno izražanje. Učenje s TaLk to Me je zabavno, saj poteka kot pogovor in igranje z računalnikom, ki je - stroj pač - neskončno potrpežljiv in šc tako počasnega učenca ne more spraviti ob živce. Tudi sramežljivemu uporabniku najbrž trema ne bo več ledenila jezika, saj se bo učil v domačem okolju, kjer lahko brez nadležnih tujih pogledov in ušes mirno in sproščeno vadi. In kako poteka učenje? Najprej je seveda treba imeti dovolj zmogljiv računalnik s primerno multi-medijsko podporo, se pravi s procesorjem pentium, okoljem win-dows, vtiči za slušalke in mikrofon ter z enoto za cederom. Po enostavni nastavitvi programa na trdi disk (zahteva 10 MB prostora) si uporabnik izbere raven zahtevnosti, nato pa se odloči, ali se bo učil po lekcijah, ali bo vadil izgovorjavo, utrjeval pridobljeno znanje z narekom, povezovanjem besed, vstavljanjem pravilnih izrazov in pravilnega zaporedja besed ali pa se poigral z ugankarsko igrico vislice. Vsa opravila potekajo interaktivno, saj program preverja pravilnost uporabnikovih odgovorov in rešitev ter z grafičnim prikazom beleži število poskusov, število neuspešnih poskusov, najboljši rezultat, povprečno število doseženih točk in najslabši rezultat. Bistvena novost v primerjavi z lSjKMJIŽNA POLICA Minattijeve izbrane pesmi Pesnik, prevajalec in urednik, akademik Ivan Minattije letošnjega marca praznoval 75. rojstni dan in več kot pol stoletja pesniške prisotnosti v javnosti. V Slovenskih Konjicah rojeni pesnik je svojo prvo pesem objavil leta 1943 v Maleševi reviji Umetnost, prvo zbirko pa leta 1947 ter se odtlej z novimi objavami in pesniškimi zbirkami vse globlje zapisoval v slovensko književnost kot eden najbolj poznanih in tudi v najširšem krogu bralcev priljubljenih lirikov. Njegov glas, pesniško zaznamovan z intimo ter hkratno vraščenostjo v resničnost in zazrtostjo v transcendenco, ob tem pa zavezan trdni komunikaciji z bralcem, je bil v modernizmu šestdesetih in sedemdesetih letih nekoliko utišan in odrinjen, a se je v osemdesetih z zbirko Prisluškujem tišini znova okrepil. Nekatere njegove pesmi, kot je denimo Nekoga moraš imeti rad, so splošno znane, številne so uglasbene, kar nekaj pa jih trajno ostaja na najbolj izbranih gredicah slovenskega pesništva. Pri Mladinski knjigi so v zbit; ki Klasiki Kondorja počastili pesnikov življenjski jubilej z izdajo izbranih pesmi. Pod skup nim naslovom Pod zaprtim' vekami je Boris Paternu pripravil kronološko zasnovan izbor Minattijevih pesmi od njegove prvih zbirk S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga mora* imeti rad, prek Termitnjaka, Ko bom tih in dober do cikla Vračanje, kije izšel v jubilejni antologiji ob pesnikovi sedemdeset; letnici. Paternu je napisal tudi spremno besedo Minattijeva po skozi naš čas, bibliografijo zbirK lutkovnih iger, prevodov, revi-alnih pesniških objav in objav slovenskih in tujih antologij3!1’ uglasbenih pesmi, biografskih m literarnokritič- nih zapisov knjižnih prevodov pa je pripri Matjaž Hočevar. Knjiga, ki braj cu omogoča dober pogled v M' nattijevo pesniško ustvarjalno*, ter ga seznanja s biografskimi in bibliografski podatki, je opremljena z risbam Jožeta Ciuhe. M marKEU GLASBENA SKRINJA Med nebom in zemljo Glasbeno založništvo Panika Records je te dni izdalo zgoščenko, ki bo všeč ljubiteljem prijetnih, a zahtevneje aranžiranih melodij. Na albumu Med nebom in zemljo, ki je skupen projekt znanega trobentača Franca Kompare in njegove hčere Nine, študentke solopetja, je dvanajst domačih in tujih skladb, od melodije iz filma Titanik, ki jo Kompare občuteno igra na krilni rog, skladbe Vrbe jokajo, dobitnice zlatega petelina, Naše barke, ki sojo s Čuki pripravili ob papeževem obisku pri nas, pa do Bernsteinove Somewhere (Nekje). Glasba, ki pomirja duha in telo, primerna za ljudi vseh starosti in glasbenih okusov, so novo cedej-ko jedrnato označili njeni ustvarjalci. Kvartet Pesnica Glasbeni studio in založba Zlati zvoki iz Zagorja je nedolgo tega poslal na tržišče cedejski prvenec kvarteta Pesnica, ki ga sestavljajo kar trije pevci iz družine Matjašič (Karina. Hermina in Eivin), da niso le trio, pa je poskrbel Rudi Kraner, ki se jim je pridružil kot četrti pevec. Zamisel o ustanovitvi kvarteta je nastala na pred dvema letoma na zborovodski delavnici, kmalu pa je tudi zapel. Očitno je šlo petje kvarteta dobro v ušesa, saj so se vabila za nastope pogosto vrstila, pevci pa so bogatili svoj program z novimi in novimi pesmimi. Na svojem prvem cedeju, ki nosi naslov Kvartet Pesnica, sc predstavljajo z izborom štirinajstih skladb različne vokalne glasbe, od slo- venskih ljudskih pesmi do um nih, gospelov in countryjevs melodij. Nekaj pesmi P°j®J° ■ mi, nekaj pa ob spremljavi Ida ja ali kitare, ponekod so doda boben. Nekaj naslovov: Od' stovke, Vrtec ogradila bod Amazing grace, Santa Lucia- Flere s Katjo Ljudski godec Franc FRr^ priljubljen in znan po mn » polkah in valčkih, ki že leta dušujejo ljubitelje diatoni harmonike, je pri Zlatih ^ izdal novo kaseto in zgosče na kateri je pod nasl°vorn.7'fajset najlepši dan posnetih enaid' J pesmi. V veliki večini 8r®?a s(a gove izvirne skladbe, le dv . priredbi narodnih, eno> zložil drug glasbenik (K. Besedila za pete pesmi, KiJ -e smabel igra s pevko Ka J prispevalo več avtorjev, rt bi z naslovom Bodi roza . Fleretu in Katji kot pevciP7Itani žili še bratje Omahen, boj kot Gamsi. Vsakdo mora imet1 prijatelje • Ro* Ansambel Stanka F*aJ's® L jn- sestavV® .'nato' gaške Slatine, ki ga : strumentalni trio in dVel-, narod' in pevko, zabava ljubite J ^oj0 nozabavnih viž že deset > ge|e drugo kaseto pa je izdal M.’s0 j0 pet let po prvi. Poirneru ‘ . p0 Vsakdo mora imeti prtj ^ je skladbi neznanega avto'9 : pristanka tako navdušila, da J k.iseti redil za svoj ansambel- ^orje dvanajst skladb razli go-jev, med njimi štiri pop . cVec sta ansambla sta na ka f0ni» Jani Pirš in avstrijski sait Franz Trogcr. • niU S10*' namenjen tudi SP‘)ZI1‘'|‘^aiijeJJ nice, pravopisa (P° jjjčaff®’ pisanje nareka) in bos j, vst^ mensko povezovanje • sp ljan,c manjkajočih bcsedTU ,J4 pravil«. Slovenski TaLk to venslf multimedijski tečajJ1'm, je uporabniškim vrne. , njeang voljo zaenkrat le za ^a v ščine in v treh stopnjah. * kem od treh cedero j0gi "L lekcij s trideset'111 j. pop? poldrugim tisočembc-u r8b»,j delanem kompletuib obv|*U torej govorno pravi () be* besedni zaklad in seveda številne fraz ' ■ ■ j v. s tremi cederomi. Iz vsakdanjega življenja mikrofonom stanc 29- M, J?\ drugimi sodobnejšimi metodami učenja tujega jezika je seveda v prepoznavanju govora. Uporabnik v lekcijah in vajah za izgovorjavo najprej sliši pravilno izgovorjavo, nato govori sam in na ekranu spremlja prikaz zvočnega zapisa, program pa točnost izgovorjave in intonacije sproti ocenjuje. Na nižji stopnji je sprejemljivost velika in program dopušča tudi zgolj približno izgovorjavo, z višanjem zahtevnostne stopnje pa so kriteriji sprejemljivosti strožji. Po začetnih korakih in osnovnem spoznavanju programa je priporočljivo nastaviti zahtevnejšo stopnjo. Lekcije so zasnovane na dialogih in situacijah iz vsakdanjega življenja, denimo osebno predstavljanje, kako štejemo, kako si pomagamo, če smo se na potovanju izgubili, kar vse pomaga pri osvajanju praktičnega pogovornega jezika. Seveda je del programa jev, možno pa je ^P' ^ p' posamezne stopnje- za te L.devasicerni,aker^sera ki lahko traja ure i «. z go ,, za marsikoga, ki s k£)(1cU jeno angleščino, ‘ ^ dobro izide. MILAN' 241 DOLENJSKI LIST §P 0= m (L% ri n o p n & ZA BEGUNCE S KOSOVA Vsi ste prav gotovo že slišali 0vojni na Kosovem polju. Neprizanesljiva pobijanja so pre-alce prisilila v beg. Vzeli so samo nekaj hrane, najpotrebnejša oblačila in zbežali od ,°ma. Kosovo naj bi zapustilo ze več kot 700 tisoč ljudi. Be-SUnci so brez streh nad glavo, ° lafil, lačni čakajo na usmi-Mud,. Učenci in učitelji Ua Žužemberk smo jim pri-Pnavjjeni pomagati in smo rah denar. Učenci smo prispevali nekaj čez 120 tisoč to-arjev, šola 55 tisoč, prostovolj-' Prispevki, zbrani na gleda-,. Predstavi Metka in Janko, *'s° j« igrali učenci OŠ Žužemberk. pa so znesli okrog 30 soc tolarjev. Vse skupaj smo «>rali kar 202.780 tolarjev. To epa vsota, ki bo pomagala T Prane in obleke veliko lju-■P- “omagajte jim še vi! TANJA MURN, 7. c novinarski krožek OŠ Žužemberk SMUČARSKI skoki T v PLANICI Tako kot 0rgani vsako leto so tudi letos ?.at(?rji smučarskih skokov učitcnl1' tekmovanje v Planici. Naši nekai iJ°lz vsakega razreda izbrali . encev. (Ja sn iih HVALNICA POMLADI Prišla bo pomlad in nam sredi trat trobentic nasula. Vrbam bo v vejah zavela, pod nje preproge razpela. Le lezi nanje spat! Nato bo sinico zbudila, je notni zvezek kupila, da pesem bo vedno naš brat. TINA BREČKO, 5,r. OŠ Blanca V GLEDALIŠČE V torek, 30. marca, smo si šli ogledat predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. To veseloigro je napisal dramatik Anton Tomaž Linhart, prvič so jo na odru uprizorili leta 1848 v Novem mestu. Mi smo si jo ogledali v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Izpred šole smo se odpeljali ob 16. uri, predstava pa se je začela ob 17. uri. Veseloigra govori o dveh služabnikih, Nežki in Matičku, ki sta zaljubljena in se nameravata poročiti, ter o baronu in njegovi ženi. Baronu je bila Nežka zelo všeč, zato je nekega dne, ko je dobil njeno pismo, kar ponorel od veselja, čeprav je vsebino Nežki narekovala njegova žena. Skupaj z Nežko sta skovali načrt - njegova žena se bo preoblekla v Nežko in bo končno slišala besede, ki jih že dolgo ni. Če vas zanima, kakšen je konec zgodbe, pa si preberite knjigo ali pojdite v gledališče. Meni je bila predstava všeč, veliko sem se smejala. SABINA ZIDAR, 7.r. novinarsko-literarni krožek, OŠ Veliki Gaber GOST PRIMOŽ SUHODOLČAN 8. aprila nas je vse šolarje čakala podelitev bralne značke. Za uvod so plesalke 5. r. zaplesale na melodijo Sabrini-ne skladbe Boys, boys. Nato smo Primoža Suhodolčana prosili, naj se sam predstavi. Še prej pa so šolarji iz 7. r. uprizorili skeč iz Suhadolčanove knjige Košarkar naj bo. Pisatelj nas je spravil v smeh do solz. Pogovarjali smo se o domačih živalih. Za vsako žival nas je vprašal, če jo imamo doma. Pripovedoval nam je tudi o kokoški, ki ni mogla nesti jajc. Sprva je poskusil, pa ni bilo jajc. Poskusil je drugič, pa še vedno nič. Nato se je spomnil, kako učiteljice vedno pravijo, da v knjigah vse piše. Majhno deklico je zvabil na oder in jo hipnotiziral. Vsi poskusi so bili zaman. Nazadnje mu je le uspelo. V gnezdu je bilo pet jajc. Nato pa smo se začeli pogovarjati o pomladi. On je rekel, da je spomladi najlepša podoknica. Trije fantje iz 7. r. so se opogumili in tekmovali, kdo bo zapel lepšo. Glasovali smo gledalci. Odločili smo se, da nagrado dobijo kar vsi trije. Nato smo dočakali podelitev bralne značke. Vsi tisti, ki so brali knjige vseh osem let, so dobili nagrade. Meni še tri leta manjkajo. Ob koncu smo se Primožu Suhadolčanu lepo zahvalili. Obisk je bil smešen, zanimiv, pa tudi prijeten. Veselim se še takih obiskov. ROBI MATOH, 5. a OŠ Mirna Peč OskvLt wCev’ da so se jih odpravili «*adL e ? "J'mi sem bil tudi jaz. bilo son ze*° vese*- Vreme je vožnj0 rno’ ve°dar vetrovno. Med Eokraiin(^k-Opazovali g°renisko Planice ■ 'C4° smo se pripeljali do hotel hi.Je*.avel'ka gneča. Vsak je kerpoolpH *?hžje, da bi imel do-?agledal .skakalnico. Ko sem jo in občnH me, Je bilo kar malo strah i°tolilcn° sem skakalce, ki ima- saj sem Poguma. Zelo sem užival, ^arske stilC v *.‘vo opazoval smu-Martin c0^.Tisti dan je zmagal nialora? c. midt. Gledalci so bili ci- Kunii ;Caraili nad našimi skakalnico Cm S1 ra8U° za spomin na MIHA PROGAR, 5. b OŠ Mirna Peč I}vVE BRALNI znački "'^anle emeru sem se prijavilv tekmovanj,. ralno značko. Prvo tek-k°nčaUP Za Stalno značko sem '^edel HSePtemhra. Potem pa sem kn;: ’ da le v Vtisi s sejma Didacta 99 S sodelavko Danico Možina, kjer skupaj delava na OŠ Šmihel že dvajset let, sva se v začetku marca z velikim veseljem na predlog ravnateljice udeležili sejma učil Didacta 1999 v Stuttgartu. Sejma so se udeležili vzgojitelji in učitelji iz vse Slovenije. Predstavljeni so bili proizvodi in storitve za predšolsko vzgojo, osnovne in srednje šole in druge izobraževalne ustanove. Skupaj s kolegicami iz OŠ Center smo največ pozornosti namenile ogledu za razredno stopnjo osnovne šole. V knjiga paa v drugi bralni znački °dločii š»' ln ^etcktivi, zato sem se Sgj h" za drugo. Sedaj imam v knjigo u-1).1 Znački samo še eno J'4oveiko „ Nu'» in učiteljem je <«> ob/eko" P Ve skriva :u ith' kdo ie ,, ' n'den smo ugo-kuhar, yveQ‘ veseljak, nas Hi,nQ šoli l<() n' Jaici- 1 ePO je pri Qple,e J?arski krožek OŠ erSntka, Pišece) izgubljanje višine zvonijo. Zbudim se. Ves sem prepoten kot miš, ki je zbežala pred mačkom. Še dobro, da je bila je le nočna mora. Trenutno služim kot vojak pri NATU. Sem v 5. zračni eskadriliji. To je najmočnejša na svetu. Pilotiram bombnik F-117, imenovan tudi nevidni bombnik ali lisica. Sodeloval sem že pri napadu na Irak in odbil posebno priznanje samega predsednika Billa Clintona. Ime mi je George Russ-sel. Ah, pozivnik me kliče na zbor. Zberemo se ob 6.30, dobimo ukaze za let na srbske položaje. Danes moram napasti letališče, ki ima najboljšo protizračno obrambo v Srbiji, imenovano Bodrilica ali po srbsko Smrt za pilote. Mene in tovariša čaka najtežja naloga. Leteli bomo čez neko majhno državo Slovenijo in Hrvaško. Letim. Sem že nad letališčem, ki ga moram bombardirati. Spomnim sc na svoje današnje sanje. Za hip izgubim kontrolo. Prva bomba že leti proti letališču. Poln zadetek - terna. Vračam sc v bazo. Zdaj grem hitro spat. Jutri me čaka spet naporen let. Upam, da bo današnja noč minila brez mor. GREGOR CVAR, 7.r. OŠ dr. Ivana Prijatelja, Sodražica NAŠA RAVNATELJICA Naši ravnateljici je ime Berta. Ravnateljica je že kar dolgo. Lepo skrbi za šolo in nas učence. Ker je naša učiteljica zbolela, nas sedaj uči ona. Dobro uči in nas ima rada. Je prijazna z nami in tudi mi jo imamo radi. Želim, da bi bila še dolgo naša ravnateljica. TOMAŽ VIDMAR, 2. r. OŠ Krmelj oči so nam padli živobarvni izdelki, narejeni iz odpadnega materiala. Dobile smo kar nekaj idej za lastno izdelavo. Nato smo se ustavile pri učbenikih in delovnih zvezkih za nižjo stopnjo, ob nastopu Waldorf-ske šole itd. Veliko je bilo didaktičnih iger. Na sejmu nisem bila razočarana glede naših učbenikov, delovnih zvezkov, saj so zelo podobni tujim. Pričakovala sem pa več praktičnega videnja. Ogledali smo si še mestne znamenitosti Stuttgarta, Tubingena, Ulma in Miinchna. Sejem učil bo obogatil moje delo v vzgoji in izobraževanju. HELENA MURGELJ OŠ Šmihel Novo mesto NA ŽAGI V šoli se veliko pogovarjamo o vodi. Izvedeli smo, da je voda velikega pomena. Ne uporabljamo je samo za kuhanje in pitje. Včasih je voda poganjala tudi mline in žage, danes pa elektrarne. Naš razred si je ogledal malo elektrarno, ki jo je zgradil moj ati. Ta elektrika nam daje toliko elektrike, kot je porabimo v gospodinjstvu. Pred mnogimi leti pa je imel moj pradedek žago, ki jo je poganjala voda. Na tisti žagi je veliko razžgal. Redno je skrbel za popravilo, zato jo je nekaj časa uporabljal tudi moj ata. Ker je bilo delo težko, si je postavil novo električno žago. Z delom nadaljujejo moj ati. Z veseljem nam jo je razkazal. Ati ima dve žagi. Na eni, ki se ji reče gater, razžaga cel hlod naenkrat, na drugi pa ne. Ima tudi stroje za brušenje žag. Za hitro in dobro žaganje pa je pomembno, kako je pripravljena žaga. Pri tem delu mu pomaga mami. Jaz pa velikokrat pospravim žago. Čeprav je to delo težko, si želim, da bi ga bilo vedno dovolj in ne bi žaga nikoli utihnila. MAJA RADEJ, 3. r. OŠ Blanca NARAVOSLOVNI DAN V sredo, 31. aprila, smo imeli učenci vseh oddelkov 8. r. naravoslovni dan. Organizirali sta ga učiteljici kemije in tehnične vzgoje. Avtobusi so nas in naše razredničarke odpeljali v Podgorico pri Ljubljani, kjer smo poslušali predavanje ojedrski energiji, radioaktivnih odpadkih in njihovem vplivu na okolje in ljudi. Th nam je profesor, ki je predaval, odgovarjal na vprašanja. Pohvalil nas je, da veliko vemo in da so naša vprašanja zelo zanimiva. Pot smo nadaljevali v Bistro, kjer je tehnični muzej. Dobili smo dva vodnika, ki sta nas popeljala po stavbah. Ogledali smo si sobo Nikola Tesla in celo sodelovali pri poskusu, pri katerem skozi človeka steče električni tok. V drugih zgodbah smo občudovali stare avtomobile, si pogledali mlin in kovačnico, nazadnje pa še lovske trofeje. V 'IVebnje smo se vrnili ob štirih popoldne. JANA SMOLIČ, 8. a OŠ TJcbnjc “Moteči” učitelji Na naši šoli imamo veliko imenitnih učiteljic in učiteljev. Čisto vedno pa nam niso vsi vedno po volji. Pa poglejmo, česa pri njih nimamo radi: • če so tečni • njihova slaba volja, slab dan • če so dolgočasni • če ne zapišemo snovi v zvezek • če ure in ure premlevamo eno in isto stvar • če stresajo slabo voljo na nas • če se derejo, vpijejo Ko sem analizirala naše odgovore, sem ugotovila, da nas skoraj vse moti, če govorijo glasno. Vam, učitelji predlagam: “Govorite čim tiše, mi pa vas bomo poslušali. To bi bil užitek, če bi bilo res tako.” Skrbi me le, če bi ta naša trditev držala. Mi bi najbrž imeli radi vašo tišino, sami pa bi bili še naprej glasni. JERNEJA ROJC, 8.r. OŠ Krmelj ZEMLJA, KOLIKO ČASA ŠE NAŠA? V četrtek, 22. aprila, na dan Zemlje, se je v Kozjanskem parku končala akcija iskanja in fotografiranja najzanimivejših dreves ter pisanja spisov na to temo. Vseh osem sodelujočih šol je na kratko predstavilo najdena drevesa. To so bile: OŠ Bistrica ob Stoli, Kozje, Podčetrtek, Lesično, Artiče, Bizeljsko, Pišece in Koprivnica. Pet najboljših spisov so nagradili. Med njimi je bil Drevesni horoskop, ki gaje ustvarila Marjana Klavžar iz 6. r. Sledilo je zanimivo predavanje ob ogledu diapozitivov sadnega drevja ter pogovor ob prigrizku. Rad imam naravo in drevesa. Zdaj se še bolj zavedam, da so drevesa življenje in dajejo pokrajini neizbrisljiv pečat. Zato jih ne uničujmo! ZIGA PEČOVNIK, 6. r. OŠ Koprivnica ZDRAVA SOLA -KAJ JE TO? • je šola, v kateri ne divjamo, ne kričimo, se ne pretepamo, |e vsi med seboj družimo in igramo. (Uroš T.) • to je šola, v kateri je red. (Jure Ž.) • želim, da bi v zdravi šoli sodelovalo veliko otrok. (Sanja H.) • da ne bi bilo hrupa in raznih okužb. (Maša P.) • dobre misli, zdravi učenci. (Natalija D.) • v zdravi šoli se tudi prehranjujemo zdravo, za zdravo šolo skrbimo vsi. (Natalija A.) • zdrava šola je zame to, da se vsi držimo pravil, ki smo jih sprejeli. (Danijela B.) • to so otroci, ki se lepo obnašajo in so prijazni. (Sonja F.) Učenci 4. d. r. OŠ Brežice PRVOMAJSKO PRIJATELJSTVO - Na Javorovici se je predsednik Slovenije Milan Kučan pozdravil z mnogimi obiskovalci prvomajskega srečanja. Pogum za stisk predsednikove roke in prisrčen razgovor je zbral tudi učenec osnovne šole Grm Jože Novak. Predsedniku Slovenije je bila najbolj všeč Jožetova triglavka, Jožetu pa predsednikova preprostost in pohvalne besede o najmlajših obiskovalcih Javorovice. (Foto: Majda Luzar, EPS) MAVRIČNA RIBICA - V četrtek, 8. aprila, so tudi v vrtcu Čebelica iz Šentjerneja v sodelovanju s starši in Knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta otroci uspešno zaključili projekt predšolske bralne značke Mavrična ribica. Ob tej priliki so se zabavali ob lutkovni igrici Rdeča kapica, gospa Slavka Kristan, vodja projekta, pa jim je podelila zaslužena priznanja. (M. H., Vrtec Čebelica, Šentjernej). PRIJETNE POPOLDANSKE URICE V OŠ Žužemberk poteka poleg rednega vključevanja otrok v vrtec še posebna oblika dela, ki mu pravimo 80-urni program. Vanj so vključeni otroci iz Žužemberka in okoliških vasi, stari 4 do 6 let, ki ne obiskujejo vrtca. Program poteka v popoldanskem času v prostorih male šole v stari šoli. Letos ga je obiskovalo 12 otrok, ki so prihajali redno in z veseljem. Spoznali so veliko novega, od prijateljev do različnih prostorov in ljudi, najbolj pa so zadovoljevali potrebo po igri. Medsebojno so se združevali ter pridobivali socialne in kulturne izkušnje. Navajali so se na skupnost in drugačen način življenja. Špoznavali so nove pravljice in segali po knjigah. Da je taka oblika dela res potrebna, so spoznali tudi starši ob zaključku programa. Otroci so jim pokazali, kar so se naučili, ter izrazili željo po poslušanju pravljic, za kar nam doma največkrat zmanjka časa. ZDENKA BLATNIK vzgojiteljica OŠ Žužemberk Tvoj poljub Tvoj nežni pogled me spravi v trepet, saj vsakič, ko pogledaš me, vedno znova vate zaljubim se. Res nežen tvoj vsak je gib je in moje srce bije samo zale, ko zagledam tvoj pogled, v srcu slišim tih šepet, ki pravi mi, da zame pravi si ti. Ti popoln si, v mojem srcu le ti, izgubljena sem brez tebe, nikoli ne pozabi name. Oh, tvoj pogled, ki čudežen je kakor polet, vedno začara me, ko spomnim nate se! MOJCA ŠTINE Klenovik pri Škocjanu BRUSNIŠKI TABORNIKI - V torek, 20. aprila, so imeli na OŠ Brusnice dan izbirnih vsebin. Učenci so lahko izbirali in se vključevali v deset aktivnosti. Največ zanimanja so pokazali za taborniške veščine, ki so jih pokazali novomeški taborniki, in za sodoben ples. Na sliki: taborniki v elementu. (M. Franko, OŠ Brusnice) NAŠ DAN PRESENEČENJ - Dvorski prvčki so skupaj s svojimi starši, bratci in sestricami pripravili zanimiv dan. Vodstvo delavnic je v celoti prevzelo šest mamic, ki so s sabo prinesle veliko materiala. Izdelovali smo različne stvari. Da drugačni dnevi uspešno potekajo, morajo biti jasno zastavljeni cilji dovolj zgodaj predstavljeni staršem, učiteljevo plačilo pa je zadovoljstvo otrok. Daje ti moč, da boš prihodnjič spet izpeljal kako svojo idejo, ki se porodi v nočeh brez spanca, ker je učitelj pogosto tudi takrat v službi... z mislimi. Za sladko presenečenje je poskrbela Lucijina stara mama, ki je za vse spekla dobre krofe. Hvala. (Zofka Gril-Mirtič, OŠ Žužemberk-Dvor) fni 0= m il^ til £* os a ^ m a ac ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU - Podjetje M&MM iz Novega mesta je na letošnjem Mednarodnem gradbenem sejmu že drugič zapored prejelo znak kakovosti v graditeljstvtu za termo aluminijasto okno. Priznanje oz. kipec drži v rokah njihov tehnolog Janko Brate, poleg pa je direktor in lastnik firme Mirko Majcen. (Foto: J. D.) DEKANIJSKI SINODALNI DAN V ŽUŽEMBERKU - Pod tem naslovom se je v nedeljo, 16. maja, popoldne v prostorih župnjišča Žužemberk pričela priprava na slovensko sinodo. V uvodnem delu je dekan Franc Povirk pozdravil več kot 250 navzočih vernikov, posebej pa še častnega gosta dr. Boruta Koširja. Nato so se verniki razdelili v pogovorne skupine, ki so jih vodili duhovniki. Nafotografiji je skupina, ki jo je vodil Drago Markuš, župnik iz Šmihela pri Žužemberku. Po živahni debati je sledil še skupni ogled fdma o Fatimi in sklepni del v cerkvi. (Foto: S. Mirtič) NOVOMEŠČANI PRVI PO LJUBLJANICI - Mestna občina Ljubljana je letos že triinštiridesetič organizirala športnorekreativno prireditev 43. Pohod 99. V sklopu te prireditve so prvi teden v maju za mestne svetnike, zaposlene v mestni upravi in novinarje pripravili veslanje v kanujih osmercih po Ljubljanici od Špice do Tromostovja. Tekmovalo je šest mestnih občin in ekipa novinarjev. Ekipa Mestne občine Novo mesto je slavila že v polfinalu in tudi v finalu je pod Tromostovje priveslala s prednostjo treh dolžin čolnov. Drugo mesto so osvojili Mariborčani, tretje pa Velenjčani. Novomeščanom so pod vodstvom Mojce Novak zmago priveslali: Smalčeva, Samar, Križman, Florjančič, Vesel, Derganc, Jerman in Menger. (Foto: Majda Luzar, EPS) JU-JITSU - Društvo borilnih veščin Kalana iz Globokega pri Brežicah je doseglo svoj največji uspeh. Na sobotnem državnem prvenstvu v Lenartu ju-jitsu v disciplini duo sistem so tekmovalci Katane med 7 klubi s skupno 24 pari v obeh starostnih kategorijah osvojili od 6 možnih kar 5 naslovov državnih prvakov, poleg tega pa še naslov vice prvakov in tretje mesto. Z rezultati bo, kot so prepričani v Kalani, zadovoljen tudi glavni pokrovitelj ekipe podjetje Ten Krško. Katana je z omenjenim rezultatom ponovno dobila dva para, ki imata možnosti nastopa v državni reprezentanci na Evropskem prvenstvu novembra v Veliki Britaniji in že julija na mednarodnem Grand prix tekmovanju v Grčiji. Na fotografiji zmagovita ekipa (z leve) Vita Preskar, Sandi Hotko, Vanja Preskar, Dejan in Roman Predanič, trener-mojster Tine Bratanič, Anita Strgar, Gorazd Kostevc, Maja Ferenčak, Gregor Škorc, Dejan Bahč, predsednik društva in mednarodni sodnik Slane Preskar in Jože Kežman. (Foto: Katana) Priznanje za aluminijasto okno Majcnovo družinsko podjetje M & MM iz Novega mesta je na Mednarodnem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni letos ponovno prejelo znak kakovosti za termo aluminijasto okno NOVO MESTO - Na Mednarodnem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni prejšnji mesec je iz Dolenjske poleg Bramaca iz Dobruške vasi pri Škocjanu dobilo priznanje za najboljše dosežke v graditeljstvu, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, že drugo leto zapored tudi novomeško družinsko podjetje M & MM. Gre za podjetje Majcen, kjer se poleg ključavničarstva, s katerim je Mirko Majcen začel obrt, od leta 1991 ukvarjajo tudi z izdelovanjem aluminijastega stavbnega pohištva. Lani so kot prvi slovenski proizvajalec tovrstnega stavbnega pohištva prejeli plaketo za okno iz aluminijstih profilov term-al 1.3, letos pa so za isto okno, ki so ga od lani še izboljšali, prejeli najvišje priznanje - priznanje znak kakovosti v gradbeništvu. Majcnovi, ki od leta 1993 delujejo na Livadi, v Cegelnici, kjer je Mirko začel z obrtjo, pa imajo še vedno sedež podjetja, so bili priznanja zelo veseli. “Takšen rezultat pa je plod večletnega vlaganja in spremljanja razvoja pri proizvodnji stavbnega pohištva,” je povedal Mirko Majcen. V podjetju namreč obiskujejo mednarodne sejme stavbnega pohištva in spremljajo njegov razvoj drugje po Evropi ter se udeležujejo raznih seminarjev, ki jih organizira Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane. Njihovo nagrajeno okno, kjer je komisija ocenjevala od proizvodnje do reklamacij strank, je zbralo daleč največ točk (98,5), torej skoraj vse možne. V kratkem bodo Majcnovi svojo ponudbo stavbnega pohištva še razširili s PVC okni iz kvalitetnih nemških profilov, ki pa bodo drugačni, neidustrijski, v stilni iz- MODNI KOTIČEK Nedrčki, korzeti Moda oblikovanja telesa s' stiskanjem, ki je mejilo na mučenje, se je začela šele s srednjim vekom. Prvi poskus v lem smislu - stiskanje prsi in zgornjega dela trupa z namenom “zravnati telo kot desko”, trebuh pa je moral biti napihnjen, je trajal več kot dvesto let. To modo je ukrojil in etabliral močan religiozni duh: v tistem času so skoraj vse ženske, ki so kaj dale nase, bite videti, kot da so noseče. Korzet v pravem smislu besede (steznik, ki kot oklep oprime ženski trup) je nastal na španskem dvoru, ki je bil tako ali tako znan po strogi dvorni etiket/ v prvi polovici 16. stoletja. Ženski trup se je spremenil v nekakšen trikotnik brez izboklin, ramena pa so bila nenaravno poudarjena. V drugi polovici 17. stoletja so ženske prsi spet smele pokukati iz steznikov. Del steznika, ki je oblikoval trup, je bil še vedno neuklonljivo krut in ozek, zgornji del pa se je vse bolj rahljal. O pretirani grotesknosti tovrstnega oblačenja govori podatek, da so ženske v takšnih oblačilih vzdržale le kakšno uro. Takoj po prihodu domov so s sebe zmetale ves ta kup blaga, deščic, letvic, ribjih kosti in žic in se preoblekle v t.i. negligee, obleko, ki je v prvotnem pomenu besede pomenila nemarnost, šlampa-vost. Negliže (ali domača halja ) se je v ženski garderobi ohranil vse do danes, vendar nima več tistega odrešilnega pomena, kot ga je imel v mračnem srednjem veku. Konec prejšnjega stoletja je korzet nenaravno poudarjal žensko zadnjo plat. Pas je bil popolnoma zravnan, prsni koš pa strahovito močno zategnjen. Dve v steznik navpično všiti kosti sta potiskali navzdol in proti hrbtu, različni okraski na zadnjičnem delu obleke pa so še bolj poudarjali žensko zadnjico. Ta vrsta korzela je bila anatomsko zelo škodljiva, povzročala je doformacijo medenice. Približno leta 191S pa se je večstoletna diktatura korzetov končala. Ravno krojen, cevast korzet je bil to le še po imenu. Od takrat pa do danes je ženska moda takšna, kot je žensko telo - ženstvena. JERCA LEGAN vedbi z zaoblenimi robovi. Za cilj so si zadali, da tudi na področju izdelovanja plastičnih oken dosežejo vrhunsko kakovost. Njihovi kupci so tako zasebni graditelji kot tudi firme, v glavnem prodajo izdelke doma, nekaj KEGLJAČI NOVEGA MESTA V TRETJI DRŽAVNI LIGI LITIJA, TRBOVLJE - Kegljači Novega mesta so v kvalifikacijah osvojili drugo mesto in se po trinajstih letih uvrstili v 3. državno ligo. Med posamezniki se je posebej izkazal Miro Miklavčič z 919 podrtimi keglji. Vrtni red: 1. Intercom-merce Jesenice, 2. Novo mesto, 3. Postojna, 4. Portorož. (N. G.) MALČI MEZGEC DRŽAVNA PRVAKINJA KRANJ - Na državnem prvenstvu za veteranke je Trebanjka Malči Mezgec podrla 417 kegljev in osvojila naslov državne prvakinje. (N. G.) AMERICAN V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU- Prejšnji petek je pa gostoval v Loki Američan iz Kentuckyja, Bhu-ba - Bruce Lewis (na posnetku), bluesman z občutkom, kakršnega ima le pevec in pesnik. Njegov nastop je delo glasbenega producenta’ Beri-slava Jankoviča iz Zagreba, ki bo to soboto ob 20.30pripeljal v loški kulturni dom še britanskega glasbenika Paula F. Cowlana, ki bo imel v Loki edini koncert v Sloveniji. (Foto: P. Perc ) Za Američanom Lewisom v Loki še Britanec Cowlan Zavidanja vreden program kulturnih prireditev LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Tukajšnje KUD Primož Trubar je pod vodstvom predsednika KUD in po novem tudi predsednika sveta KS Loka, Zorana Cvarja, samo letos pripravilo 10 kulturno-za-bavnih prireditev, kakršnih bi bili gotovo veseli tudi v mnogo večjih krajih. Začelo seje koncertom Folkestra, sledil je koncert Fake in v marcu razstava 1. KreArta ter koncert enega najboljših posavskih pevskih zborov MePZ Primož Trubar ob izdaji zgoščenke zbora. Po koncertih Dertuma in Log-a-rhythma je bil posebno doživetje predstava pianista Bojana Goriška in igralca Janeza Škofa. Še 4. prireditev v aprilu je bila po koncertu Jazz Jam Sessiona razstava Plakati 90 Simona Serneca, gonilne sile loške kulturne pomladi. Zadnjo soboto v maju pa bosta ob isti uri gostovala v Loki že stara znanca loške publike Drago Mlinarec in Andrej Trobentar, ki se rada vračata, kajti, kot pravijo glasbeniki, kdor pride enkrat v Loko, si gotovo želi še kdaj v to prijetno okolje. Sicer pa o programu prireditev KUD “Primož Trubar” iz Loke pri Zidanem Mostu dovolj izčrpno poroča vzorno urejena spletna stran (http:// www2.arnes.si/čkdreme/kud/), delo zavzetega člana KUD iz Račiče pri Loki, Bojana Dremlja. P. P. stavbnega pohištva pa tudi izvozijo. Iz aluminijastih profilov izdelujejo pročelja, okna, vrata, vetrolove in zimske vrtove, na leto vgradijo okrog 10.000 m2 raznih aluminijastih elementov. Iz njihovih aluminijastih profilov so tudi okna in vrata ter pročelje nove Labodove trgovine v Ločni. J. DORNIŽ ZMAGA NA SAVARIJI SEVNICA - V četrtek, 13. maja, sta v dresu državne reprezentance v Gradcu na tekmovanju za pokal Savarija nastopila tudi sevniška tekača Borut Veber in Klavdija Tomažin. Med mladimi tekači iz avstrijske Štajerske, madžarske Železne Županije, Hrvaške in Slovenije je Borut med mlajšimi mladinci v teku na 800 m zmagal (1:55,10), Klavdija pa je bila na 3000 m med starejšimi mladinkami tretja (10:53,12). V Gradcu je odlično nastopil tudi Šentjernejčan Jože Vrtačič, ki je s časom 10,62 zmagal v teku na 100 m in s tem izpolnil še eno normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. INTEL NA SNEŽNIK NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 29. maja, pripravilo izlet na 1796 m visoki Snežnik. Izlet bo vodila Mateja Vidmar, odhod s parkirišča pred novomeško avtobusno postajo pa bo ob 6. uri. Prijave sprejemata Marko Rems po telefonu (041) 779 205 in Tone Progar (347 222). PRI TRIBUČAH SMRTNA ŽRTEV TRIBUČE-Ko je 13. maja ob 22.20 39-letni H. G. a Črnomlja vozil osebni avto iz Tribuč proti Črnomlju, je izven naselja zapeljal na desno, vozil nekaj časa po travni bankini, nato zapeljal nazaj na vozišče. Na levo polovico vizišča je zapeljal v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala 41-letna voznica osebnega avta M-B. iz Črnomlja. V trčenju se je H. G. tako hudo poškodoval, da je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. V bolnici se zdravi tudi sopotnik voznice M. B. PRETEP MED ZAKONCEMA KRŠKO - Spor med zakoncema J. je nastal, ker je 18. maja S. J- Pn prepozno domov - okrog 3. u ■ Ženo je pričel zmerjati, njo Pa Je tako razjezilo, da je prijela les podstavek za okrasno smreko in g z njim večkrat udarila po gjaV?’t.| kah in nogah. Zakonec je 1S ^ zdravniško pomoč v ZD Krško, prej pa je o tem obvestil P°'1C1 so zoper ženo napisali kazen ovadbo. POLICISTI S PIŠTOLO GOTENICA - V sredo, 12. maf so v vadbeno-oskrbnem centf Gotenici pripravili 25. prvens slovenskih policistov v streljanj pištolo. Med 62 policisti je zrna“ 6 Robert Krhin iz policijske upf Maribor. Branko Videnič iz k uprave pa je bil šesti. Med 4 poli® kami je najbolje streljala ReIL Oražem iz specialne enote ’ MNZ- GLASBA NE POZNA MEJA • •• Sukar na turnejo po Franciji Prihodnje leto bodo slavili deseto obletnico ___________ nastopu skupine Šukar nast‘’Pq7a v prepolnih Križankah leta 1 ■ Vedno znova so se vračat Stes Maries de la Mer. Leta * sta z njimi odpotovala Zoran din in Mirko Simič, leto kasnJ pa Magnifico in njihov dolg0 ni prijatelj in sodelavec Meniš. Prav leto 1997 je bilo nj hovo zadnje leto brezskrbneg tavanja po močvirjih CanWgl>? Šukarji so svojo prvo zgoščenko posneli leta 1994 in istega leta je skupina spoznala Sabino Stum-berger, ki jih je navdušila za odhod v Francijo. Po njenih pripovedih je vsako leto konec maja v malem obalnem mestu Stes Maries de la Mer v pokrajini Ca-margue eno rrajvečjih srečanj romskih skupnosti v Evropi. Tega srečanja so se Šukarji želeli udeležiti predvsem zaradi pridobitve novih izkušenj, gradiva za prihodnjo ploščo pa tudi zaradi spoznavanja Romov, njihovih običajev ter konec koncev tudi zato, da sami sebi dokažejo, kaj zmorejo. Upali so, da bodo tam spoznali koga, ki bi jim pomagal pri nadaljnji “francoski karieri”. Tega leta so v Franciji doživeli vse, razen tistega nekoga ni bilo. Spoznali pa so veliko drugih pomembnih ljudi: patra Clauda, edinega ciganskega patra v Evropi, Pislo, žensko, ki jo spoštujejo vsi Romi, bar-bo Tara, poslanca romske skupnosti v italijanskem parlamentu, Rajka Duriča, predsednika svetovnega kongresa Romov, Manitasa De Plato, enega najboljših kitaristov flamenka, pevca skupine Gipsy kings Nicolaja in kitarista iste skupine Chicoja. Vsi so prisluhnili glasbi skupine Šukar in jo sprejeli z navdušenjem. Najprej so igrali na ulicah, potem pa so jih glavarji družin začeli vabiti v svoje tabore in nato še v najpopularnejši klub v tistem okraju - Les Arneles. Navezali so veliko novih in pomembnih stikov. Z alzaškimi Sinti so navezali tako tesno prijateljstvo, da so v Ljubljano povabili njihovo Ma-nousch jazz skupino Angie Band, ki je kot gost na samostojnem kajti že naslednjič so prišli cijo le na bežen obisk, po Fran- .čitnic«; tam pa so se prelevile elel'- ne nastope po teatrih in dv°ra nah. Prav to pa so tudi ze Tako so imeli maja leta ' jo prvo mini turnejo po Pf0 jh si. ki sojo na zahtevo navdu organizatorjev in publike P°n, at li novembra istega leta in la ■ so se začeli prvi resnejši P°f°ovnj za izdajo zgoščenk za sve ^ trg. In ravno te dni se spe pravljajo v Francijo na da j turnejo. Imeli bodo 14 i^- nih nastnnnv in U naStOpe V nih nastopov in 4 nastope ru festivalov in po vsej ved ,j sti bodo tudi uradno P° P za . pogodbe s tujim založnik0" dve zgoščenki. . tu()i Skupina Šukar podpira nekatere državne ustanove, njih vidijo način uveljavljanj venije v Evropi in sveto- ,ni-tokrat jim bo stalo ob strani • V Novem mestu bom0 -.^j priložnost skupino Sukar s februarja prihodnje leto, *(0. v športni dvorani Maro! • pili ob proslavi petdeset«' Dolenjskega lista. _____________ kulturo, ki bo fina"*' strstvo za 1 podprlo to turnejo. cpS ' P MAJDA LUZAR. kitpirf ŠUKAR - CIGANI IJUBIJO PESMI - Naslovnica kasCt.šSih0,in6 Šukar, na kaseti je poleg Šukarjev Igorja Kovšeta, Nenada LJ ^ 0^-Štefana Uranjka, Igorja Misdarisa in Mihe Šventa slišati figiN' da Kreslinu, na violini Saša Olenjuka in na tolkalih Nina M —' Št. 20 12595). 20. m»jit DOLENJSKI LIST PRIDOBITEV ZA CERKLJANSKE GASILCE - Prostovoljno gasilsko dništvo Cerklje ob Krki - čez štiri leta bo slavilo 100-letnico - ima poslej vozilo za prevoz ljudi in opreme. Dobra dva milijona so zbrali s prostovoljci prispevki, prispevali pa sta tudi Krajevna skupnost in Občinska gasilska zveza Brežice ter kupili rabljen kombi in ga dali temeljito obnoviti in opremiti. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi gasilci iz Krške vasi, jrošice in Skopic, je vozilo blagoslovil tamkajšnji župnik Tone Gnidovec. Ig IGRALCI PRIPRAVILI PREMIERO-Zagnani člani KUD Menica v ivanški občini so tudi letos svoje domačine razveselili s pre-iez k n°Ve komediie dr- Vojmila Rabadana z naslovom Kadar se ženski sta l‘e SU^e' ^ ;£n s treml dejanji in z vrsto komičnih zapletov se je pred-narP m^a Ipulska zasedba: Jože Nograšek, Nataša Rojec, Jana Kut-sed Adamlje in Jože Kotar, seveda pod vodstvom režiserke in pred-Drer}06 društva Jelke Rojec. Ta je povedala, da bodo, če bo le mogoče, s tavo gostovali tudi v bližnjih krajih. (Foto: L. Murn) /Ve^0 NAJBOLJŠI ZDRA VNIKI - Vsakdo izmed nas ima svoj zaklad, klad n U ^e t0 k°l°’ drugemu računalnik ali pa psiček Muri. Največji za-čuvjc I f S°tovo le eden, toda nima ga vsak. To je zdravje. Zdravje lahko sonce10 samk s pomočjo najboljših zdravnikov - vodo, svežim zrakom, skern T ‘n ^°dr° voljo. 7. aprila je svetovni dan zdravja. V letošnjem šol-o tem elr smo v naši tnali šoli obširneje spoznavali in razširjali spoznanja projeL I vse l<*hko storimo, da bomo bolj zdravo živeli. Na zaključek P°tn in-Srno Povabili tudi starše. Otroci so jih razveselili s svojim nasto-Ttžišče)U^°V‘,'mi ‘zdelki. (Mali šolarji z vzgojiteljico Andrejo Umek iz OŠ PRIJELI TATOVE BREŽICE - D. B„ S. K. in T. R., vsi iz Tržišča, so 18. februarja prišli do stanovanjske hiše, last oškodovancev A. in B. E. iz Brežic. Izpod predpražnika so vzeli ključ, ki gaje tam pustila oškodovančeva hči, preiskali prostore in odtujili 43 tisoč tolarjev, 550 DEM, iz spalnice pa več zlatnine. Lastnik je bil oškodovan za okrog 300 tisoč tolarjev. Storilce so prijeli in zasežene predmete vrnili oškodovancema. ZBIL PEŠKO NOVO MESTO - 13. maja ob 13.05 je 20-letni S. K. iz okolice Škocjana vozil motorno kolo po ulici Talcev iz smeri centra Novega mesta proti ekonomski šoli in zaradi neprimerne hitrosti zbil 19-letno peško M. P. z Uršnih sel. ki je na prehodu za pešce prečkala cesto. Hudo poškodovana je obležala na vozišču, zdaj pa se zdravi v novomeški bolnišnici. POŽAR POGASIL SAM KRŠKO - 14. maja okrog 9.30 je prišlo v stanovanju F. P. v Papirniški ulici do požara, in sicer zaradi okvare v televizijskem sprejemniku. Po pregretju aparata je prišlo do eksplozije televizijskega ekrana, ogenj se je razširil na videorekorder in leseni regal. Lastnik je s svojim gasilnim aparatom ogenj pogasil še pred prihodom gasilcev. Škode je za okrog 500 tisoč tolarjev. PRI ZNAKU STOP NI USTAVIL ŠKOCJAN - Ko je 16. maja 15-letni M. K. iz Zloganja vozil kolo z motorjem z avtobusne postaje v Škocjanu proti cesti R 674, se v križišču pri prometnem znaku STOP ni ustavil, ampak je zavil v levo proti Bučki. V tem trenutku je proti Dobruški vasi pripeljal voznik osebnega avta 20-letni J. Z. iz Dolenjih Dol in kljub močnemu zaviranju je prišlo do trčenja. M. K. je padel na vetrobransko steklo in pločnik, kjer je obležal hudo poškodovan. TEKMOVALO 300 MLADIH GASILCEV TREBNJE - Pred trebanjsko osnovno šolo je preteko soboto tekmovalo okrog 300 mladih gasilcev, in sicer 12 pionirskih ekip iz 11 PGD in 15 mladinskih ekip iz 12 društev. Prva tri mesta so pri pionirjih osvojile desetine iz PGD Občine, Štatenberk in Velika Strmica, pri mladincih pa ekipe iz PGD Trebnje, Šatenberk in ekipa mladink iz Občin. To nedeljo pa bodo tekmovali še člani. Ekipe bodo začele gasilski avt6reli v Štatenberku in končali v Šentrupertu, kjer bodo pri PGD Šentrupert tekmovale tudi ekipe članic in veteranov. KAJ PA MENE VESELI? Veselijo me rože. Doma jih imam še kar veliko. Z babico jih sadiva v prav posebne oblike. Tako sva nasadili tulipane v obliki zvezde, narcise v obliki rože, trobentice pa v obliki trobentice. Zdaj nameravam nasaditi vijolice v obliki srca. Doma delam spomladanski herbarij, poleti bom naredila poletnga, jeseni jesenskega, pozimi pa bom videla, katere rastline bodo uspevale zunaj ali pa bom rože posušila. Kadar mi kakšna rastlina uvene, sem zelo žalostna. Kadar se zapeljemo v cvetličarno, dobim belo vrtnico. To ponavadi obarvam zeleno ali modro. Babica in boter sta mi obljubila, da bom dobila za rojstni dan vse čebulice in semena, kar jih je v Novem mestu. Rože so moje najboljše prijateljice. ANJA GREŠAK, 5. c OŠ Bršljjn Novo mesto Kr atkor o čni krediti za obrtno dejavnost Nakup revromateriala in ostali nakupi pred uvedbo davka na dodano vrednost do 6 mesecev do 12 mesecev TOM+ 4,50% TOM+ 4,75% POSEBNA PONUDBA krediti s skupno obrestno mero do 6 mesecev do 12 mesecev 9,50 % 9,80% Za vodenje posojila se dodatno zaručunava 0,9 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila. i DOLENJSKA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! INVALIDOM OB OKROGLIH OBLETNICAH Društvo vojnih invalidov Dolenjske se spomni svojih članov, kadar praznujejo okrogle obletnice v življenju. Lani so obdarovali 209 članov in jim čestitali za starostni praznik. V ta namen so porabili 627.000 tolarjev. Svojih invalidov se spomnijo, ko praznujejo 70-letnico, 75-letnico in 80-letnico. - cš ISKRA ELEKTROLITI, d.o.o., V LIKVIDACIJI Stari trg 36 Mokronog OBJAVLJA LICITACIJSKO PRODAJO: 1. več orodnih strojev (brusilni, rezkalni stroji), 2. računalniške in pisarniške opreme, 3. ročnih orodij in naprav. Licitacija bo 4. junija 1999 v prostorih Iskre Mokronog ob 9. uri za pisarniško in računalniško opremo, ob 12. uri za orodja in naprave in ob 14. uri za stroje. Pred licitacijo vplačajo interesenti varščino v višini 10% izklicne cene - fizične osebe na blagajni, pravne osebe na~Z.R. Iskra Elektroliti, d.o.o., v likvidaciji, Stari trg 36, Mokronog, številka Z.R.: 52120-691-68029, in pokažejo potrdilo o plačilu varščine pred pričetkom licitacije licitacijski komisiji. Varščina se vračuna v kupnino ali vrne, če interesent ni bil uspešen v licitiranju. Ogled je možen v sredo, 2. JUNIJA, od 8. do 14. ure. Kupuje se po načelu videno-kupljeno! ZLATA POROKA - V soboto sta petdeseto obletnico sklenitve zakonske zveze proslavila 80-letni Ernest in 73-letna Zofija Sečen iz Mosteca pri Dobovi. Na slovesnosti, ki je potekala v stari vaški gostilni Krnic, se je zbralo vse njuno ožje sorodstvo, dobro razpoloženje in vzdušje pa je v mnogočem preseglo tisto izpred petdesetih let. Zlatoporočenca, ki sta kljub letom tudi zaplesala, sta zato vse navzoče povabila še na biserno poroko, ki jo nameravata slaviti čez deset let. (Foto: L. M.) • Nobena pot, ki pripelje do kraja, ni slaba, razen tiste, ki vodi na vešala. (Cervantes) • Lepa Vida se je postarala, čeprav dolina šentflorjanska še ni izumrla. (Flisar) • Če bi moški rojevali, bi bil splav že zdavnaj zakrament. (Lorentz) AVTOKLINIKA S 068/323-035 Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi zastopnik za amortizerje MONROE in športne vzmeti, športne zračne filtre ter ostalo športno opremo priznanih svetovnih proizvajalcev. JMEX TMONROET amortizerji ^ibach mm i i i FMSERCHAOGEREOUlPPeD VEČJA VARNOST NA CESTI yir»n/ri/| je avtomobilska znamka, ki se vse bolj in bolj uveljavlja na slovenskem tržišču. Na področju DOLENJSKE iščemo podjetja, ki so pripravljena sprejeti izziv in pričeti s prodajo in servisiranjem avtomobilov PROTON. Pisne ponudbe pošljite uradnemu zastopniku: T tl' IM: £ pGKPS Dunajsko 191, Ljubljano, 061 168 40 22,168 53 09 ^ne stene s°PotčasoJŠ I Učenke likovnega krožka na OS Mirna Jarca iz v preteklih letih poslikale stene hodnikov v šoli, tokrat pa euiep*. • t ilkavnej- s,eno obuvalnice šole, ki je postala z domiselno poslikavo še Mir,,*' Mentorica krožka je učiteljica likovne vzgoje Natalija Orlič. a darca, Črnomelj) I ^soS|-. YBENETKAH - Nepozaben izlet v starodavno mesto Benet-I ^ale h.lni‘sHli 'n ludi izvedli upokojenci z Mirne. Ogledali so si mostove, tro in ^ arvde beneške palače, Trg .sv. Marka (na sliki), baziliko, stolp z ruSe znamenitosti, ki krasijo to lepo mesto. (M. Golob) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 20.V. SLOVENIJA J 7.40 - 2.05 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Male sive celice 10.20 Oddaja za otroke 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Tedenski izbor Boj za obstanek, angl. serija, 1/12 11.55 Druženje in praznovanje, serija, 4/10 12.25 Okolje in mi 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Intervju 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Enajsta šola 17.35 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik 18.10 Pokrajinski muzej 18.30 Humanistika 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Pisave 23.20 Nove sile - predstavitev novih kratkih filmov 0.05 Poročila 0.15 Slovenski jazz SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Dr. Schwartz in dr. Martinova, nem. naniz., 7/8; 11.35 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, nizoz. nadalj.; 12.05 Svet poroča -12.35 Euronews -15.30Ferdi, ris. naniz -15.55 Hudičev otok, island.-nem. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Finley, angl. naniz. - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Nekoč smo bili v maju, -21.10 Ekstremne svan-ture - 21.35 Filmski triki - 22.00 Poseben pogled: Roza kino, amer. dok. film - 23.40 Kurbe, italj. film - Senca svobode, dan. nadalj., 4/4 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradjjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Odklop -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet 416.00 Oprah shovv - 17.00 Kraljica src, nadalj, -18.00Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -10.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Nedotakljivi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.10 Risanka -18.00 Iz produkcije LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Litijski mozaik - 21.45 Kuhajmo skupaj HTV 1 7.40 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Ubogo bogato dekle (serija) -13.55 Poslovni klub -14.25 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -17.55 Muzej za umetnost in obrt -18.30 Kolo sreče -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 20.55 Pol ure za kulturo - 21.30 Izziv, kviz - 22.05 Opazovalnica - 22.40 Numizmatika na Hrvaškem (dok. oddaja) HTV 2 14.45 TV koledar - 15.00 Dober dan -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.00 Hugo, tv igrica -18.30 Trenutek spoznanja -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) -21.25 Četica modrih (hum. serija) - 21.55 Pozdrav pomladi - 22.50 Velike romance 20. stoletja (serija) - 23.25 Zamenjava (amer. film) PETEK, 21.V. SLOVENIJA 1 7.40- 1.40 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Ročne ustvarjalnosti 9.45 Enajsta šola 10.20 Oddaja za otroke 11.15 Starost neznana, Šved. drama, 3/3 12.05 Resnična resničnost 13.00 Poročila 14.40 Alpski večer, 2. del 15.30 Slovenski komorni zbor 16.00 Pisave 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 17.30 Desetica, ples. predstava 18.00 Obzornik 18.10 Kontaktna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Seinfeld, naniz., 17/24 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub 0.10 Festival Brežice Accademie Daniel Israel SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Dr. Finley, angl. naniz. -11.20 Trdnjava, TV drama -12.50 Euronevvs - 14.35 Beyond Rangoon, amer. film -16.10 Aliča, evrop. kult. mag. -16.40 Človeško telo, dok. serija, 6/8 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Otok Jer-sey, angl. nadalj., 8/12 -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.05 Z Michaelom Palinom okoli ocena, dok. serija - 21.05 Film tedna - 23.05 Umori, amer. naniz., 20/22 -23.55 Izročitev, polj., nadalj., 6/6 - 0.45 Omer-ta, zakon molka, kanad. nadalj., 10/11 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Bradvjevi, hum. naniz; - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannbt, nadalj, -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. - 16.00 Oprah show - 16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Veliki potres v LA - 23.20 Nedotakljivi, naniz. - 0.15 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Najspot -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi - 18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje HTV 1 7.40Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Ubogo bogato dekle (serija) -13.55 Pol ure za kulturo -14.25 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša - 20.45 Glasbena oddaja - 21.55 Opazovalnica - 22.30 Večer z Željkom Ogrestom - 23.30 Nočna straža: Niki-ta (serija); Čudežni svet Paula McKcnne; Shoch-er (amer. film); Sedmi element in Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (humor, serija) - 21.05 Za kraljico in domovino (brit. film) - 22.50 Pištola (serija) - 23.35 Fatamorgana SOBOTA, 22.V. SLOVENIJA 1 7.05- 2.15 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Trojčice, ris. naniz. 8.55 Oddaja za otroke 9.40 Don Kihot, naniz. 10.10 Maya Stoneface, norveš. film 11.30 Tedenski izbor Seinfeld, amer. naniz. 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.45 Med valovi 14.15 Petka 15.30 Pobič in jaz, amer. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Svet čudes, avstral. serija, 4/13 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Druženje in praznovanje, dok. serija, 5/10 22.30 Poročila, šport 22.55 Življeneje z Rogcrjem, amer. naniz., 8/20 23.20 Mccallum, angl. naniz., 2/6 0.20 Zamenjava, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Videoring - 9.50 Zlata šestdeseta -10.45 Jasno in glasno -11.35 Davov svet, amer. naniz. -12.00 Pearl, amer. naniz. -13.00 Euronevvs - 15.15 Kolesarska dirka po Italiji -15.55 Nogomet -17.55 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljlubljena, amer. naniz., 4/25 - 20.30 Ožja družina, amer. film - 22.10Trendi - 22.40 Sobotna noč - 0.45 Srhljivo, avstral. naniz., 4/12 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Cooperjeva druščina -11.00 Čharles je glavni -11.30 Razprtije, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Metulji so svobodni, film -16.00 Divja dežela, film - 18.00 Odklop -19.00 Mreža - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor - 22.00 Mož, ki ni hotel umreti, film - 23.45 Cestni bojevniki, naniz. - 0.45 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Kako ustanavljamo podjetje -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.00 Tv spored - 8.15 Poročila - 8.20 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski 14.35 Čudežni svet Paula McKenne -15.50 Briljanten -16.45 Namibija (dok. film) -17.50 Mount Royal (serija) -18.45 Risana serija - 19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Pred Evrosongom - 21.05 Dvojni zapeljivec (film) - 22.55 Opazovalnica - 23.30 Nočna straža: Hamsun (film); Pearl (serija); Steklena senca (amer. film) HTV 2 11.05 Tv koledar -14.35 Črno-belo v barvi • 16.05 Afera Maurizius (franc, film) -17.50 Obzorja divjine (dok. serija) -18.20 Dok. oddaja -18.50 Oddaja okulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.10 Festival iz Slav. Broda - 22.15 Zlati gong - 23.15 Svet zabave NEDELJA, 25.V. SLOVENIJA 1 7.40-2.35 Teletekst 9.30 Živ žav Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja 8.25 Risanke 9.15 Telerime 9.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 11/13 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Dnevnik velikih mačk, angl. serija, 6/6 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.25 4 x4 13.55 Tedenski izbor Resje! 15.20 Tv poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Alpski večer 18.00 Obzornik 18.10 Alope-Donava-Jadran 18.40 Okolje in mi 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Portret Tomaža Pengova 22.25 Poročila, šport 22.50 Princ iz Pagode, balet' SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 Primorska poje -11.00 Zvezde Hollywooda -11.30 Trend -12.00 Murphv Brown, amer. naniz. -12.25 Motociklizem -15.00 Teniški magazin - 15.40 DP v Show plesih -15.55 Atletika -17.25 NBA košarka - 19.30 Videoring 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, nadalj. - 20.55 Stoletje ljudstva, dok. oddaja - 21.55 Šport v nedeljo - 22.40 Moj najljubši letni čas, franc, film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, hum. naniz. - 12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Zmajeva dežela, film -14.50 Klik: Prav-darji, hum. naniz.; Družinske zadeve; Atlantis; Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Osumljenih pet, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Plašni ljudje, film - 0.30 Nezgodni oddelek, naniz, VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 24.V. SLOVENIJA 1 7.40-1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama ' 9.30 Tedenski izbor Desetnica, plesna predstava 9.50 Rdeči grafit 11.20 Raziskovalec, amer. dok. serija 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, dok. serija, 4/13 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Maja, kamniti obraz, norv. film 14.50 Tedenski izbor 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz., 11/13 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz. 21.00 Kapljica vode - Unicef v Namibiji 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Panel SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Otok Jersey, angl. nadalj., 8/ 12; 12.25 Simpsonovi, naniz.; 12.55 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija, 6/10; ,13.45 Stoletje ljudstva, dok. oddaja -14.40 Euronevvs - 15.25 Doktor Popaul, franc, film -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Slov eniji -18.05. Sestre, nadalj., 18/24 - 19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus, 3/45 - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. - 18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadalj. - 21.00 Greh in odrešitev, film - 22.50 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.20 Ned in Stacey, naniz. - 23.50 Nedotakljivi, naniz. - 0.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Resnice o vinu - 21.50 Brez šminke TOREK, 25.V. SLOVENIJA 1 7.40- 1.35 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.50 Oaza, nem. naniz., 4/6 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 11.40 Parada plesa 12.10 Komisar Rex, naniz. 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.00 Tedenski izbor Kapljica vode - Unicef v Namibiji 14.50 Panel 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj;, 7/12 18.00 Obzornik 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov, naniz. 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport 22.50 Cesta bratstva in enotnosti 0.35 Čehov, franc. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj., 18/34; 11.20 Gospodarska panoramti; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti -14.40 Euronevvs - 15.25 Leteči cirkus Montya Pythona, serija, 3/ 45 - 15.55 Pobič in jaz, amer. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 9/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Predstavitev videospotov za Evrosong- 21.05 Bojna ladja, amer. dok. oddaja - 22.00 Nogometne zgodbe, čilski film - 23.30 Svet poroča - 0.00 Murphy Brovvn, naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 'Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix -12.00 Atlantis -12.50 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom - 18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Morilec v mestu, film - 23.00 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.40 Nedotakljivi, naniz. . VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.15 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Milice, film TV Novo mesto - 21.25 Novice - 21.35 Rezerviran čas - 21.50 Brez šminke SREDA, 26.V. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.05 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zlatko Zakladko 9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 7/12 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Župnik za deset tednov, naniz. 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Obzorja duha 13.45 Ljudje in zemlja 14.35 Čehov, dok. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Boj za obstanek, angl. serija 19.00 Dobrodošli doma 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Koklja, češki film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Rožanci praznujejo SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, m-dalj., 9/26; 11.20 Bojna ladja, amer. dok. oddaja; 12.15 Turistične akcije -12.35 Euronevvs; 15.15 Napad v Wcst Pointu, amer. film -16® Dr. Schvvartz in dr. Martinova, nem. naniz., 81» -17.30 Po Sloveniji -17.55 Kolo sreče -18-25 Nogomet - 22.45 Obdobje strahu, italij. fil® KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8-30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. -9.3(1 'Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj-- 11.00 Mannix. nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, nami" 15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv - Dv'1 Kraljica src, nadalj. - 18.KI Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Čarovnice se vračajo, film - 21.50 Seve in jug, nadalj. - 22.50 'Alo, 'alo, hum. naniz -23.30 Ned in Stacey, naniz. - 0.00 Nedotakljiv naniz. - 0.50 Danvjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Milice, TV film Novo mesto -18.25 Smo dobri gospodarji? -1"-Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Resnice o ««“' 20.35 Kuhajmo skupaj - 21.00 Novice- 21.30 zdravo srce - 21.45 Andrcnalin za vsak dan 0«I DOM A Čl H Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dode j nagrado Janezu Jermanu, Veliki Slatnik 16, Novo mesto. Nagrajencu čestitamo-Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka 2. (1) Malarska - ansambel Bobri 3. -(3) Neki vam puVedu - ansambel Vasovalci O Francetu - ansambel Slapovi Gremo na vino - ansambel Ionija Verderberja Ljubezen je večna - ansambel Izvir Kot kristal - ansambel Kristal Fant od fare - ansambel Franca Miheliča v Jernejevo - TFio Frančič S -vj /7 TJ 10. (9) Moj jasmin - ansambel Jasmin « Predlog: Čar prve ljubezni - TVio Najstniki (5) (8) (4) (6) (7>. (-) KUPON ST. 20 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto/ V________________________________________________________________________________ NAGRADE V ČRNOMELJ, BOŠTANJ IN STRAŽO Žreb je izmed reševalcev 18. nagradne križanke izbral Jožefa Kondo iz Črnomlja, Karla Mrviča iz Boštapja in Urško Dragman iz Straže. Kondi je pripadla denarna nagrada, Mrvič in Dragmanova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjokrižanko in jo pošljite najkasneje do 31. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 20”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 18. KRIŽANKE Pravilna rešitev 18. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KASTRAT, ANTOINE, TARANTO, RUPEL, EL, ONAGER, MAKS, ATENA, ALASKA, ATOM, REN, ONI, ORA, TNT, MINORIT, IKONA, ALIČE, NANUT, RAKAR. N A GR APNA KRIŽANKA 1 J AVTOR: JOŽE UDIR POMOŽNI DUHOVNIK ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV 'DOM* MENIHOV IZDELOVALCI VIOLIN IZ CREMONE ODLIČEN ZAGREBŠKI ROKOMETNI KLUB ČRNO MORSKO LETOVIŠČE SEVERNO- AFRIŠKA TRDNJAVA KOZAŠKI POGLAVAR KRAJ POD FRUŠKO GORO DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST RUSKI KUHALNIK ZA ČAJ LADJA NATRI VRSTE VESEL MUSLIMANSKI POSTNI MESEC POVEZ * SLAME POJAV OB NEVIHTI ŽIDOVSKA DRŽAVA MOČ MINERAL (VRSTA KALCIJEVEGA KARBONATA) GORSKA SKUPINA V BOLGARIJI SVETNIŠKA PODOBA HRVAŠKI PARLAMENT GL MESTO GANE SHRANITEV PODATKA NA MEDU VELIKA ALŽIRSKA LUKA IZRASTEK NA GLAVI ZDRAVILNA RASTLINA TRAK PRI ČEVLJIH ZAGIB TKANINE ISKALKA BISEROV ITALIJANSKI PESNIK (PIETRO, 1492-1556) BOC#^ MOSJ* vrsta ŽENSK*0* 28 !■ 1 » fi I1 iM———— Občina Krško objavlja JAVNI RAZPIS ZA NAJEM BAZENA IN GOSTINSKEGA OBRATA ZA IZVAJANJE KOPALIŠKE IN GOSTINSKE DEJAVNOSTI NA BAZENU V BRESTANICI A) SPLOŠNI POGOJI 1- Naročnik: Občina Krško 2' Predmet razpisa: najem bazena in gostinskega obrata na bazenu v Brestanici za izvajanje kopališke in gostinske dejavnosti na bazenu v Brestanici. 3- Cas najema: teče od sklenitve najemne pogodbe do konca kopalne sezone. 4- Kriteriji za izbor ponudnikov: celovitost ponudbe kopališke in gostinske dejavnosti, eventualna dodatna ponudba k osnovni razpisni dejavnosti, ki bi jo nudil ponudnik v okviru kopališča. B) RAZPISNI POGOJI: 1- Ponudniki, ki želijo sodelovati v javnem razpisu, morajo do konca razpisnega roka oddati pisno ponudbo, ki mora vsebovati naslednje: • firmo in ime ter naslov ponudnika, • izpisek iz vpisa v sodni register sodišča v Republiki Sloveniji oziroma izpisek iz registra obrti, iz katerega je razvidna dejavnost ponudnika, • ime odgovornega nosilca, ki nastopa v javnem razpisu, z navedbo imen sodelavcev, ' pisno izjavo ponudnika, da je v dani ponudbi v celoti upošteval razpisne pogoje naročnika, ki jih narekuje razpisna dokumentacija, ■ datum, do katerega velja ponudba ponudnika, drugo dokumentacijo v skladu z razpisno dokumentacijo. vr>B0nUAbe z oznako “ZA NAJEM OBJEKTOV IN IZVAJANJE BRFq IŠKE IN GOSTINSKE DEJAVNOSTI NA BAZENU V ESTANICI - ne odpiraj” je potrebno dostaviti v zapečateni OhT1,01 naikasneie d0 27.5.1999 do /10. ure na Občino Krško -i delek za družbene dejavnosti, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo ISI' dan v sejni sobi “D” ob 11. uri. -Razpisna dokumentacija se lahko dvigne od 7. do 9. ure na Prvi n u 2a družbene dejavnosti Občine Krško, CKŽ 14, soba 7 . Dodatne informacije pa lahko dobite tudi na tel. 0608/22-771 Zdravko Pilipovič. • O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 8 dneh po °dpiranju ponudb. Zaposlimo sodelavca ali sodelavko za knjigovodsko-administrativna dela. Pogoj: srednja ekonomska šola in znanje uporabe računalnika. Zazeljena je delovna praksa v knjigovodstvu. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (šest mesecev), z enomesečnim poskusnim delom in možnostjo nadaljne zaposlitve. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo najkasneje v 8 dneh na naslov: FAST, d.o.o., Mestne njive 13, Novo mesto. NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d. Na žago 6, 8351 Straža VABI K SODELOVANJU komunikativne, kreativne, dinamične mlade sodelavce za prosti delovni mesti: 1. SAMOSTOJNI PRODAJALEC - POSLOVODJA 2. PRODAJALEC v novoodprtem Novolesovem salonu pohištva v Slovenski vasi (Obrežje) Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe lesarske ali ekonomske usmeritve (pod točko 1) oz. IV. ali V. stopnja izobrazbe trgovske ali ekonomske usmeritve (pod točko 2) - stalno prebivališče v okolici Brežic - znanje enega tujega jezika - veliko mero samostojnosti - poznavanje osnov računalništva Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesna industrija Straža, d.d., Kadrovsko-pravni sektor, Na žago 6, 8351 Straža, z oznako “Za razpis”. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. _________________________________________________ N VSEM DAVČNIM ZAVEZANCEM DOLENJSKIH OBČIN! Obveščamo vas, da bodo IZPOSTAVA NOVO MESTO ter oddelek ZA DAVČNO INŠPICIRANJE DAVČNEGA URADA NOVO MESTO z dnem 24.5.1999 pričeli poslovati na novi •okaciji, in sicer v bivši poslovni stavbi podjetja PIONIR na Kočevarjevi ul. 1 v Novem mestu. Nova telefonska številka hišne centrale 3719-700 Telefaks: Izpostava Novo mesto 325-138 Oddelek za davčno inšpiciranje 3719-752 NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj morate nujno vzeti s seboj, ko se greste kopat v morje? (Nagrada brisača PE Modiana iz Ljubljane.); Koliko stane liter kurilnega olja pri Lon-čaru, s.p., iz Horjula?. (Nagrada: 50 litrov kurilnega olja.) Odgovore je treba do sobote, 22. maja, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 2. maja sta: Tatjana Mušič iz Mengša in Vesna Rus iz Logatca. ZAHVALA V nebesih je moj dom, tu večno srečna bom. V 65. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša dobra in skrbna mama ANICA SKAL iz Šentjerneja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem podjetja HIPOT-P&EMS, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Baburiču za zdravljenje, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Oklešen in g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 60. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANICA PLOT roj*. Rižnar Dvor 76 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, krajanom in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto, Zdravstvenemu domu Žužemberk, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, predsednici Društva upokojencev Dvor, kolektivu avtomobilskega servisa Velkavrh in kolektivu Hoteli Otočec. Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Milan z družino, sestre Štefka, Amalija in Slavka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, družino vse bi dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 66.letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON MAJER iz Dešeče vasi 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, vaščanom, sorodnikom, Mizarstvu Jaklič, prijateljem, sodelavcem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, podarjeno cvetje, za svete maše, sveče ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi g. župniku, pevcem, govornikom, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku na pokopališče v Šmihelu pri Žužemberku. Žalujoči: žena, hčerki in sin z družinami SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 8000 NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1999/2000 naslednja prosta delovna mesta strokovnih delavcev: • • 2 učiteljev slovenskega jezika in književnosti, polna učna obveznost, nedoločen čas • 1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, polna učna obveznost, določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000 • 1 učitelja nemškega jezika, polna učna obveznost, nedoločen čas • 1 učitelja nemškega jezika, polna učna obveznost, določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000 • 1 učitelja matematike z računalništvom, polna učna obveznost, nedoločen čas • 1 učitelja matematike s liziko, polna učna obveznost, določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000 • 1 učitelja kemije z biologijo, polna učna obveznost, nedoločen čas • 1 učitelja gostinskega poslovanja, polna učna obveznost, nedoločen čas, • 1 učitelja gostinskega poslovanja, polna učna obveznost, določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000 • 1 učitelja hrana in pijače, polna učna obveznost, določen čas (nadomeščanje za čas porodniškega dopusta) • 1 učitelja športne vzgoje, polna učna obveznost, nedoločan čas Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbirnem postopku. Uradne ure za stranke ostanejo nespremenjene. Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Novo mesto DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Pamet je boljša kot žamet ~®AN zastoPni* ra Slovenijo: d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, ®t/17 10 840, http://www.nissan-adrla.si ’ VfTou"' ,rf°vci m serviserji v Sloveniji ‘V/Tot!?5, Liublian“. telefon: 061/ 159 73 31 , Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 PIŽEM. Domžale, tel.: 061/ 16 27 100 . NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, tel.: 061/ 731143 . AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 . NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 649 . MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 . PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTO KUK, Slovenske Konjice, telefon: 063/ 753 984 . AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 • AVTO MOČNIK. Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, 065/ 135 57 21 . AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel.: 065/ 57 012 . AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, telefon: 068/ 75180 . AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, tel.: 0608/ 40 389 . AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA telefon: 069/ 32 209 Pomembno se je odločiti pravočasno! Še si lahko takoj omislite svojega povsem novega NISSANa pred uvedbo DDVja. a,fietna odločitev I Ij\ f\fl n [TUJI M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - |Z=\ iNiUUMlA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI TA TEDEi tedenski Četrtek, 20. maja - Bernard Petek, 21. maja - Feliks Sobota, 22. maja - Milan Nedelja, 23. maja - Željko, binkošti Ponedeljek, 24. maja - Suzana Torek, 25. maja - Gregor Sreda, 26. maja - Zdenko LUNINE MENE 22. maja ob 7.34 - pn i krajec kino BREŽICE: 20., 21.5. (ob 18.30), 22., 23.5. (ob 18.30 in 20.30) ter 24.5. (ob 20.30) komedija Mamin sinko. 20. in 21.5. (ob 20.30) glasbeni film Žametne oči. 26.5. (ob 20.30) romantična komedija Zaljubljeni Shakespeare. ČRNOMELJ: 21.5. (ob 21. uri) ter 22.5. (ob 19. uri in 21.10) romantična komedija Zaljubljeni Shakespeare. 23.5. (ob 18.30 in 20.30) kriminalni film Mesto teme. DOBREPOLJE: 21.5. (ob 21. uri) groz- ljivi film Noč čarovnic. 23.5. (ob 15. uri in 20.30) vojni film Tanka rdeča črta. GROSUPLJE: 21.5. (ob 20. uri) vojni film Tanka rdeča črta. IVANČNA GORICA: 20.5. (ob 20. uri) vojni film Tanka rdeča črta. KOČEVJE: 20.5. (ob 18. in 20. uri) groz* Ijivi film Noč čarovnic. 24.5. (ob 18. in 20. uri) vojni film Tanka rdeča črta. KRŠKO: 20. in 21.5. (ob 20. uri) ter 22. in 23.5. (ob 18. uri) komedija Zdravnik s srcem. METLIKA: 21.5. (ob 21. uri) kriminalni film Mesto teme. 23.5. (ob 18.30 in 20.40) romantična komedija Zaljubljeni Shakespeare. NOVO MESTO: Od20. do 23.5. (ob 19. uri) drama Beneška kurtizana. Od 20. do 23.5. (ob 21.00) ter od 24. do 26.5. (ob 19. uri) akcijski film 8 mm. RIBNICA: 22.5. (ob 22. uri) vojni film Tanka rdeča črta. 23.5. (ob 17. uri) grozljivi film Noč čarovnic. TREBNJE: 21.5. (ob 20. uri) in 23.5. (ob 17. uri) kriminalni film Rane. VELIKE LAŠČE: 22.5. (ob 20. uri) vojni film Tanka rdeča črta. 23.5. (ob 20. uri) grozljivi film Noč čarovnic. film TAKSI, akcijska komedija (Taxi, Francija, 1998, 90 minut, režija: G e ra d Dires) “Taxi” je sicer daleč od mojstrovin, gotovo pa je najmanj zanimiv. Povrhu vsega se je slavni scenarist Luc Besson (Velika modrina, Nikita, nazadnje Peti element) tokrat poiskusil v žanru, ki je izrazita domena ameriškega filma. Je že vedel, zakaj je to pametno. Verjetno je pomislil na vsakoletno poplavo ameriških družinskih akcionarjev, ki zaradi studijskih postavk o ino-ralno-politični korektnosti in sprejemljivosti za vse generacije, večino vas, oba spola in nekaj religij, že nekaj let doživljajo hudo krizo. Samo vroče-hladna akcija in vsem tako ljubi Me Gibson, Joe Pešci, Bruce Willis ali Keanu Reeves. Evo, pa imamo tržno nišo za evropski cestni rodeo. Taksijeva očarljivost je najprej v lepem številu akcijskih prizorov, od uvodne parade raznašalcev pic na skuterjih do taksistovih prevozov na način Formule 1; krasni so tudi prizori, kako policisti o neumnosti (saj veste, kakšni vici krožijo na njihov račun) razbijejo na desetine avtomobilov, pa finalni obračuni, ko mercedesi uspešno frčjo po zraku. Vse skupaj je v primerjavi z ameriško produkcijo resda kot igra v peskovniku, toda če v ospredje postavimo dejstvo, da gledamo akcijo z evropskimi avtomobili, peugeoti, citroeni, renaulti, gre razlika celo v prid Taksiju. Evropski gledalec, predvsem pa francoski (ta je lani Taksiju pridobil ugledno četrto mesto v domovini) si ob akciji z avtomobili, ki jih vozi tudi sam, morda celo misli; hej, to sem jaz, to bi lahko bila moja zgodba! Karikirano, seveda. Hudo šibka plat filma pa so dialogi in nasploh skoraj vse kar se dogaja izven asfalta. Glavni junak, ki je iz skuter “prešaltal” na dirkalni taksi, se neuspešno dogovarja s svojo ljubico za prvi seks, ker ga zaradi petkratne prekoračitve hitrosti debilni policaj prisilil v sodelovanje pri iskanju fantomske tolpe mercedesov, nadvse uspešnih nemških roparjev bank. Seveda pade kar nekaj ponovno ponesrečenih šal na račun Nemcev. Tu je še seksi komisarka. ki bi jo nerodni inšpek-torček rad podrl, pa še bolj nerodni šef postaje; pa natančni “Švabi", ki vozijo kot Schumacher, toda Francozi so še boljši... Predsem gre za uro in pol ne-pretenciozne sproščene zabave, tako za mimogrede, v obilju stereotipov in z malokrat videno domačo akcijo. Predvsem pa ne gre za ameriško konfekcijo, ki vse prevečkrat in prehudo načenja še tako tolerantne male sive celice. TOMAŽ BRATOŽ Podružnica francoske industrijske grupe Išče za Novo mesto: osebo za nabavo-metodo logističnih aktivnosti z izkušnjami na tem in carinskem področju v narodnem in mednarodnem prostoru; znanje mikro računalništva, francoščine ali angleščine ter po možnosti nemškega jezika. Starost: nad 35 let; in računovodkinjo za področje fakturiranja, obračuna plač, vodenje blagajne in vsa dela knjigovodstva ter plačil podjetja z znanjem mikroračunalništva, francoščine ali nemščine ter po možnosti angleščine. Prošnjo z življenjepisom in sliko pošljite na uredništvo pod šifro BODOČNOST. A DOLENJSKI IH! |\ IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšck-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA oh četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; lema naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročilu in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na pni ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet; 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV; Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in nuročniška službu 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. RENAULT CLIO 1.4 RT, letnik 1996, bele barve, prodam. Tel.: 041/628-385. NOVO NOVO NOVO MOTOROfL IGOR NOVAK, s.p. Seidlova c. 15 NOVO MESTO SKUTERJI TGB AKROS 245.000 + PD 101S 265.833 + PD AKROS TEC 270.833 + PD Tel. 068/371-241,322-591 KMETIJSKI STROJI PAJ KA za seno na 4 vretena ugodno prodam. ® (068)89-235. 1809 CISTERNO za gnojevko Creina, 2200-litr-sko, prodam. U (068)89-910. 1818 KRAVO SIMENTALKO s prvim teletom, starim 1 teden, prodam. Pečjak, Črmošnjice pri Stopičah 49. 1819 TRAKTOR HERMAN LANZ, starejši let-nik, 24 KM, dobro ohranjen, prodam. ® (068)65-036. 1825 KIPER PRIKOLICO, pajka na 4 vretena, visokotlačno balirko in traktor TV 420 prodam. C (041)626-177. 1841 ROTACIJKSO KOSILNICO Fahr 165, pu-halnik Tajfun na kardan in žrebieo, staro 2 leti, pripuščeno, prodam. ® (041)689-432. TRAKTOR TORPEDO 48, letnik 1988, lepo ohranjen, samonakladalko Sip 16 in puhalnik za seno z elektromotorjem prodam. U (0608)75-411. 1823 BALIRKO DEUTZ FAHR (kocke), trosi-lec hlevskega gnoja Mengele, tračni obračalnik in plug Slavonec prodam. ® (0609)633-561 in (068)73-221. 1765 HORIZONTALNO tračno žago za razrez hlodovine, premer koles 105 cm, z avtomatskimi pomiki, prodam. ® (061)776-382, po 20. uri. 1851 TRAKTOR GULNER, starejši letnik, 32 KM, dobro ohranjen, prodam. ® (041)671-454. 1752 MOTORNA VOZILA JUGO 45 AX, letnik 1987, neregistriran, vozen, poceni prodam.® (068)84-339. 1747 FIAT 750, registriran do novembra, letnik 1982, 71.000 km, prvi lastnik, prodam. ® (068)68-139. ' 1772 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 2/2000, in golf JX D, letnik 1985,registriran nanovo, prodam. B (068)75-334 ali (041)697-963. VECTRO1.6 GLS, letnik 1991, kovinsko sive barve, prodam. B (068)21-065. 1778 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992,36.000 km, prodam. Primc, Koroška vas 20 b, B (068) 89-775. 1779 BX15 RE, letnik 1988, registriran do 4/2000, prodam. B (068)64-063. 1783 JUGO 55, letnik 1989, prodam. B (068)321-350. 1784 R 5 five. letnik 10/95. 67.000 km. temno zelen, prodam. 7? (0609)623-116. 1787 P-UNTO 55 S, letnik 1997, kovinsko bordo rdeče barve, z dodatno opremo, prodam. B (068)28-430, dopoldan, 58-423, popoldan. POLO 1.4, letnik 1996, 5V, prvi lastnik, prodam.® (0608)75-090, po 15. uri. 1790 LAGUNO 2.0 alize, letnik 6/96, registrirano do 6/2000, 53.500 km, opal kovinske barve, bogata serijska oprema, prodam. ® (068)344-249 ali (041)598-020. 1792 R 4, letnik 1987, registriran do septembra, prodam za 70.000 SIT. ® (068)28-714. 1793 R 4 GTL. letnik 1988 prodam. ® (0609)626-043. 1794 GOLF JXD, letnik 1987, prodam ® (068) 26-633. 1798 PIAGGIO porter furgon, letnik 1995, garažiran, prodam. ® (068)25-632, po 18. uri. 1804 GOLF RABIT 1.4, letnik 4/96, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (041)691-434. 1807 R 21, letnik 1991 ugodno prodani. ® (041) 691-434. 1808 OPEL ASCONO 1.8 e, letnik 1984, prodam. ® (068)60-256. 1817 Se varčevati! VEZAVA TOLARSKIH SREDSTEV od 31 do 90 dni TOM +1 % od 91 do 180 dni TOM + 2 % VEZAVA TOLARSKIH SREDSTEV Z VALUTNO KLAVZULO od 31 do 90 dni 1% od 91 do 180 dni 2% Banka vodi depozit v DEM ali EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije. DOLENJSKA BANKA * inka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! R MECiANE 1.6 RT. letnik 3/96. kovinske bordo barve, servisna knjiga, prodam. ® (041)752-812 ali(068)53-195. 1811 R MEGANE classic, temno rdeče kovinske barve, letnik 1998, 13.200 km. prodam ® (068)75-133. 1812 JUGO KORAL 45, letnik 1988, stružnico Potisje US 51, varilni aparat C02 MM400 in cerado za tovorno vozilo z alu ogrodjem prodam.® (068)83-113. 1822 R 4 GTL, letnik 1988,100.000 km, registriran do 4/2000, radio in R 21 GTS, letnik 1988, registriran do 11/99, ugodno prodam ® (068)322-827. 1824 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. ® (068)30-437. 1828 GOLF III1.4, letnik 5/95, registriran do 2000, 90.000 km, odlično ohranjen, prodam ® (068)22-566. 1829 R 5 five 1.4, letnik 1994, rdeč, tonirana stekla, 65.000 km, na novo registriran, prodam. ® (068)53-202. • 1846 GOLF CL 1.4, letnik 1996, prodam ® (068)75-180. 1831 R 4 GTL, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam za 120.000 SIT. % (068)21-417. NISSAN ZX 300 TT, letnik 1992, vsa možna oprema, črn, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (0608)40-389 ali (041 )746-788. NISSAN SUNNY1.616 V SLX, 5 V, KAT, letnik 12/92, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)40-389 ali (041J746-788. CLIO 1.2 RT, letnik 1993, 64.000 km, registriran do 5/2000, prodam. ® (068)78-458. R TVVINGO.star 7 mesecev, ugodno prodam. ® (041)580-003. 1836 ' FEL1CIO combi GLX i 1.3, letnik 4/96, belo, prodam. ® (0609)650-646. 1838 OPEL KADETr ITD karavan, letnik 19/90, prodam.® (0608)71-069. 1845 ALTO 1,095.000 tolarjev SWIFT 1.0 3V 1,295.000 tolarjev JIMNY 1.3 3V 2,495.000 tolarjev GRAND VITARA 1.6 3V 3,095.000 tolarjev AVTOSERVIS MURN Resslova 4 Novo mesto B 068/24-791 041/691-434 C CQ O CL (D 3 » ČOLN PRIMORKA, 5 m. P°P 9.9., opremljen, z motorjem Jama a prikolico, v dobrem stanju, Pr.ujčrk>1-600.000 SIT. Čoln se nahaja na <>t0K \ff) ® (061 >445-612 in (0608)79-636. ^(|, CNC - center za okna, 4-strankarict>| q drugo opremo za izdelavo oken p» jg2» (065)71-407, zvečer. a|j- VEČ rabljenih oken in notranjih vr*^ |ff minijasta enokrilna in dvokriln*^j.i)(F radiatorje ugodno prodam 77111 J POCENI ODDAM kombiniran š«j 1 , 0 ,________... i 1,1,hinis*1* .^) .928-18) termoakumulacijski peči in kuhinj (068)22-181. RDEČE VINO prodam. « O168*81 KIOSK v Novem mestu prodam 665. *((*«£ RAZNO i naje1" ob V SREDIŠČU BREŽIC damo v " J obnovljeno mesnico. Najemnina p° . |9 u/ ® (0608)77-708, od 7. do 9. ure m jtfž 22. ure. DRUŠTVO METULJI Prirel8 dnjt> pelek ob 20. uri ples za s ,.e generacijo v motelu Grosup i ^ Igra znani ansambel Lira s v Barbi. Inštruiram ANG, NE, SLO za srednje in osnovne šole; priprava za maturo. Tel. 068/81-706 ŽIVALI STROKOVNI PREVODI iz angleščine v slovenščino in obratno. Hitro in kvalitetno stontev vam nudi član DZTPS. » (068)341 -><*, po 17. uri. 1767 VARSTVO OTROKA, čiščenje in likanje nudim, n (041)575-335. 1780 V CENTRU Novega mesta oddam opremljeno trgovino. II (068)23-982. 1791 JASNOVIDKA AIDA (BiH). V vrednostnem Pismu pošljite 5.000 SIT za neomejeno števi-izanv/^.' ^aslov: M, d.o.o., Tomšičeva 18, Velenje (za Aido). Osebni kontakti bodo mogoči po 1.12.1999. Cena 15.000 SIT. 1802 PREROČIŠČE, vedeževalci s čutom' (090)41 (090)43 36, Ivona. (090)46-58, c‘ ll^ phono, 156 SIT/min, nonstop. SLUŽBO DOBI IŠČEMO MATAKARJA (-ICO) in kuharja(-W) v pivnici v okolici Trebnjega. TT (068)40- Js 1764 h ^ UOSPO za varstvo enoletnega otro-(041*794nJ)l^yn 23 pom<* v gospodinjstvu, 3,1 redno zaposlim dva do 'soboslikarje. Rus. II (041)617-255. 1771 Dr t ^ voznik C- in E- kategorije s Prakso. It (068)375.-680, zvečer. 1773 S^IUttKrrlli nUdimo (sestavlianjc (n, - 1U 0°0 SIT od paketa). » (064)620-1775 Natakarico zaposlimo v bistroju "S pri AMZS na Otočcu. Tel : 041/730-151 NATAKARICO (honorarno ali 6dno) zaposlimo v bistroju na novomeškem Novem trgu. rel.: 041/628-385 stanovanja SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance, rjave in grahastc jarkice , kokoši in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16. Studenec, » (0608)89-038. PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, gra-hastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na » (0608) 71-375. 245 MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. » (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, » (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog. » (068)49-813. 1287 ODOJKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. »(068)75-468. ^ 1762 PLEMENSKEGA KOZLA in koze srnasto rjave pasme prodam v Novem mestu » (068)344-016 ali (041)682-498. 1782 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. »(068)68-638. 1800 BELE PIŠČANCE za dopitanje in rjave jarkice prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej.»(068)82-424. 1815 ČISTOKRVNE škotske ovčarje, stare 6 tednov, ugodno prodam.»(0608)87-395. 1820 RJAVE in grahaste nesnice, stare 3 mesece, prodajamo vsak dan, beli kilogramski piščanci pa bodo v prodaji 25. maja. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje. » (041)708-671 ali (068)44-389. 1821 PIŠČANCE, težke 1 kg, ter rjave jarkice, stare 14 tednov prodajamo. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej,»(068)81-519. 1840 PSIČKE, stare 9 tednov, in belo in rdeče vino prodam. »(068)85-890. 1759 KONJA PONYA in vino cviček prodam. » (0608)87-065, od 20. do 21. ure. 1754 KRAVO po izbiri in bikca, starega 2 meseca, prodam.»(068)47-694. 1850 KRAVO SIVKO, visoko brejo, prodam. » (068)28-198. 1789 KRAVO SIVKO, staro 8 let, brejo 6 mesecev, prodam.»(068)89-708. 1748 KRAVO za zakol prodam. » (068)85-612. KRAVO SIMENTALKO, s teletom, prodam. »(068)42-332. 1774 ^n^Dp')!:OČi;N CAS zaP“l™« avtome-som rw, nc Pro5nje s kratkim življeniepi-&,,evl4^h na naslov: SPC Krevs, ošnjice 4 a. Novo mesto. 1777 P° Apel. V (068)3474)47 ali Nat 1799 5% AKARICO zaposlim S (0609)614- nih arnti''d' ZASTOPNIKE za prodajo iska-redfi,. ov P° vscm svetu iščemo. Možnost 715-83ita tvc ® (0608)64-158 ali (041) SEM d°l6'Ure' 1816 P°močv^Nl ,NVAL1D'star 55 let, iščem nu (v. ®osP°dinjstvu samo nekaj dni v ted-936 pla{il° P° dogovoru. « (068)65-1750 Li»&L°SBNO STANOVANJE v vseljiv ’ 3’ 45 m;, obnovljeno, takoj (068135'. “adstropje. vrt. prodam. O ‘‘V1° 1806 3.0 MHZ ŠENTJERNEJ ŠMARJE 13 063/81-118 MPfl Iščemo TERENSKEGA KOMERCIALISTA za prodajo motornih olj Vatvoline in nadomestnih delov za tovorna in osebna vozila. Delo boste opravljali na področju Dolenjske, zato je poleg komunikativnosti in urejenosti zaželeno tudi poznavanje regije, izpit B kategorije in dokončana izobrazba IV. ali V. stopnje. Prijavo s krajšim življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite do 1. junija na naš naslov. LINDE MPA d.o.o. 1000 Ljubljana Železna cesta 14 tel. 0611735 489 fax 0611735 493 www.iindempa.st l&/vo/fne LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: ; stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, .Šmarješke, Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico., Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; • poslovni obiekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija • kmetiia: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. Nova KBM dd Nova Kreditna banka Maribor OBJAVLJA delovno mesto REFERENT ZA POSLE 5 PREBIVALSTVOM v ekspozituri Brežice, za določen čas 6 mesecev Pogoji za zasedbo so: * V. stopnja izobrazbe, smer ekonomska, administrativna ali gimnazija, * 6 mesecev delovnih izkušenj. Kandidate vabimo, naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis na naslov: Oddelek za kadre Nova Kreditna banka Maribor d.d. Ul. Vita Kraigherja 5 2505 Maribor Rok za prijavo je osem dni od dneva objave. 6 MVV*- f RADIO f BREŽICE na 88,9 95,9 MHz mm RADIO MAX 88,9 FM 87,6 FM n frizerski salon Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * * ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. S* 041/533-001 V ROLETARSTVO H01Č •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE • KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC „ STAVBNO POHiSTVjD • OKNA • VRATA -VSEH OBLIK* m nA zunanja žaluzija aluminijasta roleta mm ***** notranja žaluzija ravne * kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT Čas ugodnih nakupov Mubilejni teden Prodajnega centra v Novem mestu od 17. do 22. maja Motorna zaga art. 35134 M " —r Iskra ERO Smmm = } » _ _ fjjjlu I rtalni stroj skra S4-613 moč: 600 W Super nagrada za največji nakup s kartico 22. maja ! 21. maja do 10 % gotovinski popust s kartico Kovinotehna, ki jo bomo v jubilejnem tednu delili kupcem BREZPLAČNO. Izvijač SKIL Prodajni center v BTC Novo mesto, Ljubljanska 27 KOVINOTEHNA X u Verjem^e ali ne S> OGNJIŠČE d, .'. B i 2 H 0/cev n' •s 068/324-377 CD C o-. "o d) £ 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj IILI71 INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 TELEVIZIJA NOVO MESTO VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po ■n* 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU ŠTUDENTSKI TABOR ANKARAN AVTOKAMP “ŠTUDENT ANKARAN Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite : pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije in rezervacije tr /faks: 061/271-471, 061/1232-122, int. 249. Še nekaj prostih mest za postavitev prikolic. Pokličite nas! Informacije in rezervacije: telefon/faks: 061/271-471. PORTRET TECjA TE