PROSVETA Uradni tki ta uprarnllkl proatort« 8. Lawndal« An. Komentarji Wright - neko« to dane. »Blazna" komuntetka Sovjetske eksekucije Ali so potrebne? dm starejše je letalstvo tem Lu slave sta deležna brata Set Wilbur Wright, od ka-£ Orville še živi. BraU Sht sta iznašla letalo in sta !"frva dvignila v zrak Njun ' polet pred U leti v Severni kolini je trajal le dvanaost se-hind nekaj Čevljev od tal. Ni treba ponujati, kak uspeh to letalstvo do danes in naj-Ljša človeška domišljija ne Ire naslikati uspehov v bodoč-*ti Potrebno pa je, da se ¡pomnimo stare človeške slabosti ¿skromnem začetku letala. To ¿daleč nazaj, komaj pred 31 Idi. Kar nas je starejših, se lahko spominjamo, kako je Ameri-b-ne samo ostali svet—brila grče iz Wrightovega prvega po-¿usa. Čudno je le, da je Orville fright prebolel tisto norčevanje k ostal živ. Ne smemo tudi pozabiti, kako je "vsevedni" dušni paatir v An-Ifiji bahato klobasah "Bog je utvaril človeka, da hodi po tleh, ii mu dal perotnic, da «bi letal po zraku bi se geniji ozi- nii na take klobasače, kakršnih k danes mrgoli vse polno na svete, bi bilo človeštvo še danes v frirodnih jamah in na vejah ireves. Vsaka nova ideja je spo-fctka zaničevana, nova socialna ideja, toliko bolj kakor tehnična, toda vsaka dobra ideja je konč-io zmagovita, kldbasači pa izgi- nfjo pozabljeni. * » * V okrajni opazovalnici za u* »bolne v Chicagu je 26-letna Jane Emery Newton, hči bivše- ama* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^^^ToL^TChictgo, 111., Četrtek, 20. decembri (l)ec. 20), 1934. ^«Paclal rat« of poatag» prorid*! far in McUon 1108, Act IToct >, 1917, authortaad — Jnaa 14. Uit. Otfloa of Publication: mi South Lawn dal» Ava. Telephon«, RoekweU «M« Bubawtfttoa WOO Yaarly STEV.—NUMBER 248 senatne preiskave vojne re bo se konec Lotila se bo bankirjev in jeklar skih ter dragih vojnih profi-tarjev # vrhovnega poveljnika riike legije, absolventka michi-fanske univerze in potomka slavnih ameriških prednikov, ki so aetali angleški čaj v morje v Bostonu. Zakaj je "blazna"? Zato, ker pravi, da je komuntetka in se poročila z nekim zamor-ikkn komunistom, da demonstri-r» svojo vero v rasno enakost, tivela je z zamorcem v -bedi, vr-rli so ju iz stanovanja in ker t» preveč protestirala, so ju zaprli in šele v zaporu so jo spo-nali in poslali v opazovalnico. Zadeva je smešna, obenem pa ^¡¿na. Mlada ženska ni prav "t blazna, lahko pa je fanatičen če je fanatizem blaznost, Waj bi morali vse šoviniste, vse foiste in tri četrtine verskih Ifopajfandkstov vseh ver zapreti t norišnico, kajti te blaznosti je Hjveč na svetu. • • • Ruski sovjeti so ustrelili čez fo oseb po atentatu na Kirova. Koliko so te osebe bile, ali če so «M bil* v zvezi z atentatom, *> se danes pojasnjeno. Edino zjasnilo iz Moskve je, da so bi-k "razredni sovražniki sovje-Vsi procesi so tajni in sod * i* nagla. W v Italiji je dokaz, da J Mussolinijeva diktatura na ■j^ih nogah. Katoliški teror v J*»1 nji, v katerem je bilo obe-15 socialistov, je dokaz ¿Mi katoliške diktature. Hit-teror v zadnjem juniju, ko *b«lo veliko število ljudi ustreznih v masnih eksekucijah, je ■«dokaz slabosti nacijske dik-*Jir<' Ali so sedanje masne ek-|J*ije v sovjetski Rusiji tudi 4ok«. da je boljševi&ka diktatu-V* »labih nogah? Ako niso, ^ to masno klanje? Washington. — (FP) — Se natni odbor za preiskavo trgovine z orožjem in munciijo namerava posvetiti na trgovce s smrtjo tudi med velebankirji in jeklarskimi ter ledajedelniškimi baroni. Ta del preiskave ima biti še važnejši kakor pa razkrinkavanje igre in gigantičnih profitov municijskih kraljev. Senator Nye, ki načeluje preiskavi, je te dni rekel, da bo šel njegov odsek pred kongres s prošnjo za nove apropriacije, ki so potrebne za nadaljevanje preiskave. Ce jih dobi, za kar so izgledi, se bo lotil samega Wall streets, predvsem Morgu-nove hiše, ki je toliko odgovorna, da se je Amerika zapletla v zadnjo vojno. Senator Nye je mnenja, "da s študiranjem municijskega biz-nisa ni mogoče priti do dna brez znanja finančnih agentov" te in dustrije. V ta kot, ki je sigurno najvažnejši, do zdaj še ni bilo posveteno. Kako važno vlogo so igrali }ankirji v zadnji vojni, je ne-coliko razvidno iz brzojavke, katero je 5. marca 1917, dober mesec pred napovedjo vojne, poslal WiUonu ameriški minister v Londonu Walter Hines Page. Zavezniki so se tedaj nahajali pred veliko krizo. "Pritisk prihajajoče krize je ¿aka valiJC pravi takratalani* nister Page, "da je ne bo vzdržala niti Morganiva finančna a-rencija za Anglijo in Francijo, lüte hočemo obdržati sedanjo ve-evažno pozicijo v trgovini in preprečiti paniko, najbrž ni drugega izhoda kakor napoved vojne Nemčiji." Kriza, o kateri govori Page, se po mnenju dobro informiranih ljudi nanaša na ogrožanje 400 milijonov dolarjev, katere je Morgan posodil Angliji in Franciji za nakup vojnih potrebščin v Ameriki -od po Morganu dominiranih industrij. Anglija in Francija sta bili v škripcih za izplačanje obresti na to Morganivo posojilo — on je bil finančni agent obeh držav. In če bi bile zapadle obresti, bi zavezniki sigurno ne mogli najeti novih posojil v Ameriki, kar bi pomenilo udarec ameriške vojne trgovine, o kateri govori Pagev telegram. "Krizo" in "paniko" je "pacifist" Wilson preprečil s tem, da je Ameriko porinil v vojno en mesec po nastopu drugega termina. Nič manjšo vlogo ko murficij ski kralji in bankirji ne igrajo jeklarski in ladjegradniški baroni v oboroževanju in priprav-ljenju tal za prihodnjo vojno. In senatna komisija bi rada raz krinkala tudi njih vlogo v tej krvavi igri. Sa voznikov izobčila raket I rja rh«'-ago.—Osrednji odbor kra-JV';h «nij čikaš^ih voznikov je '' 1 'amena Lyncha, varo-•Iržavnega prosekutorja "V j a. Slednji mu je lan "" |>omagal « svojo polici 1 J«- razbil neodvisno unijo '"«'»v, člane pa pognal v staro ADF. je bil obtožen raketir-1 izobčen radi izkoriščanja '•»'ije v osebne naaM hlni "dbor je storil ta ko-1 ^kaz mednarodnega pred a Tubina, ki je odredil oči-unije vaeh raketirjev. m . Courtr Dewey zahteva so-cializiranje prilik Je za odpravo privatnega Monopola ekonomskih prilik Washington.—(PP) —fiociali ziranje zemljiške rente bi po mnenju profesorja Johna Dew-eyja, ameriškega filozofa in predsednika Ljudske lobije, pomenilo "socializiranje fundamen talnih priložnosti." Te so pod sedanjim sistemom monopolizi-rane po kapitalistih in privilegi-rančih. "Uničenje slumskih predelov in izvajanje obširnega stanovanjskega programa je sioer potrebno. Toda pod sedanjim sistemom bodo landlordi brez enega samega zamaha, le s podpisom svojih imen na kos papirja, pograbili vse socialno kreirane nove vrednote." Dewey zahteva, da te vrednote ostanejo družbi kot celoti. To je mogoče doseči le s socializiranjem zemljiške rente, kar bi pomenilo "socializiranje fundamentalnih prilik." O raznih ukrepih "novega deala," katerih namen naj bi bil izboljšanje razmer, je rekel profesor Dewey na predavanju pred Cosmos Clubom, da ga ni ne enega, "ki bi ne bil kompromitiran, po predsodkih usmerjen ali pa ubit po privatni monopoliza-ciji priložnosti". V navadnih beseda!} to pomeni, da so majhnemu Človeku, navadnemu delavcu, zaprte vse prilike do življenjskega napredka. Pogrebni obred v obHki veselice i Chicago. — Zadnji torek zvečer je bila velika zabava v po-grdbnikovi privatni kapeli na na slovu 810 N. Clark st. V krogu veselih ljudi je ležala odprta krsta in v krsti j« ležal Harry Batter, član I. W. W., hobovske or ganizacije in raznih filozofsko-anarhističnih klubov, ki je umr zadnjo soboto za opeklinami, kar tere mu je prizadjala eksplozija bencina v njegovi kuhinji, ko s je pripravljal večerjo. Bstterjeva poslednja želja je bila. da njegov pogreb mora biti veselica. Nobene običajne žalosti ne sme biti! In tako je bilo. V kapeli se je zbralo okrog 60 somišljenikov obojega spola, ki so igrali in prepevali poskočne kose ter praznili steklenice. Pill In prepevali so do zgodnjega jutra in veselico so zaključili s hobovsko himno "Hallelujah, I'm a Bum (Aleluja. potepuh sem) Kabinetna kriza v Jsg* slavili; ka| za mil Zunanji minister Jevtič je podal ostavko, za njim pa ves kabinet. Boj med JevtiČem In Zlv-kovičem kampanja pro-tl otroškemu relr ornovena Green urgira 28 državnih delsv-skih federacij, naj pritisnejo na sbornlce za sprejetje amendmenta proti otroškemu delu Dunaj, 19. dec.—Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič je včeraj podal ostavko. Predsednik vlade Nikola Uzuno-vič sprva ni hotel sprejeti Jev-tičeve ostavke in vršila se je dolga kabinetna seja, kasneje je pa vsa vlada odstopila. Takoj nato so se začele preliminarne konference za organiziranje nove vlade. Kakor poročajo iz Belgrada, sta dve stranki v konfliktu za premoč. Knez Pavel, bratranec pokojnega kralja Aleksandra in načelnik regenstva, bi rad videl, da Jevtič načeluje prihodnji vladi, toda general Zivkovič nasprotuje temu. Zivkovič ima na »voji strani stare militaristlčne kroge, dočim Jevtiča podpirajo liberalne in zmerne skupine, ki bi rade videle, da se Jugoslavija pomiri z Italijo in Ogrsko in katere so voljne dati nekatere koncesije Hrvatom in Slovencem. Jevtičeva ostavka izvira iz ženevske afere. Jevtič je bil sicer ob povratku iz Ženeve sprejet v javnosti kot "ženevski zmagovalec nad Madžari", toda v Belgra-du so mu dali razumeti, da ni Izvršil svoje naloge v Ženevi pred Ligo narodov tako kakor bi bil moral. Washington. — (F!P) — Predsednik Ameriške delavake federacije Green je te dni poalal pisma federacijam v 28 državah, v katerih jih poziva, naj pritisnejo na državne zbornice za ratifikacijo 22. amendmenta proti otroškemu delu. 20 leglslatur ga je že sprejelo, mora ga pa še 16, da bo postal del zvezne u-stave. Velika večina legislatur se snide k rednemu zasedanju prihodnjega januarja. "Organizirano delavstvo mora biti tisti inštrument, skozi katerega bodo pridobitve za protektiranje otroškega Življenja in otroškeda dela postale stalne," pravi Green. "Izkoriščanje otrok je narodno zlo, kateremu je mogoče priti v okom edino s tem, da kongres sprejme zvezno postavo proti temu zlu." Dvaindvajseti amendment daje kongresu pravico, da sme regulirati otroško delo do 18. leta starosti. Kongres zdaj nima te pravice, ker mu jo je pred več leti odreklo zvezno vrhovno sodišče s petimi proti štirim glasovom. Vsled tega je potreben ta amendment. Po ratifikaciji tega dodatka bi kongres najbrž sprejel tako postavo, ki bi prepovedala otro-Jko delo v industrijah do 16. leta, med 16. In 18. letom bi bilo pa omejeno t ozirom na kakovost in delovni čas. Otroško delo v industrijah je bilo prijično odpravljeno s pravilniki, toda ni popolnoma izginilo. Preselilo se je v neštetih slučajih na domove, kamor razni podjetniki oddajajo delo, ki je še veliko slabše plačano ko v tovarnah. Proti temu nima nobena država zakona razen New Yorka. Delo na domovih se je zadnje čase posebno razširilo v Massa chusettsu, kakor je razvidno iz poročila državnega delavskega komisarja, ki zahteva potrebno postavo za njegovo iztrebljenje. Pri tem delu jh» več članov dru žine navadno zasluži le okrog $5 na teden ob dolgem delovni ku. To so najrevnejše družine. Delavski komisar omenjene države pravi, da si podjetniki na ta način prihranijo dve tretjini plač. Pri delu v tovarni bi mo rali plačati vsaj minimalno pra vllniško mezdo, od $1» do $15, za doma izgotovljeno plačajo pa le okrog |s*t dolarjev ali pa A< manj. Ženska obešena v Angliji London, 9. dec.—^V Hullu so danes omiloščenje oc s m rt FM* kazni. Roosevelt spet posreduje med jeklarji in baroni Avta« valja ADF bo fcijko- ~ tirala volltva Udeležiti se jih ne mara. "ker bi izgubila, četudi bi smagala". Oživitev kampanje v avtnlh centrih Detroit, Mlch. — Avtna unija Ameriške delavske federacije je aavrgla delavske volitve v avtni Industriji, katere je nedavno razpisal avtni delavski odbor. Zavrgla jih je it razloga, ker bodo prava mešanica, kakor je bil Rooseveltov sporazum za preprečenje stavke zadnjo pomlad. Te volitve bodo namreč "za vso". Na glasovnici bo vsak delavec lahko zabeležil, h kateri organizaciji hoče spadati — k tej ali drugi uniji, ki so aktivne v avtni industriji, ali pa h kompanijski uniji. Glasovnice, ki ne bodo imele označbe kakšne organizacije, bo delavski odbor klasificiral za "skupino", Vse skupine bodo dobile proporčno toliko zastopnikov za kolektivno pogajanje kolikor bodo dobile glasov. Glavni organizator Ameriške delavske federacije za to industrijo je rekel, "da bi bila ADF v tem aranžmu poražena, čeprav bi zmagala. Sporno vprašanje, ki je jasno avtnlm delavcem, je, ali naj delavce zastopa v avrho kolektivnega pogajanja federacija ali pa kompanijske unije." Ce bi se unija avtnlh delavoev udeleAUa teli volitev in dobUa veČino vseh oddanih glasov, bi pod tem aranžmom ne i>ostala predstavnica v svrho kolektivnega pogajanja. Taka predstavnica bo namreč tudi manjšina. Organizator F. J. Dillon pravi, da pod takim arantmom aploh ne moro biti govora o kolektivnem pogajanju, ker zastopniki kom-panijskih In pravih unij sigurno ne morejo sedeti pri eni mizi. Pri takih )M>gajanJih bi ta skupina pobijala drugo In vse skupaj bi bilo le farsa. Vsled tega avtna unija odklanja take volitve. DrugI vzrok za ta korak je to, ker se bodo volitve vršile v tovarnah. In čeprav bodo volitve tajne in pod vodstvom avtnega delavskega odl>ora, je povsem logično, da bodo bolj pod vplivom bossov, kakor če bi s«* vršile izven tovarn. Kaj bo delavski odbor napravil s tisoči delavci, ki delajo navadno le nekaj časa v vsaki sezoni, še ni znano. Izgleda pa, da volitve teh delavcev ne jemljejo v obzir. Ostali bodo pod ka-pom. Na odreditev teh volitev Je u-nija avtnlh delavcev odgovorila z Intenzivno kampanjo za pritegnitev v organizacijo tistih delav<< v, ki se Ji to niso»pri-družili. V ta namen je unija v raznih mestih imela že več u-apešnih shodov. Desperaten boj okoli "večinske-| ga principa**, ki ga Je poatavtl federalni delavski odbor Wsshlngton, D. C., 19. dec.— Te dni ae vrši desperaten boj med glavnimi lastniki jeklarske industrije In voditelji Ameriške delavske federacijo—In predmet boja je "princip večine", ki g s je postavil federalni delavski odbor. Odbor še vedno vztraja, da kolektivno pogajanje na tomelj-u točke 7-A zakona N1RA ae pravilno razume le v luči večine «a-stopnlkov, ki jih izvoli jo delavci; manjšine delavcev, pa naj bodo organizirane v kompanijski uniji ali kjerkoli, se morajo pokoriti večini. To velja tudi sa delavske unije, ki podlešajo večini kompanljsklh unij. To Je demokracija 1 Predsednik Roosevelt je včeraj pozval k sebi v Belo hišo predstavnike jeklarskih korpo-racij In Ameriške delavske federacije, da doseže spravo med njimi, aH konferenca Je bUa brez kakega deflnltlvnega rezultata. Kakor poročajo, so Jeklarski magnatje zdaj- pripravljeni priznati unijo jeklarskih delavoev poleg kompanljsklh unij, Magnatje odklanjajo "princip večine" In zahtevajo, da mora t>ltl pri kolektivnem pogajanju zastopana manjšina kakor večina. Konflikt se nadaljuje. Za atandardlzlranje delavske zakonodaje Washington. — Zastopniki državnih delavskih departmentov so se na konferenci, kl se je vršila te dni pod vodstvom delavske tajnice Frances IVrklnaov«', sporazumeli za standardizirale delavske zakonodaje. Predvsem bodo legislaturam priporočali splošno uvedenje 40-urnegS de lovnega tednika po '»sem ur na dan in odpravo nočnega dela v vseh industrijah. Izjema bi bili le obrati z neprestanim delom. dil dr. Ben Reitman, znani filozofski anarhist. V sredo so pa Batterja upepelill na pokopali-AČu Waldheim in njegov pepH *> raztresli na grobu štirih "anar histov". ki so bili leta relega parslks Morr« i artl* hI I8H7 zaradi bombne eksplozij*, |e zdaj obtožen ne«?"»"*»*»»!i Veselico je vo- na Haymarketu. , aasikraoati. m. F. Warm«, kapitan zgo Predaednlk zsgroy.il uniji uslužbenrrv NMA Washington.—Med predsednikom Ameriške federacije vlsd nih uslužbencev in milltantno postojanko uslužbencev NRA je prišlo do tako napetih odnoša-jeV, da je prvi, K. Claudr Itab-rock, zagrozil z inlvzetjem čar-terja. Razlog je zadnja konvencija federacije, na kateri je liabeork formiral razne reakcionarne dodatke k pravilom, predvsem določbo proti piketlranju. Po konvenciji Je unija uslužbencev Nit A pričela kampanjo proti trm *prem»-mbam In proti pred aedniku liabcocku. Pravi, da bi ! aedsnjimi t»rsvlW j^pogla izvojevatl tako važne zmag«' ks« kor je bila zaušnica, katero Je dobil Hugh Johnson, bivši direktor Nit A. ki je bil po d«'lav«k**m odboru prisiljen vrniti službo Dabata v raaraaakl zbar-alol a kraljavl IJabazal I.Jubira kralja Ksrols na reitt«. Vroča debata sa In proti pri- ležnicl Magdi Dunaj, H», dec.- -Dunajsko časopisje poroča na dolgo In široko o'najnovejšem škandalu v Rumunljl, kjer J« v teku ljuta borba okoli prllešnlce kralja Ka-rola, židovske krasot le* Magde Iaipescu. Rumunska Javnost mora molčati o tej zadevi, niso pa molčali v rumunskl senatni sbor-nicl, kjer Je bila kraljeva ljubica včeraj na rešetu. Vodja opozicije, katera hoče, da Magda zapusti dvor In Rumunljo, Je Judu ManUi, voditelj kmetske stranke; na drugI strani pa Magdo zagovarja Nicolai Jorga, bivši premier. Jorga Je v senatu grdo oštel Manluja, češ, da se vede kakor stara, klepetava baba, ki nastavlja ušesa In raznaša liabje govorice. Jorga je dejal, da ima kralj pravico, da ljubi kogar hoče. "Kralja moramo ne le sjajštova-ti, temveč tudi človeško razume-ti", Je rekel Jorga. "Kralj je človek, ki je iNsIvržen grehu. Oni, ki pravijo, da ne grešijo, ne delajo tega, ker nočejo, marveč zato, ker ne morojo!" Ko ao senatorji to slišsli In ko so se spomnili, da Je Maniu star samec In silno |Miritan*ki napram ženskam, so se krohotall, da se J« tresla zbornica. ' FaAUtična Internacionala Montreua, fivlca, 1H. «lec. — zadnje dni so tu zborovali delegat je fašističnih organizacij i« štirinajstih držav, Mt-dnarodnl fašisti se niso mogli sporazumeti v mnogih vprašanjih, toda e-no točko so sprejeli v |>opoln*m sporazumu: socialistično in vse oatale levičarske iriternacioiial« Je treba UJilčiti! Dva bančna uradnika v Kualjl obrnjena na »mrl Moakva, 19. dec. Dva bančna uradnika v Kabarovuku, Sibirija, ata biia te dni tš>*n)*n* na amrt, ko Jim* J«* bilo dokazano, da .sta okradla državno banko zs MgJ.OOO rubljev. Blagajnik banke je d Ciw« 17.M per r-ar. t»r*9m •ou d t rt« H« 0M <*laaov po do*o»oru Mokopl*' •• »• rralajo. AdvrrtUUif r*im on aaraernanL-Mao»-•cripta will no» Mturnad. Naslov m «M. kar Ima atik « \Ulumi PROSVETA M8T-6» k Lawadal. Ara.. CWeaO. lUlaala. MEMSEE Of THE FEDEEATED FEEM I>at j m v okWpaju, na primer (Nov. M, 1914), (H.lrc vainica imrna n» naalovu po-•tml. da vam i« a Um datuma« poUfcla •arad d i na. p«mov»u x» pravodaaao. da m Domač drobiž Članica umrla Chicago.—Včeraj je umrla za srčno kapjo Ana Horvat, članica društva Narodni Vitezi št. 30 .SNPJ. Pokojnica leži na domu 10132 Artesian ave,—Člani tega društva ho vabljeni na izredno sejo, ki se vrši v petek 21. dec. zvečer ob osmih v društvenih prostorih, da sklenejo vse potrebno glede pogreba. John Po-tokar, tajnik. V bolnišnici Sharon, Pa. — Poleg Antona Zidanška, zastopnika Prosvete, ki si je pri padcu na uličnem hodniku, pokritim z ledom, zlomil roko — kakor je bilo že po-ročano — se nahaja v tukajšnji bolnišnici Buhl tudi Louis Pe-trič, ki je bil pred nekaj dnevi operiran na vnetem slepiču. O-ba upata, da se povrneta iz bolnišnice k svojcem še pred božičem. Novi grobovi na zapadu Pueblo, Colo. — Zadnje dni je umrla Ivana Fatur, doma iz Postojne na Notranjskem. Bila je članica društva št. 21 SNPJ.— Dalje je umrla vdova Stanislava Culig, stara 61 let, za sladkorno boleznijo. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Roomoll prijel protest proti Williamsu Green mu je izročil resolucijo, v kateri ADF protestira proti aastavljenju tobačnega mag-nata na čelo NRA Washington.— (FP)—Kaj organizirano delavstvo misli o to-bučnem magnat u Clay ju Willl-amsu in njegovemu promovira nju na čelo NltA po Kooscvcltu, je sedaj znano tudi predsedniku samemu. Protestno resolucijo zadnje konvencije Ameriške delavske federacije mu je te dni oficielno izročil William Green. Kakšnega "new denlerja" je Itoosevelt sprejel v svojo sredo v osebi tega magnata. je razvidni» i/, resolucije, 'hi predscdnl-ka opominja na "nepravilnost imenovanj« takih oseb v administracijo NUA. katere javni re-kordi pokazujejo kot nasprotnike uniorrfzma, kolektivnega pogajanja in principov, ki so za-popadeni v sekciji 7a." Tak človek je tudi Clay Wil-liams, bogat tobačni magnat, katerega resolucija Ae |»osebno Žigosa. Pravi, da je on izrabljal svojo prej A no pozicijo v NKA proti sprejetju pravilnika za tobačno industrijo. In ker tega ni mogel preprečiti, je su-gestiral minimalno plačo 12 ien-tov na uro, o plači -lo centov nu uro ««• j«- pa izrazil, da je previsoka celo za izvcžbane delavce. Resolucija nadalje izvaja, da «o delavci \ tobačni industriji med najslabše plačanimi, mag-natje pa vlečejo visoke profite. Delavski stroAki tnašajo komaj dva procenta od cene cigaret v trgovinah. Za vsnk dolar, ki gs delavci prejmejo kot plačo, po-tegnejo lastniki več kot dolar v dividendah, Tn človeka, ki vleče take profite in zagovarja tako izkoriščanj«*, je Itoosevelt |M>*tavil na čelo sondcljck bo le malo tovarn obratovalo, torej se boste brez skrbi lahko zabavali. Društvo V boj št M 8NPJ je volilo svoje uradnike in ostalo je skoro po Mtarem. John Sorc je novi podpredsednik in Joseph Dum novi pred« t d ni k nadzornega odbora ter Albin Prime nadzornik. Torej domovina je rešena. Afera Ivan Jontez-Vinko Cofi gre zaenkrat na polico. Kot sem že enkrat «»menil, ako se dva t»rka srečata, se steiMa ali jni odpreta restavracijo. Podobno tako se dogaja, če se srečata dva Gorenjca—ali pišeta svoje do- le ranih krajev življaje z direktorske seje ali pa debatirata o kulturi (?). No, pa naj bo povedano, da klub «t. 49 ni dajal nobenih navodil. (To ni tako htido kot nekoč zame, ko je neki Gorenjec v neki naselbini potegnil nož — meni pa je roka krvavela!) Ta zadeva se bi lahko rešila v desetih minutah na seji v Collinwoo-du, le če bi mene pozvali! In ker me niso, javno pozivam ves di-rektorij SDD v Collinwoodu, O., na—javno zabavo kluba Št. 49 v riedeljo 23. decembra 1934. Kdor se ne udeleži, bo kaznovan po paragrafu 26 in zgubi vse pravfce biti izvoljen v naš blok! Naše banke so včasi oglašale: nič, in sedaj se mu ne bo treba več bati, kakšna barva je v Beli hiši. Soc. kandidat za kongreenika N. S. Bendura je dobil 2,028 glasov. To je lepe Atevilo glasov za 70 letnega starčka. Dob« bi jih pa več, če bi bilo več zavednosti. Pri zadnjih volitvah «no tudi odločili, da ostane država suha še nadalje. Menda se volikem bolj dopade ono žganje, ki se kuha t zapuščenih majnah in luknjah kot leg«4na pijača. Zelo me zanimajo novice iz stare domovine, zlasti iz Primorskega, kjer se gode res neverjetne itvari. Sedaj ji» več ne pustijo moliti v slovenskem jeziku ne peti ne govoriti. Najbolje bi bilo, da ne bi več nihče šel v cerkev. Kajti če jih stari Bog ne razume v slovenskem jeziku, Vlažite svoj denar v naš za-i v drugem jeziku jih tudi gotovo vod!" Mi pa vam svetujemo, da ne (bo, ker ga ne znajo. Kadar ga prinesete s seiboj na veselico! bodo spoznali, da moliti k neko-kluba št. 49 in ga vložite v našo mu, ki jih ne sliši in ne vidi, je blagajno; naj zmrzne pri nas, prazna reč, in kadar bodo spozna-saj imamo mi tudi geslo "svoji, bo pomoč prišla le od njih potrošite pri svojih!" Pa maga- & "Jih 8»mih' čim »e bod<> za" ri socialisti, saj so tudi oni naši vzeli za skupno delo, le tedaj bo- rojaki. See you Sunday nite! Frank Barbič, 53. Raznoterosti , Mineral, Kan.—Ker se leto nagiba h koncu, želim opisati par dogodkov iz tega kraja, kajti vidim, da so dopisi iz te države postali zelo redki. Jubilejno leto SNPJ se zaključuje. Ker so tudi tukaj društva SNPJ z nizkimi številkami, sta dve jednotini društvi obhajali 30 letnico, druga pa bodo kmalu. Pri teh slavjih, ki sta jih a-ranžirala društvi št. 9 in 19 SNPJ, se je pokazalo, da se članstvo še vedno dobro zanima za jednoto in njene koristi. Te slav-nosti so tudi pokazale, da so potrebne, kajti na njih se snidejo prijatelji in znanci ter se cfono-vljo vezi, ki nas vežejo skupaj. Mnogi se niso videli že leta In leta in to jim je dalo priliko, da so spet prišli skupaj kot bratje in sestre SNPJ. S tem tudi raste zanimanje za SINiPJ in njena drufttva. « 1 Ne Ibom pisal o slavju društva do lahko pričakovali odrešenja. Naj torej pustijo one križe, ki stoj^ V certcvi, pa naj se spomnijo na svoje križe, katerih naj se skušajo otresti ter naj ne gledajo za pomoč v Rim, kjer jih nihče ne mara. Začnejo naj z gibsr njem: Proč od Rima f Ce jih potem papež prekolne ali izobči, zanje ne bo, to nič slabega. Naj se spomnijo, da so tudi italijanski škofje blagoslavljali topove, s katerimi so porušili cerkve na Primorskem. Naj bodo torej porušene!—Frank Jug, 9. Kratek pregled načega dela Detrolt, Mich.—Leto 1934 se lahko šteje za uspešno leto naše jednote z ozlrom na njeno kampanjo, ki je dobro uspela kljulb dolgotrajni krizi, v kateri smo delavci najbolj prizadeti in mnogi uničeni. Kajti dejstvo je, da je članstvo SNPJ odvisno od dela in zaslužka. Mnogi naši rojaki se zavedajo dejstva, da jih čaka bolezen ali pa celo nesreča ter da jim nudi najboljše pogoje SNIPJ za ta-št. 19 SNPJ, ker upam, da bodo ke slučaje. V desetih mesecih je o tem drugI poročali. Omenim naša jednota pridobila več ko naj samo to, da se je odzvalo nepričakovano veliko članstva. Prišlo pa je tudi mnogo drufforod-cev, ki so povzročili precej šuma med programom, menda zato, ker je bilo označeno na plakatih, da bo "Old Time Slove-nian Picnic". In ameriška mladina je navajena, kadar gre na piknik, da prinese "zabavo" s seboj. Nekateri pojejo, drugi pijejo, tretji se obkladajo z raznimi imeni, nihče izmed njih pa ne posluša govornika. — Postrežba ni bila kar bi morala biti, ker je bilo premalo moči, kar naj posetniki oprostijo. Prošlo poletje, kot znano, smo imeli najhujšo vročino in sušo, odkar ljudje pomnijo. Sedaj pa brije mrzla burja čez kansaške planjave. Seveda smo imeli tudi jesenske volitve. Za kongres-nika je bil izvoljen neki odvetnik, Paterson po imenu in de mokrat po barvi, ki je porazil znanega republikanca H. McGu-ginga, ki se j« proslavil v znani Wirtovi aferi, ko je zahteval kongresno preiskavo, ki naj bi |K)kazala svetu, da je v Beli hiši vse rdeče od predsednika dol do pometača. Pronašli pa niso 3,0(K> članov. To je dokaz, da se naši ljudje zavedajo njene stabilnosti iii sigurnosti. Ako bi biti naši rojaki količkaj bolj finančno močni, se bi to število seveda podvojilo. Se veliko rojakov je, ki bi radi pristopili, pa jim primanjkuje denarja še za vsakdanje potrebščine ¡bornega življenja. SNPJ je razvila uspešno kampanjo in sedaj žanje tudi lepe uspehe. Od strani nekaterih drugih jed not smo zadnje mesece opazili nekako nevoščljivost in spo-tikanja ob naš gl. odbor in jed-notino kampanjo za pridobivanje novih članov. Cernu to?! SNPJ ni nikdar diktirala nikomur kam naj pristopi. Če si pa rojaki sami izberejo SNPJ kot najbolj šo podporno organizacijo, kar je, je to njihova pravica in njihova zadeva, ne pa kakšnega gl. odbornika pri organizacijah. Malo več tolerance in previdnosti ter več skupnega dela med gl. odbori jugoslovanskih podpornih or ganizacij. Potim lahko upamo In smo sigurni, da bodo tudi člani imeli več zaupanja v naše jednote in zveze ter njih gl. odbornike. Nepotrebno prerekanje naj L <\V Êm im m ČETRTEK, 20. DECEMBRA je prepozno Ce pa jih opomniš in povabiš, da se bi pridružili de lavaki politični organizaciji, no-Čejo o tem ničesar slišati Socialistični klubi in Prosvetna matica sklicujejo konference za 27. januarja 1935 v Power Pointu, O. Vabim vse rojake od blizu in daleč, da se udeležijo Cim več nas bo, tem več dobrega bomo ukrenili. Delavec po. trebuje skupno delovanje za de. lavske interese. Kajti delavec ni nikdar dovolj poučen o raznih delavskih vprašanjih. Zato pa se udeležite vsi. Pridite dne 27 jan 1936 na našo konferenco v velikem številu! Vesele praznike in srečno no-vo leto vsem naprednim delav-cem ter vse najboFše v letu 19&5!—Florian Pkhek. m kon« norn» lo storiti, kajti delo osro^ izpod oedanjegs d . stema bodo morsl^ lavci satoil—Frank ČETRTEK, 80. DECEMBRA. EKfiSX£XA Vesti iz Jugoslavije J (brina pat« fll» Iv PISATELJ NUSlC 70-LETNI JUBILANT proslava 70 letnice komedio-—gfa flranislava Nušiča. Lepe je dovršil sedemdeseto leto jbski najbolj popularni pisatelj »vesti, feljtonov in pred vsem ¡¡erskih veseloiger in burk, tranislav Nušič, ki ga ne pozna-j in se njegovim delom ne meje j o le v Beogradu in Srbiji, irveč ga poznajo po dramat-;jh delih tudi prav tako v Za-jrebu in Ljubljani kakor tudi v jaoremstvu. Slovenci, ki imajo vsaki vasi kakšno igralsko Iružino, ga prav tako dobro po-pajo, saj so njegove veseloigre •Sumljivi človek", "Gospa mi-pistrica", "Svet", "Protekcija", •Karodni poslanec", "Beograd nekdaj in sedaj" šle malone pre-[o vseh odrov in povsod se je ibčinstvo dobro zabavalo in pm jalo. Igrali so njegove stvari in jih še igrajo tudi naši odri r Ameriki. Njegov humor je ireprost, dostopen vsem. Nušič Kii&e kakšno satirično snov, pa jo obdela zato, ker se mu zdi meha vredna, da se zabava in 4a se zabavajo tudi drugi. Ni itirik, ki bi s svojimi deli hotel «praviti ljudi drugačne, boljše, ie. On jih samo pokaže, kakšni in smeje se jim na vse grlo. [oliko je napisal takih veselih tvari, je težko prešteti: skoraj nako leto uprizorijo jugoslo-nnska gledališča kakšno novo ijegovo stvar, zdaj za sedem-¿setletnico pa je baje zapisal ivo j o najboljšo veselo stvar, ve-loigro, ki ima naslov tisti dve esedi, ki jih ponavadi beremo »d vsemi osmrtnicami v listih: "Žalujoči ostali". Ce že hočejo jugoslovanski državni odri pro-ilaviti mojo obletnico, si je milil Nušič, storim najbolje, da im napišem novo komedijo, pa jo zaigrajo in se nasmejejo u moje zdravje. In je napisal "Žalujoče ostale". H koncu oktobra bi morali na isti večer u-irizoriti to komedijo na vseh ržavnih gledališčih v državi, laradi marsejskega atentata pa d krstne predstave "Žalujočih italih" preložili na čas po dobi klovanja .in 28. novembra so itf gledališča v Ljubljani, Za-jrebu in Ljubljani, pa tudi »nogi podeželski odri uprizorili ikratu najnovejšo nušičevsko »medijo. V tej veseloigri pa * je skorajda pokazal Nušič z »ve strani: nekaj satire tiči v pri. Nušič se je tu porogal «tim sorodnikom, ki so "žalu-či ostali" za pokojnim sorod-ukom, dokler ne zvedo za pokojnikov testament, ki ne govori njim v prid. Vsi sorodniki snidejo in hvalijo pokojnika, kakd< Hls.1 zorilo ljubljansko Narodno gledališče 28. novembra.) Umori in samomori po marše jekem atentatu. -— Kmalu po marsejskem atentatu se je u-smrtil v Karlovih Varih na Češkem neki upokojeni avstrijski hrvaški oficir Duič. Pravijo, da je ta samomor v zvezi z atentatom oz. njegovimi posledicami in da je bil Duič pristaš teroristov. Zdaj poročajo o novem samomoru iz podobnega razloga: v Londonu se je usmrtil 49 letni Vojeslav Petrovič, baje Paveličev pajdaš in agent neke tuje državne sile. Londonska policija je imela Petroviča pod nadzorstvom, a pred par dnevi mu je ukazala, naj takoj odpotuje iz Anglije. Dva dni po tem so ga našli mrtvega v nekem hotelu. Ali gre za samomor ali umor, še ni mogoče dognati. Kdo je ta Petrovič? V Londonu so ga dobro poznali, poznal se je Petrovič celo z Lloyd Geor-geom. Baje je bil agent neke tuje države. Stanoval je baje v dveh stanovanjih na dveh koncih mesta in pri njem so se baje pogosto oglašali razni hrvaški teroristi, med njimi nekateri, ki so zdaj aretirani kot sokrivci atentata. Pred leti je bil državni podtajnik za prosveto v Jugoslaviji, ko je bil prosvetni minister Svetozar Pribičevič, ki živi tudi že nekaj let v emigraciji. Med svetovno vojno je bi ataše pri srbskem poslaništvu v Lon-j donu in zato ga razne visoke osebe v Londonu dobro poznajo. Po vojni je bil nekaj časa v A-meriki, potem v Beogradu, ko pa je emigriral Pribičevič, je šel kmalu tudi on za njim ter živel v Londonu, kjer se je gibal mnogo v družbi nekega Črnogorca, ki mu ne vedo imena. Neka londonska založba, ki je hotela prav te dni izdati njegove "Spomine", pripoveduje, da je pred tedni tožil Petrovič, da mu neznani ljudje grozijo z umorom. Dne 22. oktobra mu je nekdo telefoniral: "Popoviča smo že ubili, zdaj si ti na vrsti. Ce se sam ne ubiješ, te bomo mi." Popovič je tisti skrivnostni Črnogorec, ki so ga res našli pred tremi tedni ubitega v Londonu. Policija je tedaj rekla, da je Popovič umrl naravne smrti, Petrovič pa je trdil, da so ga ubili. Londonska policija je nadzirala Petroviča, pred nekaj dnevi pa ga je izgnala. V dveh dneh mora zapustiti Anglijo. Dne 23. novembra pa so ga našli mrtvega, okrog njega postavljene steklenice in plinovod je bil odprt. Angleški tisk trdi, da ga je ubila tajna organizacija, katere član je bil Petrovič, ki pa je svoje pajdaše izdal. Zato so ga kaznovali s svojega bližnjega?" Pač sveta 'vera, ki oznanja^Ne ubijaj!" (Saj veste, kako je z vsemi zapovedmi : za nekatere veljajo, za druge ne.) Umrli so: v Ljubljani upokojeni učitelj Pavel Gor j up, pod-preglednik finančne kontrole I-van Žagar, v St Vidu pri Luko-vici 76 letna posestnica in go-stilničarka Marija Rusova. v Dol. Logatcu posestnik Franc Maček, v celjski bolnišnici 86 letna Roza Bukovec iz Zavodne, 39 letni rudar Ivan Skaza iz OdkMl barva zvaztf Hladne in vroče zvezde__Majhen delec temperature zvezd bi zadostoval ta pogon vseh Železnic na zemlji Na nočnem nebu opazi že prosto oko, da sijejo zvezde v najrazličnejših barvah. Se točuele nam pokaže to fotografska plošča. Ce fotografiramo katerikoli izrez neba, se izražajo na posnetku nekatere zvezde po-Hrastnika in 75 letna dninarica i ^bno »vetlo, druge pa ostavlja-Ana Sumljak iz Lačje vasi, na'j? čisto slabotno sled, čeprav vi Brézjah na Gorenjskem Tinčka Frelih, na Planini pri Rakeku posestnik Franc Verwega. Požar na Dolenjskem. — V Straški gori pri Vavti vasi je ogenj uničil najlepšo zidanico Ivana Kulovca, posestnika ln gostilničarja iz Vavte vasi. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen, kajti v zidanici se takrat ni nahajal nihče, zidana pa je bila solidno in krita z eternitom. Nad zidanico-kletjo je bilo urejeno lepo stanovanje z novim pohištvom in v kleti je bilo precej vina in draga stiskalnica. Ko je soseda opazila, da zidanica gori, je odhitela v Vavto vas, odkoder so takoj odhiteli vašfa-ni gasit. Zaradi megle so opazili ogenj šele, ko so prišli v bližino. Naglo so vdrli vrata v klet ter zavalili sode na proste, takoj nato pa se je že sesul strop in reševati ni bilo več mogoče. Tudi stiskalnica, vredna 2000 Din, je pogorela. Skoda je velika. ■> misleč pri tem na eno, *tno stvar: koliko je neki meni smrtjo. Kakšna je ta organiza-»pustil v oporoki. In žalujejo !ciJft in a,i Je bil Petrovič umor-*i z isto nado v srcu. Pa od-'^" a,i Pa He J(> ubil Ham' t<,Ka >r<> testament, niti enega se ni »f* mnil s kakim darilom in vo- lom- vse je zapustil neznane-iu človeku. Žalujoči ostali potonejo v hipu "zmerjajoči o- 1 pač ne bomo izvedeli kmalu. Zagrebški odvetniki se tepejo. — Prejšnji mesec je bil v Zagrebu občni zbor zagrebške odvetniški' zbornice. Zdaj pa se Prej so tekmovali med je zbralo 20 zagrebških odvet-K kdo je bližji sorodnik, na- nikov, ki so preko listov ofoja Nnj<* pa tekmujejo v zatrje-lvili javnosti, da ta občni zlx>r mjij, da hvala bogu sploh ni v.ni dal "dolžnega izraza nacional **l>ti s skopim pokojnikom.l nim čuvstvom velike večine za <*eloigra je imela povsod lep' grebških in okoliških odvetni-kakor vsako Nušičevo de- kov" in da so zaradi tega j>od pisani odvetniki ustanovili po- •'ubilant pa ne piše le dra-^kih del, napisal je tudi ne-J romanov, vendar pa je glav-r njegov* proze razen v , loigrah v podlistkih, v krat-F* d'»vtipnih zgodbah, ki jih je fc;r' 'tl v dnevnem tisku, ki P S bolj med ljudi. Tako je '' »J Nušič pod psevdonimom Akiba" znan širokemu r'>v i srbsko-hrvaškega občin-tv* ki kov vsaki številki dnev- kj cer- v Starih Ko se je h zabava že lepo število j peljal na vozu proti Vinkovcem. Ir.i. > .i jih ne utruja s kakimi mi, on samo zabava in včasih • preprost smeh /-a krohot. Sedemdeset tar njih šaljivec, pa jih ovo se kaj za ušesi. Zad-gova veseloigra "Zalujo-i" ps poj de gotova spet ffih (Kideželskih odrih in sta skočila k vozu dva verska fanatika katoličana ter Je eden napadel voznika z nožem, drugi ps je začel streljati v ftk«rfa Krogla je zgrešila cilj ter je bil smrtno ranjen neki kmet, škof je ostal nepoškodovan. O- rožniki s«) oba napadalca, dva 22 ur živ pokopan pod sesutimi skladi zemlje in desak. V bližini Koprivnice na Hrvaškem se jt* zgodilo. Kopali so vodnjak. Zaposlen je bil med drugimi tudi Ivan Zgornik. Odstranjeval je deske, ki so jih polagali okoli rova, da se ne bi usula zemlja. Tedaj se je nad njim sprožilo kamenje in pesek, zbilo deske, in k sreči se je prva deska tik nad Zgornikovo glavo zasadila v steno in nanjo je potem zgrmelo kamenje in pesek. Delavca je stisnilo med dve deski in ni imel upanja, da bi bil di oko to nemara drugače. Vzrok je baš v raznobarvno-stl poedinih zvezd. Modri žarki vplivajo na fotografsko ploščo, kakor znano, močneje nego rdeči, ki so za oko svetlejši, tu je pa vzrok, da je posnetek za oko slabotnejši. Ta dejstva je izkoristila astrofizika za določanje zvezdnih barv. Te barve niso brez pomena, ker vemo, da je z njimi v.zvezi tudi različna temperatura zvezd. Predstavljajmo si samo razmere pri izdelovanju jekla. Kakor imajo tam točne instrumente, s katerimi merijo po barvi žareče kovine njeno temperaturo, tako meri tudi astronom toploto zvezd. Med njimi srečamo vse barvne odtenke od temno rdeče preko rumene in bele do živo modre in violetne. Temno rdeče zvezde so "najhladnejše", imajo komaj 1400 stopinj C, rumene zvezde imsjo že dvakrat tolikšno tem-l>eraturo, najbolj vroče pa dosegajo skoraj 40,000 stopinj. Znani angleški naravoslovec James Jeans pravi: "Vse dognane zvezdne temperature so velikanske, večina jih je nad tem,, kar nam kaže izkušnja na zemlji. Vendar pa lahko izračunamo za vsako temperaturo, kakšno je njeno izžarevanje za znano površino. Izsledki so preogromni. Površina s temperaturo 40,000 stopinj izžareva toliko energije, da bi zadostoval manjši košček te površine, nego ga pokriva stoječa lokomotiva za pogon vseh železnic na svetu. Stirijaški centimeter žareče površine daje dovolj st- rešen, ker je zgrmelo nadenj j la, da bi mogel od nje srednje mnogo zemlje. Delavci so opa- velik prekomornik voziti nepre- zili nesrečo ter naglo začeli odkopavati sesip. Kmetje in orožniki so kopali, sam okrajni glavar je bil zraven in po 22 urnem naporu so rešili delavca izppd sesipa Živega. Bil pa je onesve-ŠČen, saj je ležal toliko ur pod debelim skladom In ni niti malo več mislil, da bi ga utegnili rešiti. Ko ga je zdravnik obudil k zavesti, je od veselja zajokal. Ves dan in vso noč je bil zakopan. Najden novorojenček.—Ljubljanica je v bližini Stepanje vasi naplavila na obalo truplo novorojenčka. Izvedenci so ugotovili, da je bil otrok zadavljen in vržen v Ljubljanico kmalu po porodu. Policija išče, da bi Izsledila storilko, ki so jo najbrže obupne razmere dovedlc do de-tomora. Požar pri Guštanju.—Dne 27. novembra je zagorela domačija kmeta Maksa Tratnika v Kot-ljah. Hiša je pogorela, pravočasno pa je sosedom le uspelo rešiti iz stanovanja obleko in nekaj oprave. Žito, shranjeno v kašči na podstrešju, je pogorelo. Gospodarsko poslopje, ki je stalo v bližini, je ostalo nedotaknjeno, tja se je zdaj zatekel kmet S svojo družino. Ogenj j«i nastal, ker so se vnele saje v dimniku. Zavarovalnina ne krije škode. stano s polno brzino. Kvadratni centimeter površine, ki žari s temperaturo 1400 stopinj, pa daje nasprotno komaj toliko e-nergije, da bi gnala veslaški čoln. Od obeh teh površin oddaja bolj vroča prilično 300,000 krat več sile nego hladnejša. To pomeni, da bi morala imeti hladnejša zvezda 300,000 krat večjo površino od topleše, če bi hotela izžarevati isto toliko energije." Ze to nam daje slutiti, da so zvezde zelo različne velikosti. Ce hočejo biti temno rdeče zvezde kolikor toliko svetlobne, morajo biti že preogromne. V resnici imamo nekaj takih zvezd, ki so izredno svetle in izžarevajo velikanske množine toplote. Celotno svetlobno in toplotno izžarevanje Hetadžcvze v Orientu je n. pr. 6000 krat večje od sončnega izžarevanja. Ker je ta zvezda temno rdeča, ne more na kvadratni centimeter niti odda-leč toliko izžarevati kakor sonce in je tedaj dosti več nego 6000 krat večja od sonca. Tu smo po-i kazali v načelu pot, po kateri astronom Iz zvezdne barve lahko izračuna velikost zvezd. In to je v astronomiji važno vprašanje. - rwtor«t«| n«tura. MInh M. L. Pledderus, dlrek-torica Mednarodnega instituta za industrijske zadeve, ki je prišla zadnje dni v Ameriko na k on-ferenco za socialne načrte. Njen dom je v Holandiji. M j ,-..., j. - Elektrika ja vir ilvl|tsjs Poskusi a amebami.—Narava je še vedno edina gospodarica življenja.--Trup črva, ki mu zrase nova glava In glava, ki požene drugo glavo Naročite Mladinski list, najboljši meaečnlk za al» ?enako mladino I kmets, aretirali, ranjenega krnelo bodo kmalu igrali tu- , ta ps so prepeljsli v novotadsko odri v Ameriki. Uspeh bolnišnico, kjer bo najbrže pod-o mirne duše obetajo, legel. Kdo je (»odžgttl oba kme* "ki prevod je oskrbel Jo- ta k temu napadu, ki ksže v no-mar in prvič gs je Bpri-.vi luči katoliško zapoved "Ljubi CM rod revnih dels%c»% opazujejo *km\ »»grajo otrok* boga 11 no«, ki se igrsjo r pristnih parkih v New Yorks. Raziskovalec James Philipp-sohn iz Chlcaga je presenetil pred nekaj časa svot s novico, da mu je uspelo pridelati umetno beljakovino, ki ima vse lastnosti žive snovi, iz katere so zgrajena vsa živa bitja. Sporočil je, da je dokončal poskuse, ki Jih je dejal pred vojno z manjšim uspehom ruski zdravnik Martin Kuckuck. Ta je bil mnenja, da se živa protoplazma razlikuje od mrtve samo po neznatnem električnem naboju. V živi snovi 'se slnbotneje nabiti Joni izmenjavajo z močneje nabitimi. Prav s to izjemo, ki jo Izzovemo u-metno v beljakovini, se da u-metna beljakovina spremeniti v živo. In ta umetnost Je bajt» u-spela Philippsohnu. • Spoznanje, da je elektrika v začetku vsega življenja, po tem, kar smo povedali, ni težko novo spoznanje. Ze prej ao to ugotovili z zanimivimi poskusi. Za poskusne živali so pri tem fungi-rala enostanlčna bitja, amebe, ki se v svojem "oceanu", kaplji vode, v večnem gladu pogajanja jo za svojim Ae neznatnejšlm plenom, algami. Tem amebam so torej z umulml pripravami odtegovali njih električni naboj, nekoliko milivoltov, in njih gibanje ae je ugotovilo, njih telesca so otrpnila in razpadla končno v komaj vidna zrnca. Toda čim so jim pravočasno vrnili u-graldji no električno iskrico življenja, so bitjeca spet zaživela. Od nekoliko imllvoltov je te-iaj odvisno življenje, A od tega spoznanja do umetno izdelane žive stanlce Je še dolga pot. Čeprav smo se danes v marsičem odvadili dVoma, vendar ni verjetno, da je I a korak uspel tikaškemu razinkovalcu. Današnji učenjak je skoraj vsegamo-tfočen, s povsem naravnimi pripomočki počenja čudeže, ki so Jih nekoč pripisovali samo ljudem z nad na ravni m i uposobnostml. T*-ds gl«vle iskrice življenja Je še vedno odvisen od tega, kar pni izvaja narava. V najboljšem primeru je kakor kipar, ki si 'od narave Izposodi mramor, da U-«tvarl v njem v nekem drugem oziru žive podobe njenih bitij ali stvorov svoje domišljije. Samo na podlagi življenja, ki ga duje narava, ustvari lahko bitja, ki se zde kakor bitja iz bajk, bitja z več glavami, z več očmi in udi. Takšen čarovnik v živem marmorju j»' n. pr. Nobelov nagrs jeftsc Morgan. Ta Je odrezal ploskemu črvu (planarls lugu-bris) glavo tik za očmi. Trup J«' stvoril novo glavo, toda odrtza-ns glava ril »tvorila trupa, tern več drugo, nazaj obrnjeno glavo. Nsftulu je torej poAa«!, ki ji manjkajo razen glave vsi drugI deli uleaa. In ti nentvori so vseeno živeli Ae tedne. Na po-doben način je Goetach v Mona kovU iz normalnih črvov Izdeloval Žive živali s štirimi očmi— par jih je enofltsvoo (zrezsl drugi živali ln jih prenadil. A ris še »e i »olj č »Klen način jt lepil sku-jyaJ dele živali različnih vrst, da "o nastajali IndividiJI taktne au-uanjonti, kakršna j« bila tista starogrška štm<*ra z glav trupom koze in repom o g ga krkous. Meja mi žhrljtnjem li tairtji Življenje v aadnjem bistvu je električen pojav leva, m ne Pascal je nakoč izrekel besedo, da more pač vsak čevljarski učenček ubiti bolho, a vse znanstvene akademije sveta ne morejo bolh« ustvariti. Nekoč smo mislili, da bi to šlo. Znanost še davno več nima tako visokih ambicij. zadostovalo bi ji, če bi mogla iz katerihkoli kemičnih snovi napraviti čisto navadno in preprosto amoho, enostanlčno bitje, ki sedi tako rekoč ob korenini drevesa, ki predstavlja v čedalje bolj zamotani ^polnosti vse Živo na zemlji. Doslej se jI to ni posrečilo. A vendar ae nam misel o umetni stvaritvi življenja danes ne vidi več tako fantastična kakor se nam je videla nekoč. Stvar je v tem, da smo danes prodrtt že vse globlje v uganko življenja in da smo odkrili neke njeno sestav nice, o katerih se ljudem nekdaj niti ni sanjalo. Kakšno presenečenje je doživel n. pr. prof. I.ehmann iz Karlsruhe, ko je pod mikroskopom «agledal prve "Žive kristale", povsem navadno "mrtve" kemične stvore (najlepši med njim) so bili ii —mazalnega mila!), ki so se pa v svoji tekočini obnašali prav tako kakor najpreprostejša tlva bitja: nasičall so se z redllno tekočino, rasli so ln se celo množili, kar velja za najsigurnejšl znak življenja, poedlnl kristalč-kl so se delili v nove Individué, ki so se prav tako gibali in rasli kakor matsrnl kristal. Sloviti učenjaki ao tem stvorom sicer odrekali pravo življenje, a sodim o tem še nI zaključena ln na vsak način mora priznati danea vsakdo, da takšne ločitve mad živo in "mrtvo" materijo, kakor so al jo nekoč zamišljali, na svetu ni. To nam je dokazalo tudi proučevanje najmanjšega, kar ekal-stlra v svatovju materije, proučevanje molekulov, atomov ln elektronov. Kakor Ima materija avojo atomsko teorijo, tako jo ima danes tudi znanost o življenju ln počiva na prav tako trdnih tameljlh kakor ona. Kakor je Wilson napravil snovne atome oziroma proge njih Jeder vidne In jih fotografiral, tako je atoril tudi John lielllng v Wa-shlngtonu za atome Življenja. Ti atomi življenja se imenujejo geni, tičijo v tako zvanlh kromosomih stanlčnih Jeder, lit so za naše oči nevidni nosilci dednih lastnosti. Geni so tisti vzrok, po katerem se združitve klicnih stanlc rodi tu človek, tam miš in spet cvetlica, oni povzročajo, da ima vsako bitja te in te določane vrstna ter Individualne znake. Danes Jih ne more nlhči» več utajiti, kakor ne more utajiti eksistence atomov, saj so Jih zaradi njih relativne velikosti napram atomom napravili v posebnih mikroskopih celo direktno vidne, t njih odkritjem Je znanost o življenju prodrla že prav do zadnjih skrivnosti življenja. A vendar Je videti, da tudi v genih še ne tiči zadnja skrivnost, Zdi se namreč, da tiči ta skrivnost v nečem, kar znanost povsem obvladuje ln naša teh-nlks vssk dan proizvaja v o-gromnlh množinah: v elektriki, v električnem naboju stsnlc. K-Irktrlks Je meja med življenjem In smrtjo. Med zadnjimi poskusi «o z umnimi pripravami «sltegi»-vall električni naboj arnebnih stanlc, ki so ae gibale v svojem "oceanu" v kaplji vihI«. Takoj so njih komaj vidna telesca o-trpnlla In končno razpadla v pre-drobna zrnca, Nekaj milivoltov elektrike več aH manj, to je za Mtanico Hamletovo vprašanje o biti ln neblti, to Je skrivnost žMjenja. Ali ne bo vodilo to spoznanje tudi do umetnega u-•tvarjanja življenja? Maw York <»dpra%l ulično ¿«I«* nlro v New York. Mesta« uprava m bavi v sporacumu z družbami ulične železnice s načrtom, |»o kater« m «e v prihodn,« m letu zsmenjajo uM« n* pfoge z avto IhjsI. Vsi tiri In totovi električne železnice i »«/do odpravljeni ln ns-mento njih pridejo at Mami, ki bodo (»revažali ljudi za pet e«n-tov običsjn« voznlna poleg d\eh centov zs transfer. K10 Bil?* Em He Zola: EBEi SR3 GERMINAL SES POSLOVENIL ALFONS 08FAM — Pazi se, je renčal Chaval. Tokrat te zme- Ijem. Zdajci je Štefan zblaznel. Oči mu je zameglila rdela para, kri mu je bušila v grlo. Popadla ga je neubranljiva strast, da bi ubijal, fizična potreba, kri je razdražila sluznico, zaradi česar je močno kašljal. Naraščalo je in izbruhnilo brez njegove volje, pod pritiskom podedovane napake. Zgrabil je v steno za škrilavec, ga omajal ter ga izdrl zelo debel in težak ko«. Potem ga je z obema rokama s po-deseterjeno silo spustil Chavalu na glavo. Chaval ni utegnil odskočiti. Padel je z razbitim obrazom in zdrobljeno lobanjo. Možgani so oškropili strop, rdeč curek je tekel iz rane in vrel brez prestanka kakor iz studenca. Takoj se je naredila luža, v kateri je odsevala za~ dimljena zvezda svetilke. Mrak je napolnil to zazidano grobnico, telo se je zdelo na tleh kakor črn kup premoga. Štefan se je sklonil, razširil oči in ga gledal. Tak storil je, ubil je. Vsi njegovi boji so se mu medlo prikazovali v spominu, tista prazna borba zoper strup, ki je tičal v miiicah, zoper alkohol, ki se je počasi zbiral v njegovi rodo-vini. Pa je bil pijan le od lakote, daljno pijanstvo njegovih sorodnikov je zadostovalo, l^asje so se mu ježili spričo tega groznega uboja; kljub odporu, ki mu ga je bila vcepila vzgoja, mu je srce utripalo od veselja, od živalske radosti, da je slednjič potešil svojo silo. In. občutil je ponos, ponos močnejšega. Prikazal se mu je mali vojak s prerezanim vratom, ki ga je bil ubil otrok. Tudi on je ubijal. Katarina se je vzravnal in kriknila na ves glas: — Jezus, mrtev je I — Ali ti ga je' žal? je vprašal Štefan okrutno. Ihtela je in jecljala. Potem pa se mu je, opotekajoča se, vrgla v naročje. — Joj, ubij še mene! Joj, umriva oba! Stisnila ga je, se mu obesila na rame, a tudi on jo je stisnil, in mislila sta, da bosta umrla. Ali smrti se ni mudilo, pa sta razklenila roke. Potem si je Katarina zakrila oči, on pa je odvlekel siromaka In ga vrgel po strmici navzdol, da ga je spravil s tesnega prostora, kjer sta morala onadva še živeti. Ne bi mogla izdržati, če bi jima ležal ta mrlič pred nogami. Groza ju je obšla, ko sta zaslišala, kako se je potopil in kako se je spenila voda. Voda je torej napolnila tudi že to jamo? 2e sta zapazila, kako ae pretaka v rov. Začel je nov boj. Prižgala sta zadnjo svetilko, ki je dogorevala, da je razsvetljevala vodo, ki je vztrajno in enakomerno rasla in se ni ustavila. Najprej jima je segala do glež-njev, potem ju je močila do kolen. Proga se je spenjala v klanec, bežala sta do konca in tako pridobila nekaj ur. Ali tok ju je ujel, bila sta mokra do pasu. Stala sta, naslonila se s hrbtoma ob steno in gledala, kako povoden j venomer raste in raste. Ko bo dosegla njuna usta, bo konec. Svetilka, ki sta jo obesila, je obsevala naglo gibanje majhnih, rumenih valov; bledela je, razločila sta le še polkrog, ki je postajal manjši in manjši, kakor bi ga vpijala tema, ki ae je zdela, da narašča s pritekanjem. In zdajci ju je zagrnila tema, svetilka je ugasnila, ko je bila posrkala poslednjo kapljo olja. Zdaj je nastala globoka noč, tista noč pod zemljo, v kateri bosta zaspala in nikoli več odprla oči nolnčni svetlobi. — Hudič! je zamolklo zaklel Štefan. Katarina ne je privila k njemu, kakor bi čutila, kako je segla tema po njej. Tiho je ponavljala rudarski pregovor: — Smrt ugasne svetilko. Nagon pa se je kljub temu boril zoper to grožnjo, mrzlično hlastanje po življenju ju je oživilo. Silovito je jel Štefan grebsti škrilavec s kljuko svoje svetilke, ona pa mu je pomagala z nohti. Tako sta naredila nekakšno visoko klop, in ko sta se oba povzpela gori in sedla nanjo, so jima visele noge navzdol, zgrbila sta hrbet, ker sta morala zaradi oboka skloniti glavo. Ledena voda jima je zmakala le pete, toda mraz jima je kmalu segel v členke, v meča, v kolena; tako nepremagljivo in brez prestanka je voda naraščala. Klop je bila vegasta, premočena tako s polzko vlago, da sta se morala močno držati, da ne bi zdrsnila doli. To je bil konec, kako dolgo časa bosta čakala skrčena v tej izdolbini, kjer se nista smela niti ganiti, oslabela, lačna, brez kruha in brez luči? Najbolj sta trpela zaradi teme, ki jima je branila, da bi videla bližajočo se smrt. Povsod je vladala globoka tišina, rov se je napil vode in se ni več ganil. Pod sabo sta čutila le to morje, ki se je na dnu hodnika nemo dvigalo. Ure, vse enako črne, so se vrstile za urami, ne da bi mogla natanko določiti, kojiko časa že to traja, tako sta se bolj in bolj ,zmedla v izračunavanju časa. Njuno trpljenje, ki bi moralo zavlačevati minute, ju je prehitevalo. Mislila sta, da sta zakopana šele dva dni in eno noč, v resnici pa se je končaval že tretji dan. Vsa upanja na pomoč so se razblinila, nihče ni vedel, da sta tu, nihče ne more priti do njiju, in umorila ju bo lakota, če jima bo že povoden j prizanesla. Se zadnjikrat sta hotela potrkati znamenje za pomoč, a kamen je ostal pod vodo. Sicer pa, kdo bi ju slišal? Katarina je vdana v usodo naslonila razbo-lelo glavo ob sloj, nenadoma pa se je stresla in se vzravnala. — Poslušaj! je rekla. Štefan je najprej mislil, da govori o tihem šumljanju vode, ki je še zmerom naraščala. Zlagal se je, da bi jo utolažil: ___-— Mene si slišala, ko sem premikal noge. — Ne, ne, ni to . . . Tam, poslušaj! In je pritisnila uho na premog. Štefan, je razumel, napravil je kakor ona. Čakala sta nekaj sekund in sapa jima je zastajala. Nato sta zaslišala zelo od daleč tri prav slabotne udarce v dolgih razmakih. Se zmerom sta dvomila, zvonilo jima je v ušesih, mislila sta, da tako poka v sloju. In nista vedela, s čim bi trkala za odgovor. Štefan se je domislil. — Ti imaš coklje. ¡Sezuj jih in potrkaj s peto. Potrkala je rudarsko znamenje; poslušala sta in spet sta razločila tri udarce v daljavi. Dvajsetkrat sta potrkala, dvajsetkrat so jima odgovorili udarci. Jokala sta, objela sta se, ne meneč se za to, da bi utegnila izgubiti ravnotežje. Tovariši so slednjič tu, prihajajo. Veselje in ljubezen sta prekipevala in preglu-ševala vso muko čakanja, besnost zaradi dolgega, brezplodnega klicanja, kakor bi bilo treba rešiteljem samo s prstom predreti skalo, da bi ju osvobodili. — Kaj, je veselo vzkliknila, kakšna sreča, da sem prislonila glavo? — Oh, ušesa pa imaš, ji je odgovoril Štefan. Jaz ne bi bil ničesar slišal. Od tega trenotka sta se menjavala, zmerom je eden od obeh poslušal, da bi precej odgovoril na najmanjši znak. Kmalu sta zaslišala udarce krampov: začeli so se jima približevati, kopali so rov. Niti en glas jima ni ušel. Ali veselost ju je minila. Zaman sta se smejala, da bi prevarila drug drugega, polagoma se ju je spet loteval obup. (Dalja prihodnjič.) Svet iz vodika Prevrat v avetovju fizike Listi ko |>oročali, da je pri-padlu letošnja Nol>elovu nagrada za kemijo ameriškemu profesorju Ureyu, odkritelju "težkega vodika" in "težke vode". Njegovo delo je važno tudi preko tega ožjega okvira, naj se bavi vendar h snovjo, ki j»» med najskrivnejšimi, a tudi najvažnejšimi med vsemi, z vodikom, ki trn je modema fizika apozna-la za temeljni kamen vse materije. Bilo je v čaitu okrog bitke pri L i peke m. torej v ¿snu, ki se je liavil bolj * politiko nego z atomi in »ličnimi "nevažnimi" vprašanji, ko je Anglež William Prout prvi izrazil misel, da se-stoj i v«'a «Vft it vodika Njegovi učeni tovariši no majali z glavami in nekateri no ai vzeli trud. da ao "dokazali" nepravilnont Proutovega nauka, ki j«« potem tudi dejanako izginil iz svetov-nega poprišča. Prišel jr j»aiv za ato let prezgodaj, ftele moderna znanost o atomih je dala genialni Proutovi trditvi prav 1'okaza-I« Je, da j«* v načelu pravilna, čeprav je nastala v dobi, ki ni imela niti i*>jma o atomskih mo. delih In kvantnih *k<»kih Dane* v«-mo, *eb-negn pomena, ker ao kazali ved- no iste kemične lastnosti kakor "normalna" snov. Ce bi bilo tudi pri vodiku tako, potem bi se kemifci in biologi po vsej priliki ne zanimali dosti za to reč. Toda v svoje presenečenje so ugotovili, da vsebuje naša navadna voda vedno nekaj vode s težkim vodikom— in ta "težka voda" ima povsem druge fizikalne in kemične lastnosti, nego jih poznamo pri navadni vodi. Zaledeni n. pr. že pri 3.8 stop. C; če bi bila samo težka voda na svetu, bi imeli naši zimski športniki neprimerno več veselja — pozimi bl bilo nsmreč veliko več snega in manj dežja in sneg bi se držal dalj čass. Vrelišče težke vode je Isto tako abnormalno, leži namreč pri 101.4 stop. A poleg tega 1-ms ta voda še druge, v potankost še neraziskane lastnosti, kajti drugače bi bili njeni čudni vplivi na organizme nemogoči. Majhne živali in bakterije U voda takoj usmrti, to je pa kaj čudno, saj sestoji vsak živ organizem večji del iz vode in sprejema vsak dan poleg navadne vode tudi nekaj težke — se-veda zelo mslo. Ksko torej, ds vpliva U vods ns orgsnizem *mrtno? Učenjski menijo, da potekajo neka dogsjanja v sta-nicah v teiki vodi drugače nego v navadni, od tod tudi nje strupenost., Morda pa je vzrok tudi drugačen. Vemo sploh še tako malo o "najpreprostejših" stvareh v naravi: baš najpreprostejši atom na« postavlja n. pr. pred največje težave in tako preprosta tekočina, kakršna je voda, je pokazala nenadoma tako nevarne lastnosti. Noben kemik jih tej tekočini ni zaupal. Znanost pa je danes šele ob začetku tega «področja in Še nič ne vemo, da-li bo odkrila še kakšnih drugih podobnih variant navadnih snovi. H. K. v Življenju in svetu. IHrjavMjt pni zhao Posledice zastajanja krvi ▼ pljučih Star rek pravi, da je obvarovati se laije nego ozdraviti se. Pred nastopom mrzle letne dobe se moramo utrditi, da se nas ne bo lotil ob vsaki spremembi temperature prehlad. K tej utrditvi spada poleg umivanja s hladno vodo, drgnenja in podobnih stvari tudi skrb za neovirano zračenje telesa. Ljudje pripisujejo "prehladu/' v večini primerov sicer jjire-več pomena, vendar ima posebno pri bronhialnih katarjih o-trok veliko ulogo. Nedvomno povzroča prehladitev zastajanje krvi v pljučih, to je spet povod za tvorbo eksudatov, ki so naj-pripravnejša tla za infekcije. Zato ima utrditev le tedaj kakšno korist, če izvežba kožno ži lje, da bo sposobno opravljati svoje naloge v vseh okolščinah. Zračna in ne pretopla obleka, kopeli in frotiranje so v to svr ho na vsak način priporočljivi. Mladim telesom je priporočati tudi vsakovrstno športno udej stvovanje, ki se je v zadnjih letih tako razširilo. Seveda je treba paziti pri tem, da se s preti ranim športom ne zlorabljajo telesne sile. Naporne športne igre in panoge niso kazne za ljudi nad 45. letom. Pomehkuženim osebam v teh letih spor prej škoduje nego koristi. Posebno pa jim ne koristi začetek utrje vanja šele v slabem letnem času. Mimo tega pa je sistematič no utrjevanje, da se ohranimo tako zvanih prehladnih bolezni, prav tako potrebno kakor n. pr. pravilno dihanje skozi nos. Di hanje skozi nos preprečuje škod ljivim snovem in klicam dostop v notranjost telesa, ogreva zrak, ki bi v mrzlem času prišel dru gače prehladen v pljuča, in mu daje tudi zadostno vlago v suhih dneh. Čisto nasprotne učinke pa utegne imeti dihanje skozi usta in to tem bolj, ker je običajno žc znak za kakšno skrito bolezen v dihalnih organih in zlasti v nosni duplini. Otroci in odrasli, ki ne morejo drugače dihati, bi morali nujno k zdravniku, da jih pregleda. ZAHVALA KAJENJE PO ZOBNIH POPRAVILIH Zobozdravniki sicer sami po-gostoma ne opozarjajo na to, toda uvidevni pacienti bodo sami uvideli, da je kajenje po kirurških posežkih v ustih samo škodljivo. Nikotin dviga krvni pritisk, kar spreminja žilje in to povzroči kaj lahko kakšne motnje pri celitvi ran. A tudi kajenje brez nikotinskega tobaka ni priporočljivo, ker izzovejo katranasti in drugi produkti tobaka ter amonijak v dimu lahko vnetje v ustni duplini. KOLIKO SNE ČLOVEK? Neki angleški izvedenec pravi, da poje človek v 50 letih povprečno 26 ton živil. Hudi jed d jih pospravijo celo 50 do 60 ton. Te številke veljajo za moža. 2enske pospravijo po istem strokovnjaku prilično petino manj nego moški. učs lise :Chri;tmox Seo\s Shoppinq Days ^Chnstmas Spodaj podpisana sva bila s prevaro izvabljena v nedeljo dne 9. decembra 1934 v tukajšnjo Finsko dvorano. Nič posebnega sluteč sva se podala s par najinih sorodnikov v omenjeno dvorano, ko vstopiva v prostor je zadonelo iz stotine grl "Surprise." Nato sva se zavela in opazila same znane obraze prijatelje in znance in kaj pak spomnila sva se, da je to najino praienečenje na najino ženitveno/ obletnico. Vsled ginjenosti in od presenečenja nisva imela dovolj poguma in niti zbranih besed, da bi se bila vam -na mestu zahvalila za nepričakovano zabavo. Torej se vam vsem skupaj prav lepo in iskreno zahvaliva za to imenitno prireditev. Posebno hvala kuharicam: sestri m rs. Frances Landers, mrs. Juliji Pe-rovich in mrs. Anni Glach, ki so vse tako fino poskrbele, da je bila miza polna vsakovrstnih dobrih jestvin, seveda žejo smo gasili z ječmenovcem in tako, da je to bila res prava domača kranjska svatba, nam je mr. Tony Mayer med drugimi komadi zaigral tudi pravi "polster dane," vse je bilo fino, imenitno, le žal, da je potekal prehitro ta nam nepozabni večer. Hvala vam še enkrat vsem udeležencem domačim in iz Washoe, ter iz Bear Creeka, Mont. Zagotovljava Vam, da trajno ohraniva v spominu ta večer. V vsakem slučaju sva pripravljena povrniti. Ob ti priliki pa želiva tudi vesele praznike in srečno Novo Leto 1985 Vam vsem!—Vaša, mr. in mrs Steve Kotar, Red Lodge, Mont —(Adv.) ČETRTEK, 20. DECEMBRA PRESENEČENJ^IT^ iz U Salla. m. Detroit, Mich.—Dolžnost veže zahvaliti se vsem rno, prijateljem in dobrotnikom v ^ . \,ker 80 mi Povili ko globoko presenečenje za t jo odhodnico iz La Salla m 12 novembra 1934. Bila sem solz gin j ena, tako da se re™ sem mogla od prevelikega ure hvaliti, če ravno je srce žel govoriti, pa jezik ni mo^lzbr £5» dovo,i v zahv Dolžna sem, da se vam Vse dragi prijatelji in dobrotniki vse prav lepo zahvalim, kar'i mi darovali in na kakorfc„k način svojo prijaznost izkaa Posebno pa hvala tistim ki zasnovale to idejo in se trut zato. Torej še enkrat pri8r< hvala vsem skupaj! Ta dan ne bo šel nikoli iz spomina r srčna hvala tudi onim, ki so tako prijazni in so me sprei na postajo na dan mojega od da. Se posebej pa lepa hv mr. in mrs. Mike Pohar, ki dala avtomobil, ko smo 8e pt na postajo. Najlepše pozdr in prisrčno voščilo k Boži^ praznikom in obenem tudi sr no NOVO LETO 1935 Vam nekdanja Brejčevka, sedaj zo Kathie Sorli, Highland Pa Detroit, Mich. _(Ad Ali ste-šs naročili Proareto ali Mladinski list s /ojemu prijatelju ali se. rodnUtu v domovino? Te Ja adiai dar trajne vrednosti, Id «a sa mal denar lahko pošljete svojcem v domovino. i JÛ2L j r< -f/ü j HEINR PRANCKSONSInT 7 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO . PVk,efa 19 ,r*dn« konvencije se lahko naroči na Hat Promts ia Jteje eden, dva, trt, štiri ali pet članov li ene družine k eni nsročnini. I ProareU atane «a vsa enako, ia člane ali nečlane $«.00 t. eno letno aa. nirib. Ker pa člani ie plačajo pri aaeementn $1.20 ia tednik, se jim to i u i? d nT*rtf? i torei «d vzroka, reči. d. je list predrsf ta čl ¿1 iz' J„r...r0,T*U kutnlna in gotovo Je v vsaki družini nek ki M- rad čital Hat vaak dan. Cena liatu ProaveU je: in Kanado $6.00 Za Clcero in Ckieago je.....$1 1 tednik in................ 4.80 2 tednika in...............S.60 $ tednike ia......... .....2.40 4 tednike in............... M» 5 tednikov in.............. nič Za Evropo Je..............$9.00 Izpolnite epodnji kupon, priložite potrebno vsoto densrjs sli MoJ Order v pismu in al naročite Proeveto. Hat, ki je vaia Isstnins. Pojaanllo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SN| tli «e ae preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bi !n«n in tnirtK» je.....91 «................ s ia...............I 1 tednik 2 tednika S tednike in............... 4 tednike in............... 5 tednikov in.............. moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena ns dr,*., Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati doti! vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvniltvoznii iatum za to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicsfo, III. Priloženo pošiljam naročnino ss Hat Proeveto vsot« $....... *> .........................................ČL druitva It.. Naslov ......... Ustavite tednik in v« pripišite k moji naročnini od sledečih članov « družine: *> ............................................Čl. društva št.. *) ............................................čl. društva št.. O ............................................čl. društva št. 5) ............................................ČL društva št. M*«to ................................Država ................ Nov naročnik.........................8Ur naročnik............ tiskarna s.n.p.j SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnil knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstik* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeiiku in drui VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANIH 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene averse, nnijake dele prva vrste Pišite po informacije na naalev: s.n.p.j. printer! 26S7-59 SO. LAWNDALE AVENU* Telefon Rockwell 4*04 CHICAGO, Hi* Tam aa debs as — aetmeo* po*-*