Leto XLI — Št. 14 Kranj, petek 19. februarja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KpafjisKj Kolače^ Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 Marija Volčjak mag. Franc Belčič Delovno mesto je pri nas nedotakljiva lastnina Konkurenca v politiki, konkurenca v gospodarstvu, konkurenca v zaposlovanju... Marjeta Vozlič Za ohranjenje žlahtne tradicije Portret letošnjega slavnostnega govornika na osrednji Prešernovi proslavi Borisa Podrecce Edo Torkar Pametovanja in paberkovanja Branko Slanovic Blaž Kumerdej Pred 250 leti je bil na Bledu rojen veliki Slovenec, šolnik in filolog ter preporoditelj Blaž Kumerdej stran 13 Evidentirani možni kandidati za vodilne funkcije v kranjski in škofjeloški občini. (V torek bomo objavili listi iz radovljiške in tržiške občine.) Plaz se bo sprožil letos Prvi, nepopolni podatki o izgubah gorenjskega gospodarstva v lanskem letu govore, da ne bodo bistveno večje od devetmesečnih. Največja gorenjska izgubarja, Tele-matika in Železarna, ki točnih rdečih številk še nista povedala, namreč pravita, da njuna izguba ne bo bistveno večja od devetmesečne. Ponovimo torej, da je po devetih mesecih v Telematiki znašala 10 milijard dinarjev, v Železarni pa 9 milijard dinarjev, kar je predstavljajo 80 odstotkov vse izgube gorenjskega gospodarstva, preostala je znašala 5,4 milijard dinarjev. Ob koncu leta pa brez največjih dveh izguba znaša 5,6 milijard dinarjev. Na seznamu so stari znanci, če lahko ta-ko rečemo, poleg Telematike in Železarne po pričakovanju gorenjski del elektrogospodarstva, ki ima 1,4 milijarde dinarjev izgube, dva tozda kranjske Save 2 milijardi dinarjev, trije hotelirji, le za začetek verjetno novi Kompasov hotel v Ribnem s 500 milijoni, spet pa Alpetourovi Hoteli Škofja I>oka s 450 milijoni in Alpetourovi Hoteli v Bohinju s 500 milijoni, presenetljiva tudi ni izguba v jeseniškem Kovinu, kjer znaša 481 milijonov dinarejv, v jeseniškem delu kranjskega Gradbinca 160 milijonov dinarjev in v trži-ških Oblačilih Novost 100 milijonov dinarjev. Med izgubarji torej ni številnih organizacij, ki že nekaj časa napovedujejo izgubo, ko tolmačijo, kako so jih udarili ukrepi tekoče gospodarske politike, tudi nekaterih ni, ki nimajo zgolj teh problemov, temveč tudi lastne težave, ki že odmevajo čez njihove plotove. So bile torej vse napovedi le kričava kritika ukrepov ali pa so že ubrali vmesno pot in si pridno pomagajo s sivimi cenami in "novimi" izdelki, kar kot vse kaže ne bo šlo tako lahko, kot se je sprva zdelo, saj jih je celo Crvena zastava za svoje "skale" dobila po glavi, ali pa so že ustrezno zmanjšali proizvodnjo. Kakorkoli obračamo stvari, verjetno bo najbolj držala ocena, da so ob koncu leta mnogi že zvozili brez izgube, zelo težko pa bodo letos, plaz se bo verjetno usul že po treh, šestih mesecih. M. Volčjak Predsedstvo Socialistične zveze predlaga Komu bomo dali svoj glas ^ Ljubljana, 17. februarja P*nja na predsedstvu so se P**'a- vendar je prevladal j/^log, da seznama kandidatov rPredsednika predsedstva Slo ?Vie jin člane predsedstva ter ^Odgovornejše dolžnosti v ra CJP'iški skupščini ne smemo kr i ' ampak je ponujen širok iz v r nove kvalitete pri volitvah y tako odgovorne funkcije, jr^šanjo zaupanja ljudi v kan Hita je vedno bolj stvarno ri|)r'l-it>|»- in celo usodno za naš 2~*ljnji razvoj Predlagana (j. *na niso neznana in hodu lju J* že znali zrelo odločati na Le j» j,l>h kandidacijskih kotile F^fth, ki naj bi se po tokovni fcftcele v sredo in končali« 4. •tu. Volja kandidacijskih .^ferenc naj bo, komu dati k, * in komu ne, dana pa je tudi 5i°'"(>.i. da se na kandidacij Jk. konferencah pojavijo nova e"a Tn je korak k prelomu z miselnostjo, da ima pravico evidentirati le vrh, » baza « pa ne. Če bi na predsedstvu republiške konference ožili kandidatno listo, bi storili korak nazaj in požrli svojo besedo, ki so jo v preteklosti že zastavljali v prid več kandidatom in bolj demokratičnim volitvam. V prihodnje pa bo treba izostriti merila, kdo sploh lahko za tako funkcijo kandidira Za predsednika predsedstva Slovenije je v igri sedem kandidatov: Murko Hule, Tomaž Krti, dr. Ivo Kabine, Andrej Marine, Jane/. Stanovnik, Ciril Zlobec in Mojca Drčar Murko. Kmdul.i tOV za člane predsedstva Slove nije je devet Andrej Jemec, dr. Matjaž Kmecl, dr. Peter Novak, Milica O/bič, dr. Krnest Petri« , Kmil Milan 1'inlar, dr. Janko Pleterakli dr. Dušan Pilil in Miran Turk. Predsedstvo je ocenilo, da I'eter Tomaž Dobnla, ki ga je evidentirala univerzitetna mladinska konferenca iz Maribora, ne more biti već na listi, ker glede na funkcijo, ki jo ima predsedstvo, ne izpolnjuje vseh pogojev. Dveletni mandat preteče tudi funkcionarjem republiške skupščine. Za predsednika je ponovno predlagan Miran Potrč, za podpredsednika pa dosedanji podpredsednik Jože Knez in na novo Aleksander Ravnikar iz Kranja m Danica Žele/nikar. Dosedanja podpredsednica Marija Zupančič—Vičar mandata ne želi ponavljati. Za predsednika zbora združenega dela kandidira dosedanji predsednik Valentin Dvoj moč, za predsednika zbora občin ponovno Vlado Hez-nik in za predsednika družbenopolitičnega zbora ponovno Valerija Skrabec in nanovo Tone Anderlič J. Košnjek Volilni labirint Če bi v ponedeljek povabili politično neaktivnega občana na Kupno sejo predsedstev občinske konference SZDI. Radovljica m finskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o evidenti J*lih za najodgovornejše funkcije v občini, verjetno ne hi razumel *°liko, da bi lahko doma s preprostimi besedami razložil, kaj se je pftV/.aprav dogajalo v sejni sobi sindikalnega izobraževalnega cen a 1'ri nas smo namreč volilne postopke zapletli do skrajnosti in se pvih taksen (v nekaterih točkah dvoumen) pravilnik, da niti funk ,°Harji, ki zadnje čase kar precej delovnega časa namenjajo volil ..,n> postopkom, ne znajo (kljub poizvedovanju v Ljubljani) razum N'v<> in prepričljivo odgovoriti na vsa vprašanja Ljudje, ki se s poli .*<> ne ubadajo, pa niti približno ne vedo, kaj je pobuda in kaj evi ,e'itiranje, kaj pomeni imeti delegatsko bazo, kako si jo pridobiti, speljati nadomestne volitve... In kar je ob vsem tem najbolj žalostno ljudje kljub številnim r^topkom, v katere naj bi se vključile široke množice, nimajo ob 'utka, da so volitve demokratične in da so kandidati "izraz ljudske J^lj«'" Že ob najmanjši nejasnosti ah zapletu v volilnih postopkih Hrumijo, da Kre /a nepoštene volilne igre m igrice. V postopke in •*r*»vilmkc so "vgrudili" tudi taksne formalne ovire, da ni mogoče ^dno uveljaviti pravilu "pruve ljudi na pravo mesto" In nenazadnje T" teoretiki so ves volilni sistem zasnovali na politično osveščenem J**avljanu (bomo politicu.su). praksa pa je, zal, precej drugačna: v 'ftdovljiski občim je od trinajstih evidentiranih za predsednika zbo-? združenega dela le en pripravljen prevzeti funkcijo, a se ta pod bo 8°jem, če ne bodo dobili drugega C. Zaplotnik Premiera v Cufarjevem gledališču Jesenice — Sinoči so na odru Gledališča Tone Cufar zaigrali melodramo Andreja Hienga Izgubljeni sin. Dramo letošnjega Prešernovega nagrajenca je režiral Bojan Čebul j, nekdanji dolgoletni umetniški vodja jeseniškega gledališča. Cebulj je zasnoval tudi sceno, lektor je bil Ludvik Kaluža, korepetiror pa Egi Gašperšič. V Izgubljenem sinu nastopajo: Miran Kenda, Lidija Bitežnik, Vera Smukavec, Franci Černe, Igor Škrlj, Tatjana Košir, Borut Verovšek in Nataša Čeme. Abonmajske predstave bodo še danes zvečer, jutri v soboto in v ponedeljek, vsakič ob 19.30. uri Tek Treh dežel bo v nedeljo Kranjska gora, 17. februarja - V nedeljo, 21. februarja ob pol desetih dopoldne bo za hotelom Kompas v Kranjski gori start 9. Teka treh dežel. Zaključek teka s slovesno razglasitvijo rezultatov bo ob pol treh popoldne v Trbižu, Proga poteka iz Kranjske gore prek državne meje do Trbiža in naprej do cilja v Selčah na Koroškem. Pro-go bo treba preteči najkasneje V štirih urah in pol, pravico nastopa pa imajo tekači, starejši od 1H let. Vsak udeleženec mora imeti s seboj potni list ali maloobmejno propustni) io. Startne številke bodo delili med osmo in deveto uro v kranjskogorski osnovni šoli. Država z največ udeleženci bo prejela pokal .luliusa Kugvja. Doslej ga je vedno osvajala hi goslavija in upamo, da bo tudi letos tako. J. K. Teden slovenske drame Izbor najboljših dram Kranj — Z uprizoritvijo Smoletove Antigone v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in podelitvijo Grumovih nagrad za najboljši dramski tekst ter Griin - Filipičevo priznanje za slovensko dramaturgijo se naslednjo sredo v Kranju začenja Teden slovenske drame. Naslednji teden se v Kranju pričenja vsakoletni pregled slovenske dramske ustvarjalnosti - Teden slovenske drame. Selektor France Vurnik je od tridesetih predstav, videnih v pretekli sezoni na odrih v Sloveniji in tudi izven izbral devet, deseta pa je izbor ZKOS. Če ne bi bilo v izboru tudi slovenskega tržaškega gledališča, bi bila letošnja predstavitev osredotočena izključno na slovenska gledališča. Kljub temu, da se vendarle število uprizoritev slovenskih dramskih tekstov povečalo od lani, pa to tudi ne pomeni, da so slovenske drame kaj več igrali na drugih odrih. Tako na primer letos ne bomo videli mariborskih gledališčnikov niti predsta- ve iz druge republike. Zato pa bomo kot spremljevalni prireditvi videli dve monodrami. Za kranjsko prireditev, ki se bo letos odvijala pod pokroviteljstvom Gorenjske turistične zveze, je tako kot vsakič izredno zanimanje, saj so vstopnice za večino predstav že razprodane. Tudi letos bo več spremljevalnih prireditev: razstava gledališkega plakata Cveta Zlateta in posterji na stihe Franceta Prešerna Milana Batiste ter razstava najboljših turističnih spominkov. Sestala pa se bo tudi skupščina slovenskih gledališč. L. M. Načrti za boljšo tržnico Kudovljicu, 17. februarja H;i dovljiika tržnica v bližini hotelu Grajski dvor in avtobusne postaje ze dlje časa ne ustreza več zahtevam hitro razvijajočega so mesta In željum kupcev. Ponudba je skromna, stojnic je premalo. V krajevni skupnosti Radovljica, ki gospodari z zemljiščem v bližini avtobusne postaje, razmišljajo, da bi še letos uredili na tem mestu so dobno tržnico m parkirni prostor za okrog petdeset avtomobilov I'ai kn išče bi koristih predvsem obiskovalci starega Aela Radovlji co, ki jo že nekaj časa zaprt za vos promet, hotelski gostje, udeleženci In torti adovega izobraževalnega centra, kupci, zaposleni v bližnjih trgovskih m upravnih organizmi |.ih \.i tržnici ne bodo prodajah le sadju in zelenjave, temveč tudi tu 11 lično spominke, hitro pi ipra\ Iji va okrepčila (krompirček, bol dog, burek...), suho robo, postavili pa naj hi tudi cvetličarno m uredili maii|M gostinski lokal. Za prodajo na tržnici |o veliko zanimanje, celo več kol bo prostoru in možnosti. Če ho slo vse po načrtih, bodo /. deli začeli letos spomladi Koliko ho vse skupaj stulo, z.u z.duj še ni znano C. Z. ■lav* l : i * t" 1 A^? Ipf' J^^HHfiBgavW' ag B w^r • ^ JkJmm m \\ 4 \ *Jm i; Ali odločitev drevi ob 18. uri na ledu Podmežakljo? Kdo bo novi državni prvak naj bi odločila današnja tekma med Jesenicami in Kompasom Olimpijo. Jeseničani so bili v tretji tekmi superfinala že bližje zmagi kot Ljubljančani. Ko so dosegli tretji in vodilni gol so visoko dvignili hokejske palice. A v 58. minuti so hokejisti Kompasa Olimpije izenačili in nato zmagali s kazenskimi streli. D. H. Foto: F. Perdan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 JOŽEKOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Slovo dveletnega mandata Dvoje značilnosti bodo imele bližnje "male" skupščinske volitve, na katerih bomo izbirali predsednika predsedstva republike, člane predsedstva, vodstvo republiške in občinskih skupščin ter skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Prva je ta, da bodo' kandidacijske konference, ki bodo trajale do začetka marca, obenem tudi razprave o spremembah ustave in po tovarnah tudi obravnava sklepnih računov, imele priložnost v večini primerov za najodgovornejše delegatske dolžnosti v republiki izbirati med več kandidati. Da ima strah pred več kandidati še velike oči, je pokazala tudi zadnja seja predsedstva republiške konference SZDL, ko nekateri nikakor niso mogli ali hoteli razumeti, da je treba med ljudi z več imeni. Za javnosti znana imena gre, za večini poznane dolžnosti, ki so jih doslej opravljali, zato ne bi smelo biti problema oceniti, kakšno je bilo njihovo preteklo delo in kaj lahko pričakujemo od njih v prihodnje. Tehtamo, kdo naj oceni njihovo dosedanje delo. Nekateri trdijo, da sami. To pravico imajo, vendar: zakaj imamo najrazličnejše kadrovske koordinacije in druga telesa, ki so pristojna za te zadeve, najboljše merilo pa je ljudska ocena njihovega javnega dela. Čeprav imamo sicer še vedno premalo izostrena merila za ocenjevanje dela treh ljudi, gre "bazi", v tokratnem primeru kandidacijskim konferencam, ki bodo letos odprte tudi za druge, povsem zaupati, da bodo prav izbrale. Na ta način bo sicer padla v vodo kakšna "kulinarična" kadrovska rešitev, marsikje tudi utegnejo kandidate površno, necelovito ocenjevati, vendar je vse skupaj po naši sodbi korak k resnični volilni kulturi. Druga značilnost zdajšnjih volitev je verjetno slovo dveletnega mandata, za katerega se v Sloveniji nikdar nismo posebej ogrevali. Zagovorniki dveletnega mandata funkcionarjev se branijo z izgovorom, da daje dveletni mandat večje možnosti preverjanja dela in po dveh neuspešnih letih tudi odpoklica, vendar se vprašajmo: koliko ljudi smo odpoklicali, pa bi jih morali, koliko ljudi je na funkcije prišlo, se pol leta uvajalo, pol leta pa poslavljalo in razmišljalo, kam po funkciji. Štiriletni mandat pa je že lahko merilo uspešnosti dela, obfektivnejše je za ocenjevanje, ali je politik sposoben ali ne. Končno pa volilna telovadba na vsaki dve leti ni poceni. Ob takšnih volitvah, kot smo sedaj, moramo v Sloveniji sklicati nad 6000 kandidacijskih konferenc, popisati goro papirjev in zapraviti ogromno dragocenega časa. In če še pomislimo, da je bilo kar precej teh konferenc zato, ker so pač morale biti in so potrjevale že dogovorjeno, je ta očitek še bolj upravičen. Morali si bomo natakniti očala in natančneje pogledati, kdo je avtor prispevka. Tako kot vedno je tudi v torkovi številki napisal zunanjepolitični komentar novinar Dela Marko Jenšterle in ne Jože Košnjek, kot je bilo prebrati. Avtorju in bralcem se opravičujemo. _T , .„ Uredništvo Dan mladosti V Beogradu so zopet zasedali. Tokrat mladinci, točneje člani zveznega odbora za praznovanje dneva mladosti, odbora, ki bo v prihodnjih mesecih očitno spet postal aktualen. Med drugim je iz Tanjugovega sporočila moč razbrati tudi podatek, da zvezni odbor ni povedal jasnega mnenja o sklepni slovesnosti, kot je bilo to rečeno na zadnji seji konference ZSMJ. Člani odbora so napravili zasuk in javno obelodanili razpis za scenarij sklepne prireditve, o izvršitvi prej omenjenega sklepa najvišjega organa jugoslovanske mladinske organizacije pa niti sledu. Gre za korak, ki preseneča samo na prvi pogled, kajti glede na razvoj letošnjih in še bolj lanskih dogodkov v zvezi s štafeto lahko potezo zveznega odbora deloma razumemo. Nekateri pač hočejo za vsako ceno obdržati vsaj nekaj starega blišča, pa čeprav se temu reče klasično dolgoročna zletska telovadba na beograjskem stadionu JLA, ki med drugim seveda zahteva tudi lepe denarce. Mar res jugoslovanska mladina tako vroče želi to stadionsko prireditev ali pa tovrstno izpeljavo zahteva nekdo drug? Naj na tem mestu zapišem tudi misel, ki sem jo sicer že večkrat izrekel — pustimo preteklosti tisto, kar je njenega, v tem primeru zaključni ceremonial na stadionu, in raje sile usmerimo drugam — v različna srečanja mladih po vsej državi, kjer naj pride do izraza vsa pestrost mladostnega ustvarjanja. Skozi čisto konkretne akcije, ki bodo hkrati prikaz življenja in dela mladega človeka bo resnično moč govoriti tudi o razširjanju bratstva in enotnosti, sicer paroli, ki velikokrat razen besed, nima svoje prave podlage. Vine Bešter Propadajoči stavbi bodo porušili Bohinjska Bistrica, 12. februarja - O propadajoči "Ažmano-vih" sosedih, o nekdanji Hainri-harjevi stavbi in stari osnovni šoli, ki nista v ponos bližnjemu domu Joža Ažmana in vsej Bohinjski Bistrici, smo enkrat že pisali - kajpak ne najlepše, temveč zunanjemu izgledu primerno. Stavbi sicer še vedno stojita, vendar je zdaj obljubljeno (v delegatskem odgovoru, ki ga je podpisal predsednik rado vljiskega komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo), da bo do aprila letos vse pripravljeno za rušitev stare šole in lesenih stavb ob njej in da se bo začelo tudi praznenje stanovanj v nekdanji Hainriharjevi stavbi. Tudi to bodo v prihodnosti porušili, na tem mestu pa naj bi v skladu z zazidalnim načrtom zgradili hotel z vsemi potrebnimi objekti. £ „ Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix)ke in Tržiča_ Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana___ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek_ Gorenjski idus urejamo in pišemo: Štefan Zartfi (glavni urednik m ka, februarja — Komisija za interni rance in zapornike pri Občinskem odboru Eve ze borcev v Škofji Ix>ki je na svoji Badnji seji 9. februarja znova ugotavljala, da denarja za izdajo zbornika o škofjeloških in-ternirancih zagotovo nikoli ne bo, vendar pa ne smejo preneha-ti s pisanjem spominov. Akcija i« er teče že več let, vendar je napisanega še zelo malo. Edini pisci spominov so otroci, ki obiskujejo nekdanje internirance, in potem po njihovih pripovedih pišejo šolske spise. Vsak internira nec ima svojo zgodbo, svoja doživetja, ki bi jih morali oteti pozabi. .seKUunji mlei luveJMM *u poudarili, da bi krajevne K Jfy renče socialistične zveze mi poskrbeti za to, da bi bih sp^f ni bivših internirancev Z*P'^ ali bi jih zapisali sumi ah jt-poslali koga, ki bi jih zapi9*^ občinski komiaiji pa bodu t( novili sekcije taboriščnikov pomikov in ujetnikov ijJjj*' sekcij organizirali in spod /apisovan|e spominov. pf*' Da bo delo steklo, bod^,jil' napisali spomine člani za internirance, ujetnike op pomike pri Občinskem t*\ zveze borcev Škofja kok8'0yjj napisanih vsaj 18 sporni^ V že nekaj narejenega, P1"8^! 1 konca tega leta so si z* / nalogo. D. D. ^/ Janez Bedina, predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Želimo samostojno, tržno in odgovorno banko j^nj, 17. februarja — »Že nekaj let imamo v posojilnih pogodbah določilo o kontroli učinka naložbe in o sankcijah, če napovedanih učinkov ni. Redno analiziramo učinke, kar investitorjem ni vedno všeč, saj se izkaže, da napovedanih rezultatov ni. Poudarjam, da so analize Korektne, da pa je njihova vrednost omejena. Prepogosto se spreminjajo pogoji gospodarjenja, zato na analizah ne moremo trdno sklepati o Učinkovitosti vlaganj ali o uspešnosti in neuspešnosti investitorjev,« pravi Janez Bedina. » • O bankah zadnje čase veliko prenio in govorimo. Bančni delav-* terjate predvsem več svobode in s*I*U)stojnega, odgovornega poslovnega odločanja. Želite, da bi bite tudi naše banke res banke. Je to t**lna želja ali utopija? * Vesel sem, da lahko govorim o P°gledih bančnih delavcev, kakšne anke želimo. Zadnje čase drugi ^ vedo o nas kot mi, kar je pri r^ze običajno. Sedaj je težko biti ančni delavec, ker menda vsa ne-,reča naše družbe izvira iz nas. Tu-r zato se v naših razmišljanjih °'3 obračamo k sebi kot pa k javiti. Kakšno banko želimo. Predam banko, ki bo bolj tržno ^merjena s takimi merili ponašala da sicer ne bo popolnoma samostojna v odločanju, kot bi kdo želel razumeti, ampak se bo na os- lovi takih načel odločala, ali v pro- i. * gre ali ne. Povezana bo morala biti: len z investitorjem, imeti ustvarja-. Pristop pri zbiranju sredstev in ? dosego tega cilja angažirati vse * °je ljudske in druge potenciale. /*llrno aktivno banko. Menim, da rePi gospodarske politike že P edolgo temeljijo samo na omeje-ariju, predvsem pri denarni politi-i in uvozu. Zaradi tega smo zašli v težave. Spirala se zapira, za izhod '* krize pa bi se morala odpirati. e mislim, da bi se smela kontrol-a funkcija Narodne banke Jugo-slavije zmanjšati. Gre za delitev e'a. Narodna banka vodi denarno ?°jitiko, poslovne banke pa uresni-^Jejo posojilno funkcijo: denar Plasirati po tržnih načelih tja, kjer e bo najbolje obrestoval. Funkciji ^'sta združljivi. Če se Narodna ^Ika obnaša kot ena od poslovnih ,ank m rešuje prezadolženosf ne-aterih bank v bančnem sistemu, Pravlja posel, ki z njeno funkcijo "Tia zveze. Soglašamo z obvezno zervo kot instrumentom uravnala j a denarja v obtoku, vendar pa Sedanja rezerva preveč omeje-0 na in višja kot v tujini. V odloku obvezni rezervi gre še za težji j^oblem: Narodna banka obrestuje J* denar le s tremi odstotki, kar ^rneni 0h upoštevanju inflacije (j. P°lno razvrednotenje. Poslovne anke dobesedno sili v visoke Oresti, ki jih gospodarstvo ne mo-e sprejeti, čeprav dela v pogojih B*Oke inflacije. V bankah zaradi '>br, ne moremo debatirati o _ Ustnih merah, nižjih od revalo-Pjftcijskega faktorja, saj so le re-:'orizacijske obresti način ohra-J*nJa vrednosti družbenih sred-ev Za nas je prehud davek obre-J^ati 20, 25 zbranih sredstev sa-^° 8 tremi odstotki. « • Primeri Agrokomerca in drugih nepravilnosti v bančnem sistemu opozarjajo, da je družbena in bančna kontrola odpovedala. Banke se krivi tudi za tisto, česar niso zagrešile. » Kontrolna funkcija je del bančništva. Svobodno in odgovorno poslovno odločanje ne pomeni umika družbenega nadzora. Če si imamo v Ljubljanski združeni banki kaj očitati, potem si to, da prav v teh primerih ta plat ni delovala tako, kot bi morala. V reorganizaciji bančništva je to še posebej poudarjeno. Imeti je treba informacijski sistem, ki bo pravočasno opozarjal na nepravilnosti, vendar je treba dati organizaciji, kot je banka večjo možnost notranjega učinkovitejšega ukrepanja. Mislim na lažno samostojnost temeljnih bank pri plasmajih in dohodku, ko se skoraj ni dopuščalo posredovanje združene banke oziroma temeljnih bank. Ugled in zaupanje sta osnova bančnega poslovanja in oboje trpi, ne glede, v katerem delu države so se grehi dogajali. Kontrolna funkcija je v banki pomembnejša kot nasploh v gospodarstvu. Tako ravnajo banke zunaj: skrbijo za varnost naložbe, določajo, kolikor denarja lahko posodijo, da je poslovanje varno, kako se lahko preliva denar, na primer kratkoročni v dolgoročnega. Tudi pri nas bi morali v okviru svetovno znanih in priznanih norm poslovnim bankam omogočiti več samostojnega odločanja, obenem z odgovornostjo. Če pa imaš ukrepe, kot je bil donedavna limit, sedaj pa velika obvezna rezerva, je takšno poslovanje nemogoče. O nas govori eno od ustavnih dopolnil. Govori o naši tržni usmerjenosti in jo v banki pozdravljamo. Če je vsebina dopolnila taka, ga bančniki sprejemamo. • Položaj temeljne banke Gorenjske v sistemu Ljubljanske banke se je lani okrepil. Poravnali ste račune, ki so v preteklosti bremenili poslovanje. Letos se spet obrača na slabše. » Bančno poslovanje in uspešnost odslikavata gorenjsko gospodarstvo. Njegova posebnost so veli- , ki sistemi (Iskra, Sava, Železarna), pa podjetja, ki jih tudi lahko štejemo med velike (obutev, tekstil), imamo pa premalo manjših firm. Vse firme so izjemno izvozno naravnane in tudi v tem se izraža moč banke. Ko ocenjujem lanski poslovni rezultat, zadovoljen ugotavljam, da smo sorazmerno kritični položaj, ko smo bili na lestvici temeljnih bank Ljubljanske banke bolj pri dnu po dohodku in. tečajnih razlikah, bistveno popravili in smo po uspešnosti spet v vrhu združene banke. Najprej smo počistili stare grehe, vendar je rezultat vseeno ugoden. Lahko oblikujemo sklad solidarne odgovornosti in rezervni sklad v višini, ki ustreza tudi svetovnim merilom uspešnosti banke: 10 odstotkov vrednosti naložb pokrivata omenjena sklada in to je primerljivo z lastnim kapitalom bank v tujini. Če se pa po jutru dan spozna, bodo letošnji rezultati nasprotje lanskim. Odlok o obvezni rezervi in poslabšani pogoji za devizno varčevanje na relaciji Narodna banka Jugoslavije — poslovne banke (boljši pogoji za devizne varčevalce povzroča poslovnim bankam več stroškov) priznavajo poslovnim bankam manj obresti za ta sredstva. To je kruta napoved rdečih številk v letošnjih periodičnih in zaključnem računu. Upam, da se bodo pogoji spremenili in bodo nesmisli odstranjeni. Obresti se določajo mesečno, na kratke roke se sprejemajo drugi ukrepi uravnavanja količine denarja v obtoku, zato tudi sprememba problematičnih pogojev ne bi smela biti vpra-šaljiva. « • Bančno obrestovanje ni spodbudno. Varčevalci beže od banke in se vključujejo v tovarniške hranilne službe. Ste bankirji pri tem begu nemočni. Slišati je za ukrepe tudi zoper hranilnice po tovarnah? » Zaskrbljeni smo zaradi manjšega varčevanja, zaradi bega varčevalcev. Deloma smo to pričakovali zaradi padca življenjske ravni, vpliv hranilnic po tovarnah je že čutiti, še izrazitejše pa je preta-pljanje dinarjev v devize. Le primerno obrestovanje vseh oblik varčevanja lahko zaustavi negativna gibanja. Opozoriti moram na neenakopraven položaj poslovnih bank in omenjenih hranilnic, ki jih ukrepi kreditno-monetarne politike ne zadevajo, razen tega pa hranilnice nimajo izgub od deviznega varčevanja. Vse to jim omogoča višje obrestovanje. Zavzemam se za ukrepe stimulacije dinarskega varčevanja, obenem pa opozarjam na nujnost nepopularnih potez, če se pogoji poslovanja poslovnih bank ne bodo zboljšali. Ne bo mogoče še naprej odobravati potrošniških posojil ljudem, ki pri nas nimajo svojih sredstev, delovnim organizacijam ne bomo mogli odobravati posojil za izplačilo osebnih dohodkov, če imajo svoje hranilne službe. S tem bi postavljali v neenakopraven položaj tiste kolektive, ki še naprej v celoti poslujejo z nami. « • Očitajo vam, da zaradi velikih naložb trpijo manjše. Poznate primer, da recimo nekdo zaradi jeseniške elektrojeklarne 2 ni dobil posojila? » Vsaka večja naložba nadpovprečno obremeni bančni potencial in naše strokovne delavce, zato je najbrž res, da se vsem ustanoviteljicam nismo mogli posvetiti v enaki meri. Vendar trdim, da dosedanje velike naložbe, na primer jeseniška, niso omejevale drugih naložb, saj smo uspeli z organizacijo bančnega konzorcija večji del sredstev dobiti tudi drugje. Večkrat smo na sejah našega izvršilnega odbora ugotovili, da ni bilo zahtevka, ki bi ga zavrnili zaradi pomanjkanja denarja. Lahko povem nekaj naložb, pri katerih smo sodelovali: Park hotel na Bledu, hotel Kompas Ribno, Gozd Martuljek, apartmaji v Bohinju, Tehtnica Železniki, Sešir, LTH. « • Delež bančnega denarja pri naložbah upada. Je to posledica prevelike obremenjenosti posojilnega potenciala ali pa pomanjkanje programov, kar je v organih banke tudi slišati? » Povedati moram, da smo zadnje čase polno angažirani v naložbah in da našega deleža, upoštevaje vse prej omenjene težave in omejitve, ne bi smeli več povečevati. Prav tako je res, da ne upada število programov, ki jih prijavljajo ustanoviteljice banke. Treba pa je reči, da se programi prepočasi uresničujejo, po našem mnenju pa je tudi struktura neugodna. Prevladujejo veliki projekti velikih vrednosti, ki se rentirajo šele na daljše obdobje. Manjka nam manjših naložb fleksibilnih investitorjev, ki bi hitreje dajale rezultate. Pri ugotovitvi, da delež bančnega denarja pri naložbah upada, je problem tudi statističen: vse več je naložb samo v tujo opremo, za katere dinarji niso potrebni in to daje vtis, da bančni delež upada. « J. Košnjek eko in meso sta trenutno najbolj široki točki jugoslovanskega kmetijstva Maslo le za pustne krofe i Pr r<" Zal°gc?). Običajne, ce( rt kilogramske zavitke pa so nam namenili le pred pustom, da smo lahko spekli pustne krofe. Odgovor, zakaj masla ni, je r,j Prost, ker se ga ne splača več izdelovati, vprašanje pa je seveda tudi, koliko ljudi si ga lahko še privošči. V kranjski Mlekarni pravijo, da imajo pri cjn°Kramii masla 3 tisoč dinarjev izgube, zato raje vozijo mleko na Reko. Posvet s kmetijci, živilci in gozdarji, ki sta ga minuli torek sklicala Medob-K°sp«darska zbornica in Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je nametal cel kup problemov, maslo seveda ni osrednji problem, mleko in me-\\ fJJ trenutno najbolj šibki točki jugoslovanskega kmetijstva. Najbolj mil izraz, ki so ga uporabili govorci, je bil nerazumna kmetijska politika, pro-Itj č*11 Pa so seveda preveč resni, da bi primerjali /. norčavostjo pustnega torka. Vzdušje na posvetu je najbolje ponazoril Jože Vidic iz leske Pekarne, ** dejal, vsi diskutiramo tako, da se predsedujoča res lahko slabo počutita. nJ, 16. februarja — Maslo je že izginilo iz naših prodajaln, ponekod je moč dobiti le majhne koščke, ki so sicer namenjeni hotelskim zajtrkom ta kmetijska proizvodnja je lani v Jugoslaviji ve( za odstotkov, v živilski industriji je bila H>l ZU ^'^ odstotkov, vendar ne pri predelavi *a m mesa, vzrok so cenovna nesorazmerja, a ' M<' etum» vprašajmo se, zakaj imajo sose-"Utlr Yslr'jci kmetijske presežke, je uvodne po ^»bT 'n rms'1 strnil Bojan Urlep, predsednik me- ^Jiiske gospodarske zbornice 1^ j*azpravljalci so se vrteli okoli cenovnih neso PoJ^er,J' o čemer je bilo v zadnjem času že veliko k (''^""'K'' ni napisanega, popravljenu pa je bila Pr0Lj Pna cena mleka. Skozi prizmo trenutnih "''nov, ki so jih prinesli interventni ukrepi ]f. gospodarske politike, pa so dopovedal!, da H, n° P"-S«'ganje v kmetijske m gospodarske Df >v<', navsezadnje tudi sistemske narave, saj H^da^ajo gotovost, pretakajo probleme z enega rugo področje, sklenjenemu krogu problemov ^ 1 Več videti konca. V takšnih razmerah, bolje ^d>J"' v takšnem vodenju gospodarstva, je zate '^kl sv<>t'"')a na obzorju lahko le začasna večju Vjjr, ""jeiiost kmetijstvu in živilski industriji in ^Poi '-akaj se ne primerjamo s kmetijsko ^0 i?.eJš'mi sosedi, je zategadelj lahko le retori-Hj' Dilema, pridelovati oziroma delati z izgubo tli^''' k,u odseva v (ne)oskibljenosti trga, seveda \, l| Pravega odgovora, dokler socialne cene hra b,'t|l,!"U,J" ustreznega materialnega nadomestila h{, /'J se lahko le prerekamo, koliko črnega kru-\ '''!" napekle pekarne, bo mleka in mesa pri *1, kovalo, bo jogurt, sir, maslo V prodajalnah j'' bomo torej jedli ali ne. ^ im** Tavćar, direktor KŽK Kranj, je dejal, tk^p'Jo zadnjih dvujsel let vsako leto eno dejav-v fjhV "-gubi, cenovna nesorazmerja pa jih peljejo %. j^čin bankrot, financiranje tekoče proizvod SM '■«' odvisno predvsem od tujih vnos. odvi '"ti,."'1 sPosojcnih kratkoročnih sredstev se jim f*Jo J*Utral povečala O razvoju praktično ne nm SkW" '''/.mišliati, čeprav načrte imajo, tudi v l\|(,l,s" na razpolago ugodni kmetijski krediti v spremljajoče kmetijske dejavnosti (\ \ 'p i,v" mesa m posodobitev mešalnice krmil ^V/'1' v Okolji Loki, izpopolnitev tehnologije **|Wu*evanja drugih rastlin, ne le krompirja, U,'v kranjske Mlekarne v kvalitetnejše iz Ob koncu posveta }e Milo* Martinovi«, direktor Gozdnega foepodantva Kranj sprožil vpraftanje o aktualnih težnjah, da naj bi go-■podaijenje s kmtrkimi gozdovi spet prevzele kmetijske udruge, kakor Je nekdaj že bilo. Dejal Je, da bi se morali v imenu stroke takšnim težnjam odločno upreti. Vinko Krtlinik is škofjeloške Kmetijske zadruge p« ga Je zavrnil, da boljšega gospodarja kot kmeta v gozdu ni, In da za gozdove to ne bi bila nikakršna katastrofa. Kot vse kale, se torej spet poraja zamisel o zaokroženosti kmetij, vročemu vprašanju pa tokrat še niso posvetili već Je pozornosti, pričakujemo pa lahko, da bo o tem še dosti govora. delke, Oljarice \ nove, dražje izdelke itd.) bi bile vredne 10 milijard dinarjev. Namesto tega pa so se znašli pred dilemo zmanjšati proizvodnjo ali ne'' Nekdo nam bo moral povedati, kako naj rav imuni, saj vendar ne moremo prisiliti ljudi, da bo do deluli z izgubo, je dejal m dodal, d.i BO delavci vse bolj kritični dO prelivanju dohodka in tSŽnjfl po samostojnosti uspešnejših obratov so vse mo čnejše Mija Pavlin iz KŽK - jeve Mlekarne v Kranju je povedala, da imajo trenutno 114 dinarjev izgube pri litru predelanega mleka, pri drugih izdel kili pa IHI dinarjev Januarja letos jim je tako iz padlo S70 milijonov dinarjev dohodka. Zaradi denarne stiske januarja tudi niso, po sklepu njihovega delavskega sveta, farmam m kmetom niso obiacunuh kvalitete mleka, kar bi zneslo 55 milijonov dinarjev. Ker imajo največ izgube pri pre delavi mleka v sir in maslo, raje prodajajo mleko n.i Kcko, s tem pa ;eveda mlekarna postaja vse bolj preprosta predelovalnica mleka Miro Duič iz. KŽK -jevih Mesoizdelkov Škof ja l,oka je prav tako povedal, da opuščajo izdelavo nekaterih mesnih izdelkov, pri katerih |e izguba naivec|,i, 46 odstotkov pa takšnih, ki se ne » pokrijejo"... Do resnih motenj že prihaja tudi v klav niči, ki ima le polovično zasedene zmogljivosti, sa| se |a odkup živine na Gorenjskem zmanjšal za 15 odstotkov, decembra in januarja se je zakol zmanjšal za 700 goved, toliko znaša normalno mesečni zakol. Opozoril je, da se povečuje črni zakol, kar kaže tudi 40 odstotkov večji odkup kož, nadzor pa je pri tem povsem odpovedal. Ce imajo torej njihovi mesarji dopoldne premalo dela, ga imajo dosti popoldne. V sedanjih cenovnih nesorazmerjih o povečanju proizvodnje povsem odpove, je dejal Miro Duič, kajti računica kaže, da prihranimo enomesečne plače, če izpustimo en kamion, pri vsakem, ki pripelje živino v klavnico imamo namreč toliko izgube. Janez Sumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge je dejal, da v mlečno prirejo usmerjeni kmetje obupujejo, odkup mleka pa je že oktobra lani začel padati, od 10 do 12 odstotkov je odtlej manjši. Kmetje seveda ne prikazujejo izgube, bistveno manj kot doslej pa vlagajo v novogradnje, letos jih praktično ne bo. Opozoril je na probleme invalidsko pokojninskega zavarovanja kmetov, saj za nekatere prispevki postajajo že preveliko breme, izpisujejo se, vse manj jih je v četrtem razredu, v katerem so nekako izenačeni z delavci. Vinko Ki/isnik, direktor Kmetijske zadruge Škofja Loka je prav tako opozoril na zmanjševanje socialne varnosti kmetov in upadanje vlaganj, saj so pred leti naredili v zudrugi 150 programov za usmerjene kmetije letno, letos pa jih bo le 15 do 20. Ne pomnim, je dejal, da bi bila cenovna nesorazmerja pri predelavi mleka že kdaj takšna, če bi še naprej izdelovali sir in druge mlečne izdelke, bi letos imeli že 40 milijonov dinarjev izgube, ker mleko vozijo v Ljubljano, znaša le 15 milijonov dinarjev. Primerjava s cenami industrijskih izdelkov pa pove, da je moral kmet pred leti za nakup traktorja prodati 120 kubičnih metrov lesa, zdaj pa že 300, za traktorsko prikolico pa 120 kubičnih metrov. Ali pa, da mora zu nakup traktorja prodati 20 krav in torej res ni čudno, da kmetije spel postajajo vse bolj samooskrbovalne in kmečki gospodarji spet iščejo zaposlitev v tovarnah. Jože Vidlc iz Žitove pekarne v Lescah pa je dejal, da pekarne nimajo izgub le zaradi tega, ker ne spoštujejo predpisa, po katerem morajo speči 30 odstotkov črnega kruha. M. Volčjak Sveže hrustljave zemlje Leska pekarna gradi v Kranjski gori novo, manjšo pekarno, ki jo bodo predvidoma odprli septembra. Gradnja pekarne bo veljala približno 400 milijonov dinarjev, večje pozornosti ne bi bila deležna, če ne bi predstavljala zanimivega zasuka. Še ne tako dolgo nazaj smo pri nas zaprli vrata majhnih pekarn in zgradili velike, industrijske pekarne, ki s kruhom in pecivom oskrbujejo cela mesta in pokrajine. Zdaj pa spet postajajo zanimive, ne le zasebne, tudi družbene. Čemu? V Kranjski gori gradnji pekarne botrujeta vsaj dva pomembna razloga. Prvi je boljša oskrba s kruhom, ki zdaj v sončnih dneh hitro pogre, v deževnih pa ostaja na policah. Prodajalci namreč zelo težko ocenijo, koliko ga bodo prodali čez vikend, vse je odvisno od vremena. Drugi razlog pa je kakovost, saj iz industrijskih pekarn pač prihaja industrijski kruh, sveži, dišeči hlebci so več ali manj le spomin, predvsem pa sveže, hrustljave zemlje, makovke in rogljiči. Hotelirji si obetajo, da jih bodo že jeseni njihovi gostje pri zajtrku spet dobili na mizo. Vendarle torej spet postajajo pomembne malenkosti, ki seveda niso več malenkost, če kranjskogorski gost ne more kupiti kruha, če namesto svežega peciva pri zajtrku dobi včerajšnji kos kruha, ki se mu drobi med prsti. Malenkosti, ki dokazujejo, da teorija količinske rasti v vseh primerih ne more veljati, da je poleg količine pomembna tudi kakovost. Čeprav so peki zelo občutljivi za kritiko, sami vendarle priznajo, vsaj leski, da je tudi v industrijski pekarni kakovost kruha odvisna od njih, ne le od strojev, seveda pa tudi od moke. Kako naj iz "hibridne" moke priučen pek, ki se je morda izučil za zidarja, speče dober kruh? Temu lahko drugače rečemo kakovost. Kako prav imajo torej Francozi, ki radi dobro jedo, seveda tudi dober kruh. Zato imajo še vedno na koncu vsake ulice pekarno in njihov kruh ni le dober, temveč tudi poceni. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA V Železarni bodo poskrbeli za odpadna olja Odbor za gospodarjenje pri delavskem svetu jeseniške Železarne, ki je prvič doslej obravnaval ekološko problematiko, je sprejel načrt naložb z ekološkega področja. Lani so veliko naredili na tem področju, saj so z izgradnjo nove jeklarne in nove lužilnice rešili poglavitna ekološka problema na Jesenicah: onesnaženje Save in ozračja. Največja naložba, ki jo imajo letos v načrtu je gradnja naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih olj iz obeh hladnih valjam. Objekt ultrafiltracije odpadnih emulzij ima, čeprav gre za drago naložbo, prednost. Letos bodo zgradili dva zbiralnika za grobo ločevanje olj od vode in pripravili temelj za čistilno napravo. 85 let tržiškega Peka Tržiška tovarna obutve Peko bo letos praznovala 85-letnico obstoja. Jubilejno leto - leto kakovosti naj bi bil osrednji cilj, ki si ga zastavljamo, je ob tem zapisal direktor Peka Franc Grašič, le uresničitev tega vodi k dosegu potrebnih sredstev za osebne dohodke in nujni nadaljnji razvoj. Kar vsak dan sproti moramo vsi in vsak zase napraviti bilanco in pregled ali je vsak opravil svojo nalogo v obsegu in kakovosti. Če bodo take bilance uspešne, bo uspešne, bo uspešna tudi skupna, bo to najlepši prispevek k našemu jubileju. V DELOVNI HALJI Bernarda Klobasa, pletilja iz Almire: Male serije zahtevajo več dela Radovljica, februarja — Z najmodernejših elektronskih Stol-lovih strojev v Almirini pletilnici se pravkar usipajo pletenine za poletje, za domače naročnike. Za tuje so že spletli. Septembra in oktobra so delali noč in dan, tudi po štiri izmene, se pravi še ob sobotah in nedeljah. Težko in naporno je bilo, toda delavke v pletilnici so se zavedale pomena takšnega naročila in svojo nalogo opravile stoodstotno. po osemnajst tuljav imam hkrati na stroju. To je velika odgovornost, da povežeš skupaj prave materiale, da vse prav nastaviš. In ker delamo le majhne serije, so pri nas na strojih stalne menjave. Te največ zamude. A, kaj hočeš, ženske nimajo rade, da vidijo enako pletenino na drugi. Manjše serije dajo tudi več denarja. Vesele pa smo teh strojev. Toliko novih možnosti pletenja so dali. Lepo pazimo nanje. Vsak dan jih ob koncu dela očistimo za drugo izmeno, vsak petek pa jih dopoldanska izmena generalno očisti in namaže. « Z osebnim dohodkom je Bernarda kar zadovoljna, saj ji nočni in popoldanski šihti in dodatek za kvaliteto kar nekaj nanesejo. Vseeno pa jih pojezi, ko slišijo, kakšne kvalitetne materiale še vedno lahko uvažajo tovarne v drugih republikah, medtem ko se oni z vsem potrudijo doma, kolikor se najbolje morejo. Tudi one bi z najkvalitetnejšimi uvoženimi materiali lahko pletle najvišjo kvaliteto. Prav bi bilo, da bi na sejmih pletenine ocenjevali z druge plati, glede na lastno prizadevanje. D. Dolenc Na delavskem svetu, na sindikatu so razpravljali o tem, delavke na strojih so te odločitve sprejele s polno mero razumevanja. Ne le da je delo, tudi dobro plačano delo je, kajti nočno delo je dvojno plačano, seveda je pa pri izvoznem naročilu še toliko bolj dan poudarek kvaliteti. » Že pri barvah moraš silno paziti, « pripoveduje Bernarda, pletilja na Stollovih strojih, » kajti ena barva ima po tri odtenke. Že res, da so stroji avtomatski, da se ustavijo, če se v nitki pojavi vozel, toda malo debelejša nitka, ki kar porazi-ra igle, ga pa ne bo ustavila. Če tega ne vidiš takoj, je napaka tu. Sploh pa so zahtevni večbarvni vzorci. En kos je spleten tudi iz petih ali še več barv, /ureja MARIJA VOLČJAK Meritve za stranske sprejemne antene - Potem ko so se v začetku februarja predstavniki odbora za izgradnjo kabelske in satelitske televizije v kranjski občini z lastniki na Šmarjetni gori sporazumeli o lokaciji in pripravah na gradnjo glavne sprejemne postaje na Šmarjetni gori, so se v občini začele tudi priprave za postavitev stranskih sprejemnih anten oziroma postaj. Tehnična ekipa tozda Oddajniki in zveze RTV Ljubljana s predstavniki komiteja za urbanizem, odbora za izgradnjo in še nekaterimi je v torek opravljala meritve v krajevnih skupnostih Orehek, Stražiš-če, Bitnje, Besnica in Podblica. Po programu bodo z meritvami zdaj nadaljevali tudi v Voklem, Vogljah, Trbojah, Hrastju, Čir-čah, potem na Zlatem polju, Vodovodnem stolpu, Predosljah, Britofu, Naklem in v Dupljah ter na Visokem, v Preddvoru in Kokri. V pogovoru o gradnji glavne sprejemne postaje na Šmarjetni gori je bilo tudi opredeljeno, naj bi le-to začeli graditi marca prihodnje leto. Na sliki: V torek je posebna ekipa začela z meritvami za stransko sprejemno anteno oziroma postajo na Orehku. A 2. Foto: F. Perdan Stanarine za 30 odstotkov višje Prvotno je bilo predvideno, da se bodo stanarine letos prvič povišale že februarja. Zaradi ukrepov v zvezi s cenami pa se bodo le -te prvič povišale 1. marca in se to pod pogojem, če bodo izvrsni sveti občinskih skupščin pravočasno sprejeli sklepe, ki morajo biti objavljeni v Uradnem listu. Posebnost letošnjega prvega povišanja stanarin pa je, da se bodo najbrž povsod v Sloveniji povišale za okrog 30 odstotkov. Takšen je namreč predlog republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, naslovljen na občinske izvršne svete. S 30 - odstotnim povišanjem bi zagotovili stanarino v višini 2,04 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Upoštevana pa je tudi inflacija za prve tri mesece, ki naj bi znašala 3,2 odstotka Ob postopnem prehodu na ekonomske stanarine v Sloveniji naj bi te ob koncu leta predstavljale 2,72 odstotka vrednosti stanovanjskega sklada. Po sedanjem prvem naj bi se stanarine letos povišale še trikrat in sicer najmanj za 52,8 odstotka, da bi dosegli načrtovano vrednost stanovanjskega sklada. K tem odstotkom pa bo seveda treba prišteti še letošnjo inflacijo. ^ Pusti soncu v srce Visoko - Jutri, v soboto, ob 18. uri se bodo v dvorani na Visokem na prireditvi z naslovom Pusti soncu v srce, predstavili člani KUD Velesovo. Pevci mladinskega pevskega zbora so pripravili koncert ljudskih in umetnih pesmi, mladinska dramska skupina pa bo zaigrala igro J. Čapka O psičku in muci in o revni in bogati spalni srajci. Dekleta pa bodo predstavila izrazni ritmični ples. Občni zbor AMD Cerklje - Jutri (soboto) ob 19. uri bo imelo leltni občni zbor AMD Cerkelj, ki združuje v sedmih KS pod Krvavcem več kot 500 članov. Občni zbor bo v zgornji veliki dvorani Zadružnega doma v Cerkljah. Po končanem zboru pa bo za vse člane društva in ljubitelje avtomoto športa zabava s plesom. Igral bo ansambel LIPA. J. K. L DOPISNIKI SPOROČAJO 1 Nagrajeni učenci Na tradicionalni svečanosti in srečanju rezervnih vojaških starešin v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah je predsednik občinske konference ZRVS Radovljica Jaka Vidic podelil knjižne nagrade in priznanja učencem osnovnih šol, ki so napisali najboljši spis za lanski praznik JLA. Prejeli so jih Boštjan Cvetek, Simona Humar, Primož Robič, Tomaž Šolar, Andreja Švab in Jože Torkar. Občni zbor gasilskega društva Jutri, 20. februarja, ob 18. uri bo v Domu kulture v Podnartu programsko —volilni občni zbor gasilskega društva Podnart. Upravi odbor je na zadnji seji pripravil precej obsežen delovni program društva za letos. O njem bodo razpravljali in ga potrdili na občnem zboru, piše Ciril Rozman. Posebna priloga Železarja Čez dve leti bi Siemens - Martinov postopek pridobivanja je kla v jeseniški železarni obhajal 100-letnico. Po zaslugi nove elektrojeklarne na Belškem polju do tega jubileja ne bo prišlo. V začetku leta je namreč ugasnila tudi zadnja od sedmih jeseniških martinovk. S tem je bilo sklenjeno pomembno obdobje jeseniškega železarstva. Ob tej priložnosti pa je izšla tudi posebna priloga glasila Železar. Pripravili so jo Božidar Bartelj, Stanko Cop, Joža Arh in Zdenka Torkar -Tahir. Priloga prinaša zgodovinski pregled pridobivanja jekla v martinovkah od leta 1890 do danes, strokovni članek o kakovosti in vrstah jekel v različnih obdobjih obratovanja teh peči, zanimiv pa je tudi pogovor s 76-letnim Stankom Razingerjem iz Podmežaklje, ki je brez prekinitve in brez dneva bolniške pustil v martinarni okroglo 40 let svojega življenja. Prispevek nam je poslal Edo Torkar. ^/urej^lNDREJ^^P^ Zaradi neurejenega financiranja se s komunalo ukvarjajo tudi amaterji Najprej oskrba z vodo, potem takoj ekologija Radovljica, 18. februarju — »Ko sem lani spomladi sprejel funkcijo predsednika skupščine WKBtSKSSSBSSSSSSSS^SS^: samoupravne interesne komunalne skupnosti Radovljica, sem se zavedal, da je pred mano v tem srednjeročnem obdobju zahteven program. Po enem letu ugotavljam, da ga sicer dokaj dosledno uresničujemo, vendar pa bi bilo težav lahko veliko manj, če bi nasploh uredili sistem financiranja na komunalnem področju pri nas. Zdaj se namreč dogaja, da se s komunalo morajo (ali pa lahko) ukvarjajo amaterji, čeprav bi se morali predvsem strokovnjaki. Vendar pa za to, da bi bila komunala strokovno bolje opremljena, ni dovolj denarja,« ugotavlja Bogo Košnik, predsednik skupščine Siksa v Radovljici. »Ugotavljate, da ste lani program na komunalnem področju dokaj dosledno uresničevali kljub finančnim težavam. Kakšni pa so izgledi za letos?« »Na začetku leta je kazalo zares slabo. Kriv je, po moje, neurejen sistem financiranja komunalne dej avnosti nasploh. Čeprav vsekakor pohvalno pa je naravnost smešno, da mora predsednik izvršnega sveta skupaj s predstavniki skupščine komunalne skupnosti hoditi od vrat do vrat delovnih organizacij in potem prepričevati, da so takšen srednjeročni program pač sprejeli, da je uresničitev potrebna in nujna in da naj zato v združenem delu namenijo po zaključnem računu 1,5 odstotka sredstev od čistega dohodka za komunalne investicije. Tako je bilo in nič drugače ne kaže tudi letos, ko smo s posebnim pismom že obvestili delovne organizacije, kakšen program na podlagi srednjeročnega načrta predvidevamo. Smo pa letos kar malce pozni, čemur so krive spremembe in nejasnosti na področju obremenjevanja oziroma združevanja sredstev za skupno in splošno porabo.« »Do zdaj uveljavljeni in dogovorjeni način združevanja sredstev za komunalo v radovljiški občini torej ostaja enak?« »Nekaj časa smo bili v negotovosti, zdaj pa je jasno, da bomo tudi letos združevali 1,5 odstotka iz čistega dohodka (po zaključnih računih) za tako imenovano investicijsko vzdrževanje oziroma razširjeno reprodukcijo in 1,1 odstotka iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov za enostavno reprodukcijo oziroma objekte skupne rabe. Upam, da posebnih težav ne bo, čeprav je gospodarstvo že tako v precejšnjih težavah. Morda imamo v naši občini rahlo prednost pred nekaterimi, ker ni toliko zgubašev.« »Precejšen delež pri uresničevanju programa komunalnih dejavnosti v občini imajo tudi krajevne skupnosti. Bo temu tako tudi letos?« »Temu pravim jaz sicer amaterizem, kar ni v prid urejanju in razreševanju komunalnih problemov nasploh. Vendar, kot rečeno, ob sedanjem sistemu financiranja drugače pač ne gre. V občini imamo namreč zdaj tri izvajalce v komunalni dejavnosti in sicer za Radovljico, Bled in Bohinj. Povsod drugod pa krajevne skupnosti same skrbijo za ta dela. Tu gre predvsem za redno vzdrževanje, vendar pa tistim, ki tako ali drugače uspejo združiti še nekaj denarja, primaknemo tudi del sredstev za investicije. Nekakšno nepisano pravilo je, da krajevne skupnosti oziroma krajani prispevajo polovico do 60 odstotkov sami za posamezne akcije, razliko pa potem daje Siks. Vendar, če bi se vseh 22 krajevnih skupnosti v občini pojavilo s takšnimi programi pred skupščino Siksa, denarja ne bi bilo dovolj. Za redno vzdrževanje načrtujemo, da bo letos za krajevne skupnosti na voljo okrog 670 milijonov dinarjev, za investicijsko pa okrog 300 milijonov. »Kaj pa je glavna naloga v letošnjem občinskem programu?« »Že ob sprejetju srednjeročnega programa smo kot prednostno nalogo opredelili oskrbo s pitno vodo v občini. Ugotavljam, da ta program dokaj uspešno uresničujemo in da je zdaj uresničen okrog 80-odstotno. Oskrba z vodo bi zato morala biti prednostna naloga tudi letos. Vendar se vedno bolj srečujemo tudi z ekologijo. Čeprav trenutno nimamo v občini strokovnjaka za čistilne, nas tukaj čaka največ dela. Trenutno sta v občini dve čistilni napravi, ena pa se gradi v Bohinjski Bistrici. Pripravljamo tudi že gradnjo čistilne naprave v Radovljici. Vendar bo to velik zalogaj, saj po lanskih cenah velja prek 3,6 milijarde, ob sedanjem sistemu združevanja sredstev pa bomo na primer letos zbrali vsega skupaj 640 milijonov. V prihodnje bo na tem področju vsekakor potrebno dodatno združevanje denarja. Določeno olajšavo vidim le, da je dobršen del kanalizacijskega omrežja marsikje (na primer Radovljica) že zgrajen.« »Sejo skupščine, na kateri bi že dokaj določno izoblikovali letošnji program, načrtu- jete konec tega oziroma v začetku prL njega meseca. Kakšne pa so prve napove* iz krajevnih skupnosti?« »Želja ni malo. Praviloma kar v vseh kr»' jevnih skupnostih načrtujejo obnovo ožin? ma razširitev javne razsvetljave. V Rad0" vljici imajo v programu tudi pločnik in kirišče. V Mošnjah se kot kaže odločajo z8 most v Grabnu, pa tudi Bohinjska Bistric* Log, Ukane, Nomenj načrtujejo obnovo oZ>' roma ureditev mostov. Krajevna skupno^ Begunje ima v načrtu asfaltiranje na P^' dobravi, asfalt pa so dali v program tudi n8 Koprivniku. To je seveda le nekaj primero^ sicer pa kar v vseh krajevnih skupnostih v občini na komunalnem področju kar pre^J načrtujejo.« Za zdaj torej kaže, da usklajevanje in & govarjanje za letošnja komunalna dela, t8' ko v Radovljici kot še marsikje drugje, ^ bo nič lažje, kot lani oziroma do zdaj. Resje sicer, da čez noč ne bomo razrešili vpraš8' nja financiranja v komunali, vendar na te* področju ne bi smeli več odlašati. Najvw problem namreč je (in bo še naprej ob sed8' njem financiranju), da so komunalni obje*' ti ob sedanjih stroških (tudi gradbenih) zel° dragi. Ko pa so enkrat zgrajeni, nič ne vf9' čajo. Nasprotno, terjajo dodaten denar z8 redno vzdrževanje. A. Žalaf Mladinska soba in igrišče Rešimo starše bremena Kranj, februarja — V društvu za pomoč duševno prizadetim iz K«*' nja prvič to šolsko leto uspešno pripravljajo program za prosti č** zmerno in teže prizadetih otrok. Otroci in starši so navdušeni. Začeli so s predstavami v kranjskem kinu Center, kar jim je m likodušno ponudilo Kinopodjetje iz Kranja. Gorenjski sejem jim J omogočil brezplačen ogled novoletnega sejma. V oddelku za delov*1 usposabljanje so priredili ples in čajanko. Ker so imele že te dejavnosti popoldanskega programa neslute" odmev, jih bodo še naprej gojili. Obogatili jih bodo še s kuharski* tečajem, ki ga bo vodila ena od mater. Spomladi bodo začeli s poh£ di, najprej pojdejo na Čepulje, kasneje bo na Okroglem piknik. Tu* kolesarili bodo. Tistim, ki nimajo svojih koles, jih bodo posodili v še li. Dokler pa se ne otopli, imajo na voljo rekreacijo v zimskem baz^ nu, medtem ko bo rekreacija v telovadnici šele jeseni. Duša programa sta Stanka Grubešič in Angelca Rode, ki sodit*: da je smiselno izrabo prostega časa treba polagoma ponuditi tud prizadetim otrokom (in odraslim), ki so doma in ne obiskujejo oddej; ka za delovno usposabljanje. Namen teh dejavnosti je namreč tud vzgojen, kajti otrok se nauči z njimi sam, brez vodenja staršev in pe' dagogov, izkoriščati prosti čas. K programu so ^sklenili pritegni11 prostovoljce, najraje dijake in študente, ki jih mika delo z razvoj*10 motenimi. Aktivisti v društvu bi na ta način radi pomagali staršefl1, ki so s skrbjo za prizadete otroke že zdaj čezmerno obremenjen1' Prostovoljci, ki bi sodelovali pri dejavnostih v prostem času, bi otr° ke tudi spremljali od doma v kino, bazen, na pohod, tako da bi s. starši ta čas posvetili sebi. Morebiti si bodo v društvu potem laže p1"1 voščili še izlet v muzej Bistro in živalski vrt, ki si ga otroci že dolg želijo, vendar ga zaradi prekomerne zaposlenosti staršev doslej nig mogli uresničiti. D. I Srednja Dobrava, februarja — Na Srednji Dobravi v radovljiški občini so v vodstvu krajevne skupnosti in socialistične zveze še posebno zadovoljni z delom mladih v njihovi organizaciji. Pravijo, da se nanje lahko obrnejo vedno in ob kakršnikoli akciji ali prireditvi. »Okrog 30 članov ima naša organizacija v krajevni skupnosti Srednja Dobrava,« je pripovedovala tajnica osnovne organizacije ZSMS Andreja Frelih. »Okrog 15 je takših, ki aktivno delajo na raznih področjih. I -mi smo se še posebej vključili v akcijo za izgradnjo športnega igrišča za zadružnim domom. Čeprav še ni gotov in bomo spomladi z deli nadaljevali, je med letošnjo zimo brez snega na igrišču precej živahno. Sicer pa je tudi športno društvo zelo delovno. Tako so bila na primer med počitnicami tudi razna tekmovanja.« Poleg športnega društva pa so mladi v večini tudi v dramski sekciji krajevne konference socialistične zveze. Prav zdaj se pripravljajo, da bodo postavili na oder Mollierovo komedijo. Precej živahno pa je bilo lani tudi v njihovem disku v zadružnem domu. Pozimi so z njim prenehali, spomladi, kot pravijo, pa bo spet zaživel. »Pripravljamo pa tudi novo številko glasila Ledine. Kot rečeno, bomo spomladi nadaljevali z izgradnjo igrišča, v programu pa imamo tudi ureditev mladinske sobe. Ko pa se bo osušilo, bomo začeli z očiščevalno akcijo.« A. Zalar Srečanje s predstavniki verskih skupnosti - Konec minulega tedna je komisija za odnose z verskimi skupnostmi v kranjski občini pripravila tradicionalno srečanje s predstavniki različnih verskih skupnosti v občini. Tradicionalnega srečanja, kjer je udeležence pozdravil predsednik občinske skupščine Ivan Torkar, so se udeležili tudi predstavniki upravnih organov in občinskih družbenopolitičnih orguniza- c|i- A. 2. Foto: F. Perdan Delo komunalcev »Mislili smo, da bomo s tem, da nam bo komunala pobirala smeti, rešili večletni problem v naši krajevni skupnosti. Vendar ni tako, vsaj v Trbojah ne. iMhko bi rekli, da takšno, sedanje pobiranje smeti pri nas ni ničemur podobno. Delavci KOGP mečejo Tcantena vse strani, puščajo jih na cestah, velikokrat celo odprte in pogosto stresejo precej smeti tudi po tleh. Na cesti pa je včasih pravo razdejanje. Ne preostane nam seveda drugega, kot da za njimi spet pobiramo smeti. Menim, da bi za redno plačilo za odvoz morali tudi oni svoje delo v redu opraviti. Vsi namreč nismo doma, da bi takoj pospravili 'kanto'in nas poicni m čuku sredi ceste, dO' kler ne pridemo iz službe. Zato naj velja: malo več reda in od' govornosti pri pobiranju sme' ti...« A. Ž., Trboje Nočni junaki »Od kranjskega pokopališč proti mestu so med avtobusu*' ma postajama Planina 1 in * na tleh polomljene table. PraV zaprav se na tem odseku n*' znani nočni junaki lotijo v*r ga, kar jim je na ali ob poti-Sprašujem se, kdo so iti kti imajo od tega...?! Morda pa " izzivajo, da jih bo enkrat ne' kdo vendarle zasačil pri dej&' nju.« I. P., Krati Janez Bitenc, glasbenik za otroke KOT IGRA LEPA MUZIKA Čeprav Ljubljančan, pa ga je celo zdaj pozimi kar težko najti kje v mestu. Zdaj je v Portorožu, pa v Sežani, zdaj spet v Kranju in naslednji "an kje na Štajerskem. Kajti Janez Bitenc prinaša otrokom glasbo, pa ne tako šolsko, pač pa lepo zavito v pravljico, da se je not in besedila Mogoče igraje zapomniti. Ta svoja utrudljiva glasbena popotovanja ne bi zamenjal za nič na svetu in že zdaj ga skrbi, ko za seboj ne vidi nobenega posnemovalca. Morda bi res malo pretiravali, Ce bi rekli, da se Janez Bitenc, ^ani slovenski skladatelj pe-SlQic za otroke vsako jutro zbudi z novo zamislijo v glavi. Blizu j^snice je prav gotovo. Kajti, če ~! med dosedanjimi skladatelji, p1 so si vzeli čas in zlagali glasbo ^otroke, iskali najplodovitejše-8* ali vsaj takega, ki bi toliko Jpil za popularizacijo otroške slasbe, bi bil prav gotovo v najožjem izboru Janez Bitenc. Kdo ^ v zadnjih treh desetletjih po lubljanskem radiu ujel oddaje, 1 se je vedno začela dopoldne z aslovom "pet minut za novo pe-^co"? Janez Bitenc je zdaj že ekaj časa ne vodi več, saj je Pokojen, toda nič ne skriva za-ovoljstva, da njegova oddaja — £° podaljšana za četrt ure — • vedno živi in diha na radij skh valovih. No, da živi in diha s svojimi ^»adimi prijatelji, tako prav po ^sbeno, Janez Bitenc še ved-,0 zelo zgovorno kaže kljub upo-°jitvi. Sam pravi, da je zdaj j avzaprav našel čas za tisto deli1', ki ga pravzaprav najboj vese- V1 si ga je vseskozi želel. Od-^° bi bilo spraševati, ali je v m delu tudi uspešen: dobesed-^ razgrabljen je med Ptujem in 7®zano ko obiskuje vrtce in osno-^G šole. Kaj je v tem možu, • sbeni pedagog in zgodovinar J,e Po osnovem poklicu, da otro- • podaja glasbo na način, ki n prevzema in navdušuje? • Morda je edini odgovor ta, da . treba otroke imeti rad. Jaz jih in to najbrž tudi čutijo. lkoli ne žugam, ne silim k uče-Ju pesmic. Otroku je treba z £?Sd° pripovedovati o vredno- " na prijeten način, z vedrino, optimizmom, aeveaa se s KratKO pesmico vsega tega ne da povedati. Zato sem poskušal to storiti z glasbenimi pravljicami. Okoli petdeset se mi jih je doslej porodilo." Pa še okoli 400 otroških pesmi, od katerih na primer Naša četica koraka spodbuja k živahnosti že kdove katero generacijo otrok. Ta nenadna popularizacija otroške pesmi, ki se je začela z Bitencom prek radia, je spodbudila še druge glasbenike, da so bolj, kot bi sicer, namenili nekaj svoje glasbene ustvarjalnosti tudi za otroke. Toda korak dlje je k otrokom znal stopiti le Janez Bitenc. Omislil si je glasbeno pravljico ali morda bolje rečeno pesmico v pravljici, s katero na prefinjen način, tako da s pravličnostjo potrka otrokom na srce in ti se mimogrede, da še sami ne vedo kdaj, nauče pesmico, jo prepevajo s skladateljem ali vzgojiteljicami in mimogrede jim kane še nekaj tiste žlahtnosti, ki ji rečemo vzgoja, kultura. Pa vse to lepo dozirano za nivo, ki ga dosega otrokova duhovnost. Take so glasbene pravljice Jakčev klobuček, Zgodba iz mesta Tutukaj, tak bo verjetno tudi Slonček Jakonček, ki bo v kratkem izšel pri Mladinski knjigi in druge. In od glasbenih pravljic do lukt je bilo potem treba zelo malo. Kriva za to je bila pravzaprav besniška lutkovna skupina s Ferdinandom, ki ga je Bitenc videl na gostovanju pri Porabskih Slovencih. Takoj so ugotovili, da bi lahko skupaj kaj imenitnega napravili in to je bil Čarovnik Fičifik. Pred kratkim je — v bo- rem letu predstava doživela 65 ponovitev. Podobno usodo — namreč spremenjene v lutkovno predstavo — gredo zdaj še nekatere druge Bitenčeve glasbene pravljice, zdaj nastaja že osma. In v vsaki taki pravljici ali lutkovni predstavi pač tiči neko avtorjevo sporočilo otroku. "Seveda je prijetno naučiti otroka novo pesmico, ga vaditi kot poslušalca manj hrupnih in atraktivnih pesmi ali drugih oblik, kar vse ponujamo otrokom. Z glasbenimi pravljicami pa otroku ponujam nek drug svet, preprost, enostaven, če že hočete, nekako umirjen in vendar s polno svetlobe obenem. Sem pač za klasiko in ne za div-jost, ki jo tako pogosto serviramo otrokom, posebno s televizijskega ekrana." Zdaj Janez Bitenc res ne napiše vsak teden nove pesmice tako, kot jih je tista leta, ko je na bežigrajski glasbeni šoli skrbel za glasbeno vzgojo predšolskih. Pa se mu seveda glasba za otroke utrinja še vedno neprestano, v urah brez spanja, na dolgih sprehodih. Preplete jih z doživetji na svojih glasbenih popotovanjih po vsej Sloveniji. Njegove pravljice zaznamujejo srečanja z otroki, z odraslimi, z vsem, kar dobrega ali manj dobrega prinaša čas. Najbrž mu na teh srečanjih otroci radi prilepijo tudi kak simpatični vzdevek. Naj bo tak ali drugačen, otroci pač hočejo povedati, da ga sprejemajo kot ambasadorja njihove, otroške glasbe: pride in kot čarovnik pripelje s seboj polno muzike. Nekaj te muzike tudi pusti, da ostane tam, pri otrocih. L. M. KULTURNI KOLEDAR GLASBENA prireditev na Primskovem ZGLEDEN KONCERT tu ani ~ V počastitev slovenskega kul-bprfga Prazn'ka je Mešani pevski zbor D Svoboda Primskovo — zborovodja je ka'- .^os' organiziral pretekli teden v tam- jsnji dvorani koncertni večer, na katere-j&Je povabil tudi Dekliški pevski zbor ŠKD Josip Broz Tito iz Domžal, ki ga vodi B|*a Pichler, ter oktet Vigred iz Predoselj, Na u ega umetniški vodja je Nace Gorjanc. $ta atk° receno, bil je lep večer, katerega * v prazničnem smislu lepo in neprisiljeni dopolnila povezovalca prireditve Tina l možic in Janez Dolinar. Na citrah solo in p 1 spremljevalec dekliškega zbora pa se je Ustavil Tomaž Plahutnik iz Kamnika. Potrebno se mi zdi, da dopolnim naslovno trditev o zglednosti prireditve z naslednjim: pri svetovalnem usmerjanju v Odboru za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj že nekaj časa priporočamo, zlasti pevskim skupinam, ki niso ravno elitna kvalitetna "špica", naj se bolj povezujejo s sorodnimi in tudi drugimi skupinami in tako z nekaj domiselnosti ponudijo pestre in zanimive programe. Ta koncert je to več kot potrdil, saj smo slišali pri vseh treh pevskih skupinah nekaj prav uspelih interpretacij, ki so v celoti dale prireditvi pečat uspelega poustvarjalnega dosežka. Pokazalo se je, da so pevci, ki nosijo v sebi muzikalni naboj, ki se aktivira s sugestivno močjo zborovodje, v interpreta-cijskem in umetniškem smislu večkrat prepričljivejši od renomiranih zborov, ki sicer obvladujejo težji in zahtevnejši program. Poseben užitek pa je vsekakor bilo poslušanje dekliškega zbora iz Domžal, ki se je v Kranju predstavil prvič; dokazal je, da je mogoče s pravim pedagoškim pristopom in predanostjo, odkriti in približati lepoto zborovske pesmi tudi sodobni mladini. Koncert na Primskovem je pred polno dvorano zaključila Prešernova Zdravica, ki so jo zapeli vsi pevci, pomagali pa so tudi poslušalci. .... _., ., Miha Plajbes Prešernovo gledališče Kranj TEDEN SLOVENSKE DRAME 88 Kranj — Na letošnjem pregledu slovenske dramske ustvarjalnosti sodeluje tudi Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Polonce Kovač KAJ MORA SOVA OPRAVITI JESENI. Kot najboljša amaterska predstava pa je bila izbrana predstava DPD Svoboda Gledališče Ptuj Teater III z dramo Petra Božiča ČLOVEK V ŠIPI. Zanimivi bosta tudi dve monodrami — BESEDE BOGU (Branko Miklavc) in SKLICUJEM ZBOROVANJE (Jerca Mrzel). . Teden slovenske drame že vrsto let upošteva tudi del tistih uprizo-,'tev, ki nastajajo v okviru lutkovnih gledaliških iskanj. V letošnjem iz-a Mrzel črpa svoj nastop iz besedil pesnikov Andreja Brvarja, Ervi-%\j,r'tza, Edvarda Kocbeka in Toneta Pavčka. Nastop ji je pomagal so J(>t(kf|vati komponist Jani Golob. Pod naslovom Sklicujem zborovanje tVjJr<'.) Jerica Mrzel spela niz zanimivih sodobnih slovenskih pesmi. Ob r»k'Stopa P'amst Borut Lesjak. S* Ub gledaliških predstavah pa organizator pripravlja tdi nekaj spremljevalnih prireditev. Skupaj z Gorenjskim muzejem bo pripravljena razstava gledaliških plakatov slikarja Cveta Zlateta, v prostorih gledališča pa bo slikar Milan Batista predstavil svoje avtorske posterje stihov poezij dr. Franceta Prešerna. V okviru Tedna bo tudi sestanek Skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Naše razmišljanje AH, NOVA KNJIGA... V teh norih časih nam je vedno manjkrat dano veselje, ki je posledica izida nove domače knjige. Pa tudi teh kulturnih dogodkov nekako ne znamo pravilno vrednotiti. Če je že nekaterim založniškim hišam popolnoma vseeno, kaj se z njihovimi produkti dogaja po izidu, področje propagande je za marsikoga pač (hote?) popolna neznanka, bi to ne smelo biti vseeno knjižnicam, knjigarnam. Ne želimo biti nesramni in kar počez udrihati po tovrstnih institucijah, saj najdemo preneka-tero svetlo izjemo, želeli bi le spodbuditi k večji aktivnosti. Manjši literarni večeri ob razgovorih z ustvarjalci so v preteklosti praviloma vedno naleteli na lep odmev med bralci. Če pa gre ob vsem skupaj še za redno, vestno pripravljeno akcijo je uspeh seveda še toliko večji. Ob tem bodo verjetno predvsem prodajalci vzdihnili, češ gre za dodaten, neplačan napor. Verjetno je marsikdaj in marsikje res, pa vendar bi bil to velik korak k tisti znani in na čase oguljeni misli, da bi morale biti predvsem knjigarne več kot samo prodajno mesto, da bi moralo iti za "žive" kulturne prostore. K temu bi mogoče veljalo povabiti tudi mnoga gorenjska ljubiteljska kulturna društva in občinske zveze kulturnih organizacij, ki imajo nenazadnje v svojih vrstah tudi profesionalno zaposlene ljudi. Izkažimo našim pesnikom in pisateljem svoj odnos do njihovega dela tudi na tak način! Vine Bešter KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1974-1976. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja Polde Mi-helič. V Stebriščni dvorani so na ogled dela kranjskih likovnih umetnikov, ki jih je za muzejsko zbirko namenila Kulturna skupnost Kranj. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Sodobna likovna prizadevanja v Pomurju. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, vrtijo danes, v petek, ob 19. in 21. uri video film Nedotakljivi, režiserja Briana de Palme. Jutri, v soboto, ob 19. in 21. uri film Idiotska noč režiserja Martina Scorseseja. CERKLJE - Dramska skupina KUD Vele-sovo gostuje danes, v petek, ob 19. uri v Zadružnem domu Cerklje z igro S. Mrožka Čarobna noč. PREDDVOR - Dramska skupina KUD Velesovo bo v nedeljo, 21. februarja, ob 16. uri uprizorila v dvorani Doma v Preddvoru Molie-rovega Priložnostnega zdravnika. BESNICA - KUD Jože Papler Besnica bo jutri, v soboto, ob 19.30 premierno uprizorilo komedijo Toneta Partljiča Ščuke pa ni. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, 21. februarja, ob 15. uri v domu DPO v Sp. Besnici. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave slik akad. slikarja Martina Avsenika Ob otvoritvi bo krajši koncert flavtistke Helene Poles in kitarista Gregorja Avsenika. V galeriji Kosove graščine razstavlja akad. slikar Miha Dalla Val-le. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled razstava del akad. slikarja in grafika Lojzeta Logarja. ČEŠNJICA - Dramska skupina Gasilskega društva Češnjica bo v nedeljo, 21. februarja, premierno uprizorilo komedijo Toneta Partljiča Ščuke pa ni. Predstavi ob 14. in ob 20. uri bosta v dvorani Gasilskega doma na Češnjici. BREZJE - Dramska skupina pri KUD Boštjan Jezeršek Sovodenj bo v nedeljo, 21. februarja, ob 15. uri v dvorani na Brezjah uprizorila igro v treh dejanjih Cvetje hvaležno odklanjamo. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V LTH je odprta fotografska razstava Sodobni letalski promet. Na osnovni šoli Cvetka Golarja je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Janeza Hafnerja. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava slik Pavleta Sedejo. PREDSTAVITEV SEJALCA Škofja Loka - V ponedeljek, 22. februarja, ob 18. uri ZKO Škofja Loka pripravlja v kapeli Puštalskega gradu predstavitev 8. številke literarnega -zbornika Sejalec. Nova številka prinaša literarne prispevke Alenke Češnovar, Lidije Dolenc, Mateja Demšarja, Marka Ravniharja, Ines Gajgar, Borisa Pintarja, Anje Kunst, Mateja Branka, Jožeta Peternelja, Agate Trojar in Nine. Na prireditvi sodelujejo še Marija Lebar, Ludvik Kaluža, Tina Teržan, Marko Črtalič, Bojan Valentinčič (kitara) in Komorni pevski zbor LOKA. POMLADNI KABARET Domžale — Danes, v petek, ob 20.30 prireja gledališka skupina Češpljev drevored Kulturnega društva Domžale Pomladni kabaret avtorja Tomaža Boleta. V veliki dvorani Glasbene šole Domžale bo v kabaretu nastopalo devet deklet in pet fantov ob glasbeni spremljavi Tomaža Habeta, Lojzeta Pirnata in Zorana Potočana. Glasbo za kabaret je zložil Tomaž Habe, režija je delo Marine Ru-gelj, koreografinja je Danica Milic Vidmar, scena in kostumi so delo Marine Rugelj in ostalih. Kabaret bodo ponovili tudi naslednii petek, 26. februarja, in v soboto, 27. februarja, vsakič ob 20.30. uri ter v nedeljo, 28. februarja ob 18. uri. NOVA RAZSTAVA V SKUPŠČINSKI AVLI Radovljica - V avli skupščine občine Radovljica so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo del članov likovne sekcije pri Kulturno prosvetnem društvu SŽ - Veriga Lesce. Enajst avtorjev - amaterskih slikarjev od dvanajstih, kolikor jih je v tej vse uspešnejši sekciji, razstavlja 22 slik v olju, grafiki in akvarelu. Razstavljajo: Marija Bačar, Vinko Bogataj, Polde Gros, Jože Horvat, Zvone Ivanovič, Janez Lipičnik, Jože Pristavec, Nataša Rozman, Jože Smolej, Tone Tomše in Milan Vipotnik. Sekcija, ki zdaj deluje pod strokovnim in pedagoškim mentorstvom akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej z Lancovega, se redno vključuje tudi v galerijsko dejavnost kulturne akcije sindikata po drugih krajih občine. Na razstavi v avli.ki je obenem tudi galerija, so na ogled predvsem krajine, tihožitja in nekaj portretov, večino razstavljenih slik pa je mogoče tudi kupiti. J. R. Premiera v GČC GOMBA Kranj — V ponedeljek, 22. februarja, ob 20. uri se bo Gledališče čez cesto predstavilo z novo premiero in sicer v koncertni dvorani Delavskega doma Kranj, vhod 6. Po nekaj mesečnem zatišju pripravlja Gledališče čez cesto drugo premiero v letošnji gledališki sezoni. Gre za krstno uprizoritev satirične skovanke s premislekom z naslovom GOMBA avtorja Iztoka Alidiča, ki je hkrati tudi režiser omenjene predstave. Iztok Alidič: »GOMBA spada v trilogijo absurdnih besedil, ki sem jih napisal lansko leto (Semenska gasa 27, Gomba, Strupeno poslanstvo Zage P.). V tem gledališkem delu gre za fikcijski prikaz čudnega dogodka, ki se je zgodil leta 1944 v Celju. Skupina anarhističnih pustolovcev izvaja atentate na znane osebnosti brez kakršne koli ideološke osnove, ampak samo zaradi tega, ker se v tem prekletem Celju nič ne dogaja, čeravno je vojni čas. Zato prihaja v predstavi do absurdnih, ironičnih, skoraj komičnih stanj, ki silijo gledalca k razmišljanju o prostoru in času, v katerem živimo. Ali se takšen dogodek res ne more pripetiti v kaosu, kakršen obstaja, roko na srce, tudi danes?« Nastopajo: Andrej Krajcer, Irena Oman, Bojan Artač, Vanja Slapar, Janko Hvasti, Robert Šipec, Franci Kranjec, Herman Mu-bi, Bojan Pretnar (k. g.) in Nana Nikolič. Scenografija Magda Zore in Mišo Pflaum, kostumografija Magda Zore, lektor Alenka Bole - Vrabec, izbor glasbe Zvone To-mac, ki je hkrati tudi vodja predstave, lučni mojster pa je Iztok Ahačič. Drago Papler ureja LEA MENCINGER ririM PREJELI SMO Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo JESENICE NISO VEČ ZAPRAŠENE Jesenice, februarja. Že dober teden je, kar smo v Železarni ugasnili še zadnji dve SM peči. Iz visokih dimnikov okrog mar-tinarne se ne kadi več. Nič več ni rdečega prahu, ki smo ga bili domačini vsak dan vajeni videti. Najbolj nas je zapraševal prav zadnjih 20 let, ko smo v Železarni uvedli postopek intenzivne rafinacije, t.j. postopek vpi-havanja kisika v peči. Zdaj se nam pa kar čudno zdi, ko je kar na lepem vse jasno, vsa dolina, od Žirovnice pa do Rateč. So pa v Železarni še posamični viri onesnaževanja. Ti so še potrebni omejitve v ožjih jeseniških soseskah. Zato pa ima nova jeklarna na Beli moderno čistilno napravo, ki je zajela kar eno tretjino celotne investicije JEKLA RNE 2. Elektromotorji moči 800 kW dan in noč poganjajo ventilatorje, ki posesajo iz nape, nad 60 tonsko pečjo, ves prah in dim, ki se sprošča ob taljenju starega železa in dodajnih legur. Ves ta dim gre potem po velikih ceveh ( 0 do 1,5 m), v filtrirne komore, od tam pa v prašne vreče, ki jih potem deponirajo na posebna odlagališča. Toda Železarna ima še nekaj virov onesnaževanja okolja. Tu ne gre samo za emisijo prašnih delcev, marveč še za ropot v delovno in bivalno okolje in z5 Video strani 19.00 Vreme J9-01 Obzornik «913 TVokno 9-18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 9 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19- 59 Zrcalo tedna 20- 14 Propagandna oddaja 20-20 Sever in jug, 21. del ameriške nadaljevanke «1.10 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 6. del dokumentarne serije 22-00 ZOI 88 - dnevni pregled 22.30 Propagandna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.50 Skanerji, kanadski film 90.20 Video strani -----Oddajniki II. TV mreže 17-50 ZOI 88 - olimpijski studio.tek 15km(M) 19.30 TV dnevnik 20.00 Festival Radenci 88: zaključni koncert Big Band «1.00 Športni prenos, vključitev 22.00 Samo bedaki in konji, angleška humoristična serija SOBOTA 20. februar 8.40 Video strani 8.55 Radovedni Taček: Pismo 9-05 Pamet je boljša kot žamet: Učenost v vrečkah 9-15 Z besedo in sliko: Tillove dogodivščine 9-35 Zvezdica Zaspanka, ponovitev 1. dela 10.00 Soba 405, 7. del serije TV Beograd 10.30 Periskop 11 30 Kalemegdanska razmišljanja, skupna oddaja TV Ljubljana in Madžarska TV 12.35 Aktualno: v skupne naložbe na nov način 13 15 Jubilejna TV teka, ponovitev 4. oddaje 14.15 Video strani J5.25 Video strani '5 40 Igre. angleški film 17.15 ZOI 88 - olimpijski studio 17.25 Dnevni pregled 17.55 Živalski svet: kačji pastir 18.20 Da ne bi bolelo: abortus 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV "dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Križkraž 20.45 Žrebanje 3x3 21.00 Vrnitev v Paradiž, 17. del avstralske nadaljevanke 22.00 ZOI 88 - olimpijski studio, skoki 90 m, vključitev 00.30 Dnevni pregled 01.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 13.55 Kako biti skupaj, informativno - zabavna oddaja 14.25 Odisej, češkoslovaški film za otroke 15.55 Predstava za otroke 17.55 ZOI 88 - olimpijski studio 19.30 TV dnevnik 20.15 ZOI 88 - olimpijski studio 20.45 Samo bedaki in konji, angleška humoristična serija 21.15 Noč preplaha, ameriški film _TV Zagreb I. program 15.15 Poročila 15.20 TV koledar 15.30 Narodna glasba 16.00 Dallas, ameriška nadaljevanka 16.45 Sedem TV dni 17.20 Kapelski kresovi, dramska serija 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 21.15 Srce zahoda, ameriški film 22.40 TV dnevnik 22.55 Nočni program 00.55 Poročila NEDELJA 21. februar 9.10 Video strani 9.25 Živžav .10.20 Grizli Adams, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke 10.45 Vrnitev v Paradiž, ponovitev 17. dela avstralske nadaljevanke 11.30 Domači ansambel: ansambel Vilija Petriča 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Najboljši ropot, ponovitev 13.15 Video strani 13.30 Risanka 13.40 Ciklus Billva VVilderja: Sunset Boulevard, ameriški film 15.25 Slovenci v zamejstvu 15.55 ZOI 88 - olimpijski studio, pod drobnogledom - skoki 90 m 16.15 Dnevni pregled 16.45 Kako zelena je bila moja dolina, 2. del ameriške nadaljevanke 17 35 EXIibris 18.45 Risanka 18.55 Video strani 1900 Vreme 19.01 TV mernik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19 59 Propagandna oddaja 20.05 Vuk Karadžič, 16. - zadnji del nadaljevanke TV Beograd mik i um Žrelo 3 ameriški film katastrofe, eden najbolj gledanih filmov leta 1983 V laguni Morski svet Floride je vse mirno Delfini 8e igrajo, ljudje pa dokončujejo priprave za otvoritev najmodernejšega zabavnega parka "Podvodno kraljestvo-. Glavna frakcija parka so ogromne prozorne podvodne cevi za sprehod pod morjem Plaža je polna ljudi, mladi se igrajo v vodi, Usluženca parka Katherine in Michael pa v potapljaški obleki opravljata neka dela na podvodnih napravah Dva dresirana delfina poskušata opozoriti na nevarnost — velikega belega sorskega psa-ubijalca Obiskovalci so že v podvodnem sprehajališču V upravi vedo za morsko pošast, toda ko se odločijo «a evakuacijo ljudi, je prepozno, razdražena pošast napade V petek, 19 februarja, ob 20 uri si boste v kinu Center v branju ponovno lahko ogledali lep ljubezenski in pustolovski fi|m Moja Afrika, ki je dobil vrsto oskarjev V nedeljo. 21 februarja pa bo ob 15 in 17 uri na sporedu a"i.Mi',ki spektakel Deset zapovedi, 2 del. Komandos Leopard je ameriški akcijski film Diktatorski e*irn v neki namišljeni državi s svojo brutalnostjo privede do °dpora in odkritega boja gverilcev na čelu z »Leopardom.. Vla-d'he čete vodi brezvestni šef policije Silveira Film je bogat po ^ecialnih efektih in izjemni dinamiki 21.05 Propagandna oddaja 21.15 ZOI 88 - olimpijski studio, Zdravo 22.45 Dnevni pregled 23.15 Video strani Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Petrijin venec, jugoslovanski film 16.45 Rokomet Belinka Olimpija : Nordstrand, prenos 17.55 ZOI 88 - olimpijski studio 18.00 Tek4x5km(Ž) 20.20 Superveleslalom(M) 21.20 Kletka za norce, francosko — italijanski film 22.50 ZOI - umetnostno drsanje — moški prosto, posnetek PONEDELJEK 22. februar 10.00 Zrcalo tedna 10.15 Naš utrip 10.30 Ali se še spominjaš ljubezni, ameriški film 16.05 Video strani, Mozaik, ponovitev 16.20 Zrcalo tedna 16.35 Naš utrip 16.50 Radovedni Taček: Klobuk 17.05 ZOI 88 - olimpijski studio 17 15 Dnevni pregled 17.45 Zlato jabolko in devet pavinj, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo 18.15 Boj za obstanek: Kako raste zelenjava 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Mistralova hči, 8. — zadnji del ameriške nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno: reforma reforme? 21.45 TV dnevnik 22.00 ZOI 88 - olimpijski studio 22.05 Hokej Švedska : Kanada, vključitev, Pod drobnogledom 00.30 Dnevni pregled 01.00 Video strani Oddajniki II. mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 17.45 ZOI 88 - olimpijski studio 17.55 Tek4x10km(M) 19.28 Superveleslalom(Ž) 20.30 Umetniški večer - Shakespeare na TV: Vihar TOREK 23. februar 10.00 Poklicno usmerjanje: poklici v kovinarstvu, strojništvu, gostinstvu in turizmu, Psihologija: mladostnik v zagati 15.35 Video strani 15.50 Mozaik - šolska TV, ponovitev 16.50 Pamet je boljša kot žamet: Kako umijemo vodo 17.00 ZOI 88 - olimpijski studio 17.15 Dnevni pregled 17.45 Ta čudoviti notni svet, oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Vi ne poznate Martina, TV drama 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.40 TV dnevnik 21.55 ZOI 88 - olimpijski studio 22.00 Dnevni pregled 22.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Mali, veliki, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.45 Športni prenos 21.00 Žrebanje lota 21.05 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: danes Pokrajinski muzej Ptuj (arheološkioddelek) 21.45 Medijev TOP SREDA 24. februar 10.00 Vi ne poznate Martina, ponovitev TV drame 10.55 Beograd: Otvoritev konference zunanjih ministrov balkanskih držav, prenos 11.30 Osmi dan, oddaja o kulturi 14.55 Video strani, Mozaik, ponovitev 15.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 15.50 ZOI 88 — olimpijski studio 16.05 Dnevni pregled 16.35 Zbis: Mala morska deklica 17.00 Cvrano de Bergerac, 1. del predstave MGL 17.25 Risanka 17.30 Ex libris 18.20 ZOI 88 - olimpijski studio 18.30 Veleslalom (Ž), 1. tek 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Korzika - regionalni park, kratki film 20.55 ZOI 88 - olimpijski studio 21.00 Veleslalom (Ž), 2. tek 22.00 Dnevni pregled | 22.30 Propagandna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 16.40 ZOI 88 - olimpijski studio, umetnostno drsanje — plesni pari 18.20 Ameriško plesno gledališče Alvina Alleva, ponovitev 19.15 ZOI 88 - olimpijski studio, hokej A2/B3 ali B1/A3 ali A1/B2, vključitev 20.50 Svet na zaslonu 21.30 Pep - košarka Orthez : Partizan, vključitev v prenos 22.00 Benetke, dokumentarni film ČETRTEK 25. februar 10.00 Poklicno usmerjanje: miličnik — kadet, Psihologija: mladostnik del družbe 11.00 Bostočanke, ameriški film 15.00 Video strani 15.15 Mozaik - šolska TV, ponovitev 16.10 ZOI 88 - olimpijski studio, pod drobnogledom — veleslalom(Ž) 16.30 Dnevni pregled 17.00 Sneženi mož, angleška risanka 17.25 Enajsta šola, 2. del 18.15 ZOI 88 - olimpijski studio, veleslalom (M), 1. tek 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.00 Propagandna oddaja 21.05 ZOI 88 - olimpijski studio 21.27 Veleslalom (Ž), 2. tek 22.30 TV dnevnik 22.45 ZOI 88 - dnevni pregled 23.15 Jubilejna TV teka - 8. oddaja 00.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 16.45 ZOI 88 - olimpijski studio, hokej A1/B2, A2/B3, B1/A3 18.20 Zvezdica Zaspanka, 2. del 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni ropot 20.45 Dokumentarne iveri: popolnost 21.05 Po sledeh napredka 21.50 Jazz na ekranu: Pečenko trio 22.20 Samo bedaki in konji, angleška humoristična serija h radio žiri Nedelja, 21. februarja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 Rokometno življenje v Škof jiLoki (vživo) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo mikrofonom v delovni organizaciji NIKO Železniki 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 23. februarja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Čigav je kamnolom na Visokem? 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Vpliv HE Mavčiče na Sorsko polje in vprašanje pitne vode v Škofji Loki 18.00 Novice in dogodki — Izziv mladini — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek Sreda, 24. februarja 16.00 Napoved programa — EP — Obvestila 17.00 Glasbena lestvica in gost oddaje... Četrtek, 25. februarja 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Med policami zgodovinskega arhiva 17.00 Pogovor z znancem z malega ekrana Miranom Šubicem — Minute za šport in rekreacijo 18.00 Novice in dogodki — Gospodinjski nasveti 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 19. februarja: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Mladina poje - 905 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Melanholična serenada in patetična simfonija - 12.10 Pod domačo marelo — 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Govorimo angleško — 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Minute z ansamblom Trim — 18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnev nik - 19 25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 Mladi mostovi -20.30-23.00 Slovencem po sve- tu — 23.05 Literarni nokturno -00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 20. februarja: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Pionirski tednik — 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.35 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 S knjižnega trga -19.45 Minute z ansamblom Gre-entovvn jazz band - 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči — 23.05 Literarni nokturno - 00.05.5-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 21. februarja: Prvi program 5.00 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.20 Za naše kmetovalce — 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 22. februarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Izberite pesmico — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza — 11.05 Izbrali smo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Ponedeljkov križem-kraž — 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev — 21.05 Zaplešite z nami — 22.30 — 24.00 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK. 23. februarja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji progrdm -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za ... — 11.05 Aktualni problemi marksizma — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Iz naših krajev - 14.05 Znanje za jutri — 14.35 —15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA. 24. februarja:_ Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -14.45 — 15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 Iz oper slovenskih skladateljev - 22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 25. februarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za — 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Za mlade radovedneže — 14.45 — 15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer -22.30 Večerna podoknica — 23.05 Literarni večer — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba KRANJ CENTER 19. januarja: amer. barv. thrill. UJETNICE BETONSKE DŽUN GLE ob 16. in 18., amer. barv. ljub. drama MOJA AFRIKA ob 20. uri 20. februarja: amer barv thrill. UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 16., 18 in 20 uri, prem. amer. barv akcij, filma KOMANDOS LEOPARD ob 22. uri 21. februarja: meh barv. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 10. uri, amer. barv. spekt DESET ZAPOVEDI II del ob 15. in 17 uri, amer. barv. thrill. UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 19. uri, prem. amer barv srhlj. ŽRELO III ob 21. uri 22. februarja: amer. barv akcij film KO MANDOS LEOPARD ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja: amer. barv akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 16., 18 in 20 uri 24. februarja: amer barv akcij film KOMANDOS LEOPARD ob 16., 18 in 20. un 25. februarja: amer barv srhlj ŽRELO III ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 19. februarja: amer meh erot west VENERIN VRT ob 16., 18. in 20. un 20. februarja: amer barv. kom IZGANJALCI DUHOV ob 16., 18 in 20 uri 21. februar ja: hongkon. barv akcij film NE PREMAGLJIVI JUNAK ob 14 in 18. uri, amer. barv. erot. film BO LERO ob 16 in 20 uri (Film ni primeren za otroke!) 22. februarja: hongkon. barv. akcij, film NE PREMAGLJIVI JUNAK ob 16.. 18. in 20 uri 23. februarja: amer. barv erot film kom. BOLERO ob 16.. 18 in 20. uri (Film ni pri meren za otroke!) 24. februarja: meh barv. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 16., 18. in 20 uri 25. februarja: amer barv. glasb komed. ELEKTRIČNE SANJE ob 16.. 18 in 20. uri ŽELEZAR 19. januarja: amer. barv. akcij, film ČRNI MESEC ob 16. uri, nem. barv. erot. drama ZALJUBLJENA MELODY ob 18. uri (Film ni primeren za otroke!), prem. amer. barv. srhlj. ŽRELO III. ob 20. uri 20. februarja: av stral. barv. fant. komed. NEVERJETNI MALCOLM ob 16. in 18. uri, prem. ital. barv. ljub. drame NOČI GOSPE SIMONE ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 21. februarja: avstral. barv. fant. ko med. NEVERJETNI MALCOLM ob 16. in 18. uri, amer. barv. ljub. drama MOJA AFRIKA ob 20. uri 22. februarja: amer. barv. film katast. ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 16. uri, ital. barv. erot. drama NOČI GOSPE SIMONE ob 18 in 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 23. februarja: meh barv. pust. film ZAKLAD AMA ZONKE ob 16. uri, ital. barv erot. drama NOČI GOSPE SIMONE ob 18. in 20. uri (Film ni primeren za otroke!) 24. februarja: amer. barv. spekt. DESET ZAPOVEDI II del ob 16., 18. in 20 uri 25. februarja: amer barv komed IZ GANJALCI DUHOV ob 16., 18. in 20 uri DOM KAMNIK 19. januarja: amer barv. spekt. DESET ZAPOVEDI II. del ob 18 uri, prem. nem. barv. erot. filma VROČE NOČI JOSEFINE MUT ZENBACHER ob 20 uri (Film za otroke prepovedan!) 20. februar ja: meh. barv. pust. fil ZAKLAD AMAZONKE ob 16. uri, nem. barv. ecot film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 18 in 20. uri (Film za otroke pre povedan!), prem. amer. barv. srhlj ŽRELO III. ob 22. uri 21. februarja: amer barv film katast ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 15. uri, nem. barv. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUT ZENBACHER ob 17. in 19 uri (Film za otroke prepovedan!), prem ital. barv erot. drame NO Čl GOSPE SIMONE ob 21. uri (Film ni primeren za otroke!) 22. februarja: amer. barv thrill. UJETNICE BETONSKE DZUN GLE ob 18. in 20. uri 23. februarja: amer. barv. thrill. UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 18. in 20. uri 24. februarja kinopred-stava odpade! 25. februarja: slov. barv. komed MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 18. in 20. uri TRŽIČ 19. januarja: meh. barv. pust film ZAKLAD AMAZONKE ob 17 in 19 uri 20. februarja: hongkon barv. akcij, film NEPREMAGLJI VI JUNAK ob 16. uri, amer. barv vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 18. in 20. uri, prem. slov. barv komed MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 22. uri 21. februarja: amer. barv ko med. IZGANJALCI DUHOV ob 15. uri, amer. barv. vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij, filma KOMANDOS LEOPARD ob 21 uri 22. februarja: slov barv. komed. MOJ ATA. SOCIALISTIČNI KULAK ob 17. in 19. uri 23. februarja: amer. barv glasb ko med. ELEKTRIČNE SANJE ob 17. in 19. uri 24. februarja kino predstava odpade! 25. februarja: nem. barv. ljub drama ZALJUBLJENA MELODY ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 19. februarja: amer barv film katast. ZNAMENJE ZA NEVAR NOST ob 17. in 19. uri 23. februarja: amer barv srhlj. ŽRELO III ob 17. in 19. uri _KOMENDA_ 19. februarja: amer. barv. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob. 19. uri 20. februarja: amer barv srhlj. ŽRELO III ob 19. uri _LAZE__ 19. februarja: amer barv glasb komed ELEKTRIČNE SANJE ob 19 uri DUPLICA 20. februarja: amer. barv. glasb, komed. ELEKTRIČNE SANJE ob 20. uri 21. februarja: amer. barv. fant. pust. film ČAROVNICI -DVOJČICI IZ LEMURIJA ob 18. in 20. uri 24. februarja: amer. barv. srhlj. ŽRELO III. ob 20. uri 25. februarja: ital. erot. drama NOČI GOSPE SIMONE ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) MEDVODE 20. februarja: amer. barv. spekt. DESET ZAPOVEDI I. del ob 18. in 20. uri 21. februarja: amer. barv. glasb komed. ELEKTRIČNE SANJE ob 17. in 19. uri 25. februarja: amer. barv. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 19. uri CERKLJE 20. februarja: amer. barv. spekt. DESET ZAPOVEDI II. del ob 18. in 20. uri DOVJE ČEŠNJICA 19. februarja: amer barv krim film ZANKA ob 20. uri 21. februarja: slov barv komed. MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 19. uri POUANE 19. februarja: niz. glas. film VELEMESTNI ROCKERJI ob 19. uri 21. februarja: amer. akcij, film PEKLENSKA STEZA BMX ob 17. uri 23. februarja: amer. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 19 uri ŽELEZNIKI 19. februarja: amer. komed. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18 in 20. uri 20. februa.ja: amer. trill. ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20. uri 21. februarja: niz. glasb, film VELEMESTNI ROCKERJI ob 18. in 20. uri 24. februarja: amer. akcij, film PEKLENSKA STEZA BMX ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 19. februarja: amer. trill. ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 18. in 20. uri 20. februarja: amer. komed. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri 21. februarja: amer. komed. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri 23. februarja: fran. drama PODZEMLJE ob 20. uri 24. februarja: fran. drama PODZEMLJE ob 18. in 20. uri 25. februarja: amer. znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 20. uri RADOVUICA 19. februarja: amer. barv. pust. film NEVARNO POSLANSTVO ob 20. uri.20. februarja: amer. barv. pust. film NEVARNO POSLANSTVO ob 18. uri, amer. barv. film POD SONCEM SATA NE ob 20. uri 21. februarja: amer. barv. film POD SONCEM SATANE ob 18. uri, jap. barv. film ZAPELJEVANJE ob 20. uri 22. februarja: amer barv. film POD SONCEM SATANE ob 20. uri 23. februarja: amer. barv. pust. film NEVARNO POSLANSTVO ob 20. uri 24. februarja: jap barv film ZAPELJEVANJE ob 20. uri 25. februarja: amer. barv. zab. film DEKLIŠKI INTERNAT ob 20. uri BLED 19. februarja: zah. nem. barv. film VROČE NOČI JOZEFINE MUTZENBACHER ob 20. uri 20. februarja: angl. barv film BMX BANDITI ob 18. uri, amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 20. uri 21. februarja: amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 18. in 20. uri 22. februarja: jap. barv. film ZAPELJEVANJE ob 20. uri 23. februarja: amer. barv. film POD SONCEM SATANE ob 20. uri 24. februarja: amer. barv. pust. film NEVARNO POSLANSTVO ob 20. uri 25. februarja: amer. barv. film POD SONCEM SATANE ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 20. februarja: zah. nem. barv. erot. film VROČE NOČI JOZEFINE MUTZENBACHER ob 20. uri 21. februarja: angl. barv. film BMX BANDITI ob 18. in 20. uri 25. februarja: amer. barv. pust. film NEVARNO POSLANSTVO ob 20. uri uredniitvo tel. 21860 «&JS)(3OTCTGLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI Petek, 19. februarja Komu so v Kranjski gori oddali 27 stanovanj? Stanovanj le za pokušino in le za — zdrahe Kranjska gora, 18. februarja — V Kranjski gori gradijo preskrbo-valni center, nad katerim bo tudi 27 stanovanj. Komu so dodelili stanovanja? Direktno so stanovanje prodali le zasebnici iz Trbovelj. Za Kranjsko goro so stanovanja nenavadno poceni, saj je kvadratni meter stanovanjske površine 576.000 dinarjev. Kompas Kranjska gora ostal praznih rok. V Kranjski gori že leta in leta niso zgradili niti enega samega stanovanja, zato je razumljiva huda stanovanjska stiska Kranjskogorcev in tistih, ki se zaposlujejo v gostinskih in hotelskih obratih. Stanovanjski problemi so med najhujšimi problemi v tem našem znanem turističnem središču, še posebej, ker brez stanovanj v kraj ne morejo dobiti dobrih in sposobnih delavcev. Lansko jesen so v jeseniški občini podpisali samoupravni sporazum o izgradnji preskrbovalnega centra v Kranjski gori. Nad poslovnimi prostori, pekarno, restavracijo, samopostrežno trgovino in drugimi prodajalnami naj bi bilo prostora še za 27 podstrešnih, a zato nič manj kvalitetnih in lepih stanovanj. K samoupravnemu sporazumu so pristopili: izvršni svet Jesenice, ABC Pomurka, Žito Gorenjka Lesce, Golica Jesenice, Kokra, krajevna skupnost Kranjska gora, Dominvest, SGP Gradbinec, samoupravna stanovanjska skupnost, sklad stavbnih zemljišč. Najprej je bila podpisnik tudi jeseniška Gorenjka, TOZD Hoteli Kranjska gora, ki pa se je potem premislila, z obrazložitvijo, da nima na razpolago dovolj sredstev. • 100 prosilcev in le 27 stanovanj Namesto Gorenjkinih hotelov je investitor iskal drugo delovno organizacijo in jo našel v delovni organizaciji Tabor Grosuplje. Vse delovne organizacije, ki so podpisale sporazum, naj bi imele v centru svoje poslovne prostore, stanovanja pa naj bi razdelil po najbolj pravičnem ključu, po prednostni listi, ki so jo takole sestavili: prednost imajo podpisniki sporazuma, delovne organizacije Kranjske gore, druge delovne organizacije v občini, občani Kranjske gore in Jesenic ter drugi. Nato so sestavili še drugo »prioriteto« in stanovanja razdelili. Razumljivo je, da je bilo kljub prioriteti« izredno težko razdeliti teh 27 stanovanj, saj nanja v Kranjski gori že leta in leta čaka vsaj 100 evidentiranih prosilcev, ostalih pa je še znatno več. Ko so bila razdeljena, so se pojavile številne govorice in natolcevanja, češ da so stanovanja delili vsem, le Kranjskogorcem ne; da so stanovanja pokupili zasebniki izven Jesenic in da delovne organizacije, ki delajo v kranjskogorskem turizmu, v centru sploh nimajo nobenega stanovanja. • Komu so dodelili stanovanja? Za obrazložitev smo prosili direktorja Dominvesta Jesenice, inženirja Štefana Rudija. »Stanovanja smo razdelili po ključu, ki se nam zdi pravičen. Kasnejši očitki nekaterih, češ da za stanovanja sploh vedeli niso, so neosnovani. Vsaka delovna organizacija ima pravico predložiti seznam potreb in če so delovne organizacije, ki tega niso storile, čutijo prikrajšane, to nikakor ni naša krivda. Delovna organizacija Kompas v Kranjski gori, ki res nima v centru niti enega stanovanja, nam je šele naknadno predložila seznani prosilcev — teh pa je kar 25. 27 novih kranjskogorskih stanovanj smo razdelili takole: samoupravna stanovanjska skupnost je dobila dve enosobni solidarnostni stanovanji, Golica 3, Gradbinec dve, Zdenka Kahne, zasebnica iz Trbovelj, eno stanovanje, Žito I^esce 2, Tabor Grosuplje 2 stanovanji. Po drugi prioriteti je Gorenjka, TOZD Hoteli Kranjska gora dobila 2 stanovanji, Lek 2, osnovna šola Kranjska gora eno, Ljubljanska banka 1, Vojna pošta Radovljica eno, Uprava za notranje zadeve pet stanovanj in Železarna Jesenice dve, s tem, da je eno stanovanje za Železarno še nerazporejeno. V neposredni bližini nove kranjskogorske avtobusne postaje, pred Kranjsko goro, bodo zgradili nov preskrbovalni center Kranjske gore s 27 novimi stanovanji. Stanovanja so že oddali... — Foto: F. Perdan • Za Kranjsko goro poceni stanovanja Stanovanja, ki jih v Kranjski gori gradimo za trg, niti niso draga. Izhodiščna cena je bila 30. junija lani 570.000 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. Za stanovanje v centru, ki men približno 50 kvadratnih metrov, bo tako treba odšteti 3 stare milijarde dinarjev. Trdno smo odločeni, da bo gradnja potekala hitro in da se stanovanja ne bodo bistveno podražila. Ze v začetku je bilo treba plačati 38 odstotkov vrednosti stanovanja; kako pa so se s posameznimi nosilci stanovanjske pravice dogovorili v delovnih organizacijah, ne vemo. Družbena usmeritev je sicer taka, da naj bi za nakup družbeno najemnih stanovanj prispevali delavci iz lastnega žepa že 80 odstotkov sredstev, kako pa so stvari uredili v delovnih Organizacijah, vedo sami. Ne vemo in ne zanima nas. komu so v podjetjih stanovanje dodelili, saj smo prepričani, da so ravnali po svojih stanovanjskih pravilnikih. Z vsemi namreč še nismo sklenili kupoprodajnih pogodb. • Gorenjka in Kompas domala brez stanovanj Direktno nismo prodali niti enega samega stanovanja, / izjemo zasebni kozmetičarki iz Trbovelj, ki je investitorica poslovnega prostora v centru. Res je tudi, da javnega razpisa za center in stanovanja ni bilo, objavili smo ga v Uradnem listu. Zato, ker Živila Kranj niso bila zainteresirana /a sodelovanje, smo pat dobili drugo trgovsko delovno organizacijo v Trbovljah. Nekaj poslovnih prostorov sploh se nimamo oddanih, to, kar gradimo zdaj, pa je šele prava faza preskrbovalnega središča. V prihodnjih letih nameravamo gradnjo nadaljevati, /a nas ni problem, kako bi razdelili teh 27 stanovanj, problem je v tem, kako čim hitreje v Kranjski gori zgraditi vsaj okoli 100 novih stanovanj.« Stanovanjskih problemov imajo povsod dovolj, a v Kranjski gori so še posebej občutljivi zato, ker turizem M more uspevati brez dobrih kadrov in zato, ker se v takem turističnem središču, kot je Kranjska gora prav lahko zgodi, da se stanovanje kupi, nato pa za mastne denar je oddaja Kot so nas prepričali na Dominvestu, so po najboljši vesti m poštenju ta stanovanja razdelili, ostaja pa le grenak priokus, da sta največji gostinski in turistični delovni organizaciji, kot sta Gorenjka in Kompas, ostali domala praznih rok. D. Sedej uredništvo tel. 21860 Matjaž Lorenčič V orkestru je super Tržiškemu pihalnemu orkestru se očitno ni potrebno bati za podmladek. Temu pritrjuje podatek, da v svoje vrste vključujejo res mlade, pred slabim mesecem dni se jim je pridružil tudi Matjaž Lorenčič. Matjaž obiskuje 5. b razred, kot je skrbno povedal, v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Tri leta pa so mu poznane tudi klopi glasbene šole, kjer je njegov instrument trobenta. Ta mu vzame kar dosti časa, saj je potrebno vsak dan vaditi, od meseca dni nazaj pa gre še za dodatno obremenitev — sodelovanje v tržiškem pihalnem orkestru, kjer sicer igra tenor že dalj časa tudi njegov oče. Dirigent orkestra ga je povabil, češ se boš navadil, pa je prišel, prvič. Pet skladb že zna igrati, pri vseh ostalih pa trobento enostavno nastavi na ustnice pa je. Od daleč tega nepozorno oko tako ne more ugotoviti... V pihalni orkester je stopil pravzaprav kar z veliko nogo, njegov prvi uradni nastop je bil namreč na nedavni občinski proslavi ob podelitvi najvišjih občinskih kulturnih priznanj. Treme nisem imel, "pravi Matjaž," vse skupaj se mi je zdelo uspeh, tako da bom še z večjim veseljem hodil na vaje." Pihalnemu orkestru Tržič se ob Matjažu Lorenčiču in vseh mladih, ki bodo s takšnim veseljem sodelovali pri delu, za njegov nadaljnji razvoj res ni potrebno bati. V. Bešter Foto: F. Perdan Tomaž Faganel Morda je bilo krivo glasovno ogrevanje apezejevcev iz nekaj korakov oddaljene pevske sobe, da so nama obema misli neprestano uhajale k zboru, k načrtom za to in prihodnjo sezono in nisva pravzaprav neprestano govorila le o njem, Tomažu Faganelu, letošnjem gorenjskem Prešernovem nagrajencu. Navada je pač taka, da bi vsi radi o vsakokratnem nagrajencu vedeli kar se da veliko — toda kako pravzaprav ločiti njegovo delo od rezultatov dela. Prav nič ni mogoče zgrešiti, če trdimo, da so uspehi kranjskega Akademskega pevskega zbora France Prešeren v zadnjih letih tudi rezultati zborovodje Tomaža Faganela. V teh sedmih letih, odkar se družijo najmanj dvakrat na teden v ustvarjalnem pevskem sozvočju, so vseskozi tudi pri vrhu kvalitetnega slovenskega zborovskega petja. Zares bi bilo škoda, če bi se Faganel takrat, ko se je po študiju muzikologije, petja in orgel v Ljubljani in dirigiranja v Gradcu ter dirigentskem izpopolnjevanju na več tečajih v tujini odločil za dirigentstvo orkestru, za kar pravzaprav pri nas glasbeno šolanje te vrste usmerja. Sam pravi, da je pravzaprav prvo pevsko skupino, bil je to Ljubljanski oktet, PETKOV Pr VRTRET sprejel zgolj slučajno. Od tu je potem pot vodila le še v pri nas sicer tako redke zborovod-ske vrste. S kranjskim zborom, tako kaže, se je ujel že na začetku, četudi so si takoj prvo pevsko sezono zastavili kot sam pravi sila "predrzen" pevski program. Pa so vsi od kraja, tako pevci kot on sam to predrznost dobro prenesli: pevsko druženje podaljšujejo iz sezone v sezono, zadovoljni vsak po svoje, pevci in dirigent, da na njihov, apezejevski način oživljajo pesem; po drugi strani so pa oboji tudi vedno nezadovoljni z doseženim, vedno v sicer postopnem, a neprestanem oziranju po tistem najboljšem, kar lahko zborovsko petje poustvari. Prav to oziranje po vsem, kar je pevsko dosegljivega pravzaprav sestav ja tudi tisto močno vezi-vo,zaradi katerega v kranjskem zboru skorajda ni fluktuacije. Neprestano preskušanje sposobnosti zdaj na tekmovanjih, kot so slovenska pevska srečanja v Mariboru ali snemanje samostojne plošče pred nedavnim so pravzaprav posledice skupnega hotenja - izraziti glasbo na najboljši način. Brez dvoma je pri vsakem zboru dirigent tisti, ki najbolj natančno pozna pevske zmožnosti zbora. Od njegove ambicioznosti pa je seveda odvisno, če zboru tudi ponudi ambiciozen program. Tak dirigent pa Tomaž Faganel vsekakor je: neprestano išče med glasbeno literaturo kaj takega, kar pri nas še ni bilo zapeto, pa naj bo to stara muzika ali pa kaj povsem novega, sedanjega. Prav te težnje so značilne tudi za letošnji in še bolj za jesenski pevski program APZ France Prešeren. Toda ob tem išče Tomaž Faganel še drugačne spodbude za svoje pevce: ni dovolj vedeti, da si dober doma, če tega ne preskusiš tudi pred tujimi poslušalci in strokovnjaki. Zato se bodo to sezono poskusili tudi na več pevskih tekmovanjih v tujini: za preskus in spodbudo za naprej. L. M- Begunjski fantje so po sedmih letih spet vlekli ploh Prišla pepelnica, ostala si samica... Begunje, 16. februarja — Množica, ki je v torek popoldne drla i vseh strani proti Begunjam in je plehovje stalo vse do I lena pa zgoraj do Krpi na. je napovedovala izjemen dogodek. Saj je tudi bil: begunjski fantje so spet vlekli »ploh«, kajti od božiča pa do pepelnice se v vasi ni poročil noben fant in nobeno dekle. Od nekdaj je tu doma navada, da tisto leto vlečejo ploh. Nazadnje so ga leta 1981, ko je bila prav tako slaba možitvena letina. Ampak letos so se pa odrezali. Skoraj 36 m dolgo smreko so pripeljali pred Jožovca. 60 fan- Za rože je treba imeti roko Rožni dvojčki Nič posebnega ni, če ta čas cveti klivija, toda, da iz ene poženeta hkrati dva stebla s cvetovi, je pa posebnost. Take vrste dvojčki so se te dni »rodili« Cvetki Oblak, šivilji z Oprešnikove ulice v Kranju. Na enem steblu je 2(i na drugem pa 17 cvetov. I .,ini pa je imela na enem poganjku 32 cvetov. [vedllO lep primerek je njena klivija, kajti njem listi so izjemno široki, močmi, zdravi in svetijo se, kot bi bili povoskani. Koža je te dni pravi ponos hiše. Kot pove Cvetka, su jo prišle pogledat tudi vrtnarice in izjavile, da se jim kaj podobnega v življenju še ni primerilo, njihove klivije so vedno cvetele le na enem steblu. Cvetka pravi, da je imela svojo klivijo vse poletje na balkonu, na jutranjem MUCU, čez zimo pa pri oknu, kjer ima tudi some m dosti svetlobe. Osem let je stara zdaj, za it. marec jo je dobila. Mlado je presejala vsako leto, zdaj pa na dve leti. Zaliva jo le s poslano vodo, z ničimer drugim. Se pa moraš rožam res posvetiti, pravi Cvetka. Ona nima zanje toliko časa, zato pa uživa ob njih bolj njen mož. Vinko, posebno zdaj, ko je upokojen. tov jo je vso nedeljo spravljalo z Ledene trate. Gašperin Peter, Pintarjev, jim jo je tokrat volil, v zahvalo mu bodo pa fantini čez leto pomagali pri kmetovanju. Vse so delali nu roke: žagali so jo s tadolgo »amerikanko «, s cepini vlačili navzdol. Mrha je bila! Saj ji ni bilo videti konca. Ko je bil taspodnji konec že čisto pri Jožovcu, je bil vrh še kar nekje pri graščinskih vratih. Tudi skozi Begunje so jo na roke vlekli. Spredaj in zadaj so podstavili po dva kolesa voza, potem se je pa vsaj sto mask ar uprlo vanjo, spredaj pa je vlekel »vol «. Nazadnje je bil za vola Jančov Franci. Smreka pa je bi- la vsa okrancljana z vencem ' smrekovih vejic. 120 m venca s° spletla zanjo begunjska deklet^ Pred Jožovcem so » poh enkrat premerili, ocenili ko|*S kubikov lesa bo dal. Leta 19™' se spominjajo starejši domači^1' so vlačilo največji ploh. Takr* je dal 8,5 kubikov lesa, ta bo P? dal 7,37 kubikov, so premerih Takole mrho pripeljati tako d* leč brez vsake mehanizacije i* ni majhna stvar. Glavna točka je prodaja » P ha «.Z dvajsetimi starimi mihJ. ni so začeli in vse gor do sto C1 lijonov nagnali, ko je mladim roko udaril Cotlnov ata, Ru Hrovat. Upam, da so mu kakse milijon potem le dol spustili- In kam potem? Nazaj v l)ra^ v gostilno. Na takle dan pa r^ ne moreš takoj domov. Pa tu zapiti je bilo kaj! Tekst in fotografij D. Dole"c Še posebej se je posvetil gorenjskim nageljnom, skupina sobnih rož v dnevni sobi, ki dajejo podobo prave malega botaničnega vrta, pa potrjujejo, da ima za rože tudi res roko. 1). Dolenc Skoraj 36 m dolg je bil ploh, tako dolgega Begunje! skorajda pomnijo. IZ ZGODOVINE INOB (9) Ivan Jan Spopad Jeseniške čete na visokem Stolu Druga Jeseniška četa — prva, pod imenom Cankarjeva je bila ustanovljena že 28. julija 1941 — je bila osnovana med Bimiko vstajo, in sicer Iti decembra Premogla |e le 1H borcev. Nje na komandir in politkomisar sta bila Polde Stražišur in Prane Potočnik, prejšnja voditelja 1. čete Cankarjevega bataljonu. Nastanila se je — bila je huda zima — v Baragovi koči pod Stolom. V kasnejših tednih so v četo prihajali še novi borci, predvsem skupina i/ Cankarjevega bataljona, ki je bila tja poslana |><> dru-ftgolki bitki. Do 20. februarja 1042 se je četa povečala na 40 pri padnikov. A tega dne navsezgodaj so nemški policisti četo že obkolje-vali I numenom, da bi jo uničili. Do tegu je prišlo — kot običajno — zaradi izdajstva lovcu Franca Grilcu, ki je četo zasledil prej.š nji dan tO |« 19. februarja 0 tem je takoj obvestil jeseniškeg I župana Kurla Lukmanu, ki je takoj poskrbel, du so policisti sli nad četo. K temu je pritegnil še nekuj vodičev nemčurjev in tudi sam je sodeloval pri v < »< It ■ t i j u Pole,; /ascitne policije |o v nap idu nu četo sodeloval tudi smučarski oddelek z Bleda, ki mu je pove Ijeval major Mann. Isti, ki je vodil tudi napud 13. januarja na Mo senjski planini in napud 1». januarju v Lipunci. Torej — izkušen m nevaren poveljnik s pruv takim moštvom. A tudi tokrat se jim kljub izdajstvu nupad ni posrečil. Četi je po prvem stra/arjovem strelu uspelo umakniti se i/ k,,. .■ / „, t,.m se je pov/pela nu vrh Stolu. In kljub hudi zimski hoji ji je to uspe lo. Zdaj se je na hitro nastanila v Prešernovi koci, 2.112 metrov" visoko! Toda policisti, vodeni /. I.ukmunovimi ljudmi, ki so se vzpe' njali na Stol v več kolonuh, so bili v dveh urah že za njo. A parti' /.mi so jih pričakali le kakih 100 metrov pred Prešernovo kočo-Vnel se je spopad V hudem mrazu in debelem snegu ter na vi**" m, na kakršni ne prej ne pozneje v Jugoslaviji ni bilo podobneg* primera. Parti/.ani so se vse od poldneva (lo večera hranili takO. du policisti, čeprav dobro oboroženi in maskirani z belimi oblačili, niso mogli do koce V tem spopadu |e padel .lo/e Koder. n>jak iz Rut v Baski grapi. Kolikšne lo bita fcrtve napadalcev, ni bilo mogoče ugotoviti niti i/ njihovih poročil, ki pu so skopa. Tukra* so okupatorji prikrivali te podatke Pred spustom so Prešernov^ koi o .',i/g,ih Tudi 1.1 napad so poimenovali /. 'Veliko akcijo'. Četa se je v mraku umaknila, kajti, fte bi skušala se ostati ti* vrhu, bi ji prej ali slej grozilo razbitje in tudi prehud mraz j* vsem sel do kosti Umaknili §0 M navzdol. Med tem so polici>11 požgali Buragovo in se dve koči na Zubreški planini. Utaborili s° •••• 111 I''>t"skih rOVtlh, A tudi tam ni bilo miru četo 10 i. sledili "j 28. februarja 11)42 spet napadli A tudi to pot se je teti p<> "''1 umik, čeprav |o |. asledoval ves 171 re/.er ni poln ij ;ki batulj0,v Njihov dokument priča, da je njegova 1 < • -t.i preiskovala Doakfl če in Bre/.nico, 2. Uodine m Sniokuč, .1 pa Selo m Žirovnico. Prihodnjič: Obnovitev Kamniške čet* EMH. MILAN PINTAR Postajamo »poskakujoča« družba Potrebujemo celovito družbeno reformo, kajti kriza se je že zajedla v družbeno strukturo. Reformo lahko grobo opredelimo s tremi nalogami: ^- ukiniti monopole na politične funkcije ter z novim sistemom volitev odpreti konkurenco programov in kandidatov; ^ ukiniti monopole delavcev na delovna mesta in uveljaviti pravico izločanja najslabših iz delovnih procesov; ^ izpostaviti gospodarstvo mednarodni konkurenci. Vsaj na področju proizvodnje strojev (avtomobili, bela tehnika, orodni stroji itd.) ne bi smela biti nobena carina trajno nad 20 odstotno vrednostjo. '""iS o gospodarjenju v Sloveniji v preteklem letu neusmi-'leno kažejo poglabljanje krize: °b posvečeni porabi energije za Približno 2,7 odstotka, ob povedni zaposlitvi za približno 1,4 °dstotka in kljub povečanemu v*aganju v tehnološko opremo * je fizični obseg proizvodnje skrčil skoraj za 2 odstotka. V jaguarju letos se ta negativni tfend nadaljuje — proizvedli srno kar za 5,5 odstotkov energiji te naše neuspehe sicer prikrili toda dolgoročno na situacijo ae more vplivati. Ob vsem tem Pl nekateri s ponosom ugota-v»Jamo, da v politični nadstavbi j*1 nobenih pretresov, celo stavil postajajo del utečenega ritua-*a. ki s svojo šegavo nerodnostjo Prispevajo k našemu avtoportre-•U kulturnega naroda. Ob tem lrnajo naše družbenopolitične ?rganizacije čas, da se ukvarja-B s sekundarnimi malodane °brobnimi problemi in le obča-pp, z manjšimi zakonskimi re-lUšami korigirano nezadovoljivo ^čunovodsko sliko stanja — v °lstvo dogajanja pa (še) ne posedamo. Seveda stanja ne gre dramatizirati (to je generalno sta-•sče) in kolikor ukvarjanje s sekundarnimi problemi (ustavna azprava, volitve, itd.) prispeva * zniževanju temperature, ga je reba razumeti in celo podpirati; Orodno pri tem je le, da čedalje *•* znakov kaže, da je regulira- Je postranskih problemov °°-raz dejstva, da na nekaterih 'avneh političnega odločanja dejanskega stanja v gospodarstvu hočemo priznati in nočemo podati. 9°renjci poznamo pregovor, da J* potrpljenje sicer res božja Pjtt, toda vemo tudi, da je re-,e* kdor se z njo maže. Gospo-^rske težave, ki nas pestijo, še p*lo niso prehodnega značaja 11 svojega izvora nimajo v Beo-»''adu. Ne branim ekonomske Politike zvezne vlade, če lahko J^rnu »spletu norosti in boleči- e* (Kafka) sploh rečemo eko-nornska politika. Toda sprejeti BORis BREGANT tezo, da je zvezna vlada pravi vzrok za našo krizo pomeni igrati ceneno politično igro. Najsi bo to na ravni republike ali na ravni podjetja, navajanje takega alibija za prikrivanje dejanskega stanja ali za nadaljnje odlaganje družbene reforme, s katero že zamujamo, se nam bo maščevalo. Pravi vzrok naše krize je naša naraščajoča tehnološka zaostalost, ki je na eni strani posledica pospeševanja tehnološkega ritma razvitega sveta (tretja znanstveno — tehnološka revolucija) in na drugi naraščajoče okoste-nelosti našega organizacijskega modela na mikro in makro nivoju. Nosilni, razvojni kategoriji sodobnega sveta sta uporabno znanje in ustvarjalnost — dobrini, ki sta mnogo bolj redki kot kapital ali enostavno proizvodno delo. Viktor Žakelj ju je označil za ptici, ki ne spletata gnezda v vsaki družbi. Sta rezultat posebne družbene klime, sta odgovor posameznika in še pogosteje organizirane skupine na ustrezen družbeni izziv, ki spodbuja zdrav tekmovalni duh. Prav to pa je tisto, česar nimamo. V socio-genetskem hodu naše družbene organiziranosti je prisotna težnja, da je vse tisto, kar dvignemo do ravni družbene resnice, trajno, tako rekoč večno. Zato je naša zavest prepojena s takimi večnimi resnicami, ki prihajajo v čedalje večji konflikt z novim znanjem, z novimi spoznanji. Znanje je izjemno pokvarljivo blago — tehnološke informacije so največkrat veljavne le nekaj let, poslovne so pomembne še mnogo manj časa. V naglo razvijajočem se svetu je npr. lastnina povsem spremenila svojo vsebino in družbeni značaj — danes ni pravna podloga izkoriščanje, temveč dejavnik v odločanju. Mi pa poskušamo v pojmu družbene lastnine kon-servirati njeno vsebino izpred pol stoletja, iz Speransovih analiz nacionalnega in razrednega. Operacionalizacija teh vsebin nam daje sistem, ki ni primeren za soočanje naših podjetij na odprtih trgih, ki slabo usposablja naše firme za neusmiljeno tržno konkurenco, ki je neustrezna podlaga za sodelovanje naših delovnih organizacij v mednarodni delitvi dela. Iz te operacionalizacije izvira včasih naš narobe svet, v katerem družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kulturo, itd..) silimo na trg, organizacijam materialne proizvodnje pa to včasih ni potrebno in jih obravnavamo kot družbeno infrastrukturo. Pridobivanje znanja in njegova selekcija je najtežje delo in družba, ki hoče spodbujati te procese, se mora temu (in ne drugim načelom!) primerno organizirati. To je danes ključna točka naše krize in vsakršnega programa za izhod iz nje. Naša bolezen se imenuje aktualno pomanjkanje znanja, njen vzrok pa je sistem organiziranosti podjetja in družbe, ki izobraževanje ne spodbuja, ki znanja ne opredeljuje, kot osnovo družbe in politične promocije. Pri tem je jasno, da izobraževanja ni mogoče spodbujati samo z oblikami materialne stimulacije — nasprotno, neznanje je treba sankcionirati z materialno destimulacijo. To so torej ključni elementi celovite družbene reforme, ki jo potrebujemo, kajti kriza se je že zajedla v družbeno strukturo. Grobo jo lahko opredelimo s tremi nalogami: — ukiniti monopole na politične funkcije ter z novim sistemom volitev odpreti konkurenco programov in kandidatov; — ukiniti monopole delavcev na delovna mesta in uveljaviti pravico izločanja najslabših iz delovnih procesov; — izpostaviti gospodarstvo mednarodni konkurenci. Vsaj na področju proizvodnje strojev (avtomobili, bela tehnika, orodni stroji itd.) ne bi smela biti nobena carina trajno nad 20 odstotno vrednostjo. 3 Urednikova beseda Tretjo številko Odprtih strani smo odprli gospodarstvu. Tako boste lahko prebrali, zakaj je-klarna na Jesenicah, razmišljanje Milana Pintarja o vzrokih zaostajanja za razvitim svetom, pogovor s strokovnim sodelavcem skupnosti za zaposlovanje mag. Francem Belčičem o zaposlitveni politiki, zanimiv članek, ki ga je iz tujega tiska priredil Georg VVirth iz Telematike in na zadnji strani portret Borisa Podrecce, zapis o Blažu Kumerdeju in kratki zgodbici Eda Torkarja z Jesenic Naslednje Odprte strani, izšle bodo 5. marca, bomo odprli ženskam in njihovemu položaju v naši družbi. Vabimo, da jih obogatite s svojimi razmišljanji. Leopoldin.. Bogataj Seveda bi tak pristop izzval številna prestrukturiranja — toda to je deklarirani cilj. Približno četrtina ali celo tretjina podjetij bi težko preživelo ali sploh ne — toda to samo pomeni, da bi ljudi in opremo, ki zdaj delujejo v slabih programih, v nerentabilnih proizvodnjah — preusmerili v nove programe. To ne bi šlo naenkrat — toda dežele OECD imajo približno 12 odstotkov nezaposlenost in večina teh delavcev je ob družbeni pomoči ter veliki osebni zagnanosti v procesih prekvalifikacije. To so danes razvojno najbolj potentne, najbolj »stabilne« družbe, saj so or- ganizirane kot ustvarjajoče (inovativne), za razliko od nas, ki postajamo »poskakujoča« družba. Gorenjsko gospodarstvo je bilo desetletja vodilno, zdaj pa ga je prizadela negativna selekcija kadrov (uvoz nekvalificiranih delavcev iz drugih republik, beg inteligence v smeri Ljubljana in Koroške), ki izsiljuje socialno filozofijo. Sele ko se bo otreslo te filozofije, ko bo radikalno zastavilo novo kadrovsko politiko, ko bo začelo izločati najslabše in ko se bo otreslo tehnoloških presežkov, zlasti v administraciji, ki že predstavljajo okrog 20 - 25 odstotkov, vseh zaposlenih, lahko upa na tiste premike, ki ga bodo ponovno usposobili za konkurenco na mednarodnih trgih. Sedanji socialni in družbeni mir je izrazito prehodno obdobje. Dosegli smo ga s prerazporeditvijo sredstev, ki bi jih morali vlagati v razvoj in v kvaliteto, v osebne dohodke. Učinki te prerazporeditve se bodo porazgubili v 3 - 6 mesecih, ostala pa bo iz-trošena in zastarela in utrujena infrastruktura (ceste, telekomunikacije, šolstvo, zdravstvo itd..), nerentabilna proizvodnja in nelikvidna podjetja. Ali je res treba počakati na vse to, da se bomo odločili za radikalnejše ukrepanje? ^SODOBITEV PROIZVODNJE SUROVEGA JEKLA V ŽELEZARNI JESENICE Z IZGRADNJO JEKLARNE 2 V Jugoslaviji porabimo manj kot 300 kilogramov jekla na prebivalca 5^ovne značilnosti projekta Sli/ucija investicijskega pro-Srr?1"9 izgradnje Jeklarne 2, ki ga sprejeli leta 1984, je ■JJtogočila v letu 1987 izdelavo r0yega jekla na sodoben, teh- sDr°^0 zanes'J'v> ekonomsko .j. ek>mljiv, energetsko manj 'lo*£aten. bolj produktiven, eko->tarn° neSkodlJiv način, ki ob laž-i&D de'u in večji uporabi znanja lit|°tuvlja letno 200.000 ton kva-n J^ib polproizvodov in skupaj Je stoječo elektro jeklarno na t^nicah proizvodnjo .'150.000 K ■p ' K"nčnih izdelkov na leto. *0 * ko, so Jekb osnovne značilnosti pro PlTjc ZuP'sune v investicijskem t>r0 amu- Ob sestuvljanju tega ^ ^rarna smo iskali odgovore WPrU^anju' ki se še dunes po ln0 JftJ° Kako to, da se odloča tlje ?a modernizacijo proizvod k%j^^asu, ko svetovne stutisti f^v ažejo padec proizvodnje in % i a§evanje po jeklu in jekle-C^elkih? C*«ovore: Dr0j2^a je krivulja svetovne ^tr, ^nJe surovega jekla J do navzdol, preden je le -1 fcfoj^jjla že pričakovano letno ^ ton J° v vi4inl ene miliJQr' S ni .plavni vzrok temu poja W bi'o odkritje nekih novih urenčnejših. skratka bolj- ših rnateriulov od jekla. NeKuie re njegove lastnosti (oblikoval-nost, nosilnost v nenaravnih pogojih, predvsem pa možnost poljubnega števila ponovitev uporabe s pretapanjem) so takšne, da ostaja nepogrešljivo tudi v čusu sodobnih tehnologij in informatike. Tudi pri jeklu se je pokazala potreba po racionalnejši rabi. ki jo dosežemo t uvedbo novih zlitin in toplotnih obdelav, predvsem pa ■ sodobnim procesom izdela ve in metalurške predelavo Po vsod v svetu je v času padanja količinske potrošnje prišlo do velikih vlaganj v ekonomičnost procesa in kvaliteto končnih iz delkov. Jeklarne se ločujejo v masovne, integralne, ki izkoriščajo renta bdne zaloge bogati« železove rude in premoga za koksiranje ter tekočih in plinastih goriv in proizvajajo ozek asortiman jekel za široko potrošnjo nu najracional nejši način (visoka avtomuti/i ranost, ekstremna produktivnost, nizki stroški izdelave in predelavo na enoto teze) Take jeklarno zuhtevajo visoka anja in so primi?rne tam, kjer 10 oizji stroški kapitala in osnovih surovin, ob Širokih mož nostih plasmaja. Običajno so to jeklarne z visokimi pečmi za proizvodnjo surovega železa in kisikovim! konverterji za žila-vljenje ob nepogrešljivih napravah za kontinuirno vlivanje ter istočasnem predvaljanju v eni temperaturi. Drugi tip pa so tako imenovane mini jeklarne, ki so namenjene za proizvodnjo kvalitetnih in plemenitih jekel v razmeroma širokem asortimanu, nu bazi jeklenega odpadka, ki mu z dodatkom železovih zlitin damo najrazličnejše lastnosti. Osnovni ugregat je običajno elektrooblo-čna peč, ki ji sledijo naprave za metalurško dodelavo jekla izven osnovnega agregata v ponovci, in se tudi nadaljuje z napravo za kontinuirno vlivanje v polproiz-vode za ploščate ali profilne izdelke. Investicijski stroški na tono končnih izdelkov so nekajkrat manjši kot pri integralnih jeklarnah. Če so prve namenjene svetovni potrošnji, so druge grajene pretežno za lokalno porabo. Seveda ta ne pomeni porabe v sami tovarni, kraju ali regiji. Poraba je odvisna od velikosti, razvitosti območja in proizvodnega programa. Obstojajo podatki o razvitosti, ki •e kaže tudi v porabi jekla na prebivalca. Le —ta v razvitih predelih Evrope, Azije in Amerike presega 500 kg letno na prebivalca. (Posebnost sta Poljska in ČSSR). V Jugoslaviji poraba še ni presegla 300 kg letno na prebivalca, razen v Sloveniji. Poseben pomen v proizvodnji jekla imajo zahtevni strateški materiali. Pri teh gre za izdelke, iz kateih je možno izdelati komponente sodobne opreme (električni, hidravljični in pnevmatski pogoni), ali imajo posebne lastnosti v pogledu trdnosti in odpornosti na vremenske in kemične vplive, ali pa služijo v obrambne namene. Pri teh izdelkih - tudi jeklarskih — je pogosto tudi nabuvna cena odvisna od možnosti oskrbe in politi- ispodarske odvisnosti. Iz analize dosedanjega dela in trga smo v Železarni Jesenice ugotovili, da so takšni materiali predvsem silicijeva elektroplo-Čevina, nerjavna jekla, nizko ogljična nesilicirana elektrotehnična jekla, mikrolegirana in fi-nozrnata jekla, nizko legirana in ogljična jekla ter jekla za globoki vlek. Tržna analiza kaže, da obstojajo možnosti prodaje nekaj nad 300.000 ton končnih metalurških proizvodov teh kvalitet v Jugoslaviji in okoli 80.000 ton/letno smotrnega izvoza v zahodne in vzhodne države. Za tolikšno proizvodnjo potrebu-' jemo blizu 450.000 ton surovega jekla v slabih in gredicah. Takšna kapaciteta pa tudi predstavlja tipično mini jeklarno po sedanjih svetovnih merilih. Ker predelovalne zmogljivosti obstoječe Železarne omogočajo metalurško predelavo, ugotavljamo smotrnost investicije. Lokalna poraba jekla je dokaj širok pojem. V našem primeru lahko brez nadaljnjega govorimo o porabi v Jugoslaviji, saj le —ta ob številu svojega prebivalstva in stopnji razvitosti še dolgo ne bo trosila deset milijonov ton jekla letno. Zanimiv je le podatek, da visokokvalitetnih izdelkov iz Železarne Jesenice prek 46 odstotkov porabimo v SR Sloveniji. Poraba na Gorenjskem je bolj posledica dosedanjega razvoja industrije in drobnega gospodarstva, kot pa načrtnega prilagajanja proizvodnji in razvoju Železarne Jesenice. Iz analize za leto 1988 izhaja, da delovne organizacije iz območja Gorenjske naročajo skupaj 66.950 ton ali 19 odstotkov celotne proizvodnje Železarne Jesenice, medtem ko v Sloveniji prodamo 161.640 ton, ali 46 odstotkov. Pomembnejšaf>od količin je vrsta proizvodov, saj omogoča proizvajalcem prodor v svetovni kvalitetni vrh. Poleg ekonomskih in tržnih značilnosti so na odločitev vplivali tudi ekološki in kadrovski pogo- ji. Jesenice so brez velikega pretiravanja bile v zadnjih nekaj desetletjih znane v Evropi po svojih proizvodih in tudi značilni rdeči obarvanosti, ki jo je povzročala emisija železovega oksida v ozračje. Ta znanilec jeseniške doline sicer ni bil strupen za ljudi in okolico bolj od tega so bili škodljivi vplivi žveplovega dioksida, ki je v prvem momentu manj opazen, pa pušča za seboj hujše posledice. Tudi proizvodnja generatorskega plina za taljenje jekla v SM pečeh je do leta 1965 povzročala neljube in škodljive emisije v fenolnih odplakah. Ob vplivih kislin, lužine, sevanja in hrupa smo se trdno odločili, da stanje korenito popravimo. Ustavljanje plinskih generatorjev, uvajanje zemeljskega plina izgradnja filtrov obstoječih elek-tropeči in predelava talilniških odpadkov so predstavljali ogromna izboljšanja. Nerešen problem S02 in rdečega prahu ter kislinskih odplak z omejitvijo ropota in sevanja je bil možen le z ustavitvijo ali rekonstrukcijo. Izgradnja jeklarne dve in lužilnice žice je tudi te ostanke onesnaževanja dokončno odpravila. Sedaj lahko trdimo, da ob rednem vzdrževanju in delovanju vseh naprav v okolje ne povzročamo nobenih nekontroliranih virov onesnaževanja. Na Jesenicah in gornjesav-ski dolini je onesnaževanje v glavnem vezano le še na ogrevanje v zimskem času. Obiskovalec se po ustavitvi obeh plavžev in zadnje Siemens -Martinove peči o tem lahko sam prepriča. mag. FRANC BELČIC MARIJA VOLČJAK GORENJSKA IMA ZDAJ SREČNE OKOLIŠČINE, KI PA SE PO LETU 2000 UTEGNEJO SPREMENITI V NESREČNE Delovno mesto je pri nas nedotakljiva lastnina Kranj, 15. februarja — Posvetite pozornost zaposlovanju, na Gorenjskem se poraja problem, ki ga doslej leta in leta ni bilo, je Slavko Zalokar kot naslednjega sogovornika predlagal strokovnjaka za zaposlovanje mag. FRANCA BELČIČA iz Kranja. DOGOVORNO ZAPOSLOVANJE IZGUBLJA TLA POD NOGAMI »Zaposlovanje je bilo donedavna na obrobju strokovne pozornosti, samoumevno je bilo, daje v socializmu vsak zaposlen, šele ostra gospodarska kriza je naplavila probleme tudi na tem področju?« Ob poudarjanju tega in ekonomskih zakonitosti bi bilo nenavadno, če bi šlo gospodarjenju slabo, zaposlovanju pa dobro. Zavedati se moramo, da je zaposlovanje ekonomsko in socialno vpra- »Kakšne so bile poglavitne napake dogovornega zaposlovanja, ki jih bomo še nekaj časa kot težko breme vlekli za sabo?« »Namenoma bom zaradi jasnosti zelo poenostavil. Imamo delo, za katerega po načelih solidne produktivnosti potrebujemo deset delavcev, dvajset jih čaka, da to delo dobijo. Lahko jih bomo zaposlili le deset, ostali bodo čakali. To je ekonomski vidik. Lahko pa se bomo pod težo družbenih pritiskov »omehčali«, in jih vzeli 12 ali 15 ali celo vseh 20. Če se zaradi tega produkcija ne bo povečala, se bo sestavina ekonomskega pomešala s socia-lo. Idealno rešitev moramo iskati tako, da jih zaposlimo deset, za drugih deset pa ustvarimo novih deset produktivnih delovnih mest. Zato tudi poudarjamo dva temeljna principa: polno zaposlenost prebivalstva in hkrati produktivno zaposlovanje. Mimogrede, nekateri analitiki ugotavljajo, da je med pomembnimi vzroki za večjo ekonomsko učinkovitost Slovenije glede na SFRJ prav manjše število ne- šanje. Tako je bilo in tako bo. Vendar se nenehno spreminjajo stališča in vrednote; včasih se težišče premakne na socialno, drugič na ekonomsko stran. produktivno zaposlenih delavcev oziroma manjši obseg socialnega zaposlovanja (T. Dumezič). Dejstvo je, da smo imeli na Gorenjskem v preteklosti dokaj ekstenzivno zaposlovanje. To samo po sebi ni slabost, vendar pa je v kombinaciji z omejenimi kadrovskim^viri povzročilo številne težave. Večal se je razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo, umetno se je brisala sled, katerih profilov je preveč in katerih premalo in podobno. Domnevam, da je model ekstenzivnega zaposlovanja ustrezal dokaj širokim plastem zaposlenih. Z nenehnimi širitvami so se porajala nova delovna mesta, s tem široke možnosti za napredovanje, čeprav brez ustreznih kvalifikacij. Odtod verjetno dolgoletna tiha podpora takšnemu razvoju, saj je bil mnogim le v korist.« POČASI SE UVELJAVLJA KONCEPT SAMOZAPOSLOVANJA »v svetu se uveljavlja koncept samozaposlovanja, pri nas o njem najbolj glasno govore mladi?« »Koncept samozaposlovanja ljudem prepušča, da sami urejajo stvari na področju zaposlovanja, torej ni nujno, da nad vsako zaposlitvijo bdi država. Pri nas je le delno uveljavljen, recimo pri poklicnem usmerjanju, kjer uradniško ne določamo, kdo bo šel v kakšno šolo, temveč ljudem le ponudimo informacije, odločijo se sami. Kot obliko samozaposlovanja lahko omenim mladinske kooperative, prve lastovke že imamo, zlasti v Ljubljani. Po birokratski pameti pa ima posameznik zelo malo svo- bode, od začetka do konca zanj poskrbi država. Torej mora poskrbeti tudi, da delovno mesto obdržiš, da ga kot fevd dobiš do upokojitve. Konkurence med zaposlitvijo ni, pojmovanje delovnega mesta kot nedotakljive lastnine je tudi v zavesti ljudi še vedno močno prisotno. Vendar pa se je pri nas ta koncept le začel mehčati, spremembe so seveda počasne. Mislim, da bodo stvari spreminjali mladi, kolikor bolj bodo prizadeti, toliko večji bo pritisk.« »Konkurenca v gospodarstvu, konkurenca v politiki, o tej povezavi na glas že razmišljamo, dodati velja torej še konkurenco v zaposlovanju?« »Konkurenca v gospodarstvu brez kadrovske konkurence praktično ni možna. Danes mlad strokovnjak brez zaposlitve ne more konkurirati zaposlenemu, ki slabo dela. Sicer pa vemo, da je vsaj delno tudi pri nas že uveljavljena. Zelo dobre firme so zelo dobre predvsem zato, ker imajo dobre strokovnjake in ker so zelo previdno zaposlovale.« »Lahko poveste primer?« »Recimo kranjski IBI, tam nikoli niso gradili na ekstenzivnem zaposlovanju. Moram pa takoj dodati, da so v vsakem okolju potrebe tudi organizacije, ki po- nuja dodatna delovna mesta, potrebna za sveži priliv mladine. Bistvo je v ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem.« PRI NAS DELAVCA NI MOČ PREPROSTO ODPUSTITI »Nasprotno pa je bilo za iskro značilno zelo neprevidno zaposlovanje, za Telematiko zdaj pravijo, da tri četrtine njene izgube izvira iz prezaposlenosti?« posodobitvijo zmanjšuje število zaposlenih, s tem bi morali računati, tu so storili napuko.« »Zelo je podvržena prepihu svetovne tehnologije, ne more živeti v zatišju, ta zagovor je objektiven. Toda, hkrati je znano, da s »V Telematiki je letos 700 delavcev preveč, kaj bodo storili zanje" »Dolžni so delavce seznanjati s podatki, ki jih dnevno zbiramo, o prostih delovnih mestih.« »Ali to delajo?« »Doslej niso, končno smo se le dogovorili, da bodo. Delavci bodo informacije lahko izkoristili in verjetno bo prišlo do delne razrešitve problema« »Ne morejo pa delavcev postaviti na cesto« »Ne, pri nas to ni možno, dokler ne pride do stečaja, ni možno delavca odpustiti. Ne morejo jih in dolžni so poskrbeti zanje.« »Prezaposlitve so torej bolj ali manj želje?« »Saj sem rekel, da zbiramo podatke o prostih delovnih mestih, sredi lanskega leta jih je bilo še sorazmerno dosti, toda izkoristili so jih le posamezniki, ki so to želeli, ki so sami poiskali informacije, v Telematiki tega problema nisosistematičnoreševali. Seveda pa v takšnih primerih v delovnih organizacijah nastaja drug problem, običajno odhajajo dobri, perspektivni kadri, tisti, ki jih najbolj potrebujejo, da se rešijo iz težav, ostajajo pa tisti, za katere sodijo, da bi jih lahko pogrešali. Tega problema enostavno ni moč razrešiti, treba ga je vzeti v zakup. Sicer pa, če zagovarjamo trg, tudi ni nič narobe, v bistvu gre za alokacijo delovne sile na perspektivna področja, kadrovski potencial pa izgubljajo neperspektivna.« »Toda Telematika naj bi vsaj z naložbo imela perspektiven proizvodni program?« »S kadrovskega vidika je bistveno, kako ljudje oziroma strokovnjaki doživljajo to perspektivnost, če menijo, da je program perspektiven, bodo ostali, če ne, bodo bežali. Tega ni moč določati z dekretom, to se odvija v zavesti vsakega posameznika.« »Podobne probleme ima jeseniška ie\ezarna?u »Tudi, vendar je njihova nrav malce drugačna. Posodobitev Železarne je za Gorenjsko velik napredek, saj je bila doslej, poleg drugih, velik porabnik kadrov z nizko strokovno izobrazbo, bila je praktično vreča brez dna, zdaj so se odločili, da bodo zaposlovali le še strokovnjake. Glavni problem pa so delavci, ki so dolga leta delali na starih napravah, v zelo težkih pogojih, vsaj delno ga bodo reševali z naravnim odlivom.« GORENJSKA IMA TRENUTNO SREČNE OKOLIŠČINE »Zelo optimistično govorite o presežkih delavcev?« »Težave seveda bodo, vendar bodo zaradi trenutno srečnih okoliščin bistveno manjše, kot bi lahko bile sicer. Za Gorenjsko je značilna visoka stopnja zaposlenosti prebivalstva, sestava zaposlenih je sorazmerno »stara«, kar pomeni, da bo odliv iz zaposlitve velik. Če se bodo sedanja demografska gibanja nadaljevala, mislim predvsem na upadajočo stopnjo rodnosti v zadnjih letih, bodo že po letu 2000 prešli na ničelno rast, kar pomeni, da »Kakšne probleme jim je prinesla?« »Na ekonomskem področju jih zaradi siceršnje visoke uspešnosti nimajo, ubadajo pa se z vprašanji, kako naj živi družba, ki ima visok delež starejših ljudi, domislili so že modele delovne aktivnosti upokojencev. Pri nas bo delavca, ki bo šel v pokoj, zamenjal tisti, ki bo prišel iz šole. Seveda pa nadomeščanje ne bo mehansko, bistveno se bo izboljšala izobrazbena sestava. Do leta 2000 bo razmerje med prilivom in odlivom še pozitivno, kasneje ne več, sedaj srečne okoliščine se utegnejo spremeniti v nesrečne. Vse več bo upokojencev, morda bomo imeli negativno rast, ki jo v nekaterih zahodnih državah že poznajo.« si s temi vprašanji še ne belimo glave, zelo temeljito pa bomo morali razmišljati tudi o tem. Vsekakor pa se moramo zavedati, da bomo morali za pokojnine namenjati vse večji delež družbenega proizvoda« TEHNIŠKI STROKOVNJAKI BODO ZLAHKA NAŠLI DELO »Kakšne so zaposlitvene možnosti mladih?« »Nesrečna okoliščina je seveda gospodarska kriza, ceno dosedanjega ekstenzivnega zaposlovanja bo treba plačati, verjetno pa je ne bodo vsi enako. S produ- »Kdo bo zlahka našel delo?« »Predvsem kadri z visoko izobrazbo, zlasti tehniški strokovnjaki, znotraj njih strojni, elek-tro in drugi inženirji. Kot zanimivost nuj dodum, da že nekaj let opažumo usihanje potreb po kadru z višjo izbrazbo, večinu organizacij se ne zadovolji več s pravnikom, temveč želi diplomi- »Pa so med domačini takšni?« »Velika slabost usmerjenega izobraževanja je bil zelo težak prvi letnik, ki je bil praktično za vse enak, osip je bil zato velik. Zanimivo, da nihče zaradi tega ni protestiral, mnogim organizu ktivnim zaposlovanjem bodo na dan prišla strukturna neskladja, kar pomeni, da bodo nekateri poklici zlahka našli delo, drugi pa zelo težko.« ranega pravnika, ne več inženirja, temveč diplomiranega inže nirja itd. Najtežje pa bodo delo našli ljudje brez izobrazbe, tudi drugod po svetu je med brezposelnimi največ takšnih. Doslej pa je bilo ravno obratno, zelo so bili iskani, /lasti domačini.« cijam je bilo to všeč, saj so dobili ljudi brez izobrazbe, kakršne so potrebovali. Zdaj pa se .potrebe po njih zmanjšujejo, upam, da se bo s prenovo šolskih programov osip zmanjšal.« BODO ŽENSKE KMALU BOLJ IZOBRAŽENE OD MOŠKIH »Temu osipu je bila torej v bistvu storjena krivica, kakšne pa so izobrazbene ambicije gorenjske mladine?« »Na Gorenjskem je že vrsto let prisoten zelo pozitiven trend, veČina otrok po osnovni šoli nudu ljuje šolanje na srednji, zanemarljivo mulo se jih torej zapo- sli. Med tistimi, ki končajo štiriletno srednjo šolo, jih veliko /oh študirati naprej. Gorenjske družine so torej zelo ambiciozne.« »je to morda povezano z visoko zaposlenostjo žensk?« »Takšne raziskave niso bile narejene, nasploh pa prihaja v Sloveniji do svetovno zanimivega pojava. Dekleta so v šoli bolj pridna, če tako rečem, po osnovni šoli se v večji meri vpisujejo na štiriletne srednje šole, po srednji šoli pa študirajo naprej. Tako imamo v Slovenji že kar svetovni fenomen, da je med bruci že nekaj let več deklet kot »Katere?« »Šolstvo, ki je nasploh znano po tem, pa zdravstvo, skoraj vse družbene dejavnosti. Vzrok tega pojava so tudi posebne potrebe našega gospodarstva, ki so na fantov. Če se bo to nadaljevalo-bodo imele čez deset let žens» v povprečju višjo stopnjo ^ brazbe kot moški, vse pogoste] bodo zakoni, v katerih bo iz0 zba obeh enaka, ali bodo obratno od tradicije imele ske višjo stopnjo izobrazbe. ~ katere stroke pa se že oglaša da so pretirano feminizirane.« Gorenjskem izrazite; potrebuj mo večji delež tehniškega dra, fante v večji meri posrkal triletne srednje šole.« SELITVENIH TOKOV NI MOČ USMERJATI Z DEKRETOM delavcev zadnje čase slišimo tudi »Kaj pa priseljenci, ob presežkih pripombe, naj gredo nazaj?« »Takšni klici so nekorektni, celo nesramni so. Ljudje niso blago, ki ga kupiš, ko ti ustreza, potem pa zavržeš. Če se bo zadržal sedanji obseg zaposlenosti, tudi ni potrebno, da bi šli nazaj. Mislim, da se bodo presežki delavcev re- »Se je priseljevanje ustavilo?« »Zelo natačne podatke imamo o selitvenih tokovih, z zakasnitvijo seveda. Zadnji za leto 1986 kažejo, da se je priseljevanje ustavilo, mislim, da se je lani že zmanjšalo, bistveno pa se bo letos. Dolgoletni podatki pa jasno »Kako ocenjujete na zvezni ravni sprejete odločitve, da naj bi bilj brezposelni s Kosova skrb vse Jugoslavije, drugače rečeno, da nflj se razpršili po vsej državi?« »Za Gorenjsko je bil doslej glavni izselitveni prostor Bosna, zlasti Bosanska Krajina, prihajali pa so tudi s Kosova. Glede na sedanje zaposlitvene potrebe na Gorenjskem zanje ni dosti možnosti, toliko manj, če so to delavci z nizko stopnjo izobraz- ševali po najmanj boleči, naf. vni poti, z odlivom iz zaposl oziroma upokojitvami. Ce prišlo do stečajev in s tem ooP te brezposelnosti, bodo probley. seveda bistveno drugačni in ^ ko težje razrešljivi.« kažejo, kako so selitveni tok° tesno povezani z gospodarsK1^ gibanji, priseljevanje bisb^ upade v kriznih letih, tam so like luknje, najbolj izrazita)^ la po Kraigherjevi gospodi reformi.« i* bi be, strokovnjakov pa s Koso* ( tako ali tako ne bo, sami jih r trebujejo, obratno, prosijo, JV naši gredo tja. Mislim, da de* stvari ne more spremeniti, lovnih mest preprosto ni več razpolago.« »Praktično torej ni uresničljiv?« »Seveda ne, selitvenih tokov tako ali tako v svetu nikdar niso usmerjali z dekreti. Tudi v Zahodno Nemčijo, Francijo dotok ni bil ustavljen z dekretom, temveč ga je zaradi modernizacije ustavilo pomanjkanje delovnih mest, dekret je bil sprejet šele, ko so presežki delavcev že nastali, vendar v obratnem smislu, povratnikom dajejo dena podporo. Nesmiselno se je W 3 za pisalno mizo pogovarjat1 določati, koliko ljudi se bo z .f kega območja zaposlilo nC^? drugje, če za to ni osnove-nim, da je Kosovu treba P° ^ gati, tudi na kadrovskem rj|. dročju, vendar naj bo težiš^, rešitvi, da gre kapital k cem — in ne obratno. ZA ZDRAVO BREZPOSELNOST RECEPTA NI »Razvoj je moč graditi predvsem na kadrih, ne pa vlagati v zidjj in stroje ter čakati, da bodo od nekod že prišli, je ta zavest pri ^ naposled le dozorela?« »Vse bolj dozoreva, ni pa še prodrla povsod, praktično to opažamo v mnogib organizacijah, ki imajo vsaj srednjeročne kadrovske potrebe pokrite s kadrovskimi štipendijami, računujo torej na stvarni kadrovski priliv. Kadrovske vire je moč sorazmerno natančno napovedati, zelo težko pa kadrovske potrebe. Pri nas smo pred leti živeli v zablodi, da je moč dolgoročno in do decimal-ke natančno napovedovati kadrovske potrebe, seveda je bil to administrativni pogled na stvari. Organizacijam je narekoval, naj recimo dolgoročno napove- do, koliko ključavničarjev potrebovali, da bomo pač ve**, koliko otrok moramo pos'a $ ključavničarske šole in bofl*^ rej stvari na papirju zbilanS' K sreči nam je bilo kmalu jfl ,, tudi na osnovi izkušenj v sV^Jj du tako ne gre, da je treba (?r. ^ ti na kadrovskih virih, na potrebah, ki jih je natajj?) zelo težko napovedati, ternV^ splošne trende, kakor defj1 j to, da se bodo na Gorenj^ povečevale potrebe po bolj ^ braženem kadru, po dolO»*j širših strokovnih usmoi"1 ipd.« »Zelo težko je torej tudi napovedati brezposelnost?« »Seveda, kakor tudi ne, kdaj se bo v družbi sprožil alarm zaradi brezposelnosti. Za Kranj in za Gorenjsko je že 2 odstotna lah ko alarmantna, če jo doslej zna šalu le pol do enega odstotka Pri letošnji kranjski rel so mladi zelo hitro reagi" prav je, da so, slabo bi bil* jih večja brezposelnost «»f skrbela, če bi to sprejeli k"1 kaj normalnega.« »Za zdravo brezposelnost torej ni recepta?« »Ni ga, tudi nu Zahodu ga ne znajo izračunati, niha na neki nevidni, nedefinirani meji, na kateri se pogosto giblje tudi vlu da. Marsikatera jo že padla, ker ni pravočasno zaznala, da je to mejo že prestopila. Težko razumljive so recimo razmere v Angliji, kjer so Thatcherjevi nekateri napovedovali padec, Če bo brezposelnost porastla za 4 odstotke, pa ni padla, brezposle- nost se je povečala, pa spet ni padla. Žal se tega ka ne da določiti, odvisen številnih dejavnikov, težkOJ či, kdaj naj se kje sproži ne vem, kdaj naj se tam^ brezposelnost že 10, 12 Vendar mislim, da pri stopnji zaposlenosti ta ne sme biti visok ozirol more dolgo zdržati.« »Predlagajte nam na koncu naslednjega sogovornika?« poznam, je Titov štip,lU' govori o njegovi uspešm pruvlja mugisterij na ele| kulteti, zaposlen pa je v 1 11 k i Naj kot mlad, obetaj niški strokovnjak P°vC'^jjl> svoji stroki, o svojih poH' razvoj.« »Opažam, da v medijih, pa ne mislim le na vas, kraljujejo poli tiki, poslovneži, delno še družbo slovci, zelo malo pa je tehniških strokovnjakov, pri kakšni inova-eiji se se pojavijo, sieer pa zelo redko Zato predlagam Bojana Dremlja, ki ga sicer |g bežno HELMUT DITTRICH ŠTIRI STOPNJE VZPONA IN NAZADOVANJA PODJETJA Tudi podjetje ima življenjski ciklus Kako presojamo neko podjetje? Po njegovi učinkovitosti? Ta lahko obstaja na račun ukrepov, s katerimi si mora zagotoviti svojo prihodnost. Mnogo dejstev prikazuje strokovnjaku, ali je podjetje v fazi vzpona ali zatona. Kadar v tabelah oblikujemo vsakič po štiri stopnje za podjetje v vzponu ali za podjetje v zatonu, je razumljivo, da obstaja še mnogo vmesnih stopenj. GEORG VVIRTH V lanski 13. številki revije Technische Rundschau je izšel zanimiv članek avtorja Helmuta Dittricha, ki govori o življenjskih ciklusih podjetij. Naš problem je tudi v tem, da svoje krize doslej nismo znali in hoteli postaviti v širše okvire. Ena od možnosti za oblikovanje tovrstne analize je orisana v omenjenem članku, ki ga objavljamo v prevodu. Pri branju izločite nekatere razlike v podje-tniškem izrazoslovju (družinsko podjetje, delniška družba, monopol ipd.), ki jih je bilo potrebno ohraniti zaradi verodostojnosti prevoda, medtem ko na vsebinsko bistvo ne vplivajo. Stopnje med nazadovanjem ,|f» vzponom V naših tabelah vsakič že prva stopnja pokaže, ali gre za napredovanje ali za nazadovanje. Na Radovanje opozarja otopelost, Ype je slabo in ni novih spodbud, •^fužinska podjetja druge ali *etje generacije mnogokrat po-^fcžejo takšno sliko. Zaradi pomanjkanja jasnih predvidevanj 2ačenjajo sodelavci uporabljati ^ojo energijo za prevladovanje enega nad drugim. ^d preostalih položajev si hoče ^a koncu vsak izboriti najboljše. "°vsem drugačen pa je položaj v Prvi stopnji podjetja, ki napreduje. Tu ve vsak za svoj cilj in je ^merjen naravnost k reševanju Problemov. Širi se optimizem. "0 obdobje prepoznamo po tem, *a se prav v času pomanjkanja delovnih moči sami od sebe prijavljajo dobri delavci! Vodstvo je Jfdno, na znanje se vzame tudi llsto, kar enemu ali drugemu ne Ijstreza. Osnovni pogoji za to je dober vodilni uslužbenec, če zna Pametno ukrepati, lahko že v ne-letih doseže pozitivno 3. ali I stopnjo — torej lahko vodi k vrhu. (, ppa vodilni v nekem podjetju °šijo svoje moči v bitkah za Premoč, pri tem izgubljajo toliko ^oje moči, da izgubijo svojo av-^riteto in povzročijo svojemu Podjetju hudo škodo. Tudi tisti, 1 ostanejo zgoraj, niso srečni {Jad svojo zmago - to kažejo izkušnje. Takšne bitke označujejo stopnjo u&zadovanja, ki pelje k naglemu Propadanju predvsem tam, kjer Sfk obdržijo na svojih me-,nh sodelavci, pri katerih se ka-?e nesposobnost, ljubosumnost !" zavist. Tu pomaga le tako lrnenovana železna metla. Tudi I tem primeru je predpogoj za zboljšanje v tem, da najdemo fftočno vodilno osebnost; vendar-,e Pa bo zanjo mnogo težje, kot J* to v prvi stopnji pionirske fa-Brez ostrih rezov ni mogoče W narediti in huda zabloda bi .''a, če bi verjeli, da bomo prišli .? takšnega položaja samo s svo-V?" sodelavci. Tu lahko pomaga "inole sveža kri. koncu druge stopnje so pov-ffečneži zlahka zrinili vse tiste, z1 So izkazali količkaj večji uči-Ne zanimajo se za podjetje, *rnveč za govorjenje in dobrine. su lahko pomaga le sprememba .trdo roko. Delo šepa prav tam, Jer duje slabo vodstvo prednost ^abirn delavcem. Postopek čiš-^ja je treba speljati trdo in hi- tega ni, nastopi predvsem pri dstvu podjetja samozadovoljno, ki komaj kaj nudi. Saj so bipmili V(-ndar vse, ki bi lahko Wevarni Zgube? Saj so jih že v0,k'at imeli. Zanje bo že še do-Uj,J- Praviloma je tega kriv last-Ost rot At>f HolJ°bi bilo,ko bi bil 4 ^1 nameščenec ali bi si izbral 'o h Poklic, kjer se mu ne bi bi-^.Potrebno srečevati s tuko trdi- °dločitvami. K 'to tu P°maKa? Odvzeti moč ^triiku in dosedunjemu šefu? ^šitev podjetju je komajda JtJj*8oča kaka druga pot. Dober m °kovnjak kot vrhunski vodil-\,st^sIužbenec je že mnogokrat sJ^ril čudeže. Z izkušenim I ''tovulcom moru skrbno izde- ^ačrt (plan) nove usmeritve (jQPr> tem v podjetju ostanejo le ri in uporabni deli ij^Jčna faza nazadovanja Sodelavcev in kupcev bolj i Občujeta to obdobje kot pa fi M^'ni zlom, kuterega na/na ^*jo ogromne izgube. Ali naj tu t^iopravimo premoženje'.' Prav kot v 3. stopnji tudi nujbolj-I VMV°^'lnu moč sama ne more I tl^i P°fnagati. Biser zunanji so-tHjLV.''1' svetovalec, davetu sve W |n pruviloma finančni stro tUj ^juk iz banke morajo skup tlj^Priti do jusnih in nedvoum r*Zrnorij S** » bilanca je podlaga, ki *• kaj se du še rešiti S pre ostankom se osnuje delniško družbo (AG), kjer pa seveda prejšnji vodilni vrh nima več besede. Mnogokrat je tak rez postal izhodišče za novo, cvetoče podjejte. Toda vrnimo se k našim stopnjam uspešnega podjetja. Postopna, a sistematična reorganizacija Pri drugi stopnji uspeha moramo še vedno izhajati iz dejstva, da so finančna sredstva majhna. Ker moremo le malo investirati, je potrebno utrditi organizacijo ter poskušati s časovnimi prihranki ter izboljšavo potekov ustvariti dodatne zmogljivosti. Čeravno je to obdobje od časa do časa še zelo viharno, se tu in tam oblikuje skupinsko (team-sko) delo. Z zamenjavo slabših sodelavcev se stopnjuje produktivnost. Marsikateri kupec, ki prej podjetju ni zaupal, pride. Pridobimo si nove stalne kupce, razmišljamo o tem, da bi sodelavce z dobrim učinkom navezali na podjetje. Prav tako skušamo izkoristiti znanje svetovalcev in se ne zanašamo le na svoje mnenje in na mnenje sodelavcev. Pomen in udarna moč naraščata Po pravici smo na doseženo ponosni; z ene strani na dobro urejen in izbran program z upoštevanja vredno stopnjo monopola, z druge strani pa na dobro potekajočo organizacijo in na prevlado izpiljene racionalizacije. V skupini je vsak dojel, da brez drugih ne more. Dobre ljudi navežemo na podjetje z deležem pri dobičku in s podjetniško preskrbo v starosti. Na tej stopnji predstavja problem mišljenjsko prilagajanje vodilnih zahtevam podjetja, ki je sedaj postalo večje in pomembnejše. Najbolj bistveno je pri podjetju varovanje dinamike, še posebej, če je doseglo visoko stopnjo organizacije, kajti dinamika ne nazadnje pomeni voljo do sodelovanja in ustvarjalnost osebja. Dokler pri nas nismo prišli do mnenja, da plačujemo predvsem vodilnim majhne plače, a zelo velike deleže glede na uspešnost, je nastajala tudi ob nazadovanju realizacije in dobička velika stroškovna obremenitev - višja kot pri manj dobrih podjetjih. Naraščanje stroškov lahko podpiramo le toliko časa, dokler od njih hitreje naraščata proizvodnja in produktivnost. Zgledne tovarne se največkrat odlikujejo z visoko stopnjo monopola. Ta zagotavlja visoke dobičke, vendar pa drugi tudi ne spijo! Nov razvoj drugih firm lahko položaj zasuče. Če se ta prednost izgubi, moramo zaradi izravnave te izgube za večkratnik trše delati kot prej. Cilj: biti vedno na strani napredovanja Če je zgledno podjetje zares takšno in želi to tudi ostati, je to mogoče spoznati iz njegovega proračuna za razvoj in izboljša vo izdelkov in postopkov. Kdor počiva na lovorikah, bo prej ali' slej izgubil svoje prednostno mesto Če primerjumo posamezne točke in stopnje v tabeli, se kažejo številnu prekrivanja. Pri takšnem delu pa je vendarle nuloga dajati spodbude in ne pripomb. Kaj je primerno za izboljšavo? Kaj moremo doseči dunes, kaj jutri in kaj v doglednom času? Kje smo dobri, kje pa bi lahko bili še boljši? Kaj storiti, du bi si zastavili cilje, ki bi jih tudi dosegli? Kuj naj ima prednost pred vsem stvarm:, da bi dosegli cilj: vedno ostati na strani napredu jočih? Priporočamo, da obe tabeli vzamete v roke, zraven pa še rdeče pisalo za poudarjanje besedila. Pri četrti stopnji nazadovanja si podčrtajte vsako podrobnost, ki zadeva vaše podjetje. Tako nadaljujemo korak za korakom, dokler ne pridemo do zglednega podjetja. Kar smo dosegli, ostane in tako je prav. Bistveno je to, kar je rdeče poudarjeno. V tistem okviru in v tisti stopnji, kjer je večina rdečih opazk — tam je vaše podjetje. Od tega sa-mospoznanja naprej ni več daleč do tega, da s terapijo in iz- boljšavami postopoma dosežemo vzpon. Navodilo za vrednotenje po tabelah: Za ugotavljanje svoje uvrstitve in obdelavo možnosti se je izkazal naslednji potek: 1. Z rdečim pisalom poudarimo vsa tista mesta, kjer imamo negativni občutek in presojo. Pri tem začnemo s četrto optimalno stopnjo. 2. S tem določimo, kaj moramo izboljšati. V vrsti z navedenimi terapijami je najbolje, če poudarimo z drugačno barvo besedilo o tem, kateri predlogi pridejo v poštev in kaj moramo v dogled-nem času izpeljati. 3. S tretjo barvo lahko označimo pripombe, kaj moramo upoštevati kot naslednji korak. Pri tem področja z navedenimi simptomi v celoti pobarvamo, enako področja z navedbami o obnašanju delavcev, področja z diagnozo in terapijo. 4. Posamezne točke razporedimo po njihovem pomenu in možnosti njihove realizacije. Izpiski so podlaga za načrtovanje izboljšav, ki naj pripeljejo do naslednje, boljše stopnje. Stopnje vzpona nekega podjetja PODROČJE/STOPNJA 1. STOPNJA 2. STOPNJA 3. STOPNJA 4. STOPNJA SIMPTOMI (KARAKTERISTIKE) Podjetje je čvrsto racionalizirano, nadomestne investicije, dobički i naraščajo, prijavljajo se dobre moči, kar samo po sebi privlači še druge. Sistematično načrtovanje (planiranje) in izpeljava nove organizacije, pospešeno izboljševanje organizacije v obratnih in na proizvodnih linijah. Izgradnja prodajne mreže, nova organizacija prodajnih programov, zavestno po zanesljivosti, skupinsko (teamsko) delo ima prednost pred posamičnimi nalogami, proučevanje predlogov. Podjetje je doseglo visoko stopnjo monopola z znatnim dobičkom, z vrsto in kakovostjo programa. Visok delež lastnega kapitala. ZNAČILNOSTI (KARAKTERISTIKE) Cilno vodenje, prve zasnove dolgoročnega načrtovanja (planiranja); zanesljivost naročil, bistvena postajajo ne le tovarniška naročila. Zavestno dolgoročno planiranje, ni bojev za prevlado moči, ki le slabijo sile; dobro sodelovanje prve zasnove skupinskega (teamskega) dela, ni več bitk za položaje. Kritični ponos na doseženo; iskanje konstruktivnih izboljšav in novih, boljših izdelkov, šolanje svojih sodelavcev. Stalni nadzor tržišča zaradi spoznavanja in koristi tržnih ugodnosti. Planiranje postopkov in planiranje obratov z inženirskega stališča. OBNAŠANJE SODELAVCEV Naučijo se ceniti čvrsto vodstvo, vendarle pa še godrnjajo čez plačo po učinku, dokler ne spoznajo prednosti. Odpori proti organizacijskim spremembam pri srednjem kadru. Sodelavci, ki ne ustrezajo višjim zahtevam po učinkovitosti, zapuščajo podjetje. Ponujajo se boljši, z njimi prodira nova organizacija. Tovarniška starostna preskrba delavce spodbuja. Možnost napredka v lastnem podjetju. Dodatki za dokončane mojstrske, REFA in varnostne tečaje. Z delitvijo dobička in nagradami si vsak prizadeva za večjo učinkovitostjo. Obojestransko spodbujanje in motivacija. Visoke nagrade za izboljševalne predloge. DIAGNOZA Izgube zaradi notranjih prepirov se dajo odpraviti. Izogniti se strožjemu režimu. Težavno predhodno obdobje naj bo zaključeno v roku 1 leta. Učinkovitost narašča, veča se optimizem. Lahko si pridobimo nove kupce. Pridobivamo z novim načinom vodenja. Sodelavci na vseh stopnjah razvijajo pobude. Lastni kapital se veča. Vložena sredstva padajo, proizvodna veličina narašča nad optimalno. Pripravljalna dela za razširitev. Po razširitvi je dosežen optimum vloženih sredstev iz kapitala in realizacije. Planiranje in izvedba nadaljnjih razširitev pri enakem deležu lastnega kapitala. TERAPIJA Ne prenaprezati sodelavcev s pretiranimi ukrepi. Nadzor in sistematična kontrola planov za izboljšanje kalkulacij in vloženih sredstev. Pritegniti zunanje svetovalce k planiranju in organizacijskim izboljšavam. Priprave na delitev dobička za vodilno osebje ter tovarniški starostno preskrbo. Ogled dobrih tovarn. Skrbno nadzorovanje optimalnega razporeda veličin. Pretehtati oblikovanje podružnic. Planiranje najgospodarnejše uporabe dobička za vodilno osebje, da ga navežemo na m podjetje. Preprečiti samozadovoljstvo, lahkomiselnost in pretirano samozavest. Naložiti v proračun za nadaljnji razvoj, nove postopke in izdelke. Izboljšave dolgoročnega planiranja. Stopnje nazadovanja nekega podjetja PODROČJE/STOPNJA 1. STOPNJA 2. STOPNJA 3. STOPNJA 4. STOPNJA SIMPTOMI Racionalizacija stagnira, ni novih investicij, dobiček se zmanjšuje. Ni novih i zde lav ni h programov, zastarele naprave, prve izgtibs. Program je zastarel, prve motnje v obratu. izqybe |fj jih se ne jemljemo resno. Beg sodelavcev in kupcev, naprave so deloma že funkcijsko onesposobljene, velike izgube. ZNAČILNOSTI Borni cilji, slabotno vodstvo, neučinkovito vključevanje; pravzaprav se ne ve, kaj bi hoteli. Boji za premoč namesto skupinskega (teamskega) dela, measebojni prepiri odvzemajo vso moč. Ravnodušnost, zajedljivost, samozadovoljstvo, zmanjkuje energije za kakršnekoli spremembe in izboljšave. Anarhija; prav ima tisti, ki naj boj godrnja; slabo ravnanje s kupci, stalna razdrazenost. OBNAŠANJE SODELAVCEV Nesposobnost, ljubosumnost in zavist pri nameščencih; prepiri o vplivnosti; nekonstruktivni vplivi na vodstvo oddelka. izrivanje sposobnih mladih s strani šefa kot tudi sodelavcev. Možnost napredovanja imajo le kimavci. Samozadovoljstvo povprečnosti; vse, kar se izkaže kot dinamično, se odstranjuje kot motnjo; učinkovitost je kaznovana. \ Slabšanje razpoloženja. Vsak si skuša dan "pretkano" urediti, delovna morala je na dnu, prevladuje brezup. ■ DIAGNOZA Izgube zaradi trenja pri notranjih prepirih, tekmovanje v prevladovanju, namesto da bi sodelovali. Ravnodušnost do podjetja, ki ne zastavja jasnih ciljev, za katere bi se splačalo potruditi. Srednjedobro vodilno moštvo, ki se boji predobrih in učinkovitih sodelavcev. Nesposobnost motivacije in čvrstega vodenja. Zmaga srednjedobrih "prilagodljivcev, ki preprečujejo močnejše vključevanje v delo. Šef zastavlja prenizke zahteve, dopušča, da stvari uhajajo, nalogi ni dorasel. Preprečuje prodor mladih moči. Ne po učinkovitosti in ne po obnašanju ne predstavlja več nikakega zgleda. Šef igra srečelo v, vodje prodaje so pijani. Vsesplošna ohlapnost prodira in je pri tem slabo, da se nihče več nad tem niti najmanj ne razburja. TERAPIJA Nastaviti močno vodilno osebnost, odstraniti glavns zaviralce, zastaviti cilje določiti planske predhodne podatke. Novo načrtovanje programov, racionalizacija investiranja. Vzpostaviti nov polet in zaupanje. Dodatno preveriti, ali je potrebno slabši del moštva zamenjati. Podrobna racionalizacija proizvodnje, transporta, skladišč, pisarn in prodaje, programske varnosti in tržne strategije. Ponovno razmisliti in izboljšati Se dodatno nadomestiti šefa z vodjem oddelka na osnovi nameščenca, v celoti na novo planirati, pustiti le še tisto, kar prinaša dobiček. Tako glede programa kot razpošiljanja in investicij ubrati nove poti. Ni več mogoče nikako izboljšanje z lastnimi močmi, vključiti svetovalce, izdelati bilanco. Če ostane še dovolj finančne moči, osnovati manjšo delniško družbo (AG). Popolnoma na novo začeti iz osnove, vendarle z novim osebjem v najširšem obsegu. SPJSBeSSJJSSElGLAS 12. STRAN Petek, 19. februarja 1988 MARJETA VOZLIČ BRANKO SLANOVIC Portret letošnjega slavnostnega govornika Borisa Podrecce Za ohranjanje žlahtne tradicije Letošnji govornik na osrednji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu je bil za marsikaterega obiskovalca te prireditve v dvorani ali gledalca pred TV ekranom neznan človek, nov obraz. S posebnim zanimanjem pa so pričakovali njegov nastop tisti ljudje iz naših vrst, ki bodisi po svojem poklicnem delu ali iz širšega zanimanja za naše kulturno življenje spremljajo arhitekturo in dogajanje na njenem področju. Letošnji slavnostni govornik Boris Podrecca je namreč eden zelo slovečih arhitektov sodobnega sveta, človek slovenskega rodu, od lanskega leta dalje tudi član SAZU, ki živi na Dunaju, s svojim delom pa je poznan v mnogih evropskih deželah in v zadnjem času tudi v Ameriki. Svoje spoštovanje do arhitekturnega izročila dežele, iz katere je izšel, je pokazal predvsem v pripravi in izvedbi velike razstave mojstrovin arhitekta Jožeta Plečnika, ki je najprej presenetila Pariz, postavljena v slovečem Pompidoujevem centru, videli smo jo pa tudi v lanskem letu v Ljubljani, potuje pa tudi po drugih evropskih prestolnicah. Vsaj po njej je lahko zvedel za njenega organizatorja Borisa Podrec-co domala vsak Slovenec, saj si je razstavo tedaj ogledalo izredno število ljudi, bila pa je deležna tudi obširnih predstavitev in razlag po časopisju, radiu in TV. Boris Podrecca je bil rojen 1940 v Beogradu, slovensko osnovno šolo in gimanzijo je dokončal v Trstu, arhitekturo pa je študiral na Dunaju, koder je s presledki ostal do danes. Tu ima svoj samostojni arhitekturni atelje, od tod je sodeloval na mnogih zahtevnih natečajih, ki so jih razpisali širom po Evropi, in dosegel tudi njihovo izvedbo, sem prihajajo tudi naročila za izvedbo mnogih notranjščin poslovnih prostorov, blagovnic in luksuznih trgovin, kakršnih je po njegovi zamisli kar precej nastalo tudi na Dunaju. Eno izmed njih, namenjeno visoki modi, je izdelal celo v prelepi Zacherlovi hiši, najbolj slavni dunajski mojstrovini, ki jo je v secesijskem slogu izdelal na prelomu stoletja njegov veliki vzornik Plečnik. Naj še omenimo, da je v strokovnem svetu arhitekt Boris Podrecca danes znan tudi kol priznan izviren teoretik in da obenem s svojo arhitektirno prakso deluje tudi kot profesor na dunajski visoki šoli za arhitekturo, predava pa tudi v Benetkah, drugod po Evropi in v zadnjem letu tudi na ameriški Harvardski univerzi. Sodeloval je na mnogih strokovnih simpozijih, pripravil je vrsto razstav znamenitih sodobnih ar- EDO TORKAR hitektov, in objavil vrsto razprav v revijah različnih dežel. Boris Podrecca je — po vseh teh podatkih - pravi fanatik svojega poklica. Izjemno srečno združuje v sebi praktika, ki s pravo mero smisla za strogo disciplino in hkrati nadvse žive domiselnosti obvladuje prostor in oblike svojih hiš, notranjščin ali tudi urbanističnih nalog. Obenem pa se poglablja tudi v teorijo likovnih oblik, v filozofsko razmišljanje o svoji stroki. Predvsem zaradi te svoje sposobnosti je postal eden izmed sodobnih, povsod iskanih arhitektov velikega formata. S svojim temperatmen-tnim načinom izmenjave misli, s sposobnostjo ustvarjalnega razmišljanja zna pritegniti sogovornika v živo debato, v kateri se lahko kalijo nove ideje in se v svoji različnosti brusijo med sabo — to pa je v našem svetu nadvse dragocena sposobnost. Na tem mestu naj še opozorimo na veliko avstrijsko državno razstavo, ki so jo ob izteku lanskega leta odprli na Dunaju v znamenitem Kiinstlerhausu in jo je prav tako pripravil arh. Boris Podrecca. To je velika reprezentativna razstava dunajskega "bidermajerja", obdobja, ko se je začel rušiti stari monarhični sistem tedanje Avstrije in se je začelo uveljavljati meščanstvo s svojim življenjskim načinom in okusom, zgodovinsko pa ga omejujeta konec napoleonskih vojn in marčna revolucija 1848. Tako seveda arh. Boris Podrecca letos ni bil kar le tako slučajno povabljen, naj nastopi kot govornik za naš kulturni praznik. Spada torej med tiste zanimive ljudi našega rodu, ki delujejo v tujini, dobro pa se zavedajo svojih korenin in s svojim nastopom je tudi arh. Podrecca izpričal to svojo pripadnost. Prvi izmed govornikov, ki smo jih kdaj slišali govoriti na tem kulturnem prazniku, pa je imel tudi priložnost in nalogo, da nas je uvedel v razmišljanje o arhitekturi v našem okolju in njenem vrednotenju - in le kako bi bil iz svojega položaja mogel storiti drugače! Ta položaj - domačina in tujca hkrati — postavlja pre-denj veliko odgovornost do obeh prostorov, ki jima pripada, je pa v nekem pogledu tudi prednost, saj daje človeku poseben obču-trk svjbodnosti, intelektualne širine in ustvarjalnega poieta. Zato ni čudno, da je bilo osred nje sporočilo njegovega govora v prepričanju, da je človekova prva dolžnost iskanje in potrjevanje svoje identitete in hkrati identitete okolja, iz katerega je izšel. Potrebna sta nam prepo znavanje in nadaljevanje bogastva našega izročila; vendar tega Pametovanja in paberkovanja 0 poznavanju žensk Nekje sem prebral naslednjo misel o ženskah: » Kdor pozna veliko žensk, jih ne pozna nič bolje kot tisti, ki pozna eno samo. « Morda ta misel ženskam ne bo po volji, češ da jih tlači vse v en koš in ne priznava individualnih razlik med njimi. (Kajti: vse ženske bi bile rade lepe, očarljive in zapeljive, a nobena ne bi bila rada podobna drugi.) Ne bi ugibal ali ima zgoraj citirani modrec teoretično prav ali ne, iz povsem praktičnih razlo- gov pa bi rekel tole: nisem zapri sežen privrženec monogamije, toda če že moram biti plen, sem že raje plen ene same ženske kot mnogih žensk... Sploh pa: ženske vse premalo poznam, da bi lahko o njih modroval in koval aforizme. Sploh pa: saj ne modrujem o ženskah, pač pa o poznavanju žensk. Naj si torej privoščim še en citat, tokrat iz svojega zelnika: » Ženske lahko ljubimo, poznati jih ne moremo. « Če bi bil cinik, bi se dopolnil: Če bi jih poznali, jih ne bi ljubili. Ker pa sem mistik, rečem: Ra Podrecca ne išče v kaki folklorni romantiki ali drugačni preprostosti, pač pa v trdem razumskem delu, v iskanju in doseganju najboljšega in najzahtevnejšega na vsakem področju človekovega delovanja. Lahko bi rekli: v iskanju najboljšega v dobrem. Do takih dosežkov pa vodita le spopad z vsem, kar ovira človekovo svobodno ustvarjalnost v njem samem in v zunanjem svetu, odpiranje vsemu, kar je v svetu najboljšega in najbolj človeškega, in stroga kritičnost, ki ne prenese povprečnih ali kompromisnih rešitev. Od tod je tudi razumljiva njegova navezanost na red in harmonično lepoto klasike, na katero so — ob vseh iskanjih modernih oblik in razrešitev — končno pristajali vsi njegovi učitelji in vzorniki, veliki dunajski arhitekti na prelomu stoletja, Wa-gner, Loos, Fabiani in seveda tudi Plečnik. Samo tako zamišljena, najzahtevnejša znanost in umetnost pa je lahko tudi zagotovilo, da bomo kot Slovenci, kot majhen narod, celo eden najmanjših v Evropi, pomenili enakopraven del sodobnega sveta. Samo z uveljavljanjem najboljšega v sebi, kar zmoremo izkazati na številnih področjih, na katerih si prizadevajo mnogi predani ljudje različnih generacij s svojimi najboljšimi nameni - čeprav živimo neprestano z občutkom, da smo globoko pogreznjeni v neobvladljivo krizo — lahko pričakujemo, da bomo v očeh drugih tudi velikih narodov doživeli razumevanje in priznanje, kakršno pripada vsemu, kar ima svojo neovrgljivo vrednost in lahko postane last vsega človeštva. Letošnji govornik ni govoril o naši politični in splošni kulturni situaciji, o kateri sicer iz dneva v dan govore (in so dolžni govoriti) naši kulturniki in politiki in o čemer tudi sami neprestano govorimo in razmišljamo, da se počasi čutimo opeharjene za občutek življenjske sreče, ki naj bi bil skromna nagrada za vsa tista poštena prizadevanja, ki so poglavitna vsebina življenja večine izmed nas. Letošnji slavnostni govornik je pogledal v našo situacijo z drugega zornega kota: iz zunanjega sveta in svoje izkušnje v njem navznoter, v naš slovenski svet. Povedal je, da tu čuti velike potenciale moči in ustvarjalnosti, da pa je vse to bogastvo mogoče v splošni zahtevnosti našega časa uveljaviti le s trdim delom, spoštovanjem vsega, kar se je v tem svetu že izkazalo za uspešno in dobro, na področju arhitekture tudi obsijano z neuničljivim bleskom lepote. Dal je torej poseben odtenek optimizma, spodbude, ki smo ga vsi zelo potrebni in za dobronamernost takega sporočila tudi hvaležni. vno zato jih ljubimo, ker jih ne moremo spoznati. Popotnica Nikamor ne pojdi, kadur si nesrečen. Nikamor ne pojdi, kadar te zapustijo denar in uspeh in ženska in sreča. Odidi, kadar imaš vsega v izobilju; kadur te ženske ljubijo in ti zlati cekini žvenkečejo v mošnjičku in tvoje delnice visoko stojijo na borzi uspeha in priljubljenosti. Naj- ti ne bo težko premenjuti z boljšega na slabše, saj nihče ne ve bolje od tebe, kaj je zate dobro in kaj slabo. Preizkušenj potrebuješ, ne varnih zavetij. Naj te požene od tod svoboda, ne nujnost. Ne dajaj prednosti ne vročemu srcu ne hladnemu razumu, pač pa tistemu skrivnostnemu, samo tvojemu v tebi, ki skrbi za tvoje ravnotežje med ljudmi m stvarmi, med nebom In zemljo Srečo zapusti, še preden te samu zapusti. Blaž Kumerdej V teh dneh se spominjamo še enega velikega Gorenjca — šolnika, filologa in gre; poroditelja Blaža Kumerdeja. Zapis Branka Slanovica smo zaradi izredne dolžine razdelili na dva dela: prvi del smo objavili na Odprtih straneh ob slovenskem kuj; turnem prazniku, nadaljevanje pa objavljamo danes. Ta manifestacija ni bila brez uspeha. Kumerdej je postal ravnatelj normalke v Ljubljani, ki jo je otvoril 1. 1775, potem ko je na Kranjskem že obstajala šolska komisija, katere član je bil tudi sam. Vsekakor je potrebno ob tej priložnosti omeniti barona Žigo Zoisa, pobudnika znanosti in moža, ki je bil tudi sam znanstveno zelo razgledan. Dejstvo je, da je začel v tem času nastajati "Zoisov krožek", oziroma "Zoisov preporodni krožek": Zois je bil mecen slovenskega preporoda in je podpiral tiste, ki so bili sposobni uresničevati preporodile načrte. Prva slavista njegovega omizja sta bila vsekakor Kumerdej in Japelj. Okrog 1. 1780 je začel Kumerdej pisati slovensko oziroma kranjsko slovnico, ki pa je mogla biti le razširjenje starejših načrtov. V tem času je morala neka novost povečati Kumerdej evo pozornost za Rusijo. Ravnatelj ljubljanske normalke je namreč poslal v drugi polovici 1. 1780 ruski akademiji "Spis o jeziko-znanstvu Slovanov in Rusov". Žal, ni dobil nikoli odgovora. Kljub temu, da se ni povsem znebil racionalističnih metod pretekle dobe, so bili vendar že prvi zametki njegove slovenske slovnice preporodna pridobitev. Spomladi 1. 1781 je bila uradno obnovljena "Akademija opero-zov". Prvi akt, sklep o obnovitvi in imenovnaju prvih članov sovpada s 5. marcem 1781, prva znanstvena seja je bila 5. aprila, druga pa 15. maja istega leta. Iniciator za obnovo akademije operozov je bil Kumerdej že z ustanovitvijo filološke akademije 1. 1779. Žal je bilo življenje akademije operozov kratko, saj je trajalo vsega štiri leta, od 1. 1781 - 1785. Težko je reči, kaj je bilo vzrok njenemu kratkemu trajanju. Morda naraščanje filo-loškega spora med Pohlinom in Kumerdejem, ali pomanjkanje pripomočkov za izdajanje del. Morda tudi Zoisov odpor, ki je odvračal tudi Kumerdeja, Japlja in Linharta. Dejstvo je, da pri tem ni šlo za ali proti preporodni orientaciji. Ustanavljanja ločenih preporodnih krožkov že tako oslabljena akademija operozov ni mogla preprečiti. Med temi krožki je bil gotovo najpomembnejši Zoisov krožek. Glavna naloga tega krožka je bila paralizirati Pohli-nove reforme oziroma dokončanje Kumerdejevih filoloških pripomočkov. Odločilno za preporodno usmeritev Zoisovega krožka je bilo, da je bilo poverjeno prevajanje Biblije Japlju in Iv u merile ju, t ure j Zoisovima in Linhartovima sobesednikoma. Vsekakor je bil Zois s svojim znanjem, zlasti pa kot mecen, močna opora tako Linhartu kakor Japlju, zlasti pa Kumerdeju pri njegovem filološkem delu, saj je bil do 1. 1786 baronov "slovanski amanuensis" (tajnik), za kar je prejemal na leto po 100 goldinarjev. V letih 1781 - 1784 je Kumerdej končal prvo, drugo in tretjo redakcijo svoje "Kranjsko - slovanske slovnice". To je bila nekakšna vseslovunsku slovnica ali i>i imei'jalna slovnica slovan-skihh jezikov. Počasi so se v rokopisu Kumerdejeve slovnice nabrali močni preporodni elementi. Končna redukcija, ki je nuvajala k razumevanju ostulih slovenskih jezikov, je bila že sama po sebi nov preporodni instrument. - Svoja filološka načela je Kumerdej uveljavljal v okviru janzenističnega krožka, v družbi z Japljem, ko sta prevzela prevujanje Sv. Pisma. Predgovor prvegu dela Novega testamenta iz. leta 1784 vsebuje obvestila, ki so mogla širiti preporodno obzorje. Ker ni bil takrat dosegljiv noben drug filološki pripomoček, so se morali pač ravnati po pravopisu in drugih navodilih Japelj - Kumerdejeve Biblije. I,eta 1788 je bil Kumerdej premeščen v Celje za okrožnega šolskega komisarja. Tako je ostal Zoisu po njegovem odho du le Linhart, ki se je ukvarjal z zgodovino avstrijskih Slovanov. Verjetno je v prvih letih službo vanja v Celju Kumerdejevo delo nekoliko zastalo Kljub vsemu pa je bilo čutiti nek preporodni premik v Celju, kar je bila gotovo Kumerdejeva zaslugu. Ze nuslednje leto 1787, je tiskur Jenko zuložil prevod Prennerjevega dela in Veliki katekizem. Prav tako je čutiti Ku-merdejev vpliv pri Schuetzovi ustanovitvi prve tiskarne v Celju. Gotovo tudi ni naključje, da se je šele takrat odločil za prvi knjižni poizkus Anton Breznik. Njegova "Večna pratika" je sicer izšla v založbi tiskarja Egerja v Ljubljani, vendar vsebuje precej elementov gorenjščine, kar je verjetno Kumerdej ev vpliv, kljub temu da je bil tudi sam Breznik Gorenjec, iz Kamnika. Leta 1792 se je Kumerdej vrnil v Ljubljano in nasledil Linharta kot ljubljanski okrožni šolski komisar. Dve leti pozneje je potoval po slovenskih deželah češki slavist Dobrovskv. V aprilu 1. 1794 je prispel tudi v Ljubljano z edinim ciljem obiskat Blaža Kumerdeja, ki pa ga, žal, ni našel, ker je bil odsoten. Kakšen je utegnil biti namen tega obiska, lahko samo ugibamo. Še za časa službovanja v Celju je Kumerdej dokončal prvi del slovarja in začel pisati tretji del slovnice, ki sicer nista povsem ustrezala zdravim filološkim načelom Uobrovskega, vendar je s preporodnega stališča velika škoda, da je ostalo vse le v rokopisu. Prav preporodno borben je Kumerdejev predgovor' iz 1. 1791. Med drugim namerno opozarja na krutost, ki so jo izvajali nad Slovani severni germaniza-torji in na sovražno razpoloženje, ki ga v svojih delih kažejo do Slovanov stari zgodovinarji. Da bi rešil Slovansko in lepšo preteklost Kranjcev v dobi pred Ferdinandom II. in pred prihodom jezuitov, piše, da so bili do 1. 1791 in še tudi pod Habsburža-ni neodvisni, opozarja na gorsko pravdo iz Stične in na književno aktivnost slovenskih protestantov. Ogorčeno zavrača dejstva, da se pripisujejo Nemcem vse znamenitosti, ki so delo Kranjcev, kot na primer zmaga pri Sisku itd. Vsekakor moremo šteti v čast Kumerdeju njegovo občutje za zgodovino, kot so opombe o obstoju nevarnosti za Slovence v nemškosti vladarja, dvora in prestolnice, v nemški šoli. Za Zoisov krožek je bil hud udarec nenadna Linhartova smrt 14. julija 1795. Zelo je prizadela tudi samega Zoisa, ki ga je isto leto napadla tudi njegova stara bolezen, huda revma, ki se je z 1. 1797 tako poslabšala, da se je mogel gibati v svoji hiši le s pomočjo vozička, ki ga je skonstruiral sam. Vendar je mecen vso skrb sedaj usmeril v krepitev ljubljanskega slavističnega krožka. Tega pa sta tvorila redno le mecen sam in Blaž Kumerdej, ki je postal Zoisu še dražji, saj mu je bil v veliko oporo. Zato je sklenil vsestransko podpreti Kumerdejevo filološko delo. Sicer pa je zapustila Linhartova smrt posledice tudi pri Kumerdeju. V kranjskem okolišu so bila natisnjena za šolske potrebe Kumerdejeva "Vađenja" 1. 1796. V zadnjih letih Kumerdejevega celjskega službovanja so začeli snovati knjižne nacrte se nekateri domačini pod njegovim preporodnim vplivom. Razen Brezniku so bili to še Rupnik. Simon Blatnik, Mihael Zagajšek /Jurij Zelenko / in Janez Goličnik. Tako je Kumerdej nugovoril Goli-čnika, da je prvi za Glavarjem prevajal Janšo v slovenščino in bil prvi, ki je izdal slovensko čebelarstvo v tisku. Po letu 1798 Kumerdej svojih filoloških del ni več dokončuvul Dalj času je že bolehal, vendar so njegova "Vađenja" izšla vsaj še dvakrat za časa njegovega ži vljenja in to v 1. 1800 in med 1. 1801 1803. Zaradi številnih tiskovnih napak upravičeno skle parno, da bolni avtor ni sum nad zoroval tiska. Uradne razglase je prevajal vse do svoje smrti. Med zadnjimi patenti, ki jih je prevedel, je patent proti "vuher-niji", z dne 2. decembra letu 18()."l. Jezik in pravopis nista popravljena niti v poslednjih izdajah za Kumerdejevogu življenja. Bolni šolnik ni več dohajal časa in ru/.voja jezika. Smrt je rešila v bolezni izčrpa nega filologa 10. marca, v starosti 67 let. Nekrolog krunjskoga šolnika in filologa je bil objavljen v "Allge meine Literaturzeitung" v Jeni Kdo izmed Kumerdejevih znun-cev je imel pri tem časopisu tolikšen ugled, du je mogel to objaviti, ni znano. Kumerdejeva filološka zapusči' na je prešla v last Žige Zoisa-pozneje pa si jo je pridobi* Franc Serafin Metelko. Danes je shranjena v NUK —u v Ljubijo ni. Pomen Kumerdejeve slovnic*-slovarja in predgovorov po av' torjevi smrti je bil brez dvorna precejšen. Vsekakor bi imel na* tisk njegovih predgovorov iz 1**" 1784 in 1791 še vedno svoj P0' men za poglabljanje in utrjeva-nje preporodne misli. Preporodi; teljem so bili na voljo v Zoisovi knjižnici predvsem tudi Kumef-dejevi predgovori in slovarsko gradivo, ki so jih pri svojem de; lu uporabljali. To je dejstvo, & ni bilo v korist le preporodu, arfl/ pak je bilo tudi pravično počas* čenje pokojnega avtorja in OH govega dela. Blaž Kumerdej, veliki BlejeC )e bil mož, ki mu pripada častno mesto v zgodovini slovenskega preporoda. Bil je med prvi*0* Slovenci, ki so želeli obravnava* ti materin jezik z izhodišča iz1*" zite preporodne misli; prvi r5 opozoril šolske oblasti na sla' venski problem, bil je spreta"1 oblikovalec preporodnih maj"' festacij, ki je vsaj 20 let širil 1 svoji okolici preporodno zafli' manje; pomagal je prirejati p1"*? uradne, slovenske osnovnošo'' ske tekste; pospeševal je prep0' rod z organizacijo prve Prel£ rodne družbe in z usmeritvi!0 obnovljene akademije operoz°v; prvi je opozarjal na potrebo k*' municiranja z ostalimi Slovan«: trudil se je za ustaljenje liter«** nega jezika in pravopisa na n*' prednejši osnovi, kot je bila K sta, ki je služila njegovem^ kranjskemu predhodniku, M«*-ku Pohlinu. To so nesporno P0' membna dejstva, ki predstavlja jo življenje in delo Blaža Kji merdeja, "doktorja svobodni*1 umetnosti in filozofije", v čas*1 njegovega literarnega snovanj«-ki dokaj močno zasenčijo njegove negativne lastnosti. uloveŠ*0 je, da imamo vsi svoje napake Kdo ve, kako bi bilo s Kumerdre svojih najbližnjih, rnučn1 13-tih let, ki so načela njegf zdravje, ga pehala in konČ*^ pahnila v bolezen, trebušno (lenuo, ki ji je podlegel v bljani 10. marca leta 1805 * t« hi*1 Marienplatz št. 11. Pokopah * ga na pokopališču pri sv. K'1- y fu, kjer je se'daj Gospodars^ razstavišče. Na Navju, kurrior prenesli med drugim tudi P° mrtne ostanke, 1. 1795 umrl** A.T.Linharta, pa ni niti Ki"1^ dejevega spomenika, niti p'° ^ z njegovim imenom. Verjetno bilo nikogar več od njegovih 0 ...... ■ M __. ft\ *V bližnjih v času njegove smrt' po njej, du bi skrbel za nie£ji-grob. Tako so tudi slovenski K turniki pozabili nanj takrat. ■ so o žudnji vojni porušili cevjp co sv. Krištofa in prekop«^, pokopališče ob njej, zaradi g*g| nje gospodarskega razstavi J Takrat so rušili po skoraj Wi drugem stoletju tudi večni «| Blaža Kumerdeja. Tega si1 vtjua nJ pes vem bivanju in delovanj11^ \jt ne vemo o njem dosti več ga, kar nam o njem prip"vy f literurnu . tfodovina Bilo J y lepo in za Blejce obvezni""^ bi se svojemu velikemu Tr£p primerno oddolžili "'• I"' t*.( razumevanje za njegove 1 p> no-kulturne dosežke v 1(> 'flf se spominjamo 250-letn>c govega rojstva! MOŽNI KANDIDATI ZA NOSILCE INDIVIDUALNIH FUNKCIJ V SKUPŠČINI OBČINE IN SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH ■NTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI KRANJ j' IftDšnjem letu poteče mandat nosilcem individu-funkcij v skupščinah družbenopolitičnih skup 0Jti in skupščinah samoupravnih interesnih skup "Hi ter predsedniku in članu Predsedstva SR Slovenije. Predsedstvo RK SZDL Slovenije je 12.1.1988 jj^jelo usmeritve za izvedbo postopka in način *"?čanja kandidatov za te funkcije. P° teh usmeritvah so lahko možni kandidati za ^djanje individualnih funkcij v naslednjem grlatu tisti dosedanji nosilci teh funkcij, katerih * ie bilo pozitivno ocenjeno v organih skupščine. kateri opravljajo funkcijo, in ki pristajajo na po-kandidiranje ter vsi tisti, ki so bili na novo ^Jentirani v KS, OZD in vodstvih DPO. J» SZDL Kranj je 14.1.1988 pozvala vse KK jfp- 00 ZSS, vodstva DPO v občini, skupščino ^ein skupščine SIS v občini, da do 8.2.1988 r^irajo možne kandidate in ocenijo delo dose-39 nosilcev individualnih funkcij v občini in re-W*ki. ^Predsedstvo OK SZDL Kranj je na 3. seji, dan j-2-1988 na tej osnovi ugotovilo možne kandi-7* *a posamezne funkcije, ki pristajajo na kandi-r™™ in sklenilo, da se delovnim ljudem in obča-l"j**a obravnavo na temeljnih kandidacijskih kon-*f*»h od 17.2. - 4.3.1988 posreduje na- PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV za funkcionarje občinske skupščine in skupščin SIS v občini Škofja Loka V prvi polovic letošnjega leta se izteče prvi dvoletni mandat nosilcem individualnih funkcij v občinski skupščini ter v skupščinah SIS občine. Predsedstvo občinske konference SZDL Škofja Loka je na svoji 2 seji sprejelo usmeritve in rokovnik za izpeljavo volitev, Občinska SZDL ter Občinski svet ZSS Škofja Loka pa sta 19. januarja 1988 pričela s postopkom evidentiranja. Evidentiranje je potekalo v vseh krajevnih konferencah SZDL. osnovnih organizacijah ZSS. družbenopolitičnih organizacijah na nivoju občine ter v občinskih zvezah društev. V postopku evidentiranja so se nosilci evidentiranja opredelili do sedanjih funkcionarjev m evidentirali nove kandidate. Na podlagi vprašalnikov, ki so jih izpolnili nosilci evidentiranja, nobena temeljna sredina nima pripomb na dosedanje delo funkcionarjev, večina pa jih meni naj bi mandat ponovili. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL je na svoji 2. redni seji, po predhodni obravnavi na vseh komisijah pri DPO oblikoval prvi predlog kandidatne liste in ga posredoval v obravnavo predsedstvu Občinske konference SZDL Škofja Loka. Predsedstvo OK SZDL je pri oblikovanju kandidatne liste upoštevalo naslednja izhodišča: — ocene dela sedanjih funkcionarjev, — rezultate razgovorov v smislu pristanka na ponovno kandidaturo, — upoštevalo določbe volilnega oravilnika, po katerih nekateri funkcionarji ne morejo biti ponovno izvolje-Obrazložitev predloga kandidatne liste: ^ OBČINSKA SKUPŠČINA Podpredsednica občinske skupščine tov. Vladimira Jan je zaprosila, da se je ne uvrsti ponovno na kandidatno listo. Kot kandidata za podpredsednika občinske skupščine predsedstvo OK SZDL predlaga tov. Milka Okorna, sedanjega predsednika družbenopolitičnega zbora. V družbenopolitičnem zboru je za predsednika predlagan tov. Štefan Kalamar, sedaj podpredsednik družbenopolitičnega zbora, za podpredsednika družbenopolitičnega zbora pa tov. Miran Naglic. Vsi ostali funkcionarji občinske skuščine so predlagani za ponovno izvolitev. B SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva tov. Lidija Luževič ne pristaja na ponovno kandidaturo. Predsedstvo OK SZDL predlaga za predsednika skupščine tov. Benedik Zinko, sedaj predsednico Odbora za načrtovanje in razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov pri isti skupnosti Pri samoupravni stanovanjski skupnosti tov. Krže-Podlipnik Meta ne more ponovno kandidirati za predsednika skupščine, ker |e med mandatom prevzela dolžnosti direktorja delovne organizacije. Iz enakih razlogov tudi tov Tomaž Camlek ne more ponovno kandidirati za namestnika predsednika zbora izvajalcev v občinski zdravstveni skupnosti. Nove kandidate naj bi predlagale temeljne kandidacijske konference. Vsi ostali funkcionarji skupščin SIS so predlagani za ponovno izvolitev. PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE INDIVIDUALNIH FUNKCIJ V SKUPŠČINI OBČINE IN SKUPŠČINAH SIS V OBČINI KRANJ cina - skupnosti -funkcija Možni kandidat Roj. Izobrazba Krajevna skupnost Zaposlen ^SKUPŠČINA OBČINE JSednik skupščine ^Predsednik skupščine Jjkednik zbora združenega dela Predsednik zbora združenega dela rudnik zbora krajevnih skupnosti predsednik zbora krajevnih Hnosti ^sednik družbenopolitičnega zbora ^Predsednik družbenopolitičnega "ora ^IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ^""ednik skupščine predsednik skupščine Jjkednik zbora uporabnikov /""Predsednik zbora uporabnikov pod nik zbora izvaialc8v Predsednik zbora izvajalcev i Raziskovalna skupnost JJjdnik skupščine U predsednik skupščine tednik zbora uporabnikov I Predsednik zbora uporabnikov nik zbora izvajalcev TORKAR IVAN 1946 dipl. oec. Planina SO Kranj ŠKRABA MILENA 1943 ekonomist Vod. stolp Zavarovalna skup. Triglav TORKAR VLADIMI 1951 mag. org. znanosti Primskovo IBI Kranj BERNARD STANISLAV 1942 kmet. tehn. Cerklje KŽK Gorenjske ŽUMER FRANC 1946 sr. pol. šola Planina Sava Kranj VESEL FILIP 1931 dipl. oec. Šenčur Merkur Kranj PIRNAT STANE 1942 čevlj. tehnik Vod. stolp Planika Kranj GRAŠIČ JANEZ 1939 predmet, učitelj Stražišče MS SZDL za Gorenjsko ZUPANC DARKO 1960 dipl. ing. fizike Vod. stolp SŠ PRMNU Kranj DIMITRIJEVSKI ILIJA 1945 dipl. ing. kemije Stražišče Sava Kranj MAROLT BORUT 1958 elektro ing. Vod. stolp Iskra Kibernetika AMŽAN MIRO 1954 dipl. oec. Britof Planika NEČIMER VILMA 1956 predmet, učiteljica Huje OŠ Šenčur GODNIČ IRENA 1946 predmet, učiteljica Huje OŠ France Prešeren sednik zbora izvajalcev KULTURNA SKUPNOST nik skupščine ednik zbora uporabnikov sednik zbora uporabnikov nik zbora izvajalcev sednik zbora izvajalcev Du- -Jnik skupščine predsednik skupščine Jadnik zbora uporabnikov Predsednik zbora uporabnikov Jjjdjlik zbora izvajalcev Predsednik zbora izvajalcev L*DRAVSTVENA SKUPNOST jadnik skupščine predsednik skupščine Sednik zbora uporabnikov ZP^todnik zbora uporabnikov s_ednik zbora izvajalcev sednik zbora izvajalcev URLEP BOJAN 1931 dipl. ing. kemije Vod. stolp MGž za Gorenjsko VENCEU ANTON 1944 dipl. el. ing. Struževo Iskra Kibernetika KACIN JELKO 1955 dipl. obrambosl. Vod. stolp UO SO Kranj POGAČNIK MIRKO 1926 dipl. ing. kemije Vod. stolp upokojen KEJŽAR IVAN 1935 mag. komunikal. Gorenja Sava VSOD Kranj znanosti KUS MILOŠ 1928 dr. agronomije Voklo KŽK Gorenjske BITENC ANDREJ 1946 učitelj Predoslje OŠ France Prešeren LEBEN NIKA 1952 umotnost. zgodovinar Bratov Smuk Zavod za spom. varstvo BIDA ŠPRAJC 1950 dipl arhitekt Stražišče UO SO Kranj DANIJELA VOZEL IGOR 1937 elekt. tehnik Zlato polje Elektro Gorenjska ERŽEN JANEZ 1952 tehtničar Besnica ZKO Kranj ERŽEN LOJZE 1926 admin tehnik Jezersko upokojenec VA PIPAN MAJDA 1954 vzgojiteljica Huje W0 Kranj DANIEL VESNA 1946 dipl. ing. elekt. Planina W0 Kranj MOČNIK MAGDA 1942 admin. tehnik Čirče Gozdno gospodarstvo KRISELJ ALENKA 1938 prof angleščine Visoko OŠ Matija Valjavec VODNIK ANA 1955 spec. pedagog Bratov Smuk VVO Kranj ŠKRLEP MIJA 1944 srednja Primskovo VVO Kranj ^UPNOST SOCIALNEGA VARSTVA VOGRIĆ DUŠAN ŠORLI JURIJ BOGATAJ ALENKA KRUH CIRILA ŠTULAR PETER KRSTE POP ŠTEFANIJA 1948 1942 1953 1950 1943 1936 tektilni tehnik zdravnik ekonomist dipl. ing. kemije zdravnik ZDRAVNIK ANASTE ZIST Besnica Zlato polje Bratov Smuk Britof Primskovo Bratov Smuk IBI Kranj Inštitut Golnik Sava Kranj Tekstilindus ZD Kranj BGP Kranj ^ Set)mk skupščine j, preDsednik skupščine p^dnik zbora upoi PrJ| sednik zbora uporat prednik zbora izvajalcev ^edsednik ?hnra 171/aial p,^ -»»euniK SKupscine >?*driik zbora uporabnikov iT Predsednik zbora uporabnikov JERMAN JERE IRENA 1950 dipl sociolog Vodov, stolp Iskra Telematika ERZAR DORIS 1948 dipl. andragog Primskovo CSD Kranj PORENTA FRANC 1941 soc. delavec Naklo Zapori Radovljica MATKO IVICA 1946 soc. delavec Naklo Sava Kranj FUCKO DRAGICA 1939 soc delavec Vodov stolp CSD Kranj DRINOVEC CIRIL 1939 org dela Vodov stolp Med. org. slepih in slabovidnih DRINOVEC SLAVKO 1936 mag geografije Vodov, stolp SŠ PRMNU Kranj KOŠIR BORIS 1954 dipl pravnik Gorice Sava Kranj VUKANAC BRANKO 1953 gradb tehnik Vodov stolp UO SO Kranj PAGON ANDREJ 1956 pravnik Naklo IMP Ljubljana ULE HINKO 1950 dipl. ing. elektro Primskovo Iskra Kibernetika TUREL MILAN 1935 elek. ing. Planina ETP Kranj "sednik zbora izvajalcev lJtlESNOKUlTURNA SKUPNOST prednik skupščine p^'^sednik skupščine Poj Sednik zbora uporabnikov PtJ^dsednik zbora uporabnikov p^ Se°ntk zbora izvajalcev Predsednik zbora izvajalcev prMST*NOVANJSKA SKUPNOST pJ^dnik skupščine p^dsednik skupščine ju Sednik zbora uporabnikov PrJi "ednik zbora uporabnikov Poj Sednik zbora izvajalcev Predsednik zbora izvajalcev jI CESTN0 KOMUNALNA SKUPN kij^riik skupščine l»«dj Sedn,k skuP*fclne Poj "mk zbora uporabnikov tn^sednik zbora uporabnikov Hir k l^°ra IZV8I8'C8V j "sednik zbora izvajalcev p,^ SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM PodD7nil< skupščine H !sednik skuPJČ,ne Podp( t1'1* 'bora uporabnikov HfOdJ*j$ednik zbora uporabnikov "sednik zbora izvajalcev lj ^SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA %, k Jkupsčine CUDERMAN TEREZIJA 1941 tednik skupščine JELEN IVAN "•iS^OST ZA ZAPOSLOVANJE HwTlk skupščine KOREN MARJAN "•"»•dnik skupščine SITAR CIRIL NIČNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA %ln,k 'bora delegatov TULIPAN PETER 1924 ekoi Sj, J'k Predsednika zbora BELIČ ALEKSANDER 1941 elek tehnik Čirče ETP Kranj JANES ANTON 1952 dipl ing. stroj. Bratov Smuk Sava Kranj ŠUMI IRENA 1946 srednja šola Brtov Smuk Tekstilindus MARKUN FRANC 1948 gimnaz. maturant Čirče UO SO Kranj PERČIČ MIHA 1950 dipl ing. gradben Vodov, stolp SGP Gradbinec PREMELČ JURIJ 1931 dipl arhitekt kom. Staneta Domplan Kranj IST Ljubljana JURJEVEC EDVARD 1940 višja graf šola Vodov stolp Gorenjski tisk Kranj l UKAN JANEZ 1958 gradb tehnik Stražišče KOGP Kranj KUHAR JANEZ 1943 dipl mg. stroin. Visoko Elektronabava Ljubljana LOGAR MARJANA 1952 dipl pravnica Planina Temeljno sodišče Kranj GOLOREJ FRANC 1945 dipl. oec. Primskovo Cestno podjetje SI Al NAM FRANC 1939 sr strojna šola Tržič Alpetour LOTRIČ FRANC 1940 dipl oec. Vodov stolp Zav. skupnost Triglav OMAN MATEVŽ 1939 predmetni učitelj Stražišče ZKO Kranj AMBROŽ MILAN 1953 dipl obramboslovec Primskovo Sava Kranj HOMOVEC RUDI 1948 stro|ni tehnik Planina Planika Kranj POGAČNIK MILAN 193C dipl ing kemije Radovljica GRS Kranj ČEFERIN MARJAN 1936 VKV električar Primskovo Sava Kranja TULIPAN PETER ŠENK FRANC 1927 1939 1950 1942 administrator višja PTT šola višji uprav delavec dipl org dela UA ekonomist orodjar Primskovo Vodov stolp Vodov stolp Čirče Huje Preddvoi Aerodrom Ljubljana upokojen Iskra Kibernetika RŠTO Ljubljana upoko|en Iskra Kibernetika P"W so bili š. ^ » predsednika zbora združenega dela SO LONČAR JENKO (OK ZKS) ANZELC PETER (00 ZSS Zobna poliklinika) iT Predsednika skupščine stanovalke skupnost. PETRIČ MARJAN (KK SZDL Vodov stolp) » Prednika skupščine skupnost, socialnega varstva V.RN.K KATJ ŠA ^BJJJj J« k«**** c PREDSEDSTVO OK SZDL KRANJ li predsednika zbora uporabnikov kulturne skupnosti FUNKCIJA Priimek in ime nosilca Leto funkcije rojstva Poklic DO, kjer je zaposlen Dela in naloge, ki jih opravlja Stalno bivališče ČLAN ZK 2 3 4 5 6 7 8 9 OBČINSKA SKUPŠČINA Suška 15, Šk. Loka predsednik ObS ALBREHT JOŽE 1930 gradbeni tehnik Skupščina občine Šk. Loka predsednik ObS ZK podpredsednik ObS OKORN MILKO 1943 ing. elektrotehnike Svet gorenjskih občin sekretar Partizanska 40, ZK Kranj Šk. Loka predsednik DPZ KALAMAR ŠTEFAN 1941 ing. varstva pri delu Gorenjska predilnica vodja kadr. službe Hafnerjevo 74, ZK Sk. Loka Sk. Loka podpredsednik DPZ NAGLIC MIRAN 1957 dip. ing. kmetijstva Kmetijska zadruga kmet. Hotavlja 48, Poljane ZK Šk. Loka pospeševalec predsednik zbora ZD JEMEC JANEZ 1934 ekonomist Gorenjska predilnica vodja kornere. Podlubnik 199, ZK Šk. Loka službe Šk. Loka podpredsednik zbora ŠIFRAR FRANC 1937 strojni tehnik sam. obrtnik sam. obrtnik Podlubnik 136, — ZD Šk. Loka predsednik zbora KS ŠOLAR JANEZ 1934 dipl. ekonomist ALPLES TOZD direktor TOZD Selca 125, Selca ZK Strojegradnja podpredsednik zbora BIZJAK MIHA 1949 ekonomist Služba SIS Sk. Loka organizator za SIS Gorenja vas 213, Gor. — KS material, proizvodnje vas SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Občinska izobraževalna skupnost predsed. skupščine MLAKAR JELKA 1947 nam. predsed. KEMPERLE MAJDA 1942 skupščine preds. zbora uporab. SELAK ANA 1949 nam. preds. uporab. TUŠEK CVETA 1956 preds. zbora izvaj. PISANEC FRANC 1946 nam. predsed. izvaj. LAZAR MARIJA 1931 prof. zgodovine in DO za obveščanje sociologije ekonomski tehnik organizator dela dipl. pravnik Sk. Loka Služba SIS Šk. Loka glavni in odg. urednik LRP knjigovodja Gorenjska predilnica ref. za Sk. Loka Marmor Hotavlje pred. učitelj zgod. OŠ Cvetko Golar Šk. Loka učitelj razred, pouka upokojena Skupnost otroškega varstva predsed. skupščine BENEDIK ZINKA nam. predsed. PREDOVNIK skupščine MARJANA preds. zbora uporab. ŠMID MIRA nam. preds. uporab. ŠTREKEU MARIJA preds. zbora izvaj. GLOBOČNIK UUBA 1940 1939 1948 1950 1950 vzgojiteljica vzgojiteljica WO Škofja Loka W0 Šk. Loka izobraževanje rešev. sploš., pravne in kadr. problematike predm. učitelj upokojena vodja WE vodja WE Trg osvoboditve 6, Žiri — Sv. Duh 82. Šk. Loka — Sv. Duh 135, Šk. Loka — Gorenja vas 242, Gor. — vas Frankovo nas. 51, ZK Šk. Loka Podlubnik 226. -Šk. Loka Stara Loka 100, — Šk. Loka Zlato polje 2/a, Kranj — nam. predsed. izvaj. PETROVČIČ MIRA 1947 pravnica UO občiner Šk. Loka sekretarka IS učitelj razred, pouka Dom učencev Šk. Loka ravnateljica vzgojiteljica OŠ Prešernove brigade vzgojiteljica Železniki vzgojiteljica OŠ Ivan Tavčar Gor. vzgojiteljica vas Češnjica 43, Železniki Sp. trg 20. Šk. Loka Racovnik 47. Železniki Gorenja vas 146. Gor. vas ZK ZK Občinska kulturna skupnost ZK predsed. skupščine KRZIŠNIK IVO 1950 dipl. pravnik Color Medvode vodja sploš. Poljanska c. 44, sektorja Šk. Loka nam. predsed. TOZON TOMAŽ 1937 gimazij. maturant RTV Ljubljana producent Podlubnik 160. — skupščine Šk. Loka predsed. zbora JURMAN DUŠICA 1946 prof. franc. in ital. j. DO za obveščanje začas, vodja DO Partizanska 47, ZK uporab. Sk. Loka Šk. Loka nam. predsed. JESENOVEC FRANC 1952 viš. zdrav, delavec Center slepih Šk. Loka fizioterapevt Podlubnik 157, — uporab. ZKO Šk. Loka Šk. Loka predsed. zbora ČRTALIČ MARKO 1952 gimnazij, maturant strokovni Titov trg 6, Šk. Loka — izvajal. sodelavec nam. predsed. ŠUBIC ZORKA 1938 dipl. arheolog Loški muzej Šk. Loka kustos za Rimska 9, Ljubljana ZK izvajal. arheologijo Občinska telesnokulturna skupnost predsed. skupščine POGAČNIK ANTON nam predsed. skupščine predsed. zbora uporab, nam. predsed. uporab. predsed. zbora izvajal. nam. predsed. izvajal. HAFNER IVAN BIZJAK JANEZ KLEMENČIČ BORIS BOGATAJ MIHA KUNSTELJ BOJAN Občinska raziskovalna skupnost predsed. skupščine FLORJANČIČ JOŽE nam. predsed. skupščine LUNDER HERMAN 1939 1936 1951 1940 1948 1940 1937 1928 uč. in organiz. tel. OŠ Cvetko Golar pomočnik Sv. Duh 110, Šk. Loka — vzg. Šk. Loka ravnatelja vodja službe za Kopališka u l 31, — posl. teh. sodel. in Šk. Loka kooperacije tehnični vodja Gorenja vas 214, Gor. ZK vas Zavod SRS za šolstvo pedagoš. svet. za Gorenja vas 40, Gor. ZK tuje jezi je osn. in vas sred. šol Kladivar Žiri vodja indok službe Kosovelova 16, Žiri ZK Zavod za družbeni izdelovalec lokacij. Partizanska 44, — razvoj občine Šk. Loka dokument, za Šk. Loka družb, sektor dipl. ing. metalurgije LTH DSSS Sk. Loka ing. kemije Marmor Hotavlje prof. angl. jezika dipl. strojni ing. gradbeni tehnik dr. družbenopolitičnih Visoka šola za dekan VŠOD Kranj Kopališka ul. 33, ZK znanosti organizacijo dela Kranj Šk. Loka dipl. ing. elektroteh. LTH DSSS Šk. Loka svetovalec glav. Podlubnik 66, Šk. Loka ZK dir. Občinska skupnost socialnega skrbstva predsed. skupščine CAMLEK TOMAŽ 1952 zdrav, sploš. medicine Partizanska 13. Šk. Loka nam. predsed. skupščine predsed. zbora uporab nam. predsed. uporab, predsed. zbora izvajal. nam. predsed. izvajaj. Občinska zdravstvena skupnost predsed. skupščine ŽAKELJ JURE BASTARDA TATJANA 1950 MOŽGANJOŽE 1941 DR0BNIĆ FRANCKA 1944 BERNIK LUDVIK 1941 BENEDIČIČ NEVENKA 1937 OZG TOZD ZD Sk. Lokadirektor TOZD gimnazijski maturant Center za soc. delo ref. za skrbništvo Pot v Bitnje 46. Kranj Racovnik 29, Želeniki Na Kresu 15, Železniki spec. sploš. medicineOZG TOZD ZD Šk. Lokazdrav. sploš. prakse ekonomski tehnik Niko Železniki obratovni knjigovodja socialni delavec Center slepih Šk. Loka vodja oskrb. oddelka Groharjevo n. 6, Šk. Loka ZK ZK gimnazijski maturant UO občine Šk. Loka davčni knjigovodja Suška c. 45. Šk. Loka — 1950 SELAN MAGDALENA 1946 dipl. ekonomist EGP Šk. Loka direktor 1926 1942 1953 nam. predsed skupščine predsed zbora SIBINČIČ MOMIR uporab. nam predsed. PORENTA MIJA uporab. predsed. zbora DOLENC JANEZ izvajal, nam. predsed izvajal. Občinska skupnost socialnega varstva predsed skupščine BURDICH FERDINANDA nam predsed. PAVIČEVIČ DRAGIŠA 1940 skupščine spec. medicine dela, OZG TOZD ZD Šk. Lokazdrav. spec. prometa in športa medic, dela, prometa in športa dipl. pravnik upokojen upokojen administrator zdrav, sploš. medicine sam. obrtnica sam. obrtnica Partizanska 20, Šk. Loka Partizanska 46, Šk. Loka Partizanska 28, Šk. Loka Virmaše 51, Šk. Loka OZG TOZD ZD Šk. Lokazdravnik v dispan. Racovnik 27. Železniki medicine dela ZK ZK ZK 1929 dipl farmacevt OZG Gor. lekarna Kranj direktor strojni delovodja Center slepih Šk. Loka vodja strugarne Partizanska 47. Šk. Loka Sorska c. 5, Šk. Loka — ZK Samoupravna stanovanjska skupnost predsed skupščine ERZNOŽNIK JANA nam. predsed skupščine predsed zbora LOGAR MARTINA uporab nam predsed PREVC MIHA uporab predsed zbora BERNARD LADO izvajal nam. predsed HOFF VILI izvajal SPIZ Enota v občini Škofja Loka predsednik MALOVRH MAGDA nam. predsednika KOVAČ FRANC 1959 dipl oec. Alpina Žii planiranje in analize Čevljarska 10. Žiri 1962 1957 1938 1951 1951 1920 socialna delavka Iskra Elektromotorji ref. za soc. delo in Na Plavžu 75, družbeni standard Železniki predm. uč. geogr in OŠ Lucijan Seljak Kranj predm. uč. zemlj. Dražgoše 6, Železniki zgodovine in zgodovine gradbeni tehnik Lokainvest Šk. Loka vodja služ. pripr. Hafnerjevo 35, gradbeni tehnik Obrtnik Šk. Loka dela vodja enote Sk. Loka Podlubnik 154. stan. skupnosti Šk. Loka Občinska.skupnost za zaposlovanje predsed skupščine BERTONCELJ METOD 1942 nam predsed skupščine KVATERNIK ANTON 1914 spec pedagog Center slepih Šk. Loka vodja del skup. Poljanska 51, Šk. Loka ZK var. pod posebnimi pogoji VK lesar. del. upokojen upokojen Selca 55, Selca — elektrotehnik Alples Železniki vodja kadrovske Podlubnik 119, _ službe Šk. Loka vojni glasbenik upokojen upokojen Puštal 75/a. Šk. Loka ZK (M^RJtffl^GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 19. februarja Janez Furlan Za kakovost so nam potrebne tudi mednarodne izkušnje Tržič, 15. februarja — Pred kratkim so se v Innsbrucku končale 4. zimske športne igre invalidov, nekakšna olimpiada, ki poteka pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Naše olimpijsko moštvo, štelo je le troje mož, je v Avstrijo spremljal trener, organizator in predsednik slovenske invalidske športne organizacije Tržičan Janez Furlan, tudi sam donedavna alpski smučar v IV. kategoriji, kjer konkurirajo invalidi s podkolensko amputacijo noge. • S kakšnimi rezultati se vračate? »Letos so na olimpiadi nastopili le trije: Kos, Ahačič in Rejec, trojka v najštevilčnejši kategoriji amputirancev rok, ki se je borila za odličja v treh alpskih disciplinah. V veleslalomu je bil Kos osmi, Ahačič 11. in Rejec 13., v slalomu Rejec 8., Ahačič 11. in Kos 12., v smuku pa Kos 14. Ahačič 18. in Rejec 19. Letos prvikrat niso nastopili naši slepi tekači, v ostalih disciplinah pa že tako nismo imeli tekmovalcev.« • Kakšna merila veljajo za mednarodni invalidski šport? »Za športnike invalide veljajo tisti z vidnimi zunanjimi poškodbami. Tekmovanje se ravna po pravilniku ISOD, mednarodne invalidske športne organizacije za amputirance, ki določa tudi kategorije, v katerih smejo nastopiti invalidi s takimi in drugačnimi poškodbami. Kategorij je zdaj 10, najštevilčnejši sta za amputirance rok in nog. Merila za športnike invalide niso v mednarodnem merilu prav nič prizanesljiva. Tekmovanja se odvijajo po predpisih FIS. Alpske proge niso zahtevne kot denimo za moški slalom, pač pa enakovredne onim za ženski svetovni pokal.« • Od kdaj sodelujete na invalidskih olimpiadah? »Od vsega začetka, torej od leta 1974, ko je bilo prvo svetovno prvenstvo. Svetovna prvenstva in olimpiade so se, izmenjaje na dve leti, odigrale na Švedskem, Norveškem, v Franciji, Švici in dvakrat zapored v Innsbrucku. Tudi sam sem večkrat tekmoval, zdaj pa nastopam v več drugih vlogah, od trenerja, šefa priprav, do vodja delegacije. Našo najboljšo uvrstitev je pred leti dosegel Komar, ki si je v alpski kombinaciji priboril bron.« • Kdo financira priprave, tekme, treninge? »Če hočeš tekmovati, moraš trenirati, za vse to pa je treba denarja. Ker ga je malo na voljo, si pomagamo z najcenejšimi rešitvami. Za olimpiado smo kratek čas trenirali na Zelenici. Priprave nam financira Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, tekme pa jugoslovanska zveza. Učinkovit trening so tudi tekme na raznih zahtevnejših prvenstvih, a tega nam manjka. Za boljšo kvaliteto pa pogrešamo tudi mednarodnih izkušenj. Slabi pogoji so tudi vzrok, da nas je malo, le kakih 6,7 za kvalitetnejša tekmovanja, pa še te drži v smučini bolj gorenjska trma kot kaj drugega.« • Da delate v slabih pogojih, se je pokazalo tudi na olimpiadi, ko ste morali postaviti ob bok tekmovalcem iz drugih držav? »Vsa skrb, od opreme do organizacije sloni na naših ramenih. Glede na pogoje fantje dosegajo dobre rezultate. V primerjavi z drugimi reprezentancami smo bili prav revni, saj nismo imeli niti žepnine za čaj, čeprav pripada po 5 dolarjev vsakemu. Več kot denarja smo od 'saveza deležni naukov, naj bomo varčni, zato si tudi sami zagotovimo opremo. Pri tem nam gredo na roko v Peku, pa Univerzale, medtem ko nas je Elan letos razočaral. Smuči smo plačali, resda z 20-odstotnim popustom, dobili pa smo drugo kvaliteto. Kot da ne bi bili reprezentanca!« D Z 71 b' 23. Zimski pohod na Stol Na Stolu pričakujejo 3.000 planincev Jesenice, 18. februarja — ljetos so organizatorji tradicionalnega zimskega pohoda na Stol prvič resno razmišljali, če bi pohod sploh še organizirali. Veliki stroški so in premalo je pomoči. Ce bo pot nevarna, bodo pohodniki lahko prišli le do Valvasorjevega doma. Ob koncu tedna, 20. in 21. februarja, bo spet tradicionalni pohod na zasneženi Stol. Tokrat bodo prvič pripravili tudi mladinski pohod Po poteh Cankarjevega bataljona, ki se ga bodo udeležili učenci, ki so vključeni v obrambne, planinske in strelske krožke po šolah. Do zdaj so prizadevni prireditelji organizirali že 22 pohodov, ki se jih je udeležilo 54.000 navdušenih planincev in družin ljubiteljev gora, Tudi na letošnjem pohodu pričakujejo okoli 3.000 ljudi iz Slovenije in drugih republik. Predsednik organizacijskega odbora zimskega pohoda na Stol je Janko Rabič: »Letos smo člani organizacijskega odbora f^^gggijjgg^gijmFJMi prvič resno razmišljali če bi pohod sploh organizirali, kajti ena najbolj množičnih zimskih rekreativnih prireditev pri nas ni primerno sofinancirana,,« pravi Janko Itabič. »Na pohodu veliko nudimo, saj redno podeljujejo značke in diplome, pohod pa je treba skrbno pripraviti, saj zimski vzpon na najvišji vrh Karavank ni šala. S prostovoljnimi prispevki nam pomagajo delovne organizacije, skupsčinaobčine.obČinskaTTKS, a obnašati se moramo silno racionalno, saj nas je samo letošnji pohod veljal 200 starih milijonov. Za zdaj uspevamo le tako, ker je še precej ljudi pripravljenih, da delajo brezplačno in z veliko navdušenja. V prihodnje pa se bo moralo financiranje pohoda sistemsko urediti. Letos ne bomo tvegali: gorski reševalci in alpinisti jeseniške in radovljiške občine bodo ob koncu tedna odšli na vrh Stola in pogledali, če je vzpon varen. Ce bodo ugotovili, da ni, potem bodo pohodniki prišli, le do Valvasorjevega doma. Stol je pozimi nevaren in če bi se pohoda udeležilo malo ljudi, bi še lahko poskrbeli za njihovo varnost. Če pa se bo pohoda po prijavah in pričakovanjih udeležilo okoli 3.000 ljudi, moramo biti silno previdni. Organizatorji smo bili prijetno presenečeni, saj ,e je za pohod prijavilo veliko mladih - ne le iz radovljiške in jeseniške občine, temveč z vse Slovenije, če bo tudi v prihodnje toliko zanimanja, lahko mladinski pohod postane tradicionalen, saj je odlična priložnost, da mladi, ki sodelujejo v raznih krožkih praktično preizkusijo svoje znanje o orientaciji, streljanju in obrambnih sposobnostih nasploh.« Na letošnjem pohodu ne bo sprememb: oba dneva bo ob 11. uri proslava pred Valvasorjevim domom. Udeleženci bodo dobili zlate, ste brne in bronaste značke. Tehnične službe bodo delale v gostilni pod Stolom v Žirovnici. Vsi udeleženci pohoda morajo biti primerno obuti in oblečeni; tudi tokrat pa ne bo mogoče prenočiti v Valvasorjevem domu. ureja JOŽE KOŠNJEK D Sadcj Sankači na svetovno prvenstvo Jesenice, 17. februarja — Jutri in v nedeljo bo v Mon-treuxu v Švici 6. svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Tja'je odšlo sedem Jugoslovanov, sankačev iz Železnikov in Jesenic. Tinka Tolar, Janez Luznar, Simon Bernik in Franc Pohleven (Železniki) ter Marjan in Janko Meglic in Mirko Klinar (Jesenice). O kolajnah ni računati, vendar so naši sankači iz leta v leto boljši. 15. mesto med posamezniki in osmo med dvojicami je realnost. Da so lahko odšli na prvenstvo, sta pomagali tudi Almira in Železarna. J. Rabič Jeseničani dve točke prednosti Kranj, 15. februarja - V sedmem in osmem kolu gorenjske moške kegljaške lige so največ dosegli Jeseničani. Doma so dobili srečanje z Bledom, v gosteh pa so premagali Kranjsko goro. Z zmagama so se povzpeli na prvo mesto in imajo dve točki prednosti pred Savo Kranjsko goro in Ljubeljem. Sledi Elan, ki ima šest točk, Lub-nik in Bled s po štirimi, medtem ko je Gradiš še brez točk. Zunaj konkurence nastopa tudi Triglav, ki je zbral enajst točk. D. H. Paralelni slalom za svinjsko glavo Tržič, 17. februarja - Na Zelenici je članom tržiškega področne-, ga zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja uspelo izvesti paralelni slalom za svinjsko glavo. Tekmovalo je 32 smučark in smučarjev. Udeležba je bila slaba tudi zaradi tekmovanja za pokal Zdravo ob istem času. Med moškimi so bili najhitrejši Janez Hladnik, Milan Rozman in Robert Vidic, med ženskami pa Andreja Soklič, Tatjana Kavčič in Simona Božnar. Trije na vrhu Kranj, 15. februarja — V moški B občinski kegljaški ligi so odigrali že deveto kolo. V devetem kolu je Krvavec izgubil z J. Štucinom, Borec pa je premagal Grintovca. Tako so v vodstvu po devetih kolih kar trije: Krvavec, Borec in J. Štu-cin imajo po dvanajst točk. Tesno za njimi sta ekipi Grintovca in Elektra, ki imata po deset točk, medtem ko jih imata Bela in Tele-matika po šest, na začelju pa je Adergas s štirimi točkami. D. H. Jutri Sava Commerce : Marles Kranj, 18. februarja — V II. zvezni ženski košarkarski ligi bodo nadaljevale prvenstvo. Kranjska Sava Commerce jutri ob 18. uri v dvorani na Planini gosti košarkarice mariborskega Marlesa. p Končano tekmovanje pionirjev za Pok Loke Tri torkove kolajne Soriška planina, 16. februarja — V ponedeljek ena zmaga za jugoslovanske pionirje, v torek pa kar tri v slalom^j vendar nam je kljub temu ekipna zmaga ušla. Naši starejši; pionirji so v slalomu izpadli, čeprav jim je dobro kazalo. Osta; li smo brez uvrstitve, ekipno pa so zmagali Avstrijci. Sicer bi bili na vrhu mi in bi prehiteli Avstrijce. Po številu kolajn srno jih, v skupnih zmagah pa ne. Drugi so bili Finci, tretji Poljaki in četrti Bolgari. V slalomskem tekmovanju starejših pionir'' so bile na prvih treh mestih naše tekmovalke Urška Hrovat> Lea Ribarič in Brigita Baša, pri starejših pionirjih pa je tako kot v veleslalomu zmagal Bolgar Peter Angelov, naših pa n1 med najboljšimi. Pri mlajših pionirkah je zmagala JugoslO' vanka Petra Valenti, druga pa je bila Špela Bergoč, pri mlaj'; ših pionirjih pa je slavil Rene Mlekuž, Rok Šter pa je bil tre-- T* J. Košnjek Slike: F. Perdan Igor Zupan iz Kranjske gore Lea Ribarič iz Škofje Loke Urška Hrovat iz Ljubljane Dober nastop Darjana Petriča v Bonnu J. Kikel Mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju Kranj, 18. februarja — Smučarski klubi Bled, Bohinj in Radovljica bodo od danes do nedelje v Podkorenu organizatorji državnega prvenstva v alpskem smučanju za mladince in mla- dinke. Že danes se bodo v obeh kategorijah pomerili v superve-leslalomu, jutri bo start veleslaloma, v nedeljo pa slaloma. Vse dni bodo starti ob 10. uri. D. H. Kranj, 17. februarja - V petindvajset metrskem zimskem bazenu v Bonnu je bil močan mednarodni plavalni miting. Na tem tekmovanju je nastopila tudi peterica Jugoslovanov. Od naših je Splitčan-ka Anamarija Petričevič postavila dva nova državna rekorda za zimske bazene. Zmagala je z državnim rekordom na 400 m kravi, z rekordom na 200 m mešano pa je Kranjčan Darjan Petrič je dober nastop. Na 800 m kraviJ. bil s časom 7:59,59 sedmi, na* m kravi S 3:54,70 pa petnaj5 medtem ko se je na 200 m kravi» kazal slabše. j Pri naših plavalcih pa je s£ prišlo do napake PZ JugoslavU Za nstop v Bonnu jim je dala malo denarja in tako so mora'1 penzion plačati sami. Rekord Zale Kalan Kranj, 17. februarja — V zimskem bazenu Cementarne v Trbovljah je bilo četrto kolo letošnjega predtekmovanja za mlajše pionirje A. Nastopili so tudi plavalci in plavalke, ki že nastopajo v članskih konkuren-cah. Največ je dosegla članica Triglava iz Kranja Zala Kalan. Na 1500 m kravi je s 17:57,1 dosegla nov absolutni republiško rekord. Prej ga je imela Kranjčanka Vesna Praprotnik. V ekipni konkurenci so tekmovalci kranjskega Triglava spet pokazali premoč. Vodijo med ekipami pionirjev, pionirk in v skupni razvrstitvi. Dobro na tem tekmovanju nastopajo tudi plavalci Radovljice. Ekipni vrstni red — pionirji — 1. Triglav 15.383, 2. Rudis Rudar Trbovlje 13.363, 3. Ilirija 13.279, 4. Radovljica 3.000; pionirke — 1. Triglav 19.327, 2. Radovljica 15.728, 3. Rudis Rudar 15.087, 4. Ilirija 13.660; vse-ekipni vrstni red — 1. Triglav 34.710, 2. Rudis Rudar 28.450, 3. Ilirija 26.939, 4. Radovljica 18.728. Rezultati — pionirji — 1500 m kravi — 1. Mi-lenkovič 19:06,60, 2. Studen 19:12,25, 3. Mladenovič (vsi Triglav) 20:25,25; 100 m hrbtno — 1. Milenkovič 1:16,45, 2. Studen (oba Triglav) 1:19,8, 3. Opalk (Rudis Rudar) 1:20,1; 4 x 100 m mešano — 1. Triglav I 5:20,4, 2. Ilirija I 5:28,3, 3. Rudis Rudar 5:31,9, pionirke — 800 m kravi — 1. Kejžar (Radovljica) 9:58,5, 2. Maša Jamnik (Triglav) 10:01,0, 3. Sekavanič (Radovljica) 10:30,55; 100 m hrbtno — 1. Maša Jamnik (Triglav) 1:17,4, 2. Seka-novič (Radovljica) 1:19,9, 3. Pristav (Rudis Rudar) 1:21,0; 4 x 100 m mešano — 1. Triglav I 5:28,5, 2. Triglav II 5:36,7, 3. Rudis Rudar I 5:37,2. D. Humer Vabila, obvestila Avtobus na Tek treh dežel - Zveza telesnokulturnih organi* cij kranjske občine organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni P J voz na Tek treh dežel. Vsak udeleženec krije polovico stroškov P voza. Avtobus bo ob pol sedmih odpeljal izpred hotela Creina v ri nju. Prijave sprejema Tone Ropret na telefonu 23-341 (služba) 36-292 (doma). Radovljiško prvenstvo v "aktivnem" šahu - Šahovsko druš^J Murka iz Lesc organizira jutri, med 16. in 20. uro, in v nedeljo, m 9. in 14. uri, radovljiško občinsko prvenstvo v aktivnem šahu. Prafl[j co sodelovanja imajo člani temeljnih šahovskih organizacij. l£r bodo 9 kol po švicarskem sistemu, igralni čas pa bo pol ure za vsa* ga igralca Gorenjsko prvenstvo pa bo 12. in 13. marca v Tržiču. Občni zbor gorenjevaških planincev - Občni zbor bo jutrit februarja, ob 19. uri v dvorani Partizana. Na občnem zboru bo pre val tudi znani alpinist Viki Grošelj. Odprto pionirsko prvenstvo Kranja v vaterpolu - Tekmova J v zimskem bazenu bo v soboto, med 8. in 13. in med 15. in 21. nr°v nedeljo pa med 8. in 13. in 15. in 19. uro. Sodelovala bodo moštva 1 glav I in II, Primorje, Koper I in II, Burin, Mladost Obuča in P°n rož I in II. J. * Tretja tekma za hokejski državni naslov Zmaga Kompasa Olimpije po streljanju kazenskih strelov Ljubljana, 17. februarja — Tretja tekma superfinala za državni naslov med Kompasom Olimpijo in Jesenicami v hali Tivoli ni prenesla triindvajsetega naslova Jesenicam. Pred 5000 gledalci je Kompas Olimpija po izenačeni igri šele po streljanju kazenskih strelov izenačen izid spremenila z zmago. Drevi ob 18. uri bo v dvorani Pod-mcžakljo že četrto srečanje. Ce Kompas Olimpija zmaga tudi na Jesenicah, bo odgovor, kdo bo prvak, dala hala Tivoli v ponedeljek ob 17.30- Kompas Olimpija : Jesenice 6:5, 3:3 (1:1,1:1,1:1), hala Tivoli, gledalcev 5000, sodniki: glavni Sarava-nja (Subotica), Cemažar (Jesenice), lješnjak (Ljubljana). Strelci: 1:0 B. Pajič (8), 1:1 Ra-zinger (9), 2:1 T. Lepša (23), 2:2 Macholda (33), 2:3 Kopitar (54), 3:3 Ladigin (58); kazenski stn-li 4:3 Veith, 4:4 Tišler, 5:5 Š. Ščap, 6:5 Gorenc; vratarja Kompasa Olimpije Jeseničani niso premagali. Jeseničani Suvak, Kozar in Smo-lej, vratarja Jesenic Pretnarja pa ne Kupec in T. Lepša. Ko smo že pričakovali, da bo Jeseničanom v tretji tekmi uspelo osvojiti triindvajseto zvezdico, smo se ušteli. Čeprav so Jeseničani vodili s 3:2, pa je do preobrata prišlo v 58. minuti srečanja. Takrat je član Kompasa Olimpije I.acligin,hokejist izSZ, z modrečr-te ustrelil proti vratom Pretnarja in konec je bilo upanja na tretjo zmago Jesenic. Po kazenskih strelih so bili tokrat hokejisti Kompasa Olimpije spretnejši od Jeseničanov. Tekma je pokazala, da se tokrat domačini ne bodo predali. Že uvodne minute prve tretjine so Ljubljančani zaigrali po boljših močeh. Začeli so s hitro in tehnično kombinatorno igro. To je uspavalo Jeseničane in po golu B. Pajiča so zaigrali kot prerojeni. Le minuto je bilo treba čakati in izid je z lepim golom izenačil Razin-ger. Enaki slika je bila nato tudi v drugi tretjini. Hokejisti Kompasa Olimpije so narekovali tempo in to se jim je obrestovalo z golom To maža Lepše. Tudi tokrat so se Jeseničani razigrali in deset minut po vodstvu Kompasa Olimpije so gostje s strelom Ceha Macholda izenačili. V odločilni zadnji tretjini so diktirali igro Jeseničani in taka igra se jim je obrestovala z vodilnim golom Kopitarja. Ta zadetek je uspaval Jeseničane in izenačujoči zadetek je bil dosežen zaradi nepazljivosti Jesenic. Dopustili so podajo do prostega Ladigina, ki je z izrednim strelom spet izenačil • Silvo Poljanšek: »Odločili so kazenski streli. Tu je bistvena zbranost. Na račun so prišli boljši Trener Jesenic Vaclav Cervenv: »Pustili smo, da se je tekmec razigral. Jeseničani so v začetku prve in druge tretjine preveč zaspali. Sama zmaga Kompasa Olimpije ustic/a dogodkom na ledu in je zaslužena. Za nas še ni nič izgubljenega.« Pri izidu: 5 : 5 po kazenskih strelih je bil Gorenc tisti igralec Kompasa Olimpije, ki je dal šesti gol odličnemu vratarju Jesenic Pretnarju. Trener Kompasa Olimpije ^tet(||i| Seme: »S to zmago po kaze"*\(i strelih in dobro igro so naši 'tfr j$j spet dobili samozavest za Jrl'*,. nji nastop na Jesenicah. To J'^Vju liko pomeni in upam, da se ,i tudi na jeseniškem ledu ^0" borili za drugo zmago.« I Stelci in prav.lna razporeditev strelih na vrata Pretnarja. menim, du jeseniški trener 1,1 ^ bral najprimernejših strelceVj tudi razporeditev ni bila p"sr na. Pri tem je treba omeniti • * smolo Pretnarja, kt je pri P ji strelu nesrečno padel in Veith'jL bilo težko zadeti praznega M Večina gledalcev se spi ašujCi ten ima več možnosti pri ka* skih strelih: vratar ali strelec'V^ igralci je mnenje, da je i"'" Ml sti 60:40 vratar. Današnja teK»;> na Jesenicah bo izredno t(>/^'lfl;i oba nasprotnika Zmaga na a°AB\t čem ledu v hali Tivoli je spodbudo hokejistom Kom Olimpije. Jeseničani pa so P vili triindvajseti naslov prva** Ljubljane na jeseniški led. D. HujJ, Foto: F. ^ Petek, 19. februarja 1988 RAZVEDRILO, 15. STRAN i GLAS agradna igral GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI • Sukno Zapuže sprašuje: kaj je na sliki? Naša znana gorenjska in slovenska tovarna Sukno Zapuže z več kot stoletno tradicijo, uveljavljena v svetu in doma, tudi letos z zmajem iz ljubljanskega sejma mode, izdeluje kvalitetne modne volnene izdelke iz mikane in česane volnene preje, predvsem odeje in tkanine. Sukno ima industrijsko prodajalno v Zapužah, v Kranju (nasproti Brionov), marca pa v starem delu Tržiča odpira še eno trgovino. V njihovih prodajalnah se da dobiti tudi do 30 odstotkov cenejše izdelke ali kvalitetno blago, po katerem tovarna že dolgo slovi. V Zapužah sledijo modnim tokovom, zato so njihove tkanine iz volne primerne za odlične ženske plašče ali kostime. In še ena prednost: tkanine izdelujejo v •nanjših serijah! Tovarna Sukno Zapuže vas v naši nagradni igri sprašuje: Kaj smo slikali v Suknu Zapuže? Dobili smo veliko odgovorov, a žal malo pravilnih. Izžrebali bomo tri nagrajence, Sukno pa jih bo povabilo v tovarno ln jim podarilo tri lepe nagrade iz njihovega programa: prvovrstno volneno odejo, kvalitetno blago za kostim in lepo namizno pregrinjalo. Odgovore pošljite do srede, 24. februarja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (nagradna igra). iKupon 21 Kaj smo slikali:. Ime, priimek in naslov_ Nagradna križanka: Rešitev prejšnje križanke: atlant, Damir, bar, bratje Karamazovi, Saba, Roger, konto, tvor, mleko, Elton, indigo, sako, tori, na, osat, 0rkan, egoistka, Don, Du, nokota, norik, Bor, Cres, ts, Ren, puma, ^.ar. tab, Avari, Janez Trdina, kala, Bača, au, amater, elaud, Drago-In Kette, por, masa, Caan. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalci: 1. nagrada Ariana Dobrinjanin, Vac-kova 4, Bohinjska Bistrica; 2. nagrada Milena Neuman, Mladinska 3, Jesenice in tri tretje nagrade: Helena Cadež, Loka 79, Tržič, Niko Sok, Mošnje 46, Radovljica in Matjaž Zelič, Kovor 110, Tržič. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev in tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitev pošljite do srede, 24. februarja, na naslov: uredništvo Go-renjskega glasa, Moš? Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagrando križanko). _ /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NOVA EKSPOZITURA LJUBLJANSKE BANKE TEMELJNE BANKE GORENJSKE NA HRUŠICI PRI JESENICAH Cenjene varčevalce obveščamo, da bo nova ekspozitura začela obratovati v ponedeljek, 22. februarja. V njej boste lahko opravljali naslednje posle: — dinarsko poslovanje (hranilne vloge, tekoči računi, žiro računi) — devizno poslovanje (devizne hranilne vloge, devizni računi, menjalni posli) — ostalo poslovanje (vezave, sprejemanje položic, informacije, svetovanje) Nova ekspozitura na Hrušici pri Jesenicah bo poslovala z deljenim delovnim časom: — dopoldne od 8. do 11. ure in — popoldne od 13. do 16. ure, — ob sobotah ne bo poslovala Z novo ekspozituro želimo zmanjšati vrste pred bančnimi okenci in izboljšati kvaliteto bančnih storitev. Lestvico lahko poslušate v sredo, 24. februarja ob 17. uri. Od 16. ure dalje bo gost oddaje Nace Junkar. Kupon Domača pesem. Tuja pesem. Novi predlog. Naslov:. # Domača lestvica: 1. Andreja Makoter - Govorijo, da bo drugi prstan dal 2. Agropop: Samo milijon nas je 3. Marijan Smode — Predraga Ančka 4. Nace Junkar — Daleč od doma 5. Big ben - Adijo Špela 6. Don Juan — O vem, da njena mati joče 7. Doris Dragovič — Oprosti 8. Bazar — Na glavo si klobuk bom dal 9. Pop design — Lena 10. Magazin — Tri sam zime šaptala ti ime • Tuja lestvica: 1. Los Lobos — La Bamba 2. Judv Baucher — Can't stav with you tonight 3. The Fans - Ole, ole 4. Francesco Napoli — Bala, bala 5. Modern Talking — In loo Years 6. Madonna — Over and over 7. Cliff Richard — Some people 8. Diana Ross - Teli me again 9. Bruce Springsteen — Tunnel of love 10. Sting - We'll be together Novi predlog: Always on my mind — Pet shop Boys Glasovnico izrežite in jo v sedmih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Tokrat je bil izžreban Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, 64000 Kranj, ki bo dobil LP ploščo. Polletnega naročnika na Glas pa bomo izžrebali v naši glasbeni oddaji v sredo, 24. februarja. L KJE SO, KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI Anekdoti • Umirajoči lopov Ermete Novelli, slavni italijanski igralec, je na začetku svoje kariere igral v podeželskem gledališču lopova, ki mora umreti v zadnjem dejanju brezkončne drame. Lopova so v redu in pravočasno ubili. Zagrinjalo, ki bi moralo po tem prizoru hitro pasti, pa se je ustavilo na pol poti. Vsi napori so bili zaman, dokler se ni dvignilo truplo, prijelo za spodnji rob zagrinjala in dejalo z grobim glasom: »Še v grobu nima miru!« Nekoč je slavni igralec pozabil odložiti zlato verižico, preden je prišel na oder v vlogi človeka, ki je zašel v najhujšo bedo. Vzkliknil je, kot je predpisovalo besedilo: »Moj bog, umiram od lakote!« »Zastavi verižico«, je zaklical glas iz dvorane. Novelli je žalostno odgovoril: »Joj, ko pa ni pristna!« M IVAN JAMA »Škoda, da je speedvvaj v Kranju propadel. Zgrajeno je bilo za tiste čase sodobno dirkališče v Stražiš-ču, na dirkah je bilo veliko gledalcev, na kranjske dirke so prihajali najboljši domači in tudi kakovostni tuji dirkači, vendar je vse skupaj ostalo na pol poti. Morali bi dograditi še garderobe in bokse, da bi se imel dirkač kje pripraviti, umiti, preobleči. Zmanjkalo je denarja, volje je zmanjkovalo, premalo se je vlagalo v motorje in mlade tekmovalce. Nekateri glavni organizatorji so popustili in s tem športom je bilo v Kranju konec,« pravi nekdanji kranjski .c,pe-edway dirkač Ivan Jama, znan tudi kot hišnik na kranjski Gimnaziji (to delo je opravjal 33 let), po poklicu vodovodni instalater, sedaj pa 58 letni upokojenec s Kokrice. Za ta šport svoje mladosti se ne zanima več tako zavzeto. Na dirke gre v Ljubljano in od časa do časa v Krško, da sreča svoje nekdanje sotekmovalce. Obiski dirk v oddaljenejših krajih so predragi. Ivan je želel v moto šport. Leta 1953 je začel pri AMD Kranj pomagati pri pripravi dirkalnih motorjev, poučeval kandidate za šoferje, vzgajal društveni podmladek in hodil z dirke na dirko. Ko so v Kranju zgradili stezo, je usposobil starega pucha, ga predelal, kolikor se je pač dalo, in dirkal. Mato Rozman, Milan Kališnik in Jože Močnik so njegova generacija. Tudi mladi so prihajali, vendar so odnehali: kljub jim klub dobri volji odbornikov Zbogarja, Poklukarjev, Vrečka, Hlebca, Žakomelija, Gorenca Adamiča (vseh se ta hip ne spomni) ni mogel izdatneje pomagati. Vse je bilo amatersko, noči in noči je bilo treba "šraufati" v Gorjančevih garažah, motorji so žrli najboljše gorivo, treba je bilo skrbeti za telesno vzdržljivost (speedway motorji imajo samo sklopko in plin, brez zavor), na dirkah in treningih je pretila nevarnost. Volja je pojenj evala. »Pet let sem dirkal. Držal sem zlato sredino v družbi takratnih dirkačev Medveda, Valanta, Regvarta, Babica, Mihalinca, Klemenčiča. Takrat je bil naš speedway šport množičnejši, po moje tudi kakovostnejši kot danes. Ko sem prenehal tekmovati, sem s klubskimi dirkači hodil na tekme, jim pomagal, popravljal, če bi gledal na dinar, tega ne bi počel. Veliko svojega denarja zapravi človek zraven, vendar je bilo prijetno.« J. Košnjek • Video Studio Bled podeljuje nagrade: Videoteka Video Studio Bled se vse bolj uveljavlja in postaja vedno bolj znana. Vsakdan imajo na razpolago po en novi film. Video studio Bled redno sodeluje v naših nagradnih igrah. V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali: »V Videoteki na Bledu lahko kupite konsignacijsko blago (televizorje in videorekorderje). Vprašanje se glasi,« od katere tuje firme so aparati...« Pravilni odgovor se glasi: BLAUPUNKT. Med številnimi pravilnimi odgovori smo žrebali. Video kaseto s filmom z lestvice dobi Marija Lap, Moste 131, Komenda, v Benetke bo potoval Igor Dornik, Brezovica 20 iz Krope, ribjo ploščo za dve osebi v dalmatinski konobi na Bledu dobi Vlasta Mencinger, Bokalova 15, Jesenice. Čestitamo! Nagrajence pa prosimo, da se oglasijo v Video studio Bled, Gregorčičeva 5 na Bledu (tov. Janko Hausman). PREMO iOVNIt V BOSNI ANTON MARTI ZEVSOVA LJUBICA PERZEJEVA MATI DEL KNJIGE PLAT SLOV DflAMSC UMETNIK PRED SEDNIK RFAGAN OH GNFZDC SPELEOLOGIJA v SOL SEČNE KIJLINf ANDREJ KURENT PTIČJI DOM NATRIJEV OKSID <Š7 ATLETINJA NOR KOCHOVA RUS SKLA DATEU UADOV PADALCE-VA OPREMA IT MESTO (DIRKE) SL PISATE UCA REKA V SRBU! PRITOK DRINE ORlENT DOMAČE SUKNO kraljevič IZMAHAB HARATE RISANJE ZEMLJE VIDOV ST AMERI SKIATLET ZVEZA SINDIKATOV REKA V SPAMJI NADA DMC PREBIVALEC ANAMA ANG FILM IGRALEC 'LAURENCEl NEVARNO OBOLENJE ŽLAHTNA KOVINA SOD SLOV SKLADATELJ IN DHStM JUDOM JEZIK. KI 9AOOV0M l NEMCU INDUSTRIJ. MESTO NA POLJSKEM D0BAVPA-LE0Z0KU ZEM ZGODOVINE TRZA.SKI PISATELJ SVEV0 JEZERO v TIBETu MESTO V FRANCU! IZRAELSKA PEVKA IDAUAH) OSEBA. KI NAS TOLAŽI GOUA PAVEL JAPON SPORT Z MEČI ALI PALICAMI ZDRAVILA IZ0PUA OSKAR DAV1Č0 SL SKLADATELJ POPEVK KERSNIK AVTOR KRIŽANKE R NOČ ALtDA VALU KANADSKI IKENl TROPSKA PAPIGA TAK Z VEL NOSOM OBRAMBNI NASIPI ARHITEKT SAARINEN KONČEK SUKANCA ST NIZOZEMSKI KOLESAR IGRALEC ULAGA l KETTE F0EI13E" BALERINA PAVLOVA NAŠA HUMORISTKA ■^SSBSamHGLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 19. februarja 198« TOZD MALOPRODAJA 19. februarja od 13.30 do 14.30 vas vabimo na DEGUSTACIJO v našo poslovalnico DELIKATESA TRŽIČ Sodelujejo: CELJSKE MLEKARNE (sir: toast) in VIPAVA (nagrajeno vino Cabernet 85) Obiščite nas! IkSSŠlŽSiSi KRANJ in salon pohištva Lesnina na JESENICAH LESNINA v salonih kuhinjskega pohištva na Titovem trgu v Kranju in na Jesenicah, Skladiščna 5, nudi za gotovinska plačila vse kuhinjske programe proizvajalcev: MARLES, BREST, LIPA, SVEA, GORENJE, TROKUT, SENJ in ŠAVRIČ 20 do 25% popust. Akcija traja samo še do konca februarja. Poleg ugodnih cen vam pri izbiri in načrtovanju stanovanjske opreme svetuje dipl. arh. — svetovalec. Imajo tudi plačilo na obroke 3 — 6 — 12 mesecev. Kupljeno pohištvo vam pripeljejo do 30 km brezplačno. 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n.sol.o., TOK gozdarstvo Preddvor n.sol.o Svet TOK gozdarstvo Preddvor razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOK Poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu mora kandidat za dela in naloge individualnega poslovodnega organa izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj — da ima strokovne in organizacijske sposobnosti — da izpolnjuje kriterije po družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o., TOK gozdarstvo Preddvor n.sol.o., Hrib 2, 64205 Preddvor z oznako — za razpisno komisijo za individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije. ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA UPOKOJENCEM NUDIMO POCENI POČITNICE V RABCU (HOTELI B - KATEGORIJE Z BAZENOM). ZA 7 POLNIH PENZIONOV BOSTE PLAČALI LE 54.000 DIN. PRI TRITEDENSKEM BIVANJU VAM EN DAN PODARIJO POTUJTE IZVEN SEZONE - POTUJTE CENEJE: RIM LETALO - AVTOBUS. PO PREIZKUŠENEM PROGRAMU ORGANIZIRAMO PONOVEN OBISK VEČNEGA MESTA, ODH. 9. IN 12. MARCA GRČIJA, LETALO DO SKOPJA IN NAZAJ, POTEM AVTOBUS, BOGAT SPORED OGLEDOV, ODH. 16. MARCA ČSSR ZA SKUPINE (PRAGA, BRNO, BRATISLAVA) ŠPANIJA DEŽELA NEPRECENLJIVIH UMETNOSTNIH ZAKLADOV, DEŽELA SONCA, PESMI IN PLESA, OBIŠČITE Z NAMI: BARCELONO MADRID ANDALUZIJO OD 20.4. NAPREJ KRETA IN GRČIJA, LETALO - AVTOBUS - LADJA, ODH. 26.4. INFORMACIJE IN PRIJA VE V VSEH ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IN POOBLAŠČENIH TURISTIČNIH A GENCIJAH. ttA alples industrija pohištva Železniki, telefon: 064-67121 Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program vam je na voljo v vseh salonih s pohištvom in v naši maloprodaji v Železnikih. ZDENKO ŠIVIC 64202 NAKLO Podreber 12 Telefon: (064) 47-539 MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV KOMPAS HOTEL RIBNO Vabimo vas na KULINARIČNE PRIREDITVE: Dnevi banatske kuhinje s kuharji iz Zrenjanina, ob spremljavi ansambla PRIJO. Vsak dan od 18. - 24. ure, od 5. - 15.11. Dnevi bavarske kuhinje v izvedbi kuharjev iz Bad Tolza in ob prijetni glasbi na citre. Vsak dan od 18. - 24. ure, od 19. - 29. II. Ob sobotah in nedeljah vam nudimo izdatno družinsko kosilo za samo 24.000 din. 90ZD MERCATOR WT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o.. KRANJ, JLA 2 Delavski svet Mercator KŽK Gorenjske, TOZD Tovarna olja Oljarica Britof, v skladu z 161. členom Statuta, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. stružnica TIP TNP 200/1600, znamka Prvomajska Raša, letnik 1972, izklicna cena 5.000.000 din 2. verižno dvigalo ČFR, nosilnost 16 ton, izklicna cena 120.000 din 3. strojna žaga na lok brez elektromotorja, izklicna cena 50.000 din Javna dražba bo dne 3.3.1988, ob 10. uri na sedežu TOZD Tovarna olja Oljarica Britof, Britof 27. Ogled osnovnih sredstev bo možen eno uro pred pričetkom javne dražbe na kraju javne dražbe. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini lCrX> izklicne cene osnovnega sredstva. Predpisani prometni davek plača kupec. Kupec mora takoj p° koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije - telefon št.: 35-221. TUDI ČASOPISOV VEČKRAT • ZMANJKA |p toda NIKDAR v kiosku DELO na avtobusni postaji v KRANJU DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli! NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO Prodajni salon v Železnikih je odprt od 8. 19. ure in ob sobotah od 8. 14. ure. V februarju vas vabimo k nakupu, ob katerem vam poleg stalnih ugodnosti nudimo še naslednje: - 20 % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU - 6 MESEČNO BREZOBRESTNO POSOJILO — MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA IN .PRODAJAMO TUDI KUHINJE PRIZNANIH PROIZVAJALCEV L ekonomske propagande tel. 23987 1 Kranjski MERKUR je poskrbel za vse tiste, ki imajo težave s skladiščnimi prostori S preselitvijo Merkur-jevega trgovskega blaga iz skladišč ob železniški pcsta|i na novo lokacijo v Naklo so se sprostile skladiščne zmogljivosti in dani so bili pogoji za ustanovitev posebne poslovne enote JAVNA SKLADIŠČA Tu Merkur opravlja vse skladiščne storitve, kot so razkladanje, nakladanje, prevoz in vskladiščenje blaga Ta najnovejša prodobitev v Kranju bo zlasti koristna tistim, ki nimajo svo|ih lastnih skladiščnih prO'' štorov *3 19. februarja 1988 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN ^MSWWWHGLAS Lfch škofja loka Za opravljanje del in nalog v tekoči kontroli objavljamo prosta dela in naloge: tekočega kontrolorja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: P* da imajo V. stopnjo zahtevnosti strojne smeri, m 2 leti delovnih izkušenj, spoznavanje konstrukcijsko —tehnološke in kontrolne dokumentacije, F" poznavanje norm kvalitete m Poznavanje merilne tehnike iDelovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na kadrovsko socialno službo DO LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 in jsicer v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega organa. n p ALPETOUR SOZD ALPETOUR TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA SOZD Alpetour, TOZD Transturist tovorni promet Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja Prosta dela oz. naloge VEC VOZNIKOV TOVORNIH VOZIL C, E kat. - lahko tudi pripravniki za DE Škofja Loka Pogoji: B IV. stopnja voznik avtomehanik oz. vzdrževalec vozil in strojev z opravljeno šolo za voznike ali ~~ II. stopnja SKR, voznik motornih vozil ^za delavce s IV. st. izobrazbe se zahteva 6 mesecev delovnih izkušenj oz. opravljen strokovni izpit za pripravnika, — za delavce z II. st. izobrazbe se zahteva 4 leta delovnih izkušenj kot poklicni voznik na dan 13/12 — 87. Poskusno delo za voznike, ki imajo ustrezne izkušnje je 3 mesece, za voznike brez poklicnih izkušenj pa je pripravniška doba 6 mesecev. Zaželeno je, da bi kandidati imeli stalno bivališče v bližini sedeža DE. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijav-nega roka. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n.sol.o., Kranj, Mirka Vadnova 13 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb Podjetja za ptt promet Kranj objavlja prosta dela in naloge PRIPRAVIJANJE IN RAZDELJEVANJE HRANE Pogoji: IV. stopnja gostinske stroke (kuhar) eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo dveh mesecev. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja DSSS, Podjetja za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4. Komisija sprejela prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo ob-veščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. Saua Uraivj Ukoj zaposli VARNOSTNEGA INŽENIRJA — ponovna objava Ogoji: zaključena višja strokovna izobrazba tehnične usmeritve s strokovnim izpitom in znanjem tujega jezika primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti tromesečno poskusno delo P'sn.. prijave z dokazili sprejema v 8 dneh po objavi kadrov-s*i sektor, Kranj, Škofjeloška cesta 6. EXOTERM 64001 KRANJ H^avski svet kemične tovarne EXOTERM Kranj na podlagi člena statuta delovne organizacije razpisuje prosta dela ,n nulop. K SPLOŠNEGA SEKTORJA ^*ndidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delov JJ*8a razmerju, ki so določeni po zakonu, z družbenimi dogo-0ri In samoupravnimi sporazumi, izpolnjevati še naslednje 'Koje; Po *fo imajo visoko uli višjo izobrazbo pravne ali sorodne sme-dft itnajo tri leta delovnih i/kusenj pi i upra\ Ijanju enakih K °k podobnih del in nalog, da imajo organizacijske sposobnosti. ^*hdidat bo imenovan za dobo 4 let. )*ne prijave z dokazili 0 izpolnjevanju razpisnih pogoje\ naj rii,'1,''"1'"1 j ><''-) i<'!• > priporočeno \ 15 dneh po objavi razpisa na j jTj* Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66. (Jh,!1/1''1'1''- homo o izidu raz|. .lih najkasneje v .'50 Po Izbiri i= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost n.sol.o. 64001 KRANJ, Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU - BOHINJSKA BISTRICA (II. objava) 2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO MANIPULATIVNIH DEL V ZVEZI Z LIKVIDACIJO AVTOMOBILSKIH ŠKOD Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod L: srednja ali najmanj poklicna šola neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, za (moške) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter stanovanje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini; Pod 2.: srednja ekonomska šola, 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo oz. kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo poteče 8 dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, p.o. 64000 KRANJ, Likozarjeva ulica l/a Po sklepu zadružnega sveta z dne 10.2.1988 in komisije za prodajo osnovnih sredstev objavljamo JAVNO LICITACIJO osnovnih sredstev: izklicna cena 1. Fakturirni stroj SOEMTRON 170.000 din 2. Fotokopirni stroj 3M - BLACK ON WHITE 220.000 din 3. Telefonska garnitura ISICOM 80 s 6 aparati 600.000 din Ogled osnovnih sredstev je v poslovnih prostorih Gorenjske obrtne zadruge Kranj vsak dan do 13. ure. Pisne ponudbe pošljite do 26.2.1987 na naš naslov. SOZD MERCATOR MT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.soi. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge za TOK RADOVLJICA EKONOMISTA ALI KMETIJSKEGA INŽENIRJA za vodenje komerciale TOK Posebni pogoji: 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah za TOZD KMETIJSTVO KRANJ GOZDARJA za pridobivanje in strojno spravilo lesa Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih, zaželen je izpit B kategorije KMETIJSKEGA ALI VETERINARSKEGA TEHNIKA za vodenje skupine v Tovarni močnih krmil Trata Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV ALI AVTOMEHANI-KA za a\ t orne ha n ska dela II v Mehaničnem servisu Šenčur Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj pri popravilu kmetijske mehanizacije, vozniški izpit B kategorije Za objavljena dela in naloge je določeno 1 do 3 mesečno poskusno delo. Pisne Drijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M-KŽK Gorenjske Kranj, Splošni kadrovski sektor, Kranj, Cesta JLA 2, v 8 dneh po objavi. TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR p.o. ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ELEKTRICARJA 1 delavec 2. MIZARJA 1 delavec 3. PRI PRAVI JALjCA DLAKE ZA POLST 1 delavec 4. IZDELOVALCA POLSTI 1 delavec 5. VZDRŽEVALCA FINOM EHA NI K A 1 delavec ♦i. ADMINISTRATORJA 1 delavec 7 STROJNEGA ALI E LE KTROIN Z E NI RJ A 1 delavec Pogoji: Pod 1. in ž IV. ali V. stopnju ustrezne strokovne izobrazbe, po možnosti s prakso nu podobnih delih in nalogah Pod 3. in 4.: dokončana osnovna šola Pod 5.: IV. ali V. stopnja ustrezne strokovne izobrazbe, po možnosti s prakso na podobnih delih in nalogah Pod 6.: 4 letna administrativna šola, z dobrim znanjem strojepisja in vsaj 1 leto delovnih izkušenj Pod 7.: VI. stopnju ustrezne strokovne izobrazbe, po možnosti s prskao nu podobnih delih in nalogah. Delovna razmerju bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pitne prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev naj kandidati i > na naslov: Tovarna klobukov ŠeŠir p.o., Škc'ja Ix>ka, KmIiim va 57, v 8 dneh po objavi. ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE CENTRALNI KOMITE zveza komunistov Hrvaške Strokovna služba Centralnega komiteja SK Hrvaške, ponovno objavlja delovno mesto POMOČNIKA VODJE POČITNIŠKEGA DOMA (KUHARJA) V BOHINJU 1 delavec Pogoji: KV delavec gostinske smeri — kuhar in 2 leti delovnih izkušenj. Prijave pošljite v 8 dneh od objave oglasa. Prošnje pošljite na naslov: CK SKH, 41000 Zagreb, Šetaslište Karla Marxa 14. Vse ostale informacije dobite na telefonski številki: 041/517-000. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ Objavljajo prosta dela in naloge V Komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 1. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA UREJANJE PROSTORA - SPECIALIST - 3 IZVAJALCI Pogoji: visoka izobrazba VII/2 stopnje zahtevnosti gradbene smeri 5 let delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo specialistična znanja strokovni izpit" 2. SAMOSTOJNI SVETOVALEC - PRAVNIK Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne smeri 5 let delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo strokovni izpit V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti 3. SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske ali sociološke smeri 5 let delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo strokovni izpit 4. PRIPRAVNIK Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske ali pravne smeri V upravi za družbene prihodke 5. VODJA ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO DRUŽBENIH PRIHODKOV IN IZTERJAVO Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj 3 mesečno poskusno delo strokovni izpit 6. VODJA ODSEKA INŠPEKCIJE IN KONTROLE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne ali ekonomske smeri 5 let delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo strokovni izpit 7. UPRAVNI REFERENT ZA ODMERO DAVKOV IZ GOSPODARSKIH IN POKLICNIH DEJAVNOSTI Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti pravne ali upravne smeri 1 leto delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo strokovni izpit V Geodetski upravi 8. VODJA PISARNE Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti administrativne, ekonomske, upravne ali družboslovne smeri 1 leto delovnih izkušenj enomesečno poskusno delo strokovni izpit 9. GEODETSKI RISAR Pogoji: srednja izobrazba IV. stopnje zahtevnosti tehnične smeri 6 mesecev delovnih izkušenj enomesečno poskusno delo V Sekretariatu za notranje zadeve 10. REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti administrativne, ekonomske smeri ali gimnazijski maturant 6 mesecev delovnih izkušenj enomesečno poskusno delo strokovni izpit znanje strojepisja 11. PRIPRAVNIK Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti upravne smeri V splošnih službah 12. ORGANIZATOR PROGRAMER Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti organizacijske, ekonomske, matematične, elektrikarske smeri 2 leti delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo strokovni izpit poznavanje PC Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Za dela in naloge pod točko 4 in 11 sklenemo delovno razmerje za določen čas, za čas pripravništva, za ostala dela pa za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, splošne službe, Kadrovska služba Trr revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ekonomske propagande tel. 23987 saua uraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Delavski svet TOZD Blagovni promet razpisuje naslednje delovne naloge 1. DIREKTORJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let prakse v gospodarstvu, zunanjetrgovinska registracija in aktivno znanje dveh tujih jezikov 2. DIREKTORJA SEKTORJA PRODAJE Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, 5 let prakse v gospodarstvu, zunanjetrgovinska registracija. 3. DIREKTORJA SEKTORJA NABAVE Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, 5 let prakse v gospodarstvu, zunanjetrgovinska registracija. 4. DIREKTORJA SEKTORJA SKLADIŠČENJA IN TRANSPORTA Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne smeri, 5 let prakse v gospodarstvu, znanje tujega jezika 5. DIREKTORJA NOTRANJE TRGOVINE Pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, 5 let prakse v gospodarstvu, znanje srbohrvaškega jezika Delavski svet TOZD Vzdrževanje in energetika razpisuje naslednji delovni''nalogi 6. DIREKTORJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 3 leta prakse v gospodarstvu ali — višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu 7. VODJO ENERGETIKE Pogoji: visoka strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri, 5 let prakse v gospodarstvu, strokovni izpit, znanje tujega jezika Za vse razpisane delovne naloge od 1 do 7 morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — primerne psihične in zdravstvene sposobnosti, — ostale pogoje, določene v Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi v Kadrovski sektor delovne organizacije Sava Kranj, Škofjeloška 6, 64000 Kranj. Vse kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. MALI OGLASI tei.:27 960 cesta JIA te apasafl.siiojll Dobro ohranjeno barvno TV iskra hori zont, ekran 56 cm z daljinskim upra vijanjem, prodam Cena po dogovoru Fortunat Bogataj, Selo 20/A Zirovni ca.tel 80 752_2166 Prodam VIDEOREKORDER panasonic digital D 80. Tel. 80-020_2173 Barvni TV gorenje akvamarin, ugodno prodam Tel : 84 422_2174 Prodam ŽAGO samico za razrez hlo-dovine Ferjan, Ribno 19, tel 77 168 2184 ŠROTAR za mletje žita in koruze v storžih, prodam. Struževo 9, Kranj _1991 Ugodno prodam novo, nerabljeno motorno ŽAGO satch dolmar 116 H Tel 46 421_2085 Prodam PASSAP pletilni stroj, potre ben manjšega popravila Cena po do govoru. Te I : 73 895_2089 Prodam manjši HARMONIJ 4 oktave in agregat znamke bosch Tel.: 27 567 2092 126 P prodam in barvni TV lowe, star 8 let. Tel: 45-263_2102 Prodam VITLO za les riko in rotacijsko KOSILNICO 135 cm Jezerska c. 2 _2185 Prodam AVTORADIO japonski 4 x 25 vV(avtoreverse) Tel: 33-111 2186 Ugodno prodam RECEIVER akai. Tel.: 38 045, od 15 dalje_2194 Prodam COMODORE 64, kasetofon, disketar in 2 joystica Tel : 49 173 2196 Prodam generalno obnovljen pralni STROJ gorenje superavtomat PS 664 bio s Tel : 33 137_2200 Ceneje prodam nov, še zapakiran pral ni STROJ gorenje, poceni prodam ra bljeni STR OJ candy 65 E. Tel.: 21 808 _2202 Ugodno prodam glasbeni CENTER TIC 2388 Mit. Tel: 28-187 2216 Ugodno prodam zelo malo rabljeno mizarsko KOMBINIRKO hoby 83 mio standard na 5 o peracij Franc Krničar, Prebačevo 18, Kranj, tel : 36 534 2233 Ugodno oprodam 310 litrsko SKRI NJO in KASETAR toshiba Tel : 23 414 _2236 Prodam STOLP crovvn 2 x 20 W z zvo čniki, nov in deklariran za 48 SM Tel.: 51 569_2250 Prodam črno beli TV rudi čajovec, star tri leta in RAČUNALNIK ZX SPEK TRUM 48 s p rogrami. Aleš Kert, Gore nja Sava 22, Kranj 2260 TRAKTOR fent 104 S 55 konj moči in motorno kolo HONDA VS 700 S, prodam Tel ( 061) 653 121 2274 DEŽURNI VETERINARJI OD 19.2. DO 26.2.: Žirinživinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25 - 779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: TERAN dipl. vet. Janez, Britof 414, Kranj, tel.: 22-994 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA: OBLAK dipl. vet. Marko, Novi svet 10, Škofja Ix>ka, tel.: 60-577 ali 44-518 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: RUPNIK dipl. vet. Dominik, M. Tita 45, Jesenice, tel.: 25-779 ZA OBČINO TRŽIČ: SAJOVIC dipl. vet. Borut, V. Rejca 1, Naklo, tel.: 47-063 ali 79-055 Prodam barvni TV gorenje za 20 SM. Tel.: 39-608, popoldan_2117 Zelo ugodno prodam črno-beli TV gorenje na daljinsko vodenje, star eno leto. Tel .: 36-833_2125 Prodam šivalni STROJ bagat višnja S elektronic, star eno leto, za 35 SM in črno- bel TV, star 10 let za 10 SM. Ber- nik. Planina 15, Kranj_2126 Prodam RADIOKASETOFON znamke sharp. Matovinovič, Valjavčeva 14, Kranj_2140 Prodam nov COMMODORE 128 in ka-setar z dokumenti. Tel: 37-184 2142 SKOBELJNIK KITI 636, debelinka po-ravnalka 25 širine, prodam. Tel.: 69-549_2146 Prodam prednji nakladalnik za gnoj SIP TEŽAK 8 za traktor imt 533. Jamnik, Žabn ica 8 2159 gradbeni mat. Prodam suhe hrastove plohe. Voklo 46 2137 Poceni prodam cca 400 kosov OPEKE BH6. Tel. 39-496_2164 Prodam 3 kub. m bele MIVKE. Prevod- nik, tel.:65-095_2177 Ugodno prodam cementno rabljeno OPEKO. Čirče, Smledniška 31. Kranj, tel.: 34-574_2197 Prodam PEROLIT 8 cm, 500 kosov, suhe smrekove plohe in deske, les za ostrešje 17 kosov, dolžina 8 m. Tel.: 49-171, Kranj_223_[ Prodam PUNTE, dolžina 2,80 ter boro- ve plohe. Zalog 19, Cerklje_2239 Prodam 1 kub. m suhih hrastovih plohov. Zg Besnica 66 2252 Prodam MEŠALEC za beton. Tel.: 37 429 _2256 Graditelji! 60 kosov steklenih PRIZEM, prodam 25 odstotkov ceneje. Tel.: 35-060, zvečer_2263 Prodam smrekove deske, debeline 2,5 cm in 8 cm ter smrekov opaž. Ogled vsak dan po 16. uri. Franc Bohinjec, Leše 19, Tržič 2270 O VTEDNU PLENIC (22.2. -26.2.) in otroškega perila je 15% cenejše pranje v samopostrežni pralnici SAM Kebetova 24, KRANJ, tel.:21-386 kupim Kupim NAKLADALNO PRIKOLICO Trata 9, Cerklje, tel : 42-828 Kupim zazidljivo gradbeno parcelo ali parcelo s hišno številko, 500 do 800 kvad m, severno od Kranja okolica Predoselj Lahajnar, Deteljica 6, Tržič, tel : 50 4 31, popoldan_1980 Kupim les za ostrešje, 7 špirovcev 10 m, 27 kosov 8 do 8,5 in lege Luže 16, Sen čur, tel : 60 584_2105 Kupim manjšo samonakladalno. Tel.: 73 825_2115 Kupim stružnico (draksel) za les, lahko lesena v okvari in kosilnico BCS z vo zič kom. Bitec, Breg 8. Križe 2129 V okolici Škofje Loke kupim zazidljivo gradbeno parcelo ali nedokončano hišo. Tel 60 187_2208 Kupim dele za ŠKODO 1000 MB in prodam nov motor 14 M Tel 70 379 _2213 Čevljarji! Kupim stare ali nove "zebu" kopita star narek, številka od 37 do 44, za nizko peto! Franc Praprotnik, Ljub no 84, Podnart, tel : 70 570 2223 Kupim manjšo zazidljivo PARCELO ali parcelo s staro hišo do 20 km iz Kra nja. Tel 33 833, popoldan_2224 OPEKO modularni blok, kupim Tel 80 297 ali 51 927_2235 Kupim TELETA simentalca, starega do 20 dni m jalovo kravo Tel 60 734, zju tra j 2268 zapoilltvc Vsako varilsko ključavničarsko delo (tudi zahtevno), posamična ali serijska izde lava, sprejmem. C na Belo 8, Ko-krica pri Kranju 1595 Če želite postati HONORARNI ZA STOPNIK MLADINSKE KNJIGE se javite TAKOJ šifra: P ERSPEKTIVNA ZALOŽBA_1785 ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE! če že liš postati honorarni zastopnik za knji go, ki sodi v vsako slovensko družino se javi šifra: TAKOJ_1920 Pridružite se najboljši skupini prodajalcev odličnih priročnikov šifra: Pl-SMENA PRIJAVA_2076 Za uveljavitev atraktivnega artikla potrebujem izkušenega prodajlca ko za organi ziranje prodaje. Ponudbe s po drobnim opisom izkušenj in polnim naslovom pod Šifr a: PARTNERSTVO 2081 Ponovno iščemo več delavk za nedo ločen čas, samo okolica Radovljice. Tel: 80-31 8 2086 Prodajalce, prodajalke za prodajo artiklov široke potrošnje iščemo. Šifra: UGODN O_2093 Iščem delo za manjšo stružnico. Tudi vrtanje ali izdelke kovinske galanterije. Tel.: 39 966_2104 Prevzamem vsa zidarsko-fasaderska dela. Tel.: 78-947_2153 Iščem delo v okolici Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 2180 Takoj sprejmem v delovno razmerje stavbenega KLEPARJA ali priučenega. Tel.: 41-0 11_2190 Želite zaslužiti? Ne veste kako? Pokliči te tel.. 28-434, zaželjen prevoz 2258 Prevzamem ročne izkope Tel.: 33-365 _2265 Honorarno zaposlim zdravega upoko-jenca-upokojenko, najraje iz Stražišča. Šifra: DELO STROJNO IN ROČNO 2272 razno prodam Prodam suha DRVA, enoosno PRIKOLICO za lažji traktor in dva TELETA. Tel.: 65-149 Ugodno prodam PEČ 35000 ccal, ra-diatorje in bukova drva. Tel.: 70-237 _2077 Prodam gostinska osnovna sredstva in drobni inventar, prodam tudi osebni avto SI MCA 1307, letnik 1978, karam-boliran. Bife Lipa Radovljica, Ljubljan-ska 4, tel.: 75-582_2090 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KVV in 10 m bukovih DRV. Tel.: 25-111_2095 Prodam zemljo za presajanje rož in sveža domača jajca. Jezerska c. 88, tel.:26- 739 2118 Prodam REGAL za dnevno sobo UNA, star tri leta in motor ter menjalnik za Z 101. Kovač, L. Hrovata 6, Kranj 2123 Prodam karoserijo za BUGGIYA in CB postajo. Posavec 81 2147 Prodam TELETA, butare in PUHALNIK tajfun. Praprotna polica 14 2148 HARMONIKO diatonično B.ES.AS, no-vo, prodam. Zapuže 31/a,Begunje 2154 Prodam SENO. Globočnik, Voglje 117 _2157 Prodam diatonično HARMONIKO, 4 vrstno. Tel: 51-169 2161 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in klasične radiatorje. Roblek, Bašelj 15, tel.:45-765_2178 Prodam globok otroški VOZIČEK za dvojčke. Tel : 76 231, dopoldan 2209 Prodam semenski KROMPIR igor Dragočajna 16, Smlednik 2225 Prodam novo 4 vrstno diatonično HARMONIKO Tel.: 46-089_2244 Ugodno prodam nove SMUČI RCX, comprex 195 cm Tel : 28 822 2248 Prodam tri GOBELINE. Zoran llič, Kej žarjeva 8, Jesenice, vsak dan 2249 Pletilni STROJ popp 12/100 in 8/80, ponte bankine, zračnice forpase 750 x 16, bo jler 8 litrski, prodam po ugodni ceni. Tel: 61 058 2257 živali V aprilu, maju in juniju bom prodajal rjave JARKICE Sprejemam pisna na ročila. S tanonik. Log 9, Škofja Loka _1956 Prodam TELETA, starega 10 tednov. Škofjeloška 33, Kranj_1989 Prodam 8 mesecev starega BIKCA za nadaljno rejo Anton Poljanec, Sebe nje 57, Kri že_2097 Prodam 450 kg, težko kobilo in 5 mesecev brejo telico simentalko Pivka 3, Naklo_ 2132 Prodam tri tedne staro TELIČKO frizij ko Zg Brnik 105 2134 Prodam TELIČKO, staro 10 dni simen talko. Sp. Brnik 25 2139 Poceni prodam mladega VOLČJAKA, dobrega čuvaja Tel. 70-212 2150 Prodam 9 tednov starega BIKCA. Ljub no 104_2151 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Sp Gorje 38_2152 Prodam 4 PRAŠIČE, težke po 40 kg. Struževo 3, Kranj_2179 Prodam KRAVO s teletom (bikec). Vo-glje 56, Šenčur_2205 Prodam večje in manjše PRAŠIČE in tri mesece starega čistokrvnega VOLČJAKA Posa vec 123, Podnart, tel : 70 379_2212 Prodam črnega KODRA. Tel : 22-304 _2214 Prodam 14 dni starega BIKCA Zupan, Gregorčičeva 15, Bled_2218 Prodam dva TELETA frizijca, stara tri tedne in MLIN šrotar Bernik, Žabnica 43_2222 Prodam PUJSKE težke od 20 25 kg Franc Berložnik, Za žago 20, Bled 2228 Prodam okoli 20 kg težke PRAŠIČKE Anton Pušavec, Hudo 3, Tržič 2229 Prodam mlado jalovo KRAVO in tri tedne staro TELIČKO Vilfan. Žabnica 57__2237 Prodam 6 tednov stare PUJSKE in 3 mesece starega BIKCA simentalca Podhom 4, /g (ioi|e 2241 Prodam 10 PRAŠIČEV, težkih od 20 25 kg. Struževo 20, Kranj_ 2243 Prodam 14 dni starega TELIČKA si mentalca. C. na klanec 5, Kranj 2254 Prodam PRAŠIČA težkega 90 kg, KUL TIVATOR, dvobrazdm plug olt, 10 be tonskih mrež 5 x 5 m karambolirano OPEL ASCONO 1,2. Lahovče 47 2267 Prodam KRAVO z mlekom Voklo 5, Šenčur 2273 VELIKA IZBIRA: posode iz nerjavečega jekla in emajla drobnih gospodinjskih aparatov V FEBRUARJU IZKORISTITE UGODNOSTI PRI PLAČILU. VSA POJASNILA DOBITE, ČE NAS POKLIČETE PO TELEFONU NA ŠTEVILKE: 064/61-581, 61-092 in 60-566 VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA vozila Prodam poškodovano LADO 1500. Telefon 41 -089, klicati od 19. do 20 ure Poceni prodam Z 750, letnik 1976. Tel.: 66 - 941 R 30, letnik 1980, registriran do 15. 1. 1989, generalno obnovljen, ugodno proda m, v račun vzamem manjše vozilo. Tel : 88-415, vsak dan dopoldan _2042 Prodam GOLF, letnik 1980 Tel : 66 046 2079 MAGERUS DEUTZ KIPER 8 ton, regi striran do avgusta, prodam Zupan Janez, Zg. Dupl je 4 (z delom) 2082 Prodam R 4 GTL, maj 1986. Tel.: 37 958_2083 BMW 316, letnik 1985/7, prevoženih 30.000 km, dobro ohranjen, garažiran, ugodno prodam Janez Kadivec, Pipa-nova 46, 64208 Šenčur 2091 jf GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ OB PETKIH IN SOBOTAH PRIREJAMO ZABAVNE VEČERE S PLESOM OD 20. DO 24 URE IGRA SKUPINA NOSTALGIC SHOW BIZ BAND VLJUDNO VABLJENI REZERVACIJE PO TELEFONU 21-387 Prodam OPEL KADET karavan, starejši letnik za 120 SM Franc Zupan, Lom 20, tel.:51-357_2096 Prodam Z 101 confort, letnik 1982 ok tober Ogled vsak dan popoldan Cvet ko, Tomš ičeva 19, Kranj_2098 Prodam GOLF avtomatik, letnik 1976,ogled vsak dan popoldan Drago Jovanov, C JL A 11, Kranj (vrtanrija) _2099 Prodam Z 750, letnik 1977 Tel : 33 327, popoldan 2100 Z 101, registriran 29.1 1986, letnik 1985, prodam Petrič, Zoisova 32, Boh Bist rica, ogled po 15 uri 2101 Prodam OPEL MANTA, letnik 1975 Svetelj, Reševa 9, Kranj, tel 26 154 _2106 Prodam TAM 5500, cena po dogovoru Tel.: 60 829_2107 APN 6, prodam. Zg. Bitnje 163 2108 Prodam LADO 1200 standard in barvni TV iskra 56 cm z daljinskim upravlja njem. Te I: 25-818 2111 LADA SAMARA, popolnoma nova, 5 brzin, na prodaj Tel petek od 13 do 18 ure, 23 430 2113 FORD 12 M, motor 1500 cub., potre ben manjšega popravila, ugodno pro dam Tel 77 317, popoldan 2114 Ugodno prodam VW 1303, letnik 1975. Milan Lotrič, Cankarjeva 48, Radovlji ca_2120 Ugodno prodam novo PRIKOLICO za avto Selca 62_2121 Prodam tovorni avto Ml MCI 01 S Ihl!) kiper z nakladalno napravo za prevoz lesa Jak ob Brleč, Pionirska 25, Noži ce, Radomlje 2124 do v& izd r, letniK im/o, registriran uu -sta, obnovljen, prodam. Ogled P® sobo ta Urh, Jezerci 19, Gozd M8^j Ijek (za hotelom Špik) Prodam OPEL CORSO s 5 vrati no^j še neregistrirano. Ogled v soboto 9. do 17. ure, cena 23 Mil. Ivanić S»|g ko, Smledniška 1, Kranj ivnj: Prodam osebni avto JUGO 45, av9 1981. Stane Mihelič, Breg 133, Žiro^ Prodam GOLF, 75-926, popoldan letnik 1982. Prodam 2 novi GUMI michelin ^ dim. 175x70x13 Tel: 82-500 _J>' Prodam avto Z 101, letnik 1984. J3"!. 6, Mavčiče Prodam Z 750, letnik 1977, motor Borštnar, Na Trati 24, Lesce _^i<^ Prodam avto Z 750, letnik 1976. Og' vsak dan. Ahačič, Planina 20, Kran^5S _,___|----\t Ugodno prodam MAN s prtkolico. tnik 1980 tip 22/281, nosilnost 28 M Tel.: ( 081) 15 412 Prodam Z 101, letnik 1980 comfort 140 SM Predoslje58, tel 36 40t 21 Prodam JAWO 350, letnik 1983 Og popoldan Mijadžikovič, Vogljgjft^ Prodam Z 750. letnik 1976, karam^' rano, celo ali po delih. Vertelj, ^9.^ pije 5, Duplje_____^ Prodam JUGO 45 Tel : 38 757__J^ Prodam SENO in nove nadom*5 dele za VVARTBURGA Vopovlje Prodam Z 101, letnik 1978 Kekić,^ Platiše 7, Planina Kranj 2' Prodam VW 1200, letnik 1976 27, Cerklje______ 18 TU, letnik 1983 jfy Prodam R 51 875 Prodam plastični ODBIJAČ za~G zadnji Boro Čekov, L Hrovata 6, Ifffij Prodam ŠKODO 110 H~cupeT 1980. Slobodan Stankovič, Gord da 18, Kranj ____ Prodam avto PRIKOLICO Tel 22 ^ ^—————;—Tjrt'' Prodam GOLF JGL, letnik 198'|jj Virmaše 6, Škofja Loka__— Z 101, staro 9 let, obnovljeno, *' $ njam z doplačilom za 3 do 4 leta NIVO Tel : 69 289, po 14 url __^iV Prodam TORI CROSS za 43 SM Jjji 74 417____Js( Prodam GOLF diesel. letnik 1982 37 353_ "____>f Poceni prodam ohranjeno Z 101,1-"1 1980 Glamočanin, Levstikov« l8J Kranj(pole g ZD)___ Prodam / 101. letnik maj 1986 Podlubnik 162, tel 61 325 Prodam dobro ohranjen vVART^^ letnik 1974 Tel 46 325, od 14 ur«',JS Prodam Z 101, letnik 1980 Zlato polje 3/b, Kranj____ Prodam ohranjen VW 1200 J j'Ji-1974 Stojakovič, Juleta Gabrov«*"^ Kranj Planina_^—-^i' Prodam MOTOR 14 M, l«tr»ik ' ^ prevoženih 3900 km. Tel 66 14 ure dal je____ Prodam R 4, letnik 1978 Vofl'i'^ Šenčur Z 101, letnik 1977, registriranT^J« 88. škofja Loka ran, zelo ugodno prodam Ples*0' gorovo predmestje 9, Škofja l°* Prodam SKOUKO za JUGO^TJ^ Ravnik, Brod 13, Boh. Bistrica__. Prodam JUGO 45, l.itnil. 1985 - Jen gA obnovljen Polda Štefan. Zg 76/b__ Nujno prodam OPEL KADET, 1982. garažiran. Tel.: 34 18B__^-Ugodno prodam R 4, latnikT979' j striran do konca leta. Tel.: 35^7"^. Prodam R 4 TLS, letnik 1978, P" V Hi ' i)lLP^hranjeno. Tel: 62 100 2165 Qr°dam dvojno nerjaveče KORITO, j, *ine i m in črno belo TV. Komen T>£l?_- Kranj. tel : 25-853 2188 (j^d"o prodam gorenje ŠTEDILNIK h» 4 e|ok ) ter pograd z jogiji dolci 1'3 cm Tel : 75 101, Radovljica jS^_____2201 C?8m OMARO za predsobo. Dušan a,roža, Rudija Papeža 30, Krahj ___2204 d^0 PEČ feroterm FF 32(leva) pro lio 3 10 odstotkov ceneje Tel 46 408, v*0 u ri 2211 Prodam KUPPERSBUSCH nov, za po-lovično ceno. Tel: 42-270_2217 Prodam dva JOGIJA 2,00 x 1,00m in črno-bel TV, ekran 50 cm, vse dobro ohranjeno. Tel: 23-738_2230 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK gore-nje, štedilnik kuppersbusch gorenje. Jože Šliba r, Sr. Dobrava 12, Kropa, tel.:79-618 2242 Prodam otroško POSTEUICO jem. Trg Rivoli 3, stanovanje 8 jogi-2255 Ugodno prodam novo 380 litrsko zamrzovalno SKRINJO Ith. Šuceva 9, Kranj_2266 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elek.) in otroško posteljo z jogijem. Tel.: 47-791 _2275 Omare in sedežno za dnevno sobo, ugodno prodam. Križnarjeva 3/b, Stražišče 2277 poieiil Med Kranjem in Ljubljano kupim za gotovino gradbeno parcelo, velikosti 1500 do 3 000 kvad. m. Šifra: ZDOMEC __2080 Prodam VIKEND v Bašlju pri Kranju. Tel.. 27-539_2103 Zaradi selitve nujno prodam HIŠO Mavčiče 9, Kranj. Jankovič, tel.: (078) 30-250, sobota od 6. do 14. in nedelja od 14 do 22. ure_2175 Prodam GARAŽO najboljšemu ponud-niku -pri toplarni Planina. Tel.: 33-092 _2253 Naprodaj zelo lepa parcela (273 kvad.m) na Šenturški gori- Krvavec, v neposredni bližini zgornje postaje žičnice. Šifra: MOJ VIKEND 2259 itanovanja Mlad par z otrokom išče stanovanje v najem v Tržiču ali ožji okolici. Tel.: 50-1 37_2087 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju, takoj vseljivo. Tel.: 21-944 2116 OBVESTILA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 112 Cenjene stranke obveščam, da spet sprejemam naročila za žaluzije vseh barv in di menzij ter rolete. Roletar-stvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: (061) 50 720_TI56 TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, vas obveščam, da vam v najkrajšem času pop ravim vaš TV apa rat SE PRIPOROČAM!_ 1786 ROLETE, žaluzije, naročite Špilerje vim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75 -610_1905 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši, kot tudi manjša popravila (prede lave), vam h itro in kvalitetno naredi obrtnik Tel 28-427_ 2035 Popravljamo TV SPREJEMNIKE in ob-navljamo oslabele TV ekrane Tel : 39 886_2084 Polaganje klinkerja, keramičnih ploščic in terac ploščic! Tel.: 36 338 2234 Ročno pletem po naročilu Tel 75-009 2276 OITALO AVTOGENO VARJENJE dam v najem, na točkastem imam proste kapacitete Britof 147. tel 36 180_2040 Društvo upokojencev Stara Fužina oddaja v najem gostinski lokal v Stari Fu zini n ajboljšemu ponudniku. Med po godbenimi obveznostmi bo tudi nude nje hrane v cilju popestritve turistične ponudbe v vasi Rok prijave je do 28 februarja 1988 2088 Podpisana Jožeta Zupan, Rupa 24, Kranj preklicujem in obžalujem mojo objavo v ča sopisu GLAS št 53, z dne 15 7 1986 o Aljančičevih in Bukovniko vih in se jim z ahvaljujem, da so odsto pili od tožbe._2094 GARAŽO najamem ali kupim v Kranju Tel 39 800 2109 OPRAVIČILO V torek, lti.2.1988 je prišlo pri zahvali za pokojno ROZALIJO BREMŠAK do napake v priimku. Za neljubo pomoto se opravičujemo! V SPOMIN februarju mineva žalostno Teto, odkar je zu vedno zatisnil oči nuš dragi mož. in oče ALOJZ PAPIČ ^m, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče, prisrčna hvalu Njegovi: žena in hčerka Jožica Krunj, 19. februarja 198H Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju, iz tozda Velopnevmatika EVGEN LANG roj. 1927 Od njega smo se poslovili v torek, 16. februarja 1988 ob 16. uri na pokopališču na Kokrici. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Hodil sem po sončnih tratah, vprašal ptičke, kje si, pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni! Vprašal rože sem na gredah, kjer doma si bila ti, pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni! Vprašal srce sem še svoje, ki kraljica si mu ti, pa je v noči zajokalo in je reklo, da te ni! V SPOMIN Danes mineva leto dni, kar nas je zapustila žena ANTONIJA-TONČKA KOLOŠA Zahvala vsem, ki ste jo imeli radi! VSI NJENI V SPOMIN Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo le grenko občutiš. (Shakespeare) 19. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat in stari ata ANTONIN RAKOVEC Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živel, je v svojem 87. letu odšel od nas skrbni, dobri mož, ata, dedek in pradedek FRANCE KOBAL Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali zadnje ure življenja in vsem, ki ste počastili njegov spomin s cvetjem, izrazi sožalja in spremstvom na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Ljubno, 9. februarja 1988 ZAHVALA Zakaj si moral nam umreti, ko pa je bilo s teboj tako lepo živeti? Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LEOPOLDA PINTARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje ter zdravstvenemu osebju Kliničnega centra za vso skrb in pomoč ob težki bolezni. Iskrena hvala LD Selca m Železniki, KS in ZB Češnjica, govornikoma za poslovilne besede, g. župnikoma za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki tukaj niste omenjeni, pa ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Studeno, 15. februarja 1988 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete GABRIJELE URBANC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Sajevicu, dr. Moharju, duhovniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, delovni organizaciji Planika Kranj ter sosedom. ŽALUJOČI VSI NJENI Zadraga, februarja 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta FRANCA POLAJNARJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ter ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Jelovica in DO Planika. Posebna zahvala dr. Tomažu Hriberniku, g. župniku za opravljeni progrebni obred, MPZ Preddvor ter cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Potoče, 1988 V SPOMIN Ko bi ti vedel, da čas le beži in kako lahko se pošteno živi, ne bi ti pošast usode srca strlo, tvoje telo še ne bi umrlo. 21. februarja minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš mož in ati SLAVKO STRMFELJ Vsem, ki se ga spominjate, se lepo zahvaljujemo Francka, Andreja, Damjan Volaka, 19. februarja 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene JULKE ROMŠAK se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini File Marije, Habjanec, pevcem in g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za vso pomoč. Žalujoči mož Matija ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre MARIJE JAVORNIK roj. Galjot se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, ter se tako številno s toplo mislijo in besedo, cvetjem in pesmijo poslovili od nje. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebna zahvala g župniku Cirilu Berglezu in g. kaplanu Pavlu Juhantu za ganljive besede slovesa in opravljene cerkvene obrede, kakor tudi pevcem iz Naklega. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike UKC v Ljubljani in osebju Doma upokojencev v Kranju za skrb in nego v času njene bolezni ter vsem, ki ste jo v tem času obiskovali. Draga mama, vedno in povsod boš ostala z nami. Žalujoči vsi njeni Kranj, Stražišče, Sp. Brnik, 19. februar 1988 mali oglaei tel. 27960 / IVO^CEmDOCODKI^^ Javne razprave o ustavnih amandmajih Jesenice, 18. februarja — Javna razprava o ustavnih amandmajih se je v jeseniški občini začela minulo sredo, 17. februarja, z dvema kvalitetnima razpravama, ki jih je v osnovni organizaciji ZK krajevna skupnost Sava in v osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah organiziral občinski sindikalni svet Jesenice. Jeseniške razprave o ustavnih amandmajih se je udeležil tudi podpredsednik Gospodarske zveze Slovenije Rado Bohinc, ki je v uvodnem govoru poudaril pomen javne razprave in ustavnih amandmajev za združeno delo. Ustava in ustavni amandmaji bi morali pomembno prispevati h krepitvi samoupravljanja in uveljavljanju takih družbenoekonomskih odnosov, ki bi vodili k večjemu pridobivanju dohodka in njegovi ustrezni delitvi. Nesprejemljiva je tudi vsakršna težnja k centralizaciji. Javne razprave se bodo nadaljevale po temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in po osnovnih organizacijah sindikata. Analizo in oceno o razpravi pa bo dokončno sprejelo predsedstvo občinske konference SZDL Jesenice. D. S. Pohod na Stol Jesenice, 18. februarja — Prizadevni organizatorji z Jesenic spet pripravljajo pohod na Stol, ki bo v petek in soboto. Pričakujejo okoli 3.000 udeležencev tega najbolj množičnega zimskega pohoda. Letos prvič bodo organizirali tudi mladinski pohod Po Poteh Cankarjevega bataljona. Udeležence opozarjajo na primerno obutev in obleko, na Stol pa se bodo povzpeli le v primeru, če bo lepo vreme in če bodo gorski reševalci in alpinisti ugotovili, da je pohod povsem varen. Naša — vaša matineja Jesenice - V nedeljo, 21. februarja, ob 10. uri bo v Gledališču Toneta Čufarja po krajšem premoru znova na sporedu matineja za najmlajše. Tokrat se bo s pravljično igrico Čudežni pisalni stroj-ček predstavila mladinska skupina Svoboda 2 iz Trbovelj. Po predstavi bodo kot po navadi otroci lahko risali v avli gledališča. /1> ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Žitova akcija Več spoštovanja do kruha Če je nekdaj gospodinji padel kruh iz rok, ga je pobrala in poljubila. Do njega je čutila, kot je do svojih najbližnjih - moža, otrok... Kruh je bil cenjen in spoštovan, ne samo zato, ker je bila pot do njega prepojena z znojem (vsa opravila, od setve pšenice do peke kruha, so bila bolj ali manj ročna), tudi sicer. Kruha je manjkalo, hlebci so bili pod ključem in otroci ga niso imeli na voljo v vsakem trenutku, kot ga imajo danes. Generacije, ki to pomnijo, še živijo. Verjetno ni nikogar med nami, ki bi si želel tistih časov in splošnega pomanjkanja, pa vendarle: vse več je ljudi, ki menijo, da je v odnosu do kruha kljub industrijskemu načinu pridelave pšenice, mletja zrnja in peke treba ohranjati in ohraniti nekaj prvotnega, kulturenga, človeškega, čustvenega... Hlebec ni kot avtomobilska guma ali čevelj. Ljudem, katerim kruh ne predstavlja le zmesi vode, kvasa, moke in dodatkov, temveč še kaj drugega, ni vseeno, kaj se dogaja s kruhom. Ni jim vseeno, če ga vidijo na cesti, v smetnjaku, v jaslih... V ljubljanski Žitovi pekarni so samo lani dobili od trgovin nazaj 575 ton kruha (ob novoletnih praznikih 22 ton) - petino so ga prede- Žito daje v teh dneh na trg nekatere nove izdelke, za katere že ime Natura pove, da so brez konservansov, arom in umetnih barvil — zlati prepečenec, sirov, mesni in jabolčni burek, palčke s sirom, sezamom, z arašidi, s paradižnikom in origanom ter palčke za diabetike, vlečeno testo za hitro pripravo različnih zavitkov, gibanic in štrukljev, testeninske ploščice lasagne, jajčne testenine ravioli, italijanske špagete, lumpi testenine za pse, kroglice (crispy) s kakavom, otrobom in s pšenično klico in šport miisli kolačke. lali v drobtine, ostalega je pojedla živina. V Žitu (skupaj s kupci, porabniki kruha) začenjajo akcijo, da bi kruh postal bolj spoštovan in cenjen, kot je zdaj, in da bi del nekdanjega odnosa do kruha ohranili tudi v industrijskih časih. Takšen (čustveni) odnos do kruha pa bo lažje vzpostaviti, če se bo kakovost izboljšala in bo tudi ponudba pestrejša. C. Zaplotnik Berta Golobova na Beli Zgornja Bela, 16. februarja - Kulturnoumetniško društvo Bela bo v počastitev obletnice rojstva pesnika in jezikoslovca Matija Valjavca - Kračmanovega pripravilo danes, v petek, ob 19. uri v domu družbenih organizacij na Zgornji Beli pogovor z Berto Golobovo. Avtorica Skrinje iz babičine bale in drugih zelo branih knjig bo pripovedovala o pisateljevanju, o spominih na učitelje-vanje v osnovni šoli Matija Valjavec v Preddvoru, o učiteljskem poklicu, o bralnih navadah otrok in še o čem. C. Z. Letos pa ni zmanjkalo flancatov — Sobotna maškarada v Kranju je uspela, ni kaj. Maškar je bilo okrog osemsto in toliko flancatov in krofov jih je tudi čakalo v občinski avli. Turistično društvo Kranj je denar zanje nabralo po kranjskih delovnih organizacijah in vsem se za razumevanje še enkrat najlepše zahvaljuje. Morali bi videti, pravijo, kakšno veselje naredi en sam pustni krof! — Foto: F. Perdan V Verigi bodo večji delež sindikalne članarine zadržali doma Protest zoper neučinkovitost sindikata l^esce, 16. februarja Sindikalna organizacija leske Verige je že na zadnjih dveh sindikalnih kongresih zahtevala, da mora večji delež članarine, kot je določeno s statutom, ostati v delovni organizaciji za delo »domačega « sindikata. Pobuda je obakrat naletela na gluha ušesa in razmerje je ostalo nespremenjeno: 60 odstotkov zbrane članarine je treba nameniti za delo občinske, republiške in zvezne sindikalne organizacije, 40 odstotkov pa jo osUine sindikatu v delovni organizaciji. V verigi so že na letni seji sindikalne orga nizacije decembra lani dali pobudo, da je treba razmerje ne glede na statutarna določila spre meniti in naj 70 odstotkov članarine ostane doma, ostala pa naj se nameni za delo sindikata na višjih ravneh. Ker so pobudo sprejeli v vseh tozdih in tudi v skupnih službah, je izvršni od bor konference sindikata na torkovi seji potrdil drugačno delitveno razmerje Čeprav del članarine, ki jo odvedejo M delo sindikata na višjih ravneh, dobijo posredno nazaj (poceni ogled kulturnih prireditev za delavce, sindikalna športna prvenstva. .), v Verigi ocenjujejo, da je delež glede na učinkovitost Delavci Verige so lani dali za sindikalno članarino 24,8 milijona dinarjev: 14,9 milijona so jo odvedli za delo sindikata na višjih rav neh, 9,9 milijona jo je ostalo doma. Po novem (razmerju) bi jo odvedli 7,4 milijona, 17,4 milijona dinarjev pu bi jo ostalo sindikatu v delovni organizaciji. uredništvo tel. 21860 sindikata in na naloge, ki jih opravlja, prevelik - še posebej zato, ker je v tovarni vse več delavcev, ki se z osnovno plačo (ob doseženi normi) težko prebijajo iz meseca v mesec. V posebej težavnem položaju so zlasti tisti, ki so že dlje časa na bolniški, (delni) invalidi in drugi. Na seji izvršnega odbora konference sindikata so že sklenili, da bodo odslej del sindikalne člu-nurine, ki bo ostalu v delovni orguni/.aciji, namenjali prav za reševanje socialnih problemov. Kuj ob vsem tem reči? Nič posebnega, pre-tresljivega. Delavci Verige so začeli sumoupra vljati. Če (zaradi državnih ukrepov in admini striranja) ne morejo pri počasi, so se lotili vsaj drobtinic - ne glede nu sindikalni statut. C. Zuplotnik Z GLASOVA ANKETA Neresnost ali namerno prikrivanje dejstev? Afera Waldheim te dni razburja svetovni tisk. Nekaj dni so bile oči vsega sveta uprte v Jugoslavijo, ali bo ta vendarle prišla na dan z originalom dokumenta, ki obtožuje Kurta Waldheima. Zdaj ugotavljajo, da je šlo za ponaredek. Vendar dokumenti o njem morajo obstojati, saj smo ga takoj po vojni dali na listo zločincev. Kako in kje je preživljal vojno, se nekdanji generalni sekretar OZN in sedanji predsednik avstrijske vlade dolgo ni mogel spomniti. Kasneje je priznal, da je kot or-donančni oficir zgolj zbiral frontna poročila in zatikal zastavice na zemljevid. Poznavalci zgodovine pa mu skušajo dokazati najhujše, da je sodeloval pri genocidih, pri čiščenju Kozare, pri depor-tacijah Zidov iz Soluna, pri uničenju zajetih zavezniških komandosov in drugo. V zraku je obvi-selo za nas zelo neugodno vprašanje, kdo je vedel za njegovo preteklost in preprečil, da bi prišla pravočasno na dan ter kakšno ceno je za to plačal. Najbolj prizadeti so pri tem nedvomno spet borci. Franc Križnar, predsednik Občinskega odbora zveze borcev Jesenice: » Če je bil Kurt Waldheim takoj po vojni registriran za vojnega zločinca in se je potem, ko je to izvedel, za nekaj let zakamufliral, ne more imeti čiste vesti. Bil je v specialnih vojaških enotah in takega človeka skušamo prav mi prikrivati. Milka Planine je svoje dni izjavila, da je to stvar Avstrije, Amerikanci pa so mu prepovedali stopiti na njihova tla. In ko mi ne rečemo ne črne ne bele, češ » bilo pa prošlo <• postavlja Vranitzki odločno: »jaz ali on. « Čudno politično ozračje ustvarja vse to, ljudem pušča grenak priokus, posebno še ljudem, ki so pretrpeli to vojno. Jaz sem nad takim odnosom naših ogorčen. « Sveto Kobal, član republiškega odbora ZB NOV : » Med našimi borci prevladuje vtis, da Jugoslavija do tega nima določenega stališča in tudi doma ni na ustrezen način pojasnila, zakaj je dopustila tak vtis. Vse to daje splošno mnenje, da je pri nas precej nereda po arhivih, nered pa je tudi v pogledu uradnih in privatnih izjav, ki niso privatne, in deljeno mnenje okrog izjav, da je vse to notranja zadeva Avstrije, čeprav nobeni takšni procesi v neki državi niso le njeni. Doma imamo veliko izk"' šenj, kako se takšne stvari lahko razvijajo na škodo sosedov. Avstrija ni bila nobena vojaška žrtev, saj smo bili Slovenci pod udarom prav avstrijskih fašistov, ki so bili pri nas najbolj številni in tudi najbolj » pravoverni. « Je pa res, da je obračun s svojo preteklostjo vendarle stvar Avstrije. Mi, ki smo bili v partizanih, se lahko samo smejemo tem izgovorom, da nekdo ni sodeloval pri teh zločinih, pa je bil v teh štabih. Waldheim s svojim trdovratnim vztrajanjem na položaju predsednika kaže na njegovo osebno ambicioznost, ki potrjuje, da ni bil postranski faktor v njihovi komandi. Ambiciozni značaji so se vedno prebili v ospredje. « Štefko Urbane, član P«' krajinskega OF odbora z» Gorenjsko: » Ta naš odnos do primera Waldheirn in mednarodne komisije, ki proučuje njegovo preteklost, je skrajno neodgovoren. Tujci zdaj čudno gledajo na nas. Biti moramo bolj odkriti. Tako pa se človeku nehote pritakne, da pri nas nekaj prikrivajo. Ponaredki dokumentov so možni, to j* res, kajti po vojni je ostalo vse polno praznih nemških formularjev. Odnos pa ni resen. Veliko ugleda smo imeli zunaj, s takim odnosom pa najodgovornejši ljudje pri nas izgubljajo veljavo. Zdi se, kot da ima nekdo interes to skrivati in da tudi ta, ki je kopijo naredil, ne sme vsega povedati...Tako obnašanje je za nas borce še posebno boleče. « Janko Prezelj, predsednik KO ZB NOV Vodovodni stolp, Kranj: «» Mi; slim, da bi morali biti prl takih stvareh bolj odločni. S tako mlačnostjo ifl s takim odnosom do sveta smo še enkrat blamirah Jugoslavijo. Molčimo i° se gremo ne vem kakšnih skrivalnic. Kot bi se bali naših ljudi. Ni se jih treba bati. Več bodo vedeli, več zagovornikov bodo imeli. Naj enkrat po pravici povedi tudi nam, ne pa da zgodovinarji odkrivajo dejstva, mi pa jim pri tem ne pomagamo, in ti ne znaš doma obrazložiti ljudem, ker smo premalo ali sploh nič obveščeni. Tako izgubljamo zaupanje. Smešno in žalostno je vse skupaj. « D. Dolenc Drugačen (prvi) korak k varčevanju Ne združitev služb, marveč skupno^ Radovljica, 18. februarja — Že predsednik skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Radovljica Bogo Košnik je v torek v pogovoru, ki ga objavljamo na 4. strani, povedal, da se predsedstvo Skisa ni opredelilo za predlagano združitev strokovnih služb SIS materialne proizvodnje v okviru organizacije Alpdom. Enako pa se je potem odločila tudi skupščinu občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste na torkovi seji. Skupna strokovna služba za komunalno, cestno, požarno in stanovanjsko skupnost v okviru delovne organizacije Alpdom v Radovljici za zdaj ni sprejemljiva rešitev, je bila razlaga na seji skuščine občinske skupnosti za ceste v Radovljici. Očitno so se s tem strinjali oziroma zadovoljili z razlago tudi delegati obeh /bo rov, saj vprašanj ali drugačnih razmišljanj glede tega oprode ljevanja ni bilo slišati. Pač pa so se delegati strinjali, če bodo takšnemu predlogu pritrdili tudi delegati skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti (seja bo konec toga meseca ali 1. marca), da se začne postopek za združitev komunalne in cestne skupnosti. O tem, du takšen predlog ne bi dobil podpore tudi nu komu-nulni skupščini, skoraj ne dvo mimo. Utemeljitev zanj pa prav /uprav ni prav nič drugačna, kot so bile že (tudi na Gorenjskem) pred leti v tržiški, kranjski občini, ko so ugotavljuli, da bi med drugim s takšno (združeno) samoupravno organiziranostjo tudi mursikaj prihranili. Seveda šele prihodnje leto, saj bi po odločitvi obeh skupščin morali nujprej pripruviti osnutek samoupravnemu spora/uma, uredili oziroma ra/delati delegatsko mrežo in po usklajevanju ter razpravi nazadnje takšno organiziranost v enotni skupnosti tu di potrditi. To pa bi bilo izvedlji vo po izteku letošnjega leta. Za to bosta obe skupščini samou-pruvnih skupnosti zu letos spre-jemuli svoje programe dejavnosti, čeprav so delegati skupščine cestne skupnosti na seji v torek sprejeli tudi samoupravni sporazum o sodelovanju pri uresničevanju skupnih nalog nu cestnem in komunalnem področju. S tem pa so dejunsko dali zeleno luč, če v dunem trenutku eni od skupnosti primanjkuje denarja, lahko le-tega druga posodi, če gre za skupno programsko nalogo. Sedanjo odločitev o združevanju strokovnih služb v sisih ma- terialne proizvodnje pa bi '^/Si ocenili tudi kot modro PrC^\{^ Dokler na posameznih P° d jih dejavnosti tako imeno^p materialne proizvodnje ni*0 jena in razrešena nekater3 novna (tudi sistemska) ^Pju« nja glede financiranja, je P'1-f nek zgolj z drugačno organ**| nostjo najbrž bolj sprejel Lahko pa je tudi prvi kora-k poti organiziranosti in vaf# nja. MERKUR ZIME SE NI KONEC -OSKRBITE SE S KURJAVO! S takojšnjo dobavo, brez čakalne dobe vam po ze'° ugodnih kreditnih pogojih nudimo: • PREMOG LIGNIT VELENJE KOSI cena 78.000 din/t • PREMOG RJAVI TRBOVLJE KOSI cena 139.00<> din/t • PREMOG RJAVI ZENICA KOSI cena 138.000 din/t Naročila sprejemajo prodajalne: — KURIVO, Naklo tel.: 47-000 — UNIVERSAL, Jesenice tel.: 81-484 — ŽELEZNINA, Radovljica tel.: 75-670 — ŽELEZNINA, Bled tel.: 77-359 — MERCATOR, Tržič tel.: 50-894 IZKORISTITE MOŽNOST PLAČILA 1 5 OBROKIH S (SAMO) 13% OBRES1' Ml!