rotniniu oiacona ▼ yuuTmk
Leto XX., št. 270
Ljubljana, nedelja 19, novembra lffl
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126
Inseratni oddelek: Uubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnico Maribor: Grajski trg it. 7. Telefon it 2455.
Podružnico Celje: Kocenova ulica 2 Telefon it 190.
Računi pn poit ček. zavodih* Ljubljana it 17749.
Izhaja vsak dan razen_ ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvo: Liubliana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455» Cel|e, Strossmayerjeva ulica štev. U telefon štev. 65.
Rokopisi m ne vračajo.
Naš položaj
Živimo v dobi splošnega previranja v svetovni politiki, a enako tudi v našem domačem državnem življenju. Malo stvari je danes sigurnih. Vojske na zapadu stojijo nepremične druga napram drugi Politika ima še vedno prvo besedo in kljub temu, da gre h kraju že tretji mesec vojne z orožjem, Se vedno niso fronte dokončno postavljene. Nič se še ne ve, kdo bo morda jutri še pridružil, ali moral pridružiti svoje vojske in svoje orožje zapadni-ma velesilama in na koga bo mogla še računati Nemčija. Včeraj je bil ves svet prepričan, da stojfmo pred vdorom nemških vojska na Nizozemsko in v Belgijo, danes je isti svet prepričan, da Nemci ne bodo udarili...
Kar se tiče našega položaja, so si mnogi izbrali kaj lagodno stališče. Jugoslavija je v evropskem sporu nevtralna in marsikdo misli, da je s tem stvar za nas ooravljena. Toda za nevtralnost je vedno treba dveh: tistega, ki je nevtralen, in tistega, ki to nevtralnost spoštuje. In treba je še nekaj več: da razmere, pod katerimi je nevtralnost nastala, še dalje trajajo in dopuščajo še nadalje nevtralnost. Dolžnost naroda je, da povsod podpira službeno politiko svoje države in da ničesar ne stori kar bi moglo tej politiki škodovati Toda nevarno bi bilo nevtralizirati narodni občutek za lastne interese, iz nevtralnosti napraviti nekak narodni program ter narod zavajati k enostranskemu gledanju na dogodke. Tudi države, ki so po svojem mednarodnem položaju trajno nevtralne v vsakem sporu, danes zastavljajo vse svoje sile, da vzbudijo v svojih narodih voljo do najodločnejše samoobrambe One dobro vedo, da sta najstrožja čuječnost in pripravljenost važnejši od najlepše izjave in najbolje volje. Položaj naše države je tak, da nam ne dovoljuje, da bi se zazibali v sanje, češ: nikomur ničesar nočemo, zato se nam ne more ničesar zgoditi. Psihološko napako bd storil, kdor bi povsod in pri vsaki priliki govoril samo o nevtralnosti, ne da bi pri tem neprestano opozarjal ljudi, da bomo mogli ostati izven neposredne nevarnosti le takrat, če bo naš narod povsod in pri vsaki priliki kazal in dokazoval svojo odločno voljo, to svojo nevtralnost tudi z vso silo braniti proti vsakemu napadu. in bo na vso moč sodeloval pri vsem. kar naj okrepi njegovo materialno in duhovno obrambno moč. Minister vojske in mornarice g. Nedič je v svojih ponovnih izjavah značilno opozarjal, da moramo imeti stalno ori rokah dobro nabito in zanesljivo puško.
Mnogo je med nami ljudi, ki so razpoloženi se vdajati glede rezultatov sedanjega konflikta lepim iluzijam. Sanjajo o tem, da se nam bodo nudile priložnosti, ki se nam ne bodo morda pozneje nikoli več ponovile, in da je naša prva dolžnost se na te priložnosti pripravljata. Kdor pa nekoliko pozna splošni evropski položaj in razvojne smernice, ki jih danes odkriva politika velikih sil, kdor je mogel nekoliko pogledati za zakulisja velikih diplomatskih iger, ki se danes nevidno za širši svet odigravajo v zatišju kabinetov, ta ve, da so naše dolžnosti mnogo bolj realne in neposredne in da je nad vsemi ena največja, za nas Slovence še posebej usodna, dolžnost utrjevati čut jugoslovanske solidarnosti in prepričanja, da vsaka škoda, prizadejana kateremukoli delu Jugoslavije, zadene ▼ živo ves jugoslovanski narod, vse Slovence, Hrvate in Srbe. V današnjih časih bi morali Slovenci še posebej to dejstvo imeti stalno pred očmi in se spominjati one dobe, ko sta nas sam6 krik o narodnem edinstvu in sa-m6 sklicevanje, da smo eno in isto s Hrvati in Srbi, vsaj po večini rešila pod krov Jugoslavije kot naše skupne nacionalne domovine. Vsaka politika, ki danes ali pri nas ali pa pri ostalih delih našega naroda slabi občutek usodne povezanosti, je politika proti živ-Ijenskim interesom tudi našega slovenskega rodu. Če bi postali Slovenci enkrat predmet razgovorov med diplomati velikih sil. tedaj bodimo prepričani že danes, da se to ne bi zgodilo zaradi naše večje sreče in ostvaritve kakih slovenskih »idealov«, bodisi v političnem ali teritorialnem oziru, temveč samo na račun naše svobode in naše narodne celote.
V trenutku ponižanja dveh velikih slovanskih držav je razumljivo, da si slovanslra misel krčevito išče nove opore. Tam na vzhodu je velika Rusija, ki bo — tako mislijo nekateri — na koncu z mogočno roko zaščitila nas vse In naivni optimizem veruje, da je vse-slovanski duh že premagal temne sile boljševizma, pa da se sedaj pripravlja podariti Evropi dobo prave slovanske demokracije, enakopravnosti malih in velikih narodov in držav ter napraviti konec usodni igri imperializma Toda stvarnost pravi drugače Iz Moskve ne govori Rusija, temveč Zveza sovjetskih republik, kateri so slovanska ču-
Obsedno stanie v Pragi in okolici
Dvanaist ustrelienih v dveh dneh. med niimi devet vlsokošolcev — Vse ieike visoke šole zaprte za trt leta
Berlin, 18. nov. s. (DNB) V okrožjih Velika Praga, Praga - okolica, Kladno, Beroun in Vršovice je bilo danes proglašeno obsedno stanje. Preki sod ne velja za prebivalstvo nemške narodnosti.
Praga, 18. novembra. AA. Nemški poročevalski urad poroča: Zadnji čas poskuša skupina čeških intelektualcev, ld je v zvezi z bivšim prezidentom dr. Benešem, kaliti mir in red v češko-moravskem protek-toratu z manjšimi ali večjimi dejanji odpora. Pri tem se je ugotovilo, da se kolovodje te akcije odpora nahajajo tudi na čeških visokih šolah. Ker so se 28. oktobra ln 15. novembra ti elementi spozabili tako daleč, da so napadli posamezne Nemce tudi fizično, so češke visoke šole zaprte za tri leta. Devet Izvršilcev omenjenih dejanj je bilo ustreljenih, večle število udeležencev pa je bilo aretiranih.
Včeraj ustreljeni trije
London, 18. nov. s. (Reuter). Po uradnem nemškem poročilu so bile danes izvršene v Pragi zopet tri justifikacije, med njimi dveh čeških policijskih oficirjev ln sicer zaradi napada na nekega Nemca.
Berlin, 18 nov. o. Uradno demantirajo vesti, objavljene v nekaterih listih, da so bila izvršena v škodovih tvornicah sabo-tažna dejanja ln da so bile porušene nekatere češke železniške proge.
Prefciniene telefonske zveze
London, 18 nov. s. (Reuter) Danes dopoldne so bile prek njene telefonske zveze med Prago in Berlinom, kakor tudi med Prago in Budimpešto.
Daftiišnji nemški komnnike
Bern. 17 nov j. (Havas) Iz Prage poroča nemški poročevalski urad:
Zaradi čedalje pogosteje ponavljajočih se sabota/nih dejanj, ki so jib zakrivili slušatelji čeških visokih šol, se odreja zapora teh Šol za dobo treh let. Pri zadnjih izgredih v Pragi in drugih čeških mestih je bilo 9 Cehov ustreljenih, večje število pa aretiranih Zaradi agresivnih dejanj proti osebam nemške narodnosti, ki so se končala s mrtnlm izidom, so bili danes ustreljeni trije Cehi, med katerimi sta dva polici iska uradnika.
Berlin, 18. nov o. (United Press) Z visokega službenega mesta izjavljajo o ustre-litvi več Cehov v Pragi med drugim:
Pod vzeti ukrepi se morejo vzeti kot zeln ostri, vendar pa so bili brezpogojno potreb-
ni glede na vojno stanje, ▼ katerem se nahaja Nemčija. Vlada protektorata je bila popolnoma sporazumna z državnim protek-torjem o vseh teh ukrepih. Protinemške ln protihitlerjevske demonstracije so ostale omejene izključno na Prago ter vlada v ostalem protektorata mir. Razumljivo je, da mlade vročekrvne glave, ki so bile vzgojene po vojni v češkoslovaški Ideologiji, ne morejo biti zadovoljne s sedanjim stanjem. V mirnem času bi nemške oblasti proti takim dogodkom nastopile z velikodušno blagostjo. V okoliščinah, ld so tako resne kakor sedaj, pa nI bilo drugega izhoda kakor poizkus upora zatreti brezobzirno z izvršitvijo smrtnih kazni.
O jačen je nemških čet
Praga, 18. nov. o. (United Press). Zaradi izgredov je prispelo v Prago na tisoče močno oboroženih in motoriziranih zaščitnih oddelkov. Zaščitni oddelki ln Gestapo so s pomočjo nemške policije aretirali 1.200 Cehov, po večini dijakov ln intelektualcev, ki jim nemške oblasti očitajo hujskanje prebivalstva k odporu proti njim po navodilih pristašev bivšega prezidenta republike dr. Beneša, ki živi sedaj kot emigrant v Angliji. Po službeni objavi o ustrelltvi 8 čeških dijakov, so ulice v Pragi popolnoma prazne, češko prebivalstvo se je umaknilo v svoja stanovanja ter se izogiba, da bi prihajalo na ulice in javne kraje.
Praga, 18. nov. o. (Reuter). Snoči se Je razpoloženje v češko-moravskem protekto-ratu .zlasti pa v Pragi, ponovno tako poslabšalo, da so ob 18 poslali za ojačenje zaščitne oddelke iz Dresdena. Ves telefonski promet v Pragi in s Prasro je oreki-njen.
Csvsr Hsdie
Berlin. 18 nov o Dopisnik »Un!ted j Preska« je prejel po telefonu obvestilo od vlade češko-moravskega protektorata da i je predsednik dr Haona ob 16 30 govoril v praškem radiu ter pozival češko prebivalstvo naj ohrani mir in red Češkemu narodu mo-a bit: jasno, je deial oredsed-nik dr. Haeha med drugim da je sedai ! vključen v življenjski prostor velike nem-i ške države in da mora iz tega izvajati potrebne posledice Dr Hacha je nadalie svaril pred nepremišlien nr deianji Vlada protektorata naibolie zastopa interese če škega naroda in ii je treba zato izkazovati popolno zaupanje.
tem je prišlo do obžalovanja vrednih incidentov. Nekaj sto dijakov je bilo pozneje izpuščenih, a večina je ostala v zaporih in bo najbrže odpeljana v koncentracijska taborišča, v kolikor ne bo postavljena pred nemška sodišča.
Devet dijakov, o katerih pravijo nemške oblasti, da je bilo dokazano njihovo protinemško rovarjenje je bilo včeraj ustreljenih. Istočasno se je pričela tudi stroga preiskava pri praški policiji ln je bila aretirana cela vrsta stražnikov, strežniških podoficlrjev ln oficirjev. Nekateri so bili postavljeni pred naglo sodišče. Zatrjujejo, da jih je bilo nekaj že postreljenih. Preiskave se vršijo tudi sicer med praškim meščanstvom in po deželi. Pričakuje se aretacija nadaljnjih zastopnikov češkega narodnega življenja.
Praga je od včeraj kakor Izumrla. Gledališča in kinematografi so prazni. Ljudje se držijo doma. Predsednik Hacha, ki se nahaja v Lanech In že nekaj časa boleha, je težko obolel, da se bojijo za njegovo življenje. »Observer« zatrjuje, da je češka vlada zaman poskušala intervenirati in vsaj oblažiti odrejene ukrepe.
Dr. Beneš o položaju na češkem
London, 18. nov. br. (Infor. ministrstvo) Opoldanski listi so danes objavili izjave, ki jih je dal novinarjem davi bivši drugi pre-zident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš o zadnjih dogodkih v Pragi. Dr. Be-neš je opozoril na to. da Je bilo v Pragi ustreljenih 9 vlsokošolcev. Ta dogodek, je
dejal dr. Beneš, kaže, da Je nastal na Češkoslovaškem povsem enak položaj, kakor za časa svetovne vojne v Belgiji, ko so vanjo vdrli Nemci.
AAicor poroča amsterdamski »Telegraaf«, danes niti v Berlinu, niti v Budimpešti ni bilo mogoče dobiti telefonske zveze s Prago. Glede na včerajšnje dogodke pa opozarja list, da so v Berlinu vprav včeraj popoldne nekaj ur, preden je agencija DNB izdala »n«"*! komunike o usmrtitvah in aretacijah praških študentov, zagotavljali, da so vse vesti, ki se o demonstracijah v Pragi širijo, neresnične in da vladata v pr®-tektoratu popoln red ln mir.
Današnji berlinski listi razen komimOts-ja o včerajšnjih dogodkih v Pragi ne objavljajo niknkih neposrednih vesti o položaju na češkem in Moravskem. Le nekateri poročajo, da je bilo v Pragi sestavljeno sodišče za veleizdajnlške zločine.
Znameniti češki pilot Novak padel na bojišč«
Pariz, 18. nov. br. (Havas). Francoska letalsko poveljstvo javlja da je padel na bojišču znameniti pilot Novak, bivši ka-petan češkoslovaške vojske, znan kot eden najdrznejšh letalcev v Evropi. Po nemški zasedbi CSR je Novak pobegnil na Poljsko, od tam pa v Francijo, kjer je vstopil v francosko vojsko. Pokojni pilot Novak je imel svetovno prvenstvo v zračni akrobaciji.
Gospodarska zveza
med Anglijo in Francijo
Odmevi sklepov londonske seje zavezniškega vrhovnega vojnega sveta o gospodarski zvezi med obema državama
Angleško pordčik
o dogodkih v Pra
London, 18 novembra v »Observer« pri naša obširno poročilo o dogodkih in polo žaju oa češkem. Po njegovih informacijah so se ti dogodki odigravali takole:
2e od 28. oktobra sem, ko je prišlo v mnogih mestih do krvavih incidentov in je nemška policija z ostrimi protiukrepi vzpostavila red, je v protektoratu zavladalo vznemirljivo vzdušje. Razburjenje med prebivalstvom se je stopnjevalo zaradi go-govoric, ki so se širile o žrtvah manifestacij na dan narodnega praznika Nemške oblasti so podvojile svojo čuječnost in povsod so bile čete Gestapo in SS ojačene.
Po monakovskem atentatu je bilo tudi na češkem mnogo oseb priprtih. Preteklo sredo je prišlo v Pragi do dijaških demonstracij. Dijaštvo se je zbiralo pred starim magistratom, kjer se nahaja spominska plošča Neznanemu junaku. Iz množice je bilo slišati klice »živela svobodna češkoslovaška!« Nemške oblasti so pozvale praško policijo, da kar najodločnejše razžene manifestante in da prepreči v Pragi vsako sumljivo zbiranje. Policija je nastopila, toda očitali so ji, da ni dovolj ostra in zato so bili poklicani na ulico nemški policijski oddelki.
Ponoči je vladal v Pragi mir Nemške oblasti pa so zasliševale številne aretirane
dijake in dijakinje in trdi se, da so prišit do prepričanja, da je zlasti na univeizi cela organizacija, ki zasleduje protinemške cilje. že pred par dnevi je bila razširjena veljavnost nemškega zakona o zaščiti nemške države in interesov nemškega naroda tudi na vse ozemlje protektorata. Ta zakon določa, izredno ostre kazni za najrazličnejše politične pregreške in preti v mnogih primerih s smrtjo, še posebej je bilo razgla šeno. da bodo nemške oblasti sodile po tem zakonu tudi vsakega vojaka češkoslovaške vojske, ki se formira na zapadu ped francoskim vrhovnim poveljstvom, in vsakega, kdor bi imel kakršnokoli zvezo s češko emigracijo.
V	četrtek so se nemške oblasti odločile, da za vsako ceno>zatro gibanje med akademsko mladino. Nemška policija je bila znatno ojačena in v Prago so dospele tri nove standarte SS. Češka državna policija je bila povsem potisnjena v ozadje in ji je bila odkazana vloga pomožne čete pod nemškim poveljstvom.
V	petek v zgodnjih iutranjih urah so nemški policijski oddelki obkolili vse ulice okrog poslopij univerze in so zasedli vseučilišče. Istočasno je policija še ponoči pričela izvaiati aretaciie ter je odnpljala v zapore okrog 2000 dijakov in dijakinj. Pri
London. 18 nov s. Vsi današnji angleški list komentirajo objavo angleško-, francoske gospodarske zveze. »Times* pišejo da obstoji sedaj med Anglijo in Francijo naj.popj!nejša zveza, ki tvori obenem tudi osnovo za organizacijo v miru po vojn1: V stem smislu se izraža *Daily Teleg.aph« ki pristavlja la sta sedaj Anglija in Francija kakor Iružab-nika v istem trgovskem podjetju. *>Daily Herald Hvali dejsivo. da bo »»daj preprečena vsaka izguba gospodarskih moči ki tvor jo eno glavnih orožij, s katerimi razpolrga Ang ja.
Med ameriškimi listi pravijo »New i ork Times« da je naravno, da sodelovanje med Anglijo in Francijo v vojn odpira tudi sliko za poznejše sodelovanje v miru. ki more postat" Izhodna točita za federaci o Evrope Vsekakor bo gospodarsko sodelovanje v vojni ostalo v veljavi vsaj deloma tudi potem, ko bo mil vzpostavljen.
Pariški tisk o pentenu londonskih sklepov
Pariz, 18. novembra. Aa. (Havas). •Skupna angleiko-francoska vojna akcija se bo izvajala ne samo na vojnem in diploma Učnem temveč tud1. na gospodarskem in finančnem polju. Sklepi včerajšnje seje vrhovnega vojnega sveta obeh držav ac živa slika popolnega sporazuma med obema velesilama ki sta odločeni boriti se za zmage in ki ne bosta zanemarjali ničesar da dosežeta ta smoter.
»Jour« javlja da sta Francija in Anglija v popolnem sporazumu sklenili spraviti v najpopolnejšo skladnost gospodarske napore obeh držav, posebno pa pomorski promet. »Populaire« ugotavlja, da bo odbor za splcšno koordinacijo, ki je sestavljen od Francozov in Angležev, proučil razna vprašanja, ki so s tem v zvezi. To niciativo je treba samo pohvaliti. »Peti t Journal« smatra, da je tako popoln gospodarski sporazum brez primere v zgodovini. Ta sporazum mora dati najbolje rezultate ker bo vojna manj veljala tako eno kakor drugo državo. >Ex-
celsior« pravi, da je imel zadnji gospodarski sporazum pred očmi veliki skupni cilj: mir Ta sporazum se začne izvajati takoj, medtem ko se je v minuli vojni začel izvajati šele leta 1917. OrganizaC ja je premagala neorganizirano delo na gospodarskem polju- Sporazum bo imel po mnenju lista ugoden vpliv na trajanje vojne. List smatra dalje, da ima ta sporazum tudi širši pomen za sodelovanje po vojni L st je prepričan, da bo gospodarska struktura zavezniških držav po vojni še močnejša .ne pa oslabljena, posebno še. ako bodo zavezniki skupno uporabljali svoje zlate rezerve, ki Jih imajo v Ameriki.
»Petit Pariš1'en« pravi, da imajo 'judje, ki so na čelu odbora za sodelovanje, močno voljo, da premagajo vse težave. Dala-dier in Chamberlain ne bosta dovolila, da bi se finančna in gospodarska solidarnost obeh držav zrahljala »Figaro« pravi, da je Nemčija nevaren nasprotn k in da lahko dolgo vzdrži, ker je sistematično pripravila vojno in ker ji daje Rusija gotove olajšave s svojo naklonjenostjo. Toda končni rezultat je jasen, kar zagotavlja francosko-angleško sodelovanje.
Nemško naziranje
Berlin, 18. nov. AA. (DNB). Nemško časopisje smatra, da. pomeni ustanovitev angleško-francoskega gospodarskega oA-bora delno priznanje, da se Velika Britar nija bori z resnimi gospodarskimi težava*-ml Nemški listi vidijo v tem poskus, da se še bolj u te sni politična svoboda Francije v odnosu do angleških finančnih in gospodarskih vplivov.
Velika naročila letal v Ameriki
New Tork, 18. nov. s. (Assoc'ated Press). Angleška nabavna komisija v Zedlnjenih državah je danes podpisala naročilo za 20 milijonov dolarjev za nabavo 400 šolskih, letal, ki bodo uporabljena za vežbanje letalcev lz angleškega imperija v Kanadi. 345 letal bo že te dni odposlanih. Po nepotrje-n h vesteh bo sledilo v kratkem naročilo nadaljnjih 1.500 letaL
vstva morda tu in tam dobrodošlo taktično sredstvo, ki pa ima svoje '•ačune svoj program kominterne, združen sedaj s programom nekdanjega carskega imperializma. Zato ie mirno pomagala razkosati Poljsko in si je brez vsakih pomislekov podvrgla baltiške države Zato ie takoj po podpisu svoje pogodbe z Nemčijo odrekla češkoslovaškemu poslaniku v Moskvi svojo gostoljubnost. Če bi šlo za to, deliti na Balkanu interesne sfere, bi ta ista moskovska imperialistična diplomacija mirnega srca, če bi ji iz kakršnihkoli računov tako kazalo, dvignila roko od Jugoslavije. Vse to dokazuje, da se v Moskvi tudi danes, kakor nekdaj, ne vodi nikaka sentimentalna politika in da tisti, ki bi z vernim očesom hoteli gledati proti vzhodu, tvegajo razočaranje, ki ga je doživel že češkoslovaški narod in ki ga naj nam dobrotlji-va usoda prihrani. Oprimo rajši svoje poglede bistro vse povsod na okrog in pazno zasledujmo, kako se zbirajo in premikajo sile po Evropi. Zanašajmo pa se izključno le aa sebe in na svojo
silo. Ta sila se bo oslnbJla. ako bomo pripustili razmaha oni promag?ndi, ki z zlorabljanjem imena velikega ruskega naroda, zdaj pod eno, zdaj pod drugo krinko deluje za ideje in cilje, ki nimajo z našo narodno svobodo in državno neodvisnostjo nič skur»n°era in ki so v svojem ipdru nroti ideii *love-*^nstva, napredka in civilizacije
Ko je bil razvoi usodnih dogodkov v Evropi že v polnem razmahu, ie nudila Jugoslavija sliko težko razrvane in oslabljene države. Tik pred izbruhom oboroženega konflikta je bil storjen odločilen korak za reševanje hrvatskega vprašanja. Toda veliko delo še ni končano Še je polno problemov, ki nam nalagajo velike dolžnosti. Iz vseera srca upamo, da se bo iz dneva v dan zopet krepila zavest usodne povezanosti ceVkimnesa na^e^a naroda in s tem tudi notranja moč naš** države, ki nam edina daje jamstvo, da bomo srečno izšli iz evropskega viharja. Danes še slabi narodno silo, ker smo borbe in nasprotstva iz prošlih normalnih časov lahkomiselno prenesli v
novo nevarno dobo. Se smo daleč od svoje notranje narodne konsolidacije. Še so odnošaji med političnimi tabori zaostreni in zagrenjeni in še ni narod spregovoril svoje besede. Na poljski katastrofi se lahko učimo, kako pogubne posledice rodi razdvojenost in kako neobhodno je, da v kritičnah časih narod in država, ljudstvo in vlada tvorita enoto, ki v polni skladnosti prevzema skrb in odgovornost za usodo svoje države.
Danes ni v Jugoslaviji nobene resne politične skupine, ki bi odklanjala, da prevzame svoj del soodgovornosti pri delu za našo notranjo konsolidacijo in za našo zunanjo sigurnost. Ali tudi narod zahteva, da se čuje njegova beseda, in ima pravico, da se zasliši Zato postaja vprašanje volitev v narodno skupščino tako neodložljivo in zato moramo dobiti volilni zakon, ki bo omogočil, da se manifestira nepotvor-jena narodna volja v vseh svojih važnih odtenkih. Mnogi se bojijo, da je narod danes duševno iz ravnotežja, da je razpoložen slediti skrajnostim in da
se vdaja zapeljivosti demagoških gesel in fraz. Situacija res ni lahka. Toda ali bo jutri, pojutrišnjem enostavnejša, ali bo čez tri štiri mesece evropski vihar že dohrumd in se bomo lahko posvečali svojim narodnim vprašanjem že v varnem zatišju? Zgodovina nas uči, da je v velikih časih naš narod na pravilno postavljena vprašanja dal vedno tudi pravilen odgovor. Ako ga bomo vprašali: hočeš Jugoslavijo, ali si odločen, da sporazumno rešiš probleme, ki jih je naš razvoj postavil pred nas in ali vztrajaš, da ostaneš v medsebojni povezanosti in v onem edinstvu duha in morale, ki ti je dalo svobodo, potem bo narod gotovo z ogromno večino odgovoril z »da« in bo dal svojim zastopnikom poguma in odločnosti, da problem našega nadaljnjega sožitja rešijo tako, kakor bo najbolje odgovarjalo ne le interesom posameznih krajev in delov naroda, temveč tudi interesom neporušne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njihove skupne jugoslovenske domovina
Boj za rumiiitsko nafto
Težkoče Nemčije pri nabavljanju romunskega petroleja Zakaj je nastal zastoj v izvozu
Bukarešta, 18. nov. s. (Havas) Vodja gospodarskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva, dr. Clodlus, ki je z 10 eksperti dospel v Bukarešto, se pogaja z rutinsko vlado o naslednjih treh vprašanjih mmunsko-nemške izmenjave blaga, glede katerih so nastale resne težave: količine blaga, plačilnih možnosti in transporta. Rumunija Nemčiji trenutno ne more dobavljati toliko petroleja, kolikor ga ta zahteva, ker sta precejšnje količine kupili Anglija in Francija, ki sta blago takoj plačali z denarjem.
V klirinškem sistemu med Nemčijo in Rumunijo se istotako pojavljajo težave, ker se za nemške industrijske proizvode pojavljajo na rumunskem trgu konkurenčne ponudbe in se v Rumuniji pritožujejo, da je nemško blago slabše kakovosti.
Promet po morju med Rumunijo In Nemčijo je končno sploh onemogočen, pa tudi vprašanje prevoza po železnici preko ruskega ozemlja še vedno ni urejeno.
Bukarešta, 18. nov. s. (British United Press). V rumunskih uradnih krogih Izjavljajo, da zastoju izvoza romunskega petroleja v Nemčijo ni krivo pomanjkanje petroleja, temveč pomanjkanje petrolej-skih ladij na Donavi in cisteraskih železniških vagonov.
ftumunska trgovinska
delegacija v Rimu
Rim, 18. nov. br. Davi je prispela v Rim rumunska trgovinska delegacija pod vodstvom načelnika gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva Christuja.
Nemčija in Balkan
Oficiozni nemški glas o nemški balkanski politiki
Dr. Maček o položaju Jugoslavije po sporazumu
Izjava budimpeStanskemu listu „Pesti Hirlap"
Berlin, 18. novembra. AA Nemška di-plomatična politična korespondenca piše med drugim: V svoji vznemirjenosti v zvezi z dogodki, ki bi lahko nastali, se vodeči listi zapadnih velesil trudijo, da bi raz širili sedaj nove kombinacije. Nepričako vano je stopila namreč v ospredje možnost nemškega vojnega napada na Balkan Iz ta kega načina pisanja se da sklepati pred vsem na jasno razumljivo željo obeh demokratičnih velesil, da bi se smei nemškega prodiranja obrnila drugam m ne ravno tja. kjer se nahajajo lastne čete Razen tega bi bil dosežen tudi zaželeni cilj da se bojišče čim bolj razširi. Nazadnje b1 bil s tem dosežen tudi pravi smisel sporazuma s Turčijo Balkan bi brl področje, na ka tero bi bil vezan del nemške vojske Od nekdaj je bilo eno najosnovnejših političnih načel zapadne pulit^ke da se evropski jugovzhodn prostor drži v mobilnem sta nju proti Nemčiji in proti Italiji Politič ni program zapadnih velesil ne vsebuje miru na Balkanu, kajti miT pomen; izgra ditev gospodarske aktivnosti m s tem možnost in naravno potrebo da se « central no državo kontinenta, t. j Nemčijo vodi živahna trgovina; razen tega pa mir pome ni tudi pomanjkanje za borbo sposobnih divizij ki bi se lahko uporabile kot tuiske legije proti Nemčiji Cilj zapadnih velesil na Ba'kanu je nemir ter udeležba v vojni, ki bi morala uničiti naravne gospodarske odno-aje in ki bi spravila iz ravnotežja b!a gostanje Nemčija pa ima ravno nasprotne cilje Ni težko ugotoviti, katera izmed obeh političnih koncepcij bolj odgovarja interesom balkanskih držav
Italija ni orodje
nobene tuje države
London, 18. novembra. AA (Reuter) Snoči je rimska radiopostaja- komentirala politične dogodke. Sporočeno je bilo med drugim, da diplomatična in politična aktivnost Italije na Balkanu ni znak da bi Italija zastopala interese ene ali druge voj-
Pariz, 18. nov. AA. (Havas). Glede na letalsko delavnost je bil včerajšnji dan gotovo dozdaj najživahnejši na zapadnem bojišču od začetka vojne. Ogledniška letala, franooska, angleška pa tudi nemška, so se pogosto pokazala na nebu in so lahki bombniki, ki imajo možnost leteti na velike razdalje, naredili dolge polete nad ozemljem vseh vojskujočih se držav. Nemška letala so se pojavila v veliki višini skoro nad vsem francoskim ozemljem. Na drugi strani so nemška letala letela tudi nad Anglijo, predvsem nad področjem okoli Li-verpoola, francoska in angleška letala pa so izvedia ogledniške polete na velike daljave nad nemškim ozemljem. Bombardiranja ni bilo v nobenem primeru.
Na bojišču so letala kljub slabemu vremenu kaj pridno opravljala svoj posel. Francoski letalci so leteli nad sovražnima postojankami in neposrednim sovražnim zaledjem na lorenskem bojšču, dočim so Nemci letali nad Alzacijo, predvsem pa nad področjem Moulhouse kakor tudi nad Vo-gezi, kjer se je eno teh letal moralo spustiti na tla. Zdi se kot gotovo, da je zdaj pozornost nemškega vrhovnega poveljstva usmerjena predvsem na vzhodno krilo francoskih postojank.
Nemški letalci so leteH v veliki vlš ni do Sredozemskega morja in preleteli na ta način ves francoski vzhod in jugovzhod. Na drugi strani so Nemci letali tudi nad Srednjo Franc jo med rekama Garonne, in Loi-re. Po več mestih je bilo dano znamenje za pripravljenost, celo v onih, ki leže tik ob španski meji. Zdi se, da so nemška letala ki so se namenila v to smer, preletela fran-cosko-belgijsko mejo, dočim so nemška letala ki so letela nad dolino Rodana. kršila šv carsko zračno mejo in s tem švicarsko nevtralnost. Nekatera teh letal so belgijska letala prisilila, da so se vrnila nazaj v Nemčijo. Zdi se. da je bil namen teh zračnih poletov na velike razdalje predvsem ta, da so se vadili mladi nemški letalci.
Za časa teh poletov je vladal na bojišču med Mozelo m Renom ter ob vsej tej reki do švicarske meje popoln mir. Celo grmenje topov se je včeraj slabše slišalo kot običajno. Edini dogodek, ki ga je treba poudariti, je srečanje ogledniških oddelkov, do katerega je prišlo na jugozapadnem področju Saarbrtickena. Francoski ogledniki so se vrnili na svoje postojanke.
Windsorski vojvoda med francoskimi vojaki
London, 18 novembra AA Posebni dopisnik Reuterja poroča z bojišča, da se je vojvodi Windsorskemu ponudila prilika, da obišče glavni del francoske vojske, ter se seznani s poveljniki posameznih oddelkov v prvih bojnih črtah Vojvoda Wmd-sorski je bil navdušen, ko je videl, kako odličen duh vlada med vojaki. Opazil je.
skujoče se države, še manj pa. da bi ona postala instrument katerekoli teh držav.
London, 18 nov s Italijanski radio poudarja. da se bo Italija upria vsakemu poizkusu zasidran ja komunizma na Balkanu kakor se je to zgodilo tudi že na Španskem. Obramba vzhodnega Sredozemlja je za Italijo največje važnosti.
Bolgarija in Balkanska zveza
Pariz, 18. nov. p. Agencija Radio poroča Iz Bukarešte, da je bolgarska vlada pristala načelno na to, da pošlje svojega opazovalca na bližnje zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. Ta pristanek se smatra kot važen korak k ureditvi odnosov meu Bolgarijo in Rumunijo, oziroma za zbližanje Bolgarije z državami Balkanske zveze ★
Obnova ruska-turškll? pogaj anj
Basel, 18 nov p »Baseler Nachrichten* poročajo iz Budimpešte, da se potrjujp vest. po kateri 1e turška vlada sprejela ponudbo za pogajanja z Rusijo. Turška Wadn se je izjavila pripravljena za taka poga jania. vendar pa je poudarila, da se mora prej sporazumeti z vladama v Parizu It Londonu.
Avstriji proM^m
Berlin 18 novembra AA (DNB) »Ber liner Borsen Zeitung« polemizira z anfile škimi listi glede zahteve Anglije in Fran cije. da se obnovi Avstrija ter ugotavlja da so anglešk' in franc>?ki novinarji v marcu in aprilu minulega leta prinašal; poročila. v katerih, so odobravali prikMučitev
Avstriie k Nemčiji- List citira .tud- enake izjave francoskih in angle?k'h uglednih osebnosti tei- nato vprašuje kakn je mogoče da isti krogi «edaj trdijo da ie bila Avstrija nasilno priključena k Nemčiji :n da je treba obnoviti svobodno Avstrijo.
pričeli
da obstoji razlika med sedanjimi vojaki in onimi iz svetovne vojne. Veliko število višjih in nižjih častnikov je bilo v svetovni vojni ter zato mnogo bolj razumejo potrebe vojakov Na njegovo zahtevo so mu predložili listo 250 vojakov, ki n.majc svojih rodbin in ki zaradi tega od doma ničesar ne dobivajo. Vse te vojake je vojvoda obdaroval.
Odbit napad na luko Wilhelm$haven
London, 18. nov. s (Reuter) Po uradnem nemškem poročilu so tri angleška letala, ki so letela z veliko hitrostjo, včeraj poizkusila napasti nemško vojne luko Wilhelms-haven. Protiletalski topovi so letala pregnali
Posnetki nemšk"h
mornariških oporišč
London, 18 nov s. (Reuter) Angleška letala so izvedla včeraj več uspešnih :zr vidniških poletov nad severozapadno Nemčijo ter fotografirala važna nemška mornariška oporišča. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča.
Sestrelieno «<*m*fco letalo
Pariz, 18 nov s (Havas) Pri izvidnikih poletih, ki so jih včeraj izvedla nemška letala nad francoskim ozemljem ie bilo eno nemško letalo nad Vogezi sestreljeno. Posadka je bila ujeta.
Tri nemška letala nad Holandsko
Haag, 18. nov. a (Reuter). rri nemška letala so danes preletela holandsko ozemlje nad otokom Vlleland. Holandsko lovsko letalo se je z njimi zapletlo v borbo in jih obstreljevalo. Dve nemški letali sta takoj zbežali izven holandskih teritorialnih voda. med tem ko je tretje odgovarjalo z ognjem. Kolikor je znano, ni bilo na nobeni strani žrtev.
Holandska vlada je preko svojega poslaništva v Berlinu vložila radi incidenta protest pri nemški vladi.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 18. novembra AA (Havas) Današnje 151. poročilo vrhovnega vojaškega poveljstva pravi:
V toku noči se ni dogodilo ničesar važnega na vsem bojišču. V toku včerajšnjega dneva so sovražna letala letela nad delom francoskega ozemlja
Nemško vojfo norečito
Berlin. 18 nov. br. Vrhovno poveljstvo ( nemške vojske je izdalo davi naslednje I vojno poročilo:
Na sapadu le malo artilerijskega streljanja in izvidniškega delovanja.
Poskus treh britanskih letal, da bi napadla VVilhelmshaven, je protiletalska obramba Se pravočasno preprečila. Letala niso odvrgla nobene bombe. Nemška* letala so izvršila izvidniške polete nad vsem francoskim prostorom.
Belgijski protest
Bruselj, 18. nov. s. (Reuter). Belgijska vlada je objavila danes komunike, v katerem pravi, da je naročila svoj'lm poslanikom v vojujočih se državah, da vlože oster protest radi poleta njihovih teta! nad belgijskim ozemljem. Imena orizade-tih držav v komunikeju niso imenovana.
Angleški vojni minister na fronti
London, 18. nov. s. (Reuter) Angleški vojni minister Hore Belisha je dospel v Francijo in je na poti na fronto, kjer bo več dni nadziral angleške čete ter obiskai tudi francoske postojanke Nato odpotuje v Pariz, kjer bo imel posvetovanja z ministrskim predsednikom Daladierom in vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske generalom Gamelinom.
Seja francoske vlade
Pariz, 18. nov. AA. (Havas). Danes dopoldne je bila v Elizejski palači seja vlade, ki ji je predsedoval predsednik republike Lebrun. Predsednik vlade Daladier je poročal o diplomatskem ln vojnem položaju ter o zadnji seji vrhovnega zavezniškega vojnega sveta, na kateri je bil potrjen popoln s po razum ter soglasje, med vladama Velike Britanije in Francije glede celotnega sodelovanja med obema državama tako v vojaškem kakor tudi v gospodarskem o žiru V zvezi z gospodarskim posredovan jem je Daladier poudaril predvsem srečne posledice francosko-angleškega sporazuma o skupn h nakupih v inozemstvu. Finančni minister Paul Reynaud je poročal o svojem potovanju v London in o razgovorih, ki jih je imel z .angleškim finančnim ministrom.
Premeščeni učitelji
Beograd 18 nov. p. Premeščeni so naslednji učitelji in uč teljice: Drago Bitenr od Sv Tomaža v Metliko, Milena Saksida iz Preserja v Ljubljano. Josipina Erker iz Livolda v Rob. Klotilda Kovačič iz Kalobja v Novo cerkev Fran železnik z Loškega notoka v Banjaloko, Vilibald Kutni iz Ba-ijaloke v žvirče, Mihael Lenardič iz Telč v Staro lipo Henrik tn Ana Kodela iz Dra-melj v Koprivnico Josip šušterš č z Rakeka v Tin je Ivan Gaberšček iz Kaplje k 3 Jerneju. Matko Lubič iz Podzemlia v Dobje. Leopoldina Kos iz Murske Sobote v Veliki Trn. Rudolf Cotič iz črešnievca -Stogovee. Simon GoriSek iz Hot ze v Dram-lje Filip Rabič iz Kala v šulince Franc Humar iz škocijana v Zamostje Otor Bre-lih iz Bogojine v Zasukov je. Jakob Resman iz Stogovcev " št Vid pri Grobelnem.
Iz poštne in železniške službe
Beograd, 18 nov p Imenovan je za ravnatelja zagrebškega poštnega ravnateljstva v 3 pol skupini V M Hinko Krenčič doslej svetnik istega ravnateljstva
Imenovan je za pomožnega uradn:ka 9 pol skupine Josip Košut doslej zvaničnik pri pošti na Vrhniki Premeščena sta k poštj Ljubljana II pomožni manipulant Fran Grintal doslej pri pošt' Ljubljana I, k pošti Maribor I pa prometnica Brigita Juras. doslej pri pošti Maribor III.
Imenovan je za pomožnega prometnika 10 pol skupine na postaji v Sred šču narednik Stanko Likar Premeščen je prometnik Rudolf Verbančič od oddelka za kontrolo dohodkov pri generalni železniški direkciji iz Subotice v Beograd. Upokojen je inšpektor Franc Bizjak iz Ljubljane.
Pravilnik za uslužbence delavskega zavarovanja
Beograd, 18. novembra. A A Minister za sucialno politiko in ljudsko zdravje dr. Sr-djan Budisavljevič je odobril te dni spremembe službenega pravilniKa uslužbencev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Suzor). Spremembe je izdelalo^ prejšnje ravnateljstvo osrednjega urada že 21. decembra 1937 S temi spremembami je uvedena v delavskem zavarovanju pripravniška služba, izvršena je sistematizacija uradniških mest tako pri osrednjem uradu kakor tudi pri njegovih krajevnih organih, razen tega pa je uveden sistem avtomatskih periodskih povišic kakor pri državnih uradnikih. Ti ukrepi začno veljati 1. januarja 1940.
Finančna posvetovanja hrvatskih mest
Zagreb. 18 nov o. Komisar zagrebške mestne občine Starčevi je sklical konferenco finančnih strokovnjakov vseh mestnih občin v banovini Hrvatski Na konferenci bodo razpravljali o zbc'i*anju financiranja mestnih občin. Razen komisarjev mestnih uprav se bodo posvetovanj udeležili tudi ban dr Subaš;č. podban dr Krhek predstojniki finančnega oddelka ban-ske uprave Franovič m predstojnik notranjega oddelka banske uprave Bojkič. Posvetovanja se bodo pričela v ponedeljek ter bodo trajala dva dneva
Naša pšenica za Italijo
Split, 18. nov. o. Davi je prispel v tukajšnjo luko italjanski parnik »Giuseppi-na«. ki bo vkrcal 1.000 vagonov pšenice za prevoz v Italijo. Pšenico je prodal Prizad. Prihodnje dni bo prispel še en italijanski parn k, ki bo vkrcal prav toliko količino pšenice, namenjene v Italijo.
Stekla mačka v vodnjaku
Slavonska Požega, 18. nov. o. Danes je državno tožilstvo v S'avonski Požegi prejelo poziv od oblasti v Novski, naj pošlje tjakaj sodno zdravniško kom«ijo, ker 90 v nekem tamošnjem vodnjaku našli steklo mačko, od katere je bila voda zastrupljena Zaradi zastrupi j en ja so umrli že trije ljudje, 9 pa se j'b bon s smrtjo Ne ve se j še. kako je prišla mačka v vodnjak, ali po nesrečnem naključju ali pa po peklenski zlobi kakega brezvestnega zločince
Samomor pod vlakom
Zagreb, 18. nov o. Pri postaji Sotli na prog Zagreb — Zidani most je služkinja Magda Piljek iz Zagreba skoč!la pod vlak ki jo je popolnoma razmesaril. Vzrok samomora je bila huda -.nelanholl-i ja, zaradi katere je že dolgo časa trpeia.
Budimpešta, 18. nov. p. Današnji »Pesti Hrlap« objavlja naslednjo izjavo dr. Vladka Mačka:
Sporazum, ki sva ga sklenila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič kot zastopnik regentstva in vlade in jaz kot zastopnik hrvatskega naroda, je ustvaril čvrst temelj za skupnost Srbov in Hrvatov ter je tudi na zunaj zedinO Srbe ln Hrvate v enotni zvezi. To naše delo še ni popolnoma končano in čakajo še mnoge stvari rešitve, gotovo pa je, da je zaradi tega
Berlin, 18. nov AA (DNB). Angleško ministrstvo za vojno gospodarstvo je spo-ročlo, da se bo začenši z 20 t m. kontrola tihotapstva poostrila. S tem v zvezi javlja nemški poročevalski urad da Angleži že tedne obljubljajo nevtralnim državam. da bodo olajšali kontrolo, sedaj pa se poroča nasprotno Ni dvoma da bodo nevtralne države sprejele ta angleški sklep tako. kakor je treba, ker je to nov dokaz brutalne kršitve trgovinskih pravic nevtralnih držav.
Trgovina med Severno
in Južno Ameriko
Milan. 18. nov AA (DNB) »Relazioni Internazionali« razpravlja o vplivu vojne in spremembe ameriškega zakona o nevtralnosti na gospodarske odnošaje med Zedinien:mi državami in državami Južne Amerike Prvi optimizem po sprejetju zakona o nevtralnosti se je sedaj odhladil ker so začeli dvomiti v primernost klavzule »plačaj in odDelii« Trgovci Zedinjenih držav so se namreč začel1 že takoj v začetku voine zanimati za južnoameriške države, sedai na ie postalo jasno da se h ?eio nolastfH ne samo nemške trgovine z Južno Ameriko, temveč tudi trgovine z Anglijo in Francijo Vendar Dovzroča ve-"ke težave dei«tvo da bi .ti treovc: hiteli samo prodnati ne pa tud' kupovati Južnoameriške države t>osktišaio enako kakor Zedinjene države izkoristiti pobožaj ki ie nastal zakadi vojne v F,vrot>i Ja«no ie. da n>o-rnio b"H vse te države Drirvrav-Ijene tudi kupovati, ako hočeio nrodijat' 'n to posebno Franciji in Anwl'ii Kar se tiče uoania Z^n^ih držav, da bodo prevzele nemško trgovino z Južno Ame-
sporazuma postala Jugoslavija še bolj čvrsta komponenta miru na Balkanu in v srednji Evropi. Vse možnosti imamo, da sklepamo s sosedi povsem tesne gospodarske in tudi politične zveze, zlasti tudi z Madžarsko. Bolgarijo in Rumunijo. V sedanji evropski vojni bomo napeli vse svoje sile, da ohranimo strogo nevtralnost. Vendar po mojem mnenju n: aktualno, da bi razpravljali o formiranju posebnega bloka nevtralnih držav.
riko. so nastale tudi tukaj težave, ker majo južnoameriške države tudi druge
kupce.
Nemški prekomornik »Bremen" v ruski službi
London, 18. nov. AA. (Havas) »News Chronicle« poroča iz Kodanja, da so Nemci prepisali ladjo »Bremen«, ki se nahaja v Murmansku, v last Rusije. Po izjavi norveškega kapetana Johansena se nahaja določba o prepisu »Bremena« v nemško-ruskem sporazumu o izmenjavi blaga, ki je bil nedavno sklenjen. Zdi se, da je ladja spremenila svojo državno pripadnost 7. novembra, na dan obletnice ruske revolucije. Trdi se, da namerava Rusija začeti redno plovbo med Murman^k^m in New Yorkom. Anglija verjetno ne bo priznala te transakcije, ker na osnovi mednarodnega prava ladja, ki pripada vojskujoči se državi, ne more sprementi zastave Anglija že za časa minule vojne ni nikoli priznala podobnih nemških transakcij.
Potopljena norveška ladja
Oslo, 18. nov. AA. (Havas). Norveško zunanje ministrstvo poroča, da je bila velika norveška tovorna ladja »Arne Njede« potopljena v bližini Orknejgkhi otokov. Pri tem so utonili 4 člani popadke, ki je štela 40 mož. Več članov posadke je bilo lažje ranjenih.
Zaplenjen nemški parnik
London, 18. nov. (Reuter) Angleška mornarica je zaplenila danes nemški trgovinski parnik »Gloria«. s tovorom pšenice 'n ga odvedla v neko škotsko pristanišče. Nemška posadka je bila internirana.
Prodiranje Japoncev
Na južnem Kitajskem napredujejo japonske čete brez resnejšega kitajskega odpora
Sanghaf, 18. novembra AA Japonske čete ki so se izkrcale na južnem Kitajskem, zapadno od Pakhoja, prodirajo v več oddelkih proti severu Nekatere so že prekoračile del pokrajine Kvantung ter dospele do meje pokrajine Kvangs« Od kitajske strani dozdaj ni bilo nobenega pomembnejšega odpora. Zasluge za hitro napredovanje japonske vojske je treba v prvi vrsti pripisati močnim japonskim letalskim oddelkom
Sanghaf. 18 nov* s. (Reuter). 27 japonskih bombnikov je ponoči bombardiralo predmestja Čungkinga.
ŠanghaJ, 18. nov br. Tu se mudi šef tiskovnega urada japonskega zunanjega ministrstva Davi se je sestal s kitajskim politikom Vangčingvejem. Razgovor je trajal skoraj dve uri. Japonski diplomat mu je sporočil zagotovila japonske vlade, da bo podpirala z vso odločnostjo vlado ki jo namerava Vangčingvej že v kratkem sestaviti na osnovi spojitve pekinške in nan-kinške vlade Izjavil mu je nadalje, da se japonska vlada v nobenem primeru ne bo pogajala z maršalom Čangkajšekom, nego bo nadaljevala vojno do uničenja njegovega režima.
S»nghaj, 18. nov. a (Reuter). V krogih
kitajske vlade v Cungkingu izjavljajo, da se je Japoncem pri Pakhoju sicer res posrečilo utrd ti se na treh mestih, vendar to ne bo Imelo večjega vojaškega pomena .ker sestoje japonske čete večinoma iz mornarjev. Poleg tega je bil že doslej Pakhoj tako blokiran od japonske mornarice, da je bil za kitajsko vojsko ne-uporabljiv kot uvozna luka za vojni mar terial iz inozemstva.
Blokada Tiencina
ne bo ukinjena
Sanghaf, 18 nov. s. (Reuter). Poveljnik japonske posadke v Tiencinu je izjavil, da blokada mesta ne bo ukinjena, dokler ne bodo urejena sporna vprašanja med Japonsko ter Anglijo in Francijo. Japonci pa bodo pustili v mesto živež in gorivo.
Tokio, 18. nov. br. Japonski diplomat Kita ki je bil včasih dodeljen japonskemu poslaništvu v Nemčiji, je izjavil, kakor poročajo današnji listi, da je Hitler še L septembra dejal japonskemu industrijcu Kušibari, da je prepričan, da Velika Britanija ne bo šla v vojno. Menil je, da bo Chamberlain tudi tokrat lahko prepričal, kakor ga je pred letom dni.
Turška misija
v Londonu
Carigrad, 18. nov br V ponedeljek odpotuje v London turška trgovinska delegacija. sestavljena iz osem članov in pod vodstvom generalnega tajnika turškega zunanjega ministrstva Razen o problemih trgovinskega značaja se bodo Turki v Londonu pogajali tudi o posojilu, ki ga je Anglija zagotovila Turčiji ob priliki sklenitve ankarskega pakta. Delegacija naj bi prinesla v Ankaro tudi že oni del posojila, ki ga bo Turčija dobila v gotovini. Splošno zatrjujejo, da se bodo v Londonu vršila pogajanja tudi o nekaterih političnih vprašanjih Na to kaže predvsem okoliščina. da je vodstvo delegacije prevzel eden izmed najboljših turških diplomatov.
Nemško vohunstvo v Turčiji
Ankara, 18. nov. a (Reuter). TurSce oblasti so dane« aretirale 8 Nemcev, ki so obtoženi vohunstva in razširjanja nacionalno socialistične propagande. V teku je velika preiskava. Pri aretirancih so našli velike vsote denarja v tuji valuti, zlasti dolarjev. Med aretirane! je en fotograf.
Obračan s komunisti v Franciji
Pariz, 18 nov br V pretekli noči se je nadaljevala akcija proti komunistom Po-licii?ki organi so 'zvršili spet celo vrsto hišnih preiskav in aretirali tudi nekaj ljudi. Civ'lno sodišče v Parizu je razpustilo 150 nadaljnjih komunističnih organizacij, med njimi tudi delniSko dru*bo »Dom 5'ndikatov«. nadalie razne športne, humanitarne in šolske organizacije, ki so t bile vse v komunističnih rokah.
Cesar Viljem
ostane v Doornu
Doorn, 18. novembra AA. (Havas). Bivali nemški cesar Viljem je izjavil, da ne veruje v možnost, da bi Nemčija napadla Nizozemsko. Iz najbližje okolice cesarja demantirajo vesti da bi se bivši cesar nameraval preseliti na Portugalsko, izrazil pa je iz zdravstvenih razlogov željo po preselitvi na Krf, kjer ima tudi sedaj še posestvo. Vendar je končno tudi ta načrt opustil Vsi ki pridejo v stik z bivšim cesarjem, izjavljajo, da ga moči že precej za-puščajo.
Nemški židovski protektorat na Poljskem
Kodanj, 18. nov. s. »Politiken« piše, da bo v novi židovski protektorat, ki ga namerava ustanoviti Nemčija v vzhodni Poljski, do 1. aprila priseljenih 650.000 Zidov, in sicer 240.000 iz Nemčije, ostali pa iz Avstrije in Češka
Obvezno delo na Poljskem
Boru, 18. nov. j. (Havas). Generaln. guverner po Nemcih zasedenega poljskega teritorija je odredil obvezno delo (kuluk) za vse prebivalstvo poljske narodnosti.
V ujetništvu umrli
nemški letalci
London. 18. nov s. Angleški radio je v posebni oddaji za Nemčijo objavil imena devetih nemških vojnih ujetnikov, večinoma letalcev, ki so v Angliji umrli v ujetništvu.
Vr~tt»«n*k» naooved
Zemunska: Po večini lasno in zmerno h'adno. Ponoči precej mrzlo, zjutraj mo> gla v dolinah in kotldnah.
Letalske operacije
Tako zavezniški kakor tudi nemški letalci so s poleti na velike daljave
Poostritev kontrole
tihotapstva na morju
Zavezniki jo bodo pričeli izvajati jutri
j (