LOVBNBKB mambnt podporni jeflnott
VSAK DELAVEC. IMA PRAVICO
DO
Delavci na železniških progah ac naveličali stradanja. — Min malna mezda znafta 23 centom na uro. — Predložili ao avoje zahteve železniškemu delav skemu odboru.
Chicago, III. — Železniški delavci organizirani v bratovščin Brotherhood od Maintenance of Way Employes, so po svojem predsedniku F. H. Fljozdalu predložili svoje zahteve za povi sanje mezde železniškemu delav skemu odboru, da se odpravi kri vica, ki je bila storjena v letu 1920, ko je bila minimalna mez da določena na 23 centov na uro Delavci zahtevajo, da ae mezda poviša za pet centov na uro Predsednik je naglašal pred od borom, naj se nikar ne ozira, kaj porečejo trdosrčneži, ki bodo pri povedovali, ' da so železniške družbe v stiskah. Ampek odbor se tej-ozira na to, da delavska družina potrebuje, čevlje, en par kosov več kruha za lačne otroke in en kos kruha več za sestradanega očeta in krilo iz bombaže-vine za delavčevo ženo. Železni ški delavski odbor naj ne pozabi, da imajo ti delavci za sabo dve leti stradanja in trdih časov.
Teh delsvcev je na ameriških železnicah 388,239. Od teh jih zasluži 290,300, t. j. skoraj 76 odstotkov, po $75 na mesec, 96% odstotka jih pa zasluži manj ko $125 na meaec.
Železniški odbor je čital tudi pisma od drugih mož, ki so znani v javnosti. Izmed teh naj služijo sledeče izjave, tŠkb 'sodijo ljudje o takih mezdah:
"Prava nesreča je^ da velika transportna industrija plačuje 200,000 uslužbencem tako nizko mezdo. — C. C. DiU, senator iz države Washington.
"Prav nič se ne obotavljam izreči, da plača $800 na leto ni prilična in ne zadoatuje. — Ar-thur Capper, senator iz Kansasa.
"Noben človek ne more živeti in prehraniti svoje družine s tako mezdo na dostojen ameriški način. — W. E. Sweet, bivši governer države Colorado.
Ako pomislimo, da taki konservativni ljudje, kot so tukaj navedeni, obsojajo tako mezdo, tedaj bi moralo biti železniške družbe sram, ker jih ne povišajo prostovoljno, ampak ae obotavljajo , tako da morajo delavci «vojo zahtevo za povišanje
UAlATttlllMR ■"•»• v STAVKI KROJA $KIH DELAVCEV
Krojaški delavci ee drše trdno. — Velik pohod stevkarjev. — Policija ae je peelušUa količkov.
Volitve v Kanadi;
lorijl so zmagali
Konservstlvci Imsjo največ ae-dežev, toda ne pretežne večine. Volilni Izid znači carinsko vojno z Združenimi držsvsml.
Toronto, Ont., 30. okt. — VČe-rsj so bile parlamentarske volt ve v Kanadi in Kingova liberalna vlada, ki je bila na krmilu itiri leta, je bila poražena. Vse kaže, da bo Arthur Meighen, vo-ja konservativne stranke, prihodnji premijer v Kanadi.
Volilni rezultat, kolikor je znano do danes zjutraj, je slede-konservstivci imsjo 118 sedežev, liberalci 97, progresivci 20, laboriti 2 in neodvisni 2. Vseh poslancev v kanadski zbornici je 245. Sest mandatov je še vomljivih.
Kskor kaže izid, imajo torij! največ mandatov, toda ne še absolutne veČine. V slučaju; ds ne dobe te večine, bodo moreli iska-koalicijo, ki pa ne bo bogveka-ko stabilna in nove volitve v te-cu enega leta so neizogibne.
Liberalci so zmagali v provincama Quebcc in Saskatcheven, izgubili pa so v Ontariju in Novi Skotiji, kjer so toriji poželi nsj-več zmsge. Osem sedanjih mini-trov, med njimi tudi premijer Msckenzie King, je bilo poraženih.
Zmage konservativcev pome-
» 8V0J0 zahtevo za povišanje ni dft pride ogtra carinska vojne mezde pred železniški delevski meil	in Združenimi dr-
odbor.
Od teh delavcev, ki delajo ne železniških progah, je osemdeset odstotkov v Ameriki rojenih jelopoltnikov. Železniške družen* seveda rade prikazujejo, da jo ti delavci večinoma tujezemcl, '1Jan' ali pa Mehikanci, Statika postavlja trditve Železnikih družb na laž. Ti delavci ne morejo izhajati s takim zaaluž-Kom m zato so prisiljeni M iska-ti tostranskega zaaluika.
ZfiODNJA ZIMA UDARILA KROMPIR.
^ milijona dolarjev ftkode v
( °*°redu; 700 vagonov krompirja zmrznilo. Cena poskočila.
(hicago. — Nenevedno zgodnja /ima je zelo udarile letošnji pridelek krompirja na zapadu in *yerozapedu Amerike. Poročile Mjedelskega depertmenta se g»ae. ds so farmarji v Iowi, MinneeoU In Coloradu najbolj u-'larjeni. Samo coloradski farmarji poročajo, da Imejo $500r ,K>0 škode. Na železniških tirih je 700 vagonov krompirja zmrznilo v zadnjih dveh tednih. Cena krompirju je ie poekočila od $2.50 na $3 za sto funtov.
žavaml. Konservativci imajo programu visok carinski zid. katerim dosežejo, da ameriški farmarji ne bodo mogli tako lahko prodajati preostanka svoje letine v Kanadi kakor ne morejo denea kanadski farmarji v Zdru ženih državah. Kanada že nekaj čaaa eksperimentirs z varstveno 'carino in dosegla je, de so mnogi ameriški kapitalisti bili pri siljeni zgreditl tovarne v Kane di in deli so zsslužek kanadskim delavcem. 8 tem programom ao konservativci pridobili farmarje, ki so največje volilna sils v Kanadi. Liberalne strsnke je ze svobodno trgovino.
Delevsks stranka v Kanadi, ki se je organizirala pred par leti pogledu Lebor psrty v Angliji, je vodila agilno kam pen jo, tode fermarji ao rajši nasedli torijem, ki so jim obljubili visoko carino na ameriško pšenico.
New York, N. Y. — Najhujši dan v stavki krojaških delavcev proti tvrdkama International
Tailoring Co. in J. L. Tay!or k Co., ki imata na Dvanajsti ceati in Četrti avenuji avojl tovarni, je bil, ko sta se vršili dve masni demonstraciji.
Prva demonstracija ae je vršila, ko so delavci kljub sodnij-ski prepovedi noalli napiee, da je stavka pri International Tailoring kompaniji. Policija je rabila proti tem demonatrtntom količke na levo in deano. Druga se je vršila eno uro kasneje, ko je v sredi tisočev delsvcev kors-kalo osemnejst preddeleveev in 84 delsvcev, kl zavzemajo v tovarni vašne pozicije.
Prvo demonstracijo je vodil odbor za akcijo, ki je neofleije-len in priporoče, da ae nej delavci ne ozirajo na sodnijske prepovedi. Drugo demonstracijo ao vodili odborniki organizacije. Ko je International Tailoring kompanlja izposlovala zelo ostro sodnijsko prepoved, kar jih je bilo dozdej izdenih v New Yor-ku, se je izpremenila taktika delavcev, da se demonstracije vrše le proti J. L. Tailor k Co. Tehnično so bile te demonstracije celo odobrene na aodišču, ko je sodnik oproatil stavkovne straže, ki ao bile ne atraši proti tej kompaniji.
V pondeljek zjutraj ie atalo kakšnih sedem stavkovnih strsž, ki so imele nepise, de je stavka pri J. L. Tailor k Co. Policaji eo jih gledali in se niso ganili, ker si ta družba ni izposlovala sodnijske prepovedi. Ta mir ni trajal dolgo čaaa. Ob pol osmih je prikorekslo per stotin stavkar-jev. Nosili so velike napise, da je stavka pri International Tai-oring kompaniji. Ta družba je uživela zaščito sodnijske prepovedi, ki jo je tedel sodnik Churchill.
Policeji so stopili v skcijo, ko so stavkarji hoteli zeviti ns Četrto evenujo. Pričeli so bdri-hetl s količki in suvati s pestmi. Ženske so kričale in bežale na vse strani, ko so pričeli udrihati policaji. Kmalu ao bile vrste predrte, a nekaterim se Je poirečilo prodreti policajski kordon In nadaljevati s pohodom. Sam Llpsin se je zgrudil nezsvesten ns tla in odpeljali so ga v bolnišnico sv. Msrks. Aretirana je bila Jen nie Cohen, toda na aodišču je bi la oproščena, ker ni bilo proti nji obtožbe, da Je prelomile aodnij sko prepoved.
Ampek pol ure kasneje je pet in osemdeset delavcev Izjavilo, da nočejo več deletl. Raymond Reiss, podpredsednik ln glsvnl revnstelj, sin milijonarja, kl la-stuje tovarno, je Izgubil pamet. Potegnil Je aamokrea, de prisili delavce oetett na delu. Toda zastonj. Delavci so odšli in ns delu so ostali samo trije delevcl, ki režejo obleke. Vseh-delevcev, ki delajo še v tovarnj. Je tri sto. Ali ker so odšli delsvpt, ki zavzemajo važne pozicij* v tovarni^ni
so saaje aa vihofc
Turčija je načela gibanje in lige na vzhodu, kl naj ko protiutež aa ligo na aapadu. Ruelje bo vodilna aila.
lx>ndon, 30. okt. — lianes je prišla veat, da ae je v Turčiji pojavilo gibanje aa novo ligo narodov, ligo narodov na vzhodu, ki naj tekmuje s ligo narodov na zapadu. Dr. Tevfik paša, turški zunanji miniater, je še atopil v razgovor a sovjetsko Rusijo in večjimi narodi v Aziji glede te-ge načrte.
Kekor dalje poročejo. je Unije sovjetekih republik le odgovorile ugodnč. Turkestanske republike v srednji Aaiji, ki ao V Uniji sovjetskih republik, agiti-rejo med mongoiakimi kani za to lige. Afghaniatan je tudi odgovoril, da vetopi v ligo. Mohame-danci v Indiji ao ravno tako zadovoljni z Idejo ln njih vodja, dr. Anhari, je pred kratkim konferiral s turškimi voditelj! o stvari. Vodje gibanja upajo pridobiti Kitejeko in Tibet sa vzhodno ligo. Stališče Japonske je Še problematično.
Vsi vodilni turški državniki, kot je predsednik Kemal peša, lamet paša, Jenanl bej ln Fevri paša, ae navdušujejo aa načrt.
NOKrOMOB-NOSTI0 MASAMI V DAMASKU
Freneeal eo porušili ječo In u* ■ smrtlll 1200 Jetnikov; čeetnl-kl eo ropali prodajalne. Splošna aahteva ze odpoklic Ser. raila.
ChieafO, IIL,aobota,31.oktobra (October 81), 1925. Ymp1w
Acctpunce for aui|iB.	■ i nfM in ■■ —■« » i iMiwmwM.wii	.	-v. 7
1 a|Mcial ***	PNUl« far la Mctlaa IISI. A« af Ost. 1, 191?, aat harlsai m Jaaa 14. ISIS.
Pregled iiavaih dogodkov
AMERIKA.
Slabo plačani delavci zahtevajo pravico do življenja.
Dramatični dan v st'avki krojaških delavcev.
Proces proti Mitchellu; obtožnica ni bila zavržena.
Amerika ittotestira proti ma-sakru v Damasku.
Zamorci na čikaškem kongresu zahtevajo socialno enakopravnost.
POSVETU.
Toriji zmagali pri volitvah v Kanadi.
Grki izpraznili bolgarski teritorij; liga je zadovoljna.
Francija je odložila dolg A-meriki; finančna kriza mora biti prva rešena.
Nadaljne podrobnosti o francoskem pokolju v Damasku.
Zdravilo zoper božjast in naduho odkrito v Rusiji.
Protestna stavka v Chilu je cončana.
Nova liga narodov se snuje na vzhodu.
'	-7	1 '
Zamorski kosgrtt vOMosgs
V	I
Zamorci sahtevajo popolno aocl-alaft"enakopravnoet.
Chicago. — V četrtek so dele-gatjf zemorskege delevskega kongresa aprejeli resolucijo, v keteri zahtevajo popolno socialno enakopravnost sa temnopolt-no pleme v Združenih državah.
Reaolueija določa, de morejo imeti zamorci enake pravice sa vstop v vsa gledališča, restav-rante, hotele, čekalnlce na šeles-nišklh postajah in vse druge Javne proetore; zakon, ki prepoveduje lenitev med črnimi in belimi, se more odprevitl; prodajanje in oddajanje stanovanj v najem mora preiti is privatnih rok v roke javne administracije, kl mora prodajati in oddajati stanovanja onemu, ki prvi pride ne glede ne plemenske rasllke.
Del resolucije ee glasi: "Prvi ameriški zamorski delavski kongres slovesno zatrjuje, da bodo zamorekl delavci In fermarji odpravili aiatem plemenska diskriminacije, uključivš! ločenje stanovanjskih dlstrUctov, šol In v jsvnem prometu."
Zvečer je bil zopet shod v zbo-rovelnl dvoreni, na katerem je med drugimi govoril tudi Robert Minor, snenl komunistični kartu-nlst ln člankar.
Koliko zamorcev je zastopanih na kongresu, ni še zneno. Direktno je zastopanih pet zamorskih delavskih unij. Ostali delegetje pravijo, de zastopajo "neorganizirane delavce" v tem in tem kraju.
TIHOTAPCI ODVEDLI lU.OOO ALKOHOLA.
ZA
"AMERIKA LEZE PEKEL/
HITRO V
Chicago. III. — Tihotapci so z dvema tovornima evtome ln dvema pesežlrsktms odpeljell zs $16,000 alkohola, ko so ga raz-kladali ne tovornem kolodvoru Western železnice. Am-
Nortk ________
JO važne |w»i *	....... p*k tihotapci niso odpeljali le ti
me tudi teh tri sto delavcedfcaj	pohote, kl so gs naloži-
deleti. V tej tovarni dela v^ ko tisoč delavcev v sezoni.
V čikeŠki tovarni, ft je ravno-tako velika, delo popolnoma počiva.
Organizacija akrbi za stavk u-ječe delavce, ker ao delavci v
li na svoja dva tovorna avta, ampak odpeljali ao tudi alkohol, ki je že bil naložen na sedmih drugih tovornih avtih.
In to seje zgodilo par dni kasneje, ko Je načelnik detekti vov dal povelje svojim podlož-
('hicago, IB. — "BillyM Sun-day se Je ne svojem potu v Port-land. Ore., usUvll v Chlcegu ze je časnikarskim
raznih podružnicah naložili pro- nlm, da naj preženejo ali uja atovoljno Izreden aaesment, do- mejo tihoUpake pobojnlke. ako kler treje sUvke. Te pro«tovolJ. pa tega ne morejo izvršiti, naj ni aaesment omogočuje uniji Jih pa poatrele. prehraniti atevkarje In njih dru Ta Utvina alkohola je bila Iz-11,,,	vršena s pomočjo precejšnjega
števila tihotapskih pobojnlkov..
Waahlngton. D. C„ 30. okt. -r-Franooeke vlada je odgovorila na protest ZdruŠenih držav, da bodo Francosi poskrbeli se verstvo Američanov in njihove lastnine v Siriji. Ameriška vlada bo zahtevala odškodnino sa uničeno emerlško lestnlno v Damasku.
Paria. 30. okt. — Millerand je včeraj v senatnem odaeku zahteval, da vlada odpokliče generala Sarraila ia Sirije. Millerend Je dejal, da je 8arrail odgovoren sa smrt 8000 francoaklh vojakov In velik madeš na prestlšu Francije.
London, 30. okt. — Angleški listi nadaljujejo s poročili o francoskem bombardiranju Da-maaka ln maaakriranju Arabcev, Drusov in drugih prebivalcev. Poročila pošiljajo očividci, kl ao odšli v Jeruaalem, Kairo ln druge meeta, kjer ao proetl franoo-ska cenzure. n
"The Dafly Mali" poroča, da število mrtvih v Demasku bo naraatlo na 5000. Na atotine mr-ličev Je pokopanih pod raavali-neml zgorelih hiš; na atotine ljudi je bilo sešganlh. Približno pravo število šrtev bo zneno šele potem, ko fe došene koliko oseb Je pogrešanih. Francoska granate so porušile Ječo v Damasku in 1200 jetnikov Je našlo smrt v razvalinah. Po končanem bombardiranju lo frvnooakl častniki ln preatflki navalili na prodajal-nlce In pobrali vse, kar ima večjo vrednost. Tri zlatarje ao oropali za $2,500,000.
Jerusalemakl poročevalec II-sta "Daily News" javlja, da je samo ene četrtina vaeh prebivalcev v Damaaku ušla s adravo koto. Arabekl voditelji so aeata-vili protest na ligo ns rodov. Med domačini vse delete vlada ailns ogorčenost. Oorje Francozom, če Jih dobe v roke. Pred per dnevi Je bilo ujetih sedem senegalaklh zamorcev (s francoake armade. Arabci ao jih šive pokopali,
"Morning Poet" Ima poročilo, kako je mohamedenaka policija pomagala ščititi krlatJane pred podlvjenlml Francozi. Pet mu-slimanskih pollciatov Je rešilo enajat mlaljonarjev In 5000 krlatjanov, kl ao našli varatvo v angleški misijonski bolnišnici.
Raei odkrili zdravNo zapor boijaot la aiisba
Leningrad, U. H. B. R., 30. okt. — Profesor Kasul, znameniti ruski medicfnec, Je nasnanil, da je odkril popolno zdravilo zoper ne-duho v sapniku. Ne zborovenju društva zdravnikov v Leningradu Je prsdstavll trinajst oseb, katere Je popolnoma osdravll od omenjene bolezni. Njegova nove metoda sdrevljenje se vrši s e-ektrtko.
-Istočasno je dr, ft|ieranskl Ifioročil Jevnostl, In Je odkril novo ln zanesljivo zdravilo zoper božjast ali pedevlco. Zdrs-vilo obstoji iz sorume, ki Je narejen Iz zmrznjene anovl pasjih možganov. Pri eksperimentira-nju a tem serumom na bolnikih «o božjastni nspedl tekol prene-heli čim je dr. Sparanskl vbrizg ml m*rum v bolnika.
STEVw—NUHBEk 256
Brki koatea zapvaliN
bolgarska kraja
Zadnji atreU eo padli — ae elove — v noči ed erede na četrtek. V PetrMn je adaj saveanllka vojaške misije. Liga je samovoljna.
Parls, 30. okt. — Svet lige ne-rodov je prejel uradno obveatllo mi savezniške komialje v Mace-doniji in grške vlade, da ao grške Čete končno lapraznlle bolgarske kraje. Zadnji atrell ao počili v sredo avečer ln aadnjl grški vojak je aapuatll bolgarska tla kmalu po polnoči, torej oeem ur prej kot Je potekel čaa, kl ga je dala liga narodov za Izpraznitev. V Petriču ae zdaj nahaja vojaška komialje lige narodov, ki bo skušala dognati originalne vzroke konflikta.
Svet lige narodov, ki je imel včeraj zjutraj aejo, je bil aado-voljen a poročili, Prvo delo lige je bilo končano. Zdaj oatane drugo delo, namreč določitev odgo-vornoatl za konflikt ln ukrepov, ki imajo preprečiti take incidente v bodoče. To delo isvrši poaeb-na komlalja lige narodov, kl ae snide v ženevi 6. novembra In potem odpotuje v Macedonljo, de vae preišče In zaellŠI priče. Komiaijo bodo tvorili Sir Horace Rumbold angleški poalanlk v Madridu, francoakl vojaški čaat-nlk, italijanski vojaški čaatnik, I vedski clvlllat In holandakl civilist. Komialja predloži avoje poročilo avetu lige narodov na prihodnji aejl v decembru.
Svet lige narodov Je končal li-redno aejo danes predpoldne. Ligo je vzelo deeet dni, odkar Je počil prvi strel med Grki ln Bolgari, da je končala spor. In val člani aveta ao ponosni na svoje
delo. "vV^' ^nlgEUia
/i - ' ■ ■ - i
(oliko česa. de ■ NHHHm
^^^SJ^^i ** je j boljševizmu in ideji o človeku In Govorice se silšljo, da bo sktiv
\ KONEC MTAVKK V OIILU.
Vojni minUtvr je od»lepil.
Hanliago, Chlle. 30. okt^-Pro-teatne stavka, ki je trajala od
Z^Z^^Un* hitrost "In kol pol." In "Billy" je »zginil proti turni tlhoUpakih poMnik<>v le- pondeljke, Je blU danea končana. ^	Wh3	drugemu kolodvoru, da ^ na lošnjo jea.n prekosila njih ek-lko ,e vojel minl.ter lUnea PO
r"	klhnll in se uaeknll. drugemu kolodvoru, da «*de na tošnjo jesen preaoaiia r
la ia Tramte"! £ ZT -te iT ^Uujeml vlak kl ge ^Me proil m^u Urnost v prejšnjih letih.
'tal ostavko.
Pšlilava la ArfUIII gnili rilRMVv ^ eeieen vv|ae
dolgova
Nova pogajanja a Ameriko morajo čakati dokler nI rešeno
finančno vprašanje doma.
Paria, 30. okt. .<— Reorganlal-rana Painlevova vlada, v kateri nI več "finančnega čarodejce" Calllauaa, je za nedoločen čaa odločila vaako ponovno pogajanje s Ameriko glede fundiranja vojnega dolga, kakor poročajo is poluradn|h krogov. Finančna kriaa v Franciji mora biti rešene prej kot vae drugo.
Kako bo Peinlevs rešil finančno kriso, je še problem. Da II ee Izreče aa saplenitev gotovih od-stotkov kapitala, bo snano prihodnji torek, ko premijer pode vladni program ztiornici.
Pelnlevov kabinet se Je včerej predstavil parlamentu, Po obl-čejnlh formalnoetlh otvoritve Je bilo zasedsnje odgodeno do torke. Painleve je dodal mlnlatr-atvu nov portfelj: imenoval Je mlnlatra sa budget. Začaano Is čiščenje političnega oaračja Je ugodno vplivalo na valuto. Frank Je prenehel padati na pariški borzi) včeraj J« obstal na piki 23.67 napram dolarju.
žene uhlla 140 klopotač.
Fort Lupton, Col. — Mrs. H. H. Hleuterbeck, žene renčerje, Je 29, oktobra ubile ne nekem pašniku 140 klopoteč, ko Je s otrokom v naročju Jezdlla%onJa proti domu. ženaka Je atopile a konja pri plotu, de odpre vrete, ko Ja allšele klopotenje ob plotu. Hitro Je položila otroka na konja, pobrale kol ln ubile kačo. Takoj nato se Je pojevlle druge klopotače, neto tretje, četrta in potem ao prihajale v parih, nazadnje pa ker v ducatih. V per minutah je bila ž«nake obkoljena s strupenimi kačami, toda ni izgubila glave. Krepko Je mahala s kolom po kačah čim ao priti« blizu. Niti ena je nI plMtei, Medtem )• pe konj mirno stal na strani In držal otroka na hrbtu. Dva »o*-da, ki ata ka«neje šla na lice mr«ta. »ta . t* nino po ve* t. Kop ubitih bil fotografiran kol dok as«

PROSVETA
MORILEC DUUIN JE dE PROST.
Policijske patrulje ga ne niso izvohale.

V nekaterih industrijah aa atav-
ke. — Vrie se protestni shodi.
— Napovedani ao tudi izpori. —,-
Berlin, Nemčija. — Nemški delavci se vpirajui hlapčevskim razmeram. katere jim hočejo na-prtati nemški kapitalisti, ker so nemški zastopniki sprejeli Da-\\ csov načrt za odplačilo odškodnine. Nemški delavci ne prirejajo velikih protestnih shodov in obhodov. Tudi s splošno stavko m- groze. Ampak odpor nemškega delavstva se lahko opazuje v vseh industrijah. V Berlinu bo ustavljen ves ulični promet, ako )H)d jetniki odklonijo zahteve transportnih delavcev sa povišanje mezde. Delavci v plinarnah, pri vodovodnih napravah in elek-tričarji tudi groze s stavko, ako ne jim ns bo mezda povišala za dva in pol centa na uro.
Premogovniški podjetniki v Milji Šleziji so zahtevali nekoliko odloga glede 7-odstotnegs povišanja mezde, da tako pridobe na času, da ne bo treba takoj povišati mezde 31,000 rudarjem. Rudarji v Porurju, katerim niso povišali mezde, da ne bo njih mezda višja kot rudarjev, ki kopljejo lignit, so zopet ponovili zahtevo za 15-odstotno povišanje mezde.
V gibanju so tudi .steklarski delavci v Brandenburgu in Sle-ziji. Teh je okoli 30,000. Podjetniki jim groze z izporom. V Westphaliji grose 10,000 stsv-binskim delavcem z izporom. Iz-por ogroža kovinske delavce v Hohenlimburgu.
Velika nezadovoljnost vlada med pristaniščnimi delavci. Tem so vsilili 54 ur dela v tednu. Železničarske organizacije zahtevajo povišanje ipezde, ker se niso življenske potrebščine pocenile, ko so merodajni faktorji obljubili.
Brezposelnost med delavstvom narašča kljub Dawesovemu načrtu. Brezposelnih delavcev, ki so se vpisali kot taki, je zdaj 251.000. Vse to pa siri nezadovoljnost med nemškim, delavstvom.
Nemški delavci so dobro organizirani. Zato pa tudi ne bodo tako plesali, kot zahtevajo nemški
kapitalisti.
BANDITJE NAPADLI OKLEP-NI AVTO.
Chicairo, IU —■■ Pobojni^ in morilec Martin J. Durkin je še vedno prost, dasirsvno ga lovi do trideset policijskih patrulj in je policijski načelnik Collins u-kazal v svoji jezi, da ga ustrele, ko ga zagledajo.
Policija je v tem času prejele nekaj migljejev, kje se nahaja pobojnlk. Policija je vsak tak migljej sprejela za resnico in vrgla vso svojo silo v okolico, da jo temeljito preišče. Vsi ti migljeji so se izkazali kot napačna sled.
Prvikrat ga je zvabil v past Lloyd Austin, stric Durkinove ljubice* Polakomnil se je pet sto dolarjev, ki so bili razpisani kot nagrada za onsga, ki ujame Dur-kina ali pa policijo privede na tako sled, da ga ujame. Lloyd Austin je zdaj mrtev. Umrl je za ranami, ki mu jih je priza-djal policaj, ki je mecil na Dur-kina, a je zadel strica Durkinove ljubice tako nesrečno, da je nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici.
Policijski saržent Gray izjavlja, da je stal le dvrf Čevlja proč od Durkina, kp je -nanj ustrelil. Zadeti ga je moral. Da mu ni napravil škode, je po njegovem mnenju dokaz, da Durkin nosi na sebi pod vrhno obleko oklep iz jeklenih verižic.
Kdo dobi Noblevo mirovno nagrado? Nihče!
Stockholm, 30. okt. — Odbor za Nobleve nagrade, ki je imel določiti mirovno nagrado za letos, je zaključil, da ne določi nobene nagrade in pridrži svoj odlok za prihodnje leto. To pomeni, da med letošnjimi kandidati, ki so bili predlagsnl za to nagrado, ni noben* storil za zvetovni mir toliko, da bi zaslužil Noblevo nagrado.	^
Večer dne 31. oktobra je Hal-low-e'en (izg. heluin z naglasom na i), starodavni vsčer vesel ja-čenja zlasti na Angleškem in v Združenih državah. Pri nas ta navada ne obstoji in zato je zlasti novodošlecem vse to. čudno veseljačenje nekaj nepojmljivega. Morda bi se lahko reklo, da je Hallow-e'en neka kombinacija naše kresne noči in pustnegs torka.
Ze sedaj proti koncu oktobra človek zagleda v izložbenih oknih trgovin razne ponarejene buče, črne mačke iz papirja, Čarovni-ške kape, maske In druge okraske, ki napovedujejo, da se bliža dan, na katerega se mladina v Ameriki veseli. Cas praznovanja je predvečer Vseh svetih. E'sn je isto kot eve sli evening; Hal-low-e'n torej pomenja v doslov-nem prevodu predvečer vseh svetih. Vsi sveti je sicer kstoliški praznik, ki se proslavlja dne 1. vembra, sli Hallew-e'en je pradavna proslava in izvira iz pred-kristjanskih časov. V prejšnjih časih so tega dne goreli kresi, da se izganjajo in zaklinjajo čarovnice in duhovi, ki strašijo vse naokoli. Ljudje so mislili, da to je tista edlns noč enkrat na leto, ko imajo duhovi, strašila in čarovnice takorekoč svoj letni občni zbor. Straši povsod. Te navade in vraže segajo nazaj k starim druidom, duhovnikom K H tov, ki so prebivali na Angleškem in v Franciji pred kakimi dvstisoč leti. Ob tem letnem času so druidi prsznovsll svojo veliko Jesensko proslavo in so prižigali krese v čast bogs solncs, da se mu zahvalijo sa žetev/ Druidi so verjeli, ds tegs dne Ssmon, bog smrti, zbirs okoli sebe vse zle duše, ki so tekom mi-nolegs leta bile obsojene prebivati v telesih živali. K tej druid-ski proslavi je bilo kasneje vcepljeno nekaj potez rimskega proz-nika na čast Pomone, boginje sadja, kstersgs dne so or<*ii in jabolka, predstavljajoči zimsko zalogo sadja, igrali veliko vlogo.
Glavni činitelj v proslavi Hol-
Odnesli oo $93,000.
Buffalo, N. Y. — Bufalska banka (Bank of Buffalo) si je nabavila oklepni avto, da bodo njene denarne pošiljatve varne pred cestnimi roparji. Izkazalo se je pa, da tudi oklepni avto ne garantira, da ga banditje ne bodo napadli in utekli s plenom.
Banka je transferirala denar iz zvezne rezervne banke do njenih vrat. Ko se je oklepni avto ustavil nn so pričeli bančni u-službenci nositi denar v banko, so nastopili banditje. Bilo jih je *cst. Roparja, ki sta stala pri bančnih vratih sta odprla ogenj. I)va druga roparja sta ob istem tasu pričela streljati iz ropar-'k* ga avta, ki je stal na drugi strani ceste. Roparji so ustrelili vozniks in težko ranili bančnemu stražnika in sla. Ko so ti trije uslužbenci ležali na tleh, so roparji zavoje in vrečiče z denarjem hitro preneoli na ropareki avto. Plen je bil kmalu v ropar-"k< m avtu in preden ao oe ljudje zavedli, kaj 04 Je zgodilo, oo roparji pognali avto in tfudem izginili izpred oči. Odnesli so tri in devetdeset tisoč dolarjev. /
KOMUNISTI TUDI USTANOV-UAJO BANKE.
Varajte 00 navsdnsga prehlada.
I'ar iz, Francija. — Ako socialistični delavci ustanovijo svojo <Mavsko banko, tedaj so takoj komunisti s očitki tukaj, da socialisti ustanovljsjo buržoazno banko. Ampak če komunisti u-■'"nove banko, tedaj je to dočaka ali proletarska banka. &iaj je francoeka komunistična t ranice ustanovila "delavsko kmeško banko" ta ob tej pri-toi je oficljelno glasilo komuni-'titne stranke "LHumanite" > r°čelo: "Detaonke in kmsšfca baašfi bo služila delavskim orga-n arijam, zadrugam in delavnim domovom/' Rea. veliko je ' avščine na svetu.
Sanka jo bila ustanovljene s * "noj* franki. En frank ie yr"dsa pet celot.
njsno, de izgleda kot glava s očmi. nosom in aotf, ee dsto sveča
— ia strašilo je gotovo. Ljudje oe našemijo In prirejajo veoole malberade po ulicah In k pri J*, tel jem v goste. V nekaterih krajih 00 danes seveda meekirajo le še otroci. Vršijo 00 tudi igra. ki
Pavle".)
Tisto Irto j« bilo čudovito, lopo pomlad. — Po dolgi zimi, ki je predolgo in preteeno tiičale ne drugo zemljo, je »veti junak Jurij ker naenkrat zmagal po-lastno zimo in ji neglome otd deviiko pomlad. — In vse pri-roda je zapela v radostnem zboru, ki se je nastanil v žametno-mehko brsteči hoeti, nad nežno zelenimi tratami, posejanimi z dehtečimi mladimi cvetkami, in nad klijočim, v stoterih brav-nih razlikah se preiivejočim, dobro letino, zdrevje in življenje o-betajočim poljem.
Bilo je čudovito lepo in veselo, aoinca in toplih aapic polno mlado leto.
Bilo je kakor po hudi, krvavi bitki ftiroko, steptano polje, ki ae v doseženem božjem, miru, pognojeno s krvjo in prestanhn
junakov, vdano rodi.
Bilo je lepo kakor na laat/ii zemlji, prijazno kakor v hiši o-četovi in milo in slaAo kakOr v srcu izgubljenega sina. Id truden in skeeen pribeži Is daljne, trde tujine pred sveti, nepozabni prag le v sanjah gledanega
"ačlovek bi bil gfUeknil sredi tiste prekresne doline, bi potopil vse svoje strte nade, vse svoje bridkosti in skrbi, vso svojo »zbolelo nebogljenost in avoje veliko gorje; bi potopil vee, vse v zahvalne zbore čih hoet, v komaj slišno brneče pesem, dihajočo in plavečo nad zelenimi, cvetočimi tratami in nad mladoletnim poljem, živečim v svetem blagoslovu; bi potopil vse svoje grenko in boleče domotožje in bi ee razjokal aam nad aeboj in od mile sreče tistega blagega trenotka
Pavla ni elišala zahvalnic, ni videla lepote, dovzetne vsem pokojnim srcem. Ni videla. Vroča domišljija jo je gnala do u
s skuš-
ji Je tudi časti
Ivanka pa je
in
ata bila silna.
Samosavest In vest sta se boreče upirali ob vsehi pregoatih Jernejčičevih naakokih.
Vroča, enako močna mlada bojevnika sta obstajala ia se m«H rila. Rastoče in zoreče, zdravo mladoletje njunega preklpevajo-fege življenja jima je drhtelo v veefa živcih.
Bolj nego vse rane, bolijo v boju omagani, upehani živci.
Pavla je doeti prejokala v tistih lepih, aolnčnih dnevih. Jokala se je, če se je zaklenila v svojo ozko sobico, jokala se je, če je sanjala po belft etezicah med vrtnimi gredicami, jokala ae je, če je begala po mehkih potih med cvetočimi njivami, po-ljočimi v lahkem valovanju krotkih sapic, jokala ae je — : kakor takrat ob prvik odlomkih svojega Življenja, preeajenega iz šumskega mesta v tisto tiho, prijazno dolino.
Čarja.
tHar
A
O
T
D
Juš
Kozak.
Spiski
(Dalje.)
Ni še prestopil praga, ko ae je skesala za prifchanje svojege početja in hotela planiti za njim, da bi mu š poslednjim očitkom zastrupila dušo. Kej ae še aedaj ne zaveda, kako jo boli razbita majolika srca, Iz katere je izpil do poelednje srage njeno kri? Kako jo grize po-nišanje pred ono? "Ne, ničeser ne ve, drugače bi ne mogel odhajati tako hladnokrvno!" v
Najhujša bolest v človeški duši ne razglaša krivice, ugnezdi ee pod videzom kot strup dolgotrajne bolezni, Um gloda in gloda, da nihče ne ve, odkod prihaja konec.
Podobno je življenje jesenskim poljanam, kjer plapolajo med meglami ognji, pokončujoči vae, kar ni rodilo aadu. V Martinem aren pa ao gorele vae aanje, spomladi rojene, v jeseni brezplodno zavržene. V trpki žalosti je proiila svoje roke, kekor trpečejo veje ogolelega dreveaa pod svinčenim nebom.
8.
Megle so ležale nad zemljo, malokdaj je eolnee to zimo preganjalo mraz in človeško potrtost
Marta se ni več vrnila v Krištofovo hišo. Vae dni je preeedala pri stroju, odkoder se je na večer vračala v revno in slabo opremljeno sobo, katero je najela v predmestju. Kadar je v dolgih nočeh odkrivala svoje srce praznini krog sebe, se borila s spomini, ae ji je vaelej zdelo, da ae je v to samoto priplazila skozi gosto robi-dovje, ki je neusmiljeno raztrgalo njeno srce, da se rane še vedno niso mogle zecelitl in je Is opirajočih ae brazgotin curljala aveže kri na prevarano mladost.
Od čaaa do časa se je vznemirile, neumorno so iskale oči spotoma domov, ter je že pozno bežala nazaj na ulico, da bi ae okrutno naslajala s njegovo srečo. Neto se je v hipu prestrašila črnih mrež svojih misli, spredenlh v njenem kotičku, odkoder je gledela v avet.
Le počasi se je vračala k sebi, tako nevidno, kakor v zemlji poženo kali. Trudoma je našla zaupanje v svojo lepoto, v sevest, da bo utrgana roša vnovič cvetele.
. Boječe ln tipajoče ae je naselilo v srce odpuščanja. Ce bi se srečala z njim, bi mu mogoče mirno priznala: "Zavrgel si me, ker nisi bil rojen za očeta mojih otrok."
Od teh je pričela aanjati. V neviden, rožnat obrazek je atrmele; nad njo se je smehljel, stegalo je selite ročice zlato dete in jo proeilo rojstva. Beeeda mati je tlela v njenih ustih kot neugakljlv ogorek, žgal njeno kri ln telo, de ae Je v nočeh spenjslo, hrepenelo po njem. kl jo oplodi.
Padala je nazaj, vsa utrujena ln razočarana, ker nI bilo nikogar, ki bi ge tolikanj ljubila. Kolikor alajše so bile sanje, tem trpkejše je grizlo apoznanje. da brez ljubezni ne najde pota do cvetočega obrazka. In te ni našla. Krivila je svojo aamoto. da je preboječa in pre-uboga za med ljudi.
Tieti čaa jo je obiskala Ana! Navsezgodaj Je potrkala.
"Lepo. lepo v avojem golobnjačku ai na vee pozabila," jo je pozdravila Marta, pa ee takoj zdrsnila, ko je zagledala, kako ae je namrgodll razpoeejenl obrazek.
"Oh, ali je dolgočasen U dedec."
Marta ae je preatrašila svoje lastne misli: "Kar se je zgodilo meni. se bo vsak čas njemu."
"Do grls »cm gs sita. Ni življenje v tem žeklju."
"Kej te nisem svarila? Zaradi denarja te j« pograbil; Je mislil, bogve kaj ho ostalo."
"Bah, puatlmo. Kar zaporedoma: je dolgočasen. pust kot dren. lesen štor. klede, top in neumen, pa neroden in še Ijuboetiopn ni. Vrag ga vzemi. Zdaj oetanem tu. veo spomlad, če hoče ze menoj, naj W pride Martinček, le hitre vatani. me apremlš v t>«nko po denaree. po-poldne pa ae pelješ a nami par prav čednih fantov od naa je tu."
Ko se je Marta oblačila, jo je Ana neprestano obletavala a svojimi vprašanji: "Kaj pa ti počneš? Kdo bi razumel, kar uganjaš. Kakor pravijo, je le res, da sta se s Krištofom sprla. Zaradi plače gotovo ne. Ti, slišiš? Takšnale kan i A z menoj ? Jezus, kaj nimaš denarja? MoJ bog, pošvedrane čeveljčke, flor nogavice, pa perilo. Kako si se zavrgel, moj Martinček."
Anine solze so rosile na labodji vrat Mar- ijKfoe te, ki je položile svojo glavico na njehe plave/ mah kite in se ni zjokala zavoljo nogavic in perila; ampak za vso svojo težko zimo. Ganjena je Ana objela svojo sestro.
de to jutro jo je oblekla. V novih čeveljčkih je bil Martin korak prošen in vesel do smeha, njeno vitko telo pa pomladanska breze, ki lovi prvo zelenje med svoje lase. *
V gozdičku ze vesjo so polegli. Mirta je poklicala Ano.
"TI, kdo pa je?"
"Tvoj spremljevalec? Damjan 2bona mu pravijo, menda uradnik."
"Lepe oči ima."
"Pa prazen nič."
Ležali sp pod borovci, na katerih & mežikalo sveže selen je. Pred " je eopla zemlja, komaj so jo dolinove kleti je prineela Ana triletno starino. Marta je ležala sama, le Damjap Žbo-na se je zleknil poleg nje in gledala sta se skoži rdeči kristal polne steklenice.
Slutila je njegovo misel. "Vi ljubijo zem-
lj°' 2bona je povesil oči: "Res ^ gospodična Marta. Strastno jo ljubim, vro<6 ln čmo, ',še preden poženo prve kali. Poglejte nebo nad seboj. Zareče lava lije na zemljo. Ali Vidite, kako kipe borovci? Bredi njih debla vre strast in se peni njih sok hrepenenja. Tako vroče ao-pejo, da čutim na dlaneh njih oster dih. Temle pe režejo zemljo, za plugom se poganjajo črni valovi. Ali ne zdrami vale duše ta strašna sla, ki bo, oproščena vseh spon, v zelena žitna polja sekala krvavordeče cvetove? Ste že ležali sa žitom na obronku in je nad njim bilo razpeto sinje nebo? Kako bi vam mogel povedati, kaj sem občutil, ko se večna rast zemlje preliva v večni mir nad aeboj?"
Prialuhnila je; slaatno je vpirala vanj svo-je oči in wi opejela od žarečih žarkov na njegovem obličju.
"Gospodične, pohajate zdaj v teh nočeh med njive in v gozd? Se vam ne zdi, de so zvezde vroče kot naša srca in blizu za prijem otroške roke? In zjutraj resnično verjamete, da so ponoči padle na polja, na rože, tako leskečejo poljano. Pa če greete z bolestjo v duši v to noč. oatrmlte nenadoma in veste le, da zemlja rodi, da raste drevo in zvezde gredo."
"Zvezde gredo," je rastlo v Marti. Omamljena je ponavljala: "Kaj krivica, kaj bolest, le zvezde gredo."
Tajna slast je rasvnemela mlado kri.
"Pljva, goepod Damjan!" Smeje je držala kozarec pred očmi: "Poglejte, zemlja je vee zagorela"
•	Damjan je netočil, se nagnil k njej šepetajo: "Ce gledam vaa, bi dejal, goepodična Marta gori."
"Tudi vi ate vee v plamenih. Dajva, ekal"
Vreščanje in smeh eta posegla v njun razgovor. Tam zadaj je poiskušala Ana plesati na drevo; nerodno al je hotela zakriti bele čipke: Tak počakajte, da aplesem. Kdor me doeeže, bo mol" v
*	"Punca je nora," je pomielila Marta.
Okoli dreveaa je rajalo razbrzdano smejanje Komaj ee je vzpela, jo je objel krog paau lep. mled fant in zbala 1 s njo. Ana je zacvilila in val ao hiteli, da jo oevobode.
Zdramilo ee je v Z boni. Oči eo mu gorele ln vea vroč ee je vrgel ne zemljo: "Joj. goepodična Marta, kako ljubim to semljo." Zagrebel ee je venjo.
"Moj Bog. kaj pa počnete."
"Zgorlm v tej semlji. boete videli." 2e je agrebel sa glavo globoko In kakor bresiunen je dihal v zemljo.
Ana je privihrala vaa razkuštrana ter ae emejale ne vse grlo: "Fantje, Zakopljimo ga." Prijeli so ga. poeta vili aa glavo In ge zasipali e . pvetjo. ** Vidiš, kako ee je boš ne jedek" ae Je iad«rH»ta Ana po ategnih.
boči ji je
torej
U v
| Te ljubezni je Zato pu bomo ime-
avatovska radost, po obrazu ji je igralo blateno In aa-mozavestno zadovoljstvo, jpneh m beeeda sta ji bila kakor žvr-goleče pesem v mladi hoeti. kn-cor slavnostni spev cvetočih-trat in zorečib njiv.
"Sej sem ti pravila." je trdo dejela srečna nevesta, "pravila, da se boj sebe same najbolj. Nisi me ubogala. Igrala si se. na dve strani si se igrala."
Pavla je pobešala oči v zadregi je mečkala robec, v grlu jo je dušilo.
Kaj pa Jerin? Ubogi Je-rin —jo je na kratko prijela Ivenka.
"Samo Jerin, samo Ivan bi mogel pomagati. Ce ga ne bi imela tako rada, vse to ne ki bilo, kakor jall
"Preveč vihre je v tebi in premalo potrpljenja Zvesta bodi sebi in njemu! V tem je ves nauk."
'tako jo je 'odpravila modra nevesta Ivanka, ki ji Pavlino vedenje ni bilo všeč.
Kakor okregana učenke je šla lepa Pavla domov. V srcu jo je pekel hud kes, ker je tudi sama začela epoznavati, da se je bila zaupala preveč.
Ali ob prvem Jernejčičevem tu ji je mehka volja spet o-nlta. Zmagovito se je amehljalk njegovim snubitvam, rdela je ob njegovih vročih prošnjah in ee nalle tako rekoč še le v zadnjem trenotku.
"Ne!" je odrezala in ae ni več smehljala in ni več rdela; spomnila se je Ivankinega nauka.
"Pa zdravi!" je zemolldo dejal Jernejčič in je šel.
Ko so v veži utihnili njegovi koraki, jo je zabolelo vihravo srce, da bi se bila skoraj zgrudila. Planila je k oknu In je strmela za doktorjem, po licu so ji vrele vroče solze.
Tiste solze so bile olajšujoče Kakor bi bila z njimi oprala vae avoje nezveste misli, je vzdihni-la, ko je za ovinkom poti izginil nevarni salezovalec njene omahljive kreposti. — Popoldne Je prišla k njej Brigita. Zmerom vesela ženska se ni smejala; čisto resno in skoraj otoino jo je
od® ^ft *
Tale doktor čudno red in dostikrat hodi k vam," je dejala; oči, je umikala, ko je govorila.
"Hm."
"Ce bi jaz bila vi, bi ga zapo-
"Zakaj, no zakaj?" je zardela učiteljica.
"Zakaj? Ker ni mol! Danes ga je Groznik ščipal zaradi vas on pa se je dvoumno smehljal, da je malo manjkalo, pa bi bil dejal, češ, de njegova pota niso
"RoAnnšo: Janez ln Metka se ameta. Fant je dobil po neki teti hišico in neka) zemlje in zdaj jemlje Metko. Menda u-darita že to jeeen. Kdaj pe vidva?"
"Katera 'vidva ?"
"Vi pa Jerin, če ga ni že kdo izpodrinila"
(Dalje prihodnjič.)
ŽENITVENA PONUDBA. |
Slovenec, vdovec e -štirimi otroci v starosti od 7 do 13 let, star 42 let, imam svojo hišo in redno delam. Želim se seznaniti s Slovenko ali Hrvatico v starosti 30 do 40 let, samska ali vdova z enim otrokom, samo, da bode dobra gospodinja, seznaniti se želim v svrho ženitve. Ce katero veseli naj piše ne naslov: VDOVEC, 2627 So. Lawndale ave., Chicago, 111.—(Adv.)
ZA SLOV EN, CA ALi HRVATA. ^
Na prodaj je poeeatvo v sredi, ni slovenako-hrvatske naselbini Milwaukae, Wia., sestoječe 1 gostilne, brivnice, krojačnice j
dvoran sa aeje itd. ene velita plesne dvorane z odrom ter po polno opravo modernih kulia u razsvetljave, telovadnice in sta novanja. Proda se poceni rad bolezni v družini. Dohodki na $5,000.00 na leto brez gostilne. NATL SERVICE BUREAI] 468 National Ave., Milwauk« Wleconsin.
(Adv.)
"Kdor molči, vsem odgovori."
"Ali pa vsem pritrjuje."
"Povejte, kej drugega povej te," se je vznemirila Ppvla.
"Ne vem doeti. Groznik in Groznica sta prijatelje. Včeraj sta sloino ozmerjala nad učitelja. Mož je poetal Biten. Vedel se je kakor jež v lisičini. Revež, kaj bo počel brez Grozni-ce?"
DA SKUHA& DOBRO PIVO, PISI PO NASfc PRODUKTE.
ia/smo v
drese druge potrabšH; le ss prepoftajta, da ja la
Groesrljaai, sladMčarjsai la v pr»
pri vešjlh naročilih. Pilite pr
FR^NK
Proti bolečinam
v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite
Severa's
GothardoL
Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine.
Csna 10 in S0 etntor.
f S E V F K A CO A H, i \ PIDS. I C) A A
j Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEM m V TISKARSKO OSBT SPABAJOČA BELA.
• '
0
a «
t «
f ■
i ■
p «
a ■
0
1
a •
■ ■
i ■
t
«
■
a t a a a a a a a a
Tlaka vabila aa veselice in shode. vizitnice. Časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Češkem, nemškem, in drngfft.
V0KTV0 TISKARNE APELIRA DA ČLANSTVO S. H. P. J.,
TISKOVINE NAROČA V SVOJI
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pilite po informacije na naslov: 8. N, P. J« Printer?, 2657-59 Sootk Lawndale Avenoe, Chicago, DL
TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.
BOŽIČNO DARILO V DENARJU
Kkpital resen
Ima samo tedaj svojo pravo vrednost, če je nakazano pi božičem.
Gotovo vam je znano, da je ppšta preobložena z prometom v t času, saradi tegs ite odlašajte s poftiljntvijo.	■
Glejte na to, da vaši sorodniki v stari domovini fotovo dob pošiljatev pred božičem.
Pozornost, katero posvečamo mi takim pošiljatvam v domovi vam jamči, da bo izplačilo izvršeno v popolnem redu in nsjkf šemfasu.
Z odrom na naš veliki promet in direktno zvezo z bankami r tnovini, Vam zamoremo nuditi najufodnejie cene.
Sprejemamo prijave za božični izlet v domovino z parnik "Berangaria," kateri odpluje iz New Yorlca dne 9. decembra. hteTajte vsa pojasnila od nas.
KASPAR AMERICAN STATE BAN
Itae RLUR I8LAND AVE., clTTcAGO, ILLlNO