oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ^^XXXI. — LETO XXXI. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCS 10, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 49 Nesoglasje med Rusijo in ^fneriko zaradi Palestine Rus ^erika poskuša doseči sporzum z Arabci, Rusi pa pravijo, da Amerika poskuša doseči sporazum Lake success, 9. marca.—-Zedinjene države in ša se danes spopadle v besedni bitki zaradi vpra- Palestine. Naj sodni j a Wprla ločitev ^^I'kve od države pri?® skupine nimajo iavne^^' uporabljajo Doi u f verske pravi odlok da j® danes razso- verska »sekta v uporabi' nima pravi- ski pq^j^ javne šole za ver- ,hodniki v, • .v. * % uj "^JVisje sodni je pa se %ere spV ^%^asiti, do katere ahko to razsodbo de-'^^sljavi. ^isko Vegj j® podprla ' jebpp "^ashti McCollum, ^ šolaj^ ^^^ka, da verski tečaji krši- ^2ave, 6 Od ^ t določbo o ločitvi cer-tlTza- je tožila šolski ^^paignu v zvezi s sin -. —o—~ K> 1 ^^Cski ^^^tožila se je, da ' zmedli njenega 12 v ki je edini ^ ^zred! ^ok ki se ne udele-(\%,t*k'hpouk()v. '^^ka, j® delo sodnika '""^ikov ^ ga je osmorica Mr. I' Gden izvila,'dlbo pa je bil proti. ity ■• V najvišje sodni je re-ifti sistem pred sek- W^livom." J® tudi naletel na f odbora v Cham- So%]2'' f odlok "naj. lil *"1 Ud* ^esni udarec veri, "i tir. , Blacka, da je ki brez kakršne Presbiteri- L . Pasto v Chm%*%piu, • da oil pa je iz- » ^^eNb. "sprejema- ,, ,S*°.«»liSSe." Sa 8n,4 Odlokom se je L I'^jbon dotaknila ene-V !>-. ORtroverznih vpra-j® vmešan tradi-®''iški princip loči- ^odddbv& l\ b ^-- AMERIŠ Aw ^ ZA GRČIJO o "pothr.-' — Ame- Hf "*»068^^ Gr- L da se je %OVQ ^ ^^stični zračni sili • P^sUjko ameriških le- »iiJčeijjjj^^®i^eral Van, Fleet, ^ v Qpg. ameriški vojaški -na pa je izjavil, da ^Voi.'^^'^^rhistigna) ar-v tekočem le-^ Serilfi ^"^ago nad silami ' Neki visoki ruski predstavnik je časnikarjem izjavil, da so "nekateri ljudje" neodločni glede izvedbe načrta za delitev Svete dežele. Rekel je tudi, da Zedinjene države očitno želijo, da se celo vprašanje začne obravnavati od začetka pri organizaciji Združenih nkrodov, da pa sovjetska vlada misli, da bi se moralo sedanji načrt za delitev izvesti. Ruskemu predstavniku, ki ni želel, da bi njegovo ime bilo objavljeno, je odgovoril glavni ameriški delegat pri Združenih narodih Warren R. Austin. "Obžalujem," je rekel Austin, "da je sovjetski predstavnik podal svojo sodbo, predno so se začela posvetovanja." Amerika poskuša doseči sporazum z Arabci Obveščeni krogi so izjavili, da Amerika vlaga velike napore, da bi arabske predstavnike tu in v inozemstvu prepričala, da bo najboljša rešitev, ako se njihov spor reši v okviru organizacije Združenih narodov. Želi jih tudi pridobiti za pogovore, katere pa so Arabci bojkotirali. Ameriški uradniki baje delujejo v tem smislu v New Yorku, Washingtonu in na Srednjem vzhodu. Očitno je, da želi Amerika pomiriti Žide in Arabce, toda vsi njeni prejšnji poskusi, da doseže to pomiritev, so propadli. Nobena sila ne more spremeniti načrta za delitev Do nesoglasja med Ameriko in Rusijo je prišlo, ko je petori-ca velikih sil začela razmotri-vati o merah, ki naj se jih pod-vzame, da se načrt o delitvi Palestine izvede in ustavi krvolit-je, ki je takoj po sprejetju načrta v Generalni skupščini Združenih narodov preteklega novembra zajelo Sveto deželo. Predstavniki velikih sil so se^ sestali v uradu glavnega tajnika Združenih narodov Trygve Lie, ki je enajstorico članic Varnostnega sveta obvestil o stališču legalnih veščakov, ki so mnenja, da nobena sila ne more spremeniti katero koli točko načrta za delitev. Toda mnenje veščakov je tudi, da Varnostni svet ni legalno obvezan, da izvede v delo odloke Generalne skupščine. Na sestanku, ki je bil tajen, je bil tarča mnogih vprašanj angleški delegat Sir Alexander Cadogan. Jutri se bodo diskusije nadaljevale. armade. NoS?.."BD ITALIJO S^9 KO — Italijansko d je danes \l; Italija in Ni- P°d- sporazum. ITALIJANSKA POLICIJA ARETIRALA DUHOVNIKA, KI JE KRADEL IN VARAL RIM, 9. marca. — šef rimske policije je daues naznanil, da je bil v Rimu aretiran bivši duhovnik Edoardo Prettner, ki je vpleten v celo vrsto tatvin in prevar. Bivši monsignor Prettner, ki je vodil arhivo vatikanskega tajništva, je pred par tednov pobegnil iz Vatikana, kjer se je nahajal v hišnem zaporu. Policija ga je aretirala v nekem luksuznem rimskem stanovanju. Prettner, ki je kot duhovnik izvršil nešteto tatvin, tihotapljenje, protipostavne kupčije z inozemsko valuto, prone verb, ponarejeval vatikanske dokumente in s tem "zaslužil" več kot $1-600,000, je živel razkošno. Imel je tri avte — enega ameriškega, dva pa italijanska. Duhovnika je ovadila tržaška družina Cipicco, ki je ž njim v sorodstvu. Družina mu je za časa nemške okupacije poverila dragulje v vrednosti $150,000, katere pa duhovnik ni nikoli vrnil. Sveta stolica je Prettner-ju odvzela duhovniški plašč, ko Se je razkrilo njegove tatvine in proneverbe, da ga je lahko italijanska policija aretirala, brez da bi s tem kršila Lateranski sporazum, ki ga je Vatikan sklenil s fašističnim diktatorjem Mussolinijem in ki je še vedno v veljavi. Truman bo zagrozil delavcem s Taft-Hartley zakonom? WASHINGTON, 9. marca — Vladni delavski veščaki pravijo, da se bo predsednik Truman "verjetno" vmešal v mezdni spor v ihdustnji mesa, ako grožnja s stavko ne bo umaknjena do konca tedna. Veščaki pravijo, da utegne Truman uporabiti določbo Taft-Hartleyevega zakona, ki se nanaša na "državno nujnost," da zlomi možno stavko delavcev. Določba predvideva, da lahko predsednik ustavi stavko za dobo 80 dni. Unija Packinghouse Workers (CIO) je zagrozila s stavko, ako se ne bo zadostilo njeni zahtevi za zvišanje mezd za 20 centov na uro. Delavci bi zastavkali prihodnji ponedeljek in sicer pri Armour & Co., Swift & Co., Wilson & Co. in Cudahy Packing Co. CIANG KAJŠEK IZGUBIL VAŽNO MESTO SZEPINGKAI PEIPING, 9. marca. — Kitajski nacionalistični tisk je da nes priznal, da so sile Ljudske (komunistične) armade zavzele važno železniško mesto Sze-pingkai, ki se nahaja 105 milj od obleganega mesta Mukdena. Iz Čiang Kajšekovih krogov (Poskušajo omalovažiti izgubo, češ, da je Szepingkai že itak bil izoliran in da mesto, ki se nahaja na železniški progi, nima nobene "strategične važnosti. KRVAVI NEMIRI NA FILIPINIH MANILA, 8. marca—V nemirih, ki so izbruhnili, ko je predsednik Roxas prepovedal kmečko armado in državno, zvezo kmetov, je bilo danes ubitih 51 oseb. Samo pri pogonu na vež-bališče upornikov pri Manili je bilo ubitih 42 oseb. POLJSKA IMA VELIKO ŠTEVILO ČASOPISOV WARSAVA, 8. marca. — Poljski tisk je kljub cenzuri vedno bolj močan. Od par časopisov zgoraj v le |tu 1945 in takoj po osvoboditvi Varšave j e sedaj v deželi 35 dnevnikov, 81 tednikov, 51 pol mesečnikov, 226 mesečnikov, 23 četrtletnih publikacij in 29 ma-gazinov, ki se jih tiska od časa do časa. Novi grobovi PETER BUKOVNIK Po kratki in mučni bolezni je umrl v Polyclinic bolnišnici poznani Peter Bukovnik, star 51 let, stanujoč na 7314 Broadway, kjer je vodil prodajalno pive na debelo. V Ameriki se je nahajal 35 let in je bil član društva Carniola Tent št. 1288 TM, društ /a France Prešeren št. 17 SnZ in Forest City Camp št. 115 WOW. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Dorothy, roje-n o Fabian, sinove Raymond, Norman in Robert, vnuka Garry Alan, brata Johna, ki vodi anani Bukovnik's Studio, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8. uri iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. FRANK VEGEL Po daljši bolezni je preminil frank Vegel st., star 70 let. Stanoval je na 21951 Priday Ave., Euclid, O. Doma je bil iz vasi Racija, fara Cerklje, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 50 let in je bil član društva Kras št. 8 SDZ in društva Janeza Krstnikk ABZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo ^Elsie, rojeno Simončič, sina Franka mL, hčer Mrs. Paula Householder, tri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. # GOLDIE ANDERSON V nedeljo večer okrog 6:20 ure je srčna kap zadela Mrs. Goldie Anderson, rojena King, stanujoče na 587 E. 99 St. Odpeljana je bila v Charity bolnišnico, kjer je bilo mogoče le ugotoviti njeno smrt. Stara je bila 46 let in rojena v Pennsyl-vaniji. Njen soprog Walter je preminil pred 15 leti. Tu zapušča štiri otroke, La Verne, Walter, Estelle in Mrs. Mildred Jas-ko, brate William, James in Roy ter sestro Mrs. Viola Mae Mad-dock (Modic), ki je soproga Ernie Modica. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. JOHN SABO V nedeljo večer je bil zadet od avtomobila na Lorain Ave. in W. 120 St. John Sabo, star 72 let, stanujoč na 1645 St. Clair Ave. Poškodbam je podlegel osem ur po nesreči v bolnišnici St. John's. Mnogi se ga bodo spominjali, ker je veliko let vodil grocerijsko trgovino, nekaj časa na E. 17 St. in Hamilton Ave., na State Rd., v Elyria in Fairport, O., nato pa zopet na Lakeside Ave. in E. 14 St. Bil je vdovec in zapušča tri nečakinje. Pogreb se bo vršil pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda. * Pogreb pokojnega Sam (Iso) Brekich se bo vršil v četrtek ob 1. uri popoldne iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. na rusko pokopališče sv. Save. češki z^^cinji minister Masarjk storil samomor: Danes zjutraj ob 6.30 je radio nazninila, da je češko slovaški zunanji minister Jan Masaryk storil v Pragi samomor. Poročilo pravi, da je Masaryk skočil z drugega nadstropja, verjetno zunanjega ministrstva. Detajli glede samomora sina ustanovitelja Češkoslovaške republike in glavnega češkoslovaškega dela-gata pri organizaciji Združenih narodov še niso znani. Finska delegacija bo odpotovala v Moskvo Delegacijo bo vodil premier Pekkala, ki je pooblaščen, da podpiše kateri koli sporazum AVSTRALIJA NE BO SPREJELA JAPONSKIH NEVEST CANBERRA, Avstralija, 9. marca. — Avstralski imigracij-ski minister Arthur Calwell je danes naznanil, da japonskim nevestam avstralskih vojakov 9,li pa civilistov ne bo dovoljen vstop v Avstralijo. Calwell je svojo izjavo podal v zvezi s poročili, da nameravajo nekateri avstralski vojaki, pripeljati svoje japonske neveste iz Tokia. "Nobenemu Avstralcu, vojaku ali pa civilcu, ne bo dovoljeno, da v Avstralijo pripelje svojo ženo ali pa otroka iz zakona z Japonko," je izjavil Calwell. Francija čuti posledice filmske pogodbe z Ameriko Redna seja Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Svob. (Slovenke št. 2 SDZ v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v velikem številu, ker bodo to pot sejo vodile mlade članice društva v angleščini, po seji bo pa nekaj posebnega. PARIZ, 9. marca. — Francosko zunanje ministrstvo j e danes uradno naznanilo, da je od ameriškega državnega oddelka zaprosilo za revizijo filmskega sporazuma, ki je bil sklenjen med Byrnesom in Blumom. Francija bi želela, da se omeji uvoz ameriških filmov, ker je z Byrnes - Blumovim sporazumom strahovito prizadeta nekoč cvetoča francoska filmska produkcija. Sporazum med ostalim predvideva, da se od vsakih 13 tednov rezervira 4 za prikazovanje francoskih filmov v gledališčih Francije. Sedaj bi pa francoska vlada želela zvišati prikazovanje francoskih filmov na 7 tednov. Ameriški filmi, ki so poplavili Francijo, uničujejo domačo filmsko industrijo, je izjavil predstavnik francoske vlade-Soglasno s podatki iz francoskih virov je v letu 1947 prišlo v Francijo 350 ameriških filmov, dočim jih je v letu 1946 prišlo 180. Francoski levičarski tisk je trpko napadel sporazum med Byrnesom in Blumom in dolžil, da je poplava ameriških filmov na francoskih tržiščih ne samo uničila kvalitativno boljšo francosko filmsko produkcijo, ampak tudi, da ameriški filmi vsled svoje plitve in kriminalne vsebine porazno vplivajo na odgoj francoske mladine. V SREDO BO VODA V TOKIJU NA ODMERKE TOKIO, 8. marca—Od srede bodo prebivalci Tokia dobili vodo na odmerke. Zavezniški glavni stan poroča, da bodo reser-voarji vode v glavnem mestu Japonske, ki šteje 5,000,000 prebivalcev, prazni že v sredini meseca aprila, ako do tedaj ne bo padel močan dež. STO OSEB UBITIH V EKSPLOZIJI V KINI , CINGTAO, 9. marca. — Najmanj 250 žrtev je danes zahtevala eksplozija, ki je raznesla veliko skladišče municije. Okrog 100 oseb je bilo ubitih, ostali pa ranjeni. Po eksploziji je izbruhnil ogenj, ki je bil po dveh urah pogašen ^zahvaljujoč pomoči, ki so jo nudili ameriški marinci. Seja Odbora,za svobodni tisk Jutri, v četrtek večer osmih se vrši seja Odbora za svobodni tisk v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se vse odbornike in somišljenike, da se seje udeleže. pomoč iz Amerike v ekonomskem belem papirju se prizna, da Anglijo lahko reši samo zunanja pomoč HELSINKI, 9. marca. — Finski predsednik Juho Paasi-kivi je danes imenuval levičarsko delegacijo, ki bo odpotovala v Moskvo na pogajanja za sklenitev sporazuma s Sovjetsko zvezo. Delegacijo, ki šteje sedem •....... M T' ''""'''/[T''"'!Anglija polaga Maubo Pekkala, ki je dobil po- j » J f » oblastilo, da lahko podpiše ka-! ygg svoje upe v teri koli sporazum, ki bo na po- j gajanjih sklenjen. Finski parlament bo moral ratificirati vsako pogodbo, ki se jo bo sklenilo v Moskvi. Nekatere skupine v parlamentu so proti vojaškemu sporazumu z Rusijo, češ, da bi se s takšnim sporazumom Finska našla v ruskem bloku. V delegaciji so trije člani, ki so proti vojaškemu sporazumu, toda večina je močno naklonjena Rusiji. Pogajanja se bodo začela okrog 20. marca Pogajanja med Finsko in Sovjetsko zvezo se bodo začela v Moskvi okrog 20. marca, tri tedne po objavi pisma, ki ga je sovjetski premier Stalin pisal finskemu predsedniku in s katerim je priporočil sklenitev sporazuma. Finska vlada je pristala na pogajanja po kratkih diskusijah, ki so se vodile v parlamentu. Iz finskega zunanjega ministrstva poročajo, da bo predsednik Paasikivi v stalni zvezi s finsko delegacijo in da ji bo dajal navodila. Finski premier Pekkala je član socialistične zveze, ki je v parlamentu združena s komunistično stranko. Obe stranki zagovarjata prijateljstvo in medsebojno pomoč z Rusijo. V delegaciji se nahaja tudi zunanji minister Carl Enchell. Njegovo stališče glede sporazuma še ni znano. Trije člani, ki so proti vojaškemu paktu, pripadajo agrarni ljudski in social-demokratski stranki. Vsi ostali člani pa bodo verjetno podprli sporazum z Rusijo, kot je to predlagal Stalin v svojem pismu. LONDON, 9. marca—Angleška vlada je danes opozorila angleško ljudstvo, da lahko deželo reši pred bankrotom, brezposelnostjo in naglim padanjem živ-Ijenskega standarda samo pomoč iz Zedinjenih držav. Poročilo je podano v vladnem "ekonomskem pregledu za leto 1948." Prvič je brez vsakih prikrivanj vlada razkrila, v kakšnem obsegu je Anglija odvisna od Amerike, odnosno od evropskega obnovitvenega programa. "Ako bomo vsled odsotnosti zunanje wmoči prisiljeni, .da balansiramo naša prekomorska izplačila, predno bodo naše rezerve izčrpane, bomo prisiljeni pod vzeti taka drastična znižanja pri nakupu dolarjev in zlata, da bo to povzročilo splošno brezposelnost, bedo in izpahnitev naše produkcije in za leta odložilo vsake izglede za dostojni življenjski standard našega ljudstva," pravi vladno ekonomsko poročilo, ki razkriva, da so finančne rezerve Anglije pri začetku leta znašale okrog $2,720,-000,000. Brez nadaljne ameriške pomoči bi se te rezerve znižale do 31. decembra tekočega leta na $900,000,000, popolnoma pa bi zginile v letu 1949. "Naš položaj je takšen, da brez stvarne zunanje pomoči nimamo nobene nade, da bi upo-stavili naše ravnovesje ali pa razumni življenjski standard v teku prihodnjih let," pravi poročile. Vlada je znižala svoj izvoz za 10 odstotkov v primeri z lanskim letom in kot pravi poročilo, je uvoz hrane iz Amerike popolnoma ukinjen. Pričakuje se tudi, da bo število brezposelnih do konca leta zvišano na 450,000, dočim sedaj znaša 350,-000. V bolnišnici V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Mr. John Hrvatin iz 15620 Saranac Rd. Prijatelji so Žalostna vest Mr. Steve Mejak iz 15620 Saranac Rd. je prejel sporočilo, da t je v nedeljo 7. marca t. 1. umrl ol) I njegov ljubljeni brat Joe Mejak iz Košane. Telegram je bil poslan 8. marca po sinu pokojnika, Darko Mejaku. Pokojni je bil star 60 let t er je bolehal eno leto. Brat Steve mu je od tu pošiljal razna zdravila, ki pa mu niso mogla pomagati. V domovini zapušča soprogo Vincenci-jo, sinove Jožefa, ki je električni inženir v Ljubljani, Darkota, ki je kapetan na ladji in je pred nekaj tedni obiskal tu strica, ter Borisa, ki biva v Bazinu bli- val! vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje okre- zu Pulja, in štiri brate. Bodi mu lahka domača gruda! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 10. marca U ENAKOPRAVNOST ff Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)-- Foi Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - $8.50 - 5.0C - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) -- -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ^^^d104 "KINA NI ZRELA ZA DEMOKRACIJO.." Tudi ako se bo odobrilo kitajskemu diktatorju vojaško pomoč, ki jo že itak neprenehoma prejema, ali bo to pomenilo rešitev "demokracije?" Gen. Wedemeyer kot vojak polaga vse na topove, letala in tanke. One ne veruje, da je kitajsko ljudstvo zrelo za demokracijo. On ne veruje, da bi se moralo delovati za izboljšavo pogojev v posameznih kitajskih provincah, katere utegnejo zavzeti sile kitajske ljudske armade. Toda vprašanje je, da li se bo s takšnimi priporočili nekaj doseglo? Zelo dvomimo. S topovi, letali in tanki je naznanil Truman svojo doktrino za pobijanje '/komunistične nevarnosti" v Grčiji, in kaj je bilo s tem doseženo? Samo to, da odhaja v gorovje vedno večje in večje število proti-monarhističnih Grkov in da danes armada gen. Markosa kontrolira vso Grčijo nad 1,000 čevljev višine, kar pomeni blizu 80 odstotkov Grčije. Takšen položaj je danes tudi v Kini, kjer so zadnja dva meseca sile Kitajske ljudske armade na vseh frontah totalno porazile Ciang Kajšekove nacionaliste in v najkrajšem času zavzele celo Mandžurijo. Ne! S takšnim načinom reševanja "demokracije" se ne bo doseglo ničesar. Demokracijo, pravo demokracijo, se da rešiti samo, ako se to zadevo prepusti ljudstvom, ki so direktno prizadeta. Naj si sami ustvarijo svojo vrsto demokracije, ki jim bo najbolj odgovarjala in katero bodo lahko izboljševali brez vsake zunanje intervencije, z izločanjem vseh nedemokratičnih pojavov. Nihče nima pravice, da pod pretvezo, da ta ali pa oni narod "ni zrel za samostojnost in demokracijo," ovira te narode na njih poti v pro-gres. Tudi v naši lastni deželi nismo še dosegli vzorne oblike demokracije. Še vedno imamo neke nedemokratične pojave, posebno na naAem jugu, kjer je pravica svobodnega glasovanja zanikana državljanom zaradi barve njihove kože. Toda prizadevamo si, da te nedemokratične pojave odstranimo in da iz naše dežele vstvarimo resnično deželo progress in blagostanja. Tudi pri nas smo imeli civilno vojno, ki smo jo vodili proti angleškim z&sužnjevalcem. Tudi takrat so nas dolžili, da se s silo zopersta vi j amo "legalni oblasti," da smo "uporniki in banditi." SeveSa, takrat še ni bilo Sovjetske zveze, toda prav gotovo je, ako bi že obstojala, bi tisk angleških zasužnjevalcev tedanje dobe z vso vnemo trdil, da so v Ameriki na delu Sovjeti, da Ameriko "ogroža komunistična nevarnost" itd. itd. Iz Wedemeyerovega poročila je razvidno, da je pripravljen govoriti o področjih, ki jih smatra za "najbolj nevarna na svetu." Toda, kot je poudaril, ne bi želel, da bi o temu govoril na javnih zasliševanjih, ampak na tajnih. Wedemeyer, kot večina prič, ki nastopajo pri takšnih vprašanjih vojaške in ekonomske pomoči nedemokratičnim in reakcionarnim režimom sirom sveta, ne smatra, da je vprašanje Kine ločeno od ostalih vprašanj sveta. Tudi Trumanova doktrina jih ne loči, ampak obljublja, da se bo borila proti komunistični nevarnosti sirom celega sveta,! na vseh frontah, ki utegnejo biti ogrožene. Ni samo vpra-sanje Grčije, Italije, Francije, Kine, Koreje, Palestine, i Indonezije, Indokine, Burme in kda ve katerih še delov' sveta —ampak je vprašanje celega sveta, ki se nahaja v' previranju zato, ker je cela zgodovina tega sveta neprene- { hana borba med starim in novim — borba med reakcijo in progresom. Očitno je, da ameriška zunanja politika v tem obsežnem in osnovnem stremljenju, da se najdejo nove poti, ki bi najbolj odgovarjale širokim množicam ljudstva, ne podpirajo progres ampak sile, ki progres ovirajo. Zedinjene države niso za nobene spremembe, ne želijo celo, da bi se ohranil sedanji položaj takšen kot je, ampak so za ohranitev kapitalizma in reda, ki ga je ljudstvo vzhodne Evrope dokončno odklonilo. V Češkoslovaški na primer niso bile (Zadovoljne z vlado, ki jo danes oplakujejo, čes, da je z njo zginila "demokracija." Rajši bi videle, da se je tam polastila oblasti skupina reakcionarnih elementov, ki bi vrgli iz vlade komuniste, socijalne demokrate in vse skrajne levičarje, ki bi rešili sistem svobodnega podjetništva, preprečili podržavljanje industrij in izvedbo agrarnih reform. Jasno je, da se v posameznih deželah ne more ohraniti 'Jtarega položaja drugače kot pa z diktaturo. Zato je vsako iraziranje glede demokracije, "svobode" in "reševanja zapadne civilizacije" le pretveza za podpiranje najbolj nedemokratičnih in reakcionarnih režimov, ki se poslužujejo terorja in sile, da bi se ohranili na oblasti. Tudi španski fašistični diktator P ranco lahko reče, da rešuje "demo- PISMO IZ SLOVENIJE (Od našega stalnega dopisnika R. V.) Ležišča nafte v Sloveniji Nafta je poleg premoga v današnjem gospodarstvu brez dvoma ena najvažnejših surovin. Kakor znano, pridobivamo iz nje bencin, petrolej, pogonska in mazilna olja, parafin in še mnogo drugih snovi, ki so neobhodno potrebne v moderni industriji. Pred vojno je Jugoslavija skoro vso nafto, bodisi surovo ali rafinirano v bencin in petrolej, uvažala iz inozemstva, čeprav bi to dragoceno surovino lahko v velikih količinah pridobivala tudi doma. Svoj čas so namreč domači strokovnjaki ugotovili, da se v severozahodni Sloveniji in seve-rozapadni Hrvatski ob obronkih Panonske nižine nahajajo ležišča nafte, toda inozemske kapitalistične družbe so si na vse načine prizadevale dokazati, da so ta ležišča premalo donosna, da bi se jih izplačalo izkoriščati. Tudi drugače so ovirale odkrivanje novih ležišč, da bi na jugoslovanskem trgu izločile vsako mogočo konkurenco in si z uvažanjem nafte kupičile mastne dobičke. V zadnjih letih pred vojno so sicer nekatera domača podjetja začela pridobivati nafto v pokrajini južno od Mure in Drave, toda proizvodnja je bila malenkostna; krila je komaj 1% domačih potreb. Bogastvo naftinih ležišč se je pokazalo šele med vojno. Še pred vojno si je nemški kapital zagotovil pravico do pridobivanja nafte na 4,000 kvadratnih kilometrov velikem področju; od takratnega jugoslovanskega režima je dosegel še razne druge ugodnosti. Po zasedbi Jugoslavije so Nemci začeli izkoriščati ležišča kar v največjem obsegu, vendar pa niso utegnili razširiti pridobivanja na vsa bogata ležišča, ker jih je prehitel poraz Nemčije. V novi Jugoslaviji, kjer so vsi zemljski zakladi državna last, to je last ljudstva, naravno niso pustili tega naravnega bogastva v nemai. Vzporedno z razvojem vsega gospodarstva se v Jugoslaviji čim dalje bolj razvija tudi pridobivanje domače nafte. Spričo naglega prodiranja jugoslovanske vojske umikajoči se Nemci niso utegnili uničiti dragocenih -vrtalnih in črpalnih naprav, ki so ostale skoro docela nepoškodovane, tako. da proizvodnja nafte ni utrpela resnega zastoja. Proizvodnja se je postopoma pospešila in razširila tudi na druga področja. Tako so domači strokovnjaki raziskali vse ozemlje Panonske nižioe ter odkrili nova bogata ležišča nafte. Na slovenskem ozemlju pridobivajo nafto v vzhodnem delu Prekmurja, središče njenih ležišč na tem področju je Dolnja Lendava. Po zaslugi uspelih vrtalnih del se je pridobivanje nafte na tem področju po osvo- boditvi močno povečalo, čepraV j je bilo treba v ta namen premagati v-elike težkoče. Primanj-; kovalo je raznih naprav in apa-iratur, ki jih je bilo treba nabaviti v inozemstvu, manjkali so tudi sestavni deli, ki so se pokvarili ali obrabili. i Končno ni bilo dovolj strokovno usposobljenih delavcev. Toda vse te težkoče so bile po-I stopoma premagane in se pred koncem leta 1947 so bile izpol-j njene vse naloge, postavljene za (to leto. Danes se na ozemlju J okoli Dolnje Lendave dvigajo I številni vrtalni stolpi. Na neka-: terih mestih so prodrli že do '2,500 metrov globoko v zemljo ter odprli pot nafti, ki vre na dan v gostih temnorjavih cur- ikih. t I Po petletnem gospodarskem ! načrtu« Jugoslavije se mora do-jmača proizvodnja nafte do leta 1951 povečati na 450,000 ton. Že v samem revirju okoli Dolnje Lendave bo zrasel pravcat gozd 1 vrtalnih stolpov, ki bodo dnevno I načrpali okoli 70 železniških cistern, to je dva tovorna vlaka nafte. Proizvodnja na tem odseku bo tolikšna, da bi krila vse domače potrebe Jugoslavije. Do leta 1951 bodo seveda tudi potrebe narasle, a se bodo krile s proizvodnjo ostalih jugoslovanskih ležišč nafte. Nova industrija bo ne le pripomogla Jugoslaviji do osamosvojitve v pogledu preskrbe z nafto, marveč bo tudi povzročila, da se bo zboljšal gmotni položaj prebivalstva v nekaterih predelih 'Slovenije, kakor na primer v I Prekmurju, koder je pred vojno j vladala velika revščina in so ! morali delavci romati s trebu hom za kruhom v tujino.. Da-I nes jim tega ni treba več; v j domovini jim je zagotovljeno boljše življenje. Največje elektroindiistrijsko podjetje na ■ Balkanu V zapadnem predmestju Zagreba, kjer je pred vojno stala baraka za električen material in poleg nje majhna delavnica tvrdke Siemens za popravilo in montažo strojev, se dviga danes skupina novih tovarniških zgradb, med katerimi sta dve" velikanski delavnici, dolgi po 180 metrov. Je to tovarna električnih strojev "Rade Končar," največja tovarna te vrste na Balkanu. Imenuje se po jugoslovanskem narodnem heroju Ra-du Končal ju, bivšemu strojnemu ključavničarju tvrdke Siemens in sekretarju centralnega komiteja Komunistične partije Hrvatske, ki je skupaj z 29 drugimi delavci iz tega podjetja padel v borbi proti fašizmu. V tovarni izdelujejo raznovrstne električne stroje, generatorje, transformatorje, električne valilnice, električna dvigala, tlačne ko^le za črpalke, telefone in celo vrsto drugih električnih aparatov in naprav, ki jih prej v kracijo" in "zapadno civilizacijo," za katero je proti Rusiji boril skupaj s Hitlerjem in Mussolinijem. Zelo dobro je znano, da je Franco fasist prvega reda in da je po porazu Hitlerja in Mussolinija »postal glavni simbol fašizma, tega najbolj proti-komunisticnega in proti-demokratskega sistema, kar ga je zgodovina sveta dala. Toda naši borci "proti totalitarstvu" in reševalci "demokracije" se ne borijo proti Francu, ampak proti tistim, ki Franca ogrožajo. Zato ni nobeno čudo, da se je pretekli teden priznalo, da bo Franco dobil v Ameriki "privatno" posojilo v znesku $200,000,000, ki mu bo omogočilo, da ojači svojo diktaturo. Popolnoma smo prepričani, da bi Wedemeyer rajši govoril o "področjih, ki jih ogroža komunistična nevarnost" na tajnih zasliševanjih kot pa na javnih. Verjetno bi ob tej priliki še za marsikatero ljudstvo izjavil, da še ni "zrelo za demokracijo." Toda že njegovo pričanje glede vojaške pomoči kitajskemu diktatorju Ciang Kajšeku, katerega "zelo spoštuje" nam razkriva vso brezupnost takšnega načina "reševanja demokracije," s katerim se opravičuje vsakega diktatorja, ki je pripravljen stopit v boj proti komunizmu in katerega se podpira samo zato, ker njegova diktatura pomeni začasno odlašanje propasti kapitalističnega sistema. Jugoslaviji niso izdelovali in so jih morali uvažati iz inozemstva. Podjetje se silno naglo razvija. Elektromotorji do 74 kilovatov se izdelujejo v serijah, letos so začeli graditi tudi največje motorje do 600 kilovatov in v kratkem bodo začeli izdelovati specialne motorje za tekstilno in konfekcijsko industrijo. V gradnji je tudi največji generator v Jugoslaviji. Imel bo jakost 22,000 konjskih sil in bo tehtal 220 ton.' Namenjen je za električno centralo v Mariboru, ki bo imela tri takšne generatorje. Mlada jugoslovanska elektroindustrija je lahko ponosna na svoje uspehe, zlasti če upoštevamo, da je Jugoslavija pred vojno morala uvažati celo majhne generatorje, kaj šele tako velikanske stroje. Pridobivanje plodne zemlje v Sloveniji Z namenom, da se čim bolj dvigne kmetijska proizvodnja in zagotovi preskrba prebivalstva z življenskimi potrebščinami, so bila v Sloveniji izvedena ali bodo v bližnji bodočnosti izvedena obsežna melioracijska dela. Petletni gospodarski načrt Slovenije predvideva do leta 1951 osušitev 20,000 hetarov močvirne zemlje in vsa dela potrebna za zaščito 6,000 hektarov zemlje pred poplavami, dalje zgraditev naprav za namakanje zemlje na površini 3,000 hektarov Končno je v gospodarskem načrtu predvidevana tudi pre-brazba kraških pašnikov v kvalitetna zemljišča ter izboljšanje planinskih pašnikov. Z izvedbo del, predvidenih v načrtu, bo pridobljenih in usposobljenih za gojitev vseh vrst kulturnih rastlin 40,000 hektarov zemlje. Glavna skrb je po sedanjih načrtih posvečena predvsem osuševalnim delom na močvirnatih predelih in delima za zaščito zemlje pred poplavami. Regulacija Lijaka pri Gorici, kjer so bila glavna dela končana že lani v jeseni, je povečala površino plodne zemlje Slovenije za skoro 1,000 hektarov. Podrobna melioracijska dela bodo izvršena še letos, nakar bo to veliko področje usposobljeno za pridobivanje sočivja in zgodnje zelenjave za Novo Gorico in druga slovenska mesta. Na Dravskem so mladinske delovne brigade regulirale strugo ^Pesnice. S temi deli je bilo pridobljene okoli 900 hektarov plodne zemlje. V Prekmui ju so zgradili obsežne obrambne nasipe ob reki Lendavi in ob Muri, s čemer so zaščitili pred poplavami Lendavsko dolino in blasti področje petrolejskih vrelcev. Pri Raz-križju so z zgradbo treh prekopov napeljali Muro v novo strugo, tako da je sedaj odstranjena nevarnost poplav. Pri Dobrovni-ku v Prekmurju bodo letos izsušili okoli 1,000 hektarov obsegajoč močvirnat predel ob reki Lendavi, obenem pa zgradili jarke za namakanje sosednjih predelov, ki so dosedaj močno trpeli zaradi suše. Velikega pomena za preskrbo Ljubljane bo regulacija , Ljubljanskega barja. Na tem ozemlju bo pridobljenih^ oko^i 15,000 hektarov plodne zemlje. Z regulacijo rečic Iščice, Borovniš-čice ter Bistrice in z zgraditvijo odtočnih ^analov bo barje postalo i)rava žitnica na pragu Ljubljane. Pri Ljubljani bo regulirano tudi močvirno ozemlje ob potoku Pšati, s čimer bo pridobljenih okoli 1,000 hektarov plodne zemlje. Poleg vsega navedenega bodo v prvi petletki izvedli tudi regulacijo Savo, Drave in Mure, kar pa je stvar občcdržavnega pomena in zato urejena z gospodarskim načrtom Jugoslavije. V Trbovljah gradijo novo tovarno rudarfikih strojev Po ugotovitvah strokovnjakov bodo-trboveljski premogov- ni rudniki v prihodnjih 20 letih izčrpani. Zaposlitev v jamah bo vedno manjša in trboveljski poklicni rudarji si bodo morali poiskati zaposlitve drugje. Da se pa kljub temu zagotovi Trbovljam obstoj in še celo večji razmah, so že sedaj začeli graditi veliko tovarno rudarskih strojev, ki bo nudila zaposlitev velikemu številu delavcev. Tovarna se bo razvila iz prvotne rudniške delavnice , ki ima dragocene izkušnje pri popravljanju rudarskih strojev, in bo izdelovala raznovrstne stroje in priprave, ki jih naši rudniki nujno potrebujejo. V elektrotehničnem oddelku že popravljajo popravila elektromotorjev za vse ru(W^ v Sloveniji. V doglednem ' bo tovarna izdelovala rudniške stroje in naprave njimi zalagala vse rudnike v J' goslaviji. Prva tovarna špirita v V začetku februarja t. !• ? začela obratovati v Kreki na) tovarna špirita in kvasi je edina tovarna te vrste v W ski republiki Bosni i9 vini. špirit, ki ga tovarna luje, je odlične kakovosti. * •• glednem času bo začel vati tudi oddelek za ogljikove kisline, ki je bil čen med vojno. Ilja Ehrenburg: MI IN ONI Prestavil JOHN V. KAUČIČ (Nadaljevanja in konec) Washington je postal središče svetovnih pomirjevalcev, glavna orožniška postaja dveh kontinentov in središče mesarjev Starega in Novega sveta. V Grčiji, ameriški generali izdelujejo načrte za uničevanje grških vasi. Grški monarho-fašisti privezujejo odrezano partizanske glave k svojim sedlom, a Ame-rikanci (izgovarjajoč se na go-spoda-boga in na demokracijo) z navdušenjem fotografirajo skalpirane glave ' rdečkarjev" in jih pošiljajo v Ameriko. Vojna, katero je napovedala francoska socialistično-katoli-ška vlada lastnemu delavstvu, je bila organizirana na skupnem posvetovanju z ameriškimi delegati v Parizu. Ameriški "gau-laiter" . Grisswold je naložil obubožanim Grkom nov davek, "zondefuerer" Dulles pa hoče uničiti francoske unije. Tednik "Samedy-suar," ki je glasilo francosko-ameriških ki-movcev, je pred nedavnim izšel z detelim naslovom: "Amerika je sklenila razbiti svetovno Delavsko konferenco" in gospod Juo (Žuo) je takoj stopil v akcijo, da izpolni željo svojih gospodarjev. V Milanu pošiljajo nad delavce vojne taroke in gospod Shelba, z svojim južnjaškim prostašt^om, goreče pojasnjuje: "Drugače nam Amerikanci ne bodo nič dali . . Gospod Marshall je ukazal či-lenski vladi, da mora takoj pre- osetu"* vojni jako slabo vpliva lavsko intenzivnost, na prihranke, na otroško vzg"] na zdravje milijonov Ijud^ A naš ruski pregovor P "Kar seješ, to žanješ!" Marshallov načrt je bil "Zadrega" na St. Cleveland, O. — Bj, vrstne zadrege so se že P v naši metropoli, od hnih do velikih in velika ki bi se jih dalo, po katerih, dobičkanosno v težke milijone. ^ No, pa o tej zadregi ^ trgati diplomatične stike s So-1 do, ne vedo pa še vsi, vjetsko zvezo in Jugoslavijo.'vso vnemo pripravlja Cilenski rabi ji so tudi, na mig- {imenitna zadrega, ki ijaj iz Washingtona, posadili na' stila kot posledice za ^. zatožno klop radi "rdeče zaro-Umeh in veselje. Zato č te" največjega pesnika latinske ra našo javnost o Ijen Zapadno evropskim dom kot nekakšna bajka; dobrotijivi stric . je sklenil nasititi lačne .1 či, kajJ: ce. Toda težko je reci,------ v stričkovem načrtu: P" nost po še večje mbog&st^^^^ telesnega strahu? V časopisiii sem videl zelo 2 ^ no anekdoto. Zastopnik j; ste republike San oglasil ^ri gospodu ' ter ga prosil za pomoč. ^ ^ ga je vprašal; "Ali ® ^ komunistov? Če jih tem nikar ne čakajte. koliko jih čaka v vrsti - -upani San Marinec je na -j, šel k Bidaultu in de ter ju poprosil: dita mi nekaj vaših ko* ^ drugače 'oni' ne dajo n' ta ..." Kaj so dobili, lačni (Dalje na 3. strani) o tem incidentu in: iorrni^' Dne 4. aprila, na ^1'i Amerike, Pablo Neruda. V Parizu so vzeli komunistič-, ------ -i,----- - . .: nim poslancem "nedotaklji- bosta dve vrli st. claims gfi vost," ker so tako hoteli v—| ni, dramsko društvo ' VVashingtonu. V Grčiji bombar-' kar" in podružnica št. gf dirajo cele pokrajine, tudi na stopili na pozornico ^ željo iz—Washingtona. | Slovenskega narodne?® Gospodje z Wall Streeta se' podali veselo igro v prav vsega boje: marseljskih'njih "Zadrega nad pristaniških delavcev, grških pod režijo Mr. Joseph pastirjev in poezij Pablo Neruda. Biti hočejo odrešenimi leta 1948, a je že prepozno: ni zastonj odšlo v večnost sto let. Pred kratkim se je v Ameriki Ker so vse vloge v od:*:, ših poznanih prvakov ggl so s svojo dovršenostjo tokrat zadivili občinstv ' jjO, da bo 2)redstava tudi to zgodil smešen dogodek. Komen-'strsko podana. tator Walter Winchell je začel svoj govor z besedami: "Vojna se je začela . . potem je za trenutek obmuiiinil. Ljudje so se tako prestrašili, da je nekatere zadela srčna kap. Potem je Winchell nadaljeval: ". . . in je v polnem razmahu, če izvzamemo resnične armade . . ." Mogoče jo, da ima Winchell svoje radijsko klepetanje za vojno. Kdo so žrtve te "tihe" vojne? Pomehkuženi živci Ame-rikancev! Gospod Byrnes je dejaj, ko se je vrnil iz Pariza: "Moliti moramo za mir in obenem moramo izdelovati atomske bombe." Hotel je s tem ustrašiti nas, pa je Uiitrašil samo Amerikance. List "Christian Scicnce Monitor" v Bostonu pravi: "Vedno premišljevanje o mogoči novi Kot naknadna atra pu'-med odmori nastopila pevci naše "Zarje" jpiS ^ klonili par prelepih V partizanskih pesmic. ^ po- > naprej jamčimo vsake pfi^ niku, da bo odnesel ditve najboljše vtise. sti bodo šc i)oročane-^^. le prijazen opomin, 0^ virate nedeljo 4. april® ^ te nenavadne zadrege- v Ker so za doseg'' smotra začrtanega J K"' vem programu prireo ta potrebno iz gmotnega vidika, nice št. 159 Sans up' pričakuje obilnega C''' ii» j)} Cg» [prednega življa iz šii"'^' landa in okolice. „ Za podružnico št. Josephine Petrič 10- marca 1948. ENAKOPRAVMOST STRAN S MI IN ONI (Nadal od jevanje z 2. strani) ameriškega strička? Pred kopico ja; danes pa imamo dovolj denarja, so pa trgovine prazne." Angleški funt je že davno ka- , 1— raznih "eksper cele zaboje "načrtov" in''pituliral pred ameriškim dolar-^"■ottine poslane s "friendship 'Jem in Angleži se nehote vpra-'fainom." Herterjev odbor je'šujejo: "Koliko časa se bodo , jubil Francozom po 130 tisoč 1 ameriški mešetarji še ukvarjali s svojimi obubožanimi bratran- am ^9^ mesec, a med tem živina poje po 350 ti-pšenice na mesec. Stric ca dejal, da mora pšeni-ati za ameriške k,rave, za Za je dobra koru- jgjo ®^iški "eksperti" svetu-Seip- naj nikar ne oprim da naj se raje vo i ^^djarstva. Razumlji-J®) da ci ?" Vse izgleda tako, da bo ponosne Angleže zadela ista usoda, kakor je zadela Grke in Prancoze. In kako je v Franciji? Cene življenjskim potrebščinam se vsak dan dvigajo in za navadnega Parižana je celo vožnja po _ _ .podzemski železnici luksus. ^annar^^ ^^'^^dski j Kruha dobivajo po 200 gramov trpe konkurence. na dan. Rudarjem dajejo mesto mleka in krompirja — bombe-solzavice. Amerikanci pokupu-jejo rudnike, indsutrijska pod- Ji ]a ^°l^ndce in Dance pritis-delnj^ 8« odpovedo ladje-prodaf:^' Amerikanci, hočejo pod prazne ladje. Gos- in razne starmske umetno- imajo načrte, Evropejci l^^i. Po Blum-Byrnesovem sporazumu je morala Francija zapreti glavni del svoje filmske industrije, Francozi morajo pa gledati hollywoodske izmečke. Državi vladajo sleparji, jezuiti in razni renegati. Pošteni Francozi se jezno vprašujejo: kam nas riškp ^°^znega kruha in ame-® sperte in nadzornike. ^^erikanci so pokazali, da kakor hitrejše jemati, koi]gj,e .. Komaj so se ttovn seznanili s "Truma-»o doktr: - Znašla je Grči-1 bodo dovedli ti ljudje? Oni raz- miiiincrJ^ ovem žepu. Naj , bijajo in uničujejo še to, kar je to 2gjQ srede zaupamo, daje' Oašei ^ lijem se I'jjetni nacistični okupaciji. ■' \Pro8tor tudi za Bavar- to zbu . srede zaupamo, da je j ostalo celega od vojne in po šti- r lec rudo°^^^^' gvinej- se bo bržkone našel Amerikanci so napravili iz nekdaj mogočne Francije evrop- prostorn^®®i|ne v Wash|ngtonu in že gospod "I A »ri? sto'' j « ~ J V/VAAV/ ^ t ttAAV/iJV/ * t V njgjjj ^2 svi- j gj^g Filipine. Komaj nekdo kih- ' P'-^JLU "^^'stiost in italijansko ne-1 ^o^k daje povelja za streljanje, dočim Bidault hiti pisati upravi-' čevanje v Washington. Ti gospodje trdovratno sejejo veter, J. _____j zato naj se nikar ne čudijo, ker 02erpinQ_ so ji njegovi' v srcih Francozov dozoreva bur-la je smela "oSe if,zapustiti peklo. In j In v Italiji? Tri miljone brez- "iteto 2 francosko suvere Ko < '®Po p. P^klenski-bog ugrabil ^ kratgi .dovolili, da je smela • ja. • Je pj. ywkacivi pcn-iu. XII XIX v xc< ^ (le'ala zopet vrnila, poselnih, na novo na dan prilez- ''fti ^iti toliko časa ni-1 li fašisti, streljanje, bombe-sol-dn,^ ' bila videla, ka-1 za vice, krvave borbe po mestnih m Kv tat' čas " Nišam'ulicah, požrešnost špekulantov, To ®'^^utiti svobode." j ljudska revščina—to so glavne pritožbo danes' stvari, katere so prinesli Italiji . I'ska r zapadno Via p —tudi ona ni- počutiti svobode. . , časopig "News Chro-^ C stavil čitateljem sle-"Je-Ii se vam V zve- Ift " * ki dve tretjini An ^'£0 "«2ev, tit; ameriški 'dobrotniki." Italijansko ljudstvo se mora zopet boriti za svojo neodvisnost, kakor se je borilo pred sto leti. Kaj si mislijo tisti Američani, ki so še sposobni samostojno misliti, o usodi dežel, ki so padle v kremplje wallstreetovcev ? odgovorili na vpra-! Ali se zavedajo, zakaj v Fran- poniQgj proti ameri-' ciji in Italiji postaja življenje of bo k ikif (f dC r»i P y ^1' pif / ¥ / / /' liK^: k^'5 g) c; h ljudje, ki so vsak dan težje, zakaj narašča U ^odstvpomoči, nimajo ' brezposelnost in zakaj se preli-V % be