24 številka. Trst. v nedeljo dne 24. januvarija 1904. Tečaj XXiX Izhaja vsak dan 'M ludi ob nedeljah in prazni tih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un zjutraj. »••amezne številke prodajajo po 3 novč- <6 stotink) * ™n°Ph tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gonci. U^JI »vranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, št Petni. Sežani. Nabreiini. Novemmeetu itd. Offlas« in n&ročbe sprejema uprava lista -Edinost", •Hlca Malin pjccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer CJ?ne <>eiasom lb «otink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći og-lasi po pogodbu ~ TELEFON štv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V* edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 2-4 kron. pol leta 12 krcn, 3 mesece 6 kron. Nn naročbe brez doposlane naročnine s? u^iava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraoktvmao pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre M&nca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik Iconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. la plenarna seja avstrijske delegacij«. (Brzojavno poročilo ) DUNAJ 23 V nadaljevanju ruzpiave o ako se v inozemstvu misli, da mi nismo in-teresirani na carinah ua poljedelske pridelke, posebno na min malnih carinah. Govornik je izrazil prepričanje, da Nemčija v kratkem prcračunu m nisterstva za voanje stvari je . . * " ' , . . povabi na »razprave o pogodbi. On želi, da deJ. Pergelt pobijal trditve, da izvrševanje »veto« prava brutalno zadeva ob čutstvovanje avsiro ogrskih katoličanov. Govornik je bra ! ml trozvezo in je povdarjal p )trebo varstva industrije in ustvarjenja razpečavalšč za isto. Nasproti izvajanjem del. dr. Kramara pov- ' darjfcl je govornik, da le prepričanje o po j se prevzšme inicijativa in da se vodijo te j razprave na temelju carinskega tarifa, ki v posvetovanju, četudi bi b lo bolje, istega poprej* vstanoviti legislativno. Evropa spremlja našo akcijo na Balkanu s popolnim zaupanjem. Naš položaj kakor velesile je pridobil oa moči in na vplivu zraven vseh trebi mej-seboj ne^a mirnega življenja in skup- r^ , , , . , , . , , naših nejasnih razmer. Poročevalec le pre n*ga delovanja, katero mora prodreti na obeh .... ... i i-traneh, more v resnici pomoči in bo na ko rišt obema narodoma in državi. Na to je govoril knez Schoaburg. V o j .. j m sednik Gautsch brzojavko mornaričnega »o- nadaljevanju razprave o stvarnih popravkih J . pričan, da se delegacija priključi soilbi odseka. (Živahno pritrjevanje.) Na zvršetku razprave priobčil je pred- prosil je dtl. Schnelder predsednika za po- ja*n zakaj »e ga je včeraj radi izraza >žid ali človek« pozvalo na red. Predsednik je izjavil, da po njegovem mnenju ne more nobeden član delegacije dvomiti, zakaj je , . c* i * j i j.....i minut popoludne. del. ochneiaerja pozval ca red in je izjavil, 1 r da ne poda zahtevanega pojasnila. Delegat Sehneider je na to izjavil, da heče na podlagi talmuda dokazati opravičenost svojih izvajanj. Na to ga je predsednik pretrgal z veljnika, barona Spauna, v katerem se isti zahvaljuje za izrćčeno sožalje. Predsednik je izjavil, da objavi dan in uro prihodnje seje piB—enim potom. Seja je bila zaključena ob 1 uri 40 Iz ogrske zbornice. (Brzojavno poročilo) BUDIMPEŠTA 23. Zbornica je nada- opazko, da ima govornik le povedati, da li je ^ ljeVala splošno razpravo o rekrutni predlogi, omenjeni izraz izrekel, ali ne. Deleg. Schneider je na to izjavil, da je res izrekel izraz. Del. Delugan je nasproti Doberniggovem govoru izvajal, da bi bil čas, da bi Nemci opusi 1 svoje neopravičene težnje po i tali - Posl. PoloDvi (Košutovec) je zavračal po časopisih . razširjena sumničenja, da hoče v svojem današnjem govoru napasti obstrukcijo in pooblastiti vlado, naj z isto obračuna. Govornik je potem obsojal avstrijske težnje po centralizaciji. Isti je prepričan, da vsi janski posesti ter se je izjavil proti izvrševanju ( člani ogrskega državnega zbora soglasno ob-reto-prava. sojajo avstrijske težnje in napade na ogrsko Minister za vnanje stvari je odgovarjal v podrobni razpravi najprej na Verzegnaesi • jevo vprašanje glede mejne reke Tagliamento državno pravo. Nadalje je govornic opravičeval postopanje Košutove st.anke in izjavil, t da je ista opustila obstrukcijo, ker je veČina na talij, meji in se izjavil pripravljenega dogo- vsprejela v svoj program borbo za uvedenje vi r ti se v tej zadevi z italijansko vlado, ako madjarskega jezika v vojsio. Zatem je go- ga v to pooblasti avstrijska vlada, ki je v tej vornik obsojal postopanje ljudske stranke za zadevi kompetentna. • časa obatrukcije in je dokazal isti razna pro- Nadalje je ran i star edgovarjal na vpra- tislovja. sanje istega delegata, glede ustanovitve itali- Posl. PoloDvi je z veseljem pozdravljal jaoske univerze v Trstu in je dejal, da govor- dejstvo, da je postopanje vlade vzbudilo v nik vendar ne bo zahteval, da minister odgo ljudski fct-anki narodni čut. Dokazoval je vjir a na to vprašanje, ki spada v področje škodo, katero provzroča obstrukcija tako a v arijske vlade, in se minister za vnanje maie skupine, kakor je Szederkenv jeva, kar stvari ne more vmešavati v to zadevo. Kar provzroča med narodom topost za politične se tiče mene, izjavil je minister, zagotoviti dogodke. Tako stanje stvari je zakrivilo, da m<,r>novil svojo prejšnjo trditev, da «i re iz italijanskih knjig dokazati, da se v istih kristjani označajo za živali. Del. BianKini govoril je o zadevi o Avto Sagasta in je izjavil, da je bil minister za vn«D e stvari v tej zadevi zaveden. Piedsednik je izjavil, da je ta izraz ne-parlamentaren in nedopusten. -Deleg. Biankini je na to pripomnil, da m re svoje v interpelaciji napovedane trditve dokazati na podlagi neke brzojavke v španj-skih listih. Nadalje je govornik zavračal trJitev, da ima zakonito prip >znana hrvatska zastava provekatončno tendenco. Ako so boji, katere vodijo Hrvati pod to zastavo označajo z« izzivanje, zagotoviti mora govorni*, da bodo Hrvatje še nadalje izzivali. Poročevalec Manjuis Bachuehem je pro slavljal trozvezo, in je odgovarjal na izvajanja raznih predgovornikov, in se je priključil de!. Schoabornu kateri je zavračal Dober« uiggove opazke, glede bodočega priključenja Avstrija k Nemčiji. Poročevalec je smatral za izključeno, da ne b» vspe!o, z ozirom na potrebo trgovin skih pogodb, zbrati moči za plodonosno gospodarsko delo in on drži za napačno misliti, da se ne bi mogel nemški carinski tarif resno vzeti, a je označai ravnotako napačnim. je narod brez ogorčenja vsprejel nezaslišano kršenje zakona, katero je vlada zakrivila, sklenjeojem trg>vin*ke pogodbe z Italijo. Istotako je obstrukcija kriva, da so se obdržali v vojski dosluženi tretjeletniki. Govornik je slednjič izjavil, tla bo Košutova stranka catala pri svojem sklepu in ee ne bo dala izzivati od ljudske stranke. (Pohvala na desnici in levici.) Ko je še ministerski predsednik odgovoril na neko interpelacijo, bila je seja zaključena. Prihodnja Beja bo v ponedeljek. Položaj v vzhodni Aziji. (Brzojavno poročilo.) LONDON 23. »Standard u« javljajo iz Tienčina, da je ruska vlada, glasom včeraj priobčenega poročila, odobrila vse japonske zahtsve. LONDON 23. »Moming Post« porrča iz Oifu včerajšnjega dne, da »e je 12.000 Japoncev izkrcalo v Masanfo. Glasom poročila v »Dailv Telegraphu« javlja japonski list »Džidž Simpo«, daje japonski vojni minister sklenil pogodbo z angiežkimi tvrdkami glede dobave 10.000 pušk. To brzojavno vest dobil je »Džidž. Šimpo« iz Oimulpa. Brzojavne vesti. Dogodki nt Balkanu CARIGRAD 23. Ksjmakan v Beraniji je dal zapreti 12 predstojnikov krščanskih vaaij, ker prebivalci niso hoteli plačevati davka na živino. Kan t Aleksandri ji. CARIGRAD 23. V Alekaandrijt je bil konstatiran 21. t. m. slučaj kuge. Zdrav- Htveni sv* t je odločil, da se podvržejo tamošnje provenijenc? 24 urnemu opazovanju. t Spremembe v italijanski diplora&tični službi. RIM 23. Italijanski poslauik na Dunaju, gr< f Nigra in v Madridu di Collobiano ter poslanik v Bruselj u, grof de Souna so vpokojeni. — Poslanik v Bern:, vojvoda Avarno je imenovan poslanikom na Dunaju, a poslanik v Atenah, Silvestrelli poslanikom v Madridu. Makedonske reforme. RIM 23. Pogodba med Porto in generalom De Georgisom je bila danes podpisana. De Georgis odpotuje prihodnjega pondeljka v Carigrad. Vse mesto zgorelo. KRISTIJANU A 23., ob 2. uri in četrt popoludne. Mesto Aalesund je danes predpoludne zgorelo. 12.000 ljudi je brez strehe. Skoda se računa približno na en milijon. Ker bo brzojavn9 zveze še pretrgane, manjkajo posameznosti. Kuski veliki knez na potovanju. MONAKOVO 23. Veliki knez Aleksander M hajlov.'ć je s soprogo veliko kne-ginjo Ksenijo odpotoval danes zjutraj v Kaneš. Bolezen vojvode Friderika. BALLENSTADT 23. Glasom danes v jutro objavljenega biljetina, je 9hu;šalo zdravstveno stanje vojvode Friderika. Desna stran je omrtvela. Izgubil je zavest. Ogenj v gledališču. BEROLIN 23. O včeraj navatalem po žaru v gledališču >Paseage«, ee službeno javlja: Za časa predstave je začel goreti kinematograf, ki se je nahajal pod stropom dvorane nasproti pozornici. Neki gasilec je pohitel iz prostora za gledalce in je ogenj pogasil. Mnogoštevilno občinstvo je bilo prestrašeno, ali ee je pomirilo na prigovarjanje službujočega redarstvenega svetnika in je v redu zapustilo dvorano, ki se je takoj potem zaprla. Povodenj v Severni Ameriki. NE\V YORK 23. V zapadnem delu države New Vork je povodenj podrla več mostov. Železniški obrat je zaustavljen. H še ob obrežju v Pittsburgu so pod vodo. Mnogo tovarn je moralo zaustaviti de'o. Skoda se ceni na eden milijon dolarjev. Iz Nemške zbornice. BEROLIN 23. O prvem čitanju proračuna je posl. Richter ojstro napadal mini-sterčkega preds. grofa Biilowa radi njegovega postopanja v kanalskem vprašanju in radi njegove poljske politike. Grof Biilo\v je od govarjal, da vlada ni opustila svojega temelj nega stališča v vprašanju plovnih kanalov. Ona je še sedaj mnenja, da bi bila dobra urejenja mreža v interesu vse države. Kar se tiče poljskega vprašanja, dejal je ministerski predsednik, da je poljska agitacija naperjena naravnost proti Prusiji in Nemčiji ter stremi po vstanovitvi veli k o-poljske države. Poojstreno nasprotje med poljskim delavstvom v Zgornji Sleziji in med nemškim prebivalstvom pomenja že v mirnem času veliko nevarnost. V slučaju vojne pa bi bila Zgornji Šleziji skrajno nevarna. Govornik je naznanil, da se pripravljajo potrebne odredba za obrambo Nemštva v Zgornji Sleziji in je poživljal tudi nemško prebivalstvo naj podpira vlado na tem prizadevanju. Poslanec Bacbem (ceatrum) zahteval je revizijo vladne poljske politike. Finančni minister Rheinbaben je izjavil, da vlada ne bo vstregla tej želji. Seja se je zakjučila. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Avdijence pri papežu. RIM 23. Papež ie vsprejeJ danes v av-dijenci knezoškofa ljubljanskega dr.a Jegliča, škofa iz S;benika Zannonija in vodje znan* stvene ekspedicije — krakovske akademije. Govor številk. Miaisteistvo za bogoČastje in nauk je izdalo statistiko gimnazijev in realk, ki uži-i vajo pravico javnosti. Ic te statistike posnera-ljemo : Gimnazijev je bilo na Kranjskem 3, na Koroškem S, v Primorju 7. na Štajerskem 9, v Dalmaciji 5. V v jej Avstriji je gimnazijev 222. Učni jezik pa je na teh g.mnazi-jah : na 116 nemški, na 51 Češki, ca 30 poljski, na G italijanski, na 3 malorus istotako niti ene s slovenskim učnim jezikom !! Tu moramo zaključiti. Ker bi vsaki komentar le kalil jasnost govora, ki ga govore številke T „jffakedonija". (Dalje.) Ker pa je turška uprava tej od leta do leta množeči se makedonski inteligenci one- mogočala izkoriščanje pridobljenih znanosti v domovini, morala jih je bolgarska vlada nameščati v državni službi in v vojski. Za svoje kulturelno, civilizatorično in narodno propagando je Bolgarska v minolem četrt- panjoa je slavljencu napil poslanec dr. P. Klaid. Govornik se je spominjal, kako so Hrvatje, pred 50 leti, na komando taje vlade, duiili p«» italijanskih planjavah narodno gibanje za svobodo in jedinstvo. A danes sedi stoletju žrtvovala nad 50 milijonov kron iz med Hrvati kakor mil gost sin iBtega itali državnih sredstev in je nad 15 000 makedonskih mladeničev namestila v državni službi in v vojaki. To kopičenje makedonske inteligence je postajalo za B ilgirsko v zadnjih letih v vedno naraščajočo k a lami teto. Turško zlo gospodstvo je abs Jutno onemog >č*lo povrnitev teh emigrantov in tako je prišlo do česar je moralo priti po naravi stvari. V vrstah mlade,'izborno izšolane in vi-sokointeligentne makedonske emigracije se je vzbudila ponosna zavest in čuvstvovanje, da janskega naroda in Hrvatje ga slave, ker se trudi, da bi seznanil svoj narod z gibanjem na Hrvatskem za osvcb ienje od tiranstva in za narodno ujedinjenje. H vatje iščejo simpatije velik h in kulturnih narod »v kakor vspeŠno sredstvo za lagije uresničenje svojih ideialov. Govornik seje spominjal v t m pogledu pol t enega delovanja Cavourja. Hrvatje hočejo razpršiti predsodke, ki vlada o o njih. Z gibanjem minolega leta to pokazali svetu, da tuli v dvajsetem stdftju je še narodovf ki se bore za nacjonalne idejal»*. Profesor se orožje sposobnemu sinu Makedonije ne Pavia živo po *p ra to prizadevanje, na Če spodobi dalje, da bi obračal hrbet svoji lepi domovini in da bi iskal pri bolgarskem ple menskem bratu zavetišča, sicer rado in rado-voljno dajanega. Povrniti se domov, svojo domovino in svoj narod za vsako ceno osvoboditi iz neznosnega, sramotnega turškega jarma : to je postalo geslo novi generaciji hrabrih in za svobodo navdušenih boriteljev, katerih junaštvo se je na poseben način p« kazalo v krvavih bojih zadnjega poletja. Za Makedonce je napočila doba herojev, podobna oni, ki je pred 100 Isti plemenskim bratom njihovim v Šumadiji dala svobodo pod Kara-djordjem. Boj, ki se je v minolem letu bojeval z občudovanja vrednim junaštvom, je za sedaj mer so mu Hr\atje hval-žai. — A Hrvatje znajo biti hvaležni, če tudi so žrtve nehvaležnosti od strani njih, katerim so dobro storili. Odličaemu gostu želi, da bi vstrajal na plem»n tem de u in da bi doživel, kafcor želi v svoji brošuri, da se ustvari delo pomirjenja m-d dvema narodoma, plemenitima in velikodušnima, ki ju je usoda postavila enega poleg druzegi. Profesor Pavia je odgovoril, da on sledi le nagonu svojega srca, kadar piše za Hr vate. Pred dvema letoma, k>> je bil v Zi* grebu, se je uveril, kako je ta narod napre-doval na potu kulture in civilizacije in kako oduševljeno je začel borbo za svobodo in neodvisnost domovine. Ta narod zaslužuje, da se razprs jo pred zaustavljen na vsej črti — deloma radi zime, sodki, ki vladajo proti nje m. Povrni vsi se v Itaki je zel<5 stroga v makedonskem gorovju, lijo se je ves posvetil tej plemeniti idej'. Zad-deloma pa tudi zato, da morejo zastopniki nji dogodki so mu nudili najboljšo priliko, ptujih vlasti z lastnimi očmi gledati še sveže Napija sret'i hrvatskega naroda, sledi vseh onih nedopovedljivih grozot, ki so jih vršile turške tolpe v boju s šibkim nasprotnikom na ozemlju ustaje. Ta zimski presledek v boju bo služil tudi v to, da pokaže pred vsem svetom nesmiselnost reformne akeje. M&djarska — svoboda. Romuueka »Tribuna« je bila pozva'a romunski narod v »deže ah krene sv. Š„tfana«, naj na prihodnjih volitvah povsodi postavi svoje kandidate. »Tribuna« je tudi nekoliko Spomlad pa najde zopet junaške bori- prijela — šovinistične kandidate Košutove telje za svobodo na delu osvobojeoja. Inteli- 8tranke. A veste, kaj je našla madjarsaa — gentna, po svobodi hrepeneča mladina poda juat;ca v tem pozivu ?! Nič druzega, nego svetu dokaz, da se zna boriti in umirati ju- ščuvanje proti madjarski narodnosti ! Državno naš^i in da ne bo mirovala, dokler ne bo pravdništvo je tudi že uvelo preiskavo. Tako Make Jomja osvobojena iz turškega in tudi ^ postopa proti nemadjarekim novinarjem : — drugega gospodstva. Makedonija dugi 9e vsaK* svobodni duh. Nasprotno pa je Makedoncem! — To jej je edino na madjarski strani dovoljena vsaka in tudi £et!L>- skrajna razbrzdanost. Madjarski novinarji I u ne pomagajo nobena zasukavanja, lahko zagrtšajo najhuja lopovstva proti drug m obrekovtnja in zaeramovanja, kakor jih vrši narodnostim, proti naši polovici monarhije in izveš no, pet ti ino turk fiUko časopisje, pote- kroni: porotniki j.h vendar dosledno spozna- zajoče te za turste požigalce na Zlatem Vajo nekrivimi. Taka je s.obo ia in pravica K »gu in za njihove divja tolpe, ki v sra- na Madjarskem ! m< t i Evrope ša danes, v XX. stoetju, opu- _ rtofcjo nje najlepše planjave. Dr Potočnjak-Korač. Tu ne pomorejo nobene diplomatske _ . . .. v . .,.,.,„ , , 1 udi na nadaljnjem zaslišavanju v četrtek interveneje — m naj bi bile se tako »du- , . / * ■'• , ' . . , . . . , popoludne se je opetovano pokazalo, da tisti novitoc koncipirane —! „r ...,,, • - . Miiič, ki naj bi bil giavna priča proti obtožencema — laŽ9. Tako je tr lil n. pr., da je b.l dae 8. decembra 1902 pooblastil dra. Potočajaka, naj uloži v njegovem imenu pritožbo zoper zaplembo brošure s Kaso se drži.....«, dočim je kons'atiral predsednik, da Naši slovanski plemenski bratje v Ma-kedon ji so se vzbudili iz stoletja stare letargije : oni se bodo bojevali za najviše dobro, za svobodo, in v tem svetem boju jih bodo podpirali vsi sovanski bratje pred vsem Rusija in Bolgarska, Srbija ia Črno-gora. je pooblastilo datirano od d je 4. deeembra. In predsednik ee je tudi porogal tej priči — ker nikoli ne more odgovoriti točno : »Ze Sedaj gre za to, da se zadnji spopad v VečsLolttai borbi med križem in pclumesecem • • . zaključi sina >v to zopet mora še le razmišljati !« Na vprašanje r, . A , , ! branitelja, da-li je bil Korač v decembru pri Zmagovito!! . . njem, je odgovoril priča, da ni bil, do- ' čim je malo popred ravno nasprotno trdil. Malo kaBneje je pa z .»pet izjavil, da sploh ne more reči za gotovo, k^daj je bil KoraČ v (Pride še.) I)r. Koerber in Celii. To pot se je dr. Koerber hudo zaračunal, ko je hotel čeike agrarce izigrati proti Češiii obitrukciji. Češsi listi povdarjajo, da Budimpešti. Ko se je ta priča klaverno umaknila v oza je, so b:li pozvasi na izpoveda-nje četorica imenitne gospode, sami voljaki iz so Češki agrarci popred obvestili vodstvo takozvane »narodne« straake te verne garde mladočeške stranke, da skličejo one shode. gr( f* Khuena Hedervarv : Štefan Barlovid, Dalje povdarjajo češki listi okolnost, da se Pero Gavranid, grof S&efan ErdodyinSt. na v;eh shodih agrarcev minole nedelje ni Vafiin Popovid. nikdo dotaknil takt ke mladočeške stranke.' ^ 11 Pa 8e Je dvignil, toženec dr. Potoč-Sicer pa heče poa anec Prašek, voditelj agrar- nJak ia j® ^a se — ker mu ni do cev, tako odgovoriti — na Koerberjevo senzacije in ker želi sarajšati to razpravo — pismo, da dobi ministerski predsednik od av- rad odreče zaslišanju teh prič. Svojo izjavo toritfct vne strani pouka, da to imeli priredi-1 je dr. Potočnjak motiviral rekši, da to, kar telji onih shodov in zborovalci le ta namen, da 80 imeli dokazati te štiri priče, je že jasno opozore vlado na nje neizogibno d o 1 ž - ' za vsakogar : da namreč priča Milič ne za-n o s t, in da niso nikakor imeli namena, da »luduje nobene vere. Vsakemu juristu mora bi mladočeške poslance potisnili v strugo, ki biti že sedaj jasno, da on dr. Potočnjak, ni bi b la po godu sedanjim oblastnikom. | avktor inkriminirane brošure. Državni pravd- ________________1 nik Gjuričić se je sicer pridružil predlogu toženca, toda d^dil je insinuvacijo, da se dr. Slovani in Italijani Potočnjak zato odreka zaslišanju teh prič, M;noie sobote so zadarski Hrvatje pri- ker sa boji, da l i mu njihove izpovedbe po rediii > večer v slovo« znanemu italijanskemu slabšale sicnvacijo. Toženec je razburjeno publicista in branitelju hrvatske stvari v ita- protestiral proti taki insinuvaciji. In v do lijanskem novinstvu, Alojziju Pavia. Pri šam- kmz, da se ne boji nikakih izpovedeb je nmaknil svoj predlog in je zaprosil, naj se priče zaslišijo. In to se je zgodilo. A glejte : kmalu se je pokazalo, da je bila obtožba tista, ki se je imela bati izpovedeb teh prič — iz lastne polit, stranke. Priči grof Eud le ohčo veselost. N • razpravi dne 22. je predsednik najprej prijavil sklepe sod šča, s katerimi isti odklanja zaslišanje nekaterih prič. Potem pa je predsednik pozval obtožeLca Potočnjaka : »Subjektivno krivdo tajite; izjavite se še o objektivni krivdi !« V imenu Potočnjakovem je izvajal dr. Hinkov d, da nit> ohtožuica sama ni konkretirala rbjektivnega stanja stvari zbog česar ista ne odgovarja določilom zakona. Obtožn ca trdi le, da je toženec po tendenci svoje brošure ščuval v sovraštvo in zaničevanje proti vladi, a ne pripoveduje nič, kako in s čem je ščuval. ŠAuvanje samo je pojm brez vsebine. Tudi glede trditev, na-perjevih proti vladi je možno nastopiti dokaz resnice ; s t-m, pa take trditve nehujejo biti kažnjivo ščuvanje. Potočnjak je tožen tudi, da je ščuval proti grofu Khuenu, a nič se ne govori s tem ali so Khuenu predbacivana dejanja resn čaa ali ne. To bi se mcalo določiti in tožencu mora biti odprta pot dokaza resnice. Kar se dostaje slučaja Ertl ni bd Khuen žaijen kakor uradna oseba, ampek je to privatna stvar Khuenova. Khuen naj bi bil U žil radi žaljenja na časti, državni pravdnik pa se nima br gati za to uradnim potom. Istotako tudi vladna stranka in členi sabora ne uživajo nikakega druzega varstva, nego vsaka druga ost ha. Čieui sabora niso sabor. Po vFem tem je obtožba povsem meglena in manjka objektivno stanje stvari. S tem je bilo dokazilno etsnje zaključeno in takoj je začel drž. pravdnik se svojim obtr žnim govorom. Dnevne novice. Poštnim oskrbnikom v Pazinu je imenovan g. Fran Hafner, c. k. poštni kontrolor v Trstu. Nemci na delu v Ljubljani. Dae 20. t. m. je imela ljubljaaska ženska skupina pros!ule »Su Imarke« svoj občni zbor. Zabe-ležeoja vredno s tega shoda je, diSonemš.:e in nemskutarske gospe in gospice odobrile pravila novi nemški ustanovi v Ljubljani : zavet šču za ženske in otroke. V Lovranu ee je na občinskih volitvah ohranila italijanska stranka na krmilu. Kajti o »zmagi« ne more biti govora, kjer niti ni bilo resne borbe. To pa ravno ne umejemo, zakaj se tamošnji rodoljubi ne dado enkrat na resno, odločno delo Po&navatelji tamo snjih razmer nam zagotovljajo, da vspeh ne bi izostal, samo trebalo bi energije, truda in nekoliko žrtve. Za 6edaj, kar je je. Ali skoro treba začeti misliti na to, da o prihodnjih volitvah pride do resne boibe. Brez boja ni zmage. Sedemdesetletnica dra. Josipa Vo- šnjaka. Kakor smo bili že javili, je tudi »Dramatično društvo« v Ljubljani proslavilo sedemdesetletnico dra. Josipa Vosnjaka, kije bil med njimi, ki so začeli ledino orati na polju slovenske dramatike. Večeru primerno so uprizorili slavljenčevo enedejanjko »Svoji k svojim« - ia potem še dve drugi igri. Tendenca Vošnjakove igre je označena že v naslovu, a je tudi v četrtek zvečer v ljubljanskem gledališču užigala srca — v najbolji odgovor vsem onim, ki menijo, da seje narodna borba »preživela«, a to menda edino zato, ker oni sami niso bili nikdar še v taki borbi ! Občinstvo je prirejalo slavljencu, ki je sedel v županovi loži, šumne ovacije. Nas pa blaži in povzdiga, če vidimo, da tudi sedanja mlaja 'generacija slavi njih — predstavi telje nekdanjega narodnega ideja-lizma, kakoršen je edini mogel oživiti dobo prvih začetkov našega preporajanja v zadnjih petih desetletjih. Ozirom na razpušcenje mestnega sveta tržaškega piše »Infnrmatoa«, da je vlada to pot napravila veaj poskus energije. Ali najvažneja naloga da jo še čaka. S svojo odredbo je izjavila, da falzifikovanih volitev ne more priznati veljavnimi. Sedaj bo morala torej poskrbeti, da ne bodo falzificirane tudi prihodnje volitve. To bo možno le na ta način, ako prisili mestni svet, da vsprejme v volilne komisije tudi zastopnike protiliberalne stranke — kar je ob čajno v vsem civibzo-vanem svetu, kjer prihajajo močne manjšine v poštev. Ker sedanii mestni svet ni navstal zakonito, bi bilo edino pravo, da bi vladni komisar vodil vse priprave za volitve... S ede še nekatere misli o m« ž losti zru-šenja sedaj vladajoče straake, s katerimi pa ne soglašamo po svojem opazovanju in poznavanju stvari, razmer m ljud j. Će se nam govori o ž a obstoječem toli močnem »proti-liberalnem« gibanju, da treba le svobode za zrušenje doaedaj gospodovalne stranke, je to optim z»m, ki ni opravičen v sedanjem stanju stvari. Kar obstoji danes v Trstu, je produkt večletnega ravijanja in dozorevanja inje moglo pognati globoke korenike. Morda prenese voliluo gibanje kake čudeže; todd mi ne verujemo radi v čud že. V konkretnem slučaju tem manje, ker je očevidno, da tudi vlada ne želi tacih — čudežev ! ! Zopet klevetajo ! Prijatelj nam piše : Vsakt krat, ka iar naši »prijatelji« nameravajo takov zavraten napa 1 na eno ali drugo slovansko pleme, zač-njajo isto obrdkovati. Ta židovsko-nemško-laška družba napiše cele vrste ntijoesrtmnejših notic in tako doseza često, da vsaj deloma škoduje Slovanom. — Pred nekoliko dnevi smo čitali v dunajs'-.ih židovskih glasilih pamflete, sramoteče Orno goro in njenega vrlrga kojaza. Sedaj č tamo v tržaškem »governu«, kako da je Ćrna gora pod etrog m nadzorstvom Rusije! Z eno besedo: ti gavrani imajo gotovo posebne zlobae namene tudi sedaj, ko napadajo Orno goro in njeno glavo v osebi starega Nikolaja. Vse to židovsko sranjotenje ne bi nas še žalilo toi.ko, ker to druhal pozaamo predobro. — Žali nas pa, da se tuii Blovensfco novinstvo daja včasih zavajati po tacih tedencij zn h poročiiih v židov»kih listih. Kakor v vsaki državi je gotovo tudi v Či ni gori kaj, kar zaslužuje graie ! Ali naloga slovan. novinstva menda ni ta, da Lake nedostatke razblinja in napihuje in dela s tem usluge — sovražnikom Slovanstva. Laže — kakor Žid! Včerajšnji »Pc-colo« piše, da upia^a male istrske železn ce | zapostavlja Italijane s tem, da ima v bvo^ih službah ljudij, ki le malo, ali, ki celo nič ne poznajo lašktga jezika ! V isti notici trdi, da omenjena železnica teee skoraj izključno po laških tleh ! E :0 in drugo, kar trdi »Piccolo« je laž. Resnica je ta, da vse osobje te železnice pozna oba deželna jezika in zrraven teh tudi nemšč.no, o Čemer se lahko prepriča vsakdo. Druga trditav pa je naravnost — nesramna laž ! Kje so laška tla, po katerih teče ta železnica ? ! Mi prav dobro poznamo vsa tla po katerih je speljana ta — otročja želtzmca. I a ker jih poznamo, tudi lahko in z mirno vestjo rečemo, da bo ta tla po nad i?0°/o hrvatsko slovenska ! Nasprotno more trdili le kak umazani židovski lažn k, kakoišnjih se poslužuje bas »governo« na Goldonijevem trgu ! Danes popoludne v liarkovlje na veselico »Adrije«. Kakor smo že javili, priredi danes, v nedeljo dne 24. januvarja 1904. v prostorih »Narodnega doma« v Bar-kovljah koncertno veselico s plesom. Ker ni mnogo slav. občinstva se čitaio vsporeda te veselice, prinašamo danes še enkrat dotični vspored, da ustrežemo s tem vsestranskim željam. Vspored: 1. N. N.: »Koračnica«, godba. 2. A. Hajdrih: »Sirota«, možtci zbor t samospevom alta. 3* Titi: »Slovenska ouver-tura«f goJba. 4. V- Novak: »Bi mirna noč«, možki zbor s samospevom baritona. 5. Wag-ner: »Spomin na R barda Waguer«, godba. 6. P. H. Sattner: »Detetu«, mtšani zbor. 7. V. Parma: »Pozdrav girenjski«, valček, godba. 8. F. S. Vilhar: »Slovo«, veliki možki zbor s samospevom baritona in spremljeva-njera orkestra. 9. Leipold : » Venec slovanskih pesmi«. 10. Fr. Govekar: »Doktor Hribar«, burka v I. dejanju. Začetek veselice točno ob 47* "ri popoludne. — Po veselici bo ples, ki bo tiajil do 11. ure zvečer. — Ustopnina na veselico 25. nvč.,. k plesu za možKe 50 nve., ženske 30; nvč. ,Sddeži I. vrste .20 nč., II. vrste 10 nč. — Na veselici in k plesu bo Umrla J« v Gorici gospa £ m a baro- sviral vojaški orkester pešp. št. 97. niča S p a n n, soproga poveljnika avstrijske Opozarjamo še enkrat, da kdor le more vojne mornarice, naj pohiti danes popoludne v Barkovlje na Priroden kažipot pO Trstu je izdal veselico »Adrije< ravnokar G. Peterim (na Corsu) pod nsslo- Nenmorne triaske gospe prirede torej vom »Guida popolare triestina per 1' anno dne i'eor. t. 1. v tržaški čitalnici zopet 1904.« Kažipot je prav praktično prikrojen, kostumiran ples v prid sloven-kim otroškim Obsega popolen koledar, poštne, brzojavne in vrtom. Na vse načine skušajo koristiti na- telef »uske tarif*, druge tar fe, »eznam ul c rodn: stvari, a občinstvo zabavati. Ne dvo- z načrtom mesta, naslove in uradne ure jav-nimo, da bo tudi letos ta ples ravno tako nih uradov, sezni-m praktičnih zdravnikov animiran, kakor je bil lani ; kakor čujem «, in rasno drugo p. trebno g-^divo. je et >s ct-16 še več pričakovat'. Naše lju- Sajenje tobaka f Dalmaciji. V okraju beznjive gospe in gc spice hitijo že s pri- Imoisk so v m noiem letu zasadili 3985 pravljmj-m kostumov, ki da imajo biti nekaj rastlin. Uradu za odkupovaaje je bilo odila pow:bi»g«. n'h 502 666 kg, z* katere je bdo tzplač mh A tudi nekateri oi nas h gospodov so 771.559 «ron 47 -t. Samo vas Run^ovid je sklen b glede kostumov tekmovati med se- prejela 201.419 K 10 sc. I« teh števil* je boj. Za nežoi spol je ta vest vseh a ko pri- razviden go-podarski p men gojenj t tobaka ▼lačljiva, ker je to nekaj novega. Do z laj za uboe«» preb a'«no D ilmac je. m gospodje n so se t-liko zanimali. Oni Ali uniorstto, »li samouor? Se en poiaja;o kolorit že itak krasni sliki dražestnih krat se vračamo k smrti nadp<>r<>^niKa Kom-plesalk. la-wy-ja, čegar trnplo so — o čemer smo že Tudi let- šiji ples tržaš ih gosja nam parkrat govorili — pot*gnili iz morja pri obeta torej mm go krasne z* bive, a vsakdo, Morskem Biogradu kraj Zadra ^adporočnik ki se ie ude ^ž , ima poUg užitka še zavest, K -mlassv je bil stacijoniran v S>uoku, v da je z malo žrtvijo koristil najblažjemu Galici.i. Neki tamošoji list trdi sedaj, da ni namenu. mč res, da bi bil rečeni nadporočnik utiežal Sk ro se odp< šl»ejo vabila. Vsaki vab- od tam z nekim dekletom. V Častn š*ih, i enee naj ne zamudi torej tega plesi, gotovo krogih se govori, da je imel Komlas-y raz-najlepš^ea v ietošuji s-zoui. me rje z neko na Dunaju bivajočo cmoženo Dekanske posojilno in konsamno damo in na željo te dame da je podmitio, vpisana zadruga z omejenim po kojoik odpotoval v Zoder. In še le po od-rošt«om, bo im lo svoj letošiji šesti redni hodu je brzojavno zaprosil za dopust. V občni zbor dne 1. februvaija ob 5. popo- Sanoku sodijo, da Komlassy ni izvršil samo-lndne v dvorani >K-*nsumnega društva« efe mora ampak da je bil pahnen v m< rje po sledeč.m dnevnim redom : 1. Govor predsed- od'gravšem se v harnem priz ru vsled Ijubo-nika o delovanju minolega leta. 2. Poročilo sumnosti. Komias*y da je bil d bro kvalifi-tajn ka. 3. Poročilo b agajnika. 4, Potrjenje ciran častnik, da je živel v rednih razmerah računskega srleoa. 5. Volitev nadzorništva in da je imel biti ravno pov šan v stotnika, po pravilih. H. Volitev dveh mož za nad- Za samomor da ni bilo torej ni kakega po-zcrovanje viua. 7. Razni predlogi. vodi. A HO se isti dan ce udeleži zadostno šte- Nezgode na delu. 39 letni težak Ange'j vilo zadružu kov, se drugi zbor skliče osem Kocijančič iz ulice Giuliani št. 9 si je porezal dni p zueje po § 37 društvenih pravil. levo roko. Jo*ip Toškan, j — 32-letni mizar Ivan Sterle iz ul ce načelnik. Madonnina š ev. 4 si je ranil palec desne Ženski podružnici družbe sv. Cirila roke. in >letodija v Roju u u je na novo pri sto- — 20-letni kočijaž Karol Moki iz u ice p:!a i; J sipiua Gom zelj. Tej podružnici Setta Fontane št. 31 si je porezal dlan leve Razne vesti. Atentat na dvorni separatni vlak. Iz Budimpešte javljajo dne 22. t. m., da je bil izvišen atentat na dvorni ~ separatni vlak, v katerem bo je Giztla princesa Bavarska vo-z la na Dunaj, da se povrne v Monakovo. Neki 18-ietni mladenič je metal kamenje na vi k. E len kamenov je razbil okdo kupeja na vagonu, v katerem je obednica, ali zadel ni n k »gar v vagonu. — Napa lalca zasleduj-j . Prijetno presenečenje. V neko *astav- Ijaln co nuuaiHiio j« pr šel neki gospod z jed mm namim uhanom in je prosil, d*-li bi mu na to dragoce o t pos ciili 200 K. Cea nekoliko Čtsa je prišel cemUc v spremstvu še e< ega uradnika, ki je pozval tujca, naj se i lega m ra, ker uhan da repre«eutira toliko vredno t da bi mogli dovoliti na istega po- to ilo 8000 K. Gospod se je lt-g t mi ral in je povedal, da je uhan spomin na njega že davno pokojno soprogo, a dr >gi uhan da mujezmanj kal že pred leti. Mož se je zadovoljil s po soji I.-m 2000 K. Poročen prstan v jež ku koze. I« Bran dnu a poroCajo : Preti kanili tremi leti je izgubil neki posestnik svoj poročii prstan. Vse izkanje je bilo breev*pešno. Ko so pa te dni zaklali domačo kozo, so našli izgubljeni prstan pr n^roflrn d ltr. K:e se plačuje, vč vsaka. . '„erej je imela ta povedma shranjene več svoje in Pevsko društvo »Lipa« v vab: na tedni o ičai zbor, ki bo v nedeljo dn° 31. t. m. in s esr za poslovna leta 1901., 1902. in 1903. v prostorih gnstilue >Pri tržaškem m-predefc tega društva ; pod p raj te je! Bod eno zložni na delovanju ia hlag ir in oliko našega domačega lju IsLva. Piijatelje pes m. omske in napredka ul/u ino vabi odbor. Društvo »Arimatej« v Barkovljah na *nan a svojim č enum, da bo društveni redni občni zb >r dae 7. svečaua t. L ob 1. in p >1 uri popoludne v dvorani »O irtnijskega društva«. koriMimuo in posojilno društvo t ST. Križu bo imelo svoy otičai zb »r dne 29. t. m. v dvorani g. Ivana Koiute št 0. z nastopnim vsporedo® : nagovor predsednika, ročilo tajnika, por, čilo blagajnika, volitev 3 de fg*tov. ^ehi za dražbo sv. Cirila in Meto-dija za Istro Cvhov je v Opatiji lepo število. Jih je tudi, ki že več let ž ve med na* šinTiarodom. Drugi so prši se Ie pred kratkim. A vsi so hrvatskim domačinom dobri znanci, prijatelji, pravi bratje. Opatijski Ćebi poznajo krivice, ki jih trpi naš na rod v Istri vsled zlobe neprijateljev. Zato hočejo cdpreti svoje srce in priskočiti na pomoč narodu, ki hrept-ni po najplemenitijem — po nauku, po naobrazbi. Opatijski Čehi *se pripravljajo, da prirede zabavo na kor.st na- šolski družbi za I^tro. Volosko-Opatij ■ eii »Narodni list« pa poživlja tudi vse do mače rodoljube tamošnje okolice, naj prihite v pr izrabit sinovom bratskega naroda svojo Jivale^nost na plemeniti bratski nakani. Bazovici lob'eke, iu jej je dejala, da jo e ooslala Kristina po eno svojih ob t k. Na ta način je pr šla v posest ene Kristininih oblek, katera da je vredna 14 K Pol cijssemu uradniku v ulici Tigor ie Justina izpovedala, da je ono obleko prodala z- — 2 K. Razumi se, da je bila spravljena poti ključ. Domače nezgode. 22-Ietna Anton ja Butasoui iz ul ci Media štev. 19 si ja z vrelo juho opekla levo roko med pestjo in komolcem. — 12 letna Ana BrUaševič je hotela vzeti z (gnja loneo, v katerem se je kuhila kava. Pri tem si je pa kavo razlila po pr-itih leve roke ter si iste hudo opekla. Dobili ste obe potrebno pomoč nazlrav niškei postali. da bi bil spregovoril dul,e kako besedo. — Tudi temu »trovoru« t« sledil buren aplavz. Cene, da se ni bati nikake konkarence. Prebivalstvo Italije. Glanom zadnjega Ijudfkfga šteija je v Italiji 7,027 524 rodbin z 31 746.116 giav. K temu Številu prihaja še 729.137 oset), ki s«» le zhčasno v Italiji, doČtui je odsotna h 1.220.191 o-jeb. Omoženih že .sk je v Italiji 11,688 716 a me i temi jih 2001, ki nimajo se 15 let. Od 27,535.271 oseb, ki imajo najmanje 7 let, jh je nekaj' nad polovica (14,184.213), ki znajo čitati.! Avstrijcev je v Iialji 10 943. S slovanskim j materi-nini jezikom se jih je oglasilo 6781 (v slovenski Bentčji). Pokvarjena mladina. Mala deklica je stala v mr^ku sre.n eet.te ter jokala in ihtela, da t i se kamen omehčal. M mo je prišel titar, dobrodušen gospod ter se vstavil pri deklici in jo t govoril točutno : »Zakaj se jočtš, oete■ moje? Kaj se je zgo lilo ?» In deklici je pripo I vedovala v pretrganih besedah : >Ob, m »j B ig ! M »ma in^ je p »slala, na kupim za 10 stotink volue in laz sem izgubila denar*. Ia j ' zopet je zaplakala pret-eslj.vo. Ti-d a ne samo deklica, tudi dubrodušuega uoop nia so p 1 le gorke soiz. »Zakaj pa sa jokate Vi?!«, ga! je vprašalo de^le začudeno. — »Da., jaz pa jo... j« čem, de:e moje, ob misli, da takoj mala de č tanje raznih spisov, je predlagal rastopnik državnega pravdništva, naj se razprava pro glasi tajno, čemur je sodišse ugod io. Obtoženec se je branil, satrdivši, da ne ve„ kakt mu je prišla ona zastava v roke in da ni bilo vsklikov sovražnih Avstriji. Vzklikalo da te je pač : »Živela Italija !« — »Živel Trst!« — »Živel italijanski Trst!« — ali proti Avstriji da se ni vsklikalo nikakor. Zahteva obrambe, naj se zaslišijo se druge priče, je bila odklonjena. Sodišče je obsodilo Valle-a v 2 meseca zapera. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavr.etan občinstvu svojo ■ V iT zalogo pohištva "M prej ANTON ČERNIG01 via iei Rettori Mer. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerkve Sv. Petra v Hiši Mareuzi lil Največja tovarna pohištva primorske dežele. Poh i A tv tj izdeluje se solidno, trpežno in lićno, in sicer sumo iz lesu itosušeneči 3j| v tovarniški sušilnici »s temperaturo 60 stopinj. Q ar Vsaka konkurenca je izključen^ Rlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja še tudi na mesečne obroke. M Zastopstva v: TRSTU. ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT). TRŽAŠKA POSOJILN.CA IN HRANI' NI registrovana zadruga z omejenim por^tvam. Ulica S. Franeeseo štev, 2, H - TRST - Ulica S. Francesco štev. 2, I. - Tritfal 952 ■ CA Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in ji t. obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/g°/o» na menjice po 6°/0, zastave po 5x/a °/0. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. . . Poštno hranilnični račun 816 004. i i i ♦ ♦ i ♦ Iiorzna poročila dne janurarja. Tržaška borza. Napoleoni K 1» OH—19.06, angležke lire K 23.93 do 2i.itS, I.ondjn kratek termin K 239.55—240.10, Francija K 95.20—95.40. Italija K 95. lo—95.40, italijanski bankovci K 95.15—95.40. Neočja K, 117.05—117.35, nemški bankovci K 117 05—117~i5, avstrijska ednotna renta k* 100.60 -100.90, ogrska kronska renta K 99.00—99.30, italijanska renta Iv 10J .85—102.30, kreditne akcye K 675.00—67K00, državne železnice K 674.00—676 00, Lombardi K 83.50- 85 »0, Llovdove akcije K 745 00—760.00. — Srećke: Tisa" K —---—, Kredit K —.— do —.—, Bodenkredit 1880 K —.--, Bo- denkredit 1889 K —.--—, Turške K — — do —.—. SrDske 27. —.— do —.—. VELIKA ZALOGA Dunajska borza ob 2. Državni dolg ▼ papirju „ „ v srebru Avstrijska rent« v zlatu „v kronah 4 •/» A vat. investicijska renta 31/,*/, Ogrska renta v zlatu 4#L „v kronah 4*/® renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 L,str. 100 državnih mark 20 rn»rk 20 frankov 10 ital. lir < "esarslri cekini uri popol.: včeraj danes 100.65 100.60 120.55 100.70 93.15 118.90 99 15 90.95 1606.— 677.75 100.70 100.65 120.55 100.70 93.15 118 90 99.05 9u.90 1608.— 675.75 APNENEGA KARBIDA IC prve vrste se vdobi pri tvrdki PAOLO PATMZI, TRST Via S. Lazzaro štev. 9. Zastopnik tvrdke Societa anonima per 1'utilizzazione delle forze idranliche in Dalmaiia«. Zaboji od 50 klg., ki se komadno odpirajo in zapirajo ~ za lOO klg. posameznih zabojih lOO zabojev K 35. ,, 34.— 33.— Teia lOO lOO ,, lOOO čista, zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem. 239 62", 239 65 117-05 23.44 19.0., 95.25 11.32 117.07 ■ 23.44 19 051 • 95.25 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.95, 5% italijarska renta 102.50, Špan->ki ezterieur 86.47 akcije otomanske banke 590.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice .— Lombaj-di —-— unificirana tui^ka reata 87.57,-tnenjice na London 251.60, avstrijska zlata renta lOf 85, ogrska 4", zlata renta 100 80, Linderbank -.—. turške srečke 12950. parižka banka 11.08, italijanske m~ridijonalne akcije 733.—, akcije Rio Tinto 12.46. Mirna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg —.— Lombardi----. srebro — špa ska renta ——> italijanska renta —.—, tržni diskont——» menjice na E>unaju —.—, dohodki banke - -—, izplačila banke —.— Praznik. Tržna poročila 23. januvarja. Budimpešta. Plenica za april K 7.84 do 7 85, za oktober od 7 65 do 7.66. Rž za april K 6.5m do 6.00, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.48 do 5.49, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.27 do 5.28. Plenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, mirno- — Prodaja 12.000 met. st. /a nekoliko stotink nižjV. Vreme : prijetno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 48-— frk, za marc 4^50 frk. Vzdržano Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za januvar 39, za marec 39\f4 za maj 40- , za september 41—, vzdržano; kava Rio navadna loco 35 38, navadna reelna 39 41, navadna dobra 42.45. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 15.65, za februvar 15.7j, za marc 16— , za maj 16.30, za avgu»t 16.7o, za oktober 17.15. M.rac. Vreme Zmrzlina. London. Sladkor iz rope surov 7"/1# Sh, Java 9.011 j Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. Ceuirifugalpile, promptno 64.50 do 65.75. za september K —.— do —.—, jun.-avg. 64.50 do 65 75, Concass * in Melispile promptno K 67.30 do 67 80, za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano, nespremen jeno ; 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za februar 15.—, za marec-april 15.—, za marec-junij-15.— (stanov). — Pšenica za tekoči mesec 20.95. za februvar 21 10, za marec-april 21.25, za marec-j unij 21.30. (stanov.) — Moka za tekoči meneč 29. za februvar 28.95, za marec - april 28.95, za marec-junij 28.85 (stanov.). — Repično olje za tekoči meaec 49.—, za februvar 49.—, za marec-april 49.— , za maj-avgust 49,— (mirno) £ririt za tekoči me^ec 43. za februvar 43.25, za narec-april 43-75, za maj - avgust 43 — (mirno.) — >iadkor surov 88° uso BOfŽl1/.---2l.3/4(mirao), bel za tekoči mesec 24.631 , za februvar 24.75 (mirno) za maj-avgust 25.75. za okt.-jan. 26 621,', rafiniran, ;>6* .—57— Obbćao. Trgov ina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 59 praš cev. — lt&di ugodnega vre-meča ee e kupčija p< pravila. kajti prodalo ►e e \>e tudi včeraj in blago prve vrste ^ > •uap^|dzajq LU-BJSOJcJ "K/if i OA O JriOJ d BŽ^aW[(>upaf */ oatAiud rjtqopwz ifo^ "aonapitjoi ano rz [bob; iua^|6 ;u;a| inods^oi 2. II BOJBui -j vfndoaz as «.iun nAa.tiABjBU^ OBUJdint ni ■bjos) npOABZ mauivfiAtiidud-o^-BfL A -j \ M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra it. 2. (Vogal ul. Torrrnle.) Zaloga ugotovljenih oblek za gospode, dečke iu otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer izgoeovijo v lastni krojasnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, bavclokov po jako sizkik cenah. PODRUŽKiCA; ,AT«T.A CITTA VI IrOJfDBA" ni. Poste nuove št. 5. (TOgal ul. Torre TRST. - Via Giacinto Gallina st. 6. - TRST Pozor! Prodajam po jako nizkih cenah apece-r jsko-jedilno blag^ iz prvih tovarn in t m CD h- d g s ?3 ~ 3 ^ g - 3 s IzZ C > R — M x rž 27 o > -m Gospodarsko društvo na Ferdeniču. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na občni zbor ki se bo vrsti 31. januvarija 1904. ob 10. uri predp. v prostorih društvene kreme na Fertlenieii- DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika ; 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blag-ajnika ; 4. Odobrenje letnega računa. 5. Razni predlogi in nasveti. Na obilo udeležbo vabi ODBOR. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezerml zakladi druStva glasom bilance -----31. decembra 15H)2. Zadružna glavnica (od kejih vplačano S Z,200.000»....... Rezervni zakladi dobi kov .... „ zaklad proti vpadanju vrednoitij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in ni rju:. sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne d.*-smiti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. * S,i t00.0t)0 7,133.580 3,700.580 71,255.750 i 4 J 498,919.050 Aut matična past za podgane gl. — miši gld 1 Ju ; vlovi biez na iiorovanja v eni sami noči do 4(> komadov, se nastavlja sama od sebe in ne d-»j a ni-kakega duha. Past za ščurke _Eclip9ei; vlovi UK) ščurkov in griljev v eni noči. stane gld. l.'JO. Po-ilj« po povzetju I. Schiiller. Dunaj If. Kurzdaue'gasse 4. Neštevilno zahvadnih in priznalnia pisem. Mladenič išče stanovanje s hrauo v bljižini sv. Antona novega. Samo pisme.e ponudbe na naslov: Ljudevit Kapitanoviul (■eneordia >tev. 11. 111. Najstarejša Vuitrsna znamka: SIDRO. r S LINEMENT1. CAPSCIC01P. < iz Rictiterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-lj ubij enega dom ačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO44 z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. RKUaien letina pri zlatem lem t Pragi Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno ( prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih nr. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. slovenska zaloga in tova rn t pohištva Andreja Jug v TrstL, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča, vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-i|tiranega poišhtva. a*- Precizijska ura sestav Bonlienr so najbcljštga tek u in. popolnem a plošenaie vi-t*žke jfiront. ure na tioio, lieimetčno za-tvoljene tako, da je pjeciz^jf-ko kelepje tih varo%8EO pr» d menja-jc čo te t» mperatur< Jeklena remont. K 9- ^m^B^g/r ravno t^kfi na sni i rubinov, z vuln.m lekom na s d;o na k: zi ur 5 letnim pisrat-uirn jamstvom za precizni tek, od jekla K 19.—, od f-rebra K 23.— . «>d dvojnattga doutdts /.'ata (okrovio prevl <'>euo z pristnim zlatom, tedaj ne pozlačeno) /. ira)-nim jam-tv*. m zlati l^^k K 22. —, « d 14 karatn. zlatu K 60. —. Ura na sioro zu dnme-pTsebno pksčoata »Btinbeurc na t. ka!ovtati K 31.—, od erehi a K 37.—. Verižic« od dvoinatfga doubl^ z.aiu v modernih <»'>•, kali K 6.—, 8.— in 11*— in sicer | o u/.i. Sestav Roskopf. od niklja, remont ura. K 6.—, ravno Jet* na sidro, patent K V.><>. z dvojnatiroa pokrovoma od srebra :>R akojil« K 14.50. Vdclrva se po | oštnem povzetju mi varniške zalo^n M. RUNDBAKIN. Dunaj, IX. Bergg. 3. Rizik je izključen, ker se sprejme kar ne nrnja. i t Najboljši in najpopolnejši gtasovirji (ptanitti) se Tkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tndi na deželo) nepu-sedno tovanarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem zalofnikr glasovirjev (pianinov) vk\TRSTU, Borzni trg *t. 9. Svetovna razstava v Parizu 1903. najviije odlikovanje .\v>tn>-Ogerske za glaiovirje.